Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 Telefoni uredništva: dnevna služba 2050 — nočna 2996, 2994 in 2050 Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.340 za inserate; Sarajevo štv. 7565 Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992 Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljkn in dneva po prazniku Skrajšanje delovnega časa Skrajšanje delovnega časa je danes vprašanje, ki zanima najširše kroge javnosti. Ob priliki že sino v »Slovencu« na uvodnem mestu o stvari razpravljali, ko je Mednarodna konferenca za delo sprejela predlog francoskega delavskega delegata Jouhauxa, da se z mednarodno uredbo določi delovni teden s 40 urami za vse industrijske države.* Pri točasnem zasedanju Mednarodnega urada za delo delavske skupine s svojo zahtevo niso več osamljene, kakor pred meseci. Sedaj je bil zastopnik italijanske vlade De Michelis, ki je uspel z nujnim predlogom, da se uprava MUi) nemudoma peča s tem vprašanjem. De Michelis bi namreč rad prodrl s svojim predlogom o znižanju delovnega časa, še preden se sestane mednarodna gospodarska konferenca, ki naj bi s tem dejstvom že računala. Toda novi ravnatelj M UD Butler je smatral umestno, da skliče prej svet strokovnjakov, da iz tehniškega stališča prouče predlog italijanskega delegata. S tem se bo rešitev za nekaj časa zavlekla. Ni pa lo ideja le nekaterih socialnih reformatorjev, temveč je že nekaj časa, kar stoji na popolnoma reelnih tleh. V Nemčiji je že 30. junija 1931 Briiningova vlada izdala dekret, ki vsem industrijskim panogam naroča, naj znižajo tedenski de-lovnik na 40 ur, kjer je lo tehnično mogoče. Tudi v drugih državah, kakor v Franciji, Češkoslovaški, Poljski, Belgiji, Danski in Avstriji so vlade že ponovno razpravljale o redukciji delovnega časa. Prav tako se je v Italiji korporacijski svet že dne 15. junija izrekel za skrajšanje delovnih ur. Gdan-sko je 40 urnik uvedlo v javno administracijo. Prav tako je v Združenih državah 40urnik uveden v mnogih industrijah. Misel o skrajšanem delovnem času je marsikje seveda naletela na živahen odpor, kakor svoje dni zahteva po osemurnem delovniku. Tedaj so bili mnogi prepričani, da bo osemurnik docela uničil industrijo in trgovino. Toda po nekaj letih negotovega tipanja in poskušanja sta se industrija in trgovina lepo prilagodili novemu delovnemu času. Prav tako bi sedaj bilo prenagljeno, ko bi rndi skrajšanega delovnega časa prerokovali industriji katastrofo. Enako pa bi bilo zmotno, ko bi kdo v predlagani reformi zrl nezmotljivo zdravilo za obstoječo gospodarsko in socialno krizo. Kaj predvsem hoče predložena delovna reforma? Zmanjšati brezposelnost ali omejiti rastočo industrijsko nadprodukcijo? Boritelji za 40 urni delovni tednik so v prvi vrsti gotovo hoteli vplivati na znižanje brezposelnosti. Kriza traja dalje in še prav nič ni videti njenega konca. Na borzah 6e je sicer tuintam pokazalo neko rahlo zboljšanje, ki pa je sezonskega značaja. Istočasno pa opazujemo, da se je število nezaposlenih dvignilo skoraj po vseh državah. Gospodarstvo spričo tega ne more ostati brezbrižno. Prvič so lastniki industrij sami občutno prizadeti, ker morajo plačevati občutne takse v fonde za brezposelne, po drugi strani pa ne tajijo, da bi poživitev industrijske delavnosti niti ne vplivala bistveno na zmanjšanje števila brezposelnih. Industrija se je namreč okoristila s krizo v tem smislu, da je bolj in bolj racionalizirala svoje obrate. Mar-sikalere panoge bi mogle danes vpostaviti poln obrat, ne da bi bilo treba zaposliti le enega novega delavca. Ker pa Evropa ne more stalno živeti s svojimi 20 milijoni brezposelnih, se skuša z znižanjem delovnih ur pritegniti Čim več delovnih rok k zaslužku. S tem bi se dvignil — tako se računa — tudi konsum; z večjo porabo pa bi oživela tudi industrija. Tako bi 40 urni delovni tednik omogočil novim delovnim množicam, da pridejo do zaslužka. Resnici na ljubo moramo vseeno pripomniti, da bi-slvenega prevrata v brezposelni krizi sam 40 urnik tudi ne bo prinesel. V Nemčiji, kjer imajo šest milijonov nezaposlenih, so delavski sindikati zraču-nali, da bi uvedba 40urnika pri obstoječem stanju industrije zaposlila po najbolj optimističnih kalkulacijah približno en milijon delavcev in uradnikov. Pet milijonov pa bi še vedno bilo na cesti. Bistvenega zboljšanja brezposelne krize 40 urnik torej ne prinaša. Toda, ali jo potreba vzdržati produkcijo na sedanji višini? Mar ni danes tako v industriji kakor celo v agrikulturi večja produkcija, kakor je za življenje človeštva potrebno? Kar je nekdaj en človek izvršil v enem dnevu, napravi danes v eni uri, če^to v nekaj minutah. Ako bo delavec — tako sklepajo gospodarstveniki — delal tako dolgo, kot delal dosedaj, bo nadprodukcija vedno večja. Zalo je treba skrajšati delovni čas. K tej kalkulaciji je vsekakor po našem mnenju polreben komentar. Gotovo je, da industrija in veletrgovina zelo občutita nadprodukcijo, ker so skladišča do vrha napolnjena, blago pa ne gre v denar. Toda nič manj ri resnica, da mnogim ljudem manjka tudi najpotrebnejših življenjskih po-trobšči*, ker so predrage in si jih ne morejo kupili. Nadprodukcija za mnoge potrebščine gotovo obstoja in bo obstojala, dokler bodo le-te imele tako visoko ceno. Kakor hitro bi se pa cene znižale, bi pa dobile tudi odjemalcev. Celo življenjskih potrebščin si mnogi ljudje ne morejo nabaviti, čeprav stradajo. Zakaj jih producenti rajši uničujejo, kakor pa da bi jih razdelili po nizkih cenah med stradajoče? V Združenih državah sežigajo farmerji žilo, ko istočasno deset milijonov brezposelnih strada Obžalovanja vredna potrata dobrin in dela je lo. kot posledica gospodarskega kaosa sedanjega gospodarskega reda. Zahteva delavstva po znižanju delovnega časa * Prim.: rSlovenec« 4. maja 1932 uvodni članek: >40 urni delovni teden«. i se bo Zveza narodov razbila? Male antante te tolmači kol Uerriolova želja, da se ustvari pozitiven načrt, s kalerim naj se odbijejo napadi, ki so naperjeni proti Franciji in ki se vedno bolj opažajo v Ženevi. Ce to ne bo uspelo, potem je smatrati, da bo razorožitvena konferenca doživela popoln neuspeh. Tudi zadržanje Anglije je naletele na ostro kritiko. Zlasti »Journak poudarja nasprotje med francosko in angleško tezo in zatrjuje, da Anglija gre iudirektno za revizijo versaillske pogodbe v korist Nemčije. Motta roti državnike, naj ne razbijemo Zveze narodov Senzacija: Herriot bo govoril Solidarnost Francije in njenih zaveznikov — Demonstrativen odhod barona Neuratha iz Ženeve - V Franciji vlada nejevolja nad Anglijo Pariz, 28. sept. AA. Listi poročajo o snočni konferenci, ki jo je predsednik francoske vlade Herriot imel z zastopniki držav male antante, Belgije in Poljske. Posebni dopisnik lista »Oeuvre« pravi, da so na tem sestanku govorili o položaju, nastalem z odsotnostjo Nemčije na razorožitveni konferenci, in o nadaljnjem delu te konference. Albert Julien popisuje v listu »Petit Parisien« včerajšnji dan v Ženevi in prav tako omenja sestanek g. Herriota z zastopniki gori omenjenih držav. Albert .lulien pravi, da je zelo verjetno, da je g. Herriot na tem sestanku točno obvestil državnike, ki vodijo zunanjo politiko prijateljskih in zavezniških držav, o namerah Francije. Verjetno je, da so tudi zastopniki teh držav s svoje strani pojasnili svoja stališča. Pariz, 28. sept. ttg. Iz Ženeve javljajo vesti, da je bila konferenca med Herriotom in zastopniki Poljske ter Male antante, ki je imela svrho. da se okrepi enotna fronta med Francijo in njenimi vzhodnimi zaveznicami, zelo važna in je imela pozitivni rezultat. »Matin« piše, da jc šlo pri tem za določitev vzajemne akcije, da se z uspehom zavrne sabotaža razorožitvene konference od strani Nemčije. List očita v tej zvezi Angliji, da je zrušila ženevski protokol in preprečda vsak poskus kolektivne solidarnosti. »Journak trdi, da so se na konferenci posvetovali o tem, kako bi se zavrnil predlog sira Johna Simona, da bi se vojaški statut Nemčije, kakor ga določajo mirovne pogodbe, zamenjal z novo razorožitveno konvencijo, kar bi pomenilo indirektno revizijo versaillske mirovne pogodbe. K temu še izjavlja »F.cho de Pariš«, da je Anglija zahtevala bistveno kvantitativno in kvalitativno znižanje francoske vojske v zvezi z normalnim stanjem nemške vojske. Herriot je mogel to zahtevo samo odkloniti s protizahtevo, da sc izvrši mednarodna preiskava, ali jc Nemčija res ostala v mejah versaillske mirovne pogodbe. Sir John Simon je celo zahteval, da Francija stori prvi korak za spravo z Nemčijo, kar je Herriot seveda odklonil. Ženeva, 28. sept. A A. Po današnjem sestanku francoske delegacijc, ki se je vršil pod njegovim predsedništvoin, je Herriot sporočil, da bo jutri posegel v debato na zasedanju skupščine Zveze narodov. Svoj sklep je predsednik francoske vlade in šef francoske delegacije sporočil tudi na današnji dopoldanski seji predsedništva Zveze narodov. Novica se jo hitro raznesla med ženevskimi diplomatskimi krogi in vzbudila živo zanimanje. Vsi se izprašujejo, kaj bo zdaj storil nemški zunanji minister, ki jo prvotno nameraval že drevi odpotovati nazaj v Berlin. V krogih Zveze narodov enodušno odobravajo Herriotov sklep in naglašajo, da pomeni tako odločitev spričo sedanjih zapletenih razmer velik pogum. Splošno pričakujejo, da se bo retoriki francoskega državnika posrečilo z visoke tribune Zveze narodov razpršiti pesimistično razpoloženje sveta in nezaupanje do ženevske institucije. Ženeva, 28. sept. tg. Na današnji seji Zveze narodov je imel govor švicarski predsednik Motta, v katerem je nujno poživljal prisotne za ohranitev Zveze narodov. Govoril jo proti temu, da bi so skrajšala generalna debata in posebno proti temu, da pri tein ne smo priti do nobenega precedcnčne-ga slučaja, ker je generalna debala prj vedno prinesla najvažnejše pobude. »Kdor hoče danes skrivati težkočo Zveze narodov, ta gotovo ni noben pravi prijatelj Zveze narodov. Ne sme se pozabiti, da se je v tajništvu ženevske mednarodno organizacijo ustvaril tehnični aparat, ki nima para in ki jo bil pred vojno sploh neznana stvar. Kdor bi to razdiral, bi kljub vsem neuspehom na političnem polju napravil pravi zločin. Ali naj se vrnemo zopet v predvojno stanje, ko so bilo male države brc« varstva izročene samovolji velikih držav, ne da bi iinele najmanjšo možnost, da bi apelirale »a vest sveta? Kdo bi mogel prevzeti odgovornost sa to, sebi gotovo nekaj izvrstnega. Nihče ne ve tega bolje kakor krščanski človek. Toda delo ni bistvo življenja. Ni zadnji človekov namen na zemlji, da bi samo garal in se mučil od zore do trdo noči. Tudi odmora je Ireba, polreben je pameten oddih in sprememba v načinu življenja, ki seveda nima nič skupnega z lenuharjenjem, ki vodi v materijelno in duševno bedo. Tudi s tega vidika bi lorej skrajšanje delovnega časa bilo pri poročljiva Dnn. Morska ožina Amogiani na polotoku Halkidiki jc popolnoma razdejana. Tu so nedavno tega naselili 200 rodbin iz Anatolije. Potres je v Amogia-niju zahteval veliko število človeških žrtev. Rahli potresni sunki so šo vedno ponavljajo. Ponekod so se pojavili mineralni vrelci. Belgrad, 28. sept. AA. Potresomerski zavod na Tašmajdanu poroča: Po katastrofalnem potresu dne 26. t. m. so se pojavili pogosti sunki in bobnenja na ozemlju med Štipom, Radovištem, Strumico, Dojranom, Djevdje-lijo in Demir Kapljo. Glavni potresni sunek se je občutno zaznal v Belgradu, v velikem delu zapadne Bolgarije in severne Grčije, posebno pa na solunskem polju. Podrobnih poročil o škodi še ni. Epicenter potresa se nahaja kakih 20 km južneje od epicenterske črte, ki je bila pozorišče katastrofalnih potresov v marcu 1931. V zadnjih 20 urah so aparati potresomerskega zavoda zabeležili 11 potresov. Po dosedanjih vesteh sc teren na |irizadetem ozemlju počasi umirja, in kaže karakteristično sisterezijo, kar je popolnoma priroden pojav v takih primerih in ni razloga, da bi bilo kaj nevarnosti za naše ozemlje. Strašne politične razmere na Kubi Havana, 28. sept. ž. Včeraj je prišlo do hudih političnih krvavih spopadov. Dopoldne je bil ustreljen predsednik senata Kube Bello. Takoj nato sta bila ubita tudi poslanca Anndrude in njegov brat. Ista usoda jc doletela narodnega poslanca Aquinra. katerega je raznesla bomba. Smatra se, da jc predsednik senata bil ubit iz političnih razlogov, poslanci pa iz maščevanja za smrt predsednika Belle. Konec vlade nacionalnega bloka London, 28. se|>t. tg. Na današnji plenarni soji angleškega kabineta so podali domisijo čuvar pečatov lord Snouden, liberalni notranji minister sir llerbcrt Samuel in škotski minister Arhibnld Sinclair. Liberalni ministri s() očividno hoteli astnti v kabinetu lo tedaj, če bi so ottaw. ske pogodbe ratificirale ešlo jki zaključku svetovne goK|)odurske konferenco. To pa je očividno preprečil odpor konservativcev, da .i se bodo tudi državni tajniki liberalne Samuelovi skupine pridružili demisiji ministrov. Amerihanci stavijo za Roosevrlta Nevvjork. 2-8. sept. ž. Po stanju stnv zn |iri-liodnje predsedniške volitve ima največ izgledov za zmago demokratski kandidat Itoosevelt Medtem ko je v preteklem tednil rnzmorje stav bilo 7:=> zn Hooverja, se je sedaj spremenilo 5:4 za iiuoscvclta. Nemški fašizem v Berlin, 28. sept. d. V zadnjem času pošilja demokratski tisk v svet vznemirljive vesti o Hitlerjevi stranki. »Die Welt am Montag« poroča, da jo Hitler v resnici živčno bolan, »Vorvvarts«, da je narodnim socialistom pošel denar, ko bi ga najbolj rabili za volivno borbo, dragi listi zopet poročajo, da so v vodstvu Hitlerjeve stranke nastali hudi razdori. Vse te vesti je seveda treba sprejeti s precejšnjo rezervo; saj uči zgodovina volivnih borb, da stranke v volivni kampanji rade rabijo širjenje vznemirljivih vesti o svojem nasprotniku kot najučinkovitejše agitacijsiko sredstvo. Kljub temu je gotovo, da bo na vseh teh vesteh nekaj resnice. Dejstvo je, da nima Hitlerjeva stranka niti daleč več tisle udarne sile, kakor jo je imela pred pri-četkom Schleicherjeve diktature in po zgodovinski avdienci Hitlerja pri Hindenburgu, v kateri je ta odločno zavrnil zahteve načelnika narodnih socialistov. Koliko je resnice na senzacionalnih vesteh o Hitlerjevi bolezni, je težko dognati. Dejstvo je le, da se Hitler že delj časa ni pokazal v javnosti. Prav ta okolnost da sklepati, da pri Hitlerju res ni vse v redu. Pozornost je posebno vzbudilo dejstvo, da ni Hitler sam odšel na zborovanje svojih pristašev na Dunaju, kakor je bilo prvotno napovedano. Avstrijska oblastva so mu le s težavo dovolila potni list. Kakor zatrjujejo nekateri listi, je Hitler močno živčno bolan, odkar je dobil živčni napad, in ie stalno pod zdravniškim nadzorstvom. V stranki narodnih socialistov stopa Čedalje bolj v ospredje Gregor Strasser, o katerem je v zadnjem času izšel poseben življenjepis. Pisec primerja Strasserja Stalinu in omenja, da ni Stalin kazal posebne ambicioznosti, da bi stopil na Ljo-ninovo mesto, dokler je ta živci. Kakor je postal Stalin diktator boljševiške stranke po Ljeninovi smrti, tako naj postane Strasser gospodar stranke narodnih socialistov po Hitlerjevi. V Hitlerjevih vrstah gotovo ni vse v redu. Tako poročajo, da bo Hitler odstranil stotnika Roehnia, sedanjega poveljnika napadalnih čet v Berlinu iu da bo postavil na njegovo mesto stotnika Pfefferja, ki je bil svoj čas poveljnik Hitlerjeve armade. Takrat se Hitlerjeva milica ni tako mešala v zadevo politične stranke. Prav iz to okolnosti sklepajo, da hoče Hitler svojim napadalnim četam dati večjo avtonomijo in se lako otresli njihovega pritiska na stranko. V berlinskem oddelku napadalnih čet je prišlo baje do pravega upora, ki je dovedlo do razpusta oddelka samega. Radi pomanjkanja denarja bo Hitler tudi prisiljen znižati plačo svojim četam. Da je liitlerjevcem začel primanjkovati denar, ni nič Čudnega. Hitler jo postavil na nogo svojo stranko z denarjem porenskih veleindustrijcev, ki so videli v njem rešitelja pred marksistično poplavo. Ko je prišel na vlado von Papen, je v vrstah velekapitalistov precej popustil strah pred komunisti in socialisti. Papen se je na vso moč trudil, da bi pridobil zase bankirje in veleindustrijce, in je tudi primerno sestavil svoj gospodarski program. Značilno je. da jo predsednik zveze nemško industrijo izjavil, da bo ta organizacija aktivno podprla Papenovo gospodarsko politiko in njegove gospodarske načrte. To se pravi, da vclciudiislrija, ue potrebuje več (Hitlerja, ki v ostalem radi svojega drznega socialnega programa industriji ui bil preveč simpatičen. Nemški kapitalizem so poleg tega naslanja na lluganbcrgovo slranko nemških nacionalcev, ki vodi odločno borbo proti Hitlerju. Hugenberg podpira Papenovo politiko in seveda mu je vlada radi tega zelo naklonjena ter mu gre na roko v volivni kampanji. Hugenbergov položaj je zelo ugoden in splošno domnevajo, da bo njegova stranka pri prihodnjih volitvah napredovala na rovaš narodnih socialistov. Hitlerjeva stranka je brezdvomno silno trpela radi kompromisaroke politiko, ki io je začel Hitler, ko mu Hindenburg ni hotel izročili državnega krmila v roke. Verjetno je, da bo Hitler pri volitvah izgubil vse tiste volivce, ki so volili zanj ne radi programa njegove -stranke, temveč v golem upanju, da pride Hitler na vlado. Danes je to upanje mnogo manj upravičeno, kakor pred zadnjimi volitvami. Hitler je precej teh volivcev iztrgal komunistom, in danes se ti zopet vračajo v komunistični tabor. Po vsem lem nikakor ni verjetno, da bi si Hitlerjeva stranka priborila 230 mandatov, kakor pri zadnjih volitvah. Osebne vesti Belgrad, 28. septembra. 1. Na predlog ministra za gozdove in rudnike je postavil pravosodni minister dr. Šumenkovič na podlagi člena 28 pravilnika o bratovskih skladnicah za predsednika sodišča za rudarsko zavarovanje v Ljubljani gosp. ! Franca Reharja upokojenega predsednika deželnega sodišča v Ljubljani, za njegovega namest- t nika pa gosp. Petra K e r š i č a , sedanjega predsednika deželnega sodišča v Ljubljani. Njuna funkcija v tem položaju traja tri leta. Belgrad, 28. septembra. 1. Današnje »Službene novine« objavljajo krajevi ukaz o napredovanju v 6. skupino Tomaža Cajnkarja, profesorja na klasični gimnaziji v Mariboru, v 7. položajno skupino Pavla Živortnika, profesorja na moškem učiteljišču v Mariboru. Pri narodnem gledališču v Ljubljani je napredoval v 7. položajno skupino Štefan Marčec, na državnem konservatoriju pa komponist Slavko Osterc, in sicer za učitelja s pravicami uradnika 6. položajne skupine. Upokojen je gosp. Milan Kerda, učitelj v Pobrežju pri Mariboru. Po službeni potrebi je premeščen Ivan Bole, prometni uradnik 9. položajne skupine, iz postaje Zalog na postajo Brežice. Nadalje je premeščena tudi Marija Maj cen iz postaje Hrastnik na postajo Velenje. Belgrad, 28. sept. A A. Z ukazom Nj. Vel. kralja in na predlog ministra za gozdove in rudnike so upokojeni: Viktor Prešl, podgozdar L razreda 7. skupihe pri okr. načelstvu v Kamniku; Viktor Svoboda, podgozdar I. razreda 7. skupine pri okr. načelstvu v Kranjski gori, in Edvard Sernec, podgozdar I. razreda 7. skupine pri okr. načelstvu v Slovenjgradeu. Afera Kocbek Kranj, 27. septembra. Neki ljubljanski list se je danes obregnil ob »Slovenca«, ki da je lansiral v javnost neko >ne-resnično bombo« o ugrabitvi g. Kocbeka iz Kranja. Naše včerajšnje poročilo v celoti potrjujemo, ker je popolnoma resnično. Šofer, ki je vozil g. Kocbeka na tej njegovi vožnji, pripoveduje sledeče: Izjava Kocbekovega šoferja »V nedeljo 25. septembra ob tričelrt na 10 dopoldne sva se odpeljala gospodar g. Kocbek in jaz iz Kranja ter se namenila proli Mariboru, kakor doslej običajno vsako nedeljo. Že sva prišla iz Šenčurja ven v gozdove proti vasi Brniku, tam, kjer se cesta nekoliko zoži in napravi ovinek. Naenkrat sem opazil pred seboj na cesti povprek postavljen odprl avtomobil, ki je bil najbrže znamke »Daimler«. Zaradi tega nisem mogel pasirati ceste ter sem ustavil vozilo svojega gospodarja. Pred nasproti stoječim avtomobilom pa je stalo pet moških, izmed katerih sta bilu dva šoferja, trije pa so bili pomagači. Takoj, ko sem uslavil svoje vozilo, sta prišla k meni dva moška ter prosila za dvigalo, češ, da se je pri njihovem avtomobilu pokvaril krožni obroč. Tujcem sem odgovoril, da le nerad dvigalo posodim, ker tako popravilo traja zelo dolgo časa. G. Kocbeka pn je šofer nasprotnega avtomobila pregovoril, češ. naj le da dvigalo, da bo šlo vozilo preje naprej. Vzel sem dviealo in stopil iz avtomobila, isto je storil g. Kocbek, da bi to popravilo ogledoval. Nenadoma pa sla k meni pristopila dvn moška, ki sta me na krepak način posadila v njun avtomobil. Opazil sem tudi, dn so bili neznanci opremljeni z jermeni, če bi bilo potrebno koga poveznti, mene pn so še preiskali, če imam kaj orožja pri sebi. Kot rečeno, stn bila med njfmi dva šoferja, in eden izmed njiju se je vsedel v Kocbekov avtomobil. Nato so odpeljali oba avtomobilu v Ljubljano. Mene so odpeljali ua rešilno postajo, g. Kocbeka pa v splošno bolnišnico. G. Kocbek pa, ki jo stvar nemara že slutil-, je rekel: : Kar pojdimo naprej, saj vem, kaj je.*: Jaz sem se nahajal dobro pol ure nn rešilni postaji, ko so pripeljali tja avtomobil g. Kocbeka. Obenem pa se je pri meni oglasil neki moški, ki me je vprašal, če jo vso v redu. Moški, ki me je prišel vprašat, mi jc tudi naročil, naj svoj avlo pripeljem na Dunajsko cesto pred neko trgovino. Rekel sem, da no poznam drugega povelja kakor povelje svojega gospodarja, in som odgovo, .1, dn grem najprej pogledat v bolnišnico, kaj je z g. Kocbekom, nakar bom prišel tja, kamor mi je neznanec naročil. Vsedel sem >.e v avlo, ko so mo izpustili, ker so mislili, da bom šel na ukazano mesto, in sem se odpeljal pred bolnišnico ter bolel poizvedeti, kaj je z g. Kocbekom. Ker pa mo niso pustili notri, sem ostal pred bolnišnico le par sekund. V bližini sem opazil neznanega šoferja, ki me je vprašal, kuj bom sedaj naredil. Odgovoril sem, da, če me pridejo iskat pred bolnišnico, naj jim reče, dn sem se odpeljal z avtomobilom v Kranj. Jaz pn sem se odpeljal proti Mariboru, kamor sva bila namenjena z gospodarjem k bralu g. Kocbeka. Ivo peni vozil nro!i Celju, pa so neznani ljudje že odšli v Krnlij ier sr- hoteli prepričati, če s£rn se res pripeljal tja. h'o me tam niso dobili, so naročili hišni, tu'.i me zaklene v vežo, če pridem v domačo hišo, obenem pr. so že telefonirali v Celje iu Maribor, naj me policija prime. Ob času, ko so lelefoni-;•;;!• c"!.1 ' i policiji, eni ž" pasirttl Celje ler vozil I z veliko br-.ino proli Mariboru. Ker brata g. Kocbeka, ki jo v Mariboru zaposlen pri ekspcdiciji Zimski vozni red V nedeljo dne 2. oktobra 1932 stopi na vseh naših železniških progah zimski vozni red v veljavo. Glavne spremembe so sledeče: Nočni brzi vlak Dunaj—Maribor—Ljubljana— Trst, ki je odhajal iz Maribora od 1.25, odpelje iz Maribora ob 3.02, prihaja v Ljubljano gl. kol. ob 6.C1 ter odhaja od 6,06. S tem brzim vlakom odhaja iz Maribora tudi zagrebški del, ki odpelje iz Zidanega mosta ob 5.07 ter dospe v Zagreb gl, kol. ob 7.10. Nočni brzi vlak Zagrgb—Maribor—Dunaj, odhod Zagreb gl. kol. od 21.30 ter prihod v Maribor gl. kol. ob 1.20 izostane ter vozi mesto tega novi brzi vlak iz Zagreba gl. kol. ob 23.10 ter prihaja na Zidani most ob 1.08 kjer se priklopi še postoje-čemu brzemu vlaku Trst—Ljubljana—Dunaj, ki odhaja iz Ljubljane gl, kol. ob 0.23 in dospe v Maribor gl. kol. ob 3.22. Dnevni brzi vlak Trst—.Ljubljana—Dunaj ki odpelje iz Ljubljane gl. kol. ob 12,38, nima v slanici Grobelno postanka. Nočni brzi vlak Kotoriba—Pragersko, odhod Kotoriba ob 23.50 in prihod Pragersko ob 1.38 izostane ter vozi mesto tega novi brzi vlak iz Koto-ribe ob 1.05 ter dospe na Pragersko ob 2.53 kjer se priklopi brzemu vlaku za Ljubljano, ki odhaja s Pragerskega ob 3.34. Na progi Maribor gl. kol.—Št. Ilj imajo po-•čenši z 2. oktobrom 1932 vsi avstrijski potniški vlaki postanek tudi v Pesnici in Cirknici ter smejo vse te vlake uporabljati tudi naši potniki za potovanje v medsebojnem lokalnem prometu na progi Maribor gl. kol.—Št. Ilj. Nikakor pa sc ne more s temi vlaki potovati iz Pesnice, Cirknice ali Št. llja v Avstrijo odnosno pri potovanju iz Avstrije v teh stanicah izstopati. Le za lokalne potnike sta v vsaki avstrijski garnituri določena dva voza tretjega razreda. Iz Maribora gl. kol. odhajajo za Št. Ilj vlaki ob 6.50, ob 10.35, ob 13.06, ob 18.25 in ob 20.16. Iz Št. llja odhajajo v Maribor vlaki ob 7.16, ob 8.05, ob 12.05, ob 17.55 in Ob 21.31. Na progi Rogatec-Grobelno izostane potniški vlak 7. odhodom iz Rogaike Slatine ob 9.04 in z i odhodom iz Grobelnega ob 10.50. Na progi Pragersko—Čakovec vozita potniška vlaka št. 1118 in 1121 t. j. odhod Pragersko ob 22.48 ter odhod Čakovec ob 4.35 tudi v zimski dobi; istotako vozita še nadalje tudi v zimski dobi potniška vlaka št. 9212 in 9215 na progi Ljubljana gl. kol.