GLASILO ZZB 80 let
ZA VREDNOTE 
NOB SLOVENIJE osvoboditve
NOB  SLOVE
O    F
MAJ 2025
194 5
1 194 B E S E D A Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana
ZLATI RED ZA ZASLUGE ZZB NOB SLOVENIJE UVODNIK
Sprejem in podelitev Dvojna osvoboditev 
državnega odlikovanja Evrope
V teh dneh mineva 80 let od kon- po svojem vzoru: sovjetskega na 
ca druge svetovne vojne. Prav 8. Vzhodu in demokratičnega na Za-
maja 1945 je bila razglašena ka- hodu. Tako so vzhodnoevropske 
pitulacija nacistične Nemčije. V in nekatere srednjeevropske drža-
spomin na ta prelomni dogodek ve postale del vzhodnega bloka in 
je predsednica Republike Sloveni- Varšavskega pakta, projekt nove 
je Nataša Pirc Musar v Predsedni- Evrope pa je bil omejen na preos-
ško palačo povabila partizanke in talo Evropo. 
partizane, ki so sodelovali v boju Dr. Ivan Svetlik, sociolog Slovenci smo bili skupaj z dru-
za svobodo, mir in boljšo priho- gimi jugoslovanskimi narodi izje-
ma. Osvobodili smo se predvsem 
V sami s svojimi partizanskimi sila-
Ni višjega in žlahtnejšega  minulih majskih dneh smo 
počastili 80. obletnico mi. To se je izkazalo za odločilno 
poslanstva v življenju posa- zmage nad fašizmom in za priključitev Primorske, za ohra-
meznika in skupnosti, kot je nacizmom in konec druge njanje neodvisnosti in samoupra-
boj za sočloveka, za šibkej- svetovne vojne. Praznovali smo ve. V času hladne vojne in nape-
tudi dan Evrope, ki je nastala na tosti med vzhodnim in zahodnim 
še, za svobodo, pravice  
pogorišču druge svetovne vojne blokom smo lahko hodili po svoji 
in domovino.  Državno odlikovanje – zlati red za zasluge – je predsednica države in se je postopno razvila v Evrop- poti neuvrščenosti. Tako smo oh-
Nataša Pirc Musar Nataša Pirc Musar predala predsedniku ZZB NOB Slovenije Marijanu sko unijo s sedanjimi 27 članica- ranili tudi dovolj izkustva, samo-
Križmanu. Foto: Vlada RS Flickr mi. Prav je, da se spomnimo teh zavesti in moči za osamosvojitev 
dogodkov in da ohranjamo njiho- leta 1991. 
dnost slovenskega naroda. V zna- namo danes, pa tudi ne svobodo- cizmu, solidarnosti, domoljubja va izročila. Prav pa je tudi, da se Medtem ko so se vzhodnoe-
menje spoštovanja in zahvale jim miselnih in razmišljujočih mlajših in miru je predsednica republike vprašamo, kaj je po 80 letih še os- vropske države v več poskusih 
je za njihov neprecenljivi prispe- generacij, ki lahko z upanjem zre- ZZB NOB Slovenije podelila zla- talo od teh izročil in kako jih razu- (Madžarska, Češkoslovaška, Polj-
vek v boju za svobodo in obram- jo v prihodnost. ti red za zasluge. Ob tem je pou- me sodobna politika. ska) poskušale rešiti nadvlade 
bo domovine podelila predsedni- Za izjemne zasluge pri ohra- darila pomen osebne prisotnosti Nova Evropa je bila po drugi sve- svojih osvoboditeljev, se je zde-
čin spominski kovanec ter pouda- njanju zgodovinskega spomina, srčnih in pogumnih posameznic tovni vojni zasnovana kot projekt lo, da zahodnoevropske države 
rila, da brez njihovega poguma in za odpor in obstoj slovenskega in posameznikov, ki je te vrednote miru. Zasnovana je bila kot projekt gradijo novo Evropo v dokajšnji 
vztrajnosti ne bi bilo slovenskega naroda ter za dolgoletno skrb za gospodarske obnove, kot projekt harmoniji s svojimi, zlasti z ZDA. 
jezika ne Slovenije, kakršno poz- vrednote boja proti fašizmu in na- NADALJEVANJE NA STRANI 2 uveljavljanja človekovih pravic in Ameriško botrstvo se ni zdelo 
svoboščin ter kot projekt zmanj- omejujoče, ker so ZDA z Marshal-
šanja ekonomskih in socialnih raz- lovim planom podpirale evrop-
80. OBLETNICA KONCA DRUGE SVETOVNE VOJNE lik z namenom krepitve srednjega sko obnovo, zagotavljale varnost 
razreda in življenjske ravni drža- v okviru pakta NATO in s svojo 
liberalno politiko dopuščale izbi-
»Pot do miru omogoča vljanov in skrbi za socialno najra-
nljivejše. Evropski projekt je bil del ro notranje ureditve držav, če so 
nove ureditve sveta, katerega okvir le zagotavljale večstrankarstvo in 
je bila Organizacija združenih na- tržno gospodarstvo. 
človeštvu prihodnost« rodov s svojo Listino človekovih 
pravic, drugimi dokumenti in agen- Za razumevanje razvojne 
cijami, ki so skrbele za njihovo uve-
ljavljanje. Varnost pa mu je zagota- poti Evrope je treba upošte-
vljal Severnoatlantski pakt, ki je bil vati, da se ta večinoma ni 
zasnovan kot obrambna organiza- osvobodila sama. 
cija držav članic.
V prvih treh desetletjih po drugi 
svetovni vojni je evropski projekt Med novo Evropo in ZDA je na 
vzcvetel. Kazal se je v obnovi in- formalni ravni veljalo partnersko 
frastrukture in graditvi proizvod- razmerje. Dejansko pa so ZDA 
nih zmogljivosti, gospodarski ras- uveljavljale svojo premoč v odlo-
ti, krepitvi države blaginje, dviga- čanju znotraj zavezništva NATO, 
nju življenjske ravni prebivalstva v mednarodnih organizacijah ter 
ter širitvi njegovih socialnih in s političnimi pritiski na odločit-
ekonomskih pravic. Potem pa je ve posameznih držav. Vse bolj 
njegov razvojni zagon kljub uved- očitno je postajalo, da ne gre za 
bi skupne valute in širitvi Evrop- enakopravnost partnerjev, tem-
ske unije  s sprejemom novih čla- več za neke vrste fevdalni odnos 
nic in povečevanjem notranjega med gospodarjem (ZDA) in vaza-
trga začel slabeti. lom (Evropska unija), ki v zameno 
Za razumevanje razvojne poti za zagotavljanje varnosti podpira 
Državna proslava ob 80. obletnici zmage nad nacifašizmom Evrope je treba upoštevati, da se politiko gospodarja in mu ponuja 
ta večinoma ni osvobodila sama. druge usluge. To je ne nazadnje iz-
V dvorani v Stožicah je bila 9. čan in Danilo Turk, predstavniki be. Nikoli več. Toda ta obljuba je Medtem ko sta bili fašistična Itali- javil tudi ameriški podpredsednik 
maja osrednja državna slovesnost veteranskih organizacij, prapor- danes na resni preizkušnji – ne le ja in nacistična Nemčija s svojimi Vance, pri čemer Trumpova ad-
ob 80. obletnici konca druge sve- ščaki in številni prebivalci Slove- po svetu, ne le na Bližnjem vzho- pomagači poraženi, so vzhodni del ministracija meni, da je tak odnos 
tovne vojne in 80. obletnici dneva nije in zamejstva, sta nagovorila du, v Palestini, ampak tudi v Evro- Evrope osvobodile sovjetske sile, škodljiv za ZDA in ne za Evropo.
zmage nad nacifašizmom. Zbrane, predsednik vlade Robert Golob pi. Zato se moramo danes, ko je zahodni pa angleške in ameriške Vazalski odnos Evrope do ZDA 
med njimi so bili preživeli udele- in predsednik ZZB NOB Slovenije ta praznik, spominjati, da to ni le skupaj z njihovimi zavezniki. Tako se je krepil z uveljavljanjem neo-
ženci narodnoosvobodilnega boja, Marijan Križman. praznik, temveč opomin: opomin, so Evropi svobodo prinesli pred- liberalizma (reaganizma v ZDA, 
predsednica države Nataša Pirc »Pred osemdesetimi leti se je da zlo nikoli ne nastane iz sile, am- vsem tuji bajoneti. Osvoboditelji thatcherizma v Veliki Britaniji), ki 
Musar, predsednica državnega končalo najtemnejše obdobje v pak iz molka. Zato naj bo današnji so na zasedenih ozemljih names- so ga številni evropski voditelji je-
zbora Urška Klakočar Zupan- zgodovini človeštva. Ni pa bil to dan zmage dan resnice. tili vsak svojo vojsko in od držav mali za zgled. 
čič, ministri, nekdanja predsedni- le konec nečesa strašnega, bil je pod njihovim nadzorom zahteva-
ka Republike Slovenije Milan Ku- tudi začetek civilizacijske oblju- NADALJEVANJE NA STRANI 2 li vzpostavitev družbenega reda NADALJEVANJE NA STRANI 2
ZZB  
9 772463 821805
NIJE
2 maj 2025
NADALJEVANJE S STRANI 1 NADALJEVANJE S STRANI 1
Dvojna osvoboditev Evrope Sprejem in podelitev državnega odlikovanja
V njegovem jedru sta namreč dovati pri njem. Čim hitreje in čim utemeljila, in dejala, da jo posebej 
privatizacija javnih služb in razgra- bolj odločno bi morali sprejemati veseli, da je odlikovanje lahko izro-
dnja socialne države kot enega od ukrepe za vzpostavitve suverene čila v njihovi družbi. »Posebej me 
temeljev nove Evrope. Dodatno skupnosti narodov – ne le v go- veseli, da to odlikovanje lahko izro-
ga je utrjevala uporaba sil NATA spodarskem, temveč tudi v politič- čim ob prisotnosti vas, spoštovane 
za 'izvoz demokracije' v tretje dr- nem in vojaškem pogledu. Premis- partizanke in partizani, ki ste posta-
žave in uveljavljanje ameriških liti bi morali, kako se Evropa lah- vili temelje vrednotam, ki jih danes 
strateških interesov. NATO je za- ko vrne k svojim izvirnim vredno- ohranja Zveza združenj borcev za 
čel izgubljati naravo mirovne in tam, na katerih je bila zgrajena po vrednote narodnoosvobodilnega 
obrambne organizacije, sodelova- drugi svetovni vojni, upošteva- boja Slovenije.«
nje v njegovih operacijah pa kom- je nove mednarodne, okoljske in V govoru je predsednica pove-
promitira Evropo kot projekt miru. tehnološke razmere. Tako kot so dala: »Ni višjega in žlahtnejšega 
Razmerje med ZDA in Evropo se vzhodnoevropske države reši- poslanstva v življenju posame-
se ni močno spremenilo, sploh pa le svojega osvoboditelja – Sovjet- znika in skupnosti, kot je boj za 
ne izboljšalo po razpadu Sovjet- ske zveze – v začetku devetdese- sočloveka, za šibkejše, za svobo-
ske zveze. Vzhodnoevropske drža- tih let prejšnjega stoletja in posta- do, pravice in domovino. Slovenci 
ve so se sicer rešile svojega osvo- le del Evropske unije, je zdaj čas, smo stoletja živeli brez lastne dr-
boditelja, vendar so s postopnim da se celotna Evropa reši drugega žave, razdrobljeni v različne uprav-
vključevanjem v Evropsko unijo in osvoboditelja – ZDA – in se v celo- ne in politične tvorbe, na prepihu V imenu partizank in partizanov (bork in borcev) se je za visoko prizna-
NATO prišle pod okrilje drugega. ti osamosvoji. Le tako bo lahko kot zgodovine in pogosto prepuščeni nje zahvalil Dušan Puh.
H krepitvi Evrope prispevajo pred- enakovredna partnerica sodelova- odločitvam velikih sil. V obdobju 
vsem s širitvijo njenega notranje- la z velesilami sveta. med obema vojnama je bil sloven-
ga trga, k Evropi kot socialnemu Na poti v popolno suverenost ski narod izpostavljen asimilacij- naučili. Pozivi, kot so 'nikoli več' V imenu partizank in partizanov 
projektu in projektu miru pa pri- pa Evropo čaka še zahtevnejša skim, kulturnim, političnim in soci- in 'naj ne bo nikoli pozabljeno', ne ter drugih udeležencev narodnoo-
spevajo bore malo. Prej nasprotno: naloga: osamosvojiti se mora tudi alnim pritiskom ter nasilju tedanjih smejo utihniti, temveč nam mora- svobodilnega boja se je za prizna-
pogosto krepijo konservativno in duhovno. Zlasti zadnja desetletja avstrijskih, italijanskih in madžar- jo vedno znova odzvanjati v mis- nje zahvalil 103-letni nekdanji ta-
avtoritarno politiko, ki ni v prid so- zgledovanja po ZDA so oslabila skih oblasti. A ni se vdal – ne tak- lih. Zato je ključno, da ohranjamo boriščnik v Gonarsu in partizan, 
cialni Evropi, ter zaostrujejo odno- socialno državo, povečala social- rat in ne pozneje.« spomin na vrednote boja proti fa- Dušan Puh iz Portoroža.
se z Rusijo. Nekatere se postavljajo ne razlike in pospešila izgubo zgo- Predsednica je ob koncu še opo- šizmu in nacizmu ter pomen soli-  
v vlogo eksponenta ZDA, da tako dovinskega spomina o tem, da je zorila, da »se kot človeštvo od teh darnosti, domoljubja in miru pre- S. B., foto: Iztok Pipan,  
lahko izigravajo članice Evropske Evropa projekt miru in socialne tragičnih izkušenj še nismo dovolj našamo na mlade generacije.« STA/Boštjan Podlogar
unije drugo proti drugi in slabijo blaginje. Poleg okoljskih se odpi-
unijo kot celoto. rajo tudi socialna vprašanja traj-
nostnega razvoja in med prebival- NADALJEVANJE S STRANI 1
Na poti v popolno suve- stvom povečujejo občutek nego-
tovosti. Zato naraščajo frustracije 
renost pa Evropo čaka v srednjem in delavskem razredu, 
še zahtevnejša naloga: ki postajata lahek plen populistič- »Pot do miru omogoča človeštvu prihodnost«
osamosvojiti se mora tudi nih in avtoritarnih voditeljev. Ti 
obujajo agresiven nacionalizem, 
duhovno. Zlasti zadnja de- Dan, ko bomo jasno povedali, tji zdelo, da je zlo, ki sta ga počela 
sovraštvo do tujcev, socialnih in da je resnica to, da so bili faši- fašizem in nacizem, dokončno pre-
setletja zgledovanja po ZDA narodnih manjšin, razgrajujejo Marijan Križman: »80 let 
zem, nacizem in z njima tudi magano. Žal pa je danes v svetu mineva od majskih dni leta 
so oslabila socialno državo, mehanizme demokracije, kot so kolaboracija zlo. Dan, ko bomo okrog 60 vojnih žarišč, rušijo se te- 1945, ko so zavezniki proti-
povečala socialne razlike svobodni mediji in organizacije jasno povedali, da upor ni bil le melji povojne ureditve in odnosov, 
civilne družbe, ter s tem prikriva- fašistične koalicije, katerih 
in pospešila izgubo zgodo- nujen in časten, ampak tudi pravi- ki so bili zgrajeni na tragičnih iz-
jo svojo slo po oblasti v sodelova- del je bila tudi partizanska 
čen. In dan, ko bomo jasno pove- kušnjah velike morije, smo tudi na 
vinskega spomina o tem, nju s peščico najbogatejših. Gre za vojska Jugoslavije, v Evropi 
dali, da imamo prav zaradi parti- pragu nove hladne vojne. Nekdanji porazili fašizem in nacizem 
da je Evropa projekt miru in oživljanje fašizma, ki množicam zanskega upora danes take meje, zavezniki pa so danes nasprotniki, 
prebivalstva ponuja lažno predsta- in prisilili predstavnike tret-
socialne blaginje. tak narod in predvsem svojo celo sovražniki.
vo o svetu in razvojnih perspekti- jega rajha k podpisu kapitu-
lastno državo. Prav protifašistični »Osvobodilna fronta in partizan-
vah. Krepitev teh sil je lahko uso- lacije. Ta obletnica nas Slo-
upor je postavljal temelje sloven- sko gibanje nam dajeta vso mo-
Sedanja ameriška administraci- dna za obstoj Evropske unije, še vence navdaja s ponosom, 
ske državnosti,« je v slavnostnem ralno pravico, da ponovimo nikoli 
ja pod vodstvom Trumpa odstra- posebej v kombinaciji s pospeše- da smo se od Prekmurja do 
govoru spomnil predsednik vlade več,« je poudaril. »Pravico imamo 
njuje kuliso partnerskega odno- nim oboroževanjem. Zato je na Primorske, od Koroške do 
Robert Golob. povzdigniti glas proti novi oboro-
sa z Evropo, kuliso, izza katere se evropski ravni nujen premislek o Bele krajine odločno, tudi 
Predsednik vlade je v nadalje- ževalni tekmi, proti vojnam in na-
kažejo naraščajoča razhajanja v njenih temeljnih vrednotah, not- za ceno lastnega življenja, 
vanju poudaril, da je ideja Evrope silju, proti novodobnemu imperia-
temeljnih vrednotah in razvojnih ranji organizaciji in politikah, ki in uspešno uprli podjar-
nastala na ruševinah druge sve- lizmu, za mir in sožitje, za blagor 
usmeritvah. Medtem ko je Evro- bodo krepile blaginjo večine pre- mljenju, jezikovni in kulturni 
tovne vojne, in sicer zato da pre- ljudi in narodov, za svet brez atom-
pi kljub posnemanju ZDA in priti- bivalstva in mu zagotavljale člove- podreditvi ter izgubi nacio-
preči nove vojne na ozemlju te skega orožja, za spoštovanje med-
skom svojega botra še uspelo oh- kove pravice, svoboščine in soci- nalne identitete. Upor zoper 
celine. Žal ji v tem svojem pos- narodnega prava ter za vsestran-
raniti nekaj svojega socialnega in alno varnost.  usodo, ki so jo okupatorji 
lanstvu ni v celoti uspelo, kot vi-
mirovniškega obraza, je Trumpova Obletnica osvoboditve izpod fa- namenili slovenskemu na-
dimo danes v Ukrajini: »Če kaj, se 
administracija brez obotavljanja šizma in nacizma je torej za Evropo rodu, je bil daljnovidno dr-
moramo še naprej kot tisti, ki ču-
objavila, da vrednote, na katerih je priložnost za dvojno osvoboditev. žavotvorno dejanje. Temeljil 
vamo dediščino partizanov, tudi v Robert Golob: »Ko se je za-
utemeljena unija, niso (več) njene. Osvobodi se lahko svojih osvobo- je na globokem prepričanju, 
Evropi zavzemati za iste vrednote, čel upor, niti približno niste 
Trump se odpoveduje humaniz- diteljev in postane suverena skup- da je za narodovo osvobo-
za katere ste se borili: za solidar- vedeli, kako se bo končalo, 
mu, razsvetljenstvu, človekovim nost evropskih narodov. Predvsem ditev potrebno skupno delo-
nost, spoštovanje, svobodo, in na prav nasprotno. Obeti so 
pravicam, trajnostnemu razvoju, pa je priložnost in nuja, da se osvo- vanje političnih in narodo-
teh vrednotah utemeljiti ne samo bili res slabi. Toda names-
mednarodnemu pravu in medna- bodi tudi svojih duhovnih zablod, vih sil.«
Slovenijo, ampak tudi Evropo kot to vdaje ste izbrali upor. In 
rodnim organizacijam, pravni in ki so jo tako v idejah kot v praksi našo novo domovino. Samo tako izbrali ste in priborili ste 
socialni državi. Državo daje v roke močno oddaljile od njenih teme- bomo lahko gradili boljši svet. V nam svobodo, zato velik 
velekapitalu, ki s sodobnimi komu- ljev. To bo od evropskih voditeljev tem trenutku se žal predvsem v poklon tej generaciji, ki se sko uresničevanje temeljnih načel 
nikacijskimi tehnologijami obvla- zahtevalo korenito prerazporedi- Evropi, a tudi v Sloveniji, dviga- takrat, ko je bilo najhuje, Deklaracije o človekovih pravi-
duje množice ter se ob vse večji tev družbenega bogastva in obvla- jo sile, za katere smo bili še pred ni uklonila. Naj bo današ- cah,« je bil jasen.
socialni neenakosti redi na njihov dovanje elite najpremožnejših. desetimi leti prepričani, da jih ni- nji dan vaš praznik. Naj bo  Po njegovem mnenju mora 
račun. Svojega delovanja ne ute- koli več ne bo. Desni populisti po tudi danes praznik vseh Evropa končati vazalstvo ZDA. Čas 
meljuje na ugotovitvah znanosti, Evropi delujejo po istem načelu: tistih, ki se borite za svobo- pa bi bil tudi, da se predstavnik naj-
temveč na verskih prepričanjih. zanikajo in potvarjajo zgodovino, do, ki se borite za pravič- višje oblasti italijanske države pok-
Edino, kar šteje, je ohranjanje ob- zanikajo in potvarjajo resnico, širi- nost in tudi mir po vsem loni preganjanim in ustreljenim, ki 
lasti doma in mednarodne prevla- jo dvom. Iz dvoma raste sovraštvo svetu, tudi tam, kjer ga žal so bili žrtve samo zato, ker so bili 
de – tudi z uporabo vojaške sile in in sovraštvo razkraja skupnost. In nimajo. Sam dajem zavezo, Slovenci. »Bazovica, Gramozna 
podporo genocidu.  to je tista točka, na kateri moramo da bomo v zunanji politiki jama in tisoče žrtev nam sporoča-
Ob 80. obletnici zmage nad fa- B
NO SLOVE jasno povedati vsem: desni po- trdno zagovarjali takojšnjo jo: nismo umrli zaman in pozdrav 
šizmom in nacizmom se evrop- O  F pulizem ni obramba nobenih vre- ustavitev vseh spopadov in Smrt fašizmu – svoboda narodu 
skim voditeljem ponuja priložnost dnot. Desni populizem je zgolj zlo- doseganje miru tako na Bli- ni zgolj zguljena fraza, ampak ima 
za popolno osvoboditev in opus- raba vrednot,« je poudaril. žnjem vzhodu in v Gazi kot globoko sporočilo nasprotovanja 
titev vazalske vloge ZDA. Prav- Zbrane je nagovoril tudi pred- tudi v Ukrajini. Samo pot k novodobnemu fašizmu, ki se spet 
zaprav nam Amerika to ponuja 1 sednik Zveze združenj borcev za miru lahko ponudi človeštvu plazi po Evropi in drugod po sve-
sama. Evropski voditelji ne bi sme- 94 5
1 194 vrednote NOB Slovenije Marijan prihodnost, ki si jo zaslužijo tu,« je še dejal Marijan Križman.
li kazati vidnega razočaranja nad Križman, ki je med drugim de- prihodnje generacije.« 
ravnanjem Trumpa ali celo mole- jal, da se je pred osmimi desetle- S. B.
