Posamezna številka 6 vinarjev. SleV. 125. Isven Ljubljane 8 vin.	V UMM V MH, 4. Ml 1914.
Leto XL1L
s Velja po pošti: =
Za oelo leto naprej . , K 26-— za en meseo „ . . „ 2'20 ca Nemčijo oeloleino . „ 29'— za ostalo inozemstvo . „ 35'—
V	LJubljani na dom:
Za celo leto naprej . . K 24'— za en meseo „ . . „ 2'—
V	opravi prejeman mesečno „ 1*70
s Sobotna izdaja: =
za celo leto........ T—
za Nemčijo oeloletno . „ 9'— za ostalo Inozemstvo. „ 12'—
Inseratl:
Enostolpna petitvrsta (72 nun): za enkrat . . . . po 18 v za dvakrat .... „ 15 „ za trikrat .... „ 13 „ za večkrat primeren popnst.
Poročna oznanita, zahvale, osmrtnice Iti:
enoslolpna petltvrsta po 2) vin.
Poslano: . . ■ . enostolpna petitvrsta po 40 vin.
Izhaja vsak dan, izvzemil nedelje in praznike, ob 5. nrl pop.
Redna letna priloga Vozni red
0ar Uredništvo je v Kopitarjevi nliol štev. 6/IH. Rokopisi se ne vračajo; neirankirana pisma se ne =3 sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravntštvo je v Kopitarjevi nllol št. 6. — Račnn poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.5U, bosn.-hero. št. 7563. — Opravnlškega telefona št. 188.
ÍW* Današnja številka obsega S strani.
Poljedelski svet.
Dunaj, 3. junija 1911.
Danes dopoldne je zboroval polje-deljski svet, da se konstitutira za svojo peto funkcijsko dobo. Predsednik, poljedelski minister Zenker, opozarja na važne zadeve, s katerimi se bo moral poljedelski svet pečati. Najvažnejša vprašanja so carinske in trgovinsko pogodbe, ter elektricitetna postava, beg z dežele, razbremenitev zemljiških dolgov in delavske pogodbe.
Konstituirali so nato poljedelski in gozdarski oddelek in izvolili odbor, ki naj se peča s trgovinsko političnimi i vprašanji, kakor tudi z vprašanjem o razbremenitvi zemljiških dolgov, o po-Vljedelsko-delavski pogodbi, begu z dežele, o socialnem zavarovanju, o kar-telni pogodbi, subvencijah, poljedelskih zadrug, preskrbo kmečkih posestev z električnim obratom itd. Izvolil se je tudi odbor, ki naj poda mnenje o zakonskem načrtu glede na elektricitet-no postavo in se jo za predsednika iz-voili poslanec Fink. Oclbor se zbere v drugi polovici junija in dokonča posvetovanja do konca junija, ker pritiska delavsko ministrstvo na to, da dokonča predlogo do julija. Vladni zakonski načrt v sedanji obliki obsega določila
0	električnih obratih z močnim tokom in o telefonskih obratih, med katere šteje vse obrate za posredovanje poročil potom elektrike, kakor tudi brezžično brzojavljanje in telefoniranje.
Po tem zakonskem načrtu se napravijo in vzdržujejo električni daljnovodi na javni lasti, osobito na cestah, kakor tudi na zasebnih posestvih, prisilnim potom. Obrati se lahko napravijo in vzdržujejo v zraku ali pod zemljo tako, da se lahko tudi veje dreves odstranijo. Kadar se prizna in izvaja prisilno pravo, se mora na vso moč paziti na to, da so čuva posest tretjih oseb in se obremenjencem ne sme kratiti prosta razpolaga posestev.
Obratna proizvaja in navajanje .električne energije za oddajo tretjim 'osebam je koncesionirana obrt. Obrati za proizvajo in za oddajo električnega močnega toka morajo imeti oblastveno dovoljenje.
Podjetjem, ki dobava,jo močni tok, se lahko naloži, da morajo v omenje-tnem preskrbovalnem okrožju na zahte-
1	vo vsakomur po enakih pogojih in ce-¿nah oddajati tok, da morajo splošne
LISTEK.
Josip Vandot:
Razor.
Slika iz davnih dni.
(Dalje.)
In Borut pogleda očeta. Z njegovega. obraza je izginila vsa bojazen. ■Mirno in odločno izpregovori: »Oče, zato ne darujem bogovom, ker ne verujem več vanje. Prazna pripovedka so bogovi. Le enega Boga častim, in ta Bog je velik in brezkončen.«
Radegost je stopil korak nazaj. Obraz mu je prebledel, in s široko odprtimi očmi je gledal na sina. «Ka j pra-fviš? Kaj se drzneš?« jo govoril s liripa-fvim glasom. »Ti se upaš žaliti večne bogove? Ti se drzneš?«
»Da, oče«, je odgovarjal Borut mirno. »Ni bogov, nikjer jih ni... Jaz
I sem kristjan, oče.«
Ko je Borut izpregovoril zadnjo besedo, se jc prijel Radegost, z obema rokama za glavo. Bolestno je zastokal in se je oprl na zeleno smreko. Slonel je j tam tako in se ni ozrl več na sina. t »Da, kristjan sem, oče,« je nadaljeval Borut. Navdušenost se ga je polastila, in njegove oči so kar žarele.
pogoje in maksimalne tarife o dobavi toka in vse izpremembe predložiti oblasti, ki izdaja koncesije, da jih odobri, načelno se morajo pripustiti vsa domača podjetja, da. inštalirajo zasebne obrate in da se morajo v prvi vrsti vpo-šfovali potrebe države, dežela in občin. Če kakp podjetje za dobavo toka vpo-rablja javno lastnino, se v koncesiji lahko pridrži v dobro državi ali javnim korporacijam pravica, da smejo nakupiti vse električne naprave.
O brzojavnem pravu določa zakonski načrt, da. se sme država posluževati za zgradbo, vzdrževanje in za obrat brzojavnih naprav prisilne vporab-ne pravice. Poškodovanje ali motenje električnih naprav in obratov, če ni dejanje po kazenski postavi ali po obrtnem redu kaznivo, kaznujejo politične oblasti z ukorom, z denarnimi globami do tisoč kron ali pa z zaporom do treh mesecev.
Anarhija v Albaniji.
Arnavti se pripravljajo na pohod proti Skadru?
Srbski listi poročajo: Kolikor je mogoče posneti iz poročil o sedanji albanski vstaji, ima vstaja značaj verskega gibanja. Listi poročajo, da. se odpošiljajo katoliški Albanci iz Skadra v Drač knezu Wiedu na pomoč. A dohajajo tudi poročila, da se pripravljajo mohamedanski Arnavti na pohod proti Skadru. Verska vstaja v Albaniji postaja vedno večja in se izpreminja v versko vojsko. Cela centralna in južna Albanija se je dvignila in je oborožena. Iz Prizrena se pa poroča, da se je vstaja razširila že tudi v vzbodnji Albaniji. Mohamedanci v okolici Orošija in Bičan, na, obeh straneh Črnega Drina, zapuščajo svoja sela in polagoma korakajo proti Skadru. Oba velika obmejna rodova Ilas in Skula sta. pobunjena in korakata ob Črnem Drinu preko Ku-kuša po edini poli, ki vodi od tu proti Skadru, ki ga nameravajo napasti. Vse to dokazuje, da obstoja veliko nepri-jateljstvo med mohamedanskimi Arnavti in katoliškimi Albanci in da v teh razmerah ni misliti na edinost in na red. Med Arnavti je toliko struj in pokretov, da je na slogo težko misliti. Ob srbski moji nagovarjajo Arnavte bulgarski kornitaši, naj napadajo Sr-i be, v bitoljski okolici so ujeli več. bul-garskih vojvod. Iz Skadra se pa poroča, da je pozval Isa Boljetinac na dogovor svoje ljudi, da napadejo Srbijo.
»Spoznal sem Kri sta in njegove svete nauke. Srce mi je reklo tedaj, da sem prišel na pravo pot. In krstil me je svečenik Razor. Kraj strmega prepada me je rešil žalostne smrti. Zdravil me je in ozdravil. In naučil me je spoznavati Krista. Svet. in blag mož jc svečenik Razor.«
Tedaj se je predramil Radegost iz svoje otrplosti. Stopil jc pred Boruta, in oči so se mu bliskalo v divjem gnje-vu. »Kdo je ta svečenik, o katerem pripovedujejo tvoje brezbožne ustnice?« je vprašal srdito. »Povej, in bogovi naj te kaznujejo potom!«
»Poznaš ga, oče,« jc odvrnil Borut. »Bil je pri nas v Gorotanu, in ti si mu ponudil kruha in soli.«
»Haha, on, ki mi je ukradel čast in pravo!« se je zakrohotal Radegost divje. »Zdaj mi je ukradel tudi edinega sina! Lepa so njegova dela, pa pravi, da je svečenik vsedobrega Boga! Ha-halia!« — Radegost. je dvignil nad sinovo glavo svojo pest. »A ti, malopridni sin, ki si zatajil stare slovenske bogove, ki si onečastil ime svojega očeta, ti malopridni sin, izgini mi izpred oči! Nikoli več naj te ne zagledam, tudi takrat ne, ko se mi bodo zapirale umirajoče oči! Izgini, in kakor samotna žival se plazi po svetu, ti izdajica vere svojih očetov!«
»Oče! je zaklical Borut obupno.
Srbske oblasti so zato zelo oprezne. A v glavnem sedanji pokret ni naperjen splošno proti Srbiji, marveč proti sedanji upravi in proti katoličanom, ki jih muslimani mrze in jim očitajo, da so v službi tujcev. Nikomur ni jasno, kaj se zgodi, če pride do .spopadov pred Skadvoni. Srbi so za to vojaštvo ob ar-navtski meji pomnožili.
Srbija se pripravlja.
ojni minister je sklenil kule ob bulgarski in albanski meji utrditi in se bodo tudi posadke pomnožile.
Položaj v Draču.
je še vedno resen. Kmečko gibanje kaže mohamedanski značaj, a bi se bilo poleglo, če bi bili hitro nekoliko odnehali. Odstopila sta avstrijski in italijanski svetovalec kneza Viljema konzul Bucliberger in stotnik Castoldi, kakor se poroča, prostovoljno, ker sta iz-prcvidela, da imata neuspešno in nehvaležno nalogo.
Prodiranje vstašev in severnoalbanska
ojačenja v Draču.
»Agenzia Štefani« poroča iz Drača, da. so vstaši 2. t. m. zasedli Krojo. Italijanski listi nadalje poročajo, da sc je vstašem pridružilo prebivalstvo Albas-sana in da mesto Albassan vedno trdneje. oklepajo. Guverner Ahil hej, ki jc bil medtem imenovan za ministra, je došel v Drač in trdi, da se bo mesto še dolgo držalo. Vstaši so zavzeli tudi Pe-klni. V šijaku se vstaši pripravljajo, da napadejo Drač. Drač nameravajo utrditi. V Drač jc pripeljal finančni minister Nogga iz Leša ojačenja mohamedanski h Miriditov in katoliških Ma-lisorov, ki so se prepeljali z avstrijskimi in z italijanskimi vojnimi ladjami. Posadka v Kroji, ki je bila prisiljena, da je mesto zapustila, ker so vstaši preprečili dovoz vode in provi-anta, je čez Kalmeti odšla v Leš, odtu so jo pa po morju prepeljali v Drač.
Demonstracija velesil?
Iz Kolina se poroča, da se velesile pečajo z vprašanjem, če ne kaže pred Dračcm ali blizu obrežja koncentrirati vojne ladje velesil, kar bi olajšalo obrambo kneza in njegove rodbino. Če se za to vse velesile odločijo, odpošlje tudi Nemčija eno vojno ladjo. »Wiener Allg. Ztg.« poroča, da je angleška vlada prijaznejša načrtu, da se v Drač odpošlje mednarodni oddelek, a da v Berolinu to mise] še. odklanjajo.
Zgrudil se je pred očetom na kolena in je sklenil proseče svoje roke. »Oče, ljubi oče!«
»Nisem več tvoj oče,« je odgovoril Radegost trdo. »Ne maram biti oče iz-dajice — jaz nimam več sina. Poberi se mi izpred oči!«
»Oče!« je zaklical še enkrat Borut s prosečim, od silne srčne bolesti sc tresočim glasom. A oče se je že okrenil od njega. Naglo je izginil v goščavo; cule so sc še samo urne stopinje, šelestenje suhega listja, — potem pa je bilo vse tiho. Pogašal jc ogenj; le kolci so še goreli in ko so prigoreli do sredine, so se upognili. Takrat pa se je nagnil žrtvenik in se jc razsul med tlečo žrja-vico.
Še vedno je klečal Borut na zem-' Iji in je gledal s širokoodprtimi očmi v grmovje, kamor je bil izginil njegov oče. Od silne bolesti je stisnil ustnice in se jc prijel za glavo; saj je vedel, da je izgubil danes očeta. Nikoli več ga ne vidi, in tudi pred oči mu ne sme stopiti več... Divja bol mu je legla na dušo, in mislil je, da mu poči srce v bridki bolesti. Kam naj krene zdaj, ko nima več doma? Sirota je, sam na širnem svetu in nima mesta, kamor bi položil trudno, vročo glavo ...
Toda, ali je res, da nima nikogar več? Ali ne živi še Krist tam v nebesih?
OŽJA VOLITEV ZA NEKDANJI SVI-HOV MANDAT.
Izvršilni oclbor mladočeške stranke je sklenil, da bodo mladočehi ob ožji volitvi za nekdanji Sviliov mandat podpirali socialnega demokrata. Izvršilni odbor čeških realistov je svojim pristašem dal pri ožji volitvi svobodo.
POSLEDICE SVIHOVE AFERE.
Načelnik praškega državnega pravd-ništva vitez pl. Meorhaut bo vpokojen. Nastopil je odločno proti disciplinarni preiskavi v Svihovi zadevi, a jc zadel na odpor justičnega ministrstva.
ZNAČILEN DEMENTI.
Korespondenca »Wilhelm« poroča! Neki rumunski list je objavil tendenčno pobarvano notico, da. sc je odzvalo pozivu pod orožje med 700 vpoklicanimi rezervniki rumunske narodnosti 61. pošpolka le 78. Kakor se iz dobro poučene strani poroča, je to poročilo izmišljeno, ker so tisti vpoklicani rumunski rezervniki, ki so bili doma, vsi prišli k orožni vaji. Poi-očilo je. morebiti povzročilo, da je me d 600 v p o-k l i c a n i m i nad 500 izseljencev in takih rezervnikov, ki bivajo zdaj v i n o z e m s t v u.
SRBSKA KRIZA.