—Novo mesto t, j. odhod Novo mesto ob 4.16 in odhod Ljubljana gl. kol. ob 11.36. Izletniška vlaka Ljubljana—Metlika vozila še nadalje do preklica ob nedeljah in praznikih. Vozni red, uveljavljen s 1. septembrom 1932 na progi Ljubljana gl. kol.—Kamnik ostane neizpremenjen. Drobne vesti London, 28. sept. AA. Stavka tekstilnih delav. cev v Lancashiru se je danes končala. Berlin, 28. sept. AA. Vsi stavci in tiskarniški nameščenci pri Scherlu so stopili v stavko. Podjetje Sclierl izdaja Hugenbergove nemške nacionalistične liste in revije in zaposluje okoli 3000 lino-grafov in ti-karntškili nameščencev. V stavlčo So stopili, ker so jim znižali mezde. Budimpešta, 28. septembra. AA. TU so na svečan način odkrili spomenik avstrijski cesarici Elizabeti. Svečanosti so prisostvovali regent Horthy in nadvojvode avstrijske cesarske hiše. se razjasnjaje »Balkan«, ni bilo doma in je bil na dopustu v Do-Orni, sem se odpeljal v Dobrno. Iz Dobrne sva- se nalo odpeljala z bratom g. Kocbeka v Celje, kjer me je policija aretirala. Policija pa me je po prijateljskem zaslišanju in pojasnilu izpustila. Prav tako so bili tudi že v Konjicah obveščeni orožniki o šoferju in avtomobilu. Iz Celja sva se nato odpeljala z gospodarjevim bratom v Maribor, kjer sva ostala čez noč. Ob 5 zjutraj sva se nato odpeljala v Ljubljano po stranski poli čez Vransko, zavila na Mot-nik, Kamnik, Tacen do Št. Vida, kjer je Kocbekov brat stopil v tramvaj in se odpeljal v Ljubljano, jaz pa sem nalo nemoteno nadaljeval pot proti domu in proti Kranju; kamor serii dospel ob 10 dopoldne.« Prisrčen sprejem g. Kocbeka v Kranju Kranj, 28. septembra. Ko se je g. Kocbek snoči kmalu po 6 vrnil iz Ljubljane domov, so Kranjčani njegovo vrnitev z velikim zadoščenjem sprejeli. Nekaj bližnjih sosedov mu je takoj prihitelo nasproti in mu segalo v roke. Zvečer ob 9 se je zbrala pred njegovo hišo večina njegovih uradnikov na Glavnem trgu in zbor drugih pevcev, ki so zapeli par pesmi ter navdušeno vzklikali g. Kocbeku. Ker še ni bilo pozno, se je zbralo okrog pevcev veliko število ljudi, ki so prisostvovali temu prizoru. Danes dopoldne se je g. Kocbek takoj zopet lotil dela, kakor običajno. K njemu so prihajali vse dopoldne ljudje, ki so mu čestitali tor mu nosili šopke. Kranjčani, njegovi someščani, pn so njegovo vrnitev z velikim zadovoljstvom vzeli na znanje, prav tako pa so bili zadovoljni oni gg. občinski svetniki z g. županom na čelu, ki so uspešno intervenirali v Ljubljaui. Zasliševanje poklicnih gasilcev Ljubljana, 28. septembra. Danes popoldne ob 3 sta dva orožnika iz Kranja poveljnik in podpoveljnik orožniške postaje, o-b prisotnosti zastopnika gosp. Edmunda Kocbeka, zaslišala ljubljanske poklicne gasilce, kako je prišlo do odvedbe gosp. Kocbeka. Poklicni gasilci so izpovedali, da so se odpeljali po gosp. Kocbeka po nalogu mestnega fizikala. Mestni fizikat sam pa je to odredil na podlagi zdravniških spričeval, ki so jih predložili sorodniki gosp. Kocbeka. Poklicni gasilci, ki so se s svojim avtom *Daimler-jem« odpeljali na omenjeni kraj med Šenčurjem in Brnikom, so bili civilno oblečeni, zato da bi l$žje izvedli ukazano jim nalogo. Za to nalogo so bili določeni gasilci, ki so imeli v nedeljo sicer prosto, slučajno pa so bili to telesno najmočnejši med poklicnimi gasilci. Zasliševal« so sc morali res nasmehniti, ko so jim predstavili vseli pet gasilcev, ki so pri tem dogodku sodelovali. Bili so res sami krepki fantje. Gasilci so povedali, da ae šofer ni dosti upiral in tudi gosp. Kocbek je mirno prebral nalog, ki so mu ga predložili, da mora na opazovalni oddelek ljubljanske bolnišnice. Na ljubljansko poklicno gasilstvo ne more pasli seveda niti senca najmanjše krivde, ker so delali pač po nalogu, ki ga morajo v vsakem slučaju izpolniti, če so se pri tem dejanju poslužill nekoliko krepkejših metod, jim ni zameriti, ker morajo bili itak v vsakem primeru skrajno previdni, kaj šele, kadar gre za prevoz osebe, ki j« bila osumljena baje od sorodnikov, da je duševno oziroma živčno bolna in zato nevarna. Kakor čujemo, bo o vsej tej nenavadni aferi govorilo zadnjo besedo sodišče. Bolgarski homitaši še vedno ne daio miru — Skoplje. 28. sept. kukor je nuše časopisje že poročalo, so zadnje tedne znovu poskušale razne teroristične tolpe- ki so dobro oborožene z bombami, prekoračiti našo mejo ter na našem ozemlju izvršiti pur terorističnih aktov. Naši sovražniki so si torej izbrali sednj pokrajine ob bolgarski meji. Čeprav jo naše časopisje te dogodke le registriralo, dasi mu jc bilo znano, tla *o prišli ti ljudje v našo državo s pomočjo bolgarskih obmejnih straž, vendar ui hotelo napadati sosedne države, in sicer samo radi tega,' da pokaže vsemu svetu, da za nobeno ceno noče dajati komurkoli povodu, da bi se medsebojni od noša j i med obema državama poslabšali, lako pa smo sedaj doživeli, da je smatrala sofijska brzojavna agencija za potrebno, da je denuintirala v.se vesti, du bi bile bolgarske obmejne straže spravljale komite preko meje nu il ti še ozemlje. Pa ne samo to! Bolgarska brzojavna agencija izjnvlja, da bolgarski obmejni varnostni organi tukili ljudi sploh niso opazili ob meji tor da v nobenem slučaju niso rabili orožja. \ resnici pa je stvar čisto drugačna. Bolgarske obmejne straže so morale biti gotovo poučene o namerah terorističnih skupin, ker so jim vidno pomagale, da so se več ali manj neopaženo prikradle na naše ozemlje. Pri njihovem povratku pa so jih vedno branile, ko so jih začele goniti naše oomejne kontrole, tako. du jo prišlo med obema vedno do ostroga streljanja, ki jo traja'., tako dolgo, dokler so komiti niso nahajali na varnem, to je na bolgarskih tleh. Samo na ta način si je mogoče razlagati, da je bilo komaj za mesec dni izvršenih sedem takih poskusov prehodu meje v našo državo. Tak slučaj je bil 25. avgusta pri pri Karavli Stazimirovici. Sum o budnemu čuvanju naših varnostnih organov se moramo zahvaliti, da so bili komiti pravočasno opaženi in vrženi nazaj preko meje. Pri tej priliki je prišlo do ostrega streljanja med obema patruljam. Isti slučaj se je ponovil 6. t. m. pri karavli Tutoroviei. Tudi v tem kraju se je izjalovila nakana nuših sovražnikov. Kmalu nato Ureditev p pa se je vendar posrečilo neki bolgarski ko-mitski tolpi, da jo prešla neopaženo našo mejo. Ker pn ni moglu nikjer stopiti v stike ts tamkajšnjim prebivalstvom, ji ni preostalo nič drugega, kakor du se jc zopet vrnila nazaj v Bolgarijo ter pustila na prostem v bližini Kratova tri bombe, od katerih je tudi ena eksplodirala 15. t. ni., ki pa k sreči ni povzročila nobene materi jalne škode. Nn povratku je tudi to tolpo opazila naša obmejna straža ler jo skušala zajeti, a se je morala pri tem braniti pred kro-glunii bolgarskih obmejnih varnostnih organov. Isto se jc ponovilo 2". t. in. pri Količuki. Postopanje bolgarskih merodnjnih krogov jc pa razkrinkalo poskus z Rankom vrangjelovičeni, ki je pred leti pobegnil i/ naše države v Bolgarijo ter takoj zašel v kroge ilegalne organizacije V.MRO. Dokazano je, da ga je prod tremi tedni pozval \ Sofiji Ilija Josipov, znan pod imenom Žičkov, za katerega je znano, da je v najtesnejših zvezah z Ivanom Džosevim, ki jc šef Vrtobu, sekcije organizacije VMRO. Tu nu je bilo sporočeno, da jc določen, da izvrši teroristične čine v Nišu. Za slučaj, da se mu atentati posrečijo, bo prejel veliko nagrado ter mesečno plačo 2000 levov. Za jiot jc prejel novo obleko. 600 Din in 100 levov. Njegov potni list se jc glasil nn ime Milana Nikoliča iz vasi Veliki izvor v zaječarskein okraju. Vsi podpisi in pečtiti so bili seveda dobro ponarejeni. Aran-gjeloviču se je posrečilo priti preko naše meje do Zaječarja. o:l koder je potoval dalje preko Paračina proti Nišu, kjer je pustil v vlaku zaboje s tempiraiiimi peklenskimi stroji. Pri povratku je padel v roke našim varnostnim organom, katerim jc priznal vse svoje delo. Tako je več ali manj dokazano, da se bolgarske komitske tolpe, če že ne s pomočjo, pa vsaj z vednostjo bolgarskih uradnih krogov pošiljajo v nnšo državo, kjer skušajo vršiti teroristične akte. pri katerih so navadno žrtve nedolžni in mirni državljani. Zato upravičeno pričakujemo od naše vlade, da bo znala zaščititi un merodajnih mestih interese naše države, kateri je bilo vedno mnogo do tega, dn živi s svojimi sosedi v miru. z Kalijo Otežhočenje našega izvoza Rim, 28. sept, čeprav je italijanska trgovska bilanca z Jugoslavijo pasivna, se vendar muože težkoče italijanskih trgovcev zaradi ureditve plačilnega prometa v Jugoslaviji. Zato je italijanska vlada objavila v rimskem službenem listu »Gazetta ufficiale; norme za plačilni promet z Jugoslavijo. Ministrski dekret glede tega določn obligatorično, da sc jc pri plačevanju uvoza iz Jugoslavije posluževati bank, ki poslujejo v Italiji. Le te banke lahko dajo potrebne devize ali pa izvedejo transfer lir samo za 10% dolgovane vsote. Ostalih 90% je treba ob dospetju plačati v lirah pri »Istitute nazionalc per i tambi eol estero« (Narodni zavod za zunanjo trgovino) po posredovanju omenjenih bank. Ta obveznost obstoja tudi za vsote, ki so še plačljive za preje uvoženo blago. Omenjeno plačilo pri zunanjetrgovinskem zavodu ima popolon juridični efekt plačila, zaradi česar ne poinenja, kakor pravijo italijanski listi, nobenega otežkočenja, pač pa bo omogočilo zasigurati ludi plačilo italijanskega blaga, izvoženega v Jugoslavijo, in realizacijo italijanskih trgovskih kreditov v Jugoslaviji. Dekret vsebuje tudi sankcije proti prestopkom in poverja kontrolo nnd aplikacijo finančnemu ministru. Dekret se glasi: t. Kdorkoli ima plačati uvoženo blago jugoslovanskega izvora, mora izvršiti plačilo pri denarnih zavodih, ki poslujejo v Italiji. Izročitev in transfer inozemskih deviz ali italijanskih lir, potrebnih za omenjeno plačlo, je dovoljena do višine 10% dolgovane vsote. Omenjeni odstotek se lahko izpremeni z dekretom. 2. Ob času, ko se dobe devize ali pa dovoljenje za transfer, se mora ostanek v smislu prejšnjega člena (1) plačati s posredovanjem omenjenih bank, ki se pečajo z valutnmi in devizami, in deponirati na račun upnika pri Nac. zavodu za zunanjo trgovino. Depozit bo vpisan na vezan račun brez obresti In bo imel liberalivni efekt. Kjer bo debet izražen v inozemski valuti, se bo depozit izpremenil v lire po tečaju, ki bo najbolj ugoden za upnika med dnem dospetja plačila in dnem izvršenega plačila. :!. V zvezi s čl. 1. mora vsak ob uveljavljenju dekreta, ki je obvezan izvršili delno ali popolno plačilo za jugoslovansko blago, v 10 dneh sporočiti omenjenemu zavodu po podružnicah Ranča dTtalin. lo sporočilo, Dodpisauo od dolžnika, se mora izvršili v treh izvodih po vzorcu iii bo vsebovalo ime upnika, datum fakture, popis blaga, višino cene v valuti, v kateri je pogojeno plačilo in dospetje plačila. En izvod sporočila z vizumom Bance dTtalia bo dobil dolžnik povrnjen, da ga združi s prošnjo za preskrbo transfer plačil po čl. 1. 4. Uvoznik jugoslovanskega blaga mora prezen-tirati italijanskim carinskim oblastem ob času deklaracije po čl. 5. carinskega zakona sporočilo v omenjeni obliki. To sporočilo, podpisano od uvoznika, odn. njegovega zakonitega namestnika, se bo vrnilo v treh izvodih. En izvod z vizumom carinske oblasti bo vrnjen uvozniku, ki jo bo priključil prošnji za preskrbo in transfer po čl. 1. Drugi izvod bo poslan že omenjenemu zavodu. 5. Uvozniki jugoslovanskega blaga za prodajo v komisiji morajo podati izjavo v sporočilu po prejšnjem členu. Uvoznik rrtorn o prodaji takega blagu, ki se vrši postopoma, dati sporočilo ob vsakem primeru prodaje omenjenemu zavodu v 10 dneh po izvršeni prodaji po načinu, omenjenem v čl. 3. (i. Neodvisno od sankcij, s katerimi grozi novi zakon, za prokršitev in neizpolnjevanje navedenih navodil, bodo aplicirane sankcije po čl. 3. zakona z dne 21. decembra 1931, šl. 1680, na podlagi dekreta fin. ministrstva, ki določa vsoto, ki jo je plačati drž. blagajni v višini, ki pn no presega vrednosti uvoženega blaga. Dekret stopi v veljavo 1. oktobra 1982. Rezultat grških voSstev Atene, 28. septembra, tg. Končni rezultat volitev |e sledeči: vcnezelisti 102 mandata, rojalisti 96, komunisti 9, agrarci 11, republikanske skupine 26, brez strank 6. Belgrajske vesSi Belgrad. 28. sept. 1. G. dr. Maks Ringelinan, legaeijski svetnik nemškega poslaništva v Ljubljani, je premeščen v Jeruzalem k tamkajšnjemu nemškemu generalnemu konzulatu. Belgrad. 28. sept. I. Na skupščinski tabli jo nabil naslednji razglas predsednika narodne skupščine: Tem potoni se obveščajo vsi narodni poslanci in oblati zainteresirani krogi, da .-c v bodoč*' ne bo več dajala nobena podpora i/, skupščinske blacajue, ker so vsi tozadevni krediti že izčrpani. Ob 100 letnici velikega požara v Kranju Dne 25. sepl. 1832 \e pogorelo vse Savsko predmestje Kranj, 28. septembra. Nebeški priprošnjik sv. Florijan, katerega ime vpletamo v molitev s prošnjo, naj nas obvaruje časnega in večnega ognja, je Kranju močno naklonjen. S svojim mečem brani in varuje mesto pred hudimi in strašnimi požari. V resnici Kranja že do.ga leta nazaj ni zadela večja ognjena nesreča, ki bi upepelila del mesta, ali sploh stanovanjske hiše. Nedvomno, da ima svoje zasluge tudi marljiva m številna kranjska gasilska armada, ki je danes moderno opremljena in pripravljena za vsak slučaj. — S svojim zaščitnikom sv. Florijanom skupaj čuvajo gasilci mesto pred požari. V preteklih stoletjih pa Kranj ni bil vedno tako r. rečen. 1'remnogokrat je v mestu nastal silen požar, katerega nenasitni plen je včasih postalo celo mesto ali pa vsaj del. Ob takih prilikah je pogorelo kar po jiar sto hiš in tudi človeške žrtve so bile večkrat številne. Zalo je upravičen in razumljiv strah pred ognjem, ki je včasih lesene hiše, ki so se tiščale tesno skupaj, kar požiral in je bilo težko oteti le golo življenje. — Pri današnji zidavi hiš in spričo varnostnih priprav jc danes tak požar nemogoč. Kranj pa je bil včasih malo ozko mestece, tesno stisnjeno in vklenjeno med mestno zidovje. — Kadar je gorelo celo mesto, je bilo težko ne samo » iti iz gorečih hiš, marveč celo iz gorečega mesta, ker je dobro utrieno mesto imelo le tnalo izhodov. Tako je n. pr. I. 1811 ob tisteir strašnem požaru beguncem iz mesta dobro koristila ravno prejšnje leto popravljena peš pot s Pungrata no bregu do mlina v Lajhu in do pašnika Gmajna, ki je še danes ohranjena. V mestu Kranju je bilo na prostoru, ki se je nahajal v obzidju včasih mnogo več hiš, kot danes, ker pogorelih hiš niso obnavljali, ampak so pustili vrtove. Lahko si je predočiti strašne prizore, ki so se tesno skupaj držale, kadar je ognjeno morjt poplavilo mesto in se jc med gorečimi zublji dvigal proti nebu obupen krik, jok in stok. Hiše so se vnemale in gorele kot slama, vse mesto pa je bilo zavito v ognjene zublje in oblake dima, ki je segal do neba. Groza in trepet rta takrat polnila mesto, in zdelo se je„ da se je odprl vulkan, ki bruha ogenj, dim in smrad, (er seje smrt vsepovsod. Tedaj ni šlo za rešitev imetja, ampak za rešilev življenja. Po gorečih hišah so 'umirali in se zvijali nesrečniki, ki so zapadli ognju, mukala in tulila je živina, gasiti ni bilo mogoče veliko in skozi mestna vrata so se vsipali roji nesrečnikov, ki so hiteli iz gorečega mesta, iz ognjene Sodome in Gomore. Pod vtisom takih nesreč in nezgod se je ljudstvo rado zatekalo in prosilo pomoč iz neba, bilo je verno in boguvdano bolj kot danes. Kranjski požari v zgodovini večji del niso pozabljeni. Marljivi in zaslužni kranjski zgodovinar pok. dekan Anton Koblar piše v svojih od-domkih o kranjski zgodovini pod naslovom: Požari v Kranju« tole: »Hudi požari so zelo izpreininjali lice mesta in obeh predmestij Kranja. Meseca avg. 1. 1668 je pogorelo v mestu 53 hiš popolnoma in 8 hiš napol, 4 hiše so pa podrli, ko so požar lokalizirali. Ogenj je nastal v stanovanju Otilija Ofiredija, ritmojstra pri polku Gonzage, stanujočega v Kunsteljnovi hiši. Naredili so po požaru Kranjci vpričo župnika Ivana Mihaela Terrija zaobljubo, da bodo imeli vsako leto v nedeljo po prazniku sv. Lovrenca v tast sv. Florijanu po mestu procesijo s sv. Rešnjim Telesom in dodano prošnjo, da bi bili v prihodnje obvarovani take nesreče. Procesija pa je bila čez 4 leta prepovedana, ker nso zanjo škofijstva prosili dovoljenja. Dne 20. avg. I. 1749 fiopoldne ob 4 je pokonci najstrašnejši požar mesto Kranj. Zgorelo je 200 hiš in 20 pristav ter 20 oseb, ki poldne ob pol 2 je nastal požar, ki je v dveh urah vpepelil mesto z va-r.ema Huje in Klanec. Zgorelo je 184 hiš. Ostala je samo cerkev v Pungertu s sosednjimi hišami, potem Savsko predmestje in grad. Francoski inten-dant Baselli je dal occniti škodo, ki je znašala 300.000 frankov in je uka/al nabirati milodare. Francoski cesar je daroval 24.000 frankov. Nabiralo se je tudi po cerkvah. L. 1832, dne 25. sept. ob 9 zvečer je pa nožar rokončal 26 hiš in II gos|">odarskih poslopij v Savskem predmestju, ki je bilo poprej požara obvarovano. škodo so cenili na 33.128 goldinarjev. Začelo je goreti pri mlinu pred mostom. L. 1838 19. novembra zvečer so zgorele 3 pristave zunaj mesta, 1. 1861, dne 1. junija zvečer je pa ob poti na pokopališče zgorelo 7 pristav. L. 1S67, 30. maja ie [»gorela hiša št. 38 v Kokrškeni predmestju. Zadušili so se ob požaru: posestnik Ivan Golob, žena Katarina in 20 letna nči Ivana ter mitničarjeva žena Ana Mikše, ki je rila zlezla v peč in se je spekla. Zgorelo je ta dan, je bil vnebohod, še 19 lesenih poslopij ob Ce-trvški cesti. Začelo je goreti v Smonovi pristavi. Oče Golob je hišo št. 38 na novo zgradil. Pozneje sta bila posestnika Andrej Praprotnik in Mihale Pantar, sedaj je Lovro Rebolj. S tem se Koblarjevo poročilo o kranjskih po-tf.rih zaklučuje. O požarih v 19. stol. v Kranju zlasti za 1. 1811 in 1832 nam je na razpolago še drugo poročilo, katero jc pisal kronist sodobnik. Osem kolesarskih tatov pod ključem Dober plen kamniških orožnikov Kamnik, 28. sept. Tatvine koles so bile v letošnjem poletju v kamniškem okraju na dnevnem redu. Poročali smo že o organizirani družbi mladih kolesarskih tatov, ki so kradli kolesa po Kamniku in okolici in jih potem prodajali naprej. Orožnikom sa je posrečilo, da so tatinski družbi prišli na sled. Pri nekem aretirancu so našli pismo, iz katerega je bilo razvidno, da ima družba sestanek na določenem kraju v Kamniku, Res so orožniki na označenem kraju ob napovedani uri presenetili nič hudega sluteče prijatelje tujih koles in jih izročili sodišču. Orož-niki so tudi izsledili večino ukradenih koles in jih vrnili lastnikom. Kamniški okraj je kakor nalašč pripraven za udejstvovanje kolesarskih tatov, V industrijskem koridorju od Kamnika do Domžal ima skoro vsak delavec kolo, zato se kolesarski tatovi najraje zatečejo v te kraje, da izmaknejo kako kolo ali pa ukradeno kolo vnovčijo. V zadnjem mesecu so kamniški orožniki aretirali kar 8 kolesarskih tatov in jim zaplenili kolesa, ki so bila povečini ukradena v drugih krajih. Na zadnjem promenadnem koncertu v Kamniku je orožniški kaplar Napotnik, ki je stal na trgu, opazil, da se ga je mlad kolesar ognil v velikem loku. Stopil je za njim, ker se mu je zdelo, da ima kolesar slabo vest. Ni se motil, kajti izkazalo se je, da je bilo kolo, ki ga je kolesar peljal polag sebe, pred kratkim ukradeno sinu nekega cestarja na Vranskem, V soboto je isti orožnik na Duplici opazil dva sumljiva moška, ki sta se umaknila v gostilno, kolesi pa pustila pred vrati. Pri legitimiranju je prvi pokazal motociklistično legitimacijo, glasečo se na ime Stane Cuderman, pri drugem pa je orožnik našel v italijanskem jeziku pisan krstni list. Drugih dokumeptov nista imela. Trdila sta, da sta kolesi kupila v Ljubljani v starinarnici Prekuh na sv. Jakoba nabrežju. Pokazala sta kupno pogodbo s štampiljko imenovane starinarnice. Pri telesni preiskavi pa je orožnik našel štampiljko: »M. Prekuh, starinarnica, Ljubljana«, katero sta najbrž tam ukradla. Pod težo dokazov sta končno priznala, da sta kolesa ukradla v vasi Knape pri Železnikih. V noči od 22. na 23. sept. sta vlomila v neko hišo z namenom, da bi se preskrbela za par dni s provijantom. Ker pa nista ničesar dobila, sta pobrala kolesi, ki sta bili v sobi, in se odpeljala proti Škofji Loki in naprej proti Kamniku. Oba sta komaj 24 let stara in pristojna v Gorico. V soboto je pripeljal v kamniške zapore pod-narednik Praprotnik še tretjega kolesarskega tata, ki je v Šmarci prav poceni prodajal kolo. Orožniku se je prodaja kolesa zdela sumljiva in je mladeniča aretiral. Mladi, komaj 22 let stari prijatelj tujih koles je izpovedal, da je doma nekje od Trbovelj in je kolo prejšnji večer ukradel nekemu delavcu v Št. Pavlu pri Preboldu, Tako so se v soboto znašli v kamniških zaporih kar trije kolesarski tatovi, ki imajo najbrž tudi druge grehe na vesti. Orožniki so jih aretirali še prej, predno so v kraju tatvine odkrili kako sled za tatovi. V Kamniških planinah, v Suhi dolini pod Veliko planino pa so pred kratkim kamniški orož- Obnova Sremske Rače Sremska Rača, 27. septembra. Ob zadnji poplavi je od vseh naselbin največ utrpela velika vas Sremska Rača. Ozemlje, na katerem je stala vas, ni bilo zavarovano in voda je imela popoln dostop v vas. Novo Sremsko Račo pa gradijo sedaj cele tri kilometre proč od stare. Dela vodi državni odbor za pomoč in obnovo poplavljenih krajev, kateremu predseduje dr. Miroslav Stojadinovič. Mesto, na katerem bo zgrajena nova Sremska Rača, je terensko višje in zavarovano pred poplavo. Sedaj gradijo 200 hiš, v katere se bodo vselile družine, katerih hiše so se za časa povodnji podrle. Vendar do zime hiše ne bodo vse dodelane, dasi je na terenu precej strokovnih ljudi in tudi vojska pomaga pri obnovi kot je lani v južni Srbiji, ko so gradili hiše po potresu poškodovanim. Onim, ki jih povodenj ni toliko oškodovala in ki so ostali v starih zgradbah, se delijo posebne podpore. Državni odbor ima v načrtu (tudi v drugih krajih, ne samo v Rači) v celoti graditev 5lil hiš. Doslej je odobrena posameznikom denarna pomoč v znesku 524.110 Din-, dočim znaša vsota, ki jo je ministrski svet odobril za pomoč poplavljenemu 6.000.000 Din, ali sem je Ireba računati tudi stroške za zidanje. Razen tega so izvršeni delni popravki nn 754 hišah. Z 'nbolhi naložen avlo v jarku Maribor, 28. septembra. V Košakih se je pripetila danes popoldne nevarna avtomobilska nesreča, ki je zahtevala kot žrtev dva ranjenca in poleg tega znatno materialno škodo. V smeri od Št. Lenarta proti Pesnici je privozil tovorni avto, naložen z jabolki. Ko je zavozil pod železnico je malo pred zavojem na državno cesto zdrčalo vozilo iz neznanega vzroka s ceste po strmem obronku ter je obležalo v globini prevrnjeno. Zaboji z jabolki so se pri nesreči zakotalili po tleh ter se razbili. Na avtomobilu je bilo več oseb. Od leh sta se ponesrečila mlad mehanični vajenec, ki si je zlomil nogo, in neki delavec, ki pa je dobil le lažje odrtine na rokah. Vajenca je prepeljal zasebni avto, ki je ravno v trenutku nesreče privozil mimo po cesti, v mariborsko bolnišnico. Tovorno vozilo je last mehanika Komolje iz Košakov. Ker je vozilo znatno poškodovano in se jabolka radi obtolčenja ne bodo mogla več prodati na trgu, trpi prevoznik znatno šk odo. Kakšna bo trgatev v Slov. Krajini ? Slovenska Krajina, 27. septembra. Med vinorodne kraje se Slovenska Krajina sicer ne more prištevati, vendar pa je na hribčkih ob severni meji od Doljne Lendave čez Dobrov-nik, Srehovce, Bogojino, Marljance gor na Goričko toliko vinogradov, da se v polni meri sme govorili o trgatvi odnosno »bratvi«, kakor se trgatev tu imenuje. Vinogradniki so stavili spočetka na letošnjo bratvo mnogo upanja. Trsje je bilo rodno in sušno, toplo vreme je dajalo upanje, dn bo mošt izredno sladek. Danes pa prevladuje splošno mnenje, da bratva od daleč ne bo tako dobra, kakor se je mislilo. Trta je res boli rodna, kakor je bila lani, toda grozdje zdaleka ni tako sočno. »Dosti bo tropin in malo mošta,< pravijo vinogradniki. In res bo tako. — Razeu tega grozdje zadnji čas močno gnije, se suši in odpada. Do začetka bo odpadlo precej grozdja, od katerega ne bo mnogo korisli. Mošt kljub toplemu poletju ne bo tako sladek, kakor se je mislilo. Grozdje je radi suše in vročine, ki je bila v Slovenski Krajini dosti hujša kakor v ostalih krajih, prenaglo zorelo. Razen tega pa zo-ritev ni bila istočasna. Precejšen odstotek je še sedaj nerazvit. Mnogo grozdja je napol razvitega Splošno se računa, da bo trgatev podobna lanski. Le kakovostno bo morda toliko boljša, v kolikor bo za pol meseca poznejša, kakor je bila lani. Zahtevajte, niki zasledili 6 divjih lovcev, ki so streljali srne v dvornem lovišču. V globoki jami so našli na ledu se par kg divjačine, pri divjih lovcih — drvarjih, ki sekajo les v Suhi dolini, pa so našli kože in Togovje. Slomšek in duhovniki »Dne 24. septembra 1. 