ra IZDAJA ZA GORIŠKO IS BENEČIJO PRIMORSKI DNEVNIK _________GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE • Stev. 227 (2223) «MI IMAMO SKUPNE INTERESE, OD KATERIH JE NAJVAŽNEJŠI TA, DA STORIMO VSE, KAR JE V NASI MOČI ZA REŠITEV CLOVECANSTVA PRED NOVO KATASTROFO IN DA SE MED DRŽAVAMI IN NARODI RAZVIJE IN UTRJUJE MIRNO SODELOVANJE#. (Maršal Tito v pozdravnem, govoru. A. Edenu) Poštnina plačana v gotovini Spedizione In abbon. post. 1. gr. TRST, petek 19. septembra 1952 Cena 20 lir HUJSKANJE italijanskih kom-do tržaškega (jwat ?a sm° Pisali že nešte-"j naša krivda če se Vračat vedn° ‘n vedno znova itcUš-l njL. vPrašanje in m do t>nn °a U liudie imai° M, kar oni sami imenu-‘Srosso problem^ Vita prpoiema della (G. C. Pajetta, Htuv'17- m)- Zakai * to S0?wfce kcminformovce <(§rosso proble-•e ^ I”0 takoj videli, dasi bi •» lif' ki se bore ««(i lzem- noalo pričako- m tudi pri obrav~ »i fafco %?p™šanja ™t0' mterc^ *o narekujejo frtiienn J^^racije in na- Triatb iškega gibanja. *cu ^l,vPra^anje ie v bi~ H dr’f 1 med interesi in dveh natfodov. flifcj .1 1 na G7ninformov$ki pr-način Powe, da cilj ki v najzgo- spoštovanja fcer ‘ Olai h-"«o!)%ihnL'<3bfe- fcl Predlaga d„ ^ja °^a STO Italiji v nasprotju z tra’^“, i^90ribo. ampak iz . ,e ta predlog J» i^uanT^-3'” do,c!eT SiConi a^e*cete TIah0^a-trJ,u^jo j t0 stalno po- Prati* ie iranski IkS izvedljiv le K, ,»o iaj. r?vne pogodbe, '•o p kalt£?ene italijanske ** » praui dob*»ed- K^)'ni°’?eni.enem člar,‘ Ih?1* Pa,«,, kominformovski , are v tem sva. "Je- miuJedalie- On na-'-'ladp Gasperija in lk* i,?31« ie “Ni 5e Ni..l2iav(> C tristran- HDe r^aradi pogubne f - e Ga^rlja in n}e- ISf Mož^t° *\|vedT,o za- T< Ju^da blPri' Jugoslovane na ' """ spoštovanje tistega dela mirovne pogodbe_ ki so ga morali sprejeti proti vsoji volji, in na spoštovanje izrecnih izjav o italijanstvu Trstas. Tako je torej stališče italijanskih kominformovcev glede tržaškega vprašanja, in naj Po vsem tem slovenski priveski italijanske komi nj Grmovške agenture ne trobijo v prazno, da formalna vzpostavitev STO ne pomeni v današnjih razmerah v bistvu izrazito protijugoslovanskega dejati ja. In v tem, v današnjem položaju izrazito protijugoslovanskem značaju formalne vzpostavitve STO, je tudi glavni razlog, di5i ?<:8a Ivana pl-Arijko a- js?* a* fesorja Jožeta Goričarja, da bi prisostvovala obnovitvi sodnega procesa za vrnitev njenega sina. Pavl^ Pirečnikova je pred odhodom izrazila upanje, da se bo vrnila s svoijin sinom, ki so JI ga ugrabili nacisti pred desetimi leU. Univerzitetni profesor Jože Goričar iz Ljubljane, ki bo prevzel njeno pravno zasitop-M.vo pred prizivnim sodiščem v Frankfurtu, je izjavil dopisniku Tanjuga: «Odhfljam v Frankfurt s prepričanjem, da bo sodiSče ravnalo tako. kakor to zahtevajo vs» sploino znana pravna in človečanska načela, t. j. da sp otrok vrt? materi.* Ameriški novinar Roy Ro-wan. ki je prišel iz Nemčije v Šoštanj, da bi govoril s Plreč nikovo družino, je izrazil upanje, da bo Pavla Plrečnikova diobila svojega sin^. C. S. PARIZ, 18. — Danes se je sestal pod predsedstvom kanadskega zunanjega ministra Pear son« atlantski svM. Pearson je predal predsedniške posle danskemu zunanjemu ministru Ole Bjornu, ki jih bo obdržal za dvanajst mesecev. BEOGRAD. 18. — Drugi dan cbtska britanskega, ministra Edena y. Jugoslaviji je potekel v živi diplomatski aktivnosti. Dopoldne ob 10.30 so bili na jugoslovanskem zunanjem ministrstvu razgovori med britansko delegacijo pod vodstvom Edena in jugoslovansko delegacijo pod vodstvom Euvarda Kardelja. Na jugoslovanski strani so s» razgovorov udeležili še namestnik zunanjega ministra Veljko Vlahovič, pomočnik zunanjega ministra dr Aleš Bebler in Bogdan Crnobrnja, jugoslovanski poslanik v Londonu dr. Jože Brilej in načelnik zunanjega ministrstva JakSa Petrič. Po končani konferenci je britanski zunanji minister Eden dobro razpoložen izjavil novinarjem: «Imeli koristno in preliminarno izmenjavo gledišč ter verjamem da se bodo razgovori nadaljevali tako kot so se začeli«. Po konferenci, ki je potekala v prijateljski atmosferi, je bil Eden sprejet pri maršalu Titu. Razgovorov med njima sta je udeležila tudi britanski poslanik v Beogradu Ivo Mallet in jugoslovanski poslanik vLondo. nu dr. Jože Brilej. Konferenca se je nadaljevala pt> svečanem kosilu, ki ga js maršal Tito priredil na čast'britanski delegaciji. Pri današnjih prvih razgovorih, ki so potekali v zelo prisrčnem prijateljskem o-zračuje je prišlo do izmenjave mišljenj o aktualnih mednarodnih vprašanjih, ki zanimajo obs državi. Razgovori se bodo nadaljevali jutri dopoldne. Predvideva se, da bo britanski zu-nanji minister na popoldanski tiskovni konferenci povedal jezuita te svojih razgovorov v Beogradu. Po razgovoru z Ede-nom je maršal Tito sprejel ostale člane britanske delegacije, katere je pridržal na kosilu. Govor marša/a Tita Predsednik jugoslovanske zvezne vlade maršal Tito in britanski minister Eden sta imela danes na svečanem kosilu y Belem dvoru slavnostna govora. Maršal Titp je Y svojem govoru dejal: ((Gospod minister, gospodje veleposlaniki, in gospodje in tovariši gostje! Štejem si v veliko čast, da lahko pozdravim o noji sredini visokega gosta, gospoda Anthonyje Edena podpredsednika vlade in zunanjega ministra vlade Njenega veliian. stva in mu želim dobrodošlico in prijetno bivanje v Jugoslaviji. Mislim, da izražam mišljenje vseh nas, da je njegov obisk znak vse boljših in čvrstejših prijateljskih odnosov med narodi in vladami obeli naših držav. To dejstvo potrjuje vse boljše sodelovanje med Jugoslavijo iri Viliko Britani* jc tako na gospodarskem kot tudi na političnem in kulturnem področju. Posebno v zadnjih štirih letih. Ni treba da bi naštevali primere sodelovanja med Jugoslavijo in Anglijo iz preteklosti, ker je to dobro znano vsemu svetu. Omenil bom samo zadnjo svetovno voj no ko so se naši narodi znova borili na isti strani skupno v svojlh najtežjih dneh. Poleg tega je današnje sodelovanje med Jugoslavijo in Veliko Britanijo rezultat skupne borbe in sodelovanja iz preteklosti z ene ttranl, a z druge strani je tudi naš skupni interes zaradi ohranitve miru v svetu in skupne obrambe pred poskusi novega napada. Gospod minister, naši naredi niso pozabili, kdo jim je bil v najtežjih dneh prijatelj in soborec. Omenil bom samo pri- mer 'ko so se leta 1943 spust.li člani vaše vojaške misije med našo narodnoosvobodilno vojsko S kolikšno radostjo s0 jih sprijeli im si prizadevali, da jim v naših težkih pogojih ustvarijo čim ugodnejše bivanje pri nas. Mi vsi in vsi naši narodi se dobro spominj&mo, ko je Churchill ko je dobil točne informacije o naši borbi, modro in smelo sklenil, da se nam narodnoosvobodilni vojski 'nudi pomoč v vojaškem materialu, hrani in drugem. Prav tako pomemben je bil tudi sklep vlade njegovega veličanstva, na čelu kattere je bil tedaj Churchill, da se priznajo osnovni sklepi II. zasedanja AVNOJ od 29. novembra 1943. leta v Jajcu kot n. pr. sklep o ustanovitvi Nacionalnega komiteja osvoboditve Jugoslavije in drugo. Prav tako sem se v svojih kasnejših razgovorih z gospo. dom Churchillom leta 1944 o-sebno prepričal s kolikšno real. nostjo in razumevanjem gleda on na razvoj stanja v mit de-Jelt. Churchill je tedaj dal popolno priznanje narodnoosvobodilni borbi naših narodov, let 5o prispevali svoj nemajhen delež k stvari zaveznikov. To poudarjam zaradi ker vem da niti Churchill niti od-govorni ljudje in vea narod Vi-like Britanije niso spremenili svojega mišljenja niti danes kakor so to n. pr. napravili odgovorni ljudje bivše zavezniške države Sovjetske zveze. Nekaj let pozneje, ko se je Znašla naša dežela zopet v nevarnosti zaradi pritiska s strani Sovjetske zveze in ostafih držat; po d njenim nadzorstvom »o naii, narodi imeli spet pri- ložnost čutiti zanimanje Velike Britanije za usodo naše domovine. Verujem, da se to zanimanj? ve bo končalo niti v bodoče. Tcučrat ste tudi Vi, gospod minister, osebno dvignili svoj glas proti nevarnosti napada, ki je grozila naši državi kakor ste tudi v času vojne dali priznanje naši borbi. Tukaj moram poudariti, da ste Vi kljub temu. da je tudi vaša de. žela utrpela velike žrtve v pretekli vojni, vendarle razumeli naš položaj in nam pomagali pri naših težkih naporih. Obstajajo številna dejstva iz preteklosti in sedanjosti, ki pričajo o tem da nas ne samo v preteklosti, temveč tudi danes vežejo čvrsti zavezniški interesi. Gospod minister, gospodje in tovariši! Jaz sun prepričan, da bo ta obisk velikega pomena za razvoj nadaljnjega prijateljstva in sodelovanja med našima državama. Mi imamo skupne interese, od katerih je najvažnejši ta, da storimo vse, kar je v naši moči za rešitev člove-čainstva pred novo katastrofo in da se med državami in narodi razvije in utrjuje mirno sodelovanje. Dovolite mi, da dvignem kozarec na zdravje in dolgo življenje Njenega veličanstva Elizabete, kraljice Velike Britanije, na srečo in blagostanje ljudstva Velike Britanije, na zdravje predsednika vlade Njenega veličanstva gospoda Churchilla in na Vaše zdravje, gospod mi-nisters. Edenov odgovor Maršalu Titu js odgovoril Anthony Eden, ki se je zahvalil za vabilo na obisk v Jugoslavijo ter za prisrčen sprejem. «To je prvič, da britanski zunanji minister obišče Jugoslavijo in upam. da ta obisk ne bo zadnji«, je rekel Eden. «Prišel sem v Jugoslavijo, da izmenjam z vami mnenje o nekaterih važnih vprašanjih, ki zanimajo obe državi. Vi me niste povabili niti nisem prišel v Beograd, da zaključim te k e sporazume. Prišel sem, da se srečam z vami, voditelji Jugoslavije Jer z va-izmenjam mnenja o neka- mi terih važnih vprašanjih, ki zanimajo obe državi, da bi lahko s svojim obiskom posredoval razumevanje za vašo državo in za njen položaj v svetu. Upam, da bo ta moj obisk dokazal, kako se angleško ljudstvo in jugoslovanski narod! vsak dan bolj zbližujejo. Razlike y gledL ščiti ki gotovo obstajajo med nami v nekaterih pogledih v političnem življenju ne morejo preprečiti rastočega sodelovanja med nami. Obstajata dva načina, na o-snovi katerih se dve državi lahko združujeta. Ena država lahko vlada nad drugimi, ne da bi dovoljevala razpravljanje in upošteva samo svoje lastne interese. To je odnos med gospodarji in sateliti Toda obstaja tudi odnos, ki temelji na svobodnem združevanju med narodi pa bodisi, da so oni bogati ali siromašni, močni ali šibki, ki vzajemno spoštujejo neodvisnost. Vsebina tega je svobodno tovarištvo. v katerem vsaka država prispeva skupnosti to, kar more. Take vrste odnosov želi- mo vzpostaviti med našima dvema državama. To je temelj, na katerem lahko zgradimo mir in razumevanje na vsem svetu. Kakor ste pravilno omenili, gospod maršal, britanski in jugoslovanski narodi so se borili z ramo ob rami v dveh svetovnih vojnah. Spomin na težave, ki smo jih skupno prenesli predstavlja čvrsto vez med nami. v obeh vojnah smo se uprli napadu. Branili smo svobodo in neodvisnost naših narodov proti silam, ki so hotele nadvladati na tej celini. Danes smo prav tako odločeni, da se upremo vsakemu takemu poizkusu. Obe naši državi želita mir. Obe želita zavarovati napredek naših narodov kakor tudi napredek vseh drugih narodov. Ali ni povsem naravno, da se čedalje bolj medsebojno zbližujemo ko imamo take skupne interese. Jugoslovanski narodi so pod vašim vodstvom onemogočili poskuse Kominfor-ma da bi vam narekoval, ka- NAŠ DOPISNIK NA SVEČANEM SPREJEMU V BELEM DVORU Pogovor z Edenom in Matesom o Trstu in o možnostih glede plebiscita Skrajna rezerviranost šefa Foreign Ofticea glede tržaškega vprašanja - Leo Mates: »Če položaj ni zrel za rešitev, je bolje s sodelovanjem vseh ostalih področij ustvariti pogoje, da se omogoči rešitev tega vprašanja'1 (Od našega posebnega dopisnika) BEOGRAD. 