Srbski kralj je sprejel demisijo Pa-šičevega kabineta. Kralj se je posvetoval o položaju s predsednikom skupščine in z voditelji opozicije o ustanovitvi novega bloka. Iz Belgrada se poroča, da je bil kralj voljan Paši du izročiti vodstvo novih volitev pod pogojem, da se umakne odredba o prioriteti civilnih oblasti, ker se ž njo stališče častnikov v novoosvojenih krajih otežuje, ali pa. da se odredba omeji le na staro ozemlje. Ministrski svet, je pa sklenil, da rajši clemisionira, kakor da odredbo prekliče ali omeji. Če dovedejo kraljeve konference do sporazuma z opozicio-nalnimi strankami, se ustanovi čisto radikalna vlada, ki jo bosta vodila Ljuba Davidovič in Draškovič, zunanji minister pa liostane dunajski poslanik .Tovanovič ali pa bukareški poslanik Gavrilovič.
KRIZA V MOSTARSKEM OBČINSKEM SVETU.
Sedem srbskih občinskih svetnikov mostarskega občinskega sveta je odstopilo, ker je župan Mujaga Komadina podpisal neko na mohamtrdanskem javnem ljudskem shodu sprejeto resolucijo povodom nekega krvavega spopada med srbskimi in mohamedanskimi kmeti.
Čuva nad vernim človekom in ga varuje v nevarnosti. Blagor mu, kdor se poda pod njegovo varstvo! Niti las se mu ne skrivi na glavi; kajti nad njim čuvajo božje oči.
In Borut je dvignil proti nebu svoj bledi, trpeči obraz. Molil je k Krist,u in ga prosil pomoči. Čudovito ga je potolažila molitev. V srcu je začutil mir; pekoča bol jc izginila kar naenkrat. Šinil je z roko preko obraza, in mirne oči so mu gledale udano proti sinjemu nebesu.
»Gospod, pod tvoje varstvo prihajam zdaj,« je sklenil svojo molitev, »ti me vodi po poti, ki pelje v tolažbo. Rad trpim, z veseljem trpim. Saj trpini zaradi tvojega imena.«
Mladce se jo pokrižal in je vstal. Mirno je odšel proti domu, da se poslovi še od matere, predno se napoti v beli svel. Smehljal se je in je čutil v duši veliko srečo — srečo, da sme trpeti za Onega, ki je prelil zanj svojo kri na križu.
»Od matere se še poslovim, potem pa odidem,« jc sklenil sam pri sebi. »Odidem črez gore in poišč^m svečenika Razorja. Pri njem ostanem, in skupno sc vrneva nazaj. In takrat me vzprejme oče z razprostrtimi rokami. Vem. da me vzprejme — zagotovo me vzprejme,« -
SPARAZUM MED AVSTRIJO IN SRBIJO.
Med Avstrijo in Srbijo pride zaradi Orientskih Železnic vendarle do pametnega sporazuma. Srbija odkupi to zanjo prevažno železnico za okoli 40 milijonov frankov ali pa morebiti še za menj in jo podržavl. Kot koncesijo Avstriji pa zgradi progo Užice — Uvac, tako da bo bosanska vzhodna železnica postala aktivna in bo vzhodna ter južna Bosna z bogatim drinskim ozemljem zvezana. Progo bodo zgradile avstrijske firme. Ta zveza bo dobila svoj pravi pomen seveda šele, ko se zgradi železnica Bugojno — Aržano, tako da bo Srbija potem zvezana z Adrijo preko Spljeta. Srbija pa je Avstriji dovolila tudi tarifne ugodnosti, zlasti kar se tiče uvoza žita, ker stoji Ogrska pred slabo letino. Avstrija se poteguje tudi za to, da bi dobil naš konzorcij zgradbo železnice Priština — Prizren kot del donavsko • jadranske železnice (Rumu-nija — Drač), toda tu bodo že večje težave, ker se tudi Lahi za to progo zelo zanimajo.
PREMEŠČEN JE RUSKEGA METROPOLITA NA ŽELJO AVSTRO-OGRSKE.
»Svjet« poroča, da je bil metropolit Antonij iz Volhinija premeščen v Har-kov vsled intervencije avstro - ogrske vlade, ker je metropolit z grofom Bo-brinskim vodil strastno propagando med Rusini. (Volhinjski metropolit se pravno smatra za nadpastirja avstrijskih pravoslavnih Rusinov in tudi njihove duhovnike posvečuje.)
VOLITVE V RUMUNlJl.
V drugem volilnem razredu za ru-munski državni zbor je bilo izvoljenih 48 liberalcev, 4 konservativci, 6 demokratov in 2 neodvisna kandidata. Potrebnih je 12 ožjih volitev. Izvoljen je bil tudi notranji minister Monzun.
Romanje h Gospe] Sveli z izletom da vmsko jezero
in Celovec se bo vršilo po dogovoru z nekaterimi našimi organizacijami za Ljubljano, ljubljansko okolico, kamniško okolico, Dolenjsko in Notranjsko že v nedeljo, dne 21. t. m. Člani in članice naših organizacij, dvignite se na to res lepo romanje! Posebni vlak odpelje iz Ljubljane v nedeljo, dne 21. junija, ob 3. uri 3 minute zjutraj z državnega kolodvora v Šiški. Udeleženci iz Vižmar-jev in iz Medvod lahko tudi na teh postajah vstopijo. Iz Vižmarjev se odpelje posebni vlak ob 3. uri 11 minut, iz Medvod pa ob 3. uri 20 minut. Do Jesenic vlak nato ne obstane. Na Jesenice se pripeljemo ob i. uri 46 minut, z Jesenic se pa popeljemo naravnost v Gospo Sveto, kamor se pripeljemo ob 6. uri 5 minut zjutraj. V cerkvi pri Gospej Sveti bomo imeli sv. mašo s pridigo (č. p. Teodor Tavčar O. F. M.), ogledamo si prestol, kjer so vstoličevali v slovenskem jeziku koroške kneze, in zajtrku-jemo.
Iz Gospe Svete nas popelje naš poseben vlak v Celovec ob 9. uri 51 minut, v Celovec se pa pripeljemo ob 10. uri 3 minute. Ogledamo si nato mesto; ob pol 12. uri skupno kosilo. Opozarjamo,
da naj se skupnega kosila vsi izletniki in izletnice udeleže, ker ne gre, da bi se potikali v Celovcu. Ob Četrt na 1. uro moramo odriniti k Vrbskemu jezeru, da nas bo parnik pravočasno pripeljal po jezeru na Otok, kjer boclo pete lita-nije.
Po litanijah bomo morali nazaj v Celovec z osebnim vlakom južne železnice, ki odpelje s postajališča vojaško kopališče ob 5. uri 9 minut in se pripelje v Celovec ob 5. uri 19 minut popoldne.
Naš posebni vlak se odpelje iz Celovca ob 5. uri 37 minut popoldne. Za
izvršitev stavljenega si nam sporeda smo namreč prosili, da naj se vožni red tako določi, da bi se vrnili lahko v Ljubljano okolu 9. ure zvečer, in tej želji je tudi ravnateljstvo državnih železnic v Trstu ustreglo. Ker se je pa izjavila želja, da bi ostali eno ali dve uri dlje v Celovcu, smo dodatno še prosili, da bi se vožni red za poseben vlak v tem smislu izpremenil. Če nam bodo mogli ugoditi, bomo to pravočasno našim ljudem naznanili, če pa ne. se bomo morali odpeljati že ob 5. uri 37 minut iz Celovca, v katerem slučaju se še enkrat nadivimo lenim krajem, skozi ka tere nas bo vozil naš posebni vlak po lepi, slovenski koroški zemlji, po krasni Rožni dolini in po slikoviti naši Gorenjski ob belem dnevu dolgega poletnega večera in so bomo pripeljali na Jesenice ob 7. uri 1 minuto, z Jesenic se pa odpeljemo ob 7. uri 9 minut. V Medvode, kjer zopot obstane vlak, se pripeljemo ob 8. uri 20 minut, v Vižmarje se pripeljemo ob 8. uri 29 minut, v Ljubljano pa ob 8. uri 38 minut.
Kdor se želi udeležiti tega romanca, naj to nemudoma javi na naslov: Slovenska krščanskosocialna zveza v Ljubljani, »Ljudski dom«, kjfer se bodo od ponedeljka nanrej v pisarni v I. nadstropju dobile že legitimacije za vožnjo, in sicer skupno za vožnjo z vlakom in parnikom za III. razred tja in nazaj 6 K 50 vin., za II. razred 10 K. Zunanji udeleženci naj pošljejo denar po poštni nakaznici do ponedeljka 15. t. m. nakar takoj dobe legitimacijo. Javite to v vseh naših društvih! Na noge h Gospej sveti in na divno Vrbsko jezero!
Odbor S. K. S. Z.
Odbor J. S. Z.
Primorske vesli.
p Istrske deželnozborske volitve.
Že prihodnjo nedeljo se vrši v Pulju volitev deželnozborskega poslanca za splošno kurijo. Kandidatov to pot ne manjka. Njih število bo najbrže doseglo številko 5. Razdeli se teh pet kandidatov takole: italijanski socialni demo-kratje kandidirajo svojega vodjo Lirus-sija, italijanska liberalna stranka kandidira učitelja in predsednika »Lega Nazionale« Corenicha, Hrvatje so postavili dr. Pederina, skupina jugoslovanskih socialnih demokratov se je čutila poklicano, da se bojuje za nekega zidarja Brecevicha in naposled pride še uradniška stranka. Ta še ni proglasila svojega kandidata, vendar pa se čuje, ima to biti neki uslužbenec cestne železnico. Kakor je iz tega razvidno, je
to pot za cepljenje glasov nadvse dobro preskrbljeno. Odločilni boj se bo vršil brezdvomno med italijanskim socialnim demokratom Lirussijem in med italijansko - liberalnim kandidatom učiteljem Corenicliom. V prvem volilnem boju dne 7. t. m. težko, da bi se zmaga odločila na korist eni ali drugi stranki, ker bo skoro gotovo prišlo do ožje volitve med Lirussijem in Corni-chom. V okoličanskem okraju, kjer kandidira dr. Laginja, je postavila italijansko - liberalna stranka \to pot tudi svojega protikandidata v osebi zdravnika dr. Juga. Ime samo že pove, kako pristni Italijan da mora to biti. Seveda v tem okraju o kakšnem resnem boju ne more biti govora. Vsekakor pa bo prihodnja nedelja za Pulj precej buren dan. Agitacija je v vseh taborih naravnost strastna.
p Volivno gibanje v Istri. Minulo soboto zvečer se je vršil v »Narodnem domu« v Pulju volivni shod, ki je bil namenjen predvsem slovanskemu delavstvu in je bil dokaj dobro obiskan. Shod je vodil kot predsednik dr. S c a 1 i e r, ki je v otvoritvenem govoru opozarjal, da mora biti na shodu izključeno vsako strankar-stvo in vse osebnosti ter vsaka nedostojna beseda; gre za velevažno, vsem skupno stvar: za zmago pri deželnozbopskih volitvah. Nato je dobil besedo kandidat splošne kurije in predsednik puljske narodne delavske organizacije dr, P e d e r i n. V svojem navdušenem govoru je naglasi!, da je boj istrskih Slovanov z Italijani že stoletja star, saj so morali naši pradedi vedno trudoma braniti svojo zemljo pred italijanskimi mogočnjaki, ki so jih končno tudi izrinili v mesta — sedanja strupena italijanska gnezda, odkoder neprestano preže, kako bi našemu ljudstvu škodovali, je oslabili in končno narodno in gospodarsko ubili ter pograbili dedščino. To se jim ne sme nikdar posrečiti, to bodi naša skupna skrb. Vsak stori ob teh volitvah, kolikor je v njegovi moči, da se ne izgubi noben slovanski glas. Ne pozabimo, da bo izid predstoječih volitev važen za vse Jugoslovane. Govorniku so zborovalci navdušeno ploskali. Potem je nastopil tržaški odvetnik dr. J. M a n d i č. Poudaril je veliki pomen predstoječih volitev; to čutijo tudi Italijani, ki so imeli doslej vsled krivičnega volivnega reda večino v deželnem zboru, dasi so po številu v veliki manjšini nasproti Hrvatom in Slovencem. Svojo deželno oblast so vedno kruto izrabljali v svojo korist in v škodo slovanske večine prebivalstva. A to jim ni pomagalo: Slovanov niso zatrli. Nasprotno So se Slovani iz lastne moči okrepili, zavedli svojih sil in Italijanov je tako strah, da so za pomoč naprosili Nemce in se z njimi zvezali. To je glasen opomin za Hrvate in Slovence, da ob teh volitvah pozabimo na vse osebnosti in drugo, kar bi nas moglo ločiti, ter tesno sklenemo svoje vrste v volivnem boju. Kandidati, ki jih je postavilo politično društvo, morajo biti vsakemu neizpremenljivo geslo za volitve, živi znaki naših narodnih ciljev in naše edinosti. Posebno opozarja delavce, naj ob volitvah ne trosijo svojih glasov za socialno demokracijo, ki je protinarodna le nasproti manjšim narodom, zlasti Slovanom. Navaja dokaze, kako socialna demokracija vedno podpira italijansko nacionalno politiko, oziroma stranke, kako socialna demokracija na Dunaju vedno kaže svoje
nemškonarodno mišljenje, vsled česar so bili češki socialni demokrati primo-rani iti proč od osrednjega vodstva, da ne bi z lastnimi žulji podpirali svojih narodnih tlačiteljev. Ali naj ravno jugoslovansko delavstvo tlačani nemško - italijanski socialni demokraciji? Ne, marveč pokaže naj, da ni ozkosrčno, da ne misli zgolj na svoje delavske koristi, marveč da so mu svete predvsem koristi celokupnega hrvatskega in slovensega naroda. Noben slovanski glas se ne sme izgubiti pri predstoječih volitvah in zlasti v Pulju, ki je danes — in bo v prihodnje še bolj — ena najvažnejših točk v našem boju za narodno enakopravnost. Tu in v celi Istri veljaj geslo: Kdor Hrvat ali Slovenec, ta bojevnik za naša prava! Gromko odobravanje je sledilo Mandičevemu govoru. Nato je govoril še delavec Šusteršič in pozival k složnemu, vztrajnemu boju pri volitvah, nakar je predsednik lepo uspeli shod zaključil. Omenjeno bodi le še to, da so Mandičev govor motili z medklici nekateri socialni demokrati, a jim je predsednik z odločnim nastopom kmalu sapo zaprl.
p Volivno gibanje v Istri. Dobro
obiskane volivne shode, dasi je bilo vreme deževno, so imeli v binkoštnih praznikih kandidatje dr. Kurelič, dr. Trinajstič in Grašič v Cepiču, Kršanu, Sv. Nedelji pri Labinju, Sv. Martinu, Sv. Lovreču in na Lovrečkem polju. V prvo imenovanem kraju je hotela podkupljena pijana italijan. fakinaža shod preprečiti, kar se ji pa ni posrečilo. Shod se je obnesel prav dobro. Opazilo se je pa, da je bilo orožništvo skrajno popustljivo s "temi divjaki.
p Poreško-puljski škof v Pulju. V soboto zvečer je dospel s finančnim parnikom v Pulj poreško-puljski škof monsignor dr. Trifon Pederzolli. Sprejema ni bilo nobenega, ker je presvitli prišel nenapovedano. V nedeljo in ponedeljek je škof delil v puljski stolnici zakrament sv. ibrme. V torek, 2. t. m., je birmoval v mornarični cerkvi »Madonna del mare«, v nedeljo, dne 7. t. m., bo pa še v puljski stolici zadnji dan sv. birme.
p Delavsko gibanje v Trstu. Dne 30. maja se je odpeljalo iz Trsta na Ogrsko 30 medjumurskih delavcev s svojimi di-užinami. Bili so zaposleni v ške-denjskih plavžih, kjer pa so v zadnjem času delo zelo omejili. Na vprašanje: »Zakaj prihajajo sem v Trst?« — je odgovoril neki mlad medjumurski slovenski delavec: »Eh, čemu? — Doma ni to-varen!«... Govore jako čisto slovenščino, zlasti končnico glagolskega nedo-ločnika — »ti« izgovarjajo natančno in povsem slovnično.
p Nesreča z avtomobilom. Dne 14, t. m. je vozil posestnik Jožef Lavrenčič iz Gorice v Doberdol domov. Na cesti med Dolom in Poljanami ga na ovinku sreča v naglem diru avtomobil, ki se zaleti v konja in mu zlomi prednji del života. Tudi voznik je bil vržen v stran. Konja so pobili s sekiro. Avtomobil je imel številko KI 339 A.
p Majhen vzrok — velike posledice. Pred 14 dnevi se jc 701etni Martin Lev-pušček iz Ivala na Kanalskem neznatno zbodel v levi mazinec. Mož se ni zmenil za rano. Tocla mazinec je bil vedno bolj nadležen; zaceliti se ni holelo, bolelo je vedno bolj, začelo se je gnojiti in sčasoma je postalo tako hudo, da je
Zdelo se'mu je, da šepeta v njegovi duši skrit glas, ki mu pravi zlate besede, da se vrne kmalu. In takrat ga vzprejme oče v veliki srčni radosti. Morda se odpove krivim bogovom? Morda... in potem bo sreča, tako velika sreča!
