Poitnlna plačana v gotovini Leto LVIII. V Ljubllanl, v sredo, dne 9. aprila 1930 St. 82 2. izdaja si 2 Dir Naročnina Dnevno Izdaja u kraljevino Jugoslavijo meieCno 25 Din polletno ISO Din celoletno 3o 5 In 4 Din, v urednBkemdelu vršilca po 10 Din u Pri večjem □ naroouu copusl Izide ob 4 zjutraj rožen pondeljKo in dneva po prazniku Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici št. 0:111 Rokopisi se ne vrača/o, netranUlrana pisma se ne spre/emalo Uredništva telefon št. 2050, upravnlštva šl. 232S Informativen tist za slovenski narod Uprava le vKopltarievi ul.ši.ti Cefeouiil račun: LfubUana štev. 10.050 in 10.349 za lnserate, Sarajevo st.7303, Zagreb št. 39.011, prana In Dunal št. 24.797 Kje smo v gospodarstvu Dejstvo je, da se gospodarsko življenje ne razvija enakomerno, pač pa gre njegova pot po gotovih zakonih valovito: depresiji sledi dvig, ki vodi do viška, kjer ga pa čaka kriza, ki se konča z depresijo in tako se zopet nadaljuje valovanje gospodarskega življenja. V interesu vsega gospodarstva je, da ve, v kateri fazi se nahaja, kajti le tako mu je omogočeno gledanje naprej, ki pomeni v gospodarstvu vse. Le podjetnik, ki lahko računa z gotovimi dejstvi v bodočnosti, bo mogel mirno po načrtu gospodariti. Zato smatra moderna narodnogospodarska veda za svojo glavno nalogo, ugotoviti, kje smo v gospodarstvu in postaviti prognozo saj za najbližji čas. In dosegla je v tem oziru prav lepe uspehe, katere s pridom izrabljajo praktični gospodarji. Vzemimo n. pr. samo prognozo cen prašičev, ki jo je 1928 izdelal nemški strokovnjak dr. Ha-liau: Razvoj cen v 1. 1929 je pokazal popolno skladnost med gibanjem taktičnih cen in cen prognoze. Tudi pri nas se vedno bolj množijo zbrani statistični podatki o našem gospodarstvu, ki naj dajejo pregledno sliko o trenot-uern stanju našega gospodarstva. O postavljanju prognoz zaenkrat še ni govora, saj smo pretežno agrarna država. Vendar se more na podlagi sedanjega stanja podati takale slika: Mila zima 1929—1930 je prinesla vsepovsod razočaranje: tako produkcija kakor trgovina sta računali, da se bo ponovila prejšnja zima in temu nazoru primerno usmerili svoje delovanje. Kakor je lani na eni strani huda zima prinesla gospodarstvu skrbi, tako je na drugi strani tudi letošnja zima bila škodljiva. Vzemimo n. pr. samo premogovnike in lesno stroko. V jeseni se je pojavilo veliko povpraševanje, ne samo producenti celo konzumenti so si delali velike zaloge, od katerih pa živijo še sedaj spomladi. Posledice tega niso izostale: premogovniki so začeli že v januarju skr-čevatl svoje obratovanje in danes n. pr. Trboveljska premogokopna družba dela v večini svojih rudnikov samo 3 dni na teden, Hrastnik pa celo počiva. S tem ni prizadeta samo družba, ampak zlasti delavstvo, ki nima dovolj zaslužka. Ce pa delavstvo v revirjih ne zasluži dovolj, ne služijo tudi trgovci in obrtniki ne. Promet v trgovinah in v obrtnih delavnicah je manjši, in to pride do veletrgovine in industrije, ki morata tudi zmanjšati obrat. Slabšo zaposlenost beležijo tudi nekatere druge panoge kakor n. pr. papir. Poslabšanje položaja našega kmeta v celi državi povodom nizkih cen kmetijskih proizvodov tudi vpliva na zmanjšanje industrijske in trgovinske delavnosti. Poslabšanje konjunkture se opaža tudi ,ia denarnem trgu, kjer dotok vlog ni tako znaten kakor