PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE Leto 2. štev. 279 - Gena 4.- lire Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. postale TRST, nedelja 28. aprila, 1946 Uredništvo in uprava, Piazza Goldoni St. 1 - L Tel. St. 93806 93807. 93808. Kokopisl ae ne vračajo Osvobodilna fronta je vztrajala v najhujših okoliščinah, dokazala je, da je prav tako neuničljiva, kakor je neuničljiv naš narod sam. BORIS KIDRIČ PROGLAS Izvršnega odbora 0F slovenskemu ljudstvu za peto obletnico ustanovitve Osvobodilne fronte V vrstah Osvobodilne fronte je slovensko ljudstvo vključe-0 v jugoslovansko narodno eevobodiino gibanje pod veli-“j® Titovim vodstvom izboje-slavno zmago nad fašistifi-uiu osvajalci in nad domačo eakcijo. Osvobodilna fronta je . sestavni del narodno osvo-piulne fronte Jugoslavije o-varila stoletni sen nacional-e svobode in enakopravnosti ovenskega naroda. Gradeč na hotnosti ljudskih množic, je u-esmčila ljudsko oblast, najdra-s°cenejšo pridobitev osvobodil-* borbe. Slovenski narod je v ;™tah Osvobodilne fronte po-državni narod, ki v brat-povezanosti z jugoslovan- ski žaviT nar°di gradi močno dr-vn° skupnost — veličastno padbo Federativne ljudske republike Jugoslavije. . ^jsPehi Osvobodilne fronte v -I?rkem razdobju petih let so P tožili temelje srečni bodočno-slovenskega ljudstva. Delo-GP ljudstTO si je v teh petih 'Priborilo ključ do svoje luoči, 6 blagin;ie* srei5e ln . J^or uspehov in moči Osvo-°dilne fronte je bil in je v e-°tnosti delavskega razreda, «*°v, delovne inteligence in . eh resničnih patriotov ter v ,ratski povezanosti z narodi sod, ker je to eden izmed pogojev hitrega izboljšanja gmotnega položaja delovnih množic Jugoslavije! Čim hitreje zacelite rane, ki nam jih je prizadejala vojna! Obnavljajte porušene vasi in mesta! Prebivalci neprizadetih krajev! Pokažite se dostojni tovarišev, ki so vse žrtvovali za vašo svobodo, in jim nudite vso pomoč pri obnovi njihovih požganih in porušenih hiš ter vasi! Zasejte vsak košček zemlje, pridelajte čim več življenjskih potrebščin za prehrano delavcev in ostalega prebivalstva! Tako boste podprli razvoj industrije in pospešili dotok industrijskega blaga za široke potrebe množic. V obnovitvenih naporih okrepite in poglobite zvezo delavcev in kmetov! Ne pozabite, da naši uspehi v obnovi silijo mračne proti-ljudske in izdajalske elemente k vse podlejšim dejanjem! Zato povečajte vašo budnost in uničujte te bedne preostanke fašizma, ki bi hoteli ogražati mirno delo in razvoj naše dežele! Delo in učenje — to je geslo OF! Usposabljajte se v svoji stroki, nenehno osvajajte nova znanja! Zato razvijajte v največji meri resnično kulturno prosvetno delo! Učite se na veliki kulturni dediščini preteklosti in na njej gradite naprej. Naj živi OF — nositeljica ustvarjalnega poleta ljudskih množic! Naj živi OF — nositeljica resnične ljudske prosvete in kulture! Slovensko ljudstvo na Pri- morskem in Koroškem! Vztrajaj v borbi za priključitev k Federativni ljudski republiki Jugoslaviji! Še krepkeje u-stvarjaj in kuj svojo enotnost v borbi za združitev in osvoboditev slovenskega ni.ro-da! Tvoja vztrajnost v borbi in naša pomoč ter gorečnost za vas so najboljše pravične zahteve po priključitvi k Federativni ljudski republiki Jugoslaviji! Naj živi v borbi in žrtvah prekaljeno ljudstvo Primorske in Koroške! Naj živi mogočna Sovjetska zveza, zmagovalka v domovinski vojni, trden branik miru in varnosti med narodi! Naj živi bratstvo slovanskih narodov, močno jamstvo miru in nemotenega razvoja narodov Jugoslavije! Naj živi sodelovanje miroljubnih držav v borbi za vzpostavitev trajnega miru in varnosti! Naj živi Osvobodilna fronta! Naj živi bratstvo in enotnost narodov Jugoslavije! Naj živi maršal Tito, voditelj narodov Jugoslavije! IZVRŠNI ODBOR OSVOBODILNE FRONTE- Titov pozdrav Izvršnemu odboru OF Beograd, 27. Tanjug. -Ob peti obletnici ustanovitve OF Slovenije je poslal maršal Tito IOOF brzojavno čestitko, ki pravi med drugim: «Slovensko ljudstvo je lahko upravičeno ponosno na ta zgodovinski dan, ko je v času največje nevarnosti dokazalo največjo zavest in je bilo močno dovolj, da se je združilo ne glede na politično mišljenje, da bi branilo svoj obstoj in se borilo proti okupacijskim silam in domačim izdajalcem složno z drugimi jugoslovanskimi narodih PROTESTNO PISMO KOORDINACIJSKEGA ODBORA GENERAI.H HARDINBP Praznik osvobojenja imamo pravico neovirano praznovati SPOŠTOVANI GOSPOD GENERAL JOHN HARDING, POVELJNIK 13. KORPUSA ZAVEZNIŠKIH VOJAŠKIH SIL V CONI A JULIJSKE KRAJINE. Koordinacijski odbor v Trstu za proslavo in prireditve 1. maja si je z namenom, da bi dal tem manifestacijam značaj bratske povezanosti ljudstev naše pokrajine, že svoje dni zajamčil udeLžbo in sodelovanje pevskih zborov ter telovadcev Julijske krajine, ki po večini pripadajo vrstam mladih partizanov -borcev v osvobodilni borbi. Odtor je po svojih zastopnikih, ki so se podali h gospodu podpolkovniku Smuts-u na razgovor o omenjenih prireditvah, izvedel, da Zaveznička vojaška uprava ne kani dovoliti pevcem in telovadcem Julijske krajine prihod v cono A niti iz drugih krajev cone A v Trst. ---ilavije. Osvobodilna fronta nikdar hodni ni bila rahla in pre- vTna politična koalicija, tem-Jo bila in je trajna in ved-Tdnejša demokratična zve-delovnega ljudstva. Prav - ker je bila demokratična ® samo v besedah, temveč tu-gt v dejanjih, je sprostila u-jjij^rjalne sile ljudskih množic, to t°V° brezrneJno požrtvoval-in iniciativnost, borbeni ^ delovni polet. * # * q^0 osvoboditvi domovine je MV°bodilna fronta visoko raz-j a Prapor boja za obnovo in Stadnjo dežele. Dvigniti do-H kmetje in delovna ^‘‘genca! t^ite vse sile za prospeh in t&ye0J močne in neodvisne Ti-“ugoslavije! Stopnjujte za zgraditev go-ljU(j3rsk° močne Federativne 1q . *e republike Jugoslavije, Poroštvo sreče in blago-uaših ljudskih množic! te p Ji atlsk° utrjujte in krepijo j~erativno ljudsko republi-skem 8osl.avljo v gospodaril^ ’ Političnem in obramb-žaPov5ledu' ker,je to najvišja Op. v 2a vsakega pripadnika 8lova^a?.1jubezen in skrb Jugo-hašju ki urmadi, ki je ponos hašjv ®arodov in budni čuvar g Meja! čuvajte in razvijajte de^0tnost tj®1’ nezlomlji-rOvnjvkratično zvezo naših hizBcj.n množic! Krepite orga-^Vanip^ , ’ nadaljujte z vpijte, t-U1 M sktivizirajte nove avljan ne bo zavedne£a ZGODOVINA RAZVOJA OF V TRSTU OF v Trstu je skovala vez bratstva med italijanskimi in slovenskimi protifašističnimi silami Tudi Trst je začel z narodno osvobodilno borbo pod vodstvom tov. Tita istega leta kot vsa Jugoslavija. Tudi v Trstu je začela delovati OF leta 191,1. Po desetletjih junaškega, toda le tlečega odpora najzavednejših je s pričetkom borbe OF pričel tudi v mestu Trst množičen odpor, ki je s svojo silo in prezirom vseh o-sebnih žrtev in nevarnosti vzdržal vse viharje in nesreče in u-stvaril silen blok tržaških antifašističnih množic, katere so ob prihodu Titove IV. Armije imele tako velik delež pri osvoboditvi svojega mesta. Toda ako je OF po vsej Sloveniji imela neprecenljivo zaslugo, da je premostila prejšnje raz- redne in nazorske prepade, da je združila v enoten blok vse sloje, vse poitene množice, katere so prej razdvajali koruptni