ZZB
NIJE
maj 2025 3
OSREDNJA DRŽAVNA PROSLAVA V TRŽIČU
Odporništvo in nastanek Osvobodilne fronte
V počastitev državnega praznika, Slovenske vojske in policije. Slav- re je kot drevo brez korenin, izgub-
dneva upora proti okupatorju, s nostna govornica na prireditvi je ljen je v času in prostoru. Kultura 
katerim se Slovenija spominja slo- bila predsednica DZ Urška Klako- ni politika, politika pa bi morala 
venskega odporništva in nastanka čar Zupančič. biti kulturna.« 
osvobodilne fronte, je bila v Tržiču V govoru je poudarila, da je bila Spomnila je na sočutje Sloven-
25. aprila osrednja državna prosla- odločitev za upor proti okupatorju cev do človeka tudi v času vojne, 
va. Med drugim so se je udeležili v času druge svetovne vojne pre- obenem pa opozorila, da po vojni 
predsednica republike Nataša Pirc lomna in izjemno zahtevna ter da ni bilo vse pravično, in dodala, da 
Musar, predsednik državnega sve- so vsi štirje okupatorji (Nemci, Ita- resnice o Osvobodilni fronti, naro-
ta Marko Lotrič, predsednik ZZB lijani, Madžari in Hrvati) na zase- dnoosvobodilnem boju in osvobo-
NOB Slovenije Marijan Križman, denem ozemlju izvajali hude raz- ditvi izpod jermenov okupatorja 
predstavniki ministrstev in Sloven- narodovalne ukrepe, da bi čim prej ne smemo nikoli žaliti s potvarja-
ske vojske ter nekdanji predsednik potujčili slovensko prebivalstvo. njem zgodovinskih dejstev.
Milan Kučan. Dogajanje so pope- Zato je bila odločitev za upor proti V umetniškem programu so na-
strili zastavonoše in nosilci boj- okupatorju največja odločitev tis- stopili dramski igralci Milena Zu-
nih zastav veteranskih organizacij, tega časa. Poudarila je tudi, da je pančič, Nina Rakovec, Klemen Ja-
Udeleženci državne proslave nežič in Luka Bokšan, glasbeniki 
Monika Avsenik Langus, Ernesti-
Predsednica državnega zbora je citirala književnika Josipa Vid-
upor zahteval oborožen boj proti umetnosti, referendum o dodat- na Jošt, Maša Bogataj, Policijski 
marja, čigar vila v Rožni dolini v Ljubljani je 26. aprila 1941 
močnejšim silam fašizma in naciz- kih k pokojninam za posebne ume- orkester in APZ France Prešeren 
gostila udeležence ustanovitve takratne protiimperialistične 
fronte. »Priznati moram, da me je misel o takojšnjem oboro- ma, kar je bilo dejanje velikega ju- tniške dosežke pa je označila za Kranj. Okvir prireditve, katere re-
naštva. sramotnega. »Obsodbe vredna so žiser in scenarist je bil Tomaž Let-
ženem odporu presenetila in tudi prestrašila. Pričakoval sem 
Ko je govorila o kulturi, je med dejanja nekaterih, ki zmanjšujejo nar, je bila zgodba o koncentracij-
predlog za organiziran in smotrno voden pasivni odpor, za tih, 
drugim poudarila, da je kultura pomen kulture in umetnosti, ki si skem taborišču na Ljubelju, ki je 
toda viden protest zoper okupatorja, toda oborožen odpor … 
vedno najpomembnejši temelj na- kljub svoji očitni nerazgledanosti predstavila upor domačinov – ta je 
Kako in s čim?« je zapisal Vidmar. Klakočar Zupančičeva je do-
rodne identitete. Kulturniki so s drznejo ocenjevati vrednost ume- temeljil na spoštovanju človeškega 
dala njegove besede: »Ali smemo prevzeti odgovornost za vse 
žrtve in vse, kar bo temu sledilo? Bilo mi je tesno pri duši, toda svojo željo po izražanju identite- tniških del in kulturnih stvaritev ter dostojanstva. 
te in krepitvi narodne zavesti tla- hujskajo ljudi proti več kot vrhun- Proslava se je konnčala z minuto 
ali sploh obstaja drugačna častna pot? Ali tih pasiven odpor ne 
bi našel svojega konca v malodušni in poniglavi podložnosti?« kovali pot v svobodno Slovenijo skim ustvarjalcem, ki s svojimi deli molka v spomin na pokojnega pa-
tako v času boja proti okupator- gradijo našo preteklost, sedanjost peža Frančiška.
Po njenih besedah odločitev za osvobodilni boj »ni bila lahka 
niti preprosta«, a je različne politične frakcije združila v sku- jem kot ob osamosvojitvi v de- in prihodnost,« je poudarila in do-
pnem cilju. vetdesetih letih. Obsodila je tiste, dala: »Kajti naroda ni, če nima svo- S. B., Foto: Žiga Živulovič 
ki zmanjšujejo pomen kulture in je kulture. Narod brez lastne kultu- Jr./F.A.Bobo/Vlada RS Flickr)
DAN UPORA PROTI OKUPATORJU V OSVOBOJENI AJDOVŠČINI 5. MAJA 1945
Poklon pogumu in vrednotam Prva slovenska vlada  
Osvobodilne fronte po drugi svetovni vojni
Ob državnem prazniku dnevu ki so si jo razdelile sile osi – Nem- tudi gibanje z močno politično in 
upora proti okupatorju, 27. aprilu, čija, Italija in Madžarska. Okupa- simbolno težo. Zaznamovala je 
sta predsednica Republike Slove- cija je ogrožala samo bistvo slo- prelomni trenutek v slovenski zgo-
nije Nataša Pirc Musar in pred- venskega narodnega obstoja, saj dovini – upor proti tuji nadvladi in 
sednik Zveze združenj borcev za so okupatorji izvajali politiko ra- začetek političnega samooprede-
vrednote narodnoosvobodilne- znarodovanja, izseljevanja in na- ljevanja slovenskega naroda.
ga boja Slovenije Marijan Križ- silnega zatiranja. Danes, ko se spet spoprijema-
man položila venec pred spome- Osvobodilna fronta je v takšnih mo z izzivi, ki preizkušajo našo 
nik Osvobodilne fronte sloven- razmerah postala osrednja sila od- družbeno povezanost, mir in soli-
skega naroda pri Vidmarjevi vili v pora, ki je povezala različno misleče darnost, nas spomin na upor opo- Slovesnost na Lavričevem trgu v Ajdovščini je bila dobro obiskana.
Ljubljani – simbolnem kraju, kjer ljudi – komuniste, krščanske socia- minja, da so vrednote poguma, 
je bila leta 1941 ustanovljena OF V Ajdovščini so 3. maja pripra- prisega najvišjih funkcionarjev v 
slovenskega naroda. vili spominsko slovesnost ob 80. današnji samostojni Sloveniji vse-
Ob tej priložnosti smo se obletnici ustanovitve prve slo- buje enake elemente. 
pred grobnico narodnih hero- venske vlade po drugi svetovni Narodna vlada se je v Ljublja-
jev v Šubičevi ulici v Ljubljani v vojni. Vlada je bila ustanovljena no preselila dan po tem, ko je va-
spoštljivi tišini poklonili tudi pad- 5. maja na osvobojenem Primor- njo vkorakala partizanska vojska. 
lim borcem in borkam – tistim, ki skem, takratnem ozemlju Kralje- Zbrani množici na Kongresnem 
so darovali svoje življenje za svo- vine Italije. Narodno vlado Slove- trgu jo je predstavil pesnik Oton 
bodo slovenskega naroda in pri- nije je sestavljalo 11 ministrov in Župančič in jo primerjal s »krmar-
hodnost naše države. ministrica. Predsednik je postal ji naše ladje po razburkanem mor-
Osvobodilna fronta je v času Boris Kidrič, podpredsednik pa ju«. Svoj kratki pozdravni nagovor 
najhujše preizkušnje narodno za- Marjan Brecelj. vladi je sklenil z besedami: »Na 
vedne ljudi povezala v enoten in Narodna vlada Slovenije se je fe- dan vnebohoda slovenske misli 
odločen odpor proti okupatorju, bruarja 1946 preimenovala v vla- in slovenskega duha prevzemite 
fašizmu in nacizmu. S tem zgodo- do Ljudske republike Slovenije, v oblast nad vsem osvobojenim na-
vinskim dejanjem so bili položeni skoraj enaki sestavi pa je delovala rodom in bodite nam tako srečni 
temelji slovenske državnosti, svo- Venec je v imenu ZZB NOB Slovenije položil Marijan Križman. do konca junija istega leta, ko je bil vodniki, kakor je naša in vaša volja 
bode in samostojnosti. Ustanov- Boris Kidrič imenovan za jugoslo- poštena in čista!«
ljena je bila 27. aprila 1941 kot liste, liberalce in kulturnike – v sku- enotnosti in tovarištva neprecen- vanskega ministra za industrijo. Zbrane je na slovesnosti, ki so jo 
ključna politična in odporniška pen boj za narodno osvoboditev. ljive. So vodilo, ki nas usmerja k Na osrednji prireditvi, ki sta se je na Lavričevem trgu pripravili ob-
organizacija Slovencev med dru- Pomembno vlogo je odigrala tudi strpni, pravični in svobodni druž- udeležila tudi podpredsednik vla- čina Ajdovščina, Območna orga-
go svetovno vojno. Nastala je kot na političnem področju, saj je v voj- bi. Te dragocene vrednote mora- de in minister za Slovence v za- nizacija ZB NOB Ajdovščina - Vi-
odgovor na okupacijo Slovenije, nih letih z narodnoosvobodilnimi mo skrbno ohranjati in ponosno mejstvu in po svetu Matej Arčon pava, Društvo Sever Severne Pri-
odbori začela graditi temelje lastne predajati prihodnjim rodovom – ter obrambni minister Borut Sa- morske in Območno združenje ve-
oblasti, kar je bil zametek slovenske kot temelj narodne identitete in jovic, je bila slavnostna govornica teranov vojne za Slovenijo občin 
samouprave. Med narodnoosvobo- večne zaveze svobodi. predsednica državnega zbora Ur- Ajdovščina in Vipava, nagovoril 
dilnim bojem se je začela oblikovati Venec pred Vidmarjevo vilo so ška Klakočar Zupančič. V svojem tudi župan občine Ajdovščina Ta-
ideja slovenske državnosti. Čeprav položili tudi veleposlanica Nem- nagovoru je med drugim pouda- dej Beočanin. V kulturnem progra-
je Slovenija samostojna država pos- čije v Sloveniji Sylvia Groneick, rila, da spomin na pomembne dr- mu so nastopili Policijski orkester 
tala šele leta 1991, segajo njene ko- župan mestne občine Ljubljana žavotvorne dogodke, predvsem na Republike Slovenije, Moški pevski 
renine prav v čas druge svetovne Zoran Janković ter predstavni- številne žrtve vojne, mora biti opo- zbor Srečko Kosovel, Vlado Kres-
vojne, ko je narod množično in or- ki političnih strank Svoboda, SD min, da moramo delati za življenje lin, Nina Kovšca, voditelja progra-
ganizirano stopil v bran svoji svo- in Levica. v miru. Dejala je tudi, da je zakon o ma pa sta bila Urška Taufer in Ja-
Predsednica Republike Slovenije bodi, jeziku in identiteti. ustanovitvi narodne vlade od čla- kob Šfiligoj.
Nataša Pirc Musar pri polaganju Osvobodilna fronta tako ni bila Manja Konkolič,  nov vlade zahteval zaobljubo, da 
venca le odporniška organizacija, ampak foto: Iztok Pipan bodo delali narodu v korist, in tudi S. B., foto: Sandra Zalar
4 maj 2025
TRAGIČNI DOGODKI PRED 81 LETI POKLON V SPOMIN NA VELIKEGA VODITELJA
Poklon borcem Cankarjevega bataljona 45 let po smrti Tita
Krajevna organizacija borcev za Skupina članov zveze iz Brežic, Kr- položaj Jugoslavije in jo ekonom-
vrednote NOB Šentjernej je v so- škega in Sevnice smo 4. maja v ime- sko odprl svetu, kar je omogoči-
delovanju s Skupnostjo borcev bri- nu Zveze združenj borcev za vred- lo dokaj visoko življenjsko raven 
gade Ivana Cankarja in Skupnostjo note NOB Slovenije, Pokrajinskega v primerjavi z drugimi socialistič-
borcev Gorjanskega bataljona ter sveta in občinskega združenja v nimi državami. Tito je v mnogih 
občino Šentjernej 15. marca na Ja- Kumrovcu položili venec v spomin pogledih poosebljal jugoslovanski 
vorovici pripravila tradicionalno na maršala Josipa Broza - Tita. kompromis in stabilnost, a hkrati 
spominsko slovesnost v spomin na Njegovo politično delovanje je preprečeval politično pluralnost. 
tragične dogodke pred 81 leti. bilo povezano z razpadom Avstro- Bil je simbol napredka. 
 Na prireditvi je bilo večje število -Ogrske, revolucionarnim bojem, V današnji Sloveniji odnos do 
ljudi iz vse Slovenije, ki so se ča- drugo svetovno vojno, oblikova- Tita ostaja razdvojen. Na eni strani 
stno in odgovorno poklonili pad- njem povojne Jugoslavije in dol- prevladuje nostalgija po stabilno-
lim borcem Cankarjevega bataljo- goletnim vodenjem socialistične sti, socialni varnosti in spoštova-
na. Vsi prisotni so se strinjali, da federacije, ki se je v marsičem raz- nju v svetu, na drugi strani pa se 
je organizatorjem uspelo izpelja- likovala od vzhodnoevropskih sov- obujajo spomini na politično repre-
ti vrhunsko proslavo in da je bilo jetskih satelitov. sijo in pomanjkanje svoboščin. Še 
med prireditvijo in po njej čutiti Kot voditelj partizanskega upora danes se slovenska družba preveč 
zelo močno prijateljsko razpolo- proti nacizmu in fašizmu si je pri- zanaša bodisi na dediščino Tita kot 
ženje in spoštljiv odnos do zgodo- dobil izjemno priznanje doma in v »temelj narodne identitete« bodisi 
vinskega dogodka.
Povabljeni govorniki so v svo- Slavnostni govornik na prireditvi je bil Matjaž Nemec.
jih nastopih stvarno orisali zgodo-
vinsko dogajanje in kritično oce-
nili nekatera sedanja razmišljanja posameznih Slovencev, ki zaradi se je udejanjilo v noči na 16. ma-
lastnih interesov skušajo potvar- rec 1944.  Dogajanja tistega dne ni 
jati zgodovino. Spreobračanje zgo- mogoče opredeliti kot boj moža z 
Naša  dovinskih dejstev in poveličevanje možem, temveč dejanje izživlja-
tistih, ki so se borili na strani na- nja. Prizori pomora preganjajo še 
Javorovica cizma, povzročata razdor in sov- danes. Čeprav je spomin na Javo-
raštvo. Poudarjeno je bilo, da neka- rovico prepojen z bolečino, ohra-
teri politiki očitno »pozabljajo«, da njamo celoten spomin na tragedi-
je današnja samostojna Slovenija jo. Ničesar ne olepšujemo. Jasno 
16. marca 1944. leta, nastala tudi na temeljih partizan- je treba povedati: tragično epizodo Delegacija ZB pred spomenikom v Kumrovcu
v zimski noči, skega boja. Zavzemanje za izbris Cankarjevega bataljona je zakrivi-
so se krvoločni psi zgodovinskih resnic in enačenje lo kolaboriranje z okupatorjem. tujini. Jugoslavija je po vojni pod na sovraštvo do njega kot »simbola 
kot podlasice spustili partizanskega boja s fašizmom in Za nekatere politike je domo- njegovim vodstvom postala po- totalitarizma«. Naj končam z bese-
na kraj zločina, nacizmom je nedopustno in temu branstvo pojem, ki bi bilo treba budnica gibanja neuvrščenih, kar dami našega prijatelja iz Kumrov-
kjer so zverinsko klali se bo treba upreti. Veliko besed je malce preurediti, da ne bi bil več ji je v času hladne vojne omogo- ca: »Joža je bil in bo ostal najbolj 
partizane, ki so spali. bilo izrečenih o dogajanju v svetu tako problematičen. A tukaj mora- čalo manevriranje med Vzhodom znani Zagorac na svetu.« 
in političnih razmerah v Evropi. mo biti neomajni: domobranstvo in Zahodom. Tito je s svojo neuvr-  
Izdajalska horda Slavnostni govornik na spomin- je pritlehno in zavržno dejanje, za ščeno politiko okrepil mednarodni Tadej Škof
se v krvi je potila, ski slovesnosti je bil evropski po- katero ni opravičila. Čas tega ne 
samo da bi slanec Matjaž Nemec, ki je med bo preglasil, saj resnica nikoli ne 
okupatorskim poveljem zadostila. drugim poudaril: »V začetku mar- bo izginila. Za nas Javorovica ni 
ca 1944 je domobransko-nemška samo kraj žalosti, ampak tudi kraj VETERANSKE ORGANIZACIJE V LJUBLJANI
Danes na Javorovici stoji naveza skovala peklenski načrt za jeklene odločnosti slovenskega na-
iz kamna sezidana kapela, uničenje. Izdaja informacij, kar sta roda, ki se je uprl terorju nacifašiz-
spominski hram, opomnik storila dva pobegla vojaka, je omo- ma. Neizpodbitno dejstvo je, da so Podpis listine o sodelovanju
krvavega dogodka; gočila priprave oborožene akcije, slovenske partizanke in partizani 
tam zapisana so imena usklajevane na najvišjih ravneh zaslužni, da smo kot narod obstali. 
sto trinajstih padlih borcev nemške vojske v Ljubljani. Uniče- Da danes živimo na svobodni slo-
Cankarjevega bataljona. valen pohod je bil neizbežen. Več venski zemlji in da sami odločamo 
sto do zob oboroženih vojakov je o svoji usodi.
Zato Javorovica je kraj spomina zaprlo vse izhode z Javorovice. Slovesnost je zelo korektno po-
na dogodek krvavega zločina, Zlo, ki ga je napovedoval sovraž- vezovala Zinka Potočar, predse-
ki povzročila ga je nikov napad na borce Cankarje- dnica društva Gorjanska četa. Bil 
izdajalska roka domačina. vega bataljona mesec dni poprej, je lep kulturni program. 
Kaj pa danes?  80. OBLETNICA OSVOBODITVE ITALIJE
Tudi danes so še gospodje,
ki izpod čela 
gledajo na te dogodke, Spominska slovesnost v Ogleju 6. maja so se v ljubljanski Mestni samostojnost slovenskega naroda, 
hiši zbrali predstavniki veteranskih ohranitev njegove kulture in slo-
se trudijo na vse načine, in domoljubnih organizacij, ki de- venskega jezika.
da z Javorovice izženejo V Ogleju, pobratenem z občino Pi- lujejo na območju glavnega mes- S podpisom listine so organiza-
rdeče zvezde in zastave, ran, je bila 27. aprila spominska ta, in na krajši slovesnosti, katere cije izrazile skupno voljo in inte-
ki jih opisujejo kot zablode. slovesnost ob 80. obletnici osvo- pokroviteljstvo je prevzel župan res za medsebojno sodelovanje, 
boditve Italije nad nacifašizmom, mestne občine Zoran Janković, predvsem pri izvajanju skupnih 
Tovariši, preživeli borci ki sta jo pripravili občina Oglej in podpisali Listino o sodelovanju. K nalog, kot so: ohranjanje spomina 
in vsi ljudje pravice, lokalna sekcija ANPI. Spominske sodelovanju so se s podpisom li- na uporništvo slovenskega naroda 
le kdo lažnivcem prireditve se je udeležila tudi dele- stine zavezali Območno združenje in prenašanje na mlajše rodove z 
daje te pravice, gacija ZB za vrednote NOB občine veteranov vojne za Slovenijo Lju- namenom medgeneracijskega so-
da izpodbijajo resnice Piran, sestavljali pa so jo predse- bljana, Policijsko veteransko dru- delovanja, izvajanje domovinske 
in da z umazanim jezikom dnik ZB Piran Ivo Kastelič, Gior- štvo Sever Ljubljana, Združenje vzgoje in utrjevanje domoljubja s 
sejejo zlo nad spomenikom? gio Ribarič, praporščak Luka Čibej veteranov 90-91 mesta Ljubljana prizadevanjem za vključitev teh 
Zacchigna in novinar Slovenskega in bivših ljubljanskih občin, Dru- vsebin v vzgojno-izobraževalne 
Javorovica je spomenik – utripa Franc Krajnc. štvo general Maister Ljubljana, procese na vseh ravneh, obrambna 
večna sled krvavega Naša delegacija je bila v Ogleju Društvo TIGR Ljubljana, Zveza vzgoja in sodelovanje s Slovensko 
in bratomornega dogodka; toplo sprejeta. Govornik Giorgio združenj borcev za vrednote naro- vojsko in slovensko policijo, so-
Javorovica je večna luč Liuzzi nas je pozdravil v slovenšči- dnoosvobodilnega boja Ljubljana, delovanje pri organizaciji ter vse-
za naše vnuke in vse rodove; ni. Slavnostni govornik na Trgu G. men vrednot bratstva in enotnosti Društvo vojnih invalidov Ljubljana binskem usmerjanju spominskih 
Javorovica je simbol upora, Garibaldija in pred spomeniki ter ter ohranitve vrednot sodelovanja. in Območno združenje slovenskih slovesnosti in praznovanj, skupna 
partizanstva in svobode; na pokopališču je bil župan Obči- Omenili so nadvse pomemben da- častnikov Ljubljana. Vse organiza- prizadevanja pri urejanju zakonske 
Javorovica je spomenik ne Oglej Emanuele Zorino, nato tum 27. april 1945, ko je tudi Italija cije podpisnice listine so del civilne zaščite članov organizacij in njiho-
vsakega zavednega Dolenjca. sta udeležence pozdravila tudi zaživela v svobodi. družbe, samostojne in enakoprav- vih pravic ter usklajeno odzivanje 
predsednica Sekcije ANPI Milena V kulturnem delu programa je ne v medsebojnih odnosih. Skupna na napade podpisnic listine z na-
Naj spomin na Javorovico Cossar in Giorgio Liuzzi, ki je opi- zaigrala glasbena skupina San Pa- sta jim domoljubje in zavest, da so menom razvrednotenja ali žalitve 
ostane takšen, kot je bil. sal težko zgodovino Italije v času olino iz Ogleja. vsaka v svojem času in razmerah, njenega domovinskega poslanstva.
Takšen, kot je zasidran v naših srcih. nacifašizma. Na druženju nas je ki jih je narekovala ogroženost do-
pozdravil Lodovico Medio Pun- Franc Krajnc,  movine, opravili svojo dolžnost do Meta Verbič,  
Lojze Podobnik tin. Vsi govorniki so poudarjali po- foto: Slovenski utrip domovine, se bojevali in izbojevali foto: arhiv DVI Ljubljana
maj 2025 5
PARTIZANSKI SPOMENIKI NA ZEMLJEVIDU (40)
Med Kropo in Vodiško planino KOLUMNA
Na vzhodnem robu planote Jelovi- bataljon. Na vseh teh mestih so ni. Obhodnico sem vrisal na sple-
ce stoji na višini 1118 metrov Par- spomeniki. 5. avgusta, ko je ra- tni zemljevid, da spomenike najde 
tizanski dom na Vodiški planini. dovljiški občinski praznik, je pred tudi kdo, ki teh krajev ne pozna.