bi moral biti v tem času, kar je vsekakor pomemben znak. Nadalje smo v marcu zabeležili znatnejši dvig števila konkurzov v tkzv. prečanskili krajih, iz česar moramo sklepati na popuščanje gospodarske konjunkture. V tekočem letu jc tudi naraslo število konkurzov v Sloveniji. Dočim smo v prvih 3 mesecih lani zabeležili 11 konkurzov, v drugih 3 mesecih 14, v tretjih treh mesecih 11 in v četrtih 3 mesecih 10 konkurzov, jih je bilo v prvih 3 mesecih letos razglašenih 18. Da obstoja poslabšanje konjunkture, je razvidno tudi iz zadnjega poročila Narodne banke (št. 4. za oktober-december). Tega popuščanja konjunkture pa ne opažamo samo pri nas, ampak tudi v drugih državah, kjer ravnotako osnovne industrije niso dobro zaposlene. Kakšen bo razvoj, ni mogoče prerokovati, vse pa kaže, da bo razvoj konjunkture v jeseni in pozimi zopet odvisen od razvoja cen kmetijskih proizvodov, torej navsezadnje od naše in svetovne letine. In zato ni čudno, če čitamo v srbskih listih, da si kmet ne želi ravno najboljše letine, ker so z njo zvezane tudi nizke cene. Dejstvo pa je, da danes o cenah naših kmetijskih proizvodov, ne odločuje naša proizvodnja sama, pač pa svetovni trg, čegar razvoj je pa še bolj kompliciran in odvisen od najrazličnejših faktorjev. Izpraznitev Por en j a se i Francoska vlada trdno odločena, da izvrši Izpraznitev Porenja v predpisanem roku — Vprašanje ratifikacije Youngovega načrta Pariz, 8. aprila, n. Zadnje Tardieujeve izjave o izpraznitvi Porenja in vest, da se je nameravala poslati nemški vladi posebna nota, je v zadnjih treh dneh povzročilo do neke vrste poslabšanja političnih odnošajev med Francijo in Nemčijo. Kakor doznava Vaš dopisnik z merodajne strani, gre pri tem samo za slep alarm. Francoska vlada ne bo ničesar opustila, da se bo končala izpraznitev tretjega porenjskega pasu, če le količkaj mogoče do predpisanega termina 30. junija 1930. Seveda je pri tem treba pomisliti, da je izvršitev pred-del za uveljavljenje Youngovega načrta obenem predpogoj za izpraznitev, in da so se ta pieddela zakasnila, česar pri določitvi termina 30. junija niti Stresemaun niti Briand nista mogla misliti. Ce se bo tudi do 1. maja mednarodna oiiiorskih strokovnjukov treh velesil, ki so zadnje dni razpravljali o pridržkih japonske vlade h kompromisu japonske. angleške in ameriške delegacije v vprašanju tonaže. Informirani k'ogi menijo, dn sc je dosegel v vseli vprašanjih sporazum. Kakor poročajo Times« je bil dosežen sporazum tudi v vprašanju znižanja uporabne dobe podmornic, kakor je zahtevalu Japonska, tla preskrbi delo svojim ladjedelnicam. Listi menijo, dn jc pomorski pakt med tremi državami zagotovljen in da pometija du-iiašnji sestanek nov napredek nu jioti rešitve tega vprašanja. Popoldne bo imel prvi odbor konference uuduljno sejo. un kateri bo rnzpiavljul o \>o-ročilih strokovnjakov, ki so jih pripravili o zadevah, o katerih ni še razpravljala plenarna seja konference. V vprašanju francoske zahteve |x> varnosti ni bilo izprememb. Danes popoldne se vrne v Pariz francoski zunanji minister Briand. Francoski ministrski svet je odobril njegovo politiko, ki jc bila začrtana v francoski spomenici z dne 20. decembra. List »Dailv Herald« poroča, du je bila 1'or-mula glede na interpretacijo členn 16 statuta Društva narodov sprejetu, da pa o tem ni bilo izdano uradno