Siev. 191,
V LID5II0D1, V peies ooe ?2. avon^ia 1324. Posamezna Številka stane 2 Din. LelO Lil,
Naročnina
za državo SHS:
na mesec......Din 20
za pol leta ..... .120 za celo leto .... . 240
za inozemstvo: mesečno ... Din 50
Sobotna Izdaja:
celoletno
« Jugoslaviji . * inozemstvu .
Din .40 . 60
Cene Inseralom:
Enostolpna petitna vrsta mali oglasi po Din 1'50 in Din 2'—, večji oglasi nad 45 mm višine po Din 250, veliki po Din V- ln 4-—, oglasi v uredniškem delu vrstica po Din 6-—.
Pri večjem naročilu popust
Izhaja vsafa dan tzvzemši ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj.
PoSloieo Mm v noiovitiL
Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 6/III. Rokopisi se ne vračajo, nefrankirana pisma se ne sprejemajo Uredništva telefon 30. upravništva 328.
Političen list za slovenski narod.
Uprava Je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.349 (za inserate) Sarajevo 7.563. Zagreb 59 011 Praga in Dunaj 24.797.
Voditelji sedanje parlamentarne opozicije niso pričakovali svojega padca. Pa-šicu se je zdelo naravnost nemogoče, da bi mogel kdo drugi dobiti državne vajeti v roko in bolje voditi državo nego on. Zastopniki nasilne politike so bili uverjeni, da je ni druge, višje, moralne sile na svetu, ki bi mogla premagati nasilje in utreti Dot pravičnosti in zakonitosti v naši državi.
Ko pa se je to vendar zgodilo, so še vedno upali, da bodo javno mnenje, ki je bilo proti njim in njihovi politiki, pridobili zase in da bodo nahujskali prebivalstvo. Tako so upali dokopati se polagoma zopet do prejšnjega položaja. Predvsem so se posluževali svojega plačanega časopisja, ki je po enotni direktivi dan za dnem napadalo novo vlado. Od zloglasnera Cic-varičevega «Beogradskega dnevnika« preko ljubljanskega «Jutra« do Pribičevičeve «Reči« in glasila dr. Lazice Markoviča ^Samouprave«, vse opozicionalno časopisje je po enem in istem taktu dan za dnem lajnalo iste melodije. Ničesar jim ni bilo prav. Kar je prejšnji režim leta in leta zanemaril, to naj bi bila sedanja vlada izvršila kar v 14 dneh! Ko je izvršila še-le prve ukrepe, da popravi krivice prejšnje vlade, je že odmevalo iz nasprotnega gozda, da dela sedanja vlada — nasilje. Da bi to izgledalo vsaj malo verjetno, naj bi poskrbeli aranžerji vsesokolsicega zleta v Zagrebu in izzvali incidente. Saj je Zagreb za to prav primerno mesto. Pa so se tudi tu urezali! Vladni organi niso trpeli nobenega r tako da do resnih incidentov kljub ' nju nekaterih Sokolov sploh n/ pr;'-	ič pa naj bi konečno izbil so-
du di . ... Pašič je govoril, pa brez — odmeva.
Ljudstvo po celi državi je toliko trpelo, da se takim naivnim poizkusom samo smeji. Da bi ljudje bili volje polagati svoje tilnike pod nogo nasilnikov, ako Pašič iz-pregovori par ornlcdnih puhlic, to si morejo domišljati pač samo ljudje z absolutističnimi nagoni, ki ne poznajo ljudske duše. In uspeh vseh teh poizkusov? Predsednik narodne skupščine odhaja na daljši dopust. Kdor ve, kakšno vlogo da igra predsednik narodne skupščine, ta bo tudi vedel, da se more govoriti kvečjemu o krizi v glavah Pašičeve in Pribičevičeve opozicije. —
Vlada je samozavestna in izvaja brez veliko govorjenja neomajno svoj načrt. Dobila je v parlamentu ogromno večino, kakor še nobena prejšnja vlada in tako dokazala, da je parlamentarna vlada. Od-godila je parlament, da dobi časa zapozi-tivno delo, da si ustvari aparat, s katerim bo mogla delati, in pripravi najpotrebnejše zakonske načrle. Saj ni ničesar našla, ko je nastopila. Gospoda, ki vživa sedaj grenak kruh opozicije, ni imela časa za pozi-I tivno delo, ona je mesto zakonskih načrtov pripravljala samo taktične načrte, kako bi se s silo vzdržala, trošila je državni denar in zapustila skoro prazne blaga <°ne.
Nova vlada je na svoji seii 20. t. m. | obravnavala svoj prvi zakonski predlog, zakon o pobijanju korupcije. Ni to slučaj, da je prav ta načrt najpreje izdelala. Saj je njen namen, da ustvari na;orej možnost za konsolidacijo razdrapane državne uprave, ki je prvi pogoj za resno in uspešno nadaljnje delo. V ta namen je pa bilo treba ubiti korupcijo. Pristaši bivše vlade nasilja in korupcije so se tega zakona najbolj bali. Vedeli so, da pride in jim izpod-reže korenine. Da bi ta svoj strah prikrili in v javnosti vzbudili mnenje, da se jim ga ni treba bati, so sami skrpucali tak zakonski predlog, ki pa bi jim ne bil nevaren, če bi bil sprejet. Pa so bili prepozni, ker jih je vlada s svojim predlogom prehitela.
V javnosti se vedno bolj utrjuje mišljenje, da dela opozicija svoje silne, pa brezupne poizkuse proti vladi zato, ker se boji. Strah pred zakonom o pobijanju korupcije! Mi vladni predlog iz srca pozdravljamo in smo prepričani, da bo vlada dosegla ž njim svoj namen. Temu ukrepu vlade bodo sledili drugi, ki jih bo vse vsa poštena javnost z veseljem pozdravljala, brez ozira na klevete korupcioni-stov, ki bodo povsod iskali dlake, kakor da bi se etieri« ubiiali z dlako. En sam
up jim še brli in to je Radič. Vsako njegovo besedo polagajo na tehtnico in kakor pes na meseni grižljaj čakajo, kdaj in kako bo govoril gostobesedni g. Radič, da bi
mogli plašiti krono in srbski narod. To veselje jim smemo privoščiti. Naj govore in pišejo, vlada bo pa šla naprej po začrtani poti!
LJUBA JOVANOVIČ ODPOTOVAL NA DOPUST. - RADIKALI POBITI.
Belgrad, 21. avgusta. (Izv.) Predsednik narodne skupščine Ljuba J o v a n o -v i č odpotuje v soboto na daljši dopust. Najprvo bo obiskal Hrvatsko Primorje. Ni se še odločil, kje bo stalno ostal. Na vsak način bo obiskal svoj volilni okraj v južni Dalmaciji. Za časa njegove odsotnosti ga bo nadomestoval prvi podpredsednik Ba-kič, ki ga bo zastopal na svečanostih v Sur-dulici in Peči. To potovanje je karakteristično z ozirom na sedanji politični položaj. Posebno se sklepa iz tega, da je položaj vlade popolnoma čvrst. Vlada je prebrodila dobro zamišljene intrige in agitacijo Pašič-Pribičevičeve klike. Sedaj se nahaja v trdnem položaju, ki ga ne morejo
omagati nobene inscenirane intrige s strani nasprotnikov. Z novim uradniškim aparatom, ki si ga vlada ustvarja, bo lahko v i*edu izvršila svoj v deklaraciji naznačen program. K tej sigurnosti vlade je veliko pripomogel Pašičev govor, ki se po svoji plemenski ostrosti ne razlikuje niti od njegovega govora v Bjelini, ki je zadal glavni udarec Pašič-Pribičevičevi koaliciji, niti od Radičev;h govorov. Jovanovičevo potovanje je v tem času, ko so radikali pripravljali ponoven napad na vlado in so hoteli insce-nirati v državi nered, na radikale vplival deprimirajoče, ker je s tem izpadla iz njihovega načrta glavna agitacijska točka.
PAŠIČ VLADO SAMO UTRDIL. - RADIKALI IŠČEJO NOVIH POTOV.
Belgrad, 21. avgusta. (Izv.) O Paši-čevem govoru na predvčerajšnjem shodu se v radikalnih glasilih mnogo piše. Zunanji vtis je, da je Pašič ostarel in da ni več oni Pašič, kot je bil pred leti. Tudi na njegovo bližjo okolico je ta govor napravil vtis, da je Pašič postal nemogoč. Vendar pa je njegova okolica zato, da bi jo zapustil, obžaluje pa, da bi jo zapustil v takem stanju. V vrstah onih radikalov, ki so smtrali Pašičevo stališče za nevarno, češ da more dovesti do nesoglasij med krono
in radikalno stranko, je nastalo neugodno razpoloženje, ker se bojijo, da je ta govor sedanjo vlado popolnoma učvrstil, da je sedaj celo ideja širše koalicije oz. koncentracije za daljšo dobo potisnjena popolnoma v ozadje in da je Pašič s svojim govorom prisilil radikalno stranko za daljši čns v opozicijo, dasiravno to ni v njenih namerah kot največji stranki v parlamentu. Radikalni prvaki iščejo novih potov, da se približajo sedanjim vladnim krogom.
jO poti
KAKO SO STEBRI BIVŠEGA REŽIMA PLENILI DUŽAVNO BLAGAJNO. -PREJŠNJI REŽIM JE ZAPRAVIL VSE KREDITE, NAMENJENE ZA POŠKODOVANCE PO NEZGODAH.
Belgrad, 21. avgusta. (Izv.) Pomočnik bivših demokratsko-radikalnih ministrov za socialno politiko Peter Protič je, kakor se je dognalo, vzel samo od pravosodnega ministrstva 51.600 Din na račun sodelovanja v raznih komisijah, v katerih večinoma sploh ni sodeloval. Nadalje so v ministrstvu za socialno politiko dognali, da je ta steber bivšega režima vzel predujma v višini 10.030 Din, dasiravno je imel pravico samo na 3030 Din. To zadevo je razveljavila glavna kontrola. Ker je sigurno, da je Protič oškodoval državo tudi drugod, je minister odredil preiskavo, njega pa razrešil dolžnosti, in se bo proti njemu postopalo po zakonskih predpisih.
Belgrad, 21. avgusta. (Izv.) Kmetijski minister dr. Kulovec je na temelju sklepa ministrskega sveta z dne 3. t. m. poslal raznim ministrstvom akt, v katerem zahteva, da se morajo odobriti potrebni krediti za pomoč onim, ki so trpeli vsled škode po neurjih in povodnjih. Kakor znano, je odobrenih za prvo pomoč 10 milijonov dinarjev. Pašič in Pribičevičeva koalicija pa je večino kreditov, ki bi prišli tukaj še v poštev, že popolnoma potrošila in porabila, nadejajoč se skorajšnjih volitev. Za-radite^a je treba, da te kredite posamezna ministrstva odobrijo. Minister za socialno ! politiko je v to svrho odobril iz svojega | proračuna en milijon dinarjev.
mm z Itarijo.
VLADA PO MOŽNOSTI POPRAVILA NAPAKE PREJŠNJEGA REŽIMA.
Eclgrad, 21. avgusta. (Izv.) Danes so se v glavnem dokončala podajanja z Italijo, ki so se pričela 14. februarja, in sicer je glavno izvršila že prejšnja Pašic-Pribi-čevičeva vlada. Izvršile se bodo samo še nekatere formalnosti. V kolikor so se mogle napake prejšnje Pašič-Pribičevičeve vlade pri teh mednarodnih trgovinskih pogajan^h popraviti, so se te velike napake popravile. Danes je bila podpisana konzularna pogodba, ki obsega splešne pravice, potem poglavje o pravicah, poslih, jurisdikciji, o dediščinskih razpravah, o pravicah parobrodov v pristaniščih tujih držav itd. Konzularni pogodbi je pridc-jan zaključni protokol, v katerem je v glavnem rešeno vprašanje znanega zakona »Decreto lege«, vsled katerega slovensko prebivalstvo ni smelo prodajati svojih nepremičnin. Naša vlada jc proti temu protestirala, zato se nahaja v zaključnem protokolu odredba, ki odre'a, da se bo to vprašanje rešilo s posebnim sporazumom. Ravno tako je rešeno vprašanje o naseljevanju delniških družb. Zmagalo je naše stališče, da se namreč v coni 50 km od meje ne more kupovati ne prodajati premoženje brez posebnega dovolienia.
za proračun za
Povečani krediti ra narodno zdravstvo.
Belgrad, 26. avgusta. (Izv.) V vseh ministrstvih se dela na novem proračunu za leto 1925-26. Minister za narodno zdravje je pregledal delo vseh odsekov, ki delajo na proračunu, in jc danes podpisal proračunski predlog za to ministrstvo. — Proračun je povečan, v kolikor so določene za nove bolnice, zdravilišča in druge narodnozdravstvene institucije potrebne postavke, za katere so Pašič in Pribičevič nista brigala in nista odobrila nobenih kreditov.
S?fa ministrskega sveta.
Belgrad, 21. avgusta. (Izv.) — Danes zvečer se je vršila pod predsedstvom podpredsednika dr. Antona Korošca seja ministrskega sveta. Na seji se je pred vsem razpravljalo o carinski tarifi. Ta carinska tarifa, ki je bila izdelana od prejšnje vlade, je bila predmet dolge debate, ker se mora razprava čimpreje končati z ozirom na pogajanja z Italijo in na predstoječa trgovska pogajanja z Avstrijo. Poleg tega se je razpravljalo o nekaterih resornih stvareh, nakar je bila seja ob uol devetih zaključena.
Belgrad, 21. avgusta. (Izv.) Današnje »Novosti« poročajo: 27. t. m. se sestanejo v Ljubljani ministri za zunanje zadeva: Beneš, Duca in Marinkovič. Na tem sestanku se bodo pretresavala vsa aktualna mednarodna vprašanja, ki so bila na dnevnem redu na londonski konferenci. Ravno; tako bo pretresano rusko vprašanje. Mini--
Dalje na drugi strani.
21'. avgusta 1924.
LJUBLJANSKA BORZA: Vrednostni papirji:
Vojna odškodnina 117 (povpraševanje)^ Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana 220 do 240, Merkantilna banka, Kočevje 115, Prva hrvatska štedionica, Zagreb 915, Slavenska banka 110 (ponudba), Strojne tovarne in livarne 150 do 200, Trboveljska premogokopna družba 500 do 515, Združene papirnice, Vevče 123 do 145.
Produkti:
Trami od 4 do 13 m dolž. 8-8, 8-1T, 11-lL, 11-13, 13-16, 13-19, 16-19, 16-21, 49-24, 21-27* 34-29, fco meja, blago 460, trami monte, blago 450, — deske 20 mm od 16 naprej, fco meja, blago 690 — deske III. fco meja, denar 610, — remeljni 4/», fco meja, blago 720, oglje vdano, fco meja, 1 vagon, denar 115, blago 118, zaključki 115, drva suha bukova, fco meja, 1' vagon denar 32, blago 33, zaključki 32, suhe gobe po vz. fco Ljubljana denar 54, laneno seme, fco Ljubljana prov. Hr. Zagorje, Karlo-vac, denar 685, blago 690, pšenica domača stara par. Ljubljana, denar 425, 430, pšenica domača nova par. Ljubljana denar 410, pšenica bačka par. Ljubljana blago 460, pšenica bačka, fco post. Bačka, blago 385, pšenični otrobi debeli po vz. par. Ljubljana denar 245, koruza bačka par. Ljubljana blago 350, koruza Plata, brutto za netto, par. Ljublj. na potu. blago 370, ječmen pivovarski, 65 kg par. Ljubljana denar 450, graliovica semenska, fco Ljubljana, blago 300, krompir domači nov, fco naklad, postaja, denar 50, rž bačka "/m kg fco Lujbljana blago 390, pšenična moka 0, bačka par. Ljubljana, blago 640.
ZAGREBŠKA BORZA. (V oklepaju tečaji z dne 20. avgusta 1924.)'
Devize in valute.
Italija 3.55—3.58 (3.5810-3.6110), Lon* don 362)4—365 (362.90-365.90), New York' 801/«—81 Vk (80.05-81.05), Pariz 4.36-4.41), Praga 2.403/«—2.433/„ (2.39-2.42), Dunaj 0.11315-0.11515 (0.1128-0.1148), Ziirich 15.16—15.26 (15.18—15.28).
Vrednostni papirji.
Hrvatska Eskoptna banka, Zagreb 122 do 124, Hrv. slav. zem. hip. banka, Zagreb 114 do 115, Prva hrvatska štedionica, Zagreb 917A, Slavenska banka, Zagreb 108, Dioničko društvo za eksploataciju drva, Zagreb 110 do 115, Hrvat. slav. d. d. za industriju šečera 1030 do 1040, Našica 84, Slavonija 90 A do 92, Trboveljska premogokopna družba, Ljubljana 480, Združene papirnice Vevče 120, Vojna odškodnina 119, 7 odstot. drž. invest. posojilo 63'A.
CURIŠKA BORZA.
(V oklepaju tečaji z dne 20. avgusta 1924.)'
Belgrad 6.55 (6.55), Italija 23.42 (23.60), London 23.90 (23.88), Ne\vyork 533 (531), Pariz 28.70 (28.80), Praga 15.95 (15.95), Dunaj 0.007475 (0.0075).
DUNAJSKA BORZA.
Dunaj, 21. avgusta. (Tzv.) Efekti: Zivno. stenska banka 827.000, Alpine 395.000, Grei-nitz 150.000, Trboveljska družba 444.000, Le.vknm 189.000, Ilrv.-slav. dež. hip. banka 53.000, Guttmann 590.000, Mundus 800.000, Slavex 218-000, Slavonija 79.500.
Devize: Belgrad 876.50, Kodanj 11.280, London 318.700, Milan 3119, Newyork 70.935, Pariz 3827, Varšava 13.550.
Valute: dolarji 70.460, angl. funt 316.900, francoski frank 3820, lira 8115, dinar 876, češkoslovaška krona 2112.
PRASKA BORZA.
Praga, 21. avgusta. (Izv.) Devize: Zagreb 42.—, Lira 150.—, Pariz 184H, London 152-30. Ne\vyork 33.95.
stri bodo odpotovali v Ženevo na sestanek Lige narodov, ni^ katerem se bo razpravljalo o razorožitvi Mažarske in Bolgarije.« K tej vesti izvemo, da točen datum sestanka v Ljubljani še ni določen. Na tem sestanku se bo razpravljalo o ruskem vprašanju v smislu deklaracije naglašenega stališča sedanje vlade.
