Slovenska pediatrija 2019 | 127 Pregledni Ëlanek/ Review article PrepreËevanje mišiËno-skeletnih nepravilnosti na primarni ravni Prevention of musculoskeletal abnormalities at the primary care level IzvleËek Nepravilnosti mišiËno-skeletnega sistema so pomemben zdravstveni problem in se vse pogosteje pojavljajo že pri otrocih. Naloge pediatra so prepreËevanje, zgodnje odkri- vanje in pravoËasno ukrepanje ob njihovem nastanku, kar dosežemo z individualnim svetovanjem staršem, z vzgojno -izobraževalnimi programi v vrtcih in šolah ter z iskanjem posameznikov z že prisotnimi spremembami ob preventiv- nih pregledih. Ti potekajo od prvega meseca starosti do vstopa v šolo in skozi celotno šolsko obdobje. Spremljamo predvsem nepravilnosti hrbtenice in spodnjih udov ter slabo držo, zato je pomembno, da nenehno poudarjamo pomen telesne dejavnosti in zdravega naËina življenja. Ob tem ne smemo pozabiti na skupine otrok, ki so bolj nagnjene k razvoju mišiËno-skeletnih nepravilnosti in bi jih zato morali spremljati bolj pogosto kot zdravo populacijo. KljuËne besede: otrokov razvoj, mišiËno-skeletni razvoj, pri- marna preventiva, preventivna medicina, promocija zdravja. Abstract Abnormalities of the musculoskeletal system are a great health problem and the prevalence among children is ris- ing. A paediatrician should strive to prevent abnormalities from occurring, search for any early changes and help with individual counselling both for parents and through edu- cational programmes in kindergartens and schools. Paedi- atricians should be actively searching for individuals with deformities at medical check-ups, which are performed from the first month of life throughout kindergarten and school. Abnormalities of the spine, lower extremities and poor posture are most commonly observed. Therefore the importance of physical activity and healthy lifestyle needs to be stressed. w e have to consider children with a greater risk for musculoskeletal abnormalities that would require more frequent check-ups. Key words: child development, musculoskeletal develop- ment, primary prevention, preventive medicine, health promotion. Nina Hebar, Mojca ©vab Zavratnik Slovenska pediatrija 3/2019.indd 127 01/10/2019 20:47 128 | Slovenska pediatrija 2019; 26(2) Uvod PrepreËevanje mišiËno-skeletnih nep- ravilnosti na primarni ravni lahko razdelimo na tri podroËja: prepreËe- vanje nastanka nepravilnosti, zgodnje odkrivanje že nastalih sprememb ter ustrezno ukrepanje in redno slede - nje otrok, zlasti tistih z nagnjenostjo k razvoju nepravilnosti. Ukrepe lah- ko pediater uresniËuje individualno ob pregledih v otroških posvetovalni- cah, na sistematskih pregledih pred- šolskih in šolskih otrok ter v okviru izobraževalnih vsebin v vrtcih in šolah. Pomembno je, da otroke, starše in vzgojitelje ozavešËamo o pomenu ustreznega življenjskega sloga, zlasti telesne dejavnosti in zdrave prehrane, za ohranjanje zdravja. ZnaËilnosti razvoja otrok Telesni in gibalni razvoj otroka v zgo- dnjem starostnem obdobju je zelo pomemben za njegovo nadaljnje odrašËanje in za kakovost življenja. Da bi lahko pravilno in pravoËasno ukrepali ter prepreËevali posledi - ce dejavnikov tveganja neustrezne- ga razvoja, moramo poznati razvojne znaËilnosti in zdravstvene težave otrok in mladostnikov. Za zgodnje otroštvo so znaËilne razvojne posebnosti, ki se z rastjo praviloma popravijo − plosko stopa- lo, obraËanje prstov pri hoji navzno- ter ali navzven, noge na