1837 je bila nedelja. Na Željo g. župnika je imel Slomšek prvo sv. opravilo na Ponikvi. Ko je stopil na prižnico, so vpraševali ljudje: Kdo je ta?« (Košar.) To vprašanje je danes še bolj upravičeno. Slomškova osebnost je tako vsestranska, da je spominske razpravice ne morejo prikazati v celoti. Naj podam drobce morda o najiskrenejšem razmerju, ki je bilo med Slomškom in njegovimi duhovniki. Čudovito je škof Slomšek ljubil svoje duhovnike. Kot goreč apostol jih je imel za svoje najboljše pomočnike. Duhovski naraščaj je v veliki meri vzgajal sam in jim bogato delil od svojega srca in duha. Poznal je dobro obojno bridkost, ki je kol Damoklejev meč visela tedaj nad slovenskimi duhovniki. Prvo je bil jožefinizem in febro-inizem, ki je cvetel v avstrijskih osrednjih semeniščih in je grozil z un.dnim vmešavanjem države v cerkvene zadeve uničiti vse versko življenje med ljudstvom. Drugo pa je bil šolski sistem germani-tacije, ki je slovenskemu šolarčku v prvem razredu vsiljeval isto nemško slovnico, kakor nemškemu v Gradcu. Učitelji so bili mučitelji slovenske mladine...« Obojno je odstranil genialni duh knioliško-narodnega voditelja A. M. Slomška v telili 1830 do 1862. Kot deček je doživljal ob svoji materi besedo in zgled, kako naj spoštuje duhovnika; ob ljubezni-polni skrbi kaplana Prašnikarja je zazrl v njem vzor duhovnika; kol bogoslovec pa se je poglabljal v sv. pismo in spise sv. očetov in zajel je ve-koviti lik Krislusa velikega duhovnika in dognal je svojo duhovniško nalogo in rastlo in kipelo je v njem: loliko si. kolikor delni zn Boqn in zn svoj narod. Njegovo škofovsko geslo je bilo: »Vse v •ilnvo hn5rin in r.n blairor duš.« Mali 'ŠolarSek, ki pridi^uje tovarišem pri podružnici sv. Ožbolta. očituje bodočeaa besednika svojega teptanega naroda. Mladi bogoslovec že poučuje tovariše v slovenščini, kot spiritual v Celovcu ustanovi učne tečaje za slovenščino tudi za lajike; skupno prevajajo povesti i. dr. na slovenski jezik. Njegov smoter je: vzgojiti za slovensko ljudstvo slovenske duhovuike. Na lastne stroške izda prvo mašno knjigo v 4000 izvodih; izpod njegovega peresa rasle,jo rokopisi, za katere se založniki kmalu že trgajo. Rastei je tudi krog duhovnikov, izdal je »Evangeljsko« in »Apostolsko hrano«. Slovenska nedeljska pridiga je bila omogočena. Javna skušnja pod lipo na Sloinu ni bila pozabljena. Slomšek je visoko cenil duhovnikovo delo v nedeljski šoli. ki je vzcvetela po letu 1830. To je bila narodna šola, ki je v enem letu dosegla večje uspehe kot državne v 50 letih. Nosivci teh šol so bili večinoma duhovniki. Manjkalo je šolskih knjig. Slomšek je postal šolski pisatelj. »Blaže in Nežica«, 52 odstavkov = 52 nedelj, začneta hoditi v šolo, in ž njima stotine in tisoči slovenskih otrok. Glavno skrb je vedno polagal na mladino: • Kriva odgoja otrok je slabih časov mati. Iz dobre šole prirastejo boljši, iz slabe pa slabi časi, ker časi so takšni, kakršni so ljudje.« Sledijo učbeniki, da prekosijo še nemške šolske knjige. Vsestranski izobraženi ljudski buditelj vodi zarje verskega in narodovega vstajenja. Pred seboj gleda vrslo gorečih in sposobnih duhovnikov. Njim se posveti, da bodo oni popolnoma njegovih misli in tnko dovršili njegov načrt. Resnično, to so bili Slomškovi duhovniki. Ko je bil škofijski sedež še v Sv. Andražu do 1. 1859, je četrti letnik bogoslovja premestil iz Celovca v svoj dvorec, da je zadnje leto imel popoln vpliv na svoje bodoče duhovnike. Predaval jim je vzgojeslovje in nauk o govorništvu. Živo besedo je cenil visoko, saj je sam veljal za najboljšega govornika. Po dve uri so prihajali ljudje preje v cerkev, da slišijo Slomška. Njegov livljenjepisec ga opisuje: »Njegova veličastna postava, plemenite, resnobne, a mehke in izrazite po- teze na obrazu, ognjevito oko, živahna kretnja, obsežen, poln in srebrnojasen pojoči glas, v mladostnem navdušenju prednašani govor, pesniška domišljija, velika načitanost v delih najslavnejših cerkvenih govornikov starega in novega časa, izredno poznanje srca in čuvstev, sončnih in senčnih strani slovenskega ljudstva, temeljita izobraženost v slovenskem jeziku, to ga jo vsposobilo zn prvega govornika njegovega časa.« (Košar.) Bogoslovce je nagovarjal najraje: Vi sle moje veselje! Za vzornika si je izbral Slomšek sv. Frančiška Šaleškega. Sani je dejal: »Duhovnik, ki ni prebral Šaleškega Filoteje in si ni osvojil njenih načel, naj ne gre v spovednico.« Veliko si je že kot vuzeniški dekan prizadeval za duhovne vaje in so se prve vršile I. 1817 v Sv. Andražu. Vsi duhovniki so bili tedaj njegovi gostje. Pozneje so bile duhovne vaje v Brežicah in končno v Rogaški Slatini. Največjo skrb pa je škof Slomšek posvečal velikemu in malemu semenišču. Semenišče je oko škofije. »Dobri duhovniki se ne rodijo, ampak se morajo vzgojiti. (Slomškove besede.) Ustanovil je oboje v Mariboru in sam največ prispeval. Ko se je 1. 1858 poslavljal od svoje duhovščine, ki je oslala v krški škofiji, je dejal: »Mene pozabite, mojih naukov pa ne pozabile!« S takim duhom prežeti so odhajali duhovniki širom njegove škofije in izvrševali škofova navodila. »Naj ljudje govorijo. kar hočejo, lo stori, kar je prav,« je bil Slomškov nauk. Dobri duhovniki so posnemali svojega apostolskega škofa. Versko in narodno življenje se je poglobilo in obogatilo. Bili so lo posebno ljudski mlsijoni, ki jih je škof Slomšek 14 izvršil sam in povzdignil tam misijonski križ. V škofijo so prišli slovenski lazarisli 1. 1852. Duhovniki so se oprostili mračnjaškega jožefinskega duha in rastle so bratovščine, razne pobožnosti, ki so zbrale ljudstvo v cerkvi pred oltarjem. Med njimi so bile zlasti Marijine kongregacije za vse stanove i. 1857. Slomšek je izdal istega "leta Marijine pri-ditre. Oskrbel ie tudi navodilo za prvo sv. obhajilo, prvi slovenski lotografski list »Foto amater«. Urednika profesorja Hrovat Bogomil in Mušič Ru-doll. Izdajatelj drogist Benon Gregorič, Ljubljana. Uredništvo: Fotografska posvetovalnica, Ljubljana, Prešernova ul, 5. da se Vam pošlje prva številka brezplačno na ogled! Beg preganjanega otroka Ljubljana, 28. septembra. Nekje na robu mesta živi vdova s svojim sinom. Mati je delavka, sinu pa še ni tO let. Ne živita pa v tisti idili, kakor žive ]x> navadi vdovo s svojim edinceni. Prav nasprotno: mati jioslopa s svojim otrokom tako, kakor more le najbolj trdo-srčna mačeha postopati z omrzenim jiastorkom. Cez dan mati sinčka zapira v drvarnico, kjer živi ob kruhu in vodi, za vsak najmanjši prestopek — sicer pa niti jirestopka ni treba — jo sinček kruto tepen. Sosedje so se že dostikrat zgražali nad tem postopanjem in so opozorili tudi že oblasti. Prišle so celo komisije, pisali so se celo akti — ostalo pa je pri obojem. Ta nesrečni otrok je v soboto od doma pobegnil. Pripetila se mu je nova nesreča: šel je iz šole in videl, kako se njegovi tovariši razpo-sajeno obešajo na voz, ki je peljal po cesti. Nekaj le otroške razposajenosti si je zaželel tudi la deček. Obesil se je še on na voz in ko je voznik potegnil, so vsi malčki srečno poskakali z voza, le temu ubožčku, se je suknjiča zapletla med lojtr-nice in obvisela. Otroci so kričali vozniku, naj ustavi voz, toda voznik jih ni razumel in je pognal konja v dir. Malček je prijokal k svoji materi brez suknjiča. Vedel je, kaj ga čuka, toda najhujše njegovo pričakovanje, ki bi ga bil pripravljen še prenesti, je bilo preseženo. Na ubožčka sla se spravili mati in njena sestra. Tepli sla ga na vso moč in nista gledali, kam je padlo. Tedaj se je deček uprl — bilo je morda prvič, da so jo uprl materi. Iztrgal se ji je iz rok in stekel po cesti. Ob žensk sta tekli za njim in kričali: »Primile ga, ušel je! Primite ga!« Nihče od ljudi ni hotel ustaviti dečka. Nili stražnik ne, ki jo prišel mimo. Najbrže je uganil, kaj se je zgodilo in je spoznal obe žensk,. Deček je tekel brez sape, tekel, lekel, še vedno, ko sta ga obe ženski prenehali že davno zasledovati, tekel, kakor bi ga preganjala divja zver. Prvi kraj, kjer se je zasopel ustavil, je bila cerkev v Rudniku. Tedaj je bilo v cerkvi ravno več ljudi in deček je ljudi prosil, naj bi mu dovolili — v cerkvi prenočili. Ljudje so ga začudeno pogledali: »Kaj se nič ne bojiš strahov, da hočeš spati po noči v cerkvi?« Malih otrok je namreč ponavadi žo v temi vedno slrnh, kaj žele v cerkvi. Ali naš malček je bil vajen že drugih strahot. Dejal je: jPrav nič, samo pustite me, da se naspim v klopi I« Za dečka se je pričel zanimati rudniški gospod župnik, ki je že vedel nekaj o tem dečku. Dobrosrčno je dečka povabil k sebi in mu dal večerjo. Potem ga je pa kar pridržal. Deček se je izkazal tudi hvaležnega. Kakor je pravil g. župnik v Ljubljani, uboga deček na vsak mig, se za vsako stvar vljudno zahvali, je lih in plah, pn odkrit. Le ko mu je g. župnik dejal; ^Z menoj greš v Ljubljano!« se je deček pričel upirati in braniti. Stokaje je prosil: »Ne! Ne!« Vprašali so ga: »Kaj nimaš nič rad svoje matere?« Deček je odgovoril: »Ma-ter i-mam že rad, sa-mo, sa-mo — —' — o-na me nima! Bratrančke rada jxiboža, mene pa nima rada!« Deček, ki pogreša ljubezni svoje matere, se je vsiem zasmilil. G. župnik je odšel na okrajno sodišče v Ljubljano, da bi tam dosegel kaj za dečka. Dejali so mu, naj se obrne na socialni urad. Na socialnem uradu pa so ga prosili: »Gospod župnik, kar vi obdržite dečka! Kar boste imeli stroškov, vam povrnemo, dokler ga ne spravimo v kakšen zavod!« Župnik pa je odvrnil: »Pri nas bo pri skledi še vedno za enega dečka žlica, ne bo se poznalo, kar bo snerlel. Kar mislite dati za lega dečka, dokler je pri meni, rtajle kakšnemu dragemu otroku. Vem, da jih je v Ljubljani dovolj potrebnih.« Tako je deček oslal pri rudniškem g. župniku. Župnik, ki je tudi katehet. ga je pomešal med svoje učence v rudniški šoli. Tako hodi deček sedaj s svojimi sovrstniki nn Rudnik u v šolo, za drugo mu skrbi g. župnik. Kako dolgo bo trajalo to, nihče ne ve, zakaj morda zna mati izposlovati, da se deček vrne k njej. To pa je edini strah, edina velika skrb, ki jo ima sedaj ubožček na Rudniku. kar je bila duhovnikom zopet prilika, da so svoje vernike privedli v najtesnejše življenje s Kristusom. V šestnajstih letih škofovanja je Slomšek posvetil dvajset novih cerkva. Najtesnejše sodelovanje škofa Slomška z duhovniki je preobrazilo duhovni zemljevid njegove škofije. V zasidranosti v božjem je Slomšek večkrat ponavljal: »Škof nima nič dobrega na tem svetu.: Zato je bil neumoren zn razširjenje božjega kraljestva nn zemlji. Njegovo vsestransko delavnost pn je spremljala čudovita skromnost. Ako je izvedel, da je obolel župnik, jo takoj naznanil, da bo v nedeljo prišel pridigat in maševat. Njegova dcbrotljivost in radodnrnosl je spremljala njegove največje načrte in ako sr bile zgolj denarne ovire, je prevzel stroške sam. kar se ie v veliki meri zgodilo ob premestitvi škofovskega sedeža v Maribor. AsketiČna osebnost Slomškova, ki je služila le Bogu, je pospeševala vsak nnpredek v kuliurl, v gospodarstvu uli drugje. Njegovo geslo je bilo: »Bodimo prijatelji napredka! To je videl Slomšek kot velevnžno činjenico zn katoliški verski in kulturni nnpredek. Od svojih duhovnikov je zahteval temeljito znanje teologije, zlnsti sv. pisma, ki ga je sam čudovilo dobro poznal. Kot je bil islodobno v Ljubljani nn škof. sedežu velik mecen slovenske knjige Anion Alojzij Woir, tnko je škof Slomšek sam in po svojih duhovnikih storil največ, da je dobra slovenska knjiga zavzela prvo mesto v šoli in v družini. rDrobtinice« in »Mohorjeva družba« sla njegovo delo in je njuno kulturno delo še vedno premalo ocenjeno in vpoštevnno. Zamisliti se moramo v dobo 60 let nazaj in najdemo že tedaj te velikansko narodne zamisli, ki si jih lastijo danes majhni ljudje. škof Slomšek je velik v vsakem svojem delu. Njegova ljubezen do duhovnikov, sodelovanje z njimi in velike ustvaritve Slomškove duhovščine pa so spomenik, ki sloji in kljubuje Časovnim menam, in ostane sonce borcem zn Slomškove ideale. Akord. Socialni proračun mestne občine Ljubljana, 28. sept. .Snoči jo bila soj« sociulno-političnega od-.•ul.ii mostne občinsko uprave. Seji jc predsedoval predsednik odseka obč. sv. prof. dr. Go-(ii r. i\a «>ji so v glavnem razpravljali o proračun- kcm predlogu socialnega skrbstva, ki ga jc predlagal socialno-politični urad. Po novem predlogu bi znašali izdatki za -■■obalni urad sam 3)9.000 Din. izdatki za ustalim;- 16.000 Din, starostna preskrba bi znašala prihodnje leto 2.968.000 Din. medtem, ko je leto; znašala 2.606.000 Din. Do tega povišanja je n: oni lo priti, ker so lotos bolnišnice in zavodi <:;lpustili mnogo starih bolnikov, ki prav zu prav niso bolni temveč le zaradi starosti osla-I-;! i in onemogli, Vsi ti starčki so prišli sedaj na novo \ breme mestni občini. Pod starostno oskrb i so največji izdatki: redne podpore, ki zahtevajo I.OIS.OOO Din izdatkov (2000 Din več, kakor letos), zavetišče za onemogle 1,303.000 Din (letos 1.100.000 Din), izredne podpore Din 300.000 (2SO.OOO Din) in oskrba v zavodih Din 396.000 (260.000 Din). I/d,itki za mladinsko skrbstvo so znašali letos 1.002.000 Din. za 1. 1933 pa je predlagano I. I -t1).000 Din. Ta izdatek sc je moral povišati, ker je do lani /.a mladinsko skrbstvo mnogo pomagala bonska uprava, ki pa je sedaj ptid-pore ustavila, ker ,slllapec Jernej in njegova pravica.« — Premijera. Slavnostna predstava v proslavo 40 letnice otvoritve opernega gledališča. Izven. Salezijanski mladinski dom: Predavanje misijonarja Kereca o notranjem položaju na Kitajskem. Nato film: Boj za Mandžurijo.« Ob 8. Nočno službo imata lekarni: mr. Sušnik, Marijin trg o, in mr. Kuralt, Gosposvetska cesta. Krasne in divne so cvetne girlande in lepe so rože v vrtičku. Še lepše pri Slamiču onkraj verande je v kmetsko-gorenjskem kotičku. ■ Poslovitev dr. Rogine. Upokojeni predsednik višjega do.žclnega sodišča v Ljubljani dr. Anton H o g i n a se je včeraj poslovil od vseh iipelaci j škili sodnikov. V zborni dvorani je bila slavnostna seja pod predsedstvom novega predsednika g. Ivana V r a n č i č a. Seji mi prisostvovali vsi sodniki in šef drž. tožilstva dr. Mirko Grasselli. G. predsednik Ivan Vrančič je otvoril sejo. V izbranih besedah je očrtal delovanje in zasluge odhajajočega dr. Ilogine za sodstvo in njega organizacijo v Sloveniji. Dr. Anton Rogina se je iskreno zahvalil in poudarjal, da je bil vedno srečen v sredi med sodniki in svojimi sodelavci, ker je med njimi vedno vladala kolegijalnost in harmonija. • Iz kronike ljubljanskih župnij. Zanimiva je kronika o porokah, ki so bilo sklenjene avgusta v ljubljanskih župnijah. Bilo je poročenih 52 parov, in sicer: v stolni cerkvi sv. Nikolaja 2. v cerkvi Marijinega Oznanenja 19, pri Sv. Petni 15 (julija 12), pri Sv. Jakobu 8 in v Trnovem 8. Pri očetih frančiškanih v šiški 8 in na \ iču 2. • t'mrla je zvesta članica kongreaacije učiteljic pri Sv. Jožefu, strok, učiteljica gdč. Marija Der zajeva. Pogrebni sprevod gre iz mrtvašnice v hiralnici na Vidovdanski cesti v četrtek 29. sept. ob dveh p o p o 1 d n e. Predstojništvo kongregacije vabi vse članice, da se udeleže pogreba in da molijo za pokoj njene duše. 0 Gledališki list. Za otvoritveno operno predstavo »Hlapec Jernej«, izide povečana številka Gledališkega lista, ki bo prinesla razno interesantno gradivo, nanašajoče se na premi-jero pa tudi na našo 40-letno ude.jstvovanje v opernem poslopju prejšnjega Deželnega gledališča. Priobčene bodo tudi slike raznih oseb, ki so v ozki zvezi /, delom v našem gledališču. Ta številka obsega 20 strani in stane 3 Din. Dobi se pri blagajni in -|>rj biljeterjih. O Pumparce, obleke, trcnchcoat najceneje A. Preskcr, Sv. Petra cesta 14. pa so predlagani 287. 000 Din. Glavni izdatek bodo seveda podpore za brezposelne, ki so letos znašale 200.000 Din, za prihodnje leto pu so predlagane v znesku 250.(XH> Din. /e lotos je odpadla iz proračuna cela vrsta nujno potrebnih postavk, na primer za poklicno izbiro — le kdaj doživinto v Ljubljani poklicno jiosve-tovnlnico, ki jo imajo že vsa večja evropska mesta — za miduljno izobrazbo delavstvu, za strokovno izobrazbo dijakov itd. Med drugimi predlaganimi izdatki so še večji: zdravila za uboge 60.000 Din (letos 30.000 Din), razne podpore 100.000 Din (70.000 Din) in drugo. Skupno znaša proračunski predlog mestnega socialnega skrbstva zn 1. 1933 4.996.000 Din. letošnji proračun pa je znašal 4.322.000 Din. Do tega povišanja je moralo priti i/, razlogov, ki jih navajamo zgoraj. Seveda je to šele predlog, bogve kaj pu tudi višje instance na tem proračunu ne bodo mogle črtati in krčiti, — zakaj sila je velika in bo pozimi še hujša. Za pomožno akcijo. Druga točka, o kateri se je socialno politični odsek tudi mnogo posvetoval, je bila velika pomožna akcija, ki jo namerava socialni urad tudi letos izvesti. Lanska pomožna akcija mestne občine je, kakor znano, razmerno še kar dobro uspela. Odsek sc je posvetoval, nu kakšen način bi podporno a kc ijo se encrgle-nejše izvedli, da bi imela letos že večji uspeh, kakor lani. Treba bo odločno apelirati na javnost, nuj na zimo priskoči v znatni meri na IK>moč najbolj revnim, zlasti stradajoči mladini. Tudi mestna občina bo morala letos seči po svojih izrednih sredstvih ter podpreti pomožno akcijo iz svojih rezerv. Glavni delež pa bo moralo imeti pri tej akciji socialno čuvstvo-vanje in usmiljenje vsakega posameznika. Zadtnm poročila: Preosnova angleške vlade London. 28, sept. tg. Že danes zvečer so oficiclno naznanili imena treh no\ih ministrov. Kot notranji minister stopi ua mesto sira Her-berfa Samuela sedanji kmetijski minister sir John Gilmour, njegovo mesto pa dobi dosedanji državni potita j nik v finačnem ministrstvu Škot AValter Klliot. Mesto sira Arhibalda Si nekimi pa prevzame njegov rojak sir Gotfred Collins. On je edini mož v kabinetu, bil pa je že med vojno v tedanjem munieijskem' mini- strstvu in pripada Simonovi skupini liberalcev, dočim pripadata ostala dva konservativni frakciji. Mesto lorda Snovvdena kot čuvarja pečata, ki je samo častno mesto, se zaenkrat še ni zasedlo. S tem, tla sta se zasedli dve prazni ministrski mesti z možmi, ki so že preje pripadali ožjemu in širšemu kabinetu, dokazuje angleški javnosti, da izstop Samuelovih liberalcev uo pomeni nobene spremembe kurza. za odkritosrčno politiko eevropskih držav Pariz. 28. sept. tg. Predsednik Masaryk izjavlja v intervjuju v sPctit Parisienu« o vprašanju nove prilagoditve srednjeevropskih držav današnjemu položaju ,tla ta nova prilagoditev ni samo možna, temveč tudi potrebna in nujna. Zadostna je že dobra volja in previdnost, i Srednjeevropski narodi bodo živeli toliko Kil' brez skrbi, kolikor bodo sodelovali miroljubno in brez zahrbtnih misli. Nobeden izmed njiii ne more prezreti ali pozabiti te interesne skupnosti. Bilo bi nekoliko prezgodaj, misliti na takojšnje in splošno sodelovanje teh držav, bodisi \ obliki centralne unije bodisi pod -vidikom juridične konfederacije. Možen in za-žcljen je sporazum od naroda do naroda, morda na podlagi preferenčnega režima. Mi smo s svoje strani nn to pripravljeni. Zato bi bilo tem neprevidneje, mešati v take gospodarske stvari kako politično akcijo, ker bi bil neuspeh 0 Gob ni. Poročali smo, tla je to jesen na trgu prav malo gob. Včeraj pa jih na trgu skoraj ni bilo nič. Pravijo, tla jih tudi po gozdovih ni nikjer, celo po takih krajih, kjer so dosedaj vedno rastle vsako jesen in vsako pomlad. Strokovnjaki si ta redki pojav razlagajo s tem, da je suša tudi gobe vzela. Dolga in neusmiljena suša jc namreč preveč posušila trose gob, ki sedaj niso mogli v/kliti. Morda bodo letos z rastle gobe po dežju kvečjemu na severnih straneh pobočij. Na vsak način pa bo letos malo gob — in drage ImkIo. 0 Osrednje društvo nižjih p, t. uslužbencev, krajevna skupina Ljubljana, se cenj. občinstvu iskreno zahvaljuje za naklonjenost ob priliki tombole. Posebno se zahvaljuje našemu trgovstvu za krasne dobitke. Hvala tudi uradnim organom, ter sploh vsem, ki so s svojo naklonjenostjo pripomogli, da je prireditev lepo uspela. — Odbor. O Tečaj za Esperanto bo otvoril Klub esperan-tistov v Ljubljani v torek dne 4. oktobra ob 19.30 v šentjakobski šoli. Učnina 20 Din, za dijake 10 Din' mesečno. Priglase sprejema vodstvo kluba v šoli navedenega dne. 0 Gospodinjska šoia »Mladika«. Vpisovanje se vrši 29. in 30. septembra od 9 do 12 v poslopju ^Mladike«. Pouk prične 1. oktobra ob 8. O Hodnik v Prešernovi ulici na desni strani so pričeli včeraj s kompresorji razkopavati. Kakor smo poročali, bo mestna elektrarna poti tein hodnikom položila katfel za tok v nova poslopja Pokojninskega zavoda. Cestišče Prešernove ulice same je namreč že dosedaj preveč polno vseh mogočih napeljav, kablov in raznih cevi. tako da je bilo treba razkopati ta hodnik. Lastniki trgovin ob tem hodniku pa malo s kislimi obrazi gledajo v jarek, ki nastaja pred njihovimi trgovinami. 0 Čudno zlato. Neka delavka je prijavila policiji, da ji jc neki 20-letni fant ponujal na trgu razne predmete, češ, da so zlati: : Mamica, kupite to rinko, iz čistega zlata je, za tri kovače vam .jo pa dam. Ali pa to uro. ali pa to verižico? Zn smešne denarje. No. koliko pa daste?« Ženska pa se je spomnila, tla jc njena prijateljica tudi pred kratkim kupila tak »zlat prstan, ki pa je hitro počrnel. Zato tudi ni hotela nič kupiti. Ti okraski, ki jih 7101111 ju omenjeni fant, so najbrže iz najbolj priproste medenine ali pa iz. podobne kovine, zlata pa še povohali niso. Goljufivega fanta iščo policija in upa, tla ga bo kmalu itnela v svojih rokah. © Prvovrstna postrežba, znižane cene v če-salnem salonu E. & H. Fettich-Frankheim. O Trgovina Ign. Žargj Sv. Petra cesta št. 3 se je preselila v lastno hišo na Sv. Petra cesti 11, ter se priporoča cenj. odjemalcem za nadaljno naklonjenost. □ Slomškov prosvetni teden priredi v dneh od 2. do 0. oktobra tukajšnja Katoliška mladina. Vsak večer bo ob pol 8 poučno predavanje, ki ga bodo imeli znani mariborski prosvetni delavci. Vsak večer so na sporedu tudi deklamacije in god-bene točke. Vstopnine ne bo nobene, pač pa se bodo s hvaležnostjo sprejemali prostovoljni prispevki. Teden se prične v nedeljo ob 5 z akademijo, ki se vrši v povečanem in prenovljenem Omladinskem domu. Razon deklamacij in slavnostnega govora je na sporedu tudi šaloigra Nagrada , in Spevoigra Srce in denar«. □ Občina tožena za pol milijonu. K včerajšnji notici pod tem naslovom smo prejeli pojasnilo, da tožitelja veterinarskega nadsvet-nilca llugona llinterlechnerja ni zastopal dr. Ferjančič, dvorni svetnik v p. i/. Ljubljane kot odvetnik, nego le kot koncipijent odvetnika dr. Brenceta Ludovika v Ljubljani. Lj Požar na .lelovi-u. V torek zvečer je izbruhnil na Jeiovcu št. 36 požar na stanovanjskem poslopju posestnika Ivana Kodrlča. Na mesto požara so hiteli mariborski gasilci, zaradi hribovitega terena pa niso mogli do gorečega objekta z avtomobilom. Primanjkovalo pa je tudi vode, tako da so se morali ljudje omejiti le na obrambo ostalih poslopij, dočim .je hiša pogorela do tal. Škoda je znatna, zavarovalnina pa nizka. O Pri Kmetijski ekspor/ni zadrugi prizadeti. Upravitelj konkurzne mase Kmetijske eksportne zadruge r. 7.. z o. z. v Mariboru dr. Makso Šnuderl nas naproša za sledečo objavo: Ker je bila pritožba bivših članov uprave Krištofiča, Žunkoviča ju Kende zoper otvoritev konkurza zavrnjena, so opozarjajo vsi, ki hočejo doseči kako plačilo, da prijavijo terjatve do 30. t. m. okrožnemu sodišču v Mariboru. Neprijavljene terjatve ne bodo pri razdelitvi upoštevane. Ugotovitveni narok se ne bo vršil 6. oktobra, ampak 24. oktobra 1932 ob pol 10 v sobi 84 okrožnega sodišča v Mariboru. — Dr. Makso Šnuderl, odvetnik v Mariboru. □ Na Taboru raste nova stavba. Temelje starodavnega Tabora na desnem bregu Drave zopet razkopavajo. Poleg Beraničeve hiše bo zgradil novo trinadslropno stanovanjsko poslopje elektrotehnik Rečnik. Z zgradbo sc prične v najkrajšem času ter bo še letbs pod streho. Z novim poslopjem bo desni dravski breg zopet mnogo pridobil. Atelje ^šT obleke po meri za gospode Miklošičeva 14/1. Kultummi obzornik Dr. MAGAJNA BOGOMIR f BRATJE IN SESTRE Novele in črtice. — Mohorjeva knjižnica 51. — Založila družba sv. Mohorja v Celju, 1932. Zbirka novel in črtic »Bratje in sestre« je za »Primorskimi novelami« in romanom iz zagrebškega dijaškega življenja Gornje meslo« (oboje v isti knjižnici Mohorjeve družbe) tretja Magajnova knjiga. — Med našimi mladimi pisatelji je Magajna eden najbolj plodovitih, če ne najbolj plodovit. Pire z neverjetno lahkoto v tem času, ko je pisatelju tako težko najti sploh kakšnih tal za delo. Magajna si je ustvaril svoj svot, v katerem se poči,ti kakor riba v vodi. Ničesar mu ni mar. Ne da bi živa in težka vprašanja našega časa ne bila prodrla do Magajne — nasprotno, če samo snovno gledaš njegove novele, zapaziš, da odsevajo v njih skoraj brez izjeme vsa ležka vprašanja naše dobe ia še zlasti naše domovinice. Najprej seveda bridkost našega Primorja, ki nudi Magajni skoraj največ snovi, potem socialna bednost našega časa, ki jo Mr.gajna neprestano vnaša v svoje delo, prepletanje hrvatskega in srbskega ia italijanskega elementu 7. našim slo-venskim, celo vprašanje ruske emigracije pri nas se ga je doteknilo in nešteto drugih stvari, ki tvorijo aktualnost našega sodobnega življenja. Vendar — Magajna nudi v svojih spisih samo odsev teh vprašanj, služijo mu za okvir ali tudi samo za, melanholični okras v svetu, ki si ga je stvorih Dobro, pisateljeva naloga ni, da bi reševal zagonetke in probleme časa; dovolj je, da jih prikaže. A Magajna — narobe: ne prikazuje zagonetk in problemov našega časa, marveč jih samo po imenu in po obleki uvršča v red svojih prividov • i-aU «n 4 'iilloni i ■»nlroJ o« m j •« t«n(<>a«l IvmAt«« t« • •»*■• ' »■ • ■|»"i<"i «.