18. Danes zvečer ob 19.30 je maršal Tito s svojo soprogo priredil v Beogradu v Belem dvoru na Dedinju svečan sprejem v čast britanskemu zunanjemu ministru Edenu. Poleg njega in njegovega spremstva so se svečanega sprejema udeležili tudi podpredsednik zvezne vlade Edvard Kardelj, Aleksander Rankovič. Blago je Ne-škovič in ostali člani zvezne vlade, člani diplomatskega zbora, zastopniki Prezidij? ljudske skupščine. Jugoslovanske ljudske armade, številni ugledni kulturni in javni delavci Beograda ter domači in inozemski novinarji. Med sprejemom sta se dva tržaška novinarja približala angleškemu zunanjemu ministru in L. Matesu. Britanski zu. da za reševanje vprašanj, o svojem obisku v Jugoslaviji dejal; ((Imeli smo zelo dobre razgovore#. Ko pa je dopisnik lista «Cor-riere di Trieste« vprašal, kaj misli o tržaškem vprašanju, in posebej ali bo po njegovem mnenju kmalu rešeno ali v kasnejši bodočnosti, je Eden odvrnil: «Več vam »e morem povedati«. Kot dober diplomat je hitro dodal: ((Pijem na vaše zdravje* Tržaški dopisnik sicer ni imel kozarca pri roki. nekoliko kočljiv razgovor pa je bil ven-darle končan. Pomočnik jugoslovanskega zunanjega ministra Leo Mates nam je najprej dejal, da je Edenov obisk v Beogradu dokaz. da se lahko odnosi med Jugoslavijo in Veliko Britanijo dobro razvijajo kot se lahko razvijajo z vsako državo, ki to želi. Z omembo, da italijanski tisk poskuša ustvariti mnenje, da bo Edenov obisk posvečen skoraj v celoti Trstu, so prešli na tržaško vprašanje. Leo Mates je potem dejal: «Tako stališče italijanskega tiska je žalostno, ker ustvarja med italijanskim ljudstvom iluzijo, da je nemogoče rešiti tržaško vprašanje s pogajanji med Jugoslavijo in Italijo, temveč z intervencijo ene ali več tujih sil. Možnost takega reševanja tržaškega vprašanja je popolnoma izključena prvič, ker Jugoslavija ne bo nikoli pristala na tuji pritisk, drugič. ker sem prepričan, da tudi 'zahodne sile ne mislijo, da bi mogli na ta način rešiti tržaško vprašanje*. O možnosti, da se rešitev vprašanja odloži, je Mates dejal: »Jugoslavija ni nikdar nasprotovala hitri rešitvi in pripravljeni smo proučiti kakršen koli predlog, seveda pa ne takega, ki bi bil zasnovan na tristranski izjavi. Ce pa položaj ni zrel za rešitev, je bolje s sodelovanjem na vseh ostalih področjih, kjer je to mogoče ustvariti pogoje, ds. se omogoči rešitev tega vprašanja)). O predlogu za plebiscit je Leo Mates dejal, da plebiscit ni najprimernejši način za rešitev obmejnega vprašanja. «Ce bi razpisali plebiscit v Trstu leta 1945 ali 1946, bi se večina izrekla za Jugoslavijo. Izražanje ljudske volje je vsekakor demokratično sredstvo toda samo v primeru, da v določenih razdobjih lahko pridejo do izraza spremembe v javnem mnenju. Tako se dogaja n. pr. pri raz- nih volitvah, ki dajejo dostikrat popolnoma nasprotne rezultate od prejšnjih. Prav zaradi spremenljivosti javnega mnenja, ki je odvisno od številnih činiteljev, pa se mi zdi. da za reševanje vprašanja veki ostanejo potem trajno utrjena, ne more biti primerno tako sredstvo, ki izraža razpoloženje javnega mnenja v določenem trenutku*. R. CILENŠEK Sovjetski veto proti sprejemu Japonske v OZN NEW YORK, 18. — Varnostni svet je danes nadaljeval razpravljanje o sprejemu Japonske v OZN. Po govoru ameriškega kandidata Austina, ki je prošnjo Japonske podprl, in sovjetskega delegata Malika, ki se je uprl sprejemu, so glasovali o ameriški resoluciji, ki predlaga sprejem. Za resolucijo je glasovalo deset delegatov, proti njej pa sovjetski delegat, ki je postavil veto. ko morate živeti. Vi ste vzpostavili čvrsto neodvisnost vaše države in rni smo v Veliki Britaniji to z občudovanjem opazovali. Pripravljeni smo kljub našim lastnim problemom napraviti kar moremo, da bi pomagali Jugoslaviji, da ohrani mir. Veselimo se. ko vidimo, da se odnosi med Jugoslavijo in njenimi sosednimi državami razvijajo v dobro smer. To je dokaz modrega in konstruktivnega vodstva vaše države. 2eljno pričakujem, da v prihodnjih dneh vidim nekaj lepot vaše dežele. Dobro vem, da ste vložili velike napore za ohranitev enotnosti. Zahvaljujem se vam za vašo gostoljubnost in dvigam kozarec za napredek in srečo Jugoslavije in njenega voditelja.* Romunski k&minformisti so izvedli danes nov hud zločin na romunsko * jugoslovanski meji. Ubiili so člana kmečke delovne zadruge iz Bele Crkve Jezdimira Stojanoviča in Toma Stanojeviča. Imenovana st» sekala včeraj drva v bližini jugoslovansko - romunske meje. Ko sta danes nameravala z vozom odpeljati drva, je začelo nanju streljati 30 romunskih obmejnih stražarjev in vojakov, ki so bili skriti v neki bližnji zasedi ter so ob% na mestu ubili. Romunski vojaki so streljali na jugoslovansko obmejno patruljo, ki je prišla na kraj incidenta. Jugoslovanski graničarji pa niso odgovorili na romunski napad. Danes zjutraj je prispel v Beograd izredni poslanik in opolnomočeni minister Kostarike. katerega je na postaji sprejel načelnik protokola zunanjega ministra dr. Sloven Smodlaka. B. BOŽIC Grška vojaška delegacija povabljena v FLRJ ATENE, 18. — Vodja jugoslovanske vojaške <3:lcg':c.je, ki je na obisku v Atenah, je danes obiskal grškega obrambnega ministra Maurosa. katerem je izročil vabilo jugoslo-vansiig vlade, da pošlje grško vojaško delegacijo n.a obisk v Jugoslavijo. Jugoslovanski vojaški aita.še v Grčiji polkovnik Ivan Vojvod c je priredil nocoj svečan sprejem na čast jugoslovanski vojaški delegaciji. Sprejemu so prisostvovali podpredsednik grške vlade Venizs-los, člani grške vlade, načelniki štabov vseh treh rodtov vojake z načelnikom glavnega št«ba narodne obramb^ na čelu, visoki oficirji mornarice, jugoslovanski veleposlanik v Atenah Jovanovič, člani jugoslovanskega veleposlaništva ter člani diplomatskega zbora, tuji vojaški atašeji, predstavniki domačega in tujega tiska. IRANSKI POSLANIK V ZDAI Ameriška zveza dela seje razgovarjal z Achesonom Jones pripravil poročilo za Mosadeka - Ameriški strokovnjak pravi, da bi ZDA lahko kupovale iranski petrolej, če bi pogajanja z AIOC dokončno propadla - Demonstracije brezposelnih v pokrajini Kuiistan TEHERAN, 18. — «United Press« javlja, da je večje število brezposelnih delavcev na petrolejskih poljih vdrlo v hišo vojaškega guvernerja v Masjid Sulejman, ki je osamljena vasica na vzhodni meji petrolejske pokrajine Kuzistan. Delavci so baje razbili vrata in okna in ranili nekaj uradnikov. Nato so oplenili nekaj trgovin. Po, nepotrjenih vesteh je bilo med delavci nekaj mrtvih, ko je vojaštvo streljalo na demonstrante. d<> ter da se ne zanima za politično plat, pač pa samo za gospodarsko in tehnično plat v zadevi, ki če nanaša na iranski petrolej. Na vprašanj« o možnosti zopetnega pogona čistilnic ie Jones izjavil, da s čisto tehnične ga stališča postavlja odsotnost britanskih strokovnjakov in materiala vprašanja, ki bi jih bilo mogoče rešiti v šestih do devetih mesecih, potem ko bi najeli druge strokovnjake. O-cenil je na 10 milijonov dolarjev kapital, ki bi bil potreben za zopetni pogon čistilnic, ter j€ potrdil, da so petrolejske naprave dobro ohranjene. V Washingtonu je Hussein Makki sporočil, da 3e Iran že najel tuje strokovnjake v radostnem številu, da lahko zopet spravijo v pogon abadanske Čistilnice. Dejal je, da zadostuje v ta namen 250 strokovnjakov, ki bodo Nemci, Nizozemci, Belgijci in Francozi Predstavnik britanskega zu natijefia ministrstva je v zvezi z izjavo Al tona Jonesa, da bi iranski petrolej lahko izvažali v ZDA, če ne bj prišlo do spora-zunia z AIOC, danes ponovno izjavil, da daje za Veliko Britanijo lastnina AIOC ves iranski petrolej, ki se dobiva iz ležišč, ki jih omenja dogovor iz leta 1933, in da se bo uprla vsakemu poskusu izvoza tega petroleja iz Iram. TEHERAN, 18. — Predstav-1 nik iranske vlade je izjavil, da bodo Mosadekove predloge za rešitev petrolejskega spora u-radno ijročill britanki vladi v dveh dneh. V Washingrtonu se je medtem novi iranski poslanik Saleh sestal z ameriškim državnimi tajnikom Achesonom. Po razgovoru je poslanik izjavil časnikarjem. d*i je zahteval, naj ZDA pokažejo večje razumevanje za ((pravične želje* Irana glede podržavljenja britanskega petrolejskega premoženja. ((Sodim, dšj j« sedanji položaj v Iranu res kritičen*, je dodal poslanik in je pripomnil, da če »e bodo ZDA pomagale Iranu. «bi svobodni svet lahko zgubil nadzorstvo nad položajem*. V teh izjavah vidijo opazovalci možnost, da bi prišlo v Iranu do prevrata. Končno je Saleh sporočil, da je pri razgovoru z Achesonom zahteval od njega, naj sodeluje za rešitev angleško-perzijskega petrolejskega spora. Ameriški strokovnjak Alton Jone* je na tiskovni konferenci izjavil, d« je že pripravil za Mosadeka tehnično poročilo o svojem pregledu abadanskih čistilnic in da bo poslal iz ZDA Mosadeku drugo poročilo s po polnejšimi priporočili. Ni pa hotel povedati, kakšni bodo tl oredil'>s;i, in je samo dejal, da ie prišel v Iran na Mosadekovo povabilo, da nima nobene po-stbi>e naloge od ameriške vla- bo podprla Stevensona Stevensonova in Eisenhowerjeva poslanica ob židovskem novem letu Poročilo o ameriškem gospodarstvu - Izjave predsednika m ravnatelja ameriških trgovinskih zbornic o mednarodni trgovini NEW YORK. 18. — Neki predstavnik Ameriške zveze dela je danes izjavil, da je večina voditeljev te velike ameriške sindikalne organizacije u-stanovila nov odbor, kj bo podpiral volilno kampanjo demokratičnega kandidata Stevensona. Odbor se bo imenoval- «Narodni odbor delavcev za Stevensona in Sparkmana*. Ob priliki židovskega novega leta sta tako Stevenson kakor Eisenhower objavila posebno poslanico Eisenhower pravi v svoji poslanici da «bo še dalje s simpatijo gledal na prizadevanja izraelske države, da doseže temeljne smotre, ki so bistvenega pomena za svetovni mir in važni za bodočo usodo zatiranih Zidov*. Dalje izraža poslanica željo po ((trdnem in trajnem prijateljstvu* med Izraelom in arabskimi državami in izraža upanje, da bo ob koncu novega židovske ga leta 5713 ((človeštvo prišlo na pot svetovnega razumevanja in gotovega miru*. Stevenson pa izjavlja v svoji poslanici, da ima Izrael »kult demokracije in svobode ter vero v pravičnost, človeško dostojanstvo in zakonitost*. »Svobodni narodi sveta, dodaja poslanica, bi morali občudovati in slediti zgledu izraelskega naroda*. Predsednik Truman je na današnji tiskovni konferenci govoril po večini o notranjih vprašanjih zlasti pa o voli] kampanji. Dejal je, da daje kampanja, ki jo vodijo demokrati, dobre rezultate, kar kaže hrup. ki ga je dvigni) republikanski tisk. Poudaril je, da se popolnoma strinja s Stevensonom v rariie- nju, da se je Eisenhower podredil Taftu. Bivši ameriški zunanji minister Bymes je izjavil, da bo podprl kandidaturo Eisenho-vverja na predsedniških volitvah. Skupina ameriških poslovnih ljudi, ki je imela nalogo proučiti razvoj ameriškega gospodarstva izjavlja v svojem poročilu. da je to gospodarstvo sedaj mnogo bolj trdno, kakor je bilo kdaj koli poprej, in da je proizvodna zmogljivost ame. riških delavcev najboljša na svetu. Poročilo nadaljuje z izjavo, da razpolagajo ZDA sedaj s sredstvi, s katerimi lahko obvladajo morebitno krizo, če bodo oblasti in poslovni svet pravočasno podvzeli potrebne ukrepe. Med činitelji, ki jim poročilo pripisuje zaslugo za visoko proizvodno zmogljivost ZDA. so: neposredna odškodnina za tiste, ki proizvajajo hitreje, bolje in bolj ekonomično; spodbuda delavcem, naj varčujejo in naj si kupujejo vse, kar dviga njihovo življenjsko raven; neobstoj razredne delitve. Predsednik ameriških trgovskih zbornic George A. Sloan in ravnatelj Rolf von Heiden-stam sta ob povratku z denarne konference v Mehiki izjavila, da ni mogoče izboljšati mednarodne trgovine in omiliti politične napetosti, če industrijski in politični voditelji ne priznajo, da namen trgovine s tujino ni samo iskanje izhodišča za presežke proizvodnje. Dodala sta, da je potrebno razjasniti pojme političnih voditeljev, od katerih se mnogi strinjajo z egoističnim stališčem ameriških privatnih interesov. Po njunem mnenju ima premogovni in jeklarski «pool» nekatere - značilnosti kartelov, sta pa mnenja, da bo s časom ta pool obrodil plodove. Von Heidenstam je s svoje strani izjavil, da je mnenja, da je «pametna» zaščita tujih naložb bistvene važnosti za odstranitev pregrad, ki ovirajo trgovino. Sloan je dodal, da ne bi prišlo do iranske krize, če bi bile ZDA odločneje nastopile, ko je Mehika razlastila ameriške petrolejske družbe. Joseph Shorl umrl WASHINGTON, 18. — Nocoj je nenadoma umrl načelnik tiskovnega urada v Beli hiši Joseph Short. Bela hiša javlja, da je Short, ki je imel 48 let, obolel pretekli teden in so ga sprejeli v neko kliniko. Ker se je zdelo, da je ozdravel, se je vrnil domov, kjer je nenadoma umrl. Italija prodaja v SZ vojaški strateški material BEOGRAD, 18. — Albanski begunci, ki so zadnje dni pribežali v Jugoslavijo, so potrdili vest, dss nekatere italijanske tvrdke prodajajo in pošiljajo v dežele sovjetskega bloka strateški material in surovine. Ta material se skrivaj vkrcava; n» sovjetske, poljske, romunske in bolgarske ladje v Draču. Po izjavah beguncev je v albanskem pristanišču Draču videti zelo živ promet romunskih in italijanskih ladij. Zadrega Dva rimska politika sta zašla v resno zadrego v zvezi z naj-novejšim razvojem okrog reševanja tržaškega vprašanja. To sta De Gasperi in Togliatti, za katera je nekdo pojasnjeval, da eden brez drugega ne moreta obstajati. De Gasperi se namreč nenehno poslužuje Togliattija kot strašila v svrho izsiljevanja na levo in desno, Togliattiju pa pride prav večkrat zlasti De Gasperijev notranji minister Scelba, s katerim opravičuje oportunistično politiko svojega kominformov-skega vodstva. Oba pa sta zelo huda iredentista, a v zadnjem času je drugi celo hujši od prvega. O zadregi De Gasperija, ki mu je narekovala tiste goro-stasne protislovne izjave po govoru maršala Tita in po raz• govoru z Edenom v Strassbur-gu, smo že pisali. In ravno včeraj smo poudarili, da se zdi, da je glavni vzrok De Gasperije-ve zadrege dejstvo, da se v za-padnem tisku opažajo znaki, ki dajo slutiti, da se je začelo spoznavati, da na Tržaškem o-zemljii ni 'nikakršne etnične linije — ne «pretrgane* in ne «nepretrgane». To našo domnevo nam potrjuje sedaj tudi pisanje londonskega lista itDaily Telegraphu, ki poudarja v zvezi z Edenovim obiskom v FLRJ, tudi naslednje: nToda pametne in zadovoljive etnične črte, ki ne bi delala prevelikega nasilja gospodarskim vezam, ni mogoče najti*. Nato nadaljuje: «Minister Eden se je modro odločil, ko je sklenil obiskati maršala Tita. S seboj je ponesel iz Velike Britanije voščilo pogumnemu narodu, Jugoslovani so bili proti nacistom čudoviti zavezniki. Sedaj kažejo enak pogum pred novo nevarnostjo. Zaslužijo, da vedo, da niso samir>. De G.asfperijevo zadrego pa izraža tudi pisanje včerajšnjega milanskega «Conriere della Sera*, ki — čeprav gornji članek angleškega dnevnika citira. — njegove gornje ugotovitve enostavno zamolčuje. Prav tako izraža rimsko zadrego tudi pisanje nekaterih de-mokristjanskih dnevnikov, da je prav te tedne še malo časa, ko bi De Gasperi lahko nekaj