St. 32.
V Gorici, v sredo dne 22. aprila 1903.
Tacaj XXXIII.
Uhaja trikrat a« teden t leatlk Iioaajlk, is aioer: vsak terek, letrtek in sebeU, sjatraaje U-|aaje opoldne, veJerae Isianje pa   ob 3. ari po*
_oldne, In stane z uredniškimi izrednimi prilogami *er a .Kažipotom* ob novem letu vred po pošti pre» Ijemana  ali v  Gorioi   na dom pošiljana:
Vse leto.......13 K 20 b, ali gld. 6 60
pol leta........  6 , 60 „   ,    ,   3-30
Sotrt leta.......I , (O ,   ,    ,   1-70
Posamične Številke JBtanejo 10 .vin. Od 23. julija 1901 "do preklica izhaja  ob  sredah   ' n sobotah ob 11  uri dopoludne.
Naročnino sprejema upr&vnHtvo v Gosposki olic Str. 11 t Gorioi t cGori&i Tiskarni. A. GabrMek vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do IS. ure. Na naročila brea aapaslaae aarolaint i« m ozira«*.
Oglasi la poslaalae m radunijo po.petjfcrrttah ._ 8e tiskano 1-krat 8 kr.,t-krat -7- kr.Y 3-krat 6 te vsak* vrata. Večkrat po pogodbi, — Veeje Črke po prostora-_ Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrata. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič* v Gorici.
»Vse za omiko, svobodo in napredek !<
Ireaaittve se nahaja v Gosposki ulioi It 7 v Gorioi v I. nad«tr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od i. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. Dpravniatvo js nahaja v Gosposki ulici «.11.
Karofatao In eg-lase Je »lafeti loče fisrlsa. Dopisi uttj ae pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge reol, katere ne ladajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le iiprarniiUu.
„ Miaja neodvisno od <8o6e» vsak petek in stane vse -leto 3 K 10 h ali gld. 1-60.
•Soea« in «Primoreo» so prodajata v Gorioi v to-bakarni Sehirsrz v Šolski ulioi *e Jellersitt v Nunski ulioi; — v Trstu v tobakarni Lav.rendifi ua trgu della Casenna in Pipan v ulioi Ponto delta Fahbra
Kam so prišli?!
Iz Trsta in iz Ljubljane ter od drugih raznih stranij, kje se brigajo za usodo Slovencev v Gorici, smo Culi v zadnjih dneh pojave veselja in zadovoljnosti, ker se je storil korak naprej v gospodarskem osamosvojenju na nali strani v našem mestu, Rodoljubna srca so upoštevala okolnost, da po taki poti moremo res napredovati v Gorici, kakor so povedali to jasno in glasno tudi laski listi, ki so vzdihovali in vstrepetavali, kaj bo z Gorico, ako bodo Slovenci nadaljevali to pat, da čitali smo celo, da italijanstvo v Gorici gre proti koncu, kar kaže prav nakupavanje hiS od strani Slovencev.
Pretekle dni se je res storilo nekaj, kar kaže, da smo Se živi, ali ne le živi, marveč da hočemo tudi delovati in res napredovati, da dosežemo tisti cilj, kateri mora doseči naš narod na Goriškem. Velikonočni ,pi-ruhi* so vzbudili strmenje in občudovanje na sploh, kaj takega se ni pričakovalo! Kaj takega niso pričakovali Lahi, katerih strmenje še sedaj ni popustilo, pričakovali pa niso tega tudi naši preljubeznivi kavči. V tem so podobni Lahom, kakor so jim podobni v tem, da so se zagnali skupno 2 njimi proti nam. Zahreščalo je v laškem taboru, ogorčenje in jeza sta prekipevala, in približno tako je bilo tudi v črnem brlogu naših kavcev. Jazbeci so zahreSCali, prijela jih je jeza, zavist in ogorčenje, in prilezli so na d&ii s trditvijo o .Špekulantih«; .piruhi" so jih tako presenetili, da so se takoj spomnili svojih klo-potcev, in prislovica: rečem ti, da mi ne porečed t je stopila nemudoma v akcijo.
Možem svetega katoliškega prepričanja v zatočišču v ulici Velturini je usojeno pač žalostno in bridko življenje. V njih ni nikake inicijaUve za kako res koristno narodno delo, nikakega smisla za nas napredek, ni ga moža med njimi, ki bi bil Se aktiven v pravem narodnem delu, ti ljudje, ta banda le Se životari tako naprej in dremlje, le kadar pride kaj izrednega od nase strani, takrat se vzdramijo iz spanja pravičnih ter porožljajo, da ni res, kar delamo mi, Čeprav včasih niti ne vedo, kaj govorijo in pišejo. Kadar treba
»Gor. Tiskarna« A. GabriSek (odgov. Iv. Meljavec) tiava in zal.
podirati, rušiti, metati polena pod noge, kratiti čast slovenskega imena, oj takrat pa gibljejo vsi mali in veliki, vsi posvečeni in neposvečeni in vsi c. kr.; na Čelu takemu .delovanju* pa vidimo vedno semeniškega profesorja in c. kr. posvetnega profesorja, Z duhovsko in c, kr. pomočjo se skuSa podirati in rušiti, kar drugi s trudom postavijo. To je njihova naloga. Ali dasi so napravili res že dosti zmešnjav ter storili s svojim brezvestnim kričanjem in obrekovanjem našemu kmetu in obrtniku že premnogo škode, vendar omagujejo v tem »bojevanju za sveto katoliško stvar", Njihovo zaganjanje v .Norici* in .Prismojencu" proti velevažnemu nakupu velevažnih poslopij v Gorici ni našlo iskanega odobravanja v klerikalnih krogih. Mi smo informirani, da se je obsojalo tam očitanje s .Spekulanstvom* v .Norici41 in voščilo h .krčmarski obrti* v .Prismojencu*. .Slovenec* v Ljubljani je sp rocil prvotno nekaj o .slovenskem hotelu" v Gorici, ali ko je zagledala .Norica" s »špekulantstvom* beli dan, je z i pisalo glasilo ljubljanskega Škofa, da se je izvršila le neka .prememba v posesti*. Seveda, .Slovenec" ne more pustiti svojih ljubljencev v .šolskem domu* na cedilu in pa dr. Šusterštč se boji za tiste tisočake, katere je zatolkel v Centrifugo*; zato pomagajo iz ljubljanskega Šenklavža dosledno držati po koncu, kolikor se da, že tako oslabelo gospodo okoli don Antonia,da ne pride popolnoma ob ves kredit ter dr. SusleršiCeva kaša ob tisoCake.
Kam so prišli ti ljudje? Ko je poCil razkol, so udarjali na veliki boben in troben-tali z velikimi trobentami, kakor da so jih jim posodili angelji, kako da bodo delovali za narod ter branili njega svete pravice, kako da je le v njihovem taboru spas goriških Slovencev. Vero so vlačili za lase v svoj poulični boj, sveti zakramenti, pekel, vica in nebesa, vse je moralo za nje na bojišče. Ko so pa z raznimi nepoštenimi sredstvi zlezli na površje, so se pa oddahnili, in tam sedijo sedaj poosobljen .dolce far niente*. Nikakega delovanja ni iz njihovih vrst, nikjer! ni videti ničesar pozitivnega, kar bi bili vstvarili tekom let po razkolu. Nič. Možje počivajo, v deželnem zboru in odboru
si pustijo polagati na jezik besede iz uit dr, Pajerja, don Antonio krmari na Dunaju v polomljeni Sutterličevi baraki, ki te utegne kmalu potopiti, in kadar mu je le že predolg čas, pa lovi muhe po potrpežljivem časnikarskem papirju, Naši klerikalni časnikarji se sprehajajo po Balkanu ter preštevajo Turke, kaj se doma godi okoli njih, to jim je deveta briga. Nič in zopet niC. Možje spijo, osiveli v narodnem delu!
Sedanje delo je prepuščeno — nam! To zapuščino je prevzela narodno-napredna stranka, za svojo nalogo si je postavila delo za slovenskega kmeta in inteligenca na Goriškem svesta si je te naloge in vrSi jo in jo bo tudi vršila, in sicer v vedno večji meti in vedno lažje, čim bolj se pogreznejo pobožni raožkarji z ljubljencem naroda vred v spanje pravičnega 1 Klerikalna stranka gre nizdol, le nekaj zdražbarjev se le z naporom zadnjih sil drži na površju, naSa pa gre navzgor, njene čete se množijo, in prav taki čini, kakor smo jih imeli gori v mislih, privabijo v naše vrste Se marsikoga neodločnega. Saj pa naSa stranka tudi kaže delovanje na vseh mogočih poljih, klerikalci pa hodijo rakovo pot. Vse, kar imajo pokazati, je nepotrebna .Cen« Ufuga* in pa tista delavska bandora v papeževih barvah, katero mislijo blagosloviti, kadar se malo svet ogreje. Na polju razdi-ranja in podiranja, blatenja slovenskega imena, tam pa so bili res veliki. To je velika črna stran v zgodovini goriških Slovencev, in Se prihodnja ge\iracija bo bridko čutila posledice, katerih je kriva compagnia bella okoli semeniškega profesorja in raznih c. kr. profesorjev s par nadutimi kaplani....
To zavest imamo, da delamo, ih ta zavest nas je tudi ohranila hladne nasproti najnovejši hudobiji in zvitariji od strani gospode iz .Sol. doma". Po tej poti pa poj-demo tudi naprej, in tako bo razdalja in razlika med nami in klerikalci vedno večja, dokler ne ostane končno iz črne garde le še par steklinovicev, za katerih lajanje pa se bodo toliko menili kakor za lanski sn?g. In takrat utegne nastati nova plor^vita doba narodnega dela med goriškimi Slovenci.... Naši kavči pa že danes lahko premišljujejo, kam so prišli in kam se pridejo.
DOPISI.
Is Bodlka. (Kdo je kriv greha?)
—  Star pregovor praviš .Ako se ti far na vogel tvoje suknje vsede, odrezi vogel, vzemi ostalo suknjo, pusti farja in odstrani 10 od njega!* —
Kaj pa če je suknja nova, lepa in drag«, in če se ti taki slučaji večkrat dogajajo P Je-li mogoče vedno molče trpeti storjeno škodo P Nikakor ne! Vsaka mera se enkrat napolni. Saj ni ta sliCna fartki bisagi, ki nima dna, O ti bisaga - krater! — Koliko žuljev se je že napravilo in počilo na roki tlačenega kmeta radi tebe, — Če revež na lep način ne stavi krvavega zaslužka vanjo, že visi nad njim Damoklejev meč, preti mu nevarnost, poguba s peklom in Se ito dru,;ih nesreč.
—  Ako Citat resnicoljubno narodno-napredno časoptaje, to je po klerikalnem sistemu, ki so si ga tkleruti" sami izumili, smrten greh« Njih glasila pa, to ti je resnica in pravičnost, Te silijo od zore do mraka, torej vet božji dan med ljudstvo, — S klerikalnimi Stracami in pergamenti slepijo, agitirajo in silijo, hodeč od kraja do kraja, kakor rjoveč lev, ter iščejo, koga bi na meh odrli, — Ubogega ora* tarja ttlče od nekdaj v zid tako, da ne more niti živeli niti umreta — Spredaj ga ližejo, hvalijo, zadej pa ga strižejo in praskajo, da je joj. —
Pa tudi vi ste Adamovega rodu. Kaj hočete delati izjemo? AH niste podedovali izvirnega greha, kakor vsi drugi? Torej je vsak, tudi če je iz Češke, podvržen slabemu in dobremu. Slabega sicer prav malo užije.
—  Spoštujem prave duhovnike, sovražim pa
—  farje, in te imam v mislih! —
Če mu je bila tolika sreča mila, da je postal služabnik božji ter da je tako prevzel duhovno pastirslvo nad nas ovčkami, zakaj ne spolnuje vestno take častne službe? Zakaj trpinči s svojo gorjačo krotka in pohlevna jagnjeta? Čemu prodaja ovčji sir, skuto in maslo, ne da bi potladal ovčicam tudi potrebne Maje? Kaj je že spuhtelo, kar se je nekdaj učil? Kje so telesna in duhovna dela usmiljenja: Lačne nasititi...... mrliče pokopavati. Kaj poreče na, Odrešenik? Potem se celo, vi črnuhi, jezite, da se vam vedno kaj
-  7-2 —
Križarji.
