Natisov igeooo. jcrc" izhaja vsaki faek. datiran z dnevom prihodnje nedelje. čnina velja za Av-rijo: za celo leto kron, za Ogrsko jrron 50 vin. za celo lo; za Nemčijo slane celo leto 7 kron; drugo inozemstvo se luni naročnino z ožina visokost pošt-inc. Naročnino je pla-iii naprej. Posamezne Use prodajajo po 12 v. ledništvo in uprav-Klvo se nahajata v puju, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80'— . » za •/. za '/, za •/« za »/i« za 'A* za V«i strani K 1.— Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. strani K 40 — strani K 20 — strani K 10 — strani K 5 — strani K 2'50 Štev. 39. V Ptuju, v nedeljo dne 30. septembra 1917 XYIII. letnik esarjev minister proti jugoslovanski državi. iskupno avstrijsko misel. — Za ie kronovine. — Proti gonji sovražnikov. Mi srno stali vedno na stališču n e r a z-^ljive Avstrije in vkljub vsemu šolstvu naših nasprotnikov, vkljub vsej go-asni, nebovpijoči gonji smo se tega sta-t pošteno ter nevstrašeno držali. A v s t r i-rora biti skupna, složna, edina, i zato morajo ostati tudi njeni fundamenti, prekrasne kronovine, neraztrgani ter rušeni. Avstrija nad vse, — to bilo in je naše stališče! t Kdor pa je čital v zadnjem času sloven-sprvaško časopisje, ta jo moral skoraj iz-ibiti vero v ljubljeno našo Avstrijo. To caps je dostikrat—tako zloglasnih prvnsKih pteljev je ravno tako delalo, kakor da bi diktiralo Avstriji sramotni Bi —■ kričalo ni proti Srbom in Rusom, več proti nam in Nemcem, — navduše-llo se ni za zmago v pravičnem odporu Meče domovine, marveč za tuje cilje, ki so naši sovražniki v inozemstvu skupno s hegnelimi našimi veleizdajalci povdarjali, — Ko ni to prvaško časopisje za na podlagi aih naših zmag uresničeni pošteni mir, več za jugoslovansko držav o", I j o zahtevajo vsi krvavi s o-a ž n i k i Avstrije! Sramota je oblila iveka, ako je to prvaško gonjo opazoval, hvalisanje veleizdaje, to hujskanje proti uovini, za katero slovenski in nemški voli v neskončnih bojih svojo kri prelivajo. i najhujše pri tej nebovpijoči gonji je bilo fatvo, da so hujskači pri temu farizejsko j zavijali, da so se delali za „patriote", da krasnemu našemu cesarju Karlu „živio" ili, medtem ko so mu hoteli iz veličastne ove krone bisere iztrgati ... To je nas [ki smo in bodemo za Avstrijo, do, to nam je gnalo rdečico v obraz. Bodi Ji proti Avstriji, ali ne bodi hinavec, ne jjaj, ne ruši temelje državi, ako si pa- Kdor je za Avstrijo, za Avstrijo pdočnosti, ta mora priznati, da imamo ■v. V službi angleških in ruskih, italijanskih Isrbskih interesov stoječi agenti pa nas padi tega seveda psujejo in proklinjajo. Nič I škoduje! Avstrija nad vse! In doli/ ler bode s svojimi zvestimi zavezniki zma-' Ivita, toliko časa so grožnje njenih sovraž-lov smešna igra. Tako stoji stvar! Zdaj pa je potrdil naše Bisčei prvi minister cesarj a Karla. ) po našemu shodu, ki je sovražnikom tako H Ido štrene zmešal, pustil nam je s a m c e s a r g, lojaviti, daje naše mnenje prava av- ■rijska misel. In zdaj je bil državni zbor avstrijski zopet enkrat otvorjen. V nastopnem govoru je izjavil cesarski mi-nisterski predsednik, da mora ostati Avstrija nerazrušena, da se ne sme razdrobiti kronovine avstrijske, da se mora smatrati one „ideologe", ki delujejo pr^ti Avstriji, za ljudi, katerim se mora vpliv na državni razvoj odtegniti. V bivstvu ojstr© je grajal cesarjev minister te ljudi, zahtevajl notranje utrjenje drŽave in z v e s to bo"'do naših istotako zvestih zaveznikov. S tem je ideja .jugoslovanske"' države za enkrat pokopana. Upajmo,, da se ne bode nikdar več pojavila. Kajti kakor cesarjev minister, želimo tudi mi, da mora priti domovina avstrijska iz te vojne ne slabejša, marveč močnejša, stara in vedno mlada, mogočna Avstrija! Avstrijsko uradno poročilo od četrtka. K.-B. Dunaj, 20. septembra. Uradno se danes razglaša: Vzhodno bojišče. Pri A r b o r u v Bukovini napravili so Rusi po močni arti-ljerijski pripravi sunek. Naš ogenj razpršil je napadajoče čete in jih prisilil do vrnitve v njih izhodne jarke. Italijansko bojišče. Neki proti' Montu San G-abriele brez ognjene priprave zapričeti italijanski napad bil je v našem ognju vstavljen. Na Colbriconu poskusil je sovražnik po neki minski razstrelbi napasti, bil je pa že v pripravljeni postojanki učinkujoče prijet. Število pri C a r z a-nu vjetih Italijanov se je povišalo na 11 oficirjev in 516 mož. Šef generalštaba. Nemško uradno poročilo od četrtka. K.-B. Berlin, 20. septembra (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča : Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika Rupprechta. VFlandriji trajal je močni artiljerijski boj čez dan nezmanjšano naprej. Ognjeni sunki največje lju-tos'A ležali so menjajoče na posameznih oddelkih naše odporne cone. Noč ni pretrgala povišano bojevno delovanje artiljerijskih množic. Ogromnemu bobenskemu ognju v ranem jutru sledili so močni angleški napadi na široki fronti. — Armada nemškega prestolonaslednika. Pred Verdunom napadli so Francozi včeraj zjutraj in zvečer pri visočini 344 vzhodno od Samogneuxa, kjer so doživeli že dan poprej e krvavi poraz, zopet brez vsacega uspeha. Sestrelili smo 20 sovražnih letal. Vzhodno bojišče. V Bukovini napadli so Rusi zapadno od A r b o r e. Bih so z našim odpornim ognjem v njih jarke ! nazaj prepodeni, iz katerih jih je skušal ogenj strojnih pušk nanovo naprej spraviti. Prvi generalk vartirmoj ster Ludendorff. Avstrijsko uradno poročilo od petka. K.-B. Dunaj, 21. septembra. Uradno se danes razglaša: Neki italijanski napad proti naši Sief-postojanki" bil je od hrabre posadke z izborno pomočjo artiljcrije v bližinskem boju odbit. Šef generalštaba. Tretja bitka v Flandriji. Nemško uradno poročilo od petka. K.-B. Berlin, 21. septembra (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Za.padno bojišče. Armada prestolonaslednika Rupprechta. Pod vodstvom generala Sixt v. Armin boreče se čete 4. armade so prvi dan tretje bitke v Flandriji uspešno končale. Ako je kazal že ognjeni učinek zadnjih dni na veliko napenjanje moči Angležev, tv rila je vendar vporaba in zbiranje dne 20. septembra od sovražnika vpo-rabljenih bojnih sredstev na fronti okroglo 12 km največjo izmero. Za ogromnim valom najmočnejšega bobenskega ognja iz topov in minskih metalcev vseh kalibrov pričelo je zjutraj med Langenmarckom in H o 1-1 e b e k e najmanje 9 angleških divizij, med njimi več francoskih, podpiranih od pancer-skih automobilov in metalcev plamen, z navalom. Napad peljal je sovražnika po semin-tja divjajočemu boju do enega kilometra glo-bočine v našo odporno cono. Proti P a s c h e n-daele in Gheluveltu prodrl je nasprotnik mestoma dalje naprej. Zapadno od Pa-schendaelc potisnil ga je naš protinapad nazaj. Južno ceste Menin-Ypern ostal je del ozemlja v njegovi roki. V vseh drugih oddelkih bojišča bili so Angleži pod najtežjimi izgubami do poznega popoldneva v trdni, junaški borbi naših čet v polje odprtin našega bojnega traka nazaj vrženi; preko tega zvečer nova v ogenj peljana ojačenja sovražnika niso zamogla več na ozemlju pridobiti. V bojni coni ležeče vasi so vse v naši lasti. Danes zjutraj Angleži boja doslej niso zopet pričeli. Kakor v prejšnih bitkah v Flandriji so vodje in čete najvišje storile. Prvi generalk vartirmoj ster Ludendorff. Avstrijsko uradno poročilo od sobote. K.-B. Dunaj, 22. septembra. Uradno se danes razglaša: Južno-vz hodno bojišče. Zapadno od jezera Ochrida so avstroogrske in nemške čete močni francoski napad v težkem boju zavrnile. Vzhodno bojišče. Pri avstro-ogrskih četah nobeni posebni dogodki. Šef generalštaba. — 5 STRASCHILL'ova grenčica iz zelenjave povzroči moč in je vsled tega pri večjem telesnem napoiu Zato jo jo priporočati zlasti za turiste, lovoj vojake, romarje itd. Nemci zavzeli Jakobstadt. — Ogromni plen. Več kot 4000 Rusov vjetih. Nemško uradno poročilo od sobote. K.