z obrazomv svojega casa abonmajska sezonk07/08 POZIV PRIMORSKEGA DNEVNIKA Pomagajmo obnoviti bolnico Franjo! Prispevke lahko nakažete na posebne račune »Za obnovo bolnice Franje« i- št.26359 Banca di Cividale - Kmečka banka - št.404860 Zadružna banka Doberdob in Sovodnje - št.700246 Antonveneta (agencija 8 - Ul. Filzi) - št. 12970S ^ -¿1 I 't ^ujá M T JU i Srn I«»i»V¿wT5T Primorski SOBOTA, 13. OKTOBRA 2007 Št. 242 (19.025) leto LXIII._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) Odločen ne varčevanju na koži • v manjšine Dušan Udovič Številke, o katerih je bil govor na včerajšnjem srečanju na tržaški prefekturi, bi morale biti že zdavnaj vsem jasne, saj o njih govorimo in pišemo že mesece in leta. V petnaj-stih letih j e bil a naša skupnost ob vedno enakih državnih dotacijah okleščena za dvajset do trideset odstotkov, kar pomeni ravno za toliko zmanjšane dejavnosti. Da o kakšnem razvoju in novih pobudah ne govorimo. To velja bolj ali manj za vse manjšinske institucije, pozitivnih izjem preprosto ne more biti. Neizbežno se poraja vprašanje, kaj nam pomaga uresničevanje zaščitnega zakona, če materialno izgubljamo tla pod nogami in se to dogaja v času, ko nam je vlada naklonjena. Dogajanje tvega dobiti podobo groteske, pa naj ga razume, kdor more. Nismo izvedenci za državni proračun, a si upamo trditi, da je to, kar vprašuje naša skupnost manj kot kaplja v morje. Za primer ostanimo pri založništvu, kjer nas namesto dolžnih poviškov nazadnje doletijo krčenja, kjer so manjšinski časopisi izenačeni drugim. Tudi tistim, ki so do javnega denarja neupravičeno prišli z zvijačo, izkoriščajoč značilne ohlapnosti italijanskih zakonov. To je pravzaprav tisto, kar nam je najtežje razumeti. Vlada, ki želi biti različna, boljša in pravičnejša od drugih, nečesa takega ne bi smela dopustiti. Zato nimamo razumevanja za posplošene pozive k varčevanju, saj marsikje ni več s čim varčevati. Največja groteska pa je v tem, da mora naša skupnost, tako kot že kdaj v preteklosti, vložiti vse svoje energije zgolj v to, da ne izgubi pridobljenega. Optimisti pravijo, da bi že to bila velika zmaga. Če je to optimizem, nam zares trda prede. ITALIJA - Po skorajda plebiscitarni podpori na sindikalnem referendumu Vlada končno odobrila pokojninsko reformo Vnesla popravke, a brez soglasja - Industrijci in CISL popravke kritizirajo TRST - Včeraj popoldne srečanje na prefekturi Velika zaskrbljenost zaradi krčenja prispevkov Finančne težave se bo sicer poskušalo reševati, vendar prevelikih obljub ni kroma TRST - Vladna podtajnika Miloš Budin in Ettore Rosato si bosta prizadevala za povišanje postavke za ustanove slovenske manjšine s pomočjo amandmaja ter za izključitev našega založništva iz ukrepa o sedemodstotnem krčenju pri- spevkov v okviru finančnega zakona, vendar zaenkrat ne dajeta prevelikih obljub, saj je kontekst, v katerem se sprejema finančni zakon, vse prej kot lahek. To je prišlo do izraza na včerajšnjem sestanku na tržaški prefekturi, kjer sta se podtaj- nika srečala s predstavniki Slovenske kulturno-gospodarske zveze, Sveta slovenskih organizacij, Sloven ske ga stal ne ga gle da li šča in Družbe za založniške pobude-PRA-E, ki izdaja Primorski dnevnik. Na 3. strani RIM - Ministrski svet je na svoji včerajšnji seji odobril pokojninsko reformo. Na predlog ministra za delo Damiana so bili vneseni nekateri popravki, ki skušajo upoštevati pripombe t. i. radikalne levice v vladni koaliciji. Kljub temu sta se dva ministra iz njenih vrst na glasovanju vzdržala, dva pa glasovala za, a »z zadržkom«. Predstavniki SKP in SIK so po vladni seji izrazili upanje, da bo mogoče zakonski osnutek še izboljšati v parlamentu. Zveza industrijcev pa je izrekla nasprotovanje vnesenim popravkom, češ da so bistvenega pomena in niso bili dogovorjeni. Tudi voditelj sindikalne zveze CISL Raffae-le Bonanni se ne strinja s popravki in zahteva sklicanje vseh podpisnikov julijskega dogovora o pokojninski reformi. Na 7. strani Illy: Benečija bo zelo pridobila s padcem meje Na 5. strani Teden vseživljenjskega učenja: priznanje za Zoro Tavčar Na 6. strani Barcolana 2007: Burja, prometne težave, pričakovanja naših jadralcev Na 11. in 21. strani Pristanišči Trsta in Reke: dogovor o sodelovanju Na 4. strani NobeloVa Nagrada Za Mir Gore in IPCC V Trstu dela edini italijanski predstavnik v vodstvu IPCC OSLO - Nekdanji ameriški podpredsednik Al Gore in Mednarodna skupina Združenih narodov o podnebnih spremembah (IPCC) sta letošnja dobitnika Nobelove nagrade za mir. Kot je utemeljil odbor za Nobelove nagrade, bodo nagrado Goreu in IPCC podelili za njuna prizadevanja pri mobilizaciji sveta proti grozečim podnebnim spremembam. Gore je bil ameriški podpredsednik v času mandata Billa Clintona. Po odhodu iz politike se je posvetil opozarjanju na posledice globalnega segrevanja ozračja. Za svoj dokumentarec Neprijetna resnica je prejel oskarja, napisal pa je tudi knjigo z istim naslovom. So-nobelovca za mir ima tudi Trst. V miramarskem Mednarodnem centru za teoretsko fiziko dela namreč Filippo Giorgi, edini italijanski predstavnik v vodstvu organizacije IPCC. Giorgi je eden od poddirektor-jev delovne skupine za klimatsko fiziko pri IPCC, v miramarskem centru pa je odgovoren za oddelek za klimatsko in meteorološko fiziko. Sicer je članica IPCC tudi profesorica na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, priznana slovenska klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj. Na 10. in 26. strani gorica-NoVa gorica - Župana o dokončnem padcu meje Izbrala kraj proslave Romoli se načelno strinja z Brulčevim predlogom Erjavčeve - Kmalu okoljska konferenca GORICA-NOVA GORICA - Na prvem uradnem sestanku sta se včeraj v Novi Gorici srečala župana Mirko Brulc in Ettore Romoli. Veliko pozornosti sta namenila decembrskemu praznovanju dokončnega umika meje. Do sestanka sta bili njuni mnenji okrog mesta, kjer bo proslava potekala, deljeni. Romoli se je zavzemal za Rdečo hišo, Brulc pa za Erjavčevo-Škabrijelovo. Po skupnem ogledu Erjavčeve je tudi Romoli načelno osvojil Brulčev predlog, ki ga bosta sedaj posredovala vladama in Bruslju. Dogovorila sta se še o skupni okoljski konferenci. Na 17. strani 2 Sobota, 13. oktobra 2007 MNENJA, RUBRIKE / SLOVENIJA TA TEDEN Kdo je kriv za prazne lokale, cene ali zakon proti kajenju? *w \ Boštjan Lajovic Strastni kadilci, ki so željni pustolovščin in bi hkrati radi preizkusili meje delovanja pravne države, so konec tedna vabljeni v Slovenijo, kjer bodo lahko sodelovali v civilni nepokorščini. V nekaterih manjših gostinskih lokalih, ki so zaradi novega protitobač-nega zakona menda na robu preživetja, bo namreč dovoljeno kaditi. Najprej za dve uri, če pa ministrstvo za zdravje ne bo prisluhnilo opozorilom gostincev, napovedujejo protestne shode. Po trditvah Združenja ponudnikov gostinskih storitev je novi zakon o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov povzročil pravo katastrofo: promet upada ne samo gostincem, ampak tudi drugim v verigi, dobaviteljem pijače in kave. Zakon o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov v Sloveniji velja od začetka avgusta, vsebinsko pa je zelo podoben tistemu, ki velja tudi v Italiji in v celoti prepoveduje kajenje v javnih zaprtih prostorih. Zakon sprva ni povzročil kakšnih večjih nasprotovanj, kar je razumljivo. Poleti se kadilci zadržujejo zunaj, na gostinskih vrtovih, zato prepovedi kajenja niti ne občutijo toliko. Težave so se začele s hladnejšim vremenom, ko kadilci prezebajo pred lokali, ki v veliki večini nimajo ogrevanih vrtov, kaj šele posebnih kadilnic. Kljub poletju in manj kot trem mesecem delovanja novega zakona, gostinci že bijejo plat zvona, češ da so mnogi že na robu preživetja, nekdo pa je zaradi upada prometa menda celo že zaprl lokal. Drugačnega mnenja so v Sloven- ski zvezi za tobačno kontrolo. Ne verjamejo ne številkam o upadu prometa ne vzrokom. Po njihovem mnenju so gostinci z 20 do 30 odstotnimi podražitvami sami največ pripomogli k temu, da ljudje manj zahajajo v lokale. Promet je po njihovih navedbah začel upadati že precej pred uvedbo proti-tobačnega zakona. Zahteve gostincev nimajo ne pravne ne moralne podlage, zato v zvezi za tobačno kontrolo od države pričakujejo, da bo znala uveljaviti spoštovanje zakona in bo na teren poslala dovolj inšpektorjev, ki bodo kaznovali kršitelje. Res, obeta se zanimiv preizkus delovanja pravne države in razumevanja demokracije. Argumenti gostincev se zdijo precej trhli: po manj kot treh mesecih je zelo težko argumentirati trditve o katastrofalnih posledicah zakona. Navsezadnje imajo podobne omejitve v Italiji, na Irskem, Finskem in še marsikje, pa gostinstvo tam še kar živi. Gostinci se opirajo na raziskavo, ki pa je pravzaprav navadna anketa, v kateri so vprašani povedali svoje subjektivno mnenje, ne pa prikazali in primerjali konkretne številke iz poslovnih knjig. Po drugi strani je tudi res, da je v slovenskem zakonu kar nekaj pomanjkljivosti, ki jih lahko odpravili ali vsaj prilagodili. Država bi lahko našla kakšen kompromis, predvsem bi morala gostincem omogočiti daljše prehodno obdobje. A kljub temu gostinci z napovedjo civilne nepokorščine pretiravajo. Ali lahko zdaj vsi, ki trdijo, da so na robu preživetja, začnejo izvajati civilno nepokorščino? Predstavljate si nekoga, ki ob najnovejših podražitvah kruha, mleka, mesa in zelenjave, pride v trgovino, nabere košarico in ne plača nič, češ, sem na robu preživetja, izvajam civilno nepokorščino. Vsekakor so gostinci sprožili tvegano akcijo, prav zanimivo pa bo opazovati ravnanje državnih organov. Zanimiva postajajo tudi razmerja na slovenski politični levici, ki jo je vse težje razumeti in definirati. Gospodarski program LDS piše eden najbogatejših Slovencev, tajkun Matjaž Gantar, kije bil še donedavno zelo blizu SLS in tudi Janezu Janši. Pomagajo mu mladi ekonomisti, zagovorniki reform, ki jim je najbolj nasprotoval prav LDS, vsi pa so bili še donedavno člani Janševega strateškega sveta. Stranki predseduje gospa, ki se v službo vozi z luksuznim porschejem. Vsa čast, ampak, kaj ima to skupnega s levico? Ali pa novoustanovljena stranka Zares, ki prisega na načela francoske revolucije o svobodi, enakosti in bratstvu, njen program pa šele nastaja. Kot pravijo, bo program tak, kakršni bodo ljudje, ki stranko sestavljajo. Med njimi izstopa Gregor Golo-bič, nekdanji operativni vodja dolgoletne vladajoče stranke, kije iz politike že nekajkrat nepreklicno izstopil. Zdaj napoveduje novo politiko. Zanimiv politični eksperiment, ampak, kako naj mu verjamemo? Ali pa Borut Pahor, ki svoje levičarstvo utemeljuje z dejstvom, da je samo njegova stranka članica leve internacionale. Kako bodo ti ljudje sploh sodelovali? In kaj bo, če ne bodo? cerkno - Še ne dokončna ocena posledic poplave Ujma je bolnici Franji povzročila za 300.000 evrov škode CERKNO - Po ocenah Mestnega muzeja Idrija je septembrska vodna ujma na premični dediščini v partizanski bolnici Franji povzročila za 300.000 evrov škode, je za agencijo STA včeraj povedala direktorica muzeja Ivana Leskovec. Celotna škoda naj bi bila znana danes, a na ministrstvu za kulturo tega STA ni mogla preveriti. Z oceno škode v skoraj povsem porušenem spomeniku v Dolenjih Novakih pri Cerknem nista seznanjena niti tamkajšnji župan Jurij Kavčič in idrijski poslanec Samo Bevk, sicer člana ožjega odbora za sanacijo bolnice Franje. Mestni muzej Idrija je oceno škode po vodni ujmi, ki je skoraj v celoti odplavila partizansko bolnico Franja, na ministrstvo za kulturo posredoval včeraj, je pojasnila Leskovčeva. Po njenih besedah naj bi celotna ocena škode upoštevala še podatke spomeniškega varstva, vodarjev in najverjetneje tudi cerkljanske občine. Kot je znano, je minister za kulturo Vasko Simoniti 26. septembra napovedal, da bo natančna in realna ocena škode, ker bodo z njo kandidirali tudi za evropska sredstva, znana predvidoma v dveh tednih. Ministrstvo je tako oblikovalo ožji od- Po več tednih od katastrofe delavci še vedno previdno odstranjujejo nakopičeni material iz soteske in skušajo rešiti, kar se rešiti da bor, v katerem sta ob Simonitiju, Kavčiču in Bevku še ministra za okolje in prostor Janez Podobnik in za obrambo Karl Erjavec, ki bo redno spremljal dogajanje. Medtem v dolini Pasice, kjer je nekoč stala partizanska bolnica Franja, nadaljujejo z odstranjevanjem barak in iskanjem muzejskih predmetov. Zaenkrat so našli le nekaj čez 30 prepoznavnih predmetov iz barak, tudi del rentgena, a nobenih kirurških pripomočkov, je pojasnila Leskovčeva. »Smo kar optimistični. Računam, da bomo do 15. ali celo 10. novembra odstranili ves naneseni material,« je povedala. (STA) SKLAD MITJA CUK SVETUJE Otrokove izkušnje Kako lahko pomagamo otroku, da postane močna in neobremenjena osebnost, ko odraste? Katere izkušnje so zanj najbolj koristne, katere občutke mora doživeti, da bo lahko postal dovolj samozavesten in ga najmanjše razočaranje ne bo vrglo iz ravnotežja. Sodobni svet ruši vsako avtoriteto, vse več izvedencev pa je prepričanih, da otroci avtoriteto »krvavo« potrebujejo, prav kakor jasno zavest o mejah, ki so zanje še dopustne. Po mnenju teh izvedencev le tako otrok lahko v najvišji meri razvije potencial, ki se skriva v njem. Starši torej niso zato ob otroku, da bi mu pomagali izogniti se problemom, ki se mu zastavljajo v življenju, pač pa so mu ob strani, da bi mu pomagali s temi problemi se spopasti in jih ustrezno rešiti. Sodobni hitro izmenjavajoči se svet občutimo kot nestabilnost. V njem je podoba trdnih in doslednih staršev za otroke zelo pomembna. Ti se ne smejo za vsako ceno spuščati na otrokov nivo. Pomembnejše je, da so vedno seznanjeni, kaj se dogaja z njihovim sinom ali hčerko, kakor pa, da bi vsak trenutek otroka opominjali, naj dela »pravilno«, kot to delajo odrasli. Tako opozarjanje se danes podaljšuje preko mobilnega telefona. »Tele-fonček« ima menda že skoraj vsak drugi ali tretji osnovnošolec. Starši hočejo vedeti ob vsakem času, kje se njihov otrok nahaja. Reklama nas prepričuje, da je danes otrok luksuz. Tako se zanj še bolj bojimo, kakor v preteklosti. Pretirana starševska zaskrbljenost, strah, negotovost in občutek nemoči znajo ovirati otroka pri razvoju prav kakor njegova prevelika obremenjenost. Otrok odrašča pomalem in to vsak dan. Vsak dan išče in prejema odgovore na svoja vprašanja. Pasivnost mu pri tem ne pomaga. Posedeti ga pred okno, kjer naj bi po ves dan gledal ven, ni dovolj. Pri tem se namreč ne nauči, da lahko tudi sam nekaj spremeni in preoblikuje, ničesar ne more ob mirnem sedenju pokvariti, da bi ugotovil, kako bo spet isto popravil, ničesar ne more razstaviti in ponovno sestaviti. Na tak način tudi ne dobi odgovorov na svoja vprašanja: kaj je to, kako deluje, kakšen okus ima, kakšna je površina, kaj je v notranjosti.... ? V življenjski šoli, kjer se lahko svobodno gibaš tudi na prostem, pa lahko otrokova domišljija in njegova ustvarjalnost končno zaživita. Iz palice nastane viteški meč, kartonska škatla je lahko grad, ko na prostem dežuje, mora otrok poiskati streho nad glavo, pred premočnim soncem se umakne v senco ipd. Ob izobrazbi je zagotovo potrebna tudi osebna izkušnja, zato da se otrok razvija uspešno. Še tako majhen otrok se nenehno uči. Za to pa potrebuje dovolj časa zase. Tega mu ne smemo na vsak način polniti, saj tako ga oviramo pri zdravem razvoju. Nasveti in opozorila se ponavljajo in jih nikoli ni dovolj. Zakonitosti razvoja se ne spreminjajo. Čudežnih receptov pa tudi ni. Sodobni otrok je z zdravstvenega vidika danes veliko bolj zaščiten kot v preteklosti, ko so malčke kosile bolezni - koze, otroška paraliza, jetika, skorbut in še kaj. Kljub vsemu pa je danes veliko število otrok v takšni ali drugačni terapevtski obravnavi: potrebni so logopeda, psihologa, ko-rektivne telovadbe ali še česa drugega. Omenili smo že, da opažajo zdravniki tudi pri otrocih simptome menedžerskih obolenj. Vse več otrok je živčnih, imajo moteno spanje, mučijo jih glavoboli in podobno. Vse več otrok prejema psi-hotropna zdravila ali sredstva proti depresiji. Mnogim otrokom predpisujejo zdravniki sredstva proti nemiru, ker so preveč agresivni in hi-peraktivni. Danes lahko zasledimo npr. podatek, da so na nemškem zavodu Sigmund-Freud-Institut ugotovili, da se je predpisovanje sredstva za pomirjanje - ritalin, v zadnjih desetih letih povečalo kar 270 krat, drugi raziskovalci pa hkrati zatrjujejo, da je v 70% primerih to sredstvo bilo predpisano po nepotrebnem. Danes je v Nemčiji kakih 150000 otrok obravnavanih terapevtsko zaradi motenj pri koncentraciji in hiperaktivnosti, kakih 400000 otrok pa zaradi vedenjskih motenj. Taka diagnoza seveda na nek način lahko starše »pomiri«, saj se jim zdi, da so končno za težavo dobili zdravilo. Problem se največkrat s tem navidezno zaključi ne da bi se starši poglobili v vzroke otrokovih motenj oziroma odstopanj. Nekatera sredstva sicer lahko odpravijo napadalnost in strah, ne morejo pa preprečiti težnje, da se bodo neugodno obnašanje in motnje vse bolj širile. Šolsko okolje, ki se tega zaveda, lahko veliko pripomore k postopnemu odpravljanju motenj in odstopanj ter pomirje-vanja. To lahko stori z vztrajnim svetovanjem in prigovarjanjem, z omogočanjem otrokovega doživljanja narave in njenih ritmov neposredno na prostem, namesto da bi otrokom dajali pomirjevala in druga zdravila, ki bi vzgojiteljem zagotavljala mirno in neproblematično delo. Vsakdanjik sodobnega otroka je napolnjen s šolskim delom vse do zgodnjih popoldanskih ur. V preostanek pa mora otrok stlačiti pisanje nalog in učenje, organizirane dejavnosti in razne obveznosti. Kolikim otrokom je dovoljeno, da si sami razporedijo čas in vodijo svoj rokovnik? Navadno skrbi za koledar dejavnosti mama, ki otroka tudi pelje k glasbi, športu ali petju... Časa za otrokovo neposredno doživljanje okolice (narave, ljudi) skorajda ni. Nekatere otroke želje in pričakovanja njihovih staršev pritiskajo do take mere, da morajo obiskovati dodatne inštrukcije, zato da bi imeli v šoli boljšo oceno (mnenje), čeprav je že sedanja pozitivna. Navadno pride do nekaj večje sproščenosti ali sprostitve odvečne energije pri športnih dejavnostih, te pa so hkrati prve na udaru, ko gre za kazen. Starši otroka, ki ni izpolnil svojih »dolžnosti« menda najraje kaznujejo tako, da mu prepovedo trening. Včasih starši pozabimo, da nam otroci ne pripadajo, da so na nek način le naši gostje, dokler ne odrastejo in se osamosvojijo. Pri tem osamosvajanju pa potrebujejo zanesljive starše, ki so v svojih izvajanjih dosledni. Medtem ko so bili nekoč starši (in odrasli) od otroškega sveta odmaknjeni, podoživljajo danes otroci tudi stiske, strahove in mišljenje svojih staršev ter se vživljajo v njihov tekmovalni čut. Tako se zdaj navzamejo miselnosti, da ni dovolj, če so dobri - od drugih morajo biti boljši. Dejansko so na tak način pohojene resnične otrokove potrebe. Ena izmed teh je, da v svojem prvem življenjskem obdobju (do poldrugega leta starosti) izkusi stabilnost. Takrat se namreč začne izoblikovati kot posameznik. Najprej ob materi, s katero izmenjuje čustvovanje in izkušanje, kasneje ob očetu in drugih družinskih članih. Taka izkušnja omogoča otroku tudi kasneje pozitivno naravnanost. Vsak otrok gre skozi določene faze razvoja. Najprej opazuje in doživlja sebe in okolico, šele nato povezuje stvari in dogajanja vzročno. Izkušnje iz zgodnje dobe, občutek pripadnosti, sprejetosti, ljubezni in varnosti tudi kasneje v življenju človeku pomagajo, da se odziva na probleme pozitivno. (jec) / ALPE-JADRAN Sobota, 13. oktobra 2007 3 trst - Včeraj na prefekturi srečanje o finančnih prispevkih za manjšino Pripravljenost reševati probleme, prevelike obljube pa niso bile dane Predstavniki SKGZ, SSO, SSG in DZP-PRAE so se sestali s podtajnikoma Budinom in Rosatom TRST - Skušalo se bo najti rešitve, vendar situacija nikakor ni rožnata. Tako bi lahko sintetizirali včerajšnje srečanje na tržaški prefekturi, posvečeno vprašanju finančnih prispevkov za slovensko manjšino v luči bodočega sprejemanja novega italijanskega finančnega zakona. Srečanja so se udeležili predsednika Slovenske kulturno-gospodarske zveze in Sveta slovenskih organizacij Rudi Pavšič (poleg njega je bil še tajnik SKGZ Igor Gabrovec) in Drago Štoka, direktor Družbe za založniške pobude PRAE, ki izdaja Primorski dnevnik, Pavel Ma-horčič ter predsednik upravnega sveta in ravnatelj Slovenskega stalnega gledališča, Boris Kuret in Tomaž Ban na eni ter vladna podtajnika Miloš Budin in Ettore Rosato na drugi strani. Predstavniki omenjenih slovenskih or ga ni za cij so Bu di na in Ro sa ta opo zo ri li, da manj šin ske usta no ve že petnajst let prejemajo enako vsoto denarja (nekaj manj kot pet milijonov ev-rov letno) in da se spričo inflacije in stroškov nujno narekuje povišanje postavke (neuradno je bilo omenjeno povišanje za približno milijon evrov letno). Resen problem se postavlja za založništvo in tisk, saj je v vladnem odloku, ki je priložen k finančnemu za ko nu, pri sot no do lo či lo o se de -modstotnem krčenju sredstev za založništvo tako za prihodnje kot tudi že za letošnje leto. To postavlja pod vprašaj predvsem dejavnost Primorskega dnevnika, saj obstaja tveganje, da bodo vsi dosedanji varčevalni in racionalizacij ski ukrepi izničeni. Prav tako se je v težavah znašlo tudi SSG, kateremu so odmanjkali nekateri prispevki, ki jih je gledališče doslej preje ma lo. Glede povišanja prispevkov za manjšinske ustanove sta Budin in Rosato obljubila, da se bosta potrudila najti rešitev, ko se bo sprejemal finančni zakon, pri čemer j e bil govor o amandmaju k zakonu. To upoštevajoč težave, ker je kontekst, je bilo rečeno, vse prej kot lahek. To velja zlasti za področje tiska, ki je na udaru predvsem zaradi polemik o prispevkih glasilom političnih sil. Podtajnika, je bilo rečeno, bosta delala na tem, da se dobi nekakšna rešitev in da se Primorski dnevnik izvzame iz ukrepa o krčenju prispevkov, vendar, nam je povedal Na poti do zagotovitve primernih finančnih prispevkov verjetno ne bo manjkalo težav kroma podtajnik Budin, je težko reči, katere možnosti obstajajo glede tega. Finančni zakon je v razpravi in je še vse odprto, zavedati pa se je treba, da se plava proti toku, saj je italijanska vlada v središču kritik domačih in tujih dejavnikov, ki Prodijevi vladi očitajo, da premalo krči. Vendar Budin ni pesimist in upa, da bodo pri poskusu kaj pri do bi ti pro ti to ku us peš ni. Za to se bo sku ša lo na re di ti, da var če val ni ukre pi ne bo do pri za de li ne ustanov manjsšine ne njenega založništva, čeprav podtajnika nista obljubila nič in sta opozorila, da danes nista v stanju ponuditi kake natančne rešitve. To velja seveda tudi za težave SSG, ki je tokrat ostalo brez prispevka Sklada za Trst. Pri tem je bilo opozorjeno na možnost, da bi se glede financiranja gledališča v večji meri angažirala Dežela Furlanija Julijska krajina, pa tudi Pokrajina in Občina Trst, katerih predstavniki sedijo tudi v upravnih tele sih gle da li šča. Glede vprašanja finančnih prispevkov za manjšino pa predsednika SKGZ in SSO Pavšič in Štoka načrtuje ta tu di no vo po to va nje v Rim. ssg - Srečanje s političnimi dejavniki Upravitelji opozorili na resne težave Po srečanju na tržaški prefekturi, kjer sta se Boris Kuret, predsednik Upravnega sveta Slovenske ga stal ne ga gle da li šča, in rav -natelj Tomaž Ban, skupaj s predsednikoma krovnih organizaciji, srečala z vladnima podtajnikoma Milošem Budinom in Ettorejem Rosatom, so se upravitelji SSG sre ča li s tr žaš ki mi in de žel ni mi slo ven ski mi po li tič ni mi pred stav -niki. Srečanja, do katerega je prišlo na pobudo upravnega sveta SSG, so se poleg upraviteljev gleda li šča ude le ži li de žel na svet ni ka Tamara Blažina in Igor Kocijančič, pokrajinska odbornica Marina Guglielmi, pokrajinska svetnica Mariza Škrk, tržaška občinska svetnika Igor Švab in Iztok Furla-nič ter predsednika krovnih organizaciji Drago Štoka in Rudi Pavšič. Upravitelji gledališča so prisotnim prikazali stanje ustanove in opozorili na težave, do katerih bo prišlo, če se v kratkem ne uredi problem javnega financiranja gle da li šča. Gle da li šče na mreč ni deležno prispevkov krajevnih javnih ustanov, kot to predvideva zakon. Neurejenemu stanju se je v letih kljubovalo z občasnimi izrednimi rešitvami po bolj ali manj bolečih kriznih obdobjih. Prisotni so se ob ve za li, da si bo do vsak po svojih pristojnostih prizadevali, da bi tri krajevne ustanove poiskale možne rešitve. trst - Corecom Kako je s TV signalom v TRST - Predstavniki Deželnega odbora za komunikacije (Corecom) so na srečanju z družbo Rai Way, ki upravlja pretvornike javne radiotele-vizije, razpravljali tudi o televizijskem signalu "Rai 3-bis" s katerim bi morali v Beneški Sloveniji oddajati slovensko televizijo Rai. Problema, ki se vleče že dolgo časa, niso rešili, pač pa so se zastopniki Ray Way obvezali za tehnično poročilo, »ki naj bi predstavljalo izhodišče za rešitev tega vprašanja«. Rimska in deželna politika sta že več krat po zva li vod stvo Rai, da ta problem primerno reši, obljubam pa niso sledila dejanja. Dovolj, da bi družba Ray Way okrepila sedanji televizijski pretvornik nad Prešnjami pri Čedadu. politika - Jutri primarne volitve za nov politični subjekt leve sredine Barazza, Moretton, Russo in Zvech kandidati za prvega deželnega tajnika Demokratske stranke VIDEM - Na jutrišnjih primarnih volitvah bodo pristaši Demokratske stranke, poleg državne, volili tudi za njeno deželno skupščino. Slednja bo potem izvolila deželnega tajnika. Za to mesto se potegujejo Enzo Barazza, Gi-anfranco Moretton, Francesco Russo in Bruno Zvech. Tajnika bo vsekakor izvolila deželna skupščina. Če bo kdo od kandidatov jutri dobil absolutno večino glasov, bo jasno, da bo on prvi deželni tajnik nove stranke, v nasprotnem primeru bodo zadnjo in odločilno besedo res imeli člani oziroma delegati na skupščini. Barazzase vrača v aktivno politiko po nekajletnem molku. Svojo kariero (po poklicu je odvetnik) je začel v videmski republikanski stranki, nato je bil levosredinski župan Vidma. Demokratsko stranko si zamišlja kot odprto in pluralno enoto, ki mora biti spoštljiva tudi do narodnih in jezikovnih manjšin. Na Goriškem je nosilka Barazzove kandidatne liste Majda Bratina. Morettonizhaja iz Krščanske demokracije, na deželni ravni pa je bil med ustanovitelji Marjetice, trenutno je podpredsednik deželnega odbora in odbornik za okolje in civilno zaščito. Doma je iz Pordenona. S svojimi listami je navzoč na celotnem deželnem ozemlju. V tržaški in goriški pokrajini uživa Moretton tudi podporo liste "Slovenci za Morettona" katere pobudnik je stranka Slovenske skupnosti. Slednja, kot kaže, ne namerava direktno pristopiti v Demokratsko stranko, a z njo skleniti volilno povezavo, ki bi se udejanila na spomladanskih deželnih volitvah. Nosilci kandidatnih list "Slovenci za Morettona" so Mirko Gianfranco Moretton kroma Špacapan(Gorica) ter Fulvia Premo-linin Igor Švab v tržaških volilnih okrajih. Russo, ki je doma iz Trsta, je član deželnega in državnega vodstva Marjetice, kjer odgovarja za znanost in raziskovalne dejavnosti. Njegov model je mlada, agilna in večjezična Demokratska stranka, ki bi morala dokončno obračunati s preteklo politiko in se ograditi tudi od tradicij LD in Marjetice. Na Russovi kandidatni listi v tržaškem predmestnem okrožju kandidira Igor Gabrovec, deželni tajnik Slovenske kulturno-go-spodarske zveze in občinski svetnik Francesco Russo kroma v Devinu-Nabrežini. Zvech je deželni tajnik Levih demokratov in vodja njihove skupine v deželnem parlamentu, svojčas pa je bil sindikalist zveze CGIL. Zavzema se za večjezično in večkulturno stranko, v kateri bodo Slovenci ustanovitelji in nato njen polnopravni in enakopravni del. Na njegovih deželnih listah kandidirajo številni vidni Slovenci. V predmestnem in okoliškem volilnem okraju v tržaški pokrajini sta nosilca list vladni podtajnik Miloš Budinin Ma-riza Škerk, nekdanja nabrežinska podžupanja in sedaj vodja LD v pokrajinskem svetu. Zvech je edini, ki ima Cj Bruno Zvech kroma na svojih listah, Slovence v tržaški, goriški in videmski pokrajini. Na Goriškem med drugim kandidira tudi predsednik finančne družbe KB 1909 Boris Peric, v čedajskem okrožju pa odgovorna urednica Novega Matajur-ja Jole Namor in župan Podbonesca Piergiorgio Domenis. Morettona in Zvecha veže skupna podpora kandidaturi Walterja Vel-tronija za državnega tajnika Demokratske stranke, medtem ko Russo podpira Enrica Letto. V Trstu je nosilka Veltronijeve liste v drugem volilnem okrožju Tamara Blažina, za Letto pa kandidira tudi Gabrovec. u 4 Sobota, 13. oktobra 2007 GOSPODARSTVO / pritaniška oblast - Včeraj podpisali sporazum o sodelovanju Trst in Reka skupaj za sodobno infrastrukturo Dogovor je del širšega programa za gradnjo pristaniškega sistema severnega Jadrana TRST - Skupne pobude za gradnjo sodobne infrastrukture in promocijo na mednarodni ravni ter skupne razvojne strategije prek tehničnega sodelovanja in izmenjavanja informacij so med glavnimi cilji sporazuma, ki sta ga sklenili včeraj pristaniški oblasti iz Trsta in z Reke. Na tej osnovi bosta odslej obe ustanovi sodelovali s ciljem pridobivanja novih strank, ki se za dovažanje blaga v srednjo Evropo navadno opirajo na druga pristanišča, pa tudi za ponudbo novih izhodišč za severno Evropo. Dogovor je v tem smislu del obsežnejšega programa o sodelovanju med pristanišči severnega Jadrana, ki naj bi v prihodnosti delovala v sistemu in bila tako sposobna privabljati blago, ki je prek Mediterana namenjeno v Evropo. Sporazum sta uradno podpisala včeraj predsednika pristaniških oblasti (PO) iz Trsta in z Reke Claudio Boniciolli in Boris Hlača. Oba sta poudarila pomembnost sodelovanja v novi Evropi, toda perspektive brez ustrezne infrastrukture niso za pristanišči najbolj rožnate. Zato nameravata obe ustanovi skupno nastopati in tudi od osrednjih vlad obeh držav zahtevati, da sta aktivni na tem področju. Misel je bila v tem smislu seveda na gradnji petega transportnega koridorja in poseben poudarek je bil s tem v zvezi na avtocesti, ki naj bi v prihodnosti povezovala Trst z Reko. Kaj pa koprsko pristanišče, ali bo lahko prišlo tako rekoč do srečanja v troje? Po ponedeljkovem srečanju se bo Boniciolli s koprskim kolego Robertom Ča-sarjem zopet sestal v decembru. Takrat bomo skušali postaviti temelje za dodatna sodelovanja, pravi predsednik tržaškega PO, prej z Reko, nato tudi s Tržičem, Benetkami in Ravenno, kjer se v bistvu začne severni Jadran. Boniciolli je bil zelo optimističen in celo nakazal cilj, da bi Trst, Koper in Reka v prihodnosti dosegla vsak po milijon Teu letnega prometa, kar pomeni kar 3 milijone Teu za to območje. To je polovica kontejnerjev, ki jih raztovarja Rotterdam, je pa tudi dosti več od skupnega letnega prometa vseh se-vernojadranskih pristanišč, se pravi 1,3 milijona Teu. Govor je seveda o oddaljeni prihodnosti, ker potrebuje Trst (ki premore danes 450 tisoč Teu) logistično platformo in ustrezne prostore, naprave in organiziranost. Toda po eni strani ne gre pozabiti, da naj bi logistično platformo začeli graditi že v prvih mesecih leta 2008. Po drugi bo na podlagi strokovnih analiz zaradi prenasičenosti se-vernoevropskih pristanišč največji promet v pristaniščih severnega Jadrana v obdobju 2010-2015. Prizadevanja gredo torej v pravo smer in upati je, da bo to sodelovanje kot sploh vsi Predsednika pristaniških oblasti Claudio Boniciolli in Boris Hlača med podpisovanjem sporazuma kroma razvojni projekti, uspešno. Sklenjeni memorandum nakazuje to pot. Boniciolli je pred podpisom še zlasti naglasil nekaj točk. Jadransko morje se mora otresti preteklosti, ki jo je zaznamovala železna zavesa, in postati mora most med italijanskimi in hrvaškimi pristanišči oz. mesti. V prepričanju, da bo Hrvaška kmalu članica Evropske unije je zato sporazum pomemben prvi korak na poti razvijanja sodelovanja med državama in še posebno med pristaniščema. Boniciolli je ob tem izrazil zadovoljstvo glede sodelovanja s Koprom, ki se mu je zdaj pridružila Reka. Tržaško in reško pristanišče sta navsezadnje slični, je dodal Hlača, zaradi konfiguracije, zaradi notranje organizacije in zaradi kritičnih točk. Pristanišči delujeta na istem trgu in poglavitno je privabiti mnogo ladij z juga, ki jim bo pot do srednje Evrope prek Jadrana najkrajša. Če bo torej sodelovanje plodno, bodo od tega imeli korist vsi. Kooperacija med Italijo in Hrvaško pa je še zlasti pomembna, ker lahko vladi pritegneta pozornost EU na to območje. Sodelovanje med Trstom in Reko bo nazadnje poleg pritiska za gradnjo infrastrukture tudi na področju promocije obeh pristanišč in njihovih prostocarinskih območij pri podjetnikih in v EU, na pravni ravni in bo med drugim slonelo na izmenjavanju informacij za izdelavo uspešne strategije glede skupnih interesov na več področjih (od varstva okolja do varnosti in razvijanja sodobne tehnologije), pri katerem bosta sodelovali tudi univerzi v Trstu in na Reki. Aljoša Gašperlin sdgz Blizu pomorske postaje Na Barcolani prisotni tudi letos Tudi letos je Slovensko deželno gospodarsko združenje prisotno na Barcolani. V standu Občine Devin Nabrežina, čisto blizu Pomorske postaje, se delijo nove zgibanke Okusov Krasa 2007, ki se bodo začeli že drugi teden. Stojnico devin-sko-nabrežinske občine, ki ponuja še druge krajvne turistične zanimivosti, krasijo torej tople jesenske barve plakatov in tudi novih zgibank Okusov Krasa, s katerimi bodo opremljene letos ne le gostilne, pač pa tudi pekarne in trgovine jestvin. V slednjih bodo namreč v prodaji, prvič v znamenju uspešne gostinske ponudbe, tudi krajevni tipični proizvodi s Krasa, kar bo posebno obogatilo letošnje Okuse Krasa, ki bodo trajali od 20. oktobra do 11.no-vembra. V trgovinah pa bodo proizvodi v prodaji še dlje. V bližini je stojnica tiskarne Graphart, ki je ena od vodilnih krajevnih tiskarn in tehničnih sodelavcev te in še drugih pomembnih prireditev, kot npr. nedavna Triestefotografia. V tem standu so tudi informacije in gradivo o obrtnih conah Dolina in Zgonik, o dejavnosti SDGZ-Servis, umetnostnih obrtnikov in drugih obrti v okviru Združenja, ki jih slovenska stanovska organizacija promovi-ra v sodelovanju in s prispevkom Deželne obrtne komisije FJK. koper - Ministrstvo izdalo dovoljenje V Luki bo novo skladišče za avtomobile ljubljana - Po dvodnevnem zasedanju Zaključeno srečanje združenja Manager KOPER - Ministrstvo za okolje in prostor je Luki Koper izdalo gradbeno dovoljenje za izgradnjo novega skladiščnega objekta za avtomobile. Objekt bo obsegal pritličje, štiri etaže in povozno streho. Skladišče bo Luka gradila v več fazah, v prvi fazi, katere ocenjena vrednost je 9,38 milijona evrov, pa bo Luka pridobila 2751 novih parkirnih mest, so sporočili iz Luke Koper. Kot so sporočili iz Luke, je predviden rok izgradnje prve faze približno eno leto. LJU BLJANA - Predsednik Združenja Manager Franjo Bobinac je dvodnevno Jesensko srečanje 2007 sklenil z besedami, da bodo podjetja v Sloveniji lahko povečevala dodano vrednost ob razvojno naravnani davčni zakonodaji, hitrejšem in učinkovitejšem prenosu znanja, zmanjševanju administrativnih ovir in sprostitvi trga dela. S tem so so gla ša li ude le žen ci zad nje -ga dejanja letošnjega srečanja, okrogle mize o tem, kako hitreje do višje dodane vrednosti. »Dodano vrednost bi morali razumevati kot pro ces in kot krog. Os no va za njo pa so inovativnost, obvladovanje stroškov in blagovna znamka,« je ocenil direktor in lastnik podjetja Pipistrel Ivo Boscarol. Inovativnos-ti pa tudi ni brez znanja, j e dodal. Predsednik uprave Hidria Edvard Svetlik je dejal, da so pri njih v ospredju ustvarjanja dodane vrednosti na mikro ravni ljudje. To, da podjetja ustvarjajo lastne institute, pozdravljam, saj ti ponujajo nove priložnosti za sodelovanje, je povedal direktor Instituta Jožef Stefan Jadran Lenarčič. Tudi po Svetlikovem mnenju ti instituti ne predstavljajo konkurence, temveč »mesto, kjer lahko dejansko sodeluješ z drugimi institucijami znanja«. Le nar čič je opo zo ril, da bi ro -kratske spone dušijo inovativnost in razvoj. Povedal je, da njihov inštitut ne sme delovati kot podjetje in da morebitni ustvarjeni presežek pobere država in se ga ne namenja za nadaljnji razvoj projektov instituta. Aleksandra Kornhauser Fraz-er, ki je dopoldne udeležencem posveta govorila o tem, da je seme uspe ha v zna nos ti, je za to zdru že nje pozvala, naj čimprej oblikuje skupino, ki bi skupaj z institutom poiskala ustrezne rešitve. Bobinac je pobudi napovedal podporo. (STA) Evropska centralna banka 12.oktobra 2007 evro valute povprečni