O, noge na X −, a jih nekateri napaËno obravna- vajo kot deformacije. Otrok pri dveh letih doseže približno polovico višine odraslega, pri devetih letih pa tri Ëetr- tine. Zgornja uda zrasteta hitreje kot spodnja in stopala hitreje kot preos- tali deli spodnjih udov. Delež mišiËne mase se s starostjo poveËuje. V ado - lescenci, obdobju od pojava puber- tete do skeletne zrelosti, se že lahko izražajo doloËene nepravilnosti, npr. skolioza (1). PrepreËevanje nastanka mišiËno-skeletnih nepravilnosti V okviru prepreËevanja je najpo - membnejša zdravstvena vzgoja otrok in staršev, ki jih seznanjamo z zdravim življenjskim slogom predšolskega in šolskega otroka oz. družine. Ob preventivnih pregledih v prvem letu otrokove starosti staršem preds- tavimo metodo pravilnega ravna - nja z dojenËkom med pestovanjem, nošenjem, dvigovanjem, previjanjem, oblaËenjem in ostalimi dejavnostmi, kar imenujemo z angleškim izrazom ≈baby- handling«. Staršem ga nazorno prikaže usposobljena medicinska sestra ali pedi- ater med obiski v posvetovalnici. Staršem moramo razložiti, da bo otrok spontano obvladal doloËene vešËine, ko bo za to dovolj zrel, zato je pomembno, da faze razvoja prepustijo otroku in ga pri tem spodbujajo ter mu želenih vzor- cev nikakor ne vsiljujejo (npr. prehitro posedanje, uËenje hoje) (2). V starosti 9 mesecev s starši opravimo tudi razgovor glede otrokove obutve. Ko otrok naredi prve korake, svetujemo Ëevlje s Ëim bolj fleksibilnim podplatom in z mehkim opetnikom. Zelo pripo- roËljivo je, da Ëim veË hodi bos. Pri prepreËevanju mišiËno-skeletnih nepravilnosti je bistveno, da zagota- vljamo zadosten vnos vitamina D. Pri dojenËkih od 2. tedna starosti nap - rej priporoËamo jemanje vitamina D v obliki kapljic ne glede na vrsto hra- njenja, in sicer v odmerku 400 IU/dan (10 µg) do 12. meseca starosti. Od 1. do 18. leta priporoËamo odmerek 600 IU/dan (15 µg) (3). Otroci s prekomerno telesno težo in s kroniËnimi bolezni- mi ter otroci, ki se zdravijo s protiepi- leptiËnimi zdravili, glukokortikoidi ali protigliviËnimi zdravili, bi morali pre- jemati kar 2- do 3-krat veË vitamina D kot zdravi otroci (4). Vzgoja za zdravje v vrtcu je pro- gram, namenjen uvodnemu seznanja- nju otrok in staršev z naËeli zdravega naËina življenja. Poudarjamo predvsem pomen osebne higiene (umivanje rok, nega celega telesa, umivanje zob itd.), zdravo prehrano in telesno dejavnost, predstavimo pa jim tudi ukrepe in zašËito pred nalezljivimi boleznimi (5). V programu vzgoja za zdravje ob sis- tematskem pregledu pred vstopom v šolo staršem svetujemo o pomembnih vidikih zdravega naËina življenja šolar - ja. Z vstopom v šolo se namreË spre - meni otrokovo življenje, saj njegove obremenitve postanejo opazno veËje. Poudarjamo pomen telesne dejavno- sti, ki se pri otrocih s starostjo zmanj- šuje, zato naj si otroci izberejo tiste dejavnosti, ki jih veselijo. Ob vstopu v šolo se podaljša tudi Ëas sedenja − tako v šoli kot tudi doma −, zato moramo otroke nenehno opozarjati, naj med daljšim sedenjem in uËenjem veËkrat vstanejo in se razgibajo. Poudarimo pomen redne in zdrave prehrane. ©olska torba ne sme biti težja od 10 % otrokove telesne teže (6), saj lahko ob nepravilni uporabi povzroËi boleËi- ne ter celo poškodbe hrbta in ramen. PoveËevanje deleža šolarjev z defor- macijami hrbtenice, ki jih ugotavljamo s presejalnimi testi na sistematskih pre- gledih (3 % v prvem razredu in 11% v tretjem letniku srednje šole), je pomem- ben kazalnik