politični voditelji raznih reakcionarnih strank, je bil pomen OF v Trstu Se vse veličastnejSi. V Trstu je bila OF tista, ki je premostila tudi v širokih množicah stare u-metno vzgojene šovinistične predsodke. Slobenska OF je bila tista, ki je povedla za seboj tudi Široke sloje italijanskih protifašističnih množic, pod vodstvom OF se je skovala vez bratstva med italijanskimi in slovenskimi antifašisti, bratstva, ki je v Trstu kakor tudi po vsej Primorski naj-velečastnejSa pridobitev narodno osvobodilne borbe. Prvi odbori OF v Trstu 1.1941 zavednega S0d:rla izven naših vrst! °blasti U^e v orgunih ljudske fcedroj-j-,11* uPrave na vseh F°šlab]-io-urž,avne “gradnje in ljuHob. demokratičnost na-k« zdrava ,ob!asti! Naj posta-a^e mJf kritika in kontrola Ijroti vso*!?0 orožje za borbo P^dobitp^1 Sovražnikom naših atom in’ ,.saboterjem, biro-Vas«, škodljivcem! prori^6*^ skrb naj bo a6 kakov^kcije! Zato dvigni-?l,8tri-je t Tr laikov naše in-eciave» v Ljubljano, oni isti današnji pristaSi tržaškega CLN-a, so takrat v Trstu ustvarili vzdušje, da je pomenilo biti Slovenec isto kot zločinec. ■ Tistega avgusta 19jl., ko so v Trstu pod krinko fašističnega zakonitega prava pripravljali zverinski umor Pina Tomažiča tn tovarišev, je prispel v Trst Oskar Kovačič - Toni, prvi tržaški aktivist OF. Tov. Kovačič Toni se je najprej 'povezal z Valerijo Kocjančič -Špelo, Tončko Bidovec, Emilom Coljo, Nadijem Semerlom tn Srečkom Kozuljt, Kmalu mu je poslalo vodstvo OF na pomoč Je brata Leona Kovačiča - Pepija, Franceta Hvaliča - Bolteta in nekaj drugih tovarišev. Gibanje je začelo razvijati svoje organizacijske oblike, ustvarile so se prve akcijske skupine v ladjedelnicah San Marco in Tržiča. Prihajali so prvi izvodi ^Slovenske-ga poročevalca» in *Dela». Ustanovili so tudi prvo tajno partizansko tiskamo na ciklostil, kjer je tov. Josip Cerkvenič izdeloval propagandni material. Pričelo se je zbiranje prispevkov v denarju in hrani za partizane, M so se prvič pojavili na Primorskem na Pivki pod vodstvom Karla Ko-marla. Nato je stopil tov. Oskar Kovačič v stik z biuSim članopi socialistične stranke dr. Ferfoljo, naslednikom takrat zaprtega dr. Tončiča, dr. Jeričem in preko tov. Malovč in Bogomila Vizintinija tudi s predstavnikom klerikalne skupine Bednarikom, ki pa se ni dokončno obvezal. S pomočjo tov. Arbanasa - Gigija se je povezal tudi z duhovniki v Hrušici in predstaimiki narodno osvobodilnega gibanja v Pulju. Tako je že leta 19hi. prišlo do prve povezave z istrskem narodno osvobodilnim pokretom. Začetne akcije 1. 1941 Bilo je za časa razprave proti Pinu Tomažiču in tovarišem. OF si je prizadevala z vsemi silami poudariti veličino teh herojskih prvih predhodnikov OF na Pomorskem. Kljub temu, da je M ves Trst v pripravljenosti ki se da primerjati le z obsednim sta-njem, kljub mitraljezom na javnih trgih in podvojenim patruljam je bilo razdeljenih I. bra 10.000 letakov z osnovnimi petimi točkami OF in pozivom za posojilo svobode, z objasnilom pomena tržaškega procesa svobodo slovenskega ljudstva, se bliža, in s pozivom Italijanom, naj olajšajo svojim oficirjem in vojakom prehod v partizanske vrste- Važnost teh prvih akcij OF je razvidna iz dejstva, da so poslali iz Italije v Trst še eno celo brigado policijskih agentov in eno legijo črnih srajc v ojačenje fašistične oblasti. Tudi OVRO in civilno policijo so znatno ojačili. Po vseh teh naporih je uspelo fašistom 16. decembra aretirati dve skupini. Prvo z Ernestom Arba-nas - Gigijtm in drugo s tovarišico Zoro Perello na čelu. Kmalu je bil zajet tudi tov. Oskar Kovačič. Obsojen je bil na trideset organizacije. V Skednju je nastal tudi prvi delavski odbor, ki je bil osnova poznejšim tovarniškim odborom in prvo najživahnejše središče delavskih aktivistov. Glavno delo organizacije je obstajalo v zbiranju fondov in materiala za partizane. Prišlo pa je tudi že do prvega večjega propagandnega in obveščevalnega dela. Tako se je razvijala organizacija do poletja 191,2., ko so pričele zopet množične aretacije in je bil zajet tudi tov. Čotar Karel. Delo je oživelo s prihodom tržaškega partizana Pepija Udoviča - Nina. Gibanju se je pridružila tudi jaka skupina italijanskih antifašistov središča, Sv. Jakoba in Skednja. ... Novembra 191,2. se je ustanovil okrožni odbor pod tajništvom tov. Blaža. Člana tega odbora sta bila še tov„ Stane Bidovec - Nan-do in Udovič Nino. Decembra je štel Trst že okrog 30 aktivnih odborov OF. Tako se je v zimi 191,2.-1,3. ustanovila SPZZ in ZMS s svojimi prvimi odbori pri zgornji Sv. Mariji Magdaleni, oziroma pri Sv. Jakobu, Sv. Ivanu, v Skednju in Rojanu. V središču pa je bil posebno delaven itali-jansko-slovenski mladinski odbor, ki je imel v glavnem obveščevalne in kurirske naloge. U-stanovili so se po iniciativi tov. Bidovca tudi odbori trgovcev, intelektualcev, šoferjev in mizarjev. Najuspešneje je deloval od- 11 Med največje pridobitve delovanja OF in tega sporazuma pa spada ustamovitev odborov «Delavske enotnosti», ki so spojili v trden enoten blok italijanske tn slovenske delavce. Program odborov Delavske enotnosti (Comitati U-nitd Operaia) pod vodstvom triadama tov. Franca Mezgeca in tov. Franca Lipovca — Tineta je obsegal sledeče točke: 1. politična izobrazba delavstva, 2. kampanja za mobilizacijo delavcev v partizanske edinice, 3. sabotaža vseh vrst. V uHci Bellosguardo so fašisti ustanovili inšpektorat Collottije-vih sadističnih mučileev, ki so v svoji krutosti tekmovali z gesta-pom. Padali so novi *» novi tovariši, na njihova mesta pa so prišli drugi in organizacija OF se je krepila iz dneva v dan. Aretiran je bil Stane Bidovec s štirimi tovariši, aretiran je bil Ivam Zol, v Bošketu je padla herojska italijanska aktivistka Alma Vivoda iz Sv. Barbare pri Miljah, v junaški borbi v ulici Tigor je padel kot žrtev izdajstva tudi novi sekretar mestnega odbora tov. Franc Medved. Toda iz dneva v dan se je Sirila in krepila OF v Trstu. Novi mestni sekretar, znani organizator kozarske vstaje in IX. korpusa Branko Babič — Vlado postal član pokrajinskega odbora. Z njegovim prihodom se je delovanje OF v Trstu podvojilo. Podvojila se je tudi splošna napetost ozračja po invaziji zaveznikov v Sicilijo. Zopet so se množile aretacije, mučenja in herojske žrtve. Kmalu sta preostala z vsem bremenom na ramenih samo Se dva člana mestnega odbora OF: Branko Babič in Danilo Pilat. Dače je odšel - zločinska banda je ostala na oblasti Z vsemi napori sta poskušala vzdržati povezavo poedinih težko prizadetih odborov, ko je prišla vest o padcu fašizma. 