PODPREDSEDNIK HRSS V BELGRADU.
Belgrad, 21. avgusta. (Izv.) Danes je prispel v Belgrad podpredsednik I1RSS, da izvrši nekatere intervencijo pri raznih ministrstvih iu da se pouči o položaju.
NALAŠČ IZZVANA STAVKA V BEL-
GRAJSKI ELEKTRIČNI CENTRALI.
Belgrad, 21. avgusta. (Izv.) Včeraj bi morala nastopiti stavka v električni centrali v Belgradu. Takoj po razglasu te stavke je minister za socialno politiko odšel k u-pravitelju električne centrale in se poučil o vzroku. Dognalo se je, da je radikalna uprava delavcem brez vzroka odbila zahtevani povišek 37 %, in to ravno sedaj, dasiravno so zahtevali povišek že pred tremi meseci. Vidi se, da je radikalna uprava s tem očividno hotela uplivati na javno mišljenje proti vladi. Upravnik je dal ministru za socialno politiko odgovor, da je stavka naperjena proti sedanji vladi. Vsled takega odgovora jo odredil minister proti upravniku preiskavo in se bo proti njemu postopalo po zakonskih predpisih.
Izveva sklepovlentfonske
Berlin, 21. avgusta. (Izv.) Ministrski svet je izdelal na podlagi sklepov londonske konference več zakonskih načrtov, ki jih bo vlada predložila parlamentu. Med temi predlogi se nahaja pooblastitev za finančnega ministra, da sme izdati državne zadolžnice v znesku 800 miljonov mark, in pa zakonski načrt, da se izdajo železniške obligacije v znesku 11 milijard mark.
MILLERAND 0 nERRIOTOVIH POGODBAH.
Pariz, 21. avgusta. (Izv.) Bivši predsednik republike Millerand je z ozirom na londonsko konferenco izjavil, da obžaluje, da se vprašanje varnosti Francije na konferenci ni resnejše pretresalo. Glede nameravane pogodbe z Rusijo je izjavil, da smatra, da bi bilo boljše, če bi se pogodba no sklenila.
POSLEDICE REPARACIJ.
Pariz, 21. avgusta. (Izvir.) Listi poročajo, da namerava francoska vlada naročiti v Nemčiji velike količine transportnega materijala na reparacijske stroške. Zaradi teh naroČil bi bilo v Franciji okoli 150 tisoč delavcev brez posla.
KONGRES ZA MEDNARODNO PRAVO.
Dunaj, 21. avgusta. (Izvir.) Danes so Otvorili kongres za mednarodno pravo. Kongres je pozdravil minister vnanjih zadev dr. Griinberger. Kongresa se udeležujejo številni diplomatje vseh evropskih držav.
NETAKTNE VLADNE ODREDBE 03
MATTEOTTIJEVEM POGREBU.
Rim, 21. avgusta. (Izvir.) Ob prevozu Matteottijevega trupla je poleg orožnikov izvrševala varnostno službo tudi fašistov-ska milica. Še-le na zahtevo Matteottijeve Vdove je notranji minister odredil odstranitev milice. V Fratta Polesine je pri dohodu trupla zastopal oblast komisar, ki je fašist. Dalje je vlada odredila, da se zastopniki državne oblasti oficielno udeleže pogreba. Vsled teh vladnih odredb so socialistični, republikanski in popolarski poslanci, ki so bili dospeli v Fratta Polesine, da se udeleže Matteottijevega pogreba, v znak protesta že prejšnji dan zapustili Fralto in odpotovali v Milan.
MANIFESTACIJE V MILANU.
Milan, 21. avgusta. (Izv.) Včeraj dopoldne so delavci pred tukajšnjim pokopališčem pritrdili rdečo zastavo z Matteotti-jevo sliko na sredi. Kmalu se je zbrala Velika množica ljudi, ki so ob vznožje za-Btave polagali vence in cvetje. Oblast je zastavo odstranila. A ljudje so še vedno polagali cvetje.
FAŠISTOVSKI NAPAD NA DELAVCE.
Rim, 21. avgusta. (Izvir.) Delavstvo podjetja Zamboni je 19. t. m. povodom prevoza Matteottijevega trupla v znak spoštovanja popoldne zapustilo delo. Naslednje jutro je delavstvo zopet redno prišlo na delo. Kmalu nato je vdrlo v podjetje krdelo fašistov, ki so začeli psovati in napadati delavstvo. Posredovali so karabi-nierji, nakar so se fašisti odstranili.
ARETACIJE V NEAPLJU.
Neapelj, 21. avgusta. (Izv.) Včeraj je dospel semkaj nadzornik v notranjem ministrstvu Chiarini, da izvede preiskavo zaradi nedeljskih izgredov. Ponoči so aretirali do 70 milčnikov, od katerih so jih 8 oddali v sodne zaoore, ostale pa bo uri-

v? a i
-f- Notranjepolitični nazori »Slovenskega naroda«. Glasilo starinskih napred-njakov meni, da je mogoče življenjska dejstva spraviti s sveta z razvijanjem starodavnih liberalnih teorij, ki danes niso več za nobeno rabo. Odkar imamo novo vlado, ne piše »Narod« drugih člankov kakor samo o »narodnem edinstvu«. V številki 190 razlaga n. pr. v uvodniku, da se politična borba Hrvatov in Slovencev v naši državi nikakor ne da primerjati z borbo Ircev ali pa narodov v bivši avstro-ogrski monarhiji, ker tam je šlo za borbo-med tujimi narodi, pri nas smo pa en isto-krvni narod. Bog ve, kaj bi »Narod« s tem rad dokazal? Da je borba Slovencev in Hrvatov neupravičena? Je boj, ker so razun skupnih interesov tudi različni, in ker se eni čutijo zapostavljene in so tudi v resnici zapostavljeni za drugimi. Mar ni sam Pašič v svojem belgrajskem govoru izjavil, da bi v naši državi ne smeli imeti vsi istih pravic (katerih tudi dejansko nimajo)? Potem je čisto vseeno, ali so to istokrvrti ali ne istokrvni, istejezični ali ne istojezični narodi itd. To ne igra absolutno nobeno vloge. Amerikanci so bili istokrvni in istojezični z Angleži in so se kljub temu od njih ločili, ker jim le-ti niso hoteli dovoliti finančne samostojnosti. Takih primerov je zgodovinu vsa polna. Politično življenje se ne ozira na plemenske teorijo, ki vrhtega po najnovejših raziskovanjih vse skupaj niso vredno počenega groša in so vse kaj drugega nego eksaktne. Slovenci in Hrvati hočemo biti kot dva samostojna naroda enakopravni z ostalimi Jugoslovani in živeti z niimi v eni državi samo no
tirali do 70 miličnikov, od katerih so jih držali na kvesturi.
NOVE SUMNJE V MATTEOTTIJEVEM PROCESU.
Rim, 21. avgusta. (Izv.) Opozicijsko
časopisje vzdržuje domnevo, da so prenesli Matteottijevo truplo šele v zadnjem času na mesto, kjer so je sedaj našli. To pa zato, da bi se truplo našlo in bi se javno mnenje potem končno pomirilo. To sklepajo najbolj iz dejstva, da se je Matteot-tijev jopič še-le sedaj našel na mestu, ki je bilo že prejo opetovano preiskano. Istotako bi se bilo moralo truplo že prej najti. Med prebivalstvom se čimdalje bolj širi nezaupanje v delo sodišča samega.
SEJA MINISTRSKEGA SVETA.
Rim, 21. avgusta. (Izv.) Za jutri je sklican ministrski svet. Ministrski predsednik Mussolini bo poročal o zunanjem in notranjem položaju, notranji minister bo podal obsežno poročilo o notranjih dogodkih zadnjih dni in o dosedanjih vladnih ukrepih v svrho normalizacije.
POTRES V TURKESTANIL
London, 21. avgusta. (Izv.) V provinci Jenghana (sovjetski Turkestan) je potres uničil 3 vasi. Okoli 900 ljudi je brez strehe.
*	Mac Donaldov načrt o preureditvi Društva narodov. Angl. min. predsednik I. R, Mac Donald je dovršil svoj načrt, ki zajamčuje mednarodno varnost in princip vrhovnega razsodišča v vseh spornih zadevah. Svoj načrt bo Mac Donald oseb- j no predložil na jesenskem zasedanju Društva narodov v 2enevi. Vsekakor pa bi imel ostati ta projekt v visečem stanju, dokler Nemčija ne vstopi v Društvo narodov. Mac Donald predvideva preustro-jitev pravil Društva narodov v tem smislu, da se ženevska institucija spremeni v permanentno in eksekutivno organizacijo, sestoječo iz najodličnejših evropskih državnikov, katerim bi se pridelilo nekaj vojaških izvedencev. Tako sestavljen novi svet Društva narodov bi šele izvajal sklepe plenarnih sej. Zaenkrat se bo Mac Donald omejil na manj obsežnejši načrt in bo poizkusil pridobiti delegacije za prisilno razsodišče v vseh mednarodnih sporih, ki bi utegnili ogrožati evropski mir.
S tako izjavo Društva narodov upa Mac Donald vplivati na Francijo, naj evakuira Poruhrje pred potekom enega leta. Vendar pa Mac Donald ne misli opremiti Društva narodov z učihkujočo vojno silo. Angleški premijer polaga veliko važnost na bodoče zasedanje Društva narodov, zato bo osebno predložil svoje načrte. Herriot mu je v Londonu obljubil, da bo njegove načrte podpisal, tako da bo postalo Društvo narodov sodnik v vseh evropskih sporih,
*	Diplomatski uspeh Rusije na Kitajskem. Poslaniki sedmerih signatarnih sil, ki so 1.1910 o priliki bokserske vstaje podpisale protokol sporazuma, so izročili sovjetskemu zastopniku Karahanu v Pekingu kolektivno noto, v kateri priznavajo Rusiji pravico do starega poslaniškega poslopja.
*	Sir Grey in liberalna stranka. Bivši zunanji minister Veliko Britanije Viscount Grey of Fallodon je odložil radi svoje očesne bolezni vodstvo liberalne stranke v zgornji zbornici. Kot njegova naslednika se imenujeta lord Eeauchamp in lord Zuckmaster.
svobodnem sporazumu, pa naj »Narod« potem razlaga kakršnekoli teorije o našem sorodstvu. Živi narodi se bodo razvijali po svojih imanentnih življenjskih zakonih in ne po poslulatih in hipotezah »Sloven-slcga naroda«.
Strašno blamažo je doživelo »Jutro« v zadevi velikih županov za ljubljansko in mariborsko oblast. Mi smo takoj napovedali, da se bosta morala Baltič in Pirkma-yer iz svojih mest posloviti, ker sta se izkazala kot popolnoma pristranska uradnika, eksponenta policajdemokratske stranke in se posebno kompromitirala po tole-riranju orjunskih nasilstev. »Jutro« pa jo na vse pretege zatrjevalo, da temu ni tako in nas hotelo postaviti na laž, ko je vlada nekoliko časa počakala, preden jima pošlje poslovilni dekret. To jo »Jutro« tako okorajžilo, da je 20. t. m. pisa1©, da njegova ljubljenca Baltič in Pirkmayer sploh ne bosta odstavljena, ampak bosta v Žer-javovo tolažbo županovala naprej, češ, 3dejstvo je, da dekretov o izmenjavi velikih županov še ni, da isti tudi še podpisani niso in tudi ne bodo, kakor je »Slovenec« svoje bravce farbal.« — In glej, že dan na to sta Baltič in Pirkmayer dobila »lauf-passk Da to svojo veliko blamažo prikrije, je »Jutro« napisalo cel uvodnik o tem, kako je SLS zopet — prodala avtonomijo Slovenije. Ne "bojte se, gospodje, Slovenija zavzema že danes po svojem zastopstvu v vladi in po vplivu svojih poslancev na smer in nadaljnji potek državne politike tak položaj, ki jo čezdaljebolj približuje dejanski avtonomiji, koje pravna oblika pride veliko preje, nego bo to policajde-mokratom ljubo.
Falsifikatorji. « Jutro« trdi, da je objavilo govor ministra Sušnika ob otvoritvi F/, ljubljanskega velesejma tako, kakor jo bil govorjen. Mi smo avtentično besedilo govora objavili včeraj. Kdor primerja »Jutrovo« privatno reprodukcijo od 16. t. m. in jo primerja z ministrovim govorom, bo takoj videl, da je »Jutro« govor ravno na najvažnejšem mestu falzificiralo, razen tega pa nekaj iz svojega dodalo. Potem seveda ni težko ministra napadati.
Zaradi blamažo jngosokolov v Zagrebu se »Narod« še vedno ne more pomiriti. Zdaj zahteva že diplomatične intervencije čehoslovaške vlade in čudno je, da ne apelira še na Društvo narodov v Ženevi. Če bi živel še car-batjuška, bi se gotovo tudi njemu pritožil. »Narodu« pa bodi povedano, da sokol že davno več ni nobena splošna slovanska narodna institucija, ampak da je danes izključno samo organizacija reakcionarne liberalne bur-žuazije med nekaterimi slovanskimi narodi — med Rusi, Ukrajinci, Bolgari in Poljaki pa itak nikoli ni nič pomenil in ni-kol ne bo. Specijelno pri nas pa je sokol Pribičevičeva garda, ki se nič ne loči od orjune, in pomeni uniformirani duševni zastoj in nazadnjaštvo.
Časi se spreminjajo. Nekdaj in tudi še danes so imeli Sokoli v Sloveniji navado, da so zmerjali Orle s «Čuki«. V zadnji številki zagrebškega «Hrvata« pa je objavil Stjepan Radič članek o zletu <rjugoslovan-skega Sokola, v katerem imenuje «jugoslo-vanske« Sokole — čuke! Tako-le pravi: «Pribičevičevi batinaši smisliše, da sredinem kolovoza sazovu u Zagreb veliki slet svih jugoslavenskih cukova.« In zopet: «A kad jih (Čehe in Poljake) je pozvao u Zagreb jugoslavenski čuk, onda su prihvatili taj čukovski poziv.« Dalje: «Ali su se ču-kovi u tom prevarili.« — Tako se povra-čuje, kakor se dajuje.
»Slov. narod« in bolgarski teroristi. Glasilo vseh senilnih »naprednjakov« nam očita, da, če ne vidimo preko ograje, naj vsaj molčimo o stvareh, ki da so nam španska vas. Stvar je pa sledeča: Očitali smo »Slov. narodu« na podlagi tozadevnega članka v »Trgovinskem glasniku«, da boijševiške nevarnosti na Balkanu ni in da je to le strah, ki ga vidijo pri nas kvečjemu purgarska omizja. Sedaj se pa sklicuje »Slov. narod« na uradno poročilo bolgarske brzojavno agencije, češ: Ali morda ni res, da se pripravlja v Bolgariji boljše-višlca revolucija? Ni dobro, da se starina iz Knaflove ulice tako razburja, kadar ne vidi Čez domače planlce. »Slov. narod« je menda prespal zadnjo revolucijo v Bolgariji in vse dogodke, ki so ji sledili do^ danes. Za njega je vsaka opozicija boljševi-ška, razen Pačiceva opozicija. Njemu se niti no sanja, da je razen boljševikov tudi še kdo drugi v Bolgariji, ki se ga Car,kov boji in zoper katerega mobilizira. »Slov. narod« je pozabil, da je svojčas poslal na Bled svojega urednika k Stambolijskemu, velikemu državniku in vodji bolgarske a-grarne stranke. Zakaj neki tedaj ni imenoval Stambolijskega boljševika? Ko bi »SI. narod« vsaj molčal, kadar nič ne vel
Kdor zna, pa zna. ^Slovenski narod« ima modrijana, kateremu jc poverjena naloga, da rešuje vprašanja višjo vrste, ki so za običajne naprednjakarje pretežka. 20. avgusta t. 1. so mu n. pr. naročili, naj odgoneta, zakaj »lderikalizem« po vojni tako silno narašča. To ie res iako elobok
' problem, o katerem se da veliko lepega
napisati. »Narodov« filozof ga je pa rešil skrajno enostavno. Takole pravi: »Vse klerikalne stranke obstoje iz ljudi, ki jih je zbobnal prva povojna leta socializem in ki so pričakovali, da se s pomočjo njihovih glasov takoj spremeni ves družabni red. Ker so pa te mase smatrale socijalizem za neko čudodelno formulo, ki more sanirati kritične razmere, ne da bi sodelovalo ljudstvo samo z intenzivnim produktivnim delom, kor se niso poglobile v misel soci-jalizma, so z enakim nerazumevanjem in površnostjo prejadrale iz socijaiističnih struj v klerikalno stranko. V tej stranki vidijo zadnjo oporo v svoji težnji za zboljšanjem gmotnega položaja. Zato je kleri-kalizem napredoval, zato jo dosegel pri nas vrhunec moči in zato ga čaka tudi neizbežen konec.« — Tako jo mož kakor čarodej v cirkusu v enem stavku razvoz-ljal eno najvažnejših vprašanj naše dobe. Da se mu bo nekoliko bolj zasvetilo v glavi, mu povemo le to, da okrepitev katolicizma (to imenuje namreč on klerika-lizem) ni povojni pojav, ampak sega nazaj več desetletij pred svetovno vojno in da so med njegovimi motivi na prvem mestu čisto religiozni, socialni pa drugotni in zgolj posledični. Zdaj naj pa »Narodov« filozof grunta sam naprej.
Trbovlje. Nedeljska orlovska prireditev je vkljub slabemu vremenu izpadla nad vse pričakovanje. Po dohodu prvih dopoldanskih vlakov se je razvil od postaje lep sprevod i rudarsko godbo na čelu. Povsod med potjo proti Trbovljam so številni gledalci Orlom prijazno vzklikali in iz mnogih oken se je vsi-palo cvetje na sprevod. Sveta maša, ki bi se morala vršiti na prostem, ss je vsled slabega vremena vršila v cerkvi, ki ni mogla objeti vseh udeležencev. Lepo je uspel prvi poskus ljudskega petja. S spremljevanjem rudarske godbe so peli vsi Orli, Orlice in naraščaj v veliko zadovoljnost vernikov lepo ubrano mašne pesmi. Vreme, ki se je dopoldne samo kisalo, se je popoldne docela skisalo. To pa naših vrlih Orlov ni ustrašilo, ravnotako pa tudi ne občinstva, ki je v nadvse pričakovanje obilnem številu napolnilo z zelenjem in mlaji okrašeno letno telovadišče pred »Društvenim domom«. Telovadba je izpadla prav zadovoljivo, čeprav je moralo vsled slabega vremena izpasti več zanimivih točk, predvsem iz atletike. Pa gledalci so bili vseeno prav zadovoljni in bratu dr. Puntarju od O. P„ ki jih je navdušil s krepkimi besedami za vse dobro, ob koncu burno ploskalo, Bog živil
—	Nastop novih velikih županov. Veliki župan g. Teodor Šporn je prevzel včeraj svoje posle, g. dr. Vodopivec pa nastopi svoje mesto menda danes.
