PRIMORSKI DNEVNIK
UTur-? glasilo osvobodilne fronte slovenskega naboda za tržaško ozemlje
^ VI . otGV. 243 n	Poštnina	plačana	v	gotovini
Spedizione in abbon nost 1 er
TRST, nedelja 14. oktobra 1951
Cena 25 lir
Togliatti-
Wmarsanich
funkcije pete ^"Mlnega sovjetskega
&lt>a ®! m0ra VOdStVO
fmj	1 Prisvojiti imperia-
Politiko moskovskega
Hjiij	Prisvojiti si po-
jujjj “A si usvoji najbolj neti )• *™zadnWkc lastno-»PIOŠnem okviru, ki ga Zrkovska politika. Ta-KP/	kako voditelji
Cistično c z?vzema'io impe-tdjti *n šovinistične po-tov. VnktUSno postav-
MoSf °b ram° • darim
^ m italijanskim faši-
*e	da	se	k.clcnia.1-
k Sr?/'- es Predvsem one !a na„m^eTn v?-h°du, borijo °d zadnjih
^divtio z2: J;eZl’ torei 0b' da spravijo v plenih starin kolo-H, Z'™1* dobe. te fe Kfei u em oatu pa ita-^elji ,„uSrn’'nfoirmistični vo-^ knlm, fPejo bivše italijan-ti sj lje> jj1, da navedemo •ifeJca^ , Primer, praktično P^cEi e ^ pravico do ne-tfn _ ' f bolj značilno je
eks^T' ^ ^ fe ita-N*™ "^Pedicijski zbor od-Wci , Somalijo, Pajettat in Im^L ^^fonmizmu v ita-10 kriim?1 mentu demago-1^'enJZr3* t<?’ °kupaci^.
Nhhtts ? v obrambo de-l^ei .	in človečanskih
er i,, LXč^preprosto zato, ? ^ašai°n^anje te kolcm-tnKlmZ Jemalo dobička.
» tekaz,,^ tc!’ko nesramni, *PaJce k30 in podob-
M- kot ~
marksizem!
t Mfe *?a‘**če zavzemajo A Hte ozemelj ki jih W posle-!So ° e ^oj„e_ Ni še w5*,:*tift v0®0 časa od To-(te n •*'<* o italijanski in n?e in Tende, do J'he ineqn STO, do ostalo do..Poatei P°*t d«i.ie
macije. Cre
W[-*Qth*e --------
t^/90-o ve zahteve, dokler
)S,-ttiJov°nU o Malti,
Qn in iju ifd■ Prau
nan?Pi fašisti, kljub ko* Piazzale Loreto,
V«/!**; n,i P1-®« »:č ^ Pefcater
ere ne.
§,!’e nre',dnto k stvari
SSimS
ki
-- uu posebej zanima,
posebno O®' Nj<Crpnih izjavah flCS*. Longa in ISk"**™ o Trstu Hr°bn !° v t h dneh
bSlasnito TWat-
HlSin/o^??°®tf- iioi jan-
Vf^iteo	so	torej	2a
*! l er ip *	•	ied'!	samo
t i. ^nejp ° “dini način, da % ■ ves STO priključi
rz*su,„ n
\y«t 'nLrnor?m° pr zna.
’lhi
'sn^vi. t,
v tej niegovi a e^shtoa je
S M oitiuu
fo, ^inJcoJ 5r> brpz nenotrrb-fken ”* tež--' ^^^ukal dvo-%C-Is'n»ifnfl'° st,llUče trža-nacist e„e!7a ^rf-bv; • fca, to nedvoumno rr» Pomeni «<o’u?'on«
V.’0	poi	si ved a»
s
Je
V'dnlijrv9lco samo-
, .Msur. lplj,
v^j (tol J
’,r>rotor» — fci je v tako znnčil-t ',wSyffo'nv:rt:i^ Postav i je t vo-. s’'nmo‘n> steber op,| "n s'» nrieu. r ža-
fl ^ ,£■ so.
». S"i’Ij^r/7' Tr,b'iot‘ijn,
1 se Pa’et a. ki mora[ pri-Ekfl'Vr",.’,"je- t,,rti (OP~i-
>X'klhie»- kroj rnorajo iV* in H. ,Mi ž ‘i n® smejo S Ql’^)	^	^oc^aUji	^ni
V’to» nb'' OZ” ~čitj
S'1 '%nT»amer,te
Qrn.. »
sr^iz-kot Ke č"'e p, jugoslovanske
^ bi'1 Vso hvr,tnJ Zares ,e ^»ic J Krem-Sl Pajp, medalje. NfcN"«}* ‘e s ‘em pr°d-
on0\ar“,,° !.ue k'^ K 0a«oni>-flnjo pro-
>» 'n 1' m« «baratto
gro. Po^au« na pra-
ItJ^i Vo’ ?n ‘em ^ rnl^tk rs'-nae m -pn t,V ‘arS(. ?■ nremicti
fcu’«K ki
ij 'ti ,^rHponj ” z o<j!u-
VSiha',Co	od'
k% 4 te^inth 0 mnr>nje o'a
jedilo, ^ se
»i*#4 -	■*	Ud;	ni;lin..:
za ,llSo Ksjaki. Za-
bul dobri ver b s<VU
A r. °UrIn .1 :p*tfl L n ^
i,0
SO i>.vg ta^Co i>a%
paiji - ** tefu'
Z
v
v*
1"» b^zcnii.
C??4'
JPUnih fc4 dalj °„SP°. nn“ »car
njeg-
r«n	za-
° n#*Mi, t*10* Ooto-
^	^eon71^	in-
Pcebipaj.
In še enkrat se nam jasnopo-kaze sožitje med italijanskim kominformizmom in fašizmom. Fašisti so se izrekli proti vsakemu zbližanju med Italijo in Jugoslavijo, proti vsakemu sporazumu med tema deželama, kajti sporazum bj pomenil konec imperialističnih in vojnohujskaškihh pohlepov. Revizija ozemeljskih drloiil mirovne pogodbe z Italijo, so pisali v svojem tisku, se mora začeti s priključitvijo vsega STO in se potem razširiti na «izgubljena)i ozemlja. Vsak sporazum med Italijo in Jugoslavijo pomem ebnratto in-farmei), ker onemogoča možnost, da bi ves STO prišel pod Italijo, kričijo kcminformistič-ni voditelji, in nam onemogoča, da se priključimo tudi slovenske in hrvatske kraje, dodaja Pajetta. Poleg tega, se razume, onemogoča vse bodoče možnosti.
Lep parček, s popolnoma enakim gledanjem in enakimi pohlepi! Mar nam bo bodočnost pripravila lepi prizor darenuncijevskega udara To-gliatti-De Marsanich na Trst? Naj le pridejo — koliko plevela je zrelega za v morje!
EUGENIO LAURENTI
NEZASLIŠANA KRŠITEV MIROVNE POGODBE
Italija postavlja pred sodišče slovenske beneške partizane
To naj bi bil De Gasperijev odgovor na zadnjo jugoslovansko noto zaradi sojenja furlanskih partizanov in pripravljanje prijateljskega ozračja za morebitna bližnja pogajanja
Tako bi postopala Italija tudi s tržaškimi antifašisti
Naš tedenski
pregled
(Od našega dopisnika)
VIDEM. 13. — 2e tri dni objavljata fašistični «MESSAG-GERO VENET0» in djcmofor-ščanski «IL GAZZETTINO« v svojih vidtmdlcih izdajah zmagoslavno vest, da so videmski karabinjerji izročili državnemu tožilcu videmskega sodišča cel kup materiala, s katerim o-bdol-žujejo 33 slovenskih beneških partizanov, ki so pripadali be neš.ki partizanski četi, da so med narodnoosvobodilno vojno «izdali domovino« in so se borili za odcepitev dela italijanskega državnega ozemlja od Italije Ni treba posebej poudarjati. da so vsa ta poročila obilno zabeljena z najhujšimi iZTazi šovinističnega in fašističnega sovraštva proti vsemu, kar je slovenskega in Jugoslovan, skega, proti vsemu kar je antifašističnega sploh in da je 1® glavni obtožbj ((veleizdaje« dodana šf kopica drugih obtožb kot h. pr.; «tatvina», «rcrp»,
»umor« itd. itd.