Ker je odprt vse leto, je priljubljen domom proslava. Med vojno je Najbolj nenavadno in najbolj Jože Poglajen
planinski cilj, čeprav gre nekate- bila Jelovica z Vodiško planino skrito od vseh 24 obeležij je pos-
rim današnjim domobrancem nje- pomembno partizansko območje. večeno Blažu Ažmanu, padlemu 
govo ime v nos. Iz Krope je po str- Prvo leto jeloviškega partizanstva blizu Mošenjske planine leta 1942. 
mi poti do njega kakšna ura hoje, Okrogla lita plošča premera ka- Referendum za preštevanje
po položnejših poteh pa nekaj več. kih 25 centimetrov v obliki grba je 
Zgradili so ga leta 1961 pod vzidana v skalo na strmem brez-
vodstvom prvoborca Ivana Ber- potnem pobočju nad Slovensko Maj navadno mineva ob kampanje, v kateri bodo glavna 
tonclja - Johana, zato ploščo na pečjo. Na kraju partizanske tehnike zaznamovanju konca tema pokojnine. Povedano druga-
pročelju, ki priča o gradnji, šteje- Meta, ki je bila v dveh rudniških ja- svetovne vojne in zma- če, cilj janševikov je tudi z zavaja-
mo kar med partizanska obeležja. mah nad Jamnikom, stoji informa- ge nad nacisti in fašisti jočimi podatki prepričati nekaj sto 
Na severnem zidu doma je skrit cijska tabla, dostop v jamo je po ter njihovimi kolaboranti. Letos tisoč upokojencev s skromnimi, 
partizanski mozaik Iveta Šubica, v lestvi. Prostor vzdržuje in na njem naj bi bilo še posebej slovesno, saj čeprav trdo prigaranimi penzija-
notranjščini pa je muzejska soba, Obeležje Blažu Ažmanu prireja proslave prizadevno Zdru- od konca svetovne vojne mineva mi, da se jim godi krivica in da naj 
ki že predolgo čaka na prenovo. ženje borcev Besnica - Podblica. okroglih 80 let, a so obletnico za- se zato na volitvah prihodnje leto 
Na vzhodnem vogalu stavbe je ze- je povezano z začetnikom vstaje, senčili smrt papeža Frančiška in pridružijo omenjenim štiridesetim 
mljevid s 24 označenimi spomeni- narodnim herojem Stanetom Ža- imenovanje njegovega naslednika divizijam Janši zvestih volivcev in 
ki v okolici in obhodnicami, ki jih garjem. Pred šolo v Lipnici, ki ter zakonodajni referendum o po- tako omogočijo vnovični vzpon 
povezujejo. se imenuje po njem, stoji njegov kojninah uveljavljenih umetnikov. »princa teme« na oblast. 
Partizanski dom stoji na kraju, doprsni kip. Obletnica dneva nje- Bel dim iz Sikstinske kapele v Va- Ali se jim je uspelo približati 
kjer je pred vojno stala planšar- gove smrti, 27. marca 1942, pa je tikanu za papeža, ki si je nadel ime temu cilju, bomo še videli. Za zdaj 
ska koča, med obema vojnama dan šole. Vsake toliko časa obču- Leon XIV., je v medijih in zatem je formalno gledano Janša na tem 
shajališče gorenjskih komunistov. dovalci okupatorja in narodnih med ljudmi sprožil val ugibanj in referendumu zmagal. Z vidika vse-
Slab kilometer zračne črte proti izdajalcev z bizarnimi utemeljit- komentarjev, kaj se bo z novim pa- bine zakona pa je to strel v kole-
severu, na strmem pobočju Pla- vami predlagajo preimenovanje Partizanski dom na Vodiški pežem, ki prihaja iz Amerike, spre- no, kajti namesto izboljšanega za-
zov, je bila 15. maja 1936 prva šole, doslej neuspešno. planini menilo na svetu. Ob vsem tem kona bo veljal dosedanji, ki je bil 
pompu so komentatorji spregle- sprejet še v socialističnih sedem-
Na ovinku, od koder izletnik dali, da je papež res voditelj kakih desetih letih prejšnjega stoletja. Je 
krene proti cerkvi sv. Primoža milijarde in pol katoličanov, toda pa ta referendum bil zadnji opo-
in Felicijana na Jamniku, ki ga stvarne moči spreminjati svet pa- min strankam vladne koalicije, naj 
reklamirajo kot balkon Gorenj- peži že nekaj časa nimajo več. Pa- se vendarle zavejo, s kom imajo 
ske, stoji spomenik v obliki pre- pež Pij XII. denimo, ki je papeže- opravka. Opomin, da SDS ni stran-
lomljenega stebra, posvečen na- val v času druge svetovne vojne, ka, ki igra po ustaljenih demokra-
rodnemu heroju Lojzetu Kebetu ni niti poskusil ustaviti osvajalnih tičnih pravilih igre, zato vzvišena 
- Štefanu. Pred slikovito cerkvi- pohodov Hitlerja in Mussolinija, taktika bojkotiranja njenih potez 
co, ki jo množično obiskujejo fo- pospremljenih z množičnim pre- ne more uspeti. SDS se namreč 
tografi od povsod po svetu, sto- ganjanjem in ubijanjem pripadni- od drugih strank razlikuje tako po 
ji spomenik padlim domačinom kov okupiranih evropskih narodov, skrajno demagoško obarvanih pro-
(»Kot žrtve ste padli v borbi za zlasti Slovanov in Judov. Naspro- gramskih temeljih, kot so boj proti 
nas, večna zahvala vam bodi!«) tno, Cerkev je v nekaterih državah nepravičnim pokojninam, garniran 
v obliki znamenja. Da, s križem z okupatorji aktivno, propagan- s sovraštvom do migrantov, Ro-
na strehi. Za osrednji spome- dno in tudi vo- mov in vseh, ki so 
nik NOB v Kropi je verze napisal jaško-policijsko drugačni, kakor 
Matej Bor. V Kovaškem muzeju sodelovala. Lep Očitno ima SDS tudi svo- tudi po organi-
je bila svojčas zbirka narodnoo- primer za to sta 
Slovenija in Hr- jo dobro delujočo obve- ziranosti. SDS je 
svobodilnega boja (ne nazadnje po triintridesetle-
je med vojno padlo 50 kroparskih vaška. ščevalno sekcijo. Šepeta tnem delovanju 
kovačev). Na vztrajno prigovarja- Drugače od se tudi o tem, da naj bi pod Janševo tak-
nje članov Zveze borcev jo bodo večine drugih 
zdaj prenovili. »za vsak primer« imela tirko postal mi-
papežev je umrli 
Frančišek glasno svojo milico. Vse to sega litantna organi-
Nad drugo serpentino jamniške zacija, ki že meji 
ceste stoji spomenik Dušanu Po- pozival k miru in čez običajno organizira- na sekto z ne-
gačniku s Srednje Dobrave, ki se še posebej k ta- ne stranke in posega na zmotljivim vodjo 
je pred vojno pripravljal na uči- kojšnji ustavitvi področje varnosti države. na čelu. Sekto, ki 
teljski poklic. Iz nedavno najdene- pobijanja Pale- nima svojih opo-
ga pisma sorodnika bi lahko skle- stincev v Gazi, rišč le v krajevnih 
pali, da so ga partizani namera- vendar so Izraelci, Američani in odborih, ampak predvsem v držav-
vali poslati na šolanje v Moskvo tudi krščeni evropski politični vo- nih in paradržavnih institucijah: 
(»na vzhod«). Čisto sveže in brez ditelji njegove pozive ignorirali in začenši z državnim svetom, na si-
kakršnih koli »pričevalcev« je na- morija na Bližnjem vzhodu še ker cer nižjih ravneh tudi v nekaterimi 
migovanje, da so ga ustrelili par- traja. V tem pogledu je imel Stalin ministrstvih (ne samo v pravosod-
tizani sami. Neverjetno, kako po- kar prav, ko je zavezniške genera- nem), policiji, v vojski, na ustav-
gosti so zadnje čase tovrstni far- le ironično spraševal, koliko divizij nem sodišču, tožilstvu, na RTV 
ški narativi: če bi se partizani res pa ima papež. Osemdeset let po- Slovenija, pa v vplivnih organizaci-
tako zelo pobijali med sabo, bi zneje se je pri nas preštevanja svo- jah, kot sta zdravniška in kmetijska 
Vodiška partizanska pot jih do konca vojne že zmanjkalo! jih divizij lotil šef  največje opozi- zbornica … 
Prvi spomeniki nad Kropo so bili cijske stranke. Janša sicer ni preš- Očitno ima SDS tudi svojo dob-
Na začetku poti na Vodiško pla- teval vojakov, ampak s pomočjo ro delujočo obveščevalno sekcijo. 
nino pri Slovenski peči, v zatrepu zanj zastonjkarskega referenduma Šepeta se tudi o tem, da naj bi »za 
kroparskega kotla, stoji ob spome- volivce, na katere lahko računa na vsak primer« imela svojo milico. 
niku trem padlim partizanom in volitvah čez leto dni. V nedeljo Vse to sega čez običajno organizi-
kurirjem informacijska tabla z oko- zvečer (11. maja) je tako z vidnim rane stranke in posega na podro-
liškimi spomeniki, enaka oni na zadovoljstvom razglasil, da lahko čje varnosti države, a za zdaj ni vi-
planinskem domu. Tabli smo nap- računa na kakih 40 »divizij«, to je deti, da bi se s temi vidiki ukvarjali 
ravili za majhen denar: načrt zanju nekaj več kot 400.000 zvestih vo- v Sovi, kot se na primer v Nem-
Partizansko znamenje na Jamniku je nastal na domačem računalniku 
zastonj, natis na aluminijasto plo- Spomenik Dušanu Pogačniku nad livcev. Dovolj za referendumsko čiji notranja služba (BfV) ukvar-
ščo je bil poceni, za drobiž smo Slovensko pečjo v Kropi razveljavitev zakona in ob mo- ja s skrajno desno stranko (AfD). 
rebitni nizki volilni udeležbi tudi Omenjena obveščevalna agenci-
partijska konferenca jeseniškega kupili stebre za nosilno konstruk- blizu za prevzem oblasti na voli- ja je to Janševi podobno nemško 
okrožja. 20. julija 1941 so v bli- cijo in dve kovinski sidri, montaža vrisani leta 2013 na spletni ze- tvah prihodnje leto. Velika večina Alternativo za Nemčijo opredelila 
žini Vodic, pod Malim Gregor- in betoniranje sta bila spet udarni- mljevid Geopedija, ki se počasi volivcev (1,2 milijona) je namreč za ekstremistično organizacijo, ki 
jevcem, sprejeli sklep o začetku ške narave. Največ časa in živcev poslavlja. 8700 doslej popisanih na referendumsko nedeljo osta- pomeni grožnjo nemški demokra-
vstaje na Gorenjskem. 29. julija je vzelo pridobivanje dovoljenj za obeležij bo zaživelo na novem la doma. Med drugim tudi zato, tični ureditvi. No, naša varnostna 
1941 je bila na Gradišču sever- postavitev: krajevna skupnost, ob- spletišču, imenujmo ga prepros- ker jim je bilo jasno, da janšistom služba se sodeč po lanskem poro-
no od doma ustanovljena Jelov- čina, ZVKD, komunala, Ministr- to Partizanski spomeniki na ze- sploh ni šlo za vsebino zakona, čilu raje ukvarja z menda proru-
ška četa, na Pogrošarjevi planini stvo za okolje in prostor, cestno mljevidu. ki naj bi ga referendumsko zavr- skimi aktivisti, ki naj bi med dru-
južno od njega pa je bil 5. avgu- podjetje, elektro; pri reklamnih nili, ampak za kurjenje ognja pod gim napadli spletne strani naše 
sta 1941 ustanovljen Cankarjev panojih tolikšnih birokratskih ovir Miran Hladnik kotlom predvolilne esdeesovske predsednice …
6 maj 2025
TRI RAZSTAVE MUŠIČEVIH GRAFIK OB 80. OBLETNICI OSVOBODITVE
»Šele v Dachauu sem odkril Hvalnica miru  
resnico in jo skušal naslikati« v Mokronogu
Razstavi na gradu Štanjel in na denja: »Griči so me spominjali na gola grem ven iz teh muk, da izdržim.« V Mokronogu so zadnji aprilski pe- Otroški pevski zbor Osnovne šole 
gradu Dobrovo, slavnostno odpr- trupla, na katerih ni bilo več niti kože. V krogu slovenskih ustvarjalcev, tek na medobčinski proslavi občin Mokronog z zborovodkinjo Tama-
tje je bilo 14. maja, bosta odprti Vedno sem si jih predstavljal enake, brez ki so bili nameščeni po prepolnih Mirna, Mokronog - Trebelno, Šen- ro Žnidaršič, ki se je v svojem na-
do 6. septembra, ko bomo v nekaj letnih časov in barve. Ko sem jih videl in prostorih, kjer je vsak izmed njih trupert in Trebnje, poimenovani stopu dotaknil še ene pomembne 
dneh po zaprtju predstavili novi naslikal, me je preplavilo izjemno moč- iskal svojo pot k rešitvi, je Zoran Hvalnica miru, zadnji aprilski pe- vrednote, to je dom.
razstavi z Mušičevimi grafikami, ki no, silno čustvo.« Mušič je pri neka- Mušič ustvarjal. Nastajali so zapisi tek počastili 80. obletnico osvo- Ob tem je Združenje borcev za 
jih je leta 1991 podaril svojim roj- terih ciklih svojstveno in sugestivno v risbah: »V Dachauu sem začel misliti boditve. S proslavo so se poklonili vrednote NOB Trebnje v okviru 
stnim krajem, in bodo razstavljene sintetiziral videnje pokrajine in tele- bolj globoko. Vsak, ki to doživi in je ko- zgodovinskemu spominu ter spod- praznovanja 80. obletnice osvo-
do začetka januarja 2026, ko se bo sa, ki ga lahko, močno oplemenite- likor toliko občutljiv, začne premišljeva- bujanju in ohranjanju vrednot, kot boditve v avli Kulturnega doma 
uradno končalo dogajanje v okvi- nega s čutenji in čustvi, podoživimo ti o življenju. Svet sem prej videl druga- so sodelovanje, mir in sožitje. Mokronog na ogled postavilo še 
ru evropske prestolnice kulture. in opredelimo kot telesa pokrajin in če, šele v Dachauu sem odkril resnico in Slavnostna govornica je bila razstavo slik iz obdobja narodno-
Razstavo v palači Attems v organi- pokrajin telesa. Zoran Mušič je dalj- jo skušal naslikati.« Zadnje tedne je predsednica Državnega zbora Re- osvobodilnega boja v Temeniški 
zaciji Goriških pokrajinskih muze- novidno združil dva v umetnostni smrt kosila vsepočez in številni so 
jev v Goric so odprli 25. maja in bo zgodovini pomembna segmenta, fi- iskali kapljico vode, še zadnji vzdih 
odprta do 19. oktobra 2025. guro in krajino – na način, ki je av- svežega zraku, še zadnji pogled 
torsko prepoznaven in širše zgodo- v nebo, kamor so si predstavljali, 
vinsko in umetnostnozgodovinsko da gredo. Umirali so za vrati tabo-
Dachau je bil za Mušiča ter filozofsko opredeljiv. rišča, na cesti, za katero so upali, 
izjemno globoka izkušnja: Dachau je bil za Mušiča izjemno da jih bo peljala v svobodo in novo 
globoka izkušnja: kot človek je življenje. Mušič je te prizore neš-
kot človek je dan za dnem dan za dnem zrl smrti v oči, doži- tetokrat podoživljal vse do tiste-
zrl smrti v oči, doživljal je vljal je odhajanja, usihanja, trplje- ga trenutka v sedemdesetih letih, 
odhajanja, usihanja, trplje- nje, grozo, bolezni in strah. Nikoli ko so podobe začele klicati, naj jih 
nje, grozo, bolezni in strah. ni vedel, kdaj bo lahko prišel tudi obudi. Rojevati so se začela dela, 
sam na vrsto. Nemo je opazoval, ki jih je povezal v cikel z naslovom 
Nikoli ni vedel, kdaj bo lahko kako so se telesa spreminjala v Nismo poslednji: »Proti večeru so tiste, 
prišel tudi sam na vrsto. kupe trupel in se kot kraška po- ki so umrli, in med njimi tiste, za katere 
krajina kopičila v mehke valovite smo samo verjeli, da so mrtvi, naloži- Nastop mladih
oblike, iz katerih so štrlele izsuše- li na kupe, kot les za grmado, kot na 
Z razstavami v treh različnih ga-
lerijah, v gradu Štanjel, gradu Do- publike Slovenije Urška Klakočar in Mirnski dolini. Poleg panojev so 
brovo in palači Attems v Gorici, Zupančič. Pozdravne besede go- razstavili prapore, ki jih hrani Ob-
pod okriljem evropske prestolnice stitelja, predsednika Združenja činska organizacija ZB za vrednote 
kulture predstavljamo del obsež- borcev za vrednote NOB Treb- NOB Mokronog - Trebelno.
nega in avtorsko prepoznavnega nje Boštjana Sladiča, je v njegovi Medobčinsko proslavo, ki jo 
opusa slovenskega umetnika, sli- odsotnosti prebral Mirko Hrovat, je povezoval Tomaž Simetinger, 
karja in grafika Zorana Mušiča, predsednik Območne organizaci- so omogočile občine Mirna, Mo-
ki se je v letih po drugi svetovni je Združenja borcev za vrednote kronog - Trebelno, Šentrupert in 
vojni razpet med Parizom in Be- NOB občine Mokronog - Trebelno. Trebnje ter Združenje borcev za 
netkami, sprejet in viden tudi kot S kulturnim programom so pri- vrednote NOB Trebnje, ki je sku-
francoski in italijanski umetnik, za- reditev obogatili Lara Jankovič, ki paj s trebanjsko območno izposta-
pisal med najpomembnejše slikar- je pripravila glasbeno-recitacijski vo Javnega sklada RS za kulturne 
je 20. stoletja. Zoran Mušič je ume- preplet, domača glasbena zased- dejavnosti (JSKD) prireditev tudi 
tnik z izrazitim zgodovinsko izpri- ba Drugi vagon, ki je prepoznav- pripravilo.
čanim avtorskim profilom, ki ga s ne partizanske pesmi prepletla z 
slikarskimi in grafičnimi dosežki unikatnim akustičnim melosom, in Joži Sinur, foto: Andraž Kovačič
ni mogoče postaviti ne v umetni-
ška gibanja in ne v smeri povoj- ne okončine in neme, prestrašene, stolp.« Njegove oči so jokale brez 
nega modernizma niti zgodnjega zasteklenele in še vedno sprašu- solz, njegovo telo je ječalo v bole- OB DNEVU UPORA IN ZAHTEVI PO MIRU
postmodernizma, čeprav je prav joče oči: »Dolgo so me spremljale oči čini, izstradano do kosti, kot bi bilo 
tema obdobjema dal pomemben mrtvih, preko katerih teles sem šel, te oči obešalnik, z glavo, kjer so se sveti-
in nepozaben pečat. Bil je izrazit tistih, ki so umirali in iskali pomoč. Bili le samo izbuljene oči in presušena 
samohodec, umetnik s svojim vi- so zloženi kot polena.« V tistih kupih usta. Komaj so izoblikovala kakšno Petje partizanskih pesmi
denjem in doživljanjem slikarstva navrženih skeletov so morda še besedo. Občutek, globoko zakore-
in grafike, ki sta se rodila iz nje- utripala srca, ki so hotela živeti in ninjen v srcu, ki še ni otopelo in 
gove bolečine, trpljenja, občutenj ljubiti. In ne sovražiti. Ki so hotela, zmrznilo od grozot, je narekoval, 
groze, mučenj in smrti. Njegova da bi jih videli. Ta v gričke spremi- da je vse to prenašal na tiste košč-
iskanja so se gibala med figurativ- njajoča se telesa so bila v opomin ke papirja, ki jih je našel v predalih 
nostjo in abstrakcijo, tematsko sta vsem, ki so počeli zločine. Vsem, pri arhitektih. Nastajale so risbe, 
ga pritegnili krajinska motivika in ki so morili. Želeti je bilo, da bi se na desetine z različno ujetimi fi-
figura (figuralna skupina), kar mu trdno zapisala v spomin tudi vsem, gurami, a z enim samim sporočilo: 
je ponudilo možnosti široke palete ki so kakor koli bili priče tem deja- Mi smo poslednji. Pa niso bili. Še 
podoživljanj in razumevanj telesa njem, ki se nikoli več ne bi smela danes so vojne. Še danes je trplje-
in percepcije, pa tudi nekaterih li- dogoditi. Mušiča so zadnje tedne nje. Še danes umirajo nedolžni. 
kovnih in slikarskih elementov, od in dneve pri življenju ohranjale 
črte, barve, perspektive, svetlobe risbe: »Bil je to način, da se rešim, da Nelida Nemec
do oblike, prostora in globine. Člani ZB NOB Mengeš smo aprila besed o nastajanju in pomenu parti-
Čeprav so ga izoblikovala raz- izpeljali prireditev za dan upora in z zanske pesmi v času narodnoosvo-
lična okolja, je v njegovih delih Leta proučujem Mušičeva dela in jih spoznavam iz različnih zahtevo po miru. V uvodu smo po- bodilnega boja. Petje partizanskih 
ostajala kraška pokrajina s svojo pogledov. Čutim jih in se z njimi znam poistovetiti vse od leta jasnili, da je v Mengšu večina ljudi pesmi je bilo lani maja vpisano v ne-
trpkostjo, kamnitostjo, od sonca 1991, ko smo mu v Dobrovem odprli stalno zbirko in izdali ka- sodelovala v narodnoosvobodilnem snovno kulturno dediščino Republi-
ožgano in razpokano zemljo rde- talog. V njem so poleg mojega besedila tudi besedili dr. Zorana boju. Poudarili smo tudi neprecen- ke Slovenije. Danes lahko partizan-
čih, rjavih in oker odtenkov, živa Kržišnika in dr. Naceta Šumija in prav lucidna misel dr. Nace- ljivo vlogo Osvobodilne fronte, ki ska pesem sproščeno doni na prire-
in zgovorno prisotna. Prav tako je ta Šumija v tem katalogu, da je presenetljivo izenačenje kupa je štiri leta vodila tako vojaški kot ditvah in v zasebnih družbah. Nato 
ostajalo tudi nekajmesečno biva- mrtvih s krajinsko podobo, mi vsa leta ni dala miru. Veliko sem politični boj. Osvobodilna fronta je so nam Mešani pevski zbor Svobo-
nje v taborišču smrti, v Dachauu, razmišljala, veliko proučevala. In vse bolj sem njegove cikle zgradila tudi ljudsko oblast, ki je po da Mengeš, Kvartet Krt in Mladinski 
kjer je slikar ustvaril nepozabne in zaznavala kot pokrajino in kot telo v prepletu, spajanju, pre- vojni Slovenijo iz zaostale agrarne pevski zbor Osnovne šole Mengeš 
za zgodovino izjemno pomembne hajanju, v enkratni in neponovljivi sintezi. Vse bolj kot Telesa razvila v moderno industrijsko drža- zapeli še 12 pesmi. Člane Mešanega 
risbe s preprostim naslovom Da- pokrajin in kot Pokrajine teles. To sta naslova razstav, ki sem ju vo. Dolgo obdobje smo uživali mir, pevskega zbora Svoboda smo pose-
chau, 1945. V njegovih delih po- s sodelavci pripravila. Predstavljamo dela iz izbranih ciklov od ki je danes spet ogrožen. Evropska bej razveselili, saj jim je Igor Kani-
gosto podoživljamo Kras kot vse- leta 1948 do 1997: Konjički, Sienska pokrajina, Umbrijska po- unija brezglavo drvi v oboroževalno žar v imenu Zveze združenj borcev 
binsko in formalno izhodišče no- krajina, Kamnita pokrajina, Vegetativni motiv, Nismo poslednji, tekmo in vojno. Če hočemo prepre- Slovenije za dolgoletno sodelovanje 
tranjim popotovanjem, ki so bila po Avtoportreti, Portreti Ide, Dvojni portreti. Popotnik, Moški. Iz- čiti vojne, moramo danes zahtevati na prireditvah združenj borcev in za 
letu 1948 pogosto videna in podo- bor, ki se dotakne duše. Izbor, ki vznemiri srce. Izbor, ki pove, miroljubno odpravljanje nesoglasij 50-letnico delovanja podelil zlato 
živeta v prepletu s človeško figuro da se danes zgodovina ponavlja. »Bodimo človek človeku člo- in ohranjanje socialne države. priznanje ZZB.