—	Novi šef kabineta v prosvetnem ml« nistrstvu. G. profesor Ovsenek iz Ljubljano je imenovan za šefa kabineta v prosvetnem ministrstvu. Dosedanji šef g. dr. Glavinič je dodeljen kot nadzornik prosvetnemu ministrstvu,
—	Katehetskc nagrade. Na razna vpra* šanja, zakaj se katehetske nagrade ne izplačujejo, sporočamo, da se prav sedaj izplačujejo nagrado za čas od 1. aprila do konca junija 1924. Za nagrade prejšnje dobe še ni dovoljen kredit; zato je zaprosil prosvetni oddelek ministrstvo za potrebni kredit. Ko bo kredit dovoljen, se bo izplačevanje pričelo. Opozarjamo pa, da nekateri kateheti niso ločili števila ur v aprilu od onega za maj in junij. To pa je nujno potrebno, ker je nagrada za maj in junij povišana. Kdor torej v prijavi te ločitve ni označil, naj to nemudoma naknadno stori v novi prijavi.
—	Proga Ormož—Murska Sobota. Prometno ministrstvo namerava to progo, ki jo zgrajena samo do Ljutomera, podaljšati do Veržeja.
—	Carinarnica Celje ukinjena. Generalna direkcija carin je ukinila celjsko carinarnico na ta način, da preide njena kom-petenca na carinarnico v Mariboru.
—	Radovljica. V nedeljo po deseti maši bo pred cerkvijo politični shod SLS. Govori poslane g. B r o d a r. Somišljeniki-okoliCani, udeležite so zborovanja v Čim večjem številul
—	Kongres pravnikov. Začetkom sop-tembra so bo vršil v Zagrebu kongres pravnikov iz cele Zdržave.
—	Mednarodna razstava avtomobilom v Zagrebu. V Zagrebu se bo vršila v času od 11. do 15. oktobra t, 1. velika mednarodna razstava avtomobilov. Priprave so že pričeli v velikem stilu.
—	Sumarskl kongres. 24., 25. in 26. avgusta t. 1. se bo vršil v Sarajevu kongres Jugoslovanskega gumarskega udruženja.
—	Pobijanje konkubinatov. Ministrstvo notranjih del je z odlokom z dne 15. junija 1924, št. U. 21.991 naročilo vsem velikim županom, naj odločno pobijajo šireče se kor-kubinate. Ta nadloga se je po državi tako razpasla, da ogroža rodbine, srenje in državo. Zato je država dolžna, da to nadlogo zatira z vsemi možnimi sredstvi. Da se to zlo čimprej izkorenini, so dolžni vsi srezki poglavar) dognati število tudi tajnih konkubinatov ia iih naznaniti višii oblasti.
—	Nesreča. V Trbovljah je zgorela ▼ «voji sobi 801etna vdova Neža Štaufer. 2e dve leti jo je bolezen držala na postelji, V noči od 18, t. m. pa so stanovalci Goropev-škove hiše slišali iz njenega stanovanja pokanje in čutili dim. Vdrli so v sobo, kjer so našli ob goreči postelji že mrtvo močno opečeno Štaufer. Kako je nastal ogenj, še ni pojasnjeno. Bila je blaga žena. N. v m. p.!
—	Pobegnil je od dela v Rogozi nevaren tat Mate Gerbeša, ki je bil obsojen zaradi raznih tatvin na poldrugo leto težke ječe.
—	Razpcčevalec ponarejenega denarja. V Zadružni gospodarski banki v Mariboru so prijeli nekega človeka, ki se je izdajal za trgovca in je hotel zamenjati ponarejene angleške bankovce po 5 funtov in sicer za vsoto 90.000 čeških kron. Pri preiskavi je priznal ponarejanje in je izdal tudi svojega pomagača Goldsteina v Bratislavi. Obsežna preiskava je ugotovila, da imajo ti ponarejalci in razpeče-valci svoje zaupnike in pomočnike tudi v Trstu in v raznih laških mestih. Zato so uvedle strogo preiskavo tudi laške oblasti.
_ Zahvala. Podpisani se v imenu občanov in po naročilu poškodovancev po zadnji povodnji v Hrastnici kar najtopleje zahvaljujem Jugoslovanski Matici in kolu jugoslovanskih sester v Škofjiloki za velikodušen dar 50.000 kron, ki sta ga naklonila ponesrečencem ob priliki veselice, prirejene v ta namen. —• I. Rupar, župan občine Zminec.
—	Krvav pretep med Dalmatinci in Rusi. V Belišču so se sprli Ličani in Dalmatinci s tamošnjimi Rusi. Med prepirom je bil Rus Andrija Rusko ubit, pet delavcev pa je težko in več lahko ranjenih. Rusi zvračajo krivdo na domačine, češ, da so ti izzvali prepir in
začeli pretep.
—	Zglasc naj se lastniki! Zandarmenja v šent Vidu nad Ljubljano je zaplenila Leopoldu Zupančiču in Francetu Ramovšu razne predmete, ki so gotovo ukradeni: velik električni zagonjr.2 E 440-30 KS tvrdke Siemens-Schuckert, manjši zagonjač E 220—3 KS iste tvrdke, dalje električni Voltmeter štev. 1452 tvrdke Klernenski Mauser, Dunaj, zračni električni motor, 35 m izolirane električne žice, 25 m bakrene žice, moško kolo in črno ples-kano kolo, vredno 1200 Din.
—	Če ti je zdravje ljubo, pij dnevno čaj, pripravljen iz čajnih mešanic znamke »Bud%a«, ki se dobe pri vseh trgovcih.	4725
—	Razno tatvine in vlomi. Neznan tat se Je splazil v Vevčah pri Ljubljani v spalnico, kjer so spali brata Rode in dva mesarska pomočnika- Pokradel jim je več obleke, perila in čevljev in pa denarnico z okroglo 750 Din, take J- ' "5 vsi precej občutno šhodo. Tatvine jiv neki kaznjenec, ki je pobegni v deželnega sodišča ljubljanskega. rčevini se je splazil neznan postopa ikoi: okno v stanovanje Kurta Reiser in je ukradel več posteljnega perila, 2 odeji, japonsko rdečo šatuljo, 8 parov rokavic in žensko obleko v skupni vrednosti čez 4000 dinarjev. — V Stični so hoteli vlomiti v poštni urad in v trgovino Karla Šemeta neznani vlomilci, pa so bili prepodeni. Isto noč in bržkone isti vlomilci pa so vlomili v trgovino Alojzija Zore in so vkradli 2000 dinarjev vredno kolo znamke »Postilon«, več moških srajc, tenskih rut, dalje okrog 100 metrov bele in rjave kotenine in okrog 250 dinarjev drobiža. Dalje so vlomili v delavnico kolarja Ivana Mausarja in so odnesli eno sekiro, katero so pozabili in pustili pred Zorčevo trgovino. — V Partinju je bilo ukradeno posest-nici Mariji Zavrnile nova sivkasta moška obleka, srebrna tula ura s srebrno verižico in pa 190 dinarjev gotovine. — V Kamniku so poskusili neznani lopovi vlomiti v prodajalno z mešanim blagom »Kmetske nabavne in prodajne zadruge« na Sutni 22, kjer pa so jih prepodili. — Francetu Hribarju v Sp. Šiški je bila ukradena žepna ura vredna 200 Din. — Iz elektrarne dr. Hugo Windischgralza sta bila ukradena dva stroja za vrtanje in dva kilograma težka bakrena plošča v skupni vrednosti do 4000 dinarjev.
—	Pozor planincem! V dneh od 27. do vključno 30. avgusta t. 1. se vrši v. Kamniških planinah v revirju g. Vladimirja Premrou in sicer ob levem bregu Bistrice od Bele preko Požarja in Dola do Predkonjske veliki pogon na divje kozle, vsled česar lovsko vodstvo p. n. planince naproša, da v teh dneh ne posečajo Kamniško Bistrico ozir. omenjeni del planin, da se izključi vsaka nesreča.	4878
PROŠNJA LJUBUANČANOOM IN IN OKOLIČANOM.
Gotovo je, da je tudi Ljubljana poklicana priskočiti na pomoč po povodnji tako strašno prizadetim krajem med So-ro, Škofjo Loko in Polhovim gradcem — v bližini Ljubljane.
Ustanovili so se v teh treh krajih pomožni odbori, a težko je vsakemu posamezniku iz Ljubljane ali od drugod iz daljave pošiljati svoj prispevek, bodisi v živilih, obleki ali denarju. Zato prevzema posredovanje darov za Ljubljano in okolico društvo »Dobrodelnost« v Ljubljani.
Prosimo torej, da se Ljubljana in okolica živahno odzoveta kričečemu klicu po pomoči. Darovi naj se blagovolijo oddajati v društveni pisarn! na Poljanskem nasipu štev. 10, odkoder se bodo razpošiljali na vse tri omenjene kraje: »Dobrodelnosti« v Škofji Loki ter odboroma v Sori in Polhovem gradcu.
Ljubljanski vzorčni velesejem.
Sedmi dan.
Ljubljana, 21. avg. 1924.
Danes zjutraj je vreme kazalo zelo lepo. Toda v dopoldanskih urah, med 10. in 11., je privejal silen veter, ki je povzročil na sejmišču nekaj škode. Podrl je namreč nekaj stožirjev (drogov z reklamnimi priveski). Večje škode ni bilo. Popoldne pa je bilo krasno vreme.
Danes je tudi bilo na sejmišču mnogo tujcev tako iz ostalih pokrajin naše države, kakor tudi iz inozemstva. Prišli so poleg drugih inozemskih tujcev tudi Francozi, trgovci iz Pariza. Opazilo se je na sejmišču mnogo Bosancev s svojimi ženami.
Med osebnostmi, ki so danes pose-tile velesejem in si ga ogledale, omenjamo tajnika angleškega poslaništva v Belgradu g. Murray Harvey in legacijskega svetnika pri japonskem poslaništvu v Pragi g. Moto Harrcw Ki Sida. Tajnik angl. pos'a-ništva v Belgradu se je zelo pohvalno izrazil o prireditvi in je obljubil za prihodnje leto znaten obisk angleške industrije.
Pozdrave je poslal zagrebški zbor (velesejem).
Iz kraljeve pisarne je prišel odgovor na brzojavni pozdrav ob otvoritvi velesejma.
Zlasti veliko zanimanje še vedno vlada za higiensko in lovsko razstavo, kateri obiskuje silno mnogo ljudi.
Javljajo pa se že obiskovalci konjske razstave v nedeljo.
V	splošnem vlada povsod zadovnlj-nest tako med razstavljalci in kupci. Povpraševanje je v vseh strokah dobro in tudi zaključki so znatni. Zlasti se postavi prva jugoslovanska tvornica vagonov v Brodu na Savi (edina naša tvornica vagonov). ki je z razstavo na velesejmu zabeležila znatne uspehe.
HIGIENSKA RAZTTAVA V PAVILJONU N.
V	paviljonu N se nahaja predavalnica, v kateri vsak dan predavajo ljubljanski zdravniki. Predavanja so zelo obiskana, tako da je prostor v ta namen vse premajhen. Mislimo pa, da vsa predavanja niso za mladino primerna, k?kor tudi za nedoraslo mladino ne bi smel biti dovoljen dostop v paviljon N. Ni to nobena priderija!
V	predavalnici se nahaja Rontgenov aparat, razni regulatoiji in pro;ekci,ski aparat.
šavi uspešno z onimi vseh drugih svetovnih znamk. Glede trpežnosti istih jamči tovarna do 20.000 km pod običajnimi rezervami in niso redki slučaji, kjer se je doseglo celo 30.000 km. Tovarna Walter Martiny je bila odlikovana pri različnih razstavah s prvo nagrado. Tukajšnje glavno zastopstvo te odlične tvornice — tvrdka Svetla d. d. — ima stalno v zalogi do 300 komadov polnogumijastih ob-ročev.
Paviljon K. V tem paviljonu je naj-prvo francoska skupina, ki jo je aranžiral g. Malhape, katero smo pa že opisali. Francoski oddelek je zelo okusno urejen. Poleg tega se nahaja v paviljonu še firma Mignon (klavirji, Zagreb), Brandl (edina domača tvornica orgelj, klavirjev, Maribor), Breznik (klavirji, Ljubljana), Modic (glasb, instrumenti, Ljubljana), Kukulidis in Sake-larides (preproge, Belgrad), Ječmenice (tvornica perila, Belgrad), Triglav (hranila, Šmarca pri Kamniku). Poleg tega so v tem paviljonu še razstavljeni: ustniki, čokolada (Dučij, Zagreb), stekleno blago (Gablonz), angleške tkanine, pohištvo, okvirji, umetno cvetje, kape, klobuki, fotografski materijal z interes, izumi.
V tem paviljonu se nahaja tudi »Sveta vojska«, ki pa se mora vojevati z dvema močnima nasprotnikoma. Na eni strani se nahajajo izborni maraskino in likerji znane splitske firmo Buzolic & Co, dvorna dobaviteljica, na drugi pa likerji firme Perhavc iu Valjak v Mariboru. Vendar pa ima »Sveta vojska« tako močno orožje, da vztraja lahko v boju z izbornimi dalmatinskimi likerji. Prodaja namreč za malo svoto izborno brezalkoholno pijačo. Poleg tega dela tudi propagando.
Oglasni zavod »Apolo« v Ljubljani ima : na velesejmu svoj oddelek in svetlo reklamo v paviljonu E, oddelek 71. Ta reklmni zavod je preskrbel izdajo Oficielnega kataloga za letošnji velesejem, ki se odlikuje po izredni točnosti in pregledni sestavi.
Tvrdka Sveta d. d. je razstavila v svojem izložbenem prostoru na velesejmu — paviljon G — med drugim tudi polnogum jaste obroče za tovorne avtomobile, proizvod tovarne Walter Marliny, Toriao, katera je zavzela v zadnjih letih vsled neprcnehljivega iz-i boljšanja gumijeve zmesi trdno mesto v svetovni industriji gume. Osvojia si je večji del Orijenta in pridobila na terenu tam, kjer je dotlej komaj prišla v peštev. Polnogumijasti obroči Walter Martiny konkurirajo danes tako na Dunaju kakor v Rimu, Pragi ali Var-
OcjSejte si puške!
INFORMIRAJTE SE GLEDE POPRAVIL! PUŽKARNA PAVILJON »F« 158.
Puškama sa je ustanovila na zadružni podlagi pred štirimi leti in se je zadnji čas uredila kot najmodernejša tovarna orožja. V svojem obratu zaposluje 60 delavcev večinoma strokovnjakov — puškarjev Slovencev iz Koroške in Čehov. Za izučitev domačih delavcev zaposluje zadostno število vajencev. Izdeluje lovske puške vseh modernih sistemov in je tako v ceni kot v kvaliteti z inozemskimi izdslki konkurenčna. Njena produkcija zadostuje za tuzemstvo in eksportira svoje izde^e tudi v Č. S. R. Poleg pušk izdeluje tudi samokrese in točne malokaliber-ske strelne puške. Industrija je velike važnosti za naše lovstvo, samoobrambo in šport. Omenjamo tudi, da posluje že tri leta v Kranju državna strokovna šola za puškarstvo, katera izučuje lepo število učencev za to stroko. Izučeni bodo tudi najboljši državni puškarski mojstri, kar je za našo armado največje važnosti. Vendar je bojazen, da se šola letošnje leto zapre, in to vsled malenkostnih plač, katere dobivajo strokovni učitelji. Pozivamo merodajne faktorje, da se za to šolo kar največ zavzamejo.	4417
DRAGO SCHWAB.
Konfekcijska industrija, modna trgovina, uvoz angleškega sukna, Ljubljana, Dvorni trg 3.
Med najodličnejše tvrdke oblačilne stroke v Ljubljani in v Sloveniji sploh prištevamo
vsekakor radi tvrdko Drago Schwab v Ljubljani, ki je razstavila na letošnjem velesejmu od vsakega oblačilnega predmeta po nekaj kosov. Ni hotela nakopičiti v svoj razstavni prostor raznih svojih izdelkov, ker le malo predmetov dopušča presojo kvalitete in njih izvršitev. In le da doseže to, da se občinstvo prepriča o najskrbnejši izdelavi in o izborni kvaliteti sukna, je bil cilj tvrdke in pripoznati moramo, da je to v polni meri dosegla. Vsa-
kdo in celo konkurenca mora priznati, da je to najsolidnejša tvrdka.
V razmeroma kratkem času si je pridobila v krog svojih odjemalcev vse naše ljubitelje elegantnih in finih oblek, ki radi izrekajo pohvalno priznanje tem izdelkom.
Tvrdka Izdeluje vse v oblačilno stroko spadajoče predmete za gospode in dečke. Prodaja prvovrstna angleška sukna iz slovitih angleških tvornic in istotako znane angleške dežne plašče, ki so po trpežnosti in ne-premočljivosti ncprekosljivi. Tvrdko vsakomur priporočamo.	- - -	4928
Proslava desetletnice smrti dr. Ivanoczyja.