In Borut je verjel temu skrivnemu glasu. Naglo je spel skozi grmovje tja doli, kjer jc stal njegov dom ...
(Dalje.)
Svelooorska siiko matere Uozje in stari-nar Gyra.
(Dalje.)
Ko sva na to opozorila g. Gyra, pripomni, da je tudi on že na to mislil in daje prišel do prepričanj a, da ni bila kronana originalna (to je njegova) slika, marveč le njen posnetek.«
Na strani 11, in 12. opisuje isti gospod prelat D r e x 1 e r, kako je ob drugi priliki znova pregledoval Gvrovo sliko skupno z nadškofijskim tajnikom dr. Jo s. L i č a -n o m. Ob tej priliki je isti Gyra potrdil, da njegova slika ni bila kronana leta 1717., temveč originalna z drugo zamenjana. Zapletel se je tudi v protislovje, trdeč, da njegova slika ni bila kronana in vendar je hotel vedeti, da je bila leta 1793. njegova slika prenesena na Sveto Goro ter v oltar postavljena. V dokaz mu je služila teža slike in mera iste. A pozabil je pri tem na okolnost, da prenesena slika iz Solkana na Sveto Goro je imela znamenja, njegova pa jih ni imela! Pozabil je tudi, da ie bil leta 1793. drug oltar na
Sveti Gori nego leta 1717. Slednji je bil ob zatrtju samostana leta 1786. prenesen v Marijino Celje na Kanalskem, kjer se še vedno nahaja.
Priobčimo še tu tozadevno izjavo g. dr. Jos, Ličana, prof. bogoslovja v Gorici:
Izjava.
Podpisani izjavljam, da sem bil leta 1909. večkrat pri gospodu starinarju Gyri v Gorici, enkrat skupno s preč. g. prelatom K. Drexlerjem. Gyrovo sliko, ki predstavlja svetogorsko Mater Božjo, sem si često zelo natanko ogledal, zlasti sem se zanimal za okolnost, ima li ta podoba kake sledove kronanja. Kljub skrbnemu ogledovanju od vseh strani nisem mogel zaslediti niti najmanjšega znamenja k ro nanj a, Na to sem tudi opozoril g. Gyra, ki je koj pritrdil, da slika res nima teh znamenj, a prav to je njen dokaz, da datira slika iz dobe pred kronanjem 1. 1717. Pri kronanju je bila po njegovem domnevanju njegova slika z drugo zamenjena, vsled tega njegova slika ni bila kronana.
Ko mi je pozneje ob neki priliki povedal g. D e 1 n e r i, da je Gyrova slika dobila znamenja kronanja, sem šel h gospej Elizi Mulič, roj. Mihelič prvotni lastnici slike, ter jo vprašal, se 11 spominja in bi H mogla spričati, ali je imela njena slika poprej znamenja kronanja. Gospa je to odločno zanikala češ, saj s e m j o videla vsak dan v svoji sobi, |a kakih znamenj kronanja ni i bilo absolutno nobenega sle-l dul To lahko tudi s prisego potrdi. Zgra-
žala se je, ko sem jej povedal, da se govori o njeni sliki, da je bila kronana, globoko je obžalovala, da je sliko prodala Gyri, ki dela sedaj tako gonjo proti pravi sliki Matere Božje. —
Spominjam se tudi, da je pokojni kne-zonadškof Andrej Jordan, ki je goriške razmere vrlff dobro poznal, glede gori omenjene Gyrove slike rekel: »Ta Gyrova slika je bila svoječasno lasi vicerektorja svetogorskega svetišča pok. pl, Gironcolij al«
Vse to sem podpisani pripravljen vsak čas s prisego potrditi.
V Gorici, dne 1. maja 1914.
Dr. Josip Ličan,
profesor bogoslovja.
Pa ne le z ustnimi izjavami, tudi pismeno jc Gyra sam sebe na laž postavil.
V svojem spisu z dne 15. febr. 1909 je lastnoročno pisal: »Moje trditve se nanašajo na mojo sliko, ko Mati Božja in Božje 9fcte nista še imela krone (»quan-do la B. V. Maria col divin figliuolo n o n a v e v a la corona ,, .«J.
Čuditi se moramo smelosti Gyre, da se drzne javno trditi danes, kar je včeraj zanikal!
Kdo je Gyrovo sliko kronal?
Jasno je dokazano, da Gyrova slika poprej ni imela znamenja kronanja. Kronana je bila šele po letu 1909. Kdo je Gyrovo sliko kronal? Kdo je napravil vidna znamenja kronanja? Mi tega ne vemo, le mislimo si svoje, A vedeti
mora za to g. Gyra, saj je sirom sveta oznanil to veselo okolnost! Omenili smo že, da je hotel gos p. Gyra od dr. Pavletiča imeti vsaj 10 minut zlate krone na podobo, zakaj je isto zahteval od prezv. knezonadškofa?! Pei rilievo che mi mancava-n o«, lahko reče Gyra kakor je napisal dne
15. maja 1909, Kaj naj rečemo k takemu počenjanju?
Gyrovo počenjanje dovoljeno?
Je-li se ne pravi to javnost begati in varati? Gyra hoče — glasom novejših po zidih nalepljenih oglasov — sliko prodati. Vprašamo, ali ne bo p r c -s lepljen tisti, ki bi Gyrovo sliko kupil misleč, da je bila res 1, 1717. cerkveno kronana, ko vendar teh znamenj pred letom 1909. niti imela n i ? In vendar razlika v ceni je velika. Gyra sam ceni svojo sliko kot svetogorsko relikvijo nad 50.000 K, dočim nekronana nima niti od daleč take vrednosti!
Ali se sme posnetke prodajati za izvirnike?
Po našem mnenju bi se morala s tem slučajem sodnija sama pečati in bi bilo državno pravdništvo v Gorici poklicano zadevo preiskati, ne da bi kdo napravil nanje posebno vlogo!
Če hoče Gyra svojo sliko pošteno prodati, naj pove, da so znamenja na niegovi sliki nastala šele po letu 1909., med tem, ko je bila Grimanova slika kronana leta 1717. Šele tako bo ta prodaja poštena in zadeva konečno rešena;
mož moral v bolnišnico v Gorico, kjer so ugotovili, da ima zastrupljeno kri.
p Birma v Trstu. Na binkoštno nedeljo in v ponedeljek je tržaško-koprski škof msgr. dr. A, Karlin podelil v baziliki sv. Justa 570 dečkom in 471 deklicam zakrament svete birme.
p Z nožem v pijanosti. Več dobro-voljčkov je popivalo v Cotičcvi gostilni v Dornbergu pozno v noč. Že v gostilni so se kregali in si grozili. Krčmar jih je postavil pod kap; zato so se pa ste-pli zunaj prav do dobrega. 301etni Jurij Mozetič je dobil z nožem tako globoko rano v desni bok, da je moral v goriško bolnišnico.
p Samoumor 18ietnega dekleta. Iz Gorice: V sredo zjutraj so ljudje na ovinku ulice Orzoni proti Katerinijeve-mu trgu opazili mlado dekle, ki je ležala na tleh, kakor bi spala. Nekdo je pristopil k nji, da jo zbudi. Zaman. Ni se zbudila. Mislil je, da ji je nenadno prišlo slabo. Nabralo se je kmalu več radovednežev, ki so videli, da je dekle mrtvo. Na lice mesta je došla komisija, •ki je dognala, da je dekle umrlo vsled zastrupljenja. Ugotovila se je tudi identiteta nesrečnice. Piše se Terezija Što-kar, stara 18 let. Starši stanujejo v ulici, Alessandro Volta, ona pa je služila pri neki družini v ulici Levni. Vzrok samoumora ni znan.
p Umrl je v torek v Sežani gostilničar Lojze Šmuc. Bil je zelo znan in zvest pristaš »Edinosti«.
p Roparski umor na cesti. Ko se je .ninuli teden vračala prodajalka rib v Poreč, so jo hudobneži ubili in oropali. Našli so pri njej samo 20 kron. Tudi lani so na isti cesti ubili in oropali drugo prodajalko rib.
p Poveljnik ponesrečnega parnika «Empress of Ireland« je bil tudi Tržača-nom znan. Dokler je imela »Canadian Pacific Company« dovoljenje prevažati avstrijske izseljence v Kanado, je on vozil iz Trsta v Kanado. Kapitana Kendala opisujejo kot jako hrabrega in neustrašenega pomorščaka. Zanimivo jc dalje tudi, da je bil on oni kapitan, ki je pred dvema leti eretiral na krovu nekega angleškega parnika na odprtem morju onega londonskega advokata, ki jc bil umori! svojo bogato soprogo in je potem sktišal pobegniti s svojo stenotipistko, a je bil pozneje v Londonu obsojen na smrt.
p Italijanska konkurenca avstrijskemu brodarstvu. Neizpodbitno jc dejstvo, da sloni avstrijsko brodarslvo na slabi organizacijski podlagi. Konkurence ne more zmagovali, a obenem hira, ker si ne more niti vzdržati brezkonktirenčnih postojank. Do zadnjega časa je še vsekakor domini-ra! na Jadranskem morju, če ne slovanski, pa vsaj avstrijski brod. Sedaj pa pričenjajo Italijani s konkurenco tudi na tem polju. Italijanska paroplovna družba »Sociefa italiana di servizi marittimi« je otvorila svojo podružnico v Trstu in je sedaj vpeljala pasažirsko službo na progi Trst— Benetke. Salonski parnik -Tripoli« je začel s 30. majem t. 1. voziti med Trstom in Benetkami po zelo nizki tarifi.
p Drzen vlom. V Rojanu slanujočemu delavcu Francetu Smerdu so neznani tatovi v nedeljo zjutraj na vse zgodaj, ko je on odšel v mesto in ko je bila njegova žena s svojo hčerko v cerkvi pri obhajilu, odnesli eno plato uro in raznih dragocenosti
v skupni vrednosti 418 K. O tatovih ni ne sluha ne duha.
p Učiteljske vesti v goriški okolici.
C. kr okrajni šolski svet za goriško okolico razpisuje naslednja izpraznjena učna mesta svojega okraja s slovenskim učnim jezikom v defiuitivno namestitev s 1. sept. t. 1. I. Naduči-t e 1 j s k a mesta: Na trorazrednici v Mirnu in Oseku ter na dvorazredni-cah v Št. Martinu, Kalu, Lokoveu in na Banjšicah. — II. M o s t a za u č i -telj c-voditelje na samostojnih enorazrednicah v Dolu pri Opat,, Ga-brijah pri Rubijab, Višujeviku, Skri-ljah, Šeberljaku. Lomu, Zapotoku, Ravneh pri Murovcili ter na. Vrhu nad Kanalom in na Vrhu pri Rubijab. — III. Mesta za potovalne učitelje: Srednje - Kambreško, in Levpa - Zavrli. — IV. Učiteljska m e s t, a n a v e č-razrednicah: Sv. Križ, Št. Flori-jan, Dornberg. — V. Službena mesta za učiteljice: Št. Florijan, Kojsko, Šmarje, Osek, Banjšice, Vitovlje, Kal, Ozeljan, Sovodnje, Lokovec, Trnovo, černiče, Dol pri Ajdovščini. Slednjič se razpisujete še dve učni mesti z italijanskim učnim jezikom, in sicer mesto učitelja-voditelja na enorazrednici v Podgori ter mesto učitelja na petraz-rednici v Ločniku. S temi službami spojeni prejemki so določeni v postavi od 14. jan. leta 1900., dež. zak. št. 10. Potovalni učitelji dobivajo razen tega še potnino letnih 260 K. Prosilci in prosilke, za. katero teh mest naj vlože z vsemi spričevali, imenovalnimi dekreti in z dekreti o podeljenih jim petlotni-nah opremljene kolekovane prošnje najpozneje do vštetega 10. junija t. 1., in sicer službenim potom na podpisani c. kr. okrajni šolski svet. Prepozno vložene ali nepopolno opremljene prošnje se ne bodo upoštevale. Ivonečno se še pripominja, da je potrebna, za vsako zaprošeno službeno mesto pose b n a ko-Iekovana prošnja z vsemi prilogami vred. Zadostujejo pa tudi nevidiraui prepisi, če jc v prošnji jasno označeno, kje se nahajajo originalni dokumenti, oziroma njih vidirani prepisi.
p Vinska poskušnia v Gorici. Meseca septembra t. 1. bo v Gorici zboroval IX. vi-ničarski kongres. Ob tej priliki se priredi v dneh 8., 9. in 10, septembra javna po-skušnja vin iz Goriško-Gradičanskega. Namen te poskušnje je, da se pokaže vinskim trgovcem in drugim interesentom izbor-nost goriških vin. Poskušnje se smejo udeležiti \si vinogradniki Goriške in Gradiške. Pripustila se bodo za poskušnjo samo bela in črna vina in sicer toliko nova, kakor stara. Udeleženci morajo poslati vsak šest buteljk. Oni, ki pošljejo več, dobe polovico zneska, ki se iztrži za prodane buteljke. Za najboljša vina so določena odlikovanja.
p Lap natakar. Natakar France Vr-hunc, doma iz Škofje Loke, je vzel kuharici Tereziji Oberan denarnico z vsebino 20 K, Aretirali so ga.
p Piranska gospoda protestira. Piranski župan je v zadnji seji občiuske-ga sveta slovesno protestiral proti temu, da so Slovenci dne 10. maja povodom prihoda angleških gostov v Por-(orose razobesili slovenske trobojnice. Med drugim je župan poudarjal, da preti njim — piranski gospodi — sovražnik, ki postaja vsak dan agresiv-
Gyra naj toži!
