Poštnina v državi SHS pavšalirana.
Leto III.
V Ljubljani, dne 15. junija 1921.
Štev. 24.
Glasilo „Kmetsko-delavske zveze“
Izhaja vsako sredo in stane za vse leto 60 K, za pol leta 30 K, za četrt leta 15 K, na mesec 5 K; posamezna številka K 140. — V inostranstvu razmeroma več.
Vse dopise in pošiljatve za uredništvo in upravništvo „Ljudskega glasu”, kakor tudi za tajništvo K. D. Z. pošiljajte frankirane na naslov: Ljubljana, poštni predal 168. Poštnine proste so le reklamacije. Ustmena poročila: v Ljubljani, Šelenburgova ulica 6.
Za svobodo vere, moderno šolo in odpravo smrtne kazni.
(Iz ciklusa govorov s. Etbina Kristana.)
Po našem mnenju mora biti država vsestransko suverena. Ona n. pr. ne more biti suverena, ako mora deliti svojo oblast s kako organizacijo, ki ni od tega sveta; najmanje pa še v državi, v kateri obstoje tri velike cerkve in še nekoliko manjših cerkva. Tu ne {nore država delati, kakor bi bilo treba, ako je v gotovem oziru odvisna od vseh ali od ene izmed teh organizacij. Zato je, gospodje, nujno potrebno, da se loči država od vseh cerkva; in to v vsakem oziru, kar velja tudi za šole. Slišim jadikovanje, češ, kako je treba mladino vzgajati versko-moralno. Toda mene doslej §e ni nihče prepričal, da je vera in morala eno in isto. To si more biti povsem nasprotno. Sicer pa nima država nikakega interesa na tem, da vzgaja pravoslavne, katolike, muslimane ali žide, nego samo svobodne državljane.
Tam, kjer je mnogo vrst ver, jih mora država tolerirati. Zato cerkev ne sme Diti pri puščena v šole. Vsled tega tudi zahtevamo, da bodi Šola povsem posvetna stvar.
Zahtevamo, da centralni parlament rešuje vsaj glavna načela, ki zadevajo prosveto, šolo. Centralni parlament naj prepusti pokrajinam samo tiste šolske zadeve, ki ne tangirajo načel. Gospodje, mi nikakor ne moremo dovoliti, da bi imela država stalna načela, pa da bi se v kaki občini ali okrožju ta načela gazila in bi 8e ustanavljale šole, ki bi nasprotovale vsem modernim idejam.
Vem, da bo mnogo kričanja, češ, kako da se zatirajo vere, toda meni niti ne pride na m,sel, da zatiram katerisibodi vero. Socialisti zahtevamo v svojem ustavnem načrtu svobodo yere in prepričanja. Toda ta svoboda vere ,rl Prepričanja mora biti prava svoboda in nikakršen privilegij. Zahtevamo za vse verske ?rganizacije svobodo, enake pravice. Meni Jc vseeno, da li kdo veruje v enega Boga •m tri bogove, ali pa v boga Jupitra. Toda
maram, da se vse to meče v politiko, ®konomsko in socialno življenje. Dovoljujem saki cerkvi, da si gradi na svoje stroške Crkva, kolikor hoče, in da v teh cerkvah dela cfe> kar misli, da je za odrešenje duš njenih an°v potrebno. Toda ne trpim, da se ta j' ®na vera sklicuje na nevidnega Boga, kadar al' i.re^a reševqti državna vprašanja, volitve ‘ kaka druga vprašanja, ki nimajo nobenega °Pravka z rajem in peklom.
. .Vse vere naj uživajo pravico, da se orga-oralr^0 kukor vsako drugo društvo, naj imajo
v*- svobode tiska, pravico, da izdajajo kier . *n naj imajo cerkve svoje šolo, naj nai svojo deco poučujejo. Torej! imajo daJ n«talte Pravice» in nič več. Zato zahtevamo, jati min* ne Pozabi onih, ki so dolžni vzga-v svni ln°. . država prevzame šolstvo Za tistff rP^e’ imei tudi dolžnost, da se briga vsled tp,aklHV-zgaiai° deco- Učitelji naj bodo kakor državni uradniki z vsemi pravicami tali uradniki; uživajo naj zaščito v
pravicah, enake ugodnosti; naj se jim ne nalagajo le dolžnosti, dajo naj se jim tudi pravice 1
Šolstvo naj bo urejeno tako, da bo pouk obvezen. Zahtevamo, da dobi vsak otrok pfiliko, da se izobrazi v vsem, za kar ima sposobnosti. Marsikdo bi lahko postal inženir; ker pa nima denarja, mora danes postati rudar. Koristno je kajpada tudi to, toda on bi morda mogel koristiti mnogo več na kakem drugem mestu. Mislimo, da ni preveč, ako se danes zahteva vsaj desetletni obligatni pouk v šolah. Seveda bi bilo treba šolstvo temeljito preurediti. Nekatere stranke, ki se protivijo šolanju, imajo mnogokrat prav, če pogledamo na nekatere šole, v katere deca pohaja 5 do 6 let, pa se v petem in šestem letu uči isto, kar se je učila že v drugem in tretjem letu. Razumemo, da tem ljudem to ni prav. Zatb je treba, da se šole tako urede, da si vsak otrok lahko pridobi splošno znanje; zato bi bilo po našem mnenju potrebno pet let; v teh letih bi se moglo videti, kake sposobnosti ima otrok in bi se od tu dalje mogel posvetiti tistemu pouku, za katerega ima sposobnosti.
Vse to, kar sem navedel, še nikakor ni socialistično, temveč so to samo stvari, ki so mogoče v današnjem družabnem redu, in ki morejo pospešiti razvoj v njegovi smeri, t. j. do socialističnih ciljev.
Kapitalisti so -narod.
Demokratski minister Pribičevič je v parlamentu na polna usta izjavil, da njegova stranka ni razredna stranka, temveč da je narodna.
Če hočemo dobro razumeti, kaj se to pravi, moramo najprej vprašati: Kaj je razredna stranka ?
Socialisti razlikujemo dva razreda:
1.	) razred bogatih, ki so lastniki vseh produktivnih sredstev: tovaren, rudnikov, zemlje, hiš itd.,
2.	) razred delavnega ljudstva, ki nima sredstev, ki mora delati s svojimi rokami ali s svojo glavo, da si pridobi življenskih potrebščin.
Socializem uči, da ni prav, če prvi razred, razred kapitalistov, nič ne dela, pa ima vsega dosti — drugi razred, razred proletarijata, pa mora delati noč in dan, pa si vendarle zasluži komaj za suh kruhek.