V nedeljo dne 17. avgusta t. 1. je obhajalo prekmursko ljudstvo na slovesen način petletnico osvobojenja in desetletnico smrti svojega volikega rojaka dr. Ivana Ivanoczyja, dekana in kanonika v Tišini, 2e ko so zapeli prvi jutranji zvonovi, so S6 začele zbirati od vseh vetrov pisane mno< žice ljudstva na prijaznem hribu okrog bet le corkve Sv. Benedikta v Kančovcih. Prihajali so s cvetjem in venci starci, možje« ženo in dekleta, mladoniči, otroci, dijaštvoi tamburaši, požarniki. Proti 9. uri je izgledal hrib kot velikansko mravljišče, v katerem jo kar zginila procesija iz nad 4 ure oddaljene Tišine, 1500 Bogojinčarjev itd. in nad katerim jo plapolalo osem okrašenih narod-, nih trobojnic. Proti 10. uri jo množica narasla na 6000 glav in se razgrnila okrog propovednice pred cerkvijo ter poslušala krasno pridigo gospoda župnika Baš o iz Bogojine. Po pridigi je opravil g. narodni poslanec prof. dr. Hohnjec v z zelenjem in cvetjem okrašenem šotoru pred cerkvijo slovesno sv. mašo. Po maši so odšli zastopniki oblastev, duhovščina, organizacija in del naroda na bližnje pokopališče k grobu dr. Ivanoczyja, kjer je zapel pevski zbor. pod vodstvom beltinskega nadučitelja gprai g e r j a par primernih pesmi. Narodni por slanec Jožef Klekl je v izbranem daljšem nagovoru orisal življeuje svojega nekda* njega župnika dr. Ivanoczyja, njegovo ve^ likodušuo iu požrtvovalno delo za svoje slovensko rojake, njegovo trpljenje in preganjanje s strani mažarskih oblasti, njegovo vztrajnost in ljubezen do naroda in njegovo vzgledno veliko otroško ljubezen do svo-. je priproste mamice tudi v poznih letih. Omenil jo, da jo Ivanoczy rajše pustil visoka častna mesta, samo da je mogel biti pri svoji materi in delati za slovensko ljudstvo. Omenil je ustanovo požrtvovalnega Ivanoczyja za vzgojo duhovnikov v slovenski škofiji in njegove veliko denarne žrtve za slovenskega bolnega duhovnika, samo da bi mogel ta še naprej delati za slovensko ljudstvo. Po nagovoru so položili zastopniki župnij, organizacij, društev in pa posamezniki mnogobrojne vence iz domačih cvetlic na grob velikega dobrotnika prekmurskih Slovencev in narod je kar obsipal gomilo s cvetjem. Ker pokopališče ni moglo sprejeti tako številnega naroda, se jo slavnost nadaljevala zopet na livadi pri cerkvi. Po dveh primernih deklamacijah je narod nagovoril narodni poslanec dr. Hohnjec, ki se je v vznešenih besedah spominjal prekmurskega slovenskega prvoboritelja in vzpodbujal ljudstvo, naj ohrani svojo krščansko in slovensko zavest, naj ohrani dr. Ivanoczyjev duh in časti njegov spomin, ker kdor prednikov ne časti, jih vreden ni. Gospod poslanec je izročil še pozdrave Prek-murcem v imenu nove vlade in Slovensko ljudske stranke. Nato je po pozdravu gospoda srezkega poglavarja iz Murske Soboto v; imenu oblasti domači g. župnik Faflik v; ognjevitih besedah opisal zlasti brezprimer-i no veliko otroško ljubezen Ivanoczyja do matere in pozval zbrani narod, da postavi svojemu v ljubezeni do naroda in matere, v. delu in trpljenju za narod velikemu rojaku primeren nagrobni spomenik in istočasno skromen spomenik njegovi materi, ki počiva poleg njega. Hvaležen narod se je pozivu takoj z veseljem v zelo razveseljivi meri odzval. Sledilo je več lepih pesmi, tambu-raške točke in nastop Orlov. Ljudstvo se ni moglo dovolj nagledati lepih točk in ni vedelo, ali naj da prvenstvo točnim izvajanjem Orlov ali Orlic ali ljubkemu nastopu deškega ali dekliškega naraščaja, ki je tako le-i po točno med petjem izvajal najrazličnejša vaje, ni vedelo, ali naj se bolje divi Bašo-vim Orlom iz Bogojine ali Kleklovim ia Črensovc ali onim iz Beltinc ali Žižkov. Vso je bilo presenečeno kakor nad prostimi va-i jami tako zlasti nad krasno posrečenimi živimi slikami še mladega prekmurskega Orla. Med telovadbo in po po njej je raz-našal vetrič zvoke domoljubnih pesmi in' tamburic daleč do sosednih hribov in ljudstvo se je pod plapolajočimi trobojnicami okoli svojih voditeljev v bližini groba svojega zagovornika in dobrotnika tako dobro počutilo, da je pozabilo utrujenost od dolge poti, pozabilo, da je že davno minilo poldne, ena, druga ura: še jo hotelo slišati rodoljubno besedo iz ust svojih voditeljev in domoljubne pesmi iz zvenečih grl domačo mladine, šo je hotelo gledati svoje sinove in hčero v orlovskem kroju, toda nebu so je zdelo dovolj in dalo lepo uspeli prireditvi, ki je ni kaliko nič, svoj blagoslov z rahlim de-žičem. Nerada so je 6000 glava množica razšla na svoje domove, ko je tako sijajno pokazalo, da tudi na najsevernejši meji nase lepo očetnjavo bijo hvaležno slovensko srce, da živi tu prekmurski rod, ki je bil in jo slovenski in v katerem se živi in bo živel krščanski slovenski Ivanoczyjev duh.
razstava konj
na Ljubljanskem velesejmu
Sfran
SLOVENEC, dne 22. avgusTa im
fftev,
staferske novice.
5 Novi župan v Šmartnem ob PakL Za
Supana je bil izvoljen g. Martin Steblov-n i k, za svctovalce Franc Klančnik, Franc Irman in Ivan Kertnanšek. Vsi so odločni pristaši SLS.
š V Brežicah ob Savi se je v nedeljo 17. avgusta vršil lep shod SLS. Zborovalni lokali pri g. Deržiču so bili premajhni, da bi ob-segli vse zborovalce. Pomagali smo s tem, da smo zborovali v velikih skladiščnih prostorih veletržca g. Lipeja. Politično poročilo je podal poslanec Franjo Z e b o t. Iz njegovega govora smo posneli marsikatero zanimivo zakulisno fazo političnega dvoboja zadnjega časa. Tudi politični nasprotniki, ki so prišli na shod z namenom ga motiti, so odobravali taktiko in politično borbo naših poslancev, posebno dr. Korošca. Ogromna večina ljudstva se veseli, da so Pašič, Pribičevič in Žerjav morali iti. Borni odstotek je onih, kateri so odobravali Žerjavovo orjuna-ščino in korupcijo Pašičevih ljudi. Tudi Po-savje se dobro giblje. Organizacija SLS po vseh župnijah dobro napreduje.
š Iz gernjedravskega polja. Pretekli četr-fek 14. avgusta popoldne okrog 3. ure je silna nevihta s točo uničila vse jesenske pridelke; zlasti je uničena vsa ajda, glavni pridelek tukajšnjega kmeta. Najbolj prizadete so župnije: Cirkovce, Sv. Lovrenc na drav. polju in Hajdina. Začetkom junija t. 1. je ravno v teh župnijah toča pobila vse strneno (rž in pšenico) tako, da so nekateri posestniki morali vse pokositi, da so mogli tam kaj drugega po-sejati. Pa tudi niže Ptuja je prizadela mnogo škode ajdi. Nujne pomoči je potreba!
š Sv. Trojica v Halozah. Občinske volitve so izpadle v naši župniji za SLS prav ugodno. V občinah: Dolena, Gorca, Gruško<vje, Podlehnik in Sedlašek je bila samo lista SLS, le občina Novacerkev je imela tri liste. — Na Vel. Gospojnico 15. avgusta se je slovesno ob domači godbi potegnilo jabolko na novo iz-gotovljen zvonik, katerega je pred dvema letoma strela do polovice vpepelila. Upamo, da bodo kaj kmalu iz njega novi zvonovi doneli v božjo čast in vzpodbujo faranov.
š Pobegnil je iz strahu pred kaznijo 12 letni Adolf Medvešček, ld je služil pri Jožefu Simončiču v Sevnici.
š Od doma jo odšel neznano kam posestnik Anton Pauman iz Padove. Vzel je s seboj okrog 1000 Din gotovine in 2 hranilni knjižici Mariborske hranilnice, vredni čez 20.C00 Din. Mož, ki je že poldrugo leto bolehal na ledvicah, je šel bržkone v kako bolnico in hoče imeti mir.
š Kadi goljufije je bil predvčerajšnjim v Mariboru aretiran znani »načelnik« manj znane »Neodvisne gospodarske stranke«, g. Zagorski. Mož se je z vso vnemo pripravljal na občinske volitve v Mariboru in je imel smolo, da ga je policija prehitela radi nečastnih afer. Izročili so ga sodišču.
LIubNanske
lj Ljub'jr.nsko pevsko okrežje js imelo v nedeljo, 10. t. m., svojo prireditev v Soteski, ki jo je završilo s prav lepim uspehom točno po sporedu. Nastopilo! je devet zborov, ki so pokazali i v izbiri sporeda i v prednašanju lep korak naprej an resno voljo po napredku. Tudi zbori, ki so prvič nastopili (Sneberje, Moste in Jezica) so peli prav lepo; upravičeno pričakujemo od njih najboljše stopnjave. Dasi je vreme bilo zelo neugodno, so vztrajali zbori z jekleno voljo pri sporedu in se strnili v nad 2C0 glavem skupnem zboru, ki je daleč po ravnini odmeval lopote naše pesmi. Okrožje bo priredilo v zimski sezoni velik koncert v Ljubljani; poletna prireditev bo pa na Ježioi.
lj Trgovski gremij za politični okraj Ljubljana okolica objavlja, da je sklenil za kraje Selo, Moste, Udrnat in Zelena jama z ozirom na številne pritožbe neenotnega zapiranja in odpiranja trgovin sledeče: Vsi trgovci brez izjeme imajo v okolišu Selo, Moste, Udmat in Zelena jama imeti trgovine ob delavnikih od pol 8. ure dopoldne do pol 1. uro popoldne in od 2. do 7. ure popoldne odprte in ob nedeljah (izjema državni prazniki 28. junija, 1. decembra in 17. decembra) od 8. do 11. ure predpolclne odprte. Istotako ostanejo trgovine cel dan zaprte na Velikonoč, Božič, Bink. nedeljo in Sv. R. Telo. Proti kršiteljem te odredbe so bode najstrožje postopalo. — Zebal Fran, načelnik.
lj Mučen prizor na velesejmu. Predvčerajšnjim sta prišla na velesejem dva duhovnika. Ko sta si ogledala vse, kar jih je pač zanimalo, sta odšla na takozvani veselišld prostor in si tam naročila vsak po svoji želji. Pri isti mizi je sedel tudi neki gospod v pla-vem plašču in zelenem klobuku. Mimo pride ženska, ki je prodajala sladkarije. Gospod v plavem plašču jo ustavi, kupi cel kup nekega peciva in ji naroči: >Pojdite tja k obema gospodoma in recito jima, da jima to pošilja čuk.< Ženska je naročilo izvršila, oba gospoda pa sta vstala, plačala in odšla. Pravijo, da je bil gospod v plavem plašču zuan trgovec iz Krškega.
lj Aretirana dctomorilka. Radi tajne prostitucije je aretirala policija 28 letno brezposelno služkinjo Marijo Blatnikovo iz Sv. Mihaela. Policija pa jo je zasledovala že delj časa in sicer radi suma detomora. Včeraj je pri policijski preiskavi Blalnikova priznala
detomor. Izpovedala je, da je rodila dne 3. 8. v bolnici zdravo dete ženskega spola. Ko so jo čez 10 dni odslovili, se je peljala z otrokom domov. V Grosupljem je izstopila in je odšla proti Stranski vasi. Tam je deklico pod nekim kozolcem zadušila in zagrebla. Nato pa se je vrnila zopet v Ljubljano, kjer so jo končno izsledili in aretirali. Po tem priznanju jo je oddala policija v preiskovalne zapore deželnega sodišča.
lj Nenadoma se je onesvestil v gostilni Lokarjevi v Vegovi ulici hlapec Jože Sadar. Mož je naročil pol litra vina, toda še predno je pil je padel v nezavest in so ga morali prepeljati v bolnico, kjer so ugotovili, da ga je zadela kap.
lj Tatvino na velesejmu. Trgovcu Francetu Nedoku iz Ptuja je bila ukradena na velesejmu iz žepa usnjata listnica v kateri pa k sreči ni imel dosti denarja. — Tudi v cirkusu se je že zglasil žepar. Ko je Avgust Korene, delavec iz Domžal, občudoval divje zverine, mu je izmaknil nekdo iz notranjega žepa suknjiča denarnico, v takeri je imel 6 bankovcev po 100 Din in več bankovcev po 10 dinarjev.
lj Policijsko ovadbe. Včeraj je bilo vloženih 25 ovadb in sicer radi kaljenja nočnega miru 4, radi prestopka cestnopolicijskega reda 10, radi pasjega kontumaca 1, radi prekoračenja policijske uro 3 in pa po ena radi navijanja cen, radi pobega od doma, radi kršenja zglaševalnih predpisov, radi nedovoljene nošnje orožja. — Aretiranih je bilo 6 oseb in sicer eden radi poškodbe tuje lastnine, eden radi suma tatvine, 2 radi vlačuganja in 2 radi beračenja.
lj Zaplenjeni ukradeni predmeti. Pri železničarju Ivanu V., katerega so aretirali, kot smo že poročali, radi tatvin prtljage na železnici so zaplenili več kosov raznega blaga, platna, ženskega blaga, boks usnja, par moških čevljev, 4 nove ženske ročne torbice, 1 škatljo igralnih kart, rožene vilice, žlico s srebrnim ročajem, dve srebrni mali žlici, zlato zapestnico, prstan z več biseri, malo srebrno ogledalo, moški dežnik v palici, uro budilko, zlato dozo z ogledalom, zlato žensko zapestno uro, zlat ustnik za cigarete, srebrno dozo za cigarete, operno kukalo >Zeiss< in več ženskega blaga. Zaplenjeni predmeti so pri deželnem sodišču v Ljubljani. Lastniki naj se zglase pri policijskem ravnateljstvu.
lj Priporoča se parno in kadno kopališče v hotelu »Slon« — edino v Ljubljani.
O
jWim
morju sanjaš
čokolade.	paviljon
šolski vestnik.
Začetek šolskega leta 1924/25 na drSavni realni gimnaziji t Novem mestu. — Šolsko leto 1924/25 se začne dne 1. septembra; ponavljata i in sprejemni izpiti v II.—-VIII. razred se opravijo v času od 2.-6. septembra (vsa obvestila, ki so jih dobili prizadeti učenci za 25. avgust, veljajo sedaj za 2. september ob H na 8. uro v isti sobi); — višji in ni i. j i teč. izpiti (pDnnvljatai) bodo dne 9., 10. in 11., sprejemni izpiti v I. razred dne 12. septembra; repetenti v I. razred in vsi učenci v ostalo razrede sa bodo vpisovali dna 13. septembra. — Dno 14. septembra ob 9. ura bo Šolska maša, dne 15. ob 8. uri se prične redni pouk. — Učenci, ld žele delati sprejemni izpit v I. razred, naj se zglasijo v četrtek, dne 11. septembra od jO. do 12. ure ali v petek, dne 13 septembra od 8. do 9. ure v spremstvu staršev ali odgovornih varuhov v ravnateljev! pisarni in naj prineso sabo rojstveni list to obiskovalno izpričevalo; prijava pa se izvrši lahko tudi pismeno, če se hkrati pošljeta omenjena dokumenta. — Gimnazijsko ravnatelj- j stvo.
Pričctek šolskega leta 1924/25 r.a drž. moškem ličitoljisču v Mariboru. Dno 1. septembra priglr.s za sprejemni izpit v II., III. in IV. letnik; 2. in I S. septembra od 8. ure dalje ponavljalni izpiti in <! sprejemni izpiti v II., III. in IV. letnik; 4. sept. priglas za sprejemni izpit za I. letnik; 5. in 6. septembra od 8. ure dalje sprejemni izpiti v I. let • nilt; 9. septembra vpisovanje gojencev v letnike in učencev v vadnico; 13. otvoritvena služba božja, 15. sc-pteubra pričetek pouka. Podrobnosti na črni deski zavoda. — Ravnateljstvo,
Državna gimnazija v Mariboru. Začetek šolskega leta 1924/25 se izvrši v sledečem sporedu: 1. V petek, 5. septembra, sprejemni izpiti za I. razred, začetek točno ob 10. uri. Istega dne od 8. ure dalje ponavljalni (razredni) izpili za lanski 4. a in 4. b razred. — 2. V soboto, 6. septembra, od 8. ure dalje, nižji točajni izpiti (mala matura) za čotrtošolce. —■ 3. V torek, sredo iu četrtek dne 9., 10. in 11. septembra, ponavljalnf (razredni) izpiti za vse razrede, razen četrtega. Priglasiti se morajo vsi v torek ob pol 9. uri. — Ob teh dneh so tudi dodatni ln sprejemni izpiti za razrede od drugega daljo. — 4. V petek, 12. septembra od 9. do 10. ure, redno vpisovanje lanskih dijakov vseh razredov; vsak se mora izkazati z lanskim izpri-čevalom. Istoga dne se vpišejo (pri ravnatelju) dijaki, ki prihajajo z drugih zavodov. — 5. V nedeljo, 14. septembra otvoritvena služba božja. — 6. V pondeljek, 15. septembra redni pouk ob 8. uri. Dijašlvo se mora točno držati napovedanih dni in ur.
Trži«. Na deški ta dekliški meščanski šoli prične šolsko leto 1924-25 1. septembra. Vsi oni učenci, ki imajo ponavljalne izpite, se zglase tega dno ob 8. uri v ravnateljevl pisarni. Vpisovanje aa vse razrede se vrši 12. ta 13. septembra od 8. do 12. ure istotam. Otvoritvena Šolskn maša bo 14. septembra. Redni pouk začenja 15. septembra. Priglase za šolsko kuhinje sprejema ravnateljstvo Od 1. do 15. septembra.
Na drl. realni gimnaziji r Kočevju se začne šolsko leto 1924-25 z dnem 1. septembra 1924. — Vpisovanje učencev za prvi razred bo v peteik, dne 12. septembra od 8. do 10. ure, nakar se prično sprejemni izpiti. Vpisovanje učencev v višje razrede (II.—VI.) bo v soboto, dne 18. septembra od 8. do 12. ut6. Otvoritvena šolska maša se bo vršila v nedeljo, dne 14. septembra ob 8. uri v mestni župni cerkvi, odkoder odidejo učenci v šolo. Redni Šolski pouk se bo začel v ponedeljek, dne 15. septembra. Razredni (ponavljata!) in naknadni izpiti, kakor tudi vsi drugI izpiti (n. t izpit) se bodo vršili v času od 1. do 18. septembra vselej od 8. ure dalje po sporedu, ki je objavljen na uradni deski.