Naj navedemo dob:sedmo le nekaj odstavkov iz teh poročil:
((Messaggero Veneto« piše 10 oktobra v svoji videmski izdaji:
kV službi neke tuje sile« — Kriminalna delavnost eBeneš e četen— Zakl rdi.li so pre.skova-nje glede združenja, ki ja na meravalo odtrgati od, domov ne del italijanske zemlje — Težke obtožbe proti tridesetim osebam,
«Messaggero Veneto« 11. oktobra 1951:
«Štiri osebe s Črnega vrha žrtve «Beneške det:?# — Orne. njajo tudi imena neka er h mladeničev ki so bil: ustreljeni novembra leta 1944 — kakšen je bil namen te delavnosti? s
«Messaggero Veneto«, 13. oktobra 1951 •
«Sramotno dejanje «Beneške čete« — Oropana žup nstva in ukradeni registri na anagraf-skem uradu — S tem so lahko
ZAHODNI PREDLOGI EGIPTU o poveljstvu za Srednji vzhod
Predloge so danes sporočili egiptovskemu zunanjemu ministru diplomatski predstav* niki ZDA, Anglije, Francije in Turčije - Stališče kairske vlade ni znano, tisk je predloge sprejel zelo hladno • Obsedno stanje in pripravljenost egiptovskih in angleških čet
KAIRO, 13. — Danes so diplomatski predstavniki ZDA, Anglije, Francije in Turčije o-biskali egiptovskega zunanjega ministra Šalah el Din pašo in mu predložili načrt za ustanovitev posebnega poveljstva za Srednji vzhod, katerega sedež bi bil v Egiptu in ki bi bilo povezano z atlantskim paktom. Glavni namen tega načrta je, da obide čeri, ki -jih predstavlja sedanji poostreni angleško-egip-tovski spor glede Sueškega prekopa.
Vsebina predlogov, ki so jih poslaniki — Šalah el Din jih je sprejel vsakega posebej — predložili egiptovski vladi, ni še točno znana.
Iz angleškega vira se izve, da angleški predlogi predvidevajo ustanovitev poseonega visokega poveljstva za Srednji vzhed. s sedežem v Egiptu, v katerem bi sodelovali na osnovi enakopravnosti ZDA, Anglija, Francija. Turčija in Eg-pt. Pravijo tudi, da so Avstralija, Nova Ze. landija in Južna Afrika obljubile svojo poapuro temu načrtu.
Ce bi egiptovska vlada sprejela te predloge, pravijo v istih krogih, bi bila sklicana seja ((ustanoviteljev«, na kateri bi razpravljali o tehničnih vprašanjih kot: razmestitev oporišč, obseg in značaj oburoženih kon. tingentov na področju Sueškega prekopa, prispevek vsake posamezne države k skupni obranim. Ce oi bile britanske čete številnejše od kvote, ki bi jo sporazumno določili, bi odvisni del evakuirali. Tako bi pogodbo iz ieta 1936, kar se tiče vojaških določil, zamenjala nova mednarodna pogodba.
Ce bi pa egiptovska vlada odklon.la angleške predloge, pravijo, da bi londonska vlada še vedno vztrajala pri pogodbi cd ieta i9oo pl da bi druge države morale izvajan svoje omanibne načrte v Vzhodnem Sredozemlju tudi orez sodelovanja Egipta Značilno je sodelovanje Turčije v lej uKcrji. Turski tisk je zadnje dni precej neugodno pisal o egiptovskih korakih, tmleg tega se trenutno mudijo v Aiiicari načelniki glavnih stanov treh zahodnih velesil.
Egiptovsko stališče do teh preulogov še ni znano.
Značilno pa je. da je Šalah El Dui pasa izjavil, da je sprejel štiri diplomatske predstavnike samo zato, ker je to pač dolžnost vsakega zunanjega ministra. Vladni tisk je danes po poldne sprejel vest o teh pred-’ login dokaj hladno. Poleg tega pravijo v egiptovskih krogih, na ti predlogi rešujejo samo del angleško egiptovskega spora in puščajo skoraj vnemar vprašanje Sudana.
Egiptovska vlada se je danes dopoldne sestala na nujno sejo, da bi lazpravljala o štiri-stranskin predlogih. Po Poroči, un s seje se je izvedelo, da gre za štiristransko noto, sestav. Ueno iz štirih delov: predgovor, vprašanja skupne obrambe) načrt skupne obrambe Srednjega Vzhodu in bodočnost Suda na. iz drugih virov pa poročajo, da vsebuje predgovor in četrti del samo angleška nota.
Po egiptovskem listu «A1 Ar-ham« vsebujejo novi zahodni predlogi sledeče: Anglija priz-znava načelo evakuacije pod račja Sueškega prekopa; novo poveljstvo bi bilo v veliki Večini sestavljeno iz članov egiptovske vojske; ZDA bi nudile Egiptu pomoč v orožju; ko bo egiptovska vojska popolnoma opremljena, ji
njem vzhodu. Egipt pa bi moral priznati načelo skupne obrambe v primeru vojne ali vojne nevarnosti.
Medtem pa. je poveljstvo egiptovske vojske opozorilo svoje motorizirane oddelke, naj bodo v popolni pripravljenosti, ostale oddelke pa, naj bodo pripravljeni, da v štiriindvajsetih urah po prejemu povelja lahko 'nastopijo. V egiptovskih krogih spravljajo ta navodila v zvezo z obsednim stanjem, kj je bilo danes proglašeno v Egiptu. Na drugi strani je tudi britansko poveljstvo naročilo svojim četam, naj «streljajo, če bo potrebno« v primeru vsakega napada nanje.
Iz Fort Saida pa je prišla vest o prvem protiangleškem bojkotu. Železničarji v tem me. stu niso hoteli odpeljati vlaka, v katerem je bil transport angleških čet, ki so jih morali nato odpeljati na določeno mesto s kamioni. Slo je za oddelek 1.303 vojakov in častnikov.
ne prizna. Sicer pa, je dejal Gianfranceschi, bi se zaradi teh dejanj «ne čutil onečaščen, ker sem solidaren z vzroki in nameni teh akcij«.
STOCKHOLM, 13. — Nobelovo nagrado za medicino bodo dodelili 18 oktobra, za literaturo, fiziko in kemijo pa 15. novembra. Svečana razdelitev nagrad pa bo 10. decembra.
Proces proti FAR
RIM, 13. — Danes se je nadaljeval proces proti fašističnim teroristom, članom tajne organizacije FAR. Obtoženec Gra-ziani Clemcnte, ki je bil zaslišan tudi že včeraj, je pojasnil, kako je izdeloval bombe jn. kje je dobil eksploziv; izgovarjal se je, da so te bombe biie samo »petarde« za trošenje letakov.
Obtoženec Gianfranceschi, k: ga štejejo za enega izmed glavnih teroristov, je preklical svoja priznanja v preiskavi, češ da so mu grozili, da bodo zaprli
tudi njegovo nosečo ženo, če IJek in torek.
Italijansko mnenje
o sovjetskem odgovoru
RIM, 13. — V italijanskih uradnih krogih smatrajo sovjetski odgovor na tristranski predlog za revizijo mirovne pogodbe kot «novo potezo v kremelj-ski hladni vojni« in pravijo, da je sovjetsko stališče docela negativno, kajti zahteva po izstopu iz atlantskega pakta je za Italijo nesprejemljiva.
Ne pričakujejo, da bo italijanska vlada po uradni poti kaj ukrenila ob tem odgovoru, ki ni bil namenjen njej in ji tudi ni bil uradno sporočen. Vendar menijo v poučenih krogih, da bo predsednik vlade De Gaspe-ri pojasnil stališče italijanske vlade v; bližnji zunanjepolitični debati v italijanskem senatu.
Zahteve be gijskih
sindikatov
BRUSELJ, 13. — V Beigiji narašča draginja. Glavna zveza dela, v kateri je včlanjenih 450 tisoč delavcev, je sporočila ministrskemu predsedniku Pholienu, da bo napovedala stavko, če do 23. oktobra ne bodo ugodili njenim zahtevam, ki so naslednje: 1. takojšnje plačilo draginjskih do-kiad v višini 500 frankov in nato povečanje plač; 2. povečanje pokojnin za 200 odstotkov; 3. podaljšanje zakona o zapori stanovanjskih najemnin, ki bi se smele povišati v razmerju s predvojnimi samo za 50 odst.; 4. razširjenje sedanjega načrta za plačanje dopustov.