Socializem uči, da ni prav, če prvi ne plačujejo nič davkov, dasi bi lahko, drugim pa država še tisti borni kruhek obdavči, ki si ga s težavo zaslužijo.
Da ni prav, če prvi sklepajo vojne — v boj pa pošiljajo druge. Naj bo zmaga ali poraz, prvi imajo zmiraj dobiček, drugi pa zmiraj izgubo.
Tako gre do neskončnosti. Kapitalisti so vladarji, delavno ljudstvo pa je suženj. Za svojo živino se kapitalisti bolj brigajo, nego za ljudstvo. To ljudstvo je pa imelo pri volitvah v konstituanto odločevati, kdo bo go-
spodaril v državi, kdo bo pobijal draginjo, kdo bo zidal stanovanja, kdo bo delil veleposestniško zemljo in komu, sploh: kdo bo skrbel za ljudstvo.
Kapitalisti so vedeli, da ima ljudstvo z volilno krogljico vso moč v rokah. Toda znali so izbiti ljudstvu to moč iz rok s tem, da so ga razdelili na celo vrsto strank in stran-čič, v katere so ga polovili zdaj z narodnostjo, zdaj z vero, zdaj s samostojno kmetijo, zdaj z drugimi frazami, posebno pa s tem, da so lagali, da dela socializem le za tovarniške delavce. Oni pa za ves narod.
Da nasujejo temu narodu peska v oči, so si nadeli demokratično ime. Z vsemi temi intrigami se jim je posrečilo ogoljufati ljudstvo za krogljice — zdaj pa vladajo tako, da je prav dobro za kapitalistični razred, toda prav slabo za razred delavnega ljudstva. Delavno ljudstvo pa zdaj lahko spozna, zakaj so demokrati narodna stranka: zato, da narod goljufajo, da jim veruje, da delajo zanj in da ne spozna, da imajo oni za narod samo kapitalistični razred, delavno ljudstvo pa za hlapce, izročeno jim od Boga na milost in nemilost.
Hvala Bogu, da so se začeli ti hlapci organizirati, misliti s svojo glavo in pripravljati se na nove borbe. Zavedajo se, da jih je 99 %, kapitalistov pa le 1 % — pri prihodnjih volitvah ne bomo več nepripravljeni, takrat bo Pribičevič čutil, kaj se pravi, delati proti delavnemu razredu za razred kapitalistovi
Sola in občina.
Največjo važnost morajo polagati naši odborniki na izobrazbo Občinarjev. To pa posebno danes, ko je v življenju potrebna na vseh koncih in krajih mnogostranska omika in izobrazba. Pri malem je treba začeti.
Ljudske šole pridejo tu najprvo v poštev. Čeprav bodo podržavljene, vendar bodo imele občine še dovolj stroškov ž njimi. Ne dovolite, da bi občinski- odbor skoparil pri tem!
Izdatki, ki jih ima občina za šole, se vedno vrnejo z velikimi obrestmi. Občina mora nabaviti na svoje stroške tudi vse učne potrebščine. Napačna je trditev nasprotnikov, da bi učenci ne varčevali z učnimi predmeti, če bi jih dobivali zastonj. Važen pomen vzgoje ne tiči v kupovanju, temveč v upravi. Otroci morajo smatrati dane jim stvari ne kot svojo last, temveč kot svojb izročeno jim posest. Če bodo imeli vsi enako, bo učitelj lahko učil jih paziti, otroci sami bodo opazili razliko med čistimi in popacanimi zvezki, ohranjenimi in raztrganimi knjigami itd.
Popolna brezplačnost učnih potrebščin je potrebna predvsem za nepremožne Občinarje. Mnogokrat zaostajajo otroci revnih starišev za svojimi součenci, ker oče, ki komaj toliko zasluži, da preživi svojo družino, le z največjo težavo nabavi svojim otrokom najpotrebnejše učne potrebščine. Občina Dol na Dolenjskem je že pred vojno uvedla preskrbo vseh svojih šolarjev s šolskimi potrebšč ..arm.
Občina, ki bo to zahtevo socializma uresničila, bo napredovala v vsakem oziru. Seveda so proti temu tudi raznovrstni izgovori. Tako n. pr. se pravi, da bogataš ne bo dovolil, da bi darovala občina njegovim otrokom šolske potrebščine. Naj pa prispeva primerno občini, da bo ta lažje krila stroške vsakovrstnih šolskih potrebščin. Sicer se pa ne bojimo; znano je, da so ravno bogatini bolj lakomni kakor največji siromaki.
Žal imajo pa ljudske šole danes še vedno prenapolnjene razrede. Učitelj, ki se mora baviti s 40 do 50 otroki, ne utegne zasledovati nadarjenost posameznikov. Učitelj ne more v tem slučaju delati z uspehom, temveč je prisiljen izvrševati svoje tako važno delo le mehanično. Od otroške vzgoje je odvisna vsa bodočnost. Še bolj kakor stariši mora poznati učitelj vse možnosti in napake svojih učencev. Tega pa ne more, če ima preveč učencev. Tudi zdravju otrok prenapolnjeni razredi zelo škodujejo.
Nadarjenim otrokom je občina dolžna preskrbeti možnost nadaljne izobrazbe. Na Slovenskem žalibog tega še ni nikjer. Če pa je kje, pomeni to tako malo, da ni govora vredno.
Tudi po 14. letu mora vsak nadarjen otrok imeti pravico na javne stroške se nadalje izobraževati, ne da bi bilo to odvisno od tisoč slučajev. Tako n. pr. ni nikjer napisano, da mora biti najbolj nadarjen baš županov sin. O nadarjenosti odločujejo učni uspehi, ne lepa obleka ali pa očetovo bogastvo* Občina, ki hoče delati v dobrobit svojim občanom, mora biti pravična tudi pri presoji otroških zmožnosti.
Delavska solidarnost.
Dočim se kapitalizem preklja, kod naj teko državne meje, dočim angleški kapitalizem nemškemu ljudstvu diktira globo, ki naj jo plača kot odškodnino za divjanje nemških kapitalistov v svetovni vojni, je v Nemčiji rudarska organizacija, ki šteje danes 467.000 članov, sklenila poslati za stavkujoče angleške premogarje en milijon mark. Razen tega bo še vsak organiziran rudar v Nemčiji prispeval 3 marke za podporo angleškim rudarjem, ki bijejo s kapitalisti največji boj, kar jih pozna sedaj zgodovina,
To so zavedni delavci, to je delavska solidarnost!