Zgodovinski roman v štirih delih.
Poljski spisal H. Slcnkiftnlez. — P«sl. Podrarski. (Ddje.l
»Toda ondi nimajo nikako vere. Najhujši pes je bil res oni Danveld, katerega je ugonobil Jurand ob enem z Gotfriedom. Tako mi je povedal Ceh. Drugi za Dan vel dom je bil Rotgier, a ta je podlegel pod Zbiškovo sekiro, pa tudi ta starec je okrutnež ter udan zlodju. Ljudje ne vedo nič gotovega, jaz pa si mislim, ako je Danuška poginila, da je poginila pod njegovo roko. Pripovedujejo, da ga je doletela neka nezgoda, toda kneginja v Plocku mi je rekla, da se je že izlizal. Ž njim bomo imeli v Sčitnem opravek. Dobro, da imamo pisma od Lichtensteina, kajti njega se ti pasji bratje bolj boje\ nego samega velikega mojstra. Pravijo, da je silno močan in pri tem jako osvetljiv. Niti najmanjše krivice ne odpusti nikomur. Brez njegovega pisma ne bi šel tako mirno v Sčitao.«
>Kako je ime staremu ?«
»Siegfried de Love.«
»Bog daj, da se pobotamo ž njim.«
»Bog daj !<
Matija se nasmeje ter reče čez nekaj Časa:
»Kneginja v Plocku mi je rekla: »Vi se pritožu-jete kakor jagnjeta nad volkovi,  a vendar od teh
volkov že trije več ne živč, kajti nedolžni ovni so jih zadavili. In tako je tudi v resnici.«
»A Danuška in njen oče?«
»Tudi jaz sem rekel to kneginji. Toda v duhu se vendarle radujem, da se pokaže, kako nevarno je, ako se nam dela krivica. Saj tudi mi vemo, kako je treba pograbiti sekiro in kako mahniti ž njo. Kakor Ceh, tako si tudi jaz mislim, da Danuška in Jurand ne živita več, toda zanesljivega ne ve" nihče nič. Zlasti še pomilujem Juranda, ki je prebil v življenju radi tega dekleta dovolj tuge, in ako je umrl, umrl je gotovo okrutne smrti.«
»Kadarkoli pomislim nanj, se spomnim tudi očeta, ki tudi ne živi več,« odvrne Jagjenka ter dvigne svoje solzne oči kvišku.
Matija pokima z glavo ter reče:
»On je gotovo Že med izvoljenimi božjimi v večni svetlobi, kajti v vsem našem kraljestvu ni bilo boljšega človeka od njega.«
»Oj, ni ga bilo ne!« vzdihne Jagjenka.
Daljši razgovor jima pretrga kmet - kažipot, ki nakrat ustavi konja, na to se obrne, urno prijezdi k Matije« in zakliče s Čudnim, prestrašenim glasom:
>55a Boga! Poglejte, gospod vitez, kdo se nam bliža sem z onega griča?«
»fjfje?« vpraša Matija.
»Tamkajle! Nemara je kak orjak ali kaj?«
Matija in Jagjenka vstavita konja ter gledata tjekaj proti griču, kamor jima je kazal sprevodnik. Ondl reB zagledata na griču Človeško bitje, ki je navadnega človeka daleč nadkriljevalo.
»Prav ima. To je res velik človek,« zamomlja Matija.
Potem nagrbanči čelo, pljune na stran in zakolne.
»Čemu kolnete?« vpraša Jagjenka.
»Ker sem se spomnil, kako sva baš nekega takega jutra, kakor je danes, zagledala z Zbiškom na potu iz Tinjca v Krakov prav takega orjaka. Takrat sva si mislila, da je to Valkir. Pa pokazalo se je, da je bil te gospod iz Tačeva, in res se iz tega ni izcimilo nič dobrega.«
»To ni vitez, saj gre peš,« reče Jagjenka, upi-raje v daljavo svoj pogled. »Razločno vidim, da nima orožja, marveč le palico drži v levi roki.«
»In maha s palico pred seboj, kakor bi bila noč,« doda Matija.
»Giblje se le komaj nekoliko. Morda je slep ali kaj?«
Pognali so konje in dospeli čez nekoliko časa k starcu, ki je stopal polagoma z griča ter iskal pred seboj s palico pot.
Bil je to človek visoke rasti, dasi od blizu ni bil več videti orjak. Spoznali so tudi, da je popolnoma slep. Namesto očij je imel dve rdeči jamici. Tudi desne roke ni imel, namesto katere mu je visel ob njej vozel iz prašnega platna. Beli lasje so se mu vsipavalina ramena, brke so mu segale do patra.
»Siromak nima ni psa, niti dečka, marveč si sam s palico išče pot,« spregovori Jagjenka. »Za Boga, tega reveža ne moremo pustiti tukaj brez pomoči. Ne vem, aH me bo razumel, a .sekako ga nagovorim v našem jeziku,
predbaciva.Tako početje in ravnanje je grdo, nezhOslfoV je tudi smrtna kuga za nas ov--etee: Ne bodite tirani! Ne davno d J tega se je izrazil priprost volar, ki Se Trsta videl ni, da volar, fer in ovčar najbolje žive. Cudo-pblne besede. Ako torej vidi volar farjeve ziobnosti, zakaj bi kmet ne zapazil, da je farska bisaga brez dna. Kaj nimate mari tudi vi uradnih plač? Čemu .fehtate*, kar vam ne pritiče. Duh časa že zahteva spremembe. Ura je skoro dvanajsta! —
To bi bil sklep tega dopisa, ali žalibog ne morem Se končati, smili se mi ljudstvo v Rodiku. Med tisto farško druhal, ki nima vesti in menda tudi ne srca, ki hoče biti voditelj naroda, ki nasprotuje učiteljstvu, ki bi rada vse naprednjake pohrustala, bralna in pevska društva uničila, spada tudi č. g. župnik Elsnic, instaliran v Rodiku. Imenovani žu.mik kaj rad zabija klin v pretesno luknjo, Cenra si« ljudstvo v klerikalni tabor, če ga ono niti ne more trpeli v vasi? Čujte, dragi čiUtelji, kaj počenja ta gospod. — Dne 4. januvarja t. 1. je bil enoglasno izvoljen predsednikom kraj.sol.sveta v Rodiku gosp. Josip Babic, župan istotam. Njegov prednik č. g. nune je predsedoval 4 leta in pol. Ker je on že prej slutil, da ga ne doleti več ta čast, zahteval je povrnitev stroškov. —-Posluh! Črnila, papirja in peres je porabil za K 8,20 v za pošiljatev uradnih spisov in vabil k sejam, ter k opravičevanju šolski zamud je gospod potrosil K 30. On je zahteval sedaj od županstva v Rodiku potom okrajnega Sol. sveta povrnitev stroškov. Slednjič je županstvo dognalo, da mu gre samo K 4 in 20 v. Namesto teh kron zahteval i» od občine drv. Kaj drvi
Te dni je umrl v Rodiku uboren sivolas starček, ki je bil c. kr. gozdar v pokoju in menda brez sorodnikov. Temu vaškemu dobrotniku se je odreklo cerkveni pogreb in ga pokopalo seveda civilno. Drogi dan pride verna ženica v farovž in plača K 2.34 v za eno sv. maso za pokojnega. Župnik je sprejel denar. — On je umrlega spoznal grešnikom; torej kaj pomaga »ferdamani* duši tudi tisoč av. mas. Bravo, po poklicu božji namestnik.
Kakor znano, so ustanovili v Rodiku bralno in pevsko društvo .Jurčič". Namen istega menim, da ni potrebno posebej tolmačiti. Ker se je društvo na pristni narodno-napredni podlagi ustanovilo, mu je župnik prvi protiboritelj. Sveta jeza ga lomi in suši. Če bi ne imel kuharice Francike, da ga nekoliko kratkočasi,  bi fant najbrže obupal.
Za danes Se to: Slišal sem od zanesljive osebe, da je imenovani župnik spuščal opravljive besede na g. župana in g. učitelja. Zazdeva se mi, da je govoril javno pred al-tarjem ravno o imenovanih gospodih zategadelj, ker se je ustanovilo pevsko in bralno društvo in ker ni dobil od občine drv. Kaj vas trese pred altarjem vroča mrzlica ? Pevski zbor imate svoj. Za drva pa vdobite na leto od vsake h. št. 2 K razen drugega.  Mogoče
vas davi sveta jeza vsled tega, ker ste 10 ur predpostavilo pokopal nekega mrliča?
Morda si želite kak .puserl" od vase zgubane in jezične Francike, katera pravi, da je v tukajšnji narodno-napredir društveni čitalnici hudič. Pazite dobro, da vam ne iz-tira kaka oblast jezične Francike iz farovža. Res, da se zove Sastersič, * ljubljanski dr. Susteršič vam je ne ustavi. Pošljite jo rajši od sebe. Ona dela velike zgage in vnema prepir v vasi; — drugače pojdena Gorenjsko ,per šap", —
Torej, Jože, bodite vendar pameten, da vara ne reče kak posten možak: Veste, vi ste že tak, da bi bilo boljše, če bi škof tisto olje na salato zlil, kakor da ga je vam na glavo. — Pnnktum!
Sv, Križ m*  Vipavskem. — Ni je
občine na Primorskem, ki bi bita i davkom tako obložena, kakor naSa, tako da ptujci, ki imajo posestva pod našo mero, se kar zgražajo. Nič čuda, saj nase krotko staraSinstvo je privolilo Se celo županu precej hlapčevsko letno plačo za zamudo časa k sejam, brez dijet, in kaj se drugo, kar se menda marsikje ne godi kaj takega, tako tudi glede razsvetljave po ulici.... F. in B. je je potreba kakor vozu petega kolesa. — Živinski trg nas stane več stetakov, ali nimamo ga, ker tista občinska zasuta loža ne odgovarja toliki svoti, sploh se je delalo na to samo, da je blizu krčme klerikalnega vodstva.
Kako so skrbni za se, se je pokazalo I. 1901., ko je zahteval deželni odbor od občine, naj se vpiše vse glavne poti, da postanejo kot glavno občinske; takrat je naš blavni podžupan vpisat pot v njegovo seno-žet samo, vse druge pa izpustil, na kar se čutimo občinarji še vedno žaljeni, in sčasoma utegnemo tudi škodo trpeti. Da bi se taki in enaki slučaji v javnost ne spravljali, treba pri volitvah precej potrositi; rajši se izvoli tudi kak krivoprisežnik, samo da 3e popolni število. —
čujte, ljudje božji, kako je z vero pri na3! Kadar se rodi v kaki napredni hiši otrok, in se ga ne nese Se tisto uro h krstu, pa začnejo vpiti ti sveti klerikalci: Lej ga brezverca, tako zaukaže dr. Tumova vera, temu pride dr. Turna krstit, Bog daj, da bi umrlo brez krsta itd. Lepa ljubezen do bližnjega! Prasam pa klerikalno vodstvo, zakaj pa oni popolnoma uničujejo tiste praznike, hI so jih praznovali naSi predniki v najlepšem redu, kakor 3. maja, 14. sept. itd. Na omenjene dni gredo naši staraSini najrajši na vožnje, kosit in na drugo delo. Zato so začeli tudi drugi opuščati tiste praznike, češ, če hudič ne vzame klerikalca, tudi drugega ne bo, pravijo pa, da gre klerikalec v nebesa z dušo in telesom, drugi pa so zadovoljni, da gre le duša! — Več Se pride.
S Polic. — In našega kraja, s Polic, smo dobili v ,Prim. Listu" dva dopisa, ki nam obečujeta same dobrote. Žal, da se nam skriva g. dopisnik,   da  ga   ne  moremo po-
častiti za njegovo dobroto. Pozabil pa je ta dopisnik popisati, kako so nam bili prišli pred deželnozborskimi volitvami merit cesto iz Cerkna in prosluli Janezek s Št. Viškegore, ki so nam pomerili cesto tako na dolgem, da res ne vemo, kaj bi dali tem proslul-m gospodom za plačilo. Denarja nimamo, ker nam, niso daS nič od cestnega odbora* volit nismo sli na njih stran, ko so prišli za tisti namen, zategadel jim pa želimo vse dobro, in sicer gosp. Gimali kakor tudi svetovnemu Janezku....
Res, da smo Poličani skoro brez poduka in da nismo izobraženi, ker imamo le poljedelstvo za politiko, ali vendar, da bi tako osle brili t nami, tega pa ne postimo, to je te preneumno!