zlasti pomanjkljive teles- ne dejavnosti med mladimi, seveda tudi nepravilnega sedenja ter prenašanja pretežkih in neustreznih šolskih torb. K zmanjševanju mišiËne utrujenosti zara- di dolgotrajnega sedenja lahko prispe- vamo z rednim izvajanjem ≈minute za zdravje« med poukom, in z rekreativ- nim odmorom. Za zdravo hrbtenico skrbimo s pravilnim sedenjem, pravil- no namestitvijo višine stola, primerno trdim ležišËem, z ustrezno šolsko tor- bo in s krepitvijo mišic ob redni tele- sni dejavnosti. Za zdrav razvoj stopal skrbimo s pravilno obutvijo, pri Ëemer naj otrok Ëim veË hodi bos. Nenazadnje poudarjamo tudi pomen prostega Ëasa, ki naj ga otrok pre - življa Ëim bolj telesno dejavno. Starši naj omejujejo predvsem neaktivno oz. Slovenska pediatrija 3/2019.indd 128 01/10/2019 20:47 Slovenska pediatrija 2019 | 129 sedeËe preživljanje prostega Ëasa, kot je gledanje televizije ali igranje raËu- nalniških igric, spodbujajo pa igro in telesno dejavnost. Za optimalno rast in razvoj, obvladovanje vsakodnev- nih obveznosti in uživanje v sprošËu- joËih dejavnostih potrebuje otrok tudi dovolj spanja. Zaspal naj bi do 21. ure in spal 9−10 ur (7). Dejavno preživljanje prostega Ëasa je zdravstvenovzgojni program, name- njen uËencem 3. razreda osnovne šole (O©). Poteka v obliki individualne vzgo - je ob sistematskem pregledu, izvaja- jo pa ga medicinske sestre. Poudarek je na telesni dejavnosti in gibanju, tj. omejevanju pasivnih prostoËasnih dejavnosti in spodbujanju dejavnega preživljanja prostega Ëasa (7). V 3. razredu osnovne šole uvajamo tudi program Dobra drža, s katerim otroke ozavešËamo, da na zdravje hrbtenice lahko pomembno vpliva- jo sami. Za vzdrževanje in ohranjanje pokonËne drže otroke nauËimo vaj na stolu, ki naj bi jih opravljali dvakrat na dan po 6−9 minut. Program izvajajo športni pedagogi (7). V 6. razredu osnovne šole poteka pro- gram OdrašËanje. Cilj programa je sez- nanjanje mladostnikov z duševnimi in telesnimi spremembami v obdobju mladostništva, ki jih morda begajo in vzbujajo obËutke negotovosti (7). Zdravstvenovzgojni program Gibam se je namenjen uËencem 8. razre- da osnovne šole. S programom želi - mo otroke ozavestiti o pomembnosti redne telesne dejavnosti in jih spod- buditi k pogostejši telesni dejavnosti, najmanj eno uro na dan, ki naj postane del njihovega vsakdana. g ibanje naj bo užitek in ne nepotrebna nadloga (7). Z izvajanjem programa Telesna teža želimo dijake 1. letnikov srednjih šol spodbuditi k razmisleku o telesni teži in stališËih do nje. Pri najstnikih so vzrok Ëezmerne telesne teže predvsem sedeË naËin življenja, uživanje slad- kih pijaË, nezdrav režim prehranjeva- nja (veËino hrane pojedo popoldne in zveËer), sladki, slani in mastni prigrizki ter druge neustrezne prehranske nava- de. Med slovenskimi srednješolci je Ëezmerno hranjen vsaj vsak šesti dijak (16 %). S programom želimo doseËi spremembe v prehranskih navadah in poveËati telesno dejavnost (7). Zgodnje odkrivanje mišiËno- skeletnih nepravilnosti Med preventivnimi pregledi otrok zaznavamo nepravilnosti mišiËno-ske- letnega sistema, ki še ne povzroËajo težav, zaradi katerih bi otroci obiskali ambulanto osebnega zdravnika. Izva- jamo jih od prvega meseca starosti naprej: pri 1., 3., 6., 9., 12. in 18. mese- cu, v 3. in 5. letu, pred vstopom v šolo, v 1., 3., 6. in 8. razredu osnovne šole ter v 1. in 3. letniku srednje šole. Pozorni smo predvsem na morebitne nepravil- nosti hrbtenice (slaba drža, skolioza) in