Posairezna številka 10 vinarjev.
Štev. 229.
~ Velja po pošti:
Za colo loto naprej . . K 26'— sa en meseo „ . . „ 2'20 za Nemčijo oeloletno . „ 29--za ostalo inozemstvo . „ 35*—
V	Ljubljani na dom:
Za oelo leto naprej . . E 24'— za en meseo „ . . „ 2'—
V	upravi prejeman mesečno „ 1*80 ~ Sobotna izdaja: г
za oelo leto......K T—
■a Nemčijo oeloletno . „ 9-—
lil r II■ III «l
v liim, f petek, 6. omra ie.
LeiO XLiV.
za ostalo Inozemstvo.
12'-
Inserati:
Enostolpaa petilvrsta ['lz min Sirota in 3 mm visoka ali nje
prostor) za enkrat . , . . po 3) v za dva- ln večkrat . . 25 „ pri večjih naročilih primeren popusi po dogovorn.
Enostolpna p.titvrsM po 60 vin.
Izbaja vsak dan lzv ensši nedelje in praznike, ob 5. nrl pop.
Redna letna priloga vozni red
Uredništvo je v Kopitarjevi nliol štev. 8/111. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sss sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi ulioi št. B. — Račun poštne branllnioa avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, ђовп.-когс. št. 7563. — Dpravnlškega teleiona št 188.
„Povodom Najvišjega godu dnevi darovanja od 4. do 8. oktobra 1916: Kupujte oficijalne znake dnevov darovanja. Pristopajte kot udje k društvu „C. kr. avstrijski zaklad za vojaške vdove in sirote".
Velika topovska bilka na Krasu.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Na Krasa se bije topovska bitka v popolnem obsegu. Mestoma je poizkušala sovražna pehota napadati, a potlačil jo je topovski ogenj.
Na bojni črti doline Fleims se nadaljujejo topovski boji. Položaj se ni izpremenil. Na Cimone so izkopale naše čete od 23. septembra do 2. oktobra 35 Italijanov in jih rešile. V celoti smo privedli 482 ujetnikov in zaplenili 6 strojnih pušk, 3 metalce min in veliko pušk.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Dogodki na morju.
Dunaj, 5. oktobra. Uradno:
Dne 4. t, m. zvečer je skupina morskih letal s prav dobrim uspehom metala težke, srednje in lahke bombe na sovražno letalno postajo pri Gradežu, San Can-ziano in Staranzano. Letala so se kljub ljutemu obstreljevanju vrnila vsa nepoškodovana.
Poveljstvo mornarice.
XXX
Velikanska bitka na goriškem bojišču se nadaljuje. Italijani nadaljujejo z artiljerijskim ognjem in poskušajo ,tu pa tam s slabotnimi pehotnimi napadi .Nova ofenziva še ni dosegla dosedaj svojega viška. Generalni laški napad je še pred nami. Značaj tem novim bojem na Krasu dado posebno metalci min, ki bobne posebno v nočeh ko vse podirajoč orkan. Ravnotako imamo skoraj vsaki član laške obiske z zračnimi boji. Ta teden so naši sestrelili pred Gorico en laški aeroplan. Italijani so začeli posnemati čisto srancoski sistem ob Sommi. Posebno glede bob-nečega in zapiralnega ognja. Kakor poročajo vojni poročevalci, poskušajo Lahi konstantno s streli pretrgati telefonsko in telegrafsko zvezo naših prednjih čet z glavnimi poveljstvi. Naši že skrbe s protiodredbami, cla ne pojde laško seme v klasje.
XXX Italijansko uradno poročilo, 3. oktobra. V Astiški dolini in na Asiaški visoki planoti je sovražnik ljuto streljal s topovi na razne kraje. Nekaj škode je v Arsieru. Iz visokih gora se zopet poroča o novih uspehih naše ofenzive. Včeraj se jc posrečilo enemu oddelku naših, ko je v sovražnem ognju priplezal na strme čeri, da je zasedel drugi vrh Col-bricon gorovja (južnozahodno od prve kote 2404, ki so jo naši že prej zavzeli.) V zgornji Cordevolski dolini so napadli ponoči na 2. oktober mali sovražni oddelki po ognju z bombami naše prednje postojanke na višini Lef, a smo jih z izgubami za nje vrgli. V Karnijskih alpah med Monte Cogliano in Piazzo Colina se je posrečilo našim oddelkom, ko so spretno obšle visoko po sovražniku zasedeno skalo, da so dosegie vrh (2776 metrov visok). Sovražnik je med svojim begom popustil orožje in strelivo in veliko drugega blaga,
Na julijski bojni črti je močnejše delovalo sovražno topništvo na kraje in postojanke vzhodno od doline Vallone. Neki sovražni letalec je vrgel eno bombo na Arcordo (Cordevole); ubit ni bil nihče, tudi sicer ni povzročil nobene škode.
Novi italijanski topovi.
Iz vojnega tiskovnega stana javljajo vojni poročevalci z dovoljenjem vojnega tiskovnega stana: Novi daleč noseči topovi, na Francoskem so jih izdelali, ojačujejo nekaj časa težko italijansko topništvo, ki je bilo gotovo že dozdaj premočno. Med zadnjo bitko na Krasu, Italijani so izstrelili poldrug milijon krogel, je sovražnik izpremenil svoj prejšnji način obstreljevanja. Svoj težki ogenj je do zdaj razdeljeval v bobnečem ognju na postojanke in v trenutku, ko je napredovala njegova pehota, na tiste kraje in pota za postojankami, kjer je slutil, da so zbrane ali da korakajo rezei-ve. Ob zadnji bitki na Krasu pa tega dvojnega načina streljanja ni nič več ojstro ločil, marveč bobneči ogenj je počasi namerjal zadaj; nad postojankami se je pa izpremenil v ogenj z minami.
Predno je pričel delovati bobneči ali razbijalni ogenj in so pričeli gro-meti metalci min, je pričel sovražnik že streljati s svojimi najtežjimi topovi. Streljali so ž njimi kolikor mogoče daleč v prostor za bojno črto. Poizkušali so zadevati stane naših poveljstev, cla jili osamijo od čet in jim onemogočijo voditi bitko. Četudi se je sovražnemu topništvu večkrat posrečilo, da je prerezalo telefonske in brzojavne zveze, le nikakor ni moglo zrahljati zveze med poveljstvom in najprednejšo črto, ker sc je mislilo tudi na ta slučaj in so se ukrenile vse potrebne protioclreclbe.
»Salviamo Venezia!«
10. septembra je pisal »Corriere della Sera«; »Rešimo Benetke pred uničenjem z bombami!« Od tedaj iščejo rešilnih sredstev. Bramba lagunskega mesta v zraku je slaba. To priznava tudi xCorriere«. Celokupna organizacija je zanič. Ko je list tekom šestih dni pretehtal vse predloge za povračilne odredbe, mu je sedaj šinilo v glavo, da je treba poslati italijanske letalce preko Francije na Nemško, da bi bombardirali nemške kraje in tako pritisnili na Dunaj, da bi se obvarovale Benetke pogina. Četverosporazuma teorija o enotni fronti bi se tako na nov način uresničila. Najprej so hoteli v Italiji, da naj bi plačala račun avstrijska mesta ob Adriji. Dejansko jc poslal Cadorna, kakor je javil v svoiem poročilu z dne 14. m. m., 22 Ca-pronijev nad Trst, ki so vrgli 172 bomb »na vojaške naprave«. Proti temu se je pa v Italiji kmalu dvignil protest, ker so bili zadeti »gente del nostro sangue« (ljudje naše krvi). Zdaj je »Corriere« našel izhod, da bi bilo najlažje mogoče ranili »bloco austro tedesco« z zračnimi poleti preko Francije. Nemškc-avstrijski blok naj bi bil itak skupno odgovoren za vsa »barbarstva«, in nemška mesta bi bila lahek cilj, kar se o Bolcanu ne more trditi, kakor so izkusili italijanski letalci. »Kaj nimamo enotne fronte? Ako bi nemški cesar enkrat videl, kako Italijani bombardirajo njegova mesta, potem bi že vplival na cesarja Franca Jožefa — in Benetke bi bile rešene!«
Italijanski letalci sc morejo zanesti, da jih bodo na Nemškem vroče sprejeli. Kako slabo gre Benetkam, je priznal v pogovoru z zastopnikom lista »Giornalc d'Italia« sam beneški župan grof C-rimeni, ki se je prej dičil s prijateljstvom nemškega ccsarja. Zahteval jc v Rimu veliko milijonov, da bi mogel zadostiti najnujnejšim potrebam. Lastniki in najemniki z bombami razrušenih hiš zahtevajo odškodnino,
Nova zgradba stavb je v Benetkah, kakor znano, zelo draga stvar. In za obrambo mesta ne morejo ničesar storiti.