Proti geslu avtonomije za resnično samoupravo ljudstva.
Razložili smo, da je boj med centralizmom in avtonomizmom samo boj za prazne besede. Rekli smo, da hočemo imeti temeljne zakone v tej državi enake, le v okvirju teh zakonov naj krajevna zakonodaja ureja posebne krajevne razmere. Povedali smo, da hoče ljudstvo resnične samouprave, ki jo bo doseglo le, če bo moglo gledati upraviteljem (vodilnim uradnikom) na prste s tem, da jih
bo lahko samo volilo in odslavljalo. Kajti: najboljši zakoni ljudstvu nič ne pomagajo, če se ne izvajajo, nasprotno pa je zmožno, delavno in pošteno uradništvo za ljudstvo pravi blagor tudi takrat, če so zakoni slabi.
Če se kapitalistične stranke tepejo med seboj za centralizem in avtonomizem, se tepejo le za bič nad ljudstvom: kdo bo vladal nad tem ljudstvom, kdo bo imel pravico ljudstvo odirati. Pri tem boju med seboj hočejo i centralisti i avtonomisti zakriti stvarni del vprašanja, zato pobijajo socializem in socialistično stališče oboji. Kadar pa potrebujejo v boju proti svojemu konkurentu pomočnikov, takrat nas skušajo uvrstiti oboji med svoje sobojevnike. Karkoli sklenemo, vse je obojim všeč in vse je obojim prokleto, pa vse obenem.
Centralisti pišejo svojim backom: „Avtonomistični blok se krha. Tudi socialisti so se izjavili za centralizem!"
Avtonomisti pa pišejo svojim backom: „Centralistični blok se krha. Tudi socialisti so se izjavili za avtonomijo 1“
Zaupniki! Vi veste, da je oboje laž. Vzgojite pa tudi vse ljudstvo k stvarnemu mišljenju, da mu ne bo treba samo verjeti, temveč da bo vedelo, da imamo socialisti prav! Posebno potrebno je to zdaj, odkar je dobila naša stranka novega prikritega sovražnika v listu „Avtonomist". Končno bomo obračunali o čiščenju v naši stranki šele na strankinem zboru avgusta meseca, vendar smemo po 8. maju povedati, da g. Prepeluh ni vpisan v nobeni organizaciji naše stranke, da torej že iz tega razloga ne more biti štet med člane. Svoja odborniška mesta v stranki je pa odložil takoj po volitvah v konstituanto, ko ni bil izvoljen.
Iz načelnih razlogov načelstvo JSDS in KDZ dozdaj o tem ni razpravljalo v javnosti, ker ne smejo pri nas odločevati osebnosti. Vseeno je, če kdo odstopi — stranka ostane tudi brez takih „voditeljev". Zdaj pa, ko nas napada g. Prepeluh v svojem listu radi naših jasnih pojmov o samoupravi in jih imenuje „zmešnjavo", ko hodi celo k našim zaupnikom in jih hoče pridobiti za svoj „avtonomizem", smo morali vsem somišljenikom povedati, da ni več socialni demokrat. Iz tajništva vemo tudi, da dohajajo vprašanja, kaj je s Prepeluhom, ker posamezniki na deželi niso vedno poučeni o vsem. Stranke pa ne smemo prepustiti tako vetrovom, kakor v komunistični dobi.
Uredništvo „Ljudskega glasuM.
Iz Kmetsko delavske zveze.
v Ljubljani, poštni predal 168.
Ježica pri Ljubljani. V nedeljo dne 19. junija se bo vršil pri sodr. Fr. Kunstelju v Štožicah št. 59 ob 15. uri (3. uri popoldne) sestanek vseh članov krajevne organizacije KDZ v Ježici.
Dolžnost vsakega zavednega člana je, da se sestanka gotovo in točno udeleži. Odbor.
Krajevni organizaciji v Globokem in
Pišecah sta nabrali 3 50 kron za žrtve Zaloške ceste v Ljubljani 24. aprila 1920 pri razprodaji „Spominskih listov11. Sodr. Baraga v Brežicah jih je razprodal 20 izvodov. Zavednim sodrugom srčna hvala za proletarsko vzajemnost.	Blagajnik.
Konjice. Krajevna organizacija KDZ v Konjicah poživlja vse člane, da poravnajo do 26. junija t. 1. vse zaostale prispevke, sicer se jim list ustavi in se jih izključi iz KDZ.
Odbor.
Iz uredništva „Ljudskega glasu".
Če bi v „Ljudskem glasu11 kdaj ne bilo kaj prav, opozorite nas. Nikdar ne bomo boljši, če se zaupniki ne navadijo odkritosrčno nam povedati vse napake. Drugače se napak ne bomo nikdar iznebili — saj veste, da svojih lastnih napak nihče ne vidi. Na to je treba tudi delavstvo navaditi, potem bodo organizacije boljše.
Nekatere organizacije se pritožujejo,
da še nismo objavili izida volitev v njih občini. Zaradi pomanjkanja prostora objavljamo le počasi, pridejo pa s časom na vrsto vse, saj je vseeno par tednov prej ali pozneje.
*
* *
Popravek. V zadnji številki „Ljudskega glasu11 je bil priobčen dopis iz Sv. Ožlydda ob Dravi in ne ob Dreti.	Uredništvo.
Dopisi.
Črna na Koroškem. Občinske volitve se pripravljajo končno tudi pri nas. Klerikalci so že začeli loviti svoje volilce. Ker nimajo ničesar, ■ čimer bi se mogli izkazati, da delajo za ljudstvo, blatijo nasprotnike. Pa se jim je slabo izplačalo ! Hoteli so pokazati, da so naši kandidati nemčurskega mišljenja, da so pri bojih na Koroškem hodili z bajoneti po hišah itd. Naši domačini pa dobro vedo, da je ravno narobe res! Kdor ima maslo na glavi, naj ne hodi na solnce1
Oplotnica. Tudi pri nas so že minule občinske volitve. Klerikalci se vesele. Dobili so 14 ođboi'nikov, toda vest jih lahko peče, ker so si te prigoljufali. Da prikrajšajo našo KDZ, so že pri državnozborskih volitvah izpustili okoli 150 naših volilcev. Dobro so pa gledali, da so bili ja vsi njih privesniki vpisani. Skoro so neupravičene volilce vpisali. Imenik so si vzeli na dom, da bodo bolj v miru vse pregledali. Revno ljudstvo, ki se ni zanašalo na take klerikalne lumparije, na to ni pazilo,'dokler je bil še čas. Naš gospod kaplan je prav dober agitator. P* vse to nas nič ne vstraši. Dobili smo na pošten način 7 odbornikov in sicer: Janez Leskovar, kovač; Franc Bergles, posestnik; Jožef Škof, čevljar; Florijan Celcer, žagar; Franc Višič, čevljar; FrancStermšek, posestnik; Ignacij Tej-niker. Volili so jih zavedni možje. Nedvomno je, da bi bilo tudi črnim drugače odklenkalo, če bi volili vsi, ki na dan volitev radi službe niso bili navzoči, nevstevši tiste, ki so bili v imeniku izpuščeni. Mogočna roka je v KDZ. Razširila se bo in lepe uspehe bo dosegla. Kmet in delavec potrebujeta drug drigega — za te je edina KDZ. Revno ljudstvo st nadalje ne bo pustilo slepiti.