Kdor Gyre ne pozna, si bo pač mislil, zakaj prizadeti gospodje ne tožijo? Vprašamo: komu na ljubo? Na ljubo vernikom? Ti so o neutemeljenosti Gyrovih trditev do cela prepričani. Članki in knjižice, o tej zadevi objavljene, morajo vsakomur odpreti oči! Na ljubo resnici? Ta ni prišla v nevarnosti niti najmanjše! Tožiti v obrambo svoje časti? Kdo naj toži na pavšalne očitke? Sicer je s svojimi prekoslovji Gyra sam tozadevnim očitkom zmaknil podlago! Tožiti Gyri na ljubo? Ta pa vsled dosedanjega ravnanja gotovo kaj takega ne zasluži! — Toži naj Gyra sam, gradiva mu ne manjka — a naj tudi sam sebi pripisuje posledice!
Gyrova taktika.
Zadevo smo dovolj obširno in — upamo — vsestransko pojasnili! Gyra bo seveda še nadalje se zaganjal v sebi neljube osebe in liste ter bo trdovratno trdil, — če treba do sodnjega dne — da s c trava striže in ne kosi! Nadaljevalo sc bo skrivnostno namigovanje na »dokumente«, na odkritja« in m a h i n a c i j e« itd. Ob vsakem večjem prazniku bo zopet p o 1e p i 1 javne hiše s s v o -jim i 1 ep a ki ter poplavil hiše s svojimi razglednicami. Gyra menda misli, da ima prav le tisti, kdor zadnji zavpije! Po vsaki polemiki — če se bo še komu ziju-bilo pisati o Gyri — bo g. Gyra delal, kakor do sedaj. Saj je znana primera o vaškem fantu, ki sc korajžno na ccsti orctc-
pa ter sc, ko je tepen, hitro pobere, zaviha rokave in zakliče: »Jaz se ne u d a m , in ne u d a m. Kdo ima še kaj »korajže«? Le naj pride, mu že pokažem!« A vsak pameten človek gre mimo njega dalje — ter si svojo misli!
Odlok cerkvene oblasti.
H koncu objavimo tozadevni odlok cerkvene oblasti, ki jasno potrjuje naše zgornje izvajanje. Odlok sc glasi: Št. 1941.
Izjava.
Podpisani knezonadškofijski ordinari-jat v Gorici si šteje v svojo dolžnost javnost obvestiti, da se je zadeva glede svelo-gorske slike Matere Božje na podlagi zgodovinskih virov, uradnih listin in po strokovnjakih vsestransko iz umetniškega, zgodovinskega in bogoslužnega stališča natanko in vestno preiskala ter se jc docela ugotovilo dejstvo, da sc pristna podoba Matere Božje (slikana na lesu), ki jo je svetogor-skemu svetišču leta 1544. darova! oglejski palrijarh Grimani in ki je bila leta 1717. slovesno kronana in letos obnovljena po c. kr. centralni komisiji za ohranitev spomenikov, — še vedno nahaja in časti na glavnem oltarju svetišča Matere Božje na Sveti Gori. Vsako nasprotno domnevanje se jc izkazalo neresnično in neutemeljeno.
Knezonadškofijski ordinariiat.
V Gorici, dne 10. maja 1914.
t Frančišek Borgia. • » »
S tem je za nas stvar končana. (Konec.)
nejši in drznejši, ker ga vlada podpira. Ta sovražnik je razobesil v Porto-rose v njih italijanski zemlji zastavo slavizacije, da pokaže prišedšim gostom, da ta zemlja ni več italijanska, ampak slovanska. Poživljal jc piranske Italijane, naj se združijo v obrambo pred napadi narodnega sovražnika. Piranski občinski svet je nato sprejel zadevno protestno izjavo ter sklenil, da se ta protest pošlje tudi dunajskemu parlamentu.
p Shod »Kmečke zveze« v Cerknem. Na binkoštni ponedeljek se je vršil lepo uspeli shod cerkljanske »Kmečke zveze« v Cerknem. V dvorani »Gospodarskega. društva« sc je zbralo 200 najuglednejših mož. Poročala sta poslanec Fon in Roječ, govorila sta še akad. Ivremžar in župan Rejec. Predsedoval je gospod Gabr. Bevk. Poročila poslancev so bila vzeta z navdušenjem na znanje. Na predlog g. cerkljanskega župana Eržena se je poslancem S. L. S. izrekla iskrena zahvala in zaupnica. Na predlog g. župana Rejca so bile sprejete naslednje resolucije: Poslanci S. L. S. naj stavijo v deželnem zboru pri prihodnjem zasedanju sledeče zahteve: 1. Deželni zbor naj podeli podporo v pokritje primanjkljaja pri zavarovalnici za govejo živino in zavarovalne premije naj se znižajo na prvotno mero. 2. Zakon o živinoreji naj se iz-premeni in v naše kraje vpelje drugo pasmo, ki je priznano dobra za mleko. 3. Deželni odbor naj izda stroge ukaze županom radi izvrševanja . policijske službe. — Dodatno se je sprejela resolucija na okrajno glavarstvo v Tolminu, naj skrbi z vso resnobo za policijsko uro. Shod se je krasno izvršil.
Dnevne novice.
-+- Deže!ni glavar dr. šusteršič se
je podal s sinočnim brzovlakom za dva dni v nujnih deželnih zadevah na Dunaj.
Ustanovitev Slomškove podružnice za kočevski okraj v Ribnici. Ob
zelo živahni udeležbi je otvoril ustanovni občni zbor predsednik centralne zveze tov. Jaklič. Pozdravili so zborovanje: V imenu litijske podružnice tov. Polak, za podružnico Novo mesto tov. Vrhovec, v imenu večine deželnega šolskega sveta tov. Sadar, za ribniško župnijo g. dekan Skubic, v imenu večine deželnega odbora polanec Škulj in po-zdraviJ je zborovanje tudi g. župnik Lavrenčič iz Vel. Poljan. Došli so brzo-javi in pismeni pozdravi. Nato se jc vršila volitev. Predsednik tov. Tomšič, podpredsednik tov. Pečjak, tajnik tov. Schweiger, blagajničarka tov. Podboj, odbornika tov. Rigljer in Kovačič, kate-liet iz Loškega potoka. Slavnostno predavanje je imel tov. Pečjak: Kako poučuj in občuj z otroci, da bo vzbujalo ljubezen in prisrčnost. Članek bo pri-občen v »Slovenskem Učitelju«. Zbranih nas je bilo čez 40. Lepo število!
+ Lep shod se je vršil na binkoštni ponedeljek v Škocijanu pri Turjaku. Prišli so možje in fautje od raznih strani. Govoril jc dež. poslanec g. Škulj o novem šolskem zakonu ter deželnih nakladah. Po teh krajih so lib. agitatorji nahujskali ljudstvo, češ, da se jc davek dvignil za 100%. Izvajanje govornika je spremljalo veliko odobravanje. Ko se jc resnica pojasnila, in jc g. poslanec odgovarjal na. razna vprašanja, se je ljudstvo zgražalo nad delom naših liberalcev, ki z lažjo hočejo podreti zaupanje S. L. S. Nato je govoril poslanec g. Jaklič, ki je poročal o drž. zboru in splošnem političnem stanju. Poljudnemu govoru so navzoči sledili z zanimanjem. Sklenilo se jc započeti nujno akcijo za zvezo škocijauske doline z deželno cesto Turjak—Dobrepo-Ije skozi Ponikve. Shod se je izvršil najlepše, izjavilo sc je zaupanje poslancem S. L. Š.
-t- Vipavski liberalci pri delu. Po Vipavi so liberalci raztrosili laž, da je poslanec župan Perhavec za občino dal izplačati tvrdki Zajec & I-Iorn za dela, izvršena pri vojašnici, okroglo 60.000 kron, med tem ko je opravljenega dela komaj za 10.000 K. To je podlo obrekovanje našega, poslanca. Pri deželnem odboru in deželni banki smo poizvede-li, da tvrclka Zajec & Horn ni dobila za opravljena dela še niti vinarja, pač pa je bilo izplačanega pri deželni banki okoli 55.000 K za odkup stavbnega prostora. S takimi lažmi sc pripravljajo liberalci na prihodnje občinske volitve.
-i- Zgradba deželne elektrarne. Tvrdka Tonnies brusi sedaj gonilna kolesa za turbine. Postavljeni so drogovi 7a daljnovod do Brezja. Žice se bodo na tej progi napenjale šele meseca julija, da sc ne dela škoda na poljih. Na Bledu že stoje drogovi in se je ravnokar pričenjalo napenjati drogove. Izdelujejo se tudi transformatorske hišice, ki bodo julija meseca postavljene. Čimbojl
napreduje zgradba, tembolj raste zanimanje. Oglašajo se obrtniki in tudi kmetje žele že letos mlatiti z elektriko.
+ Karolyvaros. Piše sc nam: Tristo madžarskih medvedov, ta je bila pa vendarle predebela! Na čisto slovenski dolenjski postaji sem zaupal c. kr. avstrijski železnici svojo zasebno tajnost, da bi sc rad peljal med naše najbližje brate v Kar-lovec. Med potom sem pa izpregledal, da sem dobil od c. kr. državne železnice listek v — Karolyvaros. Bil sem takoj v zadregi in sc že naprej bal revizije ter nisem vedel, ali naj bi kar po resnici povedal, da sc peljem v Karlovac, ali naj rečem, da sc jc gospod pri prodaji voznega listka morda zmotil, ali kali? Z vso poda-niško ponižnostjo sem vendar rekel sprevodniku, da bi se s kupljenim listkom rad peljal iz Avstrije na Hrvatsko, in sicer prav do najbližjega K a r 1 o v c a. Pripravljeno sem imel že primerno kazensko svoto, ker človek mora biti na naših železnicah kaj previden. Vendar je bil strah k sreči neutemeljen. Listek Karoly-všros jc veljal po uradnih zagotovilih v resnici do Karlovca. Bog, i Bog me, ali se res ne da ozdraviti naš birokracijus, ki naj si že vendar enkrat zapomni, da na naših domačih tleh ne bomo za nobeno ceno pospeševali madžarske kulture. Zakon ne pozna Karolyvaros, ampak le Karlovac.
j- Avstrija, Nemčija in Srbija. Poroča se nam: Med nemško in avstrijsko industrijo za topove, puške in municijo obstoja kartel, ki določa, da se imajo dobave, naj pridejo iz katerekoli države, med tovarne v obeli državah porazdeliti. Srbski vladi pa se je sedaj posrečilo to razbiti, kolikor se nje tiče, tako da se v Avstriji ne bo izdelovalo orožje za Srbijo. Pač pa namerava Srbija avstrijskim tvrdkam oddati zgradbo ene ali dveh železniških prog in del železniškega materijala sploh. Generalni projekt in trasiranje proge Bitolj— Rezan—Ohrid—Struga se je oddalo bero-linski tvrdki Lenz & Comp, za 700 frankov za kilometer. Najbrže dobi Lenz tudi zgradbo. Kakor se vidi, dela Nemčija v Srbiji izborne kupčije na škodo svoje zaveznice Avstrije.
-r Barzilaijeve želje. Znani italijanski poslanec Barzilai jc v »Vossische Zeitung priobčil članek o italijansko-avstrijskih odnošajih. Predvsem pravi, da v Italiji noben človek ne misli na zavzetje Albanije, marveč Italijani le žele, da sc Albanija internacionalizira in da Evropa uporabi vsa politična in vojaška sredstva v to, da se Albanija vzdrži kakor je bilo v Londonu določeno. Nato govori Barzilai o avstrijskih Italijanih in pravi, da se v oči-gled okolnosti, da so Slovani po številu močnejši nego Italijani, ne sme pozabiti, da za avstrijskimi Italijani stoji 36 milijonov Italijanov iz kraljestva, ki so z njimi po jeziku in čuvstvu najtesneje zvezani. Ako naj zveze med Avstrijo in Italijo v bodoče ne motijo več demonstracije, kakor so bile zadnje, naj Avstrija vpošteva zakonite duševne koristi svojih Italijanov. Potem Barzilai zelo hvali tržaške Nemce, ki so se sedaj postavili na italijansko stran, in pravi, da, če bi Nemci v Avstriji in Nemčiji vedeli prav ceniti ta korak tržaških Nemcev, bi se trozvezi lahko prerokovala srečna bodočnost. Na čegav račun naj bi se razvila ta srQna bodočnost, priča naslednji stavek, s katerim Barzilai končuje svoj članek: »Italijani upajo in pričakujejo, da bo nemško ljudstvo ostalo in se borilo ob njihovi strani, pomneč skupno kulturo in naravno skupno obrambo obeh narodov proti napadalcu, ki se, sam brez vsake kulturne tradicije, zanaša edtnole na brutalno silo svojega števila.« — Barzilai se zelo moti, ako misli, da je v Avstriji še mogoča politika, kakršne si on želi.
+ Dobra misel. Nemci na Češkem so sklenili napraviti poizkus za zbližanje inteligence in kmečkega ljudstva na ta način, da bi se dijaki čez počitnice vdinjali pri kmetih za poljsko in kmečko delo sploh. Obenem bi se s tem kolikor toliko odppmoglo pomanjkanju delavnih moči na kmetih. Na tozadeven poziv se je priglasilo krog sto dijakov, od strani kmetov je bil o pa ponudenih samo 40 mest. Sedaj sc profesor K. Metzner v Litomericah obrača na nemške kmete na Češkem, naj vendar premagajo svojo nezaupnost in naj poizkusijo z dijaškimi delavci. Tu in tam bo morda kaj razočaranja, a v obče se bo stvar nedvomno obnesla. Dobra misel.
+ Železniški načrt na Dolenjskem. Ko je železniški minister pretekli teden sprejel deputacijo županov glede železniškega projekta Brežice — Novo mesto, se jc deželni poslanec Veho-v e c zavzel za podaljšanje te železnico po g o r n j i krški dolini. Železniški minister se jc o tem jako ugodno izrazil.