Na prvi državni gimnaziji v Ljubljani bo vpisovanje učencev v I. razred v petek, 12. sept. od 8. do 9.; takoj nato ob 9. Be bodo vršili sprejemni izpiti. V soboto, 13. sept. vpisovanje učencev v razrede II.—VIII. od 11,—12. V nedeljo, 14. sept. ob 8. sv. maša; v ponedeljek, 15. septembra pa se prične redni pouk. Natančnejša določila glede pričetka šolskega leta, kakor tudi glede razrednih dopolnilnih ta nižjih teč. izpitov so objavljena ua deski v avli.
Na II. deški meščanski šoli v Ljubljani se zaradi nove odredbe začno ponavljalni in drugi izpiti 10. sept. 13. septembra se vrši vpisovanje učencev, 14. sept. je skupna služba božja, 15. sept. pa se prične redni pouk. — Ravnateljstvo.
Na trgovski šoli r Novem mestu se prične šolsko leto 1924-25 dne 14. septembra 1924 s skupno službo božjo v frančiškanski cerkvi ob 9. zjutraj. Vpisovanje v I. in II. letnik se vrši 10. ta 11. septembra od 9. do 12. V I. letnik se sprejemajo brez izpita učenci ta učenke, ki so dovršili IV. razred srednje šole oz. IV. ali III. razred meščanske šolo in so stari vsaj 14 let. V I. letnik se sprejmejo tudi učenci in učenke, ki so dovršili III. razred srednje ali VIII. razred osnovne šole, ako so stari vsaj 14 let in napravijo sprejemni izpit za I. letnik trg. šole. Vpisnina znaša za oba letnika Din 5.—, prispevek za učila Din 10.—. Šolnina znaša mesečno Din 100.—. K vpisovanju Je prinesti krstni list in zadnje šolsko izpričevalo. Vpisuje sa lahko tudi pismenim potom. Sprejemni ia ponavljalni izpiti se vrše dne 11., 12. in 13. sept.embra.
Na državnem osrednjem zavodu za žensko domačo obrt v Ljubljani, Turjaški trg št. C, II. nadstropje, se bo vršilo vpisovanje učenk za šolsko leto 1924/25 dne 1.' in 2. septembra 1924; obakrat od 8. do 12. ta od 14. do 17. ure. Učile so bodo slodeče tehnike: kljekljanje in šivane čipke, belo in pisano vezenje, toledo, filet, biserna dela ta kompozicije s posebnim ozirom na narodne motive. Redne učenke morajo biti vsaj 14 let stare ta naj prinesejo s seboj krstni list in zadnje šolsko izpričevalo. Vpisnine to šolnine ni. Podrobnejša pojasnila daje zavodno vodstvo.
—	Zopet lakot'«, v Rnsiji. »Ekonomičeskaja Žiznjt (Moskva) poroča o grozotah v Sainari ob Volgi. Sovjetska vlada je hotela zopet naseliti vasi, ki so izumrle v času velike lakote
1. 1921. V Samarski guberniji se je neselilo veliko kmetov iz zapadnih krajev pred vsem iz Vitbske gubemije. Leto? se je izselilo od tam v SaiTiaro clo pet tisoč kmetov, lani jih jo bilo še več. Slaba letina je pa uničila vse premoženje teh nosrečnežev, ki so vsejali vse od vlade razdeljeno seme in so se sami za-pregali v pluge radi pomanjkanja konj. Vladna pomoč je nujna, ker vse beži in pusti ob cesti mrliče. Kuga in tilus postajata nevarna za centralno Rusijo.
—	t Henri Coard. V Franciji jo preminul pred par dnevi romanopi-ec Henri Gard v 73. letu svoje starosti. Spadal ni ravno med največje umetnike peresa, bil je pa eden izmed zadnjih iz velike šole »lartpurlartizma« (l'art pour l'art). Bil je član Goncourtove akademijo.
—	Profesor Nntorp umrl. V Marburgu / Nemčiji je umrl znani filozof in profesor na tamkajšnji univerzi Paul Natorp, star 70 let.
—	Princ od Walesa potuje v Ameriko. Kakor poročajo londonski listi, odpotuje angleški prestolonaslednik v soboto, 23. t! m. v Ameriko, kjer se bo mudil nekaj časa.
—	Ras Tafari na potu v Abcsinijo. Ras Tafari, regent abesinskega cesarstva, se je te dni vkrcal v marsejskem pristanišču v svrho vrnitve v domovino. Regeut je, kakor znano, obiskal vse evropske velesile razen Nemčije Njegovo potovanje ni nosilo zgolj značaja kurtoazije, marveč je zasledovalo tudi politične cilje, da bi se omogočilo tem tesnejše sodelovanje najbolj urejene afriške države z vladami zapadno Evrope. Princa so povsod sijajno sprejeli.
—	\Veimarska ustava in vatikansko odlikovanje. V vatikanskih krogih razpravljajo o vprašanju, ki je dalo nemškemu nacionalističnemu tisku mnogo povoda za neumestne napade. Nedavno je sprejel papež Pij XI. v avdiijenci nemškega centrumaškega poslanca Sieberja, glavnega tajnika katoliškega meta-lurgičnega sindikata, ter ga je odlikoval z viteškim križcem sv. Jurija. Nemški nacionalistični listi povdarjajo, da vveimarska ustava, ki so jo sprejeli in omogočili ravno ccntru-maši, prepoveduje sprejemanje in nošenje tujih redov. Zato da se Vatikanu priporoča, naj preštudira nemško ustavo, poslanec Sieber pa naj vrne odlikovanje, da ne bo kršil ustave, za katero je glasoval, Poslanec Sieber je izjavil v »Kolnische Volkszeitung«, da se vveimarska ustava ne more aplicirati v slučaju s sv. stolico, ker je to duhovna in nc politična sila,
—	Novo tiskovno podjetje Slovaške Ijud-b ske stranko. Pred par dnevi so se sestali v
Pistyanu voditelji Slovaške ljudske stranke c Tuko in Hlinko na čelu. Sklenili so ustanovi-tev posebne tiskarne Slovaške ljudske stranke. Poslanci in senatorji so se obvezali za prispevke v iznosu 200.000 Kč.
—	Umrljivost v Angliji nazaduje. An. gleška zdravstvena statistika Izkazuje to leto 22.000 smrtnih slučajev manj nego v prejšnjem letu. Kvota umrljivosti znaša 11.6 na 1000 oseb in je najnižja v zadnjih štiridesetih letih. 40 odstotkov slučajev odpada na osebe stare izpod 5 let. Umrljivost oseb izpod enega leta starosti znaša 69 od 600 in je najnižja, ki jo beležijo v Angliji
—	Sreča v kvartanju. Francoski tovarnar avtomobilov Andre Citroyen je, kako* poroča »Vossische Zeitung«, igral pred ne. kaj dnevi v kazini Deauville in dobil v tri četrt ure 150.000 frankov. Kljub svarilu svojih prijateljev se je vrnil po obedu sa enkrat v igralni salon ter dobil — 810.000 frankov.
—	Nazadovanje socialne demokracije t Berlinu. Iz poročil na zadnjem strankinem zboru socialnod.emokratične stranke v Berlinu je razvidno, da je stranka v minolem letu iz-gubila celo tretjino svojih članov. Dočim je znašalo število članov 1. aprila 1923 še nad 54.000, je padlo do 1. aprila 1924 na samih 34.000. Vzrok notranji spori med bivšimi »ne-odvisnimi« in »starimi« socialisti.
—	Sovj. kri žarka v Neaplu. 10. L m. j« prišla v Neapel sovjetska križarka »Vorov-skk. To je prva sovj. bojna ladja, ki je obiskala italijanske vode.
—	Brezposelnost v Avstriji. »Achtnhr. blatt« piše, da znaša število brezposelnih v celokupnem privatnem gospodarstvu Avstrije 11.000 oseb. To število je treba vsekakor zaokrožiti par stotin več, ker se niso še vsi javili oziroma še živijo od odpravnine Do 16. t. m. je dobivalo 6156 oseb podporo za brezposelne.
NAPREDEK V NEW TORKU.
Velik napredek, velika masa ljudi, mo> dernost, mnogojezičnost, pomanjkanje stanovanj, to je zunanja slika Newyorka. Severna enoličnost in južna pestrost, severna strogost in južna popustljivost. Nad vsem tem pa nova ameriška arhitektura. Moč bogastva in drznost mladosti se izražata v stolpastih in piramidastih nebotičnikih, v monumentalnosti mostov, kolodvorov in železniških zgradb. Glavna razlika mod staro in novo arhitekturo je ta, da vidi stara v stavbah bivališče človekovo, nova pa v prvi vrsti delavnico; zahtevo delavnice zadovoljijo moderne tehniške naprave, kurjava, vodovod, luč 1. dr. Tako sta bogastvi in moderna tehnika ustvarila to, kar jo moralo priti samo po sebi: pisarniški nebotičnik. A povojni Nevvyork ima se večje problema; vojski ni sledilo obubožanje ali pa zanemarjanje mestnih naprav. Nasprotno, Newyork je poln bogastva, nova, lepa ali vsaj draga poslopja rastejo še kar naprej, mestna uprava ureja javne naprave v ameriškem slogu. Poglejmo samo novo obrežno kopel, ki ima prostora za več stotisoč ljudi; ali pa 3222 m dolgi predor pod reko Hudson, ki bo lahko vsako leto prepeljal 16 milijonov voz in ki bo stal 30 milijonov dolarjev; ali pa novo vodovodno napravo, največjo na svetu, koje glavni kanal je skoraj 30 km dolg in ki vodi v globini 60 do 230 metrov pod cesto (samo v mejah mesta ležeči del naprave je stal 26 milijonov dolarjev). Druge načrte o cestah, parkih, regulacijah so sedaj na novo predelali. Da olajšajo promet vedno naraščajočega ogromnega mesta, bodo napravili nove podzemske železnice za svoto 165 milijonov dolarjev. Da obvladajo prometni problem, sc napravili prometne svetilnike, ki regulirajo promet sredi cest z električnimi znamenji. A te sloke, par metrov visoke stavbe s policistom na vrhu ne zadoščajo več in napravili so prometni regulacijski načrt trinadstropnih hiš. Električne železnice bodo speljali pod cesto, za pešce bodo napravili nadstropje ln bodo obenem s tem dvignili odprte trgovine, cestni nivč sam bodo pa pridržali avtomobilom in drugim vozilom. Prometna zmožnost ceste se bo na ta način dvignila za 2000 odstotkov. Pa še neko drugo ugodnost bodo pridobili: cestna križišča za pešco bodo dobila mostove in ne bo torej nobenih nesreč. Ob takih križiščih, kjor je promet oziroma zastoj posebno velik, bodo zvišali tudi nivč za vozila v stranskih ulicah, tako da se bo promet na glavnih cestah prelival nemoteno naprej. Ta načrt ima veliko navdušenih zagovornikov, pa tudi dosti nasprotnikov. Temeljna misel, d& naj se vrši različne vrste promet po različnih cestah, ni nova. S to mislijo se je pečal že Leonardo de Vinci, v novejšem času Wells in drugi. A šele moderna tehnika in ogromno bogato mesto moreta take načrt« uresničiti.
Poravnajte naročnino!
Poizvedovanja.
— Potni list za potovanje v Ameriko in vozno karto od družbe >Navigazione generale italianac je izgubil v vlaku med vožnjo iz Zagreba v Ljubljano potnik g. Beacee iz Romunije,
Katoliški shod v Bim
(Od posebnega dopisnika.)
Brno, 17, avgusta 1924.
Manifestacijski dan se je pričel z zbiranjem po 7 okoli avguštinskega samostana na Starem Brnu, kjer so so 1. 1922. zbirali jugosl. Orli. Tisoči mož in žen, mladine v civilu in v narodnih krojih so od tam v krasnem sprevodu korakali na Petrovo, kjer so sprejeli v sredo sprevoda dolgo vrsto belih deklic, čete vojakov, Orlov, redovnic, okoli 150 duhovnikov, škofa dr. Kleina z Najsvetejšim, ob strani Orli s sabljami, za nebesom dostojanstveniki (poslanci, sesatorji, 4 ministri — dr. Šra-mek, dr. Dolansky, dr. Hruban in Začek), župan dr. Mičura, itd., četa Orlov, za njimi pa velika množica ljudstva, vseh do 10.000.
Na Zelni trg je do 10 prišlo k sv. maši do 25.000 ljudi, urejenih v lepo skupino raznih barv. Krasen je bil pogled na to pisano morje, ki je bučalo neprestano melodije krasne nabožne pesmi cEjhle oltar«, spremljano od godb. Nato so se razdelile množice v 4 skupine okoli 4 prižnic na vogalih trga. 4 pridigarji so ob enem govorili, med njimi je imel največ poslušalcev popularni, pa tudi pri nas Orlom znani p. Žurek. Pod soho Sv. Trojice na vrhu visečega trga je na visokem podiju daroval sv. mašo domači škof dr. Klein (pride včasih tudi v Ljubljano vizitirat čč. križarje kot njihov veliki mojster), sredi asistence ministrov in narodnih noš. Krasno je bilo zopet petje 25.000 ljudi ob godbi. Ko jo podelil škof blagoslov s S. R. T in so odpeli še papeževo in državno himno, je del procesije krenil nazaj k stolnici (1. 884. jo jo posvetil sv. Metod) sv. Petra in Pavla, drugi pa so se razšli.
Ob dveh se je začelo zaključno zborovanje, vrhunec in krona kat. shoda, ker v dvorano ni šlo niti polovica zborovalcev, so ostali zborovali pred domom na cesti. Zgoraj je vodil zbor dr. Hruban, spodaj poslanec Šamalik. Zgoraj se je vršilo vse po programu (referati, pozdravi), spodaj improvizirano, a zelo živahno. V dvorani so bili zopet navzoči ministri, škofje itd., pozdravil je tudi g. Jan. Kalan za Jugoslovane. Spodaj so na mizi govorili: dr. Novotny, dr. Danek, Šamalik, škof dr. Klein, ki je s solznimi očmi povedal, da še nikoli ni imel toliko vernega ljudstva za seboj kakor danes pri sv. maši, zlasti mož! Prosil je, naj ostanejo zvesti cerkvi, naj bodo apostoli idej katol. shoda, priporočal katr	in šolo ter spoštovanje do svojih
vod	sto je ponovil potem v dvorani).
ia sta tudi gg. Fr. Pavlin in j..	,a Jugoslovane, ki sta tudi oblju-
bila, da ^.osta pričala doma, kako vernost na Čehoslovaškem raste in da ni več res, da bi bili Čehi sami brezverci, da se moramo vzajemno podpirati v obrambo skupnih idealov sv. Cirila in Metoda. Še enkrat sta vabila na Marljanski kongres 6.—8. sept. letos in na Orlovski tabor 1925. v Ljubljani. V dvorani so brali tudi nove brzojavke, izvolili stalen odbor za izvajanje sklepov kat. shoda (v njem so: opat Bor-šina, Šamalik, dr. Kratochvil, Landa, dr. Danek, Pospichal, vseh je 20).
Nato sta izrekla zahvalo na vse strani preds. shoda dr. Hrul an in preds. pripravlj. odbora prelat Borina, dr Klein je dal blagoslov, zapeli so papeževo in državne himno, potem je pa dr. Hruban z geslom «vzpo-minat a pracovat« zaklical trikrat »Slava« katoliški bodočnosti čsl. republike in — shod je končan, zaključen z najlepšim uspehom, brez incidenta, v soglasju vseh, ki jih drži in vodi pri delu za ljudstvo in državo vera v Kristusa.
Čsl. katoličani zmagujejo v težkem boju, da bi dokazali doma in celemu svetu, da bo bodočnost zopet katoliška. Njih nasprotniki so hoteli paient na narodnost in čsl. patriotizem, hoteli so katoličane tepsti kot škodljivce in izdajalce naroda. Kmalu bodo morali tudi oni priznati, da zmaga in vlada v državi tisti, ki dobro dela in ne oni, ki veliko vpije. Katoliško načelo danes javno izpovedujejo med Čehi : 2 aktivna in 3 bivši ministri, 21 poslancev, 12 senatorjev, stotisoči organizirane mladine, milijoni ljudstva, ki ima za vsako vrsto interesov svojo posebno katol. organizacijo.
Katoliška renesansa med Čehi je ne-zadržljiva, češki narod bomo nele kot bratski in zavezniški, temveč tudi kot katoliški lahko ljubili.
ijiini
in drugim tvrdkam priporočamo, da se ob času velesejma poslužujejo za reklamo predvsem »SLOVENCA«, ki izhaja ta čas v znatno pomnoženi nakladi in cenjenim tvrdkam ravno ta čas
največji uspeli!
Oglase sprejema ves čas velesejma tudi ekspozitura »Slovenca« na velesejmu, desno od vhoda, tik sejmske pošte.
Fr. Jes^novec:
Napake našega mlekarstva.
Pri ustanavljanju mlekarskih zadrug se je že takoj v začetku veliko grešilo, ker so se uveljavili premali doleži Na primer v kakem kraju so ustanovili mlekarsko zadrugo, h kateri ie takoj v početku pristopilo 50 do 60 udov, oziroma članov z deleži po 10 K in 2 K vpisnine. Na ta način se je spravilo skupaj <500 do 800 K. Vsled tega jo bilo treba takoj jemati posojila, katera je bilo treba obrestovati oziroma vračati. Za nabavo strojev in drugih mlekarskih potrebščin je bilo najmanj treba 7000 do 8000 kron. Nato je bilo treba poiskati primeren prostor, ker na zidanje novo mlekarne ni bilo misliti zaradi premrlega kapitala. Zato so mlekarno namestili v kak hlev ali v drug lokal, katerega je bilo treba popraviti in predelati, da se je moglo postaviti stroje.
Vse to je stalo mnogo denarja. Prostorov pa le ni bilo mogoče urediti tako, da bi odgovarjali zahtevam mlekarne. Čez čas ja bilo treba zopet kaj predelati ali prizidati. Tako je stalo to popravljanje in predelavanje v nekaj letih toliko kot bi stala nova vsem zahtevam odgovarjajoča mlekarna.