25. julija 191,3. Toda že naslednji dan je prišlo razočaranje. Vojna je trajala dalje, borci za svobodo so ostati v zaporih, pred katere so stari oblastniki m nosilci nasilja postavili še mitraljeze. V Sloveniji, Dalmaciji in Cmigori so ostale Se nadalje italijanske okupacijske čete. Množica je odprla oči: stari oblastniki so samo spremenili krinko, da jih ne bi odnesel vihar poraza. Suženjstvo je trajalo dalje. Tako je prišel 8. september. Nove množične manifestacije, gospodje starega nasilja pa so ostali na svojih položajih. Zaman so zahtevali delavci Franc Stoka — Rado, Giordano Pratolongo in Alojz Frau-sin — Franc, ki so se vrnili fe internacije, orožja za borbo proti Nemcem. Z raznimi izgovori so jih odbijali. Pričeli so se vračati razoroženi italijanski vojaki iz Jugoslavije tn Tržačani so strmeli. To je io-rej maščevanje jugoslovanskih «barbarov»t Po vseh mukah, ki so jih pretrpeli od te vojske, so pomagali vojakom še pri povratku v domovinol Mestu pa so se bližate nemške čete. Ko stan fašistični in sedaj lažni demokratski oblastniki še niso hoteli odpreti vrat prenatrpanih tržaških političnih zaporov, so jih odprle tržaške množice na juriš. Prišli so Nemci in pod njihovim varstvom so fašistični valpti ponovno pričeli zapirati povratnike iz zaporov in konflnacije. Zato so začeli antifašisti množično odhajati v partizane. Del je odšel na Kras v tržaški udarni bataljon, del v istrsko brigado pod poveljstvom Ivana Zola, del pa v Furlanijo, kjer se je ustanovila brigada Garibaldi. OF je pošiljala nove m nove formacije v gore; treba je bilo novih in novih vodičev in povezav, po veliki nemški ofenzivi se je pretrgala zveza med pokrajinskim odborom OF in tržaško organizacijo. Iz tega razloga je odšel tudi tov. Babič na osvobojeno ozemlje. Polkovnik Bowman dane3 ni hotel sprejeti delegacije podpisanega odbora, ampak jo je napotil k podpolkovniku Robertsonu. Ta ji je izjavil, da je ukrepe, proti katerim se pritegujemo, podvzel sam vsvoj-stvu namestnika polk. Bowman-a in v skladu z ukazom višjih oblasti. Zahteva delegatov, da bi sami pojasnili višjim oblastem svoje poglede in razloge, je bila gladko odbita. Tedaj so delegati izrazili, da se čutijo gloioko užaljene zaradi odrekanja najosnovnejših svoboščin, za kaiere se je to prebivalstvo borilo, prelivalo svojo kri po ulicah Trsta, osvobojenega z njegovim sodelovanjem in žrtvami. Sedaj je prišlo do največjega nesmisla. Zavezniki bodo celo prebivalstvu pokrajine katero dnevno dobavlja mestu mleko in zelenjavo, zabranili prihod v Trst 1. maja, kot je zatrdil podpolkovnik Smuts. G. podpolkovnik Robertson je očividno zamenjal dvoje različnih dejstev. Izjavil je, da so se tudi zavezniki borili za mesto Tr3t. Po našem pojmovanju jim gre zasluga in slava, da so se torili za svobodo, medtem ko se je naše prebivalstvo razen za svobodo borilo tudi za svojo zemljo in mesto. Ta krivična in protidemokratična prepoved je globoko vznemirila vse slovansko - italijansko protifašistično prebivalstvo Julijske krajine. Podpisani odbor, tolmač velikega nezadovoljstva ljudskih množic je spričo nerazumljivega vedenja zavezniških upravnih oblasti naslovil na gospoda podpolkovnika Smuts-a in gospoda polkovnika Bowman-a protest, čeprav je ta protest že objavilo mestno časopisje, smatra odbor vendarle za potrebno, da Vam ga, cenjeni gospod general, predloži da bi ga z Vasšm velikim čustom pravičnosti in pravice lahko preučili. Odbor OPOZARJA da Je prvi maj dan osvoboditve Julijske krajine po IV. Jugoslovanski armadi ob bratskem sodelovanju ljudstva, ki se je uprlo z orožjem v roki. Zato je tem bolj očitno neumestna odredba podpolkovnika Smuts-a, PRIBIJA, / da je omenjena prepoved v živem Tito, ki določa absolutno svobodo prehoda in kretanja med eno in drugo zasedbeno cono. IZJAVLJA, da nerazumljiva prepoved pomeni žalitev vseh ljudskih množic, predvsem. pevskih in telovadnih zborov, in kot taka vzbuja v že itak napeti situaciji vznemirjenje. ZATO ODKLANJA vsako odgovornost za vse, kar bi se utegnilo pripetati v zvezi z ukrepom Z.V.U. glede proslave 1. maja. ZATO PREDLAGA vse to vprašanje v Vašo preučitev in zahteva, da se ukinejo vse o-mejitve ljudsl-ih manifestacij, organiziranih na praznik, ki je bil vedno tako drag našemji ljudstvu, zlasti letos, ob prvi obletnici pri-dobljsne svobode. Smrt fašizmu — Svobodo narodu! KOORDINACIJSKI ODBOR Tržačani proti oviram za praznovanje 1. maja Po sto in sto protestih, ki jih je vzbudilo samovoljno vsiljevanje italijanskega praznika 25. aprila naši pokrajini, po vseh sto in sto protestih, ki so v zadnjih dveh dneh prilili zaradi omejevanja pri praznovanju 1. maja in predvsem zaradi dopuščanja, da bi tudi ta praznik izkoriščali v svoje vojnohuj-skaške namene fašisti okrog tukajšnjega CLN, smo danes prejeli kopije novih 11. protestov zaradi postopanja ZVU. Od teh so poslali dva nameščenci tn delavci ACE-GAT, prebivalci Lonjerja in Kati-nare, Sv. Alojza in vaščani Gro-pade, 3 proteste so vložili nameščenci umobolnice, 1 protest proti omejitvam praznovanja 1. maja, delavskega praznika in praznika osvoboditve Trsta, pa so poslali prebivalci V. okraja, Konkonela, Sv. Ivana, Skorklje in Ljudskega vrta ter delavci in nameščenci tvrdke Faccancni in Arsenale Trie-stino. «Po 25 letih prvič praznujemo 1. maj...*, beremo v mnogih protestih. sCetrtstoletje naše prebivalstvo ni moglo praznovati tega velikega mednarodnega delavskega praznika■ In zdaj, ko si je po toliki krvi priborilo ljudstvo pravico, da ga praznuje... še sedaj bi mu ga hoteli omejevatit Protesti jasno ka- žejo, da ljudstvo podobnih ukrepov nasprotju z dogovorom Alexander- ne m0re imeti za demokratične. PARIŠKA KONFERENCA Za nadčloveškimi, krvavimi žrtvami je rastla OF Jet ječe in o ječi podlegel nečloveškemu ravnanju fašističnih, valptov. Januarja 1942. so ujeli fašisti tudi Leona Kovačiča s petintridesetimi glavnimi funkcionarji tržaške OF. Osvobodilno gibanje Je pretrpelo hud udarec, a že je prodrlo v množice tržaških Slovencev in delavstva, katere jo herojsko vedenje komunistov na traškem procesu vzbudilo k novemu poletu v boju proti fašizmu. 15. februarja sta prispela v Trst Darko Marušič - Blaž in Albin Cotar - Karel. Z njunim prihodom se je znova okrepila in razpredla po prejšnjih aretacijah težko prizadeta tržaška organizacija OF. Hitro so vzrasli novi odbori pri Sv. Jakobu, v Skednju, Barkovljah, na Kolonkovcu in tudi v samem središču mesta. Vedno večji je postajal zdaj polet bor OF v Skednju. Tov. Zora I-vančič - Marjana, ki je vodila osrednje skladišče, je ustanovila tudi nova okrajna skladišča in nove poti za oddajanje blaga partizanom. Kako koristen je bil ta ukrep, je postalo razvidno šele po aretaciji tov. Marijane v decembru 1942. Decembra 1942. se je tudi tržaška federacija KPI pod vodstvom Vincenca Marcon Da Villa, Ri-nalda Rinaldija in Cezarja Gorjana v celoti priključila delovnemu programu OF s sledečimi glavnimi točkami: 1. enotna brezkompromisna borba proti fašizmu, t. množičen organizacijski sistem s prodiranjem v najgloblje ljudske množice preko okrožnih odborov in na borbenem terenu, 3. borba proti oportunizmu, 4. aktivizacija samih odborov. Nemška ofenziva je propadla, in partizanska vojska je ohranila svojo moč. Iz dneva v dan se je jačala organizacija OF. Priključil se ji je narodni svet slovenskih intelektualcev pod vodstvom tov. dr. Ferfolže, dr. Jeriča in Mihelčiča, razmahnila se je ZSM pod vodstvom Vlade Sebek in SPZZ pod vodstvom Valerije Kocjančič. KPI je ustanovila tudi v Trstu sDifesa della Donna* pod vodstvom tov. Petracco in Cataluzzi ter «Fronte della Gioventu* pod vodstvom Sergeja Crmelja. S povečano delanmostjo pa se je tudi ojačil fašistični teror. Zopet so padali najboljši. V Ravensbrilcku je umrla tov. Marija Dobrovnik iz ulice San Nicold 30, ki je dala prenočišče več kot sto