popustil, kajti v kratkem bo začela v Italiji predvolilna kampanja zn pomladanske volitve ,in takrat pri najboljši volji ne bo mogel več popuščati! Če upoštevamo ponavljanje tri• stranke izjave v zadnjih De Gasperijevih izjavah, pa čeprav je omenil tudi plebiscit in «nepretrgano)» etnično linijo v svrho izvedbe te izjave, pot?m zares lahko rečemo, da je De Gasperi mnogo popustil... TogliaiUijeva zadrega pa izvira iz tistega, kar je maršal Ti o v Dolenjskih Toplicah povedal o svojih razgovorih s Togliattijem v Beogradu leta 1946 ko je dejal: «Ko smo z italijanskimi informbirojevci govorili o Trstu in ko srno menili, da je treba iti na roke italijanski kom-partiji, ker je ena izmed najmočnejših partij in zato ker živimo drug polog drugega, smo sklenili — talco jaz kakor Togliatti — da Gorica in vse o-zemlje razen mesta Trsta pripadeta nam, mesto Trst pa njim. Težko sem privolil tudi na to. a sem vendar privolil. Danes pa Togliatti drugače gleda ng to, ker mu tudi iz Moskve pravijo: Ne smei biti v Trstu izven licitacije ti, marveč De Gasperi». Togliatti se je zaradi te izjave strašno razjezil in je objavil pred dvema dnevoma v *l'Uni-ia» sledečo izjavo: vNe smatram potrebno zanikati, kar je dejal glede tega maršal Tito. Vse njegove najnovejše izjave glede odnosov z Italijo so tako nizkotne. tako vulgarne in nadute, da pada vsem v oči, da cm ne dela, drugega kot grmadi laži. Ne čudim se, da se klerikalni časopisi lahko poslužujejo stvari, ki jih Tito reče proti meni sredi vseh teh izlivanj svojega žolča proti Italiji in proti Italijanom. Toda otutto fa brodo» za klerikalce, pa tudi Tito, ko gre za obrekovanje nekega komunista», Da bi bilo jasneje razvidno ali je res, da se je maršal Tito lagal in obrekoval Togliattija, ali pa je govoril resnico, smo poiskali tisto številko tržaškega vil Lavoratoren in milanske «L'Unita» od 7. novembra leta 1946, kjer je bila natiskana To-gliattijeva izjava o njegovih pogovorih z maršalom Titom v Beogradu. Togliatti je takrat izjavil; «Maršal Tito je izjavil, da je pripravljen pristati, da Trst pripada Italiji, t. j. pod suverenost italijanske republike. samo če Italija pristane prepustiti Jugoslaviji Gorico, mesto ki je tudi na podlagi podatkov našega zunanjega ministrstva pretežno slovanskon. Glede Togliattijeve trditve, da je maršal Tito izlil svoj žolč sovraštva proti Italiji in Italijanom, pa naj navedemo naslednje besede iz maršalovega nedeljskega govora: «Za nas je tržaško vprašanje življenjsko vprašanje, vprašanje življenja na tem področju. Zato bi ga hoteli dokončno rešiti danes. da ne bi morali jutri zopet krvaveti za naše c-zemlje. Mi hočemo z Italijo najboljše in najlepše odnose. Mi cenimo italijansko ljudstvo. ker vemo s kakšnimi težavami se bori. Želimo živeti z njim v miru, ker je vedno laže živeti v miru, kot pa bojevati se. Tega mi nočemo. Hi ne bomo na nobenega dvignili puško razen proti tistemu, ki bi hotel vdreti v našo državo». Kakor vidimo, oba glavna strica iz Rimi sta p veliki za-drrigi. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 19. septembra 1952 Danes, petek, 19. septembra Konst., Vltograd Sonce vzide ob 5.47 m za Luna 16.9. Dolžina dneva 12 2 . n J5 "‘jutrt sobota* 20. septembra Evstahi-j, Morana OB BLIŽNJEM PRIČETKU ŠOLSKEGA LETA Šol ne i le v ! smejo Beneški Sloveniji biti raznarodovalnice ; \ > 7 Zato zahtevamo ustanovitev šol v materinem jeziku in odpravo šovinistične politike v šolah Prof. G. B. Passone, ki upravlja učiteljišče v St. Petru Slovenov, je te dni napisal članek, v katerem se ukvarja s šolskim vprašanjem v Beneški Sloveniji. V svojem članku najbolj poudarja vprašanje vzgoje ljudi, ki • so končali o-snovno šolo. To vprašanje zanima vse občine v Beneški Sloveniji Profesor pravi, da šole v St. Petru Slovenov zadostujejo šolski obveznosti, ki jo določa 34. 61. ustave. V St. Petru je namreč triletna srednja šola; ustanovili pa bodo triletno tehnično šolo. Zato ni po njegovem mnenju potrebna nobena druga šola za tiste, ki so končali osnovno šolo. Ustanovitev triletne tehnične šole pa po mnenju profesorja poraja drugo vprašanje. Ta šola bo nameščena v sedanjem učiteljišču. Zato so morali moški odsek konvikta premestiti na neko krilo učiteljišča, ki ne ustreza osnovnim vzgojnim potrebam. Zato je treba zgraditi novo poslopje za moški odsek konvikta. Vse to je prav. toda prav bi tudi bilo, da bi se prof. Passone, ki je eden izmed voditeljev učiteljišča, končno odločil, da bi učiteljišče služilo Beneški Sloveniji in krajevnemu prebivalstvu m da bi nehalo biti steber raznarodovalne politike v Beneški Sloveniji. Nato govori Passone o vprašanju nadaljevanja učenja u-čencev v dolinah Beneške Slovenije. Pri tem poudarja zlasti pomen šole za kvalifikacijo, ki ima odsek za zidarje in za mizarje. Obisk te šole dokazuje, da ustreza potrebam novih generacij v dolinah Nadiže. Medtem ko se je od 303 učencev petega razreda osnovne šole v sedmih občinah samo 28 učencev predstavilo v šolskem letu 1951-52 k sprejemnemu izpitu v srednjo šolo, se je v omenjeno strokovno šolo prijavilo 105 učencev, od katerih 55 v zidarski, 50 pa v mizarski tečaj. To dokazuje, da je večina naših mladincev usmerjena K ročnemu delu in da je zato treba razviti to šolo, ki najbolj ustreza krajevnim potrebam. Večina obiskovalcev te šole pa je sestavljena iz mladeničev, ki so zapustili osnovno šolo že pred več leti ter P°" trebujejo pospešen tečaj, da marsikaj ponovijo, preden se vpišejo v strokovno šolo. S tem vprašanjem se morajo oblasti bolj ukvarjati spričo njegove važnosti. Da bi rešili to vprašanje, bi bila najboljša pot ta, da bi v vsaki občini ustanovili večerno šolo. Ker pa bo moralo preteči najbrž še mnogo časa, bi morale šolske oblasti poskrbeti na drug način. Prof. Passone pravi, da bi bilo prav, če bi ustanovili pripravljalni tečaj, ki bi trajal eno leto. Uspešno obiskovanje tega tečaja bi moralo biti pogoj za sprejem v strokovno šolo. Le tako bi po mnenju profesorja dosegli minimalno stopnjo priprave za tiste, ki se hočejo vpisati v strokovno fo-lo in le tako bodo imeli učenci več uspeha od obiskovanja tega tečaja, Ne glede na dejstvo, da skuša prof. Passone pritegniti čim-več vode na svoj mlin, to je v korist učiteljišča, so njegove misli dokaj realistične in če jih bodo uresničili, bodo lahko res koristile izobrazbi naših mladincev. Ostaja pa vedno navadna in stara pesem, ki smo jo morali že tolikokrat ugotoviti. Pri nas namreč šola služi najprej političnim ciljem, potem šele vzgojim in izobraževalnim. Tega dejstva se vsi zavedajo. V naših dolinah služi šola politikantstvu že več let, saj ,so jo usmerile na to plat tiste šovinistične sile, ki že tako dobro obvladajo vsa najbolj važna vozlišča italijanske birokracije. Ii ljudje hočejo za vsako ceno, da naše ljudstvo zataji svoj izvor in pri tem se poslužujejo vseh sredstev Naj- večji pisatelji in pedagogi so že večkrat dokazali, da mora biti šola neodvisna, če hoče izpolniti svojo vzgojno nalogo, pri čemer pa mora upoštevati duhovne potrebe prebivalstva. V Italiji pa namerno to pozabljajo in je šola že mnogo let vprežena v politiko stranke, ki je ’ na oblasti in zato ne more opravljati svoje važne naloge. Mislimo, da je že zadnji čas, da se šola odpove raznarodovanju beneških Slovencev in menimo, da bi razni vzgojitelji morali pričeti govoriti o ustanovitvi šol v materinem jeziku prebivalstva. 4 >: č -As ^ 'S< ' Velika skrb za ital. šole ob zanemar janju slovenskih Istrski begunci dobe na Rojcah novo šolo, slovenskih šol pa vse od vojne sem še niso pobelili Župnijska cerkev v Landarju v Beneški Sloveniji GORICA, 18. — V naselju istrskih beguncev dokončujejo osnovno italijansko šolo. Čeprav gre za izvršitev zadnjih del, so poklicali vse občinske cestarje, naj pomagajo da bodo dela opravljena v predvidenem roku, ker bo iz Rima prišel neki minister in izročil šolo svojemu namenu. Popolnoma drži, da je v Gorici več Italijanov kot Slovencev in da imajo pravico do večjega števila šol. Napačno pa je mišljenje občinskih oblasti, ki mislijo, da morajo imeti italijanski otroci vedno j nove šole, ali vsaj dobro urejene in pobeljene vsaki dve ali tri leta. medtem ko slovenskim šolam ne posvečajo to- OB PETDESETLETNICI USTANOVITVE AKADEMSKEGA DRUŠTVA „ADRIJA“ MNOGO LET PLODNEGA DELA ZA DVIG NARODNI ZAVESTI D KULTURE Iz društva je izšlo veliko število zavednih izbražen-cev, od katerih delujejo nekateri v Gorici še danes Zadnje deževje je šKodovalo grozdju Jagode so se na grozdih razmočile in razpokale GORICA — 19. septembra le. ta 1902 je tedanja avstrijska oblast v Gorici potrdila, pravila akademskega jerialnega društva «Adrija» v Gorici, Ustanovitev takega društva je bila za goriške Slovence pravi dogodek. saj so takrat prvič stopili na plan gor iški slovenski akademiki, bodoči mditelji svojega naroda. Ze p zadnjih letih preteklega stoletja je začelo postajati narodno - obrambno in politično delo goriških Slovencev zelo bujno. Ustanavljala so se različna društva, prireditve so se kar vrstile in zdelo se je, da bo tako ostalo za vedno. Tudi slovenska študirajoča mladina se je zbudila. Srednješolci so se začeli tajno zbirati, ustanovili so svoj pevski in tambu-raški zbor, ampak ja. v no se niso pokazali, kajti to je bilo v stari Avstriji prepovedano. Po končanih srednješolskih, .študijah pa je šla všd td 1mladina na nadaljnje učenje, posebno na društvo prijateljske sestanke s predavanji za člane, izlete, veselice in ljudska predavanja ter izdaja brošure...«. Ta program so Adrijaši V celoti izpolnili; napravili sa še več. V raznih krajih so- ustanovili stalne knjižnice, imeli pa so tudi nekaj potovalnih knjižnic. Knjižnice so ustanavljali v narodnostno ogroženih krajih, kot so bile Sovodnje, Krmin, Gradiška, Neblo in Dolenje. Vojna je preprečila namero, da bi postavili knjižnice tudi v Tržiču in Ločniku. Leta 1911 je bila na njihovo pobudo ustanovljena v Gorici slovenska ljudska univerza, v sklopu katere so oskrbeli mnogo predavanj tudi Adrijaši sami. Imeli pa so predavanja tudi na deželi. Notranja predavania so imeli med počitnicami vsak teden. Med drugim so priredili tudi več političnih shodov, od katerih je bil najbolj važen Dunaj in v Prago' N d' Dunaju so se Goričani zbirali p kavarni «Buchmueller» in tam razpravljali o najrazličnejših vprašanjih, med katerimi je bilo tudi vprašanje o potrebi ustanovitve strokovnega akademskega društva. Bolj napred. ni v tem smislu so bili ti st njihovi sovrstniki, ki so študirali na Karlovi univerzi v Pra-gi. Ta mladina je bila pod vplivom naprednih in revolucionar, nih idej Tomaža Masaryka in je vneto sodelovala v češkem narodnem delovanju. Goričani so bili med glavnimi ustanovitelji jugoslovanske akademske organizacije «Ilirija». Člani te organizacije so bili pozneje ustanovitelji goriškega društva. V počitnicah leta 1902 so sestavili primerna pravila društva in jih predstavili oblasti, ki jih je tudi odobrila. Namen društva je bil: «■ ..družiti slo- venske visokošolce s. Primorskega, pospeševati med nj mi prijateljske vezi, vzbujati smisel za razna vprašanja, tikajoča se socialno-kulturnega napredka slovenskega ljudstva, širiti med ljudstvom izobrazbo ter gojti tesno vez med njim in di-jaštvom. — V ta nam prireja Seja shod na Katarinijevem trgu leta 1904, na katerem so razpravljali o slovenskih šolah v Gorici. Po češkem vzorcu so izdali narodni kolek «Narod sebi», iz. kupiček katerega so podelili našim> šolskim zavodom, ki so se tedaj ustanavljali. Tik pred svetovno vojno so ustanovili tudi politično šolo v Standrežu, ki je kratko dobo svojega obstoja lepo uspevala. Ob začetku vojne je bilo društvo kajpak razpuščeno in mnogo članov je padlo v evropskem klanju. Tik po vojni pa je večina slovenskih goriških akademikov študirala v Ljubljani. Tam so se tudi zbrali in skušali postaviti nove temelje svojemu društvu. Ob velikonočnih počitnicah leta 1921 so se zbrali v Gorici in ustanovili znoiia svoje društvo sAdrijas, ki Pa ni bi-lo več svobodomiselno, kot pred vojno, ampak, je združevalo vse slovenske akademike, čeprav za kratko dobo. Delova- občinskega upravnega odbora |n;e ie kmalu oživelo, znova so neumestna prepoued zdorouan on uoiašhiP uaiah u Furlanu Odobrili so načrt za gradnjo treh uradniških hiš GORICA, 18. — Predsinoč- njim se je sestal občinski u-pravni odbor k svoji redni tedenski seji pod predsedstvom župana dr. Bernardisa. Na seji so odborniki odobrili razne ukrepe, in sicer načrt za gradnjo treh ljudskih hiš za občinske uradnike. Za ta dela bodo potrošili približno 20 milijonov lir Država bo tudi tokrat prispevala. Dalje je odbor odobril delno popravilo greznice na Korzu, popravilo kmečkega poslopja družbe Paulettig in Campolongo al Torre, načrt v zvezi z gradnjo stavb INCIS za častnike in podčastnike ter še razne ukrepe navadnega upravnega značaja. Nadalje se je na posredovanje župana odbor pomudil pri vprašanju šole na Rojcah, ki bo dokončana, preden se bo začel pouk. Seja odbora pokrajinskega sveta Sklenili so, da nakupijo oblačila za zavod «Duca d’Aosta* Furlansko [tlološko društvo je moralo zaradi lega odložili svoj kongres Ze več dni je Furlanija pravo mravljišče vojakov, ki delajo manevre. V mnogih vaseh bivajo vojaki po hišah in zdi se, kakor bi se bili vrnili v vojne čase. Skoki padalcev, manevri tankov, pehote in topničarstva, brnenje letal, vse to kalj mir furlanskega ljudstva. Ob tej priliki je tu seveda tudi polno generalov in