Ponovna prebiranja v Italiji.
Lugano, 5. oktobra. Osebe, ki so bile prebiranju letnikov 1876—1881 spoznane kot nesposobne, se morajo predstaviti ponovnemu prebiranju, ki se vrši, kakor poroča časopisje, med sredo oktobra in sredo decembra.
Lahi v kraljestvu proti dr. Faiduttiju.
Pod naslovom »Dva izdajalca« prinaša »L'eco del Litorale« naslednjo notico: Iz Lugana nam poročajo: »Corriere della Sera« piše; »Zloglasni monsignor Faidutti, ki je zatajil domovino in postal besen preganjalec vsakogar, ki goji italijanska čustva, ima rodno očetno hišo v vasi Scrutto, občina Št. Lenart (Slov. Benečija). Sedaj je dala občinska uprava izravnati in urediti javno zemljišče pred to hišo. Tako je nastal tam prostoren trg, ki je dobil ime »Battistijev trg«. — Iz te drobne kronike je razvidno, kako ljubijo v Italiji tiste Italijane, ki se častno vedejo v Avstriji in kako izpačene so v blaženem kraljestvu misli o dobrem in zlem; — Msgr. Faidutti je bil rojen v Št. Lenartu, toda tedaj, ko je bila ta mejna vasica avstrijska; danes je tedaj Avstrijec, kakor je bil tudi rojen kot Avstrijec. A Battisti? Ali je bil morda rojen v Italiji? — Toda kdo ve, če se »piazza Battisti« v Scruttu ne izpremeni nekoč v »piazza Faidutti«? — Tako piše' »L'eco del Litorale«.
Ministrski predsednik BoselJi govori v nvlanskern gledališču.
Lugano, 4. okt. Vsled povabila milanskih intervencijonističnih vojnih strank obišče ministrski predsednik 8. t. m. Milan. Ob tej priliki bo govoril v znanem milanskem gledališču Scala, kjer mu nameravajo prirediti velike osebne in politične ovacije.
Vedno višji vojni izdatki Italije.
Rim, 5. oktobra. Proračun za bodoče leto izkazuje, da so se dosedanji mesečni izdatki za vojsko pomnožili skoraj za 75 odstotkov.
Skrivnostna smrt dveh italijanskih častnikov,
Lugano, 5. oktobra. Rimsko časopisje je smelo šele clanes poročati o smrti dveh topniških častnikov Vigorelli in Paladini, ki sta umrla ob eksploziji v neki utrdbi pri Rimu.
Znamenje kulture.
Lugano, 5. oktobra. Milansko časnikarsko društvo in italijanska zveza peri-jodičnih časopisov v Rimu sta iz članske knjige črtala vse avstrijske, ogrske in nemške člane.
Divii nopaii Kosov.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 5. oktobra. Uradno:
R o j n a skupina generala konjenice nadvojvoda Karla. Nobenih novih dogodkov.
Bojna črta maršala princa Leopolda Bavarskega. V Voliniji so se tudi včeraj popolnoma izjalovili vsi sovražni napori, da bi zmagali cele četrte armade. Izgube Rusov so bile težke. Ob spodnjem Stohodu je izvajal sovražnik z enakim neuspehom slabejše sunke.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Ilofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 5. oktobra. Veliki glavni stan:
Bojna črta maršala princa Leopolda Bavarskega. Na bojni črti ob Stohodu več sunkov slabejših sovražnih oddelkov. Rusi so vedno zopet ponavljali svoje divje napade zahodno od Lučka; dos«g'i niso ničesar. Topništvo, pehota in strojne puške so vselej odbili naskakcva'ne valove sovražnika. Le severno od Zibilna so vdrii sla-
bejši deli v našo postojanko, iz katere smo jih takoj zopet vrgli.
Naši letalci, ki so tudi prejšnji dan uspešno napadali tabor, pripravljene postojanke čet in sovražne kolodvore, so vrgli včeraj veliko bomb na kolodvor Bo-zysce in blizu ležeče etapske naprave.
Bojna črta generala konjenice nadvojvoda Karla.
Nobenih posebno važnih dogodkov.
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff.
Cesar Viljem pri četah generalnega polkovnika Linsingena.
Berlin, 5. oktobra. (K. u.) Wolff poroča: Cesar Viljem se je podal na vzhodno bojno črto k četam generalnega polkovnika Linsingena, proti katerim je naperjen glavni napad Rusov.
O napadih v Voliniji
poročajo 5. t. m. vojni poročevalci: Rusi tudi včeraj napadov niso prekinili. Naska-kovalna krdela so se zopet valila proti našim na že znanih točkah pri Koritnici, Vo-jušnu in pri Selvovu. Prcbijalne poizkuse je uvedel ljut topovski ogenj, ki so ga podpirali novi osempalčni topovi. Dasi je sovražnik besno obstreljeval, tudi včeraj niso uspeli napadi sovražne pehote. .
Kjer se je posrečilo sovražnim bataljonom, ki so bili navadno pobiti po naših topničarjih, da so prodrli čez ognjeno črto naših topov, jih je pričakoval v naših jarkih železen odpor nemških in avstrijskih polkov, ki so sc clo skrajnosti borili.
Manjši ruski oddelki so se začasno zagrizli v nekatere kose jarkov, a so jih naši takoj osamili, metali so na nje ročne granate in jih do zadnjega moža pobili; tam, kjer so se bili taki boji v bližini, so jarki do vrha napolnjeni z ruskimi mrliči. Vse napade smo popolnoma odbili, vse naša postojanke so ostale popolnoma naše,
Pri Bdhm-Ermollijevi armadi.
(Vojno poročilo odobreno po vojnem tiskovnem stanu.)
V stanu poveljnika druge armade je izjavil 5. oktobra generalni rnajor dr. Bar-dolff, ki je prideljen generalnemu polkovniku Bohm-Ermolliju: Položaj na bojni črti se lahko s popolnim zaupanjem presoja. V vojski je že tako, da sovražnik med svojimi navali, ki jih večkrat ponavlja, tu in tam včasih pridobi nekaj metrov prostora; če se, kar je redno, zopet ne vrže. Vsekakor pa tako omejene izpre-membe bojne, črte le malo vplivajo na celoto. To je tako, kakor med velikim bo-renjem na zahodu. Bojna črta je trdna in bo ostala trdna. Avstrijske in tiste nemške čete, ld so podrejene drugi armadi, se prav dobro razumejo. Pametno skupno sodelovanje, prava cenitcv dejanj in obojestransko trdno zaupanje tvorijo temelj skupno priborenim uspehem, i tako bo tudi ostalo. Če nas Nemci v posameznostih prekašajo, povzročajo to okolnosti, ki so starejše kot vojska in ki jih od danes do jutri ne moremo odstranili. Maši nemški soborilci tudi priznavajo naša dela. Če se tu in tam čujejo glasovi, ki nepoznavajoč razmere drugače predstavljajo obojestransko razmerje, se mora proti njih nastopiti, ne le v korist skupne stvari, marveč tudi iz razlogov svete resnice.
Rusi o poletni ofenzivi.
Stockholm, 5. oktobra. Rusko časopisje se temeljilo peča z namenom ruske ofenzive in pravi, da letos vojno vodstvo ne bo moglo več izvesti svojih načrtov, »Rcčj piše: Avstrijske čete so zopet dovolj močne, da onemogočijo Rusom osvojitev Lvova. Ruski voji niso več tako spretni in tako sposobni za naskoke, kakor so bili pred tremi meseci; na dobro voljo čet tudi vpliva vojska v postojankah, ki so jo vsilili Nemci Rusom. »Denj* pravi: Rusko vojno vodstvo se mora zadovoljili z uspehi, ki jih je doseglo do zdaj; letos ne bo več mogoče Rusom prodirati. »Vedomosti« svetujejo ruskemu vojnemu vodstvu, naj se zadovolji z dosedanjimi uspehi trimesečne ofenzive in naj brez potrebe nc izrablja moči za osvojitev Lvova.