-B. Berlin, 22. septembra (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika Rupprechta. Po ljutih ognjenih sunkih, katerim so le pri St. J u 1 i-e n u brezuspešni delni napadi sovražnika sledili, je včeraj dopoldne ognjeni boj na ilandrijski fronti opešal. Od opoldne naprej povišal se je na obrežju in od Y s e r e pa do D e u 1 e ogenj do velike ljutosti. Ob 6. uri zvečer zapričel je od L a n g e m a r c k a do Hollebeke hipoma skozi eno uro najmočnejši bobenski ogenj. Potem je šla angleška infanterija na mnogih točkah fronte zopet k napadu. Kjer se je med železnicam Boesinghe-Staden in Ypern-Rou-1 e r s sovražni naval vkljub uničujočemu odpornemu učinku naše artiljerije izvršil, bil je v bližinskem boju odbit. Bolj južno, do kanala pri Hollebeke, razbila je moč našega uničevalnega ognja sovražno napadalno valovje. Le posamezno so prišle angleške na-skočne čete iz svojih odprtinskih postojank; bile so zavrnjene. Danes zjutraj razvili so se po novemu povišanju ognja krajevni infan-terijski boji, ki so povsod za nas ugodno potekli. — V zadnjih dveh dneh smo 29 sovražnih letal in 2 balona sestrelili. Mi smo izgubili 3 letala. Vzhodno bojišče. Fronta princa Leopolda. Na zapadnem bregu Dune posrečilo se je pod poveljstvom grofa v. Schmettov borečim se divizijam z dobro pripravljenim in krepko izvršenim napadom ruske postojanke severno-zapadno od J a-kobstadta predrsti. Izbomi učinek artiljerije in min napravil je pot za infanterijo, ki je bila od letalcev pod vodstvom ritmojstra princa Friedrich Sigismunda pruskega vkljub neugodnemu vremenu prav dobro podpirana. V nezadržljivem sunku bil je sovražnik proti reki nazaj vržen. Pod pritiskom naših čet je opustil 40 km široko in 10 km globoko mostičje na zapadnem bregu Diine ter je zbežal hitro na vzhodno bojišče. Jakobstadt je v naši roki. Doslej se poroča več kot 4000 ruskih vjetih, na plenu pa več kot 50 kanonov. Razglas. Zaradi premalega odkazanja špirita in zaradi pomanjkanja snovi za žganje se bode Makedonska fronta. V gorskem i in v C hamp a g ni jako ljuti ogenj. R ozemlju med jezerom Ochrida in dolino ■ poizvedovalnih bojih je imel nasprotnik izi _ S k u m b i napadle so močne francoske sile. j be. Pred V e r d u n o m in na vzhodnem Nemške in avstro-ogrske čete vrgle so v trdem boju sovražnika nazaj. Prvi generalkvartirmojster L u d e n d o r t f. Avstrijsko uradno poročilo od nedelje. K.-B. Dunaj, 23. septembra. Uradno se danes razglaša: Vzhodno bojišče. VBukovini se je sovražne poizvedovalne oddelke zavrnilo. Italijansko bojišče. Južni del visoke planote od BainsizzeinMonte San G-abriele stala sta pod živahnim ar-tiljerijskim ognjem. Južno-vzhodno bojišče. V pokrajini S k u m b i smo Francoze iz neke vi-sočine izrinili. Nekemu krepko peljanemu avstro-ogrskemu oddelku seje posrečilo, vdreti za sovražne črte. in razpršiti tam neko močno rezervo. Šef generalštaba. Nemško uradno poročilo od nedelje. K.-B. Berlin, 23. septembra. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika Rupprechta. En angleški monitor obstreljeval je pod letalnim opazovanjem včeraj zjutraj Ostende. Nekaj granat zadelo je katedralo, v kateri se je bralo jutranjo mašo; 7 Belgijcev je bilo ubitih, 21 težko ranjenih. Monitor bil je z ognjem naših obrežnih baterij prepoden. — Na flandrij-s k i fronti severno-vzhodno Y p e r n a zvečer zopet bobenski ogenj. Sledili so močni delni napadi Angležev južno-vzhodno od S t. J u-1 i e n a. Sovražnik bil je nazaj vržen. Neka pri M o n c h y po Ijutemu ognju v naše jarke vsiljena angleška kprnpanija bila je v bližinskem boju prepodeiia. Pri bojih v prednjem polju južno ceste Carnbray-Baraume ter ob S o m m e in O i s e ostali so vjeti v naši roki. — Armada nemškega prestolonaslednika. Pri mnogoštevilnih poizvedovalnih sunkih, ki so mnogokrat naše naskočne čete do zadašnjih črt francoskih bojnih naprav vodili, zamoglo se je vjete napraviti, čeprav je sovražnik skoraj povsod zbežal. Naša jarkina posadka je zavrnila na nekaterih mestih francoske poizvedovalce. Pred Verdunom je popoldne ogenj do večje žganje le še v malih množinah oddajalo in ostane glavna trgovina na Bregu pri Ptuju tudi v pondeljkih ter sobotah zaprta. Maks Straschill niča, fabrika žganja in likerja na Bregu pri PtUJU. 349 M a ase živahni boji. — Sestrelili smo J sovražnih letal. Vzhodno bojišče. Fronta princa Leopolda. Med ob mostičju Jakob stadta pridobljenim plenom 55 topov n* haja se ena vprežena baterija in 5 težki topov od 26 do 28 centimetrov kalibra, T mestu samem padle so bogate zaloge, t na kruhu in moki, v naše roke. Severnu Baranowici in zapadno od L u c k a m vija ruska artiljerija živahno delovanje. -Armada Mackensen. V goreli severno zapadno odFocsani in ob S e r e t u rano gokrat živahno ognjeno delovanje in boji t prednjem polju. Kolodvor od G a 1 a c a bi je z opazovanim uspehom obstreljevan. Prvi generalkvartirmojsta] Lud end o rff. pri Ner, avg sili bru me 6,31 rab rali tor| poč ped peb bru uni par lijo W nai: Avstrijsko uradno poročilo od torka. K.-B. D un a j, 25. septembra. Urao j danes razglaša: Vzhodno bojišče. Mestoma boji J j prednjem polju. Italijansko bojišče. Ob S oči j močnejši italijanski artiljerijski ogenj in i '; vahnejše letalno delovanje. Južno-vzhodno bojišče. V Al j b a n i j i uspešni boji s tolpami. Šef generalštaba.) Nemško uradno poročilo od torka. K.-B. Berlin, 25. septembra (W.-B.) J velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armada presto! naslednika Rupprechta. Vsled našega1 tiljerijskega učinka so sovražne baterije o| šale na flandrijski bojni fronti. — mada nemškega prestolonaslednika. J od Beaumonta iztrgale so naše čete cozom jarke v 400 m širokosti in so zale proti večim protisunkom. V gozdu me je prišlo do ljutih bližinskih bojev, ki položaja spremenili. Pri Bezouvausn| imel sunek v sovražne črte polni uspeh. Y| smo 350 Francozov. Ponoči vdrla je ena skočna četa priMalancourtuv postojanko in se vrnila z nekaj vjetimi W raj zvečer so nemški letalci Anglijo nap Na vojaške zgradbe in skladišča v srcu L d on a, na Dover, So u th amptol Chattau in Sheerned se je borabel sile narastel. - Nasprotniki izgubili so vče- j ta|o požari s0 ka%ali u6inek Vsa htM V obliki polna prša se doseže z po zanesljivosti učinka mnogokrat preizkušenim aparatom = HYPERIN = s patentirano vibracijo. Najnovejša zdravniško priporočena iznajdba znanosti. Vidni uspeh še v 14 dneh, nadaljna raba nepotrebna. Ta izredni aparat se vsem damam vsake starosti najtopleje priporoča. Za neškodljivost in učinek so se izkušene pisate.jice opetovano zavzele: Polno jamstvo, postavno varovan. Preseneč na najvišji način. Se more rabiti tudi od dveh oseb. — Ako ne do-pade, denar nazaj. Cena s pripravo in navodilom K 7-90. Po poŠti za 70 vin. več. Tajna razpošiljalev brez navedbe vsebine po higij. razpošiljalni J. Kukla, Prag, Perlg. 31. 433 raj 14 letal in en balon. Vzhodno bojišče. Fronta princa Leopolda. V mostičju od Jakobstad-t a se je v nujno zapuščenih ruskih postojankah našlo mnogo vojnega orodja. Naše čete so reko Diino od Liebenhofa pa do Stockmannshofa povsod dosegle. V P i n s k u nastali so vsled ruskega obstreljevanja požari. Makedonska fronta. Pri veliki vročini — v solncu 65 stopinj —. vršili so se boji le zapadno jezera Ochrida. Tam se je Francozom neko visočino pri K r e o v i od nemških in avstro-ogrskih čet v naskoku odvzelo. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Avstrijsko uradno poročilo od pondeljka. K.