Zob:
Socializem in vera.
Modrovanje navadnega človeka.
(3. nadaljevanje.)
Filozofija.
„Ljuba štorklja! Prinesi mi sestrico, da se bom imel s kom igrati!"
• Tako molijo otroci. Pravljicam materinim so verjeli, zanje je štorklja bog, zato jo prosijo in upajo, da jih usliši. Ko bodo imeli dvajset let, jih bo sram tega malikovanja.
Ko je 6ila človeška kultura Še v povojih, ko je človek še mislil, da se solnce vozi v zlatem vozu okoli trdno stoječe zemlje — seveda si je predstavljal, da morajo biti v ta voz vpreženi imenitni konji in da jih mora imeti na vajetih sam bog. Molili so ga! Dali so mu seveda človeško podobo, saj drugačnih voznikov še niso videli, dali so mu tudi konje, dandanes bi mu dali vsaj avtomobil ali pa Še rajši aeroplan, kajti za boga se spodobi, j
da se vozi na najboljšem. Pa takrat niso poznali ne avtomobilov, ne aeroplanov, mislili so si boga na najboljšem vozu, ki so ga poznali : zlat voz s štirimi iskrimi konji.
Podobno so si predstavljali tudi luno kot boga, toda veliko manjši je bil ta bog in šibkejši. Ženskega spola. Tudi Mati Zemlja je bila boginja. Morje so si predstavljali pa zopet kot boga moškega spola. Ker so poznali veliko velikanskega in nerazumljivega, dobrega in slabega, zato so imeli veliko bogov, večjih in manjših, dobrih in slabih.
Ker so dali vsem tem bogovom človeško podobo, so jim dali tudi človeške lastnosti: ljubezen in sovraštvo. Tudi sinove in hčere so jim dali in tudi za te so našli mnogo opravka, saj je bilo na svetu tolike nerazumljivih stvari in vprašanj. Boginja zime in smrti je morala biti vsako leto premagana — to se je zgodilo o Božiču, ko se je rodil nov bog, božiček, ko se je solnce zopet obrnilo na bolje. Ko je pa že doraslo, so ga o Veliki noči slavili kot zmagovalca nad zimo in smrtjo . . .
Nič čudnega ni, če se je kak tak bog za-
gledal kdaj v kako človeško lepotico ali P* da se je kakemu človeku junaku udala ka boginja. Rodili so se polbogovi. Pretila končno nevarnost, da bo bogov in polbog že več nego ljudi .
biti6’
čno-
Vstali so filozofi in so rekli: Tisto ^ ki je vse vstvarilo, je bilo in je n e s k 0 n Ln’‘^ Grdo je, če mu natikamo človeške lasta Bog ne ljubi, Bog ne sovraži, Bog je vzVlbne nad te in take človeške slabosti. sevSC more nikdar kesati, ker že v naprej 28 ,a ve, kako bo. Bog tudi ne more imeti S1 — spol imajo le tista bitja, ki se rod6’ se pa ni rodil in sam ni in ne bo ro bil je in ostane vedno le eden. jujciilo Ljudstvo pa filozofov ni razumelo, tvu je, da se delajo iz bogov norca. Po.ldl ° te razlagat, da štorklja ne nosi otrok, uzaJ a bo zavrnil: „Kaj pa ti veš? Saj s° . l0 rekli!" Tudi ljudstvo je bilo tak otrok. Jda_ je duhovom in jim pridno nosilo bog e.' rove, da potolažijo ž njimi „užaljene	,j|0-
Duhovni pa so šli k vladarjem >n reK • njih zofi pohujšujejo narod. Prepovejte J
Črmošnjice pri Semiču. Naši sodrugi krajevne organizacije KDZ so imeli dne 5. t. m. zborovanje, pri katerem je razložil predsednik namen „Kmetsko-delavske zveze“ in dolžnosti članov do nje. Govor je bil sprejet z velikim odobravanjem. Končno se je izvolil tudi gospodarski odbor. Tudi nekaj novih članov se je vpisalo. Obenem naznanjamcr, da je vlada našemu protestu proti volitvam ugodila in občinske volitve razveljavila. Vršile se bodo nove.
Marija Reka. Tudi v našo gorsko vas je posvetila luč socializma. To je pokazal izid občinskih volitev, kjer je odločilno zmagala naša stranka. Priborila si je šest občinskih odbor-“‘kov izmed desetih in izvolila potemtakem za župana našega vrlega sodr. Gradiška in podžupana sodr. Miklavca. Župnik Martin A. se še prav posebno huduje nad tem, da se volitve niso vršile v bližini njegovega farovža, temveč T občinski pisarni, ki mu je zelo od rok. Zato najbrže ni prišel volit. Tudi županskih volitev Se ni udeležil. Sedaj baje poskuša ovreči volitve. Pred volitvami je pravil, da ne bo več spovedoval, če zmaga KDZ, naj gredo ljudje k *odr. Miklavcu in Rezarju po odvezo. Tako se Joži, da se bojimo, da bi mu tisti rožiček na č«lu preveč izrastek — Lahko bi ta namreč Potem nabodel nanj naše najzvestejše sodruge, žo bi se ti pustili. Toda sodrugi Rečani, ne ^strašite se! Z vstrajnim delom do novih uspe-k°v!	‘	Rečani.
Naši občinski odborniki.
Zabukovca. Andrej Kajtnar, Franc Tratar, "*kob Uranjak, Anton Veligoyšek, Jože Bergles, "rane Gomilšek in Martin Dorejšek.