•v-' Л
Nova ruska milijonska armada.
Curib. Rusija sestavlja novo armado, ki bo štela pojdrug milijon mož. Pozimi jo nameravajo izuriti; spomladi pa poslati na vzhodno bojišče, da lri zmagovito končali pričeto ofenzivo.
V Dojili z Rumuni.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 5. oktobra. Uradno:
Pri Oršovi so bile naše čete potisnjene proti zahodu. Južno od Petroseny se je umikal sovražnik proti mejnim prelazom. Zvezne čete, ki prodirajo pri Foga-rasu, so napredovale čez mesto.
Z erdeljske vzhodne bojne črte se nič drugega ne poroča, kakor da so odbili naši močan rumunski napad pri Szovati.
Uspeh rumunskega sunka, o katerem fe sporazum razglašal po svoji navadi pretirana poročila, je znan iz poročil zveznih generalnih štabov. Sovražnik je zapustil hitrejše bolgarska tla, kakor je mogel stopiti nanja. Ujeta rumunska brezžična poročila potrjujejo, da je potek teh dogodkov odločil odločno hrabri nastop vašega vrlega donavskega brodovja. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 5. oktobra. Veliki glavni stan:
Zahodno od Parajata je bilo odbitih ▼•č romunskih napadov. Druga rumunska armada, ki je še 2. oktobra napadala v okolici Bekoktena (Baranykut), se je umaknila v dolini Alt za Sinco in se umika tudi severno od tam. Po brezuspešnih a zelo velikimi izgubami zvezanih naporih v HStzingu (Hatszeger) gorah na obeh straneh doline Strelly (Sztrigy) se umika sovražnik na gore ob meji Pri Oršovi ob Donavi je pridobil rumunski sunek na prostoru.
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff.
Berlin, 5. oktobra. Veliki glavni stan:
Bojna skupina maršala pl. Mackensena.
Sovražne napade vzhodno od železnice Kara Orman-Cobatin smo. kakor 2. oktobra, odbili
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff.
BOLGARSKO URADNO POROČILO.
Sofija, 5. oktobra. Uradno:
Ob Donavi je mirno, Izkrcevalno sovražno operacijo ob Donavi pri vasi Ra-hovo smo popolnoma odbili; noben rumunski vojak se ne nahaja več na našem bregu. V skoraj vseh vaseh, Id jih je bil zasedel sovražnik, so rumunske čete morile, posiljevale, požigale itd. v sramoto narodu, ki pravi, da je kulturen.
V našem ognju in vsled naših protinapadov so se izjalovili v našem ognju v Dobrudži vsi sovražni napori prodirati na črti Karabudža — Sozular — Amzadža — Perveli. Istotako se je izjalovilo več sovražnih nočnih napadov.
Na ostali bojni črti so živahno delovali topovi.
Na obali Črnega morja so napadla naša morska letala na višini Mangalia neko sovražno vojno ladjo z bombami in jo prisilila, da se je morala najhitrejše umakniti.
XXX
Turško uradno poročilo.
Carigrad, i. oktobra. Uradno:
Po nadaljnjih poročilih so v boju, ki se je bil 3. oktobra severno od Am-tače, na dobrudški bojni črti, ki se je končal s porazom napadajočega sovražnika, uničile naše hrabre čete sovražnika, ga popolnoma odbile, mu zadale znatne izgube, uničile en sovražni bataljon in ujele 2 častnika in 100 mož.
XXX
Rumunsko uradno poročila
3. oktobra. Severnozahodno bojišče: Med boji v G6rgeny- in Hargitta-gorah smo ujeli 3 častnike in 300 mož in zaplenili smo tudi vojno blago. Med svojim umikanjem na Caincni 20. septembra so ujele naše čete v dolini Alu-ta 300 mož in so zaplenile 5 strojnih pušk. Zdaj napadajo v gorati pokrajini desnega brega Alute. Sovražnik je lju- i to napadel v dolini ltu ob gori Obrača i pri Petroseny; ob tej priliki je uporab- 1 I j al tudi dušljive pline. Njegove napa- i de smo odbili; ravnotako smo odbili sovražne napade pri Oršovi. Na južni bojni črti in v Dobrudži smo dalje Iju-to napadali. Na celi bojni črti se je sovražnik zelo ljuto branil.
X,
A
Rumunski poraz ob Donavi.
Zadnja poročila bolgarskega generalnega štaba povedo, da je bil rumunski poraz ob Donavi veliko večji, kol se je mislilo. Gre za dobro premišljeno podjetje sovražnika, ki ie hotel priti za hrbet bol-
garsko-turško-nemškim četam v Dobrudži. Prve rumunske napadalne čete so štele 15 bataljonov močno divizijo, ki se je na južnem bregu Donave ustalila; nadaljnje znatne sile so se po posrečenem prehodu prvih čet zbrale ob Donavi; ko so pa naši monitorji razrušili pontonski most, je sovražnik opustil svoj namen, da bi še te pripravljene čete spravil čez Donavo. Protinapad bolgarskih čet, ki so došle iz Ru-ščuka in Tutrakana, je provzročil, da so rumunske čete, ki še niso prešle čez Donavo, skušale priti na južni breg Donave, da bi pomagale svojim tovarišem, kar se je pa ponesrečilo. Le deli rumunske divizije so se mogli rešiti na severni breg Donave. Največji del se je umaknil od Ra-hovega proti vzhodu in je padel v roke bolgarskim četam, ki so prodirale iz Tutrakana. Rumunska divizija je bila skoro popolnoma uničena. Veliko zaslugo pri tem ima naša donavska flotilja, ki je razrušila pontonski most in tako onemogočila povratek Rumunov na severni breg.
XXX
Bitka pri Fogarasu
se razvija tudi dalje v našo korist. Levo krilo rumunske druge armade je vrženo skoro 30 km nazaj; pravtako se je pričelo središče rumunske armade med Bekokte-nom in prostorom severovzhodno od Henn-dorfa s svojim notranjim krilom umikati.
Porazi Rumunov na Eredljskem.
Stockholm, 5. oktobra, Petrograj-ska poročila potrjujejo, da so bili Rumuni težko poraženi. Izredno važne rumunske zveze je sovražnik odrezal. Rumunska armada se je umikala čez popolnoma nepristopne gore; skoraj vse topove so Rumuni izgubili.
Nov rumunski poraz.
Budimpešta, 5. oktobra. Listu Az Est« brzojavljajo iz Baranykuta, da so naše čete tam Rumune zopet porazile.
V Bukareštu
je bilo, kakor se poroča, dozdaj uniče-nih 49 poslopij, oziroma so močno poškodovana. Tudi nekaj utrdb je uničenih.
Rusi v Bukareštu.
»Morningpost« javlja 5. t. m.: V Bukarešt so prišle močne ruske sile, da ojačijo posadko v trdnjavi.
Zanimivosti o rumunski armadi.
Njena moč. — Ogromne izgube iti njih posledice. — Hrabrost in vztrajnost. — Ubežniki. — Pomanjkanje vojnih izkušenj, slabe bojne utrdbe. — Za Sedmograško! — Oprema rumunskega vojaka. — Rusov čakajo. — Prostaški čin rumunskega častnika.
Rumunske bojne moči se cenijo na skupaj 700.000 mož. Toda v dosedanjih bojih so utrpeli že znatne izgube na ljudeh in materialu. Te izgube presegajo 10 odstotkov celokupne rumunske armade, častniške izgube pa presegajo celokupno število častnikov v mirni dobi. K temu pride izguba okroglo 200 topov ter četrtine artiljerijske municije.