spodnjih udov (kolena, stopala, dolži- na spodnjih udov). Ob vsakem sistematskem pregledu sta pomembna dobra anamneza in kli- niËni pregled. V prvem letu starosti se osredotoËimo na prirojene nepravilnosti in otrokov gibalni razvoj (presejalni test Denver II). Ob tem aktivno išËemo tudi znake pomanjkanja vitamina D, tj. s palpacijo odkrivamo mehke lobanjske kosti (lat. kraniotabes). Pri 3 letih opazujemo morebitno razli- ko v dolžini spodnjih udov, valgus kolen in plano-valgus stopal. Varus kolen je ob rojstvu fiziološki in se postopno zmanjšuje ter do starosti dve leti izgi- ne. Takrat se zaËne pojavljati valgusni položaj kolen, ki napreduje do tretjega leta starosti in se nato do šestega leta postopno zmanjšuje (8). »e odkrijemo varus kolen po 24. mesecu starosti ali valgus kolen po 4. letu starosti, razmis- limo o napotitvi k ortopedu. Med naši - mi šolarji smo ugotovili 1 % deformacij, ki so zahtevale dodatne ukrepe (9). Pre - sejalni test deformacij valgus in varus vkljuËuje merjenje razdalje med medi- alnimi maleoli (t. i. intermaleolne raz- dalje, IMR) in razdalje med medialnimi kondili stegnenic (t. i. interkondilarne razdalje, ICR). Pri 70 % otrok meritve niso potrebne, saj nimajo deformacij, zato sta IMR in ICR enaka niË (9). Izvedba testa. Preiskovanec mora biti v pokonËni anatomski drži s popol - noma iztegnjenimi kolki in koleni ter pogaËico, obrnjeno naprej, pri Ëemer se morata koleni in/ali gležnja med seboj tesno stikati. Med meritvijo ima roke prekrižane na hrbtu. Normalna razdalja med gležnji (IMR) je v staro- stnem obdobju med 10. in 16. letom manj kot 4 cm za fante in manj kot 8 cm za dekleta, med koleni (ICR) pri iztegnjenih udih pa manj kot 5 cm za fante in manj kot 4 cm za dekleta. Pri veËjih izmerjenih razdaljah ali ob priso- tnosti enostranske deformacije otroka napotimo h kirurgu ortopedu (8). Plosko stopalo spremljamo po tretjem letu starosti. Svetujemo izvajanje vaj za stopala, ki naj bodo združene z vajami proti slabi drži (hoja po zunanjih robo- vih stopal, hoja po prstih, pobiranje predmetov z nogami in bosonoga hoja po neravnem terenu). Posebna obutev najveËkrat ni potrebna. »e se plosko sto- palo do sedmega leta ne izboljša in ima otrok v stopalih ali hrbtenici boleËine, ga napotimo na ortopedsko obravnavo. Neenaka dolžina spodnjih udov je naj- veËkrat prirojena motnja. Dolžino spo- dnjih udov lahko merimo z direktno metodo, pri kateri merimo razdaljo od zgornje iliakalne spine do medialnega maleola oz. do konca pete (10), ali z indirektno metodo, pri kateri z izteg- njenimi palci obeh rok pri preiskovan- cu poišËemo obe zgornji iliakalni spini. Pogledamo, ali sta palca v isti ravnini. »e ugotovimo razliko, pod krajšo nogo vstavimo podložke, dokler ne doseže- mo iste višine in sta palca preiskovalca poravnana. »e je razlika v dolžini udov veËja od 1 cm, napotimo otroka k orto- pedu (Slika 1) (11). Od 5. leta starosti izvajamo Adamsov test predklona za odkrivanje skolio- ze, ki ga ponavljamo ob vsakem sis- Slovenska pediatrija 3/2019.indd 129 01/10/2019 20:47 130 | Slovenska pediatrija 2019; 26(2) tematskem pregledu skozi celotno šolsko obdobje. V Sloveniji ugotavlja- mo deformacijo hrbtenice pri približno 10 % sistematsko pregledanih otrok (12). Pri dekletih so deformacije hrbte- nice pogostejše kot pri fantih. Izvedba Adamsovega testa. Otrok stoji s stopali skupaj in z iztegnjenimi koleni. glavo spusti na prsi, roki pa mu prosto visita sklenjeni spredaj. V tem