Razgovori med predstavniki sindikatov in vlade bodo v ponede-
Vrhovno poveljstvo na Sred-1 Z druge strani barikade
MIRNA KAMPANJA
za angleške volitve
Attlee |e v petih dneh imel 34 govorov in se izogibal zuaanji politiki * Predvidevanja se vsak dan meniajo
LONDON, 13. — Samo dva- je stari voditelj konservativcev
... , .  J branil pred laburističnimi ob.
tožbami in jih napadal predvsem na zunanjepolitičnem pod. ročju, čeprav iz previdnosti ni hotel narediti iz zunanje poii-tike glavnega ' argumenta svoje Predvolilne kampanje.
Med glavnimj točkami, okoli katerih se vodi boriba, je vprašanje nacionalizacije in pa obtožba laburistov, da bi konservativna vlada znatno oslabila vpliv sindikatov. Temu -je danes odgovoril konservativec lord Woolton z nekoliko ponesrečenim argumentom, da namreč nacionalizacija slabi vpliv sindikatov, ker da se znajdejo ne več v nasprotju z gospodar, jem, temveč z državo . .Predvidevanja o volilnem izidu so zelo nestalna in se vsr dan menjajo. Nekateri prero-bodo konservativci dobili večino 100 sedežev, drugi pa trdijo. da je za preroko-vanja sploh se prezgodaj, ker se bo marsikdo odločil šele v zadnjih dneh in ker mnogi ki so sicer nezadovoljni zaradi raznih težav, ki jih Anglija preživlja vendarle ne bodo glasovali za konservativce.
najst dni manjka še do parlamentarnih volitev. Stranke — boj se bo omejil pravzaprav samo na dve: laburiste in konservativce — se trudijo, da bi v tem času čimbolj vplivale na volivce in se pridobile čim več prednosti. Kampanja poteka v velikem miru Ministrski predsednik Cie. ment Attlee je danes, v soboto, ko vsak dober Anglež počiva, prekinil svojo predvolilno turnejo. V petih dneh je imel Attlee, ki potuje s svojim avtomobilom, ki ga vozi njegova žena, kar 34 govorov, v katerih se je pečal z notranjimi vprašanji: Izogibal se je razpravljanju o zunanji politiki in je večkrat odklonil, da bi govoril o Egiptu ali Perziji.
Zunanji minister Herbert Morrison pa je tudi v volilni kampanji ostal pri svoji stroki in vztrajno branil stališče vla de v zadnjih nevšečnostih, ki so zadele Anglijo. Poudarjal je. da je vlada ukrepala v iran-| _	skem vprašanju no večkratnih
bo prepuščeno , posvetovanjih s Churchillom.
uredili naborne liste — Se eno zločinsko dejanje krimi/Mlne tolpei>.
Demokristjansko glasilo «11 Gazzettino« pa je jq. okiobra objavilo na videmski strani šti-rikolonski naslov'
{{Obračun po šest h letih — Priaulienih 33 oseb, k so kri-Ve raznih Z oč.nov v Na iški dolini Gt e Za čl ne pa t zcltu ske jormac.ie «Beneška ceta», ki so krivi ubojev ropo izsi-Ijevanja plenjenja in delavnosti proti nedeljivosti d žav iegrj ozemlja» hi piše:
»Včeraj zvečer so karabin;er-ji izročili državnemu tožilcu Republike okoli sto strini obsegajoči zvezek, v katerem so popisani verjetno najbolj g oz. ni vojn; dogodki, ki so se pripetili ob vzhodni italijanski meii in nad katerimi je več kot šest let ležal molk. ' S p ičet-kom pred približno 7 ali 8 me-•:PCi ter s pravkrr zaključenim raziskovanjem se je vrnilo za-uoanie in mir med prebival, stvo Nadiške doline, ki je bilo predmet jugoslovanskih ustrahovanj v času vojne in takoj Po njej.
Gi-o namreč za vrsto kazni-vih dejanj, ki sp-dajo med n j-težie. kar jih krzenski z krn predvideva, ki jih je zak ivTa partizanska formacija pod nazivom «Beneška č ta«, ki ji je poveljeval neki Marijan ždrav-IJič iz Grmeka. Njegovo ime še danes vzbuja grozo in zaničevanje v krajih, ki so trpeli zaradi zločinskih dejanj, ki jih je vršil on in njegovi ljudje«.
«11 Gaizzettino« nadaljuje.
«Od meseca septembra 1943 aaljie pa do prvih dni osvoboditve. ko so formacijo razpustili, so postali Zdravljic in njegovi pajdaši odgovorni za ubijanja, ropanja ugrabitve ljudi, izsiljevanja, plenitve in pustošenja na škodo prebivalstva. Toda najhujši so zločini o katerih govori člen 241 kazenskega zakona o delavnosti proti nedeljivosti in neodvisnosti dr. žave, ki so jo zagrešili s tem,, dia so hoteli podvreči del italijanskega ozemlja podi suverenost jugoslovanske države«.
Nadalje govori demokristjan-sfci list o ((izdajstvu«, «pokoljih» in ((sramotenju državne zastave«, na županstvih v Sv Lovrencu, Grmeku. Srednjem m drugod. Nadalje pravi da so ((ubijanj,£ mirnega prebivalstva uprizarjali z roparskimi nameni in zato. da bi odstranili tiste osebe, ki so si upale ostreje nasprotovati criključitvenim načrtom Zdravijičev* tolpe« ((Poleg drugih nalog — nadaljuje list — je morala ta e-dmica vršiti aktivno protiitalijanske propagando in pritegni, ti čim več mladincev v svoje vrste. Zaradi svoje vnete aktivnosti so jih ubili Gorečnost Beneške čete je biia v nekaterih primerih tako pretirana, da so pobrali in odpeljali v Jugoslavijo ali Pa ubili vse tiste, ki so S£, mobilizaciji upirali. Vsi člani te čete so bili — razumljivo — italijanski državljani«. Članek se zaključuj^ takole: «Sodne oblasti so se pričele z dogodki ukvarjati, ko so dobile nekatere prijave in ker so dobivale dokumente, ddkaze in obtožbe ki so bili vedno težji, so te oblasti imele za potrebno začeti široko in odločno preiskavo ter dale za to nalog oddelku sodn,.- policije skupine karabinjerjev iz V.idirna, ki so sedaj preiskavo dokončali s prijavo 33 oseb zaradi zgoraj omenjenih zločinov«.
Končno pravi beneški poluradni list v svoji videmski izdaji, da bodo sodne obbstj za sedaj «začele formalno prehka. vo, ki bo lahko dovedla do neposrednih ukrepov omejitve osebne svobode obtožencev«. Natp list prirominja. da je ((priroda obtožb pripadnikov Beneške čete takšna, da potrjuje tezo, ki je dovedla na zatožno klop tiste ki so odgovorni za pokolj pri Porčinju in ki jih sedaj sodi porotno sodišče v Lucci«.
V. G.
« * «
Kakor vidimo, itak jonska vlada ni smatrala v odgovoru na jugoslovansko protestno noto prot	sojen ju	furlanskih
partizanov v Lucci ukren ti nič drugega — najbrž da bi ustvarila tisto pr -at Ijsko atmosfero, v kateri n< j bj se začela moreb tna P oajanja med obema državama — kot to, da je obdclž la prvoborce za svobodo v Beneški Sloveniji še huje kot Pa furlanske partizane in jih hoče sedaj j2 istih razlogov kot furlanske postaviti na zatožno klop kot navadne zločince. Kako se vse to strinja s členom 16 mirovne pogodbe ki ga je dolžna italijanska vlada še vedno spoštovati? Ta člen se namreč dobesedno glasi:
»Itailija ne bo preganjala niti vznemirjala tistih italijanskih državljanov, zlasti pa pripadnikov oboroženih sil, zgolj zaradi dejstva, da so v razdobju med 10. junijem 1940 in dnevom vstopa v veljavnost mirovne pogodbe, izražali svo jo simpatijo za stvar združenih in pridruženih sil a« pa da so delovali v prid njihove stvari«.
Spričo nezaslišane kršitve mirovne pogodbo s preganjanjem najboljših antifašističnih
borcev za svobodo, borcev za uničenje razbojniškega fašizma m hitlerizma. vsi Slovenci in vsi demokrati najodločneje protestiramo in zahtevamo, da sodne oblasti s preganjanjem takoj prenehajo!