tečaj 12.10 11.10 ameriški dolar 1,4173 1,4199 japonski jen 166,51 166,96 kitajski juan 10,6475 10,6573 ruski rubel 35,3350 35,3640 danska krona 7,4509 7,4510 britanski funt 0,69850 0,69700 švedska krona 9,1145 9,1093 norveška krona 7,6490 7,6815 češka krona 27,482 27,473 švicarski frank 1,6803 1,6733 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski forint 250,20 249,22 poljski zlot 3,7358 3,7370 kanadski dolar 1,3865 1,3874 avstralski dolar 1,5720 1,5721 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 3,3411 3,3305 slovaška krona 33,627 33,560 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,7029 0,7041 malteška lira 0,4293 0,4293 islandska krona 85,39 85,13 turška lira 1,6956 1,6851 hrvaška kuna 7,3219 7,3240 Zadružna Kraška banka 12. oktobra 2007 valute evro nakup prodaja ameriški dolar britanski funt 1,4383 0,7087 1,4088 0,6924 švicarski frank japonski jen 1,7035 170,9187 1,6620 162,5812 švedska krona 9,3536 8,9063 avstralski dolar 1,6128 1,5447 kanadski dolar 1,4166 1,3627 danska krona 7,5940 7,3079 norveška krona 7,8310 7,4490 madžarski florint 255,4505 242,9895 češka krona 28,1598 26,7861 slovaška krona 34,3990 32,7210 hrvaška kuna 7,5071 7,1409 ^ CREDITO COOPERATIVO DEL CARS0 ^ ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA Banca di Cividale valute ameriški dolar britanski funt danska krona kanadski dolar japonski jen švicarski frank norveška krona švedska krona avstralski dolar hrvaška kuna 12. oktobra 2007 _evro_ nakup prodaja 1,4402 1,4047 0,7101 7,563 1,4100 169,03 1,7028 7,779 9,256 1,6039 7,57 0,6926 7,376 1,3753 164,86 7,588 9,028 1,5644 7,03 Banca di Cividale BANCAGBIC0LA KMEČKA BANKA 1 Milanski borzni trg 12. oktobra 2007 Indeks MIB 30: +0,25 delnica cena € var. % AEM 2,81 -0,32 ALLEANZA 9,345 -0,69 ATLANTIA 25,98 +2,00 BANCA ITALEASE 14,05 +1,46 BANCO POPOLARE 17,1 -0,50 BPMS 4,53 +0,78 BPM 10,61 -0,82 EDISON 2,3975 +1,59 ENEL 8,195 +0,00 ENI 26,45 +0,19 FIAT 22,83 +0,57 FINMECCANICA 21,05 -0,28 FONDIARIA-SAI 33,75 +0,39 GENERALI 31,39 +0,48 IFIL 8,05 +0,50 INTESA 5,5 -0,24 LOTTOMATICA 27,14 -2,09 LUXOTTICA 26,01 -1,29 MEDIASET 7,375 -0,41 MEDIBANCA 15,8 -0,28 PARMALAT 2,6825 -0,17 PIRELLI 0,868 +1,81 SAIPEM 30,69 +1,09 SNAM 4,5375 +0,61 STMICROELEC 11,84 -0,22 TELECOM ITA 2,125 +2,82 TENARIS 18,9 +0,23 TERNA 2,615 +1,04 UBI BANCA 19,17 +0,52 UNICREDITO 6,185 -0,15 Podružnica Trst O ljubljanska banka Nova ljubljanska banka d.d., Ljubljana / SLOVENIJA Sobota, 13. oktobra 2007 5 špeter - Illy na seji deželnega odbora »Bližnji padec meje bo zelo koristil celotni Benečiji« Domači župan Manzini zahteval poseg Dežele za špetrsko šolo ŠPETER - Bližnji padec meje med Italijo in Slovenijo bo zelo koristil Beneški Sloveniji. V to je prepričan predsednik Furlanije-Julijske krajine Riccardo Illy, ki je o položaju območja vzhodno od Čedada spregovoril pred začetkom včerajšnje seje deželnega odbora na špetrskem županstvu. Tam ga je sprejel župan Tiziano Man-zi ni. Upravitelj je med drugim zaprosil Deželo za finančno pomoč domači dvojezični šoli, ki je sicer državno prizna na in ka te ri De že la že fi nanč no pomaga. Manzini se očitno še ni otresel neutemeljenega strahu, da bi morala Občina Špeter sama financirati dvojezični šolski center, kot je stalno ponavljal pred odprtjem tamkajšnje nižje šole, kateri sta on in njegova desnosredinska uprava nasprotovali. Manzini se je pohvalno izrazil o sodelovanju s sosednjima občinama Sovodnja in Podbonesec, s katerima Špeter tvori Združenje občin. Manj zadovoljen pa je špetrski župan z delo va njem gor ske skup nos ti za Br da ter Terske in Nadiške doline. Po njegovem je to ze lo ne ho mo ge no ob moč -je, zato gorska skupnost ne more dobro po slo va ti. Il ly je z za do volj stvom vzel na znanje pozitivne demografske in ekonom ske tren de špe tr ske ob či ne. V zve zi z de cem br skim pad cem schen -genske meje se je zavzel za obnovo državne ceste, ki povezuje Čedad z mejnim prehodom Stupica-Robič. To pomembno cestno povezavo bo še naprej upravljalo podjetje Anas, s katerim Dežela plodno sodeluje. Predsednik FJK je špetrskemu županu tudi pojasnil, da deželna uprava zelo podpira ne samo sodelovanje, temveč tudi združevanje občinskih uprav, za kar sta se ravno pred kratkim npr. odločili občini Fojda in Ah-ten. Illy je tudi obljubil, da se bo pozanimal glede dejavnosti tamkajšnje gor ske skup nos ti. Pred sed nik De že le se ni di rekt -no dotaknil dvojezične šole, pač pa je županu Manziniju predlagal sodelovanje s sosednjima občinama tudi na področju šolstva. Pri tem velja omeniti, da j e prav Zveza treh občin (Špeter, Sovodnja in Podbonesec) morda odločilno podprla ustanovitev dvojezične srednje šole. Njen pristanek je podpisal predsedujoči župan Podbonesca Piergiorgio Domenis, njegov špetrski kolega pa je bil, kot omenjeno, proti. l^J 1111 L Predsednik Illy otvarja sejo deželne vlade na županstvu v Špetru novi matajur špeter - Na včerajšnji seji Dežela omilila naravne služnosti na kraškem območju portorož - Na dnevnih slovenskih pravnikov Enostransko širjenje morskih pasov v nasprotju z mednarodnim pravom PORTOROŽ - Na dnevih slovenskih pravnikov v Portorožu je včeraj v okviru osme sekcije z naslovom Morje in pravo spregovoril tudi strokovnjak pomorskega prava Mitja Grbec. V referatu z naslovom Problematika pomorskih pasov v (severnem) Jadranu je poudaril, da je trenutna praksa enostranskega širjenja ju-risdikcije obalnih držav v Sredozemskem in Jadranskem morju v nasprotju z namenom, če že ne z dikcijo devetega poglavja konvencije UNCLOS. Po njegovem mnenju bi bilo primerneje, če bi se obalne države odločile za usklajen pristop k temu vpraša-nju.Obalne države v severnem Jadranu bi se denimo lahko odločile za razglasitev skupne ekološke cone, kjer bi veljal enoten pravni režim, meni Grbec. V širšem okviru Sredozemskega morja bi se lahko obalne države odločile za usklajeno razglasitev enakih con (ekoloških ali/in ribiških) z vnaprej dogovorjenimi mejami, je še dejal. Če usklajen pristop ni mogoč, bi bilo po njegovih besedah smiselno, da države, če že, razglasijo cone v takšnem obsegu, ki ne posega v interese drugih držav in ki omogoča obstoj vsaj ozkega pasu odprtega morja. Zaradi specifičnega geografskega položaja v Jadranskem morju in že določene morske meje z Italijo se Slovenija po njegovih besedah spopada s »hrvaško grožnjo«, da bo njena obala ostala »vkleščena« med italijanskim in hrvaškim teritorialnim morjem. Deveto poglavje konvencije UNCLOS govori o sodelovanju med obalnimi državami in ostalimi uporabniki morja, takšno sodelovanje pa ne pride v poštev, v kolikor samo ena država izvaja suverenost nad celotno obalo takšnega morja, je pojasnil. Kljub temu, daje bil leta 2001 dosežen sporazum o meji Drnovšek-Ra-čan med Slovenijo in Hrvaško, je slednja leta 2004 enostransko razglasila svojo zaščitno ekološko-ribolovno cono in na takšen način do določene mere tudi prejudicirala določitve meje s Slovenijo, je dejal Grbec. Razmejitev je po njegovih besedah izzvala ostre reakcije s strani Italije in Slovenije zaradi dveh stvari. Prvič zato, ker je Hrvaška z enostransko razglasitvijo te cone kršila določbe devetega poglavja konvencije UNCLOS, drugič pa zato, ker je Hrvaška s tem, ko je vezala začasno razmejitev teh con na mejo oziroma črto, ki izhaja iz sporazuma o razmejitvi epikontinentalnega pasu iz leta 1968, ravnala tudi v nasprotju z mednarodnim pravom. Iz prakse arbitražnih sodišč, po njegovih besedah, namreč jasno izhaja, da se črta, ki je bila med določenimi državami dogovorjena za razmejitev morskega dna in podzemlja, ne sme avtomatično uporabiti tudi za razmejitev gospodarskih pasov, je še pojasnil. Posledice polne uveljavitve hrvaške zaščitne ekološko-ribo-lovne cone za Slovenijo je Grbec razdelil na tri dele. Izpostavil je svobodo plovbe, ribolov in znanstveno raziskovanje morja. Kvaliteta svobode plovbe v izključni ekonomski coni po njegovih besedah ni popolnoma enaka tisti, ki velja na odprtem morju. V kolikor bo uveljavljen pravni režim cone, bodo slovenski ribiči lahko lovili v vodah, ki imajo sedaj status odprtega morja, le če bo Hrvaška to dovolila, v nasprotnem primeru pa ne, je še dejal. Glede znanstvenega raziskovanja morja pa je pojasnil, da bo to v hrvaški coni načeloma možno le s soglasjem obalne države. (STA) Dolenc čestita Illyju za odobritev včerajšnjih ukrepov za tržaški in goriški Kras. Med njima je odbornik Cosolini. ŠPETER - Deželni odbor je na seji Špetru odobril seznam posegov, za katere ni več potreben predhodni postopek presoje vplivov na območje, kjer se izvajajo direktive o območjih evropskega pomena (SIC) na teritoriju tržaškega in goriškega Krasa in o posebnih območjih varstva (ZPS) kraških predelov v FJK. Posegi zadevajo ze obstoječe kmetijske in pašniske dejavnosti, vzdrževanje in obnavljanje kraških zidov oziroma ograj, izvedbo manjših vodnih rezervoarjev, redno ter izredno vzdrževanje obstojecih nepremičnin, vzdrževanje gozdnih in poljskih poti oziroma stez, izgradnjo podzemskih protipožarnih vodovodov, manjša gradbena oziroma obnovitvena dela in izkope do 20 kub. metrov v prid kmetijskih dejavnosti. Gre za razčlenjen seznam, ki bistveno omili vpliv naravovarstvenih služnosti na kraškem obmocju. Odbornik Roberto Cosolini ter deželni svetnik Igor Dolenc sta prispevala, da je bil omenjeni seznam sprejet v doglednem času kljub zahtevni normativi, ki jo je, pod pritiskom evropskih ukrepov, morala dežela sprejeti s pospešenim tempom. »Zadovoljna sva« sta izjavila Cosolini in Dolenc «,da je deželna uprava nudila konkreten odgovor Kraševcem, ki so upravičeno zahtevali take ukrepe ki, kljub upoštevanju ohranitvenih obveznosti, lahko zagotovijo primeren in naravi prijazen krajinski razvoj«. zaščitni pas Hrvaška bi lahko imela težave BRUSELJ - Enostranska uveljavitev hrvaške ekološko ribolovne cone (ERC) v Jadranu za vse države članice, tudi Slovenijo in Italijo, z januarjem prihodnje leto »lahko ima negativne posledice na pristopna pogajanja Hrvaške z Evropsko unijo«, je včeraj v Bruslju potrdil evropski komisar za širitev Olli Rehn po pristopni konferenci s Hrvaško, na kateri je država odprla dve novi poglavji. »Komisija je pripravljena gostiti sestanek o tem na visoki ravni, če bodo za to vse strani,« je po-udaril.»Če bi ladje iz držav članic Evropske unije od 1. januarja prihodnje leto naletele na kakršne koli težave, bi to lahko imelo negativne posledice na pristopna pogajanja« Hrvaške z Evropsko unijo, je dejal Rehn. Komisija je bila »presenečena nad odločitvijo« hrvaškega sabora, ki je decembra lani napovedal uveljavitev cone z januarjem prihodnje leto, je poudaril Rehn. Presenečena je bila predvsem z vidika političnega dogovora vseh treh držav leta 2004, je dodal komisar. Takrat so se države dogovorile, da ne bodo enostransko uveljavljale con, nato pa je bilo navedeno tudi v sklepih Evropskega sveta iz junija 2004, da Hrvaška cone ne bo enostransko uveljavila za Slovenijo in Italijo. »Vprašanje ERC je bilateralno vprašanje, ki zadeva Hrvaško, Slovenijo in Italijo, kakor je bilateralno vprašanje tudi vprašanje meje,« je še poudaril Rehn. Komisija zato »poziva Hrvaško in vpleteni državi članici unije, še posebej Slovenijo pri vprašanju meje, naj poskušajo to rešiti brez nepotrebnih zamud«, je pozval. Hrvaška ministrica za zunanje zadeve in evropske integracije Ko-linda Grabar-Kitarovic pa je o tem vprašanju dejala, da Hrvaška »vlaga izjemne napore v reševanje vseh odprtih vprašanj s sosedami«. Hrvaška načrtuje »nediskriminatorsko uveljavitev brez prejudiciranja katerih koli drugih bilateralnih vprašanj«, je zatrdila. Dialog med Slovenijo, Hrvaško in Italijo »se bo nadaljeval«, je dejala. Hrvaška se bo pogovarjala z obema stranema, da bi »našla skupno rešitev za zaščito Jadranskega morja«, in sicer dolgoročno rešitev, ki bi veljala tudi po vstopu Hrvaške v EU. Ekološka zaščita Jadranskega morja in ribiškega fonda je skupna odgovornost vseh vpletenih držav, je poudarila hrvaška zunanja ministrica. Uveljavitev teh »nediskrimi-natorskih« ukrepov za zaščito morja in rib ni »uperjena proti Sloveniji, Italiji ali katerim koli plovilom« iz držav članic unije, je zatrdila hrvaška ministrica. Gre za načelo ne-diskriminacije in za dolgoročno ekološko zaščito Jadranskega morja, je ponovila. Na vprašanje, kdaj bo Hrvaška pripravljena na politični sestanek na visoki ravni, ki ga je pripravljena gostiti komisija, pa je ministrica zatrdila, da pogovori med stranmi vseskozi potekajo, da poteka tudi tiha diplomacija ter da je Hrvaška na politični sestanek pripravljena. »Hrvaška je odločena nadaljevati ta dialog, pokazati želimo, da smo odgovorni, upamo na sodelovanje sosed ter smo hvaležni Evropski komisiji, ker želi olajšati dialog,« je dejala. Volitve na Hrvaškem, napovedane za 25. november, naj po njenih besedah ne bi vplivale ne na dialog med Slovenijo, Italijo in Hrvaško ne na pristopna pogajanja Hrvaške z EU. »Vlada je odločna glede tega, da predvolilna kampanja ne vpliva na pristopna pogajanja, enako velja za ERC,« je dejala. (STA) 6 Sobota, 13. oktobra 2007 ALPE-JADRAN / postojna - Včeraj dopoldne slovesno odprtje v Kulturnem domu Zora Tavčar prejela priznanje ob Tednu vseživljenjskega učenja Pobudo že dvanajsto leto prireja Andragoški center Slovenije - Tavčarjevo je predlagal Sklad Mitja Čuk POSTOJNA - V Kulturnem domu v Postojni je včeraj dopoldne potekala slovesnost ob odprtju dvanajste izvedbe Tedna vseživljenjskega učenja, ki ga od 15. do 21. oktobra prireja Andragoški center Slovenije pod pokroviteljstvom slovenskih ministrstev za šolstvo ter za delo, družino in socialne zadeve. Ob tej priložnosti so tudi podelili priznanja za izjemne učne in strokovne dosežke pri učenju odraslih za leto 2007. Vsega skupaj je priznanje prejelo petnajst posameznikov oz. društev, skupin in ustanov, med nagrajenci pa je tudi šolnica in pisateljica Zora Tavčar iz Trsta, ki j o j e za priznanje predlagal Sklad Mitja Čuk. Prof. Zora Tavčarje priznanje (slednje ji je izročila državna sekretarka pri slovenskem ministrstvu za šolstvo Alenka Šverc) prejela za izjemne strokovne ali promocijske dosežke pri bogatitvi znanja drugih. Kot piše v obrazložitvi, je nagrajenka kot šolnica dijake »uvajala v kreativno pisanje, spodbujala bogatenje besednega zaklada in kulture izražanja. Spodbujala je sodelovanje v dijaškem listu Literarne vaje in na literarnih tekmovanjih. Tako je vzgajala generacije publicistov in kulturnih delavcev, ki si na Tržaškem prizadevajo za utrjevanje slovenske identitete. Pomembno je tudi njeno avtorsko in mentorsko delo v obšolskih in društvenih dejavnostih, predvsem mentorstvo v dramskem krožku,« piše še v obrazložitvi, kjer se poudarja, da je dobitnica »načrtno in uspešno vzgajala mlade slovenske režiserje, igralce, scenariste, govorce, pa tudi publiciste in pisatelje.« V okviru letošnjega Tedna vseživljenjskega učenja, piše na priložnostni spletni strani, bo prihodnji teden svoja vrata odprlo večje število institucij, organizacij, društev, skupin in posameznikov, ki bodo s številnimi dogodki želeli prikazati različne oblike in možnosti učenja, namenjenega vsem ljudem, dalje predstaviti zamisel o vseživljenjskosti in nenehnem pretoku učenja, obenem pa počastiti izjemne učne dosežke in izraze ustvarjalnosti ljudi vseh generacij. Prireditelji Tedna vseživljenjskega učenja so nagradili delo Zore Tavčar za njeno ustvarjalno delovanje na šolskem in kulturnem področju kroma sežana Ob dnevu duševnega zdravja SEŽANA-Društvo za duševno zdravje in kreativno preživljanje prostega časa Vezi je tudi letos obeležilo 10. oktober - svetovni dan duševnega zdravja, ki poteka pod okriljem Svetovnega združenja za duševno zdravje. Tako so v Kosovelovem domu v Sežani odprli razstavo z naslovom Življenje v slikah, ki bo na ogled do 24. oktobra. Dan odprtih vrat so priredili v Dnevnem centru Štorje in Ilirska Bistrica. Na Občini Sežana pa je potekalo predavanje na temo Anksiozne motnje in stres. Predavali sta specialna psihologinja Nataša Sedmak in psihologinja Milene Pegan. Namen dogodkov je povečati osveščenost strokovne in splošne javnosti ter širše skupnosti o najbolj pogostih duševnih motnjah. Sežansko društvo Vezi namreč deluje že devet let na področju socialnega dela in duševnega zdravja v skupnosti. Prav te skupnostne službe imajo velik pomen poleg osnovnih programov, ki so namenjeni ljudem s težavami v duševnem zdravju in njihovim svojcem. Prav pravilna ozaveščenost javnosti je pomembna za destagmitizacijo duševne bolezni, ki je med ljudmi še vedno prisotna, je na odprtju nedavne likovne razstave v Sežani dejala soc. delavka Katarina Tomažič, ki je prisotne pozdravila tudi v imenu predsednice društva Vide Mesar. V letošnjem letu, ki je posvečeno letu enakih možnosti, so pripravili likovno delavnico, ki je potekala junija v Štanjelu. Poleg članov društva Vezi so se jo pod vodstvom mentorjev Jana Milkoviča in Vinka Tica udeležili še člani Socialno varstvenega zavoda iz Dutovelj, ki so se izražali v raznih likovnih tehnikah. Pripravili so tudi delavnico izdelovanja nakita, kjer so prikazali ustvarjalne sposobnosti in tako so nastali z veliko truda in časa prečudoviti unikatni izdelki kot so zapestnice, verižice, uhani itd. Likovna razstava bo v Sežani na ogled do 24. oktobra, nakar se bo preselila v Občino Divača. Seveda pa imajo še pester program aktivnosti. Tako bo v začetku novembra potekalo izobraževanje za svojce pod vodstvom Eda Belaka, 15. novembra prirejajo v Sežani izobraževanje za zaposlovanje ljudi za težje zaposlitve, konec novembra pa bo izobraževalna delavnica s področja gospodinjstva o pripravi hrane. Olga Knez sežana - V Kosovelovi knjižnici Ob tednu otroka enkratno srečanje s Svetlano Makarovič Pisateljica je bila presenečena nad množičnim obiskom otrok koroška Dvojezični pouk: vpis rekorden CELOVEC - Na šolah avstrijske Koroške je letos rekordno število prijav za pouk slovenščine. Kot so sporočili z deželnega šolskega sveta, je na ljudskih šolah, ki obsegajo prve štiri razrede, za dvojezični pouk prijavljenih 40,55 odstotka otrok na območju veljavnosti zakona o dvojezičnem šolstvu. Skupaj z višjimi šolskimi stopnjami, kot so gimnazije in trgovske akademije, se letos na avstrijskem Koroškem uči slovenščine 3896 šolarjev oziroma 106 več kot v preteklem šolskem le-tu.Na območju veljavnosti zakona o dvojezičnem šolstvu je na avstrijskem Koroškem 74 ljudskih šol, ki jih obiskuje 4853 otrok. Dvojezični pouk, za katerega je v javnem šolstvu prijavljenih 1892 otrok oz. 37 več kot v preteklem šolskem letu, letos poteka na 66 ljudskih šolah. Poleg tega je omogočen še na dveh ljudskih šolah v Celovcu zunaj območja veljavnosti zakona, kjer pri dvojezičnem pouku sodeluje 187 otrok. V celoti je torej na prvih štirih šolskih stopnjah za dvojezični pouk vpisanih 2079 otrok oz. 44 več kot v preteklem šolskem letu. Na 14 glavnih šoiah, ki jih otroci v avstrijskem šolskem sistemu obiskuj ej o med 5. in 8. razredom, če se ne odločijo za gimnazijo, pri pouku slovenskega jezika sodeluje 354 otrok, sedem več kot leto poprej. Na celovški Slovenski gimnaziji, kjer poučujejo dijake med 5. in 12. šolsko stopnjo, je letos vpisanih 543 učencev oziroma trije manj kot lani. Dvojezično trgovsko akademijo, ki izvaja pouk med 9. in 13. šolsko stopnjo, obiskuje 159 dijakov, kar pomeni porast za 18 učencev. Na zasebni višji šoli za gospodarske poklice v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu pa je 128 gojencev in gojenk oz. 22 manj kot v zadnjem šolskem letu. Na drugih gimnazijah in poklicno izobraževalnih šolah avstrijske Koroške se uči slovenščine letos še 596 dijakov oz. 47 več kot lani, so sporočili iz deželnega šolskega sveta. V sporočilu za javnost so še poudarili, da iz podatkov o prijavah za dvojezični pouk in pouk slovenščine ni mogoče sklepati o etnični pripadnosti prijavljenih učenk in učencev. (STA) Ob tednu otroka je Kosovelova knjižnica v Sežani povabila na obisk pesnico in pisateljico Svetlano Makarovič. Presenetil jo je zelo velik obisk tako otrok kot odraslih, ki so več kot napolnili oddelek za mlade bralce. Prav tako jo je prijetno presenetil Korenčkov palček, ki ga je imenitno odigrala mlada bralka knjižnice Dora Kavčič. Korenčkov palček je nastopal zato, ker so v knjižnici predstavili novo izdajo slikanice o zgodah in nezgodah malega palčka, poleg te pa še knjigo Mač-nice ob kateri sta se Medina Lekovič in pisateljica čisto po mačje pogovarjali. Vendar ni ostalo samo pri prijaznih in prisrčnih besedah. Svetlana Makarovič zna biti tudi presneto ostra, posebno ko govori o zapuščenih in zanemarjenih živalih, pa o politikih, ki govorijo in govorijo, pa malo naredijo. Kljub resnim temam je otroke uspela začarati, da so ji prav pozorno prisluhnili. V oddelku za mlade si lahko do konca meseca ogledate razstavo knjig Svetlane Makarovič - njeno bogato bero pravljic: Sa-pramiško, Pekarno Mišmaš, Tacamuco, Ko-sovirji na leteči žlici in na stotine drugih. Istočasno pa so v knjižnici odprli razstavo z naslovom Knjige mojega življenja, ki jo je pripravila Mestna knjižnica Piran. Prestavljen je izbor knjig, ki so zaznamovale mladost treh slovenskih ustvarjalcev različnih generacij in sicer Neže Maurer, Marjana Tomšiča in Anje Štefan. Ob knjigah so razstavljeni tudi predmeti in igrače iz njihovega otroštva. Tudi ta razstava je na ogled do konca meseca. (mg)7 sežana - Vse do 11. novembra Mesec kraške kuhinje Na sporedu so značilni izbrani jedlilniki, osmice in kulturne prireditve Od 5. oktobra do 11. novembra na Krasu poteka projekt Mesec kraške kuhinje, ki ga Odbor za kmetijstvo in turizem pri komenski občini in Društvo Fra-ska letos ponovno obujata. Namen projekta je združiti kulinarično ponudbo Krasa in jo pod enotnim imenom ponuditi ljubiteljem naše krajine, gurmanom in poznavalcem vin. V ta namen pripravljajo številne prireditve ter oglede naravnih in kulturnih znamenitosti. V tem času bodo gostilne ponujale izbrane menije, odprte bodo številne osmice, možne pa bodo tudi degustacije vin pri kraških vinarjih. Tako so v četrtek, 11. oktobra v Špa-capanovi hiši v Komnu predstavili letošnji mesec kraške kuhinje in knjigo oz. roman Ana D, avtorja Darč Dretnika. Dogodek je vodila moderatorka, pesnica in povezovalka na Radiu Študent Tjaša Ko-privec, gost večera pa je bil glasbenik, pisatelj in direktor založbe Amalietti & Amalietti, Peter Amalietti.V nedeljo, 14. oktobra, bo v mladinskem hotelu Plisko-vica od 10. do 17. ure odprta razstava svežih gob s pokušino gobjih dobrot. Tretjo nedeljo v oktobru bo v Štanjelu potekala tržnica starin ter domače in umetne obrti. Osrednji dogodek pa bo med drugim tudi predstavitev vasi Pliskovica v Kosovelovem domu v Sežani v petek, 26. oktobra, ob 19.30, ko bodo najprej odprli razstavo fotografij Bogdana Macaro-la, nakar bo sledila zanimiva predstavitev tega kraškega zelo aktivnega naselja. Nočni pohod s Slavnika na Kokoš bo 27.10., 10. pohod po sledeh soške fronte pa 28.10. V Kazjjah bodo 30.10. pripravili večer z vini iz kraške »Švice« z degus-tacijo vin iz kleti Igorja Sanaborja iz Ra-venj, 6. 11. pa bodo odprli razstavo o delu Elias Arts&Crafts Studio ter ob tem predstavili umetnika obdelave kamna in lesa Elije Sabadina. Večer s kraškimi vinarji bo v Špacapanovi hiši v Komnu tudi 9.11. Sledila bodo številna martinova-nja (10. 11 v Gorjanskem, Sežani in Komnu). V projekt so se vključili gostinci kot so Turistična kmetija Špacapanova hiša v Komnu, Turistična kmetija Ostrouška Pelicon v Coljavi, gostilna Na placu v Kaz-ljah, gostilna Grgič v Sežani, gostilna s prenočišči Kraški hram v Križu, domačija Šajna v Šepuljah, gostilna Ravbar in Okrepčevalanica Ruj v Dolu pri Vogljah, gostilna Grahor v Danah pri Sežani, okrepčevalnica Grad Štanjel, turistična kmetija pri Tavčarjevih v Hruševici, gostilna Skok v Štorjah ter še mnogi drugi. Svojo ponudbo bodo predstavili tudi osmičarji (Pr'Kovačevih v Coljavi od 5.14.10, Marijan Pahor, Sela na Krasu od 2.11.11, Abram-Žerjal, Sveto od 9-11.11. in Ladi Mahnič, Grahovo Brdo od 9-18.11.).V občini Komen je strokovno vodena degustacija vin zagotovljena po predhodni najavi pri Čotarju v Gorjanskem, Kralju-Škrkovi v Kobdilju, Bunto-vih v Škribin, Kukanja in Pipan v Komnu ter Fonu v Brjah pri Komnu. V sežanski občini po dogovoru pripravijo degus-tacijo vinarji: Bole v Avberju, Šuc in Štok v Dutovljah, David Grmek ter Škerlj-Šču-ka v Godnjah ter Andrej in Franc Vrabec v Pliskovici. Olga Knez / ITALIJA Sobota, 13. oktobra 2007 7 pokojninska reforma - Po plebiscitarni potrditvi na sindikalnem referendumu Ministrski svet odobril reformo z manjšimi popravki Dva ministra t. i. radikalne levice sta se vzdržala, dva sta glasovala za z zadržkom RIM - Ministrski svet je na svoji včerajšnji seji odobril pokojninsko reformo. Na predlog ministra za delo Cesareja Damia-na so bili vneseni nekateri popravki, ki skušajo upoštevati pripombe t. i. radikalne levice. Kljub temu niso vsi ministri glasovali za odobritev reforme: ministra za socialno solidarnost Paolo Ferrero (SKP) in za prevoze Alessandro Bianchi (SIK) sta vse vzdržala, medtem ko sta ministra za univerzo Fabio Mussi (Demokratična levica) in za okolje Alfonso Pecoraro Scanio (Zeleni) glasovala za, a »z zadržkom«. V primerjavi z julijskim dogovorom med vlado in sindikalnimi partnerji včeraj odobreni zakonski osnutek vsebuje tri novosti. Tako ni več gornje meje za število delavcev, ki smejo iti predčasno v pokoj zaradi prenapornega dela, medtem ko je poprej veljala meja 5 tisoč delavcev na leto. Poleg tega bo triletne delovne pogodbe po novem mogoče samo enkrat podaljšati, in to ob prisotnosti predstavnika enega izmed najbolj reprezentativnih sindikatov. Tretji popravek pa uvaja »okoljsko dopolnilno blagajno« za delavce podjetij, ki bodo v kriznem stanju zaradi okoljskih problemov. Premier Romano Prodi je na tiskovni konferenci po seji vlade dejal, da je izredna podpora, ki jo je požela pokojninska reforma na sindikalnem referendumu, olajšala odobritev zadevnega zakonskega osnutka v ministrskem svetu. »Ugibanja iz prejšnjih dni o razdvojenosti vlade so se izkazala za neumestna,« je dejal. »S pomočjo odobrenega zakonskega osnutka bo Italija ujela korak z drugimi evropskimi državami na pokojninskem področju, po drugi strani pa bo njen trg dela pridobil na di-namizmu,« je pristavil. Minister za delo Damiano je dodal, da bodo zakonski osnutek takoj predložili parlamentu, da bi ga odobril v sklopu finančnega zakona. Predstavniki SKP in SIK so po vladni seji izrazili upanje, da bo mogoče zakonski osnutek še izboljšati v parlamentu. Zveza industrijcev pa je izrekla nasprotovanje vnesenim popravkom, češ da so bistvenega pomena in niso bili dogovorjeni. Moti jo predvsem popravek o podaljšanju začasnih delovnih pogodb. Tudi voditelj sindikalne zveze CISL Raffaele Bonanni se ne strinja s popravki in zahteva sklicanje vseh podpisnikov julijskega dogovora o pokojninski reformi. Tajniki CGIL Guglielmo Epifani, CISL Raffaele Bonanni in UIL Luigi Ange-letti so medtem včeraj objavili dokončne rezultate referenduma. Udeležilo se ga je 5 milijonov 115 tisoč upravičencev, v podporo reforme pa se je izreklo 4 milijonov 115 tisoč ali 82% volivcev. Premier Prodi in minister Damiano po seji vlade ansa dolomiti - Osuplost v Dolini Fischleintal (val Fiscalina) Plaz preoblikoval goro Z vrha Einser je zgrmelo v dolino 60 tisoč kubičnih metrov kamenja - Žrtev baje ni bilo BOCEN - V južnotirolski Dolini Fischleintal (val Fiscalina) blizu kraja Sexten (Sesto) so prebivalci in številni turisti včeraj osuplo zijali proti gori Einser (Cima Una). Z vrha, ki se nahaja na višini 2.598 metrov, se je ob 9. uri od-kru šil gre ben, ki je spro žil ogromen plaz. Po navedbah bocenskih gasilcev naj bi z gore zgrmelo 60 tisoč kubičnih metrov kamenja, odkrušeni kos grebena naj bi bil 100 metrov visok, 30 metrov širok in 20 metrov globok. Krajani ne pomnijo plazov podobnih velikosti. Plaz je dvignil bele oblake apne-nastega prahu, ki je prekril avtomobile, hiše in ljudi. Kaže, da se ni nihče ranil: omenjena gora se nahaja na odmaknjenem področju, kjer ni veliko gorskih stez. Kljub temu so bili gorski reševalci na delu, saj se je zaradi plaza skupina planincev znašla v brezizhodnem položaju. Gorska reševalna služba je pojasnila, da izletniki niso bili v nevarnosti, saj so jih reševalci varno pospremili pri sestopu po prehodni poti. ii y >. A .T ■ .-H, i . . im.- / ji«. 1 ' is jI - ■ Z vrha Einser (Cima Una, 2.598 metrov) se je odkrušil greben ansa Predsednik republike brani Montalcinijevo RIM - Predsednik republike Giorgio Napolitano je javno obsodil ostre besedne napade desničarskega senatorja Francesca Storaceja na dosmrtno senatorko Rito Levi Montalcini. Napolitano je včeraj med slovesnostjo na Kvirinalu, ob navzočnosti senatorke, dejal, da je »nespoštovanje in ustrahovanje Montalcinijeve, osebe, ki je Italiji v ponos, sramotno«. Nobelova nagrajenka za medicino iz leta 1986 je bila ganjena in se je predsedniku zahvalila za podporo. Pred dnevi se je tudi sama branila s pismom dnevniku La Repubblica, v katerem je med drugim napisala, da ožigosa dejanja, ki spominjajo na žalostne čase totalitarističnih sistemov. Polemiko je zanetil Storace, senator skrajno desničarske stranke La Destra, ko je rekel, da je »pristranska Montalcinijeva nevzdržno sredstvo za podpiranje vlade«. Napovedal je še, da ji bo podaril bergle, v sredo pa je Nobelovka simbolično darilo tudi prejela. Zakonca Romano obtožena štirih umorov COMO - Proces proti zakoncema Romano se bo pričel 29. decembra, obtožnica ju med drugim bremeni štirih grozljivih umorov, poskusa umora, poskusa uničenja trupel, povzročitve požara. Olin-do Romano in Rosa Bazzi naj bi 11. decembra lani povzročila pravi pokol. Že pred 29. decembrom lani naj bi nameravala obračunati s sosedi, z družino Fagagna, s katero sta bila v slabih odnosih, vendar jima je namera spodletela. Lani pa naj bi se naposled divje znesla: Raffaello Castagna naj bi najprej udarila z železno palico, jo večkrat zabodla z nožen in ji naposled prerezala vrat. Ista usoda je doletela njenega sinčka, Youssefa. Z nožem sta bili umorjeni tudi Paola Galli, mati Raffaelle, in soseda Valeria Cherubini, ki je pritekla pogledat, kaj se dogaja, saj so se po hiši razlegali srhljivi kriki. Preživel je samo Mario Frigerio, soprog Cherubinijeve, morilca sta bila prepričana, da je mrtev, vendar so mu zdravniki rešili življenje. Zakonca Romano sta obtožena, da sta po pokolu povzročila požar, hotela naj bi zabrisati sledi. Ogenj so pogasili gasilci. Sprva je bil pokola osumljen soprog Gabrielle Fagagna, Azouz Marzouk, vendar je bil prav tedaj doma v Maroku. Odločilno pa je bilo pričevanje Maria Frigeria, ko si je opomogel, je pričel sodelovati s preiskovalci. Zakonca Romano sta v začetku sicer priznala krivdo, vendar sta zatem vse zanikala. italijansko dogajanje v zrcalu tujih medijev Marc Lazar v Le Mondu: Težnja k populizmu in protipolitiki je pojav, ki se v Italiji občasno vrača Direktor pariškega Visokega zavoda za politične študije Marc Lazar v daljšem intervjuju za Le Monde analizira krizo italijanske politike. Francoski sociolog in politolog opozarja, da je težnja k populizmu in protipolitiki pojav, ki se v Italiji občasno vrača: tako je bilo po drugi svetovni vojni in je šlo za izraz nezaupanja v demokracijo in novo državo, in spet v 70-ih letih, ko so kritike skrajne desnice in skrajne levice privedle do nasilja in terorizma, ter v 90-ih letih, ko sta sodstvo in del družbe nastopila proti političnim predstavnikom zaradi korupcije. Vzrok cikličnega pojava je neučinkovitost izvršne oblasti, medsebojno obtoževanje nedemokratičnosti med desno in levo opcijo ter oddaljenost politične elite od navadnih državljanov. Temu se je v zadnjih letih pridružila še globoka razklanost v družbi ter neizvajanje pričakovanih reform. Na mestu tradicionalne reprezentančne demokracije se uveljavlja t.i. demokracija mnenj, pri kateri so na prvem mestu te- levizija in mediji nasploh, narašča pa tudi vloga posameznih vodilnih politikov, ki zasledujejo predvsem prikupo-vanje javnosti. Lazar zaključuje svoje razmišljanje na straneh pariškega po-poldnevnika z nespodbudno ugotovitvijo, da se v Italiji uveljavlja želja po nastopu »močnega človeka«, ki naj učinkovito odloča in rešuje probleme. »Mamma's boys« in »big babies«, mamini fantje in veliki otroci, ironično piše agencija Reuters v dopisu iz Italije, ki so ga objavili številni tuji mediji. Govor je seveda o nedavni izjavi finančnega ministra Padoe Schioppe v zvezi z novimi davčnimi olajšavami, ki naj bi prepričala italijansko mladino, da se osamosvoji nekoliko prej, kot je danes v navadi na polotoku italijanskih mamic. Dopis omenja številne kritike, ki so se usule na ministra, obenem pa izpostavlja dejstvo, da v Italiji »otroci« resnično ostanejo pri starših dlje kot drugod po svetu, kar dopisnik Reuter-sa pripisuje tradicionalnim tesnim družinskim odnosom, pa tudi previso- kim stanovanjskim najemninam in pomanjkanju delovnih perspektiv, kar zavira gospodarsko in splošno neodvisnost mlajših generacij. The New York Times v predstavitvi enega od treh letošnjih Nobelovih nagrajencev za medicino, Američana italijanskega izvora Maria Capecchija, naglaša njegove italijanske korenine in edinstveno otroško izkušnjo. Njegova napol ameriška mati je bila antifašisti-ka, da so jo internirali v Dachauski lager, in mali Capecchi se je moral preživljati kar nekaj časa sam, da se je pridružil tolpi otrok brez družine in doma. Po vojni se je kot 7-letni deček odselil z mamo v Združene države, kjer so mu prav veščine, ki jih je pridobil kot poulični otrok, pomagale pri uveljavitvi, piše NYT, saj je kljub začetnemu nepoznavanju jezika kmalu postal lider svojega razreda na račun bogatih in objestnih, a manj sposobnih otrok. Londonski The Times objavlja zaskrbljujoče poročilo o preiskavi glede vloge mafijskih organizacij pri nele- galnem odstranjevanju radioaktivnih odpadkov, kot tudi pri morebitni tajni proizvodnji plutonija za jedrske bombe. V preiskavo so vpleteni tudi voditelji vsedržavnega zavoda za jedrsko energijo Enea, ki naj bi omogočili mafiji na Siciliji in v Kalabriji nezakonito upravljanje z nevarnimi radioaktivnimi odpadki. Te naj bi odvrgli v morje oz. jih zakopali v Somaliji ter pri Materi na jugu polotoka. Preiskava traja že 12 let, skesanec pa naj bi izpovedal, da se mafija nelegalno ukvarja tudi z jedrskimi odpadki iz Francije, Švice, Nemčije in ZDA. Sumljiv telefonski razgovor, piše El Pais v zvezi s ponovno afero v svetu italijanskega nogometa, kjer goljufija in korupcija še nista poraženi. Italijanski nogomet stalno vzbuja sume, kot je prišlo na dan z nedavno afero Cal-ciopoli, meni madridski dnevnik. Sedaj je pod udarom rimska nogometna ekipa Lazio, katere trener naj bi v telefonskem pogovoru s predsednikom ekipe Lecce iz Apulije izrazil željo, da bi na skorajšnjem srečanju nasprotniki bili nekoliko »zmehčani«. Gre za stalnico v svetu italijanskega nogometa, ugotavlja ugledni španski časopis. Tudi nemški Der Spiegel piše o italijanskem nogometu, vendar z drugačnega zornega kota. Poroča namreč, da je ekipa četrte lige iz Trenta dobila novega sponzorja, kar ne bi bilo nič posebnega, ko bi to ne bil - avstrijski bordel. Sponzor je prisoten na spletnih straneh ekipe z napisom »Casa Bianca«, bordel iz Innsbrucka, kjer ura zabave z dekleti stane 180 evrov. Za sponzorstvo je avstrijska javna hiša odštela ekipi Trenta 10 tisoč evrov. V mestu znamenitega koncila je občinski odbornik za šport negativno ocenil potezo lokalne ekipe, ker »žali žensko dostojanstvo«. Odgovorni pa so si iznajdljivo pomagali iz zagate: na spletni strani je še vedno prisoten zaščitni znak avstrijskega bordela, vendar so odstranili povezavo, ki je neposredno peljala na spletno stran sponzorja. Sergij Premru 8 Sobota, 13. oktobra 2007 APrimorski r dnevnik l Ulica dei Montecchi 6 "v](q[[ □ tel. 040 7786300 i/o) 1 L fax 040 772418 trst@primorski.it politika - Nastajanje Demokratske stranke V mestu in okolici vse pripravljeno za jutrišnje primarne volitve Volišča odprta od 7. do 20. ure - Stališča Miloša Budina in vodstva SSk Jutri bodo od 7. do 20. ure na 23 voliščih naše pokrajine primarne volitve za Demokratsko stranko. Po mnenju državnega pod-tajnika Miloš Budin je udeležba na volitvah velikega pomena. »To velja tudi slovenske vo-lilce, ki nismo in ne smemo biti na robu dogajanj, ampak po možnosti vedno protagonisti z drugimi sodržavljani. Pri oblikovanju DS moramo biti Slovenci dostojanstveno soodgovorni skupni graditelji tega novega projekta, ne pa neki zunanji podporniki, ki dajejo