Smrtna kosa. — V Belaju pri Orov-Ijah v Istri je umrl gosp. Adolf Kurner, oskrbnik na posestvu kneza Auersperga. Pokojni Kurner je bil dobro poznat v Gorici, kjer se je mudil Se pred »kratkim. Bodi mu blag spomin, preostalim naše sožalje!
Poroki. — Na Opčinah se je poroč la g.čna Milica Valentičeva, hčerka učitelja g. Valentiča, z g. Hermanom B o 11 a r j e m, uradnikom pri ravnateljstvu c. kr. drž. železnic v Beljaku.
V cerkvi na Katinari se je poročil g. Karoi Cok z g.čno Marijo Ulčnikovo iz Smarij pri Kopra.
Bilo srečno! •
C. kr. kmetijska dražba. — Zadnje mesece se je vpisalo iz sodnega okraja goriškega nad 100 novih udov. Ker voli posebe vsak oddelek v osrednji odbor na 15 članov enega zastopnika, je bilo trebi dopolnilne volitve 7 članov. — Ker smo zmagali pri prejšnji volitvi Slovenci, je vzel adaj to volitev v roke sam predsednik dr. P a j e r ter tudi »sijajno" zmagal. Toda čujte, kakošnih sredstev se je poslužil voditelj laske »liberalne* stranke!
Povabila k volitvi je poslal le par dnij pred volitvijo — ki je bila v soboto 18. t. m. od 11. predp. do 1. popoldne. Mnogi Slovenci sploh niso dobili povabila. Vabila so dobili tudi novo pristopivši člani, dasi niso še imeli prilike, da bi plačali udnino za I. 1903.
Dr. Pajer je odredil, da bodo smeli voliti le tisti, ki so že plačali udnino ter so dobili izkaznico. Niti pobotnica sama ne zadošča ! — Da bi se noben italijanski glas ne zgubil, je poslal dr. Pajer prejšnjega dne vsem italijanskim članom pobotnico in izkaznico v hišo, toda nobenemu Slovencu, dasi je doslej c. kr. kmetijska družba vselej ižterjavala udnino od goriških Članov take, da je sluga prišel s pobotnico v hišo. Na tak način so plačali Lahi vsi, Slovencev pa skoro nijeden.
Ali čujmo, kaj je ukrenil stari lisjak Pajer dalje. — Ker je pričela volitev šele ob 11. predp., bi utegnili ti vražji Slovenci do tje plačati udnino in dobiti izkaznico. Zato je blagajnik ta dan izginil iz Gorice. Mi trdimo, da je odšel na ukaz dr. Pajerja.
V soboto ob 11. predpoldne je pričela volitev; komisiji je predsedoval sam dr. Pajer. — Ogromna večina Slovencev ni bila pripuSčena k volitvi, ker ni mogla pokazati letošnje izkaznice. Niso volili n. pr. dr. Turna (član osred. odbora!), GabrSček, poslanci Grča, Berbuč, Klančič, župnik Kc-lavčič, vikarij MaSera (član osrednj. odbora!), ravnatelj Križnic, solkanski župan Mozetič itd., vsega gotovo nad 70 članov. — Bili so zavrnjeni celo taki člani, ki so se izkazali z ietoSnjo pobotnico; toda izkaznice niso imeli — in niso mogli voliti.
Naravno, da je vzbudil tako sramoten volilni Svindl ogorčenost vseh navzočih Slovencev, ki so začeli protestovati na vse možne načine, čimdalje ostreje in ostreje, da je prišlo v dvorani do popolnega viharja. Dr. Pajer je poslal po policijo. PriSel je višji polic, komisar g. Gontin z dvema stražnikoma. Ko je videl g. C, za kaj tu gre, je izjavil, da je njegova naloga po zakonu omejena; ako ne more vzdržati reda g. predsednik, moral bo on kot vladin komisar zbor razpustiti in volitev s tem ustaviti... Dr. Pa-jerju ta odgovor ni prav ugajal. AH je mar menil, da bo policija kar gonila Slovence v zapore, same ugledne može, ki zahtevajo le svoje pravo proti — tako škandaloznemu švindlu?!
Nad poldrugo uro je vreščalo po volilni dvorani. Dr. Pajer jih ni slišal toliko trpkih menda še nikdar. Slovenci so narekovali zapored svoje proteste na zapisnik. Končno je proglasi! dr. Pajer, da so bili izvoljeni italijanski kandidatje.
Še istega popoldne je Sil na nainest-ništvo, na poljedelsko ministerstvo in raini-sterskemu predsedniku brzojaven protest, kateri so podpisali v imenu Slovencev trije deželni poslanci. Pismen protest bo sledil.
Dr. Pajer je torej srečno zanesel narodnostni boj tudi v c. kr. kmetijsko družbo. Umevno ^», da Slovenci ne ostanemo dolžni odgovora. - Ako ne bo drugače, bomo morali ustanoviti Slovenci samostojno kmetijsko družbo. Sedanja bo morala odložiti naslov ,c. kr.*, a vlada bo morala deliti podpore po — številu prebivalstva. To je edini pravi odgovor, ki mora slediti na Pa-jerjev volilni škandal 18. t. m.!              ,
Prememua posesti. — Gospod Anton Pečenko, veleposestnik in trgovec v Gorici, je kupil Rinaidinjevo hišo v Verdijevi ulici (poleg dosedanje svoje), ki tudi sega do Telovadnega trga. Tako imata gg. Pečenko in Bolko v posesti celo prvo fronto Telovadnega
(Dalje v prilogi.)
Po teh besedah skoči urno s konja, stopi tesno pred starca ter išče denarja v usnjati mošnji, ki jej je visela ob pasu.
Starec, ki je zaslišal pred seboj konjski topot in človeško govorico, stegne pred se palico ter dvigne glavo kvišku, kakor navadno delajo slepci.
»Hvaljen bodi Jezus Kristus!« ga pozdravi deklica. »Ali me razumete, starec?«
Ko je slišal starec njen mlad in nežen glas, se strese, po licu mu spreleti nekak čudni blisk; bil je očividno zelo ganjen. Tako je stal, ves se tresoč, nekaj časa, na to pa vrže palico od sebe ter se zgrudi pred njo na kolena, moleč kvišku svoje roke.
»Vstanite! Rada vam hočem pomagati brez prošnje. Kaj vam je?« ga vpraša čudeča se Jagjenka.
Toda on jej ne odgovori ničesar, samo dve solzi se mu strkljata po licu in iz ust se mu izvije nerazumljivo tarnanje:
»Aa! A!«
»Za usmiljenje božje, ali ste mutast ali kaj ?c
»Aa! A!...«
Na to dvigne starec svojo desno roko kvišku, napravi v zraku znamenje križa, potem pa potegne z levico preko ust.
Jagjenka ni razumela ničesar, zato je pogledala Matijca, ki jej je dejal:
»Oa ti kaže, da so mu izpulili jezik.«
»Ali so vam izpulili jezik?«  ga  vpraša deklica.
»A! A! A! A!« ponovi večkrat zaporedoma starec, kimSje pri tem z glavo.
Potem pokaže s prsti oči in dvignivši kvišku desnico brez pesti, pokaže z levico,  da so mu jo od-
sekali.
Sedaj sta ga razumela oba.
»Kdo je vam to storil?« ga vpraša Jagjenka.
Starec napravi še nekolikokrat znamenje križa v zraku.
»Križarji!« zakliče Matija.
Starec pritrdi ter pobesi glavo na prsi. Nastane kratko molčanje. Matija in Jagjenka sta se vznemirjeno pogledala, ker sta imela pred seboj jasen dokaz, da Križarji ne poznajo ni usmiljenja, niti mere v svoji kazni.
»To je strašno!« reče končno Matija. »Kaznovali so ga grozno, in Bog sam ve\ ali je bila kazen pravična? Toda tega od njega ne poizvemo. Samo ko bi vedeli, kam ga naj odpeljemo; očividno je to človek iz te okolice. On razume naš jezik in prostaki tukaj govore tako, kakor tam v Mazoviji.«
»Ali nas razumete, kaj govorimo?« ga vpraša Jagjenka.
Starec pokima z glavo.
»Ali ste izmed tukajšnjih lju'aj?«
Starec odkima z glavo.
»Nemara iz Mazovije?«
»Iz pokrajine kneza Januša?«
Starec zopet pokima.
»A kaj ste delali pri Križarjih ?«
Starec ni mogel odgovoriti, toda na licu so mu pojav: izraz take neizmerne bolečine, da se je mehko Jagjenkino srce kar pretreslo od sočutja. Matija, dasi je bil bolj trdega kova, pa reče:
»Gotovo so mu napravili krivico ti psi, mogoče da še po nedolžnem.«
Jagjenka pa stisne revežu v roke nekoliko drobiža.
»Čujte me!« reče mu, »mi vas ne zapustimo. Pojdite z nami v Mazovijo in v vsaki vasi vas hočemo vprašati, ali ste tam doma. Morda tako najdemo vaš dom. Samo vstanite, ker mi nismo nikaki svetniki.«
Vandar starec ni vstal, marveč se je še bolj sklo-
nil, objel njene noge, kakor bi se izročal njenemu varstvu in pri tem so mu je neko začudenje, neko razočaranje pojavilo na licu. Po glasu je bil namreč sodil, da stoji pred njim deklica, med tem pa se je njegova roka dotaknila usnjatih škorenj, kakoršne so nosili na potovanju vitezi in oprode.
Jagjenka pa mu reče:
»Da, tako ukrenemo. Takoj nas dojdejo naši vozovi, pa si počijete in se okrepčate. Toda v Mazovijo še sedaj ne pojdemo, ker moramo Se poprej odriniti v Sčitao.«                                                                 -
Po teb besedah skoči starec mahoma na noge. Groza in osupnenje se mu citata z obraza. Razprostrl je roke, kakor bi jim hotel zagraditi pot, iz ust pa se mu jamejo izvijati čudni in prestrašeni glasovi.
»Kaj vam je?« ga vpraša prestrašena Jagjenka.
Toda Čeh, ki v tem hipu s Setjehovno dospe in nekoliko trenutkov starca pazno ogleduje, se obrne nakrat s pobledelim licem k Matijcu ter mu reče z nekakim Čudnim glasom:
»Za rane božje! Dovolite mi, gospod, da mu nekaj rečem, ker niti no slutite, kdo bi vtegnil to biti.«
In ne Čak&je dovoljenja, priskoči bliže k starcu, mu položi roko na ramo in ga vpraša:
»Vi prihajate Iz Sčitna?«
Starec se kakor iznenaden po njegovem glasu pomiri ter pokima z glavo.
»Ali niste iskali ondi svojega deteta?«
Bolestni vzdihljaj jo bil jadini odgovor »a to vprašanje.
Glavač nekoliko pobledi, na to ga še enkrat pogleda s svojimi presunljivimi očmi ter reče počasi in razločno:
»Vi Bto Jurand iz Spihova?«
»Jurnnd!« zakliče Matija.
Priloga J?*:" žt. 32. i dne 22. aprila 1103
trga, »Trgovsko - obrtna zadruga« ima pa zadnjo fronto; na jednem krncu je sosed Dunajčan Dreher s svojo znano dvorano, na drugem pa meji le še »Unione Ginnastiea* s svojim kurnikom, drugače je cela veličastna »Piazza Ginnastiea* v slovenski posesti. Po-vera Ginnastiea!
Kakošnl so kavcl In kakošnl na-
prednjaki. — Kako nesr »Gorica* in »Prim. L'st* o priliki »veliko nočnih piruhov", je znano nai».»n čitateljem. — Dostavljamo takoj* da s tem ne dolžimo cele klerikalne, stranke, ker nam je^znanoj _d«u so mnogi klerikalci sami obsojali brezvestno pisunstvo imenovanih listov. Komur ni še zamrla slovenska iskra v srcu, pa naj bo Se tako klerikalno, se mora le veseliti novih vspebov, novih korakov na lestvi naše gospodarske osvoboje izpod tujih okovov, ki so nas vedno tako krvavo žulili.
Naj bo kako podjetje še tako lepo, mu je mogoče škodovati; škodovati našim narodnim podjetjem pa je naravnost zločini — In klerikalna lista bi srčno rada škodo-vala, a k o b i le mogla! Ali ni to Škandal, kakorSen bi morala javno obsoditi cela klerikalna stranka?