novinarjev. Tudi videmska prefektura ni hotela izostati in je morala pristavit; k ognju svoj piskrček. Prefekt je izdal odlok, s katerim je prepovedal v pokrajini vsa javna in zasebna zborovanja, shode itd., češ da je pretila nevarnost, da bi nekateri «prevratni elementi* _ hoteli prirediti demonstracije ščuvati ljudstvo k neredom. Zaradi te neumestne prepovedi so morali odložiti tudi kongres Furlanskega filološkega društva, kj bi imel čisto kulturen značaj. To je zelo prizadelo duha furlanske solidarnosti, ki gospodi v Rimu seveda ne prija. Manifestacije furlan-stva so italijanskim šovinistom trn v peti in se i'h boje, da ne bi krepile furlanske narodne zavesti. Za neke gospode so Furlani pol Nemci in pol Slovenci, zato je treba seveda bojkotirati vsako njihovo pobudo. V Italiji niso vedeli za to prepoved in iz raznih mest so prišla zastopstva Furlanov, da se udeležijo kongresa. Lahko si je pač predstavljati njihovo razočaranje. Iz Milana sta na primer prišla comm. Rizzani in dr. Ugo Galanti. Iz Brescie je prispel prof. Dolfo Zorzut iz daljne Puglie pa Gabriele Poli. Nihče ne razume, kakšno škodo ali ovire bi lahko povzročil kongres rednemu poteku vojaških vaj. Učenjaki in razni profesorji prav gotovo ne bi motili v zaprtih dvoranah vaj tankov in padalcev, ki so v tem času uničevali fur lanska polja. Zato je prepoved kongresa globoko odjeknila med furlanskim ljudstvom, ne bo kaj kmalu pozabilo žalitve. GORICA, 18. — Na sedežu pokrajine se je pred dnevi sestal odbor pokrajinskega sve ta. V odsotnosti predsednika odv. Culota je sejo vodil pod predsednik dr. Cicuta. Odbor je odredil nakup oblačila za zavod «Duca d’Aosta», izdelavo volnenih jopičev za dijake obrtne šole v Gradiški ter nakup čevljev za bolnike po krajinske umobolnice. Odborniki so nato odobrili podaljšanje najemne pogodbe za gasilski dom v Ronkah ter razne ukrepe v zvezi z oskrbovanjem nezakonskih otrok. Na prihodnjo sejo so odložili na slednja vprašanja: omejitev števila razredov na realni gimna ziji v Gorici: prispevek po- krajine .za spomenik pokojnemu škofu; prispevek za razne predstave v Tržiču; prošnja za prispevke s strani Združenja vojnih ujetnikov. OSLAVJE, 18. — Kljub suši, ki je dokaj časa onemogočala trtam, da bi dobro obrodile, je grozdje pred zadnjim deževjem kar dobro kazalo. Jagode so bile dokaj polne in vinogradniki so veselih lic pričakovali trgatve. V tem pričakovanju pa je prišlo slabo vreme. Pričelo je deževati in je deževalo več dni skoraj zaporedoma. Dež je grozdje najprej razmočil, potem pa jagode tudi načel. V globoko oranih in gnojenih vinogradih je trta kar naenkrat poslala grozdom veliko količino vode, da so se jagode napihnile in počile. Posledica teh sprememb je bila. da so razpočene jagode pričele gniti Gnitje pa se ni omejilo samo na poškodovane jagode, ampak se je širilo tudi na zdrave. Nastala je velika nevarnost, da bo na tak način velika večina pridelka uničena. Sreča v nesreči je bila. da je je dež odjenjal in da je pričel pihati dokaj močan veter, ki je posušiL poškodovane jagode in preprečil vzroke nadaljnjega gnitja. Sedaj se je trgatev že marsikje pričela. Kmetje se trudijo, da bi čimprej pospravili pridelek na varno mladi akadem-iki šli na deželo lia poljudna predavanja, v Gorici sami je veliko število Slovencev z zanimanjem sledilo njihovemu delu. Navezali so tu-tesne prijateljske vezi s sličnimi društvi «Balkan» v Trstu, in «Prosveta» v Idriji. Ustanovili so svojo čitalnico in knjižnico v sami Gorici, poleg tega Pa so uvedli še novost. Vsako leto so v poletnih počitnicah priredili dvo — ali trodnevne prosvetne tečaje, na katerih so ves dan predavali in debatirali. Kmalu pa so se začeli cepiti. Krščanski socialci so začeli prex>eč samostojno delovati, zato so bili izključeni iz društva. To pa ni oslabilo društva, ki je uspehom delovalo do leta 1927, ko so bila vsa slovenska in hrvatska društva v Julijski krajini razpuščena. To društvo je bilo zares koristno za poriško slovenstvo m iz njega so izšli številni odvetniki, javni delavci, zdravniki, tehniki m drugi izobraženci, ki delujejo še danes v Gorici ali Pa so razkropljeni po širni jugoslovanski domovini. Poslovanje javnega kopališča GORICA, 18. — Javno kopališče bo začelo poslovati v soboto 20. septembra s parnimi kopelmi po sledečem urniku: v soboto 20. septembra kopel za moške od 9. do 18. ure in v nedeljo 21. od 8. do 12. ure. V petek 19. septembra kopel za ženske od 10. do 16. ure. Urnik kopeli s kadjo in prho ostane neizpremenjen. Tovarna SAFOG 1946 Pr; vpisovanju za letnik sta nujno potrebna rojstni list in potrdilo o cepljenju koz. Šolsko leto 1952—53 se prične dne 6. oktobra t. 1. likšne skrbi. Izvedeli smo na primer, da slovenske šole v Gorici niso bile v notranjosti pobeljene od konca vojne in da je to v nasprotju z vsemi predpisi higiene. V «barbarski» Jugoslaviji, o kateri italijanski šovinisti ne vedo povedati nič lepega, velja na primer zakon, na podlagi katerega so občine dolžne prebeliti učilnice vsaka tri leta. V zvezi s pritegnitvijo cestarjev k delu okoli novega šolskega poslopja na Rojcah moramo pripomniti tudi to, da je zlasti po okoliških vaseh zadnje deževje s potoki vode po cestah napravilo po njih velike brazde, ki bi jih bilo treba'čimprej popraviti, To bi morali opraviti občinski cestarji. Le-ti pa so zaposleni z deli, ki ne spadajo , v njihov posel, ali ki vsaj niso tako nujni kot popravilo cest. Minister ob svojem prihodu prav gotovo ne bo štel za tolikšno zlo, če bo kje še rasla travica, ah ležal kamen, kjer bi ga ne bilo treba. Veliko zanimanje za balincarsko tekmo Nad 1000 ljudi je prisostvovalo končni tekmi za dodelitev nagrade «Poka; mesta Čedad*. Tekme se je udeležilo -kar: 130 parov. Zmagal je par Frizz: -Bisacco, članov . društva balinarjev »Provinciali* iz Vidma. Za razvoj turizma v Čedadu Da bi okrepili športno delovanje v Čedadu in prispevali večjemu dotoku tujcev. so ustanovili športni odbor. Da bodo krili začetne stroške odbora, bodo organizirali ob prazniku sv. Martina srečolov. Z dobičkom bodo organizirali prvi športni spored. Vozni red vlakov na progi Videm • Čedad Odhodi iz Čedada: ob 4,58 (ob nedeljah in praznikih do 30. sept.). 7.00, 8.18, 11.30, 14.15, 17.30, 19.20, 22.03 (ob nedeljah in praznikih). Odhodi iz Vidma: ob 6.20 (ob nedeljah in praznikih), 7.40, 9.20. 12.28, 15.50, 18.40. 20.30 in 23.20 (ob nedeljah in praznikih). Rudarji v Belgijo Okrožni namestitveni urad v Čedadu, k; ima svoj sedež na sodniji, sporoča, da sprejema prijave delavcev, ki bi hoteli iti v Belgijo kot rudarji. Sprejemajo moške med 23. in 50. letom. Vesti za učitelje Šolsko . skrbništvo v Gorici sporoča, da so na občinski razglasni deski na vpogled lestvice prosilcev za začasno namestitev na osnovnih šolah v goriški pokrajini. KINO VERDI. 17: «Trije vojaki*, S. Granger in W. Pidgeon. VITTORIA. 17: ((Sinovi mušketirjev*, M. O’ Hara in C. Wilde.. . CENTRALE. 17: ((Grešni an-geJ*. G. Andre’ in R. Lupi. MODERNO. 17: «Be!i mož, živel b(?š», L. Darnel in R. Wid-mark. — Pijan mladenič se je znesel nad vespo Zeleni križ na pomoč pijanki GORICA, 18. — Agent; Zelenega križa so danes popoldne pritekli na pomoč 40-letni Scar-dicci Mariji, ki je v Gorici brez stalnega bivališča. Zenska je sedela na neki klope; v spominskem parku in kazala znake vinjenosti. Ker ni več časa prišla k zavesti, jo je Zeleni križ odpeljal na svoj sedež, kjer so ji nudili potrebno pomoč. Identifikacija obešenca GORICA, 18. — Goriška policija je po večdnevni preiskavi ugotovila, kdo je bil obešenec v parku Coronini. Gre za 70-let-nega upokojenca Vincenca Mo-settija, ki stanuje v nekem stanovanju v Ul. G, Cascino. Ker ni bilo Mosettija že štiri dni domov, so sosedje začeli sumiti, da ni morda on tisti neznanec, ki se je pred dnevi obesil v parku Coronini. Sum se jim je porodil, ker je mož že večkrat pokazal samomorilne namene Nemudoma so obvestili njegovega sina, k; biva z žen-> v Ul. Ristori in je sedaj pri vojaških vajah Cedadski trg potrebuje še eno tehtoico ČEDAD, 18. — Okoliški kmetje vneto pobirajo, kar so obrodili njihove njive in sadovnjaki. Vse skupaj odvažajo na I čedadski trg, da prodajo in sil prislužijo denar, s katerim si potem nakupijo najpotrebnejše za zimo. Na čedadskem zelenjavnem trgu pa so nekatere stvari, ki niso kmetom pogodu. Predvsem jih vznemirja dejstvo, da morajo po ure in ure čakati v vrsti, preden pridejo pri tehtnici na vrsto. Kmetje menijo, da bi bili pripravljeni plačati tudi nekaj lir več, samo da bi dali na razpolago še eno tehtnico in enega človeka. da bi šlo delo hitreje od rok. Okoličani ne prihajajo samo na trg. Po prodaji blaga imajo še veliko opravil na župan stvu in po drugih mestnih u-radih, ali pa si morajo kaj kupiti. Vse to jim je nemogoče, če zamudijo ves dopoldan ! čakanjem in prodajanjem. Zadnje čase so občinske oblasti mesto nekoliko uredile. Popravile so glavni trg in cesto, ki pelje iz središča h kolodvoru. Vendar je ostalo še marsikaj, kar čaka popravila. Sem spada cesta, ki pelje s Trga sv. Ivana proti Nadiži Po njej vozijo vsi avtobusi v smeri proti Beneški Sloveniji in teh ni malo Spričo tolikšnega prometa je pot luknjasta in prašna ob suhih dnevih, drugače pa blatna. Prebivalci zahtevajo, da občinske oblasti popravijo tudi to pot Najbolje bi bilo, da jo asfaltirajo, da bo za nekaj časa mir. bo najela vajence GORICA. 18- — V tovarni SAFOG je precej delavcev, ki so samo kvalificirani, čeprav opravljajo delo specializiranih delavcev, O tem se je že večkrat govorilo in notranja komisija je to vprašanje sklenila predložiti ravnateljstvu, da se o njem natančneje poraz-govorijo. Zdi se, da bodo v najkrajšem času vprašanje spravili z dnevnega reda. Nameravajo namreč upokojiti določeno število starejših specializiranih delavcev, na njihovo mesto pa postaviti mlajše kvalificirane moči ter jih prevesti v kategorijo specializiranih delavcev. Tudi glede vajencev se precej govori. Sprejem novih vajencev na delo postaja vedno | bolj predmet razgovorov delavcev in predstavnikov notranje komisije Upajo, da bodo v kratkem tudi tej zahtevi delavskemu predstavništvu u-stregli. GORICA, 18. — Res grd prizor je nudil včeraj zvečer 21-letni Flego Leban iz Ul. Giu-stiniani 34, ki je v pijanosti razkazoval svoje spretnosti na vespi. Ker mu zaradi prevelike količine užite pijače možgani niso več delovali, se je mladenič večkrat prevrgel in naposled se je znesel nad vozilom, da b; si ki ga je začel brcati ohladil jezo. Temu prizoru je napravil konec agent mestne policije, ki je pijanega mladeniča najprej odpeljal v mestno bolnico k Rdeči hiši, od koder ga je vozilo policije odpeljalo na gonško kvesturo. Tu so ga legitimirali in nekaj nato se je že lahko vrnil domov. IZ Popravilo ceste proli šleverjanu OSLAVJE. 18. — Ker je bila pokrajinska cesta proti Ste-verjanu precej v slabem stanju, so jo pred dnevi pričeli popravljati. Navozili so precej drobnega gramoza in ga posuli po njej. Ko bodo pot nekoliko obdelovali, bo še kar šlo. Trgatev se je pričela ST. MAVER, 18. — Tudi pri nas so kmetje pričeli s trgatvijo. Najprej se je opogumil prvi, za njim drugi in ker zgled vleče, je v vasi že precej živo in bo do konca tedna vsaj polovico vaščanov trgatev že opravilo. Menijo, da bodo prihodnji teden potrgali še ostali. TRŽAŠKEGA DNEVNIKA Zadnja pot zavednega Slovenca V soboto, 20. sept. 1952 bo v AVDITORIJU v TRSTU ob 21. uri Koncert MORiMega zbora Mladinskega kulturno - umetniškega društva KAJUH iz Ljubljane Spored obsega skladbe domačih in tujih skladateljev Vstopnice bodo v prodaji od četrtka, 18. t. m. dalje samo v veži tiskarne, Ul. sv. Frančiška 20, dnevno od 11. do 13. in od 17. do 19. ure. — Telefon 29-477 PONOVITEV KONCERTA bo v ponedeljek, 22. t. m. ob 20. uri v kinodvorani na Opčinah Vstopnice bodo v prodaji v pekarn; Cok Včeraj so položili k zadnjemu počitku zavednega tržaškega Slovenca Antona Dobrilo, upokojenega železničarja m malega kmetovalca. Vseh 77 -let soojepa težkega iti poštenega življenja je pokojnik posue-tit delu za dobro svoje družine in Za utrjevanje slovenske narodne zavesti na Tržaškem. Bil je aktivni in podporni član številnih narodnih in kulturnih društev. V narodnem, in naprednem. duhu je vzgajal svojo številno družino in s ponosom je lahko zrl na to svoje delo, saj so bili štirje njegovi sinovi v vrstah partizanskih borcev in eden od njih je dal tudi sv o. je življenje za svobodo svojega naroda, ostalih S njegovih otrok pa se je v času borbe posvetilo aktivističnemu delu. V Antonu Dobrih smo izgubili še eno slovensko korenino na Tržaškem; izgubili smo enega izmed onih iz vrst stare generacije kateri se imamo v največji meri zahvaliti za ohranitev žive narodne zavesti kljub silnim raznarodovalnim valom. PPES A D E X IZLETI ENODNEVNI IZLET 5. OKTOBRA V Postojno Skocijan DVODNEVNI IZLET 4. IN 5. OKTOBRA V Tolmin Kobarid BOVeC in na Bled Vpisovanje do 29. t. m. pri «Adria-Express», Ul. F. Seyero 5 b - tel. 29243. Vesti za starše šolskih otrok GORICA, 18. — Po navodilih šolskega skrbništva se obvešča- jo starši, da bodo izpiti druge ga roka na osnovnih šolah s slovenskim učnim jezikom od 25. do 30. septembra t. 1. Istočasno bo tudi vpisovanje. ZAHVALA Vsem, ki so spremili na zadnji poti našega predragega in nepozabnega očeta in moža ANTONA DOBRILO se prisrčno zahvaljujemo. Posebej se zahvaljujemo še dr. Rapotcu, obema pevskima zboroma, godbi in govorniku. Žalujoča družina DOBRILA in sorodniki Herpelje, Novi Sad, Maribor, Divača, Krško, Ce-rovlje, Trst. OSVOBODILNA FRONTA ZA OKRAJ DEVIN NABREŽINA priredi v nedeljo, 21. septembra ob 14- ur' v »KNL.IASI SPORED: Otvoritveni govor Nastop mešanega pevskega zbora iz moškega okteta iz Sempolz-ja, mestnega J ^ dinskega zbora iz Pcčgore in mešanega • škega pevskega zbora iz Standreža Pri Recitacije članov SNG Koncert harmonikarskega zbora. KUD uKaju » Ljubljane -asi, P°' Prireditveni odbor vabi vse rojake iz mesta in ' po sebno še mladino k polnoštevilni udeležbi. X** ,nia-nudila najlepšo priložnost za snidenje starejših • dine, da se v družabnem in prijetnem razpoloz« ki n*“* žijejo lepote naših lepih slovenskih pesmi, ki ik3rji-bodo podajali pevski zbori in ljubljanski haT®3&rei>ne Po programu priredi motoklub ((Mladost* iz . (|j. nies m nif*7anie na mlai. k: bo obložen z bog8' .... pies mi plezanje na mlaj, uv _ - vf;ža- rili. Igrai bo izbran plesni orkester iz Sv. b Za postrežbo udeležencev z jedačo in pijačo, _^fJ*j,]jeno. kranjskimi klobasami m kraškim teranom je P°5kr PRIREDITVENI ODB°b osMeina ironta crireffi za teiesep Množični izlet v Zatri! - v 29- seP' in sicer v soboto 27., nedeljo 28. in ponedeljek .