videz, kot da jim je le do pogajanj za preživetje«, je izjavil Budin. Jutri bomo zato glasovali za liste - tako Budin - ki podpirajo Veltronija in Zvecha. Na teh listah so med številnimi slovenskimi kandidati kar trije celo nosilci list, številni ostali od Trsta do Benečije pa so na visokih mestih na listah. »V tem je jamstvo, da bomo Slovenci gotovo kvalificirano prisotni tako v vse-državni kot v deželni ustanovni skupščini demokratske stranke. To je prvi rezultat direktne udeležbe, kar potrjuje uspešno tradicijo naprednih strank, ki so doslej vedno zagotovile naše slovensko predstavništvo od rimskih do krajevnih inštitucij«, meni še Budin. Pokrajinsko tajništvo Slovenske skupnosti vabi vse, ki jim leži razvoj in napredek naše narodne skupnosti, da se udeležijo volitev. SSk, kot pravi tajnik Peter Močnik, podpira podpredsednika Dežele Gianfranca Mo-rettona, ki je pokazal odprtost do samostojnega političnega nastopanja manjšine in ki je kot upravitelj izkazal pozornost za potrebe naših občin in ljudi. »V podporo njegovi kandidaturi je SSk pripravila listi, ki sta v celoti sestavljeni iz naših ljudi in ki ju vodita tržaški svetnik Igor Švab ter županja Doline Fulvia Premolin, ob predstavnikih stranke ter vidnih osebnosti iz področja kulture, šolstva, športa, gospodarstva in sociale«. »Podpora našima listama ni torej zgolj pomoč, da slovenska stranka preživi, temveč je konkreten dokaz, da si manjšina res želi biti politični subjekt, ker je tudi politična stranka, saj se je v desetletjih izkazalo, da smo za vsedržavne stranke Slovenci le eden od problemov, kijih obravnavajo,« pravi na koncu Močnik. nova stranka - Primarne volitve Poziv slovenske komponente LD za Veltronija in za Zvecha Jutri bomo po vsej državi volili tajnika in ustanovno skupščino (deželno in vsedržavno) Demokratske stran ke. Gre za iz red no no vost na italijanskem političnem prizorišču, saj boš lah ko ne po sred no so u de le -žen/a pri nastajanju nove stranke, ki bi mo ra la bi ti no sil ka re for mis tič ne preobrazbe naše družbe. Slovenci želimo biti polnoprav- no vključeni v tem procesu in aktivno prispevati k oblikovanju vsebine novega političnega subjekta. Zato množično (kot je razvidno na sliki) kandidiramo na skupnih listah v vseh treh pokrajinah, kjer smo Slovenci prisotni, da bomo od vsega začetka dostojanstveno in vplivno pri-sot ni zno traj no ve stran ke, saj bo morala le-ta odražati jezikovno in kulturno raznolikost tukajšnjega prosto ra. Vabimo te, da se jutri udeležiš primarnih volitev in podpreš skupne liste z našimi kandidati, ki podpirajo Walterja Veltronija za vsedržav-ne ga taj ni ka in Bru na Zve cha za de -želnega tajnika. Slovenska komponenta Levih demokratov Seznam volišč OBČINA TRST Odsek za zgodovino NŠK (stavba Kulturnega doma)-Ul. Pe-tronio 4 za volilke in volike, ki volijo na šolah Gaspardis, Giotti, Petrarca in Manzoni). Krožek ACLI - Ul. Muzio (Combi, Stock in Nordio). Krožek ACLI-Trg Sv. Jakoba 15 (šole Slataper, Laghi, DAosta, Nor-dio, Lovisato, S. Giusto, Bergamas in Galvani). Krožek ACLI pri Sv. Alojziju-Ul. Aldegardi 15 (Lucchini in Galilei) Škedenj: društvo Ivan Grbec-( Marin,Lovisati, De Marchi, Gentili, Bergamas, Galvani in S. Giusto). Bazovica, Gropada in Padriče-sedež društva Lipa v Bazovici(To-mažič in zadruga Bazovica). Društvo Barkovlje - Ul. Bona-fata 4 (Battistig). Šotor na Trgu Cavana (Carli, Sauro, Carducci in Manna). Šotor na Garibaldijevem trgu (Galilei, Manzoni in Fonda Savio). Šotor v Rojanu - Trg tra i Rivi (Addobbati, Tarabocchia in Brunner). Šotor v Naselju Sv. Sergija - Trg 25. aprila (Don Marzari, Roli, Bosco Magico in Rodari). Šotor v Ul. Flavia - bar Flavia (Foschiatti in Rossetti). Melara - Ater (Collodi, Giotti, Laghi, Milčinski in Rismondo). Prosek in Kontovel - Telovadnica na Kontovelu (vrtec Silvestri in proseška nižja šola). Svet slovenskih organizacij - Ul. Donizetti 3 (Dante, Manna, Volta, Divisione Julia, Suvich, Galilei in Longo). Stadion 1. maj - sedež SZ Bor (Codermatz, Slomšek, Župančič in Prešeren). Opčine - Prosvetni dom (De Tommasini in Lona). Križ - bivši Ljudski dom. OKOLIŠKE OBČINE Nabrežina - Kamnarska hiša (vsa volišča) Zgonik - Občinska telovadnica (vsa volišča) Dolina - Gledališče Prešerev v Boljuncu (vsa volišča) Milje - Sekcija LD v Ul. Batti-sti 8 (vsa volišča) Repentabor - Kulturno društvo na Colu 18. demokratska stranka - Poziv goriških in tržaških osebnosti »Jutri glasujte za Morettona in za njegovo slovensko listo« Zaradi pomena, ki ga imajo primarne volitve za Demokratsko stranko, še posebej kar se tiče deželne stvarnosti, podpisani, ki delujejo na kulturnem, športnem, vzgojnem in gospodarskem področju, podpirajo listo »Slovenci za Morettona« in Gianfranca Morettona (na sliki Kroma njegov shod na Opčinah), kandidata za deželnega tajnika, ki se je pripravljen zavzeti za samostojen nastop Slo- venske Skupnosti na prihodnjih deželnih volitvah in njeno vrnitev v deželni svet z lastnim imenom in simbolom. V ta namen pozivamo slovenske vo-lilke in volilce, da se množično udeležijo jutrišnjih volitev za Demokratsko stranko in da glasujejo za Morettona in slovensko listo »Slovenci za Morettona«. Damijan Paulin, Franka Žgavec, Andrej in Lojzka Bratuž, Silvan Krševan, Walter Bandelj, Peter Černic, Ivo Cotič, Vida Bitežnik, Bernard Špacapan, Giorgio Banchig, Marija Češčut, Fabio Tommasi, Marko Brajnik, Branko Černic, Hadrijan Corsi, Marjan Breščak, Dominik Humar, Marjan Terpin, Sergij Pahor, Marij Maver, Livij Valenčič, Robert Petaros, Drago Štoka in Ivo Jevnikar. volitve - Nova stranka »Letta in Russo sta edini novosti« Enrico Letta in Francesco Russo sta edini pravi novosti za De mo krat sko stran ko. V to so prepričani njuni pristaši (foto Kroma), ki so na včerajšnji novinarski konferenci pozvali volilce in volilke, da na jutrišnjih notranjih volitvah podprejo ta dva kandidata. Igor Gabrovec je prepričan, da se bo nova stranka uveljavila v našem prostoru le pod pogojem, da bo res spoštljiva do narodnih in jezikovnih manjšin. Od tod poziv Slovencem, da se volitev množično udeležijo. Gabrovec je tudi izpostavil »preveliko konfliktnost in pretirane polemične tone med Levimi demokrati in Slovensko skupnostjo, si so izstopali v tej kampanji«. / TRST Sobota, 13. oktobra 2007 9 zgoniška občina - Zaključen tečaj, ki ga je financirala dežela Agenda 21 za soudeležbo občanov pri upravljanju ozemlja Namenjen je bil krajevnim upraviteljem in funkcionarjem okoliških občin V dvorani zgoniškega občinskega sveta se je v začetku tedna končal tečaj o Agendi 21, ki ga je financirala dežela Furlanija-Julijska krajina. Tečaj je bil namenjen krajevnim upraviteljem in občinskim funkcionarjem okoliških občin tržaške pokrajine. Upravitelji in funkcionarji so sledili skupno petim sestankom, ki so se odvijala v Miljah, v Dolini in v Zgoniku. Na zadnjem srečanju je udeležence pozdravil zgoniški župan Mirko Sardoč. Poudaril je pomen tečaja, s katerim želi dežela ozavestiti upravitelje in predvsem občinske funkcionarje o soudeležbi pri strateških izbirah na ozemlju. Agenda 21 želi približati ljudi k upravljanju ozemlja, na katerem živijo, in sicer po načelih trajnostnega razvoja. Doslej se je namreč dogajalo, da so bile pomembne odločitve o prihodnosti in razvoju določenega ozemlja vsiljene z vrha, ne da bi bilo prebivalstvo o njih ob ve šče no in da bi izrek -lo svoja mnenja in predloge. Agenda 21 ponuja občanom možnost, da se izrečejo o odločitvah, ki se jih neposredno tičejo. Posre do vanje in for ma cij poteka po forumih, na katerih predstavni ki raznih kategorij lahko iznesejo svoje poglede in predloge o vprašanjih, ki jih neposredno zadevajo. Na primer: ko gre za vprašanje ureditve ozemlja, se lahko o njem izrečejo jusarji, okolje-varstveniki, industrijci, kmetje in drugi predstavniki kategorij, ki poznajo in imajo opravka z ozemljem. Podobno se bodo izrekli starši, učitelji in vzgojitelji o vprašanjih, ki zadevajo rast in razvoj otrok. V dolinski in miljski občini so načela Agende 21 že začeli uveljavljati. V Dolini so že potekali in še bodo potekali sestanki po vaseh o upravljanju naravnega rezervata Doline Glinščice. V Miljah so pretekli teden začeli udejanjati projekt o mobilnosti. Agenda 21 bo prišla v poštev tudi v fazi izbi re no vih regula cij skih na -črtov, kot predvideva deželni zakon o ur banis ti ki. Tako bodo ob čani sou de -leženi tudi pri pripravi temeljnega občinskega urbanističnega dokumenta. V tem pogle du sta zgo niš ka in repen tabr -ska občina že začeli s pripravo programskega dogovora o deželnih naravnih rezervatih na območjih Volnika in Medvedjaka. Načela Agende 21 bodo uveljavljena tudi pri odločitvah o upravljanju ozemlja na teh območjih. Posnetek z zadnjega srečanja o Agendi 21 v dvorani zgoniškega občinskega sveta foto aljoša gabrovec zgoniška občina - Deželna uprava včeraj odobrila odlok Prispevek šoli v Saležu Služil bo za obnovo sanitarij in ureditev kanalizacije Deželna vlada je med včerajšnjo sejo v Špetru izglasovala odlok o prispevkih za šole v tržaški pokrajini: skupno 5.955.541,80 evra v petnajstih letih (397.036 evra letno). Med šola mi, ki bodo de lež ne deželnega prispevka, je tudi osnovna šola Lojzeta Kokoravca-Goraz-da v Saležu. S prispevkom bodo krili stroške za ob no vo sa ni tarij in ure -ditev kanalizacije. »To je zelo razveseljiva novica,« je deželni ukrep ocenil zgoniški župan Mirko Sardoč. »Naša občinska uprava je posvetila veliko pozornost posodobitvi šolskih poslopij. Vlaganje v šolske strukture je potrebno, ker dobro opremljeni šolski prostori prispevajo k boljšemu počutju učencev, učiteljev in vzgojiteljev v šoli in posle dič no h kva li teti šolskega procesa. Zato smo v prejšnjih letih že opravili prvi poseg v prostorih saleške osnovne šole Lojzeta Kokoravca-Gorazda, pred krat- Mirko Sardoč kim so se kon čala pre no vitve na de -la v poslopju osnovne šole 1. maj 1945 v Zgo ni ku, pred tem pa je na -ša uprava že obnovila poslopje otroškega vrtca v Gabrovcu,« je dodal župan, ki se je tudi zahvalil deželnemu odboru za izkazano pozornost do do ma čih šol. Odlok o prispevkih za šole v tržaški pokrajini je pripravil deželni odbornik za javna dela Gianfranco Moretton. Prispevki bodo zagotovili uskladitev šolskih stavb zakonskim predpisom in izboljšali njihovo funkcionalnost, je podčrtal ob predstavitvi ukrepa. V dolinski občini bodo z deželnim prispevkom razširili prostore osnovne šole Umberto Pacifico, v miljski občini bodo prilagodi li predpi som električ ne in var -nostne naprave nižje srednje šole Nazario Sauro. V tr žaš ki ob či ni bodo de žel ni pri spevki zade vali šest šol skih poslopij italijanskih šol. Na oddelje-nem oddelku klasičnega liceja Francesco Petrarca na Trgu Sonnino in na navtični šoli bodo uredili higienske strukture in druge naprave; v poslopju osnovne šole Scipio Slata-per bodo pri la go di li zakon skim predpi som pro ti požar ne na pra ve ter ob no vili no tra nje pro sto re; v poslopju osnovne šole Ruggero Manna in srednjih šol Guido Corsi in Divisione Julia pa bodo odstranili arhitektonske naprave. Predsedniške volitve v Sloveniji: srečanje SKGZ in SSO V nedeljo, 21. oktobra bodo državljanke in državljani Republike Slovenije izbirali novega predsednika države. Za predsedniško funkcijo se potegujejo Danilo Türk, Lojze Peterle, Mitja Gaspari, Zmago Jelinčič, Elena Pečarič, Darko Krajnc in Monika Piberl. Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij prirejata javno srečanje, na katero so bili vabljeni vsi predsedniški kandidati in kandidatke. Srečanje se bo odvijalo v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu v ponedeljek, 15. oktobra, ob 17. uri. Soočenje s kandidati bosta vodila novinarja Ivo Jevni-kar in Dušan Udovič, ki bosta pogovor usmerjala na tematike čezmejnega sodelovanja in odnosov med Slovenijo in Italijo s posebnim poudarkom na vlogo slovenske narodne skupnosti v FJK. Priložnost bo, da tudi zamejska javnost neposredno spozna kandidate, ki se potegujejo za najvišjo institucionalno funkcijo v matični domovini. Pol milijona evrov za svetišče na Vejni Italijanska škofovska konferenca je na zasedanju, ki je bilo v Rimu med 17., in 19. septembrom, sprejela prošnjo tržaškega škofa Evgena Ravignanija in določila, da bo nakazala izreden prispevek v višini 500 tisoč evrov za obnovo Marijinega svetišča na Vejni. 3. junija so s strehe cerkve zgrmele velike kamnite skrle, cela zgradba pa kaže že dalj časa znake propadanja. V začetku julija so oblasti iz varnostnih razlogov zasegle svetišče, ki je odtlej neuporabljeno. Desetletnica fakultete za psihologijo V ponedeljek, 15. oktobra, bodo ob 17. uri v veliki dvorani na sedežu tržaške Univerze (Trg Evropa 1) slavnostno proslavili desetletnico fakultete za psihologijo. Ob rektorju Francescu Peroniju bosta posegla tudi ravnatelj psihološke fakultete Walter Gerbino in docent splošne psihologije na videmski fakulteti Giovanni Bruno Vicario. Srečanje v Grudnovi hiši V Grudnovi hiši v Nabrežini bo danes ob 17.30 omizje na temo »Avtohtoni genetski viri, ki so sredstvo za vrednotenje in kakovost področne enogastronomi-je«. Posegli bodo Alexander Podobnik (Konzorcij čebelarjev tržaške pokrajine), Jose Habert (društvo Boškarin), koprska občinska svetnica Barbara Strmole, Andrea Colla (tržaški naravoslovni muzej), Sorinel Getau (nevladna organizacija UCODEP) in Livio Dorigo (Krožek Istria). zahodni kras - V soboto, 10. in v nedeljo, 11. novembra praznik vaškega patrona Prosek: tudi letos dvodnevno martinovanje Tako je s svojim sklepom odločil tržaški občinski odbor - Prijavljenih več kot 60 razstavljalcev - Vaško središče zaprto za promet Martinovanje privablja s svojimi stojnicami vsako leto na Prosek veliko ljudi arhivski posnetek Letošnje martinovanje na Proseku bo podobno lanskemu: trajalo bo dva dni, kot lani. Lani je bila na dan vaškega patrona sv. Martina sobota, pa so praznovanje podaljšali na nedeljo. Letos bo sv. Martin razveselil mlade in manj mlade v nedeljo, 11. novembra, a martinovanje se bo začelo že dan prej. Tako je pred nekaj dnevi s svojim sklepom odločil tržaški občinski odbor. Organizacijske priprave na martinovanje so stekle že ta teden. V četrtek so se na občini sestali predstavniki mestnih redarjev, prevoznega podjetja Trieste trasporti in podjetja AcegasAps, da bi se skupaj z rajonskim svetom dogovorili o namestitvi stojnic in poteku prometa skozi vas. Domenjeno je bilo, da bodo stojnice nameščene tako kot lani: glavni del na cesti, ki pelje skozi vas, od Soščeve hiše do spomenika padlim v NOB. Del stojnic bo deloval na trgu pred cerkvijo in na prvem odseku ceste, ki iz vaškega središča vodi proti Devinščini. Na Devinščini bo v dopoldanskih urah prašičji sejem. Oba dneva bosta delovali vsaj dve Martinovi osmici: ena na sedežu godbe na pihala Prosek, druga v krožku Športnega društva Primorje, možno pa je, da bodo dali tudi nekateri zasebniki svoje vino na pokušino. V soboto, 10., in nedeljo, 11. novembra, bo vaško središče zaprto za promet. Avtobusi bodo v smeri iz Trsta privozili do Kržade in zavili proti Naselju S. Na-zaria ter preko Vejne proti Opčinam. Promet v smeri iz Opčin proti Križu bo preusmerjen preko Devinščine. Vozila, ki bodo privozila iz Križa, bodo zavila pri spomeniku desno in se pri novi cerkvici priključila na cesto za Kontovel. Domenjeno je bilo tudi za poseg smetarske službe v nedeljo zjutraj, da bi vas ob patronovem dnevu sprejela domačine in goste iz mesta in bližnjih vasi z lepo podobo. Lansko dvodnevno martinovanje je zabeležilo velik uspeh, saj je na njem s svojimi stojnicami, dobrotami in vsakovrstnimi predmeti sodelovalo več kot 50 razstavljalcev. Za letošnje martinovanje se jih je doslej prijavilo več kot šestdeset. 1 0 Sobota, 13. oktobra 2007 TRST ^^^ mednarodni center za teoretsko fiziko - Poddirektor delovne skupine IPCC, dobitnice svetovne nagrade Fizik Filippo Giorgi, tržaški »so-nobelovec« za mir »Klimatsko vprašanje lahko vpliva na spremembo geopolitičnih okvirov« - V Trstu prvi korak do nagrade Dr. Filippo Giorgi, znanstvenik tržaškega Mednarodnega centra za teoretsko fiziko, edini italijanski predstavnik v vodstvu Mednarodne skupine Združenih narodov o podnebnih spremembah, dobitnice letošnje Nobelove nagrade za mir kroma Oktober je za Mednarodni center za teoretsko fiziko Abdusa Salama res srečen mesec. Pred trinajstimi leti, bilo je 17. oktobra 1984, so pri Miramaru slovesno pozdravili novopečenega Nobelovega nagrajenca za fiziko, Goričana Carla Rubbio. Včeraj so zabeležili reprizo tistega slavja, kajti edini italijanski predstavnik v vodstvu Mednarodne skupine Združenih narodov o podnebnih spremembah - z Al Gorom so-do-bitnikom prestižne Nobelove nagrade za mir - dela prav v miramarskem centru. Filippo Giorgi je eden od poddirektorjev delovne skupine za klimatsko fiziko pri IPCC, mednarodni kratici organizacije, so-dobitnice Nobelove nagrade za mir, v miramarskem centru pa je odgovoren za oddelek za klimatsko in meteorološko fiziko. Rodil se je leta 1959 v Sulmoni v Abrucih. Po diplomi iz fizike na univerzi v LAquili je dosegel doktorat v Georgia Institute of Technology v Atlanti (ZDA). Petnajst let je služboval v National Center for Atmospheric Reaserch v Boulderju v Coloradu, od leta 1998 pa deluje v miramarskem centru. V njegovem uradu so se popoldne vrstile ekipe vsedržavnih in krajevnih televizijskih in radijskih postaj. Telefon je neprestano prekinjal intervjuje in izjave. Filippo Giorgi je vsem odgovarjal zelo prijazno. Kdaj ste izvedeli, da je vaša organizacija prejela Nobelovo nagrado za mir? »Zjutraj, po spletu. Nemški kolega Fred Ku-charski me je obvestil, da je IPCC dobitnik Nobelove nagrade za mir. Njega so obvestili novinarji revije Der Spiegel. Očitno so imeli v Oslu dobre vire.« Kakšen pomen ima za vašo organizacijo ta nagrada? »Velikanski! Nobelova nagrada za mir je veliko priznanje za njeno delo ne le na znanstvenem področju, temveč tudi na področju obveščanja in opozarjanja na vprašanja, ki bodo zaznamovala našo bodočnost.« Ali bo lahko klimatsko vprašanje vplivalo na mir na svetu? »To vsekakor. Klima lahko spremeni geopolitične okvire. Pomislimo samo na primer vode in kam lahko privede pomanjkanje vode, če se ne bodo čim prej resno lotili tega vprašanja. Lahko pride do napetosti med državami, do trenj. Ta vprašanja niso le znanstvene narave. Tičejo se vseh, in so globalnega, svetovnega dometa.« Kakšen pomen pa ima ta nagrada za vas? »Po pravici vam povem, da se tega še ne zavedam povsem. Seveda sem presrečen, da sem po svojih možnostih sodeloval k tej nagradi. Opravil sem, pač, svoje. Zadovoljen sem, ker bo Nobelova nagrada naši organizaciji spodbudila zanimanje za njeno delovanje in za probleme, s katerimi se ukvarja. Moram pa reči, da sem imel pri tem veliko srečo.« V kakšnem smislu? »Gotovo ne v smislu, ki mi ga je pripisal eden od televizijskih novinarjev, ko me je uvodoma vprašal, kako se počuti človek, ki pri komaj 48 letih prejme Nobelovo nagrado za mir. Ponavljam: jaz nisem prejemnik te nagrade. Prestižno nagrado je prejela naša organizacija. Imel sem srečo, ker sem sodeloval pri njenem delu.« Ali ste dogodek že primerno proslavili? »Ne, ne. Čestitk po mejlu pa je bilo na pretek in tudi v uradu je bil že dopoldne pravi direndaj. Na srečo mi je uspelo opoldne "zbežati" k ženi.« Živite v Trstu? »Da. A tudi moja žena, Maria Rosaria je iz Abru-cov. Čeprav je iz Aquile, sva se vzela.« Zakaj - čeprav? »Ker obstaja med mojo Sulmono in njeno Aqui-lo že zgodovinsko rivalstvo.« Podobno kot med Trstom in Vidmom? »Skoraj podobno, ker je Sulmona majhno mestece, se ne more primerjati s Trstom ali z Vidmom.« Ob vaši organizaciji je nagrado za mir prejel tudi nekdanji ameriški podpredsednik Al Gore. Kako ocenjujete to izbiro? »Mislim, da je podelitev Nobelove nagrade za mir obema, naši organizaciji in Goru zelo pomembna. V prejšnjih dneh so se širile govorice, da bo nagrado prejel Gore. Letos je zmagal oskarja z dokumentarcem na temo klime, kar je imelo velik medijski odmev. V Oslu pa so se odločili, da podelijo nagrado tudi znanstveni organizaciji, kar je po mojem mnenju prav, čeprav... Čeprav? »Čeprav menim, da je ob Goru "zaslužna" tudi Katryna. Orkan je prisilil Združene države in njene državljane, da so spremenili svoj odnos do klimatskega vprašanja.« Ali je imel Trst kako vlogo pri delovanju vaše organizacije? »Seveda. Prav v Trstu se je začelo delo, ki je po takratnem prvem uradnem mitingu privedlo do priprave letošnjega poročila o klimatskih spremembah. To poročilo naj bi pripomoglo k odločitvi žirije, ki podeljuje Nobelovo nagrado za mir. Prvo zasedanje naše delovne skupine je bilo septembra pred tremi leti in vaš časopis je o njem poročal.« Sledil mu je kolega Martin Brecelj. »Dobro se spominjam. Že takrat ste bili zelo pozorni do klimatskih vprašanj in opozarjali na nevarne posledice. A kar ste pisali, žal, nisem mogel prebrati, ker ne znam vašega jezika.« Kaj sedaj, po Nobelovi nagradi? »Ponavljam: presenečen in presrečen sem. Res se še ne zavedam, kaj pravzaprav to pomeni. Morda mi bo postalo bolj jasno zvečer, ko se vrnem domov, k ženi, 11-letnemu Lorenzu in 5-letni Francesci.« Marjan Kemperle šolstvo - Včeraj dopoldne povorka po mestnih ulicah Tudi v Trstu so dijaki manifestirali proti ponovni uvedbi popravnih izpitov Kot po drugih mestih v Italiji je včeraj dopoldne tudi v Trstu potekala protestna manifestacija višješolskih dijakov proti ponovni uvedbi popravnih izpitov, za katero se je pred nedavnim odločil minister za šolstvo Giuseppe Fio-roni (na sliki KROMA). Več sto mladih se je zbralo na Goldonijevem trgu, od koder je krenila povorka po glavnih tržaških ulicah, ki se je zaključila na Borznem trgu. Dijaki so zahtevali, poleg preklica uvedbe izpitov, tudi oblikovanje zakona o pravici do študija, več denarja za šolo v finančnem zakonu, priznanje pravic tistim dijakom, ki opravljajo prakso pri podjetjih ter reformo zbornih organov in odpravo omejenega števila vpisov na nekaterih fakultetah, opozarjali pa so še na problem šolskih stavb. Manifestaciji se je pridružil tudi Odbor za obrambo javnega šolstva. Zaradi povorke je v dopoldanskih urah prišlo do zastojev v prometu v tržaškem mestnem središču, razumljivo pa j e bil tudi moten pouk na šolah, čeprav se je manifestacije udeležil le manj- ši del tržaške višješolske populacije. Podobno je bilo tudi na slovenskih višjih srednjih šolah, čeprav je težko ugotoviti, koliko dijakov se je dejansko udeležilo manifestacije. Tako so dijaki Trgovskega tehničnega zavoda Žige Zoisa povečini prišli v šolo, na Poklicnem zavodu Jožefa Stefana pa je k pouku prišla le manjšina dijakov. Na Pedagoškem in družboslovnem liceju Antona Martina Slomška je potekalo dijaško zborovanje, del dijakov se je tudi udeležil delavnice v prostorih zavoda Nordio. gledališče - Festival Ave Ninchi Vse bolj priljubljene narečne predstave V duhu Barcolane je tudi združenje tržaških gledaliških skupin L'Armonia včeraj razprlo jadra. Na mestnem nabrežju, pri stojnici, ki jo upravlja občina Devin Nabrežina, so včeraj zjutraj predstavili obračun pretekle sezone in pa prihodnja srečanja v sklopu mednarodnega festivala narečnih gledališč iz Trive-ne ta in Is tre Ave Nin chi. V sklo pu tra di ci o nal ne ga ni za Ve če ri pod zvez da mi po te ka na mreč že dve le -ti za po red pred na bre žin skim žu -panstvom poletna izdaja festivala Ave Ninchi (poimenovan je po priljubljeni italijanski igralki, ki se je ob koncu gledališke kariere preselila v Trst in se nato kot predsednica pridružila združenju LArmonia). Ob prisotnosti devinsko-na-brežinskega podžupana Massima Romite sta včeraj predsednik združenja LArmonia Bruno Cappelletti in pa odgovorna za stike z javnostjo Sabrina Censky Gojak pozitivno oce ni la po let ne gle da liš ke ve če re v gostujoči kraški občini, ki so privabili skupno kakih 600 gledalcev. V bistvu gre za ponovitev predstav zimske oz. decembrske izvedbe festivala, ki že tradicionalno poteka v tržaškem teatru Miela. Glavna značilnost festivala je ta, da ponuja tekste v istrskem oziroma beneškem ali tržaškem narečju. Uspešno pobudo bodo prav gotovo ponovili tudi prihodnje poletje, ko se bo festival s svojimi predstavami vrnil na trg pred na bre žin sko žu pan stvo ( od 20. julija do 3. avgusta). Ob včerajšnjem srečanju so prireditelji izkoristili priložnost in predstavili sezono združenja L'Ar-mo ni a ozi ro ma gle da lišč, ki se v njem prepoznavajo. Triindvajseta se zo na tr žaš ke ga na reč ne ga gle da -li šča na pri mer se je za če la že vče -raj in na odru gledališča Silvio Pel-li co v uli ci Ana ni an se bo do do apri la zvrs ti le šte vil ne ama ter ske gledališke skupine; odprtje sezone je bilo včeraj poverjeno skupini Le quote rosa/Compagnia de LArmonia s komedijo Le Tre Marie v režiji Laure Salvador. Prav tako se je vče raj za čel niz pred stav Te a tro -aperto 2007, ki ga prireja združenje La macchina del testo: na odru te at ra Aris ton so vče raj od igra li predstavo Memorie di un fumato-re. Od torka, 16. do četrtka, 18. oktobra, bo gledališče Silvio Pellico v sodelovanju z združenjem Marionette & Co. gostilo medkulturno predstavo namenjeno šolam La via del le spez ie; 28. ok tob ra pa bo -do v gle da li šču Ora zi o Bob bi o pri -šli na svoj račun člani skupine Qu-ei de Scalasanta s komedijo Crepi l'ava ri zi a, zne sek ka te re bo na me -njen združenju prostovoljcev za raz lič no spo sob ne od ra sle. Več bo tudi gostovanj; med temi naj omenimo tisto v Trbižu s komedijo v tr-žaš kem di a lek tu De vo se ra r qu el cercio, udeležbo na gledališkem nizu v Gradišču s komedijo El moroso de la nona in gostovanja v Cas-trocaru Terme in v San Cassianu di Brugnera. (sas) / TRST Sobota, 13. oktobra 2007 1 1 barcolana - Bliža se start najbolj množične regate v Sredozemskem morju Zaliv preplavljajo jadrnice, kopno pa stojnice Na stojnicah ponujajo šoortno oz. jadralno opremo, oblačila, spominke, a tudi raznovrstne specialitete Sprehod med stojnicami je za Tržačane obveznost kroma Kdor se ni še sprehodil po središču mesta in si ogledal raznovrstne stojnice, ki so v teh dneh zaživele v okviru spremnih pobud letošnje Barcolane, lahko to stori še danes in jutri, drevi pa lahko prisluhne zadnjemu glasbenemu koncertu tridnevnega Vodafone Barcolana Festival. Vas Barcolana (Villaggio Barcolana) in Sailing Show zasedata obširno področje mestnega jedra, saj se stojnice vijejo vzdolž Nabrežja, Rusega mosta, kanala in Borznega trga. Včeraj je bilo vre-mo gotovo bolj naklonjeno kot v četrtek, tako da se je število obiskovalcev sejma in večernega koncerta na Velikem trgu občutno povečalo. Nastopilo je več glasbenikov: tržaška skupina Giuann Sha-dai, italijanski reper Mondo Marcio, dj Fisha in milanski rockov-ski bend Casino Royale. Danes pa je na vrsti najprej ska glasba s tržaško skupino Makako Jump (okoli 20. ure), sledi nastop italijanske pop pevke LAure in rockovskih bendov The Styles ter Negrita. Dj Set pa bo popestril vzdušje med enim koncertom in drugim. Stojnice Vasi Barcolana in na jadralnem sejmu bodo danes obratovale od 10. ure do polnoči, jutri pa od 9. do 23. ure. Razstavljeni so najrazličnejši športni oziroma jadralni artikli, oblačila, spominki, sladke in slane specialitete. Prisotni so tudi predstavniki trgovinske zbornice, operaterji združenja Emergency, predstavniki jadralnih šol in združenj, zastopniki italijanskih ladjedelnic, stojnico imajo tudi gasilci in policija. Obiskovalci sejma si lahko privoščijo lokalne ribje specialitete, kuhano meso in pršut, pivo, lokalna in tuja vina, likerje, kavo, olje, med ali sladico. Jasmina Strekelj barcolana - Projekt »In rotta« Zelo široka podpora Posadko čolna »Orgoglio e pregiudizio« sestavljajo hendikapirane osebe - Včeraj obisk Triestine Tudi igralci Triestine so z navdušenjem podprli projekt »In rotta«, za katerega so se zavzeli tržaška pokrajina, okraj za umsko zdravj e in Ampis. Včeraj so obiskali posadko na jadrnici »Orgoglio e pregiudizio« (ponos in predsodek), poleg kapetana Riccarda Allegrettija so bili na krovu še nogometaša Filippo Antonelli in Andrea Peana ter pomožni trener Christian Maraner. Posadko sestavljajo hendikapirane osebe in projekt so z navdušenjem podprle razne osebnosti iz športnega sveta in iz sveta spektakla. Predstavništvo Triestine se je skupaj s posadko udeležilo tudi treninga na morju. Še prej je bila simbolična izmenjava majic med krmarjem Paolom Pi-nellijem in Riccardom Allegrettijem. Slednji je izročil tudi zastavo Triestine. Zastavo so takoj dvignili na jambor. Projekt je podprl tudi igralec in komik Maurizio Ferrini, ki vodi televizijsko oddajo Striscia la Notizia. V Trst bo prišel že drevi. Tudi ob letošnji Barcolani je mestno središče dobilo drugačno podobo, medtem ko so ob pomolih zasidrali elegantne jadrnice, ki privabljajo radovedneže, so Nabrežje in sosednje ulice ter trge preplavile bogato založene stojnice. Ob tako številnih obiskovalcih razumljivo razpoložljiva parkirna mesta ne zadoščajo in se avtomobilisti, ki želijo parkirati na Nabrežju ali kje v bližini, morajo opremiti z veliko mero potrpljenja. Razen seveda, če se jim sreča ne nasmehne in se jim pred nosom ne sprosti kakšno mesto. Bolj pametno je, če se za prevoz do mestnega središča poslužimo avtobusa. Kot obvešča podjetje Trieste tras-porti, pa so za jutri napovedane spremembe tudi v javnem prometu. Pomorska povezava med Trstom, Barkov-ljami in Grljanom bodo ves dan prekinjena, medtem ko pri pomorski povezavi med Trstom in Miljami ne bi smelo priti do sprememb. Glede na to, da se veliko gledalcev poda na Kras, od koder imajo čudovit razgled na morje, bodo na progah 42 in 44 uvedii samo enosmerno vožnjo po Furlanski cesti navzgor, medtem ko bo povratek po Opčinah, Novi cesti za Opčine, ulicah Valerio in Fabio Severo (začetek in konec ukrepa bodo odločili na podlagi prometa). Praznik »Liberetà« pri Domju V okviru 1. deželnega praznika »Liberetà« bo danes v dvorani Voilà pri Domju zasedanje na temo »informacija kot del aktivnega življenja«. Zasedanje prireja sindikat upokojencev Spi Cgil iz naše dežele. »Liberetà« je mesečna revija sindikata in se ponaša s 170 tisoč abonmaji ter prireja debate, zasedanja in literarne nagrade. Praznik revije organizirajo ob Barcolani, na kateri bodo aktivno prisotni z jadrnico Sol Calao, imajo pa tudi stojnico na Ponterošu. Na zasedanju pri Domju bodo govorili deželni tajnik Spi Cgil Luciano Del Rosso, glavni deželni tajnik Giobatta Degano in državna tajnica Renata Bagatin. Zapora in semafor na cesti Cerovlje-Mavhinje Zaradi asfaltiranja so na pokrajinski cesti št. 4 med Cerovljami in Mavhinja-mi odredili zaporo na odseku med km 0+15 ter km 1+300 (dovoljen je prehod stanovalcem, seveda če dela to omogočajo). Poleg tega so odredili postavitev semafora, ki ureja izmenično enosmerno vožnjo (od km 1+300 do km 2+450) in hitrost omejili na 30 km na Jabolka za multiplo sklerozo Italijanska zveza za multiplo sklerozo -AISM prireja tudi letos hvalevredno pobudo »Jabolko za življenje«, s katero zbirajo sredstva za financiranje raziskav o tej hudi bolezni in za dejavnosti, s katerimi pomagajo prizadetim. Multipla skleroza je bolezen osrednjega živčnega sistema, ki prizadene predvsem mlade med 20. in 30. letom starosti, pogosteje obolevajo ženske, njeni vzroki pa so žal še neznani. V soboto, 13. in nedeljo, 14. oktobra, bodo na tri tisočih italijanskih trgih prostovoljci delili vrečke jabolk (stark delicious, golden delicious in granny smith) za simbolni prispevek 7 evrov. K pobudi je pristopila tudi tržaška pokrajinska sekcija AISM, ki je uredila stojnice po mestnih ulicah in trgih. V soboto zjutraj bodo prisotne na Trgu tra i Rivi v Rojanu, pod oboki Portici di Chiozza, na Trgu Goldoni, na Trgu Ri-borgo (Korzo Italia), na Trgu Puecher pri Sv. Jakobu, na ulici Nazionale na Opčinah, pri kraških mlekarnah v De-vinu in na Trgu Marconi oziroma Fo-schiatti v Miljah ; v popoldanskih urah pa pod oboki Portici di Chiozza, na Trgu Goldoni, Trgu Riborgo, na ulici Nazionale na Opčinah ter na Trgu Marconi oziroma Foschiatti v Miljah. V nedeljo, 14. pa bodo dopoldne pod oboki Portici di Chiozza, na Trgu Goldo-ni, na Trgu Riborgo, pri kraških mlekarnah v Devinu, na ulici Nazionale na Opčinah in na Trgu Marconi oziroma Foschiatti v Miljah; popoldne pa pod oboki Portici di Chiozza, na Trgu Ri-borgo, na ulici Nazionale na Opčinah in na Trgu Marconi oziroma Foschiat-ti v Miljah. perugia-assisi - Mirovniška pobuda privabila prejšnjo nedeljo 200 tisoč ljudi Na pohodu tudi tržaški zagovorniki miru Letošnja osrednja tema so bile človekove pravice - Solidarnost z mjanmarskim ljudstvom - Delegacija slovenskih in italijanskih skavtov iz Trsta Italijanski in slovenski skavti iz Trsta so podpirali ljubezen, pravičnost in mir Mirovniški pohod iz Perugie v Assisi je prejšnjo nedeljo zabeležil lep uspeh, saj je pisano 24-kilometrsko pot prehodilo 200 tisoč ljudi iz vseh koncev polotoka. Med neštetimi mavričnimi zastavami so z ramo ob rami hodili Italijani, Afričani, Iračani, Afga-nistanci, Izraelci, Palestinci, Libanonci, Mjanmarci in številni drugi, pa tudi Slovenci. Poudarek letošnje izvedbe je bil na človekovih pravicah, v gosti množici so izstopale številne rdeče majice, ki so si jih mladi in odrasli nadeli v znak podpore mjan-marskemu ljudstvu. Rdeča barva je simbol žrtvovanja, ampak tudi strasti in ljubezni. Iz naše dežele se je na pohod med drugimi odpravila skupina italijanskih in slovenskih skavtov iz Trsta in furlanskega San Vita. 60-člansko delegacijo so sestavljali odrasli skavti organizacij SZSO in MASCI ter klanovci in izvidniki organizacije AGESCI. Na predvečer prireditve so se udeležili skavt-skega bedenja, na katerem so spregovorili škof iz Perugie, tibetanski menih, tibetanska izgnanka in bivša učenca slavnega duhovnika Lorenza Milanija, ki je svojčas trdil, da so »slabe šole namenjene revnim otrokom, zato da bo pravica do študija nemogoča«. V nedeljo so se pridružili tisočim pohodnikom, ki so bili v istem kraju z istim ciljem: zahtevati spoštovanje človekovih pravic ter podpirati vrednote, ki prinašajo mir. Ob glasbi Lennonove Give Peace a Chance in Marleyeve Redemption Song so se pojavili transparenti z napisi »pravica do svobodnih in demokratičnih volitev«, »pravica do socialne varnosti«, »pravica do kulturne raznolikosti«, »pravica do življenja« in tako dalje. Politiki so se vsaj tokrat držali v ozadju. Dve misli ob robu manifestacije. Teptanje pravic ni samo problem oddaljenih in eksotičnih krajev. Skupina študentov iz Co-senze je na glas vpila, naj se pravice in sodni sistem spoštuje v domači Kalabriji. Pravic, demokracije in miru pa ne ovirajo samo oborožene sile. Kljub viharju polemik, v katerem se je znašel vojaški režim v Mjan-maru, 350 italijanskih podjetij (tudi krajevnih) nadaljuje z uspešnim poslovanjem v tej državi, poslovni promet pa naj bi po podatkih revije Vita znašal 120 milijonov evrov. 1 0 Sobota, 13. oktobra 2007 TRST ^^^ narodna in študijska knjižnica - Obnavljanje Prostori knjižnice so svetlejsi in zato prijetnejši boljunec - SKD Prešeren Drevi SSG z monodramo Devetsto Drevi ob 20.30 bo Slovensko stalno gledališče gostovalo v SKD France Prešeren Boljunec z izredno ponovitvijo predstave Devetsto. Monodrama je nastala po tekstu italijanskega pisatelja Alessandra Baricca. Delo je zrežiral Marko Sosič, v vlogi pripovedovalca Tima Tooneya nastopa igralec Janko Petrovec, član umetniškega jedra Slovenskega stalnega gledališča. Protagonist Tim pripoveduje poetično zgodbo moškega, ki so ga našli prav ob začetku leta 1900 in je preživel vse svoje življenje na ladji. Postal je odličen pianist in umrl, ko so ladjo po vojni razstrelili. Med igranjem klavirja in potovanji je doživljal vse bistvene spremembe prejšnjega stoletja. Ponovitev spada v sklop abonmajske kampanije 2007/08, zato bo ob isti priliki potekala tudi predstavitev letošnje abonmajske ponudbe z možnostjo vpisovanja abonmajev. Za vse, ki so že vpisali ali bodo vpisali abonma, bo vstopnina znašala 2 evra. Poletno zaprtje zaradi dopusta so v Narodni in študijski knjižnici izkoristili za začetek nekaterih nujnih obnovitvenih del. Da bi knjižnica ne ostala pre dol go zapr ta, so se odlo či li, da bodo posege opravili postopno in da bo medtem knjižnica delovala, čeprav okrnjeno. Najprej so med dopustom dokončali čitalnico, kjer poteka izposoja, kasneje pa še študijsko čitalnico in urada. Delavci so povsod zamenjali stropno oblogo ter pobelili stene in zamenjali stropne svetilke, tako da so sedaj prostori prijetnejši in svetlejši. Istočasno so poskrbeli za primerno izolacijo strehe skladišča, skozi katero je pronicala voda. Sedaj so vsi knjižnični prostori ponovno odprti, in sicer z običajnim urnikom (ponedeljek - petek, 9.00 -18.00). Do konca novembra si je mogoče v knjižnici ogledati tudi razstavo črnobelih fotografij Viljama La-vrenčiča z naslovom Kras. Včeraj danes Danes, SOBOTA, 13. oktobra 2007 EDVARD Sonce vzide ob 7.18 in zatone ob 18.24 - Dolžina dneva 11.06. Luna vzide ob 9.42 in zatone ob 18.54. Jutri, NEDELJA, 14. oktobra 2007 VESELKO VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 18,2 stopinje C, zračni tlak 1019 mb ustaljen, veter 10 km na uro jugozahodnik, vlaga 62-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 19,2 stopinj C. Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. ma Kino [13 Lekarne Od ponedeljka, 8. , do sobote, 13. oktobra 2007 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Oširek Piave 2 (040 361655), Ul. Fellu-ga 46 (040 390280), Milje - Lungomare Venezia 3 (040 274998). Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Oširek Piave 2, Ul. Felluga 46, Ul. Bernini 4, Milje - Lungomare Venezia 3. Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Bernini 4 (040 309114). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) ALCIONE - 18.30 »Le vite degli altri»; 17.00, 21.00, 22.30 »Soffio«. AMBASCIATORI - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Michael Clayton«. ARISTON - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Espiazione«. CINECITY - 15.20, 20.00 »I Simpson -Il film«; 14.40, 16.35, 18.30, 20.20, 22.10 »Un'impresa da Dio«; 17.20, 19.40, 22.00 »Hairspray«; 22.00 «Rush hour: missione Parigi»; 14.35, 16.25, 18.10 «Surf's up: i re delle onde»; 17.00, 19.45, 22.05 «Michael Clay-ton»; 14.40, 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Resident evil extinction«; 14.45, 17.15, 19.45, 22.15 »Stardust«; 15.15, 17.30, 20.00, 22.00 »Invasion«; 15.00 »Skrek terzo«. EXCELSIOR - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »In questo mondo libero...«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.30, 18.15, 20.00, 21.45 »Funeral Party«. FELLINI - 17.00, 20.30, 22.15 »Wai-tress»; 18.45 »La ragazza del lago«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Becoming Jane: Ritratto di una donna contro«. GIOTTO MULTISALA 2 - (Ulica Giotto 8) 15.50, 17.55, 20.05, 22.15 »Stardust«. KOPER - KOLOSEJ - 18.10 »Zvezdni M Izleti prah«; 16.00, 20.40, 22.50 »Ljubezenski recept«; 21.00, 23.10 »28 tednov pozneje«; 16.10, 18.40, 21.10, 23.40 »Super hudo«, 15.50, 17.00, 18.00, 19.00, 20.00 »3D manija«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Resident evil: extinction«; Dvorana 2: 15.30, 19.00, 20.30 »I Simpson - Il film«; 17.30, 19.00, 20.40, 22.20 »Invasion»; Dvorana 3: 15.50 »Surf's up - I re delle onde«; 16.00, 17.30, 20.30, 22.15 »SMS - Sot-to mentite spoglie«; Dvorana 4: 16.00 »Shrek terzo«; 17.15, 19.00, 20.45, 22.30 »Hairspray«. SUPER - 22.15 »Un' impresa da Dio«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.00, 22.10 »Micheal Clayton«; Dvorana 2: 17.45, 20.00, 22.00 »Resident Evil: extinction«; Dvorana 3: 17.30, 19.50, 22.15 «Stardust»; Dvorana 4: 18.00, 20.10, 22.10 »Sms: sotto men-tite spoglie«; Dvorana 5: 17.30, 20.00 »Surf's up i re delle onde«; 22.00 »Un'impresa da Dio«. SINDIKAT SPI-CGIL IN KROŽEK AUSER za Kraško Območje vabita na izlet na Trsat-Reka v soboto, 27. oktobra 2007. Za vpis in podrobnejše informacije kličite številke: 040-2024053 in 348-4440474 (g. Pahor) ter 040327229 (g.a Milič). SPDT NA BURNJAK- SPDT prireja v nedeljo, 21. oktobra 2007, izlet na »Praznik kostanja v Burnjak«, v Gorenji Tarbi, Srednje (Tribil Superiore, Stre-gna), tradicionalna prireditev Nadiških Dolin. Predviden je pohod v organizaciji Planinske družine Benečije, ogled razstav in sejma kostanja. Ker je izlet avtobusni naj se člani in prijatelji čimprej prijavijo na tel. št.: 040-220155 (Li-vio) ali 040-2176855 (Vojka). IZLET NA BURNJAK: Kmečka zveza prireja v nedeljo, 21. oktobra izlet na praznik kostanja BURNJAK v Gorenji Tarbij, ki spada med tradicionalne prireditve Nadiških dolin, kjer se četrto leto zapored srečujejo slovenski kmetje iz treh dežel: Koroške, Slovenije in FJK. V programu je predviden ogled Stare gore, ogled razstav in sejma kostanja in obrti, sv. maša in procesija, koncert moškega okteta » Odmevi« iz Saleža in ogled mesta Čedad. Cena izleta, ki vključuje potovanje z avtobusom in kosilo, je 30,00 evrov. Odhod avtobusa iz Boljunca ob 7.30 po tradicionalnih poteh: Bazovica, Opčine, Sesljan. TRADICIONALNI IZLET OLJKARJEV, ki ga organizira Tržaška Kmetijska Zadruga, se bo odvijal v dneh 23., 24. in 25. oktobra in vas bo peljal na ogled Istre in bližnje Dalmacije. Poleg oljčnih nasadov in oljarn si boste lahko ogledali Brijone, Opatijo in Otok Krk. Če ste zainteresirani, pokličite na tel.št. 040/8990103 Laura ali 040/8990108 Roberta. S Mali oglasi 27. SEPTEMBRA smo v bližini tržaške bolnišnice na Katinari našli mlado samico črne barve nemškega ovčarja. Nosi microchip: 968000004104211. Lastnik verjetno slovenske narodnosti. Klicati društvo Capofonte: 3408735155. MUCA oranžno-bele barve, stara 5 mesecev, že sterilizirana, nujno išče nov dom z vrtom. Ni izbirčna in živi na prostem. Tel.: 040-231549. PODARIM dva simpatična psička mešane pasme manjše rasti. Tel. na št.: 040-228365. 30-LETNO DEKLE z znanjem angleščine, slovenščine in italijanščine ter z izkušnjami kot natakarica in prodajalka išče resno službo. Tel. na št.: 328-2060951 (ob obrokih). DAJEM V NAJEM novo dvosobno stanovanje z garažo v Sežani. Pokličete lahko v večernih urah na tel. št.: 3289699156. GOSPA SREDNJIH LET z znanjem italijanščine išče delo kot varuhinja starejših oseb ali za katerokoli hišno delo. Tel. na št.: 389-0558458. GOSTILNA KAPRIOL obvešča cenjene goste, da v zimskem času bo ob vikendih kuhinja odprta non-stop od 11. do 24. ure. Za rezervacije: 048178114. OBRTNA CONA ZGONIK, prvo nadstropje, 120 kv.m. v prodajo ali v najem. Tel. št.: 338-4719734. PRODAM peč na drva, obloženo s ploščicami, rabljena samo 2 meseca. Tel. na št.: 349-4342293. PRODAM pralni stroj whirpool 6th sense, zelo malo rabljeno, zaradi dvojnega darila, za 300,00 evrov. Tel. na št.: 348-5183106. PRODAM suha drva. Tel. na št.: 3397456210. PRODAM lepo, svetlo in popolnoma obnovljeno dvosobno stanovanje na mirni ulici v bližini Ljudskega vrta. Tel. 335-6002920. DERMATOLOG DR. ERIKA BRI-SCIK SPOROČA, da sprejema v novi ambulanti na Opčinah, nad lekarno all'Obelisco, Trg Monte Re 3/2, tel. 040-211.001 mob. 335.6192199 in tudi, kot doslej, v Trstu, Foro Ulpiano 2, tel. 040662.122 - 040-361.871. NA GLAVNI ULICI V BAZOVICI dajemo v najem primeren prostor za trgovino pod ugodnimi pogoji. Tel. 3332996301 PODJETJE GUŠTIN VW AUDI Obrtna cona ''Zgonik'' zaposli resnega in sposobnega mehanika in resnega vajenca. Tel. 040225343 V OBRTNI CONI ''ZGONIK'' dajem v najem prostor, ca 150-200 kv.m, prvo nadstropje. Tel. 3482812360 V SESLJANU NUDIM stanovanje za 1-2 osebi v samostojni hiši v zameno za prisotnost in pomoč starejši gospe. Tel. 040-299454. www.teaterssg.it vabilo kabonmaju danes, sobota, 13. oktobra 20.30 - KD France Prešeren, Boljunec teran_ SKD TABOR išče fotografije z družbenega, kulturnega, športnega, verskega, političnega, gospodarskega življenja na Opčinah izključno v letih 1967-1968. Fotografije s pripisom 40-letnica, v kuverti in naslovom iz-posojevalca/ke sprejemamo v društveni knjižnici P. Tomažič in tovariši v Prosvetnem domu na Opčinah od ponedeljka do petka med 16. in 19. uro. Za informacije: tel. 040-213945, 040-211923 (Živka , v večernih urah) ali »info@skdtabor.it«. Že vnaprej se zahvaljujemo za sodelovanje! SKLADIŠČE v dolinski občini (cona Domjo) oddam v najem, v izmeri 240 kv. m., z uradom, prostorom za vozila, wc-jem, vodo, elektriko in klimo. Klicati med 12. in 15. uro ter v večernih urah: 040-828861. V BOLJUNCU dajemo v najem opremljeno stanovanje: dnevna soba, kuhinja, dve spalnici, kopalnica, balkon in parkirni prostor. Tel. na št.: 3356036609. ZARADI SELITVE prodam po ugodni ceni skoraj novo opremo za dnevno sobo. Tel. na št.: 040-228174 ob uri kosila. Id Osmice OSMICO sta v Mavhinjah odprla Franc in Tomaž Fabec. Obiščite nas! Tel.: 040-299442. DREJČE FERFOLJA ima odprto osmi-co v Doberdobu. Toči belo in črno in nudi domači prigrizek. NA PROSEKU v »kutu« sta odprla osmico Vesna in Žarko. OSMICO je odprl Miro Žigon. Zgonik 36, tel. št.: 040-229198. OSMICO je odprl Zahar, Boršt 57. OSMICO sta odprla Mario in Ondina Gruden v Samatorci 17. Tel. 040229449. PRI PIŠČANCIH sta odprla osmico Andrej in Erika Ferfolja. Toplo vabljeni! B Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP Istrska ulica, Ul. A. Valerio 1 (univerza) SHELL Drevored Campi Elisi 1/1 Q8 Domjo (Strada della Rosandra), Ul. DAlviano 14 TOTAL Sesljan - drž. c. 202 (km 27) ESSO Milje - Ul. Battisti 6, Pokrajinska cesta km 8+738 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL - Ul. F. Severo 2/3 AGIP Istrska ulica 155, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Katinara - Ul. Forlanini Naselje sv. Sergija - Ul. Forti 2 ESSO Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67 SHELL Ul. Locchi 3 V sodelovanju s FIGISC Trst /— iv/, SKD Valentin Vodnik vabi DANES, 13. OKTOBRA, ob 20.30 v cerkvico sv. Martina v Dolini na koncert MePZ ISARLUST iz Strafilacha (Miinchen) Prosti prispevki večera bodo namenjeni popravilom bolnice Franje i 45-LETNIKI IZ KRASA! Kdor bi se rad udeležil skupne večerje naj pokliče na tel. št. 040-213760 (Egon) ali 040214526 (Marko). ATELIER DEGLI ARTISTI vabi do 20. oktobra (ko bo ob 17.30 tudi nagrajevanje) na ogled kolektivne kulturne razstave »Jadra in marine našega morja« (Dvorana - Sala Victoria - Pomorska postaja, Molo Bersaglieri št. 3). Razstava je odprta s sledečim urnikom: od 8. do 12. ter od 15. do 20. ure. AŠD POLET-ŠPORTNA ŠOLA PO-LET-AŠD KONTOVEL Motorika+mi-nibasket+preventiva+športna vzgo-ja+zabava za dečke in deklice od 3. do 11. leta starosti. MINIBASKET-dečki in deklice letniki od 1996 do 1999: ob ponedeljkih od 17.15 do 18.15, petkih od 16.15 do 17.15; samo dečki: ob sredah od 17.15 do 18.15, v telovadnici na Rouni - Briščiki (bivši Ervat-ti). Novost!!! Deklice (letniki od 1997 do 2001): ob sredah od 17.15 do 18.15 trenirajo posebej v telovadnici OŠ Franceta Bevka na Opčinah. MO-TORIKA-letniki od 2000 do 2002: ob ponedeljkih in sredah od 16.15 do 17.15, v telovadnici na Rouni-Briščiki (bivši Ervatti). MINIMOTORIKA-letniki 2003 in 2004: začne v oktobru, ob sobotah od 10.30 do 11.30 v telovadnici na Rouni-Briščiki (bivši Er-vatti). Ne zamudi priložnosti! Info: »poletkosarka@libero.it«, Andrej Vremec tel.: 338-5889958. AŠD-SK BRDINA organizira sejem rabljene smučarske opreme, ki bo v prostorih doma Brdina na Opčinah v sledečih dneh: v četrtek, 8. novembra 2007, bo potekalo zbiranje smučarske opreme od 18. do 21. ure; v petek, 9. novembra 2007 - sejem od 18. do 21. ure; v soboto, 10. novembra 2007 - sejem od 16. do 21. ure; v nedeljo 11. novembra 2007 - sejem od 10. do 12. ure in od 16. do 20. ure. Za vse informacije lahko kličete na tel. št.: 3475292058 ter obiščete spletno stran »www.skbrdina.org«. AŠD-SK BRDINA vabi vse zainteresirane člane na informativni sestanek za uvod v tekmovalno sezono 2007/08. Sestanek bo na sedežu društva v Merčedolu v ponedeljek, 15. oktobra 2007, s pričetkom ob 20. uri. Za vse informacije lahko kličete na tel. št.: 347-5292085. Vljudno vabljeni. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 15. oktobra, na predstavitev knjige Bernarda Nežmaha »ZRCALA KOMUNIZMA«. Knjigo bo ob avtorjevi prisotnosti predstavila Alenka Puhar. Večer bo v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3 ob 20.30. JADRALNI KLUB ČUPA vabi člane na društveno regato. V nedeljo, 21. oktobra, s pričetkom ob 11. uri. Prijave v tajništvu v soboto, 20. oktobra, od 16. do 18. ure in v nedeljo, 21. oktobra, od 8.30 do 10.30. KROŽEK AUSER za kraško območje vabi svoje člane na družabno popoldne danes, 13. oktobra s pričetkom ob 16. uri. Srečanje se bo odvijalo v prostorih »Dopolavoro ferroviario« v Nabrežini postaja. Za ples bo igral »Duo Melody«. KRUT obvešča udeležence skupinskega bivanja v Strunjanu, da bo odhod avtobusa v nedeljo, 14. oktobra, kot sledi: ob 14.30 iz Sovodenj (pred cerkvijo), ob približno 15. uri iz Sesljana (avtobusna postaja) ter ob 15.30 iz Trsta (Trg Oberdan-Dežel-na palača). KRUT obvešča, da ob sredah redno poteka vadba v termalnem bazenu v Strunjanu. Informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/B, tel. št.: 040-360072. KRUT vabi v nedeljo, 28. oktobra 2007, na predstavitev »Starosta mali princ«. Poleg koncerta je organizirana ekskurzija z obiskom Čedada in Benečije. Informacije in vpisovanja na sedežu Kruta, Ul. Cicerone 8/b, tel.: 040-360072. OBČINA REPENTABOR zbira gradivo za naslednjo številko občinskega časopisa »Glasilo občine Repenta-bor«. Članke, obvestila, opozorila, fotografije ipd. lahko oddate v občinskem tajništvu (tel.: 040-327122) najkasneje do 15. novembra 2007. OBČINA ZGONIK - Občinska Uprava prireja v ponedeljek, 15. oktobra 2007, ob 20. uri, na balinišču v Sa-matorci javno srečanje za občane iz Samatorce, Saleža in Brišč. Dnevni red: Pregled delovanja občinske Uprave; Prošnja Lovske družine Sa-lež za najem nekaterih jusarskih zemljišč; Razno. ODBORNIKI JUSA KONTOVEL obveščajo članstvo, da sprejemajo prošnje za sečnjo svežih drvi in pobiranje suhljadi do 31. oktobra. SKD F. PREŠEREN vabi na tečaj TAM-BURIC za otroke in najstnike pod vodstvom diplomiranega učitelja Ser-gia Zigiottija iz Ferrare. Tečaji se bodo odvijali vsak petek v popoldanskih urah. Možne so individualne in skupinske vaje. Začetek tečajev bo v petek, 19. oktobra. Info: Sergio 347 4735017. SKGZ v sodelovanju z društvi iz dolinske občine vljudno vabi na predstavitev priročnika za uveljavljanje izvorne oblike imena in priimka »PRAVICA DO IMENA IN PRIIMKA« v torek, 16. oktobra 2007, ob 19. uri, na sedežu KD Fran Venturini (Dom Anton Ukmar-Miro pri Domju). STROKOVNI TEČAJ V IZPOPOLNJEVANJU SLOVENSKEGA JEZIKA Namenjen je šolnikom, prevajalcem, časnikarjem in vsem, ki jim ni vseeno, kako obvladajo svoj materni jezik. Od oktobra do maja z visoko kvalificirano izvedenko. Vpis na sedežu Sklada Mitja Čuk vsak dan (razen ob sobotah) od 10. do 14. ure. Informacije: tel. 040-212289. TOP TEEN, v sodelovanju z društvom KRD Dom Briščiki, organizira ciklus 12. srečanj modernega plesa z zaključnim nastopom, za najstnike od 12. do 16. leta starosti, bivajoče v občinah Devin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor. Tečaj bo vodila Daša Grgič vsak torek, od 23. oktobra 2007 dalje, od 18. do 19. ure, v društvenih prostorih, v Briščikih, 77 (Občina Zgonik). Za vpise kličite na tel. št. :335-7611598 (Monica) ob torkih in četrtkih, od 14. do 16. ure, najkasneje do 16. oktobra 2007. Storitev je brezplačna, število je omejeno, zato pokličite čimprej! TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo danes, 13. oktobra, ob 16. uri, odhod avtobusa za gostovanje v Postojni. V torek, 15. oktobra, ob 20.45, pevska vaja. TRST SLOVENSKO KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA IN SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ prirejata okroglo mizo »Predsedniške volitve v Sloveniji« Mitja Gaspari, Zmago Jelinčič, Darko Krajnc, Lojze Peterle, Elena Pečarič, Monika Piberl, Danilo Turk. Srečanje s predsedniškimi kandidati. Pogovor bosta vodila novinarja Dušan Udovič in Ivo Jevnikar. Srečanje bo v ponedeljek, 15. oktobra 2007, ob 17. uri v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu (Ul. Petronio 4). TEČAJ ANGLEŠČINE: začetne in nadaljevalne tečaje, konverzacijo in individualne lekcije bosta vodili izvedenki za poučevanja angleščine za otroke, za odrasle in za ciljne skupine s specifičnimi željami. Začetek v oktobru. Vpis na sedežu Sklada Mitja Čuk vsak dan (razen ob sobotah) od 10. do 14. ure. Informacije: tel. 040-212289. TEČAJ SLOVENŠČINE ZA TUJCE Vodila ga bo izvedenke z dolgoletnimi izkušnjami na Centru za slovenščino kot drugi/tuji jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Začetek v oktobru. Vpis na sedežu Sklada Mitja Čuk vsak dan (razen ob sobotah) od 10. do 14. ure. Informacije: tel. 040-212289. TEČAJI TAI CHI: 4 srečanja mesečno od oktobra do konca junija s specializiranim vaditeljem. Vpisi vsak dan razen ob sobotah od 10. do 14. ure na sedežu Sklada Mitja Čuk, Proseška ul. 131, Opčine. Informacije: tel. 040212289. SKD VIGRED obvešča, da bodo v šolskem letu 2007/2008 v društvenih prostorih v Šempolaju potekale sledeče stalne dejavnosti: PLESNA SKUPINA za osnovnošolske otroke, mentorica Jelka Bogatec vsak četrtek od 16. do 17. ure. OTROŠKO-MLA-DINSKA pevska - glasbena skupina Vigred za otroke, ki obiskujejo vrtec, osnovno šolo in prvo srednjo, vsak ponedeljek od 16. do 17. ure. Mentorja Sara Matijačič in Aljoša Saksi-da. TEČAJ PRIPRAVE narodnih noš in tečaj šivanja z gospo Adrijano Regent ob ponedeljkih od 18. do 20. jure. Prvo srečanje in prijave v ponedeljek, 15. oktobra ob 18. uri. Informacije na tel. št. 380-3584580. SKD IGO GRUDEN prireja dve delavnici ročnih spretnosti za otroke od 7. do 13. leta v oktobru in novembru, ob četrtkih z urnikom od 17. do 18.30: šivanje bleščic in biserčkov (začetek 11. oktobra) tel. 338-8475906 ( Sandra Poljšak); oblikovanje usnjenih izdelkov z začetkom v četrtek, 8. novembra, tel. 333-8980166 (Erika Ko-janec). SKD IGO GRUDEN prireja likovno delavnico za otroke od 7. do 11. leta. Potekala bo v sedmih srečanjih v oktobru in novembru, ob sobotah, od 9.30 do 12.00. Za vpis 040-200620 (Mileva). DELAVNICA umetniškega raziskovanja simbolne govorice: ob sobotah od 9.30 do 12.30. Prvo srečanje bo danes, 13. oktobra, tel. 040-220680. USTVARJALNA DELAVNICA DRAGULJEV - Šc Melanie Klein vabi na ustvarjalno delavnico izdelovanja prstanov, uhanov in ogrlic iz steklenih biserčkov Swarovsky. Srečanje bo danes, 13. oktobra od 15. do 18. ure. Za informacije in prijave pokličite na 328-4559414; info@melanieklein.org. GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA v sodelovanju z Glasbeno matico obvešča, da je v teku vpisovanje v glasbeno šolo za pihala, trobila, tolkala in za glasbeno vzgojo predšolskih otrok. Informacije na tel. št. 347-6849247 (Erik) ali na sedežu društva vsak ponedeljek in četrtek od 20.30 dalje. AŠD SOKOL obvešča, da se bo v ponedeljek, 15. oktobra pričel prvi trening odbojke za letnike 1996 - 1997 in 1998 (minivolley) v telovadnici v Sesljanu od 17.00 do 18.30. Za vse informacije poklicati Cirilo 3355313253. Vabljeni vse deklice, ki bi se rade ukvarjale z odbojko. TEČAJ ZA DOJENČKE - Združenje kliničnih pedagogov in ŠC Melanie Klein obveščata, da se bo v ponedeljek, 15. oktobra, začel tečaj namenjen dojenčkom do 8. meseca starosti. Tečaj zaobjema 6 srečanj, štiri so posvečena masaži dojenčka po tehniki Body Work, dve pa dejavnostim v bazenu. Število mest je omejeno. Informacije in prijave na tel. št. 3284559414 ali po elektronski pošti »in-fo@melanieklein.org«. NARODNI DOM PRI SV. IVANU Pre- teklost - sedanjost - bodočnost?Pred-stavitev zbornika o delovanju pri Sv. Ivanu do obdobja fašizma bo morda tudi priložnost za razgovor o bodoči namembnosti te zgradbe. Raziskovalci - avtorji objavljenih prispevkov bodo o svojih izsledkih govorili v torek 16.t.m. ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani (ul. sv. Frančiška 20). Vljudno vabljeni! OBČINE DEVIN-NABREŽINA, ZGONIK IN REPENTABOR v sodelovanju z zadrugo Le Briciole, organizirajo informativno srečanje na temo zdravja in družinskih odnosov. Srečanje je brezplačno in bo potekalo v torek, 16. oktobra 2007, od 17.30 do 18.30 v prostorih socialne službe Devin-Nabrežina v Naselju Sv. Mavra št. 124, Sesljan. Program bo naslednji: 16. oktobra 2007 - predavatelj dr. Enrico Bruno, primarni pe-diater in predavateljica dr. Maria Antonella Celea, psihologinja, bosta obravnavala temo »Prehrambene motnje: anoreksija, bulimija in debelost, iz zdravstvenega in psihološkega vidika«. TEČAJ SLOVENŠČINE ZA ODRASLE - ŠC Melanie Klein prireja večstopenjski tečaj slovenščine za odrasle. Prvo informativno srečanje bo v četrtek, 18. oktobra, ob 20. uri na društvenem sedežu, ul. Cicerone 8. Informacije in prijave na tel. št. 3284559414 ali po elektronski pošti »in-fo@melanieklein.org« in na spletni strani »www.melanieklein.org«. JEZIKOVNA DELAVNICA SLOVENSKE URICE je namenjena otrokom med 3. in 7. letom starosti. Otroci bodo glede na njihovo znanje razdeljeni v vsaj dve starostni skupini, prva bo namenjena otrokom iz mešanih ali italijansko govorečih družin, druga pa tistim, ki obiskujejo slovenske ustanove in želijo bogatiti svoj besedni zaklad ter utrjevati slovenščino. Tečaj bo potekal ob sobotah na sedežu ŠC Melanie Klein, ul. Cicerone 8. Prvo srečanje bo v soboto, 20. oktobra. Informacije in prijave na tel. št. 3284559414 ali po elektronski pošti »in-fo@melanieklein.org«. PILATES: SKD IGO GRUDEN obvešča, da se nadaljuje vpisovanje začetnikov v dva tečaja: prvi se bo začel 20. oktobra. Urnik: sobota od 9. do 10. ure in torek po dogovoru. Drugi bo stekel 23. oktobra. Urnik: torek od 17. do 18. ure in petek po dogovoru. Prijave in info: 040-200620 (Mileva). 45-LETNIKI dolinske občine bomo skupno ugasnili svečke na torti v petek, 26. oktobra. Prijave zbirajo najkasneje do 19. oktobra Fausto - 335 5465636, Robi - 333 6557822, Boris - 347 3591855 in Ksenja - 320 0717920. 13 Prireditve KD ZA UMETNOST KONS KC L.BRA- TUŽ vljudno vabita na odprtje razstave »Interars mednarodni projekt vizualnih umetnosti/Veedisciplinar-ne umetniške delavnice« v galeriji KC L.Bratuž, Drevored XX. septembra, 85 (Gorica), v petek, 20. oktobra ob 19. uri. KONCERT CERKVENE GLASBE bo jutri, 14. oktobra, ob 17. uri, v cerkvi sv. Martina na Proseku. Sopranistka Dana Furlani in Manuel Tomadin (orgle) izvajata glasbe Cherubinija, Rossini-ja, Donizettija, Faureja,... Toplo vabljeni! RIM, 20. OKTOBRA: manifestacija levice za obrambo socialne države in proti izkoriščanju mladine s časovno negotovimi delovnimi pogodbami, skratka za spoštovanje Prodijevega programa. Iz naše dežele bo v Rim odpeljal vlak v petek, 19. oktobra 2007, v večernih urah iz Trsta. Ustavil se bo v Tržiču, Vidmu in Pordenonu. Iz Rima bo odpeljal v soboto zvečer, po-vratek v nedeljo zjutraj. Okvirna cena prevoza je 30,00 evrov, za študente in upokojence 50% popust. Stranka slovenskih in italijanskih komunistov sprejema prijave na telefonskih številkah 040-3773359 v uradnih urah, 347-2551807, po mailu: »federazio-ne@comunisti-italiani.ts.it«. SKD VALENTIN VODNIK vabi danes, 13. oktobra 2007, ob 20.30, v cerkvico sv. Martina v Dolini, na koncert MePZ Isarlust iz Strasslacha (Munchen). Prosti prispevki večera bodo namenjeni popravilom bolnice Franje. Sobota, 13. oktobra 2007 SKD VIGRED vabi v sredo, 17. oktobra, ob 20.30, v Štalco v Šempolaju, na gostovanje mladinske dramske skupine Igo Gruden z gledališko predstavo Moliere za mlade: »Namišljeni bolnik in Žlahtni meščan«. Režija Gregor Geč. ZALOŽBA PIAZZETTA STENDHAL 1 vabi v ponedeljek, 15. oktobra 2007, ob 17. uri, v konferenčno dvorano državne knjižnice (Trg Papa Giovanni XXIII) na srečanje »Bruno Pin-cherle: zdravnik in zgodovinar medicine. govorili bodo Claudio Bevilac-qua, Dino Faraguna, Gloria Nemec, Fabio Pagan in Alessandra Rinaldi. ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV TRST vabi na 4. Revijo otroških in odraslih zborov openske dekanije, ki bo v cerkvi sv. Janeza Bosca, na Istrski ulici 53, v Trstu, danes, 13. oktobra, ob 20.30, in na 8. Revijo zborov devinske dekanije, ki bo v cerkvi sv. Pelagija v Šempolaju, jutri, 14. oktobra ob 17. uri. SKD TABOR - V OKTOBRU V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH: v sredo, 17. oktobra 2007, ob 20.30, predavanje »Kras - tako znani, tako neznani«, ki ga je pripravil Paolo Sos-si; v nedeljo, 21. oktobra 2007 »Jesenski dan« s pohodom, skupnim kosilom, kostanji in ex-temporejem za otroke; v ponedeljek, 22. oktobra ob 20. uri Riccardo Illy: La rana cinese. Ob prisotnosti avtorja bo srečanje vodil Bojan Brezigar; v nedeljo, 28. oktobra 2007, ob 18.00 - »Openska glasbena srečanja«: duo Martina in Marko Feri. Čakamo vas! TRŽAŠKO ZDRUŽENJE ZA BIODI-NAMIČNO KMETOVANJE prireja v petek, 19. oktobra ob 20. uri v Kulturnem društvu Ivan Grbec, Škeden-jska ul. 124 - Trst, predavanje na temo: PREHRANA IN BIODINA-MIČNO KMETOVANJE, primerjalna analiza med industrijsko, biološko in biodinamično metodo kmetovanja. Predavatelj je dr. Michele Codogno, univerzitetni raziskovalec, docent rastlinske ekologije. Vstop prost. GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA vabi na »24 ur pleha ali maraton ljubiteljev pleh glasbe«. Pričetek v soboto, 20. oktobra 2007, ob 19. uri, zaključek v nedeljo, 21. oktobra, ob 19. uri v Praprotu, v ogrevanem šotoru na šagri pod borovci. Vabljeni vaški veseljaki, vse godbe, skupine narod-nozabavne glasbe, ljudski godci in vsi, ki znate zaigrati eno po domače. Prijave in info: tel. 347-6849247 (Erik) ali info@godbanabrezina.it ali fax 0402529063. ZSKD obvešča, da se bo v nedeljo, 21. oktobra, na Pomorski postaji v Trstu, odvijala deželna zborovska revija »COROVIVO«. Prvi koncert bo ob 10. uri, nastopajo: societa polifonica »S.Maria Maggiore« (TS), Insieme »Lumen vocale« (Videm), Officium Consort (PN), Coro Guarneriano (videm), associazione corale »Citta di Gradisca« (GO), coro polifonico »Cit-ta di Pordenone (PN), vokalna skupina »Ars Musica« (GO). Drugi koncert bo ob 14.30, nastopajo: OPZ »Le note allegre« (GO), vokalna in instrumentalna skupina »Cantare« (TS), OPZ »Fran Venturini« (TS), Ensemble Armonia (PN), Cappella Musicale »A. Salieri« (Videm), vokalna skupina »Citta di San Vito« (PN), asso-ciazione corale »Audite Nova« (GO), ŽPZ »Multifariam« (videm); tretji koncert bo ob 18. uri, nastopajo: društvo »Cappella Tergestina« (TS), zbor »Cjastelir« (Videm), OPZ Del Contra (PN), Catticoro/Katizbor (TS), Mladinska vokalna skupina Vrh Sv. Mihaela (GO), Collis Chorus (PN). zaključni koncert z nagrajevanjem bo ob 20.45. Prispevki V spomin na dragega Bruna Per-narčiča darujejo svaki in svakinje 120,00 evrov za Center za rakasta obolenja. Ob 10. obletnici smrti dragega Viktorja Bogatca daruje sestra Justina 50,00 evrov za VZPI-ANPI Trst. Ob priliki rojstnega dne daruje Miro Žigon 50,00 evrov za obnovo bolnice Franje in 50,00 evrov za Center za rakasta obolenja. V spomin na drago Jolando Vecchiet por. Komar darujeta Desanka in Voj-mir Tretjak 50,00 za Sklad Mitja Cuk. V spomin na prijatelja dr. Livia Stoc-co darujeta Zora in Jože Škerk. 1 4 Sobota, 13. oktobra 2007 KULTURA / trst -STV Poklon Resslu, izumitelju vijaka, ob 150-letnici smrti Aidn Hupqpur Josef Ressel im Leonardo di casa nostra revija galeb - Spet na šolskih klopeh S kakovostno ekipo dogodivščinam naproti Prijetno branje, koristni nasveti, novosti in zanimivosti Z začetkom pouka se je med šolarje vrnila tudi priljubljena mladinska revija Galeb. Tudi v tem šolskem letu bodo junaki Galebovih pripovedk, pravljic in igrivih pesmi delali družbo učencem in učenkam tako v razredu kot tudi doma. Prijetno branje, številni koristni nasveti, marsikatere novosti in zanimivosti ter igre; taka bo torej tudi letošnja Galebova ponudba. Le sezite po njej! Galebovi uredniki so si, kot je že sicer navada, izbrali kakovostno ekipo sodelavcev, pisateljev, pesnikov in ilustratorjev, ki bodo mesec za mesecem malčkom postregli s svežim pisanjem. Številne smo v zadnjih letih na Galebovih straneh že spoznali, Zvezdano Majhen na primer ali Tatjano Kokalj, Patricijo Peršolja, Štefko Kac Marn, Klariso M. Jovanovič, Miroslava Košuto, Bogadana Novaka, Berto Golob, Anjo Kokalj, Žigo Gombača, Jasno Merku, Suzano Pertot in Vero Poljšak, pa še bi lahko naštevali in ilustratorje Gajo Butista, Vesno Be-nedetič, Eriko Cunja, Dunjo Jogan, Klavdija Palčiča, Jasno Se-pin, Magdo Tavčar in Ano Zavadlav; ostale pa bomo sproti spoznavali in prav gotovo vzljubili. V prvi številki (na fotografiji je naslovnica septembrskega Galeba) se bodo mladi bralci seznanili z Gajo, ki se v svoji zgodbici znajde čisto sama, dokler ne sreča dedka, ali s črnim kužkom Rokcem, ki radovedno tava po svetu in spoznava nove živali, bodičaste ježke v tem primeru. Veliko je simpatičnih zgodbic, kot je na primer tista o Maji, ki si s starši domišlja, da je pri morju, ali tista o televizorju Arneju, ki malemu Timu ponuja risanke, sam pa bi najraje prisluhnil pravljici ali se odpravil na sprehod. Pravljica o palčkih Encih in gozdnih škratih, ki se prepirajo zaradi neumnosti, prikazuje skorajda sliko današnje družbe, tista o zmaju, kije pojedel šolo, pa je sad bujne fantazije. Zmaj se pojavlja tudi v legendi o Postojnski jami, kjer ga zviti pastirček Jakob z zvijačo prelisiči in uniči; njegov mladič, človeška ribica, pa še vedno živi v njegovem kamnitem dvorcu. Na Galebovih straneh lahko bralci najdejo tudi nekoliko prirejeno zgodbo o Martinu Krpanu oziroma Pesjanu, ki se mora ravno kot Levstikov junak soočiti s krvoločnim velikanom merjascem Grdavšem. Marsikateri bralec se je prepoznal v sedemletnem Simonu, ki se vsak konec tedna odpelje k dedku in se z neizmernim užitkom prepušča njegovemu pripovedovanju: v septembrski številki ga dedek posvari o prijateljstvu. Pa ne pozabimo na pesmi, ki so sestavni del Galeba: veliko je takih, ki opevajo konec počitnic oziroma prihod jeseni, z zvestimi lastovkami ali z veveričkami. Res koristno branje nam ponuja prispevek s prispodo- bami o živalih, saj nam avtorica predstavlja ribe v vseh svojih besednih variantah in pomenih. Dobrodošle pa so seveda tudi tiste tradicionalne rubrike namenjene najmlajšim: od besednih iger, dopolnjevank, premetank do slikovne križanke. Poučni sta seveda tudi Galebova likovna delavnica, ki tokrat otroke uvaja v tehniko valjčkanja in pa običajna rubrika za starše in šolnike, ki se bo letos ukvarjala s tematiko otrokovega življenja v družinskem krogu. Na zadnjih straneh si bodo tudi letos šolarji izborili svoj prostor; tokrat so si ga učenci iz Škednja, Nabrežine, Katinare, Križa, Sv. Jakoba in Romjana. ( sas) V prostorih Tržaškega jadralnega krožka (Societa Triestina della Vela) na tržaškem nabrežju so v torek zvečer predstavili monografijo o izumitelju ladijskega vijaka, Čehu Josefu Resslu. Knjiga, katere avtor je tržaški publicist Aldo Rampati in ki nosi naslov Jo sef Res sel, un Le o nar do di ca sa nostra, je pred kratkim izšla pri založbi Italo Svevo. Predstavitev knjige se seveda ni zgodila naključno, saj je v torek minilo natanko 150 let od Resslo-ve smr ti. Ve čer v pro sto rih STV pa je bila edina tovrstna spominska prireditev, na kateri so se v Trstu pokolonili Resslovemu spominu. Torkovo predstavitev sta poleg avtorja samega oblikovala še deželni predsednik združenja Italija-Avstrija Guido Crechici in pred sed nik STV Gi u sep pe Bre sich. Ressel sicer po rodu ni bil Tržačan, saj se je rodil na Českem. Danes pa v Trstu še prebivajo njegovi potomci. Aldo Rampati, ki je v preteklosti pisal tudi o beneškem inženirju Carlu Gheghi, je o Resslu uvodoma dejal, da je ta izhajal iz revne družine, kaj kmalu pa je pokazal izrazito inteligenco. Kot cesarjev štipendist je zato lahko šel študirat na Dunaj, kjer se še danes nahaja njegova muzejska zbirka. Ressel je pred svojim prihodom v Trst nekaj časa preživel tudi v Benetkah, od koder je bil doma tudi Ghega. Aldo Rampati je med svojim posegom izrazil mnenje, da sta oba velika moža, ki sta dala nezanemarljivega zagona razvoju tedanje tehnike, v naših krajih še premalo vrednotena. Ressel je namreč poleg ladijskega vijaka izumil tudi ležaje, ki so danes sestavni del malodane vsakega stroja. Poudariti gre seveda, da od svojega dela ni obo ga tel. Ob koncu predstavitve se je avtor poimensko zahvalil vsem, ki so mu pomagali pri sestavi knjige. Naj med vsemi tu omenimo tržaškega Slovenca prof. Alek san dra Roj ca, ki je po po kli -cu sicer profesor klavirja, a je avtorju veliko pomagal pri iskanju gradiva za sestavo knjige. Primož Sturman trst - Festival Wunderkammer Glasba iz plemiških soban Kot napoved niza so v plači Gopčevic organizirali koncert, ki se je skladno vključeval v razstavo Glas otroštva V plemiških palačah 16., 17. in 18. stoletja je bila Wunderkammer soba, kjer je gospodar hranil kot v domačem muzeju svojo zbirko dragocenih in redkih predmetov. Iz-vrst ni bi se ri, to krat v glas be nem smi slu, in mu zej ske dvo ra ne bo do tudi sestavine drugega festivala antične glasbe Wunderkammer, ki se bo odvijal od konca oktobra do prve polovice novembra meseca v muzeju Sartorio, a tudi v cerkvi Blažene Device v starem mestu. Niz je pred časom uvedel koncert v tržaški palači Gopčevic, ki je nastal v okviru razstave »Glas otroštva«. Koncert z naslovom »Frühlingsehnsucht« je skušal pričarati nežno in radostno atmosfero otroške tematike z vrsto klavirskih skladb in sa mo spe vov s prav -ljično vsebino, med katerimi so neka te ri na sta li prav za otroš ki glas. Luči v dvorani so ostale prižgane, saj, kot je pojasnila umetniški vodja festivala Paola Erdas, je koncert želel biti rekonstrukcija salonskega večera iz začetka 19.stoletja. Prav v tistih letih je Giovanni Hei-chele izdelal v Trstu fortepiano, danes last gle da liš ke ga mu ze ja Schmidl, na katerega je igral tržaški pi a nist in čem ba list Ed oar do Torbianelli. Fortepiano je prednik klavirja; njegova uporaba je bila precej omejena, saj gaje razvoj modernega klavirja popolnoma zapostavil, čeprav ljubitelji filološkega izvajanja vedo, da nam lahko po-sre du je iz vir ni zvok do lo če nih skladb na edinstveni način. Torbi-anelli, ki se ukvarja prav z izvajanjem na zgo do vin ska glas bi la, ni imel lah ke na lo ge, saj se je nje go -vo okusno izvajanje Schubertovih, in Schumannovih klavirskih skladb ter Mendelssohnovih »Lieder ohne Worte« moralo soočati z zvočnostjo glas bi la, ki ima za da naš nje ga poslušalca bolj omejeno dinamiko, skrom no ši ri no zvo ka in manj še možnosti razlikovanja glasov, čeprav je svoj čas predstavljalo velik na pre dek prav za ra di iz raz ne ga potenciala. Poleg tega je obnovljeni fortepiano tržaškega muzeja ohranil precej ropotajočo mehaniko, ki vseskozi spremlja izvajanje. Su ha akus ti ka dvo ra ne je iz - postavljala izvajalca in predvsem pevko, tržažko sopranistko Lauro An to naz. Ko mor na in ter pret ka z zanesljivo tehniko je ubrano, smiselno podala vrsto samospevov mojstra te oblike Franza Schuber-ta (med temi znana »Heidenrosle-in« in »Die junge Nonne«) in še izbor samospevov Roberta Schuman na, med ka te ri mi tu di tro ji ca naivnih otroških pesmic v italijan-šči ni iz »Al bu ma za mla dost ni ke« op.79. Številna publika je zelo ceni la po seb no glas be no po nu dbo, ki je z dopadljivim programom pričarala zvoke in atmosfere izpred dveh sto le tij sre di slik in ki pov raz -stave mestnega muzeja. Festival Wunderkammer se bo nadaljeval 21. oktobra z glasbo za dve violi da gam ba in čem ba lo v su ges tiv nem okvi ru dvo ra ne Cos tan ti ni des v vi li Sar to ri o. ( ROP) / KULTURA Sobota, 13. oktobra 2007 15 trst - 18. slovenski slavistični kongres Živeti mejo: o multikulturnosti, večjezičnosti, književnosti, jeziku Kongres sta z vsebinskega in organizacijskega vidika predstavila Miran Košuta in Boris Pangerc Pet sekcij z enainštiridesetimi referenti, razstave, knjižne predstavitve, ekskurzije in druge spremne pobude: to je bogati spored 18. slovenskega slavističnega kongresa, ki se bo od četrtka do sobote odvijal v Trstu. Prireja ga Slavistično društvo Slovenije, v sodelovanju s posebnim organizacijskim odborom, ki neutrudno deluje že več mesecev; prvemu predseduje Miran Košuta, drugemu Boris Pangerc. Miran Košuta Prof. Košuta, potem ko je lanski kongres Slavističnega društva Slovenije potekal v Zagrebu, se letošnji, ki nosi naslov Živeti mejo, seli v Trst. »Zaradi tega je tudi osredotočen na teme multikulturnosti, večjezičnosti, književnosti, jezika, slova-ropisja, slavistike in slovenistike v stiku. Govor bo o življenju z mejo, ob meji, pri meji in z mejo, seveda tudi s tisto v naših srcih in glavah, ki še vedno ni izginila. O slovenski književnosti zlasti na presečišču treh svetov in kultur, romanskega, germanskega in slovanskega sveta. Kongres je tematsko osredotočen na tukajšnje aspekte slovenskega jezika in književnosti v stiku z italijanskim. Udeleženci bodo dobili vpogled v aktualno jezikovno stanje na Tržaškem, Goriškem in tudi na Videmskem, kjer so kot vemo danes pereči problemi re-zijanščine, beneščine, govorjenja po našim ... Vse te dileme in probleme obravnavajo nekateri specifični referati, tako da bo kongres posebno zanimiv tudi za naše strokovnjake, slaviste, šolnike, dijake. Skratka za vse, ki bi radi razširili svoja obzorja.