Sv. Peter pod Sv. gorami. Franc Cepin, iz-nelovatelj cementne robe; Franc Geier, lončarski Mojster; Franc Rogina, kmet, vsi iz Sv. Petra. Anton Kramer, kmet; Janez Kunej, kmet; Franc ebelak, kmet, vsi iz Kunšperga. Franc Gubina, “lzar: Josip Jerel, kmet, oba iz Plesa. Ivan arf^ kmet iz Hrastja. Ivan Kralj, kmet iz resnovca. Anton Kramer, kmet; Miha Dobrina, ®>z*r, oba iz Polja. Jakob Robek, kmet iz ^rebč. Matija Lojen, posestnik iz Zagaja. Ivan ostržin, kmet iz Trebč, in Franc Planinc, kro-)*c iz Črešnovca.
Gorje pri Bledu. Anton Burja, Zasip 51; Simon Tonejc, Sp. Gorje 15; Martin Jakopič, P-Graben 35; Matija Strugar, Dobrava 51; *kob Ambrožič, Poljšica IG; Blaž Ambrožič, obrava '22; Jurij Pristov, Mavkuš 19; Janez ori Krnica 63; Janez Arh, Zasip 7.
Vresternica. Lovrenc Trobentar, Jakob Prh-Josip Kranjc, Miha Oblak, Franc Ter-Savčnik, Vincenc Sekirnik, Franc Hande, Josip »ser, Simon Reiter, vsi iz Vresternice. x Siska. Rok Berlič, Zapiže 22; Leopold eN, Zg. Šiška; Rudolf Janežič, Brdo Koseze 39; Jan ^arjak, Zg. Šiška 111; Ivan Smole, Dravlje; atevž Žebavec, Zg. šiška 103; Vinko Kogov-ek, Dravlje 78.
šol ^60, J°*ip Bernot, ravnatelj meščanske * 6 v Žalcu; Josip Rojc, urar in posestnik v a cu> Josip Kočevar, krojač, Zg. Ložnica.
ker"1 2 * *'116 naijke! Vladarji so se bali duhovnov, hov ^ za dnevni vsa masa ljudstva. Du-Če 'k* S° proroki, ki so govorili z bogovi! sta i Pr*ŠH in prorokovali: Ta in oni bog stv0U • ala P^'ti tega >n tega vladarja, Ijud-se | i v svoji veri res pobijalo. Tega so filo? r arii — zato 80 duhovne ubogali in 20fa°\°.m Prepovedali vse „novotarije". Filo-Čeg ’ "* **i hotel molčati, so obsodili na smrt, (T0 ^a. zali bogove in pohujšuje mladino, dm Se i6 * * * zgodilo n., pr. Sokratu, grškemu mo-b", ki je živel v 4. stoletju pred Kristom.) videl Stf* ie nck;' filozof, k* ie vse t0 dobro Zt*alo ^ristvo je še preneumno, da bi spo-izžem Jesnico- Zato trpi. strašno trpi, ker ga t, 1° goljufi od vseh strani. Sam je bil
da	od nog do glave, toda spoznal je,
.emu ljudstvu ne smel povedati resnice.
2a bi
^at0 si ia ■ ■ . *■”	--------
stv° veri .i lzm‘slil malo laž, da mu bo Ijud-
^aševnii,10 ? ~ Potem ga bo pa rešil iz teh
Bij11 okovov.
,EgipCanonit0n^0^el‘ Pripravil ie vstai0 proti
Ljudstvu i« „ dobro in nata'iko premišljeno.
sporočil, da mu je sam Veliki bog
Pišeče. Mihael Kunej, Podgorje; Karol Ogorevc, Pišeče; Karol Agreš, Pavla vas; Martin Molan, Dedja vas; Ivan Travnikar, Podgorje; Ivan Podgoršek, Pišeče ; Franc Škof, Pavla vas; Ivan Skrbuncel, Dedja vas; Ivan Priveršek, Podgorje; Josip Kunej, Pišeče; Josip Vrstovšek, Pavla vas.
Stražišče pri Kranju. Jakob Česen, Stražišče; Lovrenc Zupanc, Šmarjetna gora št. 14; Jošt Česen, Stražišče ; Peter Bajželj, Stražišče.
Brezno ob Dravi. Ernest Sabothy, Brezno; Anton Bohm in Jurij Senšeg, Rdeči breg; Josip Metzl, Lovrenc Kopp, Alojz Dore, Anton Mer-šnik, mesar, in Luka Hebl, Brezno; Ivan Dover, Franc Maurič, Miha Rutard, Rdeči breg.
Sv. Pavel pri Preboldu. Franjo Kač, St. Lovrenc; Martin Prevaršek, Kapla vas 59; Franc Lepan, Dolenja vas; Ivan Blaznik, Latkova vas 61; Josip Potrata, Sv. Pavel 28; Franc Nidor-fer, Srečko Pečar, nadučitelj, Dolenja vas 48; Anton Cestnik, Mar. Magdalena 6.
Po svetu«
Grška.
Grška vlada je organizirala neke vrste tajne policije, ki se imenuje „IIafiie“ in katere namen je, da med socialističnim in komunističnim delavstvom izzove dejanja, ki bi potem vlado opravičila k represalijam. Ta tajna organizacija je že pričela s svojim delom, šla je celo preko svojih namenov. Tako je bil n. pr. po njenih članih v Solunu obstreljen neki delavec, več vojakov pa, ki so se izdali kot komuniste, je bilo ranjenih. V prostorih atenske komunistične zveze so grški fašisti izvršili napad in razdejali tudi uredništvo njenega glasila. — Ali bodo Grški take metode kaj pomagale? Dvomimo!
Nemška Avstrija.
Pogajanja za sestavo nove avstrijske vlade se nadaljujejo. Krščanski socialci bodo danes ali pa jutri podali svojo izjavo.
Kako se v Avstriji brigajo za šolstvo, kaže bidže. Lansko leto so nakazali za šolstvo 165 milijonov kron, a letos so dali prosvetnemu ministrstvu za isto svrho 403 milijone. To navzlic obupnemu stanju, v katerem se nahajajo avstrijske finance. Zanimivo bi bilo napraviti statistiko tudi pri nas.
Rusija.
Ruski listi poročajo, da se v vzhodnih ruskih gubernijah razširja kuga s strahovito naglico. Sovjetska vlada je dala 40 milijon, rublj., da se epidemija zatre. Središče bolezni je gubernija Ufa, v kateri sami umrje dnevno več tisoč ljudi.