-f »Društvo sv. Rafaela« na Hrvatskem bo imelo 7 t. m. v veliki dvorani Kola« v Zagrebu svoj občni zbor ob i. uri popoldne. Poročal bo O. Rafael R o d i 6, franjevački provincijal, o hrvatskih izseljenikih v Ameriki. O. Ro-dič je bil od društva poslan v Zedinjene države, da kulturne in gospodarske
razmere hrvatskih izseljencev na licu mesta prouči. O. Rodič bo stavil predloge, kako skrb za izseljenike prav urediti.
+ V obrekovanju se kopljejo. »Slovenski* Narod« piše včeraj: »Klerikalci nimajo danes večjega interesa, kakor da onemogočajo ali vsaj ovirajo razvoj narodne in jugoslovanske solidarnosti. Vsak nedolžen pojav narodne zavesti, jugoslovanske solidarnosti na Dunaju denuncirajo kot državi nevarno, kot ve-leizdajalsko ali vsaj kot pojav nelojalnosti in nepatriotičnosti. Klerikalna de-nuncijantska pisarna je takorekoč dan in noč na poslu. Vsak najmanjši dogodek v Ljubljani, na Slovenskem se zlorabi, da se denuncira napredno stranko ali njene voditelje«. Kdor je to napisal, je obrekovalec, ki je zakopan v laž do ušes. Mi imamo svoj politični, ustavni in narodni program in ga javno zagovarjamo nasproti vsakemu prijatelju ali nasprotniku. Liberalci pa cincajo in otepajo okoli, kakor slepa miš, ki sama ne ve, kaj bi in kako bi. Ni čuda, če pri tej politični neorientaci-ji in zmešanosti liberalna »oduševljena mladina« reče »kako morda nekoliko pretiramo besedo«, kakor piše »Narodov« dopisnik. Ampak podlo je, podtikati »klerikalcem«, da so »denuncijant-je, špicelni in provokaterji«. Mi povemo, kar nam ni prav, javno in odkrito in ne potrebujemo nobene španske stene. Imamo pa tudi dovolj lastnega dela, kakor da bi stikali za liberalnimi vizijami, ki jih napovedujejo nekateri naivni ljudje po svetu. Taka pavšalna sumničenja brez dokazov, brez imen, brez najmanjšega povoda so znamenje kulturnega in etičnega propada ljudi, ki si drugače ne vedo pomagati naprej kakor z lažmi.
4- »Hrvatska Straža«, znanstveno glasilo hrvatskih katolikov, objavlja v svoji zadnji številki jako temeljito analizo Aškerčevih pesmi.
-h Jubilej hrvatskega gasilstva. Prvo hrvatsko gasilno društvo je bilo osnovano leta 1864 v Varaždinu ter je najstarejše gasilno društvo na slovanskem jugu. Dne 15. in 16. avgusta tega leta bo proslavljalo to društvo 501et-nico svojega obstoja ter bodo svečanosti, ki je obenem jubilej hrvatskega gasilstva, prisostvovala mnogobrojna hrvatska odposlanstva in so obljubila tudi slovenska, srbska in češka gasilna društva sodelovanje. Mesto Varaždin, ki je znano po svojem rodoljubju in gostoljubnosti, se pripravlja, da to proslavo dostojno proslavi in goste čim lepše sprejme.
+ Od davščine od prirastka vred-nosti je deležnih za leto 1913. na Kranjskem 160 občin z zneskom 9405 K 31 h. Največ pride na občino mesto Ljubljana (1797 K 65 h). Moste pri Ljubljani (423 K 63 h), Dovje (609 lv 59 h). Kranj (444 K 17 h), Tržič (348 K 37 h), Dobliče (317 K 26 h), Idrija (209 K 31 h), Vodice (120 K 59 h), Dobrunje (343 K 94 h), Metlika (185 K 57 h). Spodnja Šiška (157 K 20 h), Postojna (146 K 44 h), Radeče (206 K 69 h), Orehovica (201 K 35 h), Šmihel—Stopiče (137 K 93 h), Toplice (122 K 50 h), Horjul (170 K 84 h). Efekt za leto 1914. bo mnogo večji.
-f Umrl je na Igu Anton Mer-Zel, dobri oče in vzorni gospodar, zvest naročnik »Slovenca«. Zapušča ženo in sedem otrok. Bil je občinski svetovalec S. L. S. — Dne 31. maja mu je umrla llletna hčerka Cilka.
— Še nekaj o otvoritvi belokranjske železnice. Iz Adlešič, 30. maja. »Slovenski Narod« se, kakor sem slišal — sam ga nisem čital — čudi na tem, kako da ni bil povabljen k slavnosti otvoritve belokranjske železnice z drugimi župniki tudi pravoslavni župnik iz Ma-rindola, in trdi neki, da se Bojančani povsod zapostavljajo. K temu nekoliko pojasnila! Da ni bil gospod župnik ma-rindolski povabljen, je po mojem mnenju ta vzrok, ker ni belokranjski župnik, niti kranjski, ampak hrvatski. Res je, da spada vas in cerkev na Bojancih pod Marindol in je torej sedež župnije na Hrvatskem, Bojanci so pa le podružnica njena na Kranjskem. Sicer pa je podpisanemu tudi za gotovo znano, da se g. župnik marindolski ni nikdar še predstavil nobeni oblasti na Kranjskem, ne deželni, ne državni. Kako ga naj potem katera vabi! Ni pa tudi res, da bi se Bojančani zapostavljali. Ravno ' za otvoritev belokranjske železnice smo storili, kar je bilo mogoče, da bi se te slavnosti udeležili tudi Bojančani v svoji lepi narodni noši v kolikor mogoče večjem številu. Podpisani je šel kot načelnik odbora za udeležitev v narodnih nošah v nedeljo, 26. aprila, popoldne v spremstvu g. župana Mik. Cr-niča — Bojančani spadajo namreč, v našo občino — tudi podpisani je občinski odbornik — in pa v spremstvu tukajšnjega g. učitelja nalašč zato na Bo-iance. da bi Boiančane inidobil za to
slavnost. Obljubili so, da se bodo udeležili, posebno še žene in dekleta. Pa tudi na Vinici so nagovarjali Bojanča-ne, posebno gg. Šterk in Lovšin, da naj se udeleže slavnosti, kar so tudi obljubili. Par dni pred slavnostjo pa so se Bojančani, kakor mi je to zatrdil g. Lovšin, naenkrat premislili in mu rekli, da se nikakor ne udeleže. Vidi se, da je zadnji trenutek posegla vmes roka kakega intriganta in Bojančanom odsvetovala udeležitev. Ta intrigant bo najbrž v Adlešičih, kjer bomo imeli v kratkem občinsko volitve, pa ne bi rad videl, da Bojančani sprevidijo, da imajo edinole od naše stranke kaj pričakovati. Slišal sem tudi, da je bila v tem dopisu napadena tudi gdč. učiteljica Bojanska, češ, da nima učit. izkušnje in da je bila preje le dekla, in. kako da je sploh mogoče taki osebi prepustiti Šolski pouk. Da bi bila kdaj služila pri kakem »klerikalnem veljaku« za deklo, je, kolikor sem slišal, grda laž. Glede izkušnje pa je resnica, da ima izkušnjo za šolsko vrtnarico. Sicer pa morajo biti Bojančani veseli, da imajo sploh koga, ki hoče poučevati otroke v šoli. Kdor pozna razmere na Bojancih, mora se le čuditi, da hoče sploh tam biti. In najbrž bo težko, prav težko dobiti sploh kako učno moč, ki bi se hotela žrtvovati in biväti na Bojancih, ako bi šla ta proč. V dopisu se menda tudi omenja, da bi morala poučevati bojanske otroke v cirilici in v srbohrvatskem jeziku. Toda tega bi pa, ko bi tudi hotela, ne smela, ker po kranjskih šolskih postavah .je na šolah na Kranjskem dovoljen pouk edinole v slovenskem in nemškem jeziku. Vprašajmo se pa tudi, kje imamo na Kranjskem učitelja ali učiteljico, ki bi bil zmožen iu izprašan iz hrvaščine? Sploh pa je šola na Bojancih izjema, kakršni ni para na Kranjskem, bodisi glede vere, ker so pravoslavne vere in je edina gdč. učiteljica katoličanka, bodisi glede jezika, po katerem so Srbohrvati, v katerem jeziku tudi otroci doma s stariši občujejo, saj so naseljenci iz Bosne. — J. Š a š e 1 j.
—	Konferenca Sodalitatis ss. C. J. za žužembersko dekanijo bo v ponedeljek 8. junija ob 10. uri na Krki.
—	Iz Zasavja se nam piše: To je bilo po liberalnih listih gromenja in bobnanja na Bercetov shod v Št. Lambert h kapelici sv. Cirila in Metoda. Človek bi mislil, da se bo ljudstva kar trlo na tisoče. Toda na binkoštni ponedeljek smo bili iznenadeni. Če bi zagorski Täufer ne pripeljal s seboj nekaj udeležbe, bi ostal bivši župnik Berce osamljen s par zagrizenimi nasprotniki cerkve, ki mu jih iz srca privoščimo. Navadnih liberalcev in naših pristašev niti blizu ni bilo. Iznenadeni so se iz-praševali: »Ali pride ta, ali pride oni?« — »»Ga ni in ne bo.«« Vsi so se umaknili v Vrtačnikovo utico, morda jih je bilo z nevolilci vred kakih dvajset. Berce je pogreval svojo znano klobaso. Ko so napravili še nekaj napitnic, so se razšli sredi popoldneva premišijevaje, kaj je pač tega treba bilo. Le še več takih shodov, potem bo naša zmaga ob volitvah še sijajnejša.
—	Afera Schäfer. Iz Zagreba poročajo, da se vodi proti aretovanemu Schäferju in tovarišema Hercigonji in Jakšiču preiskava pred sodiščem. Dijak čičič je izpuščen na svobodo. Vesti nemških listov, da preiskave med dija-štvom v Ljubljani, ki naj bi bile v zvezi s to afero, »niso brez uspeha«, so brez vsake podlage.
—	Urednika »Domačina« je deželna vlada spravila v otvoritveni vlak belokranjske železnice, ne da bi o tem obvestila one gospode, ki so od naše strani sodelovali pri aranžiranju slavnosti. Deželna vlada je pri tem postopala popolnoma samovoljno. Kako se je »Domačin« deželni vladi za to zahvalil, je znano.
—	Salezijanci v Novem mestu. Dne 1. t. m. je poselilo Novo mesto več razredov »Šalezijancev«. Z godbo so prikorakali v Novo mesto. Na glavnem trgu pred magistratom je svirala salezijan-ska godba in učenci so jako spretno proizvajali proste vaje. Občinstva se je takoj nabralo v veliki množici. Raznesla se je bila novica, da koncertuje popoldne ta godba na glavnem trgu. Zato jo je občinstvo nestrpno pričakovalo. Igralo se je izborno. Želeti bi bilo, da nas večkrat tujci obiščejo in da napram takim tudi gospod župan kako besedico izreče. Lahko se je sam prepričal, da je mnogobrojno občinstvo spremljalo prišlece na kolodvor in da je tudi njegova sveta dolžnost, radi prometa v Novem mestu, da tujce bodisi tega ali onega mišljenja kot župan pozdravlja.
—	Preskušnia kosilnih strojev na Grma. To nedeljo, dne 7. junija, se priredi na kmetijski šoli na Grmu presku-šnja kosilnih strojev, in sicer ob 3. popoldne. Preskusiti se imajo stroji »Dee-
ring«, »Cormi«k«, »Automata« in »Me-ba«. Vabimo interesente, da se udeleže te prireditve.
—	Umrl je v Zagrebu Ivan Maru-novič, poslovodja »Hrvatske Narodne Stražo«, star 38 let.
—	Hrvaški Pegoud aviatik Bulim-bašič, kateremu se je pri poizkusnem poletu v Zagrebu razbil stroj, je že šel iz bolnice. Vsled velike razburjenosti se je le onesvestil.
—	Nadaljne aretacije zaradi poloma hranilnice v Karlovcu. Iz Karlovca poročajo, da sta bila aretovana člana ravnateljstva propadle karlovske hranilnice Samuel Kramer in Mijo Balaš. Čuje se, da bodo sledile še nekatere aretacije, ker se je bati, da bi nekateri odgovorni činitelji ne pobegnili, vsled česar bi bili vlagatelji še bolj oškodovani. Preteklo nedeljo se je vršila burna skupščina vlagateljev propadle posojilnice, ki pa vendar ni imela pozitivnih uspehov.
—	Umrl je v Zagrebu vpokojeni ravnatelj - učitelj Vekoslav Satler v 61 letu starosti.
—	Nečloveški sin. Martina Glašiča, 611etnega užitkarja v Iški vasi je včeraj njegov sin Alojzij z nekim drogom tako pretepal, da ga je znatno poškodoval na rokah in nogah. Iskati je moral pomoči v deželni bolnišnici.
—	Z nožem sunil v trebuh. Filipa Kokalja, delavca v kamnolomu v Selu pri Ihanu, je sunil v prepiru delavec Feliks Cvetko iz Ihana z nožem v trebuh in ga precej nevarno poškodoval. Kokalja so pripeljali v ljubljansko deželno bolnišnico.
—	Nezgodi. Voznik Simon Pintar iz Jeledola pri Ribnici ie vozil včeraj iz gozda drva. Pri tem je padel pod voz in mu je kolo šlo preko desne roke. — Delavec Kranjske stavbinske družbe Jurij Dobravec je pri nekem delu v bližini kolodvora na Jesenicah podel v neko jamo in se na rokah precej poškodoval. Oba ponesrečenca so pripeljali v ljubljansko deželno bolnišnico.
—	Napad. Ivan Logar, izdelovalec copat iz Podbrezja št. 19, občina Naklo, se je 31. m. m. vračal z neke veselice domov. Med potjo pa ga je napadel neki Janez vulgo Katernikov ter ga z nožem precej obdelal. Ranjenca so pripeljali v deželno bolnišnico.
—	K Topu v poštnem hlevu. Iz Novega mesta se nam piše: Kakor se je dognalo, je oni Sluga, ki je nedavno ob-strelil postiljona iz Metlike, zelo nevaren potepuh. Zbežal je iz prisilne delavnice in sedaj po malem izvršuje tatvine. Zato ni izključeno, da je, ker je videl pri postiljonu denar, hotel priti do njega in ga iz postiljona z revolverjem izsiliti. — Tako se glasi tudi izpoved postiljona, ki je že opreval.