« Kongres poteka tudi v znamenju štiristoletnice izdaje prvega italijansko-slovenskega slovarja. »Slovarja, ki ga je pod naslovom Vocabolario italiano e schiavo objavil leta 1607 v Vidmu Gregorio Alasia da Sommaripa, redovnik doma iz Pie-monta. Tej knjigi, ki je prva ohranjena knjiga protireformacije in prvi italijansko-slovenski slovar, bomo posvetili posebno pozornost v sekciji sla-vistika in slovaropisje v stiku.« Najbrž bo tudi zato deležen posebnega priznanja slovaropisec Sergij Šlenc. »Zelo veseli smo, da bo Slavistično društvo Slovenije letos podelilo posebno priznanje za življenjsko delo dvema uglednima jezikoslovce- ma: to sta Pavle Merku, ki je - kot vemo - pravkar praznoval svojo osemdesetletnico, in Sergij Šlenc, avtor novejšega italijansko-slovenskega in slo-vensko-italijanskega slovarja ter torej tako rekoč nadaljevalec Alasijevega izročila. Oba bosta priznanji prejela na četrtkovi uvodni otvoritvi 18. slavističnega kongresa, ki se po enaintridesetih letih vrača v Trst, saj je bilo leta 1976 tu prirejeno prvo slavistično »zborovanje«. Ob enainštiri-desetih referentih, dvajsetih kolegih, ki bodo predstavljali svoje monografije, knjige, projekte in seveda celi vrsti spremljevalnih pobud, za katere je zaslužen organizacijski odbor Slovenskega slavističnega kongresa z Borisom Pangercem in Marijo Besednjak na čelu, bo tako kongres ponudil priložnost, da počastimo ti dve osebnosti primorske kulture in slavistike ter jezikoslovja nasploh.« Težko bi omenjali vse, ki bodo na kongresu sodelovali s svojimi referati: koga bi izpostavili? »Med enainštiridesetimi referenti naj naglasim, da bo posebno vsebinsko intonacijo kongresu dala uvodna sekcija Živeti mejo. V tem uvodnem delu bodo razpravljalci sami ugledni akademiki; vsaj za pokušino naj navedem nekaj imen, na primer Cirila Zlobca, Matjaža Kmecla, Alojza Rebulo in Borisa Pahorja. Še posebej pri srcu nam je, da lahko gostimo tudi naša najeminentnejša pisatelja, ki sta meji in življenju ob njej posvetila dobršen del svojega literarnega ustvarjanja in razmišljanja.« Boris Pangerc Kongres takih razsežnosti zahteva velik organizacijski napor: prof. Pangerc, za kaj je moral poskrbeti vaš odbor? »Že januarja, takoj po umestit-venem sestanku organizacijskega odbora, smo začeli z operativnim delom, določili področja ter si z Miranom razdelila kompetence: on je imel čez znanstveni del kongresa, predavatelje, zbornik, jaz pa organizacijski, skratka vse, kar spada zraven ... od spominkov dalje. Poiskati je bilo treba primerne prostore: odločili smo se za Kulturni dom in Narodni dom, dve simbolni stavbi za Slovence v Trstu in sploh v Italiji. Kongresnikom smo morali poskrbeti prenočišče. Okrog šestdeset predavateljev in gostov smo nastanili v Trstu, ostale kongresnike pa v Devinu. Organizirati je bilo treba prehrano, pri čemer nam je prišel na pomoč Generalni konzulat Republike Slovenije v Trstu. Kongresu smo želeli dati tudi razpoznavno grafično podobo, oblikovati vizualni del kongresa: mape, vabila (to je občutljivo storil Tomaž Susič). Svojim gostom smo pripravili tudi razstavo slovenskih založb in dve ekskurziji: eno po slavističnem in slovenističnem Trstu, drugo pa po morju, Bregu in Krasu, da bi spoznali, koliko so slovenski intelektualci dali Trstu, a tudi širši teritorij, na kate- rem živimo Slovenci.« Koliko stane organizacija takega dogodka? »Okrog petdeset tisoč evrov. Za ljudi, ki delajo ljubiteljsko in v bistvu ustvarijo tak kongres iz niča, je to kar zajeten zalogaj. Organizacije in ustanove je bilo treba prepričevati, kakšnega prestižnega značaja je tak dogodek lahko za Trst in vso tržaško kulturo, ne samo slovensko. V bistvu vzbuditi njihovo občutljivost. Večji odziv, nekaj več moralne in finančne pomoči, smo pričakovali s slovenske strani, na italijanski pa so nam zajetno priskočili na pomoč Dežela Furla-nija-Julijska krajina, Zadružna kraška banka, Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Slovenska kulturno-gospodarska zveza, Svet slovenskih organizacij, že prej omenjeni konzulat, Slovenska Evrošola in tiskarna Graphart: če bi na primer ne uživali naklonjenosti tiskarne Graphart, bi se stroški za tisk zelo povečali. Ob njih pa tudi Pokrajina Trst, Občina Dolina, Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, Slovensko stalno gledališče, Zveza slovenskih kulturnih društev, Sklad Zora in Libero Polojaz, podjetje Trieste Trasporti, Tal Siot Spa, mizarska delavnica Boris Grilanc ter Livio in Irena Milič. Brez njihove pomoči bi kongres težko izpeljali. Prav tako pa ne bi šlo brez zavzetosti članov odbora, ki so za izvedbo kongresa žrtvovali svoj prosti čas.« Poljanka Dolhar piran Razstava ob 80-letnici J. Lenassija Janez Lenassi se uvršča med pomembne slovenske kiparje starejše generacije. Z občutkom za mo nu men tal nost, ta ko v izvirni zamisli kot tudi kasnejši izvedbi, je ustvaril vrsto spomeniških obeležij, javnih skulptur ter mal ih plastik. Kipar j e letos dopolnil 80 let. Ob tej priložnosti je Galerija Herman Pečarič v Piranu pripravila tematsko razstavo, ki se osredotoča na kiparjevo simpozijsko plastiko. Odprli j o bodo danes ob 18. uri. Le-nassijev obsežen kiparski opus vidno določajo dognane spomeniške realizacije, ki se umeščajo v skupino abstraktnih kiparskih spo me ni kov, kjer pri mor ski umet nik iz sto pa kot vo dil na osebnost. V želji po preseganju tra di ci o nal nih re ši tev je iz pe ljal vrsto izjemno domišljenih stvaritev. Njegov opus šteje preko trideset spomenikov in javnih del, med katerimi izstopajo spomenik Edvardu Rusjanu v Novi Gorici (1960), spomenik železničarjem na Vogarju (1962), spo-me nik pad lim bor cem v Ilir ski Bistrici (1965) in spomenik pomorščakom v Portorožu (1977). Skupaj z Jakobom Savin-škom je bil Le nas si le ta 1961 po -budnik ideje mednarodnih kiparskih simpozijev v Sloveniji, imenovanih Forma viva. Obalne galerije Piran so zato letošnje sreča nje v Por to ro žu po sve ti le prav njegovemu visokemu jubileju. Kot častni udeleženec simpozija je Lenassi sodeloval pri izboru avtorjev. Povabil je tri kiparje: Makota Fujiwaro (Japonska), Jozefa Jankoviča (Slovaška) in Karla-Heinza Deutscha (Nemčija) in za pomoč na delovišču izkušene kamnoseke: Viljema in Romana Gažika (Slovaška), Shi-ika Iwakija (Japonska), Vilija Gala (Slovaška) in Aleša Lenassija (Slovenija). Slovesni zaključek letošnjega simpozija bo v nedeljo, 14. oktobra, ob 15. uri na delovišču Forma vive na Seči pri Portorožu. Lenassi, rojen leta 1927 v Opatiji, je študiral kiparstvo na ljubljanski likovni akademiji, kjer je leta 1956 končal še kiparsko specialko. Za svoje delo je prejel več na grad, med dru gim na gra -do Pre šer no ve ga skla da in Ja ko -pičevo nagrado. Živi in dela v Pira nu. Drago Jančar v Milanu Društvo »Sloveni a Milano- Slovenci v Milanu« bo v torek, 16. oktobra ob 18.30 v knjigarni Libreria Claudiana, ulica Sforza 12/a predstavilo slovenskega pisatelja Draga Jančarja. Pisatelj Drago Jančar, ki je ravno te dni na Fran-kfurtskem knjižnem sejmu prejel prestižno evropsko nagrado Jean Amery Preis za najboljše esejistično delo, in sicer za zbirko esejev Brioni, bo spregovoril o svojem literarnem delu. Na srečanju bodo predstavili italijanska prevoda dveh Jančarjevih del, ki sta pred nedavnim izšla na italijanskem knjižnem trgu, Joy-ceov učenec - L'allievo di Joyce (Ibiscos Editrice Risolo, Empoli - ZTT EST, Trst) in Zvenenje v glavi v italijanskem prevodu Il Ronzio (Forum Editrice Universitaria Udinese, Videm). O knjigah bosta spregovorila tudi prevajalca Veronika Brecelj in Martin Vidali. Zborovsko tekmovanje v Riminiju V Riminiju poteka do nedelje mednarodno zborovsko tekmovanje City of Rimini. Na tekmovanju sodeluje 18 zborov iz osmih evropskih držav: Slovaške, Latvije, Madžarske, Bolgarije, Ukrajine, Norveške, Italije in Slovenije. Iz Slovenije se tekmovanja udeležujeta dekliški pevski zbor Radost iz Go-doviča in mešani mladinski pevski zbor Šolskega centra Celje.Tekmovanje poteka v sklopu treh tekmovalnih koncertov. Najboljši zbori se bodo jutri pomerili na koncertu Zbor zborov (»Choir of the Choirs«), po katerem bo znan absolutni zmagovalec tekmovanja. Dekliški pevski zbor Radost, ki ga vodi Damjana Vončina, je bil ustanovljen leta 1991. V zadnjih letih dosega uspehe na tekmovanjih doma in v tujini, med drugim je na državnem tekmovanju Naša pesem v Mariboru leta 2005 prejel bronasto plaketo tekmovanja, letos pa srebrno plaketo. Mešani mladinski pevski zbor Šolskega centra Celje deluje od leta 1976. Na državnih in mednarodnih tekmovanjih je prejel več bronastih, srebrnih in zlatih plaket, med drugim tri srebrna (1998, 2002, 2006) in zlato odličje (2004) na reviji otroških in mladinskih zborov Zagorje ob Savi. Zbor vodi Metka Jagodič Pogačar. lestans - Fotografska razstava Andreja Perka Črno-bele zgodbe in spomini v stari foto-grafični tehniki Fotografsko združenje CRAF v sodelovanju s Pilonovo galerijo iz Ajdovščine vabi danes, ob 17. uri, v galerijo John Phillips (v vili Ciani) v kraju Lestans pri Pordenonu na odprtje fotografske razstave Andreja Perka »Zgodbe«. Znani slovenski fotograf se ukvarja predvsem s črno-belo fotografijo in starimi foto-grafičnimi tehnikami. Razstavljene fotografije spadajo sicer v dva fotografska sklopa: Zgodbe in Spomini. V slednjega spadajo predvsem posnetki, ki so povezani z avtorjevimi pozabljenimi občutji, s trpljenjem, s spomini na preteklost, ki so postali na njegovih posnetkih skorajda realni; gre predvsem za spomine na mladostna leta, kijihje zaznamovala vojna, in pa na težko odraščanje v pravega fotografa. Sklop Zgodbe pa zaobjema fotografije, ki jasno kažejo na občutek minevanja in odhajanja. Razstava bo na ogled do 18. novembra, od ponedeljka do petka, od 9. do 12. ure oziroma od 15. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah pa od 10. do 12. ter od 15. do 19. ure. 1 6 sob°ta' i3- °ktobra 2007 APrimorski r dnevnik o w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it gorica-tržič - Podjetje ATER prejelo 3,8 milijonov evrov deželnega prispevka Nova stanovanja v Ronkah, Romansu in Štarancanu • K f —J— V • VI • • • | | V V V • # • I • V V • I Grion:»Na Trziskem in v Gorici krepko narašča povpraševanje po bivališčih V Gorici nov bolšjak Roberto Grion (zgoraj), levo stanovanjski kompleks v Gorici, ki ga je podjetje ATER že uredilo bumbaca V Štarancanu, Ronkah in Romansu bodo v prihodnjih dveh letih gradili nova ljudska stanovanja. V ta namen je včeraj deželni odbor na predlog od-bornice za programiranje Michele Del Piero odobril dogovor, na podlagi katerega so podjetju za stanovanjske gradnje ATER zagotovili za leti 2008 in 2009 3,8 milijonov evrov finančnega prispevka. »V Štarancanu in Ronkah je v zadnjih letih povpraševanje po stanovanjih krepko naraslo,« je pojasnil predsednik podjetja ATER Roberto Grion in nadaljeval: »V ronški občini bomo zato obnovili hišice Pater, ki stojijo ob državni cesti za v Foljan, v Štarancanu pa bo prenovo doživelo nekaj stanovanjskih hiš. Ob tem bomo v Ronkah in v Romansu zgradili tudi povsem nove hiše, vsega skupaj pa naj bi v treh omenjenih občinah pridobili kakih trideset stanovanj.« Po Grionovih besedah močno narašča povpraševanje po bivališčih tudi v Tržiču, kjer je vedno več priseljencev in delavcev iz drugih italijanskih dežel, in v Gorici, kjer je podjetje ATER od začetka leta prejelo 590 prošenj za socialna stanovanja. »Od januarja smo v Gorici zadovoljili približno petdeset družin, ki so se vselila v obnovljena poslopja v ulicah Del Santo in Mazzini ter v drugih predelih mesta; komaj se bodo zaključi li ob no vi tve ni po se gi v ne ka te rih dru gih sta no vanj skih hi šah, bo mo da -li na raz po la go pro sil cem no va sta no -vanja,« je pojasnil Grion. Po njegovih besedah upravlja goriško podjetje ATER 6.200 stanovanj. Največ jih je seveda v Tržiču in Gorici, sicer pa so stanovanjske hiše razpršene po vseh občinah goriške pokrajine. Podjetje ATER je ob tem 10. oktobra objavilo dva razpisa. V Ronkah bodo oddali v najem rezidenčna stanovanja, v Tržiču pa stanovanja po konvencionirani ceni na podlagi 13. čle na de kre ta pred sed ni ka de žel ne vlade i z dne 20. marca 2003. Ronški razpis zapade 11. decembra, tržiški pa 12. no vem bra. Proš nje za raz pi sa je mogoče dvigniti v uradu podjetja ATER v ulici Pisani v Tržiču oz. na obeh županstvih, oddati pa jih je treba na goriškem uradu podjetja, ki je stran kam na raz po la go ob tor kih, če -trtkih in petkih med 10. in 12. uro ter ob sredah med 15. in 17. uro. Tržiški urad je od prt ob po ne delj kih in sre dah, med 10. in 12. uro. Osebj e obeh uradov nu di se ve da tu di vse po treb ne in -formacije o izpopolnjevanju prošenj in dodelitvi stanovanj. Razpisa za stanovanja v Ronkah in Tržiču so na razpo-la go tu di na splet ni stra ni www.atergorizia.it, kjer so poleg raznih ko rist nih na pot kov zbra ne tu di številne informacije o delovanju podjetja in njegovi zgodovini. (dr) Jutri od 7. ure dalje bo goriško zgodovinsko jedro zasedel nov bolšjak s prodajo vsakovrstnih starih in novejših rabljenih predmetov. Stojnice bodo nameščene na Travniku, v Raštelu, v ulici Monache ter na trgih Cavour in Sv. Antona. Po namenu občinske uprave bodo tržnico prirejali vsako drugo nedeljo v mesecu, pri pobudi pa bodo sodelovali krajevni gostinci, ki bodo ponujali za Goriško značilne jedilnike. Podpisi za Goriško Forum za Goriško in Zveza združenj borcev Nova Gorica zaključujeta danes javno zbiranje podpisov za poimenovanje bodoče pokrajine v Goriško. Podpise je še moč oddati na stojnici na Bevkovem trgu v Novi Gorici od 9. do 16. ure. (km) Skavti in mednarodnost V Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici bo danes ob 18. uri srečanje na temo skavtov in mednarodnosti, ki ga prirejata goriški skavtski organizaciji AGESCI in SZSO kot zadnje dejanje skupnega praznovanja stoletnice skavtskega gibanja. Večer flamenca v Gorici Nocoj ob 20.30 bo v Kulturnem domu v Gorici prvič nastopila znana češka skupina »Společna sestava« iz Prage z glasbeno in plesno (flamenco) predstavo Federica Garcia Lorce »Pasiones de Corazon«; večer prirejata združenje Terzo teatro in Kulturni dom. Nocoj Razigrana srca Srbsko kulturno društvo Sloga Nova Gorica v sodelovanju z Zvezo kulturnih društev Nova Gorica prireja danes ob 19. uri v novem Športnem centru v Novi Gorici folkorni večer z naslovom Razigrana srca. (km) gorica - Zaključni shod pred volitvami za Demokratsko stranko Pozivajo k množični udeležbi Eni pričakujejo šest tisoč volivcev kot na primarnih za določitev kandidata za predsednika pokrajine, drugi pa okrog 3.500 ljudi volitve ds Volišča po občinah Primarne volitve Demokratske stranke bodo jutri potekale tudi na Goriškem. Volišča bodo uredili v vseh občinah z izjemo Gradeža, ki je bil vključen v južno furlansko okrožje. Odprta bodo med 7. in 20. uro, volilno pravico pa imajo ljudje, ki so dopolnili 16. leto starosti. V Gorici bodo uredili volilni sedež v športni palači UGG na Battisti-jevem trgu, v Tržiču v konferenčni dvorani večnamenske galerije na trgu Cavour, v Ronkah v občinski palači na trgu Unita, v Sovodnjah v prostorih občinske knjižnice, v Doberdobu na sedežu društva Jezero, v Števerjanu na sedežu društva Sedej, v Krminu v občinski dvorani na trgu XXIV Maggio, v Koprivnem v večnamenskem centru na trgu Vittoria, v Marianu v socialnem centru v ulici Manzoni, v Moraru v bivši osnovni šoli v ulici Mameli, v Vilešu v občinski dvorani v ulici Roma, v Fa-ri v občinski telovadnici v ulici Conven-ti, v Gradišču v palači na trgu Unita d'Italia, v Medeji in v Mošu v občinski dvorani, v Zagraju na občini, v Šlovren-cu v občinski dvorani v ulici Boschet-to, v Štarancanu v prostorih knjižnice v ulici Zambon, v Foljanu v knjižnici v ulici Madonnina, v Škocjanu v večnamenskem centru v ulici Trieste, v kraju San Pier v knjižnici, v Dolenjem pred občinsko palačo, v Romansu v socialnem centru v občinski knjižnici in v Turjaku v občinski dvorani na trgu Liberta. (Ale) Zbrani na sinočnjem goriškem shodu za Demokratsko stranko bumbaca Pozivajo k množični udeležbi na jutrišnjih primarnih volitvah, obenem pa verjamejo, da bodo izvoljeni v deželno in državno skupščino znali napolniti z vsebino in vrednotami nastajajočo Demokratsko stranko. Zadnji pokrajinski shod pred jutrišnjo volilno preizkušnjo je potekal v znamenju enotnosti, saj so se včeraj na trgu sv. Antona v Gorici zbrali predstavniki vseh list, ki nastopajo na primarnih volitvah Demokratske stranke. Prisotni so bili člani Marjetice, Slovenske skupnosti in Levih demokratov, ob tem pa še predstavniki Odprte liste, ki jo sestavljajo večinoma novinci v politiki ter se opredeljujejo za Rosy Bindi in Enza Barazzo. V središče politike postavljajo osebo, pojasnjujejo, in so deležni tudi podpore sredin leve sredine, ki niso politično opredeljene, in somišljenikov iz vrst demokratičnega katolištva. Sinočnji shod je potekal v prazničnem vzdušju. Vsi so soglašali, da so primarne volitve pomembna preizkuš- nja za novo stranko, njihova mnenja o jutrišnji volilni udeležbi pa so dokaj deljena. »Pričakujem, da bo volivcev približno toliko, kot jih je bilo na lanskih primarnih volitvah za izbiro kandidata za predsednika pokrajine, torej med pet in šest tisočimi,« pravi deželni svetnik Marjetice Franco Brussa. Drugačnega mnenja pa sta bila Majda Bratina in Giuseppe Cingolani, kandidata Odprte liste, ki jo je med drugim podprl tudi občinski svetnik Foruma za Gorico Andrea Bellavite. »Pričakujem kakih 3.500 volivcev,« trdi Cingolani in menil, da favorita za predsedniško mesto, Bruno Zvech in Gianfranco Moretton, ne bosta presegla petdesetih odstotkov glasov, ki so potrebni za izvolitev. Če noben kandidat ne bo zmagal v prvem krogu, bo deželnega predsednika določila skupščina. V tem primeru bo še toliko pomembnejša vloga, ki jo bodo odigrali delegati, izvoljeni na listah Enza Barazze in Francesca Rus-sa, saj bodo njihovi glasovi odločilni. (dr) volitve - Slovenci pri LD Lista za Zvecha in prenovo politike Slovenska komponenta stranke Levih demokratov poziva k čimvečji udeležbi na primarnih volitvah za državno in deželno ustanovno skupščino Demokratske stranke (DS), ki bodo potekale jutri med 7. in 20. uro. Naj spomnimo, da volijo lahko vsi, ki so dopolnili šestnajsto leto starosti, s sabo pa morajo prinesti osebni dokument in redno volilno izkaznico. V Gorici bo volišče v dvorani UGG na trgu Battisti, v Doberdobu na sedežu društva Jezero, v Sovodnjah v občinski knjižnici in v Števerjanu na sedežu društva F.B. Sedej. Vsak bo prispeval en evro, glas pa bo veljaven, če bo volivec na vsaki od dveh volilnic prekrižal eno samo listo. »Na državni ravni slovenska komponenta stranke Levih demokratov podpira Walterja Veltronija in edino skupno listo, ki je z njim povezana. Na deželni ravni pa podpiramo Bruna Zvecha, ki najbolje zagotavlja nepristransko vodenje ustanavljanja novega političnega subjekta, ki bo uspešno upoštevalo posebnosti tako teritorija kot političnih kultur, ki se združujejo,« so zapisali v sporočilo za javnost in stališče tako pojasnili: »Zvecha podpirata dve listi, od katerih je druga bolj usmerjena k prenovi politike z uveljavitvijo številnih novih kandidatov, ki dodatno polemenitijo nastajanje novega političnega subjekta. Na tej listi kandidirata tudi dva člana naše komponente. To sta Renata Devetak iz Dola in David Peterin iz Štandreža. Ker so liste blokirane, smo v duhu sodelovanja, ki je bil vedno doma v stranki Levih demokratov, kandidirali Peterina na drugem mestu v listi, kar mu stvarno omogoča izvolitev v deželno ustanovno skupščino, seveda v kolikor bomo tej listi dali naše glasove. Z udeležitvijo na primarnih se volivec ne bo vpisal v stranko, ker se v stranko, ki še ne obstaja, ne more vključiti. Z jutrišnjim dnem se torej začenja le postopek ustvarjanja stranke, pisanja njenega statuta in pravilnikov. Zato je pomembno, da bodo tudi naši predstavniki del tega postopka. DS bo namreč ravno taka, kakršni bodo ljudje, ki bodo vanjo včlanjeni. Najprej pa takšna, kakršni bodo ljudje, ki jo bodo ustvarjali s pisanjem statuta. V DS se nadaljuje naravna pot, ki se je za nekatere člane naše komponente začela v KPI. Ali bo DS to, kar si vsi želimo, je odvisno od nas samih, od tega, kakšno jo bomo ustvarili in koliko izkušnje ji bomo znali posredovati. Tako na državni kot na deželni ravni v ponedeljek ne bo med kandidati ne zmagovalcev in ne poražencev. V ponedeljek bo en sam velik zmagovalec, in to bodo vsi tisti, ki so se odločili za glasovanje na primarnih volitvah, za propozitivno odločanje o naši prihodnosti, za korak v novo obdobje, združevanja in končno moderne politike,« so še zapisali člani slovenske komponente Levih demokratov. / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 13. oktobra 2007 17 nova gorica-gorica - Umik schengenske meje v ospredju prvega uradnega sestanka med županoma Skupni ogled prehoda na Erjavčevi obrodil soglasje o kraju proslave Dogovorila sta se o okoljski konferenci - Romoli napovedal pogostejša srečanja treh občinskih uprav Na prvem uradnem sestanku sta se včeraj v Novi Gorici srečala župana Mirko Brulc in Ettore Romoli. Pretresala sta aktualne teme, ki povezujejo obe mesti. Veliko pozornosti sta namenila praznovanju umika meje; datum proslave je že določen, gre za 22. december ob 11. uri. Do sestanka sta bili njuni mnenji okrog mesta, kjer bo proslava potekala, deljeni. Romoli se je zavzemal za Rdečo hišo oz. Rožno dolino, Brulc pa za Erjavčevo-Škabrijelovo. Po včerajšnjem sestanku je Romoli pokazal večjo naklonjenost mejnemu prehodu na Erjavčevi ulici, ki sta si ga župana ob koncu tudi ogledala. Skupni predlog bosta podala vladama, zadnjo besedo pa bo imel Bruselj, je pripomnil Romoli. »K nam bodo prišli eminentni gostje, podrobnosti o protokolu pa so v rokah Rima in Ljubljane,« je dejal novogoriški župan. Glede financiranja proslave, pojasnjuje Brulc, je na slovenski strani še veliko neznank. »Ni stvar lokalne skupnosti, da financira proslave državnega pomena, zato pričakujemo, da bo vlada primaknila finančna sredstva za ta dogodek,« je dodal. Romoli je izrazil trdno prepričanje, da z božičem na meji ne bo več mejne kontrole. »Zadnje simbolično dejanje med mestoma bo torej proslava. Kot kraj dogodka sem predlagal Rdečo hišo, županu Brulcu pa se zdi primernejša Erjavčeva. O njegovem predlogu imam pomisleke predvsem zato, ker je cesta, vsaj na italijanski strani, zelo ozka,« je pojasnil Romoli. Župana sta si Erjavčevo ulico po končanem srečanju tudi ogledala. »Menim, da se sedaj oba strinjava, da je prostor primeren, saj sprejme lahko nekaj tisoč ljudi. Ko sva bila tam, je župan Romoli tudi videl, koliko ljudi prečka to mejo, da je to res povezovalna cesta med mestoma,« je po ogledu povedal Brulc. Na vprašanje, kaj bo po odstranitvi obmejnih struktur predvsem na italijanski strani, saj je slovenska že uredila kolesarske in peš poti do meje, je Romoli odgovoril: »Imamo nerešen problem trga Medaglia d'oro na koncu Škabrijelove uli- ce, kar pa imamo namen rešiti. V kratkem bomo zbrali različne predloge, na podlagi katerih bomo sprejeli ustrezne rešitve. Gre torej zgolj za vprašanje časa,« je zatrdil Romoli. Novogoriška mestna občina pripravlja ob priložnosti dokončnega padca meje med mestoma tudi darilo občanom: koncert in gledališko predstavo Borisa Kobala, v kateri bo tudi nastopil s Sergijem Verčem. Komedija bo na humoren način obravnavala vprašanje, kako živeti brez maloobmejne prepustnice. Brulc je nanjo povabil goriškega kolego. Okrogla miza o okolju Župana sta govorila tudi o ostalih praznovanjih, ki so doslej potekala v sodelovanju občinskih uprav in v prisotnosti županov obeh Goric: o komemoraciji 1. novembra, o božičnem prižigu lučk na jelki in prihodu luči miru iz Betlehema ter o 9. maju, dnevu Evrope. »Mislim, da ni potrebe, da bi glede tega kaj spreminjali in da se strinjava, da ohranimo takšno obliko teh praznovanj,« je dejal Brulc. Župana sta se domenila, da se v kratkem sestaneta še z Draganom Valenčičem, županom občine Šem-peter-Vrtojba, ter da goriška občinska uprava pripravi srečanje treh uprav, saj je tokrat vrsta na njej. »V kratkem se bomo trije župani srečali in odločili, ali gre nadaljevati na isti način kot doslej, ali bi kaj spremenili. Glede na to, da je skupnih problemov veliko, se bomo morda srečevali tudi pogosteje kot doslej,« je pojasnil Romoli, ki je osvojil Brulčev predlog o sklicu okrogle mize na temo skupnih okoljskih vprašanj. »Obdelali bomo probleme solkanske Livarne, potoka Koren in onesnaževanja zraku v Novi Gorici zaradi prometa iz FJK ter javnosti jasno predstavili rešitve težav, ki nastajajo,« meni Brulc. Velezabavišče in skupne bojazni Brulc je kolega seznanil s pogovori, ki jih je imel s predstavniki ameriškega Har-rah's Entertainmenta, s katerim HIT načrtuje velik igralniško-zabaviščni center na Goriškem. Romoliju je zagotovil, da ga bo spro- Župana Brulc in Romoli na včerajšnjem delovnem srečanju bumbaca ti obveščal o novostih, in izrazil pričakovanje o sodelovanju pri pogovorih o infrastrukturi in o pretoku delovne sile, če bo do načrtovane investicije prišlo. »Oba se strinjava, da ni nobene potrebe po širjenju igralniškega dela te destinacije, da je načrtovanih 20 odstotkov igralniškega dela v načrtovanem tu-ristično-zabaviščnem centru čisto dovolj in da nas zanima predvsem turizem, kongresni in zdraviliški,« je povzel vsebino pogovorov Brulc. Romoli je k temu dodal, da z novogoriškim županom delita iste skrbi ter da ceni njegove informacije o načrtovanem projektu. Brulc je sogovorniku predlagal tudi, da bi obe občini dosegli morebiten dogovor, da bi davek od prodanih knjig ostal v obeh lo- kalnih skupnostih in da se takšen prihodek porabi v obeh občinah za multikulturno sodelovanje. »Taki primeri v Bruslju obstajajo, pomoč nam ponuja tudi podtajnik Bu-din,« pojasnjuje Brulc. Od simbolnega h konkretnemu Brulc je Romolija vprašal tudi, zakaj prihaja do težav glede izvajanja zaščitnega zakona v Gorici, pri čemer se je nanašal na izključitev severne goriške četrti iz seznama krajev, kjer se bo izvajala vidna dvojezičnost. »Razlaga, ki mi jo je podal, me je zadovoljila. Povedal je, da je v tej situaciji to najboljša rešitev ter da nobena stvar ni "zacementi-rana", tako da bo lahko kdaj prišlo tudi do drugačne rešitve,« je povzel Brulc. »Najin pogovor je bil zelo produktiven. Cenim gorica - Avtoprevozniki Zahtevajo pomoč in socialne blažilce Črpalkarji prekinili protestno pobudo Nad ukinitvijo goriva proste cone je izrazil veliko razočaranje in zaskrbljenost vodja skupine avtoprevoz-nikov pri goriški zvezi industrijcev Ermino Gianesini, ki se je včeraj sestal s predsednikom Trgovinske zbornice Emiliom Sgarlato. Po Gianesinijevih besedah so svojčas avtoprevozniki pripravili dokument s predlogom, ki bi omogočil nadaljnje koriščenje dizelskega goriva proste cone, vendar se nihče ni zavzel, da bi predlagani osnutek postal zakon. Zaradi tega je Gianesini še toliko bolj razočaran, daje sedaj prišlo do dokončne odprave goriva proste cone, saj bo ukinitev po njegovih besedah oškodovala vsa avtoprevozniška podjetja goriške pokrajine, le-teh pa ni malo. »Veliko se je govorilo o negativnih posledicah ukinitve proste cone, ki jih bodo očutili vozniki in lastniki črpalk, bolj malo pa o težavah, kijih bodo imeli avtoprevozniki,« je poudaril Gianesini in nadaljeval: »Ukinitev bo imela izredno negativen učinek na zaposlitveno raven avtoprevozniškega sektorja, o tem pa ni še nihče rekel niti besedice, kot da bi izguba delovnih mest v tem sektorju ne imela nikakršnega pomena. Poudariti želim, daje trenutno v seznam civilne motorizacije goriške pokrajine vpisanih 329 industrijskih in obrtniških avtopre-vozniških podjetij; tovornih vozil je nad 1.100, zaposlenih voznikov in uradnikov pa je več kot 1.500. Kako bodo lahko vsa ta podjetja prebredla hudo krizo, ki jih čaka?« Po besedah Gianesinija bo treba krizi kljubovati s socialnimi blažilci in drugimi oblikami pomoči. »Potreben bi bil deželni zakon, ki bi bil podoben tistemu, s katerim so po širitvi Evropske unije pomagali špediterjem in špediterskim podjetjem,« je poudaril Gianesini. Po njegovih besedah bi treba obenem črpati čim več sredstev iz namenskih evropskih programov, iz sklada za Gorico in iz konzorcija, ki zagotavlja kredite avtoprevozniškim podjetjem. Ukinitev proste cone posebej vznemirja tudi goriške črpalkarje, ki so včeraj prekinili protestno pobudo z zamrznitvijo prodaje bencina in dizla po deželni ceni. Danes bo na vseh črpalkah goriške pokrajine ponovno mogoče natočiti v rezervoarje cenejše gorivo proste cone. gorica - Slovenska skupnost pri Gregorčiču Očiščen madeža Ivan Černic opozoril na grobe napade proti Slovencem na Tržiškem Občinska uprava je poskrbela, da je bil Gregorčičev doprsni kip v mestnem parku včeraj dopoldne že očiščen črnega napisa »Sloveni«. »Z zadovoljstvom ugotavljamo, da je občina držala besedo in čim prej očistila kip. To je bil izraz ne-spoštovanja Gregorčičevega lika, vrednot, katerih je nosilec, in spomina, ki ga vzbuja,« je Julijan Čavdek nagovoril somišljenike stranke Slovenske skupnosti na krajšem shodu pred očiščenim kipom. Z njim se je tam včeraj zbrala skupina oseb, ki jih je madež na kipu prizadel. Ob Goričanih so prišli tudi člani Slovenske skupnosti iz Doberdoba, Sovodenj in Števerjana. Čavdek jih je še opozoril, da Gregorčičev kip ne nagovarja le Slovencev, a predstavlja dodatno vrednost za vse mesto. Pritrdila mu je goriška občinska svetnica Marilka Kor-šič in pripomnila, daje takojšnji poziv na župana, naj se madež očisti, obrodil rezultat. Somišljeniki SSk pred pesnikovim doprsnim kipom v goriškem parku bumbaca Ivan Černic, predsednik pokrajinskega sveta Slovenske skupnosti, je napis na Gregorčiču povezal s podlimi izrazi sovraštva proti Slovencem v Tržiču in še zlasti proti pokojni Bernardki Radetič. »To so do človeka skrajno žaljive in grobe drže, ki jih je zgodovina že pokopala, a so žal še vedno žive. Zato na tem mestu čutim dolžnost, da se poklonim spominu Bernardke Radetič zaradi njenega plemenitega dela v korist sožitja. Semena, ki so jih ona in drugi posejali, klijejo in že ža-njemo sadove,« je poudaril Černic in dodal, da bo s skorajšnjim dokončnim padcem meje Simon Gregorčič spet »slavček« celotne Goriške. Beseda je prešla Franki Padovan, odbornici na števerjanski občini in obenem predsednici Zveze slovenske katoliške prosvete. »Čeprav smo marsikomu še vedno trn v peti, moramo biti enotni in z Gregorčičem ponosni, da smo Slovenci,« je zaključila včerajšnji shod pred kipom. Brulčeve konkretne predloge in bom resno upošteval probleme, ki jih je izpostavil. V luči vstopa Slovenije v schengensko območje menim, da moramo vstopiti v drugo fazo naših odnosov in sodelovanja. Doslej smo delali simbolne korake, sedaj moramo začeti s konkretnimi dejanji. Glede konference o okolju, menim, da bo to osrednja točka naših novih odnosov. Mislim, da smo dokončno presegli težave, ki so jih v preteklosti povzročili različni nacionalizmi na obeh straneh meje, in ne bomo dopustili, da bi naše sodelovanje ovirale odprte problematike, kot je okolje,« je zaključil Romoli, ki je na začetku in koncu novinarske konference pozdravil navzoče v slovenščini. Katja Munih tržič Stanovanje je hotel raztreščiti Tržiški policisti so aretirali 43-letnega Maurizia Bonassina, ki je v no či med če trt kom in vče rajš -njim dnem grozil, da bo svoje stanovanje napolnil s plinom, nato pa ga raztreščil z eksplozijo. Moški, ki stanuje v stanovanjski hiši v ulici Portanzie, je iz še nepojasnjenih razlogov dobesedno izgubil živce malo po polnoči. Prevrnil je nekaj zabojnikov za smeti, nato pa je s kombijem skušal s silo podreti vhodna vrata poslopja. Stanovalci, ki jih je ro pot pre bu dil, so kli -cali sile javnega reda, policisti pa so posredovali le nekaj minut zatem, saj je njihov komisariat nedaleč od ulice Portanzie. Moški je agente pričakal na notranjem stopnišču stanovanjske hiše, v rokah pa je dr žal ku hinj ska no ža. Po tem ko je skušal napasti agente, je stekel v svoje stanovanje, zaklenil vrata in odprl pipo plina. Policisti so zatem poskrbeli za evakuacijo vseh stanovanj, gasilci pa so zaprli napeljavo plina do stanovanjske hiše. Pred vlomom policistov v stanovanje, je Bonassin zbežal skozi okno; moški se je zatem skočil na zid in ob njem zdrsel z osmih metrov višine do tal. Moški se je nato izmuznil silam javnega reda in zbežal, nekaj časa zatem pa se je prostovoljno oglasil v karabinjer-ski kasarni, kjer so ga aretirali. Pred sodnikom se bo moral zagovarjati zaradi poskusa množičnega pokola, nasilnih dejanj in upiranja javnemu funkcionarju. 