-B. Dunaj, 24. septembra. Uradno se danes razglaša: Na vseh bojiščih je položaj nespremenjen. Šef generalštaba. Nemško uradno poročilo od pondeljka. K.-B. Berlin, 24. septembra ("W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika R u p p r e c h t a. V Flandriji povišani artiljerijski boj brez infanterijskih napadov. — Armada nemškega prestolonaslednika. V večih oddelkih A i s n e-fronte se nepoškodovana vrnila. Tudi D itn kil c h e n se je z bombami napadlo. Nasproti] so izgubili 13 letal. Prvi generalkvartirmojslj] Ludendorff. Vojna na morju. Novi uspehi podmorskih čolnov. W.-B. Berlin, 20. septembra. Uspfl podmorskih čolnov v Atlantskem ocean™ v Severnem morju: 4 parniki, i jadernia ena ribiška ladja. ■— Eden naših (ni podmorskih čolnov uničil je dne 17. ti Hoofdenu francosko letalo „D 40" in je^ letalce, dva oficirja ter enega mehanika.] bel' admiralnega štaba mornarice! 20.000 ton potopljenih. W.-B. Berlin, 20. septembra. V| .' lantskem oceanu se je po naših podraoi i čolnih več kot 20.000 ton potopilo. topljenimi ladjami nahajala sta se dva oborožena parnika ter en globoko naloj tovorni parnik, bržkone z municijo, ki j sestreljen iz močnega varstva. Šef admiralnega štaba moma 18.000 ton potopljenih. W.-B. Berlin, 22. septembraJ uspehi (nemških) podmorskih čolnov v. It Pet m < — 3 i Biscayi in v Severnem morju podali so [parnike in eno jadernico z 18.000 brutto-er- tonami. šef admiralnega štaba mornarice. ški podmorski čolni potopili v avgustu nad 808.000 ton. W.-B. Berlin, 22. septembra. V mesecu jrgustu se je vsled vojnih odredb osrednjih J na prostoru trgovinskih ladij skupno 808.000 i-register-ton potopilo. Od začetka neomejenega boja podmorskih čolnov se je s tem 1,303.000 brutto-register-ton za nase sovražnike pbnega prostora na trgovskih ladjah potopilo. Angleški vojni parnik potopljen. K.-B. London, 24. septembra. Admi-bliteta naznanja: En angleški razrnševalec prpednih čolnov bil je od nekega nemškega oorskega čolna pri vhodu v Kanal foreran. 50 mož posadke se je rešilo. 53.000 ton potopljenih. W.-B. Berlin, 24. septembra. Novi us-lihi podmorskih čolnov dali so okroglo 53.000 utto-register-ton. V Srednjem morju »se je ličilo veliko število sovražnih transportnih ikov v južno Francoski ter severno Ita-Ijo, med njimi oboroženi amerikanski parnik Iwilmore" s 7000 tonami premoga, 1000 toni olja in 12 lokomotivami. W.-B. 23.000 ton potopljenih. Berlin, 25. septembra. Vsled elovanja naših podmorskih čolnov se je v ^tvornem okolišu okrog Anglije zopet 23.000 ntto-register-ton potopilo. Politični utrinki. Čehi in Amerika. Češko-klerikalni list „Hlas" piše v nekem ku m. dr.: „Ves svet v6, kako nastopa son in z njim amerikanska vlada s Čehi i ostalimi narodi Unije razven Angležev. V Bruženih državah so Čehi najmanje 40 na-bin uresničili, ali vai ti kraji so danes na let bis auf weiteres nur mehr in meinem Hauptgeschafte Rami b. Pettau statt. Max Sraschill fcttan. IS. September 1917. [vrši zanaprej do preklica edino v moji glavni trgovini |na Bregu pri Ftnjn. Maks Straschill tuj, 18. septembra 1917. 438 Avtomatični lovilec za podgane K 5*50, za miši K 4'—, vlovi brez nadzorstva do 40 kom. v eni noči, ne zapusti duha in se poslavi sam. Past za ščurke „R a p i d", tisoče ščurkov in Rusov v eni noči, po K 5'70. Lovilec muh „Nova" K 280 en kos. Povsod nljši uspehi. Mnogo zahvalnih pisem. Razpošiljatev po pov-poštnina 80 vin. Exporthaus Tlntner, Wien, III., Neulinggasse Nr. 26/P. 38 polovico ali popolnoma anglizirani. Celo češka imena naših naselbin so uradno anglizirana, javne šole morajo biti angleške, kakor je tudi uradni jezik oblasti popolnoma angleški. Vse pravice pri oblastih in v javnem življenju so izključno za angleški jezik rezervirane, čeprav so Angleži ravno tako iz tujine došli, kakor drugi narodi. Edini autochtoni narod v Ameriki so vendar Indijanci in ravno ti nimajo tam prav nobene pravice!11 —Tako piše katoliški češki list; in ima prav. Tisti Angleži, ki danes kričijo o ,.svobodi narodov", so sami največji zatiralci te svobode, najbrezobzirnejši tirani in nasilneži. Vsi Čehi naj si besede „Hlasa" za ušesa zapišejo. Pa ne samo Čehi, marveč tudi tista Jugoslovanska" gospoda, ki iz šovinističnih razlogov danes ruje na stebrih avstrijske domovine in ki slepi isto-tako nevedno ljudstvo, da zahteva „svobodo" za slovensko ter • hrvatsko-srbsko ljudstvo. „Svoboda" pod angleškim jarmom, ^svoboda" pod Rusijo, „svoboda" pod Italijo, kdo se ne bi smejal? Kdor dela za tako „svobodo", ta stoji ravno vedoma ali nevedoma v službi naših sovražnikov! Pogodba z Ogrsko. Pogodba med Avstrijo in Ogrsko poteče koncem tega leta. Ker se zaradi žalostnih parlamentarnih razmer ne more upati na vpostavitev nove pogodbe, se bode med av-I strijsko in ogrsko vlado enoletni pogod-i b e n i provizorij sklenil. V tem oziru se je že doseglo sporazum. Pri nas je ravno vse „provizorično" . . . Jugoslovanska država — dobiček za Italijo! Strupeno nam sovražni italijanski list „Secolo" prinaša sledeči članek, ki ga — prav značilno! — brez vsacega komentarja tudi ..jugoslovanski" slovenski listi ponatiskujejo: ,.Italija je bila že pred svojo intervencijo 1915 sigurna izpolnitve svoje zahteve glede Jadranskega morja. Ttalija je svoje stvari gotova in ji ni treba, pogajati se z Jugoslovani. Storilo se je pa to, ker bi bilo uresničenje jugoslovanske države za Avstrijo udarec, katerega ne bode mogla pretrpeti. Italija ima interes na zvezi avstrijskih Ju-g o slo v an o v sSrbijo zaradi iz tega sledečega oslabljenja Avstrije". — Tako piše vodilni italijanski list. In naši Jugoslovanski" hujskači si še upajo trditi, da je njih stremljenje „patrijotično". Naši vojaki — slovenski in nemški! — se borijo na kraški, koroški in tirolski fronti za čast in slavoAvstri-j e. V njih hrbtu, v zaledju pa farbajo politični popi nevedneže z Jugoslovanskimi" fantazijami, ki ležijo v interesu proklete Italije. Kdor je za Jugoslovanstvo", ta pomaga torej laškemu izdajalcu. In to si je treba zapomniti ! Razni katoliški škofje. Pred kratkim vprizoril je graški knezo-| škof vojno pi-ocesijo, da se tam moli za kma-lušnjo konečno zmago ter trajni mir, ki mora pač edino iz te konečne zmage | izvirati. Od drugih knezoškofov takih procesij I še nismo doživeli. Pač pa je ljubljanski kne- \ zoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič podpisal ; neko politično „izjavo", v kateri se poteguje ; za Jugoslovansko" državo. Jeglič hoče torej i gotove dele katoliške Štajerske in Ko- i roške odtrgati od ostalih k a t o 1 i- i č a n o v in jih združiti s pravoslavnimi j Srbi, ki so pred par leti katoliške frančiškane v Albaniji klali in pobijali . . . Kje je zdaj \ pravo „katoličanstvo", v Gradcu ali v Ljubljani?! Državni zbor. V torek je pričel avstrijski državni zbor zopet z zasedenjem. Malo škandala je napravil le češki bivši poslanec Bur i v al, ki je zaradi veleizdaje dalje časa v ječi sedel, ki pa zdaj nima nič v zbornici opraviti. Moža se je odpravilo. „Jugoslovani" večinoma niso bili navzoči. Predsednik zbornice dr. G r o C se je spominjal v svojem pozdravnem govoru zlasti osvoboditve vzhodne Galicije in Bukovine ter krasnega našega odpora v 11. Sočini bitki. Zbornica je izrazila potem cesarju čestitke ob priliki zmag naših armad. Glavni dogodek seje je bil seveda govor ministerskega predsednika dra. v. S e i d 1 e r. Le ta je govoril v prvi vrsti o socijalno-političnih zadevah in potem o nujnem vprašanju ljudske prehrane. Vlada stoji na stališču, da se mora vojno-gospodarsko razdelitev živil obdržati, da pa se mora tudi pustiti veselje do dela proizvajajočim slojem. Vsi sloji storijo svojo dolžnost, kmetje, uradniki, delavci, in tako smo zamogli tudi v zaledju svoje postojanke obdržati. Vlada bode tudi