—.%«| vu j« fuov t ui »( itanvii i.« ves čas ponavljam, svoj svet in svoje življenje. Gibalo in duša tega sveta je erotizem, s katerim se naš avtor omamlja. Nobena stvar ne obstoji drugače kakor kot izraz erotizma, s katerim je sleherna beseda, sleherna podoba, sleherni človek, sleherni dogodek — nebo in zemlja, vse vidno in vse nevidno, — prepojeno. Takšen je svel Magajne in on v njem neodvisno gospodari, po svoji simpatiji deli solnce in nesorazmerno pičlo senco (zakaj etos tega erotizma je nekakšna slepa in vse objemajoča dobrota, ki zmerom najde sebe vrednih in dostojnih predmetov, da bi se čez nje razlila). Ljudje so mu bratje in sestre in plemenitost je njih osnovna lastnost; poljubljajo in objemajo se vsevprek, dekleta so vsa lepa, fantje vsi po svoje simpatični, a najbolj simpatičen je pač vsem a samemu sebi ljubi pripovedovavec, kateremu ni-k-vkor ne moreš zameriti njegove širokogrudnosti, pri čemer seveda moraš najprej občudovati prav njegove široke grudi, potem šele vse drugo, kar na njih najde zavetje. V skladu s lem pravljičnim svetom, v katerem je najbolj črna beda in najbolj bridka žalost ožarjena z neizčrpnim reflektorjem dobrote omame in ljubezni, še sama smrt nekaj prekrasnega, je tudi Magajnova dikcija. Patos. Me-stoma učinkovit in plemenit, maziljeti patos; kra-snoslovje z omamnimi besedami, četudi penasto in v ponavljanjih se guheče; verna rezonanca zgoraj opisanim čuvstvom v besedah in stavkih. Magajna je srečen v svoji omami erotizma, samo eno je škoda: prepričevalen ni. Sam sebe je omamil tako, da bi mu skoraj zavidal, čitatelja le redkokdaj omami. Eno samo resnično odliko ima njegovo delo, in ta je, ki ga dela vrednega tiste simpatije, s katero objema ves svet in samega sebe: iskrenost. Kakor je v primeri z resničnostjo Magajnov svet samo pena in prevara, tako je Magajnov svet v primeri z Magajno resničen in iskren. Da se ni premaknil niti za ped s tistega koščka trdnih tal, ■ii i; ga je i b od vsega poče-ika osvqjii — kaj mari, | če tudi samo v oblakih! — je pa tragično za Ma-j gajno kot pisatelja. Tja, odkoder mu je imel izvor i prvi stavek, ki ga je napisal, se steka še danes j po kratkem kroženju potoček njegovega življenj-■ skega impulza. Kljub izredni pestrosti motivov, kljub izdatnemu številu imed ljudi, nam je v resnici dal Magajna en sam motiv: erotizem, enega samega človeka: sebe. Ni opisal ničesar konkretnega, kljub neštetim, do najmanjše podrobnosti pripovedovanim prizorom, ni dal, razen sebe, enega človeka, ki bi imel svoje lastno lice. Po treh knjigah, ki jih je Magajna do danes izdal, je bila ta označba njegovega književnega j dela potrebna. Morda je nekoliko površna in zlasti še nepodprta s konkretnimi dokazi. Zato bi bilo želeti, da bi nam kdo skušal izčrpneje prikazali tega nenavadnega viteza ljubezni in lepote, tega simpatičnega, a neutajljivo donkihotskega trubadurja, ki nam neprestano ponavlja: ljubimo se, ljubimo se! in si ustvarja, da se ljubimo; ki kliče: bodimo dobri, bodimo dobri! in v najbolj nemogočih barvah slika našo dobroto, ki je ni nikjer. s. š. * »Lepa Vida« št, 2. — Nič kaj lepo izdanjel Žu rnalistični stolpec na vsaki strani naj bi bil originalna domislica, pa je le pokazal, da so tu na delu ambicije, ki ne vedo, kakšen obraz naj dado ubojj: lepi« Vidi, ki straši na naslovnem listu. V osi; in pa menimo, da s kakšno redko izjemo sodi vse, kar prinaša »Lepa Vida«, v podlistek dnevnega časopisa. Kar pa je boljšega gradiva, bi bilo bolje spravljeno v eni ali drugi naši reviji; saj se naše revije nič kaj ne pritožujejo radi preobilice dobrega gradiva. Velja zabeležiti: med nejslabše lastnosti Slovencev moramo šteli njih sircu-t za ustanavljanje novih listov, ki jih ne rodi obča potreba, marveč potreba nekaterih književnikov itd., ki se ravnajo po geslu, da jc bolje biti prvi na vasi nego druiii v Rimu... take akcije veliko hujši, kakor je sedanji po« ložaj. Glede razvoja v Nemčiji je rekel, da nima nič oporekati kulturni ekspanziji Nemčije. Okoli iu okoli Nemčije bi mnogi pristali na ekspanzijo gotovega kulturnega germani-zmn. Nesebični duhovni vpliv bi ugled Nemčije i-čeli nemško govorečih narodov mnogo bolj i ■■'!. kakor bi to moglo storiti prizadevanje i i i ^a pangennanizma, katerega žulibog sku j,i trdovratno širiti oni, za katere narodi ni.so :ii- drugega kot armade. Požar v elektrarni Bruselj, 28. sept. tg. V tukajšnji elektrarni so je proti večeru vnela turbina radi kratkega stika. Vsi gasilci so bili poslani na gašenje. Listi najbrže no bodo mogli iziti. Veliki tleli me.sta so brez luči. škoda znaša 50 milijonov frankov. □ Drzen vlom v Studencih. V dr. Krekovi ulici so obiskali drzni vlomilci gostilno Ludvika Špureja. Vlomili so v gostilniške prostore na ta način, da so z drogom odpahnili vrata v dvorano. Skozi notranje okno so se nato splazili iz dvorane v točilnico. Vlom so izvršili med 3 in 4 zjutraj, ko je bilo v hiši vse v globokem snu, tako da so imeli za svoje delo dovolj varnosti in časa. Iz točilnice so se podali tudi v kuhinjo ter pobrali tam shranjene namizne prte, aluminijasto posodo, krožnike in nekaj obleke. Ker so bili lačni, so si privoščili tudi v iz-obilju dobrot, ki so jih našli v jedilni shrambi. Iz gostilniške sobe so pa odnesli 40 gramofonskih plošč. Rokovnjači so nato izginili povsem brez sledu, kakor kafra. Morali pa so bili z razmerami v gostilni dobro znani ler so očividno iz domačega revirja. 13 Osebna vest. K sreskemu nučelstvu v de-lju je bil premeščen iz Kočevja sreski veterinarski referent go.sp, M. Šribar, ki je že nastopil svoje inesto. •©■ Iz odvetniških krogov. Odvetniški koncipijent pri dr. Ogrizku dr. Čampa Lojze je zapustil Celje in se preselil v Ljubljano, kjer je vstopil v odvetniško pisarno dr. Benkovič«. V odvetniško pisarno dr. Ogrizka pa je vstopil odvetniški koncipijent g. Franc Špendel. .©• Cez 3000 otrok na celjskih šolah. Celje kot tretje največje mesto Dravske banovine se lahko ponaša tudi z velikim številom šolske mladine. Gimnazijo obiskuje 761 dijakov, na vseli treh meščanskih šolah (drž. deška in dekliška ter šolske sestre) je 617 dijakov(-inj), dalje imamo v Celju 4 ljudske šolo (mestno deško in dekliško, deško okoliško itn dekliško šolskih sester), kjer obiskuje pouk 1752 učenca (-ki), v Celju sta tudi dve strokovni šoli in sicer trgovska, na katero se je letos vpisalo 74 dijakov (-inj) in rudarsko šolo, ki ima 44 gojencev. Poleg tega imamo v Celju tudi otroški vrtec pri šolskih sestrah, kjer se uči prvih modrosti 48 »slušateljev« ozir. >slušateljic«. Tako da obiskuje vse celjske šole 3296 otrok. IPoleg navedenih šol je v Celju še trgovska nadaljevalna šola, šola glasbene Matice, orglarska šola ter vse polno različnih jezikovnih tečajev. Največji naval je nu tukajšnjo gimnazijo, kjer se posebno občuti pomanjkanje učnih moči. Veliko število dijakov se vozi v celjske šole iz bližnjih kiajev. & Higijona na celjskem trgu. V našem ljubem mestu pač morajo gospodinje in kuharice zgodaj na noge, ako hočejo dobiti čista in nedotaknjena živila na trgu. Tista, ki se je zamudila zaradi raznih^ domačih opravkov in pride na trg po 8, dobi živila žo vsa premečkana. Kupovalka sledi kupovalki in pretiplje vsako salato do srca,' nato jo pa mirno vrne prodajalki. V zaboj z grozdjem se pogrezne kar več rok na enkrat, grozd se nato v roki dodobra pregelda, nekaj zrn se poskusi, nato pa z grozdom mirno nazaj v zaboj. Enako se godi breskvam, slivam itd. Uboga kmetica pa stoji vsa obupana zraven in si ne ve pomagati. Ker bi rada prodala blago, si ne upa karati kupoval k. Te grde razvade sedaj, ko je toliko blaga naprodaj, ne bi bilo treba. Nn mestu bi bilo pač malo več strogosti s strani nadzornih organov. • Zopetna tatvina kolesa. V torek okrog 6 zvečer, se je mudil v trgovini g. Jakšeta g. Jože Podpečan, uslužbenec pri Vehovarju. Svoje kolo je pustil v veži hiše, v kateri se nahaja omenjena trgovina. Niti dve minuti ni porabil za razgovor s trgovcem, a je ta kratek čas že izrabil neznan prijatelj koles in s Podpečanovim kolesom urno ušel neznano kam. Kolo je še v precej dobrem stanju in je vredno okrog 800 Din. ■0" V celjski javni bolnišnici sta umrla: 27. t. m. Turk Ivan, 58 let stari dninar pri raznih posestnikih, 7. Gomilskega 48. 28 . t. m. Neža Sadar, 27 letna žena rudarja od Sv. Krištofa nad Laškim. Bog jima daj večni mir! Št UI v SSov. goricah V petek, dne 23. septembra t. 1. je obhajala gospa Terezija Vračko, nadučiteljeva vdova, 75 letnico svojega tojstva. Gospa je še čila in vedra. da bi ji niti ne prisodil 60 let. Vsak dan jo vidi- v domači cerkvi pri sv. maši in sv. obhajilu. Noč in dan moli za svoje otroke. In Bog jo tudi očitno uslišuje. Ima lahko veselje s svojimi otroci Eden jc ugleden duhovnik, drugi profesor v Celju, dva sla odlična, daleč znana trgovca, edina hčerka pa ima za moža znanega narodnjaka in hišnega posestnika, učitelja v pok. gosp. Šerono v Ptuju. Dobri mamici, ki razdeli vse, kar ima, si-romAom, tudi mi iz srca čestitamo. Še na mnncta letal Dnevna kronika Našim najstarejšim naročnikom! Gotovo jo med našimi naročniki še nekaj takih, ki so naročeni na »Slovenca«'že, odkar izhaja. Vse te, kakor tudi tisto naročnike, v katerih družino prihaja »Slovenec« zo od svojega začetka, lepo prosimo, da nam pošljejo svoje naslove vsaj do prihodnje nedelje. UREDNIŠTVO. Koledar Četi tek, 2!). septembra: Mihael, nadangel; Ev-li>f;, mučenec iz Trakije. JVoui grobov* -}- V Novem mestu je v torek umrl g. Ivan Akerlj, višji sodni .svetnik v pokoju. Pogreb bo danes ob pol 4 popoldne iz Kandije na pokopališče v Šmilielu. Blag mu spomin! Žulujočim naše iskreno sožalje! t V Krškem je včeraj zjutraj po kratki bolezni nepričakovano ua hitro umrl g. Milan Mencinger. Pokojni — sin znanega pisatelja Mencingerja, brat vladnega svetnika g. Antona in stavbnega ing. g. Leona ter advokata p;. Janeza — je bil rojen 15. septembra 1872 v Kranju ter nazadnje kot profesor upokojen v Kočevju. Kot tak je kazal, živeč na domu svojega pokojnega očeta, prav do zadnjega veliko zanimanje za grške in latinske klasike, pa tudi njih Sovretove slovenske prevode. Zelo rad je prebiral zadnja leta tudi sv. pismo v grškem originalu, oziroma prevodu. Bog bodi milostljiv njegovi duši! Preostalim našo sožalje! ■f" V češnjirah pri Moravčah je predvčerajš-nem umrl posestnik g. Franc Kos. oče akad. kiparja g. Tineta Kosa. Star je bil 83 let. Naj počiva v miru! Preostalim naše sožalje! Osebne vesti — Imenovanje v prometni službi. Z rošo-njeni ministru za promet je bil imenovan za oblastnega upravniku humanitarnih loudov pri direkciji drž. železnic v Ljubljani, svetnik direkcije, Julij Bučar. Zadrene ob nenadnem obisku ni več! Kličite telefon 28-63, ali pošljite služkinjo takoj Vam dostavimo zendviče, liors d'oeuvre slaščice, vino in likerje. Na razpolago smo z nasveti za aranžman za čajanke, godovanje, domače zabave itd. flutomatižni buftet RIO, Šelenburgova ulica 4 Ostale vesti — Zadnja pot duh. svet. in župnika Janeza Grobelška. Z Gomilskega v Savinjski dolini nam pišejo: Danes 27. sept. se je vršil pogreb obče priljubljenega domačega župnika. Vsa župnija se je istega udeležila, gasilno društvo mu je dalo častno spremstvo ler je vzdrževalo red. 41 duh. sobratov je spremilo dragega sobrata v cerkev, kjer je imel g. kanonik in ravnatelj bogoslovja dr. Fr. Cukala, domačin, poslovilni govor, poln prisrčnosti, spremljan od glasnega ihtenja vernikov. Sv. mašo zaduš-nico je opravil ožji prijatelj pokojnika vseuč. prof. dr. Fr. Lukman, sprevod od cerkve na pokopališče je vodil domači dekan g. K. Presker. Dva pevska zbora sta zapela žalostinke, en šolar se je ob grobu ganljivo poslovil od pokojnega kateheta. — V grob je legel mož, poln dobrote in ljubezni, gotovo ni imel nobenega sovražnika. Bog ljubezni mu bodi bogat plačnik, njegovim sorodnikom iskreno sožalje. — Izprememba v sokolstvu. AA. Z odlokom ministra za telesno vzgojo naroda je sprejeta ostavka načelnika Sokola kraljevine Jugoslavije Ivana Bajžlja, učitelja telovadbe v Ljubljani. Z istim odlokom je postavljen za načelnika Sokola kraljevine Jugoslavije ravnatelj Delniške tiskarne v Ljubljani Miroslav Ambrožič, dosedanji tretji namestnik načelnika Sokola kraljevine Jugoslavije, za tretjega namestnika pa je imenovan Josip Jeras, učitelj telovadbe na učiteljišču v Ljubljani. — Akademski poklici — v drugi izdaji. Te dni je izšla dr. Sušnikova knjiga »Akademski poklici« v drugi izdaji. Ko se je letos ob koncu šolskega leta "pojavila na knjižnem trgu, je takoj vzbudila po svoji tehtnosti, aktualnosti, lepi opremi in nizki ceni splošno zanimanje. Kupovali je niso z veseljem le dijaki, katerim je v prvi vrsti namenjena, ampak tudi starši, vzgojitelji in izobraženci sploh, saj je po svoji smotreni sestavi in vsestranskem gradivu vsakemu imela povedati kaj koristnega. Nič čudnega, da je v par mesecih pošla. Splošna sodba o njej je bila nadvse pohvalna in kritike, kolikor jih je že izšlo, so vse zelo priznal-ne. Pozna se tudi sicer njen odmev v javnosti, ne le pri nas, temveč tudi pri Hrvatih in Srbih, ki še niso imeli podobnega dela. — Nova izdaja, ki je ■bila spričo vrednosti knjige in njene praktičnosti vsekakor potrebna, prinaša ob koncu nekaj dopolnitev glede na nekatere nove zakonske določbe in druge izpremembe, ki so se v tem času izvršile. Osnove knjige ui bilo treba spreminjati, saj je tako premišljeno in temeljito sestavljena, da bo ohranila trajno vrednost. — Cena knjigi s ca. 400 stranmi je kljub dopolnitvam ostala do nadaljnjega ista: v platno vezana, umetniško opremljena stane še vedno le 40 Din (po pošti 5 Din več). Naroča se pri Slov. kat. akad. starešinstvu v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7. Opozarjamo nanjo posebno abi-turijente, ki dobe v njej vsestranska navodila za izbiro poti skozi življenje. — Skrivnosten požigalec na Vrhpolju pri Kamniku. Nedavno emo poročali o požaru, ki je uničil kozolec-dvojnik g. Ferdinandu Novaku. Požigalec je isto noč, preden je zažgal, pokvaril prej tudi vodnjak s tem, da je vrgel v cevi vodnjaka dva predmeta, s katerima je onemogočil delovanje ventila in s tem dobavo vode. Ko je požar izbruhnil, so ljudje razumljivo vsi planili k vodnjaku, da obvarujejo pred požarom sosednje objekte. Kar naenkrat je vodnjak popolnoma odpovedal. Vse je sodilo, da je zmanjkalo vode. Šele naslednji dan st; je ugotovilo, kaj je bil vzrok, da je vodnjak odpovedal. Tako je požigalec popolnoma preračunje-no delal, da bi napravil Čim več škode. Le izredno ugodnemu vetru, ki je ogromne plamene odnašal v nasprotno stran od Skofičeve in Novakove hiše in gospodarskih poslopij, je pripisati, da niso postale Preklic! žrtve požara. V slučaju, da bi se vnela imenovana poslopja, bi bila v veliki nevarnosti vsa vas Nevlje, ki šteje čez 3o hiš s še enkrat toliko gospodarskimi poslopji. Ljudje so pred novinti požari v tolikem strahu, da poleg redne nočne straže, ki je odrejena od županstva, vse noči še sami stražijo, da bi bili v slučaju požara čimprej na mestu. Želeti je, da bi brezvesten zločinski požigalec prišel čimprej v roke pravici. Lutz peči edino v Šiški — Zagrebški Slovenci. Zadnje dni meseca septembra je obletnica smrti Ivo Severja, slovenskega kritiku in pisatelja. Po/nun je po svojih literarnih delih, |x> organiziranih kulturnih prireditvah v celi Sloveniji; njegovo plemenito srce, ljubezen do domovine in do bližnjega pa vedo posebno ceniti njegovi zagrebški prijatelji in znanci. Njemu v spomin so sklenili slovenski pevci zapeti 50. t. m. ob pol 5 popoldne na njegovem grobu nekaj žalostink, ostavki 4". zakonu o taksah in k členu 56. zakonu o zadrugah državnih uslužbencev«, dalje »Odpoved trgo-vinske. in jjlovitvcne pogodbe po Nemčiji«, »Od-redlm o imenovanju komisij zn pregled in raz-redbo sadja« in s Ob ju ve brniške uprave o j>o-bi run ju občinskih trošarin v letu 1952«. — Pri revmi v glavi, ledjih in plečih, živčnih boleznih, bolečinah v boku, trganju v križu se z velikim pridom uporablja naravna »Franz-Jose!« grenčica za dnevno čiščenje prebavnega kanala. Vseučiliške klinike dokazujejo, da je »Franz-Josef« voda, posebno v srednji in starej'ši življenjski dobi, izborno čistilo za želodec in čre-va. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. V Ljubljano vsak hiti, da tam napase si oči. Da pa telo si okrepča, ga v „Daj-Dam" prva pot peljal — Povratek v domovino iz Argentine. - V zadnjem času vlagajo razne stranke, ki nimajo sredstev za jx)t iz Argentine v domovino, sume ali po svojcih v domovini prošnje nu različna ministrstvu in celo na dvorno pisarilo Nj. Vel. kralja, o>.olj«no o i M ta> >oelJ»l« p«U»»M«* n,j. .Jr.rlJ. S. tk I80SI » »■ "»«• Radio Programi Kadio-Lfubtiana i Četrtek- 2U. septembra: 12.15 Plošče — 12.45 Dnevne vesti —t13.00 Čas, plošče, borza — 18.00 Salonski kvintet — 19.00 Herfort: Slike i/, narave (Zimske noči zlovešči ptič, beli jezdec) — 19.30 OosjKidarsko krizo iu karteli (jirof. F. Pengov) — 20.00 Akademski poklici _ 20.30 Muzi k a 40. p.p. dirigira višji kapelnik \Vimer — 22.30 čas poročila Petek, 30. septembra. 12.15 Plošče — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Čas, plošče, borza — 18.00 Plošče — 18.30 »Tristan in isolda«, opera. Prenos z Dunaja — 22.30 Čas, poročila. Drugi programi t Petek, 30. septembra. Zagreb: 20.30 Prenos koncerta iz Belgrada. «. 22.40 Plošče. — Milan: 20.30 Simfonični koncert. — Stuttgart: 20 Donski kozaki pojejo. — 22.45 Radio-orkesler. — Berlin: 22.30 Prenos iz Amerike, nato zabavna glasba. — Belgrad: 20.30 Orkestralni koncert. — 21.30 Plesna glasba. — 21.50 Operni dvospevi. — 22.30 Plesna glasba. — Rim: 20.45 Pester koncert. — Beromiinster: 20.30 Ra-d!0-f>rk«*«t*r. — 20.45 Vokalna in instrumentalna glasba iz časov Sheakespeara in kraljice Elizabete. — 2140 Baladni koncert. — Lsngenberg: 20 »Wal-lenstein«, dramatična pesnitev. Schiller. — 22.15 Poročila. — 22.30 Prenos iz Amerike. — 22.15 Koncert. — Praga: 20 Moravska Ostrava. — 21 Brno. — 22.20 Plošče. — Dunaj: 18.55 . Lohcngrin , rom. opera v 3. dej. (R. \Vagner). — 23.10 Koncert, prenos iz kavarne. — Budimpclta: 20 Madjarske pesmi. — 20.35 Fantazije iz Puccinijevih oper. — 22.15 Ciganska glasba. Naznanila Združenje ljubljanskih konservatorislov ima svojo redno letno skuščino v ponedeljek 3. oktobra 1932 ob 20 v poslopju Glasbene Matice tllubadova dvorana). Zveza bivših salezijanskih gojenccv na Rakovniku ima svoj redni letni občni zbor v nedeljo, dne 2. oktobra t. 1. ob 9. Vabljeni tudi vsi oni tovariši, ki že niso včlanjeni. Šola. Imamo trirazredno osnovno šolo s štirimi oddelki, olrok jo s ponavljavci 200. Začetkom šolskega leta sta odšli dve učni moči, ostala jo samo ena. Skoro bo že mesec, kar je šola, pa ni od nikoder novo lične moči. Lani je šola trpela radi škrlatinke in hude zime, letos pa radi pomanjkanja učnih moči. Kako naj ena učiteljica vspešno poučuje toliko otrok v štirih oddelkih? Suša. Imeli smo silno sušo, vse se je sušilo, i pridelki so silno pičli, vode v vodnjakih je zmanj-I kalo. Zadnji teden smo dobili parkrat dež, pa premalo. Premočena je samo brazda. Sejemo pšenico, j pa kdor hoče orali, pride še do suhe plasti. Vode ! smo tudi dobili komaj za dober teden v vodnjake, j Če ne bo hitro zopet dežja, bomo zopet suhi na polju in v vodnjakih. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE DRAMA Začetek ob 20 Četrtek, 29. septembra: Zaprto. Petek, 30. septembra: ROKSI. Red C. Sobot«, I. oktobra: Zločin in kazen. Red D. OPERA Začetek ob 20 Četrtek, 29. septembra: HLAPEC JERNEJ IN NJEGOVA PRAVICA. Premiicra. Slavnostna predstava v proslavo 40 letnice otvoritve opernega gledališča. Izven. Potek, 50. septembru: Zaprto. Sobota, I. oktobra: I'ra Diavolo, preinijcra. I/v. Abonente reda D opozarjamo, du imajo prvo predstavo v letošnjem abonmaju \ soboto, dne I. oktobra. \ prizori sc Dostojev skega roman: Zločin in kazen, v dramatizaciji Krasno-poljskoga. Maše dijaštvo Tudi letos bo Slovenska dijaška zveza poslala svoje izmen junce med Slovake iu Poljake. Morda tudi na Češko Interesenti naj najkasneje do \ oktobra v lože tozadevne jirošnje. Vendar naj prošnje vlagajo samo ubsolvirani slušatelji ljubljanske univerze, člani v Slovensko dijaško /vezo včlanjenih društev. \ prošnji mi j navedejo motive, radi katerih žele v inozemstvo in svojo dosedanjo delovanje, ki jim govori /a to v prilog. Navede naj .-e tudi kam /ele. Točne j šc iiiformae.i io (la ie Slovenska dijaška /.voza, Miklošičeva 5 (Akademski dom). Slovenska diiašku zveza. Zahvala Povodom nesreče v Stavčivasi, ko je požar uničil naše domačije, se podpisani javno zahvaljujemo Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani, ker jo takoj in brez vsakega odbitka izplačala zavarovalnino. "Priporočamo jo vsakomur. vStavčavas pri Žužemberku, dne 16. sept. 1932. Franc Spec, Franc Fabjan, Franc Lavrič, Franc Hrovat, Jože Vidmar, Martin Travnik, Julijana Kužnik. Zapustil nas je predobri soprog, ozir. oče, stari oče, stric, tast in svak, gospod Franc Kos posestnik sinoči po kratki mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti, v 83. letu starosti. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek zjutraj iz hiše žalosti na farno pokopališče v Moravčah. Češnjice pri Moravčah, 28. sept. 1932, RODBINA KOS in sorodniki. Zahvala Ob priliki prebridke izgube našega ljubljenega sinčka in bratca Petrčka šolarčka osnovne šole na Viču nam je došlo od vseh strani mnogo iskrenih izrazov sočutja; zato nam ni mogoče se vsakomur posebej zahvaliti. Tudi pogreba se je udeležilo lepo število občinstva, zlasti pa mnogo malih Petrčkovih prijateljčkov in prijateljic, šolskih otrok osnovne šole na Viču. Vsem tem naša najprisrčnejša zahvala. Posebno zahvalo pa izrekamo učiteljskemu zboru osnovne šole na Viču, gg. duhovnikoma ter vsem, ki so darovali vence in šopke na krsto našega malčka. Prav prisrčno se zahvaljujemo Petrčkovim tovarišem in tovarišicam, ki so ga ob v srce segajočem petju položili k zadnjemu počitku. Prisrčna hvala zlasti gospodu učitelju, ki je učil male pevce peli. Se enkrat hvala vsemi Vič, dne 29. septembra 1932. Globoko žalujoča rodbina MATIJE JEREBA. TEKMA Z BALONI Base^ki *iart zu Gordon-Benettovo tekmo. V nedeljo zjutraj so startali v Baslu pred tisočimi gledalci baloni za Gordon-Benettovo tekmo. Polnjenje 17 balonov je trajalo toliko časa. da se je prvi balon. Kaličevo. Mislili bi, da je po slavi »Zeppelina,' interes za balon odnehal. Če pa pomislimo, da se je v nedeljo spustilo v višavje sedemnajst balonov iz osmih držav ua tekmo, nam bo jasno, da ima balon še zmerom izvestno privlačnost. Od držav, ki so tekmovale, so dale Francija, Švica, Amerika in Nemčija po tri, Poljska po dva, Španija, Belgija in Avstrija po en balon. Basel so izbrali za start te zato, ker so tamkajšnji vetrovi izredno ugodni. Tudi profesor Piccard si je radi zračnih sil izbral Švico za izhodno točko v višine. Pri vsem tem pa ostane taka vožnja še zmerom — pot v neznano. Belgijski pilot, Demuyter, ki je bil že večkrat zmagovalec pri podobnih tekmah, se je izrazil, da bodo topot gnali balone jugozapadni vetrovi iz Basla proti južni Nemčiji, Severni Avstriji, Čehoslovaški, Poljski in eventuelno proti Rusiji. Prva Gordon- Bennettova tekma je bila leta 1900. James Gordon Bennett, navdušen športnik z balonom in avtomobilom, je leto prej ustanovil vsakoletno nagrado za balonsko tekmo. On je bil tudi tisti, ki je Stanleya poslal z veliko ekspedicije v Centralno Afriko, a leta 1879 je opremil polarno ekspedicijo Jeannette . ki pa je pozneje tako žalostno končala. Ta mož je ustanovil nagrado tudi zu letalske tekme. Pogoj za Gordon-Bennettovo nagrado je. da jo šele država, ki to nagrado trikrat zaporedoma dobi. obdrži za zmerom. Leta 1906 je zmagal Atne-r i kanec Lahni, naslednjega tudi, nato pa se je /inaga prenašala z države na državo, a povsod le po enkrat. Po svetovni vojni šele je zmagala Belgija trikrat zapored, tako da je nagrada prešla Prenos ostajikov Bourboncev. Med svetovno vojno so prenesli sarkofage šestih bourbonskih knezov, med njimi je bil tudi zadnji franc. Bourbonec Kari X., iz Kostanjevice pri Gorici na Dunaj, ker je bil kostanjeviški samostan med svetovno vojno v fronl-ni liniji. Začasno so jih sprejeli na Dunaju karme-ličani. Zdaj je samostan na Kostanjevici popravljen, pa bo znova sprejel krste francoskih Bourboncev. Slika nam kaže transport Karla X. v last belgijskega aero-kluba. Leta 1928, je razpisal belgijski kralj točno pod prejšnjimi pogoji novo nagrado, da bi vzpodbudil mlade letalce. To je dobila Amerika, na kar je trgovska zbornica v Detroitu razpisala novo nagrado, ki še danes teče. Nihče seveda ne pomisli, kako velike telesne napore mora prestati tekmovalec, ki po tri dni in noči presedi v košari. Pristanek je prečestokrat težak in je balon čisto odvisen od vetrov. O nekem takem slučaju piše tekmovalec (ki se je tudi letošnje tekme udeležil), Otto Bcrtram. Njegov balon je imel 1. 