tovarišem. Padel je Kolarič Božo, vodja GAP, v via Ghega 30 končale kot talke Zorka Germek, Laura Petracco in Ardenia Zancolich, Gigetto Ca-tarucci so zažgali v rižarni, Silvan Petracco je bil obešen s talci na Proseku, Sergej Čermelj je padel v borbi na trgu Impero. Pod vodstvom Franca Stoke, Solierija Marina in Destradija Gigija se je oživelo delo Delavske Enotnosti. Giorgio Jaksetich, Lino Zocchi in Marina Bernetich so okrepili vodstvo italijanskih partizanov. Tov. Vratuša Vran je c imenu OF dosegel s CLN za severno Italijo v Milanu sporazum, po katerem je italijanski CLN za severno Italijo pozval Italijane Julijske krajine k sodelovanju z OF in Titovimi partizani. Prinašamo samo en stavek iz tega razglasa: «Italijani Julijske krajine, usta-ovite takoj brez o-klevanja po vseh središčih vaSe narodno osvobodilne odbore In ustanavljajte antifašistične itali-jansko-slovenske in italijansko -hrvatske odbore, ki ne bodo imeli somo naloge organizirati borbo proti skupnemu zatiralcu, ampak tudi spraviti v sklad interese o-beh narodov! Tržaški CLN Je od v.ega početka sabotiral borbo proti fašizmu Tržaški CLN pa se ni nikoli držal navodil CLN-a za severno Italijo in niti v najmanjši meri uresničil tega sporazuma. Edini, ki se je držal tega sporazuma, je bila KPI. Zaman so poskušali predstavniki OF na skupnih sestankih s predstavniki tržaškega CLN-a prepričati jih o potrebi sodelovanja in borbe proti fašizmu. CLN je sabotiral in onemogočal vse te poizkuse. Znova in znova so padali vodilni kadri organizacije, znova in znova so jih nadomeščali novi. Organizacija se je večala in krepila nad grobovi svojih najboljših. Zadnji polet je dobila osvobodilna borba po prihodu Rudija Uršiča - Karla, z združitvijo KPI in KPS v Trstu ter ustanovitvijo novega mestnega odbora s sekretarjem Uršičem. Precejšen doprinos k političnemu razmahu je dala tudi ustanovitev Komande mesta Trst in prihod njenega komandanta Martina Grajfa -Rudija, glavnega organizatorja poznejše splošne vstaje v Trstu. Prišli so odločilni dnevi one zadnje obletnice OF v tej vojni, oni 21. april, ki je že bil ves v znamenju splošne vstaje, OF v Trstu je doživela svojo veliko preizkušnjo in svoj veliki dan — osvoboditev in 1, maj. Preučevanje italijanske mirovne pogodbe Pariz, 27. AFP. — Sestanek štirih zunanjih ministrov se je pričel pod Bevinovim predsedstvom včeraj ob 16. uri in se končal ob 19.40-Po konferenci ni bilo izdano nobeno poročilo, zvedelo se je pa, da je konferenca prešla na preučevanje italijanske mirovne pogodbe. Poprej ni točno določila svojega delovnega reda. Konferenca je dosegla zgolj sporazum o nekaterih predhodnih točkah dnevnega reda in je nato pričela preučevati poglavje reparacij. Sovjetsko stališče je znano: ZSSR zahteva 300 milijonov dolarjev na račun reparacij. ZDA menijo, da je treba predvsem oživiti gospodarsko življenje, kar bi reparacije ovirale. To stališče ZDA podpira Velika Britanija, Zdi se, da poskuša Francija zbližati ti stališči, pri tem pa se noče odreči svojim pravicam do morebitnih reparacij Zvečer se je izvedelo, da je konferenca sklenila imenovati odbor strokovnjakov, ki naj preuči, ali je Italija v stanu plačati reparacije. Povabilo Italiji, naj pošlje predstavnike, ki bodo zagovarjali njeno stališče, še ni pereče. Poročilo strokovnjakov o Trstu in JK še ni bilo predloženo. Pač pa so ss sestali včeraj predpoldne člani komisije, ki so obiskali Trst in JK, da bi dokončno sestavili poročilo. Konferenca je prejela spomenice dežel, ki se konference ne udeležujejo, ki pa so zainteresirane; tako memorandume Italije in Češkoslovaške, ki zahteva popravek meje proti Nemčiji. Konferenca se razvija v mirnem ozračju. Pripravljalna dela namestnikov zunanjih ministrov Pariz, 27. AFP. — Namestniki zunanjih ministrov so se sestali danes predpoldne v Luxemburški palači in pripravljali delo za Bvet zunanjih ministrov, ki se je sestal ob 16. uri. Na včerajšnjem sestanku so sestavili seznam 11 ali 12 točk italijanske mirovne pogodbe, o katerih se septembra v Londonu niso mogli nikakor sporazumeti. Razen tega so določili prednost za Jfiri izmed teh vprašanj, zlasti za reparacije ter Trst in J K. Glede reparacijskega problema je bila dosežena začasna rešitev z imenovanjem odbora strokovnjakov, ki naj ugotovi plačilno sposobnost Italije. Logično so torej morali danes popoldne zunanji ministri razpravljati o vprašanju Trsta in JK. Razmejitvena komisija, ki še ni dokončala svojega poročila, se ja sinoči vnovič sestala. Toda poročilo še ni pripravljeno. Morda so zadnji čas to sporočili namestnikom. V teni primeru je moral Svet danes popoldne razpravljati o kaki drugi točki italijanskega problema. Izdelava podrobnega načrta mirovne pogodbe z Italijo Pariz, 27. - VZN — Vprašanje o izdelavi podrobnega načrta za mirovno pogodbo z Italijo je glavna točka vse konference zunanjih ministrov. Glavne točke italijanskega vprašanja, ki jih zdaj preučuje skoro 100 izvedencev, so: L meja med Italijo in Francijo; 2. prihodnost italijanskih kolonij s Tripolitanijo vred; 3. reparacije, ki bo morala Italija plačati; 4. prihodnost Visokega Poadižjaj 5. italijanska meja z Jugoslavijo, s posebnim vprašanjem mesta Trsta in pristanišča; 6. prihodnost dodekaneških otokov; 7. število italijanskega vojnega brodovja. Ameriški, sovjetski in francoski zunanji minister se bodo posvetovali jutri s svojimi vojaškimi, pomorskimi in političnimi svetovalci glede mirovnih pogojev, ki so jih predlagali za Italijo, medtem ko bo odpotoval angleški zunanji minister Ernest Bevin z letalom v London na 24 urni obisk. Medtem ko se 4 odposlanstva, ki štejejo približno 400 članov, pripravljajo na tri tedne intenzivnega dela, pripravljajo delavci v notranjosti zgodovinske Palais du Luxemburg, kjer se sestajajo delegati, druge dvoran« za plenarno mirovno konferenco, ki se je bo udeležilo 21 drSav in katera bi morala biti po končanem setstanku zuananjih ministrov. PRIMORSKI DNEVNIK 28. aprila 19^ Zločinsko početje skvadrisiov po tržaških ulicah Sinoči okrog 19.30 ure se je skupina kakih sto italijanskih fašističnih razgrajačev pripeljala do Bar-kovelj s tramvajem in se napotila proti gostilni «Miramare». Neki »tar šovinist iz južne Italije jih je vodil. Del skupine je ostal pred gostilno, ostali pa so vdrli v prostore in tam vse razmetali. V gostilni je bila lastnica, s hčerko in neko drugo znanko. Pri gostu Francu Oernjavi so izvršili osebno preiskavo in iska-h rdečo zvezdo. Zagnali so se nato proti 28. letni hčerki in vihteli proti njej stolico. Razbili so mnogo kozarcev, šipe na vratih in steber r.a glavnem vhodu. Nato so vsi skupaj nadaljevali svoj vandalski pohod in razbili o-sem dvojezičnih tabel. Ob 19.40 uri so ti kriminalci napadli čevljarja Ludvika Žerjala, ga ranili z nožem ter ga tolkli pO glavi s pestmi in z lesenimi kiji. Žerjala so morali prepeljati z rešilnim vozom Rdečega križa v bolnico. Nato so se fašisti ob prepevanju pesmi, ki sramotijo Slovence in poglavarja Jugoslavije, vrnili v gostilno «Miramare», kjer so zopet razbijali, kar jim je prišlo pod roke in troeili letake. Sinoči okrog 21. ure je skupina kakih dvajsetih Italijanskih šovinistov snela v ulici L. Ricci