Se Prav posebej pa protestiramo proti vsem žalitvam, ki jih vsebuje — ket je razvidno iz člankov italijanskega šovinističnega časopisja — ki so zapisane na račun pripadnikov Beneške čete v obtožnem materialu, ki so ga videmski karabinjerji izročili državnem,u tožilcu. Zahtevamo, da, italijanske oblasti namesto preganjanja antifašistov poskrbijo rajši za kaznovanje vseh fašističnih zločincev, proti kctbrim se je moral ves slovenski narod od Tarčenta, Čedada in Tržiča pa do Beljaka in Celovca boriti in žrtvovali desettisoče svojih najboljših sinov, da si je mogel ohraniti ne samo narodnostni temveč tudi goli življenjski obstoj.
Ti žužki Slovenci in v» tržaški antifašisti in demokrati pa ne moremo iz tega najnovejšega primera podlega preganjanja protifašističnih borcev v Slovenski Benečiji izvesti nikakršnega drugega zaključka kot tistega, ki smo si ga storili že zdavnaj;
NIKDAR VEC POD ITALIJO!
Kajti v Italiji — kakor vidimo — nas ne čaka nič drugega kakor preganjanje in sramotenje ter postavljanje na zatožno klop samo zato, ker smo bili prisiljeni z orožjem v roki braniti svoje golo življenje pred največjimi zločinci kar jih pozna zgodovina: fašisti in nacisti, ki se še danes po Italiji svobodno sprehajajo.
Samo zanje je — zdi se — danes v Italiji svoboda, medtem ko čaka demokrate in antifašiste sploh a nas Slovence še posebej tisto kar smo od Italije vedno imeli v izobilju: ječe in zapori.
Italijanski vohun
ubit na meji pri Solkanu
Gen. L. Collins danes v Beogradu * Regentov članek o Trstu v «Ljudski pravici»
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD. 13. — Nocoj je ihilo v Beogradu Izdano sledeče poročilo o incidentu na ju-goslovansko-italijanski meji pri Solkanu-«11. oktobra t, 1. ob 20. uri je na jugoslovansko italijanski meji na cesti proti Solkanu neka oseba tajno prekoračila obmejno črto in prišla okrog 30 m globoko na jugoslovansko o. zemlje. Na poziv jugoslovanskega stražarja, naj se ustavi, se ta oseba ni ustavila, nakar je bij jugoslovanski stražar prisiljen uporabiti orožje. Zaradi česar je bila omenjena oseba ubita,.
Na mesto j6, prišla komisija, ki je izvršila preiskavo. Pri u-biti osebi so našli izkaznico na ime italijanskega državljana De Roma Bainaio Luigi, bivšega karabinjerskega korporala iz Gorice, kakor tudi več neizpolnjenih osebnih izkaznic. Komisija je ugotovila. da se je omenjena oseba splazila na jugoslovansko ozemlje po obcestnem jarku, ki |e neposredno poleg obmejne črte.
Glede na okoliščine, v katerih se j.; ta incident odigral, a zlasti glede na dejstvo, da je obmejna črta na kra ju incidenta označena z normalnimi ob-meihimi znaki m poleg tega zaprta z bodečo žico očitno, da te šlo za poskus namernega protizaJcomitega prehoda meje z določenimi cilji tem bolj, ker je na tem mestu bilo že prej več poskusov protizakonitega prehoda meie Jugoslovanske olblasti še ved. no vršijo preiskavo zaradi tega incidenta, ki j*, bil izzvan po krivdi omenjen- osebe«.
»Ljudska pravica«, glasilo Komunistične partije Slovenije objavlja^ v današnji številki u-vodni članek Ivana Regenta pod1 naslovom t(Na Italiji je, da pokaže dobro voljo*. I Regent piše med drugim;
«Morda si bi moralo izbrati italijansko ljudstvo nove voditelje. Jsi bodo imeli pogum povedati in pojasniti ljudstvu, da Italija nima kaj iskati v Trstu in da italijansko prebivalstvo Trsta ne bo na slabšem, če Trst ne bo v mejah Italije».
Članek zaključuje I. Regent takole-
«V Italiji je treba nehati i propagandno kampanjo prot: Jugoslaviji, Dokler se ta kara-pania ne neha, se po mojem ne more niti misliti na pogajanje med Italijo in Jugoslavijo in na zboljšanje odnosov med njima«
Nocoj so bile potrjene vesti o orihodu načelnika štaba ameriške vojske Lawtona Collinsa. General Collins bo vrnil obisk generalu Koči Popoviču, načelniku štaba Jugoslovanske aT madie. ki je pred kratkim obiskal ZDA. Gen. Collinsa pričakujejo v Beogradu jutri, kjer bo ostal — kot Se je izvedelo nekaj dni Na mednarodnem zborovanju za mir v Zagrebu 23. t. m. bodo afriške narode zastopale pomembne osebnosti iz vodilnih gibanj raznih delov tega kontinenta. Najpomembnejše nacionalno gibanje Maroka, ki se tori za nacionalno neodvisnost in avtonomijo «ISTIKLAL» bo zastopaj njegov predstavnik Ali El Fasi dr. E) Koen, uradni predstavnik «ISTIKLAL» v Parizu kakor tudi Ahmed Alani, sorodnik maroškega sultana, e-den od znanih ameriških novinarjev. Na zborovanju bo poleg ostalih zastopano tudi množično nacionalno gibanje Tunisa NF.D DESTUR.
Azijsko nacionalno gibanje »Zveza prijateljev manifesta«. Gibanje za zmago demokratičnih svob<-ščitl in drugi, bodo tudi zastopani za zagrebškem mednarodnem zborovanju Priče, ki so jih danes začel: zasliševati na sodni razpravi
proti skupini agentov NKVD, so obdolžili prvega obtoženca Branka Putnika, da j* vršil sabotažo pri graditvi proge Lu-poglav-Stalije. Priče so povedale, da je na tej progi vladal včasih pravi kaos.
R. R.
Položaj v Venezueli
BOGOTA’, 13. — Včerajšnje vesti, po kateri naj bi prišlo v Venezueli do državnega udara in bi odstopil predsednik republike Suarez Flamerich, so danes odločno zanikali. Policija v Caracasu Je javila, da Je odkrila teroristični načrt stranke demokratične akcije, ki je prepovedana. O-polnoči pa je bilo objavljeno uradno poročilo, ki pravi, da je vlada gospodar položaja v Venezueli. Izvedelo se p« je da so v pokrajini oborožene skupine de mokratične akcije napadle uradna poslopja.
Pretekli teden nam je nudil izredno pestro sliko mednarodnega dogajanja. V nekaki »i»tezi nam je pokazal skoraj vse glavne faktorje, ki dane* določajo položaj v svetu, zlasti če mu še prištejemo atomsko eksplozijo o ZSSR iz prejšnjega tedna.
Ne bo napačno, če ti te glavne dogodke najprej na kratko ogledamo, če si torej ustvarimo nekak pregled položaja:
Evropa: predsedn k vzhodnonemške vlade Grotevoohi je sprejel predloge zahodnonem■ škepa kanclerja Adenauerja za vsenemške volitve in Obenem zahteval, naj »e Zahodna Nemčija odpove tesni zvezi z zahodnim svetom in oboroževanju. ZSSR je dala pogojni pristanek na italijansko mirovno pogod bo, če I- Italija Izstopi iz atlantskega pakta in Z. zahodne uele sile pristanejo tudi na revizijo pogodb z ostalimi nekdanjimi Hitlerjevimi sateliti, ki so z eno samo izjemo (Finska) samo zamenjali gospodarja. V Parizu skušajo zastopniki IZ držav atlantskega pakta spraviti v sklad povečano oboroževanje in kočljivi gospodarski položaj EvrSpe. V Angliji je v popolnem razmahu volilna kampanja za volitve, ki bodo Z3. oktobra; na Norveškem so na občinskih volitvah zmagali laburisti] p za-hodnončmškem deželnem mestu Bremen so se Schumacherjevi socialni demokrati močno uveljaviti.