Posledice so že tudi vidne. Neki naš generalštabni častnik opisuje položaj ta-ko-le: »Ako opazujemo sovražnika iz naših postojank, opazimo, da grade Rumuni na obsežnih delih svoje fronte utrdbe, polagajo žične ovire in grade po več postojank drugo za drugo. Očividno so bili tu prisiljeni ustaviti svoje napredovanje ter skušajo sedaj z utrdbami vsaj deloma nadomestiti pomanjkanje čet. Tu so vrženi iz napada v obrambo.«
Rumuni so dobri vojaki. Tako so ležale posamezne rumunske čete do osem ur v najtežjem ognju naših topov, a ko je naša pehota prešla k uaskoku, so jo vendar sprejele s pravilnim ognjem. Druge čete so izgubile do 50 odstotkov svojih ljudi, ne da bi zaradi tega izpraznile svojih postojank. Pripomniti pa treba, da je skrajno odpornost rumunskega vojaka v veliki meri pripisati temu, da rumunski častniki med četami razširjajo govorico, da naši vojaki vsakega ujetnika na najkrutejši način trpinčijo. Kljub temu je prišlo posebno v prvih tednih veliko ubežnikov k našim črtam. Le-ti so pripovedovali, da pride v rumunski armadi poprečno po en vod ubežnikov in beguncev na vsak polk. Vsi rumunski vojaki pripovedujejo, da jih je vojna, docela presenetila. Poklicali so jih bili k »orožnim vajam< in nihče ni mislil na možnost vojne.
Velike rumunske izgube si moremo pojasniti po velikem delu ravno s pomanj',-kanjem vojne izkušnje, pa tudi z nagloma zgrajenimi bojnimi utrdbami, ki se seveda ne morejo upirati našemu artilerijskemu ognju. V boju na Riebenberga. zapadno bd Sibinja sredi septembra so bile rumunske, postojanke, po čisto kratkem obstreljevanju z našimi možnarji in havbicami popolnoma uničene. Tamošnji bataljoni so bili skoraj popolnoma ugonobljeni. Po izjavi ujetnikov so že sredi septembra, torej šti pred začetkom večjih bojev, štele rumunske stotnije v Ruamu južno od Sibinja, po-
prečno 200 mož, čeravno so bile formacije že enkrat dopolnjene. Normalno stanje rumunskih stotnij je 260 mož.
Čudno je, ,da celo ubežniki označujejo razpoloženje v rumunski armadi kot dobro, Vsak posamezni mož je odločen boriti se do zadnjega diha, kajti Sedmogra-ška mora biti osvojena. Očividno se tudi smatrajo Rumuni v osvojenih delih kot bodoče gospodarje, vsled česar doslej tudi ni bilo večjih plenitev in opustošenj. Rumunska poveljstva so takoj vse storila, da porumunijo deželo vsaj na zunaj. Na kolodvorih so takoj odstranili nmŽarske table in napise in jih nadomestili z rumunskimi, Saksonce in Sikulce, ki tvorijo pretežni del prebivalstva, so pa pozvali, naj poslej govore samo še rumunsko, ket da so sedaj Rumuni. Seveda daje rumunsko vojaštvo v vsakem oziru prednost domačim Rumunom, dočim se vede nasproti Saksoncem in Sikulcem kot osvajalec. Vendar pa do kakih večjih izgredov ni nikjer prišlo. Moške prebivalce med 17 in 45 leti, v kolikor jih niso naše oblasti odpravile v notranjost, odvajajo Rumuni v tabore za internirance. Veliko bogastvo dežele dovoljuje sovražniku, da preživlja malone vse čete, ki stoje na sedmograških tleh, v deželi sami, kar je rumunskemu vojnemu vodstvu vsekakor zelo dobrodošlo, kajti dovažanje čez gore in pomanjkanje zadostnega gorskega trena mu itak prizadeva dovolj težav.
Vsega je zbežalo s Sedmograškega do tričetrt milijona ljudi. Zanimivo je, da tudi mnogo Rumunov ni hotelo čakati svojih odrešiteljev.
Oprema rumunskega vojaka je prav dobra. Mož nosi v poletnem času bluzo iz dvonitnika in suknene hlače; tudi plašč je suknen. Namesto čevljev nosijo vojaki v veliki meri na Balkanu običajne opanke. Nahrbtnike pa vozijo za četami na muni-cijskem vozu v trenu. Velika podobnost med našo in rumunsko vojno uniformo povzroča nevarnost, da se sovražnik zamenja s prijateljem ali obratno, kar bi se bilo že parkrat skoro zgodilo. Rumuni izrabljajo to podobnost za male vojne zvijače. V zadnjem času so pa na obeh straneh poskrbeli za močno vidne znake, na katerih je mogoče spoznati svojega od sovražnika; Rumuni imajo na levem rokavu našit bel križ.
Značilno je, da je v rumunski armadi splošno razširjeno mnenje, da bo trajala vojna samo še tri mesece. Vedno pričakujejo ruskih ojačenj, da bi mogli z njimi nastopiti veliki zmagoslavni pohod. Doslej smo pa na sedmograškem bojišču dognali ruske kozaške patrulje samo v prostoru pri Fogarasu. Ujetih Rusov pa naše čete v zadnjih dneh niso dovedle na nobeno ta-mošnjih poveljstev.
Obžalovanja vreden slučaj, ki ga je zagrešil neki višji rumunski častnik, se javlja: Polkovnik Gherescu je dal enega našega četovodjo in enega infanterista ustreliti zato, ker v ujetništvu nista hotela prelomiti prisege in dati pojasnil o vojaških stvareh. Naše poveljstvo bo za take pro-staške kršitve vojnih običajev znalo poiskati zadoščenje.
Za Macedonijo in Srbijo.
BOLGARSKO URADNO POROČILO.
Sofija, 5. oktobra. Uradno:
Na bojni črti med jezerom Prespa ln Vardarjem se ne poroča o nobeni iz-premembl položaja. Mestoma je živahno delovalo topništvo. Vzhodno od Vardarja je mirno. Na vznožju Belašica-gorovja se ni nič izpremenilo. Sovražno topništvo je brezuspešno obstreljevalo kolodvor Poroj, a ga je naš ogenj kmalu prisilil, da je moralo utihniti.
Na bojni črti ob Strumi ogenj s topovi, s puškami pehote in s strojnimi puškami. V našem topovskem ognju se je Izjalovil poizkus nekega sovražnega bataljona, ki je nameraval prodirati od mostišča Orljak proti kraju Nevolen.
Na obali Egejskega morja je mirno.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 5. oktobra. Veliki glavni stan:
Višino Nidže Planina sovražnik drži. Sicer se položaj od Prespa jezera do Strume ni izpremenil. V dalje trajajočem boju na levem bregu Strume smo zopet izgubili vas Jenik6j.
Prvi generalni kvartirni mojster: pl, Ludendorff,
Francosko uradno poročilo.
Pariz, 4. oktobra. Srbske, francoske in ruske čete zmagovito nadaljujejo svoj pohod in so dosegle v noči od 3. na 4. oktobra črto Pota (zahodno pobočje Kajmak-čalana) — ovinek Črne— Kenali—Nego-cani. Njih desno krilo drži Pisodori ob vznožju gore Čičcvo. V dolini StrUme so Angleži odbili ljute napade pri Jenikoi.
Angleško uradno poročilo.
London, 3. oktobra. Zgodaj zjutraj smo prodrli iz naše nove postojanke pri Karadžakoju in osvojili del Jeni-koja, ki leži južno od ceste v Seres. Dva bolgarska protinapada smo od-
ШИЦјр lil »II I lil • и 11 II	41 II 1
bili. Zvečer so Bolgari s svežimi četami tretjič napadli. Boj traja dalje. Izgube sovražnika so težke.
■' Srbsko uradno poročilo.
3,	oktobra. Na Kaimakčaliinu poraženi sovražnik se umik$ pred našimi četami. Zasledujetno ga na črti. Tesaliho—Černari-ka—Lavarika. To reko smo prekoračili. Prišli smo do 500 m južno od Kenali. Francozi so došli do enake višine.
4.	oktobra. Med zasledovanjem poraženega sovražnika smo na nekaterih točkah prekoračili Černariko. Odbili smo sovražne čete na gori Nidže irt jih prisilili, da so pobegnile. Kolodvor Kenali je v naših rokah. Osvobojena Srbija meri sedaj 200 km' in šteje 7 vasi; ima 45 km dolgo mejo.
Princ Aleksander se vrnil.
Frankobrod, 5. oktobra, Brzojavka iz Pariza poroča, da je grški princ Aleksander odpotoval iz Neaplja v Atene. '
Srbija jo izgubila 26 odstotkov svojega prebivalstva.
»Nouvellifte de Lyon« javlja 5. t. m. s Krfa: Po uradnih podatkih je izgubila Srbija v sedanji vojski i}ad en milijon ljudi; torej celo Četrtino svojega prebivalstva.
Rusi pri Flodni.
»Temps« trdi, da se je veliko Rusov udeležilo bojev pri Florini.