dvojezično tablo • trgovine z ogljem Antona Floridana. Nato so se podali pred gostilno Medica v isti ulici, da razbijejo šipe. Pred vrati je stala gospodinja in se Jim uprla. Eden Izmed fašističnih razgrajačev se je zadrl: «Ce ne bi bila na vratih ta <^iava>, bi bile sedaj te vse šipe razbite*. Drhal se je nato ob divjem rjovenju podala v ulico Marconi, kjer to razbili šipe v pekarni Makovec. Nato so v isti ulici sneli tablo z dvojezičnim napisom v trgovini z ogljem Vladimirja Juriševiča, Ne. kateri delavci, ki so bili tam navzoči, so to početje ostro grajali. Ko so se pozneje gruči pridružili še drugi fašisti, so napadli dva delavca, ki sta prej protestirala. Enega so s pestmi udarili po glavi, drugega pa so tolki po glavi z lesenim kijem in ga hudo ranili. Prišel je nato agent civilne policije in aretiral nekega moškoga, ki so mu ga označili fašistični razgrajači. Kmalu nato so v isti ulici ljudje opazili, kako Je podivjana gruča kakih tridesetih fašističnih razgrajačev, od katerih so imeli nekateri okoli vratu belo-rdeče-zelene zastave, drla za nekim mladeničem, ki je pred njimi bežal. Rjoveli so: «Da-ghe ai s’ciavi, viva l’Italia». Za to drhaljo sta se pripeljala na policijskem avtomobilu dva policista in en civilist. Pred vojaško bolnico v ulici Fabio Severo so policisti aretirali mladeniča, ki jim ga je oznanil omenjeni civilist. Kmalu nato so ljudje, ki so šli po ulici Vlcolo deirOspedale Militare, Bližali v isti ulici kakih deset stre. lov. MOS protestira n „Roma-doma Te besede so se viasih bohotile po naiih Miah, v grozeč opomin vsem onim, ki bi se drgnili dvomiti v prirojeno modrost tn moč degeneriranih potomcev oeearskega Rima, Gosi>odujoči Rim je konfal kakor Ezopova žaba; razpočil se je in njegov smrad le danes zatemnjuje pamet nepoboljšljivih pri statev rimske im-imptnalistične brezglavosti. Primeri njihovih *Junaikih» podrt-gov zlasti v Trstu, Gorici in Pulju, kjer ta golazen ie vedno vedri v senci dobrohotne Zavezni-Ike vojaike uprave in sanja pri belem dnevu, so, zlasti zadnje čase, na dnevnem redu. Njihov osleparjeni trd se prav posebna znaia nad dvojezičnimi napisnimi deskami, stohcami, kozarci, steklenicami in podobno posodo nekaterih javnih lokalov, ne morda zato, ker je tam vino cenejie, postrežba tofnejia, prijaznost doma; ne, ampak le zato, ker je lastnik bodisi Slovenec bodisi trla-iki Italijan, ki je ie v otroikih letih zavijal po kraiko, bodisi oe-lo Llalijan., ki se ogreva za bratstvo med Italijani in Slovani ter nosi na prsih rdečo, peterokrako zvezdo, Kaji Oromska strela! Tu, v Trstu t Ce kdo izmed omenjenih *Junakov» zagleda rdeio, peterokrako zvezdo, ga zapusti ie tisto malo pameti, ki mu jo je biagonepokojni duče pustil le, da je mogel ostati pokoren sluga njegove cesarske ambicije. 8io transit gloria mundi. Tako mine slava sveta, prav i modri is-rek. Re* je, kar pa ostane, je smrad falistifnega skvadrizma, ki mu dosedanji postopek zavezniških sodili in »puracijskih komisi) ne bo mogel nifcofl do H-vega. Zavezniški vojaSki upravi Gospodu polk. Alfredu C. Bovomanu, JAGD, višjemu častniku za civilne zadeve Trst, Osvobodilni svet za Trst se sklicuje na številna opozorila in proteste, ki so bili z njegove strani kakor tudi s strani političnih organizacij in prebivalstva ponovno naslovljeni na Zavezniško vojaiko upravo zaradi neprestanega razbijanja po javnih lokalih, sedeZih antifašističnih organizacij ia zaradi oboroženih napadov, ki jih celo ob belem dnevu vršijo nove fašistične tolpe, katere pred brezbrižnimi očmi civilne policije in tudi z njenim sodelovanjem strahujejo antifašistično prebivalstvo. Včerajšnji napadi fašističnih tolp v Barkovljah in na kulturni krožek v Vicolo deirOspedale Militare tvorijo načrtno nadaljevanje oborožene teroristične kampanje, ki v našem mestu zavzema obliko in obseg, ki se da primerjati z najtemnejšimi dnevi fašističnega vladanja la ki predstavlja žalitev za vsako civilno uprava Osvobodilni svet za Trst čuti dolžnost, da opozori Zavezniško vojaško upravo, da se s tem, da Jo prevzela zaupniško upravo te pokrajine, ne more izogniti odgovornosti za javni red in za prebujenje fašističnega terorja v pokrajini pod njeno upravo. Prebivalstvo, kateremu Je bila odvzeta vsaka možnost obrambe, Je izpostavljeno na milost in nemilost oboroženim fašističnim tolpam, katere dnevno ustrahujejo mesto. Osvobodi’ni svet za Trst vidi v takem načinu uprave faktor, ki utegne privesti do najtežjih posledic, ker prebivalstvo Izgublja sleherno zaupanje v upravne organe. Osvobodilni svet za Trst najostreje protestira proti takemu stanju in ponovno poziva Zavezniško vojaško upravo, da takoj p odvzame resne ukrepe za ukinitev terorja, ki ga izvajajo omenjene tolpe. V nasprotnem primeru bodo menili, da Zavezniška vojagka uprava zavestno dopušča te metode, ki resno ograja jo varnost in mir tukajšnjega ljudstva, katero si želi samo dela in miru. Slov. narodno gledališče za Trst In Primorje bo zaključilo svojo letošnjo sezono z 0'Neillovo dramo «Ana Christie*, ki se bo uprizorila v ponedeljek dne 29. t, m. ob 20. uri v gledališču Fenlce v okviru prvo. majske proslave. Nastopijo: Star. čeva, Rakarjeva, Košič, Nakerst, Dežman, Rastre »c n, Valič, Fišer in Maršlč. Režira Košič, lnscenira slikar Hlavaty, inscenacija izdelana pod vodstvom slikarja Cesarja.. Predprodaja vstopnic v knjigami Stoka, ulica Milano 37. Poziv vsem pevskim zborom Vsi oni pevski zbori, ki so se javili za sodelovanje pri proslavi 1. maja v Trstu, so naprošenl, da pridejo gotovo 1. maja ob 8. url zjutraj na stadion pri Sv. Ani zaradi skupne vaje. Opozarjamo pevce In pevke, da nihče ne bo mogel nastopiti pri popoldanski proslavi, kdor ne pride k pevski vaji. Dopoldne se bodo pri vaji delile pevcem posebne značke, brez katerih ne bo imel nihče vstopa na pevsko tri-buno. Lproslava i. majaJ Program proslav 30 april« in 1. maja Dne 30. aprila - ob 20.30 url velika baklada petih povork po določenih ulicah. Ob 22. uri bo v gledališču Fenice fizkulturna akademija telesnovzgojnega druStva »Udarnik* tz Ljubljane. Dne 1. maja - ob 6. uri budnica po mestu z godbami; ob 6. uri generalna skus’nja fizkulturnih skupin na igrišču pri Sv. Soboti; ob 9. url prvomajske povorke po določenih ulicah proti trgu Unl-ti, kjer bodo slavnostni govori za proslavo 1. maja; ob 15. uri fizkulturni nastop na IgrlSču pri Sv. Soboti; ob 17. uri veliki množični pevski koncert slovenskih in italijanskih pevskih zborov na igrišču pri Sv. Soboti. Zvečer bodo v sledečih krajih prireditve na prostem: cona igrišča pri Sv. Soboti - gostilna ex Subietta, dvorana igriiča pri Sv. Soboti; Kolonkovec - gostilna ex Soči, gostilna Kačun, gostilna Sorda; Zavije - kulturni krožek «Da-cijo»; Skedenj - kulturni krotek «Col», Rlkreatorlj, dvorana kino Roma, sedež SIAU; Sv. Jakob -kulturni krožek v ulici Caprln, trg Giulianl, trg Garibaldi; Mon-tebflllo - gostilna Cebulec, trg Foraggi, gostilna Loyec, kulturni krožek »Tomažič*; Sv. Ivan -kulturpi krožek »Škamperle*, gostilna Suben; Opčine - kulturni krožek. Splošna navodila za izvedbo prostih vaj Da bodo proste vaje čim lepše izvajane, morate paziti na pravilno izvedbo posameznih gibov. Paziti treba na dilio glave, ki naj bo pokoncu. Roke držati stegnjene, dlani napete, prste skupaj. Predročenja in odročenja morajo biti vodoravna In v višini ramen, odrečenja gor v kotu 45 stopinj gor. Pri varočenju naj bodo roke vzporedno v Urini ramen in pogled gor. Razkoračne stoje morajo biti široke, izpadi nizki, in predkloni globoki, zibi krepko izvajani. Pri odklonih ne se predklanja-tl, niti krčiti nog v kolenih. Pri odklonih z vzročeno desno oziroma levo roko odkloniti tudi glavo v smer odklona ln pogled dol. Pri ležnih oporah za rokami je pogled usmerjen naprej ln ne dol. V oporah čepno ne se pred-klanjatl in ne gledati v tla. Te-kovnl poskoki naj bodo živahni, prednoienja visoka. Sonožnl poskoki morajo biti ritmični. Posebno je potrebno paziti na kritje in ravnanje. Vsaki telovadec in telovadka mora stati točno na svoji znački. Telovadne skušnje dne l.maja Dne 1. 