in figuralno skupino. Potovanje sko- vek,« mi je Zoran Mušič velikokrat položil na srce. Dela so po- Slavnostni govornik na prireditvi 
zi siensko in umbrijsko pokrajino je sodili zasebni zbiratelji in javne ustanove. je bil skladatelj in profesor glasbe Mirjan Trampuž,  
obudilo spomine in rodilo nova vi- Tomaž Habe, ki je povedal nekaj foto: Nejc Trampuž
maj 2025 7
NOVO MESTO V ŽICI 
Pohod v spomin  KOMENTAR
na 80. obletnico osvoboditve
Minilo je 80 let od konca druge Pohod se je začel sočasno na treh V kulturnem programu, ki je vse- Dr. France Križanič
svetovne vojne, največje morije v krajih, in sicer na Drski, v Ločni in binsko črpal predvsem iz partizan-
zgodovini človeštva, ki močno vpli- Žabji vasi, od koder so pohodniki ske kulture, so sodelovali Leon Žu-
va tudi na današnji čas. V Združe- prehodili del poti, kjer je nekoč po- pevec, Matevž Šega, Peter Mora-
nju borcev za vrednote NOB Novo tekala utrjena zapora Novega mes- vec, Anica Bukovec in ženski pev- Zgodovina  
mesto so počastitev dneva upora ta – bodeča žica. Boj osvobodilne ski zbor Kronce. Partizane pa so 
proti okupatorju združili še z osre- fronte ni bil lahek, zahteval je nad- predstavljali postrojeni pripadniki gospodarskega razvoja
dnjo prireditvijo v spomin na 80. človeške napore in na žalost tudi spominske Novomeške čete.
obletnico konca druge svetovne premnoge žrtve, zato so se poho- Pomembno je, da svetlo toč-
vojne oziroma osvoboditve. »Kako dniki in pohodnice pred koncem ko naše preteklosti, ki jo zagoto-
dragocena je svoboda, se zavedamo, ko pohoda zbrali še pri spominski loži vo predstavlja junaški boj partiza-
je ogrožena ali ko jo izgubimo. Prav to pri Knjižnici Mirana Jarca in se s po- nov, navežemo tudi na prihodnost 
se je zgodilo številnim zavednim Sloven- Ameriški ekonomist Odet kah. Na gospodarski razvoj sta 
Galor je v delu Popotova- vplivali tudi bližina morij in rek 
nje človeštva (2022) razvil ter primernost prsti za gojenje 
teorijo gospodarskega kulturnih rastlin. Tam, kjer so 
cem in Slovenkam, ki so zaradi zaveza- razvoja od začetkov človeštva do gojili zlasti žita, so se razvili hi-
nosti domovini pristali v okupatorjevih sodobnosti. Po tej teoriji je go- erarhični družbeni sistemi, v ka-
zaporih ali taboriščih,« je spomnila vo- spodarski razvoj posledica člove- terih je prevladovalo izključeva-
diteljica prireditve Klavdija Kotar. kove evolucijske prednosti v spe- nje z vplivom na manjšo možnost 
Novo mesto je vojno doživelo cializaciji možganov, ki mu omo- uvajanja inovacij. Kjer so gojili 
11. aprila 1941, ko so Nemci bom- goča prilagajanje na spreminja- gomoljnice ali pa je teren omo-
bardirali stavbo sedanje Osnov- joče se okoliščine. Sposobnost gočal manjše kmetije, pa so se 
ne šole Center, že naslednji dan učenja in prenos veščin in znanja razvile družbe z manj hierarhije 
pa vkorakali mesto, ki so ga 23. med ljudmi (ter generacijami) av- in večjim vključevanjem. Na ob-
aprila za več kot dve leti predali tor poimenuje »človeški kapital« močjih, ki so omogočala uporabo 
okupatorjem Italijanom in se spet in ga pripiše že tistim, ki so se na- pluga, se je poslabšala enakost 
vrnili po italijanski kapitulaciji je- učili uporabljati ogenj in brusiti med spoloma, kar je na gospo-
seni 1943. Spominsko-rekreativna apnenec ali kremen. Homo sapiens darski razvoj delovalo zaviralno. 
pot Novo mesto v žici poteka po je približno 150.000 let (od prve Med kulturnimi dejavniki so po 
delu poti, s katero je okupator med mitohondrijske Eve dalje) razvi- Odetu najpomembnejši: razmi-
drugo svetovno vojno obdal Novo laganjem venca poklonili vsem pre- in glasno zahtevamo konec vojn in jal nove tehnologije, si izboljšal šljanje za prihodnost odvisno od 
mesto in postavil utrjene bunker- bivalcem Novega mesta in okolice, mir v svetu. Zato je avtorica slove- življenjske razmere, povečal šte- geografskih značilnosti, poveza-
je, uredil strelske jarke in z bodečo ki so dali svoje življenje za svobodo. snosti dr. Jožica Jožef  Beg po- vilo potomstva, poselil svet, a se nih z visokim donosom poljščin, 
žico onemogočil gibanje prebival- Pohodniki in pohodnice so se sku- udarila: »To je praznik vseh nas, ki si mu je življenjski standard s po- omenjena vključevalnost članov 
cev. Pot, ki so jo pohodniki in po- paj sprehodili še do Pumpnce, kjer želimo, da bi se v tem našem nemirnem večevanjem gostote prebivalstva dane družbe, prav tako omenje-
hodnice prvič prehodili leta 2011, jih je nagovoril podžupan Mestne svetu, v katerem divjajo krute vojne, vedno znova znižal skoraj do mi- na enakost spolov in prava mera 
je zasnoval slavnostni govornik na občine Novo mesto Urban Kra- uresničili verzi slovenske himne, da »ne nimuma. V ozadju tega procesa družbene diverzifikacije oziro-
slovesnosti, tovariš Jože Pečnik, mar in poudaril, da je bil nastanek vrag, le sosed bi bil mejak.« je zakon padajočih donosov, po ma nehomogenosti družbe. Pre-
Orisal je, kako sta nastala sama Osvobodilne fronte legitimno in po- katerem na omejenem zemljišču več homogene družbe nimajo 
pot in pohod. membno dejanje v boju za svobodo. ZB NOB Novo mesto ali ob omejenih naravnih dano- stikov, potrebnih za nastajanje 
stih povečanje vlaganja dela ob novih idej, preveč raznovrstne 
enaki tehnologiji dodaja vedno družbe (z dosti etničnimi manj-
FILMSKI FESTIVAL KINO OTOK manj novih dobrin. Opisano za- šinami) pa so potencialno kon-
konitost Galor imenuje Malthu- fliktne. Na diverzifikacijo družb 
sovo ravnotežje (Esej o prebival- je vplivala selitev Homo sapiensa 
Svobodne podobe stvu in načelo populacije, 1798). iz Afrike. Pri tem so pot nadalje-
Na tej razvojni poti so trije pre- vale vedno manjše in bolj homo-
lomi: neolitska revolucija, indu- gene skupine. Po tej zakonitosti 
strijska revolucija in demografski so domorodske skupine v Južni 
Osrednje dogajanje Filmskega fe- merno ostro rekonstruira obdobje vino, ki je del uradnega programa obrat. Prva pomeni uvedbo kme- Ameriki najbolj homogene. Pred-
stivala Kino Otok se bo letos zvr- v letih 1919 in 1920, ko je razvpiti Evropske prestolnice kulture GO! tijstva pred 12.000 leti na obmo- nost Evrope pred Kitajsko pa je 
stilo med 4. in 8. junijem v Izo- literat, fašist in politični nastopač 2025, sodelovanje pa bomo nada- čju od sedanje Palestine do Me- od okoli 15. stoletja dalje pome-
li, festivalski program pa bo odme- Gabriele D’Annunzio zasedel bli- ljevali in še več filmov programa zopotamije. Vzrok je bila potreba nila prav večja raznovrstnost in s 
val tudi v drugih krajih po Slove- žnje mesto Reka. (Pozor! Le odpr- predstavili na letošnjih projekcijah po uvajanju tehnologije sejanja tem tekmovalnost v primerjavi s 
niji. Ekipa program festivala Kino tje festivala v sredo in projekcija otoškega projekta Kino Istra. žit in gojenja živali, da bi prehra- kitajsko homogenostjo.
Otok pripravi z mislijo na gledalce 7. junija ob 10.30 bo v Odeo- nili doseženo raven prebivalstva. Pri politični ureditvi Odet po-
– prikazujemo kar se da raznovr- nu na sporedu slovaški igrani film Revolucijo so omogočile ugodne udarja varstvo lastnine, zdra-
stne filme. Naš festival ni tekmo- Naj bo svetloba (Marko Škop, naravne danosti na tem obmo- vstveno in izobraževalno politiko. 
valne narave, saj verjamemo, da 2019). Z junakom novega jugo- čju. Druga je posledica poveča- Prav zaradi slednje usoda naro-
je pri umetnosti in kulturi le malo slovanskega filma, Želimirjem Žil- nja prebivalstva in s tem večje- dov ni »vklesana v kamen«. Ne-
prostora za tekmo – prostor raje nikom, pa se lahko srečate 8. ju- ga števila talentiranih ljudi ozi- olitska (kmetijska) revolucija je 
odpiramo dialogu med filmskimi nija ob 14. uri v Odeonu, ko roma potencialnih izumiteljev, ljudstvom, ki so jo prva uvedla, 
ustvarjalci, različnim občinstvom bo predstavil svoj novi film 80+ kar je po daljšem procesu sredi dala prednost, da so si podredi-
in ne nazadnje festivalsko ekipo. (2025), v katerem se osemdesetle- osemnajstega stoletja privedlo la ali odrinila lovsko-nabiralniške 
Tudi letos smo pripravili zani- tnik Stevan po desetletjih življenja do množične proizvodnje dob- skupnosti. To obdobje je pove-
miv raznovrsten program. Zanimi- v Nemčiji zaradi denacionalizacije rin in rasti življenjskega standar- zano s precejšnjim nasiljem. Po-
va je že prva festivalska projekcija, vrne v Srbijo, kjer v nizu srečanj da (kaže ga podaljšanje življenj- dobno velja za kolonializem, ki 
ki se bo odvrtela še pred uradnim spoznamo njegovo življenje in so- ske dobe) s koncem zakonitosti, se je začel v obdobju nastajanja 
odprtjem festivala 4. junija ob lidarno srce. veljavnih za Malthusovo ravno- razmer za industrijsko revolucijo, 
17. uri v Art kinu Odeon. Pri- Vabim vas, da festivalsko izku- težje. Demografski obrat pa po- zaradi katerih se je človeški kapi-
kazali bomo palestinski omnibus šnjo sklenete v nedeljo ob 21. meni začetek zniževanja števila tal (znanje) v evropskih državah 
Iz ničelne točke, v katerem pa- Prizor iz filma Brezmejna srca uri v Letnem kinu Arrigoni z rojstev zaradi povečanih vlaganj povečal precej bolj kakor drugod 
lestinski umetniki in filmski ustvar- zadnjo projekcijo pod zvezdami in v znanje oziroma človeški kapi- po svetu. Zanimivo je, da je na 
jalci svoje vsakodnevno življenje presenečenja dan pred tem bosta s filmom Vermiglio (Maura Del- tal potomstva v obdobju po indu- te razmere vplivala zlasti velika 
med genocidom v Gazi prelijejo na Manziolijevem trgu, druge ve- pero, 2024), prejemnikom srebrne- strijski revoluciji. V Združenem kuga (1347–1350) z zmanjšanjem 
v kratke igrane, dokumentarne in černe projekcije pa bodo v Letnem ga leva v Benetkah, z izjemno fil- kraljestvu se je ta proces začel že števila prebivalstva in povečanim 
eksperimentalne filme. Ob 21. uri kinu Arrigoni!). 6. junija ob 18. mično pripovedjo o ljubezni med sredi devetnajstega stoletja. povpraševanjem po delu, dvigom 
4. junija pa na Manziolijevem uri bomo v izolskem Kultur- domačinko in prišlekom v odroč- Na razlike v tem gospodar- mezd ter povečanjem vključeno-
trgu ne zamudite odprtja festivala nem domu gledali italijansko kla- ni vasi v italijanskih Alpah tik pred skem razvoju so vplivali biološki, sti vsaj v nekaterih državah za-
s filmom Skupni jezik (Matthew siko Brezmejna srca (1950), ki z koncem druge svetovne vojne, ki geografski in kulturni dejavni- hodne Evrope. Večina med njimi 
Rankin, 2024). izjemno toplo srčno noto režiser- sproži niz dogodkov, ki za vedno ki pa tudi politična ureditev. Bi- so potem postale kolonialne ve-
5. junija ob 21. uri v Letnem ja Luigija Zampe in v humanizma spremenijo usodo dekletove šte- ološki dejavniki so bili zlasti ne- lesile. Rast povpraševanja prebi-
kinu Arrigoni ne zamudite sve- polni maniri italijanskega neorea- vilne družine … Tiho presunljivo, ugodni na območjih malarije in valstva, spodbujena z višjimi me-
žega, a med gledalci in stroko že lizma spregovori o tragičnih posle- čudovito posneto dramo režiserka muhe cece. Oboje je omejevalo zdami, je zahtevala organizacijo 
močno priljubljenega dokumen- dicah, ki jih po drugi svetovni vojni pripoveduje v štirih poglavjih, pos- možnosti poselitve, slednja pa množične proizvodnje, ki je sča-
tarnega filma Fiume o morte! v majhnem kraju povzroči začrta- tavljenih v štiri letne čase.  tudi razvoj živinoreje. Med ge- soma prešla v industrijsko revolu-
(2025), v katerem hrvaški režiser in nje meje med Italijo in Jugoslavijo. ografskimi dejavniki je bila po- cijo (Immanuel Wallerstain – Te-
stari otoški znanec Igor Bezinović, Film smo na Kino Otok pripeljali v Varja Močnik, glavna selektorica membna možnost povezav, ki je orija svetovnega sistema, 1974; 
ki bo svoj film tudi letos predsta- sodelovanju s projektom VZHOD– filmskega programa pri Festivalu zlasti ugodna v Evraziji ter ne- Josif  Kulišer – Splošna gospodar-
vil v živo, igrivo, a vendarle pri- ZAHOD Meja skozi film in zgodo- Kino Otok – Isola Cinema ugodna v Afriki in obeh Ameri- ska zgodovina, 1928).
8 maj 2025
SPOMINSKE SLOVESNOSTI OB 80. OBLETNICI OSVOBODITVE KONCENTRACIJSKIH TABORIŠČ
Mauthausen in podružnica Gusen Flossenburg
V nekdanjem KL Gusen, zunanjem Generalna konzulka Republike 
taborišču koncentracijskega ta- Slovenije v Münchnu Maša Šiftar 
borišča Mauthausen, so 10. maja in član predsedstva ZZB NOB Slo-
potekale spominske slovesnosti venije Janez Alič s sodelavci so 
ob 80. obletnici osvoboditve. Tudi 27. aprila položili venec k jugoslo-
tokrat je komemoracija potekala vanski plošči v spominskem parku 
na zemljišču, kjer je bilo zborno v nekdanjem koncentracijskem ta-
mesto (appelplatz) in ga je pred borišču Flossenburg. Obenem so 
kratkim odkupila Republika Avstri- se udeležili spominske slovesnosti, 
ja. Zbralo se je več kot 2500 ljudi. ki so jo pripravili ob 80. obletnici 
Predstavniki avstrijskih oblas- osvoboditve taborišča. 23. aprila 
ti in različnih mednarodnih orga- 1945 so taborišče osvobodili vo-
nizacij so govorili o letošnji temi jaki 90. ameriške pehotne divizije. 
Osvobojeni. Dr. Monika Kokalj Prireditev na območju nekdanjega 
Kočevar iz Muzeja novejše in so- taborišča, ki je ohranjeno v središ-
dobne zgodovine Slovenije, ki je ču kraja in ima v dveh objektih na 
tudi članica Mednarodnega tabo- ogled ohranjene ostanke taborišča 
riščnega odbora Mauthausen, je v s krematorijem in drugimi objek- Venec so k spominski plošči položi-
imenu nekdanjega taboriščnika in ti, velika pozornost pa je posveče- li slovenska generalna konzulka iz 
predsednika Taboriščnega odbora Slovenska delegacija pri polaganju venca k kenotafu na nekdanjem na tudi Slovencem, se je udeležilo Münchna Maša Šiftar in predstav-
Mauthausen za Slovenijo Duša- zbornem mestu okoli 1500 ljudi. Govorniki, največ nika ZZB NOB Slovenije Janez Alič, 
na Stefančiča prebrala njegovo je bilo Judov, so govorili o straho- Boris Nemec in Tomaž Čampa.
razmišljanje. Med drugim je za- tah vojne in želji, da se takšni do-
pisal: »5. maja popoldne leta 1945 se godki ne bi ponovili. največja skupina 800 taboriščnikov 
je zgodil dolgo in nestrpno pričakova- V Flossenburgu na Bavarskem iz italijanskih taborišč, predvsem iz 
ni trenutek. Osvoboditev! Mir, svet brez in njegovih 30 podružnicah je bilo Reniccija. Sprva so taboriščniki de-
vojne, brez sovraštva! To smo si želeli, več kot 100.000 taboriščnic in ta- lali predvsem v kamnolomu, ki ga 
biti spet svobodni in brez identifikacij- boriščnikov, od tega jih je 30.000 zadnji dve leti preurejajo v spomin-
skih številk zapornikov. Sprašujem se, umrlo. Od nekaj več kot 2000 Ju- ski park, zatem pa v barakah pri ka-
ali so se naša pričakovanja uresničila. goslovanov je bilo v Flossenbur- mnolomu, kjer so izdelovali dele za 
Vendar sem trdno prepričan, da mora- gu zaprtih okoli 1300 Slovencev in letala Messerschmidt. Delegacija 
mo vztrajati in se boriti za 'nikoli več'.« Slovenk. Zaradi bolezni in trplje- ZZB NOB Slovenije je venec polo-
V krematoriju in pri slovenski in ju- nja jih je 550 tudi umrlo. Prvi Ju- žila tudi pri obeležju v kamnolomu.
goslovanski spominski plošči sta v goslovani so prišli v Flossenburg 
imenu slovenske delegacije vence leta 1941 iz okupirane Štajerske, J. A.
položila Simon Kelenc, policijski 
ataše na slovenskem veleposlani-
štvu na Dunaju, in član predsed- Buchenwald, Mittelbau - Dora 
stva ZZB NOB Slovenije Janez 
Alič s člani Koordinacijskega od-
bora žrtev vojnega nasilja. in Nordhausen
Nekdanje taborišče Mauthausen Delegacija ZZB NOB Slovenije je 
so si 10. maja ogledali tudi učen- Spominska slovesnost pri slovenskem spomeniku v Mauthausenu 11. aprila ob 15.15, prav na dan in 
ci Osnovne šole Hoče. Po spo- uro, ko je bilo pred 80 leti osvobo-
jeno koncentracijsko taborišče Bu-
parku, kjer so se jim pridružili kom Luksemburga, Češke, Jugo-
Med številnimi delegacija- tudi člani borčevskih organizacij slavije, Romom in še nekaterim chenwald, nedaleč od znamenitega 
Weimarja, obiskala spominski park 
mi so bili v Mauthausnu in in svojci taboriščnikov iz Domžal državam, pri ruskem spomeniku 
Gusnu najštevilnejši Italija- in Moravč, pa k spominski plošči, pa so prižgali svečo. Naj dodamo, na hribu Ettersberg. Gre za eno naj-
večjih nemških taborišč. V njem 
ni, ki jih je bilo okoli 7000, posvečeni v taborišču umrlim ko- da so na slovesnosti drugače od 
in to predvsem mladi, ter roškim Slovencem, in k obeležju, Buchenwalda, Dore, Flossenbur- je umrlo več kot 56.000 ljudi iz 18 
evropskih držav. Skozi taborišče, ki 
2000 Belgijcev. Posebna posvečenemu 48 slovenskim tal- ga in še nekaterih nekdanjih 
pozornost pa je bila tokrat cem, ki so bili prepeljani iz zapo- nemških koncentracijskih tabo- je bilo postavljeno julija 1937, je šlo Slovenska delegacija na 
posvečena španskemu kra- ra v Begunjah ter v Mauthausnu rišč, kjer ruski predstavniki niso več kot 250.000 ljudi. Med njimi je appelplatzu v Buchenwaldu
bilo tudi 1500 Slovencev, od katerih 
ljevemu paru, ki je venec ustreljeni na Hitlerjev rojstni dan, bili zaželeni, z venci in zastavami 
položil takoj za slovensko 20. aprila 1942. enakovredno sodelovali predstav- so jih je več kot 700 upepelili v tabo- bodečo žico. Takrat so polovili oko-
riščnem krematoriju s tremi pečmi. li 200 esesovcev in taborišče pre-
delegacijo, in sicer v spomin Spominski center Mauthausen niki Rusije. Bili pa so povsod kar 
na v taborišču umrle špan- memorial je skupaj z Muzejem no- množično prisotni predstavniki iz dali vojakom generala Pattona, ki 
ske borce. vejše in sodobne zgodovine Slove- Ukrajine in Izraela. so prodirali še proti Weimarju. Bu-
chenwald je bilo eno redkih tabo-
nije ter Sinagogo Maribor pripravil V Mauthausnu in podružnicah je 
tudi pano slovenskih spominskih bilo interniranih 8650 Jugoslova- rišč, ki so ga osvobodili taboriščniki, 
pri tem pa so imeli pomembno vlo-
minskem parku jih je vodila dr. obeležij, posvečenih taboriščni- nov, od tega 4153 Slovencev. Med 
go jugoslovanski, ruski in španski 
Monika Kokalj Kočevar. kom, umrlim v KL Mauthausen. njimi je bilo 109 žensk. V tabori-
Pano je postavljen ob slovenskem šču je umrlo 1500 Slovencev in jetniki. Wagner je v svojem nagovo-
Osrednje spominske slovesnosti ru tudi poudaril, da nacifašizem še 
v nekdanjem koncentracijskem ta- spomeniku v Spominskem parku Slovenk. Taborišče je 5. maja 1945 
Mauthausen memorial. osvobodila ameriška armada. ni premagan in da se po svetu ne-
borišču Mauthausen se je 11. maja varno krepi desnica. Posebej je poz-
udeležilo več kot 20.000 ljudi. So- Predstavniki Slovenije so vence 
in cvetje položili tudi k spomeni- J. A. Delegacija ZZB pred vhodom v dravil slovensko delegacijo in sino-
delovalo je 111 mednarodnih in 35 taborišče va preživelih taboriščnikov, Janeza 
avstrijskih delegacij. Venec Repu- Maršiča in Janeza Aliča.