Boljševički listi poročajo iz gubernije Tom-bav, da se je v neki tamošnji vasi izvršil samomor, kateremu najbrže ni primere v naši dobi. Več kot 300 mež, žensk in otrok se je zbralo v kopališču in se v njem zaklenilo, nakar so poslopje zažgali. Vsi so postali žrtev ognja. Najbrže so ti samomorilci člani neke verske sekte, ki je ž v prejšnjih Časih uprizarjala skupne samomore.
Švica.
Narodni svet je izvolil namesto umrlega G.
to naročil — zato mu je ljudstvo verjelo in imel je gotovost, da pojdejo za njim v zmago. O vseh podrobnostih ni nikomur ničesar povedal — vse je delal po svojem planu, ljudstvo se je čudilo, da gre vse tako gladko — Mojzes jim je pa odgovarjal: Ne jaz, sam Veliki bog nas vodi. Zopet sem govoril ž njim. — Ko je dal ljudstvu v puščavi vode, je naredil to s „čudežem", tudi novi kruh mu je dal z novim „čudežem" — bila je laž, toda on je potreboval te laži, če je hotel, da mu ljudstvo veruje. Ko mu je pa ljudstvo končno popolnoma verovalo, je storil svojo največjo in zadnjo laž, s katero je svoje ljudstvo za dolgo dobo osvobodil malikovanja in suženjstva obenem: Prinesel je ljudstvu 10 božjih zapovedi, ki mu jih je dal sam Veliki bog. Na ta način je bilo mogoče zaukazati takratnim ljudem: „Veruj v enega samega Bogal". Če bi bil Mojzes učil to samo kot filozof, bi ga bili pobili, kakor so prej in pozneje pobili veliko poštenjakov. Ker jim je pa prinesel novo vero naravnost „iz božjih rok" — zato je nova vera obveljala.
MUllerja za podpredsednika kandidata socialistične stranke Klotj-ja (Curih), in sicer s 63 od 111 glasov.
Vsled dobrih izkušenj v nekaterih kantonih bodo v Švici izvedli obvezno zavarovanje otrok za slučaj bolezni. Zavarovanje bo veljalo za vsakega otroka do izpolnjenega 15. leta. Za vsakega otroka bodo stariši morali plačati po en frank letno. To zavarovanje bo gotovo izredne važnosti za zdrav telesni napredek otrok.
Romunija.
„Independance Roumaineu poroča o neki seji romunske zbornice: Poslanec Tomas Drago (socialist) protestira proti aretaciji 9 poslancev. Notranji ipinister: „Ta vaš protest znači, da se tudi priključujete k tretji internacijonali. Boste deseti!“
Italija.
Tajnik zveze italijanskih kovinskih delavcev je izjavil po pogovoru z ministrskim predsednikom, da bo vlada izročila zvezi strokovnih organizacij beneški in napoljski arzenal ter tri tvornice za orožje, kjer bodo strokovne organizacije v lastni upravi izdelovale poljedelske stroje in potrebščine za železnice.
Če je ta vest resnična, bo Italija prva država, ki bo izvedla socializacijo v petih tovarnah. V teh podjetjih bodo prevzele upravo strokovne organizacije, ki bodo na svojo odgovornost gospodarile. Poročilo pa ne pove, v kakšnem razmerju bo nova uprava do države, kar je za bistvenost socializacije prav posebne važno.
Nemčija.
V Meuselwitzu pri Lipskem je te dni nenadno neurje zalilo neki premogovni rov, v katerem je delalo 23 delavcev. Od teh so se samo štirje rešili.
Bolgarija.
Bolgarska vlada namerava izdati protikomunističen zakon, s katerim proglasi komunistično stranko za nezakonito organizacijo, ki se ne bo smela udeležiti nobenih volitev.
Madžarska.
Madžarska vladaje zaplenila vse imetje grofu Karolyju, ki se sedaj nahaja v Jugoslaviji. — Namerava tudi podržaviti zavarovalništvo v vsej deželi.
Angleška.
Anglija je, glasom neke Reuterjeve vesti, pri dunajski vladi nastopila zoper nadalnje ljudsko glasovanje za priključitev k Nemčiji.
Poljska.
Zdrislaw Okeški, predsednik poljskega odposlanstva na konferenci v Portorose, bo imenovan za poljskega zastopnika v Belgradu.
Amerika.
Ameriške novice. Položaj delavstva v Ameriki se še ni izboljšal. Cene živilom in industrijskim produktom so sicer za malenkost padle, znižali pa so več kot primerno tudi delavske plače. Brezposelnost v Zedinjenih državah je še vedno zelo velika. Kapitalisti t vso silo pritiskajo na delavstvo. To kažejo številne stavke v raznih strokah. V tem mesecu so imeli velike
Lepa, idealna je bila tista vera za tiste čase. Njeno prokletstvo pa je bilo že pri njenem rojstvu v — laži. Sam Bog je napisal deset božjih zapovedi, nihče jih ne sme iz-preminjati, vekomaj bodo ostale enake! Mi Judje smo izvoljeni narod — vsi drugi narodi morajo tudi pristopiti k naši veri! Kdor hoče kaj izpreminjati, mora biti sam tudi ravno tako od Boga poslan, kakor Mojzes . . .
Ta laž je bila od začetka prokletstvo in je še danes prokletstvo. Najlažje pa bomo razumeli velikost tega prokletstva, če se ozremo na velikega Mojzesovega naslednika, ki je neprimerno večji nego Mojzes baš v tem, da je to laž tako odločno obsodil.
Niti takrat ne smeš lagati, kadar niisliš, da s tem opravljaš dobro delo! Laž je greh sama na sebi, brez ozira na to, ali ima dobre ali slabe posledice. — Prej ali slej se navidezno dobre posledice izprevržejo v slabe in škodujejo tem bolj, čim pozneje se pokažejo . . .