položa- ju se poËasi pripogiba naprej tako, da hrbet izboËi (predklon 90 °). Izvajalec testa gleda otrokov hrbet od zadaj (en meter za otrokom) in od strani, da laž- je doloËi morebitni asimetrijo in obli- ko grbe. Pri predklonu opazuje linijo trnastih odrastkov hrbtenice ter sime- triËnost prsnega koša in hrbta. Test predklona je pozitiven ob asimetriji. »e je ukrivljenost hrbtenice manjša (manj kot 20 °) (11), napotimo otroka na fizio- terapijo, pri veËji ukrivljenosti ali ob pri- sotnosti boleËin pa h kirurgu ortopedu. Ob vsakem sistematskem pregledu od 5. leta starosti naprej tudi ocenjujemo držo. V Sloveniji ugotavljamo slabo držo pri 19 % vseh sistematsko pregledanih otrok (12). Ocenjujemo držo celega tele- sa v mirovanju (stoje, pri sedenju) in v gibanju. Pri oceni drže si pomagamo z definicijo drže in s sliko tipa drže (1): 1. normalna drža: pravilno izražene fiziološke krivine hrbtenice, medeniËni in ramenski obroË v vodoravni ravnini, primerno izboËen prsni koš, dvignje- na glava, nogi in stopala v normalnem položaju (Slika 2A); 2. slaba drža z nenormalnimi antero- posteriornimi krivinami hrbtenice: - lordotiËna drža: naprej nagnjena medenica, poveËana lumbalna lor- doza (Slika 2B); - kifotiËna drža: naprej nagnjena medenica, nagib hrbtenice nazaj v lumbosakralnem predelu s torako- lumbalno kifozo (Slika 2C); - zravnana drža: raven hrbet, manjši naklon medenice, zravnana lumbal- na krivina (Slika 2»); - okrogel hrbet: manjši naklon medeni- ce, manjša lumbalna krivina, poudar- jena torakolumbalna kifoza (Slika 2D); 3. slaba drža z lateralnimi krivinami hrbtenice. Otroka s slabo držo usmerimo v pri- merne telesne dejavnosti, lahko tudi na fizioterapijo, kjer se nauËi vaj za korek - cijo slabe drže in jih nato tudi redno izvaja. Držo kontroliramo na 1 leto. Skupine otrok s poveËanim tveganjem za nastanek mišiËno- skeletnih nepravilnosti Pri nekaterih otrocih je tveganje za razvoj mišiËno-skeletnih nepravilnosti veËje zaradi osnovne bolezni oziroma se spremembe na mišiËno-skeletnem sistemu pojavijo zaradi bolezni same. gre npr. za otroke z živËno-mišiËni- mi boleznimi, revmatskimi boleznimi, cerebralno paralizo in s prekomerno telesno težo. Posebna skupina otrok, ki so sicer zdra- vi, a trpijo za prisilno in nepravilno držo, so glasbeniki. Dolgotrajna nepravilna SLIKA 1: MERITEV DOLŽINE SPODNjIH OKON»IN. A IN B − INDIREKTNA METODA, C- DIREK- TNA METODA (POVZETO PO 1). fIgURE 1. M EASUREMENT Of LIMB LENgHTS. A AND B − DIRECT METHOD, C − INDIRECT METHOD (ADAPTED f ROM 1). Slovenska pediatrija 3/2019.indd 130 01/10/2019 20:47 Slovenska pediatrija 2019 | 131 drža in ponavljajoËi se gibi, ki jih zahte - va igranje instrumentov, lahko kvarno vplivajo na razvijajoË se mišiËno-skeletni sistem, zlasti v obdobju rasti (13). Omenjene skupine otrok bi zato mora- li spremljati pogosteje, torej ne le ob rednih sistematskih pregledih, ampak ciljano vsaj enkrat na leto. Tako bi lahko pravoËasno ukrepali in razvoj deformacij ustavili ali vsaj zmanjšali njihovo stopnjo. Literatura 1. Herman S, AntoliË V, PavlovËiË V. Srakarje- va ortopedija. II. Izdaja. Ljubljana, 2016: 93-4, 136−143. 2. Zavrl N, Rok S. M. DojenËek. IVZ RS. Ljublja- na, 2008. Dosegljivo na: https://www.nijz.si/. 3. Munns F. C, Shaw N, Kiely M, Specker L. B, Thacher D. T, Ozono K, et all. Global consensus recommendations on prevention and manage- ment of nutritional rickets. The journal of clini- cal endocrinology & metabolism. 2016; 101(2): 394−415. Dosegljivo na: https://www.ncbi.nlm. nih.gov/pmc/articles/PMC4880117/. 4. Saggese G, Vierucci F, Boot M. A, Czech -Kowalska J, Weber G, Camargo Jr A. C, et all. Vitamin D in childhood and adolescen- ce: an expert position statement. Europe- an Journal of Pediatrics. Heidelberg; 2015. Dosegljivo na: https://www.researchgate.net/ profile/Justyna_Czech-Kowalska/publicati- on/274397594_Vitamin_D_in_childhood_and_ adolescence_an_expert_position_statement/ links/5526dfce0cf2520617a6e090/Vitamin-D-in -childhood-and-adolescence-an-expert-position -statement.pdf. 5. NIJZ. Zdrave navade predšolskih otrok. Pri- roËnik za izvajalce vzgoje za zdravje v okviru pri- marnega zdravstvenega varstva. Ljubljana, 2017. Dosegljivo na: https://www.nijz.si/. 6. Perrone M, Orr R, Hing W, Milne N, Pope R. The impact of backpack loads on school chil- dren: a critical narrative review. International journal of environmental research and public health, 2018. Dosegljivo na: https://www.ncbi. nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC6267109/. 7. JeriËek K. H, Gorenc M, Kamin T, BabiË S, Bajt M, Brcar P, et all. Vzgoja za zdravje. Ljublja- na, 2011. Dosegljvo na: https://www.nijz.si/. 8. Krajnc Z, ReËnik G. Osne variacije/deforma- cije spodnje ekstremitete otrok. V. mariborsko ortopedsko sreËanje. Otrok v ortopediji. Zbornik vabljenih predavanj. UKC Maribor. Maribor, 2009: 87−93. 9. Radolli L, Gaube A. Pogostost valgusne in varusne deformacije kolen pri mariborskih osnovnošolcih. Zbornik 70 let dispanzerja za šolske otroke in mladino. Maribor: Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor, 2000: 19−24. 10. Sabharwal S, Kumar A. Methods for assessing leg lenght discrepancy. Clinical ortho- paedics and related research. 2008; 466 (12): 2910-2922. Dosegljivo na: https://www.ncbi. nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC2628227/?_esca- ped_fragment_=po=2.94118. 11. Brunner R, Freuler F, Hasler C, Jundt G. Pediatric Orthopedics in Practice. Springer. Hei- delberg, 2007: 59−61, 82. 12. Zdravstveno varstvo šolskih otrok in mla- dine. Zdravstveni statistiËni letopis. 2001; 164. Dosegljivo na: https://www.nijz.si/sites/www. nijz.si/files/uploaded/706-1185.pdf. 13. Ranelli S., Straker L., Smith A. Playing-re- lated musculoskeletal problems in children learning instrumental music: The association between problem location and gender, age and music exposure factors. Medical problems of performing artists: Colorado; 2011. Doseglji- vo na: https://pdfs.semanticscholar.org/d43e/ 251d17719ac30b67c4d8f1d1276e253811e6.pdf. V Ëlanku so uporabljene slike iz uËbenika Sra- karjeva Ortopedija, 2. izdaja, Ljubljana, 2006, s pisnim dovoljenjem avtorja/urednika prof. dr. Vaneta AntoliËa. Nina Hebar, dr. med. (kontaktna oseba / contact person) Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor Ulica talcev 9, 2000 Maribor, Slovenija e-naslov: nina.hebar@gmail.com Mojca ©vab Zavratnik, dr. med., spec. pediatrije Pediatrija ©entilj, ©entilj v Slovenskih goricah, Slovenija prispelo / received: 6. 8. 2019 sprejeto / accepted: 18. 9. 2019 SLIKA 2: T IPI DRŽE: NORMALNA DRŽA (A), LORDOTI»NA DRŽA (B), KIfOTI»NA DRŽA (NAgNjEN HRBET) (C), ZRAVNANA DRŽA (PLOSKI HRBET) (»), OKROg EL HRBET (D) (POVZETO PO 1). fIgURE 2: Ty PES Of POSTURES: NORMAL POSTURE (A), LORDOT- IC POSTURE (B), Ky PHOTIC POSTURE (C), STRAIgHT POSTURE (»), ROUND BACK (D) (ADAPTED f ROM 1). Slovenska pediatrija 3/2019.indd 131 01/10/2019 20:47