5 morajo biti vsi mladinci ln mladinke, ki bodo nastopili na telovadnem zletu, ob 5 uri ijutraj na stadionu Sv. Sobote. Pionirji ln pionirke morajo biti tstotam ob osmi uri. Skušnje za mladince in mlddinke bodo pričele ob 6 uri zjutraj, za pionirja in pionirke ob 9 uri zjutraj. Kdor ne bo navzoč pri skušnjah, ne bo mogel nastopiti popoldne na zletu. Učitelji in učiteljice bodo obvezno spremljali pionirje ln pionirke, ln bodo ves čas njihovega zadrževanja na stadionu pazili na nje. Sestanek Dne 29. aprila ob 20.30 uri se bodo vsi reditelji sestali na sedežih pododborov raznih rajonov za proslavo L maja. Informacijski urad aa prvomajske proslave Je v kulturnem krožku «R. Rinaldl*, ulica Caprin St. 6, telefon 90-769. Stanovanjski odsek koordinacijskega odbora antifašističnih organizacij za prvomajske proslave bo poskrbel, da bodo pod streho vsi aktivni udeleženci prvomajskih prireditev, in sicer telovadci in telovadke, pevci in pevke ter godbeniki. V ta na-meh morajo ti aktivni udeleženci prihajati v Trst v skupinah s svojimi reditelji. Kdor izmed njih spotoma ne bi prejel potrebnih navodil v zvezi z nastanitvijo, naj se po’ možnosti telefonsko, drugače pa osebno zglasi v informacijskem centru, via Caprin 7, Circolo dl coltura »Rinaldl*, telefon 90.769. Ravnati pa se Je treba točno ln disciplinirano po dobljenih navodilih ln se podrediti posameznim skupinam dodeljenim spremljevalcem, da na bi nastale nepotrebne zmešnjave. Telovadci, telovadke, pevci, pevke in godbeniki s področja tržaške ob"ine (mestnega centra, spodnje in gornje mestne okolice) se zglasijo dne 1. maja zjutraj po navodilih tehničnega odseka neposredno na stadionu pri Sv. Soboti. Isto velja za udeležence iz miljskega okraja, ki pridejo na stadion ali peš po cestah iz Zavelj ln Doline ali drugače k Sv. Soboti. OD TRIGLAVA DO JADRANA Dobra srca Matliek daruje 100 lir za naS. dijaka, 100 lir za sirote padlih partizanov, 100 lir za tisk. sklad, 100 Ur za S. R. K. Ob obletnici smrti Ruggiera in Albine Haas daruje Tončka Z. v počastitev njunega spomina za sirote padlih partizanov 200 lir. Ob poroki Silvane Tavčar in Cefrkota Suman iz Skednja so zbrali svatje 1200 lir za »Dijaško Matico*. Odbor se darovalcem naj-lepše zahvaljuje. Kazlje NABIRALNA • AKCUA Ta vasica je v teku Štiriletnega boja hudo trpela. Požgana je bila skoraj do tal že 1942. leta. Kljub temu, da vaščani žive *v pomanjkanju, so si odtrgali od ust živila in jih poslali v Trst za stavkujoče delavce. Nabrali so: 10 kg ječmena, 100 kg krompirja, 32 kg fižola, 4 kg testenin, 48 Jajc. Mladina pa je nekaj prispevala že v Svetovnem mladinskem tednu. Ker ni mogla v živežu, je zbrala 590 lir prostovoljnih prispevkov. Komen POŽRTVOVALNOST MLADINE V svetovnem mladinskem tednu sc je mladina komenskega okraja kot v vsaki prejšnji akciji in manifestaciji, zelo dobro izkazala. Najbolj se Je izkazala mladina iz vasi Vojščlca, Škrbina, Komen, zlasti pa iz Rihembecka, kjer je nabrala 703 lir prostovoljnih prispevkov za vojne sirote. V vsem okraju so nabrali za sirote skupno 3496 lir in 100 din. Kostanjevica UDARNIŠKO DELO MLADINE Mladina iz Kostanjevice Je Sla 24. aprila ponovno na udarrISko delo. Pomagala Je na polju Blaži-čevl družini, ki nima delovnih mo-JU. Gospodar, edina delovna moč 1-rl hiši, Je kot star aktivist, mno. to delal v osvobodilnem gibanju ln 'Je sedaj bolan. Tega dela se Je udeležilo 14 fantov in deklet, ki so v enem dr.cvu obdelali njivo ln jo posejali s koruzo. Mladina je med delom v dobrem razpoloženju prepevala borbene penni, da so se 6ule daleč v Benečijo, Tudi mladina Iz Petravna Je na enak nafln priskočila na pomoč revni družini, ji obdelala ln posejala njivo. Postojna ZASTOPNIKI LJUDSKIH SO DlSC ZBORUJEJO Dne 25. t. m. so se zbrali v prostorih okrožnega ljudskega sodišča zastopniki ljudskih sodišč ln razpravljali o glavnih vprašanjih sodstva pod pogoji ljudske oblasti. Sprejeli so vrsto 9klepov, ki bodo pripomogli k temo, da bo sodstvo postalo v celoti organ osnovnih ljudskih množic za zaš”ito prebivalstva in najmočnejše orožje proti tistim, ki bi skušali ljudstvo kakorkoli ovirati, ali pa mu škodovati. TRST K U U R 99 ANA CHRISTIE Eugene 0'Neill K premier! t ponedeljek 29. t. m. ob 20 url zvečer v gledallSCu ..Fenlce" Sugene 0’Neill je eden izmed največjih živečih dramatikov v Ameriki. 48 letnega so leta 1936. nagradili z Noblovo nagrado. V _ proslavo tega svetovnega priznanja njegove umetnosti so v Btok-holmu uprizorili njegovo trilogijo: tMourning becomes Blectra* (Bhktra v črnem). Značilno je, da je to menda edini primer, da ga je obenem Amerika kar trikrat nagradila s Pulitzerjevo nagrado. Prvit leta 19t0. za dramo *Beyond the Uorizon», drugič 19»t. za €Ano Christie», umotvor, ki je v filmski predelavi nudil priliko dreti Garbo, da je uveljavila svojo umetnost in dobila žargon »a vižje polete, tretjin leta 19t4. za *8trange Interlude». O 0’Neillu se lahko reče, da je bil rojen na odru in nekoč bi ga bili nazvali: egledoližko detet. Rodil se je v središču New Yor-ka, v Barett - Homu, na oglu Broadvoaga in 43. ceste I8treet), Njegov oče James 0’Neill je bil igraleo, ki se je mnoga leta specializiral v vlogi grofa Montecri-sta. Mladega 0’Neilla so poslali eno leto na Princetovo univerzo, Hjer so ga izključili. Stopil je v službo pri neki trgovski tvrdki, kjer pa ni dolgo vztrajal, ker ga je zamikalo morje, od katerega je črpal nepreoernIjive izkuinje za pozne j ta dela. Pozneje je bil reporter, a je začel hirati. Ko je bil sprejet v sanatorij, je za časa bivanja v njem zbral gradivo za dramo o tuberkolozi. V drami tAna Chrislie» nam Zabavni ve^er v Koionjl Danes ob 18.30 uri bo v blvSi šoli na odprtem v Kolonji zabavni večer kot po navadi. Pevski koncert prosvetnega društva „S. Škamperle14 Prosvetno društvo »S. Škamperle* bo dne 4. maja priredilo v dvorani Doma pristaniških delavcev v Trstu svoj prvi pevski koncert. Nastopilo bo 80 pevcev ln pevk, ki že dolgo časa vadijo izbran spored. Pevski koncert bo na dostojni umetniški višini in bo nudil užitek tudi najbolj razvajenemu ušesu. Pevovodja zbora jo glasbenik Fr. Venturini. Enotni sindikati Sindikat kovinarske stroke. Delavci velike ln srednje industrije, ki so bili odpiljeni z dela od 11. t. m. naprej, naj ne sprejmejo likvidacije ln naj ne dvignejo delavske knjižice vse