—	Kakšno meso se prodaja v Novem mestu. Nek mesar se je nedavno v neki novomeški gostilni izrazil proti mnogim gostom k nekemu svojemu kolegi: »E, kaj, ta lahko da, ker mrhovino kupuje, jaz pa ne kupujem mrhovine.« Radi tega je nastala tožba. Obdolženec je priznal, da je omenjene besede govoril, pristavil pa je: »,Taz hočem to tudi dokazati, resnica je, da kupuje mrhovino, oziroma bolno in napol crknjeno živino. Kupil je v Jurkivasi kravo, katera bi bila drugače vredna 300 K, ker je pa bila bolna, jo je dobil za 110 kron. — Ta krava je tehtala 190 kg brez kože. Prodal jo je na trgu po 1 K 20 vin. Kupil je V/2 leta starega junca za 50 K od prekupovalca, kajti ta je istega kupil za 10 K. Kaj mislite, ta gotovo ni bil zdrav! Bolele so ga noge in bil je zelo suh. Če bi bil zdrav, bi bil vreden 160 K. Zadavil se je vol nekje v Toplicah. Večina tega mesa je kupil tožitelj in ga prodal Novomeščanom. Na Loki je kupil vola za 34 K, zasačili so ga in meso oddali konjedercu. Me-soglednilc je zasačil meso bolnega vola v metliškem okraju kupljenega, in ga dal konjedercu. Isto je storil z v Zalogu kupljeno kravo. V Ločni je ležal vol že dalj časa in se ni mogel premakniti, tudi tega je kupil toženec za 70 K, ga tam pobil in prodal meso. Po večkratnem obravnavanju — in ker je čutil, da navede toženec še grši slučaj v Cegelnici, je tožitelj umaknil tožbo in plačal oba advokata. Vprašamo se, je li to mogoče v Novem mestu? Tako meso se nam prodaja, tako meso se oddaja bolnišnicam, jetilišnici itd. Naredite vendar enkrat skupno klavnico, da bo mogoča kontrola.
— Železniška gradbena oddaja. Pri
c; kr. ravnateljstvu državne železnice v Trstu se odda v km 80.403, 84.012, 90.984 in 99.116 na progi Ljubljani gl. kolodvor Bubnjarci proti pavšalu zgradba štirih navadnih hiš za čuvaje s postranskimi poslopji in z vodnjaki. Vložni rok do 22. junija 1914 do 12. ure dopoldne. Podrobni podatki o opremi ponudb itd. so razvidni iz ene prihodnjih številk lislov »Osterr. Liefcrungs-
anzeiger«, »österr. Wochenschrift für den öffentlichen Baudienst«, »Verordnungsblatt für Eisenbahnen und Schiffahrt«, »Wiener Zeitung«, »Laibacher Zeitung«, »Osservatore Triestino« in »Avvisatore Dalmato«. Predmetne pojasnila daje tudi oddelek III. c. kr. ravnateljstva državne železnice v Trstu in c. kr. sekcija za vzdrževanje železnice v Rudolfovem.
—	Zastopstvo zagrebškega mesta v Be'gratJu. Povodom odkritja spomenika Dositeja Obradoviča bo zastopano pri slavnosti v Belgraclu tudi niesto Zagreb po svojem županu Holjcu in občinskih zastopnikih Milanu Krešiču in Jos. Radkoviču.
Izpremembe v opravi raornarične duhovščine. Cesar je odredil naslednje izpremembe v opravi vojnomoftiaričnih duhovnikov: Uvede se nova, ladijski suknji podobna, duhovniška suknja s črnimi prevlečenimi gumbi; sistemizirajo se šaržne distinkcije na rokavih za talar in suknjo, podobno onim vojaške duhovščine in normirajo naramni znaki za poletno opravo z rokavnimi distinkcijami duhovniške suknje namesto dosedanjih naram-nih znakov s kvasto. Te izpremembe stopijo takoj v veljavo; dosedanja oprava se sme nositi še do 1. maja 1915.
—	Poslanstvo argentinske republi« ke v Zagrebu. V Zagreb je došlo poslanstvo republike Argentinije, da stopi v trgovske stike z nekaterimi hrvatskimi industrijskimi podjetji. Argentinci so predvsem posetili trgovsko in obrtno zbornico.
—	Umrl je v Zagrebu vpokojeni šolski nadzornik Josip Stipetič v 75. letu starosti, ki je bil zaslužen hrvatski pedagog.
—	Glavni dobitek turških srečk V.
znesku 200.000 frankov je zadela srečka št. 873.246.
—	Nesreča, Na Derečjem vrhu pri Trebelnem je 601etni Jožef Zganjat" vkladal rdečo deteljo v kozolec. Ko je bil že precej visoko, se mu lata iz kozolca zlomi in Žganjar pade na tla ter se tako poškoduje, da bode težko okreval. — Čas košnje detelje, ki je silno lepo zrasla, je prišel, toda vreme je neugodno.
—	Vlomi v planinske koče. V Kocbekovo kočo na Ojstrici in v nemško planinsko kočo na Korošici so vlomili neznani vlomilci in koči oropali.
—	Pomanjkanje dela v Ameriki. Z ozirom na to, da vlacla v Ameriki velika brezposelnost zaradi pomanjkanja dela, je izdala hrvatska vlada razglas, v katerem pozivlje oblasti, naj pouče narod, da se naj ne seli v Ameriko, kjer ni nobenega dela. Pri izdajanju potnih listov naj oblasti skušajo ljudi odvračati od potovanja v Ameriko. Vlada pozivlje istotako duhovnike in učitelje, naj poučujejo tozadevno ljudstvo. Vlada namerava izdati tudi lepake, potom katerih se naj čimbolj publici-rajo tozadevni nasveti. In naša vlada?
Naročajte pri „Slovenski Straži" razglednice v spomin 500 letnice zadnjega ustoličenja koroškega kneza v slovenskem jeziku! Raz= pošiljajte v jubilejnem letu samo te razglednice!
LjuDUansüe novice.
lj Velika spominska slavnost SOOlet-nice vstoličenja zadnjega koroškega kneza v slovenskem jeziku bo, kakor smo že poročali v Ljubljani v nedeljo 5. julija. Koroški slovenski pevski zbori prihite ta dan v Ljubljano! Z obširnimi pripravami za to slavnost se je že pričelo. Prosimo one dame in gospode, ki bi za to slavnost, katere čisti dobiček je ves namenjen koroškim Slovencem, brezplačno žrtvovali vsak dan nekaj ur za pisarni š k o d e 1 o , d a b 1 a g o h o t n o t a -k o j na dopisnici [a v i j o s v o j S naslove na naslov: »Slovenska Straž a«, Ljudski Dom. I. nadstropje.
lj Za izlet v Zatičino se sprejemajo priglasila še do petka zvečer, vendar se pa more kosilo zagotoviti samo še onim, ki bodo naznanili natančno število oseb najkasneje do jutri opoldne. Kdor se torej še namerava pridružiti temu izletu, naj se takoj prijavi,
lj Kršč. ženska zveza ima v petek 5. t. ni. ob 4. uri popoldne redno predavanje v Ljudskem domu.
lj Poročila se je gospica Anica Gostiša iz Gor. Logatca z gospodom Radoslavom Hladnikom, dež. uradnikom v Ljubljani. Poročil ju je pri Srcu Jezusovem ženinov brat drž. in dež. poslanec g. Hladnik.
lj Umrl je včeraj v »Leonišču« v Ljubljani g. M a t i j a Kraje, star 79 let, trgovec iz Grahovega na Notranjskem,
oče dež. stavb, svetnika g. Krajca. Iskreno sožalje.
Ij Umrla je včeraj gospa Viktorija Pessiack, mati finančnega profturatorja dr. Viktorja Pessiacka in ravnatelja tobačne tovarne Karola Pessiacka, v visoki starosti, Naj v miru počiva!
Ij Društvo zdravnikov na Kranjskem naznanja: Jutri in vsak petek zvečer ob 8. prijateljski sestanek zdravnikov v Unionu.
Ij Most čez Gradaščico zaprt. Občinstvo se opozarja, da bo zaradi potrebnih popravil most čez Gradaščico pri trnovski cerkvi v četrtek, dne -i. in v petek, dne' 5. junija za vsak promet zaprt.
Ij Umrl Je na Dunaju gosp. Otmar Mattanovič, c. in kr. podpolkovnik, brat g. Avguste Mattanovič, mestne učiteljice v Ljubljani. N. v m. p.!
Ij Na napad od strani »Dneva« z dne 25. maja t. 1. in napad »Slovenskega Naroda« z dne 28. maja t. 1. odgovarjam s tem, da se naročim za stalno na »Slovenca« in dam dar za Ljudski sklad. Piscu teh psovk in#laži, ki mi je sicer znan, se pa zahvaljujem za brezplačno reklamo. — Jožef Miklavčič, dež. sluga.
Ij Novi vozni redi drž. in južne železnice od 1. maja dalje so bili na južnem kolodvoru, kakor čujemo, nalepljeni že zadnjega aprila od pol 5. ure dalje. Toliko v pojasnilo.
Ij Umrli so v Ljubljani: Josip Virant, UŽitkar-hiralec, 63 let. — Marija Čop, dninarica-hiralka, 40 let. — Edvard Vider-gar, mlinar, 32 let. — Antonija Mrak, žena sobnega slikarja, 40 let,
Ij Ljubljančan v Skednju od električnega toka ubit. Dne 3. t. m. popoldne se je več delavcev v plavžih »Kranjske industrijske družbe« v Skednju pri Trstu po težkem delu mod počitkom zabavalo. Eden izmed njih, 231etni Fr. Ceglar iz Ljubljane, je vrgel svojo kapo v zrak. Kapa je obvisela na elek-trovodu. Ceglar je splezal ponjo, dasi so ga svarili. Komaj prime žico, telebne od visokouapetega toka zadet, ila tla. Bil je pri priči mrtev.
Ij Vajeniška razposajenost. 15letnega železostrugarskega vajenca pri Tönniesu Alojzija Klančarja je sunil v prepiru so-vajenec Franc Mihevc z nekim železom v levo nogo in mu jo predrl. Klančarja so 'prepeljali v deželno bolnišnico.
Ij Na včerajšnji semenj so prignali 1311 glav, in sicer 405 konj, 309 volov, 102 kravi, 2 bika, 44 telet in 449 prašičev za rejo.
Ij Prvi domač grah na trgu je bil včeraj in so ga prodajali liter po 1 K 60 vin.
Ij Z mestnega magistrata. Zaradi snaženja uradnih prostorov so danes, dne 4., in jutri, dne 5. junija 1914, mestna blagajna, mestno knjigovodstvo in mestni gospodarski urad za promet s strankami zaprti.
šftersKe novice.
I Podružnica »Slovenske Straže« v Mariboru in pri Sv. Magdaleni vabita na veliko ljudsko veselico v spomin 500letnice ustoličenja koroških vojvod, ki se vrši v nedeljo, dne 7. junija 1914 na vrtu gostilne g. Reibenschuh na Po-brežju pri Mariboru. — Spored: 1. Pozdrav. 2. Deklamacija. 3. Slavnostni govor, dr. Anton Korošec. 4. Petje. 5. Prosta zabava s petjem, godbo in raznimi drugimi zabavami. Sodelujejo razna društva, n. pr. pevski zbor mariborskega Orla, pevski zbor »Slov. Straže« pri Sv. Magdaleni, moški pevski zbor itd. Pot na veselični prostor: od novega mariborskega mostu na desnem bregu ob Dravi 15 minut. Začetek ob 3. uri. Vstopnina 40 vin. za osebo. Slovenci, Slovenke iz Maribora, bližnje in d a 1 n j e o k o 1 ic e, pridite v obilnem številu!
š Znak in prapor kranjskih nemških študentov. Na Burschenschafler-tagu der Ostmark v Mariboru je bilo tudi zastopano kranjsko nemško društvo »Carniolia«. Ko so šli na izlet v Ptuj dne 1. junija, so imeli seboj posebno značilen prapor: Brezov drog, na katerega je bila nataknjena prazna steklenica, kos platna, kjer je bilo napisano ime »Carniola«, na drogu pa so imeli poleg tega privezan ostanek debelo klobase, kos kruha, oglodano kost in hrastova veja. Pobiči so bili pijani kot muhe, to se je posebno poznalo, ko so kričali po mariborskih ulicah. Tulili so svoj »Heil« in »Wacht am Rhein«.
š Obrtni shod je priredila »Zveza južnoštajerskih obrtnih zadrug« 1. junija v Ljutomeru. Shod naj hi bil prirejen za stanovsko organizacio, a iz večine govorov smo spoznali, da je bila cela prireditev le hujskarija zoper našo stranko in naše poslance. Šoštanjski Volk je sicer trdil, da je shod nepolitičen, da se obrtnik ne sme vmešavati v politiko, a slikar Janko Horvat in dr. Kukovet sta sodila drugače. Slikar
Horvat je imenoval naše poslance »fi-govce«, a je v nebesa povzdigoval dr. Kukovca, Ta Horvat se posebno rad do-brika čč. duhovščini in premožnim kmetom — a na tem shodu je pokazal svoje liberalno srce. Dr. Kukovee pa je jahal svojega znanega konja. Vse je za nič, kar ni on sezidal, edino on ima srce za naše obrtnike.
š Orli na nedeljski slavnosti »Slov. Straže« v Pobrežju pri Mariboru. Slavnosti 5001etnice ustoličenja se udeležijo mariborski in lioški Orli. Pričakujemo, da pridejo že radi orlovskega nastopa naši somišljeniki iz Maribora in sosednih krajev v velikem številu. — Nastopili bodo tudi trije pevski zbori.
š Dr. Korošec bo prihodnjo nedeljo govoril na slavnosti »Slovenske Straže« v Pobrežju pri Mariboru.
š Wastian bo baje v kratkem zopet stopil v javnost. Njegova žena je že sodelovala pri slavnosti nemških buršov v Mariboru.
š Na Pesnici pri Mariboru bo nemški šulferajn vendar postavil svojo mučilnico, zvano Kernstockschule. Za stavbo te šole se najbolj poteguje rc-negal in župan Aleksander Hojnik z Ranče.
š Duhovniška vest. Prestavljen je č. gospod Alojzij Kramaršič, kaplan pri Sv. Juriju na Ščavnici, k Sv. Juriju v Slov. goricah.
š Ustreljen skočil v Dravo. V soboto dne 30. maja se je okoli 3. ure zjutraj ustrelil s samokresom Alojzij Gnin-šek, gostilničar v Stojncih pri Ptuju, znan posebno pod imenom »stojneki Hutar«, ker je imel lastno žganjarno. Po strelu je najbrž skočil v Dravo. Samokres .je ostal na mostu. Na oknu oskrbnikove hiše je pustil klobuk in pismo. Mož je bil sicer prijazen, duhovnikov in cerkve pa ni maral.
š Junaški rešitelj. (P a r i ž 1 j a pri Braslovča h.) Vsled vednega deževja v pretečeem tednu je Savinja zelo narasla. V četrtek so prale pri mostu, ki pelje na Polzelo, Terezija Bošnak in Marija Slokan ter sestri Ida in Ivana Rcpnikv naenkrat zdrsne mlajša sestra Ivana, v vodo, in veliki valovi so jo takoj zakrili in odnesli. Starejša sestra, videč nesrečo, je takoj planila za njo, toda tudi njo jc odnesla deroča voda. Na klicanje drugih dveh peric, je priletel Ivan Perger, posestnik v Parižljah, in nemeneč se za smrtno nevarnost, je skočil v vodo, in se dolgo boril z valovi in posrečilo se mu je dobiti Ivano, ki jo je neslo blizu 600 metrov, še živo iz vode. Starejša sestra se je, ko jo je neslo kakih 50 metrov, prijela za neki v vodo viseči grm, in se tako rešila sama. Sicer se je dolgo mislilo, da je Ivana mrtva, toda poklicani zdravnik je hitro storil vse, in res se mu je posrečilo ohraniti Ivano pri življenju. Omenjeno bodi, da je zgoraj imenovani rešitelj že prej rešil neko deklo iz valov Savinje.