^nje tembra. V Zagreb bo voz;; poseben vlak. p do na Korzu Garibaldi 4/III ir; v Ul. R. Manna 29 oa ■ „ 20. ure. V Nabrežini na sedežu OF od 18. ure ure. v vn* — Saležu pri Grzunovih v večernih urah. V csta' okol'- škili vaseh v večernih urah na sedežih sz1 OSE0°’ CENA IZLETU ZA TRI DNI JE 2.050 LIR NA ~ $ IN SICER ZA DOKUMENTE, PREVOZ IN PREN° ie se zakljuOi v soboto 20. septe*1 Pohitite prij a v OBIŠČITE iMaMi mm «eie#2 od 13. do 28. sept. $ ki ima letos fci®**! trgovski znajdi don"" £if Razstavljene bodo bogate zaloge najrazličnejših proizvodov, ki bodo zanimali vsak trg- jUg0 Za potnike in prevoz blaga 50°;, popusta na v!* slovanskih orevoznih progah. ? ye|e' Brezplačne vstopnice za velesejem dobite hf”re NEJSlfl ixr\r arhItektuba^pou^. !stvoJA SOCIAE^rT. v BLEMI. ElE^jj^ p! t-pu A.T A -%ii 1 DELAVCI ! Poslušajte na radiu Jugoslovanske cone Trsta danes ob 20.15 oddajo #Iz delavskega sveta*. PRIMORSKI dnevnik 19. septembra 1952 lllilldllji IZDA Hej fet i potovan}em v ZDA C:-.8"10 40 °d dT*av> 5°*“ in:republikanska ** CpM-« . Neli, da vlagata demo- »elilco stran- pažnj°'. ria bi za ■Wmfke volitve zaintere-C"\ volivcev. Obe jJL.,1 racu»ata, da bo pri !<•-^ 1 volitvah udeležba večin j j* Vseh 0stalih. Trdi-»inogo ameriška javnost zanimanje za po* pred nekaj leti. Pri Predsedniških volit-**"»o vsega le 50 odst. mv>cencev. h<*o kot Vrijih Wi »noja 0 Hestift u'e volivcem' da vnesejo ute r1'"0 na volilne sezna-'ober j 2ni rofc 5® mesec triiaciT Ce *e do *e0a ^asa ”e ’°tati p j16. bodo 9ln- »0 „ ■.~°dobni pozivi so stal-r.diu dajejo jih po 9r«mi televizijskimi pro-io j.; ■ kjemo predstavlja- nj n^6- ameriškega Juf/a, To v,deti takih pozivov. m j 2.ttrialu za politi-.""e *?,pa je imela libe-d nii C(^e. Srečali smo S ."‘i «, . “cWi ri <’ «n,so neumni, »•.Jjmsti časl_k i o n ,, 'skrajšali zara SV-Si e* Precej zanimivo %0V Ameriki nobenega t J(ia uibanja, ki bi se v°Hlno pravico po » letu. ?*,(>!! Po spremembi za-,'^ili glasovanja so !l iw .( mladi vojaki, ki Sovo pristanišče Kardeljevo ŽE DANES PRVO ZA REŠKIM Kardeljevo bo čez nekaj let velika jadranska luka. 2e danes se jasno vidi, kod se bo razprostiralo to novo moderno mesto. Dva velika prekooceanska tovorna parnika stojita v pristanišču. jugoslovanski »Lošinj« in grškj «Cleoiphi Ionna». Okrog nji.iu vrve ljudje, črni in rdeči. Po industrijski progi zaprav še težko predstavljamo moderno mesto tam, kjer kupi kamenja in drugega gradbenega materiala zapirajo mimoidočim pot., Luka Kardeljevo je že danes po svoji zmogljivosti prva za Reko Promet! v njej postaja od dne do dne živahnejši. Vse bosansko blago se izvaža po njej, prav tako pa vse blago za Bosno iztovar- odvažajo na postajo vagončke i ?a.menjfno . ,. J JU 6 ljaj0 v tem prlstamsču Zaradi bližine in direktne zveze z in- koksa, ki ga z dvigali iztovar-jajo s «Cleophil Ionnes. Vsi delavci, ki so zaposleni pri tem delu. so črni kot tisti črnci na palubi grškega broda, 'še bolj, ker so na črncih čiste pisane srajce, medtem ko so delavci črni po obrazu, rokah, telesu. Delavci okrog «Lošinja» izto-varjajo boksit, na telesa se jim je prilepil rdečkast prah. Od tega prvega tovornega doka, kjer so letos vkrcali in izkrcali 320 ton blaga, t. j. 93 odst. letošnje zmogljivosti te luke dalje proti izlivu Neretve pe bodo raztegnili novi doki, kjer bodo kmalu stale velike ladje. škripala bodo dvigala, hiteli bodo pristaniški delavci. Na široki ravnini, ki se razteza do Neretve, ne bodo gradili visokih hiš, ker je tu teren mehak. Na drugi strani pa že vodijo lepe kamnite stopnice dalje proti Miloslavcu, kjer bodo zgradili visoka stanovanjska poslopja, hotele, trgovine, šole itd. Danes si prav- iiiiiiiiiiiiitiiimiiiiiiiiiiiiiiiiHiiHiitiiHiiiimii JSa «ScnYt 'futj , anega ameriškega Kaze TVi ined 21 da okrog M in % r^eU,U ne kaie nobe" *W0ie. celo la zanim^ja za V, 9l««ouatl He namcrava So ln>er'tke ustanove za * “Or, !e strmajo v $ le nekaj nad 57 11^ da .... volivcev s • Razne ankete Američan i nc >e. . StU' °»oje volilne ^0; »01: Ijše Politiko z°nfmanje je za saj sodeluje 'l , -WUfl IHHpHBJB *!?. ^»la; !“ driavne guver-ad 40 odst. upra- u^oB . tli ?°*itt izJ* *tvnost> je do-ne ; <«, da d Hjih je vsc' ta .6o»le’ V7,e taknriUjeio driav- Vi&^racije I. *«»ni \ ie71ovam ek- c>’liJU1:re':tneoa de*, °‘oči ,}i ker se v glavnem volilno pravico. is" "i - M *■ »uurs^ k pr*v "a .K bo na' I^hi ,i-,L!irtpritanl -k im, ,b,^o zaosts- 0kovn>m vod 'O* °stanJ:‘mo koristi **b(na ,^° njihova te- r*?vU»j()Se praviln0 i Posadka broda «Luciana» je takoj po .napadu na Jugoslavijo 1941 odplula iz domačega pristanišča in se stavila na razpolago zaveznikom. Od tedaj je «Luciana» plula po vseh morjih, se le redko srečala s katerim jugoslovanskim bro-dom. O položaju v domovini ni vedela pravzaprav ničesar. Ker niso imeli prilike razgovarjati se z nikomer, tud: niso mogli priti do podrobnejših vesti o razvoju borbe v domovini. Kapitan «Luciane» je bil Teo- ,yf. Morosov dor Tijan. Ni imel zaupanja v londonsko vlado, saj so jo tvorili sami taki ljudje, ki so pustil; svoje ljudstvo na cedilu 'v najtežjih dneh. 'Zato je vse’ večei*e na ” fedti »presedel pri radiu, da bj zvedel, kaj se dogaja v domovini. Nekega ve čera v začetku 1943 je zaslišal neznan glas v materinem jeziku: ((Poslušali ste oddajo radijske postaje .Svobodna Jugoslavija’«. . . Od tega večera dalje so čla ni posadke stalno poslušali to oddajo in začeli spoznavati dogodke v domovini. Ko so pripluli v Barry Dock, prvo angleško luko, so zvedeli, da je v Londonu organizacija pod imenom ((Svobodna Jugoslavija« in d,a ta pripada pravemu odporniškemu gibanju v Jugoslaviji. Zbrali so 170 lun-tov in jih ne^i organizaciji, ki jim je dala razne publikacije, ki tolmačijo borbo jugoslovanskih narodov in razloge spora z Dražo Mihajlovičem. Zaradi poškodbe ni mogla »Luciana« še naprej pluti pa je vsa posadka prešla na «Sen-po». Kakor na prejšnjem bro-du so tudi zdaj stalno posiu šali radijske oddaje ((Svobodne Jugoslavije«. «Seng»» je plula proti Južni Italiji, da bi v pristanišču Galipoli natovorila premog. Tu je posadka prišla v stik s tovariši iz vojne baze. Mornarji so hoteli zvedetj vse in ko so jim tovariši poročali, so ugotovili, eh so mnogo tega zvedeli po radiu in da so tudi sami mišljenja kot njihovi tovariši iz vojne baze. Se isti večer je vsa posadka podpisala resolucijo o prehodu broda pod NOV. Na slednji dan je kapitan Tijan v Tarantu obvestil angleško ad-miralitetoj da bo njegova ladja izobesila novo jugoslovansko zastavo. Zahteval je, da obveste vse zavezniške vojne ladje. Ko je Tijan svojim mornar jem sporočil rezultat svojega obiska, so ti zahtevali, da se takoj izvrši svečano dejanje. Na komandantovo presenečenje je neki mornar pred vsemi razvil veliko jugoslovansko zastavo z rdečo zvezdo, ki so jo mornarji ponoči sešili. Med posadko «Senge» so bili tudi štirje angleški mornarji, ki so izkazali čast temu svečanemu dejanju. Kapitan Tijan je dvignil zastavo nove Jugoslavije ob navdušenem ploskanju mornarjev kj so bili ponosni, da so oni prvi, ki plujejo po oceanu pod zastavo borbene domovine. Maršalu Titu so poslali brzojavko, v kateri mu javljajo, da so prešli v njegovo partizansko vojsko, lastniku v Londonu pa, da so prostovoljno vstopili v edinice narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije. Potovanje proti Kanadi je bilo pravi zmagovalni pohod. Na vseh parnikih pod zavezniška upravo so slišalj o dejanju «Senge» in ga odobravali. V Kanadi jih je spreje) stari iz-seljenik Kovačevič (sedaj predsednik prezidija LR Crne gore). Posadka «Senge», ladje, ki sedaj pluje pod imenom ((Korčula«, je tako izpolnila dvpjno nalogo: prva je čez oqeah plula pod zastavo nove Jugoslavije, prva je ponesla jugoslovanskim izseljencem onstran Atlantika točne ve3ti o Jugoslaviji. O literaturi V vrsti del s področja literarne vede in estetike, ki jih je v zadnjem ča3u izdela Cankarjeva založba, smo te dni dobili novo knjigo pod naslovom «Maksim Gorki: O literaturi«. Knjiga vsebuje izbor člankov, govorov, poročil, razprav in kratkih beležk velikega ruskega pisatelja Maksima Gorkega, nastalih v letih 1928 do 1936. Vse to delo Gorkega je plod njegovega stremljenja, da bi sovjetski literaturi pomagal najti čimprej pravo smer, ki bi ustrezala zahtevam novih življenjskih in družbenih prilik ter da bi ji hkrati pomagal doseči raven ruske klasične literature. Ta njegova poglavitna želja pa vsebuje tudi njegovo voljo pomoči nadarjenim mladim ruskim piscem do čim boljšega obvladanja pisateljske obrti. V knjigi zbrani sestavki pa vsebujejo tudi veliko zanimivih pogledov Maksima Gorkega na literaturo, veliko pobud, nasvetov in pisateljskih izpovedi, ki naj bi tudi mladim olajšali pot do resničnega pisateljstva. Med tem delom je tudi marsikaj takega, kaj olajša spoznavanje Gorkega kot pisatelja. Za nas pa- je zbirka teh člankov in spisov pomembnejša še v toliko, ker , je prizadevanje Gorkega, kako vskladiti literaturo in revolucijo, kako doseči, da bo novi čas našel svoj odraz tudi v. umetnosti, pomembno tudi za našo današnjo problematiko, . Knjigo izbranih člankov, govorov in beležk Maksima Gorkega je prevedel Josip Vidmar, ki je napisal ,tudi uvod, v katerem je. kritično obdelal delo in pomen Gorkega kot literarnega kritika. Shakespeare Skromna slovenska literatura o velikem britanskem dramatiku Shakespearu je o-bogatena z daljšim spisom o življenjuin delu tega največjega dramatika sveta; ne sicer z originalnim slovenskim delom, temveč le prevodom obsežne študije, ki jo je napisal ruski znanstvenik Morozov. Ta študija je v prevodu Janeza Menarta izšla v Mali knjižnici Slovenskega knjižnega zavoda. IV0S1II! FOTOIKIROMIKA Stari del SARAJEVA dustrijskimi objekti (na pr. Zenica) je luka Kardeljevo 10 odstotkov cenejša od reške ali splitske. Kardeljevo ima vse pogoje, da se naglo razvije. Za drugi del bodočega mesta je izbrano še mnogo lepše in primernejše mesto. Nedaleč od Kardeljeva leže zelena Bačinska jezera. Pet majhnih jezer leži v dolini pod bregovi in prehaja drugo v drugo. Okrog teh petih jezer je ležalo več naselij skupne Vasi Bačina. Danes je samo eno, hiše v njem so obnovljene ali popolnoma nove. Ljudje v tej vasi bi lahko mnogo povedali iz tistih hudih časov i • Po partizanski akciji, kakršnih je bilo v teh upornih vaseh mnogo, so vpadali v naselja italijanski fašisti in vojaki ter ustaši, požigali in morili. Najtežji spomin pa je na zimo 1943. V Bačini je bilo vsega 113 prebivalcev, starih ljudi m otrok. Vsi drugi so bili pri partizanih, po zaporih ali v . taboriščih. Neke noči so Italijani vse izgnali iz hiš in jih pobili, Samo skupen grob je priča strašnega dogodka. Pri teh lepih, mirnih jezerih. kjer so se odigrala tolika divjaštva, se bo raztezalo novo mesto. Ob danes še zapuščeni obali bodo zrastle vile, kopališča, začelo se bo čisto novo življenje. r NI VSA JUŽNA AMERIKA RIO DE JANEIRO .J lErazniu riEHEit i izumu Največja primitivnost na zemlji - Okrogle skupne hiše - Razne epidemične bolezni in veliko bogastvo prirode - Tetoviranje v barvah - Nezaupanje do belega človeka - Zadovoljstvo v primitivnosti in strah pred civilizacijo Cerkev sv. Marije' od' zdrav-■ jt, (Santa Maria della Salute) so zgradili Benečani za zahvalo zato, ker je 1631. leta nenadoma prenehala kuga. V njeni notranjosti so še ohranjene slike Tintoretta in Tiziana. * * * Palača Vendramin Calerci v Benetkah j? znana zato. ker je v njej '13. februarja 1883. leta umrl nemški skladatelj Richard Wagner. Palačo je verjetno zgradil ali vsaj zamislil Mauro Codussi. * # * Zloglasni 'most vzdihljajev (Ponte dei sospiri) je zgradil leta 1589 arhitekt Antonio da Ponte. V kolikor je Severna Amerika napravila po odkritju neverjetno velike korake od svoje primitivnosti do sedanje civilizacijske in tehnične razvitosti, toliko bolj zaostaja za njo Južna Amerika, ki je v posameznih predelih ostala na isti stopnji' kot takrat, ftt> 'je Kolumbova karavela priplula na novi kontinent. Nočemo s tem reči, da je vsa Južna Amerika še tako divja, kajti milijonska mesta se lahko kosajo tudi z evrouskimi. toda dočim so v ZDA morale oblasti zaščititi prvobitne prebivalce Amerike v posebnih državnih Darkih, kamor se ne sme vrinjati niti industrija niti