Štev. 287. V Ljubljani, sreda, 21 decembra 1921. PoStnina platana v gotovim. Leto 1. Izhaja vsak delavnik popoldne CENE PO POŠTI . *a celo leto K I44-— M pol leta K 72*— V UPRAVI STANE MESEČNO K10*- Uraiinlštvo m optavnEtvo « Kopitarje*! uliti šte*. S — Telefon erednišha šte*. 50 — Telefon «= uorsvništva šte», 328 •= CENE PO POSTI: za četrt leta K 36*— ta en mesec K 12*— I^IRSILSIPE IiIST p0SAMEZNA ŠTEVILKA SO VIN 10*91 Melika eksplozija n rntinifeii. 8 družinskih metov plačalo z življenjem nemarnost uprave. Zenica v Bosni, 21. dec. (Izv.) Včeraj okrog 9. ure 20 minut je v tukajšnjem rudniku nastala velika eksplozija. Radi velike nečistosti rovov in nezadostnih priprav se le plin. Vsled tega nastala eksplozija 1© zrušila cel rov, v katerem se je ob času hesreče nahajalo več rudarjev. 8 rudarjev je ostalo na mestu mrtvih, več pa je ranjenih. Krivda na tej eksploziji in nesreči, ki je zahtevala 8 rudarjev, večinoma družinskih očetov, zadene ravnateljstvo, ki za varnostne in higijenske naprave ni ničesar storilo. Rudarji so se nad temi nedostatki ponovno pritoževali, a vedno zaman. Reslzlia nr^dnlitoa. Zak©is®dajni ©cffo©r. j Belgrad, 20. dec. Zakonodajni odbor 3 odobril začasno pogodbo s Češkosiova-ko republiko, nato se pa odgodil do sesta-n°ve vlade. *. * finančnem odseku je podal Jugoslov. „ ?vPogledom na proračun svoje odvoje- 0 mišljenje in stavil lastne predloge. Xr zakon o zmanjšanju in nameščanju uradništva se je sprejela določba, da se v bodoče na taka mesta, ki zahtevajo kvalifikacijo, * ne bodo več sprejemale osebe, ki nimajo izpitov in strokovne izobrazbe. V kolikor so take osebe sedaj v državni službi in niso aktivne, ne bodo več dobivale doklad. Dijaki se iz državnih služb odpuste in se ne bodo več sprejemali. Zaoiaiitia in burna sefi občinskega sneta. Odločna toasesla občinskega sveta o stanju naše •provlzacii«. Esi sa taršSa se m končan. 21. decembra. (Izv.) Nade, da kriza končno rešena, če se bosta spo-razumeli dve najmočnejši stranki v parlamentu, se je enkrat izjalovila in kriza tra-lk naprej. Rešitev krize se je zavlekla v Ž‘avnem radi zahtev jugoslovanske muslimanske organizacije, dalje pa tudi nesporazuma med demokrati in radikalci sami-JJh. Tako pri demokratih, kakor pri radikalcih sta močni struji, ki se sklenjenemu ®Porazumu protivita in Pašič ima veliko •fela da drži te nezadovoljneže v šahu. Tteit Včeiai Pre£fp°ldne in popoldne so se ^.^aljevala posvetovanja ministrskih kan-atov in zastopnikov samostojnežev in Zaht nov' Najprcje se je razpravljalo o ntevah samostojnežev. Kakor znano je a edina njihova resna zahteva ta, da se ministrstvu za socialno politiko in ministrstvu za poljedelstvo votirata izredna kredita po 100 milijonov dinarjev. Tej zahtevi se je ugodilo samo v toliko, da se votirata kredita po 50 miljonov dinarjev. Nato je pričela razprava o že znanih zahtevah muslimanov. Najtežja njihova zahteva je ta, da se jim prepusti ministrstvo za vere. Demokrati in radikalci so odločno izjavili, da je ta zahteva nesprejemljiva. Niti na predpoldanski, niti na popoldanski seji ni prišlo do sporazuma in so posvetovanja končana okrog 8, ure zvečer brez uspeha. V nekaterih krogih upajo, da se bo dosegel tekom današnjega dne sporazum. V nasprotnem slučaju pa bodo demokrati, radikalci in samostojni sami prevzeli vlado. HraoaHHBaBmEi Palača aa iiginiiisotsl cesti. Med palačo na B!eiweisovi cesti in asim ljudstvom niso nikdar — izvzemši r_atke dobe ob prevratu — vladale prija-®iske vezi. Palača na Bleiweisovi cesti je Ua vedno kakor sovražna trdnjava sredi °jhače dežele. Tam so stolovali Heini in cb\varzi, plemiči in tujci. Od tam je vela PT°ti ljudskim množicam in njihovim težkam ostra, mrzla sapa. Prišel je prevrat, ki je odnesel tuje j*5®podovalce in zdelo se je^ da je ljudstvo rdnjavo na Bleiweisovi cesti za vedno Osvojilo in razorožilo proti sebi. Te nade z°* e J>°ljufive> Ki trajalo dolgo, ko se je a*®l v palačo na Bleiweisovi cesti zopet ®hti stari, ljudstvu sovražni duh. Ta pa-Jfca se je začela zopet izpremifijati v proti-JUdsko trdnjavo in danes je palača na . ‘ehveisovi cesti za naše ljudstvo isto, kar j® bila v svoji najslabši dobi pod nemškim aronom Heinom. Gospod Ivan Hribar, sedanji gospodar v. Palači na Bleiweisovi cesti, je domači naše zemlje. On se je v svojem življenju mnogo učil, mnogo trudil in delal in V®! mnogo trpel za javno, t, j, narodno , Var- Za. vse to je pa tudi žel v življenju °gate sadove in nazadnje dosegel celo po-j&niško in namestniško čast v osvobojeni otnovini. Človek bi mislil, da bodo moža °gate izkušnje in veliki uspehi napravili modrega v najplemenitejšem zmislu te be-ede, človekoljuba in resničnega demokra-a- Sam je izšel iz ljudstva in sam se ima Syojemu narodu, ki je v svoji celoti dela-trpin, zahvaliti za vse, kar je dosegel. Naravno bi bilo, da bi se ta mož, dospevši jja vrhunec svojih uspehov, z ljubeznijo in valežnosljo spomnil svojega ljudstva ka-°r dober sin svojih starišev in mu skušal *>°vrniti dobrote, ki jih je prejel od njega, olajšati in olepšati življenje. Tako bi p°yek pričakoval, tako bi bilo naravno. rcdsednik Masaryk dela tako. A- Ivan Hribar? On je bil in ostal po-učen liberalec, delavnemu ljudstvu tuj nasproten, ki se v svetu ni naučil mo-, r°®ti, ampak se je izpopolnil le v tistem, "Ur smo pri nas opredeljili s frakarstvom. Jd njegovem delu kot pokrajinski namest-111 v Sloveniji poznamo doslej tri glavna dejstva: Uvedel je v svoji palači čajanke, čajne večere in dal v svojem starem glasilu »Slovenskem Narodu« priobčiti navodila, v kakšnem oblačilu je hoditi na te večere in druge take prireditve; istočasno je izdal ukaž za biriško preganjanje beračev in betežnikov v Ljubljani, a sinoči smo izvedeli da »pokrajinska vlada mestni občini ne gre na roko«. Treba pa pomniti, da je sedanja mestna uprava — po svoji večini — ljudska in da gre vsaj doslej vse njeno prizadevanje v prid težko obremenjenim ljudskim slojem. Pokrajinska vlada, ki ji načeluje Ivan Hribar, ji pri tem ne gre na roko. To pove vse. Palača na Bleiweisovi cesti je postala pod Ivanom Hribarjem isto, kar je bila pod avstrijskim baronom Heinom. Pri tem s® spomnimo, da sta bila ta dva moža pod starim režimom najožja politična zaveznika. Ivan Hribar je od tedaj napredoval v socialnem umevanju, ne pa v politični modrosti. Pod njim se je palača na Bleiweiso-vi cesti zopet izpremenila v birokratično, neljudskemu režimu in neljudskim interesom služečo trdnjavo. Iz nje ljudstvo nima pričakovati drugega nego biriških fer-manov in mrzlega nasprotja proti vsem svojim težnjam. To ugotavljamo in se zavedamo, da huje ne bi mogli obsoditi ne sedanjega režima v državi, ne tistih, ki mu služijo. Ali pa se morda le motimo in gosp, Ivan Hribar svoje srce za ljudstvo le še odkrije? Da vidimo! irsM pirlamenl pred dMIeIId. London, 19. dec. Danes je začel irski sinfajnovski