A oim caAopii Junij 2005 MLADIKA NlAML6T»židNiVc_čEJ2. Božični večer sem preživela v krogu svojih najdražjih. To je zame najlepši dan v letu. Takrat vse diši po prazničnih dobrotah, krasimo božično drevo in nestrpno pričakujemo prihod Božička. Z Božičkom se letos nisva srečala, slišala sem samo njegov zvonček. Takoj sem pogledala pod drevesce in zagledala darilo. Ker je sledila praznična večerja, še ni sledil čas za obdarovanje. Bila sem zelo neučakana. Tudi potrpežljiv/osti sem se morala ta večer naučiti. Končno sem začela odpirati svoje darilo. Zagledala sem Barbie in Bratz punčko, majico in hlače. Prevzel meje zelo močan občutek sreče In veselja. Ker bom vedno verjela v zvonjenje Božičkovega zvončka, mi bo ta zvonil tudi, ko bom velika, kot sta moja starša. Ta dan je pustil pečat v mojem srcu. Eva Kolarič, 3. b Mentorica: Nataša Vauda TAM. kUkE. SO bO(;OS/\ D GALEB LETA NAD MORJEM, NAD VASMI, NAD POLJANAMI. NEKEGA DNE PADE V MORJE! KRILA SE MU ZMOČIJO, S PRIJATELJI SE LOČIJO. PRIJATELJI PA JOKAJO, DOKLER GALEBA NE SREČAJO. Ismail DurakoVič, 2. a Mentorica: Silva ForŠtnarič kCe.£PA Ml JE. P<7V£DAUX J*02JVNlJC Nekoč je živel deček, ki je bil zelo reven. Sam je živel v stari slamnati hiški, ki je bila že skoraj vsa porušena. Njegova starša sta umrla. Vse, kar je bilo v njegovi koči, je bila slamnata postelja in star rdeč škorenjc, ki sta mu ga zapustila njegova starša. Ta škorenjc mu je prinašal srečo. Nedaleč od tod je stal velik, mogočen in plemenit grad. V njem je živel pohlepen in slaven princ, ki je bil beračevih let. Princ je imel lep, ves bleščeč in z biseri obdan zelen škorenjc. Tudi njemu naj bi ta škorenjc prinašal srečo. Nekega dne se je zgodilo, da so se morali zbrati vsi fantje te pokrajine na posebnem tekmovanju. Tega tekmovanja sta se udeležila tudi princ in berač. Za srečo sta vzela svoja škorenjca. Na začetku je glasnik vsem prisotnim razglasil navodila. Tako je rekel: »Posluh, posluh! Navodila igre so takšna. V vaša nosila vam bomo dali, kar se nam bo zdelo primemo. Prehodili boste dolgo pot, in če se boste vrnili z rečjo, ki smo vam jo dali v vaša nosila, boste nagrajeni.« Kralj je že prej naročil, naj dajo princu v mošnjiček denar in zlato. Potem so se odpravili na pot. Princ z zlatom, berač pa s slamo. Na rosni potki sta bila le še naša junaka. Ostali fantje so se obrnili in odšli po drugi poti. Pa vpraša princ berača, kaj nosi v vreči. Ta mu pove, da nosi slamo. »Ha-ha-ha. Slamo!« »Da,« odvrne berač. Prikazali so se roparji. Najprej so pregledali berača, ki ga ni bilo strah, saj je bil tega vajen. Lopovi niso našli ničesar, zato so se lotili princa. Vzeli so mu vse; celo njegov škorenjc, in vso zlato, ki ga je prenašal in celo njegova oblačila. Med tem je berač mirno hodil dalje in tudi prvi prišel na cilj. Princ, ki je bil ves osramočen, pa si je mislil: »Včasih je bolje biti reven in imeti srečo.« In veste kaj? Sreča je res najpomembnejša. Nuša Širovnik, 4. a Mentorica: Karmen Plaveč PRI PoUkU Pkl pouKU MČONArn PIŠEHOj klŠEHOj REŽ E PIO, LEPItlOj POJEPIO IN SE IGRAMO. V ŠOLO HOPirtO, M SE nekaj mučino. Sara Emeršič, 1 . a Mentorica: Sonja Klajnšek TTLŽAVE. č>tar.e.<;a frmIcij_jNa Stari Francelj tam pod lipco, misli Čudne misli o življenju: »Zakaj živim jaz v takem trpljenju? Zakaj Življenje je tak hudodelnik?« K njemu pride Gregor ranocelnik, ter ga ogovori: »Li te srce boli? Jaz izdelal sok sem iz ribeza, ki zaceli rane vse srca. Ko popiješ glažek soka, spustiš malo joka, konec je življenjskega stoka.« Gregor ranocelnik gre naprej, stari Francelj pa še vedno razmišlja kot doslej, K njemu stopi coprnica Pehta, ko zasliši koliko njegova misel tehta ga ogovori: »Imaš li v življenju težave ti? Popij ta glažek jagodnega soka in konec tvojega bo joka.« Coprnica Pehta se odpravi naprej, stari Francelj pa še vedno razmišlja kol doslej. R.0k IN P