š Nesreča. Pri Mali Nedelji v ljutomerskem okraju popravljajo zvonik. Dne 30. maja. je nek delavec pri delu neprevidno ravnal, ter je padel z višine na trda tla in se ubil.
š Samoumor. V Studencih pri Mariboru se je ustrelil pekovski pomočnik Vinko Kralj iz neznanih vzrokov.
š Bik ga usmrtil. Iz Makol poročajo: Veleposestnik Jakob Hosar iz Sta-ienberga pri Makolah je te dni napajal svojega bika. Žival je v svoji zlobnosti napadla moža in mu polomila oprsje. Mož je vsled dobljenih poškodb kmalu nato umrl. Zapušča ženo in več nepreskrbljenih otrok.
š Umrl je na Gomilskem posestnik in bivši trgovec N. R i z m a 1.
š Avtomobil vozi od dne 29. maja naprej med Zgornjo Polskavo in Mariborom. Avtomobil ima prostora za 30 oseb.
š Vsled sreče zblaznela. V Mariboru je dobila vdova železničarja Justina Wei-landits neko dedščino, Vsled veselja se je ženi, ki je živela z dvema otrokoma, zmešalo. Domnevala je vedno, da ji hoče nekdo dedščino ukrasti. Nesrečnica si je polila glavo s petrolejem in jo zažgala. Težko ranjeno so odpeljali v bolnišnico.
Po svelu.
kjer so ga prijeli in našli pri njem še večji del.
Zločini suiragetk. O angleških sutra-getah se poroča, da sta 3. t. m. dve sufra-getki napadli jetniškega zdravnika v Londonu dr. Edvvardsa in ga prebičali. Napa-dalki je policija aretirala. V Belfastu so sufragetke udrle v nek paviljon in zažgale neko vilo. Sodišče jc priznalo nastop občinstva proti sufragetkam. Trije mladi ljudje so namreč ob nekem shodu poizkusili tri sufragetke vreči v vodo. Sodnik, ki je zadevo preiskaval, ni hotel zaslišati pric sufragetk in mladih ljudi ni kaznoval. — Sufragetke so v Dore-galeriji v Londonu s kladivi razbile dve dragoceni rizbi. Paznika, ki je eno sufragetko prijel, je leta s kladivom nevarno ranila. Dve sufra-getki sta napadli in pretepli ob tej priliki | dva časnikarja.
Proti tatu Mone Lize. se je danes pričela razprava, ki bo trajala dva do tri dni. Psihiatri so izjavili, da je Perugia nenormalen in da ni za svoj čin odgovoren.
V šali ustrelil tovariša. Jetniška paznika Kran in Ballog v Budimpešti sta v šali namerila puški eden na drugega in izprožila. Kran, ki ni znal, da jc njegova puška nabita, je Balloga ustrelil.
Zadnje vesli.
švedski kralj v Konopišlu. Listi poročajo, da bo švedski kralj Gustav, ki se zdravi v Karlovih Varih, poselil prestolonaslednika Frana Ferdinanda v Konopištu, kjer se ho obenem sestal tudi s cesarjem Viljemom.
Nemških »turnarj^v« je zdaj 1,188.000 mož in 200.000 žena in otrok, ki so organizirani v 11.400 društvih/
Velika tatvina briljantov izvedena s pomočjo hipnoze. Francoski vzgojitelj sinov nekega Denusova v Peterburgu je njegovega najstarejšega sina Elijo hipnotiziral in mu v hipnotičnem spanju ukazal, naj pol milijona vredni rodbinski kinč ukrade in ga njemu dd. Elija je to tudi storil. Vzgojitelj jc pobegnil s kinčem v Švico,
AVDIJENCE PRI CESARJU.
Dunaj. Cesar je sprejel v avdijenci vojnega ministra, drž. finančnega ministra, šefa generalnega štaba in av-stroogrskega poslanika v Bukareštu.
ČEŠKO - NEMŠKA »SPRAVA«.
Dunaj. Danes so se v salonu predsednika državnega zbora dr. Sylvestra pričele konferenco voditeljev nemških in čeških strank iz Češke, da se glede nameravanih spravnih konferenc rešijo nekatera formelna predvprašanja. Razpoloženje je silno skeptično in splošno skoz in skoz pesimistično, tako da so izgledi na poletno zasedanje državnega zbora enaki ničli.
TUDI LAHI SE ZARADI »SCHULVER-EINA« RAZBURJAJO.
Trst. »Piccolu", ki sicer tako proslavlja zvezo z Nemci, ni prav všeč, ker so Nemci v Avstriji sklenili, da bodo odslej za »Schulverein« nabirali tudi v rajhu. »Indipendente« pa celo že zabavlja čez Nemce.
RADIČEVO POMILOŠČENJE.
Dunaj. Iz Zagreba se je poročalo, da je cesar pomilostil saborskega poslanca Stjepana Rariča, ki je bil za Cuvajevega gospodstva radi dozdevnega upora proti oblastim obsojen na večmesečno ječo. Prošnja za pomilostitev se res že nahaja v kabinetni pisarni, vendar pa cesar akta še ni podpisal.
LAŠKA PREDRZNOST.
Reka. Neka laška družba, ki se je od tu podala na izlet v Omišalj, jc bila tam od Hrvatov napadena, ker so Lahi peli iredentovske pesmi in razvili celo laško trikoloro.
MORNARIŠKI KANDIDAT V PULJU.
Pulj. Mornariški uradniki so proglasili za svojega kandidata za dežel-nozborske volitve v 3. okraju splošne kurije v Pulju mornariškega nadkomi-sarja 1. razreda Henrika Riaviza. C. kr. mornarica to kandidaturo izrečno podpira. Dolžnost Hrvatov in Slovencev, naj bodo tudi uradniki, je seveda voliti kandidata »Političnega društva za Hrvate in Slovence v Istri«!
SPOR MED KATOLIŠKIMI HRVATI V BOSNI.
Sarajevo. Člani »Katoliške Udru-ge« so izstopili iz vladne večine zaradi agitacije vlade pri nadomestnih volitvah v bivšem dr.-Mandičevem okraju v Liubuškem.
NEMCI ZOPER AVSTRIJO.
Frankobrod. Lujo Hartmann je objavil v »Frankfurter Zeitung« članek, v katerem razmotriva narodno vprašanje v Avstriji in konča tako-le: »Ta država je po svoji zgodovini in sestavi samo rudiment iz davne dobe, ki nima danes nobene funkcije več.
PROTI PRAVAŠEM V DALMACIJI.
Zader. Don Biankinijeva »Hrvatska stranka« Ln dr. Smodlakova liberalna »demokratska stranka« sta dogovorili kooperacijo proti stranki prava. Iz programa slednje stranke nameravajo izločiti vse protiverske točke.
KATASTROFA V KARLOVCU.
Karlovec. Polom karlovške posojilnice bo imel strašnejše posledice nego se je izprva slutilo. Oškodovan je zlasti kmet-ski narod in služkinje od Karlovca do Like, Ravnatelj Hermann je imel agente, ki so lovili vsakega, ki je imel mali prihranek, da je vlagal v to posojilnico, ki jo. dajala visoke obresti. Ker je v tej posojilnici naložen tudi denar, ki ga jc zapustil Banjavčič za »Ciril in Metoda« v Istri, je blagi namen rajnika uničen. Vlada noče baje dati nič denaria.
KRALJ FERDINAND NA DUNAJU.
Dunaj. Danes je dospel semkaj v
spremstvu svojega tajnika Čipke bulgarski kralj Ferdinand, ki se nastani za dalj časa v gradu Ebenthal,
PCLOŽAJ V ALBANIJI SKRAJNO NEVAREN.
Drač, Zanesljive vesti, katere se od strani avstrijske korespondence zakrivajo, pravijo da so v Kroji orožniki prešli k muslimanskim vstašem. Vodie vstašev izjavljajo, da se ne bodo pustili vladati od knežji, ki je iz njih izžel 100.000 piastrov davka, poslal nadnje kristjanske tujcc (Holandcel in povzročil poboj, v katerem je padlo 150 Albancev. Knez se je dogovoril s Prenk Bib Dodo in Iso Boljetincem, da s severa vpadeta v osrednjo Albanijo, nakar se bo vnelo, pravo klanje. Mohame-dancev je v srednji, vzhodni ter južni Albaniji tri četrtine vsega albanskega prebivalstva. V Tirani, Kroji, Pekini, Ka-vaji in Šijaku jc 70.000 ljudi, ki postavijo 6000 dobro oboroženih mož. Krojo so vstaši zasedli s klicem: Živio padišah' (sultan) — Knez je v Skadrn najel »Grand hotel« in bo iz Drača pobegnil, ako mu Prenk Doda ne pomaga.
LAŠKA ZAHPBTNOST.
Dunaj. Muslimanski vstaši so oborc* ženi z izbornim italijanskim orožjem. »Neue Freie Presse piše, da Avstrija noče z Italijo skupaj v Albaniji intervenirati, ker »se je v zadnjih dneh dvignd za-stor z marsikatere zadeve«. Glasom »Reichsposte« pa tudi Srbi v Albaniji hudo rujejo v zvezi z mladoturškimi emisarji.
NOV PROBLEM.
Drač. Gospodar položaja je šef Miri-ditov Prenk Bib Doda. Ima 12.000 mož pod seboj in pravi, da jih zbere vsega-skupaj 20.000. Zdaj pomaga knezu, vendar pa njegovi nameni ne utegnejo biti čisti. Položaj je tako zapleten, da se je bati najhujšega. Lahi pa situacijo slikajo posebno črno in imajo s tem gotove naklepe.
ODHOD KNEZA WIEDA.
Pariz. »Petit Parision« jo izvedel i t Rima, da bo vladanje kneza Wieda trajalo le kratek čas. Ze danes jo gotovo, da vlasti ne vztrajajo na tem, da hi Albaniji vsilile kakega kneza. Sedaj iščejo le za primeren povod, da Wied zapusti Drač, ne da bi še bolj trpel njegov prestiž. Vlasti žo iščejo naslednika in ho skoro gotovo naslednik mohame-danski princ. Koliko je resnice na teli vesteh »Petit Parisiena«, ni mogoče kontrolirati.
TAJNOST.
Drač. Vstaši imajo tudi topove in brzostrelne puške. Z ozirom na to, da so Srbi za časa svoje okupacije pobrali v Albaniji vse orodje do zadnjega nožička, je čudno, odkod so se vstaši tako bogato založili.
AVSTRIJSKI TOPOVJ.
Valona. Tu so izkrcali 10 topov in municije iz Avstrije.
LAHI PROTI AVSTRIJI.
Rim. »Tribuna« silno napada Avstrijo, češ, da je ona povzročila, da je Wied poklical v Drač Miridite in Malisore.
TUDI TURČIJA SE OGLAŠA.
Carigrad. Enyer beg je izjavil, da Turčija, ako se albansko vprašanje zopet sproži in z njim balkansko sploh, ne ostane pasivna.
NOVO FRANCOSKO MINISTRSTVO.
Pariz. Viviani je prevzel sestavo novega kabineta.
NOV RUSKI DRF.ADNGUGET.
Peterburg. Dne G. junija bo spuščen v morje nov ruski dreadnought »Katarina II.«, ki je clolg 169'/- metra in 28 metrov širok, ter nosi 24.000 ton. Stroji imajo 27.000 konjskih moči. V DVEH URAH IZ MONAKO VEGA NA DUNAJ.
Dunaj. Aviatik Karl Ingold je v dveh urah priletel na svojem aparatu, na katerem je vozil tudi enega pasa-žerja, na letališče v Aspern.
TRI OSEBE OBSOJENE NA SMRT.
So'nogradl. Pred tukajšnjimi porotniki so bili Ivana Feichter in železniški uslužbenec Ferdinand Kristan in Jožef Kudrna, katera je Ivana Feichter nagovorila, da sta umorila njenega moža, železniškega sprevodnika Gabrijela Feichterja, obsojeni na smrt, in sicer tako, da bodeta Kristan in Kudrna, ako morilce cesar ne pomilosti, obešena najprej, nato še-le Ivana Feichter.
PELLAGRA - BACIL NAJDEN.
Bukarest. Profesor Babesch je našel Pellagra-bacil.
SAMOUMOR POROČNIKA.
Jaroslav. Tu se je ustrelil poročnik 31. domobranskega pešpolka Jožef Slama.
SMRTNA KOSA MED AMERIŠKIMI SLOVENCI.
V Gilbertu je umri Slovenec Jožef Nosen. — V Glencoe je umrla rojakinja Rozalija. Žibert v starosti 28 let. Pokoj-nica je bila rojena v Gorenjih Fužinah pri Zagradcu na Dolenjskem in zapušča
štiri otročiče. — V istem mestu je umrl tudi rojak John Pleskovič. Pokojni je bil rojen leta 1856. v Kamnici pri Novem mestu. V Ameriki je bival čez 20 let. — V Čikagi je umrla Slovenka Marija Marn v 3;}. letu starosti.
V	Johnstownu je umrla 281etna Neža Gačnik, ki zapušča soproga in štiri nedo-rastle otroke, — V Waukeganu je umrl rojak Mihael Navinšek, doma iz Nakla na Gorenjskem. Star je bil 36 let ter zapušča ženo in otroka. — V Milwaukeeju, Wis., je umrl za sušico Peter Radosiavnik. Doma je bil iz fare Sv. Martina na Spodnjem Štajerskem. — V Grossu, Kansas, je umrla 7. maja Marija Klopčič, doma iz Zagorja ob Savi. Stara je bila 35 let, v Ameriki je pa bivala nekaj nad šest let. Zapušča moža in tri nedorasle otroke, — V Forest City, Pa., je 30. aprila ubilo v rudniku Josipa Gerčmana. Utrgalo sc je plast kamenja nad njim. Pokojni Jos. Gerčman zapušča vdovo in pet nedoraslih otročičev, katerih najstarejši je star 9 let in najmlajši 3 leta. Pokojni je bil doma iz Višnjegore.
PRESTOLONASLEDNIK V BOSNI.
Kakor smo že poročali, bodo od 2i. do 27. junija med Sarajevom in Ko-njico velike gorske vaje pod poveljstvom armadnega nadzornika Potiore-ka. Udeleži se jih nadvojvoda prestolonaslednik, načelnik generalnega štaba baron Conrad, velik vojaški štab, v katerem bo tudi načelnik vojaške pisarne polkovnik dr. Karel Bardolff. Nadvojvoda prestolonaslednik pride v Sarajevo 25. junija, kjer zasliši državne in občinske funkcijonarje, nato pa odpotuje v Ilictže, kjer bo stanoval v hotelu »Boana«. Dne 28. junija, po dokončanih vajah, se poda v Sarajevo in si ogleda, mesto. Popoldne odpotuje čez Zagreb na Dunaj. Za vaje je določeno: 21. junija zasedejo vojaki izhodne točke; 25. junija vojaki počivajo, vojno stanje sc prične ob 2. popoldne, ko se uvede varnostna in poizvedovalna služba; 26. in 27. junija, bodo vojski podobne vaje, ki bodo najbržc že 27. odtrob-ljene. Po končanih vajah sledi parada in defilacija. Vodstvo naj se 22. jun. nastani v lian Kazipi, zahodno od Tar-eina ob progi Sarajevo Konjiča. Koncentrirali bodo vse vojake, razen tistih, ki so za varnost meje potrebni. Vajam sledi daljši počitek.
MOSTARSKA GIMNAZIJA ZAPRTA.
V	Mostaru so dijaki Maric, Lalič in Grčič napadli ravnatelja Poljaka ter profesorja Steinerja in Diviča in jih pretepli. Stvar je posledica disciplinarnega posto-vanja profesorskega zbora zoper one dijake, ki so proti Nerocem demonstrirali. Vlada jc zdaj gimnazijo zaprla
GROF KAROLYI O NEMČIJI.
»Novo Vreme« objavlja interviev z grofom Karolyjem, ki je izjavil, da je Nemčija izpodrinila našo trgovino z Balkana in da hegemonija Nemčije Ogrski nič ne koristi. Oborožujemo se, ker to Nemčija zahteva. Položaj je tako vznemirljiv in nejasen, da ie dunajska vlada zaupno obvestila banke, da naj ne izplačujejo v zlatu, marveč naj puste zlato v blagajnr.b. Ogrske koristi zahtevajo- prijateljsko politiko s Srbijo,
ANGLEŠKI KRALJ
vrne obisk prestolonasledniku Fran Ferdinandu meseca septembra v Konopištu.
ZA PREDSEDNIKA RUSKE DUME
je bil zopet izvoljen Rodžjanko.
Društva.
—	Brezje, Dne 24. maja je poletel Orel jeseniškega okrožja na Brezje. Izlet se je nepričakovano dobro obnesel. Slovesno sv. mašo je opravil preč. g. stolni dekan Mat. Kolar. Po sv. maši so se Orli-izletniki zbrali v društveni dvorani. Pridružilo se jim je dokaj mladeničev iz bližine in vsi so z napeto pozornostjo sledili govoru g. prof. Remca. Po še drugih govorih zaključi predsednik z navdušenim >Na zdar!«-klicem in pozivom na vztrajno delo mladeniški tabor. Popoldne ob 3. uri je bil bratom Orlom v pozdrav izpuščen zrakoplovz narodno trobojnic.o, delo preč. g. P. Blaža. Nato'se je vršila na samostanskem vrtu telovadba na drogu. Zbrano občinstvo jih je navdušeno pozdravljalo. Po končanih prostih vajah je brate Orle pozdravil sam predstojnik, nakar sc je četa Orlov-izletnikov poslovila in odšla. Izlet bratov Orlov na Brezje nam ostane v blagem spominu; prepričani, da sc naši mladeniči Orli lotijo dela za krščansko organizacijo z vso resnobo in veseljem,
—	»Kreditna zadruga.« Od likvidacijskega odbora Glavne posojilnice smo prejeli: Oni zadružnici Glavne posojilnice, ki
so bili pozvani za vstop v -Kreditno zadrugo«, se tem potom nujno poživljajo, da to nemudoma store. Na podlagi sedaj zahtevanih prispevkov bo načelstvo le š e t a teden sprejemalo člane, Za vse druge, ki se bodo prijavili pozneje, ne bodo več veljali sedaj zahtevani prispevki, ker bo načelstvo vsled pomanjkanja denarnih sredstev primorano zvišati prvotno določene prispevke. Sklepna seja za sprejem članov v zadrugo je v soboto dne 6. t. m., kdor se do tja prijavi, bo sprejet na podlagi sedaj zahtevanega prispevka, za poznejše prijave ne veljajo zahtevani prispevki.
— Katoliško izobraževalno in podporno društvo v Domžalah naznanja, da se vrši v nedeljo dne 7. junija 1914 predstava v »Društvenem domu« v Domžalah. Spored je zanimiv. Igra se' ■ D^kle z biseri«, ki jo je dramatiziral P. Gvido Rant. Začetek točno ob pol i. uri popoldne. — Vstopnina: Sedeži I. vrste 1 krono, II. vrste 80 vinarjev. Stojišče zadaj 60 vin., ob strani 40 vin. K obilni udeležbi vljudno vabi odbor.
iz slovanskega sveto.
Češko narodno • obrambno društvo
»Pošumovska Jednota« je te dni slavilo svojo 30letnico. Tekom teh let je društvo izdalo okroglo milijon kron za kulturne svrhe, to je šole, knjižnice, predavanja in drugo, 400.000 K za nakup zemlje, nad pol milijona za češke gospodarske potrebe, 375.000 K za splošne češke narodne na-mer.e, 411,000 K za božične darove šolski deci, podpiralo je zgradbo delavskih stanovanj, osnovalo zavetišča za otroke, posredovalnice za delo itd. Pri tem treba pomniti, da je Pošumovska Jednota« le eno izmed mnogih, deloma veliko večjih čeških obrambnih društev.
si Mučenje makedonskih rekrutov v Srbiji. Srbi si veliko prizadevajo, da bi zatrli bolgarsko narodno zavest v Makedoniji. Toda to ne bo šlo tako lahko in morda postane še. usodepolno za Srbijo. Makedonski bolgarski rekruti so s prepevanjem domoljubnih pesmi prihajali v vojašnice, dasi so vedeli, da jih bodo za to kaznovali. Največ bolgarske narodne zavesti so pokazali rekruti iz Štipa, ki so bili tako drzni, da so se celo branili priseči. Časopisi so pisali, da so bile cele stotnijc makedonskih rekrutov postreljene, toda Srbi te dogodke tako zakrivajo, da je težko zvedeti polno resnico. O dogodkih v Kragujevcu so bolgarski časopisi dognali popolno resnico. Vsi rekruti iz Štipa so sc branili priseči, češ, da oni kot Bolgari ne morejo priseči, ker meja še ni definitivno določena. Nato so jih srbski vojaki in častniki začeli pretepati in biti po glavah. Po teh krutostih je večina rekrutov prisegla, le 22 mladeničev sc je branilo do konca. Teh 22 rekrutov so zaprli in jih imajo pod najstrožjim nadzorstvom. Vsak dan jih dvakrat pretepajo. Zelo verjetno je, da noben izmed teh ne bo ostal živ. Enemu jc bila prve dni prebita lobanja, in je takoj mrtev obležal. Tako poročajo bolgarski časopisi.
K GROZNI AVTOMOBILSKI NESREČI V TRSTU.
Druga žrtev velike avtomobilske nesreče v tržaškem velikem kanalu je bil hotelski sluga Bogumil Herman Reinhold-Miiller, rojen dne 11. novembra 1888. v Grebendorfu na Pruskem, kjer starši še žive. V parkhotelu v Portorose je služil šele tri mesece. Njegovo truplo pokopljejo v Trstu na pokopališču pri Sv. Ani. Glede prevoza trupla barona pl. Knoblocha v Gradec so uvedeni potrebni koraki. — Zanimivo jc, da je prvi opazil nesrečo 12-letni deček, 17 letna hčerka Gilda in sinček Marij slovenske gostilničarke Ivanke Žura, doma z Dolenjskega, sta šla ob istem času iz materine gostilne po ulici Vienna proti domu. Prišla sta na vogal omenjene ulice tik kanala. Tedaj je zapazil mali Marij avtomobil, ki je vozil čisto počasi. Obrnil se je k sestrici in vzkliknil: »Glej, glej, sestra! Avtomobil gre pa v vodo!« Sestra se je obrnila, in vsa prestrašena zavpila: »Na pomoč! Na pomoč!« V istem trenutku so prileteli drugi ljudje in stražniki. Mali Marij ni mogel celo noč spati vsled razburjenosti. Družina ponesrečenega barona Knoblocha namerava sodnim potom uveljaviti svoje odšodnin-ske zahteve. Vendar še ni odločeno, čc naj tožijo mestno občino ali c. kr. pomorsko oblast. Mestna občina jc lastnica obeh obrežij ob kanalu, dočim je pomorska oblast lastnica kanala. Ponesrečeni Rein-gold-Miiller zapušča doma na Pruskem ubogo mater, ki je sedaj brez sredstev, ker jo je sin vedno znatno podpiral.
Prvonbhajancem za darilo:
Kržič, Vzorniki prvega svetega obhajila. Cena 1 K, v platnu vez. 1 K 60 h.
Prvoobliajanci bodo s pomočjo te knjige spoznavali svoje vzornike, ki so si do smrti ohranili čednost in pobož-nost, kot so jo imeli v srcu na dan prvega sv. obhajila. Knjiga bo otroke podpirala in krepila v naclaljnem bogoljub-neni življenju.
Zgledi bogoljubnih otrok, iz vseh časov krščanstva. Zbirka obsega tri zvezke, izmed katerih stane vsak broš. 60 h, vez. 1 K. — Zbirka podaja .premnogo za našo deco spodbudnih zgledov v sliki in besedi. Zgledi so pisani v obliki mienih poveštie in se bodo otroku tako globoko vtisnili v dušo, da bo tudi v poznejšem življenju našel v njih in v resnicah, ki se bodo z njimi vtisnile v srce, trdno oporo. Ker obsega vsak zvezek te zbirke nad 150 strani, je cena izredno nizka.
Spominek prvega svetega obhajila. Šest zlatih sredstev stanovitnosti na poti v nebesa za krščansko mladino. Cena 12 h. Zlate resnice, ki jih našteva ta knjiga, bi moral spoznati vsak prvo-obhajanec.
Navedene knjige so velike in važne vzgojne vrednosti ter radi nizke cene pristopne vsem slojem. Dobe se in naročajo v
Katoliški Bukvami v Ljubljani.
Mnenje gospoda dr. V. Ltttilerja
na Dunaju.
Gosi». J. Serravallo,
Trst.
Z veseljem potrjujem, da predpisujem Vaše železna to kina vino Serravallo z najboljšim uspehom v gotovih slučajih, posebno pa pri slabokrvnosti, kot posledica bolezni in oslabelosti pri ženskah.
Dunaj, 6. junija 1911.
Dr. V. Ltiffler.
Sieckenpferd-lllijino mlečno milo
Bergmann & Co., TeSin ob Lahi
je slejkoproj neobhodno potrebno za racijonalro negovanje kože in lepote. Vsaki dan pobvalnicp.
Dobi se povsod n so vin	7U
Po ugodni ceni se pioda i sedežni
avtomobil
iz ene najboljših tovarn Avstrije, s štirimi prestavami, moderno karoserijo, razsvetljavo itd. — Naslov pove iz prijaznosti upravništvo lista pod štev. 1842 (Znamka za odgovor!),	1882
vrelec DletetICna namizna' P J*4a 4 obilno ogljikovo kislino. Pospešuje prebavo In Izmeno snovi.
Zelo koncentriran medicina-lan «relec, priporočljiv pri kroničnem želodčnem katar«, zaprtju, Briglitovlh ledloah, vraničnlk oteklinah. Jetrni trdim, zlatici, inovolzmen*» klb boWnih,katarlli dihalnih organov.
Zdraillen vrelec največje »eDlne tvoje vrota. Zlasti uporaben url kroničnem črevesnem Uataru, obstipa* ciji, iulčnib kamenih, tolSčicl trganju, sladkovnl bolezni
.. n^.N a j m o č h é j š i ¡ii $ prirodni vrelec jnagnezijo 1; glauberske Äöli. fi
Zaloga:
Mihael Kästner in H.Šarabon, Ljubljana.
1891
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, tovarišem in prijateljem pretužno vest, daje preminul naš ljubljeni soprog, oče, gospod
Jurij Peternel
orožnlški ppstajevodja v pok., trgovec in posestnik v Vel. Laščah,
danes due 3. junija ob 5. uri popoldne, previden s svetotajstvi v 64. letu starosti. — Pogreb dragega rajnkega bo v petek dne 5. junija ob 4. uri popoldne iz deželne bolnice v Ljubljani na pokopališče k Sv. Križu.
Priporočamo ga v blag spomin in molitev.
Vel. Lašče, dne 3. junija 1914.
Marija Peternel
soproga.
Milka, učiteljica, Mirko, Emil in Franc
otroci.
Za večje podjetje se išče
starejša ženska
osebaP
ki je vajena oskrbovanju perila. Prednost pa imajo one, ki so že bile pri tekem poslu ali kot oskrbnico perila ali pa vsaj kot sobarice. Pouudbe naj se pošljejo na upravništvo „Slovenca" pod št. 1887,
V globoki žalosti naznanjamo pretužno vest, da jc naš dobri in skrbni oče, stari oče, ded, brat, tast, gospod
Mafija Kraje
trgovec in posestnik
danes ob 1. uri zvečer po prejemu sv. zakramentov za umirajoče mirno v Gospodu končal svoje 80 letno trudapolno življenje.
Truplo nepozabnega prepeljemo iz Ljubljane (Leonišče) v Grahovo, kjer ga v petek ob 5. popoldne spremimo na domače pokopališče in položimo k večnemu počitku.
Na željo blagopokojnega se venci hvaležno odklanjajo. Sv. maše zadušnice se bodo opravljale v več cerkvah.
Grahovo pri Cerknici, dne 3. junija 1914.
Alojz Kraje,
veleposest. in trgovec,
Matija Kraje,
dež. stavbni svetnik, sina.
Josip Turk, šolski ravnatelj. Fran Fajdiga, c. kr. poštar in posestn. Alfred Šerko, rlr. med. et pliil. zeti.
Jožefa Bartl, Ana Turk, Amalija Fajdiga, Julija Šerko,
hčere,
Ivan Kraje,
posestnik, brat.
Helena Benčina,
sestra.
Zorka Kraje roj. Žagar, Erna Kraje roj. Povše, Sinahi.
Vnuki iu pravnuk,


Zunanfa naročila 1127 obratno
»fMIMi >1 il -
\ -	V -j	v- * \ . I .* k v« sF.'s
mm
ó t
v V \

Priporočamo domačo solidno tvrdko
ŽitosU nI. |
\;	- -v • • *' •
Žalni klobuki vedno v zalogi
cm rnmmm Velika zaloga damsklh in oiroJklh slamnikov v nalnovejšth oblikah vseh trst tet Športnih čepic mm se