Srednji vzhod: vre na vseh krajih. Po angleškem umiku i2 Abadana, ki so ga mnogo krstili za snovi Dunguerguen, se je oglasil Egipt in zahteva razveljavljenje angleško-egiptovske pogodbe iz leta 1936 o prisotnosti angleških čet na področju Sueškega prekopa in pa konec angleško-egiptovskega sdvolastništva* nad Sudanom. Tudi Irak zahteva ((preureditev* odnosov z Anglijo (v Iraku so močni petrolejski vrelci pri Matulu). čeprav obljublja, da ne namerava nikogar postaviti pred izvršeno dejstvo. Angleško-perzijski spor je prišel pred Varnostni svet, kjer se Angleži prizadevajo, da s čim umerjene jšo formulacijo pridobijo potrebno število glasov za svojo resolucijo. Naielmki glavnih stanov treh zahodnih velesil — Bradleg, Slim in Lecheres — so obiskali Atene in Ankaro v zvezi z nameravano vključitvijo Grčije in Turčije v atlantski pakt.
Daljni vzhod: stiki na Koreji so se nenadoma spet obnovili; v sredo so se sestali zvezni častniki in začeli pripravljati nov sestanek glavnih delegacij. Sipo-razuma še ni, medtem pa čete OZN nadaljujejo z ofenzivnimi akcijami.
Amerika: poslanska zbornica ZDA je odobrila sedem milijard in pol dolarjev gospodarske in vojaške pomoči tujini; obenem so izglasovali dodatne kredite zc vojne izdatke. Predsednik Truman je imenoval Averella Harrimana Za ravnatelja nove ustanove za *medsebojno po-m6č», ki bo prevzela dediščino ECA in obenem razdeljevala tu. di vojaško pomoč. Volilna kam. panja v Argentini, kjer se demokraciji bolj slabo godi, pravzaprav ne spada več p okvir splošnega prereza svetovnega dogajanja,
V naši bližji soseščini lahko to sliko izpopolnimo it s po*
drob no strni’
Jugoslavija: kominformevska izzivanja na mejah še niso ponehala, medtem ko so na Zaho-du (in tudi. morda celo predvsem, prav blizu nag — v Ita-
liji) določeni krogi, ki mislijo, da bi v takem, položaju utegnilo c vesti izsiljevanje. Mednarodna banka za obnovo in pomoč je dodelila Jugoslaviji prvo posojilo v višini 28 milijonov dolarjev; v imenu jugoslovanske vlade se je z banko pogajal Vladimir Velebit, ki je bil imenovan za novega poslanika FLRJ v Rimu. V nedeljo pride v Beograd general Law‘ ton Collins, načelnik glavnega stana ameriške vojske, da vrne nedavni obisk generala Popoviča v Washingtonu.
Italija: De Gasperijeva vlada se je morala pred parlamentom braniti očitkov, da je njen predsednik prišel iz Amerike s prazno malho. Napad so vodili neofašisti in Hominformisti na, popolnoma nacionalistični podlagi. Iz kominjormističnih govorov je izzvenelo, da bi Italija lahko mnogo bolj zavarovala svoje «nacionalne interese», ko bi zapustila svoje sedanje zaveznike (neizrečena mišel: in izbrala nove, to je, Moskvo).
Ce. na prejšnji odstavek navežemo sovjetsko noto o rev.zi-ji italijanske mirovne pogoabe, opazimo na prvi pogled sorodnost med govori P.almira Togliattija in notami Andreja Višinskega. Ce gremo še naprej tn pogledamo v Nemčijo bomq opazili, da spada v isti sorodni-ški krog tudi Otto GrotetoonU Skupno jim je ponujanje bonbončka; Nemcem enotnost, Italijanom revizijo mirovne pogodbe (ki bi lahko bila tudi g.r-ša kot ona, ki jo obeta zah.d: ce pomislimo na zadnje T.ogl at-tijeve besede o Trstu, vidimo v njih skrit namig, da bi mu jaška Moskva rajši videla, da dobi Italija Trst kot pa ko.ionc); skupen jim je tudi pogoj: ločitev od Zahoda.
To sovjetsko stališče, ki ga kot papigi ponavljata Togl.atti in Groteioohl, pa še kdo drugi, ni samo izkoriščanje prilik ki jih nudi trenutek. Zahodno'Ev-ropa tlačijo resne skrbi, kako spraviti v sklad razmajano gospodarstvo in večje oboroževalne stroške. Angleške težave so znane, vendar jih Anglija premaguje z lastnimi silami in žrtvami, Bolj resno se je začel razvijati položaj v Franciji, kjer je gospodarstvo, ki so ga Francozi v zadnjih letih spravili kar dobro na noge, spet začelo drčati nevarno navzdol, O iudif} ie težko reči, da gre navzdol, ker se njeno gospodar* stvo sploh še ni prav opomoglo; položaj je tam pač slej ko prej ■nestalem, kriva je nesolidna gospodarska struktura in pa vladna gospodarska politika o kateri je ugleden italijanski strokovnjak dejal, da je kombi, nacija svobodnega in dirigirane-oa. gospodarstva, ki je od obeh sistemov pobrala samo najslab-se lastnosti.
N?) bo kakor koli, oboroževanje bo v Evropi vsekakor povzročilo padec življenjske ravni in s tem nezadovoljstvo med množicami, in tu se pojavi Kremelj — zaradi svoje napadalna politike glavni krivec tega sta. nja — in ponuja oljko miru. da bi okrepil razne nevtralistične tendence, obenem pa grmi z atomsko bombo in Stalinovimi besedami, da bi vlil ljudem strah v kosti.
Videli smo že, da so se vsi dosedanji sovjetski poskusi sejanja razdora na Zahodu ponesrečila Ponesrečili so se zato, ker je bila ljudem mnogo bolj otipljiva grozeča stvarnost moskovske napadalnosti kot lepe besede o miroljubnosti Toda Kremelj očitno nf obupni' in rta-
(Nadaljevanje na 8. strani)
PROCES O DOGODKIH V PORČINJU
LUN lili, MARAZZAIAI (iAUI)RAIA BUDO AIASTDPILI KIIT PRIČE
bodo pred porotnim sodščem v Lucci pričevale ležke ribe - Tržaški odvefnik Giennmi je spef skoraj povzročil prelep med odvetniki • Sodišče ne zna b i r i nepristransko
(Od našega posebnega dopisnika)
LUCCA, 13. — Porčinjskemu procesu ni videti konca. Medtem ko še zdaleč niso bile zaslišane vse dosedanje priče, je javni tožilec danes predlagal novih 6 prič, nakar se je oglasilo še zastopstvo civilne stranke in za tem še obramba s svojimi željami. Med novoimenovanimi pričami je več težkih rib, ki bodo ob priliki, ko se bodo pojavili pred sodiščem, t. j. 12. novembra, verjetno privabili v dvorano nekaj več občinstva, kakor smo ga bili navajeni videti doslej. General Cadorna, minister Marazza, potem še parlamentarci Longo, Mattei, Dozza in bivši predsed. nik CLN, Pizzoni se bodo na ’« način znašli na seznamu prič, ki bo menda kmalu dosegel število 70.
Poleg tega je predsednik danes poudarjal, da odslej ne bo mogel več upoštevati novih prič, razen v primeru, da bi izpovedi teh bile posebne važnosti pri izidu obravnave. Pred. sednik je nato prebral pismo prof. dr. Gina Pierija, ki se je 3™ ponudil za pričo v prilog obtožencev, s katerimi je imel med vojno stike v Vidmu.
Tudi danes so preskrbeli odvetniki, v prvi vrsti zopet Giannini, za lahek intermezzo, ki je spravil iz dvorane vseh 10 predstavnikov porotnega so. dišča s predsednikom na čelu. Izrečeno je bilo mnogo žaljivih besed in iztrošene je bilo veliko sape, vendar z enakim izidom, kakor ob drugih takih prilikah, čeprav se je zdelo, da si bodo najmanj potolkli naočnike.
Po 20-minutnem presledku se je vrnil predsednik, opozoril odvetnike, naj brzdajo svoje živce in nadaljeval z zasliševanjem Bertolasa Brilla («Bru. no«) garibaldinskega funkcionarja. Vprašanja zastopnika ci. vilne stranke in javnega tožilca so tudi v tem primeru postala nasproti priči tako vsiljiva in izven okvira obravnave, da je moral sam predsednik poseči vmes z opozorilom, da priča za sedaj še ne predstav-
lja obtoženca. Ugotovitev men. da ni kdo ve kako zadovoljila tožilca, zato se je tudi ob tej priliki poslužil opazke, da priča ne govori resnice. Toda kdo vendar naj bi ustregel njegovim ne preveč lisjaškim vprašanjem, ki so imela že pri obtožencih namen izsiliti potrdilo o sodelovanju in najtesnejši po vezavi garibaldincev s slovenskimi partizani, odnosno IX. korpusom. In to predstavlja na trenutnem procesu v Lucci že povod za obdolžitev o izdajstvu domovine. Cim so torej prej obtoženci in sedaj tudi nekatere priče zaslutili, s kako go-rostasninii utemeljitvami skuša tožilstvo pokopati bivše italijanske resnične patriote in svobodnjake, je docela preprosto, zakaj se danes naravno boje dokazov o sodelovanju ga. ribaldincev Z IX. korpusom in skušajo tam, kjer sodelovanja ni mogoče zanikati, na tak ali drugačen način, opravičevati vzajemno borbo.