S stroji je bilo istotako. Za začetek so si nabavili male stroje, to pa največ radi pomanjkanja denarja, kar je samoobsebi umevno. Seveda so bili ti stroji v kratkem času premajhni, ker niso mogli predelati toliko mleka kot ga jc bilo. Radi tega je bilo treba nekatere siroje zavreči in naročiti nove. To je stalo zopet mnogo denarja, a mlekarna le ni bila opremljena tako kot bi bilo treba.
Veliko zlo za mlekarne so bili mlečni transportni vrči, kateri eo so med vožnjo na železnici pri nakladnju in prekladanju poškodovali in razbili. Obenem se jih je prav mnogo poizgubilo, posebno med vojno, zašli so prav doli na Hrvaško. Treba je bilo vedno nove naročati in popravljati staro. Temeljita poprava in pocinjenje je stalo polovico novega vrča.
Pred vojno se je mleko iz naših mlekarn največ izvažalo v obmorska mesta, katera so porabila večino- našega mleka Le v letnem in jesenskem času ga je preostajalo za izdelovanje surovega masla in sira.
V letnem času ob vročih in soparnih dnevih so bile silne težave z mlekom, ker se mleko izpostavljeno silni vročini ni moglo vzdržati na tako dolgi poti ter je prišlo ski-sano na določeno mesto. Prejemnik je tako mleko mlekarni vrnil, katera je morala to škodo sama trpeti. -Ker se je to mnogokrat dogajalo so imele mlekarne silno mnogo škode. Ker je v letnem času več mleka, so mlekarne tiščale svoje mleko na trg. Tako ga je imel tudi trgovec velikokrat preveč. Kar ga ni brzo prodal, se mu je pokvarilo, in ga je zopet na škodo mlekarne vrnil Tako so bile mlekarne vedno tepene. Kar so po zimi pri-štedile, to jim je požrlo leto, in tako je šlo leto za letom.
To je bila neozdravljiva rana naših mlekarn, radi katere se naše mlekarne niso mogle dvigniti. Posebno so trpele vsled tega mlekarne po Dolenjskem in Gorenjskem. To pa radi slabih železniških zvez; prišedši v Ljubljano na kolodvor je moralo mleko v vročini po več ur stati, predno se je odpeljalo dalje. Zato ni čuda, ako se je mleko pokvarilo.
Mlekarne so sicer pridno obratovale, a nikakor niso moglo priti do potrebnega rezervnega kapitala, da bi si zamogle napraviti moderno mlekarno ter jo opremiti z modernimi streji in z drugimi polrebščinami. Tako se je vsled prenizkih deležev, vsaki zadrugi že takoj ob rojstvu vcepila kal bolezni, na kateri še dandanes bolehajo naše mlekarne-Seveda jim tega ne moremo zameriti, ker nekateri kmetje bi lahko vzeli večje deleže, a treba se je bilo ozirati na revne kmete. — Revni kmetje bi visokih deležev ne mogli utrpeti, ter bi jih ne vzeli; tako bi bila mlekarna z večjimi deleži, a teh bi bilo malo- pa tudi mleka bi bilo malo.
Ena glavnih napak večine naših mlekarn je, ker se mleko okoli pobira z voznikom, kateri ga pobira od ljudi, ki ga prinesejo, ter ga izliva v velike transp. vrče. On ne gleda, ali nosijo ljudje mleko v čistih posodah ali v nesnažnih, dalje ne gleda, ako je mleku primešana voda ali če je posneto. Samoumevno je, da voznik najsibo ženska ali moški ni zmožen vsega tega storiti in se to tudi od dotič-nika ne more zahtevati.
Na ta način pride mleko od petih ali šestih strank v en vrč, ter se ne more določiti, katera stranka je dala slabo mleko. Tako pride mleko iz nesnažnih posod, od bolnih krav, ali krav, katere so zaužile kako pokvarjeno krmo. Dalje se pripeti, da pride mleko z vodo pomešano ali pa posneto. Vse to silno škoduje kakovosti mleka in njega izdelkom. V krajih, kjer se mleko na ta način pobira, mlekarju ni nikdar mogoče dobro delati, vedno ima težave z mlekom, katerega nikdar ne prejme takega, kakor je treba. — Posebne težave ima mlekar g takim mlekom v letnem času, ko mu voznik pripelje mleko, katerega je že mnogo skisanega, nekatero je že trdo. Takega mleka ne more več porabiti, nazaj ga pa tudi ne more vrniti, ker ne ve čigavo je. Za zasiriti ni, za posneti isto ne, ako ca posname pa dobi tako mnlo smetane,

da se komaj izplača delo. Preostaja le, da napravi skuto, katera ravno tako malo vrže najsibo iz celega ali posnetega mleka. S skuto je pri nas težava, ker se jo tako malo kon-zumira.
Prvi pogoj za obstanek vsake mlekarno je, da pride mleko od vsakega člana posebej v lastni in snažni posodi. Le na ta način za-more mlekar prejeti zdravo in čisto mleko. Mlekar ima lahko mleko kontrolirati ter ljudi opozoriti na napake, katere pri tem dobi.
Odkar jo ru-.ka revolucija zanetila velikanski požar na vzhodu, jo stopila Rusija tako v gospodarskem kakor v političnem oziru v ospredje zanimanja evropsko Zlt-nice.
Ali jo če Rusija evropska žitntea alt je to pozicijo za vedno izgubila, se glasi naj-aktuelnejšo vprašanja ruskega gospodarstva. Kako stoji z vprašanjem.
Kar se tiče gojenja žita, je situacija v evropski Rusiji sledeča: Cela Rusija se razdeli z ozirom na produkcijo žitaric v tri veliko predele.
Prvi prodni je konznmni. V teh pokrajinah jo produkcija žitaric manjša kakor konzum. To so severne pokrajino, potem jezerske pokrajine, industrijski moskovski okraj.
Drugi predol, kjer je produkcija žitaric enaka kouzutnu, obsega pokrajine ob zgornji Volgi, ob Uralu in gnbornije Kursk, Voronež, Volinija in Astrahan.
Najvažnejši pa jo tretji predel, v katerem prekaša produkcija znatno konzum. Tu sem spadajo pokrajino ob dolnji Volgi (razen astrahanske gnbernija), potem mnlo-ruske pokrajino ali Ukrajina, obale Črnega morja in sov. Kavkazije.
Za eksport prihaja v poštev tretji predel. Tukaj je slavnoznana »črna zemlja«, ki sega do Romunije in na drugi strani v Sibirijo, ter pokriva ca 100 milijonov hektarjev. »Črna zemlja« jo uajbolj ugodna za pšenico.
V zadnjem času pred vojno je odpadlo od celokupne žetve v Rusiji na pšenico 33 odstotkov ali ca 28 milijonov ton, na rž 25 odstotkov ali 25 in pol milijona ton, na oves 20% ali 18 milijonov ton, na ječmon 12% ali 13 milijonov ton, ostalo pa na razne ostalo žitarice. Od te ogromne produkcije žitaric (letno 92 milijonov ton) je Rusija pred vojno izvažala 12% ali 8.7 milijonov ton.
Pripominjamo, da so severoameriška Združene države izvažale pred vojno samo 4 in pol odstotka svoja produkcijo, Kanada pa 24 odstotkov.
Večinoma se je iz Rusije izvažala pšenica, potem ječmen, v manjših količinah oves, koruza, rž in moka.
Ruska pšenica je relativno lahka, vsebuje pa mnogo glutena in daje izvrstno moko. Edino kanadska pšenica jo iste kvalitete kakor ruska.
Ru iko žito so pred vojno največ kupovali Italijani, potem Holandci, Nemci, Angleži, Francozi itd. Večinoma so je rusko žito (80 %) natovarjalo za izvoz v lukah Črnega morja, kakor Odesa, Nikolajev, Ker-zon in Rostov.
Med vojno jo eksport ruskega žita popolnoma prenehal. Radi političnih razmer je padia produkcija žita v 1. 1920 na 28 milijonov in v 1. 1921. zaradi silno suše na 26 milijonov ton. Vendar pa si jo produkcija opomogla v 1. 1923. na 48 milijonov ton. Zato je tudi izvoz v 1. 1923—1924 (t. j. od žafcvo 1. 1923.) dosegel že skoro 2 milijona ton. Sedaj so izvaža največ rž in sicer največ v Nemčijo, Anglijo in Skandinavijo.
Sedaj ž s konkurira ruska pšenica ame-rikanski pšenici na evropskih tržiščih.
Letošnja žetev se ceni na 48 milijonov ton. Suša, o kateri so poročali evropski časopisi, ni zadola toliko pokrajin kakor v letu 1921. Odštavši zaloge pšenice, ki je potrebna za pokrajine, ki so prizadete po suši, bo ostalo za izvoz še vedno čez 2 milijona ton, kar jo približno, istotako kot v 1. 1923. Najbolj pesimistične vesti potrjujejo te številke.
Vsekakor pa je treba z ruskim žitom računati na evropskih tržiščih, če ne sedaj, pa v najbližji bodočnosti. Sovjetska vlada forsira izvoz žita v svrho ohranitve stabilne valute in zasiguran ja valutne reforme, ki se je dosedaj z uspehom provodla. Zato stremi sovjetska vlada po aktivni bilanci zunanje trgovine, kar pa bo mogla doseči le z znatnim izvozom žita.
Pričakovati pa je, da bo v doglednem času Rusija postala zopet žitnica Evrope. Nova valuta kakor kurz ruske gospodarske politiko bosta v veliki meri pripomogla k temu.
« * *
g Novosadska borza. Nova pšenica 375—380 Din, stara pšenica 3S5—390 Din, koruza 280—290 Din, oves 295—300 Din, moka bazis nulerca 570—580 Din, otrobi 195—200 dinarjev, fižol 520—530 Din
g Cene živine, telet in prašičev dne 20, avgusta 1924 v Ljubljani. Voli debeli za kilogram žive teže 13—14 Din, voli za vprego 12.50-13.50 Din. biki debeli težji 14-14.50
dinarjev, biki rejeni lažji 12.59—13 Din, kra^ ve rojeno 10.75—12.50 Din, kravo klobasarico 7.50—8 Din, teleta živa tožja debela 20—21 dinarjev, teleta živa lažja 18.50—19.50 Din, teleta zaklana 23.50—25 Din, prašiči peršu-i tarji živi 19—20 Din, gftšiči dobeli živi 20—i 21 Din, prašiči zaklani 24.50—25.75 Din. Na ljubljanskem semnju jo bilo malo domače živine, večina živine jo bila postavljena po prekupcih. Ceno so ocl zadnjega semnja nn so nič spremenile in jo prej opažati padanja! kot porast cen. Cene telet in prašičev pa so nekoliko poskočilo, tn pa samo mimogrede, radi velesemnja, kar jo bilo nekoliko živah-t nejšo povpraševanje po blagu. Opaža se že; zastoj v kupčiji s prašiči in teleti iu jo torej! pričakovati znižanja cen.
g Razdelitev prostorov za skladišča n® Delti iu Brajdici. Od 18. avgusta dalje poi sluje pri mestnem županstvu na Sušaku ko-i misija, ki razdeljuje prostore za skladišča; na Dolti in Brajdici. V poštev pridejo v; prvi vrsti veliko lesne tvrdke. Sporni sini čaji bodo predloženi v rešitev prometnemu ministrstvu.
g Liško-dalmatinska železnica. Delo prt zgradbi liško-dalmatinsko železnico bo do-i vršeno na dalmatinskem in hrvatskem terl-t toriju do konca oktobra 1924. Potem se pričn nejo polagati tračnice.
g Podružnica državne hipotoknrne banke v Splitu. Deželni kreditni zavod v Splitu; se je preosnoval v podružnico državne hi-s potekamo banka v Splitu.
g Falzifikncija angleških funtov. V! Bratislavi so prišli na sled novim falzifi-i kacijam angleških bankovcev po 5 funtoVi štorlingov. Svoječasno so so ti falzifikatt pojavili v Ljubljani, Zagrebu in v Trstu, kjer jo bila centrala. Družba jo bila odkrita. Sadaj gre pa za novo podjetje falsifikatovj Niti vodijo zopet v Trst.
g Velika poljedelska razstava v Skop-lju. Od 27. do 30. septembra so vrši v Skop-lju velika poljedelska razstava, katero priredi srbsko poljedeljsko društvo v Belgradu s pomočjo poljedeljskega ministrstva. Razi stava bo prirejena za sledeča okrožja: skopi ljansko, kosovsko, zvečansko, prizrensko, negolinsko, ohridsko, bregalniško, kuma-novsko in tetovsko okrožje.
g Avstrijska zunanja trgovina. V prvi polovici t. 1. jo znašal uvoz v Avstrijo 1 nii~i lijardo 46 milijonov, izvoz pa 529 milijonov1, zlatih kron. Deficit jo torej dosegel £17 mii lijonov zlatih kron.
g Veliki nakupi madžarskih rafinerij na Ruskem. Mažarska rafinerija so jo prU čela že pred meseci pogajati s sovjetako misijo v Berlinu za dobavo veliko množina: surovega olja. Pogajanja so zaključena in; pogodba gotova za dobavo 3500 vagonov surovega olja, ki ga bodo dovozili po vodni co3tt po Črnem morju in po Donavi. S tem bodo potrebe mažarskih rafinerij za daljšo dobo krito. S predelavo se prične nemudoma po prihodu surovin.
g Prisilna likvidacija ogrske stavben« industrijske banke. Ogrska slavbeno-indu-i strijska banka je zašla v plačilne težkoče* Vršila so so pogajanja v svrho sanacije, Pogajanja pa niso uspela. Banka je primoi rana izvesti prisilno likvidacijo.
g Letošnja produkcija hmelja v Češko« I slovaški. Letošnja trgatev hmelja na Če-i | škem sa ceni na 100.000 do 110.000 stotov (po' i 50 kg) napram 47.000 stotov lani. V Nemčiji ho znašal letošnji pridelek 122.000—1S6.000 ; stotov (po 50 kg napram 64.0C0 lani.
g Češki pivovarnarji hočejo zvišati ce* : ne piva. Te dni so se vršila v Pragi posve-! tovanja češkoslovaških pivovarnarjev v; i svrho zvišanja ceno piva. — Povišanje ute-s meijujejo z visokimi cenami ječmena. Po-; gajanja še niso končana. Češkoslovaška vla^ : da namerava preprečiti to zvišanje s pre-I povedjo izvoza ječmena in slada.
g Polom največje amerikansko potro« lojske družba. Ena največjih amerikanskih petrolejslcih družb Midi Oil Company stoji neposredno prod polomom. Ta družba je z nesrečnimi finančnimi operacijami izgubila 77 milijonov dolarjev. Celokupna delniška glavnica družbo znaša 95 miljonov dolarjev.
®9 I v
ilifJiflra c/
ljubljanski velesejem
Paviljon H 320 - 321
M
feribor
Cerkveni vestnik.
PRVI MARIJANSKI KONGRES V LJUBLJANI.
Zanimanje za prvi Marijanski kongres na Slovenskem vidno raste. Od vseh strani prihajajo pozdravna in navduševalna pisma. Legitimacije so pošle in še vedno prihajajo nova naročila. Treba bo natisniti novih.
Jugoslovanski škofje pripoznavajo važnost Marijanskega kongresa: skoro vsi ga pozdravljajo z vzpodbujajočimi pismi in blagoslavljajo.
Za shod se zanimajo celo tuji narodi. Katoličani Čehoslovaške in Hrvatje pošljejo svoje zastopnike. Shoda se bosta udeležila med drugimi tudi zastopnik pravoslavne cerkve iz Belgrada in zastopnik ruske pravoslavne cerkve.
Zastopana bo tudi višja vojaška oblast, ki je radevolje dala na razpolago godbo dravske divizije, da bo sodelovala pri vseh
slavnostnih prireditvah.
• • •
Vse kaže, da bo prvi Marijanski kongres /veličastna manifestacija za Marijo Devico. Duhovniki naj bodo v soboto in nedeljo na razpolago za spovedovanje. Poleg obhajila za odrasle naj organizirajo skupno sv. obhajilo šolske mladine v spomin na desetletnico, odkar je umrl evharistični papež Pij X., čigar geslo je bilo: »Vse prenoviti v Kristusu«.
Kdor želi še legitimacij, naj se oglasi pravočasno. Znižana vožnja z legitimacijo je dovoljena.
c Euharistični shod za cerkniško doka-tiijo bo 30. in 31. avgusta t. 1. v Cerknici. — V soboto 30. avg. ob pol 8. uri zvečer po vseh cerkvah v dekaniji pol ure slovesno zvonje-nje. V Cerknici se izpostavi sv. Rešnje Telo ob 8. uri zvečer s prvim govorom in litanijimi. Sv. Rešnje Telo bo izpostavljeno celo noč. Ob polnoči je sv. maša z obhajilom vernikov. Ob 6. uri zjutraj drugi govor za moške, sv. maša in skupno obhajilo otrok in drugih vernikov. Ob 10. uri tretji govor in slovesna služba božja. Ob 2. uri popoldne govor in procesija z Najsvetejšim. Po procesiji na trgu skupna posvetitev, zahvalna pesem in blagoslov.
Narodno gledišče.
Red predstav za časa ljubljanskega velesejma. Petek, 22. avgusta. Drama: Paglavka. Sobota, 23. avgusta. Opera: Cavalleria Rusti-
cana, V vodnjaku. Nedelja, 24. avgusta. Opera: Pikova dama.
Operna pevka Božena Vanečkova, Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani pridobila ,je za našo opero odlično češko pevko — !>o-pranistko gospodično Boženo Vanečkovo, ki je bila do sedaj članica Narodnega gledališča v Brnu in v Olomucu. Gospodična Vanečkova nastopa četrto leto na odru ter je v tej dobi naštudirala in odpela 35 vlog iz raznih oper. Naštudiran ima ves češki operni repertoar, poleg tega pa razne Verdijeve, Puccinijeve, Wagnerjeve, Mozartove in druge opere. Med svoje najboljše vloge šteje Smetanovo Libušo, Milado iz Daliborja, Vendulko iz Poljuba, Marinko iz Prodane neveste, dalje Dvorako-ivo Rusalko, Foersterjevo Evo, Tatjano iz Onjegina, Marto iz Nižave, Madame Butter-fly in Tosco; Aido, Eleonoro iz Trubadurja; Straussovo Salome itd. Gdčna. Vanečkova je zato, ker je gospodična Rozumova, ki je pri liki gostovanja olomuške opere, katere gostovanje je sprejela dunajska kritika nad vse pohvalno. Na našem odru nastopi prvokrat v soboto, dne 23. t. m.