Naj klerikalci malce primerjajo, kako se obnašamo naprednjaki nasproti neki — klerikalni zadrugi! Glavni promet — lahko rečemo, da nad tri četrtine! — ima ta zadruga z naprednjaki. Zadoščal bi en sam članek v .Soči* in »Primorcu* in — po zadrugi je! Mi smo si avesti tega defstva, pa naj bi »Gorica* in »Prim. List* le zakrivala oči pred njim, — ali kaj smo storili doslej P Ne v »Soči* ne v »P.* nismo priobčili ne ene neugodne vesti, dasi imamo gradiva, ki kriči naravnost po kazenskih paragrafih. Zadruga je pa tudi še drugače zavisna od naprednjakov. In vendar smo vsi molčali, da, vsi naprednjaki smo jo celo podpirali, ker smo imeli pred očmi splošno narodno korist. — Kavči pa bi radi škodovali, ako bi le mogli, celo ob tako znameniti narodni pridobitvi, kakoršno so objavili svetu »velikonočni piruhi*.
Novi urnik na c. kr. državnih železnicah. — Na črtah c. kr. ravnateljstva državnih železnic v Trstu stopi s 1. majem v veljavo poletni urnik. Na istrskih črtah ter na črtah Tržič-Cervinjan in Trst-Sv. Andrej-Poreč ni nikakih sprememb.
Na Vipavski železnici bo vozil mešani vlak št. 851 za 15 minut kasneje. Odhod iz Gorice ob 9.i0 m dopoludne.
Na črti med Divačo in Sv. Andrejem v Trstu bosta od 1. maja do 30. septembra vozila potnike v drugem in tretjem razredu tudi tovorna vlaka Št. 71 in 171. Vlak št. 71 odhaja iz Divače zjutraj ob 5.35. Ob nedeljah in praznikih bosta vozila, kakor doslej, vlaka št. 122/22 (odhod od Sv. Andreja ob 2.30 pop., dohod v Divačo ob 3.50 pop.) in št. L1/191 (iz Divače odhod ob 7.50 zvečer, dohod v Trat ob 9.25 zvečer.) Cene so znižane.
BHJenskl knrat Eojeo je pripovedoval v nedeljo pri popoludanski službi božji to, kar je bilo pisano o njem v »Soči* danes 8 dnij. Opravljal je tistega mladeniča, katerega je udaril, da je bil že v šoli hudoben itd. Drugače pa se je strašno hvalil, da je že toliko in toliko dobrega storil Biljen-ot    ^     cera ter nobenemu še nič slabega, rekel je,
sTa*^^ri^nS^lfet?^^^^mTH!,e^lženr^^^ga Bog va"
...         i   rilHV   Aa   i o   hwtr   crraha    Aa    »snlrf l~A~.~   u^Al
ruje, da je brez greha, da vsak« teden hodi k spovedi itd. Rekel je tudi, da sedaj je gonil on ljudi v cerkev, sedaj pa napravi občinsko stražo, da bo ta gonila ljudi v cerkev. Trdil je tudj,da\ Je vBiljahkakih 5 do 6^ kozlov, ki delajo zdražbo in so proti njemu. Povedal je tudi, da ni on snedel službe staremu organistu ter da ga je jezilo tri dni, ko je bral v »Soči« one reči o sebi, Med drugim je omenil tudi, da je klican na sad-nijo dne 1. maja radi one klofute, katero je prismolil onemu mladeniču, sinu starega or-ganista. To je bila njegova božja beaeda v nedeljo popoldan. Umevno, da so se pečali ljudje s to božjo besedo, ali ljudski glas v Biljah ni bil nič kaj povoljen za kurata. Ljudje so bili mnenja, da tako pripovedovanje ne tiče v cerkev, da bi moral povedati zunaj cerkve, potem bi mu že odgovarjali. Skliče naj skupaj Biljence, potem že izve, kaj mislijo o njem in njegovem delovanju. Zdražbar je on ne pa drugi, naj bo tak, kakor gre za- duhovnika, pa ga ne bodo j njegovi verniki stavljali v javnost, ampak bo imel mir in užival bo spoštovanje ter se mu ne bo treba jeziti kar po tri dni, ako se pove v javnosti o njem kaka britka resnica, katera se ne strinja z duhovniškim poklicom. Sicer pa je videti mož včasih tak, kakor bi ne bilo vse prav v redu v njem. Ob gotovih časih ga to nekako prime. Nekoč je rekel nekdo v Rojčevi družbi, da je rojen meseca marca ter ga včasih takole malce »potrka*. Roječ se je bil takrat hitro oglasil ter smehljaje rekel, da je tudi on »marcu I i n*. N6, utegne imeti prav! Njegovo postopanje je prav po tem, in Biljenci pravijo, da meseca mare in april sta nevarna za njihovega dušnega pastirja!
Goriške potrebe. — Stanje industrij na Goriškem postaja od dne do dne kritič-neje. Nekatere njih ne dajajo skoro nekakega dobička. Položaj se je poojstril, ker ne delajo slabo le mlini, ampak, ječe in hirajo tudi sviralnice. Slaba je tudi z zemljedelskimi pridelki. — Razpečavanje ne gre izpod rok, a cene so nizke. Ce bo to trajalo še dalje, bati se je hudega.
A sedaj prihaja k vsemu temu še morebitni zapletljaj industrijalnih in trgovskih interesov radi odpovedi starih trgovinskih pogodeb. Gorica ima —- ker je v neposredni bližini italijanske meje—ozke in vsakdanje trgovinske odnošaje izlasti z bližnjimi mesti videmskega okrožja in benečanske pokrajine, oziroma z Benetkami. Naravna stvar je, da bo Gorica močno občutila težke posledice novega trgovinskega  dogovora  med Avstro-
Ogrsko in Italijo, ako — kakor se čuje — ne bo ta nova pogodba vsaj v glavnih točkah odgovarjala sedanjemu, še veljavnemu dogovoru. Potem stopi industrijalni položaj Gorice v akutno stanje. A nasledki bi mogli biti porazni. Več let je, ko Gorica ne nazaduje ravno v pravem zmislu te besede, ali niti ne napreduje. Gorica je stacijonarna. A že to so slaba znamenja za bodočnoste ~
Sedaj je avstrijska vlada, potom mini-sterstva za trgovino na Dunaju, odposlala v Gorico svoje pooblaščence. Ti proučujejo razne važne podrobnosti, nanašajoče se na nujni statistični^f^^TiriBelutilimrdiibo-v podlago in izhodno točko za zbirko predlogov, katerih se bo posluževala avstrijska vlada povodom obnovljerija trgovinske pogodbe med Italijo in Avstro - Ogrsko. Posebno važen je v tem pogledu tisti statistični materijal, ki se oslanja na gola dejstva, obstoječa na politično - geograficni meji med Italijo in Ogrsko, v Kormlnu, ali ob reki Judriji, in ki se izrecno in očividno nanaša na carinske pogodbene točke in predpise. Ta materijal bo moral biti zbran z največo skrbjo in točnostjo, ker isti sestavlja glavno oporo, okolo katere se bo vrtelo delikatno pretresa-vanje mejsebojnih carinarinskih potreb, toli avstro-ogrskih, kolikor italijanskih.
Dunajska vlada je sicer pripravljena na vse slučajnosti. Ali na jedno dejstvo ne sme pozabiti. A to je, da — kakor že bilo — ekvilibrira (spravi v ravnotežje) vinarske interese svojih primorskih državljanov v Istri in Dalmaciji, protipostavivši jih večini, ali bolje: nepravičnim zahtevam naših italijanskih sosedov, ki bodo hoteli imeti tudi vinsko klavzulo, kakor do sedaj, in druge olajšave v širokem in za njih ugodnem obsegu. Zato naj se dunajska vlada, pa tudi njeni pooblaščenci nuj se spomnijo tistega starega hrvatskega pregovora, katerega se more v trgovinski diplomaciji upotrebiti v primerni formi; »Ako je volk sit, pa tudi koza naj ne bo lačna!*
Hic Rhodus! Ilic salta!
Adriaticus v »Tršč. Llovdu*'
Kazpls služb. — V tolminskem političnem okraju razpisujem sledeče službe: 1. F.oka-Straža, začasnega učitelja-voditelja; 2. Dreženca, začasne podučiteljice oz. začasne ali pa stalne učiteljice; 3. Dreženca, stalnega nadučilelj voditelja oz. začasnega učiteija-voditelja > 4. Idrsko, stalnega učiteija-voditelja; 5. Kamno-Volarje, začasnega učitelja-voditeljaj 6. Logje-Robidišče, stalnega učitelja-voditelja: 7. Sv. Lucija, stalne učiteljice; 8. Podmelec, začasne podučiteljice oz. stalne ali začasne učiteljice; 9. Slap, stalnega ucitelja-vodilelja; 10. Soča, začasnega oz. stalnega učiteija-voditelja; 11. Čadrg-Zalaž, začasnega oz. stalnega učitelja; 12. Št. Viškagors, stalnega učiteija-voditelja; 13. Vršno, stalnega oz. začasnega učiteija-voditelja; 14. Gorje-Poče, začasnega učiteija-voditelja; 15. Sela-Ruti, začasnega učitelja - voditelja; oziroma
sedaj sicer popolnjena mesta v okraju, ki bi se pa spraznila z novim imenovanjem.
Prošnje pošlje naj se predpisanim potom c. kr. okrajnemu šolskemu svetu tekom šestih tednov od dneva razpisa naprej.
Se službami pod točko 1, 5, 6, 11 in 15 zvezano je potovanje, katero se nagradi z letnim zneskom 240 K.
G. kr. okrajni šolski svet v Tolminu, 16. aprila 1903. Predsednik: Prinzig s. r.
Poskusen samomor. — Včeraj v jutro okoli 8. ure se je zaprl v sobo tukajšnji »Piccolov« dopisnik, Anton Petris, med tem ko je bila njegova žena v kuhinji. V sobi je ustrelil nase iz revolverja, ali se ni zadel smrtno. Prenesli so ga v tukajšnjo bolnišnico; ali okreva ali ne, se ne ve. Na mizi je bil pustil v kuvertu pismo, katero pa je zopet zavito ter stoji na njem napis, da je odpreti po njegovi smrti.
I* učiteljskih krogoT, — Ker »Gorica« ni odgovorila na sledečo izjavo, prosimo cenj. list «Soča*, da objavi to izjavo: Vsem zborovalcem in udeležnikom obe, zbora ajdov, podružnice v Sv, Križu dne 5, febr. t, I, se je odposlala sledeča izjava:
»Podpisani zborovale! in udeležniki obe, zbora ajdovske podružnice učitelj, društva za goriški okraj dne 5. febr. t. 1. v Sv. Križu izjavljamo, da obsojamo v 13, številki lista .»Gorica« objavljeni dopis o dotiCnem zborovanju, ker isti ne odgovarja resnici, temveč piše lažnjivo in zavito z namenom, učitelj, ugledu in časti škodovati."
To izjavo so podpisali val zborovale! In udeležniki razen gosp. Ant. Bele-ta, naduči-telja v Oseku, kateri je sfcer objavil v »Go-rici« 20. marca Izjavo, da on poročila ni niti pisal, niti bil ž njimi v kaki dotiki.
Podpisani odbor je radoveden, odkod in kako je dobila »Gorica« dotlčno neresnično poročilo, in aH se drzne dotlčnl poročevalec, katerega ni najti In nI bilo pri zborovanju še vzdrževati svoje neresnično poročilo, ali zadosti žaljeni resnici ter prekliče svoje obdolžitve?
Odbor ajdovske podružnice učiteljskega društva za goriški okraj,
la Škrblne, ¦— Kakor smo že naznanili, priredi bralno društvo »Narodni dom* v Škrbini veselico s plesom dne 3. maja 1903. na dvorišču g. Ivana Adamiča. Pri veselici bode sodeloval komenski tamt >aški zbor in oddelek prvaške godbe. Vsled tega se nadejamo, da bode prva veselica v Škrbini kolikor mogoče obilno obiskana ter vabimo rojake, da nas podpirajo. Vspored prijavimo pravočasno. — Torej 1. nedeljo v maju v Skrbino! K obilni udeležbi vabi'— odbor.