parlament v Dublinu javno razpravo o sporazumu z Anglijo. Poročal je Griffith, ki je pogodbo sklenil in ki je apeliral na parlament, naj jo odobri. Rekel je, da bo Irska v nasprotnem slučaju izgubila simpatije vsega sveta in zlasti narodov, ki tvorijo britansko državo, ter se zapletla v brezupno in brezsmotrno vojno. De Valera je zavzel nasproti pogodbi skrajno odklonilno stališče in rekel, naj gre irski narod raje v sužnost, nego bi priznal nad seboj oblast svojega tirana Velike Britanije. Izid se splošno pričakuje z največjo napetostjo. Župan naznani, osvet(>v»nju tudi stavbni Razne prošnje. Prošnji Vinceneijeve družbe in Elizabeine 1000 ence "a J^ritJe proračunskih stroškov za leto se odstopita ubožnemu odseku v pretres. — žvezi vojnih vdov in sirot se dovoli za Božič 20.000 kron podpore. — Glasbeni Matici se dovoli za sprejem pevskega društva »Kola« 5000 kron. — I lep direktorija mestnega dohodarstvenega urada , (J.e prejemkov nameščencev tega urada in izplačila enkratnega nabavnega prispevka za ože-. njene 2000 K, za samce 1000 K, se odobri. - Nato se je sprejel nujni predlog, da se kreditnemu društvu^ Mestne hranilnice zviša glavnica od 15 na 80 milijonov kron. — Salezijancem na Rakovniku se dovoli 5000 K za božičnico. Poročilo stavbnega odseka. Na predlog odsekovega poročevalca obč. svetnika Ogrina, je bil priziv Ant. Putriha in paro-brodiie družbe White Star Line proti odloku mag. gremija glede zgradbe neke provizorne majhne stavbe v Kolodvorski ulici odklonjen. — Prošnji ■ Ivana Travna za razdelitev njegovega zemljišča ob ! Tobačni ulici na dve stavbišei, se ugodi. — Proš-' nja pokojninskega zavoda za nameščence za pre' • pustitev mestnih stavbnih parcel za Bežigradom j se odkloni. — Glede dopisa odbora za zvezo do ! lenjske železnice z reško progo preko Severini ; na Kulpi se sklene, da se občina za enkrat e« j ne izjavi v prilog enega ali drugega načrta. —. Glede zgradbe kanala na Gosposvetski cesti o« pivovarne »Union« do železnice se sklene, da pri speva občina 42%, da se zgradi kanal zn splošn uporabo in ne samo za pivovarno. Gasilno društvo. V imenu policijsko - zdrvstvenega odseka Je poročal obč. svetnik Josip Pirc o dopisu prosto-j voljnega gasilnega iu reševalnega društva ljubljanskega glede potrditve novega društvenega odbora. Pri gasilnem društvu je bilo poneverjenih 81.000 K, ki pa so jih že polnili. Odsek je nadalje pri preiskavi ugotovil, da so bili vsi očitki proti bivšemu predsedniku gasilnega društva g. Josipu Turku neupravičeni, zlasti kar se tiče avtomobilov in premoga. Demobilizacijsko blago, ki ga je preskrbel gospod Jošip Turk. je vse zapisano v inten-tarnem spisku ter je shranjeno. Da se je mogle poneverili 81 000 kron, je znamenje, da tudi ostali odborniki niso vršili svoje dolžnosti iu da nosi za to dejstvo ves odbor odgovornost. Zaradi tega predlaga odsek, nuj se novoizvoljeni odbor ne potrdi, ker nosi bivši odbor vso krivdo. Občina pa se mora bolj brigati za gasilstvo kot se je dosedaj. Zato predlaga odsek, naj se na magistratu osnuje za gasilstvo poseben referat, ter naj se temu uradu dodeli kot strokovnjak vodja vojaškega urada g. Barle, kot pomočnik pa mag. asistent g. Janko Hojan. Ta urad naj izdela načrt za reorganizacijo gasilstva. — Obč. svetnik Franc Kremžar poudarja velike zasluge prostovoljnega gasilnega društva za Ljubljano in Zeli, da bi to izredno stanje v gasilnem društvu ne trajalo predolgo. Predlaga, naj