18 Sobota, 13. oktobra 2007 GORIŠKI PROSTOR / gorica - Za las ni bila tragedija Ranjen pod težo treh ton jekla 33-letni slovenski delavec tovarne Safog Za las ni bila tragedija. V tovarni Sa-gof v ulici Casale 70, v goriškem predmestju, kjer je zaposlenih 35 oseb, se je včeraj hudo poškodoval 33-letni D.P, slovenski dražvljan z bivališčem v Šempetru. Nanj je padel kos jekla, težak tri tone, in mu prelomil obe nogi, zaradi česar se bo moral zdraviti tri mesece. Zaradi ponovne nesreče na delu so pokrajinska tajništva sindikatov kovinarjev Fim, Fiom in Uilm proglasila štiriurno stavko. Prič ni bilo, ko se je včeraj navsezgodaj ob 6.55 zgodila nesreča v nekdanji livarni v Stražcah, kjer danes le obdelujejo jeklo, ki prihaja iz čedajske livarne. Zato je dinamika nezgode še nepojasnjena. Slovenski delavec, ki je vstopil s prvo izmeno ob 6. uri, je premikal 400-kilogramski blok jekla, ki je trčil v drug blok, težak tri tone, ta pa se je zrušil na delavca. Kolege je prikli- Tovarna Safog v goriških Stražicah bumbaca calo njegovo kričanje zaradi bolečin; sprožili so alarm, prišla sta policija in osebje prve pomoči, ki gaje nemudoma odpeljalo v goriško bolnišnico. Tam so ugotovili zlome na obeh nogah in fanta na njegovo prošnjo odpeljali v šempetrsko bolnišnico. »Gre za prvo hudo nesrečo v tovarni Safog,« je včeraj povedal Claudio Cinti iz kovinarskega sindikata Uilm in dodal, da je varnost na delovnem mestu splošen problem, na katerega pa že več časa opozarja tudi sindikalno predstavništvo delavcev iz Safoga. Cinti je še povedal, da vzrok včerajšnje nesreče raziskujejo funkcionarji oddelka delovne medicine, in poudaril, da je sindikat zahteval takojšnje soočanje z direkcijo tovarne o nevarnostih za delavce. »Lastništvo je sicer uvedlo vrsto varnostnih ukrepov, a včerajšnja nesreča priča, da niso zadostni,« je zaključil Cinti. nova gorica - Vseslovenski dnevi zaščite in reševanja Po zgledu dežele FJK • V V I iscejo sporazum z Italijo Napovedana udeležba Guida Bertolasa in Guglielma Berlassa Nova Gorica bo med 18. in 20. oktobrom prizorišče drugih dnevov zaščite in reševanja, ki jih organizirata Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje ter novogoriška mestna občina. Gre za vseslovensko predstavitev delovanja različnih služb, ki so vključene v reševanje, osrednja dogodka pa bosta vaji na temo prometne nesreče na hitri cesti ter požar v naravnem okolju. Na novogoriških dnevih zaščite in reševanja se bodo predstavili tudi Civilna zaščita dežele Furlani-je-Julijske krajine in občine Rimini, italijanski gasilci, njihovo letalo za gašenje in helikopter. Slovenija ima namreč z deželo FJK podpisan bilateralni sporazum o sodelovanju na področju ukrepanja v primeru naravnih nesreč, z državo Italijo pa ne. Zato bi radi slovenski organizatorji v ta namen izkoristili tudi obisk generalnega direktorja Civilne zaščite Italije Guida Bertolasa na novogoriški prireditvi. Po ocenah Mirana Bogataja, predsednika organizacijskega odbora prireditve, bo v treh dneh na prireditvah sodelovalo čez pet tisoč ljudi, med katere sodijo gasilci, ekipe prve pomoči, vodniki reševalnih psov, gorska reševalna služba, policisti, slovenska vojska in številne druge službe. Prvi dan prireditve bo namenjen strokovni javnosti, drugi dan mladini, osrednja dogodka, ki bosta potekala tretjega dne, pa bosta vaji s simulacijo množične nesreče na hitri cesti pri Vogrščku in velikega požara v naravi na Trstelju. Pri gašenju bodo sodelovali tudi helikopterji slovenske vojske, policije in letalo italijanske Civilne zaščite ter 50 italijanskih gasilcev. Novogoriške dneve zaščite in reševanja bo obiskal tudi vodja Civilne zaščite dežele FJK Guglielmo Berlasso. Vodja prireditve Bogdan Zoratti, sicer poveljnik Civilne zaščite novogoriške mestne občine, je na včerajšnji predstavitvi povedal, da se bodo med 18. in 20. oktobrom predstavile tudi številne enote za reševanje iz novogoriške mestne občine; ker krmin - Na pobudo vinoteke razstava s pokušnjo vinskih zvrsti Skrbijo za vinsko kulturo Jutri bodo prišli predstavljat vina vinogradniki iz slovenskih Brd - Degustacije do konca meseca Krmin utrjuje vlogo deželne prestolnice kakovostne vinske kulture. Bistveni je doprinos tamkajšnje vinoteke, ki vseskozi vestno skrbi tako za pravilno predstavitev lokalnih vinarskih proizvodov kot za organizacijo številnih strokovnih srečanj in de-gustacij. Najbolj znana tovrstna prireditev je razstava s pokušnjo Vinske zvrsti v svetu (»Uvaggi nel mondo«), ki poteka že dvanajsto leto zapored. Uvod v letošnjo izvedbo je bilo nadvse zanimivo predavanje na temo korenin vina in gastronomije, ki je potekalo v sredo zvečer v mestni dvorani krminske občine. Po pozdravih župana Luciana Patata in predsednika pokrajine Enrica Gher-ghette je novinar in vinolog Claudio Fab-bro predstavil govornika večera, pisatelja, enologa, prijatelja Krmina - kjer je takoj po vojni pri Locatellijevih začel delovno ka- riero - in sijajnega govornika Angela Va-lentinija, ki je podal zanimiv zgodovinski prerez razvoja in potovanj različnih vinskih sort. »Kar nam danes prihaja iz tujine in pogosto cenimo kot vrhunec, je v resnici že obstajalo v času Rimljanov,« je argumentirano zatrjeval Valentini, ki črpa informacije iz svoje bogate knjižnice z več kot z deset tisoč strokovnimi publikacijami. Srž razstave Vinske zvrsti v svetu pa so predstavitve s pokušnjo različnih vinskih zvrsti, ki se bodo vrstile v predavalnici krminske vinoteke. V četrtek je ravno Valentini predstavil in vodil degustacijo vin posestva Lungarotti iz Umbrije; vodene degustacije bodo spet na sporedu jutri ob 20. uri, ko bodo predstavljene zvrsti iz slovenskih Brd, ki pravilno »izrabljajo« krminsko vinoteko za lastno promocijo, za sodelovanje in za primerjanje z italijanskimi ko- Miran Bogataj (zgoraj) in, desno, nastajajoči poligon za reševanje foto k. m. je na njihovem območju veliko plazov, bodo pozornost posvetili tudi tej problematiki, prikazali pa bodo tudi delo enote za hitre intervencije. Dogodki se bodo sicer odvijali na štirih prizoriščih v Novi Gorici: na travniku pred mestno občino, kjer te dni že nastaja poligon za reševanje iz ruševin, dalje na Bevkovem trgu, na Kidričevi ulici in na travniku nasproti Perle. Organizatorji napovedujejo številne prikaze reševanja, kot so reševanje z višin, dekonta-minacija oseb, iskanje zasutih s psi, gasilske demonstracije, prikaz samoobrambe, šolo varne vožnje, iskanje mamil s psom specialistom in številne druge. Pozabili pa niso niti na najmlajše; njim bodo namenjene lutkovne igrice, srečanje gasilske mladine in podobno. Vse dogodke bo moč spremljati tudi na treh velikih zas- lonih na treh prizoriščih: pred stavbo občine, na Bevkovem trgu in na travniku pred Perlo. Za družabni del bodo poskrbeli pevski zbori in gasilski godbi na pihala. Zaradi tako obsežne prireditve bo precej ulic in cest v središču mesta zaprtih, prav tako parkirišč. Nekatera prizorišča bodo začeli urejati že danes, zato bodo nekateri deli mesta zaprti, parkirišča pa ne bodo dostopna. Popolna zapora parkirnega prostora pred občinsko stavbo in SNG poteka že od petka in bo trajala do nedelje, 21. oktobra, razširjeni parkirni prostor med Gradnikovo ulico in travnikom pred Perlo pa bo zaprt od današnjega dne do nedelje, 21. oktobra; ostale zapore parkirišč in cest bomo naknadno napovedali. Katja Munih Z leve Fabbro, Valentini, Patat in Gherghetta na uvodnem večeru v krminski vinoteki fotoa. w. legi. V sredo, 17. oktobra, bodo portugalski proizvajalci pluta predavali na temo razmerja med zamaškom in vinom, sledila pa bo zanimiva degustacija vina Porto. Predstavitve in degustacije se bodo nadaljevale do konca meseca, proste degustacije vseh zvrsti (na voijo i ih i e več kot sto) pa so možne vsak dan razen ob torkih od 17. do 21. ure, ob nedeljah tudi od 11. ure do 13.30. V prostorih krminske vinoteke je na ogled tudi lepa fotografska razstava Vinarji, obmejni ljudje, ki jo je pripravil fotograf Umberto Pelizzon. Še pred koncem meseca - torej vzporedno s prireditvijo o vinskih zvrsteh - in v sodelovanju z združenjem Poliphenolica se bo začela tudi predstavitev krajevnih vin, ki so ravnokar bila nagrajena s tremi čašami revije Gam-bero Rosso, o tem pa bomo poročali naknadno. (aw) rutarji - Illy v kleti podjetja Jermann Novo vino »krstili« z imenom Stara grofija Illy na domačiji podjetja Jermann Pri podjetju Jermann so novo belo vino imenovali »Stara grofija - Vecchia contea«. Včeraj so ga predstavili predsedniku deželne vlade Riccardu Illyju, ki si je prišel ogledat domačijo Jermannovih v Rutarjih pri Dolenju, kjer so julija odprli novo klet. Vino, ki so ga pridobili iz grozdja z obeh strani državne meje in je mešanica belega pinota in chardon-naya, je bilo sicer načrtovano za leto 2004, ko se je EU širila in je podjetje Jermann nameravalo odpreti klet; odprtje so odložili in ravno tako predstavitev vina, ki se pa sedaj ujema z ukinitvijo schengenske meje. »Podjetje Jermann že nekaj desetletij sodi v sam vrh vinogradniškega sektorja dežele FJK,« je poudaril Illy, »in je v zadnjih letih zraslo tako po kakovosti kot po površini, saj je z desetih hektarov prešlo na 150 hektarov vinogradov, kar potrjuje, da kakovost in količina lahko skladno rasteta.« Illy je obiskal novo klet v Rutarjih, kije nastala po načrtu arh. Adriana Zuppela. »Čudovita klet spaja sodobni okus s krajevno tradicijo in tehnološko inovacijo, saj na primer uporablja zamaške na vijak, ki so po kakovosti boljši od plutovine, a so po splošnem mnenju neprimerni,« je še povedal Illy. / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 13. oktobra 2007 19 gorica - Mramor na čelu Verdija Nova sezona ■ • • • • z ambicijami Napovedana tudi Lucio Dalla in Juliette Greco □ Obvestila Tudi nova sezona goriškega teatra Verdi cilja visoko in bo od novembra do aprila ponudila šestindvajset gledaliških in glasbenih predstav. »Prejšnjo občinsko upravo sem stalno kritiziral, vendar sem vedno tudi priznal, da je dve stvari izpeljala zelo dobro. Prva je bila praznik Okusi z meje, druga pa gledališka sezona Verdija. Zaradi tega smo potrdili dosedanjega umetniškega direktorja gledališča Walterja Mra-morja,« je na včerajšnji predstavitvi gledališke sezone povedal župan Ettore Romoli, poleg njega pa sta spregovorila odbornik za kulturo Antonio Deve-tag in potrjeni umetniški direktor gledališča Mramor. »Nova sezona bo sledila zasnovi iz prejšnjih let, to se pravi, da bo osem gledaliških predstav, osem koncertov oziroma baletov in štirje posebni dogodki,« je pojasnil Mramor. Zastor nad novo sezono se bo dvignil 13. novembra, ko bo nastopil kantavtor Lucio Dalla, 23. novembra pa se bo z igro »Se stasera sono qui« predstavila Loretta Goggi. 13. decembra bo na potezi Giuliana De Sio z igro »Il la-ureato«, 18. decembra bo balet »Giselle« v izvedbi moskovske skupine Classique, 5. januarja koncert zbora ruske armade, 10. januarja pa koncert baročne glasbe z mezzosopranom Romino Basso. 16. januarja bo muzikal Grease, 24. januarja glasbena predstava Danie- [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI MEDEOT-GABBI (PRI MOSTU), ul. don Bosco 175, tel. 0481-32515. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, ul. Aquileia 53, tel. 0481-482787. U Kino Walter Mramor GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.10 »Michael Clayton«. Dvorana 2: 18.00 - 20.10 - 22.15 »Resident Evil: Extinction«. Dvorana 3: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Be-caming Jane: ritratto di una donna contro«. CORSO Rdeča dvorana: 17.30 - 20.00 -22.20 »Stardust«. Modra dvorana: 17.45 - 20.00 - 22.15 »Invasion«. Rumena dvorana: 17.45 - 20.00 - 22.15 »In questo mondo libero«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 - Kam po bencin Danes in jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA AGIP - Ul. Duca d'Aosta 74 ESSO - Ul. Brass 7/b TAMOIL - Ul. Lungo Isonzo 110 ERG - Ul. Brig. Re, na državni cesti 56 km 33+ TRŽIČ ESSO - Ul. Boito 64 API - Ul. Grado SHELL - Ul. Boito 7 RONKE SHELL - Ul. Redipuglia 23/a ERG - Ul. Aquileia 35 ZAGRAJ OVM - Ul. Garibaldi ŠKOCJAN AGIP - Ul. Grado 10 ŠLOVRENC AGIP - Ul. Nazionale, na državni cesti 56 VILEŠ ERG - Državna cesta 351 km 16+250 KRMIN SHELL - Drevored Venezia Giulia 23 bumbaca la Ezralowa, 3. februarja pa Shakespearova igra »La tempesta«. Portugalska pevka skupine Madredues Teresa Sal-guiera bo nastopila 8. februarja, 12. februarja pa igralec Gianrico Tedeschi s komedijo »La rigenerazione«. Opereta »La principessa della Czarda« bo 19. februarja, gledališka predstava »Quan-do al paese mezzogiorno sona« 28. februarja, glasbena predstava s skladbami na temo Tolkienovega Gospodarja prstanov »La via prosegue senza fine« pa 7. marca. V sodelovanju z Glasbeno matico prirejajo nastop kitajske baletne skupine »Jin Xing Dance Theathre«, ki bo 13. marca. 26. marca bo igra »Finale di partita« s Francom Branciaro-lijem, 31. marca pa koncert Giovanni-ja Allevija. 4. aprila bo gledališka predstava »Io, l'erede«, sezona pa se bo sklenila 18. aprila z recitalom francoske pevke Juliette Greco. 22.10 »Michael Clayton«. Dvorana 2: 17.45 - 20.00 - 22.00 »Resident Evil: Extinction«. Dvorana 3: 17.30 - 19.50 - 22.15 »Stardust«. Dvorana 4: 18.00 - 20.10 - 22.10 »SMS: sotto mentite spoglie«. Dvorana 5: 17.30 - 20.00 »Surf's up - I re delle onde«; 22.00 »Un'impresa da Dio«. NOVA GORICA: 19.00 »Napumpana«; 21.30 »Nikomur ne povej«. 9 Šolske vesti GLASBENA ŠOLA NOVA GORICA Cankarjeva ulica 8, Nova Gorica (tel. 003865-3351050) organizira pouk električne kitare, ki ga bo izvajal eden najboljših električnih kitaristov v Sloveniji, Robert Pikl; informacije in prijave na tajništvu Glasbene šole Nova Gorica do 15. oktobra. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE sporoča, da je v teku vpisovanje na večerne tečaje, ki spadajo v okvir Deželnega kataloga permanentnega izobraževanja in so financirani s sredstvi zakona 236/93: slovenščina - osnovna in nadaljevalna stopnja (80 ur), angleščina A2 (72 ur), tečaj informatike priprava na ECDL (72 oziroma 48 ur), nemščina - osnovna (48 ur)oz. nadaljevalna stopnja (72 ur); hrvaščina - osnovna oz. nadaljevalna stopnja (80 ur); informacije na tajništvu Zavoda od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro na tel. 0481-81826 ali po elektronski pošti go@sdzpi-irsip.it. S Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča izletnikom v dolino Neretve »Na mandarine«, da bo v sredo, 17. oktobra, odhod avtobusa ob 7. uri iz Štandreža, nato s postanki v Sovodnjah pri lekarni in cerkvi, na Poljanah, v Doberdobu pred cerkvijo, v Jamljah in na mejnem prehodu pri Fernetičih na italijanski strani. Priporačajo točnost in opozarjajo, udeležence, naj s seboj prinesejo veljaven dokument. SPDG organizira od 2. do 6. januarja 2008 zimovanje v Valzoldani. Vpisovanje v sredo, 24. oktobra, med 18. in 20. uro na sedežu društva na korzu Verdi 51 int. v Gorici. AŠKD KREMENJAK IN KS SELA NA KRASU prirejata v nedeljo, 21. oktobra, 12. krožni pohod Jamlje - Sela na Krasu - Jamlje. Vpisovanje ob 9.30 pri večnamenskem kulturnem centru v Jamljah, start ob 10.30. Ob 11.30 v Se-lah na Krasu topla malica in ogled razstave v šolskih prostorih. Ob 13. uri v Jamljah kosilo, ob 14. uri igre za prehodni pokal in družabnost. GORIŠKA SEKCIJA CAI organizira tečaj gorskega pohodništva prve stopnje od 23. oktobra do 25. novembra. Teoričnim lekcijam na sedežu CAI-a v ul. Rossini 2, bo sledil praktični del z gorskimi ekskurzijami; informacije vsak četrtek med 21. in 22. uro na goriškem sedežu ali na tel. 0481-535330 (Benito Zuppel). KD DANICA organizira občni zbor v četrtek, 25. oktobra, ob 20.30 v KŠC Danica na Vrhu. Izvolili bodo nov odbor, zato vabijo člane, da se množično udeležijo. KULTURNICENTER LOJZE BRATUŽv Gorici prireja tečaj sprostilne telovadbe za odrasle v baletni sobi KC Bratuž ob sredah od 20. do 21. ure in ob četrtkih od 19. do 20. ure. Tečaj vodi Nataša Sirk; informacije in vpisovanje na tel. 0481-531445 od ponedeljka do petka od 9. do 12.30. MLADINSKI ODSEK KULTURNEGA DRUŠTVA SOVODNJE organizira plesni tečaj. Na osmih srečanjih, ki bodo potekala enkrat tedensko, se bodo tečajniki učili baznih korakov dunajskega in angleškega valčka, fox-trotta, slowfoxa, cha cha cha in drugih plesov; informacije nudi Maja na tel. 328-2580940. OBČINA DOBERDOB obvešča, da je občinski svet sprejel varianto št. 7 k splošnemu občinskemu regulacijskemu načrtu. Sklep bo na razpolago 30 dni (do 13. novembra) na tehničnem uradu županstva v Rimski ulici 30. V navedenem roku (od ponedeljka do petka med 8. in 12. uro, ob sredah med 15. in 17. uro) lahko vsakdo pregleda sklep in ustrezno gradivo ter pisno predloži in naslovi na doberdob-skega župana opombe in nasprotovanja. Občinska uprava bo upoštevala le opombe in nasprotovanja, predložena v predvidenem roku. OBČINA ROMANS sporoča, da je lan-gobardska dvorana v občinski stavbi v Romansu z razstavo »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki« na ogled od ponedeljka do petka med 11. in 13. uro, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16. in 18. uro, ob sobotah med 16. in 19. uro, ob nedeljah med 10.30 in 13. uro. PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA sporoča, da so planinske postojanke - dom Klementa Juga v Lepeni, Gomiščkovo zavetišče na Krnu in Planinski dom pri Krnskih jezerih - zaprte. Ob napovedi lepega vremena bo ob sobotah in nedeljah v oktobru odprt Planinski dom pri Krnskih jezerih; informacije ob četrtkih od 15. do 18. na tel. 003865-3023030. SEKCIJA VZPI-ANPI DOL JAMLJE prireja tradicionalni partizanski piknik v nedeljo, 14. oktobra, ob 16. uri v gostilni Pahor v Jamljah; informacije in vpisovanje na tel. 0481-419946 (Jordan Semolič) in na tel. 0481-78192 (Joško Vižintin). SKPD F.B. SEDEJ iz Števerjana prireja 24. redni občni zbor. Potekal bo v petek, 19. oktobra, v župnijskem domu Sedej, prvo sklicanje ob 20. uri, drugo sklicanje ob 20.30. SPDG v Gorici vabi v nedeljo, 14. oktobra, na vsakoletno druženje ob kostanju na Štekarjevi domačiji v Šte-verjanu. Ob priložnosti bo tudi pohod v sklopu programa Kekčevih poti in vožnja z gorskimi kolesi na približno 35 km dolgi poti po briških gričih. Zbirališče za udeležence pohoda in kolesarske vožnje je ob 9.30 pri športni hali v Podgori (start ob 10. uri). Družabnost pri Štekarju bo od 12. ure do mraka. ZDRUŽENJE »CUORE AMICO« bo opravljalo brezplačni pregled količine holesterola in glikemijske stopnje (tešči) v krvi ter krvnega pritiska od 9. do 11. ure v četrtek, 18. oktobra, v župnijski dvorani v Koprivnem. ŠD OLYMPIA vabi na tečaj splošne telesne vzgoje za tretjo mladost vsak četrtek od 15. do 16. ure v telovadnici na drevoredu 20. septembra 85 v Gorici; informacije in vpisovanje med urami vdabe ali na tel. 0481-82087 v jutranjih urah. 0 Prireditve DRAMSKI ODSEK PD ŠTANDREŽ organizira revijo ljubiteljskih gledaliških skupin: Lahko noč, mama (28. oktobra ob 17. uri), Zadrege v bolnišnici dr. Egidija Sršena (18. novembra ob 17. uri), Butalci (16. decembra), premierna komedija Primorske zdrahe (26. januarja 2008 ob 20. uri, v abonmajskem programu 27. januarja ob 17. uri). Predstave bodo v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štan-drežu; informacije in vpis abonmajev tel. 0481-20678 (Božidar Tabaj) in v Katoliški knjigarni v Gorici. GLEDALIŠKI FESTIVAL GORIŠKI GRAD: v Kulturnem domu v Gorici danes, 13. oktobra, ob 20.30 gledališka skupina Společna sestava iz Prage, »Pasiones de corazon« F. Garcie Lor-ce; informacije in predprodaja pri knjigarni Antonini (korzo Italia 51/a v Gorici, tel. 0481-30212). ŽUPNIJA SV. HILARIJA IN TACIJANA organizira predavanje za družine danes, 13. oktobra, ob 16. uri v avditoriju Fogar, na korzu Verdi 4 v Gorici, na temo človeške čustvene dimenzije. Predavala bo Annamaria Rondini. DOBRODELNI GLASBENI VEČER v pomoč poplavljencem v dolini reke Sore bo v ponedeljek, 22. oktobra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici. Nastopali bodo pevski zbor Jezero iz Doberdoba, ženski pevski zbor Danica z Vrha, pevski zbor iz krajev, ki jih je prizadela ujma, večer bo zaključila godba društva krvodajalcev iz Vi-leša.Večer prirejajo Sekcija krvodajalcev iz Sovodenj in Doberdoba ter Kulturni dom Gorica. Za podrobne-ješe informacije je na razpolago urad Kulturnega doma v Gorici (ul. Brass 20, tel. 0481-33288). DRŽAVNA KNJIŽNICA V GORICI IN GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA vabita na predstavitev knjige Branka Marušiča »Il vicino come amico - Realta o utopia? La convivenza lungo il confine italo-sloveno.« Knjigo bo predstavila Liliana Ferrari v torek, 16. oktobra, ob 17.30 v konferenčni dvorani Državne knjižnice v ul. Mameli v Gorici. Sodeloval bo Sergio Tavano. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja tradicionalno martinovanje v soboto, 3. novembra, v restavraciji Kapriol v Dolu. Iz Gorice bo na razpolago avtobus. Vpisovanje se bo začelo 16. oktobra. FILMSKO GLEDALIŠČE NOVA GORICA bo tudi letos potekalo v mali dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici; razpis abonmajev za petnajst filmov med 15. in 26. oktobrom vsak delavnik od 10. do 12. ure in od 15. do 17. ure oz. uro pred predstavami pri blagajni Kulturnega doma. »RISATE A GRADISCA« niz gledaliških predstav v narečju: danes, 13. oktobra, ob 20.45 v dvorani Bergamas v Gradišču gledališka skupina Forti-fluidi »Tren de vin«; informacije in predprodaja vstopnic pri uradu IAT Pro loco Gradišče, tel. 0481-960624. GORICA KINEMA, Kinoateljejeva sezona filmov v izvirniku z italijanskimi podnapisi: 18. okrobra »Angel« (režija Francois Ozon), 25. oktobra »Il rabdomante« (režija Fabrizio Cattani), 8. novembra »Les amours d'astree et de celadon« (režija Eric Rohmer), 29. novembra »The magic flute« (režija Kenneth Branagh), 6. decembra »Ya-samin kiyisinda« (režija Fatih Akin). Filme bodo vrteli v goriškem Kine-maxu na Travniku ob četrtkih ob 17.45 in 20.45; vstopnina s člansko izkaznico Kinoateljeja. KD ZA UMETNOST KONS IN KC L. BRATUŽ vabita na odprtje razstave »Interars - Mednarodni projekt vizualnih umetnosti / večdisciplinarne umetniške delavnice« v petek, 19. oktobra, ob 19. uri v galeriji Kulturnega centra Lojze Bratuž na drevoredu 20. septembra 85 v Gorici. KNJIŽNICA SEMENIŠČA v ul. Seminario v Gorici odpira razstavo o svojem fotografskem arhivu z naslovom »Sacra Itinera« v četrtek, 18. oktobra, ob 18. uri; ob tej priložnosti bodo predstavili publikacijo o arhivu Liliane Mlakar in Liubine Debani. Razstava bo na ogled do 6. januarja 2008 ob sredah, četrtkih in petkih med 15. in 19. uro, ob sobotah in praznikih med 10. in 13. uro ter med 15. in 19. uro. NA MOSTOVNI V SOLKANU bo danes, 13. oktobra, DJ večer - od 21. ure dalje bo izbor glasbe vrtel domači DJ Re-gresso. V Galeriji Tir na Mostovni do konca oktobra razstavlja slikarka Tanja Nataša Moškrič. Med tednom je razstava na ogled med 11. in 15.uro, ogledi izven urnika so možni po dogovoru. ODPRTJE 9. FOTO SREČANJA v organizaciji Skupine 75 in ZSKD bo v Kulturnem domu v ul. Brass 20 v Gorici danes, 13. oktobra, ob 18.30. Razstavljajo Marko Bezlac (Hrvatska), Andrea Bovo (Italija), Maurizio Frul-lani (Italija), Ernst Koschuch (Avstrija), Igor Pahor (Italija), Janez Vlachy (Slovenija), skupina Polaser (Italija). PRAZNIK KOSTANJA V LIGU NAD KANALOM bo v nedeljo, 14. oktobra. Program: ob 14. uri predstavitev knjige »Modrina nad Maricelom« avtorja Franeta Goljevščka; nastop folklorne skupine »Ivan Laharnar - Planota« s Šentviške Gore; nastop učencev OŠ Kanal; kostanjeve igre; nastop članov TD Kolovrat Lig; tombola; ples z ansamblom Čuki; bogata ponudba kostanja, peciva, marijaceljskih ko-lačev in domačih spominkov (ob slabem vremenu bosta samo predstavitev knjige in ples v dvorani). SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE NOVA GORICA Sezona 200708: 27. decembra (mladinska predstava) Cica v metroju (Raymond Queneau); 3. januarja 2008 Letoviščarji (Maksim Gorki); 6. marca 2008 Stekli psi (Quentin Tarantino); 27. marca 2008 Skrivni strahovi na javnih krajih (Alan Ayckbourn); 17. aprila V vlogi žrtve (Brata Presnjakov); 19. junija 2008 Nadkomedija o večnem paru: ljubezni in denarju (Marin Držic, Dundo Maroje); informacije in prodaja vstopnic na tel. 003865-3352247. V CENTRU »MARE PENSANTE« v parku Basaglia v ul. Vittorio Veneto 174 v Gorici bodo vsak ponedeljek srečanja z naslovom Za psihično zdravje skupnosti: ponedeljek, 15. oktobra, od 16.30 do 18. ure prebiranje tekstov iz knjige »La vergogna« avtorice Eve Pierrakos. Večer bo povezoval Allan Sponza. V CENTRU GRADINA v Doberdobu bo v četrtek, 25. oktobra, ob 20.30 predstavitev knjige Alfia Scarpe in Daria Blasicha »Il lago vecchio - il lago di Doberdo«. V KC LOJZE BRATUŽ, drevored 20. septembra 85, v Gorici bo danes, 13. oktobra, ob 18. uri srečanje Skavti in mednarodnost. V KNJIGARNI EQUILIBRI v ulici Seminario v Gorici bo danes, 13. oktobra, ob 18. uri predstavitev knjige »Cent'anni di veleno. Il caso Acna: l'ultima guerra civile italiana« Alessandra Hellmanna. V PARKU CORONINI CRONBERG v Gorici bo v ponedeljek, 15. oktobra, ob 17.30 predavanje Ferdinanda Šer-belja o zbirkah Coronini Cronberg iz niza »Visto e non visto: conversazioni sui beni Coronini esposti o non esposti«. V RAZSTAVNIH PROSTORIH FUNDACIJE GORIŠKE HRANILNICE v ul. Carducci 2 v Gorici bo v nedeljo, 14. oktobra, ob 16. uri brezplačni vodeni ogled razstave Od Alp do Jadrana po Južni železnici (1857) in Bohinjski progi (1906). Ogled bodo vodili Marina Bressan, Marino De Gras-si in Alessandro Puhali. ZDRUŽENJE »MUSICA APERTA« iz Gorice prireja niz koncertov »Gorizia classica 2007-08«: danes, 13. oktobra, ob 17.30 v Pokrajinskih muzejih v grajskem naselju v Gorici »Dall'Otto-cento ai giorni nostri«, nastopata Giorgio Samar (flauta) in Pier Luigi Corona (kitara); vstop prost. Prispevki Ob 7. obletnici smrti drage mame Rože Božič in tašče Cvetke Pahor ter ob 10. obletnici smrti dragega očeta Pepija in moža Jožka daruje Sonja Božič 100 evrov za obnovo bolnice Franja. Pogrebi DANES V TURJAKU: 14.00, Antonio Donda (iz goriške bolnišnice ob 13.45) v cerkvi in na pokopališču. 20 Sobota, 13. oktobra 2007 SVET / oboroževanje - Na neuspešnih pogajanjih v Moskvi zunanja in obrambna ministra obeh držav Rusija in ZDA se niso dogovorile o protiraketnem ščitu v srednji Evropi Rusija poziva ZDA, naj zamrznejo načrt - Putin zagrozil z odstopom od sporazuma o omejevanju jedrskega orožja MOSKVA - Ruski zunanji minister Sergej La-vrov je včeraj po pogovorih z ameriško kolegico Con-doleezzo Rice v Moskvi sporočil, da Rusija in ZDA niso dosegle dogovora o ameriškem načrtu za postavitev protiraketnega ščita v srednji Evropi. Lavrov je ob tem ZDA pozval, naj zamrznejo projekt, kar je Ri-ceova zavrnila. »Dogovora o tem ni,« je dejal Lavrov na novinarski konferenci po srečanju z ameriško državno sekretarko in obrambnim ministrom Robertom Gatesom v Moskvi, ki se ga je z ruske strani udeležil še obrambni minister Anatolij Serdjukov. Dodal je, da bi morale ZDA pogajanja o načrtu za postavitev protiraketnega ščita na Poljskem in Češkem »zamrzniti«. Lavrov je ob tem zagrozil, da bo Rusija sprejela vse ukrepe zato, da bo »nevtralizirala grožnjo«, če ZDA ne bodo upoštevale ruskih pomislekov. Riceova je potrdila, da državi nista dosegli dogovora o tem vprašanju, in zavrnila poziv Rusije, naj ZDA zamrznejo projekt. Ob tem je dodala, da se bodo pogajanja z zavezniki o namestitvi ščita nadaljevala. Ameriški obrambni minister Gates je ponovil, da protiraketni sistem ni uperjen proti Rusiji. »Rad bi poudaril, da protiraketni obrambni sistem ni uperjen proti Rusiji in ne bo imel nobenega vpliva na rusko strateško zastraševanje,« je poudaril. Gates je tudi dejal, da bi ZDA lahko v svojem protiraketnem ščitu uporabile ruski radar v Azerbaj-džanu, kar je pred meseci predlagal ruski predsednik Vladimir Putin, vendar pa ta naprava ne more nadomestiti lokacij na Poljskem in Češkem. »Ta radar se uporablja predvsem za zgodnje opozarjanje, ne bi ga pa bilo mogoče uporabiti za končno vodenje« prestreznih raket, je dejal Gates. Tudi Putin je včeraj ZDA pozval, naj odstopijo od svojih načrtov, ki predvidevajo postavitev radarja za zgodnje opozarjanje na Češkem in desetih prestreznikov raket na Poljskem. »To niso preprosta pogajanja, upamo, da ne boste pritiskali na sporazume, ki ste jih sklenili z vzhodnoevropskimi državami,« je dejal Putin na okrogli mizi, ki se je je udeležil tudi ameriški veleposlanik v Rusiji William Burns. Putin je tudi zagrozil, da bo Rusija odstopila od sporazuma o omejevanju in zmanjšanju količin jedrskega orožja INF iz leta 1987. »Če ne bomo dosegli tega cilja, bomo težko ostali v okviru tega sporazuma, medtem ko druge države aktivno razvijajo takšne vojaške sisteme, tudi države, ki so v neposredni bližini naših meja,« je poudaril Putin. ZDA trdijo, da bo protiraketni ščit namenjen obrambi pred izstrelki iz »malopridnih« držav, kot sta Iran in Severna Koreja, medtem ko Rusija vztraja, da je uperjen proti njej. (STA) Riceova strogo gleda svojega ruskega kolega Lavrova afganistan Podaljšan mandat nemške vojske Berlin - Nemški parlament je včeraj z veliko večino v skladu s pričakovanji mandat nemškim vojakom v Afganistanu podaljšal za leto dni. Za podaljšanje mandata je glasovalo 453 poslancev, 79 jih je bilo proti, 48 poslancev se je glasovanja vzdržalo. V Afganistanu je nameščenih okoli 3500 nemških vojakov. Nemški obrambni minister Franz Josef Jung je po glasovanju izrazil "zadovoljstvo". Nemška vlada je sicer minuli mesec sprejela odločitev o združitvi dveh ločenih mandatov za Afganistan. Prvi vključuje namestitev okoli 3500 vojakov za urjenje, obnovo in varnostno misijo na relativno mirnem severu Afganistana, drugi mandat pa zadeva šest izvidniških letal tornado. V uro in pol dolgi razpravi so nemški socialdemokrati, poslanci CDU/CSU in liberalci zagovarjali podaljšanje misije. (STA) evropska unija - Nova reformna pogodba Merklova in Kaczynski pred vrhom EU optimista BERLIN - Poljski predsednik Lech Kaczynski in nemška kanclerka Angela Merkel sta na včerajšnjem srečanju v Berlinu izrazila optimizem pred bližnjim vrhom EU, na katerem naj bi voditelji članic EU dosegli dogovor o prihodnji evropski pogodbi. »Glede na informacije, ki jih imam, sem resnično optimističen,« je ob prihodu v Berlin dejal Kaczynski. Dodal je, da se je treba »dogovoriti še o nekaterih podrobnostih«, vendar pa je prepričan, »da bo rezultat vrha pozitiven«. Evropski voditelji bodo skušali na srečanju 18. in 19. oktobra v Lizboni doseči dogovor o reformni pogodbi EU, ki bo nadomestila propadlo evropsko ustavo. V zvezi s pogodbo ima največ zadržkov prav Poljska. Med drugim v Varšavi želijo, da se t. i. mehanizem Joanina, ki predvideva začasno zamrznitev odločitve v EU, če to zahteva zadostna večina članic, vključi v samo pogodbo. Kaczynski je v ponedeljek po srečanju s francoskim predsednikom Nicolasom Sarkozyjem sicer omenil možnost, da bi to in druge poljske zahteve - država poleg tega zahteva stalno mesto pravobranilca Sodišča Evropskih skupnosti - lahko vključili v »ločeno deklaracijo«. Poljska se je kot zelo trda pogajalka pokazala že na junijskem vrhu EU pod nemškim predsedstvom, ko so evropski voditelji sprejemali mandat za pogajanja o novi pogodbi. Tedaj so se tudi precej zaostrili odnosi med Varšavo in Berlinom. Tudi pred tokratnim vrhom v EU obstaja bojazen, da bi utegnila Poljska neomajno stati za svojimi zahtevami, še zlasti, ker bodo v državi le dan po srečanju, 21. oktobra, predčasne parlamentarne volitve. KacZyns|d in Angela Merkel ansa srbija - Razpisane tiralice za Mladica, Župljanina in Hadžica, a ne za Karadžica Rehn: Če Beograd izboljša sodelovanje s Haagom, morda parafa sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju BRUSELJ - Evropska komisija bi lahko napravila premik v pogajalskem procesu s Srbijo in z državo parafirala sporazum o stabilizaciji in pridruževanju, če Beograd "izboljša" svoje sodelovanje s haaškim sodiščem, je včerajv Bruslju nakazal evropski komisar za širitev Olli Rehn. "O tem bomo govorili v ponedeljek," je povedal. V ponedeljek bo namreč glavna haaška tožilka Carla Del Ponte zunanjim ministrom unije v Luksemburgu predstavila novo poročilo o sodelovanju Beograda s Haagom. Parafiranje sporazuma je sicer zgolj tehnični korak po tehničnih pogajanjih, ki so se končala sredi septembra. S tem obe strani potrdita, da se strinjata z vsebino sporazuma. Nujni pogoj za podpis sporazuma pa ostaja "dosledno sodelovanje s haaškim sodiščem, ki naj bi privedlo do prijetja in predaje vseh haaških obtožencev, ki so še na prostosti", je Rehn ponovil stališče komisije po četrtkovem srečanju s Carlo Del Ponte v Haagu. Glavna tožilka Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je sicer minuli teden opozorila, da je kljub "nekaterim rezultatom v zadnjih mesecih" napredek Srbije "razmeroma počasen". "Vse bolj sem zaskrbljena, da ta počasen napredek morda ne bo privedel do pozitivnega rezultata," je poudarila minulo sredo v sporočilu za javnost. "Še vedno čakamo na dokumente, za nekatere od njih smo zaprosili lani. Prav tako še vedno čakamo na popoln dostop do zahtevanih vladnih arhivov. Ratko Mladic, Radovan Karadžic, Stojan Župljanin in Goran Hadzic so še vedno na prostosti," je pojasnila svoje nezadovoljstvo. Prav te dni pa je Srbija razpisala nagrado v višini milijona evrov za informacijo, ki bi pripeljala do izsleditve in aretacije Mladica. Razpisala je tudi nagradi v višini 250.000 evrov za Župljanina in Hadžica, ne pa za Karadžica, češ da ni državljan Srbije. Mladič (levo) in Karadžič na arhivskem posnetku Turčija pred vdorom v Irak ne bo čakala dovoljenja ZDA ANKARA - Turški premier Recep Tayyip Erdogan je včeraj opozoril, da ne bo čakal na dovoljenje Združenih držav Amerike za čez-mejno vojaško posredovanje v severnem delu Iraka, kamor so se zatekli separatistični turški Kur-di. Kot je dejal, so sicer ZDA leta 2003 zahtevale, da po njihovem posredovanju v Iraku nihče drug ne napada Iraka na lastno pest. "ZDA so za napad na Irak prepotovale na tisoče kilometrov in pri tem niso nikogar vprašale za dovoljenje ali nasvet. Tudi nam ne bo nihče svetoval," je bil oster Erdogan, ki je dodal: "Obsojam vse tiste v Evropi, ki govorijo, da je Kurdska delavska stranka (PKK) teroristična organizacija, a vendar, ... pri tej zadevi ni nikakršnih 'vendar'." S tem je Erdogan kritiziral odnos evropskih politikov do PKK, ki si po njegovem mnenju ne želijo priznati, kaj PKK v resnici je. Turška vlada se je sicer odločila, da bo pred začetkom morebitne vojaške akcije čez mejo zanjo pridobila privoljenje v parlamentu, kar bi se naj zgodilo že prihodnji teden. Volitve novih članov Varnostnega sveta ZN NEW YORK - Generalna skupščina Združenih narodov bo 16. oktobra volila pet novih nestalnih članic Varnostnega sveta, ki bodo za obdobje dveh let - od 1. januarja 2008 do 31. decembra 2009 - zamenjale Kongo, Gano, Peru, Katar in Slovaško. Za sedež Slovaške se v okviru vzhodnoevropske skupine, katere članica je tudi Slovenija, potegujeta Hrvaška in Češka. Prav v tej skupini se napoveduje tesno glasovanje. Obe državi uživata precej podpore med članicami ZN in pričakuje se več glasovalnih krogov. Češka uživa podporo držav članic EU, čeprav to ni zagotovilo, saj EU ne glasuje kot blok. Volitve so tajne in države pred volitvami le v izjemnih primerih javno razkrijejo, za koga bodo glasovale, kandidatke pa lahko predvidijo rezultat na podlagi zbranega števila obljub. Obe državi nadaljujeta intenzivno lobiranje za podporo, pri čemer se upoštevajo tudi zagotovila za podporo za druge volitve. (STA) w Sobota, 13. oktobra 2007 2 1 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it APrimorski ~ dnevnik barcolana - Jutri štart ob 10. uri Naši jadralci na velikankah v boju za najvišja mesta Jaro Furlani ob Jamesu Spithillu, Andrej Gregori ob Dušanu Puhu in Aleš Omari ob Štefanu Spangaru Že res, da so vsi objektivi že nekaj dni usmerjeni le na jadralne velikane (in lepotce), ampak so v sami krmarski smetani tudi naši - zamejski jadralci (in lepotci). Jaro Furlani ob Jamesu Spithillu, Andrej Gregori ob Dušanu Puhu in Aleš Omari ob Stefanu Spangaru: zamej -ci, ki bodo na Barcolani jadrali na supermaxi-jih, maxijih in novem tekmovalnem razredu RC44. Z našo jadralsko »smetano« smo tudi po-kramljali, predvsem o epilogu: Barcolani - regati tisočih jadrnic. Jaro Furlani, krmar na »Črnem sokolu« Na Barcolano se Jaro in ostali na krovu jadrnice Black Hawk posebej ne pripravljajo: glavni cilj slovenske posadke Igorja Laha je vsekakor dober nastop na Barcolani cupu, sedmi izmed skupno osmih predstav svetovnega ciklusa regat v elitnem razredu RC44. Za Jara je tržaški nastop drugi na krovu jadrnice: prvič je nastopil v Por-tofinu, kjer je na krmilu odlično nadomestil lastnika Igorja Laha. Kako pa v Trstu? »V četrtek sem krmaril namesto Laha, danes (op. a. včeraj) pa sem regati sledil iz gumenjaka,« nam je povedal Jaro. Na Barcolani nastopa že šesto leto, najboljši uspeh in obenem najlepši spomin pa je 18. mesto z 7,2 m dolgo jadrnico, ki jo je dosegel z dolgoletnim trenerjem Mauriziom Benčičem. Kaj ti pomeni Barcolana? To je predvsem praznik, ki ga spremlja- včeraj Prijavljenih 1.400 jadrnic Tržaško nabrežje že krasijo jadrni-ce-velikanke, ki se bodo jutri merile za zmago na 39. Barcolani. Število vpisov je včeraj skokovito naraslo, zdaj sta prijavljeni že 1.402 posadki, med zadnjimi seje vpisala tudi Cometa, zmagovalkale-ta 2001. Mitja Kosmina bo s svojo Maxi Jeno (taktik Branko Brčin, skipper Enrico Zennaro), kot vedno, prijadral na štartno linijo naravnost iz Kopra. »Večno drugi« z zadnjih izvedb se lahko za zmago proti 7 metrov daljšemu Alfa Romeu 23 Nevilla Crichtona poteguje le v spremenljivih vetrovnih razmerah, bog Eol ga bo morda uslišal ali pa tudi ne. BURJA, DA ALI NE? - Mete-reologi napovedujejo burjo v noči na jutrišnji dan (in organizatorji pozivajo lastnike, naj jadrnice danes dobro privežejo), za jutranje ure pa je napoved bolj negotova. Morda bo oblačno, ne bo pa deževalo. Obeta se pojenja-joči borin, ki naj bi se spremenil v maestral. Kaj bo ob 10. uri, ko bo start, še ne vedo povedati. RC 44 - Tudi po drugem dnevu regat vodi Team Aqua (Savdska Arabija), ki ga upravljata Chris Bake in Ca-meorn Appletom. Slovenska posadka Team Ceefer (James Spithill in Michele Ivaldi) se je z zmago na eni od včerajšnjih dveh flotnih regat povzpela na drugo mesto, tretji je Team Omega Russlla Couttsa, četrta pa slovenska Team Eki-pa44. Danes bosta na sporedu še zadnji dve regati, nagrajevanje pa bo ob 17.30. BRIEFING - Zadnja navodila bodo danes podali ob 18. uri, posebno pozornost pa namenili pravilom, ki veljajo za štart. jo športni - jadralni dogodki in priložnost, da mesto oživi. Cilj: Veliko je velikank, tako da bo za nas težje. Lani je bil Russell Coutts z jadrnico RC44 16., zato lahko to uvrstitev ponovimo tudi mi. Najhitrejši smo pri vetru, ki piha od 5 do 12 vozlov. Jadrnica: Black Hawk Team, RC 44, 13, 5 m Posadka: 4 profesionalci Lune Rossa in 5 neprofesionalcev Srednja starost: 30 let Aleš Omari, četrtič na Esimitu Da ima Barco-lana na evropski jadrnici Esimit velik pomen, kaže dolgo pripravljalno obdobje: »Pred dvema tednoma smo nastopili na regati Dveh gradov, prejšnji konec tedna smo načrtovali nastop na Trofeji Bernetti, ki je sicer odpadla. Ta teden pa treniramo vsak dan,« je pojasnil Aleš, ki je na krovu odgovoren pri menjavi jader in obratih. Prvič je na Barcolani nastopil pred približno enajstimi leti, četrtič pa bo na krovu Esimita. Čeprav je njegov najboljši nastop lansko 4. mesto, sega najlepši spomin v leto 2001, ko je na Barcolani nastopil s prijatelji na majhni jadrnici: »Pihalo je do 60 vozlov, regate nismo končali.