blike Slovenije so k osrednjemu Čeprav je bila osrednja slove- Ta zgodovinski dan oziroma dru-
kenotafu na nekdanjem zbornem snost, ki jo je organiziral Medna- go rojstvo taboriščnikov so člani 
mestu taboriščnikov položili vele- rodni komite Buchenwald – Dora, delegacije sklenili s kulturnim pro-
poslanik Republike Slovenije Ale- v začetku aprila, pa je vodstvo gramom in razvitjem slovenske in 
ksander Geržina, policijski ata- Spominske fundacije Buchenwald taboriščne zastave, ki sta ju nosi-
še Simon Kelenc, obrambni ataše in Mittelbau - Dora pripravilo na la Tilka Bogovič in Marko Kožuh. 
na Dunaju brigadir Peter Zakraj- appelplatzu v nekdanjem tabori- Janez Maršič je ob tej priložnosti 
šek, predstavnik MORS Gregor šču, kot so dejali, »družinsko« slo- prebral odlomek iz spominov oče-
Kaplan s sodelavci, gardisti Slo- vesnost, brez zastav in transparen- ta Alojza na delo v taboriščni ku-
venske vojske ter petčlanska de- tov, s približno stotimi udeleženci. hinji, Janez Alič pa pesem Lojzeta 
legacija ZZB NOB Slovenije s pra- Delegacija ZZB je z dovoljenjem Krakarja, tudi taboriščnika iz Bu-
porščakinjo in praporščakom. Del organizatorjev lahko razprostrla ta- chenwalda, Pesnikovo drevo v ta-
mauthausenske prisege nekdanjih boriščno zastavo jugoslovanskega borišču smrti, ki je izšla v zbirki Pol-
taboriščnikov je na osrednji slove- bataljona. Slovesnost se je začela z dan. Pred spominsko slovesnostjo 
snosti, ki jo je polnih pet ur sne- buchenwaldsko himno, nato je spre- v Buchenwaldu je delegacija ZZB 
mala avstrijska državna televizija, govoril predsednik Fundacije, prof. NOB Slovenije položila vence v 
je v slovenskem jeziku prebrala dr. dr. Jens Christian Wagner, ki je ori- nekdanjih taboriščih v Dori in No-
Monika Kokalj Kočevar. sal zadnje boje v okolici taborišča in rdhausnu, ki sta bili prav tako os-
Slovenska delegacija je vence boj za osvoboditev, ki so ga izved- vobojeni 11. aprila 1945.
položila tudi pred obnovljeni slo- li taboriščniki, člani ilegalne orga-
venski spomenik v spominskem Spominska slovesnost v Gusnu nizacije v taborišču, z napadom na J. A., foto: Ivanka Kumelj
maj 2025 9
POČASTILI ŠTEVILNE POMEMBNE OBLETNICE
Pred 81 leti je bil ustanovljen Kozjanski odred
Na Sromljah, tokrat zaradi slabega vaške v slovensko Prekmurje dose- nes ne praznujemo le spomina, ki 
vremena v tamkajšnjem domu kra- gel priključitev Prekmurja k matič- je nedvomno oblikoval vse nas in 
janov, je potekala vsakoletna ko- ni domovini Sloveniji. naše prednike, ter obletnic, ampak 
memoracija ob državnem prazniku, Na predvečer 9. maja 1945 je pogum in odpor ter upor – to, kar 
dnevu upora. Letos so se spomnili bilo osvobojeno mesto Brežice nam manjka tudi danes. Namreč 
81. obletnice ustanovitve Kozjan- z bližnjo okolico in celotno Po- temelji, na katerih je narodnoosvo-
skega odreda, 84. obletnice usta- savje. V imenu občine Brežice je bodilni boj temeljil – svoboda, to-
novitve Osvobodilne fronte in 80. zbrane nagovorila podžupanja varištvo, solidarnost, boj prozi za-
obletnice konca druge svetovne Mojca Florjanič, ki je tudi člani- tiranju, neuklonljivost naroda proti 
vojne, prireditev pa so posvetili tudi ca brežiške borčevske organizaci- fašizmu, v boju z nacizmom –, so 
bližajočemu se 1. maju, mednarod- je. Poudarila je, da imajo vse prej tisto, kar na žalost marsikje doživ-
nemu prazniku dela. Slavnostna go- omenjene obletnice veliko zgodo- ljamo tudi v današnjem času.« 
vornica na prireditvi je bila ministri- vinsko težo, vse skupaj pa ustvar- Sromeljske proslave so se udele-
ca za kulturo Asta Vrečko. jajo močno sporočilo – sporočilo žili tudi poslanka v državnem zbo-
Na začetku so z minuto molka upora, enotnosti, solidarnosti in ru Nataša Avšič Bogovič, podpol-
počastili spomin na padle borce boja za človekove pravice. Nekaj kovnik Aleš Zajc ter pripadniki 15. 
Kozjanskega odreda, vse zavedne besed je namenila tudi Kozjanske- brigade vojaškega letalstva in zrač-
Slovence, umrle v drugi svetov- mu odredu, ki po njenih besedah ni ne obrambe iz Vojašnice Jerneja 
ni vojni, in nedavno umrlega pa- bil zgolj vojaška formacija. Molana Cerklje ob Krki in pripa-
peža Frančiška. Sromlje so še da- Slavnostna govornica je pouda- dniki 1. spominskega dolenjskega 
nes v kolektivnem spominu osre- rila, da ima Kozjanski odred po- partizanskega bataljona in revirske 
dnja točka ustanovitve in pohodov Spominska slovesnost v domu krajanov sebno mesto v njenem srcu, saj spominske čete.
borcev Kozjanskega odreda. Po tudi sama prihaja s Kozjanskega. V kulturnem programu so nasto-
besedah predsednice sveta kra- rediti boljše in nam bo mar za pri- voru med drugim poudaril, da se »Spomnim se, da smo odraščali pili MePZ KUD Oton Župančič Ar-
jevne skupnosti Sromlje Jasmine hodnje rodove, da tistim, ki pridejo na tej prireditvi »spominjamo vre- ob zgodbah, povezanih s Kozjan- tiče pod taktirko Dejana Jerončiča, 
Juratovec so z borbenostjo, na- za nami, pustimo vsaj delček tiste- dnot in žrtev, ki jih je dal sloven- skim odredom, hodili smo pola- Niko Ogorevc, prof. Glasbene šole 
rodno zavednostjo in pogumom ga, za kar so se borili in padli naši ski narod za to, da lahko že 80 let gat vence na Resevno in v druge Brežice, učenci Osnovne šole Ar-
tukajšnjih ljudi njihovi predniki to predniki. Učimo se na napakah iz zaznamujemo državni praznik dan kraje, zato sem vesela, da sem do- tiče Julija Gerjevič, Ana Škofljanc, 
vasico postavili na zemljevid Slo- preteklih zgodb, mi pa začnimo upora proti okupatorju, 84 let usta- bila povabilo in sem danes lahko Zala Kvartuh, Nina Lapuh ter Žiga 
venije. »Dogodki, ki so se tu zvrstili pisati zgodbo miru, človečnosti novitve Osvobodilne fronte sloven- tukaj z vami,« je dejala in dodala, in Nejc Vučajnk pod mentorstvom 
pred več kot 80 leti, so zaznamo- in boljšega jutri,« je še poudarila skega naroda, 81 let ustanovitve le- da je Kozjanski odred tesno sode- mag. Mateje Jankovič Čurič ter 
vali naš kraj in ljudi. Zgodile so se Juratovec in končala z verzi sro- gendarnega Kozjanskega odreda, loval s 14. divizijo, »ki se je najbolj MoPZ Sromlje pod vodstvom nove 
grozote, ki jih ne smemo prezreti meljske himne. silne in udarne pesti slovenske par- slavno borila ne samo s puško in zborovodkinje Biljane Ann Novak. 
ali pozabiti, prav tako ne smemo Častni predsednik ZBV NOB tizanske vojske, ki si je na Štajer- mitraljezom, ampak z besedo, pe- Avtorica in povezovalka programa 
pozabiti, kako daleč lahko pripelje Brežice Stane Preskar je v odsot- skem z ramo ob rami z udarno 14. smijo, harmoniko, plesom, knjigo, je bila Ida Ostrelič.
zloba ljudi, in naj nam bo to šola nosti predsednika brežiškega zdru- divizijo izboril svobodo in s svojim ki so bodrili vse druge borce in 
za prihodnost – da bomo znali na- ženja Tadeja Škofa v svojem nago- zmagoslavnim pohodom preko Hr- nas bodrijo tudi še danes. Zato da-  ZBV NOB Brežice 
V PARKU EVROPA V KAMNIKU SPOMIN NA MAISTROVEGA POVELJNIKA
Prenovljen spomenik Tršarja Odkrili spominsko ploščo Benediktu Zeilhoferju
V Parku Evropa v Kamniku je 25. zoril na grozote nacističnega reži- Na Maistrovem trgu v Gornji Rad- venec doživel več razočaranj. Ob 
aprila ob prenovljenem spomeni- ma in načrte okupatorjev za izbris goni so na tamkajšnji Aleji velika- nemški okupaciji aprila leta 1941 
ku NOB, ki ga je leta 1962 ustvaril slovenskega naroda. Po njegovih nov slovesno odkrili spominsko se je v Mariboru pridružil odpor-
akademski kipar Drago Tršar, po- besedah je dan upora proti okupa- ploščo Benediktu Zeilhoferju, Ma- niškemu gibanju, a je bil leta 1942 
tekala slovesnost. Prireditev je bila torju edini državni praznik, ki nas istrovemu borcu in branitelju Rad- aretiran in izgnan na Tirolsko, kjer 
posvečena tudi državnemu prazni- neposredno povezuje z dogodki gone. Spominsko ploščo sta posta- je bil vse do leta 1945.
ku – dnevu upora proti okupatorju, druge svetovne vojne. Opozoril vila Domovinsko društvo generala 
ob katerem se spominjamo usta- je, da svoboda ni samoumevna in Rudolfa Maistra Maribor in Zveza Dr. Marjan Toš
novitve Osvobodilne fronte pred da se je slovenski narod rešil pred- društev general Maister. Po slove-
84 leti. vsem po zaslugi lastne odločnosti snosti je bila v gornjeradgonskem 
Slovesnosti so se udeležili števil- in odpora. domu kulture še 20. skupščina 
ni gostje, med njimi župan Matej Zveze društev general Maister, ki 
Slapar, občinski svetniki, predse- jo vodi Lučka Lazarev Šerbec. KDO
dnik Združenja borcev za vredno- Benedikt Zeilhofer se je po raz-
te NOB Kamnik Igor Kanižar, hči padu Avstro-Ogrske pridružil ge-
umetnika, Eva Tršar Andlovic, neralu Maistru v Mariboru. Ta mu Kdo bo zagrebel pepel,
ter predstavniki veteranskih in do- je 1. decembra 1918 poveril pove- ki razsut po taboriščih leži,
moljubnih organizacij. Slavnostni ljevanje 6. stotniji Mariborskega kdo bo napravil križ na krste,
govornik je bil dr. Daniel Siter, raz- pešpolka z nalogo zasesti Obmur- ki jih sploh ni?
iskovalec na Univerzi Alma Mater je vse od Špilja do Radgone. Zeil- Kdo zdaj obtožuje prst,
Europaea – Fakulteti ISH. hofer je Radgono brez odpora, a Benedikt Zeilhofer, vojaški povelj- ki je takrat kazal ljudi,
Župan Matej Slapar je v svojem ob protestih lokalnih oblasti tudi nik Radgone 1918–1919 (arhiv da so jih vodili v smrt
nagovoru poudaril simbolno moč zasedel. Radgona je bila strateško Vojaškega muzeja SV) in za njimi še groba ni?
prenovljenega spomenika, ki spet naraven dostop iz Slovenskih go-
krasi Park Evropa. Zahvalil se je Slovesnost in odkritje prenovlje- ric v Prekmurje, ki je bilo takrat še Jože Sevljak
Zavodu za varstvo kulturne dediš- nega spomenika pod madžarsko oblastjo. Čeprav je je bataljon, ki je v Mariboru julija 
čine RS in ministrstvu za kulturo v mestu vladal navidezen mir, je 1919 zadušil upor zoper del slo-
za sofinanciranje obnove, pri če- Slovesnost je obogatila kulturna Zeilhofer vedel, da je ta zgolj zača- venskih vojakov v mestu, ki so se 
mer je poudaril pomen ohranja- spremljava – nastopili so Mestna sni, saj Nemci iz svojih rok niso iz- uprli zaradi slabih razmer v vojski 
nja kulturne dediščine kot poklon godba Kamnik, pevka Teja Bitenc, pustili vseh vzvodov oblasti. Tako in nestrinjanja s srbsko monarhijo. 
avtorju Dragu Tršarju, ki je umrl trobentač Gašper Selko in recitator je bilo vse do zgodnjih ur 4. febru- Kljub uspešni obrambi tega mesta 
aprila 2023 – prav 27. aprila bi pra- Goran Završnik, ki je interpretiral arja 1919, ko so združene nemško- pa smo Slovenci Radgono izgubili 
znoval rojstni dan. »Današnji dan pesmi Kajuha in Kosovela. -madžarske čete Bauernkomman- za diplomatsko mizo. Po pogodbi 
ni le spomin na preteklost, temveč Obnova spomenika je bila zah- de pod poveljstvom Johanna Mic- iz Saint-Germaina so morale enote 
tudi opomin za prihodnost,« je de- tevna in celovita: začela se je z de- kla napadle branilce Radgone. V Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slo-
jal župan. montažo leta 2023, restavratorska večurnem boju, v katerem je bil vencev (SHS) Radgono zapustiti 
Predsednik Združenja borcev dela pa so potekala več mesecev. Benedikt Zeilhofer težko ranjen, 26. julija 1920.
Igor Kanižar je poudaril, da je Skulptura je bila spet postavljena a je vztrajal pri poveljevanju kar s Benedikt Zeilhofer je po okreva-
prenovljeni spomenik simbol ne- 17. septembra 2024. Projekt sta slamnjače, se je izkazalo, da sov- nju nadaljeval boj za severno mejo. 
uklonljivega duha slovenskega na- z 71.000 evri bil financirala občin ražniku kljub šestim jurišem ni Sprva je bil s svojo enoto name-
roda. Opozoril je na dragocenost Kamnik in z 98.000 evri ministr- uspelo zavzeti mesta. Branilcem ščen v Juriju ob Pesnici, 25. maja 
miru v času, ko vojna znova gro- stvo za kulturo. bi moral priti na pomoč hrvaški 1919 pa je s svojim polkom krenil 
zi Evropi, ter poudaril vlogo kul- Karlovški bataljon s sedežem v v ofenzivo na Koroško. Po konča-
ture v boju za svobodo. Slavnostni Igor Kanižar,  Celju, a je v Špilju zavrnil prevoz nih bojih je nadaljeval službovanje 
govornik dr. Daniel Siter je opo- foto: občina Kamnik v Radgono. Kot zanimivost – to v kraljevi vojski, kjer pa je kot Slo-
10 maj 2025
V SLIKI IN BESEDI
Bohinj: Škocjan:   Na spominsko slovesnost je prišlo več kot 200 ljudi, med nji-
mi tudi potomci umorjenih, vsi s trdno zavezo: »Nikoli ne bomo 
V naši krajevni organizaciji ZB v Bohinju je 28. marca v prosto- Na zboru članov OO ZB pozabili!« Pred začetkom prireditve je delegacija položila venec 
rih hostla Pod Voglom potekala skupščina. Udeležilo se je je 31 Škocjan je predsednik Jan- k obeležju v spomin na 16. aprila 1942 ustanovljen 1. kočevski 
naših članov in gostje: predsednica Združenja za vrednote NOB ko Škoporc prejel visoko pri- partizanski bataljon.
Radovljica Danijela Mandeljc, predstavnik Združenja vojaških znanje, srebrno plaketo ZZB   Letošnji program je suvereno povezovala Barbara Čampa Ja-
gornikov Tone Vavroš, počastil nas je tudi župan občine Bohinj NOB Slovenije. To priznanje neš. V kulturnem delu so nastopili Kočevska godba, Moški pev-
Jože Sodja. Naš predsednik Boris Rožič je vse navzoče pozdravil je zahvala in spodbuda njemu ski zbor Svoboda, recitatorki Bernarda Berkopec in Irena Mar-
in se zahvalil za udeležbo. Z minuto molka smo se poklonili spo- in vsem članom ZB Škocjan. žič ter pevka Nataša Zamida s kitaristom Klemnom Kirasičem, 
minu na umrle člane. Plaketo mu je podelil mag. ki so nam s svojimi nastopi pričarali čustveno bogat ter času in 
 Dušan Černe, predsednik kraju primeren program.
Združenja borcev za vredno-   Po prihodu praporščakov in Častne čete 1. brigade Slovenske 
te NOB Novo mesto. Janku je vojske je vse navzoče in še posebej župana Gregorja Koširja, po-
za prejeto priznanje čestital džupana Andreja Mladenoviča in poslanca Predraga Bakovića 
tudi župan občine Škocjan pozdravil predsednik ZB Kočevje Dušan Zamida. Poudaril je, da 
Jože Kapler in poudaril, da je je danes, ko je na pohodu novi fašizem, ko zgodovino potvarja-
njegovo delo vedno zanesljivo opravljeno tako v občini kot širše. jo in uporabljajo za politična obračunavanja, nujno večkrat po-
Iskrene čestitke mu izrekamo tudi vsi člani OOZB Škocjan. navljati, da se je leta 1941 manj kot dvomilijonski narod že tri 
Tončka Povše, Tanja Hočevar mesece po vdoru na naše ozemlje uprl vsem trem okupatorjem. 
Praprot: Okupator je na Slovenskem nenehno kršil mednarodno pravo. 
Streljal je talce, pošiljal ljudi v koncentracijska taborišča, jih na-
Udeleženci študijskega krožka Iz preteklosti v sedanjost za pri- črtno deportiral, da bi izpraznil slovensko nacionalno ozemlje, 
hodnost, ki ga pri tretji kraški univerzi vodi dr. Ljubica Jelušič, požigal vasi, da bi preprečil povezavo prebivalstva s partizani, 
podpredsednica ZZB NOB Slovenije in profesorica Katedre za in z jasnimi načrti je želel iztrebiti slovenski narod. A jim ni us-
pelo, partizani so pred 80 leti pod vodstvom Osvobodilne fronte 
Iz poročil izhaja, da naša organizacija dela dobro na vseh pod- osvobodili slovenski narod. 
ročjih, kar so potrdili tudi gostje in župan. Posebna točka dnev-   Poslanec Predrag Baković pa nas je v svojem govoru popeljal v 
nega reda je bila namenjena poročilu o stanju spominskih obe- čas, ko se je na Preži dogajala tragedija, in pozval prisotne, naj 
ležij NOB v Bohinju in predstavitvi dejavnosti za izdajo zbornika teh grozot ne pozabijo. Preža mora biti opomin, da svoboda in 
naše krajevne organizacije, kar je predstavil predsednik uredni- mir nista samoumevna, in ostati mora kraj spoštovanja, tišine 
škega odbora Boris Malej. V uvodu je opisal zgodovinski posto- in zaveze. 
pek postavitve obeležij, saj niso bila postavljena naključno, tem- Zlatica Arko
več na podlagi jasnih določil. V nadaljevanju je predstavil nekaj 
krajev, kjer so obeležja izginila, prav tako pa je predlagal, da se Volčji Grad: 
nekaj obeležij razglasi za spomenik lokalnega pomena, saj je in-
teres turistov za ogled obeležij velik. Podan je bil predlog, da bi Razstava o jurišnem bataljonu 30. divizije 9. korpusa, ki so jo v 
za spomenike skrbeli posamezni člani, pri čemer bi vidnejšo vlo- vaškem domu oz. pri Mrškovih na Volčjem Gradu odprli kot prvi 
go odigral režijski obrat občine Bohinj. Navzoče je Malej pozval, dogodek v okviru praznovanja 80. obletnice pohoda jurišnega 
da doma in znancih skušajo pridobiti stare slike o spominskih bataljona na Trst, bo, kot so sporočili organizatorji Društvo De-
obeležjih, saj bi bile pri pripravi zbornika zelo dobrodošle. bela griža Volčji Grad, občina Sežana in Zveza borcev za vredno-
  Po uradnem delu smo druženje nadaljevali ob pogostitvi, ki jo Zanimive so prekrasno urejene kamnite hiške, ki so nekoč pastirje te NOB Komen, na ogled še do 20. maja. Naslov razstave je Lepo 
je pripravilo osebje Hostla pod Voglom, za kar se mu zahvaljuje- varovale pred soncem in slabim vremenom. je biti končno v Trstu. Na panojih si je mogoče ogledati pričeva-
mo. Izmenjali smo si razna mnenja in predloge, največ pa je bilo 
prijetnega klepeta. obramboslovje Fakultete za družbene vede Ljubljana, so si pred 
Martin Gorišek koncem študijskega leta ogledali Park Škaljunk Lupinc v Prap-
rotu, ki je ena izmed točk poti miru. Tokrat jih je v zavetišče kra-
Župank: ških vzpetin, obdanimi z vinogradi, pod vasjo s kamnitimi hišami 
Praprot na italijanski strani Krasa vodila predsednica UTŽO Kras 
27. aprila smo pri spomeniku na Župankovi domačiji počastili Nadja Mislej Božič. Ogledali so si park Škaljunk, ki ga je ob stoti 
dan Osvobodilne fronte. Zbrane je nagovoril župan občine Ra- obletnici začetka prve svetovne vojne v bližini vasi uredil doma-
dlje ob Dravi, mag. Alan Bukovnik. Poudaril je pomen Osvobo- čin Danilo Lupinc kot muzej na prostem. Muzej predstavlja različ-
dilne fronte in spomnil na tragedijo, ki se je 23. novembra 1944 no naravno in zgodovinsko dediščino. Slušatelji so se sprehodili 
zgodila na Župankovi domačiji. Slavnostna govornica dr. Ljubi- po obnovljenih jarkih iz prve svetovne vojne in se podali mimo 
ca Jelušič nas je spomnila na pomen ustanovitve Osvobodilne jame Grižnica/Lesa, kjer so ruski vojni ujetniki, ki so kopali jarke, 
fronte, ko so sovražni narodi stegovali svoje lovke po nas. Osvet- po delu našli zavetje za počitek. Kamnita plošča na začetku osre-
lila nam je dogajanje med narodnoosvobodilnim bojem do dne- dnjega dela parka je posvečena leta 1916 umrlemu Danilovemu 
dedku Antonu Terčonu in ruskim vojnim ujetnikom. 