referent za gasilstvo poskrbi, da se bo občni zbor sklical že v teku enega meseca. Nato pa naj referent proučuje nadaljnjo reorganizacijo gasilstva. — Po daljši debati e zboljšanju gasilstva, ki so se ie udeležili govorniki vseh klubov, so se sprejeli odsekovi predlogi. Samosialni predlogi. Odsekom se odkažejo nato vsi samostaln! predlogi, med katerimi so tudi: Predloga obč. svetnika Jegliča o dotaciji mestnim meščanskim šolam in o podržavljenju dekliške realne gimnazije. Predlog obč svetnika Ogrina glede ureditve cest in ulic na Mirju. Predloga obč. svetnika J P i r c a glede zvišan ja občinske takse za plesne in zabavne prireditve ter glede zgradbe javni! stranišč pred kolodvori. Preskrba, Ljubljane z mesom. Pred prehodom v tajno sejo je obč. svetnik Kremžar v imenu tovarišev stavil naslednji nujni predlog: Ker povzroča sedanjo mesno krizo v Ljubljani izvoz mesa, katerega pa mestna občina v svojem delokrogu ne more pravilno regulirati kakor to zahtevajo interesi mestnega prebivalstva, zate naj se sklene: t. Klavničnim organom se naroča, da z vso strogostjo izvajajo določbe regulativa za ljubljansko mestno klavnico, pred vsem §§ 7 in 9. Naj-prvo naj se kolje živina za domači konsum, šele nato sme priti na vrsto živina za izvoz. 2. Stari regulativ naj se spremeni, osobito v onih točkah, ki se nanašajo na klavnične pristojbine. Dočim naj ostanejo pristojbine za mestni konsum stare, naj se pristojbine za izvoz zvišajo za 1000 odstotkov. 3. Občinski svet naroča gospodu županu, na) sporazumno s obč. svetom določi posebno komisijo, ki bo tozadevno nadzirala delovanje klavničnih organov. 4. Občinski svet pooblašča gospoda župana, da ukrene vse potrebno, da bo mestna občina udeležena v upravnem odboru zasebne družbe, ki je prevzela Vnovčevalnico in Id se peča skoro izključno le z izvozom, da more kontrolirati njeno delo. 5. Gospod župan se naproša, naj poskusi vse potrebne korake za ustanovitev Družbe slovenskih mest in industrijskih občin. Namen te družbe bi bil za bodoče regulirati izvoz mesa na ta način, da ostane dovolj mesa na razpolago za konsum slovenskih mest in industrijskih občin. Nujnost je bila predlogu priznana, nakar jo obč. svetnik.Kremžar utemeljeval predlog. Poudarjal je med drugim veliko pomanjkanje iii draginjo mesa na ljubljanskem trgu, kar je nujna posledica neurejenega izvoza. Mestna občina je proti tem razmeram brez moči. Rešitev je pri centralni vladi v Belgradu. In zato je več kot krivično, današnji večini očinskega sveta očitati, češ da je ona kriva pomanjkanja mesa. Demokrati, ki imaio v Belgradu moč, so krivi, da je prišlo do teh razmer. Opozarja na usodo Vnovčevalnice. Poleti se je pod predsedstvom poverjenika za socialno skrbstvo vršila enketa na deželni vladi, na kateri so bili tudi zastopniki sedanje večine. Obč. svet tedaj po krivdi vlade ni deloval. Ampak zastopniki klubov sedanje večine so tedaj soglasno izjavili zastopniku vlade, da zastopajo stališče, naj mestna občina sama prevzame Vnovčevalnico. Medtem pa je vlad« takoj na to še pred sestankom obč. sveta prodala Vnovčevalnico družbi zasebnih kapitalistov. Daues ta družba divje izvaža meso, mestna občina pa je brez moči. Prepuščen ji je le en delež in malovredna pravica kontrole. Sedaj Vnovče-valuiea ne služi aprovizaoiji Ljubljane, ampak aprovizaciji Trsta. Da se je to zgodilo, nosijo odgovornost gospodje demokrati, ki so mestni občini izpred nosa pobrali