poročilo. Posebno važnost pripisujejo sestanku med Mardonaldom in Brinn-dom. ki bo danes popoldne v spodnji zbornici. Predno je odpotoval Briand v Pariz, je izjavil, da je gotov, da pride med francosko in angleško delegacijo v Londonu do sporazuma. Tu sporazum bo pomenjul odločilen napredek na poti svetovnega miru in razorožitve. Pariz, 8, aprila, n. Rriand je že danes dopoldne odpotoval v London, prej kakor se je nameravalo. Zelo optimistično je izjavil zastopnikom listov, ki so ga spremili na kolodvor, da težkoče na londonski konferenci nikakor niso nepremagljive in da položaj na konferenci ni tragičen. Še vedno upa, da bo konferenca kmalu prišla do zadovoljivega zaključka. Itatfja ne odneha Rim, 8. aprila, n. Kakor poroča Giornale d'Italia« iz Londona, je včeraj MacDonald v daljšem razgovoru vprašal italijanskega zunanjega ministra Grandija, kakšno stališče bi -zavzela Italija, če bo Uriahd, kakor je pričakovali, pri svojem povratku iz Pariza prinesel s seboj pritrdilo Tardieuja na formulo, ki jo je izdelal MacDonald. Kakor piše »Giornale d' Italiu«, je Grandi odgovoril, da mora Italija vztrajati pri svoji znani temeljni zahtevi po pariteti s Francijo in da se od te temeljne zahteve nikakor ne more odvrniti po kaki politični formuli, katera spada sploh bolj v Ženevo. Sporazum o podmornicah London, 8. aprila. AA. Danes popoldne se je sestal pod predsedstvom prvega lorda admiralitete Alexandra prvi odbor konference. Po seji je bil objavljen komunike, ki pravi, da je razpravljal odbor o vprašanju velikosti posameznih podmornic in da je soglasno sklenil predložiti predloge o tem vprašanju načelnikom delegacij. Prvi odbor je razpravljal tudi o popolni odpravi podmornic. Ker so razne delegacije izrazile mnenje, da je odprava podmornic izključena, je odbor z obžalovanjem sklenil, da ni možno priporočiti odprave te vrste vojnih ladij. | Po kratkem posvetovanju je bil glede j velikosti podmornic dosežen sporazum. Fran- ] coski delegati, podpirani od Japoncev, so ' predlagali, naj se maksimum tonaže posa- ; meznih podmornic določi na 2000 ton s pet-palčnimi topovi za dobo trajanja konvencije, to je do 1936. Odbor je ta predlog končno sprejel in priznal isto pravico tudi drugim državam. Na ta načui bodo tudi druge države lahko zgradile do tri velike podmornice, katerih to-naža bo všteta v skupno tonažo te vrste vojnih ladij. Najvažnejše delo odbora je bila odobritev poročila juristov glede na humanizacijo podmorske vojne. Odbor je sklenil priporočiti plenarni seji konference odobritev izjave, ki naj bi jo sprejele vse države, zastopane na konferenci. Ta izjava bi se predložila v odobritev tudi drugim državam. Izjava se glasi: Podpisani pooblaščeni od svojih vlad izjavljajo sledeče: 1. V svojih akcijah proti trgovskim ladjam se bodo držale določb mednarodnega prava, ki velja za nadmorske ladje. 