doslej, dokler se ne zaključi reden postopek. V ponedeljek, 29. t. m. ob 18. uri bo v ulici Imbriani 5. I, soba 12, zborovanje delavccv kovinarski ga obrtništva sledečih strok: kovači, inštalaterji, kleparji, varilci, elek-tricistl, kolarji, pokromovalcl, avto-mobiliski mehaniki, vozači, tehtnl-čarjl, kurjači ln mehaniki. slika življenje na morju, trdo Življenje mornarjev, ki jih ta »satan morje» uničuje, potaplja, pogublja in vedno znova vabi in kliče nazaj. Vitek in osnova drame pa je tragedija Švedskega dekleta Ane Christie, Merke kapitana Chrisa, ki objadra vsa morja in le redko ebiiče Švedsko. Zato zapusti Anina mati Švedsko in se preseli z malo IS letno hčerko Ano v Ameriko na farmo k sorodnikom, Id ati umre v Ameriki, oče Chris je nekje daleč na morju. Mladoletna Ana je izpostavljena najhujSimu izkoriščanju molkih, eden izmed sorodnikov jo brutalno in nasilno izrabi-Duhevno in telesno strta zbeži s farm« v mesto, kjer pa ji spet moSki ne dajo miru; Se globlje pada ter končno zaide v Javno kilo. To umazano in nečisto litv Ijenje se ji studi. Oče, kapitan Chriz, niti ne sluti, kako itraino življenje živi njegova hči, Ana pride k očetu na barko, tam spozna irskega kurjača Mata, M te vanjo zaljubi na prvi pogled. A-na prvič občuti ljubezen; vsa J* Ob 18.30 uri bo sestanek tiskovnega odbora kovinarske stroke zaradi poročila o tovarniškem sten-času. Ob 19. uri bo sestanek dlrektlv-nega sveta. Ob 19. url bo prvo zborovanje kovinarske volivne komisije zn kongres. V torek, dne 30. aprila ob 18. uri bo sestanek posvetovalne komisije kovinarskih nameš6encev. Vsi delavci delavnic majhne kovinarske industrije, ki so bili odpuščeni z dela v času prepovedi odpuščanja, so vabljeni na sindikat kovinarske stroke ulica Imbriani Št. 5, I. Poverjeniki delavnic majhne kovinarske industrije ib vabljeni na druStvenl sedež v uradnih urah zaradi važnih sporočil. Poverjenike sledečih delavnic vabimo v ulico Imbriani 5, I. zaradi dviga enega nakazila: Fasana in PalSič, Vlzzl, Pogge, Marijo Dobrll-la, Masslmo Ferjani, Cassanego, Nello Campanl, Fabbrlca ltaliana magnottl Marelli, Valles, Attllio Solila Iti, Emanuele Wang. Prehrana Dodatna iivi'a za delavce. Delavci. tki Imajo dodatne živilske nakaznice za mesec april, lahko dvignejo od 29. t. m. naprej po 600 g testenin. GOBICA Plašil in zračnice v prosti prodali Trgovska, Industrijska in poljedelska zbornica v Gorici sporoča, da je ukinjena zapora za kolesne pnevmatike. Ostane pa nadalje zapora nad cenami, ki so določene, kakor sledi: 26, 28 brez ventilov 137 lir, balon skl plašči 594 lir, plašči za prevozna kolesa t vozičkom 695 lir, isti plašči, močnejie vrste, 760 lir, zračnice za te vrste koles 180 lir. spremenjena. Prvič v življenju ljubi, preprost mornar jo iskreno in polteno prosi za roko. Oče tej zvezi nasprotuje, ker sovrali morje in mornarstvo. V ostrem, dramatičnem prepiru izbruha A-na Christie svojo življenjsko tragedijo in tajnost. Omotično in porazno vplivajo Anine besede na Mata in njenega očeta Chrisa. Mat ne verjame Ani, da jo je morje očistilo, da ni nikdar rada živeto tistega nečistega življenja-V strastnem, divjem besu jo hoče ubiti, vendar se premisli, zbeži, da ne bo nikdar več videl njenega obraza, Ana zruSena ikti nad svojim uničenim življenjem. 8tari kapitan prekolne svet in morje, ki sta vsemu kriva. V nekaj dneh te Mat vrne; drama te bliža koncu in vižku. Na robu katastroft iele te pomirijo ttrasti in bolečine; dejanje se srečno in pretresljivo zaključi t tem, da Mat Ani vse odpusti. Kljub prosti prodaji ostane zadnja dodelitev še vedno pod zaporo, dokler ne bodo izčrpana izdana nakazila, to je do 15 maja. Novi kontingenti, ki pridejo v prosto prodajo, so zelo omejeni, zato pozivamo potrošnike, naj omeje svoje nakupe. Razdellevanfe otrobov Okrožni kmetijski odbol- javlja vsem živinorejcem, ki imajo krave in perutnino, da je na razpolago dolo'ona količina _otrobov. Nakazila je treba dvigniti na korru Roosevelt it. 5. - II. nadstr.. In sicer po naslednjem vrstnem redu: 29. aprila črke A ln B; 30 apr. C.; 3. maja D, E, F; 4 maja O. H; 6. maja I, K, L; 7. maja Mj 8. maja N. O. P; 9. maja Q, R, S; 10. maja T. U; 11. maja V, Z. j Še danes trde, da so ravnali prav! Tako pravijo Esposlto in pajdaši pred izrednim porotnim sodiščem * sedaj po tolikih žrtvah, tolikem trpljenju ln strašnem uničenja, ki so ga zakrivili V petek se je pred Izrednim porotnim sodiščem nadaljeval proces proti generalu Espcsltu in drugim častnikom. General Esposito Je na razpravi priznal, da je izročil SS-ovcem nekaj seznamov italijanskih oficirjev, da pa je to storil zato, da jih ne bi uvrstili kot navadne vojake v bataljone. t,Nedolžen" Za njim se Je zagovarjal general D'Aquino, ki je na vabilo generala Esposita sprejel mesto poveljnika vojaškega štaba koordinacijskega odbora. Ko se Je kasneje osnovalo pokrajinsko poveljstvo in je prihajalo v Trst vedno več razkropljenih vojakov, potrebnih pomoči, ga Je general Esposito imenoval za vodjo podpornega urada. Trdi, da ni podpisal nobenega dokumenta in da nima nič skupnega z aretacijami oficirjev Julija 1944. Prizna, da Je vodil zvezo rezerv, oficirjev, da pa ni imela nlkakšnih političnih, temveč le karitativne naloge, čeprav kmalu nato prizna, da je ta zveza pozivala rezervne oficirje, naj prisežejo fašistični republiki. Trdi tudi, da ni pri tem nikdo Izvajal pritiska, hkrati pa prizna, da Je tilo razposlanih kakih 4500 priporočenih pozivov. »Edina ljubezen" Nato je bil zaslišan polk. Plrillo, ki z zanosom pripoveduje, kako Je bil ranjen v borbah za osvoboditev Trsta in Tridenta, ki sa bila njegova »edina ljubszen*, ko je 5e živel v daljnjl Kalabriji. Do Slovencev Je vedno gojil prisrčna čustva, saj se je poročil s Slovenko iz Komna. Ker je ob požigu v Komnu izgubil vse svoje imetje, se je iz gmotnih potreb javil v republikansko vojsko, čeprav Je invalid. Bil je sodnik pri vojaškem sodišču, ni sodeloval z Nemci, občuduje fašizem, »ker Je rešil Italijo*. »Dobrotnik Tria! nov" Tudi kap. odv. Wondrich Je pravi dobrotnik Tržačanov. Tudi on se sklicuje na svojo ltalijanstvo. saj je bil prvi Tržačan, ki je leta 1918. izobesil na griču Sv. Justa italijansko zastavo. „Z nemiiino reševal Trst" Na popoldanski razpravi se je zagovarjal Ruzzler Antonio, tolmač pri generalu Esposltu. Ob razpadu je odšel v Italijo, toda gnalo ga je v Trst, »da tl s svojim znanjem nemščine rešil Trst kot Italijansko mesto*. Tudi on je bil pravi človekoljub: pomagal je razkrbplje-nim vojakom, rešil mnogo materiala, nikogar ni ovadil, nasprotno, mnogo oficirjev Je re-’il lz zapora. Nemci so ga celo sovražili in mu niso zaupali. To svoje »nezaupanje* so mu pokazali s tem, da ga je sam nemški poslanik v Italiji Imenoval za komisarja pri listu »II Plccolo* „Rastrellamento -vojalk« va)e“ Podpolkovnik Giarratano Angelo Je Nemee sovražil ln trpel, ko Je videl, kako so preganjali Italijanske vojake. Sklicuje se na oficirsko čast, na ponos, na svojo domovinsko ljubezen, na dolgoletno služ- bovanje. Govori avtoritarno, kot da bi še vedno imel pred seboj podrejene vojake ln z užaljenim ponosom, ker se mu dela krivica. Bil je v službi na vojnem področju, toda le za »podpiranje*. Ubogal je zgolj Grazlanija in njegova glavna skrb je bila le pomoč zapuščenim družinam. Je poštenjak, nikoli ni omadeževal vojaške časti. Na predsednikovo vprašanje, ali je prisostvoval »rastrsllamentu* na Proseku, pravi, da to ni bil «rastrellamen-to», ampak le navadna vojaška vaja, oziroma bolje rečeno sprehod. Da, sprehod ob pol treh ponoči. Sploh pa ni niti vedel, po kaj gredo na Prosek. Dodelili so mu le bolničarje in njega je tilo sram poveljevati teki mešanici ljudi, čeprav se ni sramoval služiti Nemcem. Na Proseku so samo spali. 