Tako daleč so dovedle sedanje politične prilike v Italiji spomin na najslavnejši odlomek njene zgodovine. Tako daleč, da bodo bržkone kmalu odkrili primeren spomenik bivšemu oficirju v fašistični vojski na albanski fronti, Di Giorgiu, kasnejšemu komandantu oso-pcrvcev «Bolli» in pozaprli tudi zadnje garibaldinske borce za svobodo. Kakor smo že omenili, se je priča Brlllo znašel na polju navzkrižnih vprašanj tožilca in zastopstva civilne stranke, ki sta mu hotela na vsak način naprtiti odgovornost za sodelovanje z IX. korpusom. Po ugotovitvah javnega tožilca, naj bi cm predstavljal nekakšen most med slovenskimi partizani in garibaldinci, so z zmagoslavnimi gestami zastopniki obtožnice mahali pred porotniki z nekakšnim Brillovim pismom, ki naj bi služilo za dokaz takšnega sodelovanja, zlasti še zato, ker je priča priznal, da je pismo njegovo in nosi njegov podpis.
V resnici pa je vsebina pisma seznanila sodišče le s se-stamkotn garibaldinskih pred-
stavnikov z angleško misijo v Furlaniji z mišljenjem te misije o jugoslovanskih partizanih, to je: Titovo vojsko je treba imeti za zavezniško vojsko in z njo sodelovati!
Vendar zlonamernega tudi takšni dokazi ne morejo pripraviti k pameti. Odvetnik Giannini noče komentarjev in utemeljevanj, ki ne služijo njegovim interesom in raje zahteva, naj priča pove, ali je bila njegova funkcija v partizanih vplivnejša, nego oblast, ki jo je imel bivši komunistični zvezni tajnik v Vidmu.
Predsednik pa je sprejel predlog obrambe, ki se je uprla temu vprašanju in dal poklicati drugo pričo.
Dario Porro (Viktor) se je predstavil sodišču kot Tržačan fn bivši ezopovski komandant. Tud on je zapel pesem o belem konju in fojbah ter o slav nem komandantu »Bolli« in spremljal svoje pripovedovanje z mimiko, ki je dala slutiti, da ne stoji pred sodiščem docela uravnovešen človek. Podobnega mnenja je bil prav gotovo tudi predsednik, kajti začetna prijaznost se mu je sprevrgla v vidno nestrpnost, ko se je odrezavo zahvalil pri-ži za njeno sporočilo. Kakor Don Moretti, se je tudi »Viktor« po zasliševanju vrtel po dvorani ter se lovil okrog novinarjev, bržkone zato, da bi tudi v tisku prišla do veljave njegova smešna pojava.
Za njim zaslišani garibaldi-nec Aldo Baolini je bil prav tako deležen pritajene tožilčeve opazke, da ne govori resnice. Toda Baolini se je raje osmešil, nego da bi se podvrgel vplivu srditega gospoda to tako se tudi z njim obtožnica ni mogla kdo ve kaj okoristiti. Na drugi strani pa se z njegovo izpovedjo niso mogli okoristiti tudi novinarji, ker je bU med zaslišanjem prekinjen električni tok in je zato odpovedal tudi prenos po zvočniku.
Razprava je bila prekinjena ob 13.30. Nadaljevala se bo v torek ob 9. uri zjutraj.
M. U
TRŽAŠKI DNEVNIK
KOLEDAR
OBJAVE - MALI OGLASI
Danes, nedelja 14. oktobra
Nedeljko. Sestrana Sonce vzide ob 6.18, zatone o 17.23 Dolžina dneva H.05. Luna vzic.e ob 16.52. zatone w Jutri, ponedeljek 15. oktobra Terezija, Radoslav
Maj mori ezuli! Skupen nastop vseh kmetov
jamstvo, da ne bodo opeharjeni pri odškodnini za razlaščena zemljišča
Ti nesrečni esuli so za Tržačane res nepotrebno zlo. Res, da so si mnogi v mestu že kar lepo uredili svoje življenje kakor da bi mislili ostati prt nas za vse večne čase, mnc<ji pa so reveži, ki vzbujajo usmiljenje, posebno ko pomisOj na
Ze večkrat smo pisali o usta. novj «11 Villaggio del fanciul-lo» na Opčinah, ki so jo pred
tisto taboriš te pri Sv. Soboti, ^seci proglasili za občekor!st-ki je pravo leglo nezdravega i„*	113	tega	o-Jo-
ka prisilno razlaščajo zemljišča openskih kmetov.
Prizadeti Openci se ni o takoj vdali vabilom in raznim svarilom. Za pomog so se obrnili na Kmečko zvezo. Posaja-nja za določanje cene potekajo
moralnega in telesnega ž.vlje-rfja. Sicer pa «doma bi ostal, pa bil bi zdrav» pravi ljudski pregovor.
Pa naj bi že bilo njihov0 živ-Ij.nje kakjršnoko-.i, samt so si ga izbrali in sami naj ga pre. naša.jo. Tržačani	bi	se	e	men	li
dosti	zanje,	če	bi	zaradi	njih	v	.	,	...	.	.
ne trpeli oni sami. Ne torno Ka SO UkreDlIlZd ZlIDSKO pOmOC ?
govorili o stamvan ih, ki so jih
..	■	-■	Prezgodnji zimski pozdrav, ki
nam ga je te dni prinesla bur-ja, je marsikateremu Tržačanu poglobil skrbi,	ki mu	jih	itak
ne manjka. Za	imovite	je	zima
le	več	ali	manj lepa	izpremem-
ba,	a	za	one,	ki	si	morajo	s
težavo služiti vsakdanji kruh, je zima začetek novih, dostikrat nerešljivih problemov.
Ako pomislimo, da marsikdo nima zg zimo niti potrebnega oblačila, je pri današnjih razmerah kaj lahko priti do žalostnih zaključkov. Posebno pa je položaj težak za tiste številne tisoče brezposelnih, ki nimajo nobene podpore; in tudi. če jim bo dodeljena, bo verjetno kot običajno prepozno.
še znano, kaj so oblasti . ukrenile glede teaa in je to že
zanje v tržaški oblini gradili ne o službah, v katere s0 se vrinili, namesto da bi v nj h za lužili vsakdanji kruh domačini.
Prav tisti od Sv. Sobote tud gostujejo v sioven;ki šoli pn Sv An,. Icjar imajo pcuk razni ruski, madžarski, bolgarsk. in drugi begunski ct.oci. 2- lani mo imeli v že tako tesn, sluven. ski soli oni popoldanski pouk-Prav zaradi njih je b la tudi šola med letom kar p tkrit za. prta za.adi raikuž,tve. ke,- so ti begunski otreci prinesli nalezljive bolezni. Tudi letos so slovensko šolo pri Sv. Ani zasedli i; popoldanskih urah, razširil e pa so se govorice, da mislijo imeti tudi dva razreda v dopoldanskih urah. starši so
A.	»	   uivicimc	HJCUC	iCJid	111	je tu £,r:
•c - j1	Ja. *	ogorčeni m	j zadostno	dejstvo,	da	upraviče-
f j a	T-rotesUra}o, ker ne že-	no	raste	zaskrbljenost	med	vse-
le, da bi	njihovi	otroci pr sli v
dotiko	z	onimi	iz taborišča.
Priliko imajo videti in slišati,
"kiha je ta mladina pokvarj- na. ker živi pač v tc borišču. kjer ni o morali ne duha ne sluha.
Prav bi b lo, da bi šolska uprava stvar dobro premislila, preden b' namestila tur].j v dopoldanskih urah begvnske & o-ke, saj mora vendarle skrbeti predvsem za domačine in za njihovo dobro.
Dve vprašanji
kominformističnemu "Delu"
Dve vprašanji kominformističnemu «De!u#:
1. Zakaj ne objavite življenjepisa urednika nUnita# UHs-
seja?