Narodno slavlje t Ajdovščini In Šturjn. — Povodom izleta pevskega društva »Kolo* iz Trsta v Ajdovščino dne 81. maja 1903. nameravajo ajdovsko-šturska narodna društva prirediti veliko veselico. To v vest slavnim narodnim društvom, ki kanijo istega dne" prirediti kako veselico.  Želeti je, da se
Toda Jurand je javaljne slišal to vprašanje, kajti predno je Glavač izgovoril, je omedlel.
Prebito trpljenje, glad in prevelik napor ter sedanje ganutje, so ga potlačili na tla. Bil je to že deseti dan, kar je je tako taval po svet«, iskaje s palico pred seboj poti, polomljen, lačen in utrujen, sam ne ved<§, kam ga neso" noge.
Ker ni mogel nikogar vprašati za pot, je uravnaval &voje korake le po solnčnih žarkih, po noči pa je spal v jarku ob cesti. Kadar je šel skozi kako vas, ali ako je koga kje srečal, je stegnil roko in prosil miloščine, toda le poredkoma mu je kaka sočutna roka kaj podarila. Povsod so ga smatrali za kakega zločinca, katerega je zadela zaslužena in opravičena kazen. Že oela dva dni je dvomil, ali sploh dospe v Mazovijo - kar je tu nakrat srečal sočutna srca in prijateljske glasove svojcev, od katerih jeden ga je spominjal sladkega glasu jedine hčerke, in ko je bilo končno Še izgovorjeno njegovo ime, pa je prekipela mera njegovega trpljenja, srce se mu je stisnilo v prsih, divje misli so mu zavrtele glavo in padel bi bil v cestni prah, ako bi ga ne bile pridržale krepke Ce-hove roke.
Matija skoči s konja, na to ga dvigneta oba in odneseta na voz ter poloiUta na seno. Tu ga Jagjenka in Setjehovna vzdramita iz omedlevice, nahranita in napojita. Jagjenka, vidč, kako je slab, mu je sama prinesla k ustom kupico z vinom. In takoj na to se ga je polastil trd sen, iz katerega se je Še le tretji dan sprebudil.
Matija se je posvetoval s svojimi ljudmi, kaj bi bilo sedaj najbolje storiti.
»S kratkimi besedami vam povem to,t spregovori Jagjenka. »Mi sedaj ne smemo iti v Sč'.tno, marveč moramo iti v Spinov, da ga odložimo na varnem
med njegovimi ljudmi, kjer mu ne bo pretila nikaka nezgoda.«
»Poglejte no, kako ti svetuješ!« odvrne Matija. »Mi ga sicer moramo poslati v Spihov, nikakor pa ni treba, da bi radi tega šli tjekaj vsi, ker za to za-doščuje jeden sam voz.«
»Jaz ne svetujem,« odvrne Jagjenka, »toda mislim 3i, da bi od njega mogli marsikaj poizvedeti o Zbišku in DanuškL*
»A kako se hočeš razgovarjati ž njim, ko pa nima jezika?«
»A kdo vam je pokazal, ako ne on, da ga nima? Vidite, saj smo tudi brez razgovora izvedeli to, kar je bilo treba, a kaj bo še le potem, ko se privadimo tega njegovega kazanja. Ako ga vprašate na primer, ali se je Zbišek že vrnil iz Marburga v Sčitno, pa nam on pritrdi, ali pa odmaja z glavo. Na ta način moremo poiz vedeti tudi druge reči.«
»To je res!« zakliče Ceh.
»Ne ugovarjam in ne nasprotujem temu, da bi to ne bilo res, ker sem Že tudi jaz sam na to mislil, samo da pri meni je prva stvar misel, a potem šele jezik.«
Po teh besedah zapove svojim ljudem, naj krenejo proti mazoveški meji. Potoma je Jagjenka vsaki hip pristopila k vozu, na katerem je ležal Jurand, v strahu, da bi jim potoma ne umrl.
»Nisem ga poznal,« je rekel Matija, »toda to ni nič čudnega. Bil je to človek kakor tur! Mazurji so govorili o njem, da on jedrni bi se mogel kosati z Zavišem — toda sedaj je le ogrodje.«
»Govorili so,t omeni Ceh, »da so ga z mukami usmrtili, vendar mi tega nismo hoteli verjeti, da bi kristjani mogli tako ravnati z opasanim vitezom, ki ima takisto sv. Jurija za patrona.«
»Bog daj, da bi se maščeval Zbišek vsaj deloma zanj. Le poglejte, kaka razlika je med njimi! Resnica je, da so izmed teh štirjih psov že trije padli, toda padli so v boju, in nihče ni kateremu v sužnosti iz-taknil oči, ali mu izpulil jezik.«
»Bog jih kaznuje za to!« reče Jagjenka.
Matija se obrne k cehu in ga vpraša:
»Precej ga nisem spoznal, dasi sem ga videl pozneje nego vi. Toda nekaj mi je dejalo, da je to Jurand, in čim dalje sem ga gledal, tem bolj sem bil prepričan tega. Ko sem ga zadnjič videl, ni imel dolge brade, niti belih las; kako naj bi ga sedaj spoznal v tem starcu? Toda ko je gospodična Jagjenka rekla, da gremo v Sčitno in je on na to tako grozno zatar-nal, so se mi takoj odprle oči.«
Matija se zamisli.
Iz Spihova bo treba odpeljati ga h knezu, ki gotovo ne oprosti zločincem grozne krivice, storjene tako uglednemu Človeku.«
»Oni se znajo povsod izkopati. Na izdajski način so mu ugrabili otroka*ter se izmotali; sedaj pa tudi o njem porečejo, da je prjšel v boju ob oči, roko in jezik.«
»Kajpada,« reče Matija. »Saj so vjeli ob svojem času celo kneza samega v sužnjost. On se sicer ne more ž njimi bojevati, ker bi jim-ne bil kos, k večjemu ako bi mu naš kralj pomagal. Ljudje pripovedujejo in pripovedujejo o veliki vojni, vendar sedaj še male vojne ni.«
»Saj je vojna — s knezom Vitoldom.»
(Dalje pride.)
v tem slučaju iste prelože, ker le tako bode močno ustvariti velik naroden praznik.
Veselični  odsek.
Zima t spomladi. — Letošnji april nam je prinesel sredo spomladi naenkrat zimsko vreme. Od vseh stranij se poroča o nenavadnem mrazu. Posebno pravijo poročila z Ogerskega, da je tam izreden mraz. Snega imajo nenavadno dosti in vihar j 3 so imeli v zadnjih dneh, ki so spominjali na prave orkane. Železniški vlaki so imeli velike zamude, z nekaterih postaj pa sploh niso mogli oditi radi viharja.
Brzojavni in poštni promet s Trstom, Gradcem ter zapadnim inozemstvom je bil ustavljen. V Oseku na Hrvatskem so imeli skozi 18 ur silen orkan. V Slavoniji so bile na-rastle reke, da so se bali velike povodnji. V Steziji je padlo izredno mnogo snega, vse telefonske zveze so pretrgane. Na manjših železnicah je vožnja nemogoča. I/. Berlina poročajo islotako o velikem viharju in močnem sneženju. Več vlakov je obtičalo v snegu.
Na Dunaju in v okolici so imeli v soboto močan sneg z viharjem, ki je pretrgal skoro vse brzojavne in telefonske zveze. Izrul je vihar tudi stebre, na sploh pa so poškodbe na telegrafu in telefonu take, da se jih ne more primerjati z dosedanjimi. Vihar ni izrul le posameznih stebrov, ampak kar cele vrste ter pretrgal tudi žice. Iz Berlina poročajo, da je v kraljevem vrtu v Pots-damu napravil vihar neznansko Škodo. Premnogo prastarih dreves je izrutih.
Slabo vreme In slana. — Dež in mraz sta obiskala v poslednjih dneh prav pridno tudi našo deželo ter nas presadila iz že tople in ljubke pomladi v zimo. Mraz pa je prinesel tudi slano. V nedeljo in ponedeljek so imeli hudo slano po Vipavskem, po Brdih in po goriški okolici. Slana je storila premnogo škode na polju in drevju, in dasi so ljudje kadili in žgali, ni pomagalo nič ali bore malo.
Mejnarodua panorama. — Ta teden nam predočuje panorama znamenite lanjske manovre na morju, katerih se je udeležil tudi cesar. Vidi se cesarja, prestolonaslednika, visoke vojaške dostojanstvenike, vojake, ladije, manevriranje itd., isploh je ta ciklus prav zanimiv.
Koncert. — V petek 24. t. m. se bo vršil v gledališki dvorani koncert kvarteta Ude!. Kakor čitamo v posebni brošuri, je žel ta nemški kvartet, koder je nastopal, mnogo priznanja. Vstopnice prodaja knjigarna Wo-kulatova v Raštelu.
Za nžlteljlee. — Tržaški mestni magistrat razpisuje za prihodnjo šolsko leto eno, event. več stalnih služb učiteljic II. kategorije na slovenskih šolah v tržaški okolici. Prošnje je vložiti do 15. maja.
Doktor vsega zdravilstva Rudolf Thoma se je naselil v Gorici, ulica G. Verdi štev. 19, ter sprejema od 8l/2 do 91/« ure predpoidne, ter od 2. do 3. ure popoldne.
Listnica. — G. dopisniku v P.: Prihodnjič. Hvala I
40.000 kron znaša glavni dobitek srečk za gorka zatočišča. P. n. g-, čitatelje opozarjamo, da bode srečkanje nepreklicno 2 3. aprila 1903. in se sleherni dobitki izplačajo od zalagateijev v gotovini z 10% odbitkom.
^Iiarilflf V novejšem času hoče nesolidno UfdlilU! tekmovanje sloveče ime s t? rib. preskušenih rogaških mineralnih vod (last štajerske dežele) v prid njih vrelcev obrniti. Radi tega pribijemo, da sta edino »Tempel* in ,Slyria-vrelca* pristni rogaški kisli vodi. Pri nakupu je paziti na naslovni listek (etiketo), na katerem je označeno ime dot. vode ter štajerski deželni grb (panter) v srednjem polju; na plutovem zamašku je užgano St. landsch. Rochitscher.        4
Dober svet — Kdor si želi lepo trato narediti, temu priporočamo, da si naroči od c. in kr. dvorne trgovine za semena Edmund JLuthner v Budimpešti travno mešano seme »Promenadnega ali Marjetinega otroka". Že 29 let pošilja Mauihner za krasne nasade v Budimpeštu in Marjetinem otoku ta travna semena.
Razgled po svetu.
Mestne volitve v Trstu. — V petek in soboto se je bila bitka med sedaj vladajočo stranko in med stranko bivšega župana Dompierija. .Patria" in »Rosetti* sta si stala nasproti. Zmagala je .Patria"; največ glasov je dobil Corobi, 1619, najmanj "VVieselberger, 1560. Kandidatje društva „Domenico Rossetti* so dobili od 1099 glasov doli do 1027. Po dovršenih volitvah so sešteli 2751 glasovnic, glasovalo pa je volilcev le 2702. Več jih je glasovalo celo za mrtve volilce. Nekateri so z raznimi pooblastili volili po 7 krat, 8 krat. Komisija je postopala skrajno pristransko.
Jaki<3 odstopil od  kandidature. —
Volilci III. tržaškega okoličanskega okraja (Sv. Ivan) so bili postavili na 4 volilnih shodih svojimi kandidatom g. Ante Jakiča. Polit, društvo »Edinost* ni bilo zadovoljno s to kandidaturo ter je nastopilo tudi javno proti Jakiču. N6, sedaj pa se je Jakič odpovedal kandidaturi, bržčas na prigovarjanje od raznih stranij; v svoji izjavi omenja tudi brzojavko dr. Laginje, ki pravi, da zahteva disciplina slovenske stranke, da se takrat odreče kandidaturi. Spor, ki je pretil ter bi bil utegnil imeti tudi posledice, je tako poravnan, vendar pa se je iz teh pojavov marsikaj učiti 11 Kandidat pri Sv. Ivanu je odvetnik dr. Gustav Gregorin.
Fran Dollenz, dosedanji zastopnik tržaških okol. Slovencev v mestnem svetu, oz. dež. zboru, kandiduje sed?j kot ka..didat laške ,Pa!rie*, to je društva gospodovalne laške stranke. Volil je tudi z odprto glasovnico kandidate .Patrie". Škandal!
Občinske volitve v Ljubljani. — Tretji razred je volil v ponedeljek.  Izvoljeni
so kandidatje narodno - napredne stranke, protikandidatov sploh ni bilo.