« Kaj ti pomeni Barcolana? Praznik in obenem zaključek sezone. Cilj: Nedvomno je to zmaga v kategori- Team Aqua (RC44) še vedno vodi pred zadnjim dnevom regat za Barcolano cup, ki velja za predzadnjo preizkušnjo ciklusa regat novega jadralnega razreda ji in uvrstitev med prvih deset. Najhitrejši smo, ko vozimo v krmo, v veter pa smo počasnejši. Burja bi bila idealna, saj prideš hitro do prve boje, kjer se velikokrat že vse odloči. Jadrnica: Esimit, maxi, 18.5 m Posadka: 15 jadralcev Srednja starost: nekaj več kot 30 let Andrej Gregori, čakajoč na Alfa Romeol Andrej ne skriva, da so že vsi pogledi uperjeni v naslednjo sezono, ko bo Velikega viharnika zamenjala Alfa Romeo1. Andrej je najboljšo uvrstitev dosegel s Fanatikom leta 1996. »S krmarjem Battistonom smo bili drugi za Gajo Legend. Vedeli smo, da smo favoriti in torej visoko uvrsti- tev pričakovali. Zaradi bonace smo končali regato pod Križem,« se spominja Barkovljan, ki na Velikem viharnik sledi menjavi jadr. Ker je na krovu Velikega viharnika že nekaj let ista posadka, dodatnih priprav na Bar-colano ne izvajajo. Med favorite uvršča Andrej le Alfo Romeo 2 in Maxi Jeno: »Škoda, da ne bo Idee, ker bi bil boj za prvo mesto zanimivejši, če bi nastople vse tri fovoritke,« je Andrej napovedal nezanimiv dvoboj. Kateri pomen pa ima Barcolana? V bistvu je zame regata kot vse ostale. Želel bi, da bi zmaga končno pripadla slovenski jadrnici. Mi ciljamo na naslednjo jubilejno izvedbo, saj bomo imeli novo jadrnico. Cilj: Če odjadramo dobro, lahko ciljamo na prvih deset mest. Če pa odlično, se lahko uvrstimo tudi med prvih pet. Najraje jadramo v burji ali pa bonaci. Jadrnica: Veliki viharnik, supermaxi, 19,40 m Posadka: 18 jadralcev Srednja starost: 35 let Veronika Sossa tržačani Spangaro, Bodini in Bressani Tudi znanih tržaških jadralcev ne bo manjkalo na 39. izvedbi jesenskega pokala. Odosten bo le najslavnejši, in sicer Vasco Vascotto, skiper jadrnice Mascalzone Latino, ki se je udeležila zadnjega ameriškega pokala. Barcolana bo torej letos brez enega stebov tržaškega jadralstva. Prisoten pa bo Vascottov grinder, ki je bil z njim v Valecii, in sicer Nicola Pilas-tro, ki bo na krovu jadrnice podjetja Generali pod taktirko znanega tr-žiškega jadralca Maura Pelaschiera. Na krovu Esimita Europa pa bo Stefano Spangaro, ki bo skušal skupaj s posadko Igorja Simčiča osvojiti šesto zaporedno zmago v kategoriji Maxi. Tudi jadrnica Amer Sport 2 bo tržaško obarvana, saj bo na njenem krovu Lorenzo Bodini, ki se bo po lanski izkušnji na Maximus Alike' spert skušal uvrstiti med prvo deseterico. Lorenzo »Ruffo« Bressani pa bo na jadrnici Melges 32. Največja smola je doletela Ga-brieleja Benussija. Jadrnica Idea je namreč, kot znano, na sredinem treningu zlomila jambor in je sedaj »ranjena« zasidrana pred Velikim Trgom. (ras) naš pogovor - Novozelandec Dean Barker je eden najboljših krmarjev na svetu »Napak si ne smeš privoščiti« Uspeh na Ameriškem pokalu je sad usklajenega dela na morju in kopnem - Najraje jadra doma V teh dneh se v Trstu mudi tudi nov-zelandski skipper Dean Barker, ki se je še pred kratkim v španski Valenci-i boril za zmago na 33. izvedbi najprestižnej-še jadralske regate na svetu, in sicer America's Cupu. Simpatični plavooki jadralec, s prijaznim pogledom, vedno uprtim v morje, se je rodil 18. aprila leta 1973, srečno je poročen in ima že dva otroka, z jadranjem pa se je začel ukvarjati, ko je bil star komaj 10 let. »Začel sem v Aucklandu leta 1983 in v bistvu od takrat nisem več stopil z jadrnice. Ta šport je res enkraten, zelo mi je všeč, tudi zato, ker ti daje možnost, da veliko potuješ.« Že na prvi pogled je jasno, da Barker strastno ljubi ta šport in predvsem morje. Re-gatiral je že po vsemem svetu, udeležil se je tudi olimpijskih iger v Atenah leta 2004, kjer je v razredu finn osvojil končno 13. mesto. V Trst je prišel predvsem zaradi trofeje Trieste Cup na monotipih RC44 (je namreč član portugalske ekipe ES Bankers in obenem tudi testimonial Omege, enega izmed glavnih pokroviteljev pokalov RC44), vendar se bo jutri tudi udeležil Barcolane. Barker je videl že ves svet, vendar takega spektakla kot tu v Trstu ni še videl v svojem življenju: »V nedeljo, ko bo na startu skoraj 2000 jadrnic, bo res nekaj enkratnega. Upam, da se bo moja posadka dobro odrezala.« Kaj menite o jadrnicah tipa RC44 in predvsem kaj vam je pomenilo regatirati proti Couttsu? »To je bila moja prva izkušnja na jadrnicah take vrste. Jadrnice so zelo spekta-kularne, tako da je bil pravi užitek, čeprav moram priznati, da jih je kar težko upravljati. Re-gatirati proti Russellu je bilo zelo zanimivo, toda treba bo še nekoliko izpiliti tehniko.« Nova Zelandija je znana po odličnih jadralcih, ampak tudi po rugbyjevi ekipi All Dean Barker je bil leta 2000 za krmilom moštva Team New Zealand po zmagi v finalu proti Luni Rossi s 5:0 pri 26 letih najmlajši zmagovalec Ameriškega pokala kroma Blacks. Ste kdaj pomislili, da bi raje igrali rugbi kot pa jadrali? »Ha...Rugby sem igral, ko sem bil še v šoli, toda zelo zgodaj sem razumel, da to ni šport zame in tako sem ga kmalu opustil.« Kakšno pa je življenje profesionalnega jadralca? »Zelo lepo, ampak tudi zelo naporno. Veliko časa preživiš daleč od družine, veliko potuješ, tako da so določni trenutki, ko si utrujen, ko občutiš oddaljenost od doma, ko si dobesedno sit križarjenja po svetu.« Kaj bi svetovali mlademu jadralcu, ki bi rad sledil vašim potem in postal profesionalec? »Izkazati se mora v svojem razredu. Ljudje ga morajo spoznati, iz regate v regato se mora izboljšati, predvsem pa mora izkoristiti vsako priložnost.« Katerega trenutka v svoji karieri se najraje spominjate? »Uhh....težko je reči. Veliko jih je, tako da bi s težavo izbral najlepšega. Zelo lepo je bilo na zadnjem America's Cupu v Valencii. Zelo smo se zabavali, čeprav smo na koncu izgubili v finalu.« Kateri trenutek v svojem življenju pa bi najarje izbrisal iz spomina? »Definitivno poraz na Ameriškem pokalu leta 2003. To res ni bilo zabavno.« Kakšni pa so bili občutki leta 2000, ko vam je na zadnjem match-racu (op. a.Nova Zelandija je v finalu proti Luni Rossi že vodila s 4:0) America's Cupa Ru-sell Coutts prvič izročil krmilo jadrnice in obenem tudi podal štafetno palico naslednika? »To je bil mogoče res najbolj čustveni trenutek v moji karieri, ker se ga bom spo- minjal celo življenje. Bilo je fantastično, sploh vam ne morem tega opisati.« Kako težko in predvsem koliko časa potrebujeta za priprave na Ameriški pokal? »Ameriški pokal je nekaj zelo svojevrstnega, ker združuje veliko stvari: jadralski del, marketinški, sponzorski, skratka veliko različnih stvari, ki pa morajo biti med sabo vse izredno usklajena. Skrivnost je, da na vseh teh področjih ne napraviš niti najmanjše napake, ne samo na morju, ker jo lahko drago plačaš. America's Cup je enkratna priložnost, ki je ne smeš zamuditi.« Kako pa se je ameriški pokal spremenil v zadnjih letih? »Iz leta v leto postaja vedno bolj profesionalen. Ekipe so vedno boljše pripravljene, tako da je vsakič težje. Vsekakor menim, da vse to pomaga jadranu, saj je ta šport prav po zaslugi Americ's Cupa v zadnjih letih zelo zrasel.« Zakaj Alinghi vedno zmaguje? So njegove jadrnice res tako hitre, tehnološko tako izpiljene? »Oni imajo izredno dobro ekipo, ne mislim samo na jadralce, amak tudi na dezajnerje. Zelo so uigrani in vedo, kaj je treba narediti, da osvojiš lovoriko najboljšega. Nedvomno niso nepremagljivi, toda zmagati proti njim je zelo trda.« Je lepše jadrati v Valencii, na Novi Zelandjiji ali tu v Trstu? »Nedvomno doma v Novi Zelandiji , ker jo veliko bolje poznam. Kar se tiče vrmenskih razmer, je pri nas vreme zelo spremenljivo, v Valencii pa zelo predvidljivo. Ko greš tam na morje, natančno veš v katerih razmerah boš regatiral. V Trstu pa je čisto obratno, saj je vreme zelo nepredvidljivo. Tu imate burjo, ki lahko piha zelo močno, Jadranje z njo je zelo težko, ampak tudi nadvse zabavno.« Rado Šušteršič 22 Sobota, 13. oktobra 2007 ŠPORT / košarka - Začetek prvenstva B2-lige Za posladek prvega kola V ■ ■ • ■ • • H V« V ze derbi med Gorico in Trzicem V Gorici ob 18.00 - Acegasaps Trst proti Oderzu s Sosičem, a brez diskvalificiranih nosilcev in poškodovanih tržič Jan Budin: »Ciljamo na play-off« Jan Budin kroma 2 - število slovenskih igralcev, ki bodo letos nastopali na državnem klubskem prvenstvu B2-lige. Ivana Kralja, ki se je vrnil h domačemu društvu, je nadomestil Peter Sosič v dresu Pallacanestro Trieste, pri Tržiču pa bo že tretje leto zapored igral Jan Budin. V ekipi, ki j o j e že lani prevzel Paolo Montena, je prišlo le do manjših zamenjav: »V bistvu je igralski kader ostal nespremenjen, vključili so samo nekaj mladih igralcev,« nam je povedal Budin, ki bo tudi letos eden izmed stebrov ekipe. Kateri so vaši cilji? Nedvomno je to play-off. Ker je ekipa ostala skorajda nespremenjena, se že dobro poznamo. Tudi nov trener nas že vse pozna, saj je bil z nami že pol leta. Na čem bo slonela vaša igra? V bistvu na obrambi in posledičnih protinapadih. Nimamo visokih igralcev, kar predstavlja delno naš trn v peti, zato je naš cilj predvsem agresivna obramba. Zaradi višine namreč izgubljamo pri skokih, kar omogoča, da druge ekipe napadajo. V skupini se boste pomerili tudi z Gorico in Trstom. Začnimo pri Gorici. To je nova, lahko bi rekli izmišljena ekipa, ki potrebuje čas, da se uigra. Odločilna bo neizkušenost igralcev. Pozitivno je, da so igralci hitri in agresivni. Giovannato je eden izmed najstarejših in igra že kot izkušeni igralec. Je zelo kvaliteten. Kaj pa Trst? No. Če slediš medijem, celotno zadevo okoli ekipe zelo napihujejo, tako da sem pred neposrednim srečanjem s Trstom verjel, da je ekipa res tako močna, kot so vsi poročali. V pokalnih tekmah pa se mi ekipa ni zdela ekipa vredna take hvale. Sicer moram poudariti, da so na naših tekmah igrali tudi brez Pilata, ki je nosilec igre. Kje opažaš težave? Mislim, da je težava predvsem pri vodstvu kluba, ki se na košarko in ligo ne spozna dobro.Neznanje se je izkazalo že pred leti, ko vodilni niso hoteli vlagati v mladega Lamo, potem pa se je izkazalo, da je zelo kvaliteten igralec in je bil celo vpoklican v državno reprezentanco. Ker finančnih težav nimajo, sloni društvena politika na tem, da kupujejo igralce, ki so med najdražjimi. V B2-ligi pa ni nujno, da so najdražji tudi najboljši. Vidiš sploh izhod iz tega? Težko je karkoli napovedovati. Mislim, da v letošnji sezoni ne bo boljših rezultatov. Novi trener Men-gucci je zelo sposoben. On edinole lahko obrne situacijo, mogoče že letos. Sicer letos ne vidim izhoda, ker je ambient gnil. Mogoče pa se bo v letih situacija spremenila na bolje. Vrnimo se k prvenstvu. Kateri so glavni favoriti prvenstva? Mislim, da ima sedaj največ možnosti Jesolosandona' Tudi Trento uvrščajo med favorite. Veronika Sossa Kar tri ekipe - Acegasaps Trieste, Nuova Pallacanestro Gorizia in Alike' Monfalcone - bodo predstavljale našo deželo v državnem prvenstvu B2-lige v skupini B. Za posladek bo že v prvem kolu poskrbel deželni derbi med Gorico in Tržičem, ki se bo začel jutri ob 18. uri. Acegasasp pa bo uvodno tekmo igral v gosteh proti Oderzu (18.00). Štirinajst ekip bo igralo v rednem delu do 20. aprila: prvih osem uvrščenih se bo uvrstilo v končnico, le prva pa bo napredovala v B1-ligo. Glavne favoritke za napredovanje so Jesolosandona', Atri in Chieti. Med možne kandidatke spada prav gotovo tudi Meneguccijev Pallacanestro Trieste: »Cilj letošnje sezone je seveda ta, da bi zaključili prvenstvo kot protagonisti,« nam je potrdil Mengucci, ki pa je imel v pripravljalnem obdobju veliko težav predvsem s poškodbami. Iz kroga favoritk ne gre izključiti niti tržiške ekipa Alike' Monfalcone, v kateri bo tudi letos eden nosilnih stebrov Jan Budin, ki bo v letošnji sezoni igrala z nespremenjenim igralskim kadrom. Zamenjavo predstavlja le vključitev nekaterih mladih igralcev in odhod Ivana Kralja. V vrtincu Acegasa ... Še vedno brez stebrov Pigata (z roko v mavcu), Pilata in Bertoluccija, ki se bosta bržkone kmalu pridružila vadbi v telovadnici, bodo na prvi prvenstveni tekmi proti Oderzu odsotni še diskvalificirani Bonaccorsi, Muzio in Lo Savio. Trener Mengucci bo tako imel na razpolago kratko klop, končno pa bo lahko računal na mladega Petra Sosiča, ki je okreval in bo povsem nared za nedeljsko tekmo. »Peter se bo sicer moral šele prilagoditi na drugačno, agresivnejšo in hitrejšo igro višje lige. Vsi računamo na njegov doprinos: vse do vrnitve Pigata pa bo imel prav gotovo daljšo minutažo,« je napovedal Men-gucci. Čeprav mlada ekipa iz Oderza cilja le na obstanek, bo prav zaradi okrnjenega Trsta jutrišnja tekma bržkone zelo izenačena. Prve prvenstvene tekme bržkone ne bodo prikazale resnične moči Men-guccijevih fantov: ob poškodbah je bil tudi nov igralski kader odločilen za več predprvenstvenih porazov: »Seveda so poškodbe bile odločilne, obenem pa sem imel kar nekaj težav pri uigravan-ju ekipe: številne pokalne tekme, ki so se vrstile ena za drugo, so onemogočale konstanto vadbo. Za ekipo s številnimi novimi igralci kot je naša je bilo to odločilno,« je pojasnil trener. Moč ekipe se po mnenju Men-guccija sicer kaže najprej v močni obrambi, ki posledično vodi v napad. Trn v peti pa bržkone sestavlja ravno kratka klop, ki bo vseskozi spremljala tržaško ekipo: deseti igralec je Latin -sedemnajsteltnik, Sosič deveti - novinec v ligi, Godina osmi, ki v prejšnjih letih mu niso zaupali veliko. Ekipo dopolnjujejo igralci, ki so lani v različnih ekipah izpadli: »To sicer lahko predstavlja tudi dodatno motivacijo, da bodo letos reagirali in zaigrali bolj odločno.« Mengucci o deželnih nasprotnikih: »Gorica je mlada ekipa, ki cilja predvsem na voljo do dela in entuzia-zem. Prepričan sem, da bodo dosegli zastavljeni cilj: obstanek. Tržič pa ima zelo kompetitivno ekipo.« in Gorice . Trener tržaškega AcegasaAps Mengucci je imel v pripravljalnem obdobju veliko težav s poškodbami kroma li, da so zreli za B2-ligo,« nam je zaupal trener Cautero. »Ker smo mladi, ciljamo predvsem na hitro igro v tranzi-ciji. Tudi agresivnost v obrambi krasi naše mlade igralce,« je ocenil odlike ekipe trener, nato nadaljeval s hibami: »Zaradi naše neizkušenosti bomo bržkone večkrat nihali v igri. To se je izkazalo že na predprvenstvenih tekmah in mislim, da bo stalnica tudi med prvenstvom.« Prvo kolo bo poskrbelo bržkone za zanimivo preizkušnjo mladih fantov, ki se bodo pomerili z izkušenimi »Tržičani«: »Nedvomno bodo na- sprotniki predvsem v prvem delu prvenstva boljši, saj je ekipa ostala skoraj nespremenjena in je torej že uigrana. Kar se tiče dolgoročnih ciljev, pa seveda lahko mirno ciljajo na končnico,« je o nedeljski nasprotnikih povedal Cautero. Kaj pa o Tržačanih? »Gotovo je Acegas odlična ekipa, ki združuje zavidljiv mix med izkušenimi in mladimi igralci. Začetek prvenstva je sicer skazilo veliko poškodb. Verjamem pa, da bodo v popolni postavi pravi favoriti za napredovanje.« (V.S.) Italija proti Gruziji, Slovenija z Albanijo GENOVA - Za Italijo je zmaga proti Gruziju na današnji tekmi v okviru kvalifikacij za EP 2008 (Tv Raiuno od 20.50 dalje) imperativ, odločilna tekma proti Škotski pa bo šele 17. novembra, medtem ko bodo »azzurri« prihodnjo sredo v Sie-ni odigrali prijateljsko tekmo proti Južni Afriki. Selektor Roberto Do-nadoni pred današnjo tekmo v Genovi pravi, da ima malo dvomov. Ali bo v enajsterici tudi napadalec Vin-cezno Jaquinta pa bo odločil šele danes.Brdo pri Slovenija bo v Celju gostila Albanijo. Kakšnega posebnega pomena tekma nima, obe reprezentanci sta možnosti za uvrstitev na prvenstvo že izgubili, poleg časti pa se bodo nogometaši potegovali za točke, ki bodo pomembne v boju za četrto mesto v skupini. Albanci so v sredo v Velenju odigrali prijateljsko tekmo z domačim Rudarjem, ki jo je videlo tudi vodstvo slovenske reprezentance. Kek si ne dela utvar, da bi mu videno na tekmi, ki so jo varovanci Otta Barica dobili z 1:0, lahko kaj pomagalo. UNDER 21: Italija - Hrvaška 2:0. Odbojka: italijanski veterani evropski prvaki LOUTRAKI - V finalu odbojkarskega EP za veterane je Italija, ki jo zastopa »generacija fenomenov« iz devetdesetih let (Zorzi, Vullo, Cantagalli, Bracci in ostali), z 2:1 (25:16, 23:25, 15:12) premagala Rusijo. V ženski konkurenci je bil rezultat finala obraten: Rusija je z 2:1 (23:25, 26:24, 15:8) premagala Italijo. Bilbao prvič z reklamo BILBAO - Španski nogometni prvoligaš Athletic Bilbao, znan tudi po tem, da zanj igrajo le Baski, bo kmalu prekinil eno od svojih tradicij. Njegovi nogometaši bodo prvič v 110-letni zgodovini na svojih dresih nosili reklamo, po pisanju španskega dnevnika Marca trenutno razmišljajo o ponudbah, ki naj ne bi bile redke. Po besedah predsednika kluba Fernanda Garcie Macue bo za zdaj še skrivnostni pokrovitelj plačal tri milijone evrov. odbojka - Začetek deželnih ženskih prvenstev Najprej za obstanek Sloga, Bor Breg, Kontovel in Govolley s preizkušenimi ekipami, a v zahtevnih ligah Težave s poškodbami (Biondo in Dip), ki so mučile tudi goriško ekipo, so končno mimo. Na derbiju bodo na klopi sedeli vsi igralci, čeprav trener Cau-tero ne bo mogel računati na stoodstotni doprinos »povrnjencev«. Primarni cilj mlade ekipe (»najstarejša« sta igralca Giovanatto, '81, in Salis, '82) je obstanek: »Želim predvsem, da bi se mladi izkazali in dokaza- Že nekaj let ni bilo v deželnih odbojkarskih ligah toliko slovenskih ženskih ekip kot letos, ko bodo slogašice igrale v C ligi, združena ekipa Bora in Brega, Kontovel in Govolley pa v D ligi. Slovensko zastopstvo na tej ravni se je podvojilo, potem ko je Kontovel napredoval iz 1. divizije, Govolley pa D ligo odkupil od Pierisa, potem ko se je pred dvema sezonama odpovedal igranju v C ligi, lani pa na članski ravni niti ni nastopal. Ženske pa predstavljajo 78 odstotkov celotnega odbojkarskega gibanja v FJK, zato je igranje v deželnih prvenstvih vsekakor znak kvalitete, cilj, o katerem večina deželnih društev lahko le sanja. Pa še to je pozitivno, da so igralke, ki sestavljajo naše ekipe, skoraj vse, razen zelo redkih izjem, tudi zrasle v naših društvih. Tu pa se pozitivne note tudi končajo in se začenjajo slabše novice. Prva je ta, ni pa sicer nova, da so prav v vseh štirih ekipah nosilne igralke starejše, take, ki so v preteklih letih že nastopale na deželni in celo na državni ravni. Res dobrih mladih je malo, domala vse pa se morajo še dokazati. To bo še posebej težko v D ligi, ker je prvenstvo že nekaj let tako zastavljeno, da ne omogoča ovrednotenja mlajših igralk, to pa zaradi (pre)velikega števila izpadov ali (pre)velikega števila napredovanj. Vsi se do zadnjega borijo za kak cilj (letos bo to tudi play-off), kar je sicer pozitivno, vendar pomeni hkrati, da se morajo trenerji do konca opreti na najbolj izkušeno šesterko. Čaša za eksperimentiranja praktično ni. In za vse štiri naše ekipe najprej velja, da si morajo zavarovati hrbet pred ne- Si Paola Uršič (Govolley) varnostjo izpada, šele nato pridejo morda v poštev bolj ambiciozna razmišljanja. Zato pa bi bilo tudi dobro, da bi se njihova prvenstvena pot začela uspešno, čeprav je napovedati izide prvega kroga sila neugodno. Sloga List bo prvenstvo C lige pričela z gostovanjem v Vidmu pri ekipi Volleybas (DLF), ki je bila lani med boljšimi, čeprav se ni uvrstila v play-off. Na papirju sta precej zahtevna tudi krstna nastopa Bora Breg Kmečka banka in Kontovela, kiju doma čakata Cordenons oziroma Reana, to sta ekipi, ki sta bili lani v zgornji polovici lestvice. Govolley Kmečka banka pa se bo pomeril s Fiume venetom, ki se je lani rešil v zadnjem krogu. mladinci Memorial Mikolj na 1. maju Jutri bo AŠZ Sloga v sodelovanju z Združenjem slovenskih športnih društev v Italiji priredilo moški mladinski odbojkarski turnir za Memorial Marko Mikolj v spomin na svojega mladega igralca, ki nas je mnogo prerano zapustil zaradi neizprosne bolezni. Turnirje namenjen igralcem kategorije U 20, to je rojenim leta 1988 in mlajšim. Na željo Markove družine in v dogovoru z OK Bor, bo turnir potekal na stadionu 1. maja: svojo odbojkarsko pot je namreč Marko začel prav pri Boru, nato pa dolgo let igral za Slogo. Turnir bo potekal v obliki troboja, na njem bosta nastopili, poleg Sloge, še ekipi Odbojkarskega kluba Logatec in Odbojkarskega kluba Rijeka. Ekipe se bodo pomerile vsaka proti vsaki (tri zmagani seti), turnir pa bo prav gotovo na visoki kakovostni ravni, saj so odbojkarji teh letnikov že člani tudi svojih prvih ekip. Razpored tekem: 10.00: Sloga - MOK Rijeka, sledi poraženec 1. tekme - OK Logatec, sledi zmagovalec 1. tekme - OK Logatec. / ŠPORT Sobota, 13. oktobra 2007 23 nogomet - Danes ob 15.30 v okviru 4. kroga elitne lige Štandreška Juventina bo skušala presenetiti v Tržiču Vesna jutri doma brez Velnerja - Kras za četrto zaporedno zmago - V Trebčah Primorec proti Sovodnjam DANES ELITNA LIGA Fincantieri (6 točk) - Juventina (3) Na igrišču Cosulich v Tržiču (Ul. Bonavia) se bosta danes ob 15.30 pomerila Fincantieri in štandreška Juventina. Tekma bo že pravi derbi za obstanek. Pri rdeče-belih bo odsoten diskvalificirani Dario Kovic (2. kroga prepovedi igranja), trener Dante Portelli pa bo znova imel na razpolago veznega igralca Maria Pantusa, ki je prestal kazen. Pri Juventini so optimisti in napovedujejo, da bodo domov odnesli vsaj točko. Sodnik: Raffaele iz Trsta. JUTRI ELITNA LIGA Vesna (4) - Tricesimo (4) Ekipa kriškega društva bo na domačem pravokotniku gostila solidni Tricesimo. V taboru Vesne bosta odsotna sredinski igralec Velner in mladi Ervigi. Prvi se sooča s pretegnje-no mečno mišico (mirovati bo moral najmanj dva tedna), drugega pa boli koleno. Pod vprašajem je še nastop branilca Luisa Fantine. Tricesimo ima solidno napadalno vrsto, tako da bodo kapetan Degrassi in tovariši morali biti pozorni ter koncentrirani. Sodnik: Cigana iz Pordenona. PROMOCIJSKA LIGA Virtus Corno (1) - Kras Koim-pex (9) Gostovanje v Korenu (Corno di Rosazzo) prav gotovo ne bo lahko. Trener Sergej Alejnikov bo imel nekaj težav s postavo, saj bodo odsotni poškodovani Visintin, Mania, Orlando in Jaš Grgič ter diskvalificirani Batti. Tudi napadalca Radenka Kneževiča boli hrbet, čeprav - kot kaže - bo vseeno od prve minute na igrišču. Sodnik: Pe-tralia iz Maiana. □ Obvestila Branilec Damjan Batti (na sliki) in ostali nogometaši Primorja Interland bodo jutri v Vižovljah skušali zbrati prve prvenstvene točke kroma 1. AMATERSKA LIGA Primorec (3) - Sovodnje (4) Na tržaško-goriškem slovenskem derbiju so glavni favoriti - vsaj na papirju - nogometaši trebenskega Primorca., pri katerih pa bosta odsotna stebra Cadel in Meola. Marcandel pa bo na igrišču od prve minute. Sovodenjski trener Claudio Sari bo imel znova težave v obrambi. Simone je diskvalificiran, Robert Figelj je še poškodovan, Eros Kogoj pa je med tednom zbolel in njegov nastop je vprašljiv. Belo-modri se bodo jutri zadovoljili tudi s točko, pravi predsednik Sovodenj Zdravko Kuštrin. Sodnik: Della Valle iz Vidma. Gallery (4) - Primorje Interland (0) Proseško Primorje bo jutri skušalo iztrgati prve prvenstvene točke. Naloga pa bo vse prek kot lahka. Trener Mauri ima še vedno težave s številnimi poškodbami. Dobra novica je, da bosta od prve minute igrala Merlak in Ravalico. Trenirati pa sta začela še Pipan in Kante. Sodnik: Sos-si iz Trsta. 2. AMATERSKA LIGA Audax Sanrocchese (3) - Zarja Gaja (4) Na gostovanju v Gorici bodo odsotni diskvalificirana Satti in Pal-misano (še zadnji krog) ter poškodovani Maggi. Breg (4) - Ronchi (4) Breg bo igral proti nasprotniku, ki je v zadnjih sezonah igral v višjih ligah. Trener Davor Vitulič ne bo imel na razpolago Gargiuola, Pernoria in Degrassija (vsi so poškodovani). 3. AMATERSKA LIGA Strassoldo (3) - Mladost (1) Ekipa doberdobskega društva bo jutri gostovala v Strassoldu, ki ima solidno a še zdaleč ne nepremagljivo ekipo. CICIBANI 7:7 Mladost A - Isonzo 4:2 (2:1, 1:1, 1:0) STRELCA ZA MLADOST A: Cosani 3, Peric . MLADOST A: Visintin, Furlan, Peric, Devivo, G. Terpin, N. Terpin, Cosani, Danielis, Fajdiga, Gergolet, Kosič, trener E. Ferfoglia. Na zaostali tekmi so se izkazali vsi mladi nogometaši doberdobskega društva. Posebno pohvalo si zaslužita Martina Devivo in Simone Cosani. Breg - Domio 6:1 (0:0, 4:0, 2:1) BREGOVI STRELCI: Glavina 2, Benčina 2, Gregori, Segulin. BREG: Ducci, Smotlak, Bagged-da, Segulin, Kofol, Glavina, Umek, Gregori, Giacca, Benčina, Gruden, Genzo, trener Stojkovic. Trener Giorgio Stojkovic je tokrat pohvalil vse svoje varovance. CICIBANI 5:5 Mladost B - Turiacco 10:4 (4:2, 2:1, 4:1) STRELCI ZA MLADOST B: Gergolet 4, Juren 4, Petejan, Čaudek. MLADOST B: Zanier, Gergolet, Lavrenčič, Juren, Petejan, Fajdiga, Čaudek, Trevisan, trener D. Gergolet. Tudi Mladost B se je tokrat izkazala in pokazala lep napredek. (jng) AŠD ZARJA športni center v Bazovici, prireja telovadbo z drobnim orodjem in Pilates za dekleta, vsak četrtek, od 19.30 do 20.30. Prav tako prireja krepilne vaje in rekreacijo za moške, ob torkih in petkih, od 17.30 do 18.30. Za prijave in informacije: 339-2447832. JADRALNI KLUB ČUPA vabi člane na društveno regato. V nedeljo, 21. oktobra, s pričetkom ob 11. uri. Prijave v tajništvu v soboto, 20. oktobra, od 16. do 18. ure in v nedeljo, 21. oktobra, od 8.30 do 10.30. SHINKAI KARATE KLUB obvešča, da potekajo redni treningi za otroke vsak torek in petek, v zgoniški telovadnici, od 16. do 18. ure; za odrasle so treningi ob sredah (od 19. do 21. ure) in petkih (od 18. do 20. ure). AŠD-SK BRDINA vabi vse zainteresirane člane na informativni sestanek za uvod v tekmovalno sezono 2007/08. Sestanek bo na sedežu društva v Merčedolu v ponedeljek, 15. oktobra 2007, s pričetkom ob 20. uri. Za vse informacije lahko kličete na tel. št.: 347-5292085. Vljudno vabljeni. ŠPORTNA ŠOLA TECI, SKAČI, MEČI ZA OSNOVNOŠOLSKE OTROKE - Vadba bo na stadionu 1. maja v Trstu potekala po naslednjem urniku: ponedeljek in četrtek 16.30-17.30 (mlajša skupina), petek 16.00-17.00 in na izbiro po en trening miniodbojke ali minibasketa (starejša skupina). Vpis in dodatne informacije neposredno pred vadbo. ŠPORTNA ŠOLA TRST organizira vsakoletne tečaje za predšolske otroke. Vadba se bo pričela v danes, 13. oktobra ob 9.30 za otroke v spremstvu staršev. Ob 10.30 pa bodo vadili otroki, ki že obiskujejo vrtec. Informacije 040 361476 ali 333 7264018 ob kosilu (Walter). košarka - Bor Radenska v državni moški C ligi Zmaga je že nujna Montebelluna z izkušeno začetno peterko - Visciano bo igral košarka - Deželna C liga Jadran po sedmih letih spet v »Ervattiju« Po dveh zaporednih tesnih porazih je za košarkarje Bora Radenska zmaga drevi doma (Stadion 1. maj, začetek ob 20.30, sodnika Cappati in Bo-netti iz Ferrare) proti Montebelluni že im pera tiv. No vih do ma čih spodrs lja -jev si namreč ne kaže privoščiti, prvič, ker je drevišnji tekmec na papirju v dome tu, in dru gič, ker bos ta tokratne mu sre čanju pred do ma čo pu bli ko sle di li izjem no zah tev ni zapored ni gos tova-nji v Manzanu in San Danieleju. Današnji nasprotnik, novinec v ligi po repesaži, je sicer soliden in je v prejšnjem kolu vknjižil prvi prvenstveni točki doma proti Spilimbergu (prvo tekmo pa je visoko izgubil v San Danieleju). Njegovo prvo peterko sestavljajo sami izkušeni igralci: play-maker Pizzolato, dolgo let režiser v B2 in C ligi, branilca Franco Binotto (celo vrsto sezon v A ligi, v kateri je v dresu Benetk na eni tekmi dosegel celo 50 točk) in Osella me ter visoka Boa ro in Fant. Bor Raden ska je med ted nom treniral dokaj intenzivno, v sredo je odigral tudi koristno trening tekmo proti drugoligašu Nuova Pallacanestro Gorizia, kateremu je bil ena ko vre den kljub odsotnosti Visciana. Z gležnjem Borovega standardnega centra, ki se je poškodoval v nedeljo v Margheri že v prvih minutah srečanja, je vsekakor iz dneva v dan bolje, tako da bi lahko drevi že pomagal na igrišču soigralcem. Trener Andrea Mura bo drugače predvidoma imel na razpolago kompletno zased bo in vsi v eki pi so trd no odlo -čeni, da na do ma čih des kah ven dar le pokažejo pravo lice in prebijejo led. ■fa s5 Jutri ob 18. uri proti videmskemu moštvu Geatti Po dragoceni zmagi v prvem krogu v Portogruaru se bo Jadran Mark jutri ob 18. uri (sodnika Rosati iz Gorice in Dagri iz Tržiča) prvič predstavil svojim navijačem po sed mih le tih spet v dvo ra ni Večnamenskega središča Ervatti pri Briščikih. Za povratek na Tržaško čaka jadranovce na papirju lažja preizkušnja, saj prihaja v goste videmski Geatti Basket Time, ki lani v C2 ligi ni izstopal in tudi le tos ne raz pola ga s poseb no zvenečimi imeni. Videmčani so sicer v prvem krogu zmagali in so, po informacijah, ki jih je zbral Jad ra nov tre ner Boban Popovič, bolj napadalna ekipa. Na prvi tekmi sta bi la naj bolj ša strel ca izku -šeni šuter Job (25 točk) in mladi krilni igralec Cuizza (19), sploh pa se zdijo Furlani bolj konkurenčni na zunanjih položajih kot pa pod košema. V Jadranovem taboru se z na sprot ni kom ne poseb no ob re-menjujejo, tudi tokrat so namreč Slavec in soigralci nesporni favoriti za uspeh in odločno ciljajo na novi točki. Nastop pred radovedno do ma čo pu bli ko jih še posebej Dean Oberdan tokrat odsoten motivira. Med tednom so fantje trenirali dokaj dobro, trenerje bil zadovoljen z zavzetostjo in s pristopom do dela. Jutri bo sicer odsoten kapetan Dean Oberdan, ki je že pred časom obvestil, da je to nedeljo zadržan iz osebnih razlogov. Saša Ferfoglia, protagonist v uvodnem ko lu, si je v četr tek na treningu lažje zvil gleženj, vendar jutri bo najverjetneje že povsem nared za igranje. Domači šport Danes Sobota, 13. oktobra 2007 KOŠARKA MOŠKA C LIGA 20.30 v Trstu, 1. maj: Bor Radenska - Montebelluna MOŠKA D LIGA 20.30 v Dolini: Breg - Kontovel Sokol UNDER 15 MOŠKI 17.00 v Trstu, Ul. Forlanini 32: Ser- volana - Jadran ODBOJKA ŽENSKA C LIGA 20.00 v Vidmu: Volley bas - Sloga List ŽENSKA D LIGA 17.30 v Trstu, 1. maj: Bor Breg Kmečka banka - Cordenons; 20.00 pri Briščikih: Kontovel - Obi Rea-na; 20.30 v Gorici, Slovenski športni center: Govolley Kmečka banka - Bo Frost Fiume Veneto DEŽELNI MOŠKI POKAL 18.00 na Opčinah: Sloga Tabor -Basiliano; 20.30 v Vidmu: VBU -Sloga NOGOMET ELITNA LIGA 15.30 v Tržiču: Fincantieri ventina DEŽELNI MLADINCI 15.30 v Štandrežu: Juventina nars; 16.30 v Trstu, igrišče Ferrini: Ponziana - Vesna ZAČETNIKI 11:11 16.15 v Trstu, Ul. Locchi: S. Andrea A - Pomlad A ZAČETNIKI 7:7 15.30 v Bazovici: Pomlad B - Pon-ziana C; 16.00 v Ločniku: Lucinico - Juventina NAMIZNI TENIS ŽENSKA A2 LIGA 15.00 v San Donatu: nastopa tudi Kras ZKB ŽENSKA B LIGA 15.00 v Zgoniku: nastopata tudi Kras A in B MOŠKA C1 LIGA 18.00 v Zgoniku: Kras GS Mark - Vicenza MOŠKA C2 IN D LIGA 16.00 v Zgoniku: Kras - San Marco PN in 16.00 v Huminu: Gemona - Kras Ju- Go- Jutri Nedelja, 14. oktobra 2007 KOŠARKA MOŠKA C2 LIGA 18.00 pri Briščikih: Jadran Mark - Basket Time Videm UNDER 17 MOŠKI 11.00 v Vidmu, Ul. Marangoni: CBU - Jadran ZKB ODBOJKA MEMORIAL MIKOLJ 10.00 v Trstu, 1. maj: nastopajo Sloga, Logatec in Rijeka UNDER 18 ŽENSKE 18.00 v Trstu, Ul. Veronese: OMA - Sloga NOGOMET ELITNA LIGA 15.30 v Križu: Vesna - Tricesimo PROMOCIJSKA LIGA 15.30 v Korenu: Virtus Corno -Kras Koimpex 1. AMATERSKA LIGA 15.30 v Trebčah: Primorec - Sovodnje; 15.30 v Vižovljah: Gallery - Primorje Interland 2. AMATERSKA LIGA 15.30 v Gorici, Ul. Baiamonti: Audax Sanrocchese - Zarja Gaja; 15.30 v Dolini: Breg - Ronchi 3. AMATERSKA LIGA 15.30 v Strassoldu: Strassoldo -Mladost NARAŠČAJNIKI 10.30 v Prata di Pordenone: Futuro Giovani - Pomlad NAJMLAJŠI 10.30 na Padričah: Pomlad - Ron-chi NAJMLAJŠI 1994 9.00 v Gradišču, Ul. San Valeriano: Itala San Marco - Pomlad Pojutrišnjem Ponedeljek, 15. oktobra 2007 KOŠARKA UNDER 21 MOŠKI 21.15 v Trstu, 1. maj: Bor NLB Falconstar 24 Sobota, 13. oktobra 2007 RUBRIKE ta teden edinost pred 100 leti Edinost je objavila dolg poziv vsem Jugoslovanom, v katerem jih poziva, naj ne dovolijo, da bi strankarske razprtije pogojevale borbo za pravice in razvoj slovenskega naroda. »Mi moramo izvojevati zmago, mi si moramo zagotoviti pozicijo. To bodi naš nepremični cilj!« Pisec članka je prepričan, da zaradi razlike v nazorih ne sme trpeti »skupna stvar«, ko gre za »biti ali ne biti« morajo strankarska načela pustiti prostor življenju: »Dajte, pomagajte, da si popred zgradimo hišo! Potem se bomo makari tudi tepli med seboj radi nje notranje ureditve.« Medtem ko tržaški Slovenci čakajo na podržav-ljenje svoje šole (zaenkrat pa ni še gotovo, da pride postavka za slovensko šolo v proračun za leto 1908), objavlja Edinost podatke o tem, koliko otrok obiskuje »okoličanske ljudske šole«. Vsega skupaj je bilo v okolici deset takih šol (tri so imele tudi italijanski oddelek), v lanskem šolskem letu pa jih je obiskovalo 3440 otrok (italijanske oddelke 832). V šestih letih je bil porast vpisov več kot očiten: v šolskem letu 1900/01 je slovenske oddelke ljudskih šol obiskovalo 2861 otrok. Kljub temu pa »popolnoma mirnih src še ne ne moremo biti«: veliko slovenskih otrok se vpisuje v italijanske oddelke, tudi zato, ker jim humanitarne ustanove dodelijo oblačila in obuvala. Edinost zato poziva k ustanovitvi podobne slovenske organizacije, ki bi priskočila na pomoč podeželskim otrokom. »Borimo se za naš obstanek v mestu, a ne pozabimo okolice, ki naj bi bila naša strategična opora. Z njo stoji in pada naša pozicija v mestu.« Z burko v treh dejanjih Prvi! je Dramatično društvo stopilo v novo gledališko sezono, prvo »z rednimi predstavami in angažiranim osebjem«. Tržaški Narodni dom je bil nabito poln., gledalcev je bilo okrog tisoč. Kljub temu, da je bila predstavljena burka »sama na sebi precej klavrn umotvor«, so ljudj e z bučnimi aplavzi spremljali dogajanje na odru, v prvi vrsti izvajanje priljubljenega gospoda Verovška. ta teden primorski dnevnik pred 50 leti Prihajajoča jesen se na sindikalnem področju obeta posebno vroča. Vodstva podjetij nastopajo namreč vse bolj trdovratno in skušajo zlomiti enotnost tržaškega delavskega gibanja. Nad sedem tisoč tržaških delavcev arzenalov Sv. Marka in Sv. Roka ter Tovarne strojev je zato prekrižalo roke in od sindikalnega vodstva zahtevalo odločen in enoten nastop. Podobne težave imajo tudi v Rajblju, kjer so se rudarji odločili za dodatne štiri dni stavke. Od ravnateljstva rudnika že več časa zahtevajo znižanje delovnega urnika, ureditev akordnih tarif, predvsem pa boljše varnostne naprave; v rudniku se je lani nek rudar tudi smrtno ponesrečil. Rudarji tudi zahtevajo povečanje delovne sile in odpravo zadnjega sklepa ravnateljstva, da ceno mleka poviša na 70 lir. »Doslej je ravnateljstvo dobavljalo mleko po ugodni ceni in s tem omogočilo delavcem nakup zadostne količine, ki ga nujno potrebujejo, da odpravljajo škodljive pline.