Grška vlada za vojsko.
Pariz, 5. oktobra. Petit Parislen<; poroča iz Aten: Kralj bo sklical kronski svet, katerega se bodo udeležili bivši ministrski predsedniki in višji častniki, da se izjavijo o potrebnih odredbah.
Atene, 5. oktobra. (K. u.) Kralj je sklical kronski svet, v katerem se je po navodilih kralja vsak minister zase izjavil za ali proti vojski. Večina se je izjavila *a vojsko. Nato je kralj sprejel prošnjo ministrov za odstop. Pričakuje se, da Dertl-trakopulos sestavi nove vlado, v kateri bodo trije Venizelisti.
Generalni štab na delu.
Pariz, 5. oktobra. (K. u.) Ecbo de
Pariš« poroča iz Aten: Grški generalni štab je največji del vojnega materijala zbral v Larisi. Namen je neznan.
Odstop vlade.
Lugano, 5. oktobra. (K. ur ) Agenzia Štefani- objavlja naslednje atensko poročilo 7. dne 4. oktobra ponoči: Uradno se razglaša, da je grška vlada, ker z zastopniki štirisporazuma v Atenah ni mogla biti v nobenem stiku in ker smatra to kot oviro za razvoj narodnih koristi, prosila kralja, naj sprejme njen odstop. Kralj je ugodil.
Ministrska kriza.
Amsterdam, 5. oktobra. (K. u.) 5'Times« poročajo iz Aten: Kralj se jc z veči-mi državniki posvetoval o sestavi novega kabineta. Sodi se, da se bo sestavilo koalicijsko ministrstvo. Kralj je prejel čestitke od 32 častnikov, ki so na Kreti in se nočejo pridružiti narodnemu gibanju.
Ven'zelos ministrski predsednik?
Lugano, 5. oktobra. Italijanski listi poročajo iz Aten, da bo Venizelos imenovan za ministrskega predsednika.
if m i
Trimesečna bilka ob Sommi
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 5. oktobra. Veliki glavni
stail;.
Bojna skupina kraljevifia R u p r e t a.
Na bojišču severno od Somma se je pomnožilo močno delovanja topništva pred napadi sovražne pehote do največje ljutosti. Skoraj na vseh mestih je na naskok pripravljena sovražna pehota obležala v našem ognju. Popol* noma se je tako zrušil angleški napad med selom Nouquet in Courcelette; med Courcelette in Eaucurt l'Abbaye je dospel prodirajoči sovražnik le pri Le Sars do v našo postojanko, kjer je angleška pehota v ročnem metežu podlegla našim; ravnotako se Je izjalovil
čez Črto Rancourt - Bouchavesnes izvedeni francoski napad pred našimi črtami. Med Fregicourt in Rancourt so se včeraj zjutraj ljuto bojevali. Tam smo Izgubili nekaj jarkov.
Bojna črta nemškega cesar« j e v i č a.
Na obeh straneh Moze živahni topovski boji.
Prvi generalni kvartirni mojster r '..pl. Ludendorff.
Francosko Uradno poročilo.
• i, oktobra ob 3. uri popoldne. Severno od Somme so izpopolnjevali Francozi osvojitev med Morvalom in gozdom Tempiere Vas; ujeli so 200 mož, med njimi 10 častnikov. Na ostali bojni črti je bilo ponoči mirno.
Pariz, 4. oktobra ob 11. ponoči; Nobenega posebnega dogodka na celi fronti. Ob Sommi običajni topovski ogenj, ki je bil v okolici Bel)oy in Assevillers srditejši. Naša ephota je vzhodno od Morvala na-predovala. V Alzaciji boj s tovi v jarkih na Barenkopfu in Reichsackerkopfu.
Angleško uradno poročilo.
London, -i. oktobra. (K. u.) Eau-eourt Г Abbaye smo popolnoma zajedli.
- X X X
Eauoouil f Abbaye leži vzhodno Od Thiepvalla iri Pozieresa, južnozahodno od Bapaume.
X X X
Lugano, 5. oktobra: »Secolo - poroča: V francoski armadi so skoraj vse dopuste preklicali. Francija bo najbrž zopet napela vse sile тл novo podjetje,
XXX
Izgube Angležev.
London, oktobra. (K. u.) »Da.ily Telegraph« poroča o angleških izgubah: julija 7071 častnikov, 52.001 mož, avgusta 4693 častnikov, 123.097 mož; septembra 5408 častnike, 113.780 mož; skupaj 17.167 častnikov in 288.878 mož.
Asquith bo zopet govoril.
Rotterdam, 5. oktobra. Asquith bo govoril o položaju na bojišču 9. novembra na banketu v Guidhall.
Monarhisti v Franciji
'delujejo, kakor trdi »Hunmnite, zelo živahno v vojaških bolnišnicah proti republiki za obnovitev monarhije.
Noto angleško nasilstvo proti nevtralcem.
Frankobrod, 6. oktobra, (K. u.) Frankfurter Zeitung javlja 4. oktobra iz Koda-nja: Popoldanski listi objavljajo na prvem mestu poročilo iz Londona, da je poslala angleška vlada gotovim nevtralnim vladam noto, po kateri bo v bodoče podmorskim čolnom v nevtralnih vodah odteg-ujeno vsako varstvo mednarodnega prava.
SlaflSCe Venizela.
Rotterdam, 5. oktobra. (K. u.) »N. ft. CoUrant« poroča iz Londona: Po po-rofcilu nekega, dopisnika iz Kaueje od torka zvečer je nekdo, ki je nastopil kot. odposlanec kralja, vprašal Venizela, če bi v slučaju, da bi se sestavil nov kabinet, ki bi napovedal vojsko Bolgariji, prvič bil pripravljen prevzeti predsedstvo, drugič če bi se zadovoljil s tem, da bi bila njegova stranka zastopana z enim ali dvema ministroma, in tretjič, če bi podpiral tudi tak kabinet, v katerem ne bi bil Uiti on, niti kak njegov pristaš. Veni-zelos je izjavil, da je pod vsakimi po-fOji pripravljen podpirati kabinet, ki bi napovedal vojsko Bolgariji.
Dopisnik nadaljuje: Kakor stoje stvari na Grškem sedaj, se more grški narod zediniti le tedaj, če pride do popolne sprave med kraljem in Venize-lom. Merodajni Venizelisti ne verujejo, da bo ta novi korak atenske vlade položaj kaj zboljšal. Dopisnik je vprašal Venizela za njegovo mnenje. Ta je izjavil, če kralj v resnici resuo misli, tedaj naj to dokaže s tem. da odredi splošno mobilizacijo. Če bo enkrat, tako daleč, potem bi bil čas poklicati Venizela in mu poveriti sestavo novega kabineta.
Razburjenje na Portugalskem.
Madrid,- 5. oktobra. Na Portugalskem vlada veliko razburjenje, ker hoče vlada z zopetno vpeljavo smrtne kazni narod s silo gnati na francosko bo-jiSče. V nekem velikem zborovanju je bilo več poslancev težko ranjenih. De-zertacije se zelo pogosto pogosto pojavljajo. Ocl dveh polkov je ušlo nad tisoč mož v Španijo.
Kako močna je portugalska armada.
Pariz, 5. oktobra. (K. u.) »Temps« javlja iz Lizbone: Vsaka, treli mobiliziranih portugalskih divizij šteje 33.000 mož.
Poljske vesli.
Vprašanje poljskega jezika pri sodiščih v nemškem poljskem okupacijskem
Ozemlju. Z Sesnovca so odposlali poljski prebivalci na varšavskega gubernatorja spomenico v zadevi vporabe poljskega jezika pri sodiščih. Spomenica jc imela, kakor poročajo poljski listi, le polovičen uspeh. Pač рд izide v kratkem tozadevna odredba glede vpoštevanja poljskega jezika pri sodiščih prve instance v Ruski Poljski.
Naročite „Slovenca.

Razna poročila.