Deželni ahor Štajerski. — Deželni proračun za tek. leto izkazuje potrebščine K 24.263.382, pokritje znaša K 13,750.979, primanjkljaja je torej za 70.000 K več od lanskega leta. U finančnem odseku je izjavil posl. Žičkar, da Slovenci ne morejo glasovati za proračun, dokler trajajo v deželnem odboru take germanizatorične tendence. Z dež. denarji se podpirajo ponemčevalni zavodi in slična društva. Deželni zastop uraduje le nemški, okr. glavarstva nadlegujejo Slovence z nemščino. Pri volitvah v deželni odbor so prepustili eno mesto Slovencem, in sicer je izvoljen zopet prejšnji dež. obornik Robič.
Stavka idravnlkov. — Členi kranjske zdravniške zbornice in jih namestniki so odložili svoje mandate, ker jim delokrog stavi premnogo zahtev od strani vlade, ali skoro nikakih pravic.
Narav ki os tna a veza med Londonom In Trstom po ekspresnem vlaku. — Po poletnem voznem redu 1903. se uvede dnevni ekspresni vlak med Ostende in Trstom, s spalnimi vozovi, s prikloptjenjem zveze v London in iz Londona. Prihod v Trst je vsaki dan na južnem kolodvoru ob 7.10 zjutraj, odhod iz Trsta vsaki dan ob 6.35 zvečer. —
Izvrševala! odbor moravske ljudske (mladočeške) stranke je imel v soboto v Brnu svojo sejo. Po večurni debati so vspre-jeli nastopni sklep: .Sestava in značaj sedanjega vladnega zistema, posebno pa načelno odrekanje enakopravnosti in nezado-voljevanje kulturnim potrebam češkega naroda, zahteva, da češki poslanci tndi nadalje vstra-jajo na najodločneje opozicijonalnem stališču nasproti vladi. Način, kako bodo uveljavljali to opozicijo, ostane prepuščen državnozbor-skemu češkemu klubu, ki je postopal in postopa z ozirom na blaginjo češkega naroda in do katerega gojimo popolno zaupanje. Iz-vrševalni odbor obžalnjc zmešnjavo v češki javnosti, ki more donesti le sovražnikom dobička na škodo češkega naroda. Resnost časa zahteva popolno solidarnost in složnost v državnozborskem klubu in trdno združenje vseh patri joto v in naprednih ljudi j v vsaki deželi češke krone in v vseh teh deželah skupaj. Izvrševalni odbor poživlja poslance, naj delajo na to, da se bo vpliv češke politike odslej v veči meri posvečal moravskim in šlezijskim stvarem. Z ozirom na to okol-nosti odpošlje izvrševaini odbor na shod zaupnih mož dne 26. t. m. v Prago ne le poslance, ampak tudi zaupnike.
Proti cesarski himni. — V praškem mestnem svetu je predlagal odbornik Vani-ček, naj godba oborožene meščanske garde mesto cesarske himne pri slovesnih prilikah igra le češko narodno h'mno ,Kde domov muj". Predlog se je izročil posebni komisiji.
Dveletna vojaSka služba. —¦ Potrjuje se vest, da je  začelo vojno ministerstvo že
revizijo brambnega 7akona. Podlaga taki reformi bo vpeljava dveletnega službovanja. Nadalje se predloži opetno zvišanje rekrut-nega kontingenta, kar bo pač v zvezi z dveletno službo. Za dveletno službo se je izreklo vrhovno armadno vodstvo in tudi sam cesar.
119-letnega starčka so zasledili v Rusiji. Isti je baje Poljak, ki biva v Odesi in se imenuje Aleksander Vojtčekovski. Rodil se je leta 1784, za časa carice Katarine. Do svoje starosti je dobro živel, a pozneje od milodarov. Ko je bil star 100 let, se je -— v drugo oženil. Stari' se baje še dobro spominja svojih mladih dnijr koraka čvrsto in odločno od hiše do hiše in prosi kopejke.
O smrti ruskega konzula Ščerblne piše ,Novoe Vremja": »Zdaj ni dvoma, da je ščerbina s svojim heroizruom preprečil uničenje Srbov v Stari Srbiji. Padel je izpolnjujoč svojo uradno dolžnost in zgodovinsko misijo svoje domovine, Morda bi sedaj v Stari Srbiji že ne bilo nobenega Srba več, ko H ne bili Srbi imeli varuha v osebi Šcerbine. Turčija mora sedaj pokazati svojo dobro voljo s tem, da brez odlašanja in brezpogojno zatre arnavtske zločine. Zaradi ohranitve miru smo doslej grozili Slovanom, da zanje ne žrtvujemo ne kaplje krvi svojih sinov, če ne poslušajo naših svetov. Zdaj pa je tekla kri našega konzula zaradi brezbožne turško popustljivosti napram Arnavtom; pretila jo je roka arnavtskega vojaka. Turčija mora spoznati velikost in nevarnost svoje odgovornosti in uvideti, da je prišel zadnji trenotek, do konča komedijo, ki jo igra s svojimi pomirjevalnimi komisijami v Albanij1.
Arnavtje morajo biti nemudoma pomirjeni in sicer s tistimi sredstvi, ki jih edino respektirajo. Rusija pa mora dobiti jamstva, da njenim zastopnikom v Stari Srbiji ne bo treba obororoženih varuhov*.
Neusmiljen benediktince. — V Lan-win-Planqne imajo benediktinci velik grad z obsežnimi nasadi za samostan. Neki rudarje nedavno v tem vrtu utrgal par salat. Ko ga je zagledal benediktinec O. Shaugness, tekel je po puško in psa, podil reveža po nagrajenem vrtu ter trikrat po njem ustrelil. Sosedje so ga prenesli v bolnišnico, kjer mu je zdravnik izvlekel pet svinčenk, par pa jih je ostalo v truplu. Tudi pes, ki ga je brezsrčni menih ščuval na rudarja, ga je nevarno obklal. —
Podpisani priporoča slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi, svojo
prodajalnico jestvin.
V zalogi ima kave vseh vrst, različne moke iz Majdičevega mlina v Kranju, nadalje ima tudi raznovrstne pijače, n. pr.: francoski Cognac, pristni kranjski brinjevec, domači tropinovec, fini rum, različna vina, goružice (Senf), Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodovo milo ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmernih cenah
Z odličnim spoštovanjem
Josip Kutin,
trgovec v SemenlSki nllel St 1 v lastni hiši, kjer je »Trgovska obrtna zadruga*
Zapiski mladega potnika.    I
P1S© B. V.
(Dalje.) Začul se je ropot z lesenimi ropotačami v znak, da bodo sedaj izpostavljali relikvije, in sicer Longinovo sveto sulico, oziroma le železni spičasti konec sulice, kos križa in sudarij usmiljene Veronike. Pred vsakim izpostavljenjem so dali znamenje z ropotačami in zvonci. In čudno, ko sem stal mesec dni pozneje na pravoslavni veliki petek na Gol-goti ob mestu, kjer je stal križ, ob uri, ko je Krist izdihnil in sem začul podoben ropot, niso se me niti za trenutek polastile skeptične misli, in jaz sem trdno veroval, da seje vse zgodilo, kar popisuje evangelij. Tu pa v največji in naj-sijajnejši cerkvi sveta med to pogovarjajočo in zabavajočo se množico, ki ni mislila na Krista, bi skoraj pozabil, daje danes veliki petek. Ladije s» postajale vedno širše in višje, čim bolj se je temnilo, slopovi so se dvigali v nedogledne višine, oboki so bili podobni nebeškemu svodu.
V dvoranah Vatikana.
Prijazen list monsinjora F. mi je javil, da bodem imel na Velikonočno soboto priliko, videti papeževe dvorane. In res isti dan ob peti uri sva že bila pred bronastimi vrati Vatikana. Švicarji tam naju še niso pozdravljali. Po onem ravnem hodniku, kateri vodi v sikstino in stance, sem že mnogokrat hodil, nikdar pa še ne po onih modemih stopnicah na desno. Monsinjor ni spregovoril niti edne besede, častnik plemenitaške straže mi je satutiral. Naenkrat sva stala na dvorišču sv. Damaza. Na trgu je še stala edna zaprta kardinalova kočija. Siksta V. ime čitam nad vhodom. Najgenijalnejšim papežem je treba prištevati tega velikega frančiškana, kateri je Rim prenovil tekom petih let Pastir je bil v svoji mladosti v rojstnem selu blizu Jakina. Železna volja in neumorna delavnost ga je odlikovala, bil je izvrsten
upravitelj cerkvene države,—redka izjema med papeži—od-j pravil je vse, kar je oviralo razvitek trgovine in obrti, vse njegove stavbe so bile praktičnega pomena za prebivalstvo, on ni ljubil lepe umetnosti, bil je natančno preračunjajoč in preudaijajoč prozaičen duh. Za starine ni imel smisla. Apolona Belvederskega je hotel odstraniti iz Vatikanske zbirke. Le pet let mu je bilo usojeno biti papež in st<« il je več kot drugi, kateri so dosegli »annos Petri«. Kdor hoče v Rimu kritizovati papeže, hvali Siksta V. Papeške stopnice vodijo navzgor v dvorane, za katerimi je papeževo stanovanje. Odslej naju nikdo več ne sreča in sama hodiva po teh širokih lagodnih stopnicah iz belega mramora; mramor, kamor koli gledam, stopnice, stene, strop vse iz gladkega poliranega mrzlega mramora. Po dolgi hoji sva prišla do vrat, kjer je stal na straži mlad Švicar s sulico v roki, izkazal je vojaško čast.
Vstopila sva v prvo dvorano, katera je bila čisto prazna, mramorni tlak je bil lepega pisma. Na stenah so bili veliki freski z zgodovinskimi prizori, strop je bil krasno kase-tiran. Drugače pa je bila dvorana hladna in neprijazna, žive duše ni bilo v nji. Druga dvorana je bila nekoliko prijaznejša in manj prostorna, v njej morajo čakati sekretarji kardinalov, dokler se ne vrnejo kardinali od avdijence pri svetem očetu. Ob stenah so klopi iz trdega temnega hrastovega lesa. Sediarij v kratkem rdečem plašču, rdečih kratkih hlačah, v dolgih nogavicah iste barve me pozivlje, naj odložim klobuk, kakor to zahteva dvorni obred. Bil sem zamišljen, da sem hotel s palico v roki iti naprej, ali tudi to sem mora! odložiti na klop pred vrati. V dvorani »dei palatinieri« je vprašal neki palatinijer diskretno po imenu monsinjora fn.se brez šuma oddaljil. V prihodnji sobani so bili na steni dragoceni gobelinsi, predstavljajoči ženitev v Kani galilejski. Nato sva prišla v poslednjo dvorano; stene so bile iz mramora žolte, bele in plavkaste barve, na stropu je bil papežev grb, tiara s ključema. Dve pozlačeni rokoko-
rnizi z mramornatimi ploščami ste stali ob steni, na edni mizi je bila velika ura, katera je ednakomerno tikala, na drugi dve rimski statuti iz brona, najbrž kopiji po kakem antičnem delu. Med štirivoglatima oknoma, nahajajočima se visoko gori na steni, je črno razpelo. Zagrinjala na oknih so bila bela, neprozorna in niso segala do tal, nad gornjim robom okna je bil pritrjen kos rdečega sukna. Tri rdeča vrata z okroglimi stekli, ki so bila pretegnjena z rdečim suknom, peljejo tja, kjer biva papež. Kedar se otvorijo vrata, vidijo se snežno beli zastori. Slike na stenah so bile temne, in ker je dvorana velika, se vidijo ti asketični svetniki in sveti prizori vrlo nerazločno. Švicar koraka monotono, kakor da bi ura tikala, od odprtih hrastovih vrat mimo onih treh misterijoznih rdečih vrat do duri, skozi katere sva prišla. Naveličal se je hoditi, postavil je sulico v kot in sedel na stolico poleg rdečih vrat Njegova desnica počiva na kratkem meču. Skoro sem prezrl, da je monsinjor, ki je prišel posetit maestro di camera, da bi mu želel vesele praznike, šepetal palatinijeru nekaj na uho. Maestra ni bilo danes tu. Prikazal se je pri rdečih vratih aiutante di camera, visok, elastičen vitek mož, kakih petinštirideset let star v dolgi polusvileni sutani vijoličaste boje. Njegova glava, njegovo obnašanje kažejo na prvi hip dvorjana, ki je na pol aristo-krat, na pol sluga.
