DOMOVINft
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 263
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, NOVEMBER 9, 1937
LETO XL — VOL. XL,
Komunistična Rusija svari faslslovsko
Irozvezo Italije, Nemčije in Japonske
Moskva, 8. novembra. Na predvečer dvajsetletnice obstoja sovjetske Rusije so komunistični mogotci izdali manifest, v katerem kljubujejo velesilam kot Japonska, Nemčija in Italija, ki so zadnje čase naredili trozvezo proti sovjetski Rusiji.
Kominterna kot se zove mednarodna komunistična organizacija, je posvarila omenjene tri velesile, da bodo delavci, navdušeni po dvajsetletnem obstoju komunizma v Rusiji, napovedali vojno proti kapitalizmu.
V nedeljo je korakalo 1,000,-000 komunistov po Rdečem trgu v Moskvi. To armado je revidiral diktator Rusije, Stalin, ki je imel kratek nagovor o uspehih komuhizma v Rusiji tekom dvajsetih let obstanka.
Poleg Stalina je govoril komu-
nistični vojni minister Voroši-lcv, ki je izjavil, da je sovjetska unija pripravljena za vojno, rekoč, da fašistične velesile naravnost izzivajo ostali svet k novi krvavi vojni.
"Mi smo odgovorili," je dejal Vorošilov," in odgovarjamo danes ob naši dvajsetletnici ponovno, da mi nikakor ne želimo vojne, toda vojne se ne bojimo in se bomc z veseljem udeležili vojne,, kadar bo naša varnost ogrožena, j Fašisti so danes oni, ki podžigajo svet v vojno."
Prebivalstvo Moskve je včeraj plesalo in pilo ob dvajsetletnici sovjetske vlade. Vsepovsod po mestu je bilo videti rdeče zastave in slike ali kipe Stalina, Lenina in drugih sovjetskih voditeljev.
Rusija zna prekiniti odno-šaje z Italijo
Rim, 8. novembra. Po vsej Evropi so se razširile govorice, da namerava Rusija prekiniti svoje diplomatske odnošaje z Italijo, ker Italija dosledno kuje nove zveze proti komunizmu. Mini-3terski predsednik Mussolini se je v naglici z zrakoplovom vrnil v Rim. Pri laškem zunanjem ministru se je danes zjutraj mudil ruski sovjetski poslanik v Rimu, Boris Stein. Ko je sovjetski poslanik odšel, je zunanji minister Ciano nemudoma telefoniral po j Mussolinija, da pride takoj v Rim. Govorice o napetem razmerju med Italijo in Rusijo so se najprvo pojavile v Londonu, kjer so o enakih položajih dobro informirani. Obenem je pa tudi obisk sovjetskega poslanika v Rimu pri zunanjem ministru bil nekaj nenavadnega, kajti poslanik je obiskal ministra na dan, ki je v Rusiji največji praznik —- obletnica sovjetske republike. Sicer pa ostala demokratična Evropa z nemirom zre na nove vojaške zveze fašističnih držav. Nemir se je še povečal, ko so dospele nemške bojne ladje v laške vode.
--o-
Za Kulturni vrt
Jože Grdina, tajnik J. K. vrta piše: "Saj pravim in sem rekel, da se naš dolg pri Kulturnem vrtu kar vidno krči. Toda imamo pa še precej "vatlov" te robe, ki se ji pravi dolg! Pa sta Mr. in Mrs. Frank in Mary Modrijan,, ki živita na 18618 Kewa-nee Ave., vzela škarje in odštri-gla te "robe" kar za $5.00. Ko bi bilo, recimo, še! kakih 200 takih, pa bi kar vzeli v roke svinčnik n zapisali: Jugoslovanski kulturni vrt je popolnoma plačan. Mrs. Frances Salrnič, 793 E. 156th St., je darovala $1.00. Mrs. Mary Novak iz 82. ceste v New-burgu je dala še 50c. Prej je dala že dvakrat večjo svoto. Vsi ti zahtevajo, da se čimprej izbriše dolg. Hvala lepa in naj jih pride še mnogo za njimi, živeli."
--o-
Smrtna kosa
V nedeljo je nagloma umrl v mestni bolnišnici Joseph Cerni-goj, star 56 let, stanujoč na 646 E. 160th St. Tu nima sorodnikov. Doma je bil iz Lokavca pri Ajdovščini, kjer zapušča ženo, dve hčeri in več sorodnikov. V Ameriki je bival 27 let. Bil je član društva Vipavski Raj št. 312 SNPJ. Pogreb se vrši v četrtek i ob 9:40 iz Jos. žele in Sinovi pogrebnega Zavoda na 452 E. 152nd St. v cerkev Marije Vne-bovzete in na sv. Pavla pokopališče. Bodi ranjkemu rahla ameriška zemlja!
Mornariška služba Tekom novembra meseca bodo potrdili v Clevelandu 62! mladih fantov, v starosti 17 do 25 let k ameriški vojni mornarici. Vsi, ki bodo sprejeti, bodo poslani na mornariško vežbalno postajo v Newport, Rhode Island, kjer ostanejo 12 tednov. Po končanem vežbanju dobijo daljši dopust, da obiščejo svojce, potem so pa pri-deljeni eni ali drugi bojni ladji. Za nadaljne informacije se obrnite do mornariškega urada v sobi št. 101, staro poštno poslopje v Clevelandu.
Seja direktorija
Redna mesečna seja direktorija S. D. Doma v Euclidu se vrši' v sredo 10. nov. ob 7:30 zvečer. Radi važnosti-naj pridejo vsi direktorji. — Odbor.
Zanimive vesti iz življenja ameriških
Slovencev. John Germ ubit v Braddocku
Uprava mesta Joliet, 111., je preuredila vse hišne številke v mestu. Tudi glavni urad K. S. K. Jednote, ki se nahaja v Jolietu, je dobil novo številko. Naslov se sedaj glasi: 508 No. Chicago St., Joliet, 111.
V	bolnišnici v Milwaukee je umrl Mihael čandek, star 55 let in rojen, na Janezovem Brdu na Notranjskem. V Ameriki je živel 29 let. Tu zapušča ženo, dva sinova in tri brate. — Istotam je v bolnišnici umrl rojak Anton šuler, star 50 let in doma iz Spodnjega Dravograda na Koroškem. V Ameriki je živel 25 let. Tu zapušča ženo in dva sinova. — V sosednjem Sheboyganu je umrl 73-letni Louis Horvatič.
V	MicKinley, Minn., je sin rojaka žitnika dobil prvo nagrado za najdebelejši krompir na razstavi. — Javna knjižnica v Gil-bertu, Minn., je zopet naročila več slovenskih knjig za svoj slovenski oddelek.
V	bolnišnici ,v Johnstownu Pa., umrl rojak Anton Zalar, star 48 let, rojen v Uncu pri Rakeku. V' Ameriki je bil 27 let.
V	Springfieldu, 111., je po dveh letih mučne bolezni umrl Frank Zaletel, star 84 let in rojen v Knežji vasi pri Doberničah na Dolenjskem. V Ameriki je živel 47 let. Svoječasno je živel v Ely, Minn., in v Pittsburghu.
V	Chicagu je umrl Frank Kuntarič, star 58 let in rojen v Kostanjevici na Dolenjskem. V Ameriki je živel 36 let. Zapušča žena in sina, enega brata, v stari domovini pa drugega brata.
Iz Braddock, Pa., se poroča: Dne 29. oktobra zvečer je John Germ, bivši glavni predsednik J. S. K. Jednote, hotel prekoračiti ulico na potu proti domu, a v istem trenutku ga je zadel voz ulične železnice in ga tako močno pobil, da je drugi dan za poškodbami umrl. Star je bil 63 let in doma iz Dobropolja na Dolenjskem. V Ameriki je bil okoli 50 let in med prvimi slovenskimi naseljenci v Braddocku. Zapušča sina Maksa in omoženo hčer Angelo Slabe.
V	Akronu, Ohio, se je v livarji pri delu težko poškodoval rojak Frank škraba in sicer mu je Večkrat zlomilo levo nogo. Zdravi se v mestni bolnišnici. Frank Škraba je doma iz Matene vasi pri Igu pri Ljubljani.
V	Portland, Oregon, je umrl
pionir Frank Košir v visoki starosti 82 let. Doma je bil iz Gornjih Tenetiš pri Trsteniku na Gorenjskem in je živel v Ameriki 60 let.	x
V Ely, Minn., je požar uničil prodajalnico, katere kstnika sta Čampa in Merhar. V tem poslopju je bil tudi moderen pogrebni zavod. Ta trgovina je bila ena največjih v mestu. — V Chisholmu, Minn., je umrl Ludvik Andolšek, star 59 let in doma od Ribnice. Zapušča ženo in hčer, v Duluthu sina, drugega pa v Clevelandu.
—--o-
Impozanten koncert
Koncert, ki ga je priredil v nedeljo večer mladinski pevski zbor črički v SND na 80. cesti, je bil sijajen uspeh pevske dovršenosti. Pevovodja zbora, g. Ivan Zonnan, si lahko čestita na uspehu. Zbor je pel, kot še nikdar poprej in je pokazal, da je pridno uporabljal pevske vaje. Občinstvo je bilo radostno, ko je videlo in slišalo našo mlado generacijo v tako odličnem nastopu. Nadvse so ugajale sledeče pesmi: Himna čričkov, ki jo je zložil profesor glasbe A. Tome, O Mraku in Ob potoku. Pripomniti je treba pa to in podčrtati, da je bila vse premajhna udeležba za tak sijajen koncert, ki bi delal čast še tako razvajeni publiki.
-.o-
Dan premirja
V torek, 11. novembra, je postavni praznik — dan premirja, ko je bila uradno zaključena svetovna vojna. Vse banke v mestu, sodni je in drugi javni prostori in uradi bodo v četrtek ves dan zaprti. Zaprte bodo tudi trgovine za prodajo opojne pijače, do-čim so gostilne lahko odprte.
152 ubitih
Tekom pretekle nedelje je bilo na cestah v Eedinjenih državah ubitih najmanj 152 oseb. Poročila iz mnogih držav so tozadevno še pomanjkljiva. Ranjencev štejejo na tisoče. Vidimo, da je nedelja namesto praznika — krvava bitka avtomobilistov. K molitvi Članice društva Carniola Hive št. 493 so prošene, da pridejo v sredo cb 8. zvečer k molitvi za umrlo Mary Malnar, katere truplo se nahaja v pogrebnem zavodu August F. Svetek.
NAJNOVEJŠEVESTI
šangaj, 9. novembra. Mesto šangaj, katero so Kitajci branili od julija meseca z nenavadno hrabrostjo, je padlo danes zjutraj v roke Japoncev. Kitajci so pred begom mesto zažgali.