Vnovčevalnico, Nadalje izvaja, da je treba vkljub temu nekaj ukreniti. V klavnici Stran »Novi Čas«, dne 21. decembra 1921, Štev. 287. naj se kolje najprvo /.n domači konsum. Klavnif-po osobje naj se strogo drži pravilnika. Ker se pa ~liŠ!,o razne pritožbe, jo umestno, da sc- delovat« .e klavničnih organov preišče. Če se «iožeue kje krivda, naj sledi odločna remendura. Govornik pa polaga največ jo važnost ua o. točko svojega predloga. Ker velja naša država za e r rno in ker je navezana na izvoz živine in mesa. I« jasno, da še bo izvoz šo dalj«? vršil. To pre-prvati nima nihče namena. Treba pa je izvoz legi dira ti na ta način, da so najprvo krite potrebe domačih kousumentov. Da se sedaj tako divje in ‘m orei no izvaža brez ozira na domači konsum, je kriva vlada, ki noče regulirati izvoza, kakor bi tka njena dolžnost. Zato si mora občina sama po-magr>i. Temu namenu naj služi družba vseh slo ven kih mestnih in industrijskih občin, ki naj se same lotijo tega dola. Ta družba bi lahko tudi sa« a -.zvažaia, obenem pa s prebitki skrbela za cen no in zadostno aprovizacijo včlanjenih občin in c ih prebivalstva. i emu stvarnemu izvajanju je sledila dolga deba-a, ki ni bila vedno stvarna; demokrati so •zavlekli debato ua politično polje, kjer pa so klavrno pogoreli. Kralj (JSDS) je mnenja, da je vsega tega kriva centralna vlada in da najradikalnejša sredstva na morejo pomagati, če se vlada ne zgane. —• Rupnik (NSS) meni, naj bi se poslal v Belgrad plameneč protest. — Dr. Triller (JDS) hvali prejšnjo aprovizacijo in pravi, da bo glasoval za vse predloge, treba je celo iti bolj radikalno in ctvo-riti lastno mesnico. — Inž. Kosmač (samostojuez) je mnenja, da bo draginja še večja. Pravi, da bi se mesto naslonilo na kako zadrugo, n. pr. na Eknnniaa. — Dežman (JDS) pravi, da vse drugo je nič, glavno je, da gre deputacija na deželno vlado. — Kocmur (JSDS) šiba slabo upravo, ki je vzrok neurejene aprovizacije. Predlaga, naj obema sama začne klat L Dr. Pestotnik (JDS) govori le politično. Očita obč. svet. Kremžarju, da njegov govor ni bil za kmete. Pojdite s tem govorom na kmete, (obč- svet. Kremžar: Vas, gospod doktor, vabim seboj!) pa boste lepem. (Kremžar: Jazone, ampak Vi! — Smeh.) Očita SLS dvojno lice, res ua na kmetih drugače govori ko v mestu. (Kremžar: Dvojno lire imate Vi, ki v Belgradu drugače delate, ko v Ljubljani govorite.) 2 upa n zavrne nekatere trditve dr. Pesto,-nika in ugotovi da vlada ui vpoštevala predlogov večine in županstva, da vlada ne odgovarja uft dopise v tem oziru in da je vlada Vnovči?varnico ou- dala zasebnim kapitalistom pod ceno. (Veliko ogorčenje Klici: Cuite! Cujtel) Tavčar (NSS) nato zavrača napade demokratov in dokaže ponovno, o Bleivveisovi cesti tako neprevidno, da je zadel v enovprežen voz I. Rojca. Konj in vož sta bila težko poškodovana, a tudi avtomobil je moral vsled poškodb ostati na mestu sIKslllSlllslllSlllsKISmsIll /anuarja meseca začenja izhajati Sodama misel mesečna revija, ki bo pod uredništvom dr. A. Gosarja prinašala v moderni, poljudni in kratki obliki članke o aktualnih, socialnih, kulturnih in po~ litičnih vprašamih. Revija odgovarja na ni potrebi po orientaciji naših krotjov v seda n i dobi. Dobrodošla bo z.asti tudi izobraženemu delavstvu l Cena na leto 100 K. =III=IH=UI=III=|||=UI=HI=IH Izdaja konzorcij »Novega Čaaa«. Urednik in odgovorni urednik Franc Krembr-Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. f