« Med rimskimi političnimi opazovalci se je razširila vest, da bi tržaško ozemlje lahko v kratkem tudi formalno priključili ozemlju italijanske republike. Generalnega vladnega komisarja naj bi zamenjal prefekt, izdan pa naj bi bil poseben odlok o avtomatični razširitvi italijanske zakonodaje na tržaško ozemlje. Vse naj bi bilo nared še pred 26. oktobrom, ko bo potekala tretja obletnica vkorakanja italijanskih čet v Trst. V Nabrežini je umrl Franc Ščuka. Dolga leta je bil didaktični ravnatelj v nabrežinskem okraju, bil pa je tudi zvest sodelavec mladinske revije Galeb, v kateri je redno objavljal svoje živalske zgodbice, rebuse in uganke. Na poslednji poti ga je spremila ogromna množica ljudi, predvsem otrok, katerim je bil vedno odličen mentor in prijatelj. FILMI PO TV Sobota, 13. oktobra, Rai 1, ob 23.15 Le invasioni barbariche Il miglio verde Režija: Denys i Igrata:Remy Girare in Stephane Rousseaus Rémy umira za rakom, ko ga obiščejo prijatelji, stari znanci in sin Sébastien. Pri tem pričnejo razglabljati in obujati spomine na stare čase, na mladost in na vse ostale lepe trenutke, ki so jih nekoč preživeli skupaj. Režiser Denys Arcand je v filmu Vdor Barbarov ponovno združil igralsko ekipo, ki je navdušila že konec osemdesetih let v Decline of the American Empire. Iskrenost, inteligenten humor, nikakor prekomerno sentimentalen ovit v sicer zelo melodramatično zasnovo, odlična igra prav vseh igralcev, duhovit in sijajen scenarij sta zadela v črno in omogočila filmu, da si je prislužil tudi oskarja. Ze nič koliko filmov se je ubadalo s podobnimi zgodbami a Arcandu je pri tem posebej uspelo. Film seže do srca, medtem pa bolečino dostikrat zamenja iskren, duhovit smeh. Ponedeljek, 15. oktobra, rete 4, ob 21.10 Režija: Frank Darabont Igrata: Tom Hanks in Michael Clarke Duncan Po istoimenskem romanu Stephena Kinga je ameriški režiser Darabont posnel film, katerega dogajanje je postavljeno v državno kaznilnico Cold Mountain, kjer je dolgo služboval jetniški stražar Paul Edgecomb. Med drugim so pazniku zaupali tudi nalogo, da pospremi na smrt obsojene zapornike do celice smrti po, z zelenim linolejem prekriti in eno miljo dolgi poti. Med njegovimi najbolj zanimivimi varovanci je John Coffey, ogromni temnopolti zapornik, obtožen nasilnega umora dveh deklic. čeprav Coffeye-va velikost in fizična moč izpričujeta grobost, je njegovo obnašanje popolnoma v nasprotju z videzom. Za preprostim in otroško naivnim obrazom tiči smrten strah pred temo, poleg tega pa se zdi, kot da bi imel preroško, skorajda nadnaravno moč. Ko ga Ed-gecomb bolje spozna, si ne more kaj, da se ne bi začel spraševati, ali je nežni orjak res zagrešil srhljiva umora ali gre v resnici le za pomoto. Il cacciatore Režija: Nicole Kas-sell Igrajo: Kevin Bacon, David Alan Grier, Kyra Sedgwick in benjamin Gratt Prvenec mlade Nicole Kassell, je prepričljiva drama, ki jo je mlada ameriška režiserka posnela po seriji intervjujev s storilci kaznivega dejanja spolnega nasilja nad otroci. Zgodba pripoveduje o Walterju, ki se po dvanajstih letih, ki jih je preživel v zaporu zaradi pedofilije, znajde na prostosti. Poišče si službo in spozna Vickie, privlačno plavola-sko s trdo življenjsko izkušnjo. Vseeno pa mu spomini na preteklost stalno silijo v ospredje: pri terapevtu podoživlja svoje boleče otroštvo in istočasno tudi spozna dvanajstletno deklico... The core Režija: Jon Amiel Igrajo: Aaron Eckhart, Hilary Swank, Delroy Lindo in Bruce Greenwood Iz neznanih razlogov se je zemljino notranje jedro prenehalo vrteti. Zaradi tega je začelo hitro popuščati elektromagnetno polje planeta, ki nas varuje pred smrtonosnim sevanjem. Življenje na zemlji se v trenutku drastično spremeni. V Bostonu umre 32 ljudi s srčnimi vzpod-bujevalniki, vsi na desetih sosednjih ulicah. V San Franciscu je uničen Golden Gate, pri tem pa umre na stotine ljudi. V Londonu jate golobov izgubijo svojo naravno sposobnost letenja, se zaletavajo v prestrašene množice ljudi, razbijajo stekla in povzročijo množično paniko. V Rimu pa pred očmi tisočih nemočnih turistov električna super nevihta spremeni sloviti Kolosej v kup neprepoznavnih ruševin. Za pomoč vprašajo geofizika dr. Josha Keyesa. V najkrajšem času se bo ta moral spustiti v jedro zemlje in preprečiti najhujše. (Iga) NASA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI PRIREDITEV SESTAVIL LAKO ČEVELJ V MILANU NAŠ ČASNIKAR IN KABARET1ST KEMPERLE GLAVNO MESTO TURČIJE IVAN TAVČAR JASNOVIDNOST MESTO V PIEMONTU FOTO KROMA MESTO V SEVERNI ITAUJI JU2NI SADEŽ DEL OBLIKE RIMSKA BOGINJA JEZE MESTO V INDIJI OTON TRABANT PRIMORSKI DNEVNIK, 1VOJ DNEVNIK FILM. IGRALEC SHARIF MODNA UMETNOST AMERIŠKI UMETNIK (JO) JE TUDI PREBIVALEC HUSTONA INDUSTRIJSKO MESTO V LOMBARDIJI NEGAT. NAE-LEKTREN ION POUČNA ZGODBA ASTRONAVT- SKI KLUB VLADIMIRJA KOMAROVA VALENTIN ASMUS AM. PISATELJ (JOHN) LASTNOSTI ČRNO-RDEČE BARVE NICHOLAS RAY MOČEN UDAREC KULTURNA RASTLINA ZA ... PICO ODUČNA MLADININA ROLKARICA KOŠUTA DENARNI ZAVOD FR. IGRALEC (PHIUPPE) BERI PRIMORSKI DNEVNIK VEŽA, DVORANA ANGLEŠKA PLOŠČINSKA MERA KRAJ ... NA SOČI MESTO V NEMČIJI MLADIČ PRI GOVEDU AM. IGRALKA KIDMAN PALESTINSKA ORGANIZACIJA STAR IZRAZ ZA VRV DEDOVANJE PO PRADEDIH PLAČILO NA RAČUN EMANUEL TOMŠIČ ÍPANSKI SPOLNIK SIJAJ, ODBIJANJE SVETLOBE TRGOVINA Z IZDELKI IZ KOVIN MESTO V GRŠKI POKRAJINI EPIR PLESNA FIGURA PRI ČETVORH MESTO V SLOVENIJI KRMA ZA KONJE PRIREDITEV VSAKO DRUGO LETO MESTO NA MADŽARSKEM IN SORTA TRTE ITALIJANSKO MOŠKO IME MRTVAŠKI ODER DELOVNA SKUPINA ZORA TAVČAR NEMŠKI ZOOLOG RAJ, PARADIŽ KRILO RIMSKE LEGIJE GLAVNO MESTO SENEGALA LESENO PIHALO REKA V ŠVICI ITALIJANSKI FAŠISTIČNI POLITIK (GALEAZZO) PERZIJSKI KRALJ NAJMANJŠE ŠTEVILO OLIMPIJSKE IGRE ADA NEGRI DELAVEC S PLUGOM KOLO BREZ SO-GLASNIKOV DOLORES IBARRURI NAŠA PRI-TRDILNICA DVODOMNA ŠPAJKA OBIČAJNOST PRISTANIŠČE V JEMENU IME SLOVENSKE PEVKE BRATUŽ KOCJAN VISOKA IGRALNA KARTA PLANOTA NA VIPAVSKEM / ROMAN EMILA ZOLAJA ROMULOV BRAT ALAN JONES TERMIN SLOVARČEK - ARTA = mesto v Epiru • BARODA = mesto v Indiji • ETE = plesna figura pri četvorki • LOSS = nemški zoolog (Arthur) • NOIRET = francoski filmski igralec (Philippe) • SMAIL = ameriški umetnik iz Baltimoreja (Jo) / PRIREDITVE Sobota, 13. oktobra 2007 25 bocen - Gostovanje Ljubljanska opera z Renskimi nimfami SNG Opera in balet Ljubljana se na povabilo superintendanta Občinskega gledališča v Bocnu Manfreda Schweigkoflerja odpravlja na gostovanje v Bocen. Tamkajšnjemu občinstvu se bo predstavila z eno svojih najbolj uspešnih opernih predstav, Renskimi nimfami na glasbo Jacquesa Offenba-cha, ki jo je režiral prav njen tokratni gostitelj Schweigkofler. V bocenskem gledališču bodo opero pod taktirko dirigenta Marka Gašperšiča uprizorili dvakrat - 14. in 16. oktobra. Ljubljanska Opera je Renske nimfe uprizorila 13. januarja 2004 v koprodukciji s Cankarjevim domom in Festspielhausem iz avstrijskega St. Poeltna. To je bila prva celovita scenska postavitev tega Of-fenbachovega dela, in sicer 140 let po nastanku. Ekskluzivna premiera te velike romantične opere je bila pravi spektakel, ki je obsegal sceno izjemnih di- menzij Michaela Zimmermanna iz Stuttgarta, več kot 200 kostumov po zamisli Alana Hranitelja, pomembno vlogo ima tudi ples, ki ga je koreogra-firal Sandor Roman iz Budimpešte. Predstava je prejela izjemne ocene domače in mednarodne strokovne jav-nos ti. Zgodba Renskih nimf je vpeta v zgodovinski okvir krvavih kmečkih vojn leta 1525 v Nemčiji in v pravljični svet starodavnih vilinskih bitij. Pripoveduje o nesrečni ljubezni in smrti kot neizbežni človekovi usodi. V pevskih vlogah nastopajo Martina Zadro, Urška Žižek Plavec, Elena Dobravec, Mirjam Kalin, Branko Ro-binšak, Matjaž Stopinšek, Jože Vidic, Saša Čano, Slavko Sekulic, Rusmir Redžic, Dejan Vrbančič, Simona Raf-fanelli Krajnc, Alenka Gotar, Tomaž Zadnikar in Klemen Šiberl. (STA) GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST La Contrada Sabatti - Macedonio: »Vola colom-ba«. Režija: Francesco Macedonio. Urnik: danes, 13. ob 20.30, jutri, 14. ob 16.30, v torek, 16. ob 16.30, v sredo, 17., v četrtek, 18., v petek, 19. in v soboto, 20. oktobra ob 20.30 ter v nedeljo, 21. oktobra ob 16.30. Gledališče Rossetti Bertolt Brecht: »Vita di Galileo«. Urnik: danes, 13. ob 20.30 in jutri, 14. oktobra ob 16.00. DVORANA BARTOLI Renzo S. Crivelli: »Il maestro e Ci-cogno«. Režija: Manuel Giliberti. Urnik: danes, 13. ob 21.00 in jutri, 14. oktobra ob 17.00. Gledališče Silvio Pellico - L'Armonia Patrizia Sorrentino: »Le tre Marie«. Režija: Laura Salvador. Urnik: danes, 13. ob 20.30 in jutri, 14. oktobra ob 16.30. BOLJUNEC KD France Prešeren Danes, 13. oktobra ob 20.30 / Gostovanje SSG s predstavo A. Baricca »Devetsto«. Režija: Marko Sosič. GORICA Kulturni dom Danes, 13. oktobra ob 20.30 / 17. gledališki festival "Castello di Gori-zia" »Pasiones de corazon«. Gledališka skupina "Společna sestava" (Praga). V petek, 19. oktobra ob 20.30 / 17. gledališki festival "Castello di Gorizia" »Se devi dire una bugia dilla grossa«. Nastopa gledališka skupina "Estrava-garioteatro" (Verona). _SLOVENIJA_ NOVA GORICA SNG Nova Gorica Iztok Mlakar: »Duohtar pod mus!«. Režija: Vito Taufer. Koprodukcija z Gledališčem Koper. Ponovitve: danes, 13. oktobra ob 20.00. Jutri, 14. oktobra ob 18.00 / Branislav Nušic: »Oblast«. Gostovanje KUD "Oder treh herojev" iz Pirnič. V torek, 16. oktobra ob 20.00 / Ra-doslav Zlatan Doric: »Kako smo ljubili tovariša Tita«. V petek, 19. oktobra ob 20.00 / Georges Feydeau: »Bolha v ušesu ali kaplja čez rob«. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Danes, 13. oktobra - 19.30-22.30 / Eugène Labiche, Botho Strauss: »Špa-rovček«. V torek, 16. oktobra - 19.30-21.30 / Ivan Cankar: »Romantične duše«. V sredo, 17. in v četrtek, 18. oktobra - 19.30-21.50 / Henrik Ibsen: »Strahovi«. V petek, 19. oktobra - 19.30-21.30 / Janusz Glowacki: »Četrta sestra«. Gostuje Gradsko dramsko kazalište Gavella Zagreb. V soboto, 20. oktobra - 19.30-21.00 / Iztok Mlakar: »Duohtar pod mus«. Gostuje Gledališče Koper. V ponedeljek, 22. oktobra - 19.3021.50 in v torek, 23. oktobra - 18.0020.20 / Henrik Ibsen: »Strahovi«. Mala drama Danes, 13. oktobra - 20.00-22.30 / Shelagh Delaney: »Okus po medu«. V ponedeljek, 15. oktobra - 20.0022.10 / Conor McPherson: »Jez«. V torek, 16. oktobra - 20.00-21.45 / Yasmina Reza: »En španski komad«. V sredo, 17. in v petek, 19. oktobra - 20.00-21.40 / Vasilij Vladimirovič Sigarev: »Ahasver«. V soboto, 20. oktobra - 20.00-21.30 / Yasmina Reza: »Art«. V torek, 23. oktobra - 20.00-22.30 / Shelagh Delaney: »Okus po medu«. Mestno Gledališče Ljubljansko Veliki oder Danes, 13., v ponedeljek, 15., v četrtek, 18. in v petek, 19. oktobra ob 19.30 / Joseph Stein, Jerry Bock, Sheldon Harnick: »Goslač na strehi«. V torek, 16. oktobra ob 19.30 / JeanMarie Chevret: »V drugo gre rado«. V sredo, 17. oktobra ob 19.30 / Peter Nichols: »En dan v smrti Jožce Rožce«. V soboto, 20. in v ponedeljek, 22. oktobra ob 19.30 / Joe Masteroff, Fred Ebb, John Kander: »Kabaret«. V torek, 23. oktobra ob 19.30 / Joseph Stein, Jerry Bock, Sheldon Har-nick: »Goslač na strehi«. Mala scena MGL Danes, 13. oktobra ob 20.00 / Miro Gavran: »Vse o ženskah«. V torek, 16. oktobra ob 20.00 / Rok-gre: »O čem govorimo, kadar govorimo o ljubezni«. V sredo, 17. oktobra ob 20.00 / Ser-gi Belbel: »Mobilec«. V ponedeljek, 22. oktobra ob 20.00 / Denise Chalem: »Reci moji hčeri, da sem šla na potovanje«. Šentjakobsko gledališče V sredo, 17. oktobra ob 16.30 / M. Bor: »Vrnitev Blažonovih « (partizanski vestern), režija Jure Novak. Cankarjev dom Dogaja. Premiera mladinske predstave. Zamisel: Maja Dekleva, Gregor Kamnikar, Tomaž Lapajne in Andreja Rauch. Urnik: danes, 13. oktobra ob 11.00 in 17.00. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Jutri, 14. oktobra ob 17.30 / Peti koncert orkestra in zbora G. Verdi v okviru simfonične sezone 2007, vodi in igra na klavir Frédéric Chaslin. V petek, 19. ob 20.30 in v nedeljo, 21. oktobra ob 17.30 / Šesti koncert orkestra in zbora G. Verdi v okviru simfonične sezone 2007, vodi Marko Le-tonja, Isabelle Faust - violina. GORICA Gledališče Verdi Danes, 13. oktobra ob 17.30 / "Gori-zia classica 2007/2008" koncert dua Giorgia Samarja - flavta in Pier Lui-gija Coroneja - kitara. ■ 30. MEDNARODNI ORGELSKI FESTIVAL Danes, 13. oktobra ob 20.30, Umag, župnijska cerkev sv. Pelegrina mučen-ca / Roberto Velasco - orgle. V ponedeljek, 15. oktobra ob 20.30, katedrala sv. Justa / Manuel Tomadin - orgle. V torek, 16. oktobra ob 20.30, Milje - stolnica / Marianna Prizzon - sopran in Manuel Tomadin - orgle. ■ KOGOJEVI DNEVI 2007 Jutri, 14. oktobra ob 16.00, Gorenji Tarbij (Srednje), cerkev sv. Ivana / Trobilni ansambel Slovenske filharmonije. Dirigentka: Andreja Šolar. V ponedeljek, 22. oktobra ob 20.15, Nova Gorica, Kulturni dom / Simfonični orkester RTV Slovenija. Dirigent: Anton Nanut. Vuk Jovanovic -klavir. V sredo, 31. oktobra ob 20.30, Trst, Kulturni dom / Ob osemdesetletnici skladatelja Pavla Merkuja. Orchestra di Padova e del Veneto. Dirigent: Anton Nanut. _SLOVENIJA_ POSTOJNA Jamski dvorec V četrtek, 18. oktobra ob 20.30 / »Postojna blues festival«, Raphael Wres-snig & Enrico Crivellaro Organ Trio (A/I). RAZ STAV E ■ RAZSTAVE OB 100-LETNICI ROJSTVA LOJZETA SPACALA ŠTANJEL Grafike - do decembra 2007 - Galerija Lojzeta Spacala. Urnik: v tednu od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Za najavljene skupine po dogovoru. Info.: tel. ++38657690197 ali mobi ++38641337422 Štefan. Grafične miniature - do 15. oktobra - Galerija pri Valetovih FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Muzej judovske skupnosti: do 16. oktobra razstavlja Herbert Pagani »Ap-punti di una vita«. Prenovljena ribarnica: do 14. oktobra od 10.00 do 23.00 so na ogled Ma-scherinijeve skulpture. Poštni in telegrafski muzej: do 14. oktobra je odprta razstava »Zgodovina in filatelija: pregled vrednot in kulture«. V tednu je odprto od 9.00 do 13.00 ob nedeljah od 10.00 do 12.00. Kavarna Stella Polare (Trg sv. Antona 6): do 1. novembra bo razstavljal tržaški slikar Boris Zuljan. Narodna in študijska knjižnica: do konca novembra razstavlja fotografije Viljam Lavrenčič. Pomorska postaja - dvorana Victoria: do 20. oktobra, bo na ogled kolektivna razstava »Jadra in marine našega morja«. Odprto od 8.00 do 12.00 in od 15.00 do 20.00. Palača Gopčevic: »La voce dell'infan-zia nelle Collezioni dei Civici Musei di Storia ed Arte di Trieste«, odprto do 4. novbembra od 9.00 do 19.00. Galerija LipanjePuntin: Zhang Haun »My Rome«, odprto do 20. oktobra od 19.00 do 22.00. Galerija LipanjePuntin: »Corpicrudi beatiful untrue people«, odprto do 15. novembra od 19.00 do 21.00. Državna knjižnica: do 31. decembra je na ogled razstava Rossane Longo. Občinska umetnostna dvorana: »Wind emotion«, fotografska razstava Gabrieleja Crozzolija. Možnost ogleda do 17. oktobra vsak dan od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. REPEN Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih z urnikom od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Za večje skupine je ogled možen tudi v drugih terminih po dogovoru z upravitelji. Informacije na tel. št. 040327240 ali Hyperlink mailto:in-fo@kraskahisa.com info@kraskahi-sa.com. DEVIN Devinski grad: do 21. oktobra je odprta razstava z naslovom: »Rainer Maria Rilke: pesnik in njegovi ange- li«. Ogled je možen vsak dan razen ob torkih od 9.30 do 17.30. GORICA Na goriškem gradu bo do 28. oktobra od torka do nedelje od 9.30 do 13.00 ter od 15.00 do 19.30, na ogled umetniška razstava z naslovom »Pas-saggi«. V nekdanjih konjušnicah dvorca Co-ronini Cronberg, bo do 28. novembra na ogled razstava starih čipk zbirke Coronini Cronberg z naslovom »Vanita e decoro«. V razstavnih prostorih KC Lojze Bratuž, (Drevored 20. septembra): bo do 14. oktobra na ogled razstava »In kaj naj ljubim, če ne skrivnosti« slikarja Karla Pečka; od ponedeljka do petka med 17. in 19. uro ter ob prireditvah. Na sedežu zavoda Banca di Civida-le Kmečka banka (Verdijev korzo 40) bo do 19. oktobra na ogled samostojna razstava goriškega slikarja Andreja Kosiča: od ponedeljka do petka od 8.20 do 13.20 in od 14.35 do 15.35. Kavarna Teatro Verdi: do 31. oktobra je na ogled razstava Roberta Mariana. Vstop prost. V gostilni »Ai tre Amici« v Ul. Oberdan, bo do konca oktobra na ogled fotografska razstava z naslovom »Flowers« Gerharda Steinwenderja. Razstava od Alp do Jadrana po Južni železnici (1857) in Bohinjski progi (1906) je na ogled na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Ulici Car-ducci 2 v Gorici do 6. januarja 2008; ob sredah, četrtkih in petkih med 15. in 19. uro, ob sobotah in praznikih med 10. in 13. ter med 15. in 19. uro. Za napovedane skupine in šole je ogled možen tudi izven urnika; informacije na tel. 0481-537197, 0481537111. V Državni knjižnici v Ul. Mameli bo do 31. oktobra na ogled razstava z naslovom »Dario Delpin - Incisioni 1998-2007«. Kulturni dom: jutri, 13. oktobra ob 18.00 bo otvoritev fotografske razstave »9. fotosrečanje«. V državni knjižnici v Ulici Mameli bo do 12. novembra na pobudo združenja italijanskih grafologov AGI na ogled razstava o Rilkeju in njegovem svetu s posebnim poudarkom na duševnih vidikih njegovega pisanja. LOČNIK V občinskem centru na Trgu San Giorgio 37, bo do 14. oktobra na ogled fotografska razstava Tullia Co-lauttija z naslovom »Femme«; urnik 17.30 - 19.30 (delavniki) 10.30 -12.30 (prazniki). Vstop prost. ČEDAD Centro Civico - Borgo di Ponte: do 21. oktobra bo pod naslovom »Il respiro dell'esistenza« razstavljala slikarka Claudia Raza. _SLOVENIJA_ PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pucer), 0038665-6725028. LOKEV Vojaški muzej Tabor: orožje in oprema, stalna razstava. SEŽANA Kosovelov dom, Mala galerija: fotografska razstava, Share International Slovenija »Otroci sveta«. Kosovelov dom: na ogled je razstava gledaliških objektov in mask Ljuba Bizjaka z naslovom »Deske, ki pomenijo življenje«. ŠTANJEL Galerija na Stolpu: razstavljena so dela Homaž Spacalu v organizaciji društva Kons. Razstava bo odprta do 21. oktobra. VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je razstava z naslovom »Ohraniti preteklost -ustaviti čas za danes in jutri« (predstavitev konservatorskih in restavratorskih delavnic Goriškega muzeja) od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.00. Razstavo so pripravili Jana Šubic Prislan, Ana Sirk Fakuč, Davorin Pogačnik in Vanda Bratina. Najavljene skupine si lahko muzejsko zbirko ogledajo tudi izven urnika; informacije na tajništvu Goriškega muzeja (tel. 003865-3359811). Kulturni center Mostovna (Cesta IX. korpusa 99 A):do konca oktobra bo pod naslovom »Moj svet« razstavljala Tanja Nataša Moškrič in sicer med tednom od 11.00 do 15.00, izven urnika po dogovoru. Vstop prost. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja so odprte s poletnim urnikom: grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8.00 do 19.00, sobota zaprto, nedelja, prazniki od 13.00 do 19.00; Sv. Gora sobota, nedelja, prazniki od 10.00 do 18.00; grad Dobrovo ponedeljek zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, sobota, nedelja, prazniki od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do torka v skladu z urnikom Turistične agencije Lastovka, sobota od 12.00 do 19.00, nedelja od 10.00 do 19.00. Za ostale muzejske zbirke je urnik nespremenjen. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika. Za informacije in najave lahko obiskovalci pokličejo na tajništvo Goriškega muzeja, tel. 0038653359811. Mestna galerija: na ogled so inštalacije Jureta Poše z naslovom Tunel v predoru za pešce in kolesarje pod Kostanjevico v Novi Gorici. Instalacija bo na ogled do sanacije predora. V Goriški knjižnici Franceta Bevka na trgu Edvarda Kardelja 4 bo še danes, 13. oktobra na ogled razstava z naslovom Kako je podgana Frida našla svojo mamo. Razstava je dobila ime po istoimenski slikanici, ki je izšla letos. Na ogled so ilustacije in fotografije, ki so na voljo tudi za nakup. Avtorji knjige in razstave Marina, Žiga in Špela podarjajo izkupiček prodanih fotografij, ilustracij in knjig Programu Žarek, ki skrbi za otroke, katere je življenje kakorkoli prikrajšalo. Program deluje pod pokroviteljstvom Centra za socialno delo Nova Gorica. Galerija Frnaža, (Erjavčeva ulica 4): do 19. oktobra bo na ogled razstava Andreja Trampuša z naslovom »V začetku je bila svetloba«. Mestna galerija (Trg Edvarda Kardelja 5): do 30. oktobra je na ogled razstava Annibel Cunoldi Attems. Urnik: od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro ter med 15. in 19. uro; ob sobotah med 9. in 12. uro; ob nedeljah in praznikih zaprto; informacije na tel. 003865-3330173. DOBROVO Goriški muzej prireja v Mušičevi galeriji na Gradu Dobrovo razstavo akvarelov goriškega slikarja Andreja Kosiča. Na ogled bo do 18. novembra od torka do petka med 8. in 16. uro, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13. in 17. uro oz. po zimskem urniku med 12. in 16. uro; informacije na tel. 003865-3959586. IDRIJA Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LOKAVEC Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. Sobota, 13. oktobra 2007 VREME, ZANIMIVOSTI jasno X\ zmerno oblačno oblačno a rahel ° dež a A zmeren üü dež óvr nevihte veter megla Iznad Skandinavije se proti Grčiji pomika hladna zračna masa, ki bo delno oplazila tudi našo deželo. V soboto in nedeljo se bo nad zahodno Evropo okrepil anticiklon, ki bo proti nam preusmerjal v višinah o ^ LJUBLJANA 2/13 POSTOJNA O 2/12 KOČEVJE O T, CELJE 1/13 N. MESTO 2/13 O MARIBOR O 1/12 PTUJ O M. SOBOTA O 2/12 ZAGREB 3/13 O ^ík (NAPOVED ZAJUTRI Jutri dopoldne bo na Tržaškem delno jasno, pihala bo zmerna burja. V zahodnih predelih in v gorah bo oblačno. Čez dan se bo delno razjasnilo. Hladneje bo. Jutri bo pretežno jasno in hladneje, zjutraj bo v zatišnih legah možna slana. Burja na Primorskem bo postopno oslabela. V ponedeljek bo pretežno jasno, zjutraj bo ponekod slana. nobelove nagrade - Za njuna prizadevanja pri mobilizaciji sveta proti grozečim podnebnim spremembam Nagrada za mir nekdanjemu ameriškemu podpredsedniku Al Goreu in Mednarodni skupini Združenih narodov o podnebnih spremembah OSLO - Nekdanji ameriški podpredsednik Al Gore in Mednarodna skupina Združenih narodov o podnebnih spremembah (IPCC) sta letošnja dobitnika Nobelove nagrade za mir, so včeraj sporočili v Oslu. Kot je utemeljil odbor za Nobelove nagrade, bodo nagrado Goreu in IPCC podelili za njuna prizadevanja pri mobilizaciji sveta proti grozečim podnebnim spremembam.Gore je bil ameriški podpredsednik v času mandata Billa Clintona. Po odhodu iz politike se je posvetil opozarjanju na posledice globalnega segrevanja ozračja. Za svoj dokumentarec Neprijetna resnica je prejel oskarja, napisal pa je tudi knjigo z istim naslovom. IPCC je organ ZN, ki združuje okoli 3000 podnebnih strokovnjakov, oceano-grafov, glaciologov, gospodarstvenikov in drugih strokovnjakov in velja za svetovno vodilno znanstveno avtoriteto o globalnem segrevanju in njegovih posledicah. Gore je v odzivu na vest povedal, da je »globoko počaščen«. Priznanje mu pomeni še toliko več, ker ga deli z IPCC, je Al Gore poudaril v izjavi. Boj proti podnebnim spremembam ni politično, temveč moralno vprašanje, je dodal. Izrazil je še upanje, da bo nagrada pripomogla k povečanju »globalne zavesti«, je poročala nemška tiskovna agencija dpa. Tiskovna predstavnica IPCC Carola Traverso Saibante je v prvem odzivu v Predsedujoči IPCC Rajendra Pachauri Ženevi dejala, da so »presenečeni«. »Bili bi tudi srečni, če bi nagrado dobil samo Gore, saj gre za priznanje o pomenu tega vprašanja,« je dodala, kot je poročala ameriška tiskovna agencija AP. Predsedujoči IPCC, Indijec Rajendra Pachauri, pa je po poročanju dpa za norveško televizijo izjavil: »Prevzet sem. Nagrada je na- menjena tudi mednarodni skupnosti Združenih narodov in vsem državam, ki nas podpirajo«. Al Gore je pred sedmimi leti veljal za velikega poraženca, saj je po sporni odločitvi ameriškega vrhovnega sodišča leta 2000 izgubil volitve za ameriškega predsednika, v Belo hišo pa se je vselil sedanji predsednik George Bush. Vendar se je 56-letnik iz Tennes-seeja kmalu prelevil v vnetega okoljevar-stvenika, ki je začel opozarjati najprej ZDA, kasneje pa svet na nevarnosti podnebnih sprememb. Za mnoge danes Gore že velja za zeleno vest ZDA. Rodil se je 31. marca 1948 v Washingtons mladost je preživljal med Tennesseejem in hotelom v prestolnici, saj je njegov oče služboval v predstavniškem domu, kasneje pa v senatu ameriškega kongresa. Nasprotoval je vojni v Vietnamu, a se je leta 1969 vseeno prijavil v vojsko, »da ne bi namesto njega poslali koga drugega«. Tik pred odhodom v Vietnam se je poročil s svojo prijateljico Mary Elizabeth »Tipper« Aitcheson. Par ima sedaj tri odrasle hčere in sina. IPCC so ustanovili Svetovna meteorološka organizacija (WMO) in Program ZN za okolje (Unep). Sedež ima v Ženevi, vendar sam ne vodi raziskav, pač pa združuje pomembne znanstvene študije. V letos objavljenih poročilih o posledicah segrevanja ozračja so opozorili, da bodo posledice klimatskih sprememb čutile vse celine, najbolj bodo prizadete najrevnejše države, skoraj tretjini živalskih in rastlinskih vrst pa grozi izumrtje. Nobelova nagrada za mir je vredna 10 milijonov švedskih kron (1,1 milijona evrov) in jo tradicionalno podelijo 10. decembra v Oslu. Lani je Nobelovo nagrado za mir dobil bangladeški ekonomist Muhammad Yunus, ustanovitelj banke Grameen, leta 2005 pa Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) in njen generalni direktor Mohamed El Baradej. Letošnja sezona objave Nobelovih nagrajencev se bo končala v ponedeljek, ko bodo objavili ime dobitnika Nobelove nagrade za ekonomijo. (STA) / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 11. oktobra 2007 27 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Mala Cecilijanka 2006: OPZ OŠ F. Erjavec - Štandrež 20.30 TV Dnevnik Utrip evangelija 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija Rai Uno 6.10 Nad.: Sottocasa 6.30 Jutranji razvedrilni variete: Sabato, Domenica & ... 9.35 Sedem dni v parlamentu 10.05 Dnevi Evrope 10.25 Variete: ApriRai 10.40 Vremenska napoved 10.45 Nan.: Lady Cop 11.30 Nasveti za dobre nakupe: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco (vodi Antonella Clerici) 13.30 Dnevnik 14.00 Aktualno: Easy Driver (vodita Ilaria Moscato in Marcellino Ma-riucci) 14.30 Aktualna odd. o morju in ljudeh, ki ob njem živijo: Linea Blu - Taranto (vodi Donatella Bianchi) 16.15 Dreams Road 2007: Baleari 1 - Minorca in Maiorca 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 17.15 Verska odd.: A Sua immagine 17.45 Dok.: Passaggio a Nord-Ovest (vodi Alberto Angela) 18.50 Kviz: L' eredita' 20.00 Dnevnik 20.30 Nogomet: Italija - Gruzija (kvalifikacije za EP, prenos iz Genove) 23.10 Dnevnik 23.15 Film: Le invasioni barbariche (dram., Kan.-Fr., '03, i. Remy Girard, Stephane Rousseau) 0.50 Nočni dnevnik, vremenska napoved, 1.05 Izžrebanje lota 2.10 Film: Agenzia Matrimoniale A. (kom., Fr., '78, r. C. Lelouche) V^ Rai Due 6.00 6.15 6.45 10.00 10.30 11.15 11.25 13.00 13.25 14.05 15.40 17.10 18.00 18.10 19.00 20.00 20.25 20.30 21.05 22.40 23.25 0.10 0.20 1.05 Variete: Spensieratissima Tg2 Potovanja Razvedrilni variete: Jutro v družini (vodita Adriana Volpe in Tiberio Timperi), vmes dnevnik Dnevnik Dok.: Na poti v Damask Variete: ApriRai Variete: Opoldne v družini Dnevnik Rai šport Dribbling Aktualno: Sobotna Italija na 2. TV film: NMancy Drew (dram., ZDA, '02, i. Maggie Lawson) Aktualno: Sereno variabile Dnevnik, vreme Nan.: Nepremagljivi angeli Reality show: Otok slavnih - Tedenski pregled, 19.20 Reality Nan.: Dva človeka in pol Izžrebanje lota Dnevnik Nan.: Cold Case - Osamljena srca - Nemogoče skrivnosti (i. Kathryn Morris, Danny Pino, J. Ratchford) Nan.: The Practice Šport: Sobotni sprint Dnevnik Tg2 Tg2 Dosje - Zgodbe Tg2 Mizar V" Rai Tre 7.00 9.00 10.00 11.00 12.00 12.25 14.00 14.50 15.50 18.10 18.55 19.00 Variete za najmlajše Aktualno: TV Talk Aktualno: Art News Tgr naš denar, 11.15 Tgr Estovest, 11.45 Tgr Kmetijstvo Tg3 - Šport - Meteo Tgr Tednik, 12.55 Bellitalia, 13.20 Tgr Sredozemlje Deželne vesti, dnevnik Tgr Okolje Italija Sobotni šport: salon navtike v Genovi, 16.30 nogomet (kvalif. za EP), 16.45 kolesarstvo, 17.25 Magazine Champions League Nan.: Stargate Sg-1 Tg3 Meteo Dnevnik, deželne vesti, vreme 20.00 Variete: Blob "Vota Antonio" 20.10 Variete: Che tempo che fa (vodi Fa-bio Fazio) 21.30 Dok.: Ulisse - Afrika, zadnja plemena (voditAlberto Angela) 23.25 Dnevnik, deželne vesti 23.45 Aktualno: Dan na sodišču - Proces Fabio Buosi 0.45 Tg3 nočni dnevnik, vreme 0.55 Tg3 Zapisnik sveta, 1.10 Sobotna noč, 1.30 Fuori orario u Rete 4 6.05 Pregled tiska 6.25 Nan.: Življenje čarovnice, 8.20 Robinson 8.00 Aktualna odd.: Za boljše življenje (vodita prof. Fabrizio Trecca in Emanuela Talenti) 9.30 Nan.: Sherlock Holmes (krim., ZDA, '01, i. Matt Frewer) 11.30 Dnevnik, promet 11.40 Aktualno: Forum 13.30 Dnevnik Tg 4, vreme 14.00 Aktualno: Forum 15.00 Nan.: Poirot - Ples v maskah (i. David Suchet, Hugh Fraser) 17.00 Včeraj in danes na TV 17.50 Dok.: Solaris 18.55 Dnevnik, vreme 19.35 Dok.: Srečanje z zgodovino 20.10 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 TZV nan.: Komisar Cordier: Cas d' ecole (krim., Fr., '03, i. Pierre Mon-dy, Bruno Mandnier) 23.15 Aktualna odd.: Tempi moderni (vodi Ilaria Cavo) 1.50 Pregled tiska 5 Canale 5 6.00 Na prvi strani 7.55 Promet, vreme 8.00 Jutranji dnevnik Tg5 8.40 Glasbena odd. o liriki: Loggione (vodi Vittorio testa) 9.15 Film: Pleasantville (kom., ZDA, '98, i. Tobbey Maguire, Reese Wi-therspoon) 10.55 Tg com/Meteo5 12.00 Nan.: Novo življenje za Zoe (i. Joe- ly Fisher, Aislinn Paul) 13.00 Dnevnik TG 5/Meteo 5 13.40 Nan.: Il mammo (i. Natalia Estrada, Enzo Iacchetti) 14.10 Glasb. odd.: Io ballo 16.00 Aktualno kornika v živo: Verissimo (vodi Silvia Toffanin) 18.00 Tg com/Meteo5 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario (vodi Gerry Scotti) 20.00 Dnevnik TG 5, vreme 20.30 Variete: Striscia la notizia 21.10 Variete: C' e' posta per te (vodi Maria De Filippi) O Italia 1 5.00 8.00 10.15 10.45 11.50 12.25 13.00 14.00 15.00 15.55 17.00 17.55 18.30 SP v motociklizmu: VN Avstralije, 125 ccm, 5.50 MotoGp, 7.05 250 ccm (poskusne vožnje) Variete za najmlajše Nanizanka: Power Rangers Lost Galaxy - Kamen Nan.: Raven - Riba poimenu Raven, 11.15 Čarovnica Sabrina Nan.: Tata Odprti studio, vreme Variete: Finche' c'e' Ditta c'e' spe- ranza TV film: Hot Shots 2 (kom., ZDA, '93, i. Charlie Sheen) Tg com/Meteo Film: Goonies (pust., ZDA, '85, r. Richard Donner, i. Sean Astin) Tg com Šport: Slamball (vodita Dan Peterson in Giacomo Valenti) Odprti studio, vreme 19.00 TV film: Dragon Ball Z: usoda Sa- yanov (ris., Jap., '91) 20.00 Tg com/Meteo 21.00 Film: Peter Pan (fant., ZDA, '03, i. Jeremy Sumpler, R. Hunt Wood) 23.10 Film: Evolution (pust., ZDA, '01, i. David Duchovny) 1.25 Šport studio 1.50 The box game ^ Tele 4 8.00 13.45, 16.40, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 8.30 Dobro jutro: horoskop, svetnik dneva, vreme, pregovor 8.50 Aktualni tednik: Muza TV 9.30 Družinski talk show 10.35 Nad.: Marina 11.30 Nan.: Don Matteo 4 13.55 Košarka Snaidero Udine 14.55 Dok. o naravi 16.00 Nan.: Lassie 17.00 Risanke 19.55 Športne novice 20.05 Oddaja o kmetijstvu 20.55 Film: Sangue all' alba (krim., ZDA, '46, i. Geroge Raft, Ava Gardner) 22.55 Aktualna oddaja 23.30 Komedija v narečju: Craneval de mia nona (L' Armonia) LA 6.00 7.00 9.20 10.30 12.30 13.00 14.00 16.00 17.05 20.30 21.30 23.30 0.30 La 7 12.30, 20.00, 1.10 Tg La7 Aktualno: Omnibus weekend Aktualno: Intervju Film: Una storia di guerra Šport 7 Nan.: Matlock Film: Detektiv Extralarge: Miami Killer (krim., ZDA-It., '91, i. Bud Spencer, Philip M. Thomas) Dok.: Hollywood Science Film: PT 109, posto di combatti-mento (vojni, ZDA, '63) Dok.: Jules most dangerous Nan.: Inšpektor Barnaby (i. John Nettles, Daniel Casey) Dok.: Umori - Primer GFraziosi Aktualno: Ime & Priimek (t Slovenija 1 6.15 Kultura, 6.20 Odmevi 7.00 Zgodbe iz školjke 7.30 Iz popotne torbe: Izlet 7.45 Kratki dok. film EBU: Vztrajna Lara (Hrvaška) 8.00 Kviz: Male sive celice 8.45 Dok.: V dotiku z vodo 9.15 Kino Kekec - Film: Holiji 10.45 Polnočni klub 12.00 Tednik 13.00 Poročila, vreme, šport 13.15 Umkovizija - Veliki finale 14.10 Dok.: Nenavadna civilizacija 15.00 Nad.: Pesem ptic trnovk 15.55 Karaoke 16.10 O živalih in ljudeh 16.25 Labirint 17.00 Poročila, šport, vreme 17.15 Ozare 17.20 Kraji in ljudje 17.35 Na vrtu 17.55 Popolna družina 18.05 Z Damijanom 18.40 Risanka 18.55 Vreme, dnevnik 19.25 Šport. Utrip 19.40 Eutrinki 19.55 Kviz: Ljubljana prestolnica EU 21.05 Nad.: 4400 povratnikov 22.00 Poročila, šport, vreme 22.35 Hri-bar 22.40 Nad.: Deadwood 0.40 Film: Živalska farma 2.05 Dnevnik {p Slovenija 2 6.30 8.25 8.55 9.05 10.35 11.25 12.20 14.20 16.35 19.05 20.00 23.00 0.00 2.00 2.50 Zabavni infokanal 13.50 TV prodaja Skozi čas Tarča Primorski mozaik Dok.: Zadnji dnevi slavnih Film: Prikazni iz morskiih globin Festival narečnih popevk Posnetek predstave Šentjakobskega gledališča: Figarova svatba (P. A. de Beaumarchais) Dok. film: Cime - poklic: Drbler Nogomet: Slovenija - Albanija (kvalifikacije za EP) Alpe-Donava-Jadran Sobotno popoldne Nad.: Pokvarjena dekleta Dnevnik zamejske TV 14.00 Čezmejna TV - TGR FJK - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Pogovorimo se o... 15.10 Sredozemlje 15.40 Mladinska odd.: Ciak junior 16.10 Vsedanes aktualnost 16.40 Arhivski posnetki 17.30 Globus 18.00 Program v slovenskem jeziku: Brez meje 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 Vsedanes, šport 19.30 Jutri je nedelja 19.45 Avtomobilizem 20.00 Košarka: Jadranska liga NLB 21.35 Alter eco 22.05 Vsedanes - TV dnevnik 22.20 Nogomet: Slovenija - Albanija (kvalifikacije za EP) 0.10 Vsedanes aktualnost 0.25 Čezmejna TV - TV dnevnik Tv Primorka 10.30 Dnevnik, vreme 11.00 Videostrani 17.00 Polka in majolka 18.00 Čas za nas 18.40 Videospot meseca 18.45 EPP 18.50 Med Sočo in Nadižo 19.15 Ne prezrite 19.25 Kulturni utrinek 19.30 Settimana Friuli 20.00 Duhovna misel 20.15 Tedenski pregled 20.30 Kultura 21.00 Brez strehe na glavo z Rebeko Dremelj 22.00 Ne prezrite 22.10 Utrinki iz Evropskega parlamenta 22.40 Rally za SP - Katalonija 23.40 Videostrani RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes koledar i n napovendik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Vse najboljše... iz Radioaktivnega vala; 10.00 Poročila; 10.10 Zborovski koncert v cerkvi na Montuzzi; 12.00 Ta rozajanski glas; Napovednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica: Mladi izvajalci; 18.00 Mala scena - Igra: Mar ni res, Ana? (Franjo Frančič, r. Marko Sosič); 19.20 Napovednik; Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, Poročila; 6.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik, kronika; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska, vreme; 9.00-12.30 Sobota in pol; 9.10 Prireditve; 10.45 Namig za izlet; 11.00 Spoznajmo primorsko osebnost septembra; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opoldnevnik, osmrtnice; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Torklja, tedenski pregled dogodkov; 14.45 Du jes?!; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 SMS - glasbena lestvica in oglašanja z nogometnih igrišč; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 19.00 Dnevnik; 20.00 Legende s Tomažem Cindričem; 21.00 Indie ni Indija: Aljoša Mi-slej; 22.30 Podzemlje: metal, underground, hardcore, punk... zvoki RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o...; 9.00 Stekleni grad; 9.33 Sobota z vami; 10.00 Replay; 10.40 Mladi pisatelji; 11.00 Smash, svet mladih; 15.15 Sigla single; Vreme, promet; 13.00 Svetnik dneva, vse najboljše; 13.33 Pesem tedna; 14.00 Proza; 14.35 New entry; 15.00 Jersey boy; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 London Calling; 18.45 Extra extra extra; 19.28 Meteo in promet; 20.00 Smash; 21.00 Lirično; 22.00 Sobota z vami; 22.30 Reggae; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.45 Pregovor je odgovor; 7.00 Kronika, vreme; 7.40 Čitalnica; 8.05 Rin-garaja; 9.05 Sobotna raglja; 10.10 Knjižnica za mlade; 10.30 Gori, doli, naokoli; 11.30 Vonj po...; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 S knjižnega trga; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski mozaik; 18.15 Kolaž... sledi; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni koncert; 21.30 Glasbeni vrtiljak; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.30 Igra. SLOVENIJA 2 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.20 Vreme; 8.45 Kulturne prireditve; 9.00 Moja soseska; 9.35 Popevki; 10.00 Sobotna akcija; 12.00 Zapisi iz močvirja; 13.00 Do 13-ih; 14.00 Kulturni val; 14.45 Gost izbira glasbo; 15.10 Radio danes; 15.30 DIO; 16.05 Nogomet; Popevki tedna Popevki tedna; 17.40 Športna oddaja; 18.45 Črna kronika; 19.30 Športna sobota; 22.30 Glasba svetov. SLOVENIJA 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 6.05 Jutranji-ca; 7.00 Kronika; 8.00 Lirični utrinek; 9.45 Inventura; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Nove glasbene generacije; 13.05 Odprti termin; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.10 Baletna glasba; 16.40 Likovni odmevi; 17.00 Sopranistka Regine Crespin; 18.00 V pod-večer; 20.00 Paul Dukas: Ariadna in Sinje-bradec; 0.15 Slovenski koncert; 1.00 Lirični utrinek RADIO KOROŠKA 18.00-19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca; Radio Agora: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 154,40€ (35.000 SIT) plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG IT| Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. v Sloveniji trt? kikovmtim slftvrftike tlifbn) .ml" Kdor v torek nakupuje, se mu obrestuje! Tudi vi nakupujete ob torkih? Vsak torek vam namreč nakup v vrednosti FLIR ali več prinstU kupon TOl, £ katerim klika intlediiji torek v en i i* med odprtih prodajaln uveljavite 10 % popust na vrednost nakupa. a Velja v prodajalnah market programa Mercator ^f^Ni^^k /hipcrniarkct/* prodajalnah Modiana> Vj^^f Reiiuiiqui; in Intersport* Mercator Mereator Center Nova Gorica Industrijsta casta G. SOM Nova Gorica. Tal.: -3SG 5 33 43 300 Odpiralni čas: od ponedeljka do sobote: od 3.00 ito 2 i .00 ure _nedelja: od 9.00 do 15.00 ure Mercator Center Koper Dtilinlku C tisti 1a, 6000 Koper, Tt\.; +360 5 06 36 656 Odpirplni ¿as: od ponedeljke do peth?: od 9 00 do 21 -00 ure sobota; od 8,00 do 21 -00 ur« nadetja: od 9.00 do 1 5.00 ure }se cene, Ponudba vdja od 11. i0, do 22,1 <). 200/do mzprodaj? zakyg. Pltčančjc m^D pjkiiua, Ltii.i j.i ki1. _. P Ms» |viinni n.ir'iv(i. |'r. L.i junije tirrv ki»[¡. [Aj^irjtnu tijn.i ,'J rjAliiZni -.l'.'l'j1. ¡il'I i fldikt lampen Al i i1. ;i.ily. Jumhíi [Mkicjnji/ rj.- lijrií- ', l-IíJiit'jI n:\j-ur p5i ci Micha v prjlnj MILtLJtbll i HW0|í \ltlü|ij MiJumif3 Wilumil2 MIl'Ihh > prahu Mil.iiriil 4 vhiiij kj^cinli^ SlJIE. 1.5 tan. JtrlJ^ll^,*, RlJlM sl(. |-,ilti[í.'|.. .1 v culijt'ki e .[liil|7i dükoa, 150 mi Tolaülní duda I.umpi ilUtoa Lütri^i ÓtrniiltL ¡iIíaI^L: I. ij m |tl «nidi w\. miii^ivi, ¡urüor 42/1 vihtersujot flmvl l^ut KOPtft capddistftia eitaüc tle&tl