Drugo gostovanje opernega pevca dr. Maksa Morica. — Odlični pevec tenorist dr. Makso Moric si je s torkovim nastopom na mah pridobil vse občinstvo; gostuje drugič na našem odru kot Turiddu v operi »Ca-valeria rusticana« v soboto, dne 23. t. m. Isti ;večer nastopi prvokrat na našem odru operna pevka gospodična Božena Vanečkova in sicer poje vlogo Lidunke v operi »V vodnjaku« in pa vlogo Santuze v »Cavaleriji rusti-cani«. Vloga Lidunke sicer ne spada v njen operni repertoar, vendar jo je prevzela iz posebne naklonjenosti in ljubeznjivosti samo da omogoči operni predstavi v soboto, to pa zato, ker je gospodična Rozunova, ki je pri
Schicht
Posetniksm velesejma!
Najmodernejše svilene jnmperje in jopce, gladke in thutankamen vzorce, v veliki izbiri od 180 do 390 Din. — Trgovcem znaten popusti
F. in I. GORICAR :: Ljubljana,
Sv. Petra cesta štev. 29.
Člane jugosl. novinarskega Udruženja, sekcija Ljubljana, ponovno opozarjamo na izredni občni zbor, ki se vrši jutri, v soboto ob 16. v restavraciji Košak na Krekovem trgu. Člani, ki se ne morejo občnega zbora osebno udeležiti, naj pismeno pooblaste z zastopstvom koga od svojih tovarišev. — Odbor.
Fantovski tabor se vrši v nedelo, dne 24. avgusta t. 1. pri Sv. Jakobu ob Savi. Ob 9. uri sv. maša. Po sv. maši tabor: 1. Bolezen naše dobe. 2. Boj materializmu. 3. Boj pijančevanju — Za varčevanje. 4. Delo v organizaciji. 5. Orlovstvo.
Prostovoljno gasilno društvo v Sp. Šiški priredi dne 24. avgusta, to je na komarjevo nedeljo vrtno veselico v gostilni g. Peter Ste-piča, upajoč, da poseti občinstvo v obilem številu to veselico in s tem podpre to jako koristno društvo, ki deluje v prid občinstva. Posetnikom se bode nudilo mnogo zabave. Za jed in dobro kapljico preskrbljeno. Odbor.
Vrh Sv. treh kraljev. V nedeljo dne 24. t, m. priredi Kat. prosv. društvo otvoritev novo Zgrajenega doma. Vsi prijatelji našega prosvetnega gibanja in ljubitelji krasnega razgleda, pridite ta dan na Vrh. — Odbor.
Mnogo hvaljene in iskane Markove kapljice proti motenju prebave in bolečinam v želodcu iz Mestne lekarne v Zagrebu dobite odslej vedno v lekarni Leustek.
Pevski vestnik.
Kamniško pevsko okrožje priredi v nedeljo dne 24. t. m. ob 4 popoldne v Društvenem domu v Domžalah koncert s sledečim sporedom: 1. a) Volarič: Rožici, b) Adamič: Večerna pesem, poje mešani zbor iz Doba.
2.	a) Kimovec: Teče mi vodica, b) Klemenčič: O poglejte ptičice, poje mešani zbor iz Ihana.
3.	a) Adamič: Če ti ne boš, b) Hubad: Gor čez izaro, c) Premrl: Slovenska govorica, poje mešani zbor iz Kamnika. 4. a) Ipaven: Lastovki v slovo, b) Vodopivec: Ves dan je pri oknu, poje mešani zbor iz Nevelj. 5. a) Schvvab: Zala je, pala, b) Marolt: Oj ta sol-dašlti boben, poje oktet «Krivčck« iz Kamnika. 6. a) Nedved: Nazaj v planinski raj, b) Foerster: Naše gore, poje mešani zbor iz Domžal. 7. a) Nedved: Naša zvezda, b) Fleišman: Triglav, c) Hajdrih: Od Urala, moški zbor, pojo združeni pevski zbori. — Ker bo ta koncert prva javna prireditev kamniškega pevskega okrožja in bo pri njem sodelovalo čez 200 pevcev, vabimo vse prijatelje petja, da obiščejo ta koncert, ki naj poživi zmisel za lepo slovensko petje. — Sodelujoče pevske zbore opozarjamo, da bo v nedeljo ob 1 skupna pevska skušnja v Društvenem domu in naj se jo vsi pevci sigurno točno udeleže.
Pravo
Schiclttovo-milo n
Jeieir
je bilo, je in bo vedno ostalo najboljše.
Pri nakupu pazite na ime „$ClliCll(" in na znamko ..IClCBI"!
premieri pela vlogo Lidunke obolela za angino in najmanj teden dni ne bo mogla nastopati na našem odru.
Ljubljanska drama bo igrala v petek 22. t. m. francosko veseloigro »Paglavko«. V glavnih vlogah nastopijo dame; Nablocka, Ju-vanova, Medvedova, Vera in Mira Danilova, Ježkova, Rakarjeva, Gorjupova ter gg. Put-jata, Skrbinšek, Peček itd. Režijo vodi gospod Putjata. Začetek ob 8. uri zvečer.
Oriovski vestnik.
Okrožna prireditev na Breznici. V nedeljo, dne 31. avgusta, priredi vrhniško orlovsko okrožje svojo obvezno prireditev na Brezovici. Prireditev bo celodnevna. Orlovstvo se je zadnje leto v vrhniškem okrožju izredno okrepilo. Sedmim že dobro delujočim odsekom se je pridružilo še pet nanovo ustanovljenih in en odsek, ki je bil šele letos poživ-ljen. Zato se lahko pričakuje, da bo ta prireditev v čast okrožju, posebno ker je že letošnja izredna okrožna prireditev v Hotedr-šici tako lepo uspela.
Orlovski odsek v Sv. Juriju ob juž. žel. proslavi svojo 15letnico obstoja dne 7. septembra s sledečim sporedom: Dne 7. sept. ob 5. uri domači odsek in oiliški krožek skupno sv. mašo in sv. obhajfo. Pri jutranjih vlakih ob pol 7. in 8. uri sprejem gostov na kolodvoru, nato obhod po trgu, skupna služba božja na prostem, kratko zborovanje, skušnja, obed, ob pol štirih popoldne javen nastop in nato prosta zabava. Prosimo vse bratske odseke od blizu in daleč ter naše prijatelje, da pohitite ta dan k nam. Za polovično vožnjo po železnici je preskrbljeno.
Dijaški vestnik.
Kat. dijaška zveza za Srbijo priredi svoj drugi počitniški sestanek dne 24. t. m. ob 9 dopoldne v Belgradu v kat. župnišču. Razen članov in članic so vabljeni gg. strre-šine kat. akad. društev. Vajenci naj se j-stanka udeleže radi važnega razgovora. — Predsednik.
Kat. dijaška zveza v Belgradu vljudno prosi belgrajske katoličane in pravoslavne brate, da ji nemudoma sporoče, ako bi mogli nuditi kat. dijaštvu v Srbiji v prihodnjem šolskem letu gmotno pomoč. Kat. dijaška zveza, kakor tudi kat. jugosl. akad. društvo sv. Ciril in Metoda imata svoje prostore v Kosovski ulici št. 37.
Socia'ni tečaj priredi Kat. dijaška zveza v Belgradu začetkom oktobra. Opozarjamo že sedaj vse članico in člane z univerze, da se do takrat vrnejo v Belgrad. — Predsednik.
Organizacija strojnih in stavbnih tehnikov v Ljubljani, strojna sekcija, ima svoj sestanek v soboto 23. t. m. ob 20. uri v restavraciji pri Roži, Judovska ulica. Udeležba za člane obvezna.
Turistika m šport.
Svetovni mojster v tečki atletiki Marjan Matijcvič nastopi na prireditvah tcžkoalleti-ne sekcije SK Slovana, ki se vrje v soboto 23. in v nedeljo 24. t. m. ob pol 9 zvečer v Narodnem domu. Marijan MMijevič je izvajal svoje produkcije v vseh večjih mestih Evrope, Amerike in Afrike in povsod zadivil in navdušil publiko. Na svojem triumfalnem potovanju si je pridobil prve svetovne nagrade in svetoven sloves. Ta iunak iz Like drži v zobeh 600 kg in pleše z njimi kolo, dalje krivi železne dregove v spiralo itd. itd. Njegov program obsega sama čudesa, ki jih Ljubljana še ni imela prilike videti. — Marijan Malijevič se je na svojem potovanju po Sloveniji ustavil v Ljubljani, da naslopi kot gost na prireditvah SK Slovana, kateremu licče s svojim nastopom pomagali, cla dvigne svojo težkoatletično sekcijo. Poleg pregrama M. Mal jeviča se bodo predvajale na prireditvah tudi rokeborba in boks. V fr ncoski rokoberbi nastopila atleta Tičar (sredrjetežka teža) : Pipenbacher (težka teža), v rimsko grški rokoborbi Bardor-fer (srednjetežka teža) : Ktščinskv (srednje-težka teža), Miklavčič (peresna teža) : Buno-
vec (peresna teža). V angleškem boksu nastopijo atleti Vavpotič (srednja teža) : Legat (srednja teža), Japelj (srednja teža) : Bar (lahka teža). — Sobotna in nedeljska prireditev SK Slovana bosta za Ljubljano prava senzacija. — Slike atleta M. Matijeviča so raz-obešene po vsem mestu. Del njegovih odlikovanj se nahaja v izložbi trgovine Majdie.
Admira (Dunaj — Ilirija. Nastop nogometnega moštva dunajske Admire proti našemu prvaku Iliriji dne 23. in 24. t. m. predstavlja eno redkih velikopoteznih športnih prireditev v Ljubljani. Admira stoji v prvenstvu dunajskega I. razreda na petem mestu z malo diferenco točk za znamenitimi Amaterji, Vienno, Rapidom in Wr. Sportklubom. V Ljubljani nastopi s kompletno prvo garnituro, v kateri igrajo avstrijski reprezentančni igrači Wleser (vratar), Koch (sr. half) ter napadalca Schierl in Klima. V mesecu juniju je gostovala Admira z velikim uspehom v Belgradu, kjer je po krasni igri zmagala nad Jugoslavijo s 6:2 in nad Beogr. S. K. s 5 :3. O visoki kvaliteti Admire pričajo tudi rezultati 5:0 proti graškemu Sturmu, 6:1 proti FC Karlsruhe in 2:0 proti lvovskemu Pogonu. V soboto se vrši tekma ob 17.30, v nedeljo ob 17. uri. Predprodaja od petka naprej v trgovini J. Goreč. Ker je zvezano gostovanje Admire z velikim financielnim rizikom, je S. K. Ilirija primorana k nekaterim izrednim odredbam glede vstopnine.
S. K. Ilirija objavlja v informacijo športne publike in članstva: Z ozirom na velik fi-nancielni riziko, s katerim sta spojeni tekmi dunajske Admire dne 23. in 24. t. m., je odbor prisiljen ukiniti za ta slučaj vse proste vstopnice izvzemši novinarskih ter nekoliko zvišati običajno vstopnino. Odbor je prepričan, da bodo našli ti ukrepi in prizadevanja pravilno razumevanje in podporo tako med članstvom kakor med publiko.
Avtomobilska in moiocik'istična gorska dirka na Vrhniki dne 24. avgusta t. 1., ob 15. uri. V informacijo občinstva ter v odgovor na razna vprašanja naj s'uži, da je ob progi dokaj mest, ki nudijo dober razgled na tekmovalno progo. Osobito se opozarja na mestu pri km 23, ki nudi razgled na sedem ovinkov ter na mesto pri km 25. To drugo omenjeno mesto nudi najobsežnejši razgled na progo, skoro 3 km na dolgo; proga na tem delu ima par ovinkov ter dva ravna kosa, kjer bo omogočeno tekmovalcem razviti največjo brzino. Poleg tega je pri km 25 obširen park za vozove, tako da bo posetnikom mogoče opazovati tekme. Tretje interesantno mesto za gledalce je na cilju pri km 26, na vrhu serpentin pri železniški čuvajnici. Vlak na Vrhniko odhaja iz Ljubljane glavni kolodvor ob 13.25 uri.
Samost mlinarja
za eksportni parrmlin takoj
spre i me UPRAVA VELE-
POSESTVA BELTINCI
(Prcrmurje).	4931
Trgovina perila
Hed. Sare
pralnica in likalnica
Selenburgova ul. 5.
POZOR
kovaški mojstri!
Izgotovljene ostre PODKVE za zimo (grifane) na šlole na vijake dobite po nizki ceni 30 K za kilogram v skladišču Poljanska cesta 59. 4933
DIJAKINJA ali gospodična se sprejme na hrano in stanovanje. Poljanska ccsta 54, II. nadstr., vrata št. 34. 4939
i/iihoriP^ kmečko dekle ftUlldnid z dobrimi spričevali želi nastopiti stalno službo. ■ Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 4932.
Knjigovodja
g>erfekten bilančnik, verziran v vseh trgovskih poslih, išče mesta kot glavni knjigovodja ali pisarniški vodja v večjem podjetju. Ponudbe na upravo lista pod »Strokovnjak« 4938.
niiolfo nižjih razredov UlJdlUl SPREJMEM na hrano in stanovanje; soba je lepo svetla in zračna, z električno razsvetljavo. - Naslov v upravi pod štev. 4852.
SOBO S KUHINJO
Iščom proti nagradi v mestu. Plačam 1 leto naprej. - Ponudbe pod šifro »1 leto« na uoravo »Slovenca«. 4826
Za čas velikega sejma od 15. do 25. avgusta je na Krekovem trgu St. 10 v prvem nasir, pri TEKSTILBAZARJU vsak dan odprta
razstava ostankov
blaga za obleke in perilo. — OSTANKI se prodajajo za skoro
polovične cene.
Tam kupite:
Fino delenasto bluzo za .... 27 Din Fino veliko delenasto obleko za . 68 Din Dobro močno sukno za veliko moško obleko z vso podlogo . . . 350 Din
Za lino ceiirasto srajco.....44 Din
Za moSke cajgaste hlače iz močnega
cvirnatega blaga ...... 48 D;n
Za hlače iz navad, cajga pa samo . 38 Din Kdor nima prilike na razstavo ostankov osebno priti, naj piše po cenik. — Po pošti pošiljamo ostanke vsak dan. — Po končanem velesejmu se prodajajo ostanki na zalogi samo	VSAKO SREDO in SOBOTO pri
Tekstllbazarju
Ljubljana, Krekov trg St. 10 prvo nadstropje.
JAVNA PROST. DRAŽBA
se vrši dne 24. in 25. avgirta 1924 od 9. ure dopoldne naprej v Ljubljani, nasproti velesejma. - Prodajalo se bo: 16 različnih motorjev (moto-cildjev) novih in že rabljenih, več dvokoles in motorčkov za montirati na navadna dvoko-lesa, več šivalnih strojev za šivilje, krojače in čevljarje; kdor rabi otroški voziček, naj ne zamudi prilike, ker se bo prodajalo veliko različnih otroških vozičkov po čudovito nizki ceni; dalje 5 avtomobilov, 4 stružnice za železo, pripravne za male mehanike, pneumatika za dvokolesa, zračnice že od 12 Din, kar-bidne svetilke itd. 4897
M.HORVAT
modistka, Stari trg št. 21,
prodaja nakitene slamnike in prazne po lastni ceni; dalje bele klobuke, oblike, od 160 do 200 Din, dvobarvni 170 Din, različne druge barve pa po 150 Din.	4732
DAMA sc najhitreje mo- I derno in okusno počeše z uporabo
§§fp otročka
Vedno velika izbera vpletk (kit) Priporočam se za vsa lasna dela kakor tudi za barvanje sivih las z «L'Oreal Hene«, tudi v modn barvah
M. Podkrajšek
irizer za dame in gospode, Sv. Petra cesta 32.
NOVOOTVORJENA ČEVLJARSKA DELAVNICA, - Pred Igriščem štev. 1 -
sprejme v delo izdelavo novih čevljev po najmodernejši obliki in vsa tovrstna popravila. Priporočam sc trgovcem in čevljarskim mojstrom za izdelovanje gornjih delov.
zadruga čevljarjev v Ljubljani Hrenova 4,
ima na »IV. velesejmu« v Ljubljani, paviljon »I< št.
402 razstavljene vsakovrstne ČEVLJE od najfinejših, luk-sus, modernih, športnih ter lovskih in gorskih čevljev. -Posebno pa opozarja občinstvo, da se bo zadnji dan, t. j. 25. avgusta razprodajala vsa zaloga po lastni ceni.
Proda se PRVOVRSTNA SEMENSKA
- PŠENICA -
pri upravitcljstvu graščine na KODELJEVEM, Moste pri Ljubljani.
Stiskalnico (PREŠ0)
za stiskanje grozdja in sadja, srednje veliko, dobro ohranjeno. Ogleda se lahko vsak dan na Dolenjski cesti št. 23 pri hišniku Krajšku. Pismene ponudbe je poslati do 28. avg. upravnemu odboru dr. Oraž-novega dijaškega doma (Univerza), Ljubljana.
TOVARNA ZA SUKNO
dobro vpelj
skem, išče ____________ _____
razširjenja podjetja. Potreben kapital 175.000 Din. - Vpraša se »Realia«, Dunajska cesta 21
Gostilničarji, pozor!
Prima ogrske in dom SALAME, polnomasten trapistov-ski SIR kakor tudi POLE-MENDOLEC prve vrste nudi
i, Euzzoiini
na in ZAJUTRKOVALNICA,
LJUBLJANA, Lingerjeva ulica.	4153
ana, na Gorenj-družabnika vsled
oblastveno preizkušeni meslnl lesarski mojster
Ccsia na KotieUevo 2 :: Ijubljano
izvršuje vsa v njegovo stroko spadajoča dela in sicer vodne in nadtalne stavbe ter umetno tesarstvo. — Prevzamem po danih kakor tudi lastnih načrtih zgradbo mostov, jezov, hiš, vil, ter razne gospodarske in industrijske stavbe, stolpne strehe, kupole in cerkvena ostrešja, balkona, vrtne utlce, verande, stopnice L dr.