skrbela, da bodemo z živili ednakomerno na Avstrijskem kakor na Ogrskem preskrbljeni. Minister stoji na stališču, da ni nobenih nepremostljivih nasprotij med industrijo, kmetijstvom in konzumom. Zanimivo je govoril minister tudi o v p o r a b i vodnih sil zlasti za električne naprave. Nadalje se je pečal z agrarno politiko. Z vsemi mogočimi sredstvi se bode preskrbelo, da bode med vojno izčrpana zemlja svoj pridelek še povišala. Istotako je govoril o povzdigi drugih slojev ter predrugačbi šolstva. — Posebno pomemben je bil govor ministerskega predsednika v političnem oziru. Minister stoji na stališču, da se mora uresničiti narodno samoupravo v okvirju države in k r o n o v i n. Tozadevne predloge stavil bode v upravnem odseku. Vlada stoji pri temu na stališču d u a 1 i z m a. Pri temu se vlada ne strinja s posameznimi izjavami, za katere ne more biti odgovorna. Mi žehmo le notranje utrjenje vseh sil. Oni pa, ki se postavijo v nasprotje z državo, ne smejo imeti nikdar vpliva na javne zadeve države. Vlada stoji ravno na stališču avstrijske državne misli. V tem je utrjenje tudi zunanji položaj. Glavni temelj pri temu jo zvestoba napram našim zaveznikom. Kdor deluje proti tej zvestobi in torej proti našim zaveznikom, ta okrepča sovražnike in p o-daljša s tem vojno. Govornik je omenil potem mirovne poskuse in končal svoj govor tako-le: „Vroče si želimo notranji mir, ker ne moremo več izdržati, da bi se naša naj-boljša sila r narodnostnih bojih razdrobljala, in ker hočemo vsi doseči, da pride domovina tudi v političnem oziru iz usode poskušnje svetovne vojne ne slabejša, marveč močnejša. (Živahno odobravanje. Ministru se čestita.) Ruske zmešnjave. Položaj na Ruskem se v bistvu ni spremenil. Kerenski je sicer za sedaj zmagovalec nad svojimi ruskimi nasprotniki, ah mirovna misel se med ljudstvom ogromne te države vedno bolj širi. Vsaka struja, vsak narod hrepeni za svojimi cilji. Tako se pripravlja razsul nekdaj tako mogočne carjeve države. Vstaviti bi se dal ta razsul edino na ta način, da sklene Rusija z osrednjimi silami posebni mir. Tega pa Kerenski, ki stoji popolnoma v službi Angležev, noče storiti. Zato mora žele ta brezobzirni minister in diktator pasti, predno bode upati dosego posebnega Naš cesar in nemški cesar odgovarjata papežu. Kakor znano, je rimski papež poslal vsem vojujocem se nevtralnim državam noto, v kateri se poteguje za zopetno uresničenje svetovnega miru. Medtem, ko naši sovražniki doslej na noto Se niso odgovorili, sta naš cesar in nemški cesar že podala odgovor, v katerem še enkrat slovesno izjavljata, da sta pripravljena za častni, pravični in stalni mir. Prinašamo (nekaj skrajšano) odgovor našega in nemškega cesarja. Odgovor cesarja Karla. Po kratkem uvodu pravi cesar: Zavedajoč se od zasedenja prestola naših dedov popolnoma odgovornosti, ki jo nosimo pred Bogom in pred ljudmi za nam zaupano usodo avstro-ogrske mo- narhije, nismo nikdar izgubili i/, oči visojtega cilja, da postanejo nasi narodi čim prej zopet deležni blagoslovov miru. Kmalu po našem nastopu vladanja nam je bilo tudi dodeljeno storiti skupno z našimi zavezniki že od našega vzvišenega prednika pokojnem cesarju kralju Francu Jožefu I. uvaževani in pripravljeni korak za omogočenje častnega in trajnega miru. V svojem prestolnem govoru pri otvoritvi avstrijskega državnega zbora smo Izrazili to željo in pri tem poudarjali, da delamo za mir, ki naj dalnje življenje narodov osvobodi jeze in žeje po maščevanju in jih za, generacije zavaruje pred vporabo oborožene sile. Naša skupna vlada ni med tem zamudila, izraziti z opetovanimi in nujnimi, vsemu svetu slišnimi izjavami našo in željo narodov avstro-ogrske monarhije, narediti konec krvoprelitju z mirom, na kakoršnega misli Vaša svetost sama. Osrečeni po misli, da so naše želje od začetka imele isti cilj, ki ga določa Vaša svetost danes kot dosege potrebnega, smo nam pred kratkim došle konkretne in praktične vzpodbude Vaše svetosti vzeli v temeljit pretres in prišli do sledečega uspeha: S silo globoko vkoreninjenega prepričanja pozdravljamo vodilno misel Vaše svetosti, da mora bodoči svetovni red sloneti izključivši silo orožja na moralični sili pravice, na vladanja mednarodne pravičnosti in po-slavnosti. Tudi smo prešinjeni upanja, da bi povzdigo pravne zavednosti človeštvo nravno regenerirala. Pridružujemo se torej naziranju V. S., da morejo in morajo pogajanja vojskujočih se vlad voditi do sporazumljenja, kako je pod varstvom primernih jamstev istočasno, medsebojno in sukcesivno zmanjšati oboroženjc na kopnem, na norju in v zraku in kako je odstranili po pravici vsem narodom sveta lastno visoko morje od gospodarstva ali nadvlade posameznikov in otvoriti enaki porabi vseh. Zavedajoč se popolnoma mir stvarjajočega pomena po Vaši svetosti nasvetovanega sredstva, predlagati mednarodne prepire obligatoričnim razsodiščem, smo pripravljeni, se o tem predlogu z Vašo svetostjo pogajati. Ce se, kakor želimo iz vsega srca, posreči, da se dosežejo sporazumljenja med vojskujočimi se državami, ki bi uresničila to zvišeno misel in s lem dala avslro-ogrski monarhiji sigurnost za njen neovirani dalnji razvoj, potem ne more biti težko, dopeljati do ugodne rešitve druga vprašanja, ki jih je še rešiti med vojskujočimi se državami, v duhu pravičnosti in primernega uvaževanja medsebojnih pogojev obstanka. Če bi stopili narodi sveta v smislu predlogov Vaše svetosti v medsebojna pogajanja, bi iz tega mogel vzcveteli trajen mir; lahko bi dosegli popolno svobodo gibanja na visokem morju — vzeta bi jim bila težka ma-terijelna bremena in odprli bi se jim novi viri blagostanja. Pod vodstvom duha zmernosti in spravljivosti smatramo predloge Vaše svetosti za primerno podlago za uvedbo pogajanj za pripravo vsem pravičnega in trajnega miru in upamo živahno, da bi bili navdani enakega duha tudi naši današnji sovražniki.' K a r I I. r. Odgovor nemškega cesarja. Odgovor, ki ga je podala nemška vlada, ima sledečo vsebino: Nemški cesar je od začetka svojega vladanja smatral za svojo najvišjo in najsvetejšo nalogo, da ohrani nemškemu narodu in svetu blagodare mi- Pridni viničar s 3 do 4 delavskimi močmi se sprejme proti visoki pla5i pri K. Flick, Frauheim. 432 Majer en vinicar se pod jako ugodnimi pogoji sprejmeta. Lepo plačilo in mnogo zemlje. Richard Ogriseg, Sturmberg, pri Mariboru, pošta Pesnica. 434 Učenec z dobro šolsko izobrazbo, zmožen nemškega in slovenskega jezika se sprejme pri bratih Slawltsch v Ptuju, Ivehrling mit guter Schulbildung, der deutschen und slovvenischen Sprache machtig, \vird auigenommen bei Bruder Sla-witsch, Pettau. 425 v prav dobrem stanju od 300 do 1000 litrov za prodati. Cena po dogovoru. 445 ,Jablus" pošta Podplat, postaja Kostrevnica-Podplat. rti. Nemški odgovor se sklicuje tozadevno na prvi pre-stolni govor cesarja Viljema z dne 25. junija 1888 ter poudarja, da se je cesar tudi v svetovni krizi pred sedanjo vojno do zadnjega trudil, poravnati spor z mirnimi sredstvi. Ko je vojna proti njegovi želji izbruhnila, so bili zopet nemški cesar in njegovi zavezniki prvi, ki so slovesno izjavili, da so pripravljeni se pogajati za mir. Nemška vlada je papeževe predloge resno in \ vestno preudarila. Način, na kateri se je to zgodilo, do- ; kazuje, kako zelo ji je pri srcu, da najde v soglasju s j papeževimi željami in z mirovno resolucijo državnega zbora z dne 19. julija, porabne temelje pravičnega in trajnega miru. S posebno simpatijo pozdravlja nemška vlada načelo papeževega klica, da naj stopi na mesto materijalne sile orožja, tnoralična sila pravice. Po papeževem mnenju bi iz lega sledilo, da reducirajo vse države svoje armade ler da se za mednarodna sporna vprašanja ustanovi obligatorično razsodišče. Nemška vlada soglaša s papežem, da so gotove določbe in garancije za istočasno in vzajemno omejitev oboroževanja na kopnem, na morju in v zraku ter za pravo svobodo in skupnost širokega morja tiste zadeve, pri katerih mora novi duh, ki naj v bodoče vlada med državami, priti do upapolnega izraza, kadar se bo o njih razpravljalo. Iz tega bi potem sledila naloga, da se pojavljajoči mednarodni spori odločijo ne z nastopom armad, temveč z mirovnimi sredstvi, zlasti tudi potom razsodišč. Cesarska vlada bo podpirala pri tem vsak predlog, ki je z dr u žlji v z ži vi jenskimi interesi nemške države in nemškega naroda. Nemška nota poudarja nato, da si nemško ljudstvo pred vsemi drugimi želi, naj bi zavladal med narodi duh spravljivosti in bratstva. Kadar bodo narodi spoznali. da je treba poudarjati to, kar jih druži, ne pa, kar I jih razdvaja, se bo posrečilo, posamezne še odprte sporne točke tako urediti, da bodo ustvarjeni vsake-i mu narodu zadovoljivi pogoji njegovega i obstoja. Le pod lem pogojem je mogoč trajen mir, i ki bo pospeševal zopetno približanje in zopetni procvit j človeške družbe. V tem prepričanju se nemška vlada j zanaša, da bodo tudi sovražniki v papeževih načelih : spoznali primerno podlago, na kateri bi se dal pri-I pravljati bodoči mir pod pogoji, ki odgovarjajo ] duhu pravičnosti in evropejskemu položaju. Tako sta naš in nemški cesar zopet po-; kazala svojo krasno miroljubnost! Besedo j imajo zdaj sovražniki! Izpred sodišča. Pismo — izdajalec. Gradec, 20. septembra. Posestnik in •' vinski trgovec Johan S a m e t z v Zierbergu j pri Spielfeldu hotel je svojo ženo pismeno i zapeljati, da naj vliva vodo v 50 sodov vina, i ki jih je imel prodati. Pismo je pisal na ne-: kem potovanju po Spodnjem Štajerskem. Vo-j jaška cenzura pa je pismo sodniji izročila, j Vino je Sametz povprečno po 2 K 10 h pro- \ dajal. Ako bi se njegova lumparija posrečila, imeli bi kupci škode, on pa dobička za 1995 ' kron. Obtožen je bil tudi, da je pokvarjeno, zmešano in slabo vino prodajal. Obsojen je bil na dva meseca ječe z dvema trdima j ležiščema na mesec. Smrtna kazen vojne sodnije. Dunaj, 20. septembra. ČrnovojniSki feldvebel Anton S c h m i d od črnovojniškega okrajnega poveljstva št. 1, Dunaj, prideljen operacijski blagajni 5. armadnega poveljstva, i je v septembru 191G pri vojno-poštnemu uradu ' 339 neko pismo z dvoma vložnima listkoma ! vojne bolnišnice št. 3/8, glaseča se na 12.309 , kron 80 h, za vojnega dobavatelja Franca j Druškovič v Brežicah, za-se obdržal in je pustil to svoto od nekega neznanega moža, ' ki se je krivično za Oruškoviča izdal, pri operacijski blagajni 5. armadnega poveljstva j dvigniti. Bil je vsled tega od sodnije 5. ar-madnega poveljstva v zmislu § 444 v. k. p. • in odredbe prekega soda armadnega nadpo- j veljstva poleg degradiranja na črnovojnika '. na smrt potom u s t[ staških manir profesorja Verstovšeka ni pustil dopasti, marveč ga je v „odprtem pismu" fl raznih listih prav energično za ušesa prijeL| dot ob veil otr< I ali kolar se sprejme. Prosto stanovanje in njiva. Frh. v. Twickel'sche Gutsverwaltung, Marburg. kol /ah ne- i v dr. ite-al pr-ake >*ki iav V najem se želi vzeti >sor po- iče, na deželi s trgovskim lokalom in če mogoče zraven vrt ali nekaj zemlje. Ponudbe naj se napravijo pod naslovom Johann Grather, Dobje bei Montpreis, Unter-Steiermark. 455 iiiiiičarska druži aB fciejme se do 1. novembra. Poleg dobrega plačila stojijo tudi njive na razpolago. Vprašanja na g. Josef Goriupp, Ptuj. 371 [hitro in diskretno prodati, naj se obrne na I Handelsverkehrszeitung „HAVEG", Wien, I. Gise-lastrasse 5, telefon interurban 8275, 159 in naj zahteva v svrho ogleda ter informacije brezplačni obisk našega strokovnega uradnika. reda: distriktnemu zdravniku v Murecku dru. Jožefu Krautgasser in praktičnemu zdravniku v Hrastniku dru. J. Marci us. Duhovniška politika. „Marburger Zeitung" piše: „Kakor izvemo iz podučenega vira, pustil je mariborski slovenski knezoškof dr. Na-potnik svojim političnim somišljenikom izjaviti, da je sicer tudi pristaš jugoslovanske deklaracijske politike in da bi bil dotično izjavo kakor ljubljanski knezoškof dr. Jeglič podpisal; to pa mora za sedaj opustiti, češ, da mora zdaj še ozire jemati na nemško prebivalstvo Maribora in lavantske dieceze, ki bi tako izjavo ne sprejelo mirno in bi bilo z njo izzivano, kar so mora sedaj še preprečiti". — Komentar k tej velezanimivi vesti pričakujemo od „ Straže". V Kozjem se je pojavila huda griža, ki je že več smrtnih žrtev zahtevala. Pospešala je to bolezen slaba pitna voda, vživanje nezrelega sadja in nepiimerna stranišča. Popravek. V zadnji številki smo poročali, da je bilo nekemu trgovcu v Konjicah 48.000 K ukradenih. Tatvine sumilo se je g. Arturja Konjetič iz Celovca. Ta sum pa seje medtem kot popolnoma neopravičen izkazal. Kazensko postopanje proti g. Konjetiču je bilo vstavljeno. Življenje za eno jabolko. Pred kratkim smo poročali, daje prišel strelec Neumayer na kolodvoru v Beljaku, ko je hotel iz nekega vagona eno jabolko vzeti, pod vlak in je bil usmrčen. Žalostni slučaj pa se je drugače izvršil. Neumayer je v izvrševanju svoje službe prekoračil progo; pri temu je prišel med „puferje" vagona, ki so ga zdrobili, tako da je bil nesrečnež takoj mrtev. Sedemkrat odlikovan. Iz P i s h e 1 d o r f a na Koroškem se poroča: Tukajšni kmetski fant P. M o o s b r u g g e r dobil je pred kratkim zlato hrabrostno medaljo. To je 7. odlikovanje, ki si ga je mladi vojak med vojno zaslužil. Odlikovanec je vojni pilot in četo-vodja. na vzhodni fronti.' ■ Požar. Iz Fischeringa poroča: Pogorela so poslopja posestnika Valentina Schilcher v Unteraigenu. 2al, da je bila tudi vsa žetev tega posestnika in še nekega soseda uničena. Pivovarnarji so zahtevali iz bogve kakšnih novih vzrokov zopetno zvišanje itak mnogo previsokih cen piva. Urad za ljudsko prehrano pa je to za sedaj odklonil, tako, da morajo dosedanje cene ostati. Kakor se poroča, hočejo pivovarnarji proti temu zopetno vlogo napraviti. Grozni požar (U.-K.-B.) V vasi H e r n a d-ffl na Ogrskem pogorelo je 128 stanovalnih hiš in 200 drugih poslopij ter mnogo gospodarskih poslopij. Tudi mnogo živine in krme je bilo v plamenih uničeno. Tri otroci so našli v ognju smrt. Škoda znaša 1 in pol milijonov kron. Požar je nastal vsled naprevidnosti otrok, ki so cigarete kadili. Razstrelba. Naravnost grozovita razstrelba se je zgodila 22. t. m. v rovu Helene rud-* nika L u b e n y na Ogrskem. 59 rudarjev je mrtvih, 55 ranjenih, med njimi več težko. Cesar Kari je poslal tja takoj izraz toplega sočutja in si je pustil brzojaviti natančno poročilo. Na stvareh ni mnogo škode in se bode zamogel obrat kmalu zopet pričeti. Škof v Trientu. Uradno se poroča: Knez in nadškof E u d r i c i od Trienta se je z ozirom na vojne dogodke v njegovem škofijskem mestu odločil, da se naseli v lepo ležečem samostanu Heiligenkreuz pri Dunaju. Tam biva v družbi svojega tajnisa in samoumevno ni njegova osebna prostost prav nič omejena". — Zakaj neki se to stvar o škofovi prostosti tako silno naglasa? Saj vendar nikdo na božjem svetu ne dvomi, da je ,pro-stost" avstryskih škofov vedno in povsod „neomejena" . . . Od vojnega ministra do infanterista. Prej-šni ruski vojni minister S a \v e n k o w stavil je prošnjo, da ga naj ruska vlada kot navad- j nega vojaka v napadalni bataljon uvrsti. Kaj ' ko bi dragi penzijonirani ministri to posnemali; pa ne samo na Ruskem . . . Koliko krompirja dobimo? Avstrijski minister za ljudsko prehrano poročal je v parlamentarni komisiji za vojno gospodarstvo m. dr.: Lansko leto smo imeli pri slabi krompirjevi žetvi nspeh okoli 50 milijonov meterskih centov, v normalnih letih pa okroglo 130 milijonov centov. Letošnja Žetev je nekaj boljša. ISli pretirano, ako računamo na žetev 70, morda celo 80 milijonov meterskih centov. Kar se tiče po-rabne množine, pride, ako se računa 100 kil na glavo in leto, okoli 2 kili na glavo in teden. Vprašanje je pri vsemu temu po našem ponižnem mnenju le to, če ne bodo oblastvene odredbe ves krompir — požrle! Kako se dela draginjo. V skupnem odboru obeh zbornic državnega sveta, ki bode odslej baje vodil nadzorstvo nad zloglasnimi „cen-tralami", se je en poslanec pritožil zaradi navijanja cen pri žitni kavi. Rekviz.icijska cena za ječmen znaša 36' kron, prodajalna cena na producente žitne kave 46 kron, proizvajalne cene, vojne kave s 5%-nim dobičkom 72 kron, prodajalna cena producentov 90 K in cena pri razprodaji v malem — 120 kron. Kmet dobi za svoj pridelek 30 kron, zadnji prekupčevaloc pa 120 kron. In to si pustimo dopasti; kajti dopasti si bodemo pustih morda tudi to, da se nam konečno lastno kožo čez naše neumne buče potegne. „Gehorchsam ist des Christen Schmuck!" Dobički iz vojne. Bilanca a. dr. emaljskih tvornic in fabrik kovinskega blaga „Austria" za 1916—17 konča s čistim dobičkom 2,100.244 kron. Predlaga se dividendo 25% proti 20% v lanskem letu . . . Kdo plačuje to dividendo ? Vboge ženske, katerih možje prelivajo svojo kri za domovino, vbogi mali kmetje, delavci in obrtniki, vsi oni, ki jim je vojna prinesla le bremena, pa nobenega dobička. Ali ni razumljivo, da smatra izmozgano prebivalstvo gotove kapitaliste za najhujše sovražnike? Koliko ljudi živi od vojno-žitnega prometnega zavoda? Kakor je dne 18. septembra vladni komisar vojno-žitnega prometnega zavoda dognal, bilo je dne 1. januarja t. 1. samo pri dobavi žita 3249 žitnih komisarjev uslužbenih. Ti ljudje stanejo seveda nekaj drobiža. Zato ni čuda, da košta pšenica 38 K, bela moka pa 120 K. Kako si zamoremo predstaviti potopljeni prostor čolnov? Kdor še ni videl nikdar veliko pomorsko ladjo, ta si pač ne more pravilno predstaviti, kako velika je prostorna vsebina potopljene tonaže in kako velika je ta .izguba za sovražne trgovinske ladje. Primerni pojem se dobi, ako se v uradnih poročilih omenjene brutto-register-tone spremeni v kubične metre. Dnevni uspeh od 35.000 brutto-register-ton odgovarja prostora 99.150 kubičnih metrov ali prostorni vsebini G skladišč, od katerih je vsako 100 metrov dolgo, 15 metrov široko in 11 metrov visoko. Skupni majski uspeh nemških podmorskih čolnov od 869.000 ton na potopljenem tovornem prostoru si predstavimo najbolje kot 90 metrov široko cesto, katere hiše na obeh straneh so po 30 metrov visoke. Po tej cesti bi morali 2735-4 (torej skoraj 3 kilometre !) korakati, da bi imeli v hišah na obeh straneh toliko prostora, v katerega bi se dalo shraniti vsebine 869.000 register-ton, to je 2,461.817 kubičnih metrov. Uvoz nemškega krompirja v Avstrijo. Zanimivi in veleznačilni so sledeči resnični podatki : Iz tedenskega poročila vojnopromet-nega žitnega zavoda, filijalka Praga, za čas od 2. do 8. t. m. je posneti, da seje oddalo okrajem in posebnim mestom skupno 366 vagonov krompirja. Izven Češke se ni odposlalo nobenega krompirja. Dobavlja se sedaj tudi krompir iz Nemčije, od katerega se je več kot 100 vagonov češki vpo-rabi dodelilo in večinoma tudi že odposlalo. Do 9. t. m. peljalo se je skozi eolninsko postajo Tetschen nad 600 vagonov nemškega krompirja. Nadaljnih 1000 vagonov se še pričakuje. Tudi na Dunaju in v Gradcu se že dobavlja krompir iz Nemčije. Zanimivo je to zaradi tega, ker gotovi hujskači ravno tako 984 — 6 delajo, kakor da bi bilo pomanjkanje v naših krajih edino posledica izvoza -v Nemčijo. Kakor se pa vidi, nam tudi Nemčija kolikor mogoče pomaga ! Ruski vojni vjetniki morilci. V S t e i n -wandleitenu na Nižje-Avstrijskem sta dva ruska vojna vjetnika nekega vžifckarja umorila in oropala. Oblekla sta se takoj v ukradeno civilno obleko, svoje uniforme pa sta pustila v gozdu. Kolikor je doslej znano, *ta oropala ubitemu vžitkarju 1200 kron, dva para Škornjev, eno obleko in eno srebrno uro. Aretirani oderuhi. Na Dunaju je policija zaprla trgovce Franca W i e s n e r, Rudolfa S e i f r i e d in Konrada D e i m e 1, ki so bili cele vagone sira po nizkih cenah nakupili, potep pa na.oderuški način prodajah. Velika žepna tatvina. Iz Dunaja se poroča : V kolodvorski kavarni uk/adel je varšavski slikar Rybnar trgovcu M e c z e r a denarnico s 24.000 K. Žepnega tata so zaprli. Ukradeni denar pa je bil že nekemu tatinskemu tovarišu izročil, katerega oblast doslej še ni zasačila. Tudi svinjsko meso iz Nemčije za Avstrijo! Kakor se poroča iz Dunaja, se je „Oezegu" posrečilo, za dunajski trg iz nemških ledenic pridobiti večjo množino svinjskega mesa. Radovedni smo, če bodejo prvaški Usti tudi to svojim vernim čitateljem poročali. Kajti hujskati znajo ti listi proti nam zvesto zavezani Nemčiji prav dobro. Oproščen vojaške službe je bil v Birming-hamu na Angleškem. 34 let star mož, dasi-ravno je popolnoma zdrav in čvrst ter sposoben za vojaško službe. Na Angleškem, kjer imajo sploh mnogo vzornih uredb, so ustanovili tudi nekake vzklicne komisije, ki pretresajo, če je potrjenca morda oprostiti iz posebnih ozirov vojaške službe. Na to komisijo so je obrnil tudi omenjeni 34 letni mož; dokazal je, da dobi dedščino petih milijonov, če preživi dva dosti starejša opravičenca, a da pride sam, oziroma njegova družina, ob to premoženje, če pade v vojni. Komisija je odločila, da je bodočega dediča oprostiti vojaške službe. Izgubljena je bila v Ptuju od Floriani-platza do pošte črna, usnjata denarnica z večjo svoto. Odda se proti dobremu plačilu pri Johanu Ko sel, poštni slugi v Ptuju. Sv. Florijan pri SI. Gradcu. Piše se nam: Dne 17. januarja 1917 je bilo po celi naši fari zrnje rekvirirano in zato pa je naš župnik N. U1 č n i k že prejšno nedeljo v cerkvi predlagal in pridigal ljudem, da ne bi smeli zrnja skrivati, ker vsak bo strogo kaznovan, kdor bo zrnje skril. Naš župnik so se pa prvi zmotili in 8 žakljev vsake sorte zrnja v eno sobo skrili in zaprtega imeli. Ali žalibog so vojaki in pa komisija še bolj „kšajt" bili, kakor pa gospod župnik. Komisija je prvi dan vso zrnje popisala, kolikor so ga našli pri župniku in ker jim je to sumljivo naprej prišlo, da bi župnik tak malo zrnja imeli, ker so pa ljudje vedeli, koliko so po bernji dobili, ker svojega tak niso nič imeli, — so šli vojaki za en par dni spet k župniku revidirat in res so našli okoli 400 kg več zrnja, kakor prvi dan. Seveda so to zrnje vso vzeli, da g. župnik ni imel nič od tega; samo od okrožne sodnije iz Celja je dobil 100 kron kazni za plačati ali pa 14 dni zapora. V tem zrnju so pač g. župnik malo žegna imeli, še svinje ga niso mogle jesti, kakor ima njihova kuharica navado, da zrnje svinjam davlje in se tudi svinjam pozna, ker so tak debele, da komaj po vrtu hodijo. Ali boste letos tudi skrili zrnje, g. župnik? Letos bomo še bolj natanko iskali: varujte se toraj! Prijateljica Rusov. Pri gostilničarki Mariji Kvar v Mošgancih. uslužbena dekla Liza Golob bila je že dalje časa na sumu, da ima razmerje z nekim vojnim vjetnikom. Gostilničarka in dekla sta namreč eskortnemu možu G. Hrupp zatajila navzočnost ruskega vjetnika v gostilni; našlo se je pa potem Rusa v spalnici teh žensk. Dne 17. t. m. pa je porodila Liza Golob dečka, katerega oče je po njeni lastni izpovedbi Rus Iwan Poze-rowski. Ta otrok je baje zaradi zaslinjenja umrl. Golob pa je še okoli pravila, da se prav nič ne sramuje zaradi občevanja z Rusi. ; ¥ej, iej ruskim ljubica m'. Zadnji telegrami. Avstrijsko uradno poročilo od srede. K.