1928. že takoj v začetim nesrečo. Močni vrtinci so ga vrgli z vso močjo k tlom in bili z njegovo košaro ob drevesa in skale tako dolgo, dokler ni balon ob-visel, se raztrgal in je začel uhajati plin. Razpra-skana iu potolčena letalca nista našla iz zaraslega gozda poti. Ze sta mislila v gozdu prenočevati, ko prideta dva kmeta, ki sta jima pokazala pot v vas. Vrednost takih tekem pa ni le športnega značaja, temveč je zlasti za znanstvo važna. Višinski |x)leti Piccardovi se ne bi mogli vršiti, če ne bi bilo pred njim toliko balonskih preizkušenj. Ravno za raziskovanje meteoroloških pojavov ima balon veliko vlogo. Tudi najmodernejše višinsko letalo ne more nadomestiti balona, ker se balon počasi in mirno dviga ter omogoči človeku s tem nemoteno opazovanje. Strukturo ogromnih oblačnih plasti moremo opazovati tudi v navpični smeri Višinski zračni toki, razširjenje električnih in zvočnih valov — so področja, ki jih ne moremo drugače preiskovati kakor z balonov. Ako so in kaj so ti balonski poleti odkrili z višinskega sveta, bomo šele zvedeli, ko bodo letalci poročali. Gladovni stavkarji Gandhi je gladoval topot sedem dni. Že so •se bali za njegovo življenje, zakaj prva poročila so govorila, da mu že pešajo moči. No, prestal je in zmagal. Gandhi ni več pri tolikih močeh, kot je bil leta 1924., ko je vzdržal post celih 21 dni, da bi ganil Hinde in Muhamedance k spravi, šele ko je oklical voditelj Muhamedancev, Muhamed Ali, spravno konferenco, na kateri se naj bi uredilo vprašanje indijskega volivnega prava, je Gandhi nehal s postom, katerega je mislil že takrat držati do smrti. No, pa Gandhi ni bil prvi in edini, ki je uporabil gladovno stavko v dosego svojih ciljev. Vemo namreč, da je bil že leta 356. škof Evzebij vržen v palestinske ječe. Ker pa se je njegov sovražnik bal. da ne bi Evzebij vsled posta, katerega je trdovratno držal, umrl, kar bi vzbudilo ogorčenje ljudstva, ga je izpustil. — Kralj Edvard III. je zaprl I. 1357. neko žensko, ker so jo osumili umora. Ko pa je zvedel, da se že 40 dni posli, je mislil, da je tu božja roka vmes, pa jo je izpustil. _ V angleških ječah so v 17. stoletju mnogoštevilni kvekerji umrli radi gladovne stavke. Le en slučaj je znan, da je bil kveker po dvaj-setdnevnem postu izpuščen. Tudi v najnovejši zgo-govini so znane take stavke Rudio-predavanje iz 750 m morske globine. Prof. Beebe (desno) in njegov asistent Atis Barton pred kroglo, v kaleri sta se spustila v morje. Ameriški raziskovalec, prof. Viljem Beebe, se je pri otočju Bermudas (kakor smo že poročali) spustil v jekleni krogli na morsko dno, 750 m globoko. Zaradi tega sa imenujejo tudi Piccarda globine«. Pri tej vožnji je opazoval skozi debele steklene šipe izredna življenjska bitja iu je obenem poročal svoja opazovanja skozi mikrofon milijonom ameriškim radio-potdušaicem. Potapljaška krogla ima enako obliko kakor Piccardova stratosferska gondola. Nove žrtve faraonskih grobnic Usoda, ki se je z angleškimi raziskovalci egipčanskih grobov neusmiljeno poigrala, še zmerom ni sila. Še imamo v spominu usodo lorda Carnarvona, ki jo odkril grob faraona Tutankha-mona: pičila ga jc muha in je umrl. Tudi njegovi nasledniki so umrli nenaravne smrti. Med egiptskim ljudstvom živi že stoletja legenda, da sleherni, ki se bo dotaknil z zločinsko roko svetih, prastarih grobov, bo moral umreti strašne smrti. Ta ljudska vera je zadnje dni našla odmev v dveh novih žrtvah. Grobove faraonov so iskali pred nekaj leti v okolici Teb ali ob gornjem Nilu, kjer so imele najstarejše dinastije svoje grobnice. Šele v zadnjem času sta prišla dva Angleža inženir Hess iz Glasgowa in londonski trgovec Duffil na to, da bi tudi po libijski puščavi v neposredni bližini Rdečega morja pogledala za starimi grobovi. Domnevala sta namreč, da leže v tej pokrajini grobnice egiptske dinastije Hykos, li so namreč pred približno 1500 leti pred Kristusom pridrli nad Egipt in več sto let vladali. V letu 1927 sta oba pristala v Aleksandriji, nato pa z letalom poletela v puščavo Attalah, kjer sta s ]>omočjo domačinov začeLi z izkopavanjem grobov. Leto dni sta zaman grebla. Grobnic dinastije Il.vkos ni bilo nikjer. Lansko lelo pa sta zadela na prastaro zlato jamo, katero pa so po znamenjih še stari egiptski faraoni odkrili. Celo leto sta se mučila Hess in Duffil, da bi zlato žilo Predsednik zborovanja Zveze narodov. Na zborovanju Zveze narodov v Ženevi je bil izvoljen za predsednika s 44 proti 6 glasovom grški poslanik Politis. valeč Julij Cezar 705. leta po ustanovitvi Rima. Prihajal je iz Ravene, prekoračil most preko mejne reke H u bi con in korakal proti Rimu, da bo na mesto republike postavil cesarstvo. V tej odločilni uri, ko so ob strani Cezarjevi korakali odločni veterani 10. legije, je izgovoril vojskovodja one znane besede: Alea iacta estl Zgodovina je ta pohod zavila v teačico pravljice. Sodobni zgodovinar Suetonius poroča, da Cezarjeva vojska ni korakala po cesti Riginia, ki danes kot elegantna avtomobilska cesta veže Rimini z Raveno, marveč da je šel po stranski poti, ki se konča na cesti Emilia pri mestu Compitum. Compitum je bil takrat rimski center. Njegova cerkev ima še danes rimske stebre in marmorne ostanke. Tam je baje Cezar razprostrl šatorišče, predno je prekoračil Rubicon. Mesto Savi gnano di Romaqua je zdaj poslalo državnim oblastem ponudbo, da bi se imenovalo poslej Savignano al Rubicone. Mussolini hoče pač vse, kar je starega, vzbudili in današnjo Italijo čim bolj približati velikemu rimskemu imperiju — pa le v brutalnih osvajanjih, nikakor pa ne v kulturi... Gospa pokaže obiskovalcu sliko, ki jo jc predstavljala še kot majhno deklico: »Taka sem bila pred dvajsetimi leti.« izkopala. Pred nekaj dnevi pa nenada zboli inženir lless, bile so lo čudne bolečine: ni mogel ne jesti ne spati iii je postal končno pravi okostnjak. Njegov zvesti prijatelj Duffil je skrbel zanj, kolikor je mogel in mu svetoval, da bi za nekaj časa prenehal z delom: ta čas bi on pohitel k nekemu profesorju za medicino v Londonu in ga vprašal za svet. Toda Hess ni pristal na to, saj je bil vendar pred končnim uspehom, katerega naj zdaj pusti?! Njegovo stanje pa se je slabšalo iz dneva v dan in pred nekaj dnevi je umrl v naročju svojega prijatelja. — Duffil je bil nnd smrljo llesso-vo tako zdvojen, da se je cele dni branil pokopati prijateljevo truplo. Sedel je tih in smrtno-bled ob truplu in strmel v bledi obraz dragega mrliča. Ko pa je končno začelo truplo širiti neznosen duh po okolici, so ga prisilili domačini, da je pristal na pogreb. Nekaj minul za tem, ko je poslednje prgišče pesti padlo na sveži grob, so domačini-pogrebci zaslišali strel. Deset korakov od groba si je Duffil pognal kroglo v sence. Angleška vlada bo oba raziskovalca prepeljala domov in ju na domačih tleh pokopala. — Legenda o maščevanju duhov, ki si ne puste jemati pokoja, se torej nadaljuje. Vendar prihajajo zmerom novi raziskovalci, nekateri radi zgodovinske resnice, drugi radi gole časti. In vsaj prvini naj duhovi prizauesol Knjiga o Eskimih Velik uspeh je to leto dosegla knjiga češkoslovaškega avtorja v Ameriki, katero je ne\vyorSki literarni klub izbral za najboljšo knjigo, kar jih je izšlo meseca julija. To je delo Čeha Jana VVelzla, ki je preživel 30 let na Alaski in v severni Sibiriji, kjer je poslal celo načelnik nekega eskimskega plemena. Napisal jo je po svojem povralktt na Češkoslovaško, a v njej je razkril svoje spomine: »Trideset lel na zlatem severu;. Ta knjiga je prevedena že skoraj na vse jezike, tudi na japonski in esperanto. V Ne\vyorku je prejel avtor za knjigo 10.000 dolarjev nagrade. Prva nemška obrambna klet. Mesto LOheck je zgradilo klet, kjer se ljudje lahko skrijejo pred plinom in bombami. Na tem mestu je prostora za 30 ljudi. Proti bombam je zavarovana klet tu
  • I do enega leta se da ugotoviti, katere mišice bodo ostale vedno hrome. 5. Sledi končni stadij. Mišice, ki so stalno hrome in so no gibljejo, so posuSe in ntrofirnjo. Vsled tega nastopijo težke detorniiranosti tele-a, ki so dajo odstraniti aii vsaj zboljšati samo s pomočjo kirurga-ortopeda. Poleg te tipične oblike nnslopa otroška paraliza tudi v raznih drugih oblkah. Od teli je posebno [togosla lahka abortivna oblika, pri kateri se potek bolezni s prvini stadijem splošnih znakov konča in bolnik ozdravi. Umevno je, dn je lake slučaje bolezni, posebno, ako so posamezni, zelo težko ugotoviti. Ztlra vljenje. Pri vsakem sumu na otroško paralizo je potrebno čimprej poklicali zdravnika. Važno je zgodaj ugotoviti bolezen, dn se lahko začne s terapijo že v predparnlitični dobi. Tu se z dobrim uspehom uporablja rekonvalescentni serum nli pn kri odraslih. V paraliličnent stadiju je serum brez koristi. Poskrbi naj se, du bo bolnik imel popoln duševni in telesni mir. Bolnik z ohromelostjo spada v posteljo in naj leži vodoravno na hrbtu. Pod križ naj se mu da mala blazina, zato pa naj bo zglavje čisto ravno. Vse ostalo zdravljenje bo odredi! zdravnik. Pomniti je, da se s pravilno nego o pravem Času dajo preprečiti marsikatere defnrmiranosti in komplikacije. Preprečevanje širjenja infekcije. 1. Bolnika je treba odileliti (izolirati) od zdravili oseb in najbolj pametno poslati ga na infekcijski oddelek bližnje bolnišnice, kjer bo deležen že v samem začetku bolezni pravilnega zdravljenja in nege. Ako ostane doma, gn ie trebit izolirati vsaj 6—8 tednov. 2. Prav tnko se priporoča v okolici bolnika izolirati 10—14 dni vse osebe, ki so sumljive, da imajo ali so nedavno prebolele abortivno obliko bolezni. 3. Ker bolnik in klicenosci izločajo povzročitelje. zato je potrebno, da se vsaj za časa akutnega stadija vrši dezinfekcija sluzi nosn in grla in ostalih izločemn bolnika (blata, urina, izbljuvka itd.), kakor tudi vseli predmetov, ki pridejo s tem v slik, posebno perila. 4. Osebam, ki imajo poslu okrog bolnikov, se priporoča nositi na obrazu platneno masko, ki preprečuje infekcijo nosne in ustne sluznice. Po stiku z bolnikom je seveda potrebno razkužili roke. 5. Otroci iz hiš, kjer se nahajn bolnik, nc bi smeli obiskovali šole ves čas, dokler se bolnik nahaja domu. Ako je poslan v bolnišnico, pa vsaj 14 dni. 0. Splošne-mere: Vsakdo naj se varuje prehla-jonja in Želodčno-črevesnih katarjev, ker to pripravlja pot infekciji. Ne priporoča so uporabljati preventivno dezinfekcijska sredstva za nos, kor zdrava nosna sluznica predstnvljn ie sama po sebi pri rod no zaščito, ki so pa z dezinfekcijo Inhko zmanjša nli celo uniči. 7. V slučaju epidemije se morajo seveda omejiti vsa nepotrebna zbiranja ljudi, eventuelno zapreti šole, kjer so se pojavili slučaji, in sploh pod-vzeli vse druge mere, dn se bolezen čimprej omeji. Poizvedovanja Našel se je blok voznih listkov elcklr. ceslnc železnice. Dobi se v upravi »Slovencu«. V malih oglasih velja vsoka beseda Din i-—; ženitovanjski oglasi Din 2—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo lakoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa eno-kolonska, 3 mm visoka pelilna vrstica po Din 250. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. Fant poštene kmečke družine, vajen konj in vsega kmetijskega dela, želi kako zaposlitev takoj ali pozneje. Vprašati pri bratu: A. Z., Grajska planota 1, 56. (a) 1 (IIITI S j ■ kAAAnA UU/I )oaoDe Pletilje in šivilje sprejme takoj tovarna pletenin J. Kušlan, Kranj. (h) Čevljar, pomočnika mlajšega, za mešano delo takoj sprejme A. Juntes, Dunajska 15, dvorišče, (b) mm\ Fant 15 let star, pošten, se želi izučiti kovaške ali ključavničarske obrti. - Ceni-ponudbe pod zn. »Kovač« 14.030 na upravo. (v) j > & is5&?®£ "i v"';-' ippiv -'fe-.i ... - .i'' ■ ,-' V; v. .'.; to A-. <.«.'- v JiV UGStlaES Vsaka bfscda I Din ODDAJO: Tri lokale za delavnico ali skladišče oddam v mestu. - Naslov v upravi »Slovenca« pod 14.064. (n) Ga. Orthaberjeva sprejme še nekaj otrok za dopoldanski pouk nemščine. Gosposvetska 12, dvorišče. 10—12; 14—20. Istotam vodijo kompe-tentne moči tečaje francoščine, nemščine, angleščine za odrasle. (u) °jJ Kuharski tečaji ob nedeljah dopoldne in ob delavnikih popoldne na Krekovi gospodinjski šoli Zg. Šiška, se pričnu prvi teden v oktobru. Vpisovanje 1. in 2. okt. Pojasnila daje upraviteljevo šole. (u) Oblastv. koncesijonirana šoferska šola J. Gaberščik bivši komisar za Šoferske izpite Liubliana Dunajska c 31 Prihodnji redni tečai se prične 1. oktobra. Vpisovanje na Krekovi gospodinjski šoli v Zg. Šiški, Ljubljana, bo 1. in 2. oktobra t. 1. Pouk se prične dne 3. oktobra. Mesečnina za vso oskrbo in prvovrstno hrano 800 Din; s pripro-sto hrano in vso oskrbo 600 Din. Zunanje plačajo mesečno 450 Din. Prospekti za gospodinjsko šolo in za kuharske tečaje se dobe brezplačno pri upraviteljstvu šole. u i/Oi/ertaj« Kdor i či> strojepisko, kdor hoče kai vzeti v najem ali dati v najem, kupiti ali prodati, posoditi, zamenjati ali sprejeti koča v službo, najde vse, kar išče, z malimi oglasi v »Slovencu«! Miklošičeva 7/11. (vogalna vrata). Predavatelji z višjo strokovno izobrazbo vodijo tečaje francoščine, angleščine, nemščine in ruščine. — Uspeh zajamčen. Prijave: 10—12, 18—20. (u) Vsaka beseda 1 Din Dijaka sprejmem na stanovanje. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 11.035. (D) IŠČEJO: 400 Din plačam za enosobno stanovanje s pritiklinami v strogem centru. Ponudbe pod »Dve priletni gospe « na upravo »Slovenca«, (c ODDAJO: Trisobno stanovanje s kopalnico oddam 1. novembra. Dunajska c. 99. č Dvosobno stanovanje krasno — ter opremljena soba se ugodno odda. — Einšpilerjeva 25. (č) Dve mesečni sobi opremljeni, se oddasta. -Mirje, Lepi pot 18. (s) Lepa soba novo opremljena, poseben vhod, elektrika, parket, kopalnica, pranje perila, zajutrek s hrano ali brez, se poceni odda 2 boljšima osebama. - Poizve se pri Stani Avsenak, Emon-ska cesta 2. (s) Mala sobica se poceni odda. Kersnikova 5 II., levo (ulica poleg Slamiča) (sj Soba z elektriko se odda solidnemu gospodu Poljanska cesta 31 I. (s) Opremljeno sobo v novi palači pri glavnem kolodvoru oddam gospodu. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14.049. (s) flllDBDRISIBII Čitajte in širite »Slovenca«! BC3QIBBS33BaBI Vsaka beseda I Din 100.000 Din posojila dam na trgovsko hišo. Kupim tudi hišo. — Ponudbe pod »Gotovina« št. 14.061 na upravo »Slovenca«. (d) 100.000 Din posojila išče za takoj solidno industrijsko podjetje, proti popolnoma sigurni garanciji. Plača dobre obresti. Ponudbe pod »Industrija 1923« št. 14.025 na upravo »Slovenca«. (d) Kdo posodi za štiri mesece 5000 Din. 15% obresti in garancija, dam mu zastopstvo Dravska. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Takoj -resen« št. 11.063. (d) Za prevzem posestva v Južni Srbiji iščem kom-panjona ali gospodinjo s 15—20.000 Din. - Pogoji zelo ugodni. Ponudbe pod »Srbija« 14.065 na upravo »Slovenca«.' (d) rrrrm Vsaka besed« 1 Din Loterija za pomoč brezposelnim. Žrebanje loterije za pomoč brezposelnim z velikim številom dragocenih dobitkov se vrši nepreklicno 12. oktobra 1932. Vse osebe, ki imajo srečke še v razprodaji, naj intenzivno delajo na tem, da jih prodajo ter do 7. oktobra t. 1. pošljejo administraciji Loterije, Beograd, Kosmajska 53, denar za prodane srečke, a neprodane vrnejo. Jugoslo-vensko društvo za čuvanje narodnog zdravlja. (r) I Pohištvo I Vsaka beseda t Din Orehova spalnica popolnoma nova, poceni naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« 14.033. (š) Posestva Vsakn beseda I Din Droben oglas v »Slovencu« posestvo ti hitro proda; če že ne z gotovim denarjem pač kupca ti s knjiitco da. Nova hiša štiristanovanjska, ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« 14.032. (p) Gostilno, mesarijo in nekaj posestva pri farni cerkvi proda za 100.000 Din Zagorska, Maribor -Frančiškanska ul. 21. (p) Enonadstropno hišo z vrtom in ca. 2000 m gozda proda Franjo Gerk-man, Laško. (p) Vsnkn beseda I Din Bukova drva kupujemo večje in manjše množine. Ponudbe posebej za prvo, drugo in tretjo vrsto na »Korotan« i Munzer, Zagreb, Maksi-mirska 117. (k) Jabolka kanadke, zlate parmene, kupimo po najvišji dnevni ceni. - Vprašati v restavraciji Roža«, Maribor, Koroška cesta 3. (k) + Brez posebnega obvestila Po dolgi in mučni bolezni nam je danes umrl naš dobri, i brat Milan Mencinger gimnazijski profesor v pokoju Pogreb bo v petek 30. septembra ob 16 na domače pokopališče v Krškem. Prosi se tihega sožalja. Krško-Ljubljana, dne 28. septembra 1932. i Bratje: JANKO, ANTON in LEON. Vsakovrstno 8eni»n!e oo najvišjih oenab CFRNE. iiivslir Liubliana \V« "»11 r 'i-e it. 3. Vsak* beseda I Din Mehaniki, pozor! Nudimo Vam na znižane cene rezervnih delov Renault avtomobilov še 15 odstotkov popusta Prodaja le Zastopstvo »Renault«, Cesta na Rožnik št. 19. (I) Naprodaj dva nova levoročna čevljarska stroja, posamezno 3000 Din. - Alojz Ussar, Maribor, Trg Svobode 2. Cvetje v najhujši zimi boste imeli, ako naročite že sedaj gomolje hiacint, katere nudi tv. Sever & Komp., Ljubljana. Zahtevajte cenik! (1) 115 Din 1 m'1 žaganih bukovih drv, prvovrstnih, franko hiša, nudi Velepič, Sv. Jerneja cesta 25. Telefon 27-08. (t II« Vsaka besedn 1 Din Volna, svila, bombaž stalno v bogati izbiri v vseh vrstah, za strojno pletenje in ročna dela po najnižjih cenah pri tvrdki Kari Prelog, Liubliana — Židovska ul in Stari trg. Nogavice, rokavice, robce, perilo, torbice, kravate nizke cene. samo pri PETELINC-u Ljubljana, ob vodi blizu Prešernovega spomenika. Ia bos. suhe češplje vreče po 50 kg 195 Din. Češpljeva marmelada, pa-sirana, zaboj 10 kg 70 Din franko vsaka pošta in postaja, razpošilja G. Drech-sler, Tuzla. (1) Konfekcija — moda! Najcenejši nakup. Anton Presker, Sv. Petra cesta št. 14. Liubliana. II) Breskve prima po 2.50 Din kg razpošilja vsako množino Postržin, Krško. (1) IH Portugalko prvovrstno, toči gostilna pri »Jerneju« — Rozman, Sv. Petra cesta. (t) Trboueljsfti premog, suha drva, angleški koks dobavlja na dom KURIVO d. z o. z. Dunajska cesta št. 33 Teleton 34 34 Tvrdka A. VOLK l lotiljonn, Re«l)e»* cent« 24. nudi uaicroeje rs t vrste nSenično mokn in draere mlevfke izdelke. Zahtevajte cenik! + V svojem in v imenu ostalih sorodnikov naznanjamo, da je naš blagi oče, gospod _ v Ivan Sfeerff višji sodni svetnik v pokoju dne 27. septembra 1932 v Novem mestu umrl. Pogreb bo v četrtek, dne 29. septembra ob pol 4 popoldne od domače hiše v Kandiji na pokopališče v Šmihelu. Sv. maša zadušnica bo 30. septembra ob 7 zjutraj v šmihelski župni cerkvi. Novo mesto, dne 28. septembra 1932, Milan, Ivan, Stanko, sinovi. Lorna Doone Roman iz Exmoora 34 Večkrat bi ji bil rad to omenil in jo posvaril pred Tomom Faggusom, loda sam nisem vedel, kako naj bi pričel, da ne bi razrahljal najinega prijateljstva. Vedel sem, da moje besede ne bodo nič zalegle, če se je že odločila, temveč da jo bodo zgolj žalostile. Pri tem mi je prihajal na misel stari rek kotel se vsaja nad loncema, in Anka bi nemara res smatrala svojo ljubezen za nedolžnejšo od moje. Saj je Tom Faggus tedaj živel povsem mirno in pošteno in se je ukvarjal s svojim nepoštenim poslom samo izjemoma, kadar je bil iz tega ali onega vzroka v to prisiljen. Menda mi ni treba omenjati, da sem se ves ta počasni mesec vsaj enkrat na dan in dvakrat na nedeljo skrbno razgledovanj, da bi dobil kak znak od Lorne. Od tega me ni zadrževala ne skrb za polje in živino, ne oziri do matere ali sestre. Srce mi je s (bab) mas isfnN 'o^za; trt oupn.i} ouB|sa.td9ii o[iq težkimi koraki po dolini ali ob kristalnočisti reki. najsi sem gledal janjčke v ovčarni ali žrebeta na pobočju, bodisi da sem se v potu obraza Irudil na njivi ali na polju, ko se je dvigalo solnce izza zlalo-ineglenih slemen, od zore do poznega večera, ko sem si hladil znojno čelo, podnevi in ponoči, pri delu in v snu mi je ležala misel nanjo ko mora na prsih in nisem se mogel iznebiti sladkega strahu. Drugi so se veselili krasne pomladi, drugi so ,.rli pred seboj dobro letino, zame pa ni bilo niti enega žarka upanja, niti ene oživljajoče kapljice ■iade; nobena lahna sapica ni zavela, da bi odnesla uvelo listje, ki se je osipalo na pomlad mojega Tri in dvajseto poglavje. Kraljevsko povabilo. Dasi sem imel po navadi večjidel izboren tek za jed in me ni bilo treba nikoli siliti k skledi, sem se v času. ki o njem govorim, komaj enkrat na dan pošteno najedel. Mati je spričo tega obupavala in je hotela že poslati po zdravnika v Porlock. kamor je dvakrat na teden prihajal. Anka je morala ves svoj čas žrtvovati kuhi, a Lizika, ki je imela zelo sladek glas, mi je popevala pesemce, da bi me razvedrila. Meni je pa vest govorila, da ima še najbolj prav stara Betty, ki se je vedno rada sklicevala na pregovore: »Glad je z medom stric;- ali lakota ne izbira? itd. Toda mati je bila drugačnega mnenja. Povabila je celo soseda Snovvea in njegove tri hčerke na kolač in pivo. Mene je silno jezilo, da sem moral radi njih ostati ves večer doma, namesto da bi šel opre-zovat za Lorno. V svoji nejevolji sem se tako daleč spozabil, da sem ga vprašal, čemu ni popravil lesenega omrežja na razvodju, kjer teče reka Lynn z našega sveta na njegovega, kar je bila njegova dolžnost. On me je pa samo zviška pogledal in opomnil: »Sejmari se na semanji dan, dečko.. Toda še neko zadevico sem moral rešili s sosedom Miklavžem. Ljudje so namreč že dalj časa šuš-Ijali, da gleda preveč prijazno mojo mater. Razen tega je nekam sumljivo govoril o naših čebelah in racah, pa o strti pogačici našega vola. Ko sem potemtakem posvetil njegovim trem gospodičnam « hlevsko svetilko domov in se je hotel sosed posloviti od mene, sem ga malo zadržal, du bi se pomenil z njim o zadevi, ki o njej vpričo svoje matere nisem hotel govoriti. »Z veseljem, sinko/ se je odzval nadvse uslužno, kajti najbrž je mislil, dn ga nameravam vprašati za njegovo Sally. Ne sinete mi zameriti, sosed Miklavž.« sem pričel nekam nerodno, kar vam boni sedaj ]kj-vedal.« •Zameriti lebi, dečko! Ne. lega pa ne. Preoolgo se že poznava. In tvoj oče mi je bil najboljši prijatelj. Nikomur ni storil nič žalega, nikogar ni raz-žalil z neprijazno besedo. Zmerom je govoril odkrito in pošteno. Oh, nikoli več ga ne bom videl. Slednji kup gnoja je znal ceniti ko nihče v naši deželi.' Lepo od vas, sosed, da govorite tako o njem. Tudi jaz bi mu bil rad podoben, zato bom sedajle govoril odkrito kakor on. No. prav, prav. To bo zadostovalo za uvo' Hotel sem vam samo reči, da ne Irpim vaše prevelike prijaznosti do moje matere. Prevelike prijaznosti do tvoje matere, dečko?« je vzkliknil kmet Snove tako začudeno, ka da bi bilo to popolnoma nemogoče. No. kdo jo pa zakrivil kaj takega?« Vi pač najbolje veste. kdo, sosed! Dobro, dobro! Kaj si današnja mladina vse ne umišlja! Po mojem mnenju bi morala o tem soditi tvoja mati sama. llvala ti, dečko, ne polrebu|eni tvoje svetilke. Bom že sam našel pol do svojih vrat.