Nemški ceearjevič o vojski in miru,
London, 5. oktobra. (Kor. ur.) Reuter: »Times < obja vljajo iz New Yorka poročilo o razgovoru nemškega cesarjeviča z ameriškim časnikarjem Williamom Bayardom Haelom, Med drugim je rekel: Nemški narod je trdno prepričan o tem, da ni mogoče prebiti bojne črte na zahodu, Nemčija lahko po potrebi hitro izmenja ojačenja med vzhodno in zahodno bojno črto, Ccsarjevič je obžaloval žalostno potrebo, ker se mora nadaljevati vojska, in ie rekel, da ni nobenega upa, da se bo vojska kmalu končala. Vsi generali, častniki in vojaki bi veliko rajši videli, če bi se neizmerno delo, znanstvene poizvedbe in junaštvo, ki se zdaj izvaja za to, da se bo premagal sovražnik, uporabili v službi uničenja skupnih sovražnikov.
Zaupni posveti o zunanji politiki v nemškem državnem zboru,
Berlin. 5, oktobra, (K. u.) Glavni odsek državnega zbora je včeraj okolu 5. ure prekinil zaupno razpravo o zunanji politiki in jo odgodil na petek.
Švedska ostane nevtralna.
Stockholm. ('K. u.) »Dagens Nyhe-ter« javlja: Ministrski predsednik Ha-marskjold se je razgovarjal z zastopnikom »Associated Press« o nevtralnosti, Rekel je: Švedska se drži od začetka vojske trdno svoje napovedane nevtralnosti tla vse strani in in se ji bo tudi kljub vsem težavam, kakor upa, držala. Mirovno posredovanje zdaj glede na Švedsko rie pride v poštev, ker bi iia obeh straneh žela zato le nehvaležilost. Osrednji velesili bi ne bili zadovoljni, če bi se reklo, da dela Švedska na njuno željo; sporazum bi pa sumil, da. pomagamo njegovim sovražnikom; obe stranki bi rekli, rla nismo nevtralni. Črni seznami sporazuma omejujejo pravice Švedov, katere mora čuvati švedska vlada; upa se, da bo Amerika postopala sporazumno z drugimi nevtralnimi državami.
Japonski cesarjevič.
Pariz, 5, oktobra. (Kor. ur.) Petit Pa-risien« r>oroča iz Tokia: Princ Hiro Hito bo proglašen 3. novembra za japonskega cesarjeviča.
Podmorski čolni v severnem ledenem morju.
Vardfl, 5. oktobra. Norveški parnik »Kong Magnus« je v Vardo izkrcal posadko, 79 mož, neke ruske in neke angleške ladje, ki so jo torpedirali podmorski čolni. Tudi parnik Kong Magnus bi bil torpedirau, če bi ne bil obljubil kapitan, da bo prepeljal moštvo potopljenih ladij na Norveško.
Gibraltarsko vprašanje.
Pariz, 5. oktobra, »Journal« poroča: Španski pokret glede na gibraltarsko vprašanje je provzročil skupen razgovor vseh strank španskega državnega zbora. V Madridu bodo zborovali bodočo nedeljo ljudski shodi, ki jih vlada ni prepovedala, na katerih bodo razpravljali o neznanih razmerah, ker je Gibraltar na Španski zemlji še vedno v posesti Angležev,
Pred predsedniško volitvijo v Združenih državah.
New York, 4. oktobra. Roosevelt in Taft sta govorila včeraj ob nekem sprejemu na čast. kandidatu republikanske stranke. Vsi govorniki so obsojali Wil-sonovo politiko. Hughes je rekel: Reklo se nam je, da vodi politiko sedanje vlade vojska; po moji sodbi gre le za. to, da vzdržimo čast.
VVashington, 5. oktobra. Nemški Američani postajajo nepotrpežljivi, kor Hughes popolnoma molči o tem, kakšno stališčo zaviema glede na. Anglijo. Nemški Američani bodo najbrže sklenili, da se volitve ne bodo udeležili.
Dnevne novice.
-f Vprašanje zasedanja državnega zbora. Stranke v državnem zboru se živahno posvetujejo o vprašanju zasedanja avstrijskega državnega zbora. Včeraj so bile sklicane tri glavne stranke gosposke zbornice k zasedanju. V sredo so se posvetovali nemški nacijonalci. Tudi poslanci Friedman, Jager in Iro so za. sklicanje parlamenta, Nemški radikal«?! pa so proti sklicanju zbornice iu sicer radi »nemške koristi«. V sredo je zboroval tudi poljski klub pod predsedstvom Bilinske-ga. Sprejot je bil predlog Bilinskega za takojšnjo zasedanje zbornice. Izvoljen je bil v dogovoru z notranjim ministrom Handlom poseben odsek poslancev, kateremu je izročena stalna oskrba za gališke begunce. Tudi poljski člani gosposke zbornice se posvetujejo Dne 2. t. m. se je vršilo v Pragi posvetovanje članov gosposke in poslanske zbornice mladočeško stranke. Posvetovanja se pri vseh strankah nadaljujejo.
f Zaklad za podpiranj« invalidov, ki
prejme eno četrtinko od darovnih dnevih nabrane vsote, pomaga vojnim poškodovancem izdatno preko tistih mej podpiranja, ki so začrtane državnemu podpornemu zakladu. On jim nabavlja potrebne umetne ude, ako jih poškodovancem ni mogla preskrbeti država, skrbi za dodatno nabavljanje in za popravljanje protez, ki so postale nerabne, ter naklanja invalidom pripomočke za posebno zdravljenje in denarne podpore. Invalidom, ki se vračajo v svoje civilno razmerje in so podpore potrebni, daje civilno obleko, perilo ir črevlje. Oslepelim ali oglušenim vojni-kom preskrbuje primerna pridobninska mesta. Poglavitna naloga zaklada za. invalide pa je ta, da zagotovi vsakomur, ki je v vojni trpej škodo na svojem telesu, primerno službo ali opravilo. Na ta način vojni pohabljenec ni odvisen od javne dobrodelnosti, marveč si more za preživljanje potrebn« prejemke prislužiti s prikladnim opravilom. Zavest, da je samosvoj in navzlic svoji, poškodbi prav tako sposoben za pridobivanje, kakor drugi, ga dvigne duševno in ga. navdaja z novim življenjskim pogumom. Saj je po prizadevanju države iD pa zaklada za invalide postal polnovreden član človeške družbe in za življenjsko borbo pravtako sposoben, kakor je bil prej, predno ga je doletela nesreča. Z na-klonitvijo denarnega prispevka ob darovnih dneh« more vsakdo odplačati vsaj nekoliko tistega velikega dolga, ki ga ima pri junaških branilcih naše domovine. Ni-kdo se ne odtezaj, nikdo nc bodi tako tr-dosrčen, da ne bi hotel po svojih močeh sodelovati pri velikem darovanju za bliž-njike, ki zaslužiio vso našo skrb in našo hvaležno ljubezen! Na tisoče jih je, ki jim je treba, pomagati.
— Svarilo proti Špekulaciji z zemljišči. Dunaj, 6. oktobra. (Kor, ur.) C. in kr. poveljnik vojne skupine nadvojvoda Evgen je glede na dejanske dogodke sklenil, da svari proti brezvestni špekulaciji z zemljišči, ki poizkuša zapeljati kmečko prebivalstvo pod naoačno pretvezo k prodaji zemljišč, češ da so zemljišča vsled vojske postala manj vredna. Nasproti takemu nepoštenemu postopanju nai se nastopi z vso strogostjo; moštvo naj se pouči, da vojska vrednosti zemlje in zemljišč ni le znižala, marveč da je še vedno višja, od prodaje se zato najodločnejše odsvetuje. Iz pisem ali iz vprašanj vojakov znani slučaji kake nameravane zemljiške špekulacije ali zapeljevanja na prodajo zemljišč se bodo takoj naznanili pristojnemu civilnemu sodišču in istočasno tistemu okrajnemu glavarstvu, kier leži posestvo, Polje-deljsko ministrstvo je glede na navedeno opozorilo c, in kr, poveljnika vojne skupine nadvojvode Evgena opozorilo politične deželne oblasti, da so dolžni zastopniki političnih okrajnih oblasti, ki so odposlani v prometno komisijo zemljišč, da pozorno pazijo na take pojave in da naj v danih slučajih glasujejo proti prodaji.
-f Odlikovanja. Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo sta dobila nadporočnik 87. pp. Valter Sclieichenbauer in nadporočnik 7. lov. baona Geza Lepey. — Ponovno najvišje pohvalno priznanje so dobili: stotnik 87. pp. Maks \Volfgang, nadporočnik 87. pp. Gustav Svoboda in stotnik 17. pp. Edvard Borufka. — Najvišje pohvalno prižnanje so dobili: poročnik 87. pp. Franc Strommer, poročnik 20. lov. baona Ivan Fortun, poročnik inženir genijsko štabne skupine Rudolf Podkrajšek in nadporočnik 47. pp. Karel Palm. — Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje je dobil narednik 87. pp. Tomaž Verze-gnassi. — Srebrni zaslužni križec na traku hrabrostne. svetinje je dobil četovodja 7. trd. top. p. Josip Treven. — Bronasto hrabrostno svetinjo je dobil infanterist 17. pp. Seiko Tomaž.
-f- Imenovanje v sodni službi, Dunaj, 6. oktobra. (K. u.) >Wiener Zeitung«: Pravosodni minister je imenoval za deželno-sodna svetnika c. kr. okrajnega sodnika in sodniiskega predstojnika dr. Vladi-mirja Forsterja v Metliki, in c, kr, okrajnega sodnika Alberta pl. L e v i č -n i k a v Novem mestu.
—	Nadvojvoda Leopold Salvator se je odpeljal iz Zagreba v Varaždin, da in-jpicira tamošnjc bolnišnice Rdečega križa.
—	Umrl je v Karlovcu polkovnik Marko Ognjenovič.
darovnih dni odmenjene denarne zneske, ki jih nabirajoči dijaki sprejemajo v nalašč za to seboj prinešenc nabiralne pušice, — b) Od 10. ure dopoldne do večernega mraka javno razpečavanje znakov, cvetlic in kart po mestnih ulicah, trgih in javnih lokalih. Prodajajo mlade dame ob vsakem vremenu. — c) Dobrodelne predstave v obeh kino-gledališčih. — d) Dobrodelna predstava v Cesarja Franca Jožefa jubilej-skem gledališču. Podrobnosti so razvidne z gledaliških lepakov,
lj Umrla je danes ponoči gospa Marija Drofenik rojena M i k 1 a u c , soproga uglednega tukajšnjega veletrgovca, stara šele 34 let. Bila je tiha, ljubeznjiva, občespoštovana gospa, ki je vsa živela svoji družini, Velecenjeni rodbini ob tej bridki izgubi naše najiskrenejše sožalje.
lj Umrli so v Ljubljani: Marjeta Goestl, občinska uboga, 61 let. — Uršula Stumr-šek, bivša dekla, hiralka, 43 let, — Kal-man Biczo, pešec. — Marija Tomažin, pekova vdova, 80 let.
lj Nakazovanje moke trgovcem in pekom izpremenjeno. Moka se bode nakazovala od sedaj naprej v mestnem knjigovodstvu, bivša Galetova hiša, II. nadstropje, in ne več v mestni posvetovalnici. — Po moko naj pridejo: 1. peki v ponedeljek, 9. oktobra, ob 8. uri zjutraj. — 2. Trgovci in mokarji pa v ponedeljek, 9. oktobra, ob deveti uri dopoldne.
lj Agnoscirani utopljenec. Iz Ljubljanice so nedavno potegnili truplo mladega moža. Sedaj so dognali, da je utopljenec izvršil samoumor. Utopljenec je hlapec Gašper Žnidaršič, 20 let star. Služboval je na Poljanski cesti.
lj Velikodušen dar. G. Milan Hočevar, špecijalna trgovina mila, pralnih in čistilnih potrebščin na debelo in drobno na Sv. Petra cesti št, 28, je izročil povodom otvoritve svoje trgovine mestni blagajni znesek 100 K v fond za oslepele vojake. Ta človekoljubni čin mladega našega trgovca je brezdvomno najprimernejše priporočilo za njegovo trgovino, ki postreza z najboljšim blagom. Občinstvo bode gotovo vedelo ceniti ta plemeniti čin in poplačati tako radodarnost z obilimi naročili! Tvrdko priporočamo najtopleje!
Primorske novice.
Tečaji goriške slovenske gimnazije v Trstu. Na tečajih goriške slovensko gimnazije v Trstu se je pričel pouk. Poučujejo naslednji profesorji: ravnatelj prof. Ipavec, katehet prof. Tabaj, prof. MaStnak, prof. Povščič, prof. dr. Pirje-vec, prof. dr. Lovrenčič, prof. dr. Mi-sehitz. Prvi trije razredi so popolni, višji razredi tvorijo zaposlovalni tečaj. Dijaki se še vedno oglašajo. Zato je sedanja organizacija pouka le provizo-rična. Zunanji dijaki dobe hrano v vojni kuhinji. V četrtek, dne 5. t. m. je napovedal goriški deželni glavar dr. Fai-.dutti obisk.
Izžrebane obveznice goriškega deželnega posojila. Pri 13. srečkanju obveznic deželnega posojila iz leta 1902. v znesku 1,000.000 K, ki se je vršilo dne 2, oktobra 1916, ob 10. uri dopoldne v provizoričnem sedežu na Dunaju (dvorec državnega zbora) so se izžrebale naslednje obveznice: Št- 193 za 2000 K, št. 286 za 2000 K, št. 155 za 1000 K, št. 164 za 1000 K, št, 9 za 200 K, št, 119 za 200 K, št, 123 za 200 K in št, 144 za 200 K. Deželna blagajna izplača te obveznice od 1. januarja 1917 dalje v nominalnih zneskih proti povrnitvi dotičnih obveznic in tistih odrezkov, ki še ne spadejo 1. januarja 1917. Obvešča se tem potom, da se obveznica št, 181 za 200 K, ki se je izžrebala dne 2. oktobra 1911 in plačljiva dne 1. januarja 1912, še ni predložila za izplačilo. — Od goriškega deželnega odbora, sedaj na Dunaju. Deželni glavar; dr.
Domenico Rosssettl. Ker je svoj čas iredentistično časopisje skušalo vzbuditi med tržaškim prebivalstvom mnenje, kakor bi spadal Domenico Rosse(,ti v galerijo iredentistov, je dal sedaj tržaški ces. komisar na podstavek Rosset.tijevega spomenika doložiti slednji verz iz »Sogno di Corvo (Bono-mo)« — »Vranove sanje«, III. dej,, IV. prizor, ki kaže pošteno avstrijsko mišljenje pesnikovo:
»Ed odio eterno ed irra rada in colui che, gia dal sangut nostro generato, ne' secoli futuri essc potra ali'austro trono infido.«
(In večno sovraštvo in srd naj pade nadenj, ki je naše krvi, pa bi mogel v bodočih vekovih postati nezvest avstrijskemu prestolu.)
Ceserjevo slavje v Trstu sc jc letos
________________vršilo na običajno lep način. Darovale so
pol ter priglasov za pristop k Avstrijske- j se sv. maše po raznih cerkvah ob navzoč-mu društvu za podpiranje vojnih vdov in ! nosti uradnih in cerkvenih dostojanslve-sirot. Pobirajo srednješolski dijaki, ki se nikov, Razveselilo nas jc bilo jako veliko lahko izkažejo s posebno povcrilnico. Iz- število slovenskih frobojnic. Slovenci so ročiti jim jc tudi dobrodelnim namenom tokrat na lep način ukazali svojo vdanost
ljubljanske novice.
lj Darovni dnevi v Ljubljani. Spored prireditev: Danes (petek) samo dobrodelne predstave v ob*h kino-gledališčih, — Jutri (sobota, po odredbi ministrstva za nauk in bogočastje šole prost dan); a) Pobiranje dpe 4. oktobra od hiše do hiše posameznim strankam dostavljenih nabiralnih
sivolasemu vladarju. Tudi iz Narodnega Doma je visela dolga trobojnica. Nekdo ie brez kakega višjega ukaza zahteval takoj-šnjo odstranitev naše trobojnice. Za enkrat sc je ugodilo, medtem ko je nasa de-putaciju intervenirala pri g. namestniku, ki je odredil takojšnji preklic protizakonitega ukaza. Tako je zastava potem po kratkem odmoru zopet zavihrala v tržaškem zraku v doneč manifest vdanosti tržaških Slovencev habsburški vladarski hiši.
Otvoritev 40 hrvatskih šol v Istri.