1(Vera v domovino ■ fašizem44 Polkovnik Benedetti, ki je služi 40' let v italijanski vojski, se je uvrstil v rep. vojsko samo iz po- trebe in »ker Je veroval v vino*. Je nedolžen. Nikogar ovadil, morda Je samo koga prlslWr da je oblekel uniformo. »Reiltev pred Nemci » nemški hlapec44 Podpolkovnik, zdravnik BugU*' rello Je pristopil k rep. vojski mo zato, da se reši Nemcev, P katerih je bil v vojaški slu&bi. no Je sovražil Nemce, toda v nem govoru Je začel hvaliti za^r** nje nemških vojakov, na kar 8* ^ javni tožilec opomnil. »Fašizem rešitelj" "Zadnji" Je bil zaslisan AffatUta uradnik pri zvezi rez. oflcirt**' Zanikal Je sleherno krivdo ln P0" daril svojo fašistično prepriča^'' Svoj zagovor je zaključil t besed* ml: »Bil sem prepričan fašist, ga ne zanikafti, veroval sem v “ movlno ln veroval, da jo Je f&šiz6® rešil.* Cimveč ža čimprejšnjo priključitev k FLRJ P enum mladine ajdovskega okrožjaje Imel svojo konferenco • v Dne 18. 4. 1946. se je vi bi la konferenca okrožnega plenuma antifašistične mladine ajdovskega okrožja. Po političnem referatu se je razvila živahna diskusija, ki je pokazala, da Je v pripravah za sprejem komisije narasla borbenost in delavnost naše mladine ln da so jo zadnji dogodki v Trstu še bolj tesno povezali z antifašistično mladino iz cone A. Vsi poizkusi domače ln tuje reakcije, ki je hotela z zločinskim nasiljem v coni A, na naši strani pa s pastirskimi pismi 6ko'-Margottija ln drugo laino faJistlč-no propagando ter podtalnim rovarjenjem razbiti enotnost ln oslabiti borbeni polet nasJe mladine, so se razbili ob njeni odločni volji in povečani budnosti. Da bi bili mcžnl rešavatl vse naloge, ki stoje danes pred nami, in da bi se pripravili že na delo. ki ga bomo morali vršiti po priključitvi k Jugoslaviji, bomo 6e bolj utrdili ln okrepili naSo organizacijo. Povečali bomo 5e bolj našo budnost la odločao nastopali proti vsem poizkusom reakcije, utrjevali bomo bratstvo in enotnost vse antifašistične mladine Julijske krajine in pomagali z delom v borbi za priključitev k Jugoslaviji. Popolnoma bomo izvršili delovne obveznosti, ki smo sl jih zadali za prvomajsko In predkongresno tekmovanje in jih bomo poizkušali Se prekoračiti. Poživili bomo kulturno prosvetno delo z reorganizacijo ln intenzivnejšim delom na tem polju, Izboljšali bomo naše kulturne prireditve in z njimi organizirali gostovanja po vaseh. Organizirali bomo skupne obiske naie vaške Kdo ga /e videl? mladine pri kinopredstavah. vili povezavo mestne la mladine s skupnimf izleti, zla®** kraje, kjer so se vršile borbe. novill bomo čim več fizkultiH* društev. Polnoštevilno se bomo delellll prvomajskega fizkulturJ^ ga nastopa v Trstu, začeli bo®® intenzivnejšim študijem In &0®" zlasti temeljito preštudirali stat ljudske mladine Jugoslavije io kustva tega študija takoj preDe* v konkretno delo. — Odg. urednik DUŠAN HR' esca* zahvala Ob težki Izgubi najdraijej* proga, očeta in brata HENRIKA se, ginjena tudi v Imenu Antona ln Marja (odsotna) nov Aleksandra lp Darka itt* nsjttf X. kolo tekem za pokal ‘.PINO COVERLIZZA" Preteklo nedeljo so v okviru prvenstvenih tekem za pokal »Pino Cover-lizza* odigrali tudi sledsii nogometni tekmi. Montebello • Pitoni: 1:0- Na lgrl-iču Loveo se Je v navzočnosti velike množice občinstva odigrala tekma med moštvoma Montebella in Pisonlja. Kot Je bilo pričakovati, Je Montebellu uspelo doseči dragoceno zmago nad moStvom Pisonlja. Tekma Je bila zelo ilva ln polna borbenosti. Odlikovali sta se zlasti obe obrambi. V pi*vem Času, dastravno Je Montebello Jasno pokazal svojo nadmoč, ni prUlo .ko je že sedaj uganiti, katera skupina je najboljša. Kakšno Ime bi lahko naglasili, toda prepustimo vse razvoju. Jasno pa Je, da bi se morale najbolj Izkazati petorlce Rlnaldijs, Tomažiča ln Cola za motiko ter Tomažiča, BarkovelJ in morda Rlnaldlja z« ženske. Sicer pa bomo danes videli rezultat«. CUNJA PAVEL., roj. 16. februarja 1926, dijak, odpeljan 28. novembra 1944. iz Coroneja v Mathausen. Po Izjavah dveh povratnikov Je bil marca 1945. poslan iz Mathausna neznanokam. Prosim vsakogar, ki bi kaj vedel o njegovi usodi, naj to Javi na naslov: Karlo Cunja, vla Guido Corsi 4. Njegova številka je bila med 111000 do 111700. kateri koli na’in in s pcšrtvova^ stjo in sožaljem skušali lajšati v bol. Topla zahvala tvrdki Sch® pevcem in vsem sorodnikom. 28. aprila, 1946. - C1VARDI ZOItA roj. MARTEtA* ' žena. MALI OGLASj, PIANINO nov, strune križane, deren, drugi za poučevanje, prilika, prodam. Coloni, via 1. vogal Piccardl._______________ ' V angleščini.^,, POUČUJEM V FRANCOSCINI po ugodnih Oj" -Naslov v up>-avl »Primor** **■ dnevnika*. M*- Najdeno Tovarišica Danila Babič 11 ,51» rezlg 32 je v sredo popoldne » , na tleh pri Sv. Ani šolsko tor , šolskimi zvezki in spričevali nR ^ Marijo Bottan, via delVIstri* pt Najdeni predmeti so laatniK'* razpolago v upravi «Primor*^ dnevnikat. Dr. GAETA. zobozdravnik Izdeluje proteze v jeklu, *l»tu, *_ čuku ln plastiki. Največja cija. Sprejema od 10. do gjio) 13. do 19. (Govori slovenj TRST, vi* Torre BianC* (vogal vla CarduccD SLADKOR nadomestuje '<* no in ekonomično «SUKR'^j Izključni zastopniki: TRST: A. R. D. E. Via Genova št. 3 — tel. St. GORICA: L. RUPEN^j Viale XXIV maggio 16 - tel 5 živinorejci, gospodinje! angora, svilo, in volno i* p0p prede predilnica Via Sette * tane, St. 6. diplomirana se prip°r° VIA MARCONI 58 ?$«, K O B J A O L AVA (Kot PROSVETNO DRUfiTVO »KRAŠKI 8LAVCEK» priredi J* on navadi) na blnkoitnl ponedeljek Golarjevo vesel01* _ ROSUNKAo. Med odmorom bo igrala godt)* po navadi) »VDOVA ---------------------- --------- — „---- Prvačlne. Po končani prireditvi prosta zabava. — Priditae, ^ boste videli, kako nase prosv. društvo In mladina napHSdu^^^ RADIO NEDELJA, 28. APRHi 13.15 reproducirana glssba; 18.30 operna glasba; 14 pregled teden' sklh sporedov; 14.16 pregled vesti; 16.20 slovenska otroika oddaja; IT športna poročila; 17.10 plesna glasba; 17.45 pregled tlaka; 18 folkorne pesmi; 18.45 *portna poročila; 19 folklorna glasba (slov.); 19.15 predavanje o telesni vgoji (slov.); 19.24 slovenska simfonična glasba PONEDELJEK, 29. APRIL 12.45 poročila v slov.; 13.15 reproducirana glasba; 13.30 pestra glasba; 14.15 pregled vesti; 17 prenos iz Vidma; 18 plesna glasba; 18.30 komorna glasba; 18.40 deklamacije; 19 ženska ura (slov.); 19.20 slovenske narodne peaml; 19.30 XXIII. ljudska glasbena ura; ruska glasb« (nadaljevanje); 20 poročila v slov.; 20.30 zbor »Giuseppe VerdU U Ronk; 21.20 simfonični koncert; 22.30 Igra v Italijanščini; TRST droben za sen»c» živinsko krn>° in hrano UGODNE CENp Via I. Cavalli 10 (stranska ulica z ul. Krompir Zastopnik za Ju