« S temi besedami mi je pred noeoni zaprl duri, ne da bi mi ponudil čašico sadjevca. Ko smo se drugi dan popoldne vrnili z dela. sem moral sam popazili na konje, kajti ua Johna Fryja, ki je imel tako številno družino, se nisem mogel zanesti. Ko sem baš dejal sam pri sebi, da bo čez pet dni konec dolgega meseca in bom lahko zopet obiskal Lorno, jo je zavil od pregazišča Lynna proti nam neki jezdec. Ker sem mahoma sprevidel, da ni Tom Faggus, se nisem več brigal zanj. Tujec je obstal s konjem pred vrati našega dvorišča, se zravnal v sedlu in pričel klicali, mahajoč po zraku z neko belo stvarjo: V imenu kralja! V imenu našega gospoda kralja! Pridi semkaj, li kmečki butelj, sicer boš kaznovan z globo in zaporom.' v To »>' ni nič prijetno zvenelo, vendarle sem se počasi odpravil proti njemu. Kmetija Plover Barrovvs!« je zakričal. Mof Bog. kako sem truden. Ali res ni nikjer v naši gro^ fiji te preklicane kmetije? Dvajset milj sem že pre- ' potoval, pa mi pravijo vsake pol milje: ša malo naprej ali pa takoj za prvim ovinkom. Ce mi boš (udi ti tako povedal, te denem iz kože, to se pravi, o«ir! bi te. da nisi trikrat večji od mene.« Gospod,< sem odvrnil, »ta trud si lahko prihranile. To je kmetija Plover Barrovvs. Dobrodošli. Koštrunove ledvice boste dobili zn večerjo in svežo pivo i/, vrčka. Toda čemu mislite tako slabo o nas? Zakaj nas tako grdo preklinjate?« Ne, nič slabega ne mislim/ je odvrnil jezdec, koštrunove ledvice imam zelo rad, če le niso prismojene. Ze deset dni sedim na sedlu, pa nisem še nič toplega zaužil. Kakor hilro zvedo ljudje, dn prihajam v kraljevem imenu, mi postrežejo z najslabšim, kar imajo. Vse od Londona se je podil pred menoj na črni kobili neki nepridiprav, ki je vse krivilo hrbel pred njim. Tri milje je predirjal na eno mojo in mi pred nosom požrl slednji dobri prigrizek. Nedvomno bi me bil ludi oropal, če bi se mu bilo vredno zdelo. Zlomek je pač zaslužil, da bi ga obesili.« Sobno slikarstvo Albert Spe!etid LJubljana, Emonska cest?. š\ 25 Vzorci na vpogled. • Cene konkurenčne v» iimiitiu Zli Jucoslovansko tiskarno v Llublianl: Karel Cefc. Izdajatelj: Ivan Kako»oc. U'«dnik: Franc Kreinžar. Ob 100 letnici velikega požara v Kranju Dne 25. sepl. t832 je pogorelo vse Savsko predmestje Kranj, 28. septembra. Nebeški priprošnjik sv. Florijan, katerega ime vpletamo v molitev s prošnjo, naj nas obvaruje časnega in večnega ognja, je Kranju močno naklonjen. S svojim mečem brani in varuje mesto pred hudimi in strašnimi požari. V resnici Kranja že do'sa leta nazaj ni zadela večja ognjena nesreča, ki bi upepeiila del mesta, ali sploh stanovanjske hiše. Nedvomno, da ima svoje zasluge tudi marljiva in številna kranjska gasilska armada, ki je danes moderno opremljena in pripravljena za vsak slučaj — S svojim zaščitnikom sv. Florijanom skupaj čuvajo gasilci mesto pred požari. V preteklih stoletjih pa Kranj ni bil vedno tako srečen. Preninogokrat je v mestu nastal silen požar, katerega nenasitni plen je včasih postalo celo mesto ali pa vsaj tlel. Ob takih prilikah je pogorelo kar po par sto hiš in (udi človeške žrtve so bile večkrat številne. Zalo je upravičen in razumljiv strah pred ognjem, ki je včasih lesene hiše, ki so se tiščale tesno skupaj, kar požiral in je bilo težko oleti le golo življenje. — Pri današnji zidavi hiš in spričo varnostnih priprav je danes tak požar nemogoč. Kra.ij pa je bil včasih malo ozko mestece, tesno stisnjeno in vklenjeno med mestno zidovje. — Kadar je gorelo celo mesto, je bilo težko ne samo riti iz gorečih hiš, marveč celo iz gorečega mesta, ker je dobro utrjeno mesto imelo le malo izhodov. Tako je 11. pr. 1. 1811 ob tisteir strašnem požaru beguncem iz mesta dobro koristila ravno prejšnje lclo popravljena peš pot s Pungrata po bregu do mlina v Laihu in do pašnika Gmajna, ki je še danes ohranjena. V mestu Kranju je bilo na prostoru, ki se je nahajal v obzidju včasih innogo več hiš, kot danes, ker pogorelih hiš niso obnavljali, ampak so pustili vrtove. Lahko si je predočiti strašne prizore, ki so se tesno skupaj držale, kadar je ognjeno niorjt poplavilo mesto in se je med gorečimi zublji dvigal proti nebu obupen krik, jok in stok. Hiše so se vnemale in gorele kot slama, vse mesto pa je bilo zavito v ognjene zublje iti oblake dima, ki je segal do neba. Ciroza in trepet sta takrat polnila mesto, in zdelo se je„ da se je odprl vulkan, ki bruha ogenj, dim in smrad, ter seje smrt vsepovsod. Tedaj ni šlo za rešitev imetja, ampak za rešitev življenja. Po gorečih hišah so 'umirali in se zvijali nesrečniki, ki so zapadli ognju, mukala in tulila je živina, gasili ni bilo mogoče veliko in skozi mestna vrata so se vsipali roji nesrečnikov, ki so hiteli iz gorečega mesta, iz ognjene Sodome in Gomore. Pod vtisom takih nesreč in nezgod se je ljudstvo rado zatekalo in prosilo po-nioč iz neba, bilo je verno in boguvdano bolj kot danes. Kranjski požari v zgodovini večji del niso pozabljeni. Marljivi in zaslužni kranjski zgodovinar pok. dekan Anton Koblar piše v svojih odlomkih o kranjski zgodovini pod naslovom: Požari v Kranju« tole: Hudi jiožari so zelo izpreminjali lice mesta In obeh predmestij Kranja. Meseca avg. 1. 166S jc pogorelo v mestu 53 hiš jx>polnoma in 8 hiš napol, 4 hiše so pa podrli, ko so požar lokalizirali. Ogenj je nastal v stanovanju Otilija Offredija, ritmojstra pri polku Gonzage, stanujočega v Kunsteljnovi hiši. ! Naredili so po požaru Kranjci vpričo župnika j Ivana Mihaela Terrija zaobljubo, da bodo imeli I vsako leto v nedeljo jio jjrazniku sv. Lovrenca v ! čast sv. Florijanu po mestu procesijo s sv. Rešujim 'I elesom in dodano j>rošnjo, da bi bili v prihodnje : obvarovani take nesreče. Procesija pa je bila Cez j 4 leta prepovedana, ker nso zanjo škofijstva pro-j sili dovoljenja. One 20. avg. 1. 1740 jiopoldne ob 4 je pokonci najstrašnejši požar mesto Kranj. Zgorelo je 290 hiš in 20 pristav ter 20 oseb, ki so bile stare od j 12—70 let. Vse mrliče so zakopali na pokopališču sv. Kocijana. Zgorel je tudi mestni arhiv z listinami in izvirnimi mestnimi svoboščinami. Imamo j .lepe stare listine, a jih nikomur ne pokažemo,« so rekli Kranjci Valvasorju. Da bi bili le prav storili, ako bi jih bili pokazali, bi bila vsaj njih vse-1 bina rešena za zgodovino. L. 1783 so Kranjci prosili cesarja, naj jim da napraviti iz državnega arhiva prepise starih mestnih svoboščin. Dobili so nekoliko prepisov iz raznih arhivov. Zgoraj je bilo omenjeno, da je 1.1740 zgorelo 290 hiš. Bilo je pač mnogo hiš še lesenih, ki so vsled požara popolnoma izginile. Na njihovem mestu so meščani naj>ravili vrtičke, število hiš je bilo po požaru tako zmanjšano, da je I. 1758 mesto s predmestjem vred imelo samo 201 hišo. Dne 18. maja I. 1811 |i0|D0ldne oh pol 2 ie nastal jKižar, ki je v dveh urah vpepelil mesto z va-f.ema Huje in Klanec. Zgorelo je 184 hiš. Ostala je samo cerkev v Pungertu s sosednjimi hišami, potem Savsko predmestje in grad Francoski inlcn-daut Baselli je dal ocenili škodo, ki je znašala 300.000 frankov in je ukazal nabirati milodare. Francoski cesar je daroval 24.000 frankov. Nabiralo se je tudi po cerkvah. L. 1S32, dne 25. sept. ob 9 zvečer ie pa po/ar r.okončal 26 hiš in II gospodarskih poslopij v Savskem predmestju, ki je bilo poprej |x>žao navadi vdove s svojim edinceni. Prav nasprotno: mati jioslopa s svojim olrokoin tako, kakor more le najbolj Irdo-srčna mačeha postopali z omrzenim pastorkom, čez dan mati sinčka zapira v drvarnico, kjer živi ob kruhu iu vodi, za vsak najmanjši prestopek — | *iccr pa nili prestopka ni treba — je sinček kruto t tepon. Sosedje so se že dostikrat zgražali nad tem I postopanjem in .so opozorili tudi že oblasti. Pri-šle so celo komisije, pisali so se celo akti — ostalo pa je pri obojem. Ta nesrečni otrok je v sobolo od doma pobegnil. Pripetila se mu je nova nesreča: šel je iz šole in videl, kako se njegovi tovariši razposajeno obešajo na voz, ki je peljal jio cesti. Nekaj , te otroške razposajenosti si je zaželel ludi la de-l ček. Obesil se je še on na voz in ko je voznik , potegnil, so vsi malčki srečno poskakali z voza, i le temu ubožčku, se je suknjiča zapletla med lojlr-nice in obvisela. Otroci so kričali vozniku, naj | ustavi voz, toda voznik jih ni razumel in je po-I gnal konja v dir. Malček je prijokal k svoji materi brez suknjiča. Vedel je. kaj gn čaka, toda ! najhujše njegovo pričakovanje, ki bi ga bil pri-) pravljen še prenesti, je bilo preseženo. Na ubožčka sta se spravili mati in njena seslra. Tepli sta ga na vso moč in nista gledali, kam je padlo. Tedaj se je deček uprl — bilo jo morda prvič, da se je uprl materi. Iztrgal se ji je iz rok in stekel po cesti. Ob žensk sta tekli za njim in kričali: »Primile ga. ušel je! Primite gaU Nihče od ljudi ni bolel ustavili dečka. Nili stražnik ne, ki jo prišel mimo. Najbrže je uganil, kaj se je zgodilo in je spoznal obe ženski. Deček je tekel brez sape, tekel, tekel, še vedno, ko sla ga obe ženski prenehali že davno zasledovati, tekel, kakor bi ga preganjala divja zver. Prvi kraj, kjer se je zasopel ustavil, je bila cerkev v Rudniku. Tedaj je bilo v cerkvi ravno več ljudi in deček je ljudi prosil, naj bi mu dovolili — v cerkvi prenočiti. Ljudje so ga začudeno pogledali: -Kaj se nič ne bojiš strahov, da hočeš spati po noči v cerkvi?« Malih otrok je namreč ponavadi že v lemi vedno strah. ka,| šele v cerkvi. Ali nas malček jo bil vajen že drugih strahot. Dejal je: .Prav nič. samo pustite me, da se naspini v klopi!' Za dečka se je pričel zanimali rudniški gospod župnik, ki je že vedel nekaj o tem dečku. Dobrosrčno je dečka povabil k sebi in mu dal večerjo. Polom ga je pa kar pridržal. Deček se je izkazal ludi hvaležnega. Kakor je pravil g. župnik v Ljubljani, uboga deček na vsak mig, se zn vsako stvar vljudno zahvali, je lih in plah. pa odkrit. Le ko mu je g. župnik dejal: -Z menoj greš v Ljubljano!« se je deček pričel ujiirali in braniti. Stokajo je prosil: >Ne! Ne! Vprašali so ga: Kaj nimaš nič rad svoje matere??- Deček je odgovoril: »Vla-ter i-mani že rad, sa-mo, sa-mo — — — o-na me nima! Bratrančke rada poboža. mene pa nima rada!« Deček, ki pogreša ljubezni svoje matere, se je vsem zasmilil. G. župnik je odšel na okrajno sodišče v Ljubljano. da hi lam dosegel kaj za dečka. Dejali so mu, naj se obrne na socialni urad. Na socialnem uradu pa so ga prosili: >Gospod župnik, kar vi obdržite dečka! Kar bosle imeli stroškov, vam povrnemo, dokler ga ne spravimo v kakšen zavod!« Župnik pa je odvrnil: Pri nas bo pri skledi še vedno za enega dečka žlica, ne bo se poznalo, kar bo snedel. Kar mislite dati za tega dečka, dokler je pri meni, dajte kakšnemu drugemu otroku. Vem, da jih je v Ljubljani dovolj potrebnih.« Tnko je deček ostal pri rudniškem k. župniku. Župnik, ki je tudi katehet, ga je pomešal med svoje učence v rudniški Soli. Tako hodi deček sedaj s svojimi sovrstniki na Rudniku v šolo, za drugo mu skrbi g. župnik. Kako dolgo bo trajalo to. nihče ne ve, zakaj morda zna mali izposlovati, da se deček vrne k njej. To pa je edini slrah. edina velika skrb, ki jo ima sedaj ubožček na Rudniku. Slomšek in duhovniki »Dne 24. septembra 1. 1837 je bila nedelja. Na željo g. župnika je imel Slomšek prvo sv. opravilo na Ponikvi. Ko je stopil na prižnico, so vpraševali ljudje: Kdo je ta'? (Košar.) To vprašanje je danes še bolj upravičeno. Slomškova osebnost je tako vsestranska, da je spominske, razpravice ne morejo prikazali v ce-loli. Naj podani drobce morda o najiskrenejšem razmerju, ki je bilo med Slomškom in njegovimi duhovniki. Čudovito je škof Slomšek ljubil svoje duhovnike. Kol goreč apostol jih je imel za svoje najboljše pomočnike. Duhovski naraščaj je v veliki meri vzgajal sam in jim bogalo deiil od svojega srca in duhn. Poznal je dobro obojno bridkost, ki je kol Damoklejev meč visela tedaj nad slovenskimi duhovniki. Prvo je bil jožefinizeni in febro-inizem, ki je cvetel v avstrijskih osrednjih semeniščih in je grozil z uradnim vmešavanjem države v cerkvene zadeve uničiti vse versko življenje med ljudstvom. Drugo pa je bil šolski sistem gerniani-f.acije, ki je slovenskemu šolarčku v prvem razredu vsiljeval islo nemško slovnico, kakor nemškemu v Gradcu. Učitelji so bili mučitelji sloven-•ke mladine...« Obojno je odstranil genialni duh katoliško-nnrodnega voditelja A. M. Slomška v lelih 1830 do 1862. Kot deček je doživljal ob svoji materi besedo n zgled, kako naj spoštuje duhovnika; ob Ijubezni-polui skrbi kaplana Prašnikarja je zazrl v njem vzor duhovnika; kot bogoslovec pa se je poglabljal v sv. pismo In spise sv. očelov in zajel je ve-kovili lik Kristusa velikega duhovnika in dognal je svojo duhovniško nalogo in rastlo in kipelo je v njem: toliko si, kolikor delni zn Dnpn in :n srn/ nnrod. Njegovo škofovsko geslo jo bilo: -Vse v slavo božjo in za blagor duš.« Mali šolarček, ki pridiguje tovarišem pri podružnici sv. Ožbolta, očituje bodočega besednika svojega teptanega naroda. Mladi bogoslovec že poučuje tovariše v slovenščini, kot spirilual v Celovcu ustanovi učne tečaje za slovenščino tudi za lajike; skupno prevajajo povesti i. dr. na slovenski jezik. Njegov smoter je: vzgojiti za slovensko ljudstvo slovenske duhovnike. Na lastne stroške izda prvo masno knjigo v 4000 izvodih; izpod njegovega peresa rastejo rokopisi, za katere se založniki kmalu že trgajo. Rastel je tudi krog duhovnikov. izdal je »Evangeljsko-. in »Aposlolsko hrano-:. Slovenska nedeljska pridiga je bila omogočena. Javna skušnja pod lipo na Slomu ni bila pozabljena. Slomšek je visoko cenil duhovnikovo delo v nedeljski šoli, ki je vzcvetela po letu 1830. To je bila narodna šola, ki je v enem letu čosegla večje uspehe kot državne v 50 letih. Nosivci teh šol so bili večinoma duhovniki. Manjkalo je šolskih knjig. Slomšek je poslal šolski pisatelj. Blaže in Nežica . 52 odstavkov - 52 nedelj, začneta hoditi v šolo. in ž njima stoline in tisoči slovenskih otrok. Glavno skrb je vedno polagal na mladino: Kriva odgoja olrok je slabih časov mati. Iz dobre šole prirastejo boljši, iz slabe p;i slabi časi, ker časi so takšni, kakršni so ljudje..- Sledijo učbeniki, da prekosijo še nemške šolske knjige. Vsestranski izobraženi ljudski buditelj vodi zarje verskega in narodovega vstajenja. Pred seboj gleda vrslo gorečih in sposobnih duhovnikov. Njim sc posveti, da bodo oni popolnoma njegovih misli in tako dovršili njegov načrt. Resnično, to so bili Slomškovi duhovniki. Ko je bil škofijski sedež še v Sv. Andražu do 1. 1859, je četrti letnik bogoslovja premestil iz Celovca v svoj dvorec, da je zadnje leto imel popoln vpliv na svojo bodoče duhovnike. Predaval jim je vzgojeslovje in nauk o govorništvu. Živo besedo je cenil visoko, saj je sam veljal za najboljšega govornika. Po dve uri so prihajali ljudje preje v cerkev, da slišijo Slomška. Njegov življenjepisec ga opisuje: -Njegova veličastna postava, plemenite, resnobne, a mehke in izrazite po- teze na obrazu, ognjevito oko, živahna kretnja, obsežen, polil in srebrnojasen pojoči glas, v mladostnem navdušenju predn.ašani govor, pesniška domišljija, velika načitanost v delili najslavnejših cerkvenih govornikov starega in novega časa. izredno poznanje srca in čuvstev. sončnih in senčnih strani slovenskega ljudstva, temeljila izobraženost v slovenskem jeziku, to ga je vsposobilo za prvega govornika njegovega časa.c (Košar.) Bogoslovco je nagovarjal najraje: Vi ste moje veselje! Zn vzornika si je izbral Slomšek sv. Frančiška Šaleškega. Sam je dejal: »Duhovnik, ki ni prebral Šaleškega Filoteje in si ni osvojil njenih načel, naj ne gre v spovednico. Veliko si je že kol vuzeniški dekan prizadeval za duhovne vaje in so se prve vršile I. 1847 v Sv. Andražu. Vsi duhovniki so bili tedaj njegovi gostje. Pozneje so bile duhovne vaje v Brežicah in končno v Rogaški Slatini. Največjo skrb pa je škof Slomšek posvečal velikemu in malemu semenišču. Semenišče je oko škofije. »Dobri duhovniki se ne rodijo, ampak se mornjo vzgojiti.• (Slomškove besede.) Ustanovil je oboje v Mariboru in sam največ prispeval. Ko se je 1. 1858 poslavljal od svoje duhovščine, ki je oslnla v krški škofiji, je dejal: »Mene pozabile, mojih naukov pa ne pozabilo!* S takim duhom preželi so odhajali duhovniki širom njegove škofije in izvrševali škofova navodila. >Naj ljudje govorijo, kar hočejo, lo slori, kar je prav,« je bil Slomškov nauk. Dobri duhovniki so posnemali svojega apostolskega škofa. Versko in narodno življenje se je poglobilo in obogatilo. Bili so lo posebno ljudski misijoni, ki jih je škof Slomšek 11 izvršil sam in povzdignil lam misijonski križ. V škofijo so prišli slovenski lazaristi 1. 1852. Duhovniki so se oprostili mračnjaškega jožefinskega duha in rastle so bratovščine, razne pobožnosti. ki so zbrale ljudstvo v cerkvi pred oltarjem. Med njimi so bile zlasti Marijine kongregacije za vse stanove !. 1857. Slomšek jc izdal istega leta Marijine pridige. Oskrbel ie tudi navodilo za prvo sv. obhajilo, kar je bila duhovnikom zopet prilika, da so svoje vernike privedli v najtesnejše življenje s Kristusom. V šestnajstih letih škofovanja je Slomšek posvetil dvajset novih cerkva. Najtesnejše sodelovanje škofa Slomška z duhovniki je jireobrazilo duhovni zemljevid njegove škofije. V zasidranosli v božjem je Slomšek večkrat ponavljal: škof nima nič dobrega na tem svetu. Zato je bil neumoren za razširjenje božjega kraljestva na zemlji. Njegovo vsestransko delavnost pa je spremljala čudovita skromnost. Ako je izvedel, da je obolel župnik, je takoj naznanil, da bo v nedeljo jirišel pridigal in maševat. Njegova dobrotljivost in radodarnosi je spremljala njegove največje načrte in ako so bile zgolj denarne ovire, je prevzel stroške sam, kar se je v veliki meri zgodilo ob premestitvi škofovskega sedeža v Maribor. Askelična osebnost Slomškova, ki je služila le Bogu. je pospeševala vsak napredek v kuliuri, v gospodarstvu ali drugje. Njegovo geslo je bilo: •Bodimo prijatelji napredka!' To je videl Slomšek kot velevažno činjenico zn katoliški verski in kulturni napredek. Od svojih duhovnikov je zahteval temeljito znanje teologije, zlasli sv. pisma, ki ga je sam čudovito dobro poznal. Kol je bil istodobno v Ljubljani na škof. sedežu velik mecen slovenske knjige Anton Alojzij \Volf. tako je škof Slomšek sam in jio svojih duhovnikih storil največ, dn je dobra slovenska knjiga zavzela prvo meslo v šoli in v družini. »Drobtinice« in -»Mohorjeva družba« sta njegovo delo in je njuno kulturno delo Se vedno premalo ocenjeno in vpoštevano. Zamisliti se moramo v dobo 60 let nazaj in najdemo že tedaj te velikanske narodne zamisli, ki si jih lastijo danes majhni ljudje. Škof Slomšek je velik v vsakem svojem delu. Njegova ljubezen do duhovnikov, sodelovanje 7. njimi in velike ustvaritve Slomškove duhovščine pa so spomenik, ki sloji in kljubuje časovnim menam, iu ostane sonce borcem za Slomškove ideale. Akord. Ljubljana Socialni proračun mestne občine Ljubljana, 28. sept. Snoči je bila seja socialno-političnega od-sAa mostne občinsko uprave. Seji je predsedoval predsednik odseka obč. sv. prof. dr. Gonil r. Na seji so v glavnem razpravljali o proračunskem predlogu socialnega skrbstvu, ki ga jo predlagal socialno-politični urad. Po novem pred logu bi znašali izdatki za socialni urad sam 339.000 Din. izdatki za ustanovo 16.000 Din, starostna preskrba bi znašala prihodnje loto 2.%8.000 Din, medtem, ko jo lelos znašala 2.606.000 Din. Do tega povišanja jo moralo priti, kor so letos bolnišnico in zavodi odpustili mnogo starih bolnikov, ki prav za prav niso bolni temveč lo zaradi starosti oslabeli in onemogli. Vsi ti starčki so prišli sedaj na novo \ breme mostni občini. Pod starostno oskrbo so največji izdatki: redne podpore, ki zahtevajo I.OIS.OOO Din izdatkov (2000 Din več, kakor lotos), zavetišče zn onemogle 1,30".000 Din (letos 1.100.000 Din), izredne podporo Din 300.000 (280.000 IHn) in oskrba v zu votlih Din 396.000 (260.000 Din). Izdatki za mladinsko skrbstvo so znašali lotos 1,002.000 Din. zu 1. 1933 pa jo predlagano t, 149.000 Din. In izdatek so jo moral povišati, kor jo do lani za mladinsko skrbstvo mnogo pomagala banska uprava, ki pn jo sedaj potl-[>ore ustavila, ker so ji pošli finančni viri. Največji i/dntki mladinskega skrbstva so redne podpore '382.000 Din (lotos 377.OOO Din), dnevna zavetišča 217.000 Din (180.000 Din), počitniško kolonijo 60.000 Din (60.000 Din), oskrba v zavodih 221.000 Din (190 tisoč Din), rejnina Din 162.000 (95.000 Din). Izdatki za delavsko skrbstvo so se tudi morali povišati, pač zato. ker smo proti katastrofalno bedo pozimi, ko bo najhujše in ko bo brezposelnost ter revščina v Ljubijuni najbrže takšna, kakor jo še ni,smo doživeli. Leto so ti izdatki znušali 236.000 Din, za prihodnje leto Kaj bo danes ? Drama: Zaprta. Opera: Hlapec Jernej in njegova pravica.r — Premijern. Slavnostna predstava v proslavo 40 letnice otvoritve opernega gleu tuieca. uicli. Salezijanski mladinski dom: Predavanje'misijonarja Kereca o notranjem položaju na Kitajskem. Nato film: >Boj za Mandžurijo.« Ob 8. Nočno službo imata lekarni: mr. Sušni k, Marijin trg 5, in mr. Kuralt, Gosposvetska cesta. Krasne in divne so cvetne girlande in lepe so rože v vrtičku. Še lepše pri Slamiču onkraj verande je v kmetsko-gorenjskem kotičku. 0 Poslov itev dr. Rogine. Upokojeni predsednik višjega deželnega sodišču v Ljubljani dr. Anton Rogina se je včeraj |H>slovil od vseli apclaci.js.kih sodnikov. V zborni dvorani je .bilo slavnostna soja pod predsedstvom novega predsednika g. Ivana V r a n o i č n. Sej i so prisostvovali vsi sodniki in šef drž. tožilstva dr. M i nk o Grasselli. (i. predsednik Ivan Vrunčič jo otvoril sejo. V izbranih besedah je očital delovanje in zasluge odhajajočega dr. Rogine zn sodstvo iu njega organizacijo v Sloveniji. Dr. Anton Roginn se je iskreno zahvalil 111 poudarjal, da jo bil vedno srečen v sredi mod sodniki in svojimi sodelavci, kor je med njimi vedno vladala kolegija lilost in harmoniju. 0 I/, kronike ljubljanskih župnij. Zanimiva je kronika o porokah, ki so bilo sklenjene avgusta v ljubljanskih župnijah. Bilo je poročenih 52 pu rov. in sicer: v stolni cerkvi sv. Nikolaja 2. v cerkvi Marijinega Oznanenju 19. pri Sv. Petru 15 (juliju 12). pri Sv. Jakobu 8 in v Trnovem 8. Pri očetih frančiškanih v šiški 8 in na Viču 2. ® Umrla je zvesta članica kongre-jacije učiteljic pri Jožefu, slrok. učiteljica gdč. Marija Deržajeva. Pogrebni sprevod gre iz mrtvašnice v hiralnici na Vidovdanski cestj v četrtek 29. sept. t>b dveh popoldne. Predstojništvo kongregacije vabi vse članice, da se udeleže pogreba in da molijo za pokoj njene duše. 0 Gledališki list. Za otvoritveno operno predstavo Hlapec Jernej«, izide povečana številka Gledališkega listu, ki bo prinesla razno interosantno gradivo, nanašajoče se na pretni-jero pa tntli na našo 40-letno udejstvovanje v opernem poslopju prejšnjega Deželnega gledališča. Priobčene bodo tudi sliike raznih oseb, ki so v ozki zvezi z delom v nušoin gledališču. Ta številka obsega 20 strani in stane 3 Din. Dobi se pri blagajni in pri biljeterjih. 0 Pumparce, obleke, trenchcoat najceneje A. Preskcr, Sv. Petra cesta 14. pa so predlagani 287. 000 Din. Glavni izdatek bodo seveda podporo za .brezposelne, ki so lotos znašalo 200.000 Din, za prihodnjo leto pu so predlagane v /nosku 250.000 Din. Že lotos je odpadla i/ proračuna cela vrsta nujno potrebnih postavk, na primer za poklicno izbiro — lo kdaj doživinio v Ljubljani poklicno posvetovalnico, ki jo imajo žo vsa večja evropska mestu — za nudaljno izobrazbo delavstvu, zu strokovno izobrazbo dijakov itd. Mod drugimi predlaganimi izdatki so še večji: zdravila za ubogo 60.000 Din (lotos 30.000 Din), razne podpore 100.000 Din (70.000 Din) in drugo. Skupno znašn proračunski predlog mestnega socialnega skrbstva za 1. (933 4.996.000 Din. letošnji proračun pa je znašal 4.322.00« Din. Do tega povišanju jc moralo priti i/ razlogov. ki jih navajamo zgoraj Seveda je to šolo predlog, bogve kaj pa tudi višjo instance na tem proračunu ne bodo mogle črtati in krčiti. — zakuj silu je velika in bo pozimi še hujša. Zn pomožno akcijo. Druga točka, o kuteri so .jo socialno politični odsek tudi mnogo posvetoval, jo bila velika pomožna akcija, ki jo namerava socialni urad tudi lotos izvesti. Lanska pomožna akcija mestne občine jo. kakor znano, razmorno še kar dobro uspela. Odsek so jo posvetoval, nu kakšen način bi podporno akcijo še energične iše izvedli, da bi imela lotos /o večji uspeli, kakor lani. Trelni bo odločno apelirati na javnost, nuj na zimo priskoči v znatni meri nn pomoč, najbolj revnim, zlasti stradajoči mladini. Tudi mestna občina bo morala lotos seči po svojih i/rodnih sredstvih ter podpreti pomožno akcijo i/, svojih rezerv. Cilavni dehež pa bo moralo imeti pri tej akciji socialno čuvstvo-vanjc in usmiljenje vsakega posameznika. 