2. V primeru, da bi se trgovska ladja ne ustavila na poziv vojne ladje ali podmornice ali pa se aktivno uprla preiskavi, se države obvezujejo, da ne bodo potopile ladij,, dokler ne bi spravile na varno posadke, potnikov in listin ladje. Na rešilne čolne se države ne bodo ozirale, če bo v bližini ladje kopno ali pa kaka ladja, ki bi lahko sprejela potnike in posadko na krov. Trgovinska pogajanja Avstrije Berlin, 8. aprila, n. Trgovinska pogajanja med Nemčijo in Avstrijo potekajo ugodno in bodo kmalu končana. Tudi nemško-turška in nemško-romunska trgovinska pogajanja potekajo ugodno. Dunaj, 8 aprila, n. Glavni avstrijski delegat pri pogajanjih za trgovinsko pogodbo med Avstrijo in Madjarsko, sekcijski šef dr. Schii-ler je odpotoval v Budimpešto, in sicer radi revizije carine na žito in moko. Te carine pa so vezane tudi s trgovinsko pogodbo z Jugoslavijo. Trgovinska pogajanja med Avstrijo in Jugoslavijo so že precej napredovala in se računa z možnostjo, da se bo v svrlio pospešitve uveljavljenja zahtev avstrijskih agrarcev odpovedala avstrijsko-madjarska trgovinska pogodba na tri mesece. Pričakuje se, da bo do tedaj prišlo do ugodnega zaključka pogajanj. • c« Novo znižanje davkov v Franait Pariz, 8. aprila, n. Novi davčni program francoske vlade predvideva zopetno znižanje davkov- za 1.5 miljarde. Vlada zahteva, da se proračun reši še pred velikonočnimi prazniki, to je pred 18. aprilom. V senatu je zahteval včeraj pri generalni debati o dohodkih Cai'laux, da se izvrši posušilna kura za francoski tresor in narodno banko. Inozemska posojila 7 mi-Ijard, ki se visoko obrestujejo, se morajo takoj vrniti in treba se je upreti vsakršni demago- gični poiitiki pri izdatkih. Finančni minister Reynau!d je izjavil, da se s tem Caillauxovim programom strinja in da je pripravil vračilo deviznih posojil, ki so bila najeta v Švici, Nizozemski in švedski. Tudi minister za proračun Martin je obljubil, da bo pobijal vse nepotrebne in demagogične izdatke. Po znižanju davkov je pričakovati proračunskih prebitkov največ samo za 2 do 3 miljarde in tudi tc niso popolnoma gotove. fierre L'Ermite: K! ah sencam... Na cesti sein ga srečal, dobrega mojega prijatelja. Videti jc bil jako zaposlen. — Moj dragi župnik, saj vam pravim, letos pa mislim še opraviti za velikonoč... — Pa vendar. . v zadnjem čusu sem vas videl vedno tako resnega in zbranega... — Ne rečem, da ne bi imel želje — Da. eolo zelo želim, du bi mogel biti enkrat katolik, kakor je treba. Toda, zaenkrat še ne morem. ker sem pošten človek. — Hočete reči... — Hočem reči. da nočem zn nekaj veljati, kur nisem. .— Ali sle kristjan ali niste? — Sem in nisem. Zgrabim ga za gumb njegove suknje. — Krščeni ste. sprejeli ste prvo sv. obhajilo in druge zakramente, imeli ste krščanske stur-Se, hčer ste pustili poročiti cerkveno. Če boste resno zboleli, vem, dn me pokličete... foraj ste kristjan! Tudi od nasprotne strani bi lahko to doktizal. Če vas bi vprašal: Ali .ste odpadnik, prostozidar, bi kaj odločno protestirali. Torej .. .< Še bolj odločno kot prvič je ponovil Ne moreni, ker sem pošten človek. — To pa mi niornte vsekakor razložiti! _ Alt. ko pn je čisto piiprosto: linam rero... to s p pravi, imam gotovo vero, toda, tu ni zadostna, du bi šel k obhajilu. _ To jc neka tenkovcslnost, prav zaprav škrupuloznost, ki vam je do gotove mere celo v čast... — Vi (o imenujete škrupuloznost? — Da. Kuj |>u bi hoteli pravzaprav'' — Jasno videti! Tako jasno, kakor vidim, du jc dvakrat dve štiri. — Toraj bi radi matematično izvestnost? — Tako jc I — Čisto pravilno. — Toda, drugi gospod, m a t c m a t i č n a izvestnost je zu in u t e m a t i č u r j c. Vsaka vrsta in znanost ima svojevrstne dokaze. Pa mi matematično dokažite, du je ta iu ta slik« res lepa? Ali dn je Joconde lepša kakor Ra-faelovu Mndona ...? Prijatelj je naredil gesto, kakor da liočfl nekaj popraviti. — Hotel bi vsaj vero brez senc... — Toda sencu je celo ozračje vere! Skrivnosti so povsod. Vi ne poznate sile. ki krči in razteza vaše roke in nc poznate sile, ki druži molekule zemlje, kjer stojivn. Pa hočete vero brez skrivnosti! Luč in senca sla dve sestri, ki hodit« lu na zemlji vedno vštric. Sedaj pa me je prijatelj prijel za gumb pri suknji — Toroj, povejte. če«a najmanj je potreba, da opravim /a velikonoč... Gotovo ste prepričani o tem, du je tako vaše zveličanje, kakor tudi rešitev družbe možna cdinolr v Kristusu... — Dn. Saj velikokrat z ženo skupaj moliva Mero«. — Pojdite loraj še korak dalje in imejte živo hrepenenje, da bi bil« vaša vera še trd- nejša. Spomnite sc na pretresljivo nasprotje v .Evangeliju: Veruješ?, je vprašal Zveličar nesrečnega očeta, ki ga je prišel prosit zn bolnega sina. In oče je odgovoril: Verujem. Gospod. Pomugnj moji n e v e r i. Vidite, prav to jc tudi vaš slučaj. Toraj, knj?, je mrmral še vedno neodločen. — Kaj? Apostoli, ki so živeli z Jezusom, so tudi imeli le dvomečo vero. Celo po vstajenju ni bila posebno močna njihova veru. Spomnite sc učencev iz Einavsu! Potem Tomaža, ki hoče svoje prste položiti v rane na rokah, nogah in prsih... In vendar! Te uboge dvomljivce je Kristus povabil k zadnjri večerji in jih vse lastnoročno obhajal. Vi pa bi hoteli, d« bi jaz, ubogi duhovnik, bil z vami strožji, kakor je bil moj Mojster... z vami, otrokom najbolj skeptičnega stoletja. Pojdite no! Ali nc opazite, kako se gibljete v istem krogli: Ne greste k obhajilu, ker nimate vere. Vere pn nimate, ker nc greste k obhajilu. Kakor, če bi kdo ne jedel, ker je slaboten. A moči nima, ker ne je. — Toraj. vi mislite... — Du! Približajte sc pogumno svojemu Bogu. Stik z njegovo ljubeznijo in lučjo bo storil več, kakor vse Vaše umovanjc. Seveda, včasih je dobro tudi razpravljati... To so prvi koraki. 1'odu, kadar je človek očiščen, potem uvidi eno... — Knj? Da v ničemer ni rešitve, kakor v Kristusu in da je vse, kar je izven njega, prevara, napuh in laž; Pomen Bethlenovega potovanja v Rim Budimpešta, 8. aprila, n. 0 potovunju ministrskega predsednika Bethlena v Rim se širijo najrazličnejši komentarji. V tukajšnjih političnih krogih se govori, da Bethlen ne bo govoril samo z Mussolinijem, temveč tudi z vsemi drugimi merodajninii italijanski faktorji. Pariška konferenca za vzhodne reparacije s tem potovanjem ni v zvezi, razen toliko, da bo mogel Bethlen porabiti priliko, da se bo zahvalil Mussoliniju za podporo Italije Madjar-ski v Haagu in Parizu. Pri rimskih razgovorih, na katerih se bodo obravnavala vsa vprašnnja, ki so tičejo obeh držav, se bo še nadalje poglobilo prijateljsko razmerje med Madjarsko in Italijo. Bivanje Bethlena v Rimu bo trajalo najbržo pet do šest dni. Na potu v Italijo ga bosta spremljala dva visoka uradnika zunanjega ministrstva. Danes razsodba v Tukovem procesa Praga, 8. aprila, n. Prizivno sodišče bo jutri izreklo razsodbo v procesu proti dr. Tuki. Danes je imel dr. Tulta svoj zaključni govor, v katerem je rekel med drugim: »Nisem kriv in so zavarujem proti obdolžitvi, da bi bil imel zveze z vohuni. Očita se mi, da sem hotel spremeniti mirovne pogodbe vsega sveta, ko vendar jaz in vsakdo ve, da so nove meje zavarovane s pogodbami, ki so bile sklenjene z 22 državami. Ob Donavi ne stoji samo naša vojska, temveč 6 milijonov bajonetov. Če bi Ma-djarska hotela nastopiti, da si zopet pribori zgubljene pokrajine, bi se morala boriti proti vsemu svetu in bi bil konec ta, da bi druge države zasedle vso Madjarsko. Meseca oktobra 1929 so me obsodili na 15 let ječe. Vprašam, kje so dokazi, kako je sodišče prišlo do svojega prepričanja?