kaka druga vrsta eksploatacije prirodnega bogastva ali kake druge prirodne sile. da bi tako vsaj majhen del prirodne lecote in prvobitne zares ameriške značilnosti ostal nepokvarjen in enoten pred vedno hitrejšim spreminjanjem prirode, so v Južni Ameriki posamezni povsem civilizirani predeli zajeli le polovico kontinenta, dočim so ostal’ drugi predeli pri starem in so napravili le toliko poti proti civilizaciji, kolikor bi in napravili sami, tudi Če bi bila Amerika še danes za Evropo neznan kontinent. Take predele najdemo naj-češče v notranjosti kontinenta, ob gornjih tokovih veletokov in rek. kakor na pr. ob Amazonki in njenih gornjih pritokih. ob nekih pritokih Paragvaja in ob dolnjem pritoku Amazonke, Riu Grande Vsi ti predeli Južne Amerike so zelo bogati najrazličnejši! mniiiui!ii»m«itiiMiimiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiniiniiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiniiiiiiiniiin'iiii'ii»i Dubrovnik v letošnji sezoni Mnogi domači in inozemski turisti, ki so prvič prišli v Dubrovnik, so navdušeno dejali, da je to mesto najlepše na Ja-dfanu. Gotovo imajo prav, saj Dubrovnik, središče nekdanje Dubrovniške republike z mnogimi zgodovinskimi spomeniki, s staro trdnjavo «Lovrijenac», vzbuja upravičeno zanimanje In navdušenje vsakogar, ki obišče ta biser Jadranskega morja. Na tisoče delovnih ljudi iz vseh držav stalno obiskujejo Dubrovnik, mnogj si izberejo to mesto za svoj letni dopust. Poleg domačinov pa obiskuje Dubrovnik tudi mnogo tujih gostov. Letos je bilo v Dubrovniku največ ljudi iz Avstrije in Nemčije, nekoliko manj iz Francije, Velike Britanije in Amerike. Mnogo tujcev je pri-šlo, da v lepotah tega mesta, v svežih borovih gozdičih, pod palmami in rdeče-beliml oleandri uživajo morje, ki je tu tako često nemirno. Obisk turlslov je bil letos tak kot v letih pred vojno. Do konca Julija je imel Dubrovnik 21.240 gostov, od teh 3463 ino lemcev Tujcev je bilo pred vojno več, saj jih je obiskalo Dubrovnik v ldu 1®^® kar 35 tisoč. Poleg mesta samega zanima turiste tudi bogata okolica. dPiitnik« si prizadeva, da ugodi željam turistov. Vsak dan organizira Izlete z ladjami, mo-lorkami ali lepim in udobnim motornim čolnom «Srdž» na Cavtat, Lopud, Lokrum ali Dubrovačko reko. Mnogi tujci si žele ogledati Cetinje, zato organizira «Putnik» izlete na Cetinje in Lovčen z avtobusi. Prav gotovo bo Dubrovnik, zaradi svojih zgodovinskih zanimivosti in naravnih lepot, postal eno najbolj privlačnih letoviških in turističnih krajev v Evropi. kultur, toda istočasno so klimatske razmere tam tako slabe. da se je beli eksplosta-tor zadovoljil s tistimi prede li, ki so mu bolj pri roki in mu za sedaj nudijo še dovoij blaga, dov61j pridelka. In vepdai\ 'je predel, ki.. je istočasno, najbolj zaostal na vsej zemeljski krogli, oddaljen od «najvišje» civilizacije le dobrih tisoč pet sto ali največ dva tisoč kilometrov. Za najbolj zaostal predel imajo del Venezileie in Koiurnbiie ob gornjem toku Orinoka. Sicer je res, da so podobni predeli zelo pogosti tudi v zelo bogatih in istočasno tudi nedostopnih džunglah v notranjosti Argentine in Braziin?. toda plemena ob gorn j pni toku Orinoka, plemena ob gornjem Riu Negru živij.) še na svoji poldivji stopnji, S tem »Doldivjim« ne mislimo tu označiti, da ,so‘ le zelo nazadnjaški, ampak da so divji, pa četudi niso nevarni in se da z njimi celo sporazumeti. Doslej so ti predeli bili neraziskani Kdor je namreč zašel v te džungle, se navadno ni vrnil, kajti z vsemi sredstvi, ki jih je človek ime! s seboj ni mogel prebiti nepredirnega zidu večnih gozdov, ki zajemajo nekaj tisoč kvadratnih kilometrov površine. V teh gozdovih žive ta plemena. Leta 1949 pa je šla na pot pogumna družba, opremljena *udi za take poti in za daljšo dobo. Pot je trajala leto in pol in so raziskovalci šele lansko leto zaključili tvegano, toda toliko poučno in tudi za znanost koristno pot. Ti raziskovalci so imeli sicer v svojem bistvu nameii samo pripraviti potreben »zunanji okvir« za rieki dokumentarni film Ti filmski posnetki so bili posneti na trinajst tispč kilometrov dolgi poti. Rekli smo že, da so plemena, ki živijo v teh džunglah, divja, toda niso nevarna, kljub temu pa so še mnoga plemena do katerih raziskovalci niso' mogli, kajti divjak je v džungli gospodar, dočim je beli človek le gost, ki se ne sme preveč oddaljiti od začrtane poti, da ne bi morda zaključil svojega potovanja nekje v džungli, morda, celo na ražnju. Ekspedicija je na svojem potovanju zbirala fotografske posnetke krajev, plemen in drugih značilnosti Z druge strani pa so nabirali najrazličnejše podatke etnografskega značaja in podatke o živalstvu. Pogosto so morali za nadaljevanje poti uporabljati čolne teh plemen. Po opisovanju udeležencev tega potovanja so na tem potovanju prišli do krajev z izredno prirodno lepoto. Tudi plemena, o katerih so krožile neverjetne pravljice o krutosti in bojevitosti, so sp pokazala zelo vljudna, mirna 'n dostopna, dočim so druga kar zbežala v džunglo in .lih nobeno pleme ni napadlo Pleme Pirnas ki živi v nenosred-ni bližini Orinoka. je bilo izredno vliudno in dovolilo, da °o .iih filmali Pokaznli so iim celo notranjost svojih hiš. ki so nekaj posebnega V njih stanuje mno®o družin, ki so v sorodstvu. Hiše so lesene in grajene v obliki gornjega dela kupole, le da se hiša ne konča na vrhu kot kupola, am-nak se podaljša v visoko konico Ogrodje hiš je iz 'tankih loda dolgih leseni1' drogov, ki v obliki reber gredo od ta; do vrhnje konice ter so med sp-boj vezani s prečnimi, vzporednimi krogi iz lesenih drogov in protja. Vse ogrodje je videti kot pol globusa. To ogrodje pokrijejo z listjem banan. Vsa hiša ni tako enostavna ter zahteva dokaj bistroumnosti če pomislimo na kulturni nivo tamkajšnjega ljudstva. Ljudstvo živi povsem golo in ne pozna še tkanja. Vse njihovo oblačilo je res samo »figov list«, ki sicer ni list iiiiiiiiiimiminiiiiiimiiMiiuiiiiiiiiniHiimiii smokve, temveč kake druge rastline, pripet na telo s srobotom. Kljub tej primitivnosti poznajo celo večbarvno tetoviranje, ki je zelo razširjeno To velja za pleme Piaros* ki se deli -vHyeč vej. Južno od njih živi pleme Makviritares. To so zelo lepo razviti ljudje, ki živijo sicer podobnih razmerah, le da ?e imajo za boljše ljudi in ne marajo nikakega stika s svo-iimi sosedi. Zelo ljubijo glasbo, kljub temu pa ne marajo imeti nobenega stika niti s civiliziranimi belci, ki jih sicer np napadajo, toda želijo, da jih ti pustijo povsem pri miru v njihovi primitivni svobodi. Ce se med tako primitivnimi plemeni da sploh še primerjati primitivnost enega plemena z drugim, ker so vsi še na najnižji stopnji razvoja, se vendar da opaziti razlika med že omenjenima plemenoma, in med plemenom Gua-haribos. Guaharibos živijo v žalostnih razmerah. Temu sta poleg njihovega nazadnjaštva in zelo slabe klime krivi tudi njihova lenoba ter brezbrižnost. Njihovo poljedelstvo še ni v prvem, začetnem razvo ju. Vse dolge dneve prebdijo ter preležijo v svojih ležiščih Primitiven lov. ribolov in že omenjeno poljedelstvo jim nudi še preveč hrane in zato ne kažejo niti najmanjše želje po napredku Ksnoe, s katerim so ljudje iz plemena MaqueritEres prevažali člane ekspedicije v neprehodnih predelih džungle po gornjem toku Orinoka. Hoffmanove pripovedke Hoffmann iz Urada za Tisk m književnost Vzhodne Nemčije se je pred dnevi znesel nad pripovedke in bajke za otroke, kot na ^ostanek preteklosti, ki je škodljiv in nasproten stvarnim in življenjskim interesom kulture». To naj bi seveda pomenilo, da bodo otrokom v Vzhodni Nemčiji odvzeli vse ono čtivo, ki je na razpolago otrokom po vsem svetu in ki ga otroci tako ljubijo. Vendar pa bodo tudi vzhodnonemški otroci deležni neke koncesije. Hoffmann je namreč najavil, da bodo za otroke pripravili del zgodb ((bratov Grimmu, uto da ne v stari obliki, marveč kritično izbranih in koristno spremenjenih}). To pomeni: temeljito staliniziran Grimm. Ali še bolje: «Nove. Hoffmanove pri-pnvedket). Koriatno delo v parlamentu Glyde Carr, poslanec socla listične stranke v novozeland ' skem parlamentu prinaša red • no na zasedanja skupščine svo-ip strgane nogavice, ki jih med zasedanjem marljivo krpa Drugi delegati ga seveda ne ' jevoljno gledajo, on Pa jim navadno odgovarja: «Jaz sicer poslušam gospode govornike, vendar si ne morem kaj, da ne bi poleg tega opravljal nekega koristnega dela.« IVO mesi KRIZA NA EVROPSKEM LESNEM TR2ISCU Gospodarska komisija Združenih narodov za Evropo poroča o rastoči krizi na evropskem lesnem tržišču. Kupci od klanjajo nakupe lesa po visokih cenah, ki jih zahtevajo skandinavski izvozniki. Zadnji četrtletni bilten za les, ki ga izdaja gospodarska komi sija ZN za Evropo, poudarja močan in stalen odpor kupcev do visokih izvoznih cen. kar je privedlo do znatnega padca cen in splošnega povpraševa nja evropskih uvoznikov po lesu. . ^ /N od daleč bolje vidi. Izraza na njegovem obrazu niso mogli ugotoviti, toda ta pogled je bil nevaren Tisti trenutek so vsi občutili, da so šli predaleč. Daljava in oddaljenost sta mu vračali vse, kar je bil izgubil v njihovi družbi. Sedaj, ko je bil tri sto korakov proč od njih in se je namrgoden in težak valil proti njim. je bil videz, da so se nagloma zavedeli te razdalje; še tiste, ki so si delali najmanj skrbi, je spreletel strah. Nobenega dvoma ni bilo več, da je jezen in da nekaj kuha. Prvi je izginil Mostarec, za njim pa so začeli ostali drug za drugim odhajati vsak v svojo sobo. Nekaj jih je zavilo za han, kjer so se izgubili v leskovem gozdiču. Preden je Džerzelez prišel blizu, ni bilo na ledini žive duše več. V. travi je ležala bela ruta, ki jo je bil nekdo v naglici in strahu pustil tamkaj. Ta praznina ga je do konca raztogotila. Bil je razpasan in zasopel in še vedno je, kakor bi se ne mogel znajti, škilasto gledal proti vhodu, kamor so se bili izgubili ljudje. In videz je bil, da se je v tej trdi debeli buči začelo nekaj vedriti in svetlikati: da se tu z nekom šalijo in da je vse tole podobno zabavi brezdelnežev Ob tej misli se je na moč razvnel. Divje in strastno si je zaželel, da bi videl kaurko, da bi bila njegova, da bi vedel, pri čem je. ali bo pa pobil in polomil vse okrog sebe. In ko je trudno se gugaje v bokih in mahaje z rokami stopal mimo vhoda, je na lepem pred zameglenimi očmi zagledal vrh stopnic široko zeleno obleko in bel pajčolan. Nič drugega ni utegnil, le zaječal je in na pol gol in razburjen, kakršen je bil je stegnil roke proti nji, da bi bil v dveh skokih pri njej, ko je zelena obleka nalahno zavalovila in izginila za sobnimi vrati, izza kate rih se je razločno slišalo rožljanje zaklepajočega ključa. Džerzelez je pobesil roke, malce pripognil glavo in ves podrhtevajoč v znoju in moški napetosti stal tam za trenutek, črn kakor oblak, in močan kakor zemlja. Nič ni vedel, kaj naj podne in na koga naj udari. Potem se je zasukal in v hanu je nastal grozen hrup in ropot Neki otrok, ki ni vedel, za kaj gte. in ki se ni skril, je izpustil iz rok bakreno posodo za vodo in zbežal pod naslonjalo, izpod katerega so mu molele bose in razpokane noge. Konje v hlevih je bilo slišati, sicer pa po vsem hanu ni bilo čuti najmanjšega glasu; kar je bilo živega, se je poskrilo in onemelo od strahu in poplaha. Ta tišina je Džerze leza še bolj dražila in izzivala. Tolkel je po vratih, pa so bila vsa zaklenjena, kot bi bila zakleta Ker niti sam ni vedel, kaj naj bi od jeze počel, je za čel sedlati konja in basati bisage. Pripravil se je za na pot in se kar naprej ozi ral, če bo kje koga zagledal potem je na vso moč po tegnil za povodec, prignal na dvorišče vznemirjenega belca in se s panja, na katerem sekajo meso, pognal nanj. Konj ga je vzdržal; na njem je zazvenčalo srebro in orožje; takoj se je začela polegati jeza v njem. Pljunil je. odjezdil z dvorišča in kakor v sanjah zavil čez ledino, pp kateri je malo preje tekel. Ko se je pa malce oddaljil, je čisto v kotu hana nehote zagledal njeno globoko okno. Ko je gledal to okno, ki je bilo zaprto, hladno in skrivnostno kakor ženski pogled ali človeško srce, sta se v njem z vso silo razgoreli že pozabljena jeza in žalost; in v nori želji, da bi ubijal in žalil kogar koli, je dvignil roko z dlakavo pestjo proti tistemu oknu in zamahnil z njo, obenem pa odprl pest, kakor da seje kletev. «Psica! Psica!« Glas je bil top od jeze. Jezdil je v dir po mehkem in po bližnjici, da vidi, kje so tista spodjedena pota in kje tisti odplavljeni mostovi. čez katere bi on ne mogel! Da vidi! Han se je izgubljal za njim, še vedno poln prestrašenega molka. Džerzeles Alija je najbolj znana osebnost muslimanske vere v južnoslovanskih narodnih pesmih. O njem je do danes napisanih kakih dvajset narodnih pesmi. Alija je muslimanski Kraljevič Marko, velikan in pustolovec, ki ’ se rad prepira in hitro zaljubi, ki je pa prav v tej svoji zaljubljenosti pošten in odkrit. naraven, kar pa drugi, bolj pokvarjeni od njega izrabljajo. Z likom Džerze-lesa so se ukvarjali mnogi književniki, v moderno književnost pa ga je vnesel zlasti Ivo Andric s svojim delom. Tretji dan nekako okrog malice sta se Fočan in Džerzelez brez pravega vzroka sporekla. k.akor se to dogaja pri ljudeh, ki pijo in nimajo kaj početi, Fočan se je lokavo zresnil. «Zakaj pa ona ne bi mogla biti moja?« «To pa ne. to pa ne, prijatelj!« se dere Džerzelez in obraz se mu sveti od navdušenja, ker je nekdo, ki mu je ne privošči in ki bi se lahko boril zanjo. «Bogme, kdor prej pride, prej melje,« dopoveduje nekdo ob strani. «Ce bi peruti imel. peruti, si razumel!