   Nemci so imeli med drugo svetovno vojno v Praprotu protile-
talsko topništvo, leta 1944 pa so zavezniki vas bombardirali. Na Razstava o jurišnem bataljonu v Volčjem Gradu
kraju, kjer je padla ena od bomb, je vidna večja kotanja. Z vrha nja nekaterih borcev posebnega bataljona, ki je bil ustanovljen 
hriba pa so na nadmorski višini 229 metrov imeli čudovit razgled, 9. decembra 1944 kot specialna enota in je deloval predvsem 
ki se odpira na ustje reke Soče, Gradeško laguno, Furlansko ni- na Krasu in v Vipavski dolini. Sestavljali so ga mladi fantje. Prav 
žino in Tržaški zaliv. Na vrhu hriba je vidnih več kraških pojavov. z Volčjega Grada, kjer je bataljon imel zasedo, so borci pod vod-
Pod parkom se razprostira opuščen kamnolom, katerega dediš- stvom Lada Ferluge - Cveka 28. aprila 1945 odkorakali v bitko 
čina je predstavljena s transportnim vozičkom na tračnicah. za osvoboditev Trsta. Spomine na takratne dogodke so nekateri 
Olga Knez borci zapisali. Veliko je tudi slikovnega gradiva, med njimi so 
Preža: gotovo dragocene štiri fotografije, posnete leta 1945, ki pričajo 
o osvoboditvi Trsta 1. maja. Tu so še fotografije s prvega sre-
Na Kočevskem Združenje borcev za vrednote NOB Kočevje vsa- čanja udarnega bataljona, ki je bilo 1980. leta prav na Volčjem 
ko leto 27. aprila na Preži pripravi osrednjo prireditev ob dnevu Gradu, in poznejših srečanj. Razstavo krasi originalna zastava 
Osrednja točka mitinga je bil koncert Marjetk Popovski. upora proti okupatorja. Na Preži so 27. aprila pred 83 leti od- jurišnega bataljona.
mevali kriki groze. Ko polagamo cvetje k spomeniku umorjenim, Olga Knez
va zmage nad nacizmom in fašizmom. Prav tako je spomnila na ko prižigamo sveče, se v zavest vedno znova prikradejo grozljive 
izpostavljenost Koroške v treh vojnah, da smo se vedno znova slike in v ušesih nam odzvanjajo oddaljeni kriki. Kriki, pomešani Senožeče: 
morali boriti za severno mejo. Poudarila je pomen ohranjanja s topimi udarci sekir, in po dokončni tišini se prikaže grozovit Predstavniki domoljubnih in veteranskih organizacij ter doma-
spomina, posebej za tiste žrtve vojne, za katere svojci še danes prizor razmesarjenih trupel. To so možem, sinovom, očetom iz čini se vsako leto 13. maja zberejo v spominskem parku v Se-
ne vedo, kje počivajo. okoliških vasi storili italijanski vojaki, ki nikoli niso odgovarjali nožečah ob spomeniku vojaškemu vodji tajne organizacije TIGR 
   Sledil je bogat kulturni program, v katerem so nastopili recita- za ta kruti zločin. Danilu Zelenu, ki je leta 1941 na Mali gori nad Ribnico po iz-
torji iz Osnovne šole Radlje ob Dravi, recitator Teo Škratek, Mar- dajstvu padel v spopadu z italijanskimi okupatorji. Na prizorišče 
jetka Popovski z ansamblom in Mestni pihalni orkester Radlje ob so prišli praporščaki, ki jih je vodil veteran vojne za Slovenijo 
Dravi. Po skromni pogostitvi smo nadaljevali tradicionalni Parti- Bruno Kocjan. Pred spomenik sta venca položili delegaciji orga-
zanski miting, ki je bil letos posvečen dnevu Osvobodilne fronte nizatorjev občine Divača in Društva TIGR Primorske.
in 80. obletnici osvoboditve. Na začetku smo podelili priznanja   Zbrane je v imenu TIGR pozdravil domačin Marijan Suša. 
praporščakom in zaslužnim članom ZB NOB Radlje ob Dravi. Po- Osrednji govornik ob 84. obletnici smrti Danila Zelena je bil ve-
delili smo tudi zahvale organizacijam, ki nas pri našem delu pod- lik domoljub in divaški častni občan Andrej Jelačin, ki ima zas-
pirajo in z nami ves čas sodelujejo. Osrednja točka Partizanskega luge za postavitev spominske plošče in spomenika tigrovskemu 
mitinga je bil koncert Marjetke Popovski, ki ga je z recitacijami vodji v Senožečah. Med drugim se je vprašal, od kod je Danilo 
dopolnjeval naš mladi recitator Teo. Popoldan je minil ob druže- Zelen črpal uporniški žar, pogum, žrtvovanje in odločitev za tve-
nju, prepevanju in recitiranju partizanskih in ljudskih pesmi. Hva- gano življenje, polno odrekanja in smrtnih nevarnosti, saj mu 
la Marjetki, njenemu ansamblu in Teu za enkratno razpoloženje, kot sinu trgovca to zares ni bilo treba. In tudi ali je morda nanj 
ki so ga ustvarili. Zahvaljujemo se vsem, ki ste bili z nami! vplival njegov bratranec Ferdo Delak iz Gorice, eden najbolj 
Matjaž Tomažič avantgardnih in iskanih režiserjev tistega časa, ki je začel izda-
jati napredno in udarno revijo z imenom Tank.
maj 2025 11
V SLIKI IN BESEDI
»Ko so fašisti požigali slovenske kulturne domove in knjižnice dar je ob tem treba poudariti, da so bile izdajalske sile izjemno manjkanje hrane, slabe bivanjske razmere, grobo ravnanje oku-
ter razpustili slovenska društva in šole, se je rodil upor. Najprej močne. To se je pokazalo že v letu 1941. Naša članica, spošto- patorja z njimi. Bili so vse bolj izmučeni in zelo so trpeli. Pri 
so se mladi rodoljubi v Trstu zbrali okoli organizacije Borba, vana Vida Bolko, je to trpko izkusila na svoji koži in živi s tem gradnji elektrarne je v tem obdobju umrlo 197 ruskih ujetnikov. 
nato pa okoli Tigra. Ta iskra upora in upanja se je razplamtela grenkim spominom, podobno tudi drugi, recimo Škerljevi v Raz- Leta 1943 so ujetnike, ki zaradi izčrpanosti niso mogli več delati, 
v plamen. V nekaj letih je postal vojaški vodja te vseprimorske borju. Pri njih je prenočil štabni bataljon s Francem Rozmanom vrnili v matično taborišče v Wolfsberg, kjer je bilo nastanjenih 
organizacije TIGR, ki je delovala vse do Kvarnerja in celo v Av- - Stanetom na čelu. Vodili so 1. celjsko četo mimo mlina na Pod- več kot 25.000 zavezniških ujetnikov.
striji. Iskal jih je tudi Gestapo, ne samo italijanska tajna policija jezu do Škerljeve domačije. Zaradi izdaje sovaščana so aretirali   Okupator je resnično kruto hotel doseči svoje cilje. Za to je 
Ovra. Zorko Jelinčič, Albert Rejec, Ferdo Kravanja, Anton Majnik štiri domačine s Škerljeve domačije. Tudi nje so ustrelili v Mari- uporabil vsa razpoložljiva sredstva. Zavezniške vojake, ki jih je 
in drugi so bili jedro TIGR-a. Zasledil sem celo podatek, da se boru. Takih dogodkov je bilo veliko, vrstili pa so se tudi množični izkoriščal za gradnjo hidroelektrarne, je nečloveško mučil. Spo-
je Danilo Zelen, ko ni bil več varen niti doma, celo v Ljubljani partizanski upori, še posebej v času, ko je na to območje prišla min na to tragedijo je najmanj, kar lahko mi storimo, da se jim 
poklonimo in zaželimo, da se to ne bi nikoli več zgodilo. V spo-
min na umrle ruske ujetnike je občinska delegacija k spomeniku 
položila venec. Poklonili so se jim praporščaki vseh domoljub-
nih organizacij v občini, Mešani pevski zbor Črneče in recitatorki 
kulturnega društva Črneče.
Vinko Krajnc
Češnjice:
21. aprila 1945 so v gozdu nad Češnjicami v strašnih mukah 
umrli trije domačini, aktivisti in partizan iz Škofje Loke. Tradici-
onalno v ta spomin pripravimo spominsko slovesnost. Tudi ob 
letošnjem jubileju smo se člani ZB za vrednote NOB Moravče 25. 
aprila organizirano zbrali pri spomeniku tem žrtvam. Obenem 
smo se spomnili na dan upora, nekdanji dan Osvobodilne fronte.
večkrat zamaskiral z lasuljo in brado, da se je izognil aretaciji Letošnji slavnostni govornik je bil Marko Koprivc, državni sekre-
Obnovljena plošča na »Podjezu«.
obveščevalne služb. Nekoč si je blizu Sviščakov zvil nogo in je tar na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj. Iz domače-
moral v gozdu preživeti do okrevanja,« je med drugim razodel 14. divizija, in pozneje. Naj ob tem omenim, da imamo še ene-
Jelačin, ki je spregovoril tudi o prvem tržaškem procesu. ga junaka v našem kraju, to je Blaž Svetelšek. S skupino mladih 
  Jelačin je čestital divaški občini z županjo Alenko Šturcl Dov- partizanov je organiziral diverzantsko akcijo na kolono vojaških 
gan za uresničitev muzeja furmanov in predlagal, da bi v okviru vozil nemške vojske. To je bilo ob cesti pod Golčmanom, kjer je 
novega muzejskega kompleksa našel prostor tudi za spominsko v ta spomin postavljen križ. Blaž Svetelšek je tam izgubil življe-
sobo tako Danilu Zelenu kot olimpioniku Rudolfu Cvetku. nje. Na tovornjak je želel vreči bombo, vendar se je ta odbila od 
  Kulturni program, ki ga je povezoval in v njem z recitacijami drevesa in ga ubila. Bil je to mlad fant in domoljub,« je končal 
sodeloval Igor Rojc, so obogatili še pevci domačega mešanega nagovorl predsednik Kukovič. V programu dela krajevnega od-
pevskega zbora pod vodstvom prof. Ade Škamperle s solistko bora je tudi postavitev spominske table, ki bo opominjala na to 
Zalo Hreščak ob spremljavi Mateja Bariča na klavir ter recitatorji Svetelškovo junaško akcijo. 
domače podružnične šole pod mentorstvom Nataše Adam. Kot Primož Laubič, foto: Stane Petelinšek, Tone Gradišnik 
je to v navadi, so prireditev končali s primorsko himno Vstajenje 
Primorske. Sežana:
Olga Knez Lastnik Vojaškega muzeja Tabor Lokev, sežanski častni občan 
Ljubljana: in veteran vojne za Slovenijo Srečko Rože in njegova žena Irena Spominska slovesnost nad Češnjicami
sta v vhodu v Kosovelovo knjižnico v dveh vitrinah postavila na 
Desetega maja se je ob 10.30 tudi na Kongresnem trgu oglasila ga združenja je prisotne pozdravil predsednik Martin Rebolj. V 
partizanska pesem v izvedbi Partizanskega pevskega zbora in kulturnem programu so sodelovali Peški oktet s himno in tre-
pozdravila prihod udeležencev teka trojk in tisočerih pohodni- mi partizanskimi pesmimi, recitator Matjaž Berlič, na harmoni-
kov, ki so se udeležili rekreativnega pohoda po Poti spominov in ki Dominik Krt in povezovalka Kristina Pirc. Navzoči so bili pra-
tovarištva. Med trojkami je bilo več trojk Zveze združenj borcev pori sosednjih združenj ZB, združenj veteranov in njihovi člani. 
za vrednote NOB Ljubljana. K spomeniku so venec položili Marko Koprivc, Martin Rebolj in 
  Pomembno je, da ta naša Pot v imenu nosi besedo tovarištvo, svetnica Brigita Berlič. 
saj nas s tem opominja na solidarnost, boj za skupno dobro,   Vsem prisotnim se domače združenje zahvaljuje, da smo sku-
žrtev za nekaj večjega od posameznika, za dobro naroda, za paj dodali svoj delež k spominu ob žalostnem zavedanju, da mir 
njegovo prihodnost. Na temeljih trpečega in mučenega sveta in tudi danes nikakor ni samoumeven, torej v spomin in opomin. 
domovine smo si skupaj zgradili nov svet, ki so nam ga s svojimi Naslednje spominsko srečanje bo junija na Vrhpoljah.
žrtvami podarili borci, borke in vsi tisti ljudje, ki so se borili za Vojka Rebolj
boljši jutri. 
Dramlje:
Rožetovi predmeti s fronte na ogled v Sežani KO ZZB NOB Dramlje je pred praznikom upora organiziral tudi 
volilno-programsko konferenco. KO ZZB NOB Dramlje je za svo-
ogled razstavo predmetov s fronte iz prve svetovne vojne. Naj- je delo v zadnjih štirih letih 22. aprila letos na predlog občinske-
različnejše predmete so izdelovali fantje in možje tako na fronti ga združenja ZZB NOB Šentjur prejel zlato plaketo – priznanje 
kot v zaledju, ko jim je to čas dopuščal. Veliko predmetov se je ZZB NOB Slovenije. »Prejeli smo priznanje, ki govori o tem, da 
izgubilo, saj so jih morali zapustiti v zaledju ali pa so izginili po smo borci za razvoj tovarištva in strpnosti. Za rezultate je zaslu-
njihovi smrti. Najpogosteje uporabljeno gradivo so bili izstreljeni žno naše ekipno delo, pri katerem ima prostor vsakdo, ki spreje-
tulci in granate, iz katerih so izdelovali najrazličnejše spominke ma tradicijo narodnoosvobodilnega boja in iskrenost ter razume 
zase, za svojce ali za koga drugega. Med spominki najdemo pe- resnico,« je ob tem poudaril predsednik Kukovič, ki bo na čelu 
pelnike, čopiče, pribore za britje, najrazličnejše vaze, vžigalnike krajevnega odbora tudi v novem mandatu. 
in škatlice za cigarete ter druge drobne spominke. Spominke so  
obogatili z motivi narave, cvetja, portretov. 
  Med najlepšimi izdelki je prav gotovo vaza z upodobljenim sol-
Meta Verbič kanskim viaduktom, Goriškimi brdi in grozdjem. Zanimiv je tudi 
pribor za pisanje. Nekateri predmeti so zelo redki in dragoceni 
Laze pri Dramljah: ter pričajo o izredni iznajdljivosti in tehničnih sposobnostih vo-
KO ZZB NOB Dramlje je poskrbel za obnovo spominske plošče jakov, je poudaril Srečko Rože, ki je letos z razstavami že sode-
na domačiji Bolko, po domače na Podjezu. Tam so se na krajši loval na mednarodnem evropskem projektu Mejni organi Gorica 
slovesnosti, ki je potekala na dan upora 27. aprila, zbrali člani - Nova Gorica in predstavil Beblerjev bunker Renče - Vogrsko. 
krajevne organizacije. Napis na plošči nam priča, da je bila v tej Rože z veseljem opiše dve njegovi najnovejši pridobitvi. Tako 
stavbi, kjer je bil nekoč mlin, med vojno partizanska tiskarna. je na dražbi v Beogradu odkupil bojni prapor 1. proletarske na-
Vodil jo je Ludvik Mastnak, prvi organizator narodnoosvobodil- rodnoosvobodilne brigade, ustanovljene 21. decembra 1941 v 
nega gibanja v Dramljah. Kot talec je bil ustreljen 27. decembra Rudnem v Bosni in Hercegovini. Odkril pa je tudi zbirko insignij 
Narodno zaščitne milice in unikatno vezen prapor centralne pi- Med vidnejšimi dejavnostmi v minulem enoletnem obdobju 
1942 v Mariboru. Prav na tej domačiji pa se je 30. oktobra 1941 
ustavil tudi prvi Štajerski bataljon. Spominska plošča je bila od- sarne carine SFRJ v Beogradu. Rožetova razstava pa bo v se- sta bili postavitev in odkritje spominske plošče Alojzu Trbovcu 
krita 27. oktobra 1974, ob prvem prazniku krajevne skupnosti žanski knjižnici na ogled do konca junija. in Stanku Golograncu. Kot mlada partizanska aktivista ju je na 
Olga Knez pragu svobode izdal domači izdajalec. Nemci so ju ustrelili iz 
Dramlje. Predsednik KO ZZB NOB Dramlje Janez Kukovič je v zasede v naselju Cerovec. Ob koncu leta je potekal pogovorni 
svojem nagovoru pri spominski tabli povzel zgodovino upora na 
Drameljskem, ki je bila zaznamovana tudi s kolaboracijo. Črneče: večer z Vido Bolko, ki je razkrila trpljenje, kakršno je doživela kot 
ukraden otrok. Člani KO pa so med letom skrbeli tudi za urejanje 
   »S pomočjo našega narodnega heroja Miloša Zidanška in ju- Vsako leto se s slovesnostjo poklonimo spominu na ruske ujet- okolice in spomenika NOB ter sodelovali na različnih prireditvah 
naka Ludvika Mastnaka se je tukaj v Dramljah razplamtel parti- nike, ki so v letih od 1941 do 1943 umrli pri gradnji hidroelek- in srečanjih. V sodelovanju s člani Kluba brigadirjev Šentjur so 
zanski upor, ki je vključeval in bodril ljudi, da k njemu po svoje trarne Dravograd. Pri gradnji je sodelovalo 399 ruskih ujetnikov. člani drameljskega odbora sodelovali tudi v obširnih delovnih 
prispevajo: da partizanskim enotam pomagajo s hrano pri njiho- Nastanili so jih v barakah blizu Črneč, obdanih z bodečo žico. akcijah za obnovo partizanske bolnišnice Zima. 
vem prehodu skozi te kraje pa tudi pri preskrbi ranjencev. Ven- Življenje ujetnikov je bilo neznosno – trdo in nevarno delo, po- Primož Laubič, foto: Stane Petelinšek, Tone Gradišnik 
12 maj 2025
JUBILEJI
Po osvoboditvi je bil vojak ju- z njo povezan čas, ki sem ga pre-
100 let goslovanske vojske do aprila leta živel kot partizanski kurir. Enajst 
1947. V Šempeter je prišel leta mesecev sem bil v gozdu, kjer sem 
1953 in bil je zaposlen v podjetju ležal pod smreko, ko je bilo meter 
LIK Šempeter do upokojitve leta snega, a sem preživel.« Na vpra-
Jožeta Tkavca 1984. Ustvaril si je družino in z šanje, ali ima kakšen recept za 
ženo sta si zgradila hišo v Rožni takšno starost, pa je dejal: »Zase 
ulici. Deloval je v Zvezi borcev v lahko rečem, da sem se vedno tru-
Radljah ob Dravi, od leta 1956 je dil biti skromen, da sem jedel vse 
V Šempetru v Savinjski dolini so aktiven član odbora organizacije od kraja, in tudi zdaj ko sem tako 
v času prvomajskih praznikov po- Zveze borcev v Šempetru, kjer je rekoč v ‘bolniški’, nisem izbirčen, 
častili poseben jubilej. Njihov ča- delal kot tajnik, blagajnik, predse- pa kakšen kozarček ga še vedno 
stni krajan Jože Tkavc, ki je tudi dnik in podpredsednik, še vedno rad spijem, če je prava družba.« 
najstarejši prebivalec tamkajšnje pa je član KO ZB Šempeter. Od Za svoje prizadevno delo na 
skupnosti, je namreč praznoval leta 1967 še vedno sodeluje tudi vseh teh področjih dela in živ-
stoti rojstni dan. v odboru Štajerskih partizanskih ljenja je Jože Tkavc prejel veliko 
Jože Tkavc se je rodil 29. aprila kurirjev. Bil pa je tudi njihov pra- najrazličnejših priznanj in odli-
1935 v Sevčniku, Andraž pri Polze- porščak. kovanj. Iz Beograda je leta 1967 
li. V osnovno šolo je hodil v Andra- »Zelo se čutim počaščenega, ne prejel red dela s srebrnim ven-
žu. Leta 1939 se je učil za mizarja Slavljenec skupaj z obiskovalci in svojimi najdražjimi (od leve): Marjan Vodeb, 
vem, ali sem si to zaslužil, je pa res, cem s Titovim podpisom. Krajev-
v Dobrteši vasi pri mizarju Antonu Mitja Tavčer, slavljenec, Janko Kos in Jožetovi najdražji: hči, vnuk in vnukinja 
da sem poskušal delati in pomaga- na skupnost mu je leta 2007 po-
Verdevu. Obrtno šolo je obiskoval ti, kolikor sem lahko in kolikor sem delila naziv častnega krajana. Ima 
v Žalcu, Preboldu in Celju. Med ški vojski je služil 14 mesecev v Av- na Ponikvo, nato na Graško goro in znal. Nedvomno pa vse to, kar sem pa tudi zlato plaketo ZZB NOB 
nemško okupacijo so ga poslali k striji in Berlinu. Maja 1944 je prišel na kurirsko postajo TVS 34 v Šen- v življenju počel, izhaja iz težkega Slovenije. 
izpitu, zato da so ga kot pomočni- domov na dopust, kar je izkoristil tvidu pod Uršljo goro, kjer je bil življenja v moji mladosti, ki sta jo 
ka lahko poklicali v vojsko. V nem- in 6. junija 1944 odšel v partizane kurir do 9. maja 1945. zaznamovala tudi okrutna vojna in D. Naraglav
nje ji je očitno namenilo drugač- je preživela. Nato pa so jo 7. de- varišice, so se redno udeleževale 
99 let no pot. cembra 1942 v procesu združe- številnih spominskih slovesnosti 
Marija, z dekliškim priimkom vanja družin prepeljali v Gonars, po vsej nekdanji Jugoslaviji. Kar 
Mohar, se je rodila 4. maja 1926 kjer si je nekoliko opomogla, saj nekajkrat je bila na proslavi na 
v Loškem Potoku, v delavski dru- je bilo življenje tam vendarle ne- Igmanu in v Jajcu. Posebej pa se 
Marije Benčina žini s šestimi otroki. Italijani so koliko bolj znosno. V Gonarsu je je vedno veselila jesenskih izle-
jo skupaj z njeno sestrično Sonjo ostala do 20. aprila 1943, ko so tov na Rab ob vsakoletni obletnici 
Bartol aretirali 1. avgusta 1942 v skupino taboriščnikov z vlakom kapitulacije Italije in osvoboditve 
Starem trgu pri Ložu in ju odpe- prepeljali v Ljubljano, med njimi koncentracijskega taborišča Kam-
V začetku maja je visok jubilej, kar ljali v taborišču na Rabu, kamor je bila tudi Marija. Čeprav o tabo- por. Ker na pot več ne morejo, jim 
99 let, praznovala Marija Benčina sta prispeli 13. septembra. Tam je rišču ni rada govorila, je pred leti ostanejo spomini na številna pri-
iz Ljubljane, ena zadnjih še živečih med drugim zbolela za tifusom, in vseeno privolila in v okviru mul- jetna druženja. S svojimi dragimi 
internirank iz koncentracijskih ta- ker ni dajala znakov življenja, so timedijskega projekta ohranjanja tovarišicami iz krajevne organiza-
borišč Rab in Gonars. Sama pravi, jo odložili med številna trupla v pričevanj nekdanjih taboriščnikov cije Trnovo - Kolezija se dolga leta 
da si ni niti v najbolj neverjetnih neki kleti. A želja po življenju je svoje spomine opisala mladim vsako prvo sredo v mesecu dobi-
sanjah predstavljala, da bo kdaj bila v mladenki očitno res moč- raziskovalkam. vajo v lokalu blizu Doma starejših 
dočakala takšno starost, posebno na, saj se je zbudila in ji je uspe- Marija še vedno nadvse ceni v Trnovem, kjer biva zadnja leta. 