0 Gob ni. Poročali smo, du jo to jesen nu trgu prav malo gob. Včeruj pu jili na trgu skoraj ni bilo nič. Pravijo, tla jih tudi po gozdovih ni niikjer. celo po takih krajih, kjer so dosedaj vedno rastle vsako jesen in vsako pomlad. Strokovnjaki ;si ta redki pojav razlu;;aj« r- lum. da jo suša tudi gobo vzela. Dolga in neusmiljena suša je namreč preveč posušila t rose gob, ki seda j niso mogli v/.Uiti. Morda bodo lotos /rastle gobe po dežju kvečjemu nn severnih straneh pobočij. Na vsak način pu bo letos malo gob — in drage bodo. 0 Osrednje društvo nižjih p. t, uslužbencev, krajevna skupina Ljubljana, se cenj. občinstvu iskreno zahvaljuje za naklonjenost ob priliki tombole Posebno se zahvaljuje našemu trgovstvu za krasne dobitke. Hvala tudi uradnim organom, ter sploh vsem, ki so s svojo naklonjenostjo pripomogli, da je prireditev lepo uspela. — Odbor. © Tečaj za Esperanto bo otvoril Klub esperan-listov v Ljubljani v torek dne 4. oktobra ob 19.30 v šentjakobski šoli. Učnina 'JO Din, za dijake 10 Din mesečno. Priglase sprejema vodstvo kluba v šoli navedenega dne. © Gospodinjska šola »Mladika«, Vpisovanje se vrši 29. in 30. septembra ud 9 do 12 v poslopju »Mladike«. Pouk prične 1. oktobra ob 8. © Hodnik v Prešernovi ulici na desni strani so pričeli včeraj s kompresorji razkopavati. Kakor smo poročali, bo mestna elektrarna pod tem hodnikom položila kabel za tok v nova poslopja Pokojninskega zavoda. Cestišče Prešernove ulice same je namreč že dosedaj preveč polno vseh mogočih napeljav, kablov in raznih cevi. tako da je bilo Irebn razkopati ta hodnik. Lastniki trgovin ob tem hodniku pa malo s kislimi obrazi gledajo v jarek, ki nastaja pred njihovimi trgovinami, 0 Čudno zlnto. Neka delavka jo prijavila policiji, da ji je neki 20-letni funt ponujal na trgu razne predmete, češ. da so zlati: »Mamica, kupite to rinko, iz čistega zlata je. zn tri kovače vam jo pa dani. Ali pn to uro. ali pn to verižico? Zn smešne denarje. No, koliko pu tla ste?« Ženska pa so je spomnila, tla je njena prijateljica tudi proti kratkim kupila tak zlat« prstan, ki pa je hitro počrnel. Zato tudi ni hotela nič kupiti. Ti okraski, ki jih ponuja omenjeni fant, so najbrže iz nujbolj priproste medenine nli pu iz podobne kovino, zlata pu še povohali niso. Goljufivega fanta išče policija in upa, tla ga bo kmalu imela v svojih rokah. © Prvovrstna postrežba, znižane cene v če-salnem salonu F.. & H. Feltich-Frankheim. © Trgovina Tgn. Žargi Sv. Petra cesta št. 3 se je preselila v lastno hišo na Sv. Petra cesti 11, ter se priporoča cenj. odjemalcem za nadaljno naklonjenost. Maribor □ Slomškov prosvetni teden priredi v dneh od 2. do 9. oktobra tukajšnja Katoliška mladina. Vsak večer bo ob pol H poučno predavanje, ki ga bodo imeli znani mariborski prosvetni delavci. Vsak večer so na sporedu tudi deklamacije in god-bene točke. Vstopnine ne bo nobene, pač pa se bodo s hvaležnostjo sprejemali prostovoljni prispevki. Teden se prične v nedeljo ob 5 z akademijo, ki se vrši v povečanem in prenovljenem Omlndinskeni domu. Razen deklamacij in slavnostnega govora je na sporedu tudi šaloigra Nagrada- in spevoigra Srce in denar«. □ Mariborčan bo pel novo mašo. V nedeljo ob pol 10 poje v tukajšnji baziliki Matere Milosli prvo sveto mašo Ferdinand Kolednik, rojen Mariborčan, Pri slovesni sveti maši sodeluje 1111 kom godba Kat. mladine. Novoniašnik Jc sin pok. sprevodnika Blaža Kolednika in še živeče matere Cecilije roj. Zupane. Dovršil je svoje bogoslovne študije v Splitu, kjer je bil posvečen v nedeljo 25. I. 111. LJ Občina tožena za pol milijona. K včerajšnji notici pod tem naslovom smo prejeli pojasnilo, du tožitolja veterinarskega nudsvel-uiku llugonu Iliiiterleehnerja ni zastopal dr. Fer.juneič, dvorni svetnik v p. iz Ljubljano kot odvetnik, nogo lc kot koucipijent odvetnika tir. Brenceta I.udov iku v Ljubljani. □ V zakonski pristan... V Mariboru so so poročili v zadnjem času: Franc Ferk, sobni slikar, in Amalija Kristan; Henrik Vočašek, poslovodja, in Marjeta Sojč; Franc Heinrich, pekovski pomočnik, in Matilda Perger, tov. delavka; Franc čerič, pomožni delavec drž. žel., in Marija Krajnc, tov. delavka; Jernej Rumež, pekovski pomočnik, in Marija Čelofiga, Pobrežje; Franc Kramaršič, irgovski pomočnik, iu Alojzija Dežman. zasebnica; Jožef Piha, tkalec, in Erna Lah, zasebnica; Karol Trafe-nik, najemnik častniškega doma, in Angela Kolman, posestnikova hčerka. Novoporočencem obilo sreče! ,□ Smrt kosi. V Košnkih je umrla v visoki s! a r osli 72 lel zasebnica Jožefa šef. Pogreb blage pokojnice bo daues popoldne ob pol 5 iz mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju. — V splošni bolnišnici je ugrabila smrt poštnega uradnika Franca Dolinška. Pokopati bo jutri ob 5 popoldne iz mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju. Svetila pokojnima večna luč, žalujočim naše iskreno sožalje. □ Nova izlcfna in razgledna točka se odpira. V neposredni okolici Maribora se odpira nova razgledna ločka, ki obeta postati prav tako priljubljena, kakor je danes Sv. Urban, Nad Sv Petrom niže Maribora »e dvig.; hrib Hum, s katerega se odpira očem prelep razgled tja do Gradca in ogrskih nižin. Vidijo se s Huma štiri mesta: Maribor, Ptuj, Gradec iu Slovenska Bistrica, polog tega pa 26 večjih naselij in trgov. Na vrh Huma nameravajo -peljati .cesto, za katero je banovinska uprava že določila 118.000 Din kol podporo. Na najvišji točki 1 bodo zgradili podjetni Humljani razgledni stolp, ki bo odprl razgledu še šir,je obzorje. Cesta se bo zgradila prihodnje leto. □ Požar na Jelovcu. V torek zvečer je izbruhnil na Jelovcu št. 36 požar 1111 stanovanjskem poslopju posestnika Ivana Kodriča. Na mesto požara so hiteli mariborski gasilci, zaradi hribovitega terena pn niso mogli do gorečega objekta z avtomobilom. Primanjkovalo pa je tudi vode, tako da so se morali ljudje omejiti le na obrambo ostalih po-.slopij, dočim je hiša pogorela do tal. Škoda je znatna, zavarovalnina pa nizka. □ Gostilničarska nadaljevalna šola * Mariboru. Vpisovanje v vse Iri razrede so vrši v sobolo, dne 1. oktobra in v nedeljo, dne 2. oktobra, obakrat od 10—12 v šoli, Zrinjskega trg št. 1-1, vrata št. 31. Ponavljalni izpiti se bodo vršili dne 3. in 4. oktobra, redni pouk pa prične v sredo, dne 5. oktobra ob 17. □ Pri Kmetijski ekspertni zadrugi prizadeti. Upravitelj konkurzue mase Kmetijske ekspertne zadruge r. z. z o. z. v Mariboru dr. Makso Šnuderl nas naproša za sledečo objavo: Ker je bila pritožba bivših članov uprave Krištofičn, Žunkoviča in Kende zoper otvoritev konkurzu zavrnjena, se opozarjajo vsi, ki hočejo doseči kako plačilo, dn prijavijo terjatve do 30. t. m. okrožnemu sodišču v Mariboru. Neprijavljene terjatve ne bodo pri razdelitvi upoštevane. Ugotovitveni narok se ne bo vršil 6. oktobra, ampak 24. oktobra 1932 ob pol 10 v sobi 84 okrožnega sodišča v Mariboru. — Dr. Makso'Šnuderl, odvetnik v Mariboru. □ Pričetek glasbenih predstav v mariborskem gledališču bo v drugi polovici oktobra. Kot prva stvar se uprizori Leharjeva opereta Friderika , ki je že našludiraim. Sledila bo opereta -Bocaccio«. Obeta se nam letos Iudi živahnejša operna sezona. V operah bo nastopal kot gost Iudi znani operni pevec g. Peter Burja. Atelje obleke po meri za gospode MUcJošičisva 14/1. Kuiittrm obzornik Dr. MAGAJNA BOGOMIR BRATJE IN SESTRE Novele in črtice. — Mohorjeva knjižnica 51. — Založila družba sv. Mohorja v Celju, 1932. Zbirka novel in črlic »Bratje in sestre« je za »Primorskimi novelami« in romanom iz zagrebškega dijaškega življenja »Gornje mesto« (oboje v isti knjižnici Mohorjeve družbe) tretja Magajnova knjiga. — Med našimi mladimi pisatelji je Magajna eden najbolj plodovitih, če ne najbolj plodovit. Pife z neverjetno lahkoto v tem času, ko je pisatelju tako težko najti sploh kakšnih ta! za delo. Magajna si je ustvaril svoj svet, v katerem se počuti kakor riba v vodi. Ničesar mu ni mar. Ne da bi živa in težka vprašanja našega časa ne bila prodrla do Magajne — nasprotno, če samo snovno gledaš njegove novele, zapaziš, da odsevajo v njih skoraj brez izjeme vsa težka vprašanja naše dobe in še zlasti naše domovinice. Najprej seveda bridkost našega Primorja, ki nudi Magajni skoraj največ snovi, potem socialna bednost našega časa, ki jo Magajna neprestano vnaša v svoje delo, prepletanje hrvatskega in srbskega in italijanskega elementa z našim slovenskim, celo vprašanje ruske emigracije pri nas se ga je doteknilo in nešteto drugih stvari, ki tvorijo aktualnost našega sodobnega življenja. Vendar — Magajna nudi v svojih spisih samo odsev teh vprašanj, služijo mu za okvir ali tudi samo za melanholični okras v svetu, ki si ga je stvori!. Dobro, pisateljeva naloga ni, da bi reševal zigonetke in probleme časa; dovolj je, da jih prikaže. A Magajna — narobe; ne prikazuje zagonetk in problemov našega časa, marveč jih samo po imenu in po obleki uvršča v red svojih prividov ----i- vaVai r>n ii> ustvaril. ka'k/vr •>» j l . n ... bl..iv..,u, — — — —, —— - - ----... ves ča>s ponavljam, svoj svet in svoje življenje. Gibalo in duša tega sveta je erotizem, s katerim se naš avtor omamlja. Nobena stvar ne obstoji drugače kakor kot izraz erotizma, s katerim jc sleherna beseda, sleherna podoba, sleherni človek, sleherni dogodek — nebo in zemlja, vse vidno in vse nevidno, — prepojeno. Takšen je svet Magajne in on v njem neodvisno gospodari, po svoji simpatiji deli solnce in nesorazmerno pičlo senco (zakaj etos tega erotizma je nekakšna slepa in vse objemajoča dobrota, ki zmerom najde sebe vrednih in dostojnih predmetov, da bi se čez nje razlila). Ljudje so mu bratje in sestre in plemenitost je njih osnovna lastnost; poljubljajo in objemajo se vsevprek, dekleta so vsa lepa, fantje vsi po svoje simpatični, a najbolj simpatičen je pač vsem a samemu sebi ljubi pripovedovavec, kateremu nikakor ne moreš zameriti njegove širokogrudnosti, pri čemer seveda moraš najprej občudovali prav njegove široke grudi, potem šele vse drugo, kar na njih najde zavetje. V skladu s tem pravljičnim svetom, v katerem jc najbolj črna beda in najbolj bridka žalost ožarjena z neizčrpnim reflektorjem dobrote omame in ljubezni, še sama smrt nekaj prekrasnega, je tudi Magajnova dikcija. Patos. Mestoma učinkovit in plemenit, maziljen patos; kra-snoslovje z omamnimi besedami, četudi penasto in v ponavljanjih se gubeče; verna rezonanca zgoraj opisanim čuvstvom v besedah in stavkih, Magajna je srečen v svoji omami erotizma, samo eno je škoda: prepričevalen ni. Sam sebe je omamil tako, da bi mu skoraj zavidal, čitatelja le redkokdaj omami. Eno samo resnično odliko ima njegovo delo, in ta je, ki ga dela vrednega tiste simpatije, s katero objema ves svet in samega sebe: iskrenost. Kakor je v primeri z resničnostjo Magajnov svet samo pena in prevara, tako jc Magajnov svet v primeri z Magajno resničen in iskren. Da sc ni premaknil niti za ped s tistega koščka trdnih tal, ki ti 3 Osebna vest. K sreskemu načelstvu v Celju je bil premeščen iz Kočevja sreski veterinarski referent gosji. M. Šribar, ki je že nastojiil svoje mesto. 0 Iz odvetniških krogov. Odvetniški konci-pijent pri dr. Ogrizku dr. Čampa Lojze je zapustil Celje iu se preselil v Ljubljano, kjer je vstopil' v odvetniško pisarno dr. Benkovičn. V odvetniško pisarno dr. Ogrizka pa je vstopil odvetniški koucipijent g. Franc Špendel. & Čez ,'50t!0 otrok na celjskih šolah. Celje kot tretje največje mesto Dravske banovine se lahko ponaša tudi z velikim številom šolske mladine. Gimnazijo obiskuje 761 dijakov, na vseh treh meščanskih šolali (drž. deška in dekliška ter šolske sestre) jc 617 dijakov(-inj), dalje imamo v Celju1 4 ljudske šole (mestno deško in dekliško, ddSfio'' okoliško in dekliško Šolskih sester), kjer obiskuje jiouk 1752 učenca(-ki), v Celju sta tudi dve strokovni šoli in sicer trgovska, na katero se je letos vpisalo 74 dijakov(-inj) in rudarsko šolo, ki ima 44 gojencev. Poleg tega imamo v Celju tudi otroški vrtec pri šolskih sestrah, kjer se uči prvih modrosti 48 .-slušateljev ozir. »slušateljic«. Tako da obiskuje vse celjske šole 3296 otrok. IPoleg navedenih šol je v Celju še trgovska nadaljevalna šola, šola glasbene Matice, orglarska šola ter vse polno različnih jezikovnih tečajev. Največji naval je na tukajšnjo gimnazijo, kjer se posebno občuti pomanjkanje učnih moči. Veliko število dijakov se vozi v celjske šole iz bližnjih krajev. £3 Organizacija praktičnih elektro- in strojnih tehnikov v Ljubljani priredi dne 2. oktobra t. 1. v Celju zborovanje svojega članstva o priliki petletnice obstoja in združitve organizacije absolventov elektro- in strojne delovodske šole. Slavnostni občni zbor se bo vršil ob 11 dopoldne v prostorih hotela »Evrope :. ■y Gasilno društvo iz. Bahncga vprizori v nedeljo, dne 2. oktobra t. 1. ob 4 popoldne v dvorani Ljudske posojilnice v Celju burko v treh dejanjih •••Trojčki". Ker je čisti dobiček namenjen za kritje stroškov na novo nabavljenega gasilnega orodja, zato vabimo občinstvo k obilni udeležbi, da na ta način pokažemo, da znamo prav ceniti njihovo požrtvovalno delo zn bližnjega. & Higi/ena na celjskem trgu. V našem ljubem meslu pač morajo gospodinje in kuharice zgodaj na noge, ako hočejo dobiti čista in nedotaknjena živila na trgu. Tista, ki se je zamudila zaradi raznih^ domačih opravkov in pride na trg po 8, dobi živila že vsa premečkana. Kupovalka sledi kupovalki in pretiplje vsako salato do srca, nato jo pa mirno vrne prodajalki. V zaboj z grozdjem se pogrezne kar več rok na enkrat, grozd se nato v roki dodobra pregelda, nekaj zrn se poskusi, nato pn z grozdom mirno nazaj v zaboj. Enako se godi breskvam, slivam itd. Uboga kmetica pa stoji vsa obupana zraven in si ne ve pomagati. Ker bi rada predala blngo, si ne upa karati kupovalk. Te grde razvade sedaj, ko je toliko blaga naprodaj, ne bi bilo treba. Na mestu bi bilo pač malo več slrogosli s strnili nadzornih organov. -©■ Zcjietna tatvina kolesa. V torek okrog 6 zvečer se je mudil v trgovini g. Jakšetn g. Jože Podpečnn, uslužbenec pri Vehovarju. Svoje kolo je pustil v veži hiše. v kateri se nahaja omenjena trgovina. Niti dve minuti ni porabil za razgovor s trgovcem, a je ta kratek čas že izrabil neznan prijatelj koles in s Podpečanovim kolesom urno ušel neznano kam. Kolo jo še v precej dobrem stanju in Je vredno okrog 800 Din. 0" V celjski javni bolnišnici sta umrla: 27. t. 111. Turk Ivan, 58 let stari dninar pri raznih posestnikih, z Gomilskega 48. 28 . t. m. Neža Sadar, 27 letna žena rudarja od Sv. Krištofa nad Laškim. Bog jima daj večni 111M št, Ilj v Slov. goricah V petek, dne 23. septembra t. 1. je obhajala gospa Terezija Vračko, nadučiteljeva vdova, 75 letnico svojega rojstva. Gospa je še čila in vedra, da bi ji niti ne prisodil 60 let. Vsak dan jo vidiš v domači cerkvi pri sv. maši in sv. obhajilu. Noč 111 dan moli za svoje otroke. In Bog jo tudi očitno uslišuje. Ima lahko veselje s svojimi otroci. Eden je ugleden duhovnik, drugi profesor v Celju, dva sta odlična, daleč znana trgovca, edina hčerka pa ima za moža znanega narodnjaka in hišnega posestnika, učitelja v pok. gesp. Šerono v Ptuju. Dobri mamici, ki razdeli vse, kai ima, siromakom, tudi mi iz srca čestitamo. Še na mnoga letal Dnevna kronika Trbovlje Našim najstarejšim naročnikom! Golovo je med našimi naročniki še nekaj lakih, ki ko naročeni na »Slovenca« 'že, odkar izhaja. Vse le, kakor tudi tisto naročnike, v katerih družino prihaja »Slovenec« že od svojega začetka, lepo prosimo, da nuni pošljejo svoje naslove vsaj do prihodnje nedelje. UREDNIŠTVO. Koledar Celrtek, 2!). septembra: Mihael, nadangel; Ev-ti/fj, mučena: iz Trukije. Novi grobovi •j- V Novem mestu je v torek umrl g. Ivan fikerlj, višji sodni svetnik v pokoju. Pogreb bo danes ob pol -1 popoldne iz Kandije na pokopališče v Šmihclu. Blag mu spomin! Žalujočim naše iskreno sožalje! -f- V Krškem je včeraj zjutraj po kratki bolezni nepričakovano na hitro umrl g. Milan Mencinger. Pokojni — sin znanega pisatelja Mencingerja, brat vladnega svetnika g. Antona in stavbnega ing. g. Leona ter advokata g. Janeza — je bil rojen 15. septembra 1872 v Kranju ter nazadnje kot profesor upokojen v Kočevju. Kot tak je kazal, živeč na domu svojega pokojnega očeta, prav do zadnjega veliko zanimanje za grške in latinske klasike, pa tudi njih Sovretove slovenske prevode. Zelo rad je prebiral zadnja leta ludi sv. pismo v grškem originalu, oziroma prevodu. Bog bodi milostljiv njegovi duši! Preostalim naše sožalje! -f" V Ccšnjicah pri Moravčah je predvčerajš-nem umrl posestnik g. Franc Kos, oče akad. kiparja g. Tincla Kosa. Star je bil 88 let. Naj počiva v miru! Preostalim naše sožalje! Osebne vesti — Imenovanje v prometni službi. Z rešo-njelii ministru zu promet je bil imenovan za oblastnega upravnika humanitarnih fondov pri direkciji drž. železnic v Ljubljani, svetnik direkcije, Julij Bučar. Zadrege ob nenadnem obisku ni več! Kličite telefon 2S-63, ali pošljite služkinjo takoj Vam dostavimo zendviče, hors d oeuvre slaščice, vino in likerje. Na razpolago smo z nasveti zn aranžman za čajanke, godovanje, domače zabave itd. Rutomatičnl buffet RIO, Šelenburgova ulica 4 Ostale vesti — Zadnja pot duh. svet. in župnika -Janeza Grobelika. Z Gomilskega v Savinjski dolini nam išejo: Danes 27. sept. se je vršil pogreb obče pri-jubljenega domačega župnika. Vsa župnija se jc istega udeležila, gasilno društvo mu je dalo častno spremstvo ter je vzdrževalo red. 41 duh. sobratov je"i,j»temilo dragega sobrata v cerkev, kjer je ime! g. kanonik in ravnatelj bogoslovja dr. Fr. Cukala, domačin, poslovilni govor, poln prisrčnooti, sprem- £ Ijan od glasnega ihtenja vernikov. Sv. mašo zaduš i1 iT ožji pri j •ev kai los - - P - je legel mož, poln dobrote in ljubezni, gotovo ni nico je opravil ožji prijatelj pokojnika vseuč. prof. dekan g, peta žalostinke ganljivo poslovil od pokojnega kateheta. — V grob dr. Fr. Lukman, sprevod od cerkve na pokopališče je vodil domači dekan g, K. Presker, Dva pevska zbora sta zapela žalostinke, en šolar se je ob grobu imel nobenega sovražnika. Bog ljubezni mu bodi bogat plačnik, njegovim sorodnikom iskreno sožalje. — Izprememba v sokolstvu. AA. Z odlokom ministra za telesno vzgojo naroda je sprejela ostavka načelnika Sokola kraljevine Jugoslavije Ivana Bajžlja, učitelja telovadbe v Ljubljani. Z istim odlokom je postavljen za načelnika Sokola kraljevine Jugoslavije ravnatelj Delniške tiskarne v Ljubljani Miroslav Ambrožič, dosedanji tretji namestnik načelnika Sokola kraljevine Jugoslavije, za tretjega namestnika pa je imenovan Josip Jeras, učitelj telovadbe na učiteljišču v Ljubljani. — Akademski poklici — v drugi izdaji. Te dni je izšla dr. Sušnikova knjiga »Akademski poklici« v drugi izdaji. Ko se je letos ob koncu šolskega leta pojavila na knjižnem trgu, je takoj vzbudila po svoji tehtnosti, aktualnosti, lepi opremi in nizki ceni splošno zanimanje. Kupovali je niso z veseljem le dijaki, katerim js v prvi vrsti ■namenjena, ampak tudi starši, vzgojitelji in izobraženci sploh, saj je po svoji smotreni sestavi in vsestranskem gradivu vsakemu imela povedati kaj koristnega, Nič čudnega, da je v par mesecih pošla. Splošna sodba o njej je bila nadvse pohvalna in kritike, kolikor jih je že izšlo, so vse zelo priznai-ne. Pozna se tudi sicer njen odmev v javnosti, ne le pri nas, temveč tudi pri Hrvatih in Srbih, ki še niso imeli podobnega dela. — Nova izdaja, ki je bila spričo vrednosti knjige in njene praktičnosti vsekakor potrebna, prinaša ob koncu nekaj popolnitev glede na nekatere nove zakonske določbe in druge izpremembe, ki so se v tem času izvršil. Osnove knjige ni bilo treba spreminjati, saj je taKo premišljeno in temeljito sestavljena, da bo ohranila trajno vrednost. — Cena knjigi s ca. 400 stranmi je kljub dopolnitvam ostala do nadaljnjega ista: v platno vezana, umetniško opremljena stane še vedno le 40 Din (po pošti 5 Din več). Naroča se pri Slov. kat. akad. starešinstvu v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7. Opozarjamo nanjo posebno abi-turijente, ki dobe v njej vsestranska navodila za izbiro poti skozi življenje. — Skrivnosten požigalec na Vrlipolju pri Kamniku. Nedavno smo poročali o požaru, ki je uničil kozolec-dvojnik g. Ferdinandu Novaku. Požigalec je isto noč, preden je zažgal, pokvaril prej tudi vodnjak s tem, da je vrgel v cevi vodnjaka dva predmeta, s katerima je onemogočil delovanje ventila in s tem dobavo vode. Ko je požar izbruhnil, so ljudje razumljivo vsi planili k vodnjaku, da obvarujejo pred požarom sosednje objekte. Kar naenkrat je vodnjak popolnoma odpovedal. Vse je sodilo, da je zmanjkalo vode. šele naslednji dan sc- je ugotovilo, kaj je bil vzrok, da je vodnjak odpovedal. Tako je požigalec popolnoma preračunje-no delal, da bi napravil ?im več škode. Le izredno ugodnemu vetru, ki je ogromne plamene odnašal v nasprotno slran od Škofičeve in Novakove hiše in gospodarskih poslopij, je pripisati, da niso poslale Preklic! Podpisana Helena Lotrič, poseslnica v Draž-Ifošnh na Pečeh št. 53, preklicuje svojo obdolžitev, ki jo je izrekla meseca avgusta t. 1, na naslov Rozalije Berce, posestnice v Dražgošah, da ji je vzela njeno uro, in se ji zahvaljuje, da je odstopila uu kazenskega postopanja. Loirič Hcieua. žrtve požara. V slučaju, da bi se vnela imenovana poslopja, bi bila v veliki nevarnosti vsa vas Nevlje, ki šteje čez 3() hiš s še enkrat toliko gospodarskimi poslopji. Ljudje so pred novimi požari v tolikem strahu, da poleg redne nočne straže, ki je, odrejena od županstva, vse noči še sami stražijo, da bi bili v slučaju požara čimprej na mestu. Želeti je, da bi brezvesten zločinski požigalec prišel čimprej v roke pravici. Lutz peči edino v šiški — Zagrebški Slovenci. Zadnje dni meseca septembru je obletnica smrti Ivo Severju, slovenskega kritika in pisatelja. Poznun je po svojih literarnih delili, po organiziranih kulturnih prireditvah v celi Sloveniji; njegovo plemenito srce, ljubezen do domovine in do bližnjega pa vedo posebno ceniti njegovi zagrebški prijatelji in znanci. Njemu v spomin so sklenili slovenski pevci zapeti 50. t. in. ob pol 5 popoldne na njegovem grobu nekaj žulostink, du se nu ta način oddolže zasluženemu Slovencu. Vabljeni so da pridejo vsi, ki so ga poznali iu tudi ljubitelji slovenske pesmi. Zbirališče ob 10.15 pred novo kapelico na pokopališču. Slovesna /ndušnica pa bo v ponedeljek 5 t. 111. ob pol 7 zjutraj v cerkvici sv. Roka. Katle novega v LlBMIani? Domači proizvodi sukna za moška oblačila, volne in volnenih odej, ki si jih lahko nabavile po tovarniških najnižjih cenah v naši detajlni prodajalni TEOKAROVIC - Gradišče 4 Neobvezno si oglejte zalogo, da se prepričate o kvalitetah, ki dosegajo najboljše inozemske izdelke, če so tudi do 50% cenejše od slednjih. — Na progi Ljubljana—Vodice—Cerklje—Kranj in obratno se spremeni s 1. oktobrom dosedanji vozni red v toliko, da je ob nedeljah in praznikih odhod iz Kranja namesto ob 9.30 ob devetih, popoldne namesto ob 15.35 ob 15.45; iz Ljubljaue pa namesto ob 17.30 ob 17.45. Ves ostali dosedanji vozni red ostane neizpremenjen. — V Službenem listu kraljevske buimke uprave dravske banovine št. 77 od 28. t. 111. je objavljeno »Pojasnilo k tarifni postavki 47. zakona o taksah in k členu 56. zakona o zadrugah državnih uslužbencev«, dalje »Odpoved trgovinske in jilovitvene pogodbe po Nemčiji«, »Odredim o imenovanju komisij zu pregled iu razredno sadja« in »Objave bunske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1052«. — Pri revmi v glavi, ledjih in plečih, živčnih boleznih, bolečinah v boku, trganju v križu sc z velikim pridom uporablja naravna »Franz-Josef« grenčica za dnevno čiščenje prebavnega kanala. Vseučiliške klinike dokazujejo, da je »Franz-Josef« voda, posebno v srednji in starejši življenjski dobi, izborno čistilo za želodec in čre-va. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in spccerijskih trgovinah. I/.olirnicu sc bo že letos začela graditi. Občina je ruz.pi.salu tozadevna dela, du sc bo zgradba v najkrajšem času oddala. Du sc ni žc |m>j začelo, je bil vzrok * tem, da niso mogli dvigniti v lo svrlio naloženega denarja. Za pravdo in srce«, znano Medvedovo igro uprizori naš drumutični odsek v Društvenem domu zu otvoritev letošnje sezone prihodnjo nedeljo. Novi grobovi. Umrli so: Jazbinšek Terezija. žena rudarja, stara 74 let, Jajrer Martin, sin jiosestnikn, II let, radi vnetja slepiča, Godec Marija, žena rudarju, stara V let, rudi srčne nujmke, nu isti bolezni je umrla Mlakar Bertu. stara 18 let. Umrli so dalje otroci rudarjev: Zaluznik Katarina, 1'išek Josi|>, Pavlic Ivan iu Razoršek Ivan. N. v m. p.! Ptuj V Ljubljano vsak hiti, da tam napase si oči. Da pa telo si okrepča, ga v „Da/-Dam" prva pot peljal | — Povratek v domovino iz Argentine. V zadnjem času vlagajo ruzne stranke, ki nimajo sredstev za pot iz Argentine v domovino, same ali po svojcih v domovini prošnje na različna ministrstva in celo na dvorno pisarno Nj. Vel. kralja, da bi se jim omogočil po\rutek in naj bi domače obhusti plačale prevozne stroške. — Kraljevo poslaništvo v Huenos Airesu opozarja v se prizadete, da je edini možni način, če hoče kdo spraviti svojega rojaka iz Argentine nazaj v domovino, ta, da 11111 kupi vozni listek in ga pošlje v Buenos Aires. Prevozile karte zn pot iz Argentine (od Buenos Airesa do potnikovega bivališča) so morejo kupiti pri glavnih zastopstvih, (ki imajo svoj sedež v Zagrebu) sledečih konccs. parobirodnih društev: »Chnrgouns Re-unisc, »Cosulich Line«, »Kr. ITolaindski l.lovd«. Italia«, »Norikloutsclior Lloyd«. »Royul Mail Line«, »Soclete Generale des Transports Muri-times«. Kuriva 33%, jeze 100% Ti prištedi Lutzovkal — Zveza živinorejskih društev za svetlolisasto govedo s sedežem v Beltincih razpisuje meslo molznega nadziratelja. Plača po dogovoru. Rellek-tantl, absolventi kmetijskih šol zlasti oni, ki so že delovali pri rodovniških organizacijah, naj pošljejo svoje prošnje na gori imenovano zvezo z ostalimi osebnimi podatki do 10. oktobra 1932. — Obsojena detomorilkn. Sodnik-pocdinec ljubljanskega deželnega sodišča jo včeraj obsodil 45-letno poseinikovo ženo M. F. z Moravsko goro pri Moravčah na I mesec zapora, pogojno za I leto. Prvotno je bila F. obsojena na 2 meseca, toda brezpogojno. Pritožila se je na višjo deželno sodišče, ki jo prvo sodbo razveljavil. Njen slučaj odkriva vso družinsko tru-gedijo. Njen mož jc že 2 loti v Kanadi, kjer trdo dela in služi vsakdanji kruli. Ona jc ostala sama nu posestvu. Nedovoljeno intimno znan-stvo jo rodilo posledico. F. je 10. mu.jn lotos porodila nezakonsko žensko dete, ki ga jo zadušila na tu način, da 11111 jo vtaknila v ust« prst. Otožc-nka je dejanje v bistvu priznala. Prvotno sc jc zagovarjala, da jo dete stoje prezgodaj porodila, da ji je otrok padel na tla in so ubil. Sodna obdukcija pa jc ugotovila, da je bil otrok zadušen. — Srbohrvatska vadnlca III. letnik, sestavil dr. Mirko Rupel s sodelovanjem Ivana Lesica, je ravnokar izšla v zalogi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani. Cena vezani knjigi 40 Din. — Mladi junak, leto VIII. št. 1. — Med mladinskimi listi zavzema »Mladi junak« šc vedno odlično mesto. Ne bi smelo biti osnovne šole brez »Mladega junaka«. Njegova naloga je slej ko prej najnujnejša: vzgojiti trezno mladino, ki ne bo uživala alkoholnih pijač. Vsebina lista je pestra, saj pišejo v »Junaka« naši najboljši mladinski pisatelji: Ivan Albreht, Mirko Kunčič, Gustav Strniša in drugi. Želeli bi si še več pisem mladih junakov. Ilustracije v listu so izvirne (B. Grad). List izdaja »Sv. vojska in urejuje šol. upr, Janko Grad, Moste pri Ljubljani; naroča sc na naslov: Uprava »Mlad. junaka«, Ljubljana, Mestni Irg St. 19/111. Svedrovci strašijo. V ptujskem okraju se jo zasidrala še neizsledena tolpa rokovnjačev, ki vznemirjajo mirno okoliško prebivalstvo. Sedaj so neznani storilci vlomili v stanovanje posestnika Matevža Pepelnika na Planjskeni, občina Sv. Bol-fenk v Halozah. Vrata in omare so odprli s sekirami. Odnesli so razno obleko in 300 Din gotovine. Skupna škoda znaša nad 1200 Din. Vlom je bi! izvršen ob času, ko je bil Pepelnik odsoten od doma. Orožniki so pridno na delu, da izsledijo krivce. Računski zaključek mestne občine. Mestni magistrat razglaša, da je računski zaključek mestne občine za upravno leto 1931 do 8. oktobra t. 1. pri mestnem knjigovodstvu javno razgrnjen. Brezposelne osebe, ki so že vložile prošnjo na Borzo dela v Mariboru za podporo, pa niso prejele izplačane podpore, oziroma ne v polnem znesku, naj se čimprej v lastnem interesu prijavijo pri mestnem magistratu. Ukinitev pasjega zapora. Poostreni pasji zapor v ptujskem okraju je ukinjen, toda le na desnem bregu, dočim ostane v občinah na levem bregu Drave tozadevna odredba o poostrenem pasjem zaporu v veljavi. Ruše Ni je ver, dobre mamice, ge. Julijane Skerbi-njek, po domače lllebičeve matere. Pobrala jo je nemila s.nrl. Pred dvema mesecema jo je zadela ) kap; jia zaradi skrbne postrežbe je okrevala toliko, da je za silo že hodila po sobi. Prišla pa jo pljučnica in jo je iztrgala iz rok ljubečih otrok. Od blizu in daleč so jo hodili kropit, ko je ležala na mrtvaškem odru. Naravnost veličasten pa jo bil njen pogreb. Pet duhovnikov, med njimi ludi žalujoči sin Roman, iu dolga vrsta žalujočih jo jo spremljalo nu njeni zadnji poti. Saj jo bila potomka odlične Grizoldove družine iz Smolnika in nepretrgoma od leta 1871. do novejšega časa skrbna gospodinja na Hlebičevem domu. Devet otrok je v dvojnem zakonu darovala slovenski domovini, eden je duhovnik, eden knjigovodja, hčerko so vse dobro preskrbljeno. Na grobu se je poslovil od drage pokojnice v imenu vseh žalujočih domači gosp. župnik. Težko | smo se ločili od njene gomil', saj smo pokopali v njej lep kos starega Smolnika, kos smolniške vernosti, pridnosti, poštenosti, skromnosti. Počivaj mirno v Rogu blago srce! Tudi naše Prosvetno društvo se je oddolžilo velikemu buditelju i n pospoševateljn slovenske prosvete škofu Slomku z ljubko proslavo. Slavnostni govor je ime! gosp. tajnik Kolenc iz Maribora. Z ozirom na narodni pomen cele proslave se je vstopnina zelo znižala. — V ponedeljek je bila pri Sv. Archu poroka g. Edvarda Sernca, sina iz znane Maroltove hiše na Smolniku, z gdč. Mi-ciko Kirbiš, poseslnikovo hčerko iz Frama. Poročal je ruški gospod župnik. Novemu paru, ki jc določen, da prevzame obširno Maroltovo posestvo, kličemo: Na mnoga in prav srečna leta! Novo mesto Vpisovanje v grcmijalno trgovsko nadaljevalno šolo je v nedeljo 2. oktobra, Vpisnina je 50 Din. Vpisovanje se vrši dopoldne od 9—12 v pisarni upraviteljstva meščanske šole. Pouk ob istih dneh kot lani. Letos bo otvorjen I. razred. Na razne dopise in vprašanja ugotavljamo, da ni v Novem mestu nobene druge trgovske šole. Bivše dvoraz-redne trgovske šole ni že več let. — Vodstvo. Ambrus ^Varujte vašo d%eo če je prehlajena, da si 5e kaj hujšega nc nakoplje. Dajte jim 3/anflavm i PAsrue j Doi> oljsno od Min. aocljftla« p«Ma »»rol. ntf» .dr.vlj. 8. St. INttl ofl H. K IKt. Radio Frogramt Hadio-Ljublfana i Četrtek- 2'J. septembra: 12.15 Plošče — 12.45 Dnevno vesti — 13.00 Čas, plošče, borza — 18.00 Salonski kvintet — 19.00 llorlort: Slike iz narave (Zimske noči zlovešči ptič, boli jezdec) — '19.30 Gospodarske krizo in karteli (prof. F. Pengov) — 20.00 Akademski poklici _ 20,80 Muzika 40. j>.|>. dirigira višji knpelnik Wimer — 22.80 Cas poročila Petek, 30. septembra. 12.15 Plošče — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Čas, plošče, borza —— 18,00 Plošče — 18.30 ^Tristan in Isolda«, opera. Prenos z Dunaja — 22.39 Čas, poročila. Drugi programi 1 Petek, 30. septembra. Zagreb: 20.30 Prenos koncerta iz Belgrada. 22.40 Plošče. — Milan: 20.30 Simfonični koncert. — Stuttgart: 20 Donski kozaki pojejo. — 22.45 Radio-orkester. — Berlin: 22.30 Prenos iz Amerike, nato zabavna glasba. — Belgrad: 20.30 Orkestralni koncert. — 21.30 Plesna glasba. — 21.50 Operni dvospevi. — 22.30 Plesna glasba. — Rim: 20.45 Pester koncert. — Beromunster: 20.30 Ra-dio-orkester. — 20.45 Vokalna in instrumentalna glasba iz časov Sheakespeara in kraljice Elizabete. — 21.40 Baladni konce- t. — Langenberg: 20 »Wal-lenstein«, dramatična pesnitev. Schiller. — 22.15 Poročila. — 22.30 Prenos iz Amerike. — 22.45 Koncert. — Praga: 20 Moravska Ostrava. — 21 Brno. — 22.20 Plošče. — Dunaj: 18.55 »Lohengrin«, rom. opera v 3. dej. (R. Wagncr). — 23.10 Koncert, prenos iz kavarne. —- Budimpešta: 20 Madjarske pesmi. — 20.35 Fantazije iz Puccinijevih oper. — 22,15 Ciganska glasba. Naznanita Združenje ljubljanskih konservatoristov ima svojo redno letno skuščino v ponedeljek 3. oktobra 1932 ob 20 v poslopju Glasbene Matice ^Hubadova dvorana). Zveza bivših salezijanskih gojencev na Rakovniku ima svoj redni letni občni zbor v nedeljo, dne 2. oktobra t. 1. ob 9. Vabljeni tudi vsi oni tovariši, ki še niso včlanjeni. Zahvala Povodom nesreče v Stavčivasi, ko je požar uničil naše domačije, se podpisani javno zahvaljujemo Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani, ker je takoj in brez vsakega odbitka izplačala zavarovalnino. Priporočamo jo vsakomur. Slavčavas pri Žužemberku, dne 16. sept. 1932. Franc Špec, Franc Fabjan, Franc Lavrič, Franc Hrovat, Jože Vidmar, Martin Travnik, Julijana Kužnik. Šola. Imamo trirazredno osnovno šolo s štirimi oddelki, otrok je s ponavljavci 200. Začetkom šolskega leta sla odšli dve učni moči, ostala je samo ena. Skoro bo že mesec, kar je šola, pa ni od nikoder nove učne moči. Lani je šola trpela radi škrlatinke in hude zime, lelos pa radi pomanjkanja učnih moči. Kako naj ena učiteljica vspešno poučuje toliko otrok v štirih oddelkih? Suša. Imeli smo silno sušo, vse se je sušilo, pridelki so silno pičli, vode v vodnjakih je zmanjkalo. Zadnji leden smo dobili parkrat dež, pa premalo. Premočena je samo brazda. Sejemo pšenico, pa kdor liofe orati, pride še do suhe plasti. Vodo smo tudi dobili komaj za dober teden v vodnjake. Če ne bo hitro zopet dežja, bomo zopet suhi na polju in v vodnjakih. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE DRAMA Začetek ob 20 Četrtek, 29. septembra: Zaprlo. Petek, 30. septembra: ROKSI. Red C. Sobota, I. oktobra: Zločin in kazen. Red I). OPERA Začetek ob 20 ' Četrtek, 29. septembra: HLAPEC JERNEJ IN NJEGOVA PRAVICA. P remijem. Slavnostna predstavil v proslavo 40 letnicc otvoritve opernegu gledališč«. Izven. Petek, 30. septembra: Zaprto. Sobota. I. oktobra: Frn Diuvolo. premijeru. I/v. Abonente reda I) o|>ozarjnmo, du imajo prvo predstavo v letošnjem abonmaju v soboto, <1 nc L oktobra. Vprizori so Dostojevskega roman: Zločin in kazen, v dramatizaciji Krasno-lioljskega. Naše dijaštvo Tudi letos bo Slovenska dijaška zveza jio-slalu svoje iznicniunco med Slovake in Poljake. Morda tudi na reško. Interesenti naj najkasneje do oktobra vložo tozadevne |irošnjo. Vendar naj prošnjo vlagajo samo ubsolviruni slušatelji ljubljansko univerzo, člani v Slovon-I sko dijaško zvezo včlanjenih društev. \ prošnji ] nuj navedejo motive, radi katerih žele v ino-1 zcinslvo in svoje dosedanjo delovanje, ki jim ; govori za to v prilog. Navede naj se tudi kam žele. Točnojšo informacije dajo Slovenska di-jusku zveza. Miklošičeva 5 (Akademski dom). Slovenska diiaška zveza. Zapustil nas je predobri soprog, ozir. oče, stari oče, stric, tast in svak, gospod Franc Kos posestnik sinoči po kratki mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti, v 83. letu starosti. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek zjutraj iz hiše žalosti na farno pokopališče v Moravčah. Češnjice pri Moravčah, 28. sept. 1932. RODBINA KOS in sorodniki. Zahvala Ob priliki prebridke izgube našega ljubljenega sinčka in bratca Petrčka šolarčka osnovne šole na Viču nam je došlo od vseh strani mnogo iskrenih izrazov sočutja; zato nam ni mogoče se vsakomur posebej zahvaliti. Tudi pogreba se je udeležilo lepo število občinstva, zlasti pa mnogo malih Petrčkovih prijateljčkov in prijateljic, šolskih otrok osnovne šole na Viču. Vsem tem naša najprisrčnejša zahvala. Posebno zahvalo pa izrekamo učiteljskemu zboru osnovne šole na Viču, gg. duhovnikoma ter vsem, ki so darovali vence in šopke na krsto našega malčka. Prav prisrčno se zahvaljujemo Petrčkovim tovarišem in tovarišicam, ki so ga ob v srce segajočem petju položili k zadnjemu počitku. Prisrčna hvala zlasti gospodu učitelju, ki jc učil tnale pevce peli. Se enkrat hvala vsem! Vič, dne 29. septembra 1932. Globoko žalujoča rodbina MATIJE JEREBA. TEKMA Z BALONI Nove žrtve faraonskih grobnic Radio predavanje iz 750 m morske globine. Prof. Beebe (desno) in njegov nsislenl Atis Barton pred kroglo, v kateri sta se spiistiln v morje. Ameriški raziskovala-, prof. Viljem Beebe, se je pri otočju Bermudus (kakor srno že poročali) spustil v jekleni krogli na morsko dno. 750 m globoko. Zaradi tega ga imenujejo tudi . Piccarda globine;. Pri tej vožnji je opazoval skozi debele steklene šipe izredna življenjska bitja in je obenem poročal svoja opazovanja skozi mikrofon milijonom ameriškim radio-poslušalcem. Potapljaška krogla ima enako obliko kakor Piccnrdova stratosferska gondola. valeč Julij Cezar 705. leta po ustanovitvi Rima. Prihajal je iz Ravene, prekoračil most preko mejne reke Rubieon in korakal proti Rimu, da bo na mesto republike postavil cesarstvo. V tej odločilni uri, ko so ob strani Cezarjevi korakali odločni veterani 10. legije, je izgovoril vojskovodja one znane besede: Alea iacta estl Zgodovina je ta pohod zavila v tenčico pravljice. Sodobni zgodovinar Suetonius poroča, da Cezarjeva vojska ni korakala po cesti Riginia, ki danes kot elegantna avtomobilska cesta veže Rimint z Raveno, marveč da je šel po stranski poti, ki se konča na cesti Emilia pri mestu Compitum. Compitum je bil takrat rimski center. Njegova cerkev ima še danes rimske stebre in marmorne ostanke. Tam je baje Cezar razprostrl šatorišče. predno je prekoračil Rubieon. Mesto Savignano di Romaqua jc zdaj poslalo državnim oblastem ponudbo, da bi se imenovalo poslej Savignano al Rubicone. Mussolini hoče pač vse, kar je starega, vzbuditi in današnjo Italijo čim bolj približati velikemu rimskemu imperiju — pa le v brutalnih osvajanjih, nikakor pa nc v kulturi... ★ Gospa pokaže obiskovalcu sliko, ki jo je predstavljala šc kol majhno deklico: »Taka sem bila prod dvajsetimi leti.': Obiskovalec: »Krasna! Čigava pa je deklica, ki jo držite v naročju?« Hast-ifcki start za (iordon-Benettovo tekmo. V nedeljo zjutraj so startali v Baslu pred tisočimi gledalci baloni za Gordon-Benettovo tekmo. Polnjenje 17 balonov je trajalo toliko časa, da se je prvf balon, Deutschland . dvignil v zrak šele ob štirih popoldne. Balon je pristal '20. septembra dopoldne ob K) v Češkoslovaški. Letalci so se morali celo noč borili proti dežju in so v ponedeljek zjutraj dosegli višino 7000 m; drugi nemški balon je 3 ure kasneje pristal na severni nemško-češki meji; tretji je bil poljski balon (idvnia . ki je pristal ob enajstih pri Varšavi, a za njim švicarski balon v okolici Kaličevo. Mislili bi, da je po slavi Zeppelina interes za balon odnehal. Ce pa pomislimo, da se je v nedeljo spustilo v višavje sedemnajst baloiiov iz osmih držav na tekmo, nam bo jasno, da ima balon še zmerom izvestno privlačnost. Od držav, ki so tekmovale, so dale Francija, Švica, Amerika in Nemčija po tri. Poljska po dva. Španija, Belgija in Avstrija po eu balon. Basel so izbrali za start le zato, ker so tamkajšnji vetrovi izredno ugodni. Tudi profesor Piccard si je radi zračnih sil izbral Švico za izhodno točko v višine. Pri vsem tem pa ostane nja še zmerom — pot v Demuyter, ki je bil že podobnih tekmah, se je gnali balone jugozupadni južni Nemčiji. Severni pa ostane taka voz-neznano. Belgijski pilot, večkrat zmagovalec pri izrazil, da bodo topot vetrovi iz Basla proti Avstriji, Cehoslova.šk i, Poljski in eventuelno proti Rusiji. Prva Gordon- Bennettova tekma je bila leta 1900. James Gordon Bennett, navdušen športnik z balonom in avtomobilom, je leto prej ustanovil vsakoletno nagrado za balonsko tekmo. On je bil tudi tisti, ki je Stan leva poslal z veliko ekspedicije v Centralno Afriko, a lela 1K79 je opremil polarno ekspedicijo Jeannette , ki pa je pozneje tako žalostno končala. Ta mož je ustanovil nagrado tudi za letalske tekme. Pogoj za Gordon-Bennettovo nagrado je. da jo šele država, ki lo nagrado trikrat zaporedoma dobi, obdrži za zmerom. Leta 19<)6 je zmagal Ame-rikanec Lahni, naslednjega tudi. nato pa se je zmaga prenašala 7. države na državo, a povsod le po enkrat. Po svetovni vojni šele je zmagala Belgija trikrat zapored, tako da je nagrada prešla Prenos ostankov Bourboncev. Med svetovno vojno so prenesli sarkofage šestih bourbonskih knezov, med njimi je bil tudi zadnji franc. Bourbonec Kari X., iz Kostanjevice pri Gorici na Dunaj, ker je bil kostanjeviški samostan med svetovno vojno v frontni^ liniji. Začasno so jih sprejeli na Dunaju karme-ličani. Zdaj je samostan na Kostanjevici popravljen, pa bo znova sprejel krste francoskih Bourboncev. Slika nam kaže transport Karla X. v last belgijskega aero-kluba. Leta 1928, je razpisal belgijski kralj točno pod prejšnjimi pogoji novo nagrado, da bi vzpodbudil mlade letalce. To je dobila Amerika, na kar je trgovska zbornica v Delroitu razpisala novo nagrado, ki še danes teče. Nihče seveda ne pomisli, kako velike telesne napore mora prestati tekmovalec, ki po tri dni in noči presedi v košari. Pristanek je prečestokrat težak in je balon čisto odvisen od vetrov. O nekem takem slučaju piše tekmovalec (ki se je tudi letošnje tekme udeležil), 011 o Bertram. Njegov balon je imel I. 1928. že takoj v začetku nesrečo. Močni vrtinci so ga vrgli z vso močjo k tlom in bili z njegovo košaro ob drevesa in skale lako dolgo, dokler ni balon ob-visel, se raztrgal iu je začel uhajati plin. Razpra-skaua iu potolčena letalca nista našla iz zaraslega gozda poti. Že sta mislila v gozdu prenočevati, ko prideta dva kmeta, ki sta jima pokazala pot v vas. Vrednost takih tekem pa ni le športnega značaja. temveč je zlasti za znanstvo važna. Višinski poleti Piccardovi se ne bi mogli vršiti, če ne bi bilo pred njim toliko balonskih preizkušenj. Ravno za raziskovanje meteoroloških pojavov ima balon veliko vlogo. Tudi najmodernejše višinsko letalo ne more nadomestiti balona, ker se balon počasi in mirno dviga ter omogoči človeku s tem nemoteno opazovanje. Strukturo ogromnih oblačnih plasti moremo opazovati tudi v navpični smeri. Višinski zračni toki, razširjenje električnih in zvočnih valov — so področja, ki jih ne moremo drugače preiskovati kakor z balonov. Ako so in kaj so Ii balonski poleti odkrili z višinskega sveta, bomo šele zvedeli, ko bodo letalci poročali. Gladovni stavkarji Gandhi je gladoval topol sedem dni. Že so se bali za njegovo življenje, zakaj prva poročila so govorila, da mu že pešajo moči. No, prestal je in zmagal. Gandhi ni več pri tolikih močeh, kot je bil leta 1924., ko je vzdržal post celih 21 dni, da bi ganil llinde in Muhamedance k spravi, šele ko je oklical voditelj Muhamedancev, Muhamed Ali, spravno konferenco, na kateri se naj bi uredilo vprašanje indijskega volivnega prava, je Gandhi nehal s postom, katerega je mislil že takrat držati do smrti. No. pa Gandhi ni bil prvi in edini, ki je uporabil gladovno stavko v dosego svojih ciljev. Vemo namreč, da je bi! že leta 356. škof Evzebij vržen v palestinske ječe. Ker pa se je njegov sovražnik bal, da ne bi Evzebij vsled posta, katerega je trdovratno držal, umrl, kar bi vzbudilo ogorčenje ljudstva, ga je izpustil. — Kralj Edvard III. je zaprl 1. 1357. neko žensko, ker so jo osumili umora. Ko pa je zvedel, da se že 40 dni posli, je mislil, da je tu božja roka vmes, pa jo je izpustil. — V angleških ječah so v 17. stoletju mnogoštevilni kvekerji umrli radi gladovne stavke. Le en slučaj je znan, da je bil kveker po dvaj-setdnevnem postu izpuščen. Tudi v najnovejši zgo-govini so znane lake stavke Prva nemška obrambna klet. Mesto Liibeck je zgradilo klet, kjer se ljudje lahko skrijejo pred plinom in bombami. Na tem mestu je prostora za 30 ljudi. ! Proli bombam je zavarovana klet tudi z močnimi i tramovi. Živil in pitne vode imajo notri za dva dni. še druge rešilne naprave čakajo težkih dni. Reka Rubieon List »Giornale d'ltalia« je pred nedavnim poslal posebne poročevalce v mestece Savignano v Romaqui, kjer se pne starodavni most nad rekico Rubieon; ta je bila nekoč mejna reka med rimsko državo in cisalpinsko Galijo. Po odredbi Mus-solinijevi je namreč antični Rubieon spet dobil svoje prvotno ime. Ze nekaj stoletij je namreč nosil ime Fiume Fiumicino. Tri mesta v Romaqui so se prepirala med seboj (Rimini, Česana in Savignano), ali je vodni tok, ki gre skozi njihova mesta oni stari Rubieon. Rubieon je postal slaven v stari zgodovini, ko se je vračal iz Galije zmago- Nov svetovni rekord v metanju krogle. Nov rekord v metanju krogle je v lahko-atlotskem državnem tekmovanju med Poljsko in Cehoslovaško dosegel Ceh Douda, ki je vrgel kroglo 16.20 m daleč. Ta rekord presega za t cm prejšnjega, ki je bil postavljen na oiimpijadi v Los Angeiosu. Usoda, ki se je z angleškimi raziskovalci egipčanskih grobov neusmiljeno poigrala, še zmerom ni sita. še imamo v spominu usodo lorda Carnarvona, ki jo odkril grob faraona Tulankha-rnona: pičila ga je muha in je umrl. Tudi njegovi nasledniki so umrli nenaravne smrti. Med egiptskim ljudstvom živi že stoletja legenda, da sleherni, ki se bo dotaknil z zločinsko roko svetih, prastarih grobov, bo moral umreti strašne smrti. Ta ljudska vera je zadnje dni našla odmev v dveh novih žrtvah. Grobove faraonov so iskali pred nekaj leli v okolici Teb ali ob gornjem Nilu, kjer so imele I najstarejše dinastije svoje grobnice. Šele v zadnjem času sta prišla dva Angleža inženir lloss iz Glasgowa in londonski trgov«"- Duffil na to, da bi tudi po libijski puščavi v neposredni bližini Rdečega morja pogledala za starimi grobovi. Domnevala sta namreč, da leže v tej pokrajini grobnice egiptske dinastije l!ykos, ti so namreč pred približno 1500 leli pred Kristusom pridrli nad Egipt in več slo let vladali. V letu 1927 sla oba pristala v Aleksandriji, nato pa z letalom poletela v puščavo Aitalah, kjer sta s pomočjo domačinov začela z izkopavanjem grobov. Leto dni sta zaman grebla. Grobnic dinastije Ilvkos ni bilo nikjer. Lansko leto pa sta zadela na prastaro zlato jamo, katero pa so po znamenjih še stari egiptski faraoni odkrili. Celo leto sta se mučila Hess in Duffil, da bi zlato žilo izkopala. Pred nekaj dnevi pa nenada zboli inženir Hess, bile so to čudne bolečino: ni mogel no jesti ne spati iu je postal končno pravi okostnjak. Njegov zvesti prijatelj Duffil je skrbel zanj, kolikor je mogel in mu svetoval, da bi za nekaj časa prenehal z delom; la čas bi on po'iitei k nekemu profesorju za medicino v Londonu in ga vprašal za svet. Toda Hess ni pristal na to, saj je bil vendar pred končnim uspehom, katerega naj zdaj pusti?! Njegovo stanje pa se je slabšalo iz dneva v dan in pred nekaj dnevi je umrl v naročju svojega prijatelja. — Duffil je bil nad smrtjo Hesso-vo tako zdvojen, ila se jc cele dni branil pokopali prijateljevo truplo. Sftlel jo lili in snirluo-bled ob truplu in strmel v bledi obraz dragega mrliča. Ko pa je končno začelo truplo širili neznosen duh po okolici, so ga prisilili domačini, da je pristal na pogreb. Nekaj minut za leni, ko je poslednje prgišče pesti padlo ua sveži grob, so domačini-pogrebci zaslišali strel. Deset korakov od groba si je Duffil pognal kroglo v sence. Angleška vlada bo oba raziskovalca prepeljala domov in ju ua domačih tleh pokopala. — Legenda o maščevanju duhov, ki si ne pusle jemati pokoja, se torej nadaljuje. Vendar prihajajo zmerom novi raziskovalci, nekateri radi zgodovinsko resnice, drugi radi gole časli. In vsaj prvini naj duhovi prizaneso! Knjiga o Eskimih Velik uspeh je lo leto dosegla knjiga češkoslovaškega avtorja v Ameriki, katero je ne\vyortki literarni klub izbral za najboljšo knjigo, kar jih je izšlo meseca julija. To je delo Ceha Jana \Vclzla, ki je preživel 30 let na Alaski in v severni Sibiriji, kjer je postal celo načelnik nekega eskimskega plemenu. Napisal jo jo po svojem povralku na Češkoslovaško, a v njpj je razkril svoje spomine: »Trideset let na zlalem severu . Ta knjiga je prevedena že skoraj na vse jezike, ludi na japonski in esperanto. V Ne\vyorku je prejel avtor za knjigo 10.000 dolarjev nagrade. Predsednik zborovanja Zveze narodov. Na zborovanju Zveze narodov v Ženevi je bil izvoljen za predsednika s 44 proti 6 glasovom grški poslanik Politis. Smrtni padce v letečem avtu. Mesto nesreče po katastrofi. Ko je pri Budapešti hotel neki leteči avto s pogonom na propeler prevoziti neko oviro, je motor eksplodiral. Oba moža sta bila na mestu mrtva. Iznajditelj motorja pa je bil aretiran. Sovjetske šole v Perziji Prosvetno ministrstvo v Teheranu je podpisalo zakon, da perzijski otroci ne smejo obiskovati ljudskih šol, ki jih na perzijskih tleh vzdržujejo tujci. Ta zakon je vstopil v veljavo ob začetku šolskega leta. Velja pa ne le za novince, marveč tudi za učence, ki so že obiskovali imenovane šole. • Večina teh inozemskih šol je namreč pod vodstvom Sovjetske Rusije, ki si je izbrala pač najboljše sredstvo za širjenje svojih idej. Kakor znano, steza boljševiška Rusija roko preko vseh azijskih držav, posebno onih, ki so v bližini angleških sosedov. S to prepovedjo pa je Perzija dala učinkovit udarec na boljševiški vpliv.