2. Ali Bidovec in njegova ožja druščina lahko zanika, da so ga njegovi kcminformistični bratci nazvali «titofašistas, ker je govoril slovenski?
Samo to v odgovor na člančič •Bumerang ni za nerode# v «De!u» od 13. oktobra letos.
Aretirane MSI-jevce so
Neki popoldanski časopis je objavil kratko vest, da so izpustili tri mladeniče, ki so bili aretirani v zvezi z bombnim atentatom na sedež ZVU. Uradnega poročila o tem ni, vendar bo vest verjetno točna, ker je omenjeni list bil ves čas v stiku z družinami aretiranih.
mi onimi, ki so brez vsakega zaslužka. Javne ogrevalnice in kuhinje so v zimskem času najmanj kar bi se moralo nuditi tistim, ki so nepreskrbljeni. Podpore pa bi jim morali deliti čimprej, da se jim nud možnost rešiti se vsaj najhujšega.
Na žalost pa je do sedaj videti malo dejanj glede teaa in sta podpora in pomoč samo lepi besedi ter več ali manj dober načrt.
Zima je pred vrati. Kaj so ukrenili za zimsko pomoč?
v
Zupan pojasnjuje
Tržaški župan je na razna vprašanja, ki so bila postavljena v pismih ali po tisku, dal med drugim sledeča pojasnila:
Količina klora, ki je primešana pitni vodi, je bila tudi tedaj neškodljiva, ko se je no-javila v do sedaj največjem odstotku, tembolj je za organizem neškodljiva- sedaj, ko je dotok vode normaliziran. lito velja za vino, v katerem niso do sedaj še nikoli dobili metil-nega alkohola in je pravzaprav Trii tned tistimi mesti, kjer je vino uvrščeno med živils. torej podvrženo trajnemu nadzorstvu in analizam kot ostala hrana. Tudi za mleko ni nevarnosti, da bi bilo zavreto v bakrenih posodah ter bi vsebo. valo škodljive snovi za organizem. Podvrženo je rednim in periodičnim kontrolam kot vino in razna hrana.
Za pomanjkljivosti na terasi in za nesnago v jezercu ljudskega vrta pa je bilo ukrenje-no potrebno, da se čim prej zadovolji zahtevam.
zelo težavno, ker kupec noče | fiina, njihovega	zaupnika,	ki	bi
iti preko 400 lir za kvadratni I verjetno,	če	bi	uspel,	dobil	le-
meter. Poudarjamo, da so rez- --- -laščena zemljišča v bližini Op. čin in najlepša, kar jih Openci sploh imajo, ponudba je prenizka, ker je sedanja cena za taka zemljišča od 800 do 1000 lir za kv. meter.
Med Opčinami in Prosekom pa so vojaške oblastj rekvirira-le 40-50.000 kv. metrov lepih travnikov in pašnikov, kjer zdaj urejajo športna igrišča za vojake. Skoda je tu ogromna, ker so posekal drva. zravnali zemljišče, skopali in odvažali zemljo, da sploh ni več poznati, kaj je prej tu bilo.
Kmečka zveza je posredovala na merodajnem mestu, da bi zvišali najemnino. ali pa kuni. zemljišča po primerni c ni. Tako bi si lahko kmetje nakupili druga zemljišča. Zavela se bodo tudi pogajanja med pr zadetimi in organi rekvizicije.
Zadnje dnj smo Pa izved li, da nameravajo v industrijski coni v Zavlfah postaviti vel ko opekamo in da hoSejo v t^t namen razlastiti vež hektarov zemljišč dolinske katastrske občine, kjer bodo izkopavali ilovico. S pomočjo nekega doma-
Dijaški dom je zopet oživel
Večina slovenskih dijakov v domu uživa delno ali celotno podporo Dijaške Matice
Tudi za srednješolce so počitnice pri kraju. Vrata slovenskega dijaškega doma v UL Buonarotti so se danes ponovno odprla. Iz vseh okoliških vasi se zbirajo dijaki, da bodo med tovariši in pod skrbnim nadzorstvim vzgojiteljev preživeli v--'€ šolsko leto.
2e takoj po vojni leta 1945 so veliko vilo preuredili za di-
po nagrado za svoj umazani posel, skušajo prepričati lastnike, da bj posamezno, vsak zase napravil pogodbo in za mali denar prodal svoje zemljišče.
Ojozarjamo doVns-ke kmete, naj ne nasedajo takim vabilom ,
Skupno naj nastopajo, da (jodo ] 'jaški dom. Začetki so bili laže dosegli večjo ceno. Oren-1 skromni, od leta do leta pa so ke izkušnje kmetov, ki so se dom izpopolnjevali, tako da je sami spustili v pogajanja, naj danes že kar najbolje urejen. jim bodo za vzgled in svarilo. Prijetne so velike in zračne da se ne bodo kesali ko bo že, spalnice prav tako svetle učilnice. Po vsej hiši vlada red in največja čistoča. Dijaki in dijakinje imajo tudi tečno in o-bilno hrano, tako da se ob koncu leta večinoma vrnejo domov krepki, čeprav dosti ur presede pri knjigah. V razvedrilo imajo pred vilo krasen vrt z nadizorstvom vzgojiteljev prežt žive ure odmora.
Dijaki, ki so nastanjeni v domu. uživajo tudi velike ugod-
prepozno.
Tajništvo ASIŽZ izreka E člamici IO	=
flll/	|
marljivi aktivistki in po- 5 žrtvovalni delavki med = pionirskimi igralskimi dru- 3 žinami	=
ob obletnici umetniškega = nosti glede plačevanja. Se^gda delovanja najtemnejše § čestitke in še veliko =
uspehov.
Tajništvo ASIZZ s
illllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllir
ga doma veliko skrb, k-je bo dobila potrebni denar, da bi krila vse stroške. Glavno breme nosi tu Dijaška Matica, ki popolnoma ali ielno podpira dijake. Toda tudi Dijaška Matica
TRAGIČNA SMRT GASILCA
IZ ISTRSKEGA OKROŽJA
Spustil se je po in obležal na tleh
drogu
mrtev
Čeprav je bil 45-letni Ignac I nost navedel, da je bil pijan in I I, raltVn<.» „ hnlnirn Rupel doma s Proseka 194 že m sleč, da ma žebelj in ne nož
dolga leta gasilec, se mu je v rokah, prebodel ljub co. Ves! Ano Jurac vd. Brenčič so mo-včeraj zgodila nesreča prav na njegov zagovor pa mu ni poma-	ra^ včeraj	z	rešilnim	avtom
gal- ker so ga sodniki s oznali	oopel-jati	v	bolnico, kjer	so jo
za krivega in ga zašili na 3 me-	j fridržali	za^ 8	dni na I.	kirur-
sece in 15 dnj zapora ter na	1	j»
plačilo 4.000 lir globe.
Stnkovno izpopolnjevanje za istrsko mladino
Pn vs kuanj m dilu je nujno potrebna strokovna in šolska izobrazba. Novi gospodarski ukrepi s0 Za delavce vel ka pobutia, da izpopolnijo svoje strokovno znanje. Se vedno se občuti pomanjkanje strokovne delovne sile po delovnih kolektivih. Potrt ba je s.^os: bnih meiianikov in d ugih p klicev v niši industriji. Vsem tistim mladim ljudem ki imajo ves lje za razne strokovne poklic« v industriji se nudi lep- prilož-no t, da se izučijo nokllc i.
Okrožni odbor Enotnih razrednih slrd'kalov je prav te dni razp avlj^l o teh vor š nrh. 7"V|V'Vk r- r-	jf-
prinesel odloči ev da se mladi n Ki 'in vese .,	uce ja
ra :nih poklicev v inrius r;is'c; s r ki. nudi prilržmst, d^ se pr ktično in teor tčn0 izobrazi v raznih tovarnah in p jet-jih v Jugoslaviji Te ugodnosti im? io mladinci nad 18 let starosti.
T k’h mladincev je pr: nas prccei. S rd kajne pod už tce naj poma g jo pri izb ri tikih, ki bj invli veselie do učenja in izpopolnjevanja. Vpisov-mje naj se prične takoj pn veh sin1:kalnih podr žnic-’h ood-jetij in ust-nov. Navesti je treba rojstne po 'atk", očet- vs vo, bivališče fzobra?bo in n'klic. za kateregn se je pr^ilec o''lo. čil P'-> n>'tr»b> orr«i,e'' la' ko izr zi žetio. v kat“’1 tovarnj »H podjetju bi bil r'd zaposlen.