New York, 8. novembra. Na parniku Normandie je dospela včeraj znana igralka in žurnalistinja Magda Fonta-ges. Naselniške oblasti so jo takoj odpeljale na Ellis Island. Magda je 17. marca, letos, streljala na francoskega poslanika grofa Chambruna, ker ji je preprečil njeno lju-bimkovan je z d i k t a tor jem Mussclinijem. Najbrž bo deportirana.
*
5 oseb je bilo včeraj v Clevelandu aretiranih radi bingo igre. V ostalih gostilnah so to igro popolnoma odpravili.
župan Charles Ely iz Eu-clida, je imel sinoči poslovilni govor od mestne zbornice. Najbrž se bo v kratkem odpovedal svojemu uradu.
Federalna rezervna banka v Washingtonu je dovolila od-prtijo bivše največje Cleve-landske banke — The Union Trust Co.
- Mrs. Mary Mochevar, ki je kandidirala za šolski odbor v Euclidu je glasom neuradnega štetja tretja po številu gla-soV. Dobila je 2,049 glasov ali za 14 premalo. Toda volivni odbor bo štel sedaj uradno glasove in položaj se zna spremeniti.
Madrid praznuje 20-letni-co komunistične vlade
Madrid, 8. novembra. Madrid je včeraj, kar se tiče vladnih krogov, praznoval dvojno obletnico, in sicer je minilo eno leto, cdkar se je začelo obleganje Madrida in obenem so praznovali 20-letnico, odkar je bila ustanovljena komunistična republika v Rusiji. Slavnosti so se vršile z javnimi shodi, paradami in rajanjem po cestah, človek ne bi mislil, da se narod nahaja v vojni, take brezskrbni so bili včeraj v Madridu. Madridsko časopisje je slavilo Lenina, Stalina in Voro-šilova in obenem tudi predsednika španske republike Azana. Prebivalstvo je bilo ves dan v strahu, da pridejo zrakoplovi generala Franca na obisk, toda dan je bil miren in brez posebnih dogodkov.
Kitajci obkoljeni od Japoncev pred Šangajem. Stotine civilistov ubitih od bomb
Na grobu ubita
Iz Belgrada se poroča, da, je bila nekje v Jugoslaviji, (poročilo ne pove mesta), ubita 71 let stara ženska Marija Jankovič, ki je šla na grob svojega sina, da moli za njegovo dušo. Strela je udarila v staro mater in jo na mestu ubila. Enako sta bila ubita tudi dva njena spremljevalca.
--o--
Žensko morilko skrbno čuvajo v zaporih
Cincinnati, Ohio, 8. novembra. Jetniške oblasti strogo pazijo na 31 let staro Mrs. Ano Hahn, ki je bila spoznana krivim, da je zastrupila več moških, potem ko jih je zapletla v svoje ljubezenske mreže v namenu, da se polasti njih premoženja. 31 let stara morilka se nahaja v samotni celici mestnih zaporov in skuša potom odvetnikov dobiti novo obravnavo. Obsojena je bila v smrt na električnem stolu od porote, pri kateri je bilo enajst žensk in en moški. Včeraj je obiskal malo morilko in mater njen 12 letni sin Oscar, ki je prišel v spremstvu odvetnika. Jutri bo vložena prošnja za novo obravnavo, in če sodnija prošnji ne i bo ugodila, tedaj bo sodnik Bell I določil dan, kda j mora iti moril-| ka na električni stol.
-o-
Šangaj, 8. novembra. Kitajske čete pred Šangajem so se morale umakniti pred japonskim pritiskom iz svojih najbolj utrjenih postojank pri Pootongu. Južna japonska armada je grozila Kitajce popolnoma odrezati od vsake zveze z ostalo armado.
Na omenjeni točki so se Kitajci vzdržali od julija meseca do danes in so vsak napad odbili. Toda neprestano bombardiranje od strani Japoncev tako na suhem kot na r.eki, je kitajske utrdbe popolnoma razbilo.
Medtem se pa bližati dve močni japonski armadi Šangaju, in sicer prva od severa, druga od juga. Obe sta sijajno opremljeni za hitro pomikanje naprej. Kitajske postojanke pred šangajem so zašle kot v klešče, iz katerih ni izhoda.
Takozvana "Hindenburg" kitajska fronta južno od šangaja se nahaja pred padcem. Tu je padlo dosedaj največ žrtev, toda Japonci niso mogli naprej. Vče-
raj so pa japonski zrakoplovci tako silovito bombardirali kitajske postojanke, da se je končno posrečilo več japonskim divizijam prekoračiti Sučov potok in napasti Kitajce zadaj.
Japoncem so gladile pot krogle iz topov na bojnih ladjah, ki so zasidrane pred šangajem. Tekom Lega bombardiranja je bilo ubitih mnogo sto civilistov v predmestjih in njih hiše porušene. Videti je, kot da bo vsa kitajska armada pred šangajem v kratkem popolnoma uničena.
Videti je tudi, da se bo spolni-lo prerokovanje vrhovnega japonskega poveljnika generala Matsui, ki je povedal v oktobru mesecu, da bo šangajska fronta do 10. novembra popolnoma očiščena od sovražnika.
Japonsko vojaško poveljstvo tudi trdi, da če ne bi bilo v Šan-gaju mednarodne naselbine, na katero se je treba ozirati pri napadih, da bi bil Šangaj že pred dvema mesecama v japonskih rokah.
Skupni pomorski manevri Italije in Hemčije vznemirjajo Francijo, ki dolži Nemce izdaje
Paris, 8. novembra. V laški zaliv Gaeta je dospelo pet nemških bojnih ladij, ki se bodo udeležile skupno manevrov laške in nemške mornarice v Sredozemskem morju. Francoska vlada nikakor ne more razumeti, zakaj so skupni manevri potrebni.
Francoska vlada je mnenja, da obstoji med Italijo, Nemčijo in Japonsko tajna vojaška zveza, ki je v prvi vrsti naperjena proti komunizmu, a ni izvzeto, da je v skrajnem slučaju napadena tudi Francija.
Tudi v Londonu ne zrejo nič kaj ugodno na te pomorske ve-žbe, ki znajo sčasoma ogrožati promet po morju. Nadalje se poroča, da je prišlo včeraj med laškimi in nemškimi državniki do sporazuma, glasom katerega'
25-letnica Lire
' Slovensko katoliško pevsko društvo "Lira,' 'ki skrbi za vzorno petje pri cerkvi sv. Vida in tudi sicer od časa do časa nastopa v javnosti z izvrstnimi koncerti, praznuje.v nedeljo 21. novembra svojo srebrno obletnico uspešnega in marljivega delovanja na pevskem polju. Ob tej priliki priredi Lira v S. N. Domu sijajno opereto "Povodm mož," za katero vlada že sedaj v naselbini največje zanimanje. Podrobneje o tej proslavi bomo še poročali.
Ropi se nadaljujejo V nočeh od sobote do pondelj-ka je bilo v Clevelandu oropanih 17 ' trgovin, sedem gasolinskih
postaj, vlomljeno je bilo v 26 privatnih stanovanj in 41 oseb je bilo izropanih na javnih ulicah. No saj imamo tudi župana in direktorja javne varnosti, ki znata tako vzorno skrbeti za javno
varnost.
Listnica uredništva
Naročnik. Najbolje je, da se zglasite v našem uradu, da se natančno pomenimo. Potom lista odgovarjati na enaka vprašanja
ni primerno.-A. L. Vas ne morejo deportirati, ker ste prišli sem pred 1923. Pozdrav.
Pokojna Mary Malnar
V St. Luke's bolnišnici je preminula Mary Malnar, rojena Okički, stara 32 let, Stanovala je na 19108 Kewanee Ave. Ranjka je bila rojena v Clevelandu. Zapušča soproga Antona in sinčka Anthony, mater Joze-fo, očima Louis Perko, sestro Louise, poročeno Matejko, brate Johna, Louisa in Josepha, strica Frank in Tony Okički. Bila je članica društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ in društva Carniola Tent št. 493 T. M. Pogreb se vrši v četrtek zjutraj ob 8:30 iz August F. Svetek pogrebnega zavoda na 478 E. 152nd St. v cerkev Marije Vnebovzete in na Calvary pokopališče. Bodi ran j ki mirna ameriška zemlja! Iskreno sožalje preostalim!
Božičnica
"Škrjančki" v Euclidu priredijo božičnico dne 25. decembra v Slov. društvenem domu. Otroci bodo obdarjeni. Podrobneje bomo še pozneje poročali.
Pozdravi iz Royal Oak Iz Royal Oak, Mich., kjer se nahaja znameniti radio pridigar Rev. Charles A. Coughlin, pošiljajo pozdrave Ana Maver, Joe Unetič in J. Maver. Prav lepa hvala!
Direktorska seja
Danes zvečer, v torek 9. novembra, se vrši redna direktorska seja S. N. Doma na St. Clair j Ave. Seja se začne ob 8. uri zvečer. Prosi se vse direktorje, da so gotovo navzoči. — J. Tavčar, tajnik.
Iz bolnice
Lz bolnišnice se je vrnila Mrs. Brunek, 6800 Edna Ave. Prijateljice jo lahko na domu obiščejo.
postane Berlin glavno mesto vsah aktivnosti proti komunizmu.
V Berlinu se ustanovi poseben generalni štab, v katerem bodo zastopani vojaški in mornariški izvedenci Nemčije, Italije in Japonske. Zlasti je .Francijo vznemirila vest, ki je dospela včeraj iz Rima in ki poroča, da so vsi načrti za skupni nastop japonske, nemške in laške bojne mornarice dovršeni.
Francoski uradni podatki pravijo, da skupne nemške, laške in japonske vojne ladje daleko nad-kriljujejc francosko ali angleško mornarico, poleg dejstva da je zračna flotila omenjenih treh narodov dvakrat močnejša kot skupna zračna flotila Angležev 'ali Francozov.
Frank Matjasic Jr.
Poroča se nam, da je Mr. Frank Matjašič Jr. že toliko okreval, da je lahko zapustil bolniško postelj in je definitivno na potu okrevanja, potem ko je deset tednov bil privezan na bolniško postelj. Kmalu se vrne zopet na svoje delo pri Richman Bros. Co. na 736 Euclid Ave., kjer je zaposlen kot prodajalec. Mr. Matjašič stanuje na 1162 Addison Rd.
Nessova mati
V Chicagu je umrla Mrs. Emma Ness, mati direktorja javne varnosti v Clevelandu. Ko je prišla vest o smrti v Cleveland, se je direktor nahajal na neki zabavi v državi Michigan, odkoder je pohitel v Chicago.
Atlee Pomerene bolan
Bivši' senator države Ohio, demokrat Atlee Pomerene, znan mnogim našim ljudem, je kritično bolan. Star je 76 let in zdravniki ne upajo, da bi preživel bolezen.
Seja nocoj
Društva Danica št. 11 SDZ ima danes zvečer, v toi-ek, jako važno sejo. Pridejo naj vse članice.
* 600,00 ljudi je obiskalo avtomobilsko razstavo v New Yorku v enem tednu.
Lepa proslava
V nedeljo je praznovalo društvo Kras št. 8 S. D. Z. petin-dvajsetictnico svojega plodono-snega delovanja. Program, ki je trajal vse popoldne in zvečer, je bil izvrsten. Pri popoldanski godbeni in pevski proslavi sicer ni bilo toliko občinstva, ker je krasen dan izvabil mnogo ljudi v naravo, toda večerna proslava je imela mnogo stotin udeležencev. Lep je bil banket in ude-železnici so zlasti z največjim zanimanjem sledili besedam Common Pleas sodnika Frank Lau-scheta. Mnogo glavnih odbornikov Zveze je bilo navzočih, in društvo je bilo skoro korporati-vno zastopano. Mnogo pozornosti so člani posvetili svojim trem ustanovnim in še živečim članom, ki so bili vsi navzoči in sicer Frank Walland, Ignac Medved in John Valenčic. Slavnost se je v vzornem redu zaključila.
Poroka
V soboto 13. novembra se poroči Mr. Paul Antonin iz Wil-loughby, Ohio, in Miss Jennie Berlan, hčerka! Mr. in Mrs. Ber-lan, 831 E. 207th St. Poroka se vrši v cerkvi sv. Kristine ob 9. uri zjutraj. Prijatelji mladega para so prijazno vabljeni, da so navzoči. Iskrene čestitke in mnogo napredka mlademu paru!
r r
AMERIŠKA DOMOVINA"
iMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
ill 81 Ol&lr Avenue	Cleveland, Ohio
Published dar.y exwpt Sundays and Holidays
NAROČNINA:
<a Ameriko in Kanado, na letu «5.60, Za Cleveland, po pošti, celo leto $7,00. a Ameriko in Kanndo, pol lota »3 00 Za Cleveland, po poŠti, pol leta >3.50. Za Cleveland, po raznaSalclh: celo leto. <15.50; pol leta. $3.00 Za Evropo, celo leto, $8 00. Posamezna številka, 3 cents.
SUBSCRIPTION RATES: U.8 arid Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. J.a. and Canada, $3.00 tor 8 month*; Cleveland, by mall, $3.50 for 8 months Cleveland and Euclid, by carrier«, $6.60 per year, $3.00 for 8 montha.
luropean subscription, $8.00 p»r year.	Single copies, 3 cents
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers.
Entered as second class matter January 6th, 1808, at the Post Office at
Jleveland, Ohio, under the Act ol March 3d, 187$.
No. 263, Tugs., Nov. 9, 1937
Novih voditeljev potrebujemo
Ko je v letu 1903 Tom L. Johnson bil izvoljen županom 7 Clevelandu se je mesto Cleveland prvič oprostilo nadvlade kapitala, utilitetnih interesov in Clevelandčani so začeli zopet svobodno misliti, ker so imeli na čelu vlade župana, ki je nislil in računal s priprostim človekom. Tom L. Johnson je postal najbolj odlična osebnost v ameriški politiki, in to iz vzroka, ker je bil neodvisen od političnih bosov in ker je raje poslušal mnenje priprostega naroda kot pa nasvete kor-poracij in sebičnežev v politiki.
Naši starejši državljani se gotovo še dobro spominjajo lupanovanja Tom L. Johnsona..Župan Johnson je prišel v županski urad kot, milijonar. Vreden je bil tedaj nekaj nad ri milijone dolarjev. Ko je zapustil svoj urad, je tudi zgi-lilo njegovo premoženje, in ko je umrl so ga komaj spodobno pokopali. Druzega ni zapustil za seboj kot veliko idejo demokracije — osebna svoboda posameznika, poštena plača za vsako delo in neprestana borba proti izkoriščevalcem ljudskih interesov.
Demokrat Johnson je pokazal kaj lahko naredi narod, :iko podpira pošteno, nesebično vlado, ki je v resnici demokratična vlada — ljudska vlada. Družba cestne železnice je jb času, ko je bil izvoljen župan Johnson, prevažala potnike po svojih vozovih za 5 centov za eno voznino. Župan Johnson je povedal kompaniji, da računa preveč. Delničarji kom-panije so tedaj dobivali po 20 odstotkov dividende, katere so,seveda morali plačati oni, ki so se vozili po cestni železnici.
Demokratski župan Johnson je odredil, da je voznina 3 cente dovolj za povprečno vožnjo potnika. Kompanija se ;e upiral?! tedaj odredbi, pa je šel c(emokrat Johnson tako ialeč, da je da! zgraditi; svojo lastno progo cestne železnice, ki je prevažala ljudi za tri cente na osebo. Bogata kompanija je bila prisiljena odnehati in prevažati ljudi po tri cente.
Seveda je zgubil v tej borbi demokrat župan Johnson /es svoj denar in je umrl kot siromak. Toda umrl je z zavestjo v srcu, da je clevelandskim ljudem prihranil od leta 1.905 pa vse do leta 1917, k.o je bila vpeljana tricentna voznina, najmanj $30,000,000 na voznini. Ta denar je demokrat Johnson prihranil Clevelandčanom, prihranil je trideset milijonov dolarjev ljudem, in ti milijoni so ostali v žepih nas vseh, dočim je kompanija vseeno še dobro izhajala.
Toda privatni interesi, silni milijoni korporacij, podkupljivost v politiki, nezanesljivost voditeljev, premalo inteligence med državljani, vse to je povzročilo, da je bil župan Johnson poražen od navadnega gostilničarja Hermana Baehra, republikanca, ki se je toliko razumel na javne mestne posle, kot berač na milijone. Izvplitev Baehra je povzročila smrt največjega dobrotnika Clevelandčanov — demokrata Johnsona.
Od Johnsonovih časov smo imeli v Clevelandu, kar se tiče nas demokratov, malo prilike udejstvovati se v javnem • življenju kot merodajen faktor. Kajti sledili so časi republikanske korupcije, zapravljivosti, preziranja ljudskih pravic. Kopičili so se davki, širila se je mizerija, ker v mestni riši niso gledali na druzega kot kako pridobijo glasove po-om svojih podkupljenih ljudi.
In v tem oziru sta bili obe stranki enaki: demokratska kot republikanska. Razlika je bila le v tem: republikanci so nagnjeni po naravi kot zastopniki velekapitala, da izročajo oblast finančnim magnatom. Demokratska stranka pa, ki ie bila vedno stranka malega človeka, pa' je imela na nesrečo v Clevelandu za voditelje ljudi, ki so v; prvi vrsti gledali na osebne svoje koristi, v drugi vrsti pa — če so mogli — na koristi malega človeka.
Vodstvo demokratske stranke v Clevelandu, katerega verni sluge nismo nikdar bili, toda smo mu sledili v gotovih jzirih, se je izkazalo tekom zadnjih deset let kot starinsko, nreživelo in čas je, da gre v muzej, kjer si bodo te veličine judske stranke lahko ogledovali naši mladi, da bodo lahko -azumeli, zakaj je v Clevelandu propadel demokratski župan z 34,000 glasov večine, dočim je demokrat Roosevelt dbbil 155,000 glasov večine v Clevelandu.
Messrs Gongwer, Pyke, Sweeney in ostali voditelji de-nokratov v Clevelanclu so doigrali. Pozabili so nauke pn-/e demokracije, netili so prepir v stranki radi privatnih irite-•esov, pri tem pa tudi pozabili splošni ljudski blagor. Demokracija v Clevelandu potrebuje novih voditeljev. Dobili jih )omo, ko bo narod prišel do prepričanja, da je on gospod, ne j§ politični voditelji.
beseda iz mmm
Kaj pravile!
—- .- -——•—•—h
Socialistom, ki zbirajo po Ameriki za ambulanco španskim ocialistcm, bi priporočali, da pošljejo z ambulanco tudi šoferji, 'oznamo nekoga, ki je zdaj v vaši fronti, ki zna imenitno voziti. Slasti na parkanje se razume. Taka je nekoč parkal sredi ceste ta bulevardu v Brather.al in lepo zaspal. Ko mu je stražnik dopo-edal, da se tega ne sme v civilizirani deželi, je voznika td tako azjarilc, da je šel takoj drugi dan zopet na isto mesto in pono-•no tam parkal in spal. To se pravi, da je voznik in pol. Tak bi iil kot nalašč za voznika ambulanci, ker ga ne spravi iz reda vsa-:a malenkost,
Moja vrnitev
Dr. Franc Trdan 2. V vlaku
V	drobni mesečni kopreni se je vila čez bogato obložena polja dolga vrsta železniških voz. Dim se je kot lena megla vlegal po vozovih in ostajal za njimi. Kljub udobni postelji sem začutil v sebi neko praznoto. Hotel bi s kom govoriti. A če bi prišel kdo, bi mu najbrž še odgovoril ne. Nekaj se me je polaščalo, mogoče dolgočasje, ali misel na slovo, ali otožnost, mogoče pa vse obenem. Končno je pa le zmagal spanec.
Ob poltreh zjutraj smo dospeli v Buffalo. Dasi sem trdno in sladko spal, me vendar nenavadno glasno govorjenje vzbudi. Kaj neki se je zgodilo? Tedaj pa že odgrne moj črni Lon-gin zeleno zaveso spalnega voza in nepremično buli vame. Ko pa vidi, da me njegov nezaže-ljeni in nepričakovani obisk ne spravi iz ravnotežja, mi še dosti prijazno reče: "Prižgi luč, vsta-ni in se brž napravi. Dobimo nov voz,!"
V	hipu je ves voz oživel. Sprevodniki so prenašali prtljago, matere pa še napol speče otroke, za njimi so prestopali možje in z bolj ali manj dostojnimi izrazi obkladali železniško upravo. Prvo kolo je namreč med potjo odpovedalo, zato so dosedanji voz nadomestili z novim. Ta neljubi intermezzo nam je prinesel celih štirideset minut zamude. Pa mi ni bilo žal!
Ko nekaj časa sedim in sam zase pojem cisto popotnikovo:
"Jaz tujec, nikogar ne poznam j in sred' ljudi povsod sem j
sam ..."
vstopi mlad mož—prisodil bi. mu bil kakih petindvajset let— in sede meni nasproti. Nekaj j časa se nemo in srepo gledava, i čeprav je bilo obema z obraza brati, da bi rada načela pogovor. Slednjič se pa moj vis-a-vis vendarle osokoli in me vpraša:
"You are Roman Catholic?"
"Yes, sir!"
Komaj pa sem na njegovo vprašanje pritrdil, že privleče iz žepa rožni venec in reče ponosno: "Tudi jaz sem rimski katoličan, tole je pa moj vsak-1 danji brevir."
Za hip sem osupnil. Tu v vlaku in ob tem času bi ne bil kaj takega pričakoval. Da ni bila moja angleščina tako šibka, bi ga bil tako pohvalil, kakor je naš Gospod pohvalil Natanae-la: Ti si pravi Izraelec, v katerem ni zvijače.
Potem sta se pa najina jezika razvezala in beseda je dala besedo. Ko pa je uvidel, kako bogato je moje angleško jezikovno znanje, se je brž poba-hal, da govori tudi nemško. Toda tudi jaz sem v hipu spoznal, da sta njegova nemščina in moja angleščina enakovredni. Seveda sva drug drugemu delala vljudne poklone: on je hvalil mojo angleščino, jaz pa njegovo nemščino. Taki smo ljudje!
"Good night. Father!"
"Good night, sir!"
Med tem najinim razgovorom se je namreč novi voz že spremenil v spalnico, črni Lon-gin je s stropa potegnil velik pokrov, raztegnil blazine in rjuhe in ležišče je bilo pripravljeno. Zato smo kmalu zopet vsi zlezli v postelje. Vendar pa zdaj dolgo nisem mogel zatisniti oči. Preveč je bilo vseh novih vtisov, posebno iz zadnjih dni, mogočno je odmeval v meni spomin na Cleveland, zato je zdaj vse vrelo po razgretih možganih in se zlivalo z ritmom bobnečih koles. šele proti jutru, ko se je obzorje že rahlo rdečilo, me je objel spanec.
Okrog osme ure zjutraj me
vzbudi zvonenje. V pol snu se, mi je zdelo, da sem doma, da slišim zvon bližnjega Sv. Marka, ko pa se dodobra zavem, se brž domislim, da sem še v Ameriki, kjer tudi lokomotive zvone. Vozili smo preko cestnega prelaza, zato se je oglašalo to enakomerno zvonklanje, ki ga v starem kraju ne poznamo.
Ko sem uredil toaleto in se z "Davidom pogovoril," se pomaknem k oknu, vleklo me je v naravo in na sveži jutranji zrak. Oziram se naokrog, zdaj na levo, zdaj na desno: na levi so z bliskovito naglico bežale mimo nas poedine farme, na desni pa nas je tja do New Yor-ka spremljal mogočni Hudson, ki je v spodnjem teku prej podoben jezeru kakor pa reki.
Kako krasna je neomadeža-vana lepota narave zlasti še v jasnem poletnem jutru. V grmovju se oglaša nešteto ptic pevk, kar na pamet in brez not prepevajo in~ze na vse zgodaj hvalijo svojega Stvarnika. Cvetlice, oblečene v srebrnorosne pajčolane, se prebujajo iz nočnega sna in dvigajo kvišku svoje nežne glavice, kakor da se tudi one hočejo pokloniti svojemu Bogu. In človek? Koliko jih je, ki ne čutijo teh vekotraj-nih božjih utripov ne v nerazumni naravi ne v svojih srcih!
Iz tihega premišljevanja me vzdrami glasan krohot. Ozrem se in kaj vidim? Ob nasprotnem oknu je slonel preprost delavec, ki ga pa jutranja krasot,r! narave ni posebno zanimala. Preko čela in oči si je potegnil klobuk, da mu je pokrival sko-j raj ves obraz in—krepko za-j dremal. Njegovi tovariši ga pu-! ste nekaj časa v miru, ko pa ču-i jejo, da je začel glasno smrčati, | se vsi hkrati spravijo nanj. : Eden mu je nalahko iz žepa izmuznil uro z verižico vred, dru-! gi mu je potegnil pipo iz ust. Pa ! tudi to ga ne predrami. Tretji I mu izmakne žepni robec in mu 1 ga natakne na klobuk. A zaspane še vedno vztraja v svojem monotonem smrčanju. Tedaj se pa še eden iz tiste družbe oju-nači, dvigne mu klobuk in razkrije glavo, da je sonce posijalo nanjo. To je pomagalo,! Menil sem, da bo mož vzrojil in divje ( nahrulil tovariše, ki so ga—ta-| ko sladko spečega—izročili jav-j nemu zasmehu. A nič tega se , ni zgodilo. Z občudovanja vredno stoično mirnostjo je nažgal pipo in gledal zvedavo naokrog. Pravi tip mirnega Angleža! 1	3. V New Yorku
"New York!" kliče sprevodnik.
Izstopil sem. Z menoj vred zapusti železniški voz tudi moj "nočni" znanec. Ko si v slovo seževa v roke, mi reče: "Gospod, spominjajte se me, prosim, v svojih molitvah in pri sveti daritvi!"
"Z veseljem, dragi prijatelj ! Trenotki, ki sem jih prebil v Vaši prijetni družbi, mi bodo vedno v najlepšem spominu."
Ko uredim prtljago in se ozrem naokrog, se mi že bliža prijazni in izredno postrežljivi p. Edvard Gabrenja. Kako priletno de srcu, naleteti v tujini in med samimi neznanimi obrazi na domačega človeka in slišati domačo govorico, ve le tisti, ki je sam kdaj to okusil. Prejšnji večer mu je namreč preč. gospod kanonik Oman telefo-nično naznanil moj prihod in tako je danes p. Edvard točno ob napovedanem času dospel na kolodvor. Meni je seveda bilo neprijetno, ker je naša zamuda štiridesetih minut vendarle predolgo preizkušala njegov'o potrpežljivost. Toda preizkušnjo je gospod odlično prestal. Zato pa ponovna Vam hvala tudi na tem mestu!
In potem me je g. Edvard povabil v svoj avto, s katerim sv^
brzo odletela na trg Sv. Marka v gostišče sv. Cirila, kjer naju je že čakal znanec in prijatelj iz starega kraja—fr. Humil. Ta me je v hipu obsul z najrazličnejšimi vprašanji: kako je še pri Novi Štifti, kdo še v Sušju izdeluje siuho robo, ali še živi Bobenčkov Jurček in podobno. Jaz bi bil srčno rad v polnem obsegu zadovoljil njegovo radovednost, toda bal sem se, da bi se mi končno tako zgodilo, kot se je zgodilo Rev. Jakobu Ponikvarju pred dvema letoma. Tik pred odhodom na ladjo je pozabil na "Permitte." Ker je bil v spremstvu prevzvišenega škofa dr. Gregorija Rožmana, ga je ladijsko poveljstvo pustilo nemoteno naprej na parnik "Bremen," toda ondotna policija ga še danes zasleduje in išče širom Amerike. Jaz sem s posredovanjem p. Edvarda tudi ta zadnji uradni posel na svobodnih ameriških tleh hitro in zadovoljivo opravil.
"Zdaj si bova pa nekoliko pobliže ogledala New York," mi reče po kosilu g. Edvard.
"Vaša prijaznost mi bo v razvedrilo in pouk."
Vozila sva se po Fifth aveniji, cesti dolarskih princev, do Hudsona, od tam pa po Broad-wayu, ki je menda najdaljša cesta v New Yorku. Vtisi so tako močni, da ne najdem besed. Kamorkoli se ozrem, vsepovsod samo valovanje nepreglednih množic, avtomobilov in drdra-nje vlakov. Ljudje od vseh strani sveta se zgrinjajo vtem velemestu. Oko se utrudi, srce glasneje bije, duh pa bliskovito hiti v davnino, sedanjost in bodočnost: kaj vse bo še ustvarila moderna tehnika?
Ko se vrneva iz mestnega akvarija, je začel padati pohleven dež. Od dežnikov so kapljale drobne kapljice in rezale črne viguje po sajasto za-črnelih pločnikih.
"Pri vas pla ne zna iti dež, kakor se spodobi," pripomnim šaljivo.
"Glej, da se ne pregrešiš in še kaj hujšega ne doživiš," odvrne v enakem tonu g. Edvard. In prav je imel. Komaj naju je sprejel pod streho avto, so se že odprle vse zatvornice neba, da je lilo kot iz škafa. Ploha je prekrižala najine nadaljne načrte, vrnila sva se domov.
Resnici na ljubo pa danes lahko odkrito povem, da sem bil skrivaj dežja vesel. Toliko lepega sem videl in užil toliko gostoljubja med nepozabnimi rojaki—in vendar jim še nikjer nir.em izrekel javne zahvale. Zato se nič ne čudim, da sem se zdel nekaterim nekam trd in okorel, da ne rečem mrzel ali celo leden. Mr. Grdina mi je pred odhodom na zanad dal to celo vedeti, seveda tako rahlo in v tako nežno dostojni obliki, kakor zna le on. Sicer se je čut hvaležnosti v meni neštetokrat oglašal, a kljub najboljši volji nisem utegnil prijeti za pero. Kdor je bliže poznal mojo takratno zaposlenost, mi bo pritrdil, da je bilo res tako. Ko [ smo se pa na zapadu mudili, se i mi je godilo tako, kakor se je godilo tistemu popotniku, o katerem poje naša pesem:
"Danes tukaj, jutri tam, drugi kraji, druga mesta, kamor me popelje cesta ..."
Zato torej mi je bil dež v New Yorku prav dobro došel. Pičlo odmerjeni čas mi je končno vendarle izpolnil že dolgo v srcu tlečo željo: v zadnjih tre-notkih mojega bivanja na svobodnih ameriških tleh sem v kratkih poslovilnih besedah povezal skromni šopek hvaležnosti in ga odposlal kot "Slovo ameriškim rojakom" v Ameriško Domovino. Pričujoči spomini na "Mojo vrnitev" pa naj bodo še nekako dopolnilo k "Slo- j vesu," narekujejo mi jih podobna čuvstva dolžne zahvale.
(Dalje sledi)
JOŽE GRDINA:
PO ŠIROKEM SVETU
V Cherbourgu. — Carinski pregled. — Na vlekli proti Parizu. — V Parizu. — Vožnja iz
Pariza. — V Moulins. — Po-
strešček.
Šesti dan, zjutraj ob sedmih smo dospeli v Cherbourg na Francosko. Počasi je parnik plul v utrjeno francosko luko Cherbourg, ki se nahaja v starodavni francoski provinciji Nor-mandie, kjer je kamen menda tako star, da sploh ni za nobeno rabo. Mesto samo je bolj vojaškega pomena in se tudi tam nahaja vojni arzenal. Mesto šteje nekako okrog 60,000 prebivalcev. Predno je parnik zavozil v luko, kjer so bili ogromni žerjavi, je prišla nam naproti francoska komisija, ki je dospela v mali motorni ladji. Vsi, ki smo bili namenjeni, da izstopimo na francoskih tleh, smo že čakali na krovu, da" se tam srečamo s Francozi, ki so prišli na krov ter tam pregledali potne liste, predvsem pa seve francoske vi-ze, brez katere ne smeš na francoska tla. Precej natančni so bili in neka ženska se je izgovarjala na vse načine ter navajala, zakaj da nima francoske vize, da ni vedela itd. Končni rezultat je bil, daje morala plačati predpisano pristojbino, nakar so ji overili potni list ter dovolili, da sme na Francosko. Drugi pa nismo imeli nikakih težav. Ko smo prišli iz parnika, je bilo pa treba iti pred carinske uradnike.
Na carinarici je bilo dokaj živahno. Razpostavili smo svojo prtljago po dolgih mizah ter čakali,'kdaj pridemo na vrsto. Prvi ukaz, ki se je glasil, je bil: odprite prtljago! kar smo, seve, takoj storili. Potem se je pa pričelo brskanje po prtljagi. Kot sem razvidel, je najbolje, da je človek tekom te preiskave lepo miren in da ne kaže kake bojazni ali histerije, ker potem utegnejo sumiti, da ni kaj v redu in potem vse premečejo in prebrskajo. Jaz sem imel v svojem kovčku eno škatljo cigar. Hotel sem, da z njimi postrežem očetu in pa svakom. Cigare so bile kar navrhu in sem to tudi enostavno povedal, ko me vpraša uradnik, če imam kaj tobaka ali cigar. Pokažem cigare. Bilo jih je 25 v škatlji in to število je dovoljeno nesti brez carine. Ko me je potem vprašal nadalje, če jih imam še kaj več in pa kaj drugega, kar je podvrženo carini, mu prav mirno odgovorim, cla ne. Sicer pa naj izvoli dalje vse pregledati. Francoz malce privzdigne nekatere stvari, ter napravi s kredo znamenje, da je vse v redu in mi ukaže, da naj kar zaprem. Vse v redu. Nekemu Tirolcu so pa pobrali vse cigarete. Kaj je bil glavni vzrok, ne vem.
Blizu carinskega urada je že čakal vlak od North German Lloyda, da nas potegne v Pariz. Tja spravim svojo prtljago ter grem nazaj, da pomagam mojemu sopotniku Italijanu, s katerim sva bila tovariša pri mizi, ter mu pomagam pospravljati njegovo robo v red. Šest kovčkov in raznih zavojev je imel in Francozi so mu, kajpak, temeljito pregledali vso stvar. Komaj da sva uspela, da ni zamudil vlaka ter sva še pravočasno vse uredila. TakSj za tem je vlak odpeljal proti Parizu.
V kupeju smo bili štirje potniki iz parnika "Europa" in sicer neki Španec, potem Avstrijec, to je tir.ti Tirolec, kateremu so Francozi vz^i cigarete, potem moj sopotnik Italijan in jaz. Tu smo reševali svetovna vprašanja. Najprvo smo se spravili nad Španijo, lojaliste kot "upornike" ter ugibali čigava bo zmaga? Španec je rekel, da ga ne briga dosti, pa naj
ammmaw
zmaga ta ali oni. Delal se je zelo bogatega in pa kunštnega. Pravil je koliko, da ima raznih jugoslovanskih bondov, potem avstrijskih in ne vem katerih držav vse. Povedal je, da je že bil večkrat v Jugoslaviji in vselej zapravil okrog tri tisoč dolarjev in to vse, da je dobil v dividendah. Sprvega smo mu še verjeli, potem je pa s svojim "bogastvom" prišel v tako čudno kolobocijo, da smo se vsi trije muzali njegovemu pripovedovanju. Meni se zdi, da je bil navaden vagabund ali k večjemu kak prefrigan verižnik, pa je morda mislil, da bo tudi pri nas kaj "ujagal." Zatem smo prešli na druge države, predvsem na Avstrijo, Italijo, Nemčijo in Jugoslavijo, reše-tali politiko Mussolinija in Hitlerja. Italijan je rekel, da se ne strinja s Mussolinijem, ampak gospodar Italije je pa dober, nekako tak je Hitler, a Mussolini je seveda boljši itd. Tirolec je £eve hvalil Avstrijo, tako tudi malo pozabavljal čez Jugoslavijo. Tu sem mu pa zopet jaz ugovarjal, zlasti kar se tiče krivde svetovne vojne, ko je on krivdo vzračal na Srbijo. Jaz sem mu pojasnil, da je bila to samo politika Avstrije, da zasužnji Srbijo in prav radi tega je tudi propadla, ker je bila. preveč krivična napram Slovanom, zlasti Jugoslovanom ter je to sama izzvala s tem, da je Srbiji napovedala vojno, za katero se je že dolgo prej pripravljala. Navskrižje je največ prišlo radi Bosne, katero je Avstrija 1908 anektirala. Srbiji pa seve to ni bilo po volji. Nastala je kriza, ki je dosegla vrhunec v tem, da je bil ubit v Sarajevu prestolonaslednik Franc Ferdinand in njegova soproga. Kratkovidni avstrijski diplomatje so zahtevali vojno, ki je kmalu nastala, ž njo pa konec monarhije.
V takih in enakih pogovorih nam je čas hitro potekal in bližali smo se Parizu. V kupej našega voza je prišel zastopnik družbe North German Lloyd in nas vprašal, kam kdo potuje? Mož je namreč imel naročeno od družbe, da nam preskrbi čim udobneje potovanje tudi po suhem. Moji sopotniki so se izrazili, Španec in Tirolec, da potujeta kar naprej, ne da kaj dalj časa čakata v Parizu, Italijan je pa rekel, da ostane v Parizu dva dni.
"No, in kam greste pa Vi?" me vpraša zastopnik.
"Grem v Paray le Monial," sem odgovoril na kratko.
"V Paray le Monial? Kaj pa Vas je napotilo, da greste tja?"
"Zanima me, zato grem," mu odvrnem jaz.
"Pa to je tako majhen kraj, ali Vas ne zanima kak bolj važen in velik kraj v Franciji? mi reče zastopnik.
"Majhen ali velik, zanima me in jaz grem tja v Paray Monial."
Zastopnik družbe mi da navodila in nasvete glede vlakov, katerih zveza med Parizom m Paray le Monialom res ni bila najboljša, toda to me ni odvrnilo, da bi svojo namero opustil. Namenil sem se in grem,!
Nekako ob 1. uri popoldne smo se privozili v stolno mesto Francije, v Pariz, kjer smo izstopili. Postreščki in vozniki so nas kar obkolili, češ, zdaj bo pa groš, Amerikanci so prišli, ^ to se je treba potruditi. Ka kmalu smo se pogodili z njim in so nas odpeljali, kamor smo pač želeli. Najprvo seveda P
mestu, potem pa na kolodvo-
•
(Dalje sledi)	%
KRIŽEM PO JUTROVEM
Po umiku kTlrallc* K. Mara
"Na obrazu ti je videti, da si pameten človek. Torej si gotovo tudi opazil, da se je kodža baša sam izdal."
"Izdal?"
"Da! Kodža baša je, pa vkljubtemuje zelo neroden, cel začetnik je. Ali nisi videl, kam je pokazal, ko je dejal, da kuftan ni raztrgan?"
"Seveda sem videl."
"No kam?"
"Na levo stran prsi."
"Ali sem povedal, kje sem mu kuftan raztrgal?" "Ne."
"No, prav na tistem mestu, kamor je pokazal. Odkod pa Ve, da bi naj bil kuftan tam raztrgan?"
Osupel me je gledal zastopnik postave.
"Effendi, ali si morebiti višji uradnik policije?"
"Zakaj?"
"Ker zna le visok uradnike Policije tako bistroumno misliti."
"Se pač motiš! Nisem iz pa-dišahovih dežel, iz Nemčije sem. In pri nas doma bi pač Vsak otrok opazil in razumel, kako neumnost in neprevidnost da je kodža baša zagrešil."
"Torej je Allah vaše dežele obdaroval z bistrejšo pametjo ko naše?"
"Bodisi kakorkoli. Pa spoznal si vsaj, da je res, kar sem trdil."
"Da. Kajti če je sam pokazal na tisto mesto, mora tudi vedeti, kje si mu kuftan raztrgal. Kaj Praviš na to, kodža baši.?"
Jezno je zagodrnjal:
"Nič. Preponosen sem, da b' Sovoril s človekom, ki je doma iz Nemčije."
Smejal sem se mu.
"Tvoje obnašanje pa ni ravno preponosno! Kaj pa iščeš z rokami tamle zadaj?"
"Jezen me je nahrul:
"Molči! Velika nesreča bo prišla nad tebe in še dolga leta boš mislil na noaojšnje svoje obrekovanje. Ali ne vidiš, da je moj kuftan cel, ne pa raztrgan, kakor trdiš!"
"Seveda vidim. Vidim pa tudi, da je tale kuftan drug ko tisti, ki si ga prej le nosil. Tisti je bil star in oguljen, tale pa je skoraj nov."
"Nimam dveh kuftanov."
"Bomo videli."
Spet se je potegnil hlapec za svojega gospodarja.
"Res je! Kodža baša ima le en sam kuftan, in sicer tegale."
"Govori, kadar te vprašamo !" sem poučil uslužbenega hlapca.
Muftiju pa sem dejal:
"Ali veš, koliko kuftanov ima kodža baša?"
"Ne, effendi! Kdo se bo brigal za obleko svojega bližnjega."
"Pa vsaj to veš, kam je djal konje, ki jih je tatovom zaplenil?"
"V svoj hlev."
"Ali ima tudi sam konje?"
"Da."
"Koliko?"
DOPISI
STANOVANJA V NAJEM
Sledeča stanovanja se oddajo v najem. Vsako stanovanje ima vse ugodnosti in vsako je novo dekorirano in v najboljšem stanju. 1397 Addison Road, 6 sob, spodaj
5371 Stannard Ave., 5 sob, zgorej
887 Ansel Road, 4 sobe, spodaj
548 E. 123 St., 8 sob
3g39 St. Clair Ave., štiri sobe zgorej, štiri sobe spodaj.
Vprašajte pri The Norih American Mortgage Loan Co. 6131 St. Clair Ave. Tel.: HEnderson 6063
"štiri."
"Kake barve so?"
"Sami wanci. Ali ne, kodža baša?"
"Kaj so mar temu človeku i moji konji!"
"Zelo mnogo so mi mar! Pač sam najbolje veš! Zamenjal si ujetnikom konje, dal si jim svoje vrance, ker je povsod znano, da so do Strumice jezdili belce. Zabrisali bi radi sled za seboj,!"
"Ni res, da bi jim bil dal konje!"
"Ni res, da bi jim bil dal konje!"
"Saj bomo videli! Le dobro bo za tebe, če bomo našli tvoje vrance doma.
"Pojdimo! Koča je pogorela, rešiti se da nič več, kmalu bo tema. Stari Muebarek je zelo previden človek. Zažgal je kočo, preden je za vedno odšel z doma, da bi ne našli v njej še hujših dokazov njegovega zločinskega življenja. Celo smodnik je imel pripravljen, da je kočo laglje pognal v zrak. Pravzaprav je škoda. Marsikaj bi našli v njej! Zato je bilo zelo neumno tisto sumničenje, da bi bili mi' zažgali kočo. Ravno mi bi jo bili radi preiskali.
"Pojdimo na stanovanje kodža baše, da vidimo, ali so ujetniki še v ječi."
Ko smo se odpravljali, je skočil Halef v gozd in koj nato sem čul njegov grozeči glas:
"Stoj! Sicer ti porinem nož med rebra!"
"Pusti me,!" je nekdo ugovarjal. "Ničesar nimam opraviti s teboj!"
"Ti z menoj seveda ne. Pa jaz tem več s teboj! Moj ujetnik si!"
"Oho!"
"Da! In če ne ubogaš, ti dam okusiti bič, ki bo hlapcu prav tako dobro teknil, kakor je gospodarju !"
Razumel sem, kaj se je zgodilo.
Kodža bašev hlapec se je mislil izmuzniti, da bi naš prehitel, prispel pred nami domov ter posvaril kodža baševe ljudi.
Vzeli smo njega in gospodarja na sredo in odšli.
Vse mesto je bilo seveda pokonci in dvorišče sodne hiše je bilo polno kakor prejšnji večer, ko so nas mislili "soditi."
Najprvo sem pogledal v ječo.
Seveda je bila prazna in o dvojni straži ni bilo ničesar videti. Pogledali smo tudi h konjem. Belci so stali v napol podrtem hlevu, kodža baševi vranci pa so izginili. Zaslišali smo tudi hlapca. Vse sta tajila, ničesar nista vedela. Konji in ujetniki, sta pravila, so izginili, da sama ne vesta ne kod ne kam.
Gospod javni tožitelj je vse bolj verjel, da so moje trditve in obtožbe resnične.
"Pa tudi denar bomo našli, ki ga je kodža baša prejel," sem pravil. "In tudi raztrgani kuftan. Primerjal ga bom s kosom, ki sem mu ga iztrgal, in prepričal se boš, da ga nisem brez tehtnega razloga sumničil sporazuma s tatovi."
"Kje pa boš našel denar?" "Pri njegovi ženi." "Tajila bo,!"
"Bomo videli! Treba je take ljudi le prav prijeti! Pojdi z menoj!"
šla sva v hišo. Kodža bašo pa so stražili moji tovariši.
Mufti je dobro poznal vse prostore. Tipal je po temi in odprl neka vrata.
Stopila sva v majhno sobo. Miza in leseni stoli so stali sredi nje, ob stenah pa so ležale bla-ziniqe za tiste, ki se jim je zlju-bilo sedeti čepe po turško.
Na mizi je gorela lončena svetiljka in poleg nje je sedela postarna ženska.
0 igri "črnošolec"
Cleveland, O.—V nedeljo 28. oktobra je svetovidski oder priredil lepo dramo "Črnošolec." Udeležba je bila prav lepa, a bi bila prav lahko še lepša, kajti taka igra kot je bila podana v nedeljo in pa en dan preje, to je v soboto večer, zasluži vse priznanje. Da je tako, bo pritrdil vsak, ki je bil na igri. Igra je bila vseskozi, od začetka do konca, tako napeta in pa lepo podana, da smo kar nestrpno čakali, kdaj se zopet dvigne zastor, da vidimo nadaljevanje.
V igri so nastopili tukaj rojeni diletantje, ki so igrali, skoro bi rekel, brezhibno. Da so tako igrali, je seveda v prvi vrsti zasluga režiserja, ki je igralce prav dobro obdelal in to je Rev. M. Jager, ki ima za režijo poseben talent. Imel sem večkrat priliko igrati pod njegovo režijo in sicer tudi pri "črnošolcu" Oreš-nika, pa sem videl, kako se je Rev. Jager trudil, da dobro obte-še igralce in jih obdela za dober nastop. Marsikdo je včasih menil, da je Rev. Jager preveč siten, ampak dejstvo je, če hoče, da bo igra res dobro podana, režiser mora biti včasih siten in to v korist igralcev in občinstva. Režija je kaj nehvaležno delo in Rev. Jager je izboren režišer, ter želimo, da še večkrat kaj podobnega spravi na oder, ljudem v poduk in zabavo.
Dandanes se ljudje najrajši smejejo in zato tudi najrajše gledajo kake burke. Prav radi tega nekateri gledajo tudi v resni drami le burko. To se je zlasti videlo pri tej igri. Tako resen, da, žalosten piizor, pa se buškne v smeh. To ni na mestu in to zelo moti druge, zlasti pa resnega igralca, ki zatopljen v svojo vlogo, zasliši smeh in si morda misli, da ga je kaj polomil. Pri nastopih humorističhe' vsebine oziroma burkah je že smeh na mestu, a pri dramah naj se pa kar mogoče smeha zdrže. Smeh pri drami, zlasti žalostnih prizorih kaže, da ni dovolj poglobitve v igro. Enkrat samkrat se mi je zdel smeh opravičljiv in sicer takrat., ko dobita Pavel in pa Kalin novico, da je šlebirjeva Bar-ba umrla in je zapustila Pavletu 2,000 goldinarjev in Kalin vese-
lo poskoči. Toda ko zvesta, da dobi teh par tisočakov Pavle le pod pogojem, ako postane duhovnik, takrat se pa Kalinu zgr-banči obraz in zaničljivo sikne: tercijalka! Tisti prizor je bil pa res tak, da je bil smeh prav opravičljiv. Drugi prizori so bili pa resni, pa žalostni, a silno poučni. Po mojem mnenju je bila ta igra vredna več kot devet burk.
želeti je, da svetovidski oder še kaj enakega priredi in ljudje pa, da se še bolj odzovejo in tako spodbudijo igralce, zlasti pa režišer j a. Saj itak nimajo nobenega dobička od tega, pač pa zelo dosti truda, ko je treba večer za večerom stati na odru ter stopicati cem in tja, pa tratiti čas. In to vse, da dajo ljudem nekaj res dobre zabave in podučnih komadov. Zato vsa čast igralcem in režlšerju ter občinstvu, ki se je odzvalo, da je prišlo k predstavi.
čuje se, da bodo igro še ponovili. Je to prav priporočljivo, da jo ponove in tisti, ki jo še niso videli, da si jo ogledajo.
Jože Grdina.
--o—-
Povodni mož
Cleveland, O.—Ha! Dober dan, gospoda in hvala lepa! Se je že oglasil! Ali ste ga videli, kako hitro je udaril po meni! Saj mi ni dal niti prilike, da bi se bil oddahnil. Prijatelji moji, ali ni to nezaslišano, podlo in kaj vem še vse? Da, naravnost gorosta-sna lumparija je to, kar piše ve-lespodrecani dr. Trdoglavski v Ameriški Domovini z dne 4. novembra. Sodite sami, ljudje božji. Jaz sem bil prvi, ki vam je dal naznanilo glede povodnega moža. Ali nisem bil jaz prvi, ki vam je hotel dobro s tem naznanilom? No, sedaj pa se prikaže ta raziskovale^ starih grobov, ta zbirač, ki raziskuje in zbira starino kot tak pepereksar, ki nabila stare cunje, in me začne zmerjati in obkladati z lažnjivci, jud-mi in vso drugo ciganarijo.
Prosim vas, ali je to lepo in izobraženo, da tak profesor, kot je on? tako grdo piše o drugem profesorju, takorekoč o svojem kolegu? Sedaj pa oprostite, da bom naslednje pismo naslovil naravnost na dr. Trdoglavskija.
Gospod Trdoglavski! Prav nič se no- čudim, da se pišete Trdoglavski. Saj to ime prav pristo-ja vaši trdi buči. Vprašam vas,
gospodine profesore, na kakšen način imate Vi, ki ste le zbiralec starih ropotij, pravico mene, ki sem učen zvezdoslovec, imenovati lažnjivca? Za to besedo vas poj dem mogoče še tožiti. In ne samo to. Kadar Vas bom srečal na St. Clair ju, Vam bom eno tako prikopal za komat, da boste vse zvezde videli. Razumete!
Vi trdite, da hočem jaz ljudi potegniti, toda temu ni tako. Baš nasprotno! Vi ste tisti lump, ki hoče poštene ljudi ociganiti. Saj ste že večkrat to storili. Poznam Vas dobro. Enkrat ste v starem kraju nekega starega Kitajca, ki ga je konj brcnil in ubil, našopa-li in povili v stare cunje, potem ste ga pa kazali na neki razstavi, češ, da je 3,000 let star faraon, katerega ste izkopali v Egiptu. No, in dokler Vas ni policija pogruntala in Vas zaprla, ste precej dobro vlekli denar iz ljudi, ki so hodili gledat tega na-šopanega Kitajca, misleč, da gledajo pravega faraona, še jaz sem bil tako neumen takrat, da sem Vam verjel in plačal vstopnino, da sem šel gledat tisto ponarejeno mumijo. Pa takrat se mi ni prav nič posvetilo v glavi, da je to ponarejen faraon.
Torej vidite, ljubi moj Trdoglavski, Vi sto tisti, ki ima črno piko na duši in ki hoče ljudi voditi za nos, ne pa jaz. Predlagal bi, da ostanete pri svojem štedilniku in kuhate svojo polento, mene pa pustite pri svojem. Vi se še nadalje ukvarjajte s svojimi faraoni, toda ne skušajte ljudem natveziti, da Vi nekaj veste o povodnem možu in da lahko zveste vse o njem po tistih faraonih. Kaj pa naj ti mrtvaki ne povedo ! Ničesar, prav ničesar! Kako hočete ljudem kaj povedati, ko pa nič ne veste, pa še pozabljiv ste zraven. Saj so vsi profesorji pozabi j i vi.
S tem naj bo dovolj povedano, če pa hočete, da Vam jih še naštejem, pa se drznite zopet kaj tako oslarskega zapisati. Jaz bom pa še študiral zvezde in bom ljudem poročal o povodnem možu. 1 Do tedaj pa bodite pozdravljeni in vzemite moj nasvet ter ne izpostavljajte svoje trde glave 'prehudemu delu. S pozdravom 'ostajam vedno
dr. Brusštajn.
___n_
PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE
Ta največji zrakoplov na svetu je lust, ameriške armade, leta. Rabi se ga za metanje bomb na sovražnika.
Načrte zanj so delali tri
Vrt je sijajen
Cleveland, O.—Ali ste si zadnje čase ogledali naš kulturni vrt? Vrt je vsak dan sijajnejši. še vedno sadijo grmičje in drevje. Zdaj delajo v bregu v dolino.
Vrt bo služil svojemu namenu, kakor se je vedno zatrjevalo.-V soboto dopoldne sem si ogledal, kar so nasadili med tednom. Na kameniti klopi pred Cankarjevim spomenikom zagledam fanta in dekleta, ki sta izgledala kakor dva dijaka. Gledala sta po vrtu in uživala krasen jesenski dan. Na obrazih te dveh sem videl, da se jima zelo dopade v vrtu. Torej bo ta naš kulturni vrt služil svojemu namenu ter bo, ko bo dograjen, gotovo številno obiskovan. Ljudje bodo tam radi posedali po klopeh in sredi zelenja uživali krasoto narave.
Kar bomo morali storiti še bo to, da bomo dali k vsakemu spomeniku bronasto ploščo z napisom, kdo je bil ta, katerega spomenik tu stoji, da bodo tako tudi tujci vedeli, zakaj smo postavili spomenik temu in onemu, kaj da je storil za narod in človeštvo.
Kdor si še ni ogledal vrta zdaj, ko se bliža izgotovitvi, naj to stori in vesel bo dela, ki ga je narod napravil sebi in svojim potomcem v spomin in ponos.
A. G., predsednik.
-O--
Jean Batten, avijatU'arka iz Ncve Zelandije, je dosegla rekord v letalstvu, ko je poletela z aeroplanom iz Avstralije v Anglijo. Vzelo jo je 5 dni in 18 ur, da je dovršila polet.
DHEWHE VESTS
V obrambo matere
Whitehall, Mich., 8. nov. 15-letni Foster Gee je danes pripovedoval policiji, kako je ubil nekega 49 let starega stanovalca v hiši, ker je grozil njegovi vdo-veli materi z nasiljem. Med stanovalcem in materjo je prišlo do prepira, tekom katerega je mož potegnil revolver, a fant je skočil po puško in ustrelil stanovalca.
narja, ki je skoro tja vržen, časopisje se pojavlja zopet kot stara in zanesljiva sila za oglaševanje. V Clevelandu trgovci to vedno bolj spoznavajo, pa tudi radio družbe računajo na korenito izpremembo svojih programov.
-o-
Sulzmann in plače
Novo izvoljeni councilman iz 21. varde John Sulzmann je izjavil, da bo njegovo prvo delo v zbornici predlog, da se znižajo ccuncilmanom letne plače. Sulzmann že sedaj išče councilmana, ki bi vložil tak predlog in misli pri tem na councilmana Vehov-ca, da ga pridobi za svojo idejo. Vendar je težko, da bi Sulzmann kaj dosegel. Glede plač mora glasovati stara zbornica in ta gotovo ne bo znižala plač, dočim nova zbornica ne more plač niti zvišati niti znižati za svojo poslovno dobo.
-o--|
Ni prostora za žensko
Sodnija v Cincinnati, Ohio , je spoznala krivim umora prve vrste Mrs. Marie Hahn, ki je znala s svojo čedno postavo zapeljava-ti stare moške, katere je potem oropala in zastrupila. Sodnik jo je obsodil v smrt na električnem stolu. Sedaj pa ne vedo, kam bi morilko poslali do časa, ko mora v smrt. V državni h zaporih v Columbusu ni prostora za ženske, v ženski reforma tori j je ne-čejo poslati, ker je tam preveč prilike za beg. Najbrž jo bodo obdržali tajno v kaki mestni ječi, dokler ne pride povelje, da gre v Columbus na električni stol.
-o-
Avstrijsko društvo
Avstrijsko društvo v Clevelandu je te dni praznovalo 25-letni-cc svojega obstanka s primernim programom. Da pri tem društvu niso Nemci kot nam kažejo imena uradnikov, med katerimi so sledeči : John Molek, Tomaž Pollic, Ludvik Kolenc, Max Pavek, Peter Hoinik in drugi. Društvo je bilo ustanovljeno za zabavo in domače sestanke.
-o- /
Odprtija bulevarda
V četrtek, 11. novembra, na dan praznika premirja, bo slovesno odprt novi bulevard ob jezeru, katerega so zgradili WPA delavci. Zaenkrat bodo odprli za premet samo bulevard od 9. do 55. ceste. Druga dela še niso gotova. Navzoč bo zvezni senator Robert J. Bulkley, ki bo zastopal predsednika. Bulevard je že do-sedaj veljal nad tri milijone dolarjev.
MALI OGLASI
Delo dobi
dekle, ki stanuje v bližini E. 185. ceste. Lahka hišna opravila. Zglasite se med 6. in 7. uro zvečer na 18215 Rosecliff Rd. Tel. KEnmere 4277. (264)
Vojvoda Windsor, na katerega kaže pšica, se je oblekel v rudarsko obleko, ko si je šel ogledat nemški rudnik na Westfalskem.
Fonografi se vračajo. Ljudje siti radia?
Clevelandske trgovine z mu-zikalijami .poročajo, da prodajajo zadnje čase vedno več gramofonskih plošč. Od leta 1933 pa do danes se je prodaja teh plošč dvignila za 105 odstotkov. Tudi tovarne, kjer se izdelujejo gramofonske plošče, poročajo, da dobivajo vedno večja naročila. En vzrok, da prihajajo gramofonske plošče zopet v rabo je, ker so ljudje siti tisočerih oglasov po radiu, neznosne godbe, zlasti pa vsakovrstnih političnih govorov, ki zastrupljajo politično ozračje. Ljudje, ki so prvotno pričakovali od radia tine glasbe in zabave, so danees pitani skoro izključno z oglasi, jazzi in politiko. Oglasi po radio so se izkazali, da nimajo skoro nobenega pomena, vsaj za male trgovine ne, a veljajo pa mnogo de-
Soba
se da v najem poštenemu fantu. Vprašajte na' 6412 Varian Ave.
Stanovanje
obstoječe iz treh sob, se odda. Tudi garaža na razpolago. Vprašajte na 1257 E. 60th St.
Stalno delo
dobi moški za na farmo, ki se razume na tako delo. Naslov pove urad tega lista.	(268)
Delo dobi
bolj priletna ženska, za hišna opravila. Dobi stanovanje, hrano in plačo. Jako lahko delo. Vprašajte na 1.6921 St. Clair Ave._(264)
Stanovanje
se oda v najem, štiri sobe. Vprašajte na 965 Addison Rd. (266)
MOŠT $13.00 in $16l)0 SOD
Delan iz najboljšega grozdja. Za fine grozdi«, mošt in sode se zglasite pri nas. Se vljudno priporoča :
FRANK GABRIEL 1210 E. 60th St.
(Nov. 5. 6. 9.)
"Tudi jaz sem bil nekdaj mlad dečko. Zamudil sem urico — a caj bi to . . . živita, dokler vama je dano! . . . Larry, pojdi z menoj. Nastaviti moram še neto past."
Allie se je naglo ozrla nanj.
"Past? Odklej pa nastavljate v temi?"
"Eh, dete, vsak izgovor je Doljši od nobenega."
Prižgala sta si pipi s koščkom žarečega ogla, ki sta ga izbrska-a iz ognja; nato sta pomembno mežiknila Nealu in Alile in sta stopila venkaj v temo.
Dekličine oči so v plašni, zgovorni napetosti obvisele na Nealu; ko je dvojica izginila, se je presedla in mu je naslonila glavo na rame, z obrazom obrnjena proti ognju.
"Povej kaj o sebi — vse mi povej," je rekla. "O sebi in o svojem delu."
Neale ji je pripovedoval (kolikor je mislil, da jo utegne zanimati), o svoji mladosti, ki jo je 3il preživel na iztoku pri mate-ri-vdovi, o tem, kako je z njeno smrtjo izgubil dom, in o tem, kačo je dovršil inženjerski tečaj.
"Dvajset let mi je bilo, ko sem prvič čital o načrtu Zvezne pacifiške železnice. Več ko tri leta je že tega. V tistem trenutku je bila moja pot določena. Sklenil sem, da postanem inženjer in se udeležim gradnje železnice. Nihče ni verjel temu namenu. Največkrat so se smejali, če sem govoril o njem. Toda odnehal nisem. In — nu, precej milj sem moral potovati, 'slep pasažir,' da sem prišel v Omaho.
Hiše so rasle in tal kakor gobe, vse je mrgolelo vojnikov — in pa najslabše sorte ljudi, ki sem jih kdaj videl. Lahko si misliš, kako sem se tresel, ko me je naposled sprejel general Lodge v svojem štabu. Uradova-li so v nekem velikem skladišču. Prava zmešnjava ljudi — vojnikov in potepuhov . . . Nu, vprašal sem zastran dela Biloje, kakor da me nihše ne sliši. Poizkusil sem še enkrat — glasneje. Star inženjer, ki ga danes dobro poznam — Henney — mi je nestrpno odmahnil z roko. Prav kakor da je nezaslišana drznost, če prideš k njim in jih prosiš službe!"
Neale se je ogreval, postajal je živahnejši; čutil je majhno ročico tesno v svoji roki — čutil je zanimanje, ki bi bilo izpodbudi-lo vsakega pripovedovalca.
"Nu, prebito tesno mi je bilo pri duši. A nato sem se utogotil. Kadar me pograbi bes, sem zmožen vsega. 'Hejo, ljudje!' sem se zadri nanje. 'Peš sem hodil in slep pasažir sem bil, da sem prišel do vas. Zemljemerec sem. Vi hočete graditi železnico. Jaz potrebujem dela — in delo moram dobiti!'
Moj glas je ugnal brezumni hrup. Inženjer Henney me je ";udno pogledal.
'Mladi mož,, z železnico ne bo
• v >
ne.
Tedaj je udarilo iz, mene, češ, železnica se mora zgraditi. 'Kdo govori?' je vprašal nekdo. 'Pripeljite ga semkaj.' Nisem se še osvestil, ko sem že stal pred generalnim majorjem Lodgejem. Pravkar se je bil vrnil z vojne, poznalo se mu je. Resen in mrk je bil mož, s trdimi črtami in ostrimi očmi. Premeril me je od glave do nog.
'Železnica se mora zgraditi?' je vprašal ostro.
'Seveda,' sem odgovoril, čutil sem se razočaranega in bedastega.
spominu kakor zaklad — oh, tako nekako je to! Zamisel U. P. me je osvojil. Verujem vanj. Videl ga bom izpolnjenega . . . Doživel bom zmago."