Zapoved „Ne laži!" ne velja torej samo za navadne ljudi, temveč tudi za Mojzesa!
mezdne boje tiskarniški, stavbinski delavci, mornarji in delavci pekarske in kovinarske stroke. Tipografi so dosegli s stavko najprej v Chicagi, da se je uveljavil zanje 44urni delavni čas; sedaj ga za to stroko uvajajo pogodbenim potom-tudi v drugih krajih Zedinjenih držav; tipografi so pa za to svojo pridobitev morali pristati na primerno znižanje svojih plač. Mornarji so dosegli, da so jim delodajalci priznali staro mezdno pogodbo. — Ameriška vlada' zastonj išče izhoda iz gospodarske krize; ne more najti ugodnih izvoznih trgov za svoje produkte. — Iz življenja slovenskih rojakov podajemo te-le novice: Po vseh večjih slovenskih naselbinah so ustanovili zadnji čas socialistične klube, pa tudi konsumne zadruge. Pri občinskih volitvah so ponekod bili v občinske odbore izvoljeni tudi nekateri slovenski rojaki. V kraju Rockdale je bil celo izvoljen županom 22 letni Slovenec Fr. Gospodarič, gotovo najmlajši župan v Zedinjenih državah. V raznih krajih so umrli: v Chisholmu Janez Zgonc iz Roba na Dolenjskem; v Stand-artville Janez Pajzdar; v New Castle Helena Selan iz Iga pri Ljubljani; v Clevelandu Anton in Janez Keržič (ponesrečila); v Meadovvlands Viktor Lenassi in Marija Kokelj iz Žirov; v Pittsburgu Ignacij Derganc iz Toplic na Dolenjskem ; v Stellton Janez Mavretič (ponesrečil); v Claridge Neža Polanček; v Braddock Marija Jerina rojena Stepinšek iz Ribnice na Štajerskem.
Gospodarstvo.'
— Neposredni davki. „Slovenski Narodu poroča, da so Slovenija, Hrvaška in Vojvodina (brez Baranje) in Bosna plačale 1. 1920-21 185,470.128 din. neposrednega davka. Srbija in Črna gora sta jih plačala 79,291.168 dinarjev.
—	Iz tega je jasno razvidno, kolikšna davčna bremena nosi ravno delavsko ljudstvo na svojih ramah 1
— Za obnovitev Rusije. Beri. listi potrjujejo vest, da se je sklenil nemško-angleški dogovor glede obnovitve Rusije. Predmet tega med angleškimi in nemškimi industrijalci sklenjenega dogovora, ki ima popolnoma privatno gospodarski značaj, so predvsem gospodarske koncesije, ki bi jih sovjetska Rusija morala nuditi kot odškodnino. Leninu se bo stavilo pogoj, naj preosnovi sovjetsko vlado na podlagi koalicije vseh strank, izimši monarhističnih strank.
— Povišanje uvoznih carin bo zopet izvedlo finančno ministrstvo. Povišana bo tudi carina na obutev, obleko, perilo, železo itd. — Tako se bo draginja zopet povečala in prizadeti bodo pri tem zopet najbolj delavski sloji. Vlada posluša le zahteve dobičkarjev, da bi mogli ti tem samovoljneje diktirati cene!
— Nove carinske tarife izvedejo v Ameriki in sicer tako visoke, da bodo potem cene uvoženega blaga stale na isti višini kakor cene domačega blaga.
— Nemčija radi odškodnine celo proti
—	kapitalistom. V nemških finančnih krogih izdelujejo naredbo progresivnega davka na dividendne dobičke, ki znašajo več kot pet odstotkov.
— Anglija na robu. Trenutno štejejo na Angleškem krog 5 in pol milijona nezapo-slencev. Industrija se nahaja v popolni krizi, ker se naložene ogromne kapitalij« ne obrestujejo. Poljedelski delavci so zelo razburjeni, ker jim hoče država znižati plače in je pričakovati, da izbruhnejo nove velike stavke. — In v takih časih Lloyd George grozi z represalijami stav-kujočim rudarjem!
— Nove carinske metode v Mariboru.
Doslej so v Mariboru morali vsi potniki stopiti iz vlaka, da se izvrši običajna carinska revizija. To je povzročalo velike zamude. Par dni sem so pričeli z revizijo v vlaku samem. Majhen napredek.
— Papirna industrija. Dosedaj imamo v Sloveniji pet, na Hrvatskem pa dve tovarni, ki izdelujejo papir. Tovarna v Medvodah proizvaja 130 vagonov papirja, tvornica v Vevčah 1040 vagonov, tvornica v Žrečah proizvaja le papir za zavijanje v majnih količinah. Tovarna v Zagrebu proizvaja 250 vagonov, ona v Sušaku pa 70 vagonov letno.
— Rumeno zlato. V nedeljo se je vrnila z Dunaja komisija finančnega ministrstva, ki je prinesla seboj deset milijonov zlatih kron kot predujem za tisti del imovine bivše Avsiro-ogrske
banke, ki ima pripasti naši državi. Denar je že v zakladnici Narodne banke.
— Cene sladkorju v Trstu. Javanski sladkor 100 kg 380 lir, češkoslovaški 430 lir.
— Uvoz in izvoz piva je ministrstvo za trgovino prepovedalo.
— Produkcija premoga v bosanskih rudnikih, ki so državna last, se je zvišala od 2600 na 4000 ton dnevno.
— Železniški materijal na Češkoslovaškem. Iz nekega poročila češkoslovaškega železniškega ministra je razvidno, da ne trpi država nikakega pomanjkanja na železniškem materijalu. Češkoslovaška poseduje 3612 lokomotiv in 39.000 tovornih vozov — ravno toliko, kot jih potrebuje za svoj promet. Še 1. 1919. je bilo število lokomotiv in vagonov za 31% manjše kot bi moralo biti.
— Nov premogovnik. Pri Kiljanu v Južni Srbiji so zasledili debele plasti premoga zelo dobre kvalitete. Izrabljanje tega rudnika namerava prevzeti država v svoje roke.
— Tiskarska industrija v Novem Sadu.
Te dni je prispelo v Novi Sad več strojev za tiskanje papirnatega denarja. Na ta način bo megla naša država ves papirnati denar doma tiskati.
— Kriza v steklarski industriji na Češkem. Na Češkem je dosegla kriza v steklarski industriji vrhunec. 21 steklarn je ustavilo obrat. Nad 8000 delavcev je brezposelnih.
— Gospodarska kriza na Belgijskem. Belgijske predilnice se bodo radi sedanjega slabega gospodarskega položaja za več tednov zaprle.
Tedenske vesti.
Jugoslovanski komunisti na moskovskem kongresu. Iz Moskve poročajo, da je prišla v Moskvo deputacija jugoslovanskih komunistov, ki po zastopala Jugoslavijo na tretjem kongresu tretje internacionale. Deputacijo, katero tvori 20 ljudi, vodita komunistična poslanca dr. Sima Markovič in Pavle Pavlovič; v deputaciji je 5 poslancev, 7 delavcev in 8 kmetov.
Občinske volitve V Bosni namerava vlada izvesti do septembra letošnjega leta.
Volitve na Koroškem. Dne 19. t. m. se bodo na Koroškem vršile volitve v koroški deželni zbor in v dunajsko narodno skupščino. Volitev se bo udeležila tudi „Koroška slovenska stranka11.