ker je na Rabu hudo zbolela in je lo skozi okno zlesti iz kleti. Zunaj življenje. Dokler ji je zdravje do-
bila že med odpisanimi. A življe- jo je našla bolničarka – in Marija puščalo in so bile žive še njene to- J. H. 
tizanom s prevozi, hrano in vsem, žem zgradila dom, imata sina in Ivanka Moljk je bila uspešna tudi 
90 let kar so premogli, za kar je skrbela hčer, razveseljujejo pa ju tudi štir- pri pridobivanju novih članov. Vse-
mama. Tudi otroke so vzgajali v je vnuki in dva pravnuka. skozi je uspešno zagovarjala prido-
tem duhu. Oče in sestra sta bila Ob službi in skrbi za družino se bitve narodnoosvobodilnega boja 
internirana na Rab in v Padovo. je v Črnomlju vključila v družbe- in jih pri svojem delu tudi uve-
Ivanke Moljk Ivanka se je z bratom Jožetom že nopolitično delo, za kar je prejela ljavljala. Zaradi njenega lastnega 
med vojno pridružila pionirjem, ki številna priznanja. Moževa bole- vzora je v Združenje vstopilo več 
so jih poimenovali »mali partiza- zen jo je za nekaj časa odtrgala od članov, tudi mlajših.
ni«. Sodelovali so v različnih ak- javnega dela. Po njegovi smrti leta Letos pa je praznovala 90 let, 
V trdni kmečki družini Pršina v cijah, primernih njihovi starosti. 1997 pa se je kot dolgoletna člani- vendar kljub letom in vse slabšemu 
Dolenjskih Toplicah se je 5. apri- Tudi po osvoboditvi so se vklju- ca ZZB vključila v njeno delo. Ves zdravstvenem stanju z veliko dobre 
la 1935 rodila naša Ivanka. Oče je čili v obnovo porušenih domov. čas je bila izjemno dejavna v Zdru- volje in nezmanjšane odgovornosti 
bil vdovec in je imel iz prvega za- Štiri razrede osnovne šole je Ivan- ženju borcev za vrednote NOB Čr- še vedno deluje v Krajevni organi-
kona hčer, Ivanka pa je bila dru- ka končala med vojno, zadnjega nomelj, kjer je opravljala različne zaciji ZB Črnomelj, seveda po svo-
gi otrok od treh v novem zakonu. in nižjo gimnazijo ter ekonomsko funkcije v organih združenja, po- jih zmožnostih. Je prava vzornica 
Zgodnje otroštvo je imela lepo, srednjo šolo pa po vojni. Šolanje sebej pa v Krajevni organizaciji ZB članstva in izjemno spoštovana 
saj niso čutili pomanjkanja. Žal je je končala leta 1953 ter se še tis- Črnomelj. Sodelovala je pri skrbi članica Zveze združenj borcev.
druga svetovna vojna sanje o le- to leto zaposlila v banki v Novem za spomenike in spominska obe- Za svoje predano delo v združe-
pem in dobrem razblinila. Oče in mestu. Po poroki leta 1957 se je ležja ter grobišča in redno skrbe- nju je prejela srebrno in zlato pla-
sestra sta se kot aktivista Osvo- preselila k možu Francu v Črno- la, da so bili primerno urejeni in keto ZZB Slovenije.
bodilne fronte takoj vključila v melj, kjer je do upokojitve delala ob spominskih dnevih in dnevu 
delo, kmetija pa je pomagala par- v banki. V tem kraju sta si z mo- mrtvih tudi okrašeni. ZB za vrednote NOB Črnomelj
LJUBLJANA, 9. MAJA 2025
Venci v spomin na dan zmage
Ob dnevu zmage nad fašizmom in talcev in borcev. Tam urejena plo-
nacizmom 9. maja so predsednik ščad s spomenikom internirancem 
ZZB za vrednote NOB Slovenije je pozneje postala tudi spomenik 
Marijan Križman, veleposlanik Ru- padlim in borcem narodnoosvobo-
ske federacije Timur Ejvazov in žu- dilnega boja. 
pan Mestne občine Ljubljana Zoran Prireditev je potekala v spoštlji-
Janković položili vence k Spomeni- vem in tihem spominu na žrtve 
ku sinovom Rusije in Sovjetske zve- vojn in boja za svobodo. Položitev 
ze, ki so v prvi in drugi svetovni voj- vencev je bila izraz hvaležnosti in 
ni padli na slovenskih tleh. zavezanosti zgodovinskemu spo-
Na ta dan so vence položili tudi minu in vrednotam miru, sožitja 
k spomeniku padlim borcem na- ter boja proti fašizmu in nacizmu.
rodnoosvobodilnega boja v Spo-
minskem parku v bližini grobišča M. K. Marijan Križman, Zoran Jankovič in Timur Ejvazov  (od leve proti desni) so položili vence ob dnevu zmage.
maj 2025 13
PREDSTAVITEV NOVE KNJIGE IN RAZSTAVA RAZSTAVA V KULTURNEM CENTRU ZALOG
Kdo so bili ti ljudje »Spomini še živijo«
Zgodovinsko društvo Rusalka Za- Ustvarjalci zapisov Spomini še voru, ki je sledil odprtju in ga je 
log je v sodelovanju z ZB za vred- živijo so se vabilu s hvaležnostjo z izrednim občutkom in odgovor-
note NOB Ljubljana Moste - Polje odzvali in so dan pred slove- nostjo do odraščajočih poslušal-
in KO ZB Zalog - Spodnji Kašelj snostjo, 24. aprila, pod vodstvom cev vodil Matija Puškarić, so mla-
- Podgrad v počastitev praznika mentorja, diplomiranega delovne- di postavljali različna vprašanja, 
dneva upora proti okupatorju in ga terapevta Matije Puškarića, na katera so odgovarjale tovariši-
ob 80. obletnici konca druge sve- postavili razstavo. Obisk razstave ce Vida, Lidija in Angelca, ki so 
tovne vojne pripravilo spominsko je bil izreden. Z razstavo in njenim tudi napisale in objavile svoje spo-
slovesnost v Kulturnem centru Za- sporočilom se je seznanilo okoli mine iz usodnih časov slovenske-
ga naroda. Bilo je res neverjetno 
doživetje!
Razstavo si je po proslavi s kul-
turnim programom ogledalo zelo 
veliko ljudi. Če lahko vtise šolarjev, 
učiteljev in udeležencev proslave, 
napisane v knjigi vtisov ali izreče-
ne ob ogledu razstave, opišem, si 
bom dovolila strniti v skupno mi-
sel, ki jo je lepo napisal dr. Milan 
Brglez, slavnostni govornik na 
prireditvi: »Čestitke za razstavo in 
prečudovito idejo. Spomini otrok 
Letos zaznamujemo 80. obletnico vih ter razobešali slovenske zasta- Prireditev je bila dobro obiskana, udeležilo se jo je tudi okoli 200 mladih. vojne lahko komunicirajo z mladi-
mi generacijami, ker so doživeti in 
smrti kraškega junaka – narodne- ve, razstreljevali železniške proge pristni. Ohranjajo nam tiste vidike 
ga heroja Antona Šibelja s parti- in električne daljnovode in izvajali zgodovine, ki živijo v ljudeh. Res 
zanskim imenom Stjenka, ki se je še druge diverzantske akcije. Tako hvala z željo, da se ideja širi med 
21. aprila 1914 rodil v Tomačevici so dali fašistom vedeti, da na naši vse, ki so v domovih za starejše ali 
na Krasu in tam je tudi začel svo- zemlji niso zaželeni in da se bliža v dolgotrajni oskrbi in bi želeli de-
jo pot upora proti fašizmu in na- dan oboroženega upora. liti svoje spomine z vrstniki in vr-
cizmu. Najbolj je poznan kot vod- Spomladi 1942 je prišel čas, ko stnicami ter mlajšimi generacija-
ja napada na motorizirano nacifa- je Italija izvedla vpoklic v italijan- mi, še zlasti z otroki.«
šistično kolono med Komnom in sko vojsko in slovenske fante po- Pomembna je tudi ugotovitev, 
Branikom, ki ga je vodil 2. februar- šiljala na jug Italije, zato so upor- da so pisanje spominov, objava v 
ja 1944 kot namestnik komandan- niški mladi fantje drug za drugim knjižici in na razstavnih panojih, ki 
ta Južnoprimorskega odreda. skrivaj pobegnili v partizane. Na lahko »potujejo« iz kraja v kraj, iz-
Stjenka je bil preprost, a bister Vodicah nad Ozeljanom so se tako redno lepo sprejeti in so lahko, kot 
mladenič. Že v rani mladosti se ni zbirali prvi partizani iz vse Primor-
zmogel sprijazniti s fašističnim za- ske. Tam so 10. avgusta 1942 us- Na vprašanja mladih so odgovarjale avtorice razstave. je izjavil ravnatelj Osnovne šole 
Zalog, dober pripomoček učite-
tiranjem Primorcev in Slovencev. tanovili Bataljon Simona Gregorči- log. Nanjo je bil vabljen tudi Aktiv 200 šolarjev Osnovne šole Zalog ljem zgodovine.
V Trstu se je izučil za mehanika ča. Ustanovili so več vodov in čet, borcev pri Domu starejših obča- skupaj z učitelji. Učenke in učen-
ključavničarja in se v ladjedelnici v med njimi tudi Kraško četo, ki je nov Fužine s postavitvijo razstave ci so z zanimanjem brali spomine Angelca Butenko,  
Miljah izuril za varilca. Med druže- štela ob ustanovitvi le devet par- Spomini še živijo. stanovalk DSO Fužine. Po pogo- foto: Matija Puškarić
njem s Slovenci je imel priložnost tizanov prvoborcev, ki jim je pove-
dodobra občutiti fašistično nasilje, ljeval Stjenka. S tem se je uradno 
zato se je kmalu vključil v gibanje začel oborožen partizanski upor 
TIGR in nato tudi v komunistično proti fašizmu na Primorskem. SLOVESNOST NA VOGRSKEM 
partijo. Fašistična oblast ga je zato Zadnja nemška ofenziva na Pri-
preganjala in večkrat tudi zaprla. morskem je potekala marca 1945 
Ob vrnitvi v Tomačevico je začel v obroču Trnovskega gozda: Črni 
okrog sebe zbirati zavedno mladi- Vrh – Col – Predmeja – Krnica – Bunker Pr ‘Barabonu
no. Tako se je že aprila 1941 tudi Trnovo – Lokve – Banjška plano-
na Krasu oblikovala Osvobodil- ta – Šentviška Gora – Cerkljansko. Slovesno odprtje edinstvenega 
na fronta. Prvi aktivisti so postali V tem silovitem boju z nacistično muzeja, bunkerja Pr ‘ Barabonu na 
mladinci iz Tomačevice. V strogi vojsko je Stjenka 1. aprila 1945 pa- Vogrskem v občini Renče - Vogr-
tajnosti so se začeli zbirati na ses- del junaške smrti. Pokopan je na sko 26. aprila je bilo nekaj poseb-
tankih, ki jih je Stjenka zaradi kon- Vojščici na Vojskem skupaj z vse- nega tudi v slovenskem merilu. 
spiracije skliceval na različnih kra- mi 305 soborci, ki so padli v tej Kot je sredi vojne vihre v himni 
jih in tam mladincem predaval o zadnji nemški ofenzivi na pragu Vstala Primorska preroško zapisal 
političnih razmerah po Evropi ter svobode. Leta 1949 je bil posmr- partizan Lev Svetek Zorin o pono-
jih pripravljal na upor. Začeli so iz- tno odlikovan kot narodni heroj. su, trpljenju, uporu in želji po svo-
delovati ročne bombe iz ostankov Stjenka pa je bil poleg tega, da je bodi primorskih ljudi, bratstvu in 
streliva in bomb iz prve svetovne bil odličen vojaški strateg, poznan medsebojni solidarnosti ter boju 
vojne, ki so jih sami nabirali po tudi kot izumitelj in fotograf. za obstoj slovenskega naroda, tako 
Krasu. Nadaljevali so trosilne akci- je čustveno odmevala slovesnost 
je in pisanje parol po hišah in zido- Irena Colja in Katica Del Bon na travniku domačije Barabon.
Zahteven organizacijski zalo-
gaj je bil skoraj izključno na plečih 
družine Derman, na katerih doma- ski borec Aleš Bebler, Franc Les- Partizanke (kvartet Animo), solista 
Prav zato, ker se o teh časih premalo ve, sva se s sestro lani, čiji je izdan, a nikoli odkrit bunker košek - Luka, Julij Beltram, Branko Rene in Tomaž ter vizualna umetni-
ob 110. obletnici Stjenkovega rojstva, odločili pripraviti razsta- iz časa druge svetovne vojne. Na Babič, Franja Bojc Bidovec, Fran- ca iz Ljutomera Petja Kolenko. Pri-
vo in upava, da bova nadaljevali tudi letos, ko zaznamujemo tej več kot stoletje stari domačiji z ce Bevk in drugi organizatorji, kul- reditvi je prisostvovalo lepo število 
80. obletnico njegove smrti in hkrati konec druge svetovne voj- bogato preteklostjo je bil leta 1942 turniki in udeleženci narodnoosvo- domačinov in povabljenih gostov, 
ne. Sva hčeri Franca Šibelja, ki je bil med prvimi devetimi borci ustanovljen Pokrajinski komite Ko- bodilnega boja. vnuk dr. Aleša Beblerja Žiga Bebler, 
Kraške čete in tesen Stjenkov soborec. V svoji zapuščini nama munistične partije Slovenije. V ni- Ob prisotnosti praporščakov ZZB ki je prisotne tudi pozdravil, in sin 
je zapustil veliko dragocenega gradiva. Uspelo mu je napisati koli odkritem bunkerju so krajši ali in Spominske čete Franc Rozman - Julija Beltrama, Peter Beltram. 
dve knjigi o svojem partizanskem življenju, gradiva pa je gotovo daljši čas bivali Tomo Brejc, špan- Stane je prisotne najprej pozdravila  Čutim dolžnost, da se zahvalim 
vsaj še za eno knjigo. Razstavo o življenju Antona Šibelja Stjen- gostiteljica Nives Derman, zatem vsem zaslužnim za to izjemno in 
ke sva premierno izvedli v aprilu 2024 v Tomačevici. Ker je bil župan občine Renče Vogrsko Ta- lepo prireditev, ki je tako lepo za-
ta dogodek odmeven, sva dobili precej spodbud za nadaljeva- rik Žigon, slavnostni govornik pa okrožila praznovanje dneva upora 
nje projekta. Zato sva razstavo najprej preselili še v Osnovno je bil domoljub, kulturnik in špor- proti okupatorju. Izpostavil bom 
šolo Antona Šibelja - Stjenke v Komen, nato še v knjižnico Ko- tnik Aldo Rupel iz Gorice. domačine, še posebej organizator-
men ter z njo gostovali na Škrateljnovi domačiji v Divači. Zad- Kulturni program je oblikova- ko Nives Derman, ki sta ji pri orga-
nja razstava je bila do 9. maja na ogled v Mestni knjižnici Idrija, la Marjana Grčman. Nastopili so nizaciji nesebično pomagali mama 
kjer sva predstavili tudi novo knjigo o življenju najinega oče- mladinski zbor Osnovne šole Ivan Vida Derman (roj. Fornazarič) in 
ta, spomeničarja in prvoborca Franca Šibelja - Joška (1923– Rob Šempeter ter domači ženski in sestra Tamara Derman Zadravec 
2000), rojenega v Tomačevici na Krasu, z naslovom Kdo so bili moški pevski zbor z bogatim reper- z družino.
ti ljudje. Knjigo lahko naročite na 040 881 353 ali se dogovorite toarjem bojnih in domoljubnih pe-
za postavitev razstave. smi. Nastopila je tudi Godba na pi- Darko Žnidarčič,  
hala Vogrsko. Program so obogatile foto: Rok Peric
14 maj 2025
REVOLUCIONAR IN PESNIK LOJZE RUKLI OB 81. OBLETNICI SMRTI UČITELJICE
Umrl na pragu svobode Spominski dan 
Lojze Rukli - Danilo, pozneje ime- Večkrat so ga domobranci in čr- Jožice Venturini
novan Kmetič, se je rodil 16. juni- norokci iz Kobarida iskali na njego-
ja 1915 v zavedni slovenski družini vem domu. Ustrahovali so njegovo 27. marca je bila 81. obletnica dilne fronte. Umorjena je bila 27. 
v Starem selu pri Kobaridu, in to mamo. Ta pa ni nič izdala, se ni smrti partizanske učiteljice Jožice marca 1944. Pokopana je bila v 
v času, ko se je začela soška fron- uklonila in je pokončno povedala, Venturini. Delegacija Združenja Straži, po vojni so jo prekopali na 
ta. V mladosti je doživljal vse gorje da so izdajalci domovine. Ko se je borcev za vrednote NOB Straža domače pokopališče v Dobovi. Ta 
italijanskega fašizma. Zaradi oku- Lojze 13. novembra 1944 vračal s je položila cvetje k njeni spomin- dan velja tudi za spominski dan ob-
pacije domačega kraja je sovražil konference aktivistov za Zapadno ski plošči na Ravbarjevi zidanici čine Straža. Na koncu prireditve se 
fašiste. Veliko je bral, zato se je v Primorsko, ki je bila v vasi Kras v in prižgala sveče, učenci Osnov- je tovariš Andrej Radešček zahva-
njem začela krepiti pisateljska žili- Benečiji, je na poti v Rezijo padel v ne šole Vavta vas pa so s svojimi lil šoli za lepo pripravljeno priredi-
ca. Pisal je domovinske, socialne in nemško zasedo. Po krajšem spopa-
revolucionarne pesmi. Leta 1934 Alojz Rukli (prvi z leve) s skupino du s sovražnikom pri vasi Polava v 
je emigriral je v Kranj v tedanji Ju- borcev v Reziji, jeseni let 1944. Prvi Benečiji je bil ranjen in ujet. Odpe-
goslaviji, kjer je delal v tovarni Ju- na desni je Vlado Skubin. ljali so ga najprej v tolminske, po-
gobruna. Tam je prišel v stik z na- tem v goriške in na koncu v trža-
prednim delavskim gibanjem, kar kraj, zato je delovanje prenesel na ške zapore. Skupaj z drugimi Slo-
ga je oblikovalo v revolucionar- nočni čas in postal pravi ilegalec. venci so Nemci Lojzeta 11. janu-
ja. Bil je udeleženec znane stavke Skupaj s Ferdom Kravanjo - Ska- arja 1945 odpaljali v Dachau, kjer 
leta 1936. Stalno je vzdrževal stike larjem sta hodila od vasi do vasi in je dva dni pred osvoboditvijo – 28. 
z rodno Primorsko in se nekajkrat ustanavljala odbore Osvobodilne aprila 1945 – podlegel mučenju in 
sestal z dr. Vilfanom in drugimi ro- fronte. V septembru 1942 je pos- trpljenju. 
jaki. Že zgodaj v mladosti je pesmi tal tajnik rajonskega odbora Osvo- Lojze Rukli ni dočakal svobode, Spominska slovesnost v osnovni šoli Vavta vas
objavljal v glasilu Gruda. bodilne fronte za Breginjsko, hkra- po kateri je tako hrepenel, o njej 
Svoje delovanje je posvečal de- ti pa tudi član okrožnega komiteja tako rad govoril in se zanjo vse učiteljicami in učitelji pripravili tev in vsem prisotnim, ki so si vzeli 
KPS za Tolminsko. Takrat je nosil svoje življenje boril. Za njim so os- spominsko slovesnost v prosto- čas in se poklonili spominu na Joži-
ilegalno ime Danilo. Med mladimi tale le pesmi, ki jih je času svojega rih šole. Med gosti prireditve je bil co Venturini. V znamenje dobrega 
je kipela narodna zavest in z veli- življenja posvetil delavskemu giba- tudi njen sin Dušan Venturini. dosedanjega in seveda tudi prihod-
kim navdušenjem so sodelovali v nju, domovini in partizankim eno- Zbrane sta nagovorila predsednik njega sodelovanja je Osnovni šoli 
osvobodilnem gibanju, kar je zas- tam. Eno od njih, ki je bila objavlje- Združenja borcev za vrednote NOB Vavta vas podaril sliko priljubljene 
luga prav Lojzeta. na v Grudi leta 1940, je napisal v Straža, tovariš Andrej Radešček, učiteljice z njenimi učenci iz Poljan.
Med pripravami za sprejem par- spomin bazoviškim žrtvam. in ravnateljica šole gospa Sabina 
tizanskih enot, ki so bile na poho- Erjavec. Jožica Cetin Venturini se Marija Andrejčič
du v Benečijo, je Lojze hudo zbo- Vojko Hobič je rodila v Dobovi 2. marca 1906. 
lel. Zdravil se je doma, kamor so Na učiteljišču v Mariboru se je izšo-
ga maja 1943 prišli iskat fašistični lala za učiteljico, nato je poučevala 
kvesturini. Odpeljali so ga v gori- Bazoviškim v Prevoljah pri Plištanju, Vojniku in 
ške zapore, kjer je bil pred sodiš- na Senovem. Na Senovem je spo-
čem obsojen na 15 let težke ječe in znala učitelja Oskarja Venturinija in 
nenehno mučen. Ves izčrpan je v žrtvam se z njim poročila leta 1934. S si-
Gorici dočakal kapitulacijo Italije, nom Dušanom je po nemški oku-
se skupaj z drugimi političnimi za- paciji pribežala v Stražo. Poučevala 
porniki rešil ječe, se vrnil domov in Nad Krasom noč pokojna sanja, je v Poljanah pri Dolenjskih Topli- Andrej Radešček je podaril sliko 
se takoj vključil v odporniško delo. in nizko brinje šepeta, cah in Straži. Bila je zelo priljublje- Jožice Venturini z učenci iz Poljan 
Ustanavljal je narodnoosvobodilne čez sive skale bor se sklanja, na učiteljica in aktivistka Osvobo- Osnovni šoli Vavta vas.
odbore na območju takratne Ko- skoz veje burja šepeta:
Alojz Rukli bariške republike. Nosil je ilegalno 
ime Kmetič. Postal je sekretar ok- IMELI SMO LJUDI
Le mirno v grobu počivajte
lavskemu gibanju in organizirane- rajnega komiteja KPS za Kobariško in binje naj vam šelesti,
mu uporu proti fašističnemu na- in član okrožnega komiteja KPS za med bori tiho počakajte,
silju. Po razpadu Jugoslavije se je Tolminsko, leta 1944 pa član okro- Marija Zalar
da zarja nova zažari ...
takoj vrnil v svoje kraje na Primor- žnega komiteja KPS za Zapadno 
skem in začel delovati kot organi- Primorsko. Deloval je predvsem Februarja letos je za vedno zaprla je zaznamovala 
Bo brinje mehko zadehtelo,
zator boja za svobodo. Osumljen je med ljudmi Slovenske Benečije in svoje oči Marija Zalar, rojena Petrov- ljubezen do rod-
bo sonce vstalo iz temin
bil političnega delovanja med ljud- Rezije. Ustanavljal je prve KNOO. čič. Dolgoletna članica Združenja ne grude, kar je 
in na grobovih zacvetelo
mi in na jesen 1942 zaslišan na ka- Pozival je prebivalce k oborožene- borcev za vrednote NOB Cerknica prenesla tudi na 
bo tisoč rož vam v spomin.
rabinjerski postaji v Kobaridu. Pre- mu uporu in med njimi obujal na- je lani praznovala častitljivih sto let. svoje potomce, ki 
njeno poslanstvo 
povedali so mu zapuščati rojstni rodno zavest. Alojz Rukli - Kmetič Zavedna Slovenka je zaradi sodelo-
vanja s partizani v ljubljanskih zapo- nadaljujejo. 
rih na Povšetovi na lastni koži izku- Naj ji bo lahka 
sila vojne grozote. Njeno življenje slovenska zemlja! S. B.