Allie mu je položila glavo na rame in ga je pogledala s takimi očmi, da se je zasramoval svoje sebičnosti. "In potlej," je rekla, "ko bo vse dovršeno, postaneš ti vrhovni inženjer ali vodja pro-govnega nadzorstva?"
Njegove lastne besede so ji bile ostale" v spominu.
"Nadejam se, Allie," je odvrnil ; njeno zaupanje ga je navdalo z globokim blaženstvom. "De-
"Nu, Alie, kar neverjetno se zdi, da smo prešli hribe in puščavo — dvajset čevljev vzpona na miljo! železnica se lahko zgradi in se bo tudi zgradila. Če bi ti le mogel povedati, kako mogočno je šlo vse to meni in mojim tovarišem do živega. Kako velika je ta misel! Toda delo, kako naj ti ga opišem? . . . Predstavi si, Allie,.da te popade nenadno navdušenje, tako da vidiš v sleherni težkoči le novo radost, v nemogočih nalogah zgolj vire ognjevitega poguma, v smrtnih nevarnostih samo dogodljaje iz drzne prigode, ki ti ostanejo v
■v
Železna cesta
ROMAN
Neale se je zasmejal. Začenjal se je Čutiti svobodnejšega in bolj zbranega v tem brezprimernem položaju.
"Povej mi svoje ime," je šepnil z rahlim glasom, nežno se do-tikaje njene glave. "Allie — in dalje?"
"Ali ga nisi zvedel?"
"Rekla si 'Allie'; to je bilo Vse."
Bal se je te besede, vedoč, da bo zbudila v njej okrutne spomine, toda hotel jo je preizkusiti. Njene oči so se razširile — luč zrenic je utonila kakor v senci; postale so žalostne,' temne, vlažne, globoko zamišljene. A tiste stare, mrke koprene, tiste blazne, vase pogreznjene srepote ni bilo več nazaj.
"Allie — in dalje?" je ponovil.
Tedaj so se utile solze, dajoč bolečini duška. "Allie Lee," je dejala.
*
Tema je že bilo, ko se je Neale po dolgem, samotnem izprehodu vrnil v kočo. • Plapolajoče klade na ogromnem kamenitem ognjišču so razsvetljevale njeno notranjost.
Slingerland je stal v senci, ukvarjaj e se Bog zna s čim in smejoč se Larryjevim šalam. Cowboy in Allie sta sedela v živem svitu ognja. Nealu je zadoščal en sam pogled na Larryja, da je uganil, kaj se je zgodilo s tem mladim človekom. Allie
BOŽIČNI
IZLETI
v JUGOSLAVIJO
PARNIKI IZ NEW YORKA
EUROPA .... 27. novembra NEW YORK ... 2. decembra HAMBURG ... 9. decembra EUROPA ..... 1 6. decembra
Brzi vlak ob EUROPA v Bremerhaven zajamčl udobno potovanje do Ljubljane
Izborne železniške zveze od Cherbourga ali Hamburga
Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali
HAMBURG-AMERICAN LINE pgjNORTH GERMAN LLOYD
—1430 EUCLID, AVE. CLEVELAND, O.
Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je:
Kranjsko-Slovenska fH Katoliška Jednota
Ustanovljena 2. aprila 1894. inkorporirana 12. januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois. POSLUJE 2E 44. LETO Glavni urad v lastnem domu: 508 No. Chicago St., Joliet, Illinois SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $4,000,000 SOLVENTNOST K. «3. K. JEDNOTE ZNAŠA NAD 100%.
K. S. K. Jednota ima okrog 35,000 Članov In članic v odraslem in mladinskem oddelka.
SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 188.
V Clevelandu. Ohio Je 16 naših krajevnih društev.
Skupnih podpor je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega 42„letnega obstanka nad $5,900,000.00.
GESLO K. S. K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM In NAROD!"
Če se hoče* zavarovati pri dobri, pošteni in solventnl podporni organizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti, kjer si- lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti,
K. S. K. Jednota sprejema v svojo sredo člane in članice od 16. do 55. leta; otroke pa takoj po rojstvu ln do 16. leta. Zavaruješ se lahko za $250; $500; $1000; $1500 in $2000 posmrtnine.
V	Mladinskem Oddelku K. S. K. J. se otroci lahko zavarujejo v razredu ' A" alt "B." Mese&nl prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek, samo 15c za razred "A" in 30c za razred "B" in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju smrti otroka zavarovanega v razredu "A" se plača do $450.00 in zavarovanega v razredu "B" se plača do $1000.00 posmrtnine.
BOLNIŠKA PODPORA:
Zavaruješ se lahko za $2.00; $1.00 ln 50c na dan ali $5.00 na teden. Asesment primerno nizek.
K. S. K. Jednota nudi članstvu štiri najmodernejše vrste zavarovanja.
Člani ln članice nad 60 let stari lahko prejmejo pripadajočo jim rezervo Izplačano v gotovini.
Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh nadaljnih ases-mentov.
Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote," ki Izhaja enkrat na teden v slovenskem in angleškem jeziku in katerega dobiva vsak član in članica.
Vsak Slovenec in Slovenka bi mora! (a) biti zavarovan (a) pri K. S. K. Jednoti, kot pravi materi vdov in sirot, če še nisi član ali članica te mogočne in bogate podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj.
V	vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli še nimate društva, spadajočega k tej solventni katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba je le osem oseb v starosti od 16. do 55. leta. — Za na-daljna pojasnila in navodila pišite na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 508 No. Chicago Street, Joliet, Illinois.
Charles 'Vaillant, francoski -profesor, je znan kot "mu-Čenik X-žarkovSamega, sebe je dal na razpolago, da učenjaki proučujejo na njegovem telesu uspehe zdravilnega radija. Te dni se je podvrgel že 13 operacij. 7 prejšnjih operacijah so mu odrezali obe roki, pri vsaki operaciji po nekoliko. Zdaj ima umetne roke.
Hubert Wilkins, ameriški letalec, se poslavlja od svoje žene, ko je poletel iz New Yorka proti Alaski, da nadaljuje z iskanjem šestih izgubljenih ruskih zrakoplovcev, ki so iz Moskve leteli proti Zed. državam čez severni tečaj 'in o kw-terih ni že od 13. avgust,a nobenega glasu.
Naznanilo
V četrtek, 11. novembra, 1937, je Dan Premirja in POSTAVNI PRAZNIK
Slavna katedrala v Reimm, Francija, je bila te dni slovesno posvečena. Ta katedrala je bila, razdejana v svetovni vojni. Za popravila je največ dal John D. Rockefeller Jr. iz New Yorka.
Clearing House banke ne bodo odprte za poslovanje ta dan
Trav imate,' je dejal, in nikoli ne bom pozabil njegovih oči. 'Za nekaj dečkov vašega kova je še prostora.' Tako sem prišel v štab."
Neale je premolknil. Ne le, da mu je bila Allie nenadoma stisnila roko; moral se je oddahniti in odpočiti.
Nato ji je opisal, kako mu je Larry Red King rešil življenje, in je omenil uslugo, ki jo je bil storil cowboyu; .v zvezi s tem sta prišla na vrsto oba najvažnejša dogodka minulega poletja.
The Cleveland Clearing House Association
The Lorain Street Bank The National City Bank of
Cleveland The North American Bank oo.
The American Savings Bank Co. The Bank of Cleveland Central National Bank The Cleveland Trust Co.
Oscar Vitt je bil imenovan managerjem clevelandske-ga žogometnega teama Indians,. Star je U7 let in doma 'iz Aakland, Cal. Svoječasno je igral pri Detroit Tigers in Boston Red Sox* kot tretji baseman.
V Wathena, Kan. so postavili te-le vrste plesno dvorano in kavarno. Ime tej stavbi so dali "Big Apple" — veliko jabolko in to ime tudi zasluži.
je bila videti nekam v zadregi.
"Brani se, ker mu pravim 'Mr. King'," je rekla. "Niti 'Larry' mu ni po godu."
Larryjev obraz je postal mahoma ves neumen in osupel.
"Svarim te, Allie, ta cowboy je vražji človek, kadar ima posla z revolverji, lasi, konji — in tudi z dekleti, se mi vidi," je resno odvrnil Neale.
"Ni kazno, da bi bil nevaren, Neale," je rekla Allie.
"Oho!" je zagodrnjal Neale. Jezno se je zasmejal samemu sebi, zakaj ljubosumje ga je baš tisti mah iznova zbodlo v srce. Vedel je, česa se mu je nadejati od Larryja ali kateregakoli mladega moža, ki bo kdaj tako pre-čudno srečen, da pride v bližino Allie Lee. "Nu prav, imenuj ga 'Reddy'." je nadaljeval. "To zaupnost menda smem dovoliti med svojim starim prijateljem in svojo bodočo ženo."
Allie je bila videti zmedena. Pravkaršnja ljubka resnobnost jo je minila; zardela je.
"Prekleto si prijazen," je zagodel Larry, ki se je bil med tem nekoliko osvestil. "Bolj, nego bi se nadejal od človeka, ki je izgubil glavo."
Slingerland je stopil iz sence, polneč si pipico; njegov bistri, jasni pogled je zletel od tega opravka k prijateljema.
"Kar dobro de človeku, ko vaju gleda in posluša," je dejal.
lal bom — da si ustvarim visok položaj."
Drugi dan je bil Nealu priče-tek zasluženega oddiha, ki ga je jel uživati z vso dušo.
Jesen mu je od nekdaj najljubši čas leta. Tu kakor povsod se je zlatila v plameneči krasoti, a vendar je bila vsa drugačna, ne taka, kakor jo je poznal doslej. Sanjava tišina poznoletja
je uklepala samotno pustinjo mladih hribov v svoj čar. Kadu-lja se je svetlikala v sivih in ba-grenih, holm v zlatih in žoltih Odtenkih; zelena in jantarna in rdeča je bila barva dolin. Ne prahu, ne vročine, ne vetra — jasno višnjevo nebo brez oblakov, sladke vonjave v tihem ozračju — prekrasen čas!
(Palje prihodnjič)
KUPITE SEDAJ! - NOVE NIZKE CENE! Sod niosta je oe^J samo $12.00. • Imamo tudi 100 ton domačega zelja prodajam na drobno in, debelo. Trgovci pokličite KEnmore 3445. Mi Popeljemo na dom.	m ,„ _rv. vrste ČE SE SELITE imamo na razpolago moderne vozove m prve vr
postrežbo za prevažanje vašega pohištva.
MANDEL MOVERS
KEnmore 3445	TED MANDEL, laszn^