« Na popoldanski razpravi je nadaljeval: »Ne čutim se krivega. Kar sem storil, sem storil iz idealizma. Ce bi bil Mad-jar, bi postal voditelj madjarske opozicije. Slovaške odvetnike so terorizirali, da se niso upali prevzeti mojega zagovorništva.-t Kdo bo novi rom. vojni minister Bukarešta, 8. aprila, r. Sinoči je imel predsednik vlade Maniu konferenco s šefom romunskega generalnega štaba Samsonoviciem o zasedbi ministrstva za vojno. Ni še odločeno ali pride na to mesto civilna ali vojaška oseba. Od vojaških oseb se imenujeta kandidat pop Danilo iz Transilvanije in general Contescu. Od civilnih oseb pa se imenuje notranji minister Vojevod Vajda. Baldwin za zaščitno carino London, 8. aprila. AA. Snoči je bivši mini-strski predsednik Buldwin govoril v Manche-stru o konservativni politiki v vprašanju zaščitnih carin in enotnosti britskega imperija. Govornik jc naglasil, da so zaščitne carine potrebne zn angleško industrijo v boju proti inozemski konkurenci. Anglija sc more ubraniti tuje konkurence le s tem, dn zaščiti svojo trgovino in industrijo s primernimi carinami. Glede na enotnost britskega imperija je govornik izjavil, da bi sc morale industrije v »prašunju produkcije sporazumeti iu proučit1 potrebe koiisumcntov. Nemški agrarni program Berlin, 8. aprila, n. Minister za prehrano Schiele je danes ves dan nadaljeval pogajanja o agrarnem programu. Na podlagi sklepa včerajšnjega ministrskega sveta je minister prevzel nalogo, izdelati nov načrt, v katerem vpošteva pomisleke drugih ministrov. Po seji kabineta so resorni ministri sprejeli voditelje strank. Predložili so jim prvič načrt agrarnega programa, nakar se je razvila dolga debata. Po štiriurni seji se je posrečilo, doseči med voditelji strank dogovor o agrarnih cariuah. Podlago dogovora tvori sklep, da jo ves agrarni program iluzoričen, če davčni zakoni jutri v državnem zboru ne dobe večine. Nato so se vladne stranke obvezale, da bodo agrarni program predložile v obliki iniciativnega predloga. S tem je dana gotovost, da bo za finančni predlog dana večina. Ni dvomiti, da bodo nemški nacionalci sedaj glasovali za davčni predlog, da omogočijo agrarni program. Albanci proti tujim delavcem Tirana, 8. aprila, r. V poslednjem času je albanska vlada podvzela nekatere korake proti tujim delavcem, katerim bo do gotove mere otežkočeno bivanje v Albaniji, potemtakem tudi Jugoslovani, se morajo teh odredb držati: Vsak tuj delavec ali strokovnjak, ki hoče priti v Albanijo. mora imeti razen dokumentov, še en-gagement o zaposlitvi, overovljen od pristojnih oblasti. Vsak tuj delavec in strokovnjak mora imeti predno stopi na albanska tla od zunanjega ministrstva dovoljenje, ki mu dovoljuje prihod v Albanijo. V nasprotnem slučaju se nc bo dovolil nobenemu tujemu delavcu ali strokovnjaku prihod v Albanijo. Dunajska vremenska napoved. Severne Alpe: Počasno zboljšanje vremena. Naprej še hladno. Južne Alpe: Manj oblačno. Podnevi milo vreme.