SMREČJE PRI TURJAKU
Spomin na zverinski poboj članov Osvobodilne fronte
4. maja smo se zbrali v Smre- li med narodnoosvobodilnim bo-
čju, pri spomeniku v globeli sredi jem!  Ob zvokih žalne koračnice 
gozda, kjer se je pred 80 leti zgo- Kvinteta trobil orkestra Slovenske 
dil tragični dogodek, ko so domo- vojske in častnem pozdravu pra-
branci zverinsko pobili 29 članov porščakov smo položili cvetje ter 
ljubljanske Osvobodilne fronte. Po poslušali partizanske pesmi, tudi 
besedah slavnostnega govornika, pesem z naslovom Oda svobodi, ki 
podpredsednika ZZB NOB Lju- jo je za to priložnost spesnil pred-
bljana Jožeta Hartmana, so bili sednik društva Zarja spominov 
v tragediji nečloveško pobiti glav- Srečo Knafelc. Z njo je nadomestil 
ni organizatorji odpora v okupira- svoj uvodni pozdrav, saj je tako ho-
ni Ljubljani, in to na samem pragu tel poudariti pomembnost svobo-
svobode. Med vojno je bilo brez de in miru v tem nemirnem času. 
sodnih procesov ubitih zelo veliko Učenke Podružnične šole Turjak 
pripadnikov odpora, v Ljubljani ni Osnovne šole Primoža Trubarja 
bilo med vojno niti enega procesa Udeleženci v Smrečju so pozorno sledili nagovoru Jožeta Hartmana. Velike Lašče, Žana, Lejla in Zana-
proti partizanom, vse žrtve so bile ja, pa so ob zaključku s svojimi re-
pobite izvensodno. bolj požrtnim kapitalizmom in sla- narodnoosvobodilnega boja. Toda noma spremenjena, kmečki fantje, citacijami dale slovesnosti optimi-
V nadaljevanju se je Jože Hart- bimi politiki, je bilo na pretek! In ta tradicija je vse manj spoštova- ki so bili glavnina partizanstva, so stičen ton, tako značilen za mlade 
man vprašal, ali smo se iz zmage še so. Evropa poziva k oborože- na. Spomin na Tita, velikana sve- zdaj v veliki manjšini. Vojne pa do- v svobodni domovini. 
pred 80 leti kaj naučili. Kot vse vanju. Premier Golob o tem trez- tovnih razsežnosti, so nekateri bivajo ali izgubljajo ljudje, ne orož-  
kaže, se nismo. Vojn, spodbujenih no razmišlja in se ob morebitnem neznačajneži izgnali celo iz Lju- je. Prav to smo Slovenci skupaj z Meta Verbič,  
z orožarsko industrijo skupaj z vse spopadu zanaša tudi na tradicijo bljane, socialna struktura je popol- jugoslovanskimi narodi dokaza- foto: Srečo Knafelc
maj 2025 15
NAGRADNA KRIŽANKA
Geslo križanke napišite na dopis- SREDO- UČINKO-
nico in jo pošljite na naslov ZZB ZAČETEK ZEMSKA ZAVOJ, KONEC METRIČNI ROBERT MAJHEN VITO
NOB Slovenije, Einspielerjeva uli- GESLA OKRASNA PAKET GESLA POUDAREK OWEN KRAVAJEC SREDSTVO
RASTLINA ZA USPEH
ca 6, 1000 Ljubljana, s pripisom 
»nagradna križanka« ali pošljite na 
KAŠMIR-
elektronski naslov: SKA KOZA
svobodna.beseda@zzb-nob.si do 
15. junija 2025 Trem izžrebanim 
reševalcem bomo podarili knjigo. AKORD IZ
OSMIH
TONOV
Izžrebani reševalci križanke iz 114. ALEŠ
številke časopisa Svobodna beseda ODISEJEV UŠENIČNIK
OČE ANGLOAM.
PLOSKOV-
1. Tomaž Puc, NA MERA
Mlaka 7, 1332 Stara Cerkev OUT
UMETNI 
2. Mari Malovič ENICA MED-
Mestni vrh 17 A, 2256 Ptuj NARODNI 
JEZIK
3. Zoran Župevec ŠA NAREZANI STATIČNI TNA
Stopiče 58 a, 8322 Stopiče SLOVESNA NEODLO- NA IN MESNI RAČUN PRVO
GRŠKA
IZJAVA, ČEN REŠITE- NEKDANJA POGON GALATEJ
LJUBIMEC IZDELKI, ITAL,
SPOROČI- POLOŽAJ LJICA SMUČARKA DIVJADI ALIK CARL MUZA
(MATEJA) ACIS SIR, JAJCA IT
PETJA
Rešitve križanke:   LO TUDI DODATKI UNGER
DIPLO-
TABORIŠČE, EKOSISTEM, KRIVOP- MATSKA URADNI DEKA,
ETA, SITO, AVI, AL, BA, ICA, ŠAMOT, PRED-
STAVNICA SPIS KOC
LAŽ, ŠVICA, ZATRDILO, PEKINŽAN, 
ČIČI, FB, AVTODOM, TA, ČIR, NE, NORČEK
NI, BUCHENWALD, ARAI, IRHOVKE, ADVOKAT- DELCI Z
SKA ELEKTRIČ-
MA, IRS, JAEN, AIDA, ŠČETINAR, VŽ, SLUŽBA NIM
MIND, OKSIDI, KREIRANJE, VAT, IČ, NABOJEM
ANDRE RIEU. NEMŠKO ČOLN ZVRST EDGAR
POLI- ENOJEC JAMAJŠKE DEGAS
ESTRNO ITALIJAN. GLASBE
Geslo: OSEMDESETLETNICA KONCA VLAKNO REŽISER NA BREG,
SCOLA OSNOVI STRMEC
DRUGE SVETOVNE VOJNE. DŽEZA
GLAVNI IZBIRALEC,
ŠTEVNIK ODBIRA- EGIPČAN-
LEC SKI BOG
SONCA
                           je glasilo ZZB za vrednote DRUŽINA RIB ZG. DEL
NOB Slovenije za domoljubna, socialna, OSNOVNA POTEPA- KOSTNIC (SAMEC STOPALA
gospodarska, politična, zgodovinska in ŠOLA NJE SKRBI ZA ZAROD) TRDA TELESNO PULJSKA
MENI-
IONAVIGACIJSKI KOVINSKA OKRASJE ZNA
RAD TOST
kulturna vprašanja doma POSTOPEK ZLITINA
in po svetu. Izhaja vsak zadnji petek v mesecu. VINSKI
LEPILO MEDENO LOKAL
Izdajatelj: ZZB za vrednote NOB Slovenije PECIVO DENARNA
ENOTA
Zanj: Marijan Križman, predsednik TAJSKE
Uredniški odbor: dr. Ivan Svetlik  (predsednik), OSEBNI OSKAR PAS PRI RAZISKO-
dr. Martin Premk, dr. Maca Jogan, Mitja Meršol, ZAIMEK KOGOJ KIMONU VALEC
dr. Nevenka Troha, Črt Kanoni SREDNJE- TRINIDAD VZVIŠENA JAM
Odgovorni urednik:  Janez Alič GA SPOLA ŠPRINTER LIRSKA ARHITEKT
BOLDON PESEM RAVNIKAR
telefon: 041 686 322 MESTO V POLITIK
elektronski naslov: TRGOVEC SEVEROZ. EISEN-
svobodna.beseda@zzb-nob.si Z ŽITOM ROMUNIJI HOWER
LOJZE KLEMENT
Oblikovanje: Vid Brezočnik KOLMAN JUG
Jezikovni pregled: Mirjam Furlan Lapanja ALDEHID MESTO V
OCETNE NOTRANJI
Naslov uredništva in naročnin: KISLINE, DALMA-
ZZB za vrednote NOB Slovenija, ETANAL CIJI
Einspielerjeva ulica 6, 1000 Ljubljana
telefon: (01) 434-44-45; fax: (01) 434-41-17 PREBI- KUPINA
romana.jemec@zzb-nob.si VALKA POČELO S
C V
JAPONSKE TAOIZMA PTI
LETU
PREJELI SMO
O požigu slovenskih vasi v drugi svetovni vojni Celo žive ljudi
Pri sosedovih je zagorel hlev,
Za ta zapis sem se odločil po pre- in devet cerkva, Nemci deset hiš, žalostno je mukala živina,
jemu pisma od neznanega pošilja- šolo in 550 objektov v mestu Ko- ob glasnih sirenah so prihiteli gasilci,
telja, ki mi je poslal kopijo dveh čevje, partizani pa v šestih vaseh v bel dim se je ovila dolina!
člankov, govorita o požigu vasi Hi- 109 hiš; v občini Črnomelj so Ita-
nje in Hrib ter o skrunitvi cerkve v lijani v 64 vaseh požgali 435 hiš, Na hišnem pragu so otroci stali,
Št. Juriju. Neznani pošiljatelj, ki ga šolo, štiri cerkve in 71 zidanic, vodni curki so gasili plamene,
očitno motijo moje objave o par- Nemci v 13 vaseh 211 hiš, tri šole za svojimi ljubljenčki so bridko jokali,
tizanskih spomenikih, me ob tem in štiri cerkve, partizani hiš niso od vročine so se začele podirati stene!
sprašuje, do kdaj bom še častil ro- požigali, so pa požgali oziroma 
parje in ubijalce Slovencev. porušili rudniške objekte, grad in Med vojno so gorele cele vasi
Tisti, ki poznajo mene in mojo mostove, in sovražni vojaki so s puškami stali,
družino ter prebirajo moje zapi- Iz pregleda vidimo, da je oku- nikomur niso dovolili gasiti,
se na spletnih straneh, so si lahko pator s svojimi pomagači samo v o, celo žive ljudi so v ogenj metali!
sami ustvarili mnenje o tem, za kaj naštetih dolenjskih občinah požgal 
se zavzemam. O požigih slovenskih 2331 hiš, 14 šol in 22 cerkva. Par-
vasi do zdaj nisem imel priložnosti tizani so po teh podatkih v svojih Jože Sevljak
kaj več prebrati v zgodovinskih za- akcijah požgali 109 hiš, sedem šol 
pisih na straneh ZZB NOB Sloveni- kjer so ostali do konca okupacije, seh požgali 350 hiš, tri šole, dve in pet cerkva.
je niti v javnih medijih. potem pa so čez Koroško zbežali cerkvi, grad in več mlinov. Večina Ob prebiranju teh podatkov si 
Ob iskanju zgodovinskih zapisov v Italijo in zatem v Argentino, kjer požigov je bila leta 1942. Nemci lahko vsak ustvari mnenje, kdo 
o požigih vasi med drugo svetovno je Josip Lesar ostal do smrti. Ori- so v 14 vaseh požgali 184 hiš, dve je slovenskemu narodu povzro-
vojno sem naletel na zanimiv se- ginalne zapise je odnesel s seboj šoli in tri cerkve. Partizani so v čil največje trpljenje in material- B SLO
znam požganih vasi, ki ga je med v Argentino in jih nekaj desetletij več vaseh požgali 16 hiš, šest šol no škodo. Naši neodvisni novinar- NO VE
O  F
vojno sestavil Josip Lesar, notar, ki pozneje strnil v zvezek, ki je zdaj in pet cerkva; v občini Ribnica so ji in člani zgodovinske komisije pri 
je pred vojno deloval v Brežicah. tistim, ki jih zanima naša zgodovi- Italijani v devetih vaseh požgali ZZB NOB Slovenije bi lahko prip-
Bil je viden član SLS in akademske- na, dostopen na spletu. 81 hiš, Nemci v eni vasi 25 hiš, ravili neodvisno raziskavo o med-
ga Orla. Po nemški okupaciji Bre- Iz objavljenih zapisov sem prip- šolo in cerkev, partizani pa šolo, vojnih požigih na ozemlju Sloveni- 194
žic je moral bežati v rojstno Ribni- ravil pregled požigov vasi po ne- v kateri je bila vojaška postojan- je in osvetlili tudi vzroke za požige. 1 194
5
co. Zaradi partizanskega delovanja katerih tedanjih občinah: V obči- ka; v občini Kočevje so Italijani v 
se je z družino preselil v Ljubljano, ni Grosuplje so Italijani v 26 va- 73 vaseh požgali 1035 hiš, tri šole Franc Štibernik, Grosuplje 
ZZB
NIJE
maj 2025
Sovražne povojne skupine (3)
Matjaževa vojska 
Dr. Martin Premk Organizatorji so izkoriščali neka- Američani spremljali dogodke v 
tere ljudi, ki so bili nezadovoljni Jugoslaviji. Zunanji minister Veli-
s političnimi in družbenimi spre- ke Britanije Ernest Bevin je ame-
Ustanovljeni sta bili tudi dve ile- membami, z ukrepi in politiko no- riškemu zunanjemu ministrstvu 
galni organizaciji, ki sta se hoteli vih oblasti. Pri mladih fantih je bil 21. februarja 1949 napisal: »Po-
nasilno boriti proti novi oblasti. vzrok za vstopanje v ilegalne sku- polnoma se strinjam z gospodom 
Prva je bila Slovenska antikomu- pine tudi odpor proti služenju vo- Cannonom, da bi vsaka podpora 
nistična organizacija na Prevaljah jaškega roka v Jugoslovanski ar- antititovskim elementom, na pri-
na Koroškem, katere člani so bili madi. Čeprav so oborožene skupi- mer da se nekdanji ustaški ali če-
ujeti in obsojeni leta 1947. Sloven- ne imenovali »Matjaževa vojska«, tniški elementi v domovini kakor-
ska prostovoljna armada je bila te skupine niso bile podobne vo- koli uporabljajo, šla neposredno 
ustanovljena v Lovrencu na Po- jaškim enotam, temveč diverzant- na roko Sovjetom.« 
horju, njeni člani so bili obsojeni skim, terorističnim ali celo razboj- Obveščevalni centri so bili uki-
leta 1949. V povojni Sloveniji pa niškim skupinam. Predvsem v naj- njeni, vodje so se preselili v Ar-
je delovalo še več oboroženih sku- večji »Sernečevi« skupini in dru- gentino ali druge države. To so 
pin, pri katerih je težko ločiti, ali opazili tudi v UDV za Sloveni-
so delovale politično ali so samo V delovanju »Matjaževe jo: »V zadnjem mesecu pa do-
skrivale svoje kriminalno početje 
vojske« lahko zasledimo bivamo podatke, da Amerikan-
za raznimi političnimi gesli. ci pristopajo k novim metodam. 
Povojni čas pa je prav gotovo dve obdobji. V letih 1946 Tako ne računajo več na našo 
najbolj zaznamovala »Matjaževa in 1947 so poskušali or- politično emigracijo, namreč kot 
vojska«, oborožene skupine, or- ganizirati »udarne grupe« na predstavnike naših narodov 
ganizirane in vodene po Nacional-
in »udarne odrede«, ki so v inozemstvu, ker so sprevideli, 
nem komiteju Kraljevine Jugosla- da so pri jugoslovanskih narodih 
vije in Glavnem obveščevalnem odkrito nastopali. popolnoma kompromitirani in ni-
centru v Salzburgu. GOC je ob majo nobene zaslombe. Zaradi 
avstrijski in italijanski meji usta- tega bodo in že ukinjajo ves Ma-
novil še druge obveščevalne cen- gih skupinah, ki so k nam vdirale iz tjažev pokret ter pristopajo k čisti 
tre. Tako delovanje NKKJ in GOC Avstrije, so bili večinoma »zločin- špijonaži. Naša emigracija, v koli-
so dovoljevali in podpirali Ame- ski tipi«, kot so jim rekli v takrat- kor bo ostala še v inozemstvu, se 
ričani in Angleži oziroma njihove nem žargonu. Med njimi so bili bo bavila izključno le s špijonažo 
obveščevalne službe. »Matjaževo razbojniki, kriminalci, medvojni brez kakršnih koli političnih kon-
vojsko« so skupaj z ustaškimi in sodelavci okupatorja in dezerter- cepcij. Registrirano imamo, da se 
ji. V tujini izdelanih načrtov o ile-
organizatorjev oboroženih skupin. »matjaževci« le izgubljali podpo-
galni vojski in ilegalnih odborih s 
takimi skupinami zaradi »neprofe- Aretiranih, obsojenih ali v boju ro pri ljudeh, ki so pravkar pretr-
ubitih je bilo 1325 podpornikov peli vojno. Nadaljevanje nasilja Možnosti »Matjaževega 
sionalnosti vojakov« ni bilo mogo-
oboroženih skupin, največ v letu in ubijanja, na neki način »nada- pokreta« in »Matjaževe 
če izvesti. Povojno poimenovanje 
»banditizem«, kar pomeni organi- 1947, ko je bilo v boju ubitih 39 ljevanje vojne« oziroma netenje vojske«, največje povojne 
pripadnikov oboroženih skupin, nove vojne, je tudi največji zlo-
zirano razbojništvo, je torej v mar- oborožene organizacije, da 
sodišču pa predanih 173 pripadni- čin dela emigracije, ki je vodil in 
sičem dokaj upravičeno. Njihovo 
kov, aretiranih 575 podpornikov in organiziral »Matjaževo vojsko«. bi vplivala na razmere v Slo-
delovanje je bilo »teroristično« in 
533 obsojenih na prisilno delo, 42 Delovanje »Matjaževe vojske« je veniji ali jih spremenila, so 
»diverzantsko«, kar pa težko lo-
čimo od razbojništva: umori po- pa izgnanih iz kraja bivališča. Po prenehalo, ko so jo zaradi spre- bile pravzaprav nikakršne. 
statistiki UDV so v letih od 1945 menjenih odnosov do ZSSR pre-
sameznih aktivistov, pripadnikov Večina ljudi je podpirala ali 
varnostnih služb, vojakov in milič- do 1949 oborožene skupine v Slo- povedali Američani in Angleži. 
veniji ubile 24 ljudi. Vendar ta sta- Položaj ob ukinitvi lepo opiše pa vsaj sprejemala novo 
nikov; teroriziranje prebivalstva po 
tistika na zajema vseh padlih vo- pismo ameriškega ambasadorja 
vaseh, na množičnih prireditvah, oblast in družbene spre-
posilstva, mučenje, poniževanje, jakov in miličnikov, zato je pravo v Beogradu Cavendisha Canno- membe.
število verjetno še večje. na, ki je v pismu januarja 1949 ob 
pretepanje in vlomi; ropi in napadi 
Možnosti »Matjaževega pokre- zahtevi po takojšnji prekinitvi po-
na zadruge, prodajalne, krajevne 
ta« in »Matjaževe vojske«, naj- šiljanja raznih skupin napisal ame- razni kompromitirani šefi OC-jev 
ljudske odbore, skladišča, pošte, 
večje povojne oborožene organi- riškemu zunanjemu ministrstvu, in njihovi sodelavci odseljujejo v 
četniškimi skupinami, katerih de- tudi na postaje Narodne milice in 
zacije, da bi vplivala na razmere da »v Jugoslaviji ne obstajajo tri Ameriko, mrežo, ki so jo pa pos-
lovanje so prav tako podpirali, lah- vojaške stražarnice. Skupine »Ma-
v Sloveniji ali jih spremenila, so izbire, ampak samo dve izbiri: ali tavili, pa bodo verjetno prevzeli 
ko uporabljali kot eno od sredstev tjaževe vojske« so iskale in zbirale 
bile pravzaprav nikakršne. Večina Tito ali pa vlada, ki bo slepo mo- drugi.« Pravljice o kralju Matjažu 
pritiska na povojno Jugoslavijo. Z obveščevalne podatke, pridobivale 
ljudi je podpirala ali pa vsaj spre- skovsko orodje«. S prenehanjem in njegovi vojski pa je bilo takrat 
njenim delovanjem so tudi zbira- zaupnike, vzdrževale kurirske zve-
li obveščevalne podatke za more- ze in razne kanale prek meje, tudi jemala novo oblast in družbene pritiskov na Jugoslavijo so se stri- konec.
spremembe. S svojimi zločini so njali tudi Angleži, ki so skupaj z (Konec)
bitno novo vojno. Slovenija je bila za tihotapljenje ljudi. Slovenija je 
zaradi svoje lege ob meji za to naj- bila takrat tudi »tranzitna« dežela 
bolj primerna. »Matjaževa vojska« za oborožene skupine iz preostale 
oziroma njene skupine so imele Jugoslavije. 
natančno izdelane načrte delo- V delovanju »Matjaževe vojske« 
vanja. Predvidevali so celo usta- lahko zasledimo dve obdobji. V 
novitev »vseslovenske Matjaže- letih 1946 in 1947 so poskuša-
ve vojske« in ilegalne opozicijske li organizirati »udarne grupe« in 
mreže krajevne oblasti »Matjaže- »udarne odrede«, ki so odkrito 
vih odborov« po celotni Sloveniji. nastopali. Na terenu so bile take 
»Matjaževa vojska in odbori« naj skupine poražene, njihovo delova-
bi se pripravljali na nov oborožen nje in posebno uničenje pa izko-
spopad, takrat naj bi prevzeli ob- riščano v propagandne namene, 
last v Sloveniji. Uresničevanje na- predvsem z velikimi javnimi so-
črtov ni bilo tako uspešno. jenji in časopisnimi članki. V letu 
1948 in 1949 so v Slovenijo zato 
Angleži in  Američani pošiljali le manjše »diverzantske 
podpirali Matjaževo vojsko skupine« in kurirje. Delovanje se 
Organiziranje opozicijskih »Ma- je preusmerilo predvsem v pro-
tjaževih odborov« ali ilegalnih pagandno in obveščevalno dejav-
oblastnih odborov pod drugim nost. Boj proti skupinam »Matja-
imenom je bilo delno možno le v ževe vojske« je vodil UDV. Ta boj 
Prekmurju, Slovenskih goricah in je bil srdit, uporabljala so se vsa 
delu Štajerske – ne toliko zaradi sredstva. Drugačen boj proti zak-
bližine meje kot zaradi medvoj- rknjenim zločincem, ki so priprav-
ne odsotnosti Osvobodilne fronte ljeni ubijati, tudi ni mogoč, zato so 
in partizanske vojske v teh krajih. razumljivi ostri ukrepi proti tistim, 
Tudi po vojni je bila nova oblast ki so te skupine podpirali. 
v teh krajih šibka in slabo orga-
nizirana. V »Matjaževe odbore« Matjaževcem ljudje  
in oborožene skupine so se tam niso zaupali
vključevali ljudje, ki so iz različnih V letih od 1945 do 1949 je bilo 
vzrokov nasprotovali novi oblasti. ujetih ali ubitih 512 pripadnikov in