Palatinijerji in sedijariji so sledili ljudem v navadni obleki, ki so nosili cele kupe pisem in velike, pakete, zavite v žolt papir, podoben onemu, v katerem se razpošiljajo ste-nografični protokoli našega državnega zbora. Potem je izginil za rdečimi vrati sluga z belim navadnim krožnikom v roki, na katerem je bilo kakih pet jajec. Danes bode papež ta jajca blagoslovit in jutri edno ali dve pojedel; to je stara šega na velikonočno nedeljo.
Odšla sva. Zopet so pozdravljali sedijariji in palatinijerji, zopet so salutirali Švicarji. Monsinjor je vsakemu odzdravil dvigajoč nalahno svoj nizki črni klobuk s širokimi
Zahtevajte
moj ilustrovani cenik z več kakor 500 podobami od ur, zlatih, srebrnih in muzikaličnih predmetov, katerega pošilja zastonj in poStnine. prosto
Hanns Konrad,
tvornica   ur   in   ekspertna   litja' ¦••t »t. 249. - (Češko).
Anton Pečenko
Vrtna ulica 8 — GORICA — Via Giardinc 8 ,a;v priporoSa prlstnabila      vj«^,    brlaklh, dal-In črna vina    *?08R     matinsfclh in iz vipavskih,;  AslSjfr '     Is ta rs ki h furlanskih,          W         vinogradov.
Dostavlja oa dom in razpošilja po železnici na viQ''1^trsmttMi^ke~rmmzrh\i6 Y tirjip  od 56 Utrov1 naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzoroe. .    x    Con« xmmrm: Postre&bs poiUiie,
*m
trna
Zaloga piva
&
ti
Iz prve kranjska izvozne pivovarna in sladovne na par
T. Frdhlich-Vrhnika (Kranjsko).
Priporoča so za bodočo sezono cen. gg. gostilničarjem in zasebnikom iz mesta in dežele v svrho blagohotnih naročil izbornih vrst piva kakor: »Eksportnomarčnoc, »Kranjski biser« in »Granat-Porter« v sodčkih in steklenicah. Jamči se za solidno in točno postrežbo po najnižje mogočih konkurenčnih cenah. — Za udobnost cen. gg. odjemalcev iz Vipavskega ima tvrdka na Goričici »pri Rebku« in v Dor- bergu pri Alb. Sinigoj-u z ledom in vedno svežim pivom dobro oskrbljene ledenice.                                         s
Glavni zastopnik: za Gorico in deželo Josip Rovan,
& zalogo v Gorici — Rabatičče štv. 20.
J. Pserhoferjeve odvajalne krogljice
pristna le z rudečim napisom „J. Psarhofer"
================== vsaka ikatljloa. ======
na pokrovcu
Že mnogo Ut ratfirjenc, »o t« krogljice »turo priznano, lahko odvnjujo<'n in od množili 2dravnikov obiinalva pripojeno «dr«vll«. To krogci«* delnjVjo tako milo, da ae ue oMuli ni-kakih slnbnslij ter jih zamorejo brez skrhij vžlvuti I udi otroci.
J. Pserhoforjevft odvajajoče kapljice, kojc imenuje navadno olifinslvo „FVrhofcrjove pirole" j>« izdelujejo že nad 100 let edino in pristne v
^Novost!
izdelane navadno in v najmodernejšem šlilu, takozvane .Imperial* platino bromit, priporoča
A, Jerldč,
odlikovan fotograf v Gorici, Gosposka ulica 7.
Vsakdo naj si ogleda izložbo, naj primerja izdelke z izložbami konkurenčnih Ivrdk m naj sodi.
Št. 490
Razglas.
Pri podpisanem županstvu odda se dne 25. aprila t. 1. od 11 ure pfed-pojdidei potom manjŠeValiia |ražbe i višanje oziroma poprava oerkVe s*v Ivana na Volčjerngradu.
Delo je cenjeno na 2300 K in vsaki ponudnik mora položiti pri dražbi 10% varščino prevdarjene cene.
.* Načrt, proračun, dražbeni pogoji in vse drugo se lahko ogleda v občinski pisarni v Komnu med uradnimi urami.
Županstvo občine Komen
dne 15. aprila 1903. ''                 Župan:
J. Šrar«.
Trgovina z železnino »MERKUR"
¦v Oeljii, Graska oosta itav. 18 priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žloo za ograja, liti Železnine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja in sicer orala, brane, motike, kote, srpa, (rablja In strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov xa okna, vrata In pohištvo, žrebljev, vijakov in zakov, hlina in kuhinjska pasta!« tehtnic, sasalke, meril in uteži, raznovrstnih stavblnsklh potrtaioln ttr
vsega druzega blaga za stavbe, hlia, vrte It«1. Traverse, cement, strešna lepenka, trsje za obljanje stroaav (itarje), lončene oevl, samokelnice, oprav za strelovode, ter vse v streko le-
lezne trgovine spadajoča predmeta. Pt* Tomaževa žlindra, najbolj«© umetno gnojile. "VI
*¦ Bogata isber vsakovrstnih nagrobnih krito, #
Postrežba točna.
Cene nizke.
4K
J.PS
« (l   HllKMiriW.IIMI  IKKHHI! i*
na Dunaju, I. Siiigcrstrasse 15.
Zavitek a  6 ikatljlcaml   stana  K 210. Mai\j kakor 1 zavitek se ne more poslati,
Ako se denar prcdpla&i, se dopoSljc poštnine prosto:
1  zavitek.............K 9-CO |    4 zavitki..........
2  zavitka.............„ 4*70       5 zavitkov............„ 1
3,zavitki..............„ G-80 j 10     ,..............,2
Posebno priporočljiva zdravila: J. Pserhoferjc* bdzani prot! ozeblinam, 2 lončka staneta franko,  ako  .se predplača K J. Pserhoterje?* grfenk* žoltiMtaa tinktura, krep-tojočega učinka za želodec, franko
12 stekl«i?w ako se predpla6a.......................•.
J. Pserhororjer balzam zoper rani\ 1-2 stt-klenčn: franko ako se predplača.....„
*  I
.  .  K   8-90    BH
I I
»Goriška ljudska posojilnica"
vpisana zadruga z omejenim jamstvom.
Načalstvo in nadzorstvo je sklenilo v skupni seji dne 28. nov. 1902. tako:                                                                J
Hranilna vloge se obrestujejo po 47,%. Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po 5 %. Rentni davek plačuje posojilnica sama.
Posojila: na vknjižbe po 57«%, na varSČino ali zastavo 6%, na menice 6%, a V,% uradnino. Glavni deleži koncem leta 5'/,%.,
Stanja 31. dec. 1901. (v kronah): Članov 1819 s 7932 deleži po 20 K = 158.640. — Hranilne vloge 1,318.965. — Posojila 1,379.213. — Vrednost hiš 142.643 (v resnici so vredne več), — Reservni r.ilog 63.014.
Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar.
krajci. !n ko sva stopala skozi vse te zapuščene dvorane, v katerih je že vladal polumrak, spomnil sem se šele, h komu vodi ta pot in kdo hodi dan za dnevom po njej.
Na mostovžu pri zadnjih vratih sem vprašal Švicarja, kako se zovejo posamezne dvorane. Govoril je strašno italijanščino, da sern ga brzo pretrgal in začel govoriti njegov materinski jezik. Potem sva se vzpnela z monsinjorom v tretje nadstropje, kjer biva državni sekretar kardinal Ram-polla. Pred vrati je stai Švicar, poleg njega pa neka lakajska duša, visok človek temne polti z naježenimi košatimi obrvi. Sitilijanec Rampolla je tega možakarja gotovo poklical iz svoje domovine. Na koncu temnega hodnika sem videl nad nekimi starinskimi vrati napis: Segretariato di stato. Prišla sva potem do neke lože; mogočni zemljevidi celega sveta visijo po stenah. Ob pogledu na nje moral sem pritrditi Goethe-ju: »Vorn Vatikan sieht man die Reiche schon klein genug zu seinen FOssen liegen, gešchweige denn die Ffirsten und die Menschen.
Prehodila sva že mnogo dvoran, v katerih ni bilo žive duše. V iej je stal še podij z zelenim suknom pretegnjen za papeža in njegove spremljevalce, v oni so še bile klopi razstavljene in pričale o poslednjem sprejemu. Neprijetna tišina je vladala v vseh teh sijajnih dvoranah, tesno mi je postalo, ko se je vedno bolj zmračilo; dvorane so se mi dozdevale vedno bolj ogromne in mrtve. Mračen hodnik se je vrstih za hodnikom, dokler nisem prišel do bronastih vrat Vatikana.
Palazzo Malverzi je ves pretegnjen od rdečkaste patine in le tupatam se vidijo bele pege in madeži. V pritličju so okna, kakor v vseh drugih palačah rimskih, zavarovana z močnimi železnimi mrežami. Tam se je nastanil tapetnik, ki ima klasično krstno sme Telemah, dva salonska stola, blazine še brez žameta, stojijo pri vratih kupcem kot vada.
Slika madone s plavo streho in obdana od žarkov, kateri] so bili nekdaj pozlačeni, se nahaja med dvema oknoma. Pročelje je 'priprosto, da skoro ednolično. Lep je zidec si svojimi orli, lavorovimi vejami in rozetami. Na levi je nizekj stolp in vsled tega je palača podobna trdnjavi. Nad širokim in visokim vhodom čitamo ime stavitelja. Leon X. iz rod-j bine Medici je zgradil to palačo svojemu bratu Julijanu. Krasno, v duhu preporoda je izvedeno stebrišč0 v dvorišču. Visoko v zraku so pa potegnjene preko dvorišča vrvi, na! katerih se sušijo prti, obrisala, srajce in robčeki. Strašno široki žlebi, ki pa odvajajo dim, molijo ob steni v zrak in nej služijo ravno v olepšavo tega klasičnega dvorišča. Pod svodom med dvema stebroma se pa nahaja antični kip polu-nage Levkoteje z Bakhom. Čuden plesniv vzduh nam udaril na nos na širokih stopnicah. V prvem nadstropju vodijo na levi z rdečim suknom preoblečena vrata v stanovanje kardinala C, h kateremu smo namenjeni.
Gladko obrit sluga nas sprejme, in mi vstopimo v sala del baldacehino. Pri kardinalu sta ravno na posetu dva Škofa. Stene te dvorane so iz krasnega mramora, na obokanem stropu se igrajo ljubki amoretti. Siopi s korintskimi kapitelji zaljšajo dvorano. Tlak je iz mramora, ali pokrivajo ga preproge, na levi je baldakin, stoječ na odru, pokritem z rdečim suknom, ob steni pod baldacehinom je kos škrlata z vvezenim kardinalovim grbom, dvema goloboma, katera nosita v kljunu jerbas, nad grbom je kardinalski klobuk. Na obeh straneh baldakina sta dva v vijoličasto sukno zavita dežnika, katera se razpneta, ako poseti kardinal kako cerkev, poleg teh dežnikov .ste pa dve blazini vijoličaste barve,, pritrjeni z rujavim jermenom na zid. Velika rdeča zavesa loči sala del baldacehino od sala del trono. V tej dvorani visi na steni slika papeža, na odru je pa fotelj, kateri je naslonjen z naslonjalom na steno in obrnjen proti papeževi sliki. Ako je prišel papež kardinala obiskat, obrnili so stol, da je sedel nanj. Fotelj je že dolgo obrnjen iz
samega spoštovanja do slike proti steni. Čakali smo v okusno opremljeni predsobi, katero pa nekoliko kazijo slike svetnikov in svetnic brez vsake umetniške vrednosti. Konečno se otvorijo vrata in škofa se poslavljata. Na mramornati mizi pred vhodom leži kardinalov baret, on sam nas je pa sprejel z rdečo čepico na temenu in oblečen je bil vuolg črn talar z vratnikom iz črnega žameta, le rob talarja je bil vijoličaste barve. Bil je srednje postave, prijaznega zalitega obraza s hladnimi ali vendar živimi svitlimi očini. Vstopili smo v velik salon, čigar strop je bil krasno slikan, v sredi je visel velik lestenec iz srebra, po sobani so bile razstavljene razne garniture, pretegnjene z žolto svilo. Sploh je ta salon pristno aristokratskega značaja. Sedli smo okrog kardinala in monsinjoru je skoro gladko tekla beseda. Pri vsaki kardinalovi besedi, pri vsaki kretnji se je opazila ona uglajenost, katera se podeduje po stoletnih tradicijah. Etiketa zahteva, da se pri odhodu poljubi prstan s pečatom, ali kardinal nam je to zabranil. Po večkratnih poklonih smo se konečno odpravili iz sobane. In ko smo hodili po stopnicah navzdol, gledal sem skozi okno na vzorno stebrišče Sansovina in na Levkotejo, ki je zdela ob malem vodometu pod mojstersko zakrivljenim lokom.