Bufe
Vse mla ’in. ke osnovne orga-ni?-cije so imele v P tek vče-l.:j in še danes svečanp akademije v ča?t 32. obletnice u"a-n-.vitve Zveze komunistične mlafiine Jugoslavije. Na teh akad-mijah ima mladina kulturne predstave.
Koper
Italijanski kulturni krožek «A. Giams i« v Kopru bo da-nes zv-?čer ob ‘20.15 uri imel v Ljudokeir. gledališču slavnostno otvoritev kra ievnega pregleda italijaiftske kulture ki bo trajala ves te<ien. Otvoritvenemu govoru bo sledil zborovski kon. cert, ki ga bo izvajal mešani pevšfei zboT pod vodstvom diri sitnta Lucijana Milcssija, Na sforedj so: n. Vtrdjja: #Erna-ni» — Brindisi, G. Donizetti;
ttLucia Ummermoori, IV. dejanje, G. Verdi: *Mof usode*, prizor iz posvečenja in G. Verdi; «Traviata» III. dejanje.
Obvestilo filatelistom
Filatelistični klub v Kopru poziva vse člane, naj poravnajo članarino do 31, oktobra. Članarina za stare član« znaša letno 120 din. za nove pa 150 din. Člani, ki rie bodo v doloičenem raku poravnali članarine, bodo črtani iz seznama članov. To velja tudi za dvig znamk, ki jih morajo člani osebno dvigniti v klubu.
Padna
Z e ve«; časa so opažali, da nekaterim vaščanom zmanjkuje jo razni pridelki na polju in v gozdovih. Tovariš Jože Lovrečič je v svojem gozdu opazil posekana hrastova in druga drevesa. Sicer ni šlo za velika debla, toda Skoda je bila vseeno precejšnja. Tudi Ivanu Kuzmiču je nekdo na skrivaj sekal akacijo, ki bi jo bil sam nujno rabil. Zelo je z% išalo neznanemu tatu grozidje tovariša Antona Gregorja, ki je o-pazil, da mu v latnikih nekdo «nodi r-oroa&at«, ne da bi ga naprosil
No, m k ega dne je zadeva prišla na dan. Pri «delu» so bili zasačeni Antonija Dilič št 72, Marija Grego št. 70 in Ivan Pribac. Prvi dv, sta dejanje priznali in sta morali plačati kazen na KLO. Priba« pa, ki je tudi priznal da je kradel akacije, bo moral staremu in zelo revnemu Kuznvču. katerega last so bile akacije, povrniti škodo v znesku 3000 din. Četrti od te lene družbe Ivan Grižon. ki se mu je zahotelo grozdja v preveliki množini, ra se bo moral zagovarjati zaradi tatvin^ pred IVudskim sod>šč‘in
Padenci obsojajo lakomnost tr*h ljudi, ki imajo vsi več kot tisti katerim so kradli.
POZIV
UPNIKOM IN DOLŽNIKOM
«OSKRBA» oodjetje za preskr-bo pripadnikov narodne zaščite Koper jt prešla v likvidacijo. Pozivalo se vsi upniki in dolžniki, da prijavijo svole terjatve, odnosno da poravnajo svoje obveznosti do 1 novembra 1951. Po tem roku se terjatve ne bodo več uoo-š*eva!e, dolgovi pa se bodo prisilno izterjali.
Likvidacijski odbor.
tistem mestu, kjer je bil najbolj vajen dela. to je na dolgem drogu, ki gre skozi vsa nadstropja in ki služi gasilcem kot izhod v sili. Cim je dan alarm, se namreč gasilci spustijo po drogu navzdol do avtomobilske garaže, ker bi njihova pot po stopnicah bila predolga. Včeraj zjutraj se je Bupel, kateremu se verjetno ni ljubilo hoditi po stopnicah gasilske kasarne v Largo Niccolini, spu. stil po drogu, toda obležal je na vznožju z zlomljeno hrbtenico in z notranjimi poškodbami v glavi. Verjetno je možu med spustom postalo slabo in je kljub temu. da se je še držal droga, priletel na tla. Sele kakih 10 minut kasneje je prišel v garažo nek drug gasilec, ki je skočil k Ruplu, toda vsaka njegova pomog je bila zaman, kajti mož je bil že mrtev. Po nesreči so Rupla, ki zapušča ženo m enega otroka, odpeljali v mrtvašnico splošne bolnice.
Prezgodaj ga je zbudil
Kakor vsak dan se je vratar ljudskega, prenočišča v Ul. Pon-dares Giacomo Quarantotto odpravil 12- septembra po sobanah in budil speče ljudi. Tak -je pač red. Vsi so takoj ubogali in se kmalu odpravili, le eden, in sicer 54-letni Ermanno Zan-fi je dalje smrčal na svojem ležišču. Vratar je tedaj stopil tu. di k njemu in ga prijazno zbudil. toda Zanfi ni hotel o tem nič slišati temveč je začel moža obkladati z raznimi psovkami. Ta se je končno tudi razjezil ter mu kratkomalo obljubil, da ga bo r vadil oblastem. Zan-fiju je kri1 stopila v glavo Jezno je vstal in začel najprej s torbo kasneje pa s čevljem mlatiti vratarja po glavi. Nastopila je policija in mož se je moral zagovarjati pred sodniki, ki niso verjeli izjavam, da se je branil, ker je vratar uporabil ali hotel proti njemu u-porabiti bikovko. Kratko malo so mu prišli 4 mesece in 10 dni zapora, vendar za sedaj samo pogojno.
IZPRED SODISCA
Ljubosumnosti je zadostil z nožem
4. septembra se Je pred vrati stanovanja 48-'etnega Marija Lanza iz Ul. della Corte 1 razlegel obdvehpo ..olnoci krik neke ženske, ki je prebu il celo okolico. Kmalu se je nabralo polno ljudi in seveda tudi poli-cije. ki je Lanzo in žensko, 46-letno Marijp Piriavez, ki je bila laže ranjena takoj odpeljala najprej v bolnico nato pa na policijo. Med izpraš vanjem sta oba odkrila svoje težave in podpisala zapisnik. Po ledice pa so se pokazale na sodišču, kjer so primer obravnavali. Lanza in Piriavez sta namreč živela taka 4 leta skupaj in sta se večkrat prepihala, še posebno kadar sta bila vinjena. To pa ni bilo redko, kajti oba sta ljubila vinsko kapljico, ki je obema škodila. Tistega septembrskega večera sta L nza in Piriavez po stari navadi popivala z raznim, prijatelji po gostilnah, nakar se je cela družba odpravila proti uomu. Veseli kot o bili. so si medsebojno nagajali in eder> od teh. ki je pognal Lanzovo ljub"sum. nost, je pr’čel pripovedovati da je pred dnevi videl Pirav-čevo. k ko je pooivala v neki gostiln) v stanem delu mefta To je razborltega Lanzp tako ujez lo da je svojo d looletn' intimno orijateljico najprej po šten-o oklofutal, nakar je izve-kel od nekod nož in j0 v-^rat orebodel RanP s er niso bile Hude vendar 'e deianj^ z domovali , da j* P 'šrJ Lan^a pre^ 'odnik» r-rvič z r^d1' namernih "oškfdb dru"eea in druo<č za ra-l; nedovoljen^ nošo*e orož a
Pred sodn'ki jr vse pridal vendar je kot olajševalno okol-
ANSA javlja, da se je v svoji vili v Barkovljah ustrelili v glavo kapetan ameriške vojske Carl W. Bobb. O vzrokih samomora ne ve nihče ničesar pač pa je neki list objavil vest, da se je verjetno ustrelil, ker so prišli na sled ilegalnim poslom, s katerimi se je baje bavil. Izključujejo, da bi se usmrtil iz sentimentalnih vzrokov. Pokojni kapetan zapušča ženo in tri otroke.
škem oddelku zaradi rane na zatilniku in praske na nosu. Zena je namreč med čakanjem v zdravniški čakalnici v Ul. So-litario nerodno padla s stola.
Se ne spominja ničesar
zaradi padca
Zaradi padca s kolesa v Ul. Rossetti so sprejeli na opazovalnem oddelku bolnice 17-let-nega Bruna Branda iz Ