Št 04. V Gorici, v soboto dne 11. oktobra 1913. Izhaja dvakrat na teden, in sicer ? torek in soboto ob 4. uri popoldne. Ako pade na ta dneva praznik, izide dan poprej. Stane ^-JMo^K^fl' -r* Vt leta . . , „ lU » ...» 2*50 x Posamične Številke stanejo v ... . . 8 vin, _^.. Ra naročila bres doooslane naročnine le ne oziramo. Tedaj KLIll Telefon št. 83. 'Vt»e za narod, svobodo in napredek !c Dr. K Lavtič. Uredništvo se nahaja v Oosposki ulici St. ? v Gorici v I. narisu-, na desno. tipravništvo se nahaja v Oosposki ulici št. 7 v L nadstr. na levo v Goriški Tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi In poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem ' delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Naš deielnS zbor. Lepo mirno je začelo delovanje našega deželnega zbora. Dosedanje tri seje so že dokazale, da se je lotil resno dela za ljudstvo. Seje odsekov, ki pridno zborujejo, kažejo isiotako delo in skupna konferenca predsednikov odsekov pod predsedstvom deželnega glavarja je pokazala, kako resno se hoče baviti novi deželni zbor z delom v prid cele dežele. Tako dobro delo pa mora imeti pred vsem dobro denarno podlago; drugače se ne da storiti nič. Zahtev dežele je premnogo; da pa bo možno odzvati se v,sem zahtevam dežele, treba poskrbeti denarna sredstva potom skrbnein pravil nefinančncpo-1 i t i k e. To so besede, ki jih je spregovo-voril namestnik princ Hohenlohe v otvoritveni seji. Novi deželni glavar je v isti seji povdarjal, da bo treba prav r e s n o d e I a t i z a t e rn, dasedežel-n e f i n a n c e saniraj o. Finance skoro vseh avstrijskih dežel so slabe, posebno slabe so finance naše dežele. Ne bomo se spuščali v obdolževanje, kar je, je: gledati pa moramo, da se prične nova, skrbna, previdna finančna politika in naš najres-nejši trud mora iti za tem, da se deželne finance sanirajo. Položaj je silno težak. Potreb in zahtev od vseh strani polno. To reč treba rešiti nujno, ono zopet nujno; nebroj je res nujnih potreb, ali kako odzvati se vsem tem zahtevam in nujnim potrebam, ko pa ni denarnih sredstev? Deželni zbor, kakor se kaže, noče nakazovati podpor samo za tolažbo, marveč samo take, ki se dajo res izplačati in se od podpore odvisno Belo more izvršiti v resnic? v primernem času. To stališče je v sedanjem težkem položaju edino pravilno. Istočasno s tem položajem pa je vzrastla skrb, poiskati pot za saniranje deželnih financ; položaj imperativno kaže potrebo skrbne in pravilne finančne politike. Le po tej poti bo mogoče priti do rednega podeljevanja podpor za tiajraznejše potrebe. Če bo stremela cela zbornica za tem. se bo dalo s previdnim delovanjem spraviti deželne finance v red, še toliko bolj, ker je potoni malega finančnega načrta zagotovljen deželi znaten, prispevek od strani države. Pameten korak je storil deželni glavar, da je sklical, kakor gori omenjeno, ljubezen treh kraljev. Dasi še ni ukoreninjeno, vendar nam že tudi ni več povsem novo naziranje, da se moramo emancipirati od nemške kulture ter si ustvariti svojo lastno — •— v kolikor je ne moremo razviti iz sebe in pa v stiku z ostalimi Jugoslovani —----z živahnim seznanjanjem s kulturo Romanov. Povsem prirodno je, da moramo pri tern najprej upoštevati Italijane. Ne le po bližnji soseščini in iz utilitaristnega razloga, da jih moramo izpodriniti v prodkem narodnem in socialnem konkurenčnem boju na celi strategični fronti Reka- Pula- Koper- Trst- Tržič- Gorica- Krmi«, tudi ne samo iz drugih važnih vzrokov, kakor je na primer osvojitev morja, ki »nekdaj biio si slovansko«, marveč iz najmanj tako važnega, pa podcenjevanega razloga: Mi iniarno od njih tudi v kulturi dobiti mno-W>» morda več, nego smo mogli kedaj uko-ristiti pri Nemcih.... Laški značaj je v svoji globini zelo soroden slovanskemu, dasi smo vajeni gledati nanj skozi nemška očala in prezirljivo obsojati »Katzel- skupno konferenco predsednikov deželno-zborskih odsekov in poklical h konferenci deželnega računskega ravnatelja, ki je razvil navzočim finančno situacijo; unela se je debata in vsi so se prepričali, d a s e treba omejiti g 1 e d e" podpor na najnujnejše potrebe. Niso zlati časi, v katerih živimo, in med se ne bo še kmalu cedil po Goriški deželi, ali beležiti moremo to veselo dejstvo, da smo ven iz prikrivanja slabega deželnega finančnega stanja; sedaj se je vendar enkrat povedalo tudi na kompeten-tnem mestu, kako je z našimi deželnimi financami; reklo se je: j a k o s 1 a b c s o, tako slabe, da treba n e m u d o m a kreniti na p o t i -p r e v i d u e finančne politike, da se d o b e p o t r e b-n a denarna sredstva za m n o g o-b r o j n e zahteve naše dežele. To je prvi veliki korak na bolje. Dolžnost deželnega zbora in odbora pa je, da hodi previdno pot potom lepega složnega delovanja; saj so vendar vsi poslanci za to v deželnem zboru, da koristijo deželi in se taka korist v volilni kampanji nebrojnokrat povdarjal Glede razdeljevanja deželnih podpor pa je tudi zadnji čas, da se pride med slovenskimi in italijanskimi poslanci do sporazuma, koliko pritiče na jedno, koliko na drugo stran. Treba si napraviti razdelitven! ključ, po katerem se določajo podpore za Slovence in Italijane: toliko za kmetijstvo, toliko za obrt itd. Tak ključ bi vezal lepo obe strani in bi se podpore primerno podeljevale: ne bilo bi več tako. ko pod Pajerjem. ko smo Slovenci dobivali zadnje ostanke. Slovenski poslanci naj sprožijo vprašanje razdelitvenega kliuča. ki bi le podprl redno delovanje deželnega zbora in mnogo pripomogel k resnični koristi cele dežele. Dva nujna predloga deželnega poslanca Fona. Morda bi bil urnestnejši naslov: Lov na p o p u l a r u ost — toda mi se nočemo prerekati, nočemo polemike radi delovanja slovenske delegacije v goriški zbornici, marveč želimo tam složno, p am e t-n o delovanje. Slovenska stran je poklicana hoditi skupno pot vsaj v vseh gospo- rnacherje« in dasi poznamo Italijane le po bastardskem plemenu tržaškega ali goriškega Laha, ki nam v resnici ne moreta biti simpatična. — Ni umestno razpravljati v okvirju feljtona o raznih kulturnih problemih s široko znanstveno temeljitostjo. Dovolj je, če povdarjam načelo, ki bi moralo biti Slovencem aksiom: »Proč od Nemcev, tja k Romanom!« Tudi je dovolj, da opozorim na ostale Jugoslovane, ki se uče pri Romanih: Dalmatinski Srbohrvati pri Italijanih. Srbi iz kraljevine pri Francozih. Naj zadostuje dokaz a contrario, če omenim, da so dalmatinski Srbohrvati (— da o Srbih iz kraljevine nit! ne govorim —) vkljub znani skrbi vlade za Dalmacijo kulturno mnogo na boljšem nego kulturno germanizirani Slovenci in ravno-taki Hrvati h kraljevine. Zagreb ponehava biti veliko kulturno središče in izgublja svoj vpliv na Beograd, dasi alt bolje, ker tako rad požvižgava svoi Walzer-traum, — in drugi dokaz, — relativno najbolje se je živelo v Liubljani za časa, ko so ljubljanske ljubeznive gospodične Se kramljale italijanski, in tako tudi trgovec in plemič in resni mestni oče. darskih in narodnih vprašanjih in nam se zdi skrajno neumestno, ako ob obstoječih namerah, ko se pripravlja ostala zbornica na mirno in uspešno delo, kdo sili v ospredje, morda v glavnem zato, da bi ga slišali volilci tam zunaj. Prav neprijetne je zadel našo javnost Fonov nastop v tretji seji našega deželnega zbora in ni nam ljubo, da se moramo danes obračati tukaj proti njemu, ker želimo, kakor smo že tolikokrat povdarili, na slovenski strani sporazumno delovanje. Ali kakor da bi prav ne smela naša javnost računati z možnostjo, da zavlada v slovenski delegaciji nekako enotno nastopanje, taki svrhi služeča se nam zdita Fonova nujna predloga iz seje v ponedeljek. V stari zbornici tako počasen in komoden, sedaj goreč samih nujnosti! Seveda, res nujno je pri nas marsikaj ali ta nujni marsikaj se ne da izvesti tako nujno, kakor sicer želimo vsi... Na dnevnem redu pondeljkove seje je bila točka: Poročilo, ki se tiče obnovitve podpore za zgradbo ceste Č c p o v a n - G o r. - T r e b u š a-Dol. T rebusa. Obnoviti se ima podpora 40.0(10 K. Poročilo je izročeno tehničnemu odseku. Deželni glavar, ki sestavlja dnevni red, je že po predlogu deželnega odbora stavil na dnevni red nujno potrebo obnovitve podpore za zgradbo ceste če-povan-Gor. Trebuša-Dol. Trebuša. Torej se v deželni hiši smatra ta stvar za jako nujno in se hoče obnoviti podporo, dasi se je Že poprej nekako dogovorilo, da se dovolijo le najnujnejše podpore. Tu pa kar naenkrat pride še poslanec Fon s svojim riuuiim predlogom za isto stvar! Poslanec Fon je dobil dnevni red tretje seje in tam čital: 3. točka: Poročilo, ki se tiče obnovitve podpore za zgradbo ceste Čepovan- Gor. Trebuša-Dol. Trebuša----in rodil se le nujni oredlog! Če bi ne bilo one točke f obnovitvijo podpore 40.000 K za zgradbo že parkrat omenjene ceste, na bi naj-brže ne bili slišali v šefi 6. t, m. Fonovega nujnega predloga o Trebuški cesti! To je en nujni predlog, drugi pa je bil ta: da naj se poviša naklada na P i v o n a 8 K. Skliceval se je na finančnega ministra in zahteval nujnost. Poslanec Fon pa ve dobro, da v svrho saniranja deželnih financ se bavijo v to poklicani s celo ¦¦,•¦r«io vprašanj in med temi tudi z vprašanjem povišanja naklade na pivo. V času, ko so se slovenski literati oeividno pridružili porodniški stavki in ko založniki zdihuje iščejo stavkokazov, bi — poleg bogate jugoslovanske literature, te seveda v originalu, — zelo ugajali prevodi iz italijanščine. Povprečnemu slovenskemu inteligentu, iz srednje šole in do dunajskega katedra navajenemu večnega hvalisanja nemških Dichter und Denker, se niti ne sanja o velikanskem bogastvu italijanskega slovstva, o biserih, ki leže nedvignjeni tako blizu nas. da bi jih dosegel z roko. Stavim honorar, da bi na primer Scluvemner rad založil dober prevod dobrega laškega romanopisca, če bi se našel dober prevajalec. Da se ta ne najde pri naši slovstveni suši, je simptom, katerega bo bodoči zgodovinar slovenske kulturne germanizacije moral beležiti na prvem mestu. Tnak je nekoliko izjem. Imeli smo prevod Marca Viscontija (A. Gabršeek), ki je pa že zdavnaj razprodan, tudi smo imeli prevod Mauzonijcvih »Zaročencev«, Kleinmaver je nred dvema letoma izda! Amicisovega »Firiia«. ki je na naletel na nekolika šarlatansko kritiko, in pred krat- Dr. Bugatto mu je to lepo povedal in Fon ve to. Podglavar dr. Franko je odpravil Fona prav umestno z nasvetom: ne se prenagliti. Počakajmo, da viada nam da po malem finančnem načrtu zagotovljenih 450.000 K, potem pridimo s predlogom po-viška naklade na 8 K, drugače si poslabšamo stališče napram vladi. Pri znanem razgovoru o deželnih financah se je pov-darjalo ludi zvišanje naklade na pivo. Fon je to izvedel in rodil se le drugi nujni predlog. Tako nujnovanje poslancu Fonu ne prinese slave in popularnosti in ne doseže ničesar, pač pa se dajo vsa taka vprašanja rešiti in se morajo rešiti ugodno za deželo v primernem Času. Deželni zbor in odbor že skrbita in bosta skrbela, le ne metati jima, g. Fon, polen pod noge v obliki nujnih predlogov! Izzvani v to srno se morali oglasiti, da se ne bodo širile po deželi kake krive vesti o nujnih predlogih deželnega poslanca Fona! Trpljenje slovenskih železničarjev. Priobčili smo v torek govor g. odvetnika dr. D i n k a P u c a, ki ga je govorii na zborovanju železničarjev v Gorici v nedeljo pri »zlatem jelenu«. Danes pa pri-občujemo govor g. Š k r j a n ca, železni-čarja-voditelja iz Trsta. G. Škrjanec je govoril tako-le: Tovariši! Namen današnjega shoda je, da se pogovorimo o delavnem redu na državnem kolodvoru v Gorici ter sploh o razmerah na tej postaji. Železničarji smo se borili dolgo časa, da smo dosegli, da se . nam je določil čas za delo. Obstoječi delavni red je produkt razmer, ustvarila ga je organizacija. Pred leti smo se pnčkali z upravami železnic, ker ni bilo nikakih predpisov za delo; enkrat je bilo tako, enkrat tako, kakor je ukazal kak predstojnik. Leta 1909. je bila na Dunaju konferenca, ki se je bavila z delavnim redom za železnice. Predlagal se je prvi delavni red. Leta 1910. smo morali ponoviti zahtevo, leta 1911. smo morali zagroziti s pasivnim odporom. Železniško minister-stvo nam je obljubilo, da se napravi de- kim sem mogel v »Narodu« o priliki šest-stoletnice rojstva Giovanni Boccaccia*) poročati, da se pripravlja slovenski prevod »Pripovedek desetih dni«. To je bilo nekako vse. Sedaj je pa srečno izšel post tot diserimina rerum Sem Benellijev tro-dejanski tragičen poem »Ljubezen treh kraljev« (L'Amore dei tre Rč) v prevodu dr. Alojzija Gradnika.**) V lanski sezoni so igrali ta poem tudi na ljubljanskem odru, —brez uspeha, dasi ga je korteširal tako odličen pesnik-umet-nik, kakor je naš Oton Župančič. To je dalo povod kontroverzi, in zato bom tudi nekoliko obširnejši o avtorju, prevajalcu, igrokazu in pesnitvi. Gradnika poznamo. Ne toliko rad! njegovega prevoda povesti Gorkega, kakor iz nieeovih pesmi, raztrošenih po raznih letnikih »Slovana«. »Ljubljanskega Zvona« in *NaŠi'» Zapiskov«. (Omenjamo samo n. pr. »Motive iz Brd«), Široki pu- *> V dottfnom fflankn «Ua.| pnvaodi ime mofti Certaldo natreito tiskarsko p-zgrešenega i 0flBta,^' sem Benelli -Aloj^j Gradnik. Lltthftgcfln treh kraljev. Gorim 1013. Strs ' 115. Oona;B poŠto 2.20 K, Samozaložba. lavni redjn res je izšel leta 1911 pa kakšen! Kako so le mogli skrpucali tak delavni red,' da se bomo morali radi njega še nadalje pričkati z upravami železnic Oktroirali so nam delavni red. Ali imamo pa slučaje, da seše to neiz-vrSuje, kakor bi se moralo. Na južni železnici so sicer bolj pravične razmere- kot na državni. Ako ima na primer železničar na drž. kolodvoru dela 3ft minut čez uro, se mora čezura plačati, aH to se ne godi, kakor se tudi drugo čez-deld ne plača po delavnem redu. Tudi na Vaš, tovariši, je krivda radi tega. Ako bi zahtevali dovolj glasno svoje pravice, bi se to zgodilo. Krivice se gode po sistemu, krivi so dotični, ki imajo to reč v rokah. Treba organizacije. Svojemu predstojniku je potreba priglasiti pritožbe, če to ne pomaga, pritožite se na ravnateljstvo, ki mora biti pravično. Delavni red ni popoln, ker ne obsega vseh točk. Vse nedelje bi morale biti plačane. Ni pa treba, da bi delali v nedeljo vsi, ki so delali med tednom; tako se zgodi, da železničarjem ukradejo prosti dan, ki je predpisan. ^ Zasužnjeni smo, živimo v razmerah, ki ne odgovarjajo moderni dobi. Na državnem kolodvoru v Gorici je videti potrte obraze. Ne izvršujejo se določbe, napeto je razmerje med postajenačelnikom in osobjem. Če bi bil Wieser pravičen, bi se moralo vršiti to, kar je ministerstvo ukazalo. Ali Wie-ser dela vse po svoji volji in žvižga na ukaze ministerstva. On seje veter, žel bo vihar. Napake, ki se vršijo, treba prijaviti ipodružnici. Dobili ste tudi dobrega pravnega zastopnika v osebi navzočega gospoda dr. DinkaPuca. Le pogum in korajžo, vse na dan, nič se strašiti! Imeti moramo vsaj to, kar je potrjeno, da se izvršuje. Potegujemo pa se za to, da se naši odnošaji zboljšajo. Rečem le to: če boste složni v organizaciji* potem se razmere gotovo zboljšajo. Mirnim potom se to zgodi, potom organizacije. Pritožbe je naznaniti predstojniku, če ne pomaga, načelniku, ravnateljstvu in organizacija je tu, da doseže pravice. Potem imamo postavno pot, da sodišče razsodi. Ta delavni red je postava za vse železničarje. Ako bi ga ne imeli, bi delali lahko čez čas dan na dan, ne da bi dobili kak vinar za to. Vsak sam pa se mora baviti s tem, ali je za svoje delo primerno plačan ali ne; ali odgovarjajo Daragrafi dobi, v kateri ži-jvimo: to treba kritično premotriti. Če vse to vršimo, si popravimo svoje razmere. Stroji oDravljajo delo za nas. zato pa moremo delati na to, da se delavni čas za nas skrajša. Zahtevali smo osemurni delavnik, dosegii pa 9V2. Uprave pa se ne držijo bliki ni znan, ker ni zbral svojih verzov v šopek, marveč pustil, da so jih poznaval-Ici okušali v malih požirkih. ¦ Sem Benelii nam ni znan. Kakor-liitro pa prestopimo ozke meje svoje domovine (toda ne v smeri proti Dunaju!), ga srečamo med onimi, ki so si s svojo nmetnostjo priborili in zaslužili slavo in priznanje velik" *a sveta. Ni mu bilo lahko doseči ta vrhunec, tudi on je delal in obupava! v povestni podstrešni sobici in preklel svet in njegovo slepoto za vse resnice, ki jih je bi! spoznal v svoji duši. Odtod njegov globokožalostni pogled in trpka pesimistična poteza okrog oči in ust, in vendar so te oči polne žara umetniškega doživljanja in oblikovanja. Toskanec je. rojen v Pratu, Firenčan po slovstveni in umetniški vzgoji: osebe, govor, strast? kažejo tisto renezančno magnificenco karakteristike, kakor jo poznamo le pri umetnikih, ki si ne izmišliajo svojih figur, ¦marveč ki doživljajo svoje ljudi, s katerimi govore in čutijo in doživljajo vse akorde razpuščene duše. .nstinkta, volje, vso lestvico ljubezni, sovraštva, ponižanja, maščevanja, kovarstva in odpuščanja. tega reda; pa .da bi vsaj plačali čeadelol To so krivice. Le s složnim nastopom jih odpravimo. Na želje posameznika se ntk-do ne ozira, če pa skupina zahteva, je to drugo. Treba torej organizacije; treba shodov in razgovorov, ker dva človeka ne mislita jednako, ali te rnisli se združijo v eno misel; to pa le. Če se manjšina uda večini; tega pravila se je držati v organizaciji. Priporočam torej ponovno organizacijo, agitirajte za organizacijo. Naval v železniške službe je velik, konkurenca velika, treba jo zabrahiti. Tujerodci škodujejo nam največ, ker nas izpodrivajo, dasi je resnica, da je slovenski, dela v e c priznano bolj zmožen za službo kot tujerodci. Tujerodci nam v navadni službi odjemljejo kruh in predstojnik je zopet Nemec. Ako bodo pa le gluhi na naše pritožbe, nas prisilijo do najskrajnejšega koraka. Popravijo naj se razmere, popravi naj jih ravnateljstvo, dokler je še čas. Vsi v organizacijo! Ko bomo vsi skupaj, bomo govorili jasno in odločno. S siožnostjo dosežemo vse. (Burno odobravanje.) Reči moramo, da je govor g. Škrjan-ca navzočim segel v srce, kajti on govori tako iz srca v srce, kakor malokateri govornik. Njegov govor brez dvoma obilo pripomore k ustvaritvi dobre železničar-ske organizacije v Gorici. Sistematično izpodrivanje slovenskih železniških uslužbencev od strani železniške direkcije v Trste. (Z dežele.) Vpliv »Volksrata« pri nameščenju državnih uradnikov v slovenskih deželah ie tako velik, da se brez njegove besede ničesar ne ukrene. Ta vpliv hoče Volks-rat raztegniti tudi na nameščenje oz. imenovanje Železniških uradnikov in uslužbencev v področju tržaške direkcije. Vedno jasneje se pokazuje, da stoji tudi ta direkcija pod tem vplivom. Kaj počenja Volksratov eksponent dobroznani VVieser s slovenskimi uslužbenci je vsepovsod znano. Železnica jim služi v to, da irnpor-tirajo nemški živelj v čisto slovensko ozemlje, da odjedo domačimu košček kruha in ustvarijo zadostnega materijala za nepotrebno nemško gimnazijo v Gorici. Na naših postajah so kaj gosto nase-jeni nemški uslužbenci, nosebno na boljših mestih. Ko je bilo razpisano mesto m a -g a z i n e r j a p r i S v. L h c i j i, je bito Sem Benellijeva umetnost je moderna, zato je antiki in renezansi bližja, nego vsi izrastki, bodisi prerafaelistovski ali mistični ali psihološko pokvečeni in kar je več teh umotvorov iz ortopedičnih in drugih sanatorijev. Benellijevi junaki niso filozofi. Neri je brezobziren mišičast condottiere. ArhibaJd star Got. ki živi v strasti in maščevalnosti, ne pa v odpuščanju, katero.... uči. Gianetto Je slabič, pa kovar. ki se zna neusmiljeno maščevati, edino Man-fredu. nekako ne morem verjeti njegovega krščanskega odpuščanja, ker je preveč \verthersko, nreveč sodobno. Manfred je edina Benellijeva figura, ki je ponižana in razžaljena, toda i njegova ljubezen ie možica in močna. Klasične pa so Benelli-ieve ženske. Ginevra, Fiora, Rosmunda. Prva kurtizana dobe Lovrenca Veličastnega, druga in tretja kraljici heroične dobe preseljevanfa narodov, dobe, ko se je ore-perela civilizacija podajala ored sunkom barbarov in so mladi narodi še rodili he-ro:e, —- in ko so še ženske smele imeti vse vrline in hibe tega zaroda, ko so Še bila to bitja iz mesa in krvi, ne pa olepo-tičena bitja z dušo pol Govekarja, pol več dobro kvalifikovanlh slovenskih kom-petentov. Mesto je dobil neki Frllhwirt, ki ni zmožen našega jezika, posebno pa ne v pisavi. Na zahtevo strank spisuje sicer slovenske potne liste, a piše jih v slovenščini, ki ni slovenščina. Mi nimamo ničesar r/oti njegovi osebi; pač pa se moramo odtočno upreti proti nameščenju takih uslužbencev, ki ne znajo našega jezika. Proti sistematičnemu odrivanju s I o-venskih uslužbencev najodločneje protestiramo! Slovenski poslanci, kje ste? Dijaška socialna konferenca ni, V dneh 27. in 28. septembra se je zbral v Ljubljani majhen krog zboroval-cev v mati dvorani »Mestnega doma«, da prične orati ledino na popolnoma zanemarjenem polju dijaško-sooialnega vprašanja. Skromna je bila sicer udeležba od strani dijakov, še bolj skromna od strani javnosti, vendar nas to dejstvo ne sme ustrašiti, še manj da bi nas zapeljalo k sentimentalnemu jadikovanju o nerazumevanju in o sličnem. Delavcu zadostuj spoznanje, da ne more biti drugače, ker sicer bi ne bilo treba zborovanja in iskanja poti, kako se poprijeti dela. In dalje se moramo zavedati, da ideje ne vstajajo na Šumnih prireditvah, življenje jih sicer poraja, ali one se razvi jajo v samoti, tu poganjajo svoje kali, tu dobe predpogoje za realizacijo. Dočim se je prijela prvi dan marsikoga malodušnost, je ta izginjala vedno bolj ter se umaknila veselju k delu. Dokaz k temu je tudi, da je bilo zborovanje zadnji dan najbolje obiskano in da je bila tudi debata najbolj živahna. In ko je bil že končan glavni del zborovanja, so se sestali zborovalci k posvetovanju, kako dati idejam, ki smo jih slišali, tudi meso, da ne ostane vse samo le pri besedah, ampak da sledi intenzivno delo. Vemo sicer, da bodo našle ideje, ki so bile izražene na konferenci precej pomislekov, da, celo nasprotovanja, ali to ne sme ovirati pri delu za njih realizacijo. Ker izide o konferenci obširno poro-ročilo, kjer bodo ponatisnjeni vsi referati, ki jih bodo referenti še izpopolnili in razširili, zato podamo v tem poročilu le reso-luciie. ki jih je izdelal redakcijski odbor: Slovensko akademično dijaštvo, zbrano v dneh 27. in 28. septembra 1913 na socialni konferenci v Ljubljani: A) smatra takozvani »eksistenčni minimum« za napačno merilo potreb slov en* Wildea in pol učiteljiščne absolventke oziroma —- druga species, pol sufragetke. In še nekaj označa Benellija: Njegov verz, njegov jezik. Benellijev verz ni le enajste-rec, nego prepevana proza, igralec govori, kakor doma, govori verze, pa pozabi na to, da recitira, ker govori prirodno, ne-naučeno, harmonično z dejanjem, s čustvom, smislom! I gledalec to občuti kot eno harmonijo, verz, dejanje in izraz. Benelii je Italijanu to. kar Rostand za francoski aleksandrinec. in mnogo več: Je reformator italijanskega odra, italijanske drame. daleč pred in nad gostobesednim D' Annunziom s svojitii »grenkim morjem«. Glavna Benellijeva dela so La Cena delle Beffc L* Amore dei tre Re in Rosmunda. Prvo se Slovencem obeta, drugo imamo pred .seboj. Prednosti, ki so v prid Lahom, bi v prevodu ne prihajale v prvi vrsti v upoštev, — enajsterec, klasični jezik, prepevana proza. Da se je to ipak zgodilo, da ima prevod »Ljubezni treh kraljev« posebno ceno i za Slovence že sam ob sebi, kakor kak naš original, to je skega akademika in povdarja pravico slo-venskega akademika, da se mu nev nudi samo borno eksistenco, temveč možnost poštenega življenja in vsestranske dušev« ne in telesne izobrazbe; zato zahteva, <& se razvija slovensko podpornlštvo v bodoče v tej smeri. t B) Z ozirom na to in ker je večina di. jaštva navezana na podporna društva na Dunaju, v Gradcu in Pragi, ki so nujna potrebna modernizacija, ker ne morejo radi preozkega delokroga in radi pomanjkanja sredstev zadostiti vedno bolj naraščajočim potrebam slovenskega akade-mičnega dijaštva, predlaga to: 1. podporna društva morajo biti in ostati politično popolnoma neutralna, tako da se zamore zateči k njim vsak podpore potreben slovenski dijak brez razlike prepričanja. 2. preuredi se naj dosedanja oblika podpiranja ponižujočih miloščin v dajanje pravnozavarovanih posojil, ker zahtevajo to: dijaška samozavest, povzdiga etičnega nivoja in vzbuja socialne odgovornosti pri slovenskem akademiku in končno tudi materielni interes podpornih društev samih. 3. izvede se naj centralizacija omenjenih podpornih društev in njih delokrog se naj razširi na vsa polja dijaško-social-nega dela. 4. ustanovijo se naj dijaški pododbori, ki naj sodelujejo pri dovoljevanju podpor. V teh pododborih naj bodo zastopane vse dijaške struje in njegov poslovnik bodi urejen tako, da jamči vsem pravičnost C) smatra akcijo podpornih skladov, ki se jiaj ustanovijo predvsem v vseh vse-učiliških mestih po principih dijaške sa mopornoči in dijaške samouprave pod kontrolo javnosti in ki se naj izvede vzporedno z reformno akcijo pri dijaških podpornih društvih kot etično vzgojno in kot pripravo dijaštva, da postane sposobno prevzeti dijaško podporništvo v svoje roke in to pod kontrolo javnosti in starešin. Smatra akcijo podpornih skladov nadalje za prehodno sredstvo v dosego končnega cilja: ustanovitve »Dijaške matice«, sloneče na istih principih in ki bodi osrednji organ dela na dijaško-socialnem polju. »O V P O« Zdravnik Dr. Just Bačar ordinira v ulici Tre fie štev. 9 posebna zasluga kongenialnega prevajalca. Tragični poem torej na odru ni ugajal. Vkljnb enostavnosti dejanja in njegovi enotnosti z izrazom in verzom spada med '»i.;t umotvore, pri katerih treba napeto n» Vilti, zasledovati vso psihološko fino iz-c ¦ liranost kontrastov. 2e sam prizor na .alpii, ko se Fiora z malanjem pajčolana poslavlja od Manfreda, pa jej že Avito ob-jemlje kolena, — »O muka nasprotja, ti neizrekljiva«, — je vreden primere z gla-sovito balkonsko sceno v »Romeu in Juliji«. Publika, ki pri »Mlinarju in njegovi hčeri« rada gleda strahove in tudi sicer rada vidi za svoj denar na odru kako bo-dalce ali kako stekleničico, uboj ali sploh »Efekt« (Laura!), — noče misliti, noče uživati senzacije doživetja, marveč senzacijo živčevja. To ni nikak insult >>beli Ljubljani«, — zver publikum je od nekdaj iiubila kinematograf in kar je dobrega občinstva, je uživalo tudi v Ljubljani. Samo da ga ni dovolj za eno predstavo. (Konec pride.) jCenienfi čitatel}! Svetuje se Vam, da si ogledate izložbe, cene, kakoifost in zalogo raznovrstnega blaga poznane tvrdke: HEDŽET ft KORITHIK - GORICH vogal Corso Gius, Verdi in Via Scuole štev. 3-5 Vedno od, novega najnovejše, od dobrega'najboil^. Princip majhen dobiček, a velik sknpiček, najnižje in stalne. Priloga Mr it, 94. z dne11. aktobra 1913, Volitev prezidija v tržaški inženerski komori. Tržaško namestništvo Je sklicalo na 7. t. m. svetnike inženerske komore v Trstu k seji, da se izvoli komorno predsedstvo. Seji je predsedoval vladni komisar, gradben i nads vetmtf-fng, JRKdalfc", /||gLižfclA voritvi seje je zaprosil za besedo komorni svetnik ing. D. Gustinčič in podal v imenu slovanske sekcije naslednjo formalno Izjavo: V imenu slovanske selccije te visoke komore imam nalog, izreči ob otvoritvi današnje, seje sledečo izjavo in formelno pribiti. 1. S težkim srcem je opazovala slovanska sekcija Tržaške inženerske komore, kako so se volitve komornih svetnikov, kakor tudi volitve predsedstva, ki se imajo vršiti danes, vršile: na podlagi nacionalnih in političnih motivov. Popolnoma prosta vsakega stremljenja, ki bi moralo interese inženerskega stanu oškodovati ter žalostne razmere v našem tehničnem delovanju podaljšati, je bila slovanska sekcija vedno pripravljena k sporazumu z ostalima narodnima skupinama, da bi se mogel doseči zadovoljiv rezultat in da bi se komori pripomoglo do dejanskega, vspešnega in učinkujočega delovanja, še več! Njeni svetniki so bili — v popolnem sporazumu s člani sekcije — tudi še' te-*"! daj, ko so izprevideli, da je italijanska sekcija razcepljena v 3 stranke, ter da najmočnejša izmed njih, ki je vsem slovanskim narodom skrajno nasprotna, reklamira predsedniško mesto za se, pripravljeni, samo da zagotovijo komori potrebni mir, izvoliti kateregasibodi od te italijanske stranke predlaganega kandidata, predsednikom komore. 2. Izvolitev predsednika je hotela slovanska sekcija načeloma izvršiti v popolnem sporazumu z nemško sekcijo, ter so se v tern smislu pogajali njeni zastopniki z nemškimi komornimi svetniki. 3. Slovanska sekcija ugotavlja, da je začetkoma, ob pričetku pogajanj, bila nasprotna kandidaturi dr. ing. Magliclia. Ker so se pa nemški svetniki odločno zavzeli za tega kandidata, so slovanski zastopniki popustili in se podali dne 6. in 23. septembra 1.1. somiseluo z gg. nemškimi svetniki k občnemu zboru, na katerem se je imela vršiti volitev predsedništva, da izvolijo dr. Magliclia predsednikom komore. 4. Kmalu po tem občnem zboru, ki je glede izvolitve predsedništva ostal brezuspešen, izvedeli so svetniki slovanske sekcije, da je izpremenil ing. Wegerer svoje nazore, ter da ne bo ori zopetnem občnem zboru volil več dr. Magliclia, temveč kandidata, ki ga bo oredlagala večina italijanske stranke. Na tozadevno vprašanje je ing. VVegerer pritrdil. 5. Nekoliko dni pozneje so posetili slovanski svetniki drugega svetnika nemške sekcije, g. ing. Schiestla ter ga popra-šali za njegovo mnenje. O. ing. Schiestl »r izrecno izjavil, da smatra rezultat naših noerajanj glede kandidature dr. Magliclia kot trdno obvezen in cla tudi njegovi sonarodni kolegi ostajalo pri tej kandidaturi; početje g. ing. \Vegererja da mu je nerazumljivo. Kratkomalo, zastoj.liki slovanske sekcije so povzeli iz besed ing. Schiestla. da člani nemške sekcije niso istih nazorov, kakor g. ing. VVegerer. 6. Ker nima slovanska sekcija dosedaj nobene orotiizjave v tej stvari, je iz navedenega jasno razvidno, da je prelomil ing. Wegerer dano besedo. Zastopniki slovanske sekciie vsled tega ne moreio sodelovati v tej inženerski komori, dokler se ta čin primerno ne opere. Na podlagi te izjave zapustimo to dvorano in upamo, da so z nami edini vsi gospodje, ki dajo še kaj na svetost dane besede ter smatrajo inženersk" komoro resno. Slovanska svetilka ing. D. Gustinčič in ing. J. Skoberne sta na to zapustila sejno dvorano in za njima je odšel po kratki iz^i^^^ij^4f:J!daLlJch. Vladaj, zastop-f!nc$"-nLtoT«IJub tej izjavi in odsotnosti zgorejimenovani'1 svetnikov dopustil volitve in?tako so bili izvoljeni: ing. Piani predsednikom, ing. W e g e r e r I. pod-jTredsedriikom in ing. J. Skoberne II. podpredsednikom. Zanimivo je. da je dobil ing. Piani 5 glasov in da je torej (ker je ing. Schiesti bolan in ni bil navzoč) sam sebe volil. Vprašanje je, kako stališče bo' zavzela nemška sekcija napram ing. VVegererju, ki je postopal na svojo roko. Pričakovati je, da se Nemci ne bodo dali zastopati po besedolomcu. Ako ne nastopi nemška sekcija proti VVegererju. bo slovanska sekcija napravila potrebne korake, da omogoči svojim zastopnikom, da odlože svoje mandate. Se o inženerski komori. >Piccolo« napada v štev. 11589 v naj-ostudnejši obliki naše civilne inženerje v inženerski komori. Predsednik inženerske komore ing. Piani jih je v njihovi odsotnosti na način, ki presega vse meje dostojnosti, napadel. Očita jim, da povzročajo, kakor Slovenci povsodi, nejedinstvo, da so inferiorni (manjvredni) ter nevzgojeni, ter da so hoteli zanesti v inženersko komoro politiko. Pripomniti ie treba, da je tega razdori največ kriv goriški zemliemerec Palm (Nemec), katerega so odposlali Goriški Nemci, da upliva na nemško sekcijo, da pusti Slovence na cedilu. Palmu se Je tudi resnično posrečilo zapeljat) ing. Wege-rerja k sprostelemu in nečastnemu bese-(**o!omstvu. Gonje proti Slovencem se je udeležil tudi zcmljemerec Orzan, ki živi ramo od slovenskih advokatov v Gorici. Nemci in Haliani se pač boje našega tehničnega razvoja v Primorju in zato se skupijajo v falango proti slovenskim in-ženerjem. Želimo, da bi naša javnost ta novi boj razumela in izvajala iz niega logične konsekvence. Ogri in Balkan. (Konec.) Najprvo moramo popraviti pogrešek na koncu prvega odstavka: namreč 1911. je znašal skupni uvoz Ogrske 2 milijardi K (ne ie 2 milijona). Izvoz Ogrske v pojedine balkanske države je bil sledeči: Srbija: Uvoz iz Ogrske leta 1901. je znašal 8.78 milijonov dinarjev, leta 1911 pa - po carinski vojni -- 12.96 milijonov dinarjev. Skupni uvoz Srbije je znašal leta 1893. samo 40.95 mil. dinarjev, leta 1911. pa že 115.50 mil. dinarjev. Bolgarija: Izvoz Ogrske v Bolgarijo leta 1901. je znašal 4.40 mil. dinarjev, leta 1911. pa 8.45 mil. kron. Skupni uvoz Bolgarije leta l(Jt)l. je prezentirai 70.04 mil. frankov, leta 1910. pa znesek 177.33 mil. frankov. R u m unija: V Rumunijo je izvozila Ogrska leta 1901. blaga za 14.39 mil. kron leta 1911. pa za 28.31 mil. kron. Skupni uvoz Rumunije je znašal leta 1871. svoto 73 mil. frankov, leta 1910. pa je narasel na 409.71' milijonov frankov. Grčija: Leta 1901. je Grčija kon-surnirala blaga iz Ogrske za 900.000 K. leta 191«. pa za jeden in pol milijona K. Skupni uvoz Grčije tega leta je znašal 160 milijonov K. K v r o o s k a T u r Č i j a, katere večji del pripada sedaj balkanskim državam, vsled česar se podeča tudi uvoz v te kraje, je potrebovala leta 1910. za 12 milijo-rov K ogrskega blaga, ali leta 1911. samo se za 15.5 mil. K. Iz teh številk se vidi, da je bil izvoz Ogrske v balkanske države napram njihovim potrebam in skupni industriji Ogrske doslej neznaten. Ogri sodijo, da agen-tjc njihovih industrijalcev stvar popravijo in pridobijo pri Balkancih Ogrom simpatije in seveda tako tudi njihovi industriji — ako seveda prepričajo Jugoslovane, da so jim Ogri potrebni kot posredovalci med Iztokom in Zapadom. Novi društveni zakon. Te dni je izšlo poročilo referenta grofa Paceja pomnožene komisije gosposke zbornice o novem društvenem zakonu. Komisija predlaga, drugače kakor poslanska zbornica, da naj se izločijo iz tega zakona tudi one korporacije, na katere se razteza tudi obveznost za črnoj/ojno,., in one korporacije, ki imajo namen, varovati vojaške interese. Komisija predlaga nadalje izpremembo paragrafov glede ustanavljanja in preustrojitve društev. Komisija se ni pridružila od poslanske zbornice na~ svetovanim izpremembam. Kar se tiče društvenih zborovanj, se naslanja poročilo popolnoma na Vladno predlogo. Komisija pa je sprejela od poslanske zbornice sklenjeno pripustitev žensk k političnim društvom, izključuje pa osebe pod 21. letom. Poročevalcev predlog, da naj se ino-zemcern prepove sodelovanje pri društvih, je propadel, istotako tudi predlog, da naj bi smele oblasti razpustiti društva, pri kate-[ rih sodelujejo inozemci. Sicer pa je spre-| jela gosposka zbornica novi društveni za-i;on v obliki predloga poslanske zbornice. Psihiatrični kongres v Gorici. Kongres zveze avstrijskih psihiatrov se je vršil v Gorici v dneh od četrtka do včeraj. Bilo je okoli 40 zborovalcev iz raznih dežel Avstrije. Dnevni red: V č e t r t e k, dne 9. oktobra 1913. je bil ob 6. uri zvečer sestanek v hotelu »Sudbahri«: pred 6. uro je imel pripravljalni odbor svojo sejo ravnotam. — Včeraj v p e t e k ob 9. uri in pol predpoldnc se je vršilo I. zborovanje v deželni zbornici. Pozdrav gostov, poročilo odbora psi-hijatrične zveze o svojem delovanju in predavanja. Navzočih je bilo okoli 40 zborovalcev. Psihiatre je pozdravil deželni glavar dr, Faidutti, mestni župan Bombig, v imenu tiamestništva dr. Celebrini. Navzoči so bili tudi nam. svetnik Rebek, prvi državni pravdnik Jeglič kot zastopnika oblasti, poslanec dr. Podgornik itd. Predsedoval je predsednik zveze dr. Star-linger. Došlo je obilo pozdravov z raznih strani. — Ob 1. uri popoldne je bilo kosilo v hoteiu »Pri Pošti«. — Ob 3. se je vršilo II. zborovanje v mestni dvorani: Poročilo blagajnika psihijatrične zveze, določitev udnine za leto 1914., upravno poročilo in predavanja. Ogledali so si tudi kolonijo manj nevarnih umobolnih na Stari gori, katero ima tam bolnišnica usmiljenih bratov. — Ob 8. uri zvečer je priredil deželni odbor na čast udeležencem kongresa diner v hotelu »Siid-balm«. -— Danes v soboto je bilo ob 9. uri predpoldnc III. zborovanje: Predavanja. Ob 1. uri popoldne kosilo v hotelu »Siidbahn«. — Ob 3. popoldne ogled deželne umobolnice. — Ob 9. uri zvečer bo družabni sestanek v hotelu »Pri Pošti«. — Jutri v nedeljo: Predpoldnc izlet v Oglej, ogled bazilike in tamkajšnjega muzeja. Potem odhod s posebnim par-iiikom v Gradež. V Gradežu priredi zdra-viliščna komisija slavnostno kosilo na čast gostom. — Zvečer odhod v Gorico. Določena predavanja: 1. H u e b e r-Dunaj in S i c k i n g e r-Ibs: Dolžnost jamstva in umobolnice (poročili). 2. Grassberge r-Solnograd: Nadaljno razmotrivanje in stališče napram zakonskemu načrtu o kazenskem pravu. 3. Nelken-Kulparkov: Nevarnost glede dolžnosti jamstva od strani zavodov za umobolne. 4. S c \v e i g h o f e r- Solno-grad: Naše stališče napram zakonu o skrbstvu in njegovi izvršitvi. 5. Eisath-Hal: Sedanje stanje psihiatričnega zdravljenja. 6- B e r z e-Klosterneuburg: Važnost psihologije za psibijatriko. 7. Pl. .«" r a n z o n i-Gorica: Sedanje stanje pela-grologičnega vprašanja s posebnim ozi-rom na pelagrozne umobolne. 8. H a s s -m a n-Gradec: Spoznavanje stopnjevalnih zsiakov pri >para'sysis progressiva«. 9. M a n i n-Črnovice: O luminalu. Slovenci! Podpirajte in poslužujte se Prve slovenske brivnike v Gorici, Gosposka ulica Ste?. S (nasproti r onta). Postrežba solidna in snažna. Za obilen obisk se priporoča FRAK HOTAK, brlveo in iMnlCar. Občinska avtonomija in pravil države čuvati nad pravilnostjo volitev. Znano je, kako se je blamiral goriški municipij in slavni goriški mestni svet s. svojimi utoki proti znanim odlokom na-mestništva glede občinskih volitev v Gorici. Municipij se je bil pritožil najprvo na notranje ministerstvo; ko je bil utok tam odbit, so napravili drug utok in ga poslali na upravno sodnijo na Dunaju. Ta pa je utok tudi odbila, kakor smo na kratko poročali v torek. Odbitje uroka je motivirano tako-Ie: »Iz vseh občinskih zakonov, izdanih od leta 1849. dalje, je razvidna dosledna tendenca zakonodajalca, s m a t r a t i k o n-š ti t uci j o občinskih za s topov za eminenten interes države in radi tega zagotoviti upravnim državnim oblastim vrhno vodstvo volitev, pustiti pa z druge strani volilni akt sam v nadomestitev in pod kontrolo oblasti občinam. Ako. goriški municipij pravi, da je pravica meščanov, da si izvolijo svoje zastopstvo, zamenjava volilni akt s subjektivno pravico posameznega volilca, katera pravica se more varovati samo v slučaju, ako se izvršijo volitve po določbah zakona. Razsodba ministerstva, da občinska volilna vprašanja spadajo v delokrog poverjen občinam, se ne more radi tega smatrati za nepostavno. ,Ker so vprašanja na občine prenesenega delokroga podrejena upravnim oblastim države, zato niso eventualni ukazi glede volilnih poslov, katere izda oblast, stoječa nad občino, nič drugega nego ukazi, izdani od višje oblasti podrejeni. Občina je radi tega absolutno primorana, izvršiti ukaze, dane jej od oblasti, njej predpostavljene.« Zgodilo se je tako, kakor smo mi ju-ristom na municipiju že naprej povedali. Najbrže so tudi sami sodili, da ne bo drugače, ali treba je bilo volilcem vreči malo peska v oči. Toda peska so se že otresli; volilci sedaj vidijo, kaj so napletli z občino mogočni liberalni gospodje! Zdrauniki priporočajo kot izvrstno zdravilo proti kaSlja Kaiserove prsne karamele s znakom „3 jelke" miliOlli uporabljaj«proti Kaše h zanrljenosti. zasMeivosti, oslovskemu kašljn, katarju, boleznim v vratu in obvaruje proti prehlada. 4*Mg%0% notarsko vid. zdravniških sprite ¦ UM feval in od privatnikov jam- fijo «. „------------r — Ti bonboni vzbujajo tek in bo jako okusni. Paketi po 20 in 4Soči«. Več radovednežev.« — (Uredn.: Odgovor na to vnrašanje sledi.) Neozdravljivi iiinoholnl. ki niso nevarni. — Deželni odbor ie v preteklem mesecu (torei še stari deželni odbor) naročil ravnateljstvu deželne umobolnice, da nai pozove občine, naj vzamejo iz zavoda neozdravljive umobolne, ki niso nevarni, oziroma nai zaračuni stroške za nrehranjevauie takih umobolnih na račun posameznih domnvirfh občin. O mr fan«h iz Števerjana so poročali italiianski listi re dni. da so strahovite ekeese zagrešili na državni nostaii v Gorici: da so naznanjeni policiji, ednega na so izročili vojaški oblasti, ker ie voiak-»mvinec, Kakor smo noizvedeli, so spremljali onega, ki je šel k vojakom hi ob taki priliki fantič radi pojo; so peli in bodo peli, Kakor se nam poroča, je redar potegnil sabljo nad njimi in potem jih hotel aretirati, pa jih je končno le zapisal. Pel je tudi oni fant, ki je šel k vojakom, in je že naznanjen vojaški oblasti. V trdnjavsko ječo ga menda ne pošljejo radi tega. S to stvarjo se bomo Še bavili, ko bodo znane razsodbe. Avtomobilska nesreča se je pripetila na cesti med Verso in Nogaredom. Neki avtomobil iz Trsta se je vozil liazaj iz Italije. Ko se je hotel izogniti nekemu m-zu, je počil pnevmatik, zavozi! je v stran in avtomobil se je prevrnil. Vodil je avtomobil šofer Cimarosti, z njim je bil G. Fazzini; v avtomobilu g. Trevisini iz Pirana s svojo hčerjo, žena Trevisinijeva in neka usmiljena sestra, v pomoč umobolni ženi. Ranjeni so vsi več ali manj po raznih delih telesa. V Gorici se je rodilo v času od 28. septembra do 4. oktobra 20 otrok; umrlo je v tem času 22 oseb. 5 strelov h revolverja je spustil v Tržiču danes dopoldne na poslovodjo ladjedelnice g Koniga neki dalmatinski delavec. Delavec je sodil, da je Koniga u-smrtil; zato si je z britvijo prerezal vrat. Oba so prenesli v bolnišnico, V Solkanu so bili okradli tatovi krojača g. Iv. Vugo ter mu odnesli blaga in oblek v vrednosti okoli 5000 K. To se je zgodilo v noči od četrtka na petek. Dva tatova so že prijeli. Drobiž. — Marko Vukič je doma s Hrvaškega; službo ima v Gorici in hud gospod je; nekega goriškega sobnega slikarja, po imenu Fran Fornazarič, je nabil z dežnikom tako, da je moral plačati 5 K globe in dežnik ima tudi pokvarjen; ton i škoda precejšnja, ali duška je pa le da! svoji jezi. — Zakonska Tereza in Andrej Beltram v Bukovici sta eksekutorja Sak-sido tako malo prijazno sprejela, da je kaznovana Tereza za ta ljubezniv sprejem na teden dni zapora, Andrej pa na 48 ur. Ženska je rada hujša od moškega. — Sekvestriranega vola je prodal Anton Pi-čulin iz Bukovice; da bo za drugič vedel, cia se ne sme prodajati stvari pod sekve-strom ,je dobil tri dni zapora. ¦¦--¦¦ Obdolže-na sta bila Ivan Pahor in Fran Brankovič iz Volčjedrage, da sta nekje »vzela« ribjo mrežo; ali oba sta oproščena, ker se jima ni moglo ničesar dokazati. — Štefan Poz-zetto, mehanik iz Gradeža doma, usiuž-ben v Tržiču, se je pretepal z nekim Jo-sipoi.i Batignonom; ranjen je na desni roki precej močno, tako da je moral v goriško bolnišnico, — Izgnali so iz Gorice nekega Josipa Venika ter ga vrnili tržaški občini, v katero je pristojen, --- Podtur-nom v Gorici so hudi fantje, ki redarjev i»i-rnajo preveč radi; kravale so delali in redarje so žalili Al. Bensa, Jos. Bensa, Alfred Krpan* in Al. Petejan: sedaj bodo kaznovani in najbržc se bodo kesali v.pržonu, ker so rogovilili in žalili redarje....... Brez sredstev je hodil okoli po Gorici neki .losi]) Vižintin iz Zagraja: aretirali so ga in poslali domov. — Poškodoval se je pri mlatenju 12 letni Ivan Simčič iz Biljane; in sicer ima zlomljeno kost v nosu; pripeljali so ga v goriško bolnišnico. Zdravnika dr. Thoma v Gorici je prijel za prsi, ga stresel in nekaj poškodoval 21-leH Delavec Fran Ogriz. ker mu ni hotel napraviti spričevala, da je bolan. Fant je zdrav kot riba in je šel drugi dan plesat; umevno, da ni dobil zahtevanega spričevala. Sodnija mu je prisodila 4 mesece zapora s postom in trdim ležiščem. CENTRALNO. — Sedaj se pred-naša v tem kinogledišču dogodek iz slavnih dni naše domovine. Sovražnik cele Evrope, veliki Napoleon, je naletel v I. 1809 na krepak odpor na Tirolskem. Kdo ne pozna iz zgodovine tistih časov Andreja Hoferja? Komu niste, še znani imeni Speckbaclier in Haspinger? Film »Speck-bacher« aH »Nevesta smrti« nam prinaša sliko iz bojev onih časov, ki si jo mora vsakdo ogledati. Prav posebno opozarjamo na ta film šolska vodstva in vojaške oblasti, kajti tu jim je dana priložnost vzbujati potom kinematografa v mladih srcih ljubezen do domovine. Jutri bode spremljal predstave ob 5., 6. in 7. uri zvečer vojaški orkester. Kolesarsko društvo »Solkan« v Sol« | kanu priredi v nedeljo dne 12. t. m. veliko I društveno cestno dirko na cesti Solkan-| Kanal in obratno. Start in cilj pri pokopališču ter v Kanalu pri orožniški postaji. Darila so: 1 zlata, 1 srebrna zlata, 1 velika srebrna in 2 mali srebrni. Vpisnina 3 K. Po končani dirki se razdeli darila na vrtu g. Alojzija Mozetiča. K obilni udeležbi vabi odbor. Občni zbor »Dijaške kuhinje« v Gorici se bo vršil dne" 11. t. m. ob 8. uri zvečer v prostorih hotela »Zlati jelen« z običajnim dnevnim redom. Odbor vabi vse čislane člane in.Judj"Jr|ige^atetinitif^Pfi- zbora prav v obilnem številu. Jugoslov. dij. poč. zveza je za letos dosegla svoj namen. Pripomoglo je k temu mnogo jugoslovanskih gostoljubnih rodbin. Odbor si" Šteje v prijetno dolžnost, da se tem potom toplo zahvali vsem dobrotnikom dijaštva. Jugoslov. dijaŠtvo se je posluževalo v polni meri tega izobraževalnega sredstva. Ceste naše domovine so bile polne potujočega dijaštva, lepota naših zemlja se je neizbrisno vtisnila marsikomu v dušo. Planine, jadransko morje, zeleni grički Štajerske, slavonske ravnine, bosanska in hrvatska zemlja je navdala našega dijaka z domovinsko ljubeznijo. Pri tej priliki se še enkrat zahvalimo za prijaznost stanodajalcev in prosimo, da oproste vse morebitne nekaktnosti potujočega dijaštva. Javnost naj uvažuje veliki pomen te zveze in naj nam ostane naklonjena Še za drugo leto. Odbor jugoslovanske dijaške počitniške zveze. Izgubila se je zlata zapestnica-veriga z zlatim obeskom in sicer na poti med Sv. Lucijo in Sv. Lucljsko postajo, mogoče p*r tudi šele v vlaku, oziroma na poti med goriško postajo fn Nunsko ulico. Če jo je kdo našel je naprošen,: da jo odda pri uredništvu proti primerni nagradi. Priporoča se, pod novim vodstvom, na novo urejeni hotel »Pri Zlatem Jelenu«. Istotam se sprejemajo abonenti po dogovoru no zelo nizkih cenah. Odprti lekarni. — Jutri popoludne boste odprti v Gorici lekarni Oironcoli in Kiirner. V teh dveh lekarnah bo tudi po-nočna služba v času od 12. do 19. t. m. Tržaški Škandal, -p Lepo razvijajoče se slovensko gledališče'v Trstu je hotelo zvesto uileucijam prave kulture, pokazati svojim prijateljem tudi umotvore italijanskega, naroda in je tako napovedalo predstavo Puccinijeve opere »Madame Butterflvv.. Tržaški Slovenci so z veseljem vzeli to napoved na znanje in nasprotovanja ni bilo slišati od -nikoder. _.____„.* .»„ ^^^^^^^fe^™^,.Kar pjjkjg nakrat srcu naše dijaštvo, naj se vdeleže qD*cnega*|" plShicr^d Riccordijevega založnika, (lastništva opere) v katerem se prepoveduje vprizoritev v slovenskem jeziku, zato ker da je. Trst laško mesto. Neverjetno, da more zavzeti sicer slovito Ric-cordijevo založništvo' tako naziranje, da more pozabiti na vso kulturo in se udinjati propalim tržaškim kamoristom, pravim povzročiteljem tega škandala! Kajti škandal je za tržaške prvake, ki imajo vedno svojo 2000-letno kulturo na jeziku, da store dejanje, ki ga ne bi storil zadnji Ski-petar v Albaniji. Najlepše pa je, da se ti šovinisti prav nič niso bali za »laški« Trst in za »profanacijo« opere, ko se je pela »Madame Butterflv« v istem Trstu ravno tako v tujem nelaškem jeziku. Takrat se je seveda pelo v blaženi nemščini in takrat si kamora ni uprla zgubiti svojih zvestih volilcev, takrat je lahko vladal nelaški barbarski jezik. Ampak gospodje s tržaškega magistrata bi pa tudi lahko vedeli, da nemščina glede blago-glasja še dolgo ni kos slovenščini in da kake profanacije opere Slovenci sploh ne morejo storiti. »Piccolo« pa naj sedaj še to nesramnost jemlje kot argument, kadar bo govoril o svoji 2000-letni kulturi in o zaostalosti Slovencev. Sicer pa želimo tržaškim barbarom še par takih uspehov nad Slovenci. Saj en uspeh! V »Schulvereinske šole« v Gorici hodijo tudi slovenski otroci. Seveda, če ne pa bi ne bilo treba teh šol! Poizvedeli smo za stariše, ki pošiljajo svoje otroke v nemške raznarodovalne šole in zadeli na imena, da smo se čudili in čudili; zlasti pri dveh, ki morata posebno poznati pomen ljudske šole! Več za danes ne rečemo. Krininu je zapretila velika nevarnost, tako velika, da je moral tržaški »Piccolo« priti na pomoč; drugače bi se bil podrl italijanski Krmin. Slovenski trgovec T. na Locatellijevem trgu ima tudi ponižen slovenski napis nad svojo prodajalno. In radi tega napisa, proti kateremu nimajo pametni Krminčani čisto nič, se je razburil »Piccolo« v Trstu in kriči kot žgajnar, da je tisti slovenski napis strahovito izzivanje italijanskega Krmina. Če Italijani v Krminu živijo in se redijo od slovenskih Bricev. če jim ti nosijo denar in zaslužek, to ni nikako izzivanje italijanskega Krmina, ali če Slovenec v Krminu izobesi mal slovenski napisič, hoče intransigente vrag vzeti. Vrag jih vzame in ves italijanski Krmin,/kakor hitro ga zapustijo slovenski Brici! Torej le počasi, »Piccolo«, z izzivanjem. Krmin mora spoštovati Slovence in jih pustiti v miru, drugače mu bo slaba predla! Domača politika. »Novi Čas« piše vedno dalje o krivici in nasilju, katero je zadelo poslance S. L. S. v deželnem zboru. Novi Čas ponavlja skromno željo, da vsaj jeden izmed trojice Fon-Grgič-Rojec bi moral biti v deželnem odboru. Pa nobeden ni in tudi nobeden ni načelnik nobenega odseka. Krivica in nasilje! Trije so poslanci S. L. S. in pred temi tremi bi morala pasti v prah enaj-storica Slovenskega kluba in dati jim mesta: podglavarja, vsaj enega deželnega odbornika, enega namestnika in vsak izmed teh treh bi moral biti načelnik enemu odseku. Ali ako bi se to zgodilo, kdo ve, kaj bi pa potem še hotel imeti nikdar zadovoljni Novi Čas? »Vsak teden eno sejo. Gospodom se res nič ne mudi«. - Tako vsklika »Novi Čoš«, ko naznanja, da bo tretja seja deželnega zbora v ponedeljek 13. t. m. -Seja je bila določena za četrtek, ali je bila odpovedana radi psihiatričnega kongresa, ker so kongresisti prišli že v četrtek popoldne in je bil s sprejemom zaposlen tudi deželni glavar, ki je bil navzoč drugi dan tudi pri zborovanju. Prejšnji deželni 'idbor je že z veseljem sprejel naznanilo o psihiatričnem kongresu, napovedal pogostitev in dogovoril program. Sedanji izvršuje vse to, kar traje od Četrtka dalje ter skonča šele jutri. Umevno, da med tem časom ni moglo biti sej. S kongresom je bil zaposlen deželni odbor in glavar; zato pa ni bilo tačas nobene seje. Prvi dan, ko more biti zopet seja, je ponedeljek, in na vsak teden samo eno ^ejo. Gospodom se res nič ne mudi«! Gorenja Trebuša, pomagal! — »Novi Čas« meni, da je sedaj novi Čas za novo nreklanje v korist S. L. S. Pa se poslužuje slabih sredstev. Sedaj so spisali v Gorici dopis in ga naslovili iz Gor. Trebuše; v njern se poje slava Fonu in graja »ko-modnim liberalnim gospodom«. Vsa stvar $ cesto je že pojasnjena iz debate v deželnem zboru o tej cesti; objednem na opozarjamo na današnji drugi članek na nrvi strani lista. deljah in praznikih, ki padejo na nedeljo od 10—12 ure predpoldnc. Želeli in priporočali bi, da bi knjižnico v večji meri po-sečali slov. meščani In okoličani. Slovensko gledališče v Ljubljani — rešeno. — Če nam v Trstu brezprimeren laški šovinizem prepoveduje predstave, smo ogorčeni nad tem nekulturnim počet-jeni, naravnost besni bi pa morali biti nad Slovenci, ki iz same strankarske - strasti uničijo edino slovensko gledališče. Naša prestolnica je morala odsloviti svoje I igralce in po zaslugi S. L. S. je vladala v I beli Ljubljani samo nemška Talija. Pa k i sreči nismo Slovenci osamljeni, pomoč nam je prišla iz vzhoda, naši bratje so nam rešili gledališče. Med mestno občino ljubljansko in intendanco hrvaškega deželnega gledališča v Zagrebu je dosežen dogovor, ki pomeni rešitev gledališke krize. Proti subvenciji 32.000 K prepusti hrvaško gledališče ljubljanskemu gledališču g. Borštnika, ki bo v artističnem oziru upravitelj naše drame. Poleg tega so s 1. oktobrom angažirani vsi dosedanji dramski igralci, hrvaško gledališče bo pa pošiljalo po potrebi tudi svoje igralce gostovat v Ljubljano. Vsak teden se vrše vsaj dve dramski predstavi. Kraljevsko zemalj-sko kazalište v Zagrebu bo pa prirejalo vsaj štiri operne in operetne predstave na mesec in sicer s svojimi močmi ne samo z lastnimi pevci, temveč tudi z lastnim zborom in orkestrom. Ljubljana ima s tem zopet svoje gledališče, in sicer dokaj boljše od prejšnjega. V Ljubljano pride zopet umetnik Borštnik, zagrebška opera bo pa nudila Ljubljančanom užitke, kot jih prejšnja ni mogla. Zanimivo je, da velja mestno občino po tem dogovoru slovensko gledališče najmanj 10.000 K manje, kot nrejšnje leto. Upamo pa, da bodo Ljubljančani znali ceniti prijaznost hrvaškega gledališča in da bo sedaj nemško gledališče brez slovenskih gostov, slovensko pa vedno razprodano. Hrvaške predstave v Pulin v Narodnem domu daje gledališka družba Stojko-vič;, igrajo izbrane igre. DOPISI. h komenskega okraja Nabrežina. —¦ Tukajšnja »Javna ljudska knjižnica« je otvorila dne 1. oktobra 1913 svojo čitalnico v društveni pevski sobi. Odprta je med tednom dnevno od 1—3 ure popoldne in od 7—10 ure zvečer; v nedeljo in praznik od 9-—12 opoldne in od 1—5 popoldne. Dostop imajo člani knjižnice in tudi nečlani, koji plačujejo mesečno 80 vin. in to trimesečno naprej. Na razpolago so razni Časopisi vseh slovenskih političnih strank in razne revije. ~ Odbor »J. lj. knjiž.«. Narodna obramba. Moška in ženska podružnica Ciril-Metodove družbe v Gorici nameravati prirediti letos Silvestrovo na zadnji večer tega leta. Ker se vrši preje po Sokolu prirejena gledališka predstava in običajni Martinov ter Miklavžev večer, ne kaže podružnici prirejati preje svoje zabave, da s tem ne škoduje obisku omenjenih prireditev. Prosveta. »Narodna prosveta« v Gorici priredi v mesecu oktobru 1.1. predavanja po Krasu in sicer: Danes je predavanje v Sežani: Dr. Vošnjak: Hrvati in Srbi. 12. oktobra v Tomaju, predava dr. Marušič D.: Našega naroda cilji in smotri. 18. oktobrc v Tržiču, predava dr. E. Dereani: Higijena v domaČem življenju. 19. oktobra v Komnu, predava dr. I. BaČar: Doživljaji slovenskega zdravnika v balkanski vojni. 19. oktobra v Temnici, predava dr. Bog. Vošnjak: Slovenci in Jugoslovani. Društvena knjižnica se nahaja v Trgovskem domu (vhod Via Petrarca) ter je odprta ob sredah od 6—7 zvečer in ob ne« Gospodarske vesti. Filijalka avstro-ogrske banke v Gorici se otvori v ponedeljek 13. t. m. v ulici Codelli št, 11. Cena cementa se zniža. — Med lastniki avstrijskih cementnih tovarn je prišlo do nesoglasja in najbrže se kartel razide, nakar bi nastala konkurenca, ki bi cement pocenila. Zvišanje obresti, — Angleška državna banka je zvišala svojo obrestno mero od 4V2 na 5Vz. Sodi se, da tudi Avstro-Ogrska banka poviša obrestno mero, in sicer od 6 na 6V2 ali celo na 7°/c Sokolski vestnik. Telovadno društvo »Sokol« v Prva-čini priredi dne 19. okt. v »Sokolskem Domu« veselico. Isti dan se vrši tam tekma III. okrožja Oš. S. Z., h kteremu spadajo društva Prvačina, Šempas, Bilje, Miren, Gradišče, Škrbina, Dornberg in Dornberg-Zalošče. To bode letos zadnja prireditev Goriških Sokolov izven telovadnic. Sokol v Ljubljani slavi danes in jutri slavje svojega polstoletnega obstoja. Na ! vsporedu je: javna telovadba naraščaja, prijateljski večer, slavnostno zborovanje, Sokolski izprevod po mestu, javna telovadba, ljudska veselica, razstava. Ljub-. Ijanskemu Sokolu kličemo: le krepko naprej! — Na zdar! Zlet slovanskega Sokolstva v Pragi 1912. — Telovadno društvo >>Sokol« v Gorici priredi v kratkem serijo predavanj o slovanskem sokolskem zletu v Pragi. Nad 200 skioptičnih slik v barvah bo pojasnjevalo življenji in vrvenje tisočev telovadcev in gledalcev na Letni. Zopet bomo videli nepregledne množice slovanskega Sokolstva pri slavnostnem sprevodu skozi Prago. Kdor je sam videl nad vse krasni prizor, naj pride, da občuti zopet lepe trenotke vzvišenega čistega navdušenja. Kdor ni imel prilike, prisostvovati velikim slovanskim praznikom, naj pride sedaj pogledat in poslušat! Podrobnejše o sporedu, določitve dnevov objavimo pravočasno. Predavanja in razlago oskrbi dr. Drago Marušič. Priporočamo bratskim društvom", da opozo-re svoje člane na vršeča se predavanja ter da iste v obilem številu posečajo; rav-notako pričakujemo od vseh goriških Slovencev udeležbe, da spoznajo Tyrševo sokolsko delo in pomen Sokolstva! Telovadno društvo »Sokol« v Št. An-drežu ponovi jutri v nedeljo 12. t. m. na splošno željo občinstva štiri dejansko rodb. dramo En g. Gangla »Sin« v Št. Andrežu v dvorani g. P. Lutman. Prireditev se vrši ob vsakem vremenu, priče-,tek je ob 4. uri pop. O vprizoritvi preteklo nedeljo se je kritika jako pohvalno izrazila, zato se pričakuje iz mesta in okolice obilne vdeležbe. — V nedeljo vsi v Št. Andrež! Razne vesfi. Umor pri Sv. Jakobu v Trstu« — Ražem oproščen. — Vsakomur je še v dobrem spominu strahoviti dogodek, ki se je pripetil dne 23. avgusta t. 1. pri Sv. Jakobu, ko je Peter Ražem, hoteč se maščevati nad svojo nezvesto ženo, umoril nedolžno dekletce, 13-letno Emilijo Bizjako-vo, ki je tistu roč spala v Ražmovem stanovanju. Obtoženec Peter Ražem je star 30 let, rojen v Ospu, kmetskih staršev sin, bivši čuvaj državne železnice. Ponoči je Ražem prišel domov, a ker je našel vrata od znotraj zapahnjena, jih je ulornil in tako prišel v kuhinjo, kjer je gorela luč. Vzel je iz nekega zaboja stekle nico karbolne kiseline in jo izlil v Čašico, hoteč s kiselino oslepiti ženo. Potem pa se je premislil. Vzel je debelo poleno in revolver in stopil v sobo k postelji, kjer ste spali Bizjakova in Maraspinova. Misleč, da je njegova žena, je udaril najprej s polenom parkrat Bizjakovo po glavi in potem še parkrat ustrelil z revolverjem nanjo, mereč v glavo. Ko se je zavedel, kaj je storil, se je sam ovadil policiji. — Zaslišanih je bilo več prič. Ražem je oproščen. Kolera na Hrvaškem še ni poneha'-. marveč se naznanjajo še novi slučaji. v Kuzminu je 6 novih slučajev kolere, 3 smrtni, v Vinkovcih 3 slučaji; dosedaj je bilo vseh slučajev kolere 431, umrlo je 184 oseb. Žid obtožen ritualnega umora. — V Kojevu v Rusiji se vrši razprava proti -zidu M. Beilisu. ki je obtožen, da je pomagal pri umoru nekega 12-Ietnega dečka, čegar krv so norabili v ritualne namene. Židje povsodi protestirajo oroti fp~ mu procesu in proti bajki o ritualnem umoru. 1500 otroč»čev ie usmrtila v okolic Vratislave babica Šofer. Zaorli so 12 žensk iz takozvane boljše družbe. Odgovorni urnhrtV In MiitaMI TvunKitvH* v Sorte!. T**«: .OoriSka TtnIramH. A. Onhr*?>:V (•' lite Caserma 15 nasproti iivoznemu trgu. Velika izber izgotovljenih oblek za možke in dečke Powšnesnkniesamožke od K 25" ~ naprej || Obleke za dečke od E 550 naprej Obleke -. . . »20- .- ij Hlače za možke „ „ 2- , Štajerske jopice . . ¦ . 22- - . l| Nepremtig. pelerine za možke 15'- „ Kakovost izvrstna, kroj eiegsmten. Kemična tvorilca Traiskirchen pri Dunaju LIEBLEIN & C.o Ceci-mtna malta, beton, apnena malta napravi neprodorno za vodo samo STEARIT imesi. (Uradno preizkušeno). Edina prodaja in zastopstvo : F. P. Vidie & Komp. — Ljubljana. Spreime se spretnega nabiralca oglasou xa „SoLi»" in »Primorca". Zaslužek dober. -^s- nastop takoj. Zglasiti se je v »Goriški Tiskarni" A. Gabršček. V Ajdovščini proda Julij Defranceschi zemljišče (ozir. stavbene parcele). Naslov; Hotel Union; Gorica. Julius Guitiiian & sin tovarna sodoo. Grosskanizsa - Ogersko ponuja SOde tO CEbre iz suhega slavonskega hrasta vsake velikosti. PoSliiafeo se tearšl takoj. Cene zmerne. 293-1 MIHALJ TURK priporoča svojo brivnico^^-.. Sedlarska delavnica Ivan K rauos - Gorica -___ na Koron St. ll. Zaloga vsakovrstnih konjskih vpreg in raznih potrebščin za konje, kakor tudi velika izber usnjatih torbic, kovčegov za potovanje, - -------:— -*^s-- stnic in denarnic; razni nagobčniki, ovratniki, biči, vrvice za pse itd. Barvanje in tape-——— ciranje raznih kaleseljnov in kočij. Vsa v to stroko spadajoča popravila se - Nahrbtniki za planince. I izvršuje točno. ¦ Prodajalniško opravo se proda po prav nizki ceni. - Naslov pove naše upravništvo. - Ivan Zuotlar I Ciginj, p. Volže ; tovarna cementnih plošč j za pokrivanje streh. Izdelek jako trpežen in lahek. Cene tako nizke, da je izključena vsaka konkurenca. 2% s Lekarna Cristofolefti I v Gorici. f ŽELODČNE KAPLJICE J Telef. št. 183. Telcf. št. 188. Kleparski mojster, strešni pokrivalec, zapriseženi izvedenec, zalagatelj c. kr. drž. železnice. Kleparska delavnica opremljena z najmodernejšimi stroji. Cene brez konkurence. Vpeljava vode, plina acetilen in strelovodov. Izdelovalnica modernih črk za napise različnih velikosti in vrst. t znamko sv. Antona Padovanskega. Zdravilna moč teh kapljic je neprokosljiva. — Te kapljice Tredijo redno prenavljanje, (e se jih dvakrat na dan po jedno žličico popije. Okrepe" pokvarjeni želodec, store, da zgine (Varstvena znamka).. y fcra&em ČEBU OmO- tica in životna lenost (rartvost). Te kapljice tudi storč, da človek raji je. Cena steklenici 60 vin. Iristofoletiijeva pijača iz kine + • najboljši pripomoček pri zdravljenju a trskinira oljem. ? t Ena steklenica stane 1 krono 60 vin. * ! ¦ « O *<>•<«>¦•¦•"*>•<«*>•<•>*• Ljubljanska kreditna banka podružnica v Gorici Centrala Unbllana, podružnice; Celje, Celopec, Sarafeoo. Split, Trst. ...... „.m .,,,.... Vi°^e na Hižice P° 4%%, v tekočem računu jo pogovoru. Nakup in prodaja vre^dMh PW«tj imfcvr?T"devTz%aluT" || *~^ - - DelniSka glavnica K 8,000.000 Rezervni sjakladi K 1,000.000. Borzna naročila. Promese za vsa žrebanja. -Vnovčenje kuponov in izžrebanih vrednostnih papirjev. Eskont menic. Stavbeni krediti. Predujmi na vrednostne papirje. Srečke na obroke. A. vi Berini Gorica, Šolska ulica St. 2. uelfka zaloga Sprejemanje vrednot v varstvo in oskrbovanje, Shfes. ' Nakazila v inozemstvo. Kreditna pisma. prve vrste ujMM iw* ii Istri, Mudit, Milnim k «« ¦ prodajo ne drobno In debelo. Prodaja na drobno: Kroa -'88,104, 112 120, 128, i«36. Hi, 1*60, i*80, 2'-, 2*40 u l&dl to 72 ibL ------^ Na debelo cene ugodne. —— Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se poSča kupcu do popolne vporabe ob>; po vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga -------_--------- Ujjjjg |„ gv^ -------_---------- Cene smerne. Kdo hože zasloni uro? ICer hoSemo naše izvrstne žepne ure vpeljati povsod, razdelimo 3000 ur zastonj. Pofiljite svoj natančen naslov na dopisnici na tovarno ur JHKOB HOme, Dnnal lil. 2 poštni urnd 45, predal It 356. PINTER & LENARD Gorica, Raštelj 7-9 skladišča v Rašteljušt9,10,12,32 Odlikovana pekarija in sladeičarna Rarol Draščik v Gorici, na Komu v (lasni hiši) zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfi nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fina vina in Ilker|o na drobno aH v originalnih butelkah. Priporoča se slav. občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo 5»o Jako zmernih cenah Anton Potatzky v Gorici naslednik Jos. Terpin. Na sredi RaStelja 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovaliSče nirnberSkcga in drobnega blaga ter tkanin preje in nitij. POTREBŠČINE. Za pisarnice, kadiice in popotnike, NajboljSe Šivanke za Šivalne stroje. POTREBŠČINE. za krojače in čevljarje Svetinjice. — Rožni venci. — Masne knjižice. lišna obuvala m vse kine čase. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krožnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. tyuM moj kam greste? it BATJEL-U v Gorico Stolna ulica 2-4 po>vo uvekolo, Micka po Šivalni stroj, Jože po gramofon in TinCe po kmet. stroj. Tam Je velika saloga In mehanična delavnica. Prodaja na obrolce. Ceaiki franfco. Glavna zaloga Palma podpetnikov UDrufovka Gorica, Raštelj 3. Zaloga usnja* Zobozdravniški in zobotelfniški atelje Dr. I. Eržen GORICA Jas. lferdi febalISfis Sten. 37, Umetna zobe, zlato zobovje, zlate krone, zlate mostove, zobe nakaučukove plošče, uravnavanje krivo stojeCui zob. Plomjbc vsake vrste. Ordlnira o soalem atelie|a od 9. are dop. do 5. ure pop.. @ess^@ssse a8i TRST, ViaS.Nicold štev. 2 Tehnični biro ureditev kompletnih industrijskih ^ ,^ naprav vse, vrst in električne lučijv«"'** in moči. '"¦-"' glavno zastopstvo draždanske tovarne motorjev na plin prej Soric Ellle v Dresden. Najstarejša tovarna motorjev na nafto, sesalni plin, benzin, benzol in plin. Nad 10.000 motorjev v obratu. Izredna odlikovanja. Stroji Za Izdelovanje Opeke, vseh vrst za ročni in parni obrat. Raznovrstni stroji za obdelovanje lesa od tvrdke Adolf Aldisger v uberMrkneim pri Stnttgartn. Universalni strugalni stroji okrogle žage, vrtalniki in »zjedači (Frasmaschinen), razni brusilni stroji. Kompletne oprave za mizarske delavnice. Stroji za obdelovanje kovin, kovaške mize, vrtalni stroji, izjedači itd. Proračuni, ponudbe in tehnične informacije gratis in franko. sS/v^te 1 F. P. IfidfC g KDmPn Ljubljana 1 tonama zarezanih strelnlhov ponudi v vsaki poljubni množini donlna zarezani 1 strešnik-zakrivač :- s poletno obrez® in priveznim nastavkom. -: Brez odprtin navzgor! —- Streha popolnoma varna pred nevihtami! :- Najpreprostejše, najcenejše in naitrpežnejSe kritje streh sedanjosti. -: Na željo pošljemo takoj vzorce in popis. Spretni zastopniki se sprejmejo. J m,m | .......1I^MI • m h |- - m i i . ii -ii -r-----------------------------——.......¦"""" b|RI H i Ochsena kocke za juho po 3 uln. začinijo in okrepčajo vsako juho, omako, gulaš itd. l kocka zadostuje za I krožnik izvrstno hranilne goveje juhe s krompirjem, zelenjavo in močnim mesnim okusom. Ochsena kol nadomestek mesa imamo potemtakem kot dobro kosilo za 3 do 6 uin. za osebo en poskus prepriča.. Dobiva se v škatlah po 48 kock po 3 vin. komad franko in prosto colnine v vsaki kraj Avstro-Ogrske. Plača se po prejemu in odobritvi koncem meseca. Kar ne vgajn so vzame nazaj. Za razprodajalce v škatlah po 900 komadov po znatno znižani ceni. Ochsena je trajna in uradno patentovana. Altona (Elbe), MOHR & Comp., Z. Z O. Z. *»-. Ulirodilnica, papirnica in tovarna šolskih zuezkou ROŽllOr 8% C" "" florica»til< sadnega trga. Najcenejši nakupovalni vir. D* Na drobno In debelo. - Češko-Budejouicfcjj papfroujj prumgsl -^s^^^^^^s L Biidejouice* KUPUJTE LE CIRIL-METODOV PAPIR ZA SLOVENCE V KORIST DRUŽBI SV. CIRILA ===== IN METODA V LJUBLJANI. ====- Prvo Vacuum goriško čistilno podjetje Gorica, Via Ascoli št. 20. Priporoča se za čiščenje novih stavb, javnih uradov, gledišč, cerkev, šol, sanatorjev, hotelov, kavarn, restavracij itd.' — Pri privatnikih: osnaženje prahu na hišnih opravah kakor: strop, stene, preproge, zavese, pod, oblazinjeno pohištvo, draperije, postelje itd. — Nama-zanje in poliranje parketov ter čiščenje sip. — V shrambo se sprejema preproge proti mesečnemu plačilu in po zelo nizkih cenah. io9~«2 Posluži se s proračuni in prospekti. W Kupujte samo dvokolesa „fierfce" in JHIfeno", ki so najboljši francoski sistem in najtrpežnejše vrste bodisi za navadno rabo ali za dirke. Šivalni stroji OllfllllOl VlCfOfla so.« najprak-tičnejši za vsako hišo. Isti služijo za vsakovrstno šivanje in štikanje (vezenje). Stroj teče' brezšmrno in je jako-trpežen. Puške, samokrese, slamoreznice in vse v to stroko spadajoče predmete se dobi po to-1 "'¦varnttlri ceni pri tvrdki Kerševani & Čuk OlIRICA, m Stolnem trnu it. 9,