Sprejem pri papežu.
Na velikonočni ponedeljek je1 bil velik sprejeni pri papežu. Na širokih kraljevih stopnicah je bilo že zgodaj zbrano mnogo ljudij z žoltimi, rdečimi ali modrimi vstopnicami v rokah. Začelo se je pehanje in dirjanje, ker si je hotel vsak priboriti boljši prostor; posebno mlade Francozinje, katerim se je črno-svilena, čipkasta mantilja divno prilegala, so se pri tej dirki odlikovale in videle so se do gležnjev najgracijoznejše nožice najmanjših proporcij. Hipoma smo bili v »sala regia«. Prve tri vrste klopi so že bile zasedene in srečno si priborim mesto y četrti vrsti. Okoli mene se govori skoro le francosko. Na moji levi je
Ivan Bednarik
priporoča svojo
knjigoveznico
v Gorici
ulica Vetturini št. 3.
E. LEBHERZ
tovarna už ig allc priporoča prebivalcem Primor-skega svoje izdelke raznih vrst, posebno izvrstne in zanesljive oŽigalice
Apollo-*«
Pfaff-ovi šivalni stroji
¦o najboljl. -"^H
To sliši kupec sicer o vsakem izdelku in od vsakem agenta ti navadno niti ne ve kaj Je šivalni stroj, in ie ne ve kako se upelje nit v šivalni stroj, tem manj kako isti šiva, toda mi smo no naSl več kot KMetni poskufinji rasnih tovarniških strojev se prepričali da so res Pfaffavl šivalni sit »j t najbotf trpežni, ter se uverUi da se ne dela z nobenim drugim strojem tako natančno kot s P
Ti^ov^ko- obrtna re^ijtrotorta zadm^a
s neomejenim jamstvom v Gorici.
HranHM vi«*« obreatojo po 4*1«*, — večja stalna, naložene najmanj m jedno
leto, po 5*. — Sprejema hranilne knjiiice dragih »vodov brez izgube
obreati. - Rentni davek pladnje zadruga sama, P«a«uia daje na poroštvo aH zastavo na  5-letno odplačevanje v tedenskih a#
mesečnih obrokih, - proti vknjižbi varMine tudi na 10-Ietno odplačevanje Zadružniki vplačujejo sa vsak del«! po 1 krono na teden, t j. 260 kron v petih
letih. Po zaključku petletja znaša vrednost delala 300 kron.
Stanje 31. <kc 190!:
tfctfaat: a) podpisani.........K   M3.M0--
b) vplačani.........»    305.874-50
Im awaa4He>..........> 1,248.171-07
Dopolnilni zaklad......»    S!44,139-23
Y!•«•................»    StŽ.745'25
r\arol prašSK,    ;
pekovski mojster in slaščičar v Gorici na Komu št 8. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za
birmance, torte i. t. d.
Priporoča  se slavnemu občinstvu  za
mnogobrojna naroČila ter obljublja sotidn.
postrežbo po iako zmernih cenah.
Pfaffovi eivalii straji jaSaSpo IWetnl dobi Se ve^ Halhii ti.alni straji IKS w domačo rab0 lf»
PfaffOVi  itVallli tfrnii   »OP0««««* pripravni za umetno vezenje iramii eiiaiHi ei|MJI   (recaimrenje) ter se poučuje brezplačno.
Pfatoi slvalal stroji jSSi^titS^ ^lomno'
Nikar naj se ne zamudi pred nakupom ogledati Pfolfov« iivalne stroje,
laloga ?faffovih šivalnih io drugih sirojer y Gorici via BuniGipio štev. i
SAUNIG & DEKLEVA.
____                   Pe»ratljal«lea llfalalb strojev, drokales Nanska ullea U.
1           Žrebanje jutri!	Glavni dobitek trn 4:0.000   k™« 1
1      Žrebanj« n«pr«klicno 23. aprila 1903. |	
1 !Sr6CK6 Zi PriS Z310C1SC3 > C. Gemiili, V A. l«ta V. Micbelsfžiter & Cs.( 0 Pinckerle, 1 1             *L 1 Krono                                  ieijatiiice v Girici.                 j	
1                   Sleherni dobitek Izplača se t protoflnl z 10% odbitkom.                  1	
Sprejema zavarovanja človeškega i življenja po najraznovrstnejših kom* binacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti Le ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjšnjočimi se vplačili.                  |
Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende.
«6
vzajemno zavarovalna banka v Prag-i.
Rezerv«! foadi: 25,000.000 K. Izplača« etfiktflalee ta kapltalije: 75,000.000 K.
*Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
Vu pojasnil« daje:
fianaralni zaatop v Ljubljani, čegar pisarne SO T lastllBJ blOČBej Mii
Gospodskih ulicah štev. Isa._____
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička izdatne
podpore v narodne in občnokoristne
' namene.                    j
o Q
| Schichtovo hranilno jedernato milo
D_############z varstveno zmamko
®   garantirano m prosto vseh škodljivih primes, izdatno in izvanredno milo za pranje.
#   #   #  #     Pri nakupa naj se pazi na ime „Schicht" in na gornjo varstveno znamko.    #   #   #   0
Zastop na debelo: Humbert Bozzini -- Gorica.
Francoz v fraku, s klakom v roki in z modro rozeto častne legije v knoflici, na desni molčeč, zamišljen Nemec. Pred menoj sedita dva pristna francoska buržoa s svojima boljšima polovicama, v kotu pa zopet nekoliko solidnih Nemcev. Občinstvo je precej mešano, poleg Francozov v najskrb-nejši salonski obleki z rdečo ali modro rozeto v fraku ljudje v priprosti potni obleki, poleg dam v svilenih črnih težkih oblekah z dragoceno mantiljo gospe z navadnim črnim klobukom, bogate tržanke ali posestnice z dežele.
Za zeleno ograjo, kjer se ima prikazati papež, hodijo v ednomer papeški žandarmi, Švicarji, častniki pfemenitaške straže in kamorniki. Žandarmi nosijo moder frak z belimi epoletami, bele rokavice, bete tesne hlače in visoke škornje, siiežno-belo je jermenje, na katerem je pritrjena sablja. Švicarji pa imajo danes na glavi mesto kape čelado z rdečim perjem, na prsih oklop iz železa in v roki dolgo helebardo.
Nemirne Francozinje se porivajo precej brezobzirno naprej. Skoro se vname mal prepir med Francozinjo in črnolaso Italijanko. V podolgasto kapelo Paolina, kjer sem bil predvčerajšnjim, hiti množica z rdečimi listi. Gospodje v fraku z redovi, matrene z mantiljo, ljubke črno oblečene punčice in galantni abeji zginejo za rdečo zaveso. Na nekem balkonu visoko zgorej pod velikimi okni se prikaže mlad častnik plemenitaške straže. Slikovita je noša te straže. Na glavi nosijo šlem s Črnim, v zraku vihrajoč,* i konjskim repom, iz katerega moli dolgo nojevo pero, njih ,frak je rdeče barve z žoltimi zaponkami, plavimi in žoitimi obšitki na rokavih; na visokih svetlih škornjih so pa dolge ostroge.
Dve uri že Čakamo, opoldanski strel se je razlegal, ali papeža še vedno nt. Zopet in zopet obračam oči na krasno kasettrani, visoki strop in na freske Vasarija. Naenkrat se začuje iz kapele Paoiine neki iajinstven, vedno bolj in bolj naraščajoč šum in klicanje. Občinstva, katero je do sedaj neprisiljeno konverziralo precej glasno v gladki francoščini, j se polasti neka razburjenost. Švicarja, stoječa pri vratih, po-
tegneta rdečo zaveso na stran. Prikaže se dolga vrsta gra-vitetno in slovesno korakajočih kamornikov, obrednikov in raznih straž. Za vse to se pa nikdo ne zanima, vse čaka napeto namestnika Božjega. Trenutek še in videli bomo poluboga, svetnika, ki še ni stresel s svojih nog zemeljskega praha. Dozdevalo se nam je, da je sploh nemogoče, da bi se tako bitje ponižalo priti, med nas zemljane, zdelo sel nam je, da pihlja neki nadnaraven dih večnosti skozi ona vrata. Še enkrat uhaja pogled na te dvorjane, na ta sprehod posvetnega vladarja, na te vojščake z dolgimi, na vrh' se svetečimi helebardami, na te Sleme, oklope in meče, : a te obrednike, ki jim je edina skrb, da se vse v redu izvrši, in ki bi lahko pred veki ponudili svojo službo kakemu Filipu četrtemu ali Ljudevitu štirinajstemu. Kje so kerubini in se-rafini, kateri bi bili edino vredni spremljati takega vladarja? In evo! Prigiblje se v dvorano »sedia gestatoria« in na njej sedi visoko nad našimi glavami kakor moka bled starček, suh, slab, kakor sam duh, nadzemska prikazen, vsa zavita v dolge, snežnobele halje, z belo čepico na temenu. Na pol sedeč, na pol stoječ se obrne k ljudstvu, in dvignjena njegova desnica blagoslovlja klečoče in prekrižajoče se vernike. Ta blagoslovljajoči duh v oblakih svoje dolge, snežnobele halje, s tem ljudomilim, ljubeznivim in miroljubnim obrazom, krasno profilovanim, tankim nosom, je skoro izginil za rdečim zastorom. Želel bi si skoraj v obrazu več, kar bi spominjalo na Michelangelova Mojzesa. Izraz v licu je preveč starikav, nos predolg in okoli izvenredno velikih ust se kaže nekoliko presladek posmeh. Leon XIII. ni gro-movnik, ni Mojzes, on bi rad osrečit ves Človeški rod. Sledeči trenutki so bili dolgi kakor večnost. Iz sikstine se je culo klicanje, usodepolne besede papež-kralj pa ni bilo čuti, potem se je culo ub.ano petje v dokaz, da se vrši kratko opravilo. Sediariji s srebrnimi zaponkami na nizkih čevljih, z bledimi neodkritosrčnimi obrazi, so prinesli zaprto rdečo nosifnico in sedeči na drogih nosilnice so se prav
dobro zabavali med seboj. Videl sem jih že v soboto v papeževih dvoranah; to se nekdanji lakaji kakega kardinala, ki so se polagoma povzpeli do te službe pri sv. očetu. Slišat se je zopet krik in vik, že so nesli v nosilnici papeža, ki je skozi okno novic blagoslavljal s svojo tanko dolgo roko, skozi dvorano brzo, kakor da bi se jim mudilo. V trenotku, ko sem ga ugledal, stopivši na klop, zgrudil se je silno utrujen na blazine. Zapustila ga je ona jeklena volja, kljubovati smrti, ki mu je prej sijala iz obraza tn mu je vlila v oslabelo telo pogum, se boriti proti telesni onemoglosti. Čutil se je sedaj neopaženega, bil je naslonjen na blazine podoben devetdesetni mamici. Prej je bil polbog, sedaj je bil človek.
Brhke Francozinje so skakale po klopeh do izhoda; pri garderobi blizu stopnic, katere vodijo na trg sv. Da-maza, sem si po hudem boju še le priboril svoj površnik in palico. Prazničen mir je vladal na trgu sv. Petra, in gor-kota solnčnih žarkov je še povečala to nedeljsko tišino, ali sedaj je tam na skrajnem koncu trga poleg stebrišča pri-drdralo in oddrdralo sto vozov, črne krpe so nastajale na belem tlaku in množica se je izlivala skozi bronasta vrata.
Obljubil sem predpoldne monsinjoru na oglu Propagande, da mu pridem povedat, kak vtis je napravil na me sprejem v Vatikanu. Storil sem to tudi. Skoro se je vnela več kot edno uro trajajoča debata, katera je bila meni največji užitek. Začet je ujedljivo zabavljati proti parlamentarizmu, skušal dokazati, da je to nezmisel, bedastoča in največja sleparija.
(Dalje pride.)