Kakor smo že poročali, jc sklenila istrska deželna upravna komisija, da otvori 10 šol v raznih krajih Istre, med temi tudi v Cresu in Malem Lošinju, ali je za sedaj ostalo vse samo pri tem sklepu, dočim je menda do samega udejstvovanja še zelo daleč. Menda je cela stvar obležala pri deželnem šolskem svetu, najbrže vsled odpora od gotove strani. Zdi se, da ima kljub sedanjemu položaju renegatska klika v Istri, posebno v nekih okrajih (n. pr. v Lošinju) še dosti moči. Hrvatske Šole v Cresu in Malem Lošinju so še vedno v »Družbeni« režiji, katera nosi vse stroške za njihovo vzdrževanje, pa za sedaj se še niti ne more govoriti o kakem olajšanju »Družbi«. Napačno bi bilo misliti, da »Družba« sedaj ne rabi toliko podpore. Nasprotno, »Družba« rabi sedaj več pomoči kakor kdaj poprej, ker so se ji dohodki zelo zmanjšali,' a razen tega ji tudi c. kr. vlada ne izplačuje nobene podpore (»Obzor«).
Velika deputacija z otoka Krka, v kateri so bile zastopane vse župnije in vse občine otoka, se ie poklonila včeraj gospodu namestniku, ekscelenci Fries-Ske-netu, da mu izrazi v imenu naroda uda-nostne čestitke povodom vladarjevega godu, da mu zagotovi udanost in zvestobo Hrvatov na otoku, da mu predloži razne želje, in prošnje glede aprovizacije, in slednjič, da mu sporoči, da so občine slavnega generala Boroeviča, tega junaškega branitelja naše zemlje, in njegovo eksce-lenco imenovale častnima občanoma. Gospod namestnik je sprejel deputacijo za-gotovivši, da je pooolnoma uverjen o uda-nosti in zvestobi Hrvatov in Slovencev. Iz privatnega razgovora gospoda namestnika s člani deputacije so si posneli zagotovilo, da hoče vlada v bodoče v svojih odredbah primerno uvaževati slovenski in hrvatski element v Istri.
Za istrske invalide. Deželna upravna komisija mejne grofije Istre ie izdala na prebivalstvo naslednji poziv: Istrani! Mi, ki na naši rodni grudi, na našem ognjišču, v krogu naših družin trepetamo vsak dan, vsak čas s tesnim srcem za usodo naših junaških bojevnikov, bodisi sorodnih ali nesorodnih, ki na raznih bojiščih branijo ogroženo našo domovino, mi, ki daleč od neštevilnih nevarnosti, od zasede, od težav in grozot te vsiljene nam vojne, goreče hrepenimo, da bi zopet ugledali med seboj naše drage, mi ne moremo drugače, nego da se brinemo za naše rojake, ki so postali v vojni v velikem številu za vedrto pohabljeni; bratsko moramo poskrbeti, da bodo mogli dostojno živeti, kakor so tudi druge dežele v cesarstvu storile za svoje rojake.
Nikdar ne bomo dopustili, da bi bili naši rojaki prisiljeni, stegati roko po miloščini, prisiljeni preživeti svoie ostale dni v bedi in ponižanju, marveč hočemo, hvaležni za žrtev, katero so doprinesli domovini, skrbeti, da jim oblažimo boli njihove telesne bednosti.
Ker istrsko prebivalstvo in tako tudi junaki, ki se bodo povrnili z bojišča, pripadajo ponajveč kmetijskemu stanu, se zdi najprimernejše, snovati k m e t s k e naselbine v Istri, tembolj, ker bo primernih zemljišč dovolj na razpolago. V teh kmetskih naselbinah bodo mogli invalidi in njihove družine s primernim delom, ki jim bo odrejeno po njihovih sposobnostih, pošteno zaslužiti svoj kruh! Istrani! Od-zovite se pripravljeni in velikodušni tej nameri! Naj vsak brez razlike jezika in stanu pomore, da se čim preje osnujejo kmetske naselbine v Istri; tako se oddolžimo domovini in trpečemu človeštvu. Denarni darovi naj se pošiljajo deželni upravni komisiji mejne grofije Istre v Poreču. Zaklad, ki se zbere s temi darovi, bo služil za poravnanje gradbenih in opremnih stroškov za potrebne kmetske hiše, hleve itd. ter za nabavo kmetskega orodja, živine in drugega. — Za deželno upravno komisijo mejne grofije Istre: Predsednik Lasciac s. r.
Lagerzeituiig fiir Wagna — Gazzeta d'accompomenlo di Wagna, katero izdaja c. kr. štajersko namestništvo v Gradcu v italijanskem in nemškem jeziku, objavlja pod rubriko: Seznam beguncev italijanske narodnosti iz Gorice in okolice, imena naših slovenskih beguncev iz slovenskih goriških okoliških vasi, došlih v Wagno, s skrajno popačenimi italijansko pisanimi naslovi ljudi in vasi, kot na primer: Zottig Maria, San Michcle, Sillig Vincenzo, Bi-
glia, Abramich Caterina, Bucovizza, Fcr-foglic Giosefa, Racogliano; Bramich Orso-la, Vertoiba; Tomsig Savogna itd. Tudi ti naši ljudje naj figurirajo pred svetom za Italijane?
Zaplenjeno imetje. Uradni list razglaša sklep tržaškega deželnega sodišča, po katerem se zaplenja imetje dr. Viktorju Ce s c i u 11 i j u , odvetniku in bivšemu podžupanu v Gorici, sedaj odsotnemu, ker je utemeljeno osumljen, da je zakrivil zločin proti vojni sili države v smislu § 327 voj. k. z.
Mirenski grad je, kakor poročajo očividci, porušen.
Poročnik padel. V torek je padel na goriškem bojišču v zračnem boju nek naš letalski poročnik. Tragično je, da je ravno isti dan dobil obvestilo o smrti svoje žene. Bil je pokopan včeraj v Ajdovščini z vojaškimi častmi.
Iz ruskega ujetništva se je oglasil Albert Kravos iz Malih Žabelj. občina Sv. Križ na Vipavskem.
Smrt goriške begunke. V Mokronogu je umrla dne 26. septembra vsled presta-nega strahu in naporov Š i n i g o j Ivana, veleposestnikova soproga iz Dornberga, stara 52 let. Ugledni družini naše sožalje!
Iščem
(2 sobi, kuhinja in pritikline) v Ljubljani ali v njeni bližini za t. november. Posredovalcu 20 K nagrade. Ponudbe na upravo lista pod št. 3i.
Naročajte „Slovenca"!
ШШтшш^
dobi oni, ki шоге dati kaka pojasnila
o utopljenki,
ki je dne 24. septembra 11. pri papirnici v Vevčah izginila v valovih. — Neznanka je kako 46 let stara, lasje nekoliko osiveli, obleka črna, krilo, .bluza rudečerujava, progasta vrlina jopica. — Pojasnila naj se pošljejo na naslov: ADOLF RLUGER, četovodja kr. ogrsKega črnovojn, del. oddelek 16/1., 2347	Dev. Mar. v Polju.
Sprejme se takoj
(tudi starejša moč) proti dobremu plačilu. Vpraša naj se pri tovarni barv v Dolu.	2308
Kdo želi posoditi proti plačila oziroma prodati
brnka posebno '/a zajce.- Mogoče ga ima kdo izmed primorskih beguncev na razpolago. - Ponudbo na upravništvo „Slovenca" pod št. 23j5,
Proda se
v bližini Ljubljane lepa,
z dvema verandama in vrtom tik ob vodi ležeča. Vsa hiša je popolnoma in lepo meblovana. S hišo se lahko dobi gostilniško koncesijo in trafiko. Primerna je tudi za trgovino in vsako drugo podjetje. Resni kupci naj pišejo pod »Ugodni nakup 33« na upravništvo „Slovenca."	2304
črno in rdečo deteljo, kumno, janež, repno, korenjevo, razna travna in druga domača semena, prazne vreče kakortudi vse vrste deželnih pridelkov kupuje SEVER & URBANIČ Ljubljana, Wolfova ulica 12.
[вивввптвжг.^	--х^Ј^адивззшитг^^
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalno vest, da je umrl naš predragi sin, oziroma brat, gospod
sodnijski praktikant
po dolgotrajni, mučni bolezni, večkrat previden, dne 4. oktobra v deželni bolnici v 29. letu svojega življenja.
Pogreb dragega pokojnika bo v petek ob 4. uri na ljubljansko pokopališče sv. Križa.
Blagega pokojnika priporočamo v molitev.
V Strugah pri Dobrepoljah, dne 5. oktobra 1916.
Žalujoči ostali.

mmm