I
ZA OGLEDE, cenitve, nadzorstva šumskih in kmetijskih veleposestev in lesnih industrij, za zanesljive kalkulacije rentabilnosti, za nakup in eks-port lesa iz Bosne-Hercegovine v Italijo, Srbijo itd., obzirom na dobre kupčijske zveze in dolgo-
l^&t0 pryovrsl strokovnjak
Slovenec, ki je že 15 let ravnatelj večjih lesnih industrij in trgovin v Bosni. Najbolje relerence. — Naslov v upravi »Slovenca« ped številko 4850.
čitajte in širite »Slovenec«!
mmm OD prlllfol mlacstnslfili. oziroma fairfoBfoili m v Norffioni
Mer sc nahajajo Ml cerHvenl predme«. - Na fesellCraema prostori shirata anzmo 2 godbL
Strelišče. šotori M. - Vstopnino m veseliCni prostor ofl ish napreg le % mm.
UČENCA Z DEŽELE
sprejmem za čevljarsko obrt. Naslov v upravi pod it 4902.
Poiremiiemzažago
ŽAGARSKEGA MOJSTRA MOJSTRA k JARMEN1KU in MOJSTRA K C1RKIJ-LARK1. - Biti morajo samostojni delavci in po možnosti neoženjenL Pismene ponudbe z označbo plače na naslov: Eksplontacija Suma PAVLE VO J NOVIC, Supetar — Otok Brač, lalmacija.	4380
Prirna kakovosti in doge v vseli dimenzijah, kakor tu Ji vsa v to stioko spadajoča dela izvršuje in dobavlja hitro solidno in najccncje
mehaaa* sodarska dcS&vssaca
Inesinusalsilan
V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naša nadvse ljubljena soproga, mamica in sestra
Juiijana Lavtižar
soproga žnpana in trgovca
danes po kratki bolezni, previdena s tolažili 6v. vere, vdano v Gospodu zaspala. — Pogreb drage pokojnice bo v petek dne 22. avgusta 1924 ob 2 popoldne iz hiše žalosti na domače pokopališče.
Kranjska gora, dne 20. avgusta 1924.
JOSIP LAVTIŽAR, soprog. - J02EK, EDEK, BORIS, DANCEK in LIDICA, otroci. - MARIJA HRIBAR, sestra.
ob H
2Q senssocif
l1 nedeljo, 24 avsusla
slavnostni predstavi
ob 4 pop. In S zvečer
Dnevno dopoldne od 10. do 1. pop. uellka eksotična razstava Zlvaii
Predprodaja vstopnic pri drli. blaga).
Marifoor, FraraSIšJcairaslca uMce šitev. 11.
Udeležen na Industrijsko-obrtni razstavi v Mariboru, oddelek V. stojnica štev. 121.


Zahvala
em, ki so ob izgubi našega nepozabnega
Dr« Klemeni a Juga
aterikoli način pokazali pieteto do pokojnega, bodi tem potom izrečena i iskrena zahvala.
Na prvem mestu smo dolžni zahvaliti se neustrašeni, vrli ekspediciji T. K. »Skale«, ki je z izredno požrtvovalnostjo storila vse, da je bilo truplo pokojnika najdeno in prenešeno s Triglavske stene na Dovje. Vrli Skalaši so tovariša tudi pri pogrebu nosili in ga sami pokopali.
Zahvaljujemo se dalje preč. duhovščini, posebno e. svetniku Aljažu, ki je pokojnika pokopal in šel nam v vsakem oziru na roko, g. Kiemenčiču, ge. dr. Sodnikovi in g. dr. Franko, ki so v imenu rojakov, v imenu filozofskega seminarja oz. v imenu solkanskih akademikov izročili rajnkemu na grebu zadnje pozdrave, kakor tudi domačim pevcem, la so mu peli zadnjo pesem. Oanilo nas je iskreno sočutje vseh, posebno rodbine g. dvornega nadlovca Rabiča, g. dr. Frankota in g. Klemenčiča, ki so nam pri uredbi pogreba največ pomogli.
T. K. »Skali«, Slov. Plan. društvu, solkanskim akademikom in vsem drugim darovateljem vencev in cvetk še posebej iskrena hvalal
V SOLKANU, dne 17. avgusta 1924
KAROLINA JUG, mati. - ANTON JUG, brat. - ANTONIJA VUGA, sestra. - AVGUST VUOA, svak. - MARIJA JUG, svakinja.

OTROŠKI VOZIČKI! najcenejši domači izdelki. DVOKOLESA: novi modeli z
dobro pneumatiko. MOTORJIi najnov. imer, tipa Evans, D. IC. W., Persch, Orionctte, Motorette. PNEUMATIKAt plašči, zračnice in guma za otroške vozičke. Posamezni deli za dvokolesa in Siv. stroje vedno v zalogi - Preprodajalci in mehaniki ,nižje cene. Sprejemajo se tudi vsa popravila, emajliranje in poniklanje.
TRIBUNA F. B. L.,
tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlov-ska cesta štev. 4. 4691
RAZSTAVNI PAVILJON »F« štev. 191.

CElO vsaka najpriprostejša kuharica ve, da so tCilKd
testenino najboljše! TlSOCI in tisoči konzumentov zahtevajo pri svojom trgovcu
izrečno CcUlSffi tostenine. NAra¥iS©, zakaj £e!IH?a testenine so izdelujejo po napol-skem. načinu le iz najboljših vrsl pšeničnega zavoba.
Glavno zestopstvo zsei Slovenijo.
i"5>
9
Slomškova ul. 11. — Paviljon na VBicsejmu, hoja H. štev. Z37.

-A
kokošje, račjo, gosje in gosji puh, oddaja vsako množino po zmerni ceni tvrdka

M LiuiSijansliBin selzsejmo Sten. 03 in fPL!" m
1 r""' iTT l'HTIlWltil limiM lIlHilllllillilllllMIilllllHIIMIIIIIill 11| |||||||§H
HagarSn sin.
Roman. Paul Keller.
(Dalje.)
F. O.
40
Robert molči še nekaj časa. Potem pravi brez poudarka:
»Tukaj v mestu je pri znancih: Vrtna ulica 15, pri Hiibnerju.«
Scholz poskoči.
»Tja hočem — z njo govoriti.«
Robert mu odkima.
»Jutri — jutri je — dovolj zgodaj.«
Nato stoji zopet zamišljen, slednjič vpraša:
»Ali jo boste kmalu vzeli?«
»Da. Če hoče Lora — kmalu!«
»Dobrot«
Robert seže v žep in postavi revolver na mizo.
»Kaj — kaj pa to?«
»Vam ga podarim kot poročno darilo.«
Ostro gledata drug drugemu v oči. S strahom zre Scholz v nasprotnika, o katerem ve, da je bil zaradi nasilstva tri leta zaprt.
»Vam ga podarim,« ponovi Robert. Nato se obrne k vratom.
Toda šo enkrat jtopi nazaj.
»Nekaj sem pozabil povedati: Lora bo dobila dvanajst tisoč mark dote. Dvinajst tisoči«
Robert se vrne v Vrtno ulico. Stara dva prosi, da bi ga pustila za nekaj minut samega z Loro.
S sklonjeno glavo stoji pred deklico iu s tihim glasom pravi:
»Ne bodi več žalostna, Lora, vzel te bo. Pri njem sem bil. Jutri pride sem. Kmalu se vzameta. To bo storil — ker te ljubi. — Izprašal sem ga. O doti sera mu povedal šele nazadnje. Kmalu te bo vzel.«
Lora strmi vanj. Ne posveti se ji obraz v solnčnem sijaju, nikako veselje ji ns zažari v očeh.
»Lora, boš sedaj mirna in zadovoljna?«
Goreče ga pogleda, požira sapo, ne more spregovoriti.
Še enkrat ga pogleda, nato se skloni z glavo na mizo in joka bridko.
Mlado dete, si prišlo do spoznanja?
Robert stoji, ganjen pred njo.
Nato jo poljubi rahlo na beio teme in odhiti.
18. poglavje.
S tisoč vej poje pomlad nove pesmi.
Potoki hite, veter hiti.
V teh dneh je človeku neprijetno doma. Rad se loči od njega kot od znanca, pri katerem je bil predolgo na obisku in katerega se je naveličal.
»Stražnik« na hribčku stoji še gol, pri nogah mu pa cveteta dve vijolici. »Stražnik« ju gleda ves dan kot siv vojak, ki gleda otroku v oči.
Mirno sme sanjati na predstraži. Gozdu, ki se razprostira za njim, ne grozi sedaj nič hudega. Tukaj sedi ptica na pisanih jajčkih, in utrip starega življenja se druži z utripom novih bitij. Vsak dan novo veselje, iova vrnitev, novo srečaanjo.
Ob vznožju »stražnika« sedi' Robert Winter. Danes nima nič dela. Hartmann je odredil praznik za vso hišo.
Lora se inoži,
Gottlieb in Kristina sta odšla v mesto. Razen teh dveh bodo pri poroki samo sorodniki ženinovi, ki so se zaradi dote kmalu pomirili.
Drug nihče. Zlasti on ne, dasi mu je pisala Lora enkrat, ženin pa trikrat. Lo-rino pismo je shranil.
Navsezgodaj so videli grd prizor: Ber-told je hotel mater tepsti. Odkar je odšla Lcra, je fant potuhnjen, uporen, često napol divji.
Potoki hite, oblaki hite, veter hiti.
Potok se blišči. Vrbe so oonašajo s srebrnimi mačicami. Modro nebo se svetlika v vodi.
In Lora je v mestu in se moži.
Robert se trdno nasloni na deblo.
Od daleč vidi, da prihajata Gottlieb in Kristina.
Zdaj je štiri popoldne. Poroka se je vršila zjutraj zgodaj. In še danes odpotujeta mlada zaročenca proč, ker se je dal Scholz prestaviti.
Robert vstane in stopa po griču navzdol.
Mirno jima gre naproti.
»Je poročena?«
»Da.«
»In odpotujeta še danes?«
»Da, Robert.«
»Tako je dobro — dobro, ker je končano.«
Nekaj korakov gredo po cesti, kar pravi Gotlieb:
Robert, mnogo ti ne moreva biti, čisto pa ne boš preziral najinega prijateljstva.«
»Ne. In zato oslanem tukaj. Zaradi tebo. Gottlieb, zaradi Vas, Kristina, in tudi zaradi trosooda Horlmanua.«
Obema poda roko in gredo skupaj do mov.
V isti uri drdra vlak v svet. Mlada že-« na stoji pri oknu. In ko zagleda v daljavi1 zvonik v Teichavi, ki se zopet kmalu skrit
je, misli v težki bolesti na nekoga. • • «
Potoki hite, oblaki hite, veter hiti.
Ves. dan so letele urne ptice po zraku1, vos dan so se zibala drevesa v gorkem vo-tru.
Nič ni hotelo počivati.
Rejenl konji na polju so skušali brea povelja uiti, krave so se vlekle na verigah.
Dr. Friedlieb je šel čez dan dvajset-: krat brez namena skozi vas.
Hubnerjev Peterček jo skočil brez namena petdesetkrat čez jarek in pri naslednjem skoku si je zvinil nogo.
Schenvenkovka je odprla prostovoljno okno.
Pijanec zidar V/inkler je spal skoraj stalno na prostem.
Gospodična Ivanka je stopila enkrat brez cepice pred vrata.
Debela vdova je pisala Steinerju za-* ljubljena pisma.
Steiner pa ni odgovoril, ker je postal otožen.
Ko jo nekoč pel zvečer veselo pomladanski veter pred majhno pekarno in nagajivo pihal v dimnik do peči, kjer so jo poigraval s kupčkom mrzlega pepela, jo korakal Steiner skozi cvetoči kras pom'adi, odprl vrata pekarne in zaklical v temo:
»Schulze, naredi luči«
»L' amico — Steiner I Krasno! .laz som tudi že tukai k


-* *—*'i"*"»<"'»<* iji i	» -i ^-»^rrv iji
TRGOVSKA SAMICA D. O.


PODRUŽNICE; j
Maribor
Novomeslo
Rakek
Sloven|gradec Slovenska Bistrica
- JLJ UBL) ANA
Dunajska cesta 4t (v lastni stavbi)
KAPITAL IN REZERVE DIN 18,300.000-— Izvršuje vse bančne posle najtočneje In najkulantneje
Brzojavke: Trgovska	Telefoni: 139, 146, 458
j EKSPOZITURE: J
Konjice Meža - Dravograd

Najstarejša sedlarska delavnica
Josip Hlto, Ljubljana, Imisb c. 19 i
priporoča izgotovljene konjske OPREME ter	< vse sedlarske potrebščine. Dalje priporoča	• opreme za pse in za dresuro psov. — Izde-lujejo se tudi razni kovčegi, ženske ročne	• torbice, potne taške, nogometne žoge, nahrbtniki itd. — Popravila se izvršujejo točno.	< Delo solidno. Ceniki na razpolago.	'.
t .......J. 1... «>..... ... . ■	..... ......4
Razpihuje se
2idarsko, tesarsko in mizarsko delo ob priliki prezidave občinskega poslopja v Dol. Logatcu. Načrt je vsak dan od p. do 12. ure na vpogled v občinski pisarni Dol. Logatec. >— Pismene ponudbe je vlagati istotam do 25. avgusta t. 1. Odbor si pridržuje pravico, da odda delo svobodno, brez ozira na najnižjo ponudbo.	4S93
PREDSTOJNIŠTVO OBČINE DOL. LOGATEC.
SREDI MARIBORA — med novim mostom in koroško železnico — je naprodaj
ki meri 13.863 m* in se da razdeliti na 17 krasnih stavbišč. — Oglasite se: Maribor, Magdalenski trg štev. 3.
Svarilo!
Podpisani naznanim vsem cenj. tvrdkam, da FRANJO MANDIC že nad mesec dni ni več pri meni v službi in vsled tega tudi nima pravice na ime mojega naslova sklepati kakih pogodb, tako tudi ne naročati si ponatis mojih tiskovin z imenom mojega naslova. Priporočam, da sc mu odvzamejo vse tiskovine in se ga prijavi takoj policiji.
— Celje, dne 20. avgusta 1924. — FRANC PRELOG, lastnik reklamnega podjetja »JUGOGRAFIJA« v Celju.
Temnica železnih
kisika |OxygeH)
U3]9Qgg£ & Cie.
1IM pri Ljubijani
Vele rgovina elektroma-terjala in strojev.
LfubHana Dunajska cesta 32.
Zahteoaife cenik!
Automobili
9—23	HP Puch, karbid, razsvet. . Din 30.000
11—30	HP Pnch, električna razsvetljava,
16—18	HP Austro Fiat, elektr. razsvet.,
24	HP Austro Fiat, elektr. razsvet.
35	HP Mercedes, elekt. razsvetljava,
24	HP več Fordov, električna razsvetljava, komad Din 10.000 do Din 30.000 !P
TELEFON ŠT. 236.
JPFAFF
Oglejte si pred nakupom najfinejše
» ŠIVALNE PfTPIJ' TROJE ,1 UuM
PUCH kolesa po ugodnih cenah in plačilnih pogojih
Pri IGNACIJ VOK, LJUBLJANA
Sodna ulica štev. 7 Paviljon 13 281-282
Bernh. Stoever-Me $ Razstava g paviljonu F 1»8
m—Ti»r»«» slouitih pisalnih in
lasiopiiin L. Baraga	,, x. . .. . .
Ljubljano, Selcnburgovn ulica štev. 6/1. „3T0EWF SlUfllnill STFOjCU
taeriraife 1> „S!ooence"i

ARNOST NEY Dioničko Društvo
ZAGREB, Boškovičeva ulica 40.
KrojaCi pozor!
Javljamo, da je naša jesenska in zimska kolekcija v pripravi. Poznan je vsakemu naš nedosežni izbor
štoffov in potrebščin
Cene osobito prikladne. Kolekcije pošiljamo resnim reilektantom, izkljičivo krojačem brezplačno. Naročite po dopisnici!
1
ARNOŠT NEY Dioničko Društvo
flvos in prodaja rasno vrstnega modemskega manufakiutmga
yJH/9/y
Denite v juho in prikuhe krepčiio hrane
— Juhan —
imate iz preprostih jedil izvrstno, zdravo in rediino hrano.
|	Pohištvo! Dicevniki!	i
H	Radi preselitve je več novih spalnic ugodno	§
0	na prodaj. Istotam velika Izbira bičevnikov.	|j
|	OO. tiia Hranilnica in nosolliica v Hranili,	g
J. NEŠKUDLA
tvornica cerkvenih paramentov, zaslav in orodja
, Sv. Petra cesta 25
vabi preč. duhovščino, cenj. društva in dr., da si ogledajo bogato razstavo cerkvenih paramentov, od priproste do najfinejše in najpopolnejše izde-lave, cerkvenih in društvenih zastav, ter vsega cerkvenega orodja kakor kelihov, ciborijev itd.
v češkoslovaškem paviljonu
na letošnjem VELESEJMU V LJUBLJANI. 4656
i Š
PISARNA: Dunajska cesta štev. 25.
Podjetje projektira in izvršuje vsa v gradbeno stroko spadajoča dela. — ENODRUŽINSKE HISE v opeki in «IIeraklitu« (najcenejši stavbni način).
—	PROJEKTI za enodružinska hiše so na ogled v gradbeni pisarni. — Iz lastne opekarne se nudi po korkurenč. cenah lepo, močno žgano OPEKO.
—	Z lastnega gramozcloma vse vrste PESKA. — ZALOGA vsega gradbe-
nega materijala na MARTINOVI CESTI.

barve, črnila, lake, kit, emajle, čopiče in zajamčeno čisti firneS najboljše kakovosti nudi
ediž-Zankl TSH
Maribor Ljubljana Novi Sad
podružnica	centrala	skladišče
Tovarne
LJubljana — Medvode.

Pisma: Zebljarska zadruga, Kropa (Slov.).
Telefon interurban: Poduar*; 2.
B zojavke: Zadruga Kropa.
v
Žeblji za železnice, žeblji za ladje, Črni ali pocinkani, žeblji za zgradbe, žeblji za čevlje, spojke za odre in prage, spojke za ladje in splave, železne brane, zob e za brane kljuke za podobe, zid itd., vijaki z maticami,
zakovice za tenderje, kotle in mostove, vijačni čepi, verige.

\