« vrešči Džerzelez na Fočana in se mu zaganja v obraz in dopoveduje vej * rokami kakor z besedami. «Vesta kaj, poskusita, kateri bolje teče; jabolko bo cilj tekme, kateri bo prej pritekel k jabolku, tistega bo dekle,« jima je čisto resno dajal nasvete nekak Mostarec, pripravljajoč ju za že dogovorjeno šalo. Džerzelez se je pri priči pognal na noge. zamahnil okrog sebe, pripravljen za tepež, tek ali za metanje kamna, in nič se ni zavedal. kaj počenja in zakaj, in več kakor srečen je bil, ker je prišla ura, ko bo odločala moč. Odšli so na planjavo pred hanom. Na steber gugalnice so obesili na vrvico uvelo, rdeče jabolko, nategnili prejo pred obema tekmovalcema in se zbrali vsi, drezajoč se s komolci in posmi-hajoč se skoraj naravnost. Nekateri izmed njih so imeli veliko opraviti s tekačema. drugi pa so opazovali od daleč. Fočan si zavihu-je rokave in spravlja v smeh vse okrog sebe, Džerzelez pa se je razpel, si prevezal glavo z vezenim robcem, tako da je videti še bolj zatepen in manjši. Eni stavijo na Džerzeleza, drugi na Fočana. Mostarec je dal znak; preja je počila, oba tekača sta se pognala v dir. Džerzelez leti. kakor bi imel perutnice, Fočan pa po dveh treh korakih obstane in nabija na istem mestu z nogami po tleh. prav kakor kadar hočemo prevariti otroke. da tečemu za njimi. Džerzelez teče. da se skoraj ne dotika tal. Fočan ploska z rokami, gledalci hočejo popokati od smeha Ploskanje, vriskanje in smeh. «Ho, Džerzelez!« «Bravo. osel!« «Ho, le urno, sokol Džerzelez!« «Zivio, šaljivec!« Džerzelez pa teče in postaja vedno manjši, kot bi mu noge lezle v telo. Nova moč ga spreletava in prijtt-no mu denejo ta napor, mehka ledina in sveži, pihajoči zrak. Dozdeva se mu, da kar naprej sliši za sabo topotanje nog svojega nasprotnika in to ga podžiga in podi. Ko priteče do stebra, seže po jabolku; toda premetenci so jabolko nalašč obeseli visoko, tako da ga prvič ni dosegel, ampak se je moral zaleteti in ga odtrgati skupaj z vrvico. Med gledalci nastane vik in krik. Eni si otirajo solze, drugi so legli v travo in se kar valjajo od smeha. Debeli beg iz Posavine se drži z obema rokama za trebuh in puha. Celo suhljati, službeni Dizdar-aga je obstal ob vhodnih vratih in se smeje s škrbastimi usti. Džerzelez je za trenutek tako stal z jabolkom v roki, potem pa se je zasukal, opazil, da ni Fočana, in z očmi preletel vse, kakor da jih llllIllllllllllllllllMIIIIIIHMHHIinilllUHllHlIHIlilllIlllllllllllllllMIIIIHHIIIIIIIIIIHIIIIIIIHIIIIlllllllllllllllMlllllllllllllHlllllllHMH Svetovno gospodarstvo NEMŠKO VINOGRADNIŠTVO V KRIZI? Na 41. kongresu nemških proizvajalcev vina je predsednik zveze izjavil, da ni še okoli 50 odstotkov vina lanske letine prodanih. Tudi tipična vina iz Moselle ne gredo v denar. Predsednik je omenil to kritično stanje tudi nemškemu ministru za prehrano, ki je bil prisoten, in je predlagal kot najprimernejše sredstvo ustalitev notranjega trga in posebne trgovske ukrepe. Poleg tega je predsednik rekel, da je stalno padanje cen vinu, privedlo cene že pod proizvodne stroške, kar vpliva porazno na gospo-1 darsko moč pridelovalcev, ki bi jim morala vlada priskočiti na pomoč s srednjeročnim posojilom in z znižanjem davkov. SIRIJA BO PRIDELALA 70.000 ton BOMBAŽA Četudi so v Siriji zmanjšali prostor, zasajen z bombažem, cenijo da bo letošnja proizvodnja še večja kot lanska. Sirija bo letos pridelala 70.000 ton bombaža. Na Reki bo kmalu odprtih pet novih delavskih domov, prvi že deluje in je nameščen v enem najlepših poslopij na Sušaku. Vsi domovi imajo po več prostorov za društvene potrebe, svoje knjižnice, čitalnice itd. BRITANSKI STROKOVNJAK ZA POLJEDELSKO INZE-NJERIJO V JUGOSLAVIJI V Jugoslavijo Je prispe! na-elmk britanskega državnega zavoda za poljedelsko inženirstvo v Bedfordshiru, J. O. Haw-kins. V Jugoslaviji, kjer bo ostal do 5. oktobra kot gost jugoslovanske vlade, bo predaval o britanskih metodah v mehaniziranem poljedelstvu ter razpravljal o tem tudi z jugoslovanskimi poljedelskimi strokovnjaki. Ha\vkins je prinesel s seboj večje število dokumentarnih filmov in fotografij zavoda za poljedelsko inženirstvo. Na predavanjih v Beogradu in Novem Sadu bo v glavnem opisal mehanizacijo in gojenje sladkorne pese, zelenjave in sena ter mehanizacijo prevozov v poljedelstvu. Svoj obisk v Jugoslaviji bo Hawkins zaključil v Zemunu, kjer bo predaval o splošni organizaciji britanskega državnega zavoda za poljedelsko inženirstvo, njegovih laboratorijih in opremi za raziskave ter primerjal jugoslovanske raziskovalne metode z britanskimi. Kot načelnik zavoda za poljedelsko inženirstvo, ki proučuje fiziko tal, gojenje in pobiranje krompirja, korenin in drugih gomoljastih rastlin, je Hawkins proučeval probleme, ki so v zvezi z mehanizacijo poljedelstva v zahodni Evropi, na Malaji in v Keniji. t f r\ f" 1 1 p Vremenska napoved za danes: V l\ r AA r Raztrgana oblačnost s kratko- f |\L/VlL trajnimi krajevnimi padavina mi. — Temperatura brez spre- membe. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je dosegla 19:5, najnižja 17 stopinj. STRAN 1 ZADNJA POROČILA 19, SEPTEMBRA 1952 h ■H* jjfS i! :ih. ii iiHiiiiiiii I iPi! i iiiii isiHiii 1 i i;il :- :: I.f: •: j:: j::;. :i ili:'!;!’! :!::!■ ;:i;: :i. ::: ::: M iiiii::. •i IjSfe » ga« IH | lif 'HliHir :: :: . : L iffl • .. k p •••••a rr immmA m :: ::: mim- RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. ccne Trsta: 18.15: Narodne pesmi. — Trst II-: 18.30: Koncert sopranistke Ro- _ žice Kozem. 20.30: Tržaški kulturni razgled. Trst I.: 13.55: Griegove lirične pesm; Ota. 21.00: Wagnerjeve skladbe. — o"®’ A 12.00: Zborovske skladbe Emila Adamiča in silja Mirka 20.15: C. Franck: Simfonija v d- NOVO ZAVEZNIŠKO OROŽJE V KOREJSKI VOJNI Zastarela letala Itrez posadke rušijo sovražne objekte Trenutno imajo Američani na razpolago 1800 radiovodenih izstrelkov; zavezniki trdijo, da na tem področju verjetno tudi Rusija ne zaostaja - Novi izgredi v ujetniškem taborišču na otoku Kojedo W ASHIN GTON, 18. — Poveljstvo ameriške mornarice v Washingtonu potrjuje, da so bili proti vojaškim objektom na Severni Koreji uporabljeni številni izstrelki upravljani po radiu. V poročilu je rečeno med drugim, da so ti izstrelki dosegli objekte na daljavo 240 km, nadalje da so bila v ta namen uporabljena stara letala iz druge svetovne vojne, in sicer «Grumman Hellcat« s tisočkil-sko bombo na krovu. Elektronski aparati so nameščeni v kabini pilota, kjer je vgrajen tudi oddajni televizijski aparat, ki omogoča osebju letalonosilke, s katere je bilo letalo odposlano, zasledovati njegovo pot. Poveljnik ameriške mornariške enote, ki je uporabil v korejski vojni kot prvi radiovodene izstrelke, je imel danes tiskovno konferenco, na kateri je pojasnil, da letalo, vodeno na ta način, lahko z mnogo večjo točnostjo bombardira cilj, nego letala, ki jih vodijo piloti. Poleg tega se lažje izogibajo sovražnim protiletalskim izstrelkom. Primerjajoč ta letala japonskim «kamikaze» s samomorilnimi piloti, je poveljnik izjavil, da radiovodena letala morda niso tako učinkovita, kakor «kamikaze», ker ima kontrolno letalo, ki jih vodi, manjši pregled nad objekti. Po njegovih izjavah sodeč, ima ameriška mornarica še mnogo bolj izpopolnjene radiovodene izstrelke kakor so jih trenutno uporabili na Koreji. Ti izstrelki imajo med drugim dokaj večji akcijski radij, laže jih je upravljati in so cenejši. Ob zaključku je letalski poveljnik dejal, da bodo s te vrste letali lahko prenesli nad sovražne objekte tudi atomsko bombo. Trenutno imajo baje na razpolago 1800 radiovodenih izstrelkov, kj jih bodo lahko uporabili proti nasprotniku v korejski vojni. Kljub zadovoljstvu nad prvimi uspehi letal brez posadke, ki so jih uporabili nad Korejo, zatrjujejo zavezniške oblasti, da je tudi Rusija na tem področju zelo napredovala in da bi lahko imela na razpolago prav tako popolne radiovodene izstrelke kakor Američani. Po vesteh iz verodostojnih virov naj bi bil načelnik glavnega stana gen. Omar Bradley na nedavnem sestanku z Ridg-wayem govoril o morebitni u-porabi radiovodenih izstrelkov tudi prj obrambi Evrope. Na tem sestanku naj bi bil Bradley govoril z atlantskim poveljnikom tudi o potrebi pojasnitve nekaterih ameriških tajnosti visokim zavezniškim častnikom, ako bi na to pristal kongres ZDA. Kakor poročajo iz Seula, je prispel danes na Korejo poveljnik ameriške strateške avia-cije gen. Curtis Le May, kjer bo pregledal letalske enote in PO EGIPTOVSKEM ZGLEDU TUDI V LIBANONU General je prevzel oblast Opozicija je dosegla odstop dosedanjega predsednika republike, ki je menda že odpotoval iz države BEYRUT, 18. — Predsednik libanonske republike Bekhari El Khouri je danes odstopil. Oblast je prevzel poveljnik vojske gen. Sehab v pričakovanju, da parlament postavi novega poglavarja države Vojaške čete so zasedle vsa javna poslopja. Se prej je podal ostavko ministrski predsednik začasne vlade Saeb Salam, ko se je po dolgih razgovorih S predstavniki opozicije uveril, da ni mogoče sestaviti nove vlade. Opolnoči je odšel ^ predsedniku republike, mu obrazložil položaj in izrazil mnenje, da zahteva opozicija odstop predsednika. Medtem je poveljnik vojske gen. Sehab imel razgovor z glavnimi predstavniki opozicije ter jim izjavil, da bo na njihovo željo začasno prevzel oblast, vendar da bo vojaška v tem sporu med predsedstvom in opozicijo ostala nevtralna in se omejila le na vzdrževanje reda. Ze ponoči pa je prišlo do prvih demonstracij v Beyrutu. Demonstranti so razdeljevali letake ter zahtevali »odstop tirana«. In tako je predsednik El Khouri danes zjutraj najavil svoj odstop, nakar je general Sehab razširil proglas, v katerem javlja, da je začasno prevzel oblast. Po odstopu El Khourija je opozicija zahtevala, naj zapusti državo v 24 urah. Medtem se je izvedelo iz dobro poučenih krogov, da je predsednik El Khouri odpotoval z letalom proti Franciji. Na letališče je odšel pod zaščito vojske. Odstopivši predsednik je sa-molastno vodil parlamentu in dosegel vedno odobritev zakonov po njegovi želji. S pomoč'-jo svojih pristašev se je ponovno uprl volilnim reformam in vztrajal pri starem volilnem načinu, na podlagi katerega si je lahko vedno zagotovil večino v parlamentu. Radio Beyrut je razširil danes predsedniški dekret, s katerim se sprejema odstop predsednika libanonske trojice Saeb Salama in se imenuje general Fuad Sehab za predsednika sveta, notranjega ministra in ministra za obrambo. Z dekretom so imenovani tudi podpredsednik sveta in zunanji minister Mazen Akka-ri ter ostali ministri. General Sehab pripada u-gledni družini, ki že nad sto let igra pomembno vlogo v libanonski zgodovini. Sehab je obiskoval vojaško solo v Franciji in je bil častnik francoske vojske v dobi, ko je imela Francija mandat nad Sirijo in Libanonom. V dobi ko je bila proglašena samostojnost Libanona, je bil polkovnik, leta 1943 pa je postal general in po upokojitvi dotedanjega poveljnika vojske Nofala je postal poveljnik libanonske vojske. razpravljal z glavnimi zavezniškimi poveljniki. Generala Le Maya spremlja poveljnik ameriškega letalstva na Daljnem vzhodu gen. Wayland. Južnokorejske čete so danes dopoldne napadle izpostavljen severnokorejski položaj na srednjem bojišču in ga po triurni krvavi bitki iztrgale kitajskim četam. Položaj so zavzeli nasprotniki pred dvema tednoma. Zavezniško letalstvo je v pretekli noči odvrglo nad Sokori v bližini Piongjanga preko sto ton bomb. Letala z letalonosilk pa so bombardira-j Koreji la številne vojaške naprave in severnokorejske industrijske objekte ob reki Han. V ujetniškem taborišču na otoku Kojedo je prišlo včeraj do novih incidentov. Zavezniški vojaki so posredovali, da bi ponovno vzpostavili red, pri čemer je bilo ranjenih enajst ujetnikov. Kakor poroča francosko zunanje ministrstvo, je poslala mehiška vlada generalnemu tajniku Združenih narodov nekaj predlogov za rešitev vprašanja vojnih ujetnikov na Francoski parlamentarci v Sežani na poti v Ljubljano in Beograd Vodja delegacije Leon Hamod poudarja poglobitev prijateljskih odnosov med FLRJ in Francijo SE2ANA, 18. — Francoska parlamentarna delegacija, ki prihaja na prijateljski obisk v Jugoslavijo, je prispela nocoj v Sežano. Delegacijo sestavljajo predstavniki obeh francoskih domov ter zastopniki večjih političnih strank. Na postaji v Sežani je vodja delegacije Leon Hamod izrazil dopisniku Tanjuga svoje zadovoljstvo, da mu je dana priložnost obiskati Jugoslavijo. «Naš cilj je, je dejal vodja delegacije, da poglabljamo odnose med Jugoslavijo in Francijo ter spoznavamo novo Jugoslavijo. Naš obisk mora prispevati k utrjevanju političnih in gospodarskih vezi med obema državama«. Na koncu je pomen poglabljanja kulturnih vezi med Francijo in Jugoslavijo. «Te kulturne vezi, je rekel, imajo že dolgo tradicijo. Poleg tega je v Franciji veliko zanimanje za vse to, kar se do. gaja v Jugoslaviji. Mi moramo napraviti vse, da se bodo odnosi med obema državama še bolj utrdili in to v korist o-brambe svetovnega miru.» Francoska parlamentarna delegacija je za tem nadaljevala svojo pot proti Ljubljani, kjer jo bodo pričakali v imenu Ljudske skupščine Slovenije podpredsednik vlade dr. Marijan Brecelj, organizacijski sekretar KP Slovenije Vida Tomšičeva, predsednik sveta gi slovenski predstavniki. Delegacija bo ostala v Sloveniji samo en dan, nakar bo odpotovala v Beograd. vodja francoske parlamentar-. za prosveto in kulturo vlade ne delegacije poudaril velik | Slovenije Boris Ziherl ter dru- Angleški atomski poskusi CAMBERRA, 18. — Opazovalci v Avstraliji menijo, cla mora biti datum angleškega a-tcmskega poskusa na otokih Monitebello zelo blizu. Prof. Tittertom z avstralskega zavoda za jedimo fiziko je dianes odpotoval iz Camberre neznano kam. Titterton bo edini a vstralski opazovalec pri eksploziji. Varnostne mere postajajo medtem vse strožje jni domneva se, da sam av sVralski ministrski predsednik Meiizies ni poučen o točnem datumu, ko bod6 izvedena eksperimenti. Mussolinijevi zakladi KOELN, 18- — Bivši kaglar v nemškem letalstvu Gustav Nagel je javil danes, da bi ze-lo rad poskusil dvigniti Mussolinijev zaklad, ki so ga Po njegovem zatrjevanju 1945. leta spustili nemški vojaki v jezero Como, in sicer na ukaz Mussolinija. Nagel trdi, da je bilo na ta način skritih več zabojev kovancev, biserov in draguljev. Enega izmed teh je sam odvrgel v jezero. Potem ko so opravili Mussolinijevo nalogo, je baje Benito naprosil nemške vojake, naj ga posp-reroijo na begu proti severu. Bivši kaplar pravi, da so ga po vojni nekateri italijanski funkcionarji in italijanski zasebniki nagovarjali, naj bi se podal v Italijo ter jim. pomagal poiskati zaklad. Mož je ponudbe zavrnil zaradi strahu pred komunisti in tudi danes noče povedati imen teh funkcionarjev. Vsekakor pa bi skušal danes dvigniti dragocene zaboje, češ da ve z gotovostjo, kje so bili potopljeni. KONČNI REZULTAT LAHKOATLETSKEGA DVOBOJA PROTI JUGOSLAVIJI: 150:61 Visoka zmaga Švedov in slabi uspehi domačih Danes je zadovoljil edino Mihalič z rekordom na 10.000 m: 30:01.1 - Pred dvobojem z Italijo položaj ni zadovoljiv BEOGRADj 18. — Tudi drugi dan dvoboja Jugoslavija-Sved-ska je prinesel domačinom samo razočaranje. Iz splošne revščine se visoko dviga edino starif zanesljivi Mihalič, ki je v borbi proti izvrstnemu Ny-stroemu (najboljši čas 29:35.8) dosegel nov državni rekord na progi 10.000 metrov s časom 30:01.1. Temu skromnemu in simpatičnemu tekmovalcu bi privoščili, da bi kmalu zabeležil rezultat pod 30 minut, katerega tako želi in toliko žrtvuje, da bi to željo uresničil. Opravičljiv je neuspeh Gu-bijana, ki se je poškodoval na treningu in zato nismo mogli od njega pričakovati dobrih rezultatov. Galin je v isti disciplini zavzel drugo mesto; s tem je tudi konec jugoslovanskih uspehov. V teku na 800 m je Ottenhei-mer vodil — kot običajno — do 600 m, potem pa sta ga —■ kot običajno — nasprotnika pretekla in zmagovalec je imel na cilju nekaj več kot 10 metrov naskoka Milakov v skoku ob palici ni zmogel začetne višine! Pri štafeti 4 x 400 m so Švedi prišli že pri prvem tekaču v vodstvo( ki se je povečalo zlasti pri drugi predaji, ko je za Jugoslavijo tekel Tomašič. Pri tretji izmeni so Švedi imeli 40 metrov prednosti. Sabolovii je kot zadnji odlično startal in je znatno zmanjšal razdaljo od Larssona Na cilju je oba tekmovalca delilo samo še deset metrov. Med tekmovanjem je zajel Beograd hud naliv. Dvoboj so za nekaj minut morali prekiniti. Prezgodaj je, da govorimo o vzrokih katastrofalnega poraza. Vendar pa je čudno, da so v celi reprezentanci zares zadovoljili samo Marjanovič, Krivokapič in Mihalič. Nekaj tekmovalcev je doseglo povprečne rezultate (Lorger, Sabolo- . Brnad je nastopil po daljšem presledku. P.red začetkom tekmovanja je mislilt da mu bo noga dopustila dobre rezultate. Zal se je zmotil. vič, Dimitrijevič, Galin), kar pa je v odnosu na skupno število članov moštva absolutno premalo. Ce je zaradi prevelikih naporov iz časov pred olimpiado (borba za dosego norme in vstopa v olimpijsko moštvo) ter iz helsinške dobe večina tekmovalcev v jeseni v zelo slabi formit bi na noben način ne smeli sklepati dvobojev take važnosti, kot je bil današnji proti Švedski ter 4. in 5. oktobra proti Italiji. Današnji dan je treba pozabiti in vsaj delno usposobiti reprezentanco v štirinajstih dneht ki nas ločijo do poslednjega dvoboja letošnje sezone TEHNIČNI REZULTATI: 400 m zapreke: Ilander 53.6, Ertkston 53.8, Zupančič 56.0, Kopitar 58.2. 800 m: Ring 1:51.4, Ekgeldt 1:52.9, Ottmheimer 1:54.0, Mu-gcsa 1:55.0. 200 m: Ahlen 21.6, Brann- stroem 21.7, Safoolcvič 22.3, Jo-vančič 22.4. Kladivo: Soederqu»t 54.66, Galin 53.38, Ringstroem 52.65, Gubijan 52.48. 3000 m ovire: Karlsson 9:13.1, Svederberg 9:14.6, Štritof 9:30.4, Stefanovič 9:45.2. Skok ob palici: Lundberg 420 cm, Lind 410, Roca 370. 4 x 400 m: Švedska 3:18.2, JugCilaviJa 3:19.8. Skok v daljino: Magnusson 715 cm, Israelsson 694, Radovanovič 679, Brnad 649. Kopje: Eriksson 67.17, Berg-Iund 65.54, Belec 61.55, Dangu-bič 57.83. 10.000 m: Nylstroera 29:56.2, Mihalič 30:01.1 (nov rekord), Jansson 30:26.0, Cetinič 31:48.6. Kcmčni rezultat: Švedska 150, Jugoslavija 61 točk. London pred Parizom LONDON, 18. — Londonska lahkoatletska reprezentanca je zmagala na stadionu White Ci-ty proti moštvoma Pariza in Bruslja. Domačini so dosegli 130.5 točk, Parižani 81,5, tekmovalci Bruslja pa 70 točk. Doseženi so bili dobri rezultati, med drugim tudi nov ženski svetovni rekord v teku na 880 yardov. Angležinja V. Bali je to progo pretekla v 2:14.5, Olimpijska zmagovalka Strick-landova je na 80 metrov z ovirami bila prva v 11.3, San-dersova pa je zasedla drugo mesto s časom 11.4. 2enska štafeta 4x200 m iz Londona je izenačila svetovni rekord, katerega je doslej imela sovjetska ekipa. Cas 1:39.7. * * * BUENOS AIRES, 18, — Argentinska nogometna reprezentanca bo odpotovala iz domovine 3. decembra. Odigrala bo vrsto tekem v Franciji, Španiji, Portugalski in Braziliji. NAJSLABŠA JE BILANCA PROTI AVSTRIJI Dosedanje mednarodne tekme jugoslovanskih nogometašev 1:1 2:2 4:0 ALBANIJA Tirana, 7. X. 1943 Tirana, 14. IX. 1947 Beograd, 27. VI. 1948 AVSTRIJA Zagreb, 10. II. 1924 Beograd, 13. XI. 1949 Dunaj, 8. X. 1950 ARGENTINA Buenos Aires, 3. VIII. 1930 1:3* BELGIJA Beograd, 6. VI. 1937 Bruselj, 29. V. 1938 BOLIVIJA Montevideo, 17. VII. 1930 BRAZILIJA Montevideo, 14. VII. 1930 2:1 Beograd, 3. VI. 1934 8:4 Rio, 30. VI. 1949 0:2 BOLGARIJA Zagreb, 30. V. 1926 3:1 Sofija, 15. V. 1927 2:0 Beograd, 13. IV. 1930 6:1 Sofija, 15. VI. 1930 2:2 Sofija, 16. XI. 1930 3:0 Beograd, 19. IV. 1932 1:0 Sofija, 4. X. 1932 2:3 Bukarešta, 7. VI. 1933 4:0 Sofija, 18. III. 1934 2:1 Beograd, 1. IV. 1934 2:3 Atene, 25. XII. 1934 4:3 Sofija, 24. VI. 1935 3:3 Tirana, 12. X. 1946 2:1 Zagreb, 19. X. 1947 2:1 Sofija, 4. VII. 1948 3:1 VELIKA BRITANIJA London, 8. VIII. 1948 3:1* GRČIJA Atene, 26. I. 1930 1:2 Beograd, 15. III. 1931 4:1 Beograd, 26. VI. 1932 7:1 Bukarešta, 3. VI. 1933 5:3 Atene, 23. XII. 1934 1:2 Sofija, 21. VI. 1935 6:1 DANSKA Beograd, 24. V. 1950 5:1 Kopenhagen, 10. IX. 1950 4:1 Helsinki, 26. VII. 1952 5:3 ANGLIJA Beograd, 18. V. 1939 2:1 London, 22. XI. 1950 2:2 IZRAEL Beograd, 21. VIII. 1949 6:0 Tei Aviv, 18. IX. 1949 5:2 CARIGRAD, 18. — Francija je premagala v nadaljevanju košarkarskega turnirja Italijo z rezultatom 51-40. Jugoslavija je premagala Avstrijo s 60-31. ITALIJA Padova, 4. XI. 1925 Genova, 22. V. 1938 Beograd, 4. VI. 1938 Milan, 6. V. 1951 LUKSEMBURG London, 31. VII. 1948 MADŽARSKA Budimpešta, 10. IV. 1927 Beograd, 21. V. 1931 Budimpešta, 9. V. 1937 Beograd, 12. XI. 1939 Budimpešta, 29. IX. 1941 Beograd, 23. III. 1941 Beograd, 29. VI. 1947 Helsinki, 3. VIII. 1952 MEHIKA Porto Alegre, 27. VI. J950 NEMČIJA Berlin 26. II. 1939 Zagreb, 15. X. 1939 Dunaj, 14. IV. 1940 Zagreb, 3. XI. 1940 Helsinki, 29. VIII. 1952 NORVEŠKA Oslo, 19. VI, 1949 Beograd, 5. XI. 1950 Zagreb, 25. VI. 1952 POLJSKA Zagreb, 1. X. 1922 Krakov, 3. VI. 1923 Poznanj, 25. X. 1931 Zagreb, 29. V. 1932 Varšava, 10. IX. 1933 Beograd, 2(5. VIII. 1934 Katovice, 18. VIII. 1935 Beograd, 6. IX. 1936 Varšava, 10. X. 1937 Beograd, 3. IV. 1938 Varšava.. 25. IX. 1938 Beograd, 19. X. 1948 Varšava, 25. VIII. 1948 PORTUGALIJA Amsterdam, 29. V. 1928 Lizbona, 3. V. 1932 ROMUNIJA Beograd, 8. VI. 1922 Bukarešta, 10. VI. 1923 Zagreb, 3. X, 1926 Bukarešta. 10. V. 1927 Beograd, 6. v. 1928 Bukarešta, 12. V. 1929 Bukarešta, 6. X. 1929 Beograd, 4. V. 1930 Zagreb, 28. VI. 1931 Beograd, 3. VI 1932 Bukarešta, 11. VI. 1933 Bukarešta, 29. IV. 1934 Atene, 1. I. 1935 Sofija, 17. VI. 1935 Bukarešta, 10. V. 1936 Beograd, 6. IX. 1937 Bukarešta, 8. V. 1938 Beograd, 6. IX. 1938 1:2 0:4 1:2 0:0 6:1 0:3 3:2 1:1 0:2 0:0 1:1 2:3 0:2 4:1 2:2 1:5 2:1 .2:0 3:1 3:1 4:0 4:1 1:3 2:1 3:6 0:3 3:4 4:1 3:2 9:3 0:4 1:0 4:4 7:1 1:0 1:2 2:3 1:2 2:1 2:3 3:0 3:1 3:2 1:2 2:1 2:4 3:1 0:5 1:2 4:0 2:0 2:3 2:1 1:0 1:1 Bukarešta, 7. V. 1939 0:1 Bukarešta. 31. III. 1940 3:3 Beograd, 22. IX. 1940 1:2 Tirana, 11. X. 1946 1:2 Bukarešta, 22. VI. 1947 3:1 TURČIJA Zagreb, 7. IV. 1928 2:1 Sofija, 2. X. 1931 0:2 Carigrad, 11. VII. 1936 3:3 Beograd, 2. VIII. 1937 3:1 London, 4. VIII. 1948 3:1 URUGVAJ Pariz, 26. V. 1924 0:7 Montevideo, 27. VII. 1930 1:6 FINSKA Helsinki, 7. IX. 1950 2:3 FRANCIJA Pariz, 13. VI. 1926 1:4 Pariz, 19. V. 1929 3:1 Beograd, 5. Vi. 1932 2:1 Pariz, 16. X. 1934 2:3 Pariz, 13. XII. 1936 0:1 Beograd, 9. X. 1949 1:1 Pariz, 30. X. 1949 1:1 Florenca, 11. XII. 1949 3:2 Pariz, 6. II. 1951 1:2 CESKOSLOVASKA Anvers, 28. VIII. 1920 0:7 Praga, 28. X. 1921 1:6 Zagreb, 28. VI. 1922 4:3 Praga, 28. X. 1923 4:4 Zagreb, 28. VIII. 1924 0:2 Praga, 28. X. 1925 0:7 Zagreb, 28. VI. 1926 2:6 Beograd, 31. VII. 1927 1:1 Praga, 28. X. 1927 3:5 Praga, 27. X. 1928 3:1* Praga, 28. X. 1928 1:7 Zagreb, 28. VI. 1929 3:3 Praga, 28. X. 1929 3:4 Beograd, 2. VIII. 1931 2:1 Praga, 9. X. 1932 1:2 Zagreb, 6. VIII. 1933 2:1 Praga. 2. IX. 1934 1:3 Beograd, 6, IX 1935 0:0 Praga, 3. X. 1937 4:5 Zagreb, 28. VIII. 1938 1:3 Praga, 9. V. 1946 2:0 Beograd, 29. IX. 1946 4:2 Praga, 11. V. 1947 1:3 ŠVICA Zuerich, 7. V. 1933 1:4 Beograd, 24. IX. 1933 2:2 Zuerich, 11. VI. 1950 4:0 B. Horizonte, 25. VI. 1950 3:0 Beograd, 24. VI. 1951 7:2 ŠVEDSKA London, 13. VIII. 1948 1:3 Stokliolm, 3. IX. 1950 2:1 Beograd, 2. IX. 1951 2:1 ŠPANIJA Oviedo, 24. IV 1932 1:2 Beograd, 30. IV. 1933 1:1 SOVJETSKA ZVEZA Helsinki, 20. VII. 1952 5:5 Helsinki, 22. VII. 1952 3:1 KINO v tbstf Rossetti. 16.30: «Pustolovka & Tangerja», Hedy Lamarr. Excelsior. 16.30: (tAmentanec Parizu«. „ , . .,OTa*. Nazionale. 16.30: «Rdeča ® l3i Fenice. 16.30: «Umon* R. Filodrammatico. 16.3«. mušketirjevi), Comel ^ Arcobaleno. 16.00: «A^Ja ro», James P W. Chiari. gvi* Odeon. 15.00: «Eva Radio. 16.00: «Zorrove Venezio. 16.00: «Sem POLETNI KINO Mart* CIRKUS APOLLO tramvaj 2 in 4. ZadnJ‘ 0 * vi, dve prebavi______ 16,30 in 21. uri. Proa31 )(l pri nic ATEC, Trg Gol*®1- ,u cirkuški blagajni. je odprta od 9. ' b\» Arena dei fiori. 19-3®: * na nevesta«. . jSjc»' Kino na gradu. 20,00- « ,aBai*' Pončana. 19 45: «Veliki RADIO JlUOti I.OVA*8®f T«*' C ON £ 234,6 m ali 1178 «c ijtf PETEK. 19, sePteffll> fV 6 45 Pogovor z ženo. ročila. 7.15 Slovenske "jj }** 13.30 Poročila. 13.50 ki. 18.15 Narodne pesm';,KW^ roCila. 23.10 Glasba za 23.30 Zadnja poročila. TKS T «*• 306,1 m ali 980 P 13'% 11.30 Lahki orkestri. jakega nekaj. 12-4-* .j.oO 13.00 Glasba po želj*"- IH, ročila. 17.30 Plesna 2>*j, 1>£ Prokofjev: Simfonija Jljict * Koncert sopranistke ” zem. 18.50 Glasben3 5 por*, !9,15.PAstra. ?usba^ert. J* Koncert sopranistke zem. 18.50 i glasba, la. 20,00 Večerni k«**^ ^ Tržaški kulturmi' ra weilKe ,aS. 17. koncertnih a'-:°ra'L,fetn>.tw tanije. 22.00 Pestra 33.1S ba. 22.30 Razni soli*-1-ročila. ll-3 Pa' ,vl» 11.00 Komorna >jl!ra ‘stfr «Fajčevina», slušna , ot*e ,j. Levi ja. 12.15 G0„f Gfl«0VV Carla Savina. 13.55 j (J) rlčne pesmi P°Je' rl mož in satansko zaškllil; potem je nadaljeval‘ pred jffr kal odgovora: »Poznal sem še nekoga drug€f,tareJiSlll^n0^ pred štiridesetimi leti — ki Je najel v enem naJ bilo katsklh kolegijev staro, zatohlo stanovanje, ki J ^ let prazno. Krožilo je o tem stanovanju vse reven. J* in res Je bilo mračno in žalostno. Toda on je fe bi u\j. x uua v** vanje pa poceni in zato bi bil tam stanoval. tu“‘ desetkrat strašnejše. g3 »Razen tega je moral prevzeti tudi neka.1 ^tar g f* pohištva, med drugim tudi veliko arhlvno orf vrat. K vrati in zelenim zastorom na notranji strani ^1, ^ mogel rabiti, kajti aktov ni imel, da bi Jih vi“ biio Pr t J1 se tiče obleke, jo je nosil vedno s seboj, kar mu _ biV>* »A vendar sl Je dal pripeljati vse svoje L pos&M za majhen voziček - ln Je svoje premKnloe .jtib £0 štirje stoli zastopali popolno garnituro Zvečer Je sedel k peči, pil prvo pašo iz deni „i0ii ga je kupil na dojg, ter premišljeval, ali bo ^ in Ce bo, v koliko letih. Zdajci se je za",p'iai mogočne omare. ... i,r#-rinik STANISLAV KENKO — UKEDNISTVO: ULICA MONTECCHI »t, 6, III nad. — Telefon Stev. »3-»U8 .G1or««Uret,'in^An^?i U MUCA SV^HANCISK A St 20. - Telefonska St. 73-38 - OGLASI: od 8.30 . 12 ln od 15 . 18 - Tel. 73-38 —*Cene oglasov- Za vsak mm vtSIne v girint 1 stolpca: trgovski 60, flnančno-upravnl 100 osmrtnice 90 lir — Za Ft-RJ: za vsak mn, 1 stolpca za vse vrfte Sgiasov £ VX - Tiska Tiskarski *avod ZTT. - Podrut: Gorica CII S Penico M!.. Tel 11-33. - Rokopisi se ne vraCalo. ,miM Ur. NAROČNINA: Cona A: mtsetna 350, Četrtletna «00 polletna S700, celoletna 3200 PoStnl tekoCI raCun ta STO . ZVU: Založništvo tržaSkrga tiska, Trst 11.5374. — l.tubljana TvrSeva 34 . tel. 200S fekoCI raCun ort Komunalni bank! v Ljubljani «-1-90332-7 — Izdaja Založništvo tržajkr-ea — ___________________________ red. IJud. repub. Jugoslavija: Izvod , f** Za Jugoslavijo: Agencija demokratlCncg