Potovanje jugoslov. delegatov v Pariz.
Parlamentarni krogi trdijo, da je potovanje naših delegatov v Pariz v zvezi z določitvijo naša meje na severu.
Zamenjava poškodovanih bankovcev.
Davčni uradi in državne blagajne so dolžne poškodovane bankovce zamenjati za nepoškodovane. Vsakdo je upravičen zavrniti poškodovan bankovec, ako bi mu ga hotela dati kaka državna blagajna.
Pregled invalidov. Ministrstvo za socialno politiko je odredilo naknadni pregled vseh invalidov v času med 15. junijem in 15. julijem.
V Zagrebu je občinski svet uvedel precejšen najemninski davek, ki bo občutno prizadel posebno delavske sloje. Pa ni čuda! Saj sede danes v zagrebškem občinskem svetu sami zastopniki hišnih posestnikov, zajedničarji, klerikalci, liberalci in radikalci, potem ko so bili razveljavili mandate proletarskih strank!
Kako so izrabljali ameriške izseljence. Koncem minulega meseca je prišla v Koprivnico v Dalmaciji preiskovalna komisija iz Belgrada s francoskim in ameriškim konzularnim uradnikom. Preiskavah so tale slučaj: Amerikancem, ki so se preko Koprivnice vračali domov na Madžarsko, so tekom 2 let na postaji v Koprivnici redarji odjemavali dolarje in konfiscirali vse blago, češ da so ti izseljenci veriž-niki, potem pa so jih pognali preko meje. Tudi so izseljencem s silo menjali dolarje. Za 1000 dolarjev so dajali pa do 3 tisoč kron. Ameriški konzulat na Madžarskem je popisal vse te oškodovance, prijavil stvar ameriški vladi, ki je potem v Belgradu zahtevala preiskave. — Preiskava je dognala škodo okrog 3 milijonov kron, katere bo morala sedaj plačati belgrajska vlada. Največ kriv na vsem škandalu je bivši Ijud-skošolski učitelj, policijski komisar Purič, katerega so takoj aretirali.
Delavci — brez denarja! LjuVj.nska policija je uvedla nove, skoro drakonske me-
tode za pobijanje brezposelnosti. Vsakega delavca, ki pride v Ljubljano za delom in kruhom, takoj aretira in ga zapre, če delavec nima denarja. Zapro ga zaradi postopanja. Drastičen slučaj je bil te dni! Aretiran je bil pošten delavec, ki je prišel v Ljubljano z malim denarjem si iskat pošteno delo!
Stanovanjska naredba sprejeta. Ministrski svet je danes sprejel novo stanovanjsko naredbo, ki velja za vse kraje razen Srbije in Črnogore.
Belgrajska vlada je s tem nastavila najemnikom nov davčni vijak, o katerem pa še ne vemo mnogo. Vesti o njem pravijo, da obsega veliko ugodnosti za gospodarje. Ako bi šlo po volji ljubljanskega društva hišnih gospodarjev, ki je imelo shod prejšnjo nedeljo, bi nam dvignili stanarino za 100 odstotkov. Silno smo pa skeptični glede določb te nove naredbe, ki nas nič kaj ne veseli.
Dinarska vrednost za vso državo.
Finančno ministrstvo je izdalo odlok, s katerim se odpravlja uradno računanje s kronami, ter se uvaja kot računska enota dinar za vso državo.
Vlada stoji silno slabo. Prav lahko je mogoče, da ne bo mogla naprej. Tudi bi bilo najbolj pametno, da odstopi, samo kdo bo potem vladal ?
Nove volitve bi bile pač najpametnejši i*' hod iz te žalostne situacije. Zdaj bi se ljudstvo znalo že bolj jasno izreči za to ali ono ne da bi nasedalo raznim pustolovcem na limanice.
„Domoljub" zavija in skriva resnico. Toda obširne razprave o tem ne bomo pisali, ker ni treba. Če ima „Domoljub11 korajžo, naj piče resnico o nas! Božje zapovedi so še vedno vse v veljavi, torej tudi osma. Veljajo pa tudi gospode duhovnike, ki pišejo „Domoljuba11, ne samo za ljudstvo. — Čitatelji „Ljudskega glasa14 naj pa dajo naš list v roke tudi čitateljem „Domoljuba11, naj sami sodijo, kdo ima prav.
Založba in last konzorcija „Ljudski Glas".
Oblastem je odgovoren Ign. Mihevc Tiska: Tiskarna J. Pavliček v Kočevju.
„V boj za občino."
Brošurica „V boj za občino* vsebuje poljudno razložen volilni red za občinsko zastopstvo. TeniU so pridejana tudi praktična navodila. Cena ji je 6 K-— Naroča se pri Centralnem tajništvu JSDS in KDZ v Ljubljani, poštni predal 168.
Splošno kreditno društvo
V Ljubljani, regiitrovana zadruga z omejeno zavezo
sprejema hranilne vloge vi»k delavnik od 8. do 13. ure id i**1 obrestuje po čistih
mr 4% -a®
Rentni davek plača društvo iz svojega. Obresti se k*pMali*k*|f polletno. Večje In stalne vloge se obrestujejo po dogovo : Posojila daje svojim zadružnikom proti vknjižbi, na osen kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Men se eskomtujejo po bančni obrestni meri.
Edini, res delavski denarni zavod.
Miši-podgane stenice-ščurki
in vsa golazen mora poginiti, ako porabljate najbolje preizkušena in splošno hvaljena sre^ j« kot: proti poljskim mišim K 12-—, za Pod^a" sta miši K 12•—; za ščurke, a posebno močna v stane K 20‘—; posebno močna tinktura .„g niče K IS'—! uničevalec moljev K 10 P r0tl za uši v obleki In perilu K 10'- i" 20,-~j P jq(. mravljam K lO1—; proti ušem pri perutnin' « tJ prašek proti mrčesom K 10 — In 20	. tj „ri
ušem pri ljudeh K 5'— in 12'—; mazilo z® „ na živini K 5 — In 12’—; tinktura proti nircc ^ sadju in zelenjadi (uničevalec rastlin) ^
Pošilja po povzetju Zavod za ek3p°rl ^
M. JUnker, Zagreb 45, PetrinjsK^^l^-
COSULICH-LINE^
= TRST —AMERlKA’^
liew-York- Buenos-Aire*
Rio di Janeiro — Santos
Montevideo	z3
SIMON KMETEC, Ljub'la08
Kolodvorska “Uc*