-B. Dunaj, 26. septembra. Uradno se danes razglaša: Vzhodno bojišče. Pri Sere tu pripeljale so nemške čete iz ene zadajšnih sovražnih črt nad 150 vjetih in več strojnih pušk. Italijansko bojišče. Na Montu SanGabrielein pri Kalu bili so sovražni poizvedovalni oddelki prepodeni. V oddelku T o n a 1 e in zapadno od T o 1 m i n a pripeljale so naše napadalno čete vjete. Letalno delovanje je bilo ob Soči, potem med dolinama Etsche in Sugana jako živahno. Južno-vzhodno bojišče. Zmerno artiljerijsko delovanje. Šef generalštaba. Nemško uradno poročilo od srede. K.-B. Berlin, 26. septembra (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika Rupprechta. V F1 a n d r i-j i zopet močni ognjeni boj. Zjutraj vzele so i naše čete del dne 20. t. m. severno ceste ] Menin-Ypern izgubljenega ozemlja s krepkim napadom nazaj. Angleži so nas sku- i šali štirikrat nazaj potisniti; bili so odbiti. Razven krvavih žrtev izgubili so Angleži nad | 260 vjetih. Od gozda H o u t h o u 11 do ka- j nala Comines-Ypern bobenski ogenj.; Potem so ?,apričeli angleški infanterijski napadi. Bitka je v polnem toku. — Pri G o n e- ! licu vdrli so po močnemu ognju Angleži v naše črte. Protisunki so prepodili sovražnika. — Naši letalci so napadli zvečer zopet L o n- ' d o n in angleška pristanišča na obeh straneh ' Kanala. Metanje bomb na Ramsgate, I M a r g o t e, D o v e r ter B o u 1 o g n e, C a- j lais, Graveliusin Diinkirchen je i imelo požarni učinek. Eno naših letal se ni i vrnilo. Nasprotniki so izgubili 15 letal. Prvi generalkvartirmojster ' Ludendorff. Angleški nemiri zaradi lakote. W.-B. Berlin, 26. septembra. Glasom izpovedi kapitana nekega v septembru iz ! Hulla v Rotterdam došlega angleškega par- ; nika vlada v Hullu velika nezadovoljnost glede ] vprašanja prehrane. Vse cestne izgrede se je z orožjem zadušilo. Med 2. in 8. septembrom se je v Kommerzial-Roud v Hullu skladišča j in prodajalne oropalo. Najstrožje je prepove- j dano, o takih nemirih kaj poročati ah v časopisih objaviti. Posestvo v Čaderdorfu blizo okrajne ceste, 10 minut od postaje Polieane, v najboljšem stanju, s stanovalnim in gospodarskim poslopjem, 12 oralov zemlje, njive, travnik, gozd, se proda z „auscugom". ki na njem leži. Vee . pri železniškemu portirju j v Poličanah. 456' Majer 4 stanovalne sobo s kuhinjami, njivo iffl sadonosnik se takoj oddajo. Vprašanja :ia upravo tega lista. «>| En travnik pri Mariboru, supi Karl Flucher, Schiller- straBe 8. iM Električna luč brez baterije! Znana clsporlna find Maks Bolnici. Dunaj IV., Margaretenstrafie 27/51, prinaša rovi ukklncno dynamo J.epno sveVi\\io v \igovino, Vi zatroTC spiem«Wi| vso industrijo žepnih svetilk z baterijami. Pri tej svetilki pritk s pritiskom dynamo v delo, ki daje električni tok za svetilko :v. > tem lepo, belo svetlobo. Cenejša kakor vsaka druga žepna svetili ker odpade nadomestilo baterij. Gori kolikor časa se hoče :-:tr\ opešanja. Cena znaša K 24'—. Katalog proti vpošiljanju 1 K. Žnidarič Tomaž, kovaški mojster v občini Pocije Nr. 92 niže Ptuja, išče pridnega učenca m za kovačijo na 3 leta. Pridni 301 viničarski ljudje 3 osebe, se sprejmejo. Ponudbe na Rudolf Blum, Maribor, Car- neristrasse 22. Mkla pridna, zvesta in delavna, se sprejme v službo Leopold Slawitsch, trgovec V Ptuju. 427 „Asanol"§ ma presenetljiv uspeh pri po-končavanju žoharjev (zakon, varovan) ščurkov, mravelj itd. 1 zavojček stane t krono, „Št. Valentinov redilni prašek za prašiče" je edino uspešen pri prebavi krme, zaraditega izredno redi meso in tolščo. 1 zavoj stane l krono. Naroča se pri Josip Berdajs, Ljubljana, Zeljar-ska ulica 18. Po pošti se pošilja najmanj 6 zavojčkov. Izvežbana in pridna. prodajalka; zmožna slovenskega. nemškega in laSkega jezika, želi s 1. novembrom premeniti službo v trgovini mešanega blaga. Prijazne dopise je poslati pod naslovom: Rezi Schrot, Rosegger-strafie 4, Bruck a. I. Sprejme se ženska "^n za delo pri hiši :« za kuho pod dobrimi pogoji. Naslov: Leopold Wake, StralJ, štajersko. mm __________________________ if (lohnung- oni Dienstvermu za | službe, učence, stanovanja in posestva v Ptuju izvršuje vse vrste posredovanja najhitreje. Vprašanja in pojasnila v mestni stražnici (rotovlj ki se razume tudi na vinogradniško delo, se sprejme pod ugodnimi pogoji pri Alojzu Muchitsch trgOVCU V PtUJU. 457 Podaljšaj svoje življenje! Zamore se svoje življenje podaljšati, bolezni preprečiti, bolnike ozdraviti, slabotne okrepčati, tavajoče trdne in nesreineže vesele napraviti! Kaj stoji za vsako boleznijo? Slabost živčne sile, žalost, izguba ljubih prijateljev ali svojcev razočaranja, strah pred boleznijo, napačni način življenja in mnogo drugih vzrokov. Veselo srce je najboljši zdravnik I Dobi se pot, ki ti po maga do veselja, tvoj čut oživlja, ki te z novo nado napolni, in to pot ti kaže noki spis, katerega dobi vsakdo, kdor po njega piše takoj in popolnoma zastonj! V tej mali ročni knjižici se raztolmiči, kako se nadomesti v kratkem času in brez motenja poklica moč živcev in muskeljev, kako se zamore odpraviti in izboljšati utrujenost, slabo razpoloženje, slabost spomina, nevoljo za delo in nešteto drugih bolezenskih pojavov Zahtevajte ta spis, prinesel Vam bode nadepolne ure. Naslov: Ernst Orsech, Berlin S. W., Markgrafenstrasse 63, Abt. 473. 454 St. 27.021 II 2.47B - 1917. Razglas. ■ ■ ■ i E I I I ■ ■ ■ I I ■ I ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ i ■ I ■ ■ ■ Iz deželnih drevesnic v Gleisdorfu, v Brucku Ob Muri in v Celju se bodo oddale štajerskim kmetovalcem v jeseni leta 1917 oziroma spomladi 1918 sledeče vrste jabolk in hrušek, skupaj okrog 31.000 komadov drevesc. Od teh se bode oddalo tri četrtine kmetskim posestnikom po znižani ceni po 1 krono komad in ostala četrtina nekmetskim posestnikom po tržni ceni 2 K 20 vin. komad, izvzernSi zavitek in voznino k železnici. Naročila sprejema deželni odbor. Naročilu se pridene potrdilo občine, da je prošnik kmetski posestnik v občini. če se rabijo drevesca za jesensko sajenje 1917, se mora to v naročilu posebej omeniti in naročilo poslati vsaj do 15. oktobra 1917. Prošnje se bodo sprejemale, dokler bo kaj zaloge kakor za jesensko tako tudi za spomladno sajenje takoj po objavi tega oznanila in se bodo reševale po vrsti, kakor dojdejo. Več kakor 120 komadov eden posestnik ne dobi in je dotični dolžan, ta drevesca vsaditi na svojem lastnem posestvu. Drevesca se oddajajo samo proti takojšnemu plačilu, če je ene ali druge vrste zmanjkalo, se nadomesti z njej naj-bližnjo vrsto in naročilec lahko to vrsto sprejme ali pa odkloni. Če se nadomestne vrste ue sprejme, se mora ista takoj odpovedati. Drevesca naj naročilci, če le mogoče, osebno, prevzamejo ali pa, če se pošljejo po železnici, takoj po prejemu skrbno pregledajo. Pritožbe se naj takoj pošljejo na vodstvo drevesnice. Na poznejše pritožbe se ne bo oziralo. Seznamek jabolk in hrušk, ki se bodo oddajale v sadni dobi 1917/18 iz deželnih drevesnic: i Št. 1 2 3 4 o 0 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 1 2 3 4 5 6 7 8 0 10 11 12 13 14 1. Jabolke Štajerski mošanci ..... Vel. renski bobovec .... Ananas rajnete...... Baumanova reneta..... Damason reneta...... Kanada reneta...... Belefieur rumeni...... Astrachan beli....... Šarlamovski........ Gravensteiner....... Prestolonaslednik Rudolf . . Kardinal plemenasti ... London pepinek...... RibstonOv pepinek..... Schoner od Boskopa .... Lesnika rdeča....... Huberjeva mostna jabolka Danzinger jabolka (Kantapfel) Plemenito jabolko (rumeno) . Landsberška reneta .... Zimska zlata parmena . . . Rdeči jesenski kalvil .... Renski zakrivljeni steblovnik 2. Hruške. Dielova maslenka .... Postrvovka.....I . Dobra Louisa iz Avranches Williamova Kristijanovka . Olivier de Serres..... Pastorka........ Salcburgerica...... Zimska dehantska hruška . Jelenka........ Weiler'jeva mostna hruška Rose-jeva čutari o a .... Tepka ......... Štajerska moštnica .... Rdeča deželna hruška . . a) v Gleisdorfu Visoko Na pol Iprilljikavo deblo i vis. deblo | drevje 665 i 311 765 154 13 16 380 55 178 64 114 12 75 48 — ~ 41 27 ■2:10 8)1 2:i4 32 25 i 94 1 50 1 15 192 533 298 123 32 21 910 192 j 30 45 30 65 11 6 14 39 71 43 13 29 10 23 8 49 220 147 169 106 18 55 29 12 34 21 48 b) v Brucku Visoko deblo Na pol vis. deblo 200 2150 870 475 745 1250 190 420 420 340 490 890 620 320 440 pritljikovo drevje 60 — 50 j 170 i 90 290 350 10 20 60 10 10 10 10 55 25 i 171 c) v Celju Visoko i Na pol Iprilljikavo deblo ' vis. deblo' drevje I 1430 2450 90 495 740 280 250 120 185 230 130 190 60 240 35 167 215 — I 110 20 I 40 j 40 270 25 230 40 60 10 180 16 16 — 400 30 30 — 205 60 585 10 30 7 80 160 130 50 1025 20 18 25 14 60 20 110 147 45 248 320 230 100 80 a Poleg tega se bode 640 komadov bobovca, ca V/, m visokega, 1035 komadov južno-tirolskega in 1600 komadov južno-štajerskega plemenitega kostanja — enoletne rastline — po ceni 60 vin. za en komad, nadalje 187 marelic in v15c breskinih pritljičnih drevesc, 25 visoko-deblih in 72 pritljičnih ..Reineklauden", 100 črešnjevih in 72 višnjevih visokih in srednje visokih deblov oddalo, ki jih dobijo le kmetski posestniki po znižani ceni. Gradec, dne 10. septembra 1917. 451 ■ Od štajerskega deželnega odbora. Mlinarji pozor! Miihlerbeutel paVieVje za mVvnanft se dobi pri Mstit&MeT trg-ssifts. kauft unter besten Bedingungen Max Straschill Rann bei Pettau. i Nerazrušljivo vztrajati je naš princip, ako smo gotovi resničnosti in pravilnosti našega stališča. Rabimo vedno Lysoforau, ker imamo gotovost, da nas vedno pred vsako infekcijo varuje. kupuje pod najboljšimi pogoji Maks Straschill Breg pri Ptuju. z varstveno šipo Veliki format.....K 20 II. vrsta .......K 24 Mali formal......K 30 II. vrsta........K 40 Z varstveno šipo K 2'—, z radijem K 10'— več. Prezisijska ura na napeslnik K 50—. 60— in 80—. Vsak svoj lastni reparater! Moje Lumax ročno-šivalno šilo Sije štep-šlihe kakor Z mašino. Največja iznajdba, da zamoreš usnje, raztrgane čevlje, opreme, kožuhe, pieproge, vozne odeje, šlole za šotore, file, kolesne mantelje, vreče, plalno in vse drugo močno blago sam sešiti. Neobhodno potrebno za vsakogar. Izborno za rokodelce, krnele in vojake. Biser za športne ljudi. Trdna konstrukcija. Izredno lahka raba. Garancija za rabljivost. Prekosi vse konkurenčne izdelke. Mnogo pohvalnih pisem. Cena kompletnega šivalnega šila z cvirnem, štirimi različnimi šivankami in navodil™ K 3-90. 2 kosa K T50, 3 kosi K IT— 5 kosov K 18'—. Se razpošilja poštnine prosto, ako se denar na-pret pošlje; pri povzetju poštnina ekslra, na bojišče le proti naprej-plačilu po Josef Pelz, Troppau, OlmUlzer-slrasse 10. Išče se naprej-prodajalce. 376 vinarjev za eno dopisnico Vas stane moj glavni katalofr, ki i st Vam na zahtevo zastonj dopošlie. Prva fabrl- ■ ka ur Hanns Konrad, c. in k. dvorni life ran t | BrDx 1502 (Češko). Niklaste ali jeklene anker-ure ! K 16, 18, 20. Armadne radij anker-ure K 18, 22, 26. Bela kovina (Gloria-srebro) dvojni mantelj, anker-remont. ure K 30, 32. Masivne srebrne anker-remont. ure K 40, 50, 60. Budilnice in stenske ure v veliki izbiri. 3 leta garancije. Razpošiljatev po povzetju. Izmenjava dovoljena ali denar nazaj. 386 Heinrich Weisz Hagpl!« (KOil. Bars) Ustanovil 1Q10 oddaJa po povzetju spodaj označene čevlje z usnuiovii. '*'" usnjen, podplatom v vsaki velikosti. Rizik o r izključen! Izmenjava dovoljena! S cenikom med vojno ne morem služiti. — En par danskih čevelj K 30'—, 35'—, 40— 45'— 50 — in 55'—. — En par delavskih čevelj (bakance) ca K 48— in 60'—. I par čevelj za gospode K 40'—, 45'—, 50'—, 55'— in 60'-. Otroški čevlji v vsaki množini, najceneje. 4 doz čeveljske kreme K I"—. Bakance z lesenim podplatom par K 25'—. 395 Žepna ura jeklo ali zaniklana I. vrsta ........ K 14 II. vrsta.......K 20 Srebro imit.......K 30 7. dvojnim manleljem . . K 40 Z varstveno šipo K 2"-r, z radijem K 10'— več. Precizijske ure K 50'-, 60'— in 80'—. Razpošiljatev od Dunaja po pošiljatvi svote z K 1'50 za poštnino tudi na bojišče. MAX BOHNELj Dunaj, IV. Margarethenstrassse 27/51. Fabrični cenik proti razpošiljatvi K 1'—. Dynamo žepna svetilka K 24-— in K 30"—. Najlepši kinč ženske so krasna velika trdna prša. Ženske, ki se v tem oziru ne čutijo po- Eolne, naj pišejo zaupljivo na Ida Krause, i podeli popolnoma brezplačno na podlagi svoje priznane metode diskr. nasvet za dosego idealnih polnih oblik. Ida Krause, PreCburg (Ogrsko), Schanz-straBe 2, Abt. 109. 275 Post. vpisana. kupuje v vsaki množini po najboljših cenah Maks Straschill Breg: Pr* Ptuju. kopališča r Ptuju -— za kopanj«: »b Maraikft «4 IS. I ure de fi on papolfa* AWftfajw. j* -d j IS. le 1. «r» aWli ut «t«elj*fc in pmzoHrik a«! I}, is ft ok top-j-dne 1 kopali i m«* -.rakom, «n aR] „-*f»u«-*»d" i tjufe> t - -70 Povečanja in umetniška izpeljava fotografij] v vsaki velikosti po zmernih cenah z jamstvom za naravno sličnost preskrbi I zavod za risanje in umetnost Fem. Lili. [IiiiiIi Dunaj XV., Wurmsergasse 43, Abt. 7. Ceniki na zahtevo. Zastopniki se povsod sprejemajo. Dobri aparati za briti in lase striči ^_-. I-a britev iz srebrnega jekla K 3-30,- jf*"^"^ JI i—, 5'—, zaniklana K H-—, 5'-, (BEOBKofl znamka „Perfekt" s6klinjami K16-,: 20-—, rezervne klinje 1 tucat K S—'. I-a stroji za lase striči K 11-—, 12—. Izmenjava dovoljena aH denar nazaj. Razpošiljatev po povzetju ali naprfj-| plačilu po c. in kr. dvornem rantu Hanns Konrad, eksportna, in razpošiljalna hiša BrDx št. 1741 (Češko). 51 Pozor! Pozor! Friderik Milošič mizarstvo t Ptuju ■■■■■■■■ poleg nemškega pokopališča ■■-.«■■ ima vedno mrtvaške krsti (tinge) v vseh velikostih v zalogi. Istotako pohištvo vseh vrst. Tudi izdeluje vsako delo mizarske stroke po naročilu točno in dobro. HT* Mizarska delavnica je kakor preje odprta! Najnižje cene! Poštena postrežba! 100 litrov zdrave domače pijače osvežujoče, dobre in žejo gaseče, si lahko vsak sam priredi z malimi stroški. V zalogi so snovi za: ananas, jabolčnik, grenadine, roali-novec, poprova meta, muškatelec, po-merančnik, dišeča perla, višnjevec, skazili se ne more. Ta domača pijača se lahko pije poleti hladna, pozimi tudi vroča, namesto ruma in žganja. Snovi z natančnim navodilom stanejo K 12-— Iranko po povzetju. Jan Grolich, drožerija pri angelu, gnjO 636, MgraVS. 500 kron v zlatu če ne odstrani krema Grolich z zraven spadajočim milom vse solnčne pege, rnaroge, solnčne opekline, ogrce, obrazno rdečico itd. in ne ohrani kožo mladostno svežo in nežno. Cena K 5*75 s poštnino vred, 3 porcije stanejo K 16-—. 6 por-cij K 30*70. Vse orez kakih nadaljnih stroškov Naslov za naročila : 434 Jan Grolich, drožerija pri angelu, BlUO 6 Diamanti za rezanje stekla Od steklarskih diamantov zamorem sedaj le štev. 4 po K 11-70 in štev. 5'/i po K 16-— pošiljati, ker je dovoz diamantov podvezan in dobava surovega blaga jako težka ter le po visokih cenah mogoča. Troški za povzetje stanejo 55 vin. Jan Grolich, drožerija pri angelu' | {3-=«®. •:<# a FrflmVrdAl )e sredstvo za pomlajcnje las, rrani^uoi ki rdečei sve(le in sive las in brade za trajno temno pobarva, 1 steklenica s poštnino vred K 2-70. DvHvnl je rožnata voda. "V./M.7 I-" ki iivo pordeči bleda lica. Učinek je čudovit. — ■—------------------! 1 steklenica s poštnino vred . . . Po povzetju 55 h več. Naslov za naročila: Jan Grolich, drožerija pri angelu, ipjo, fij . K 2-45. Stole (Zimmersessel) ***** 8'—, 16"— kron bo dobijo t zalogi ITSCH & HELLER trgovina v Ptuju. Iidajatelj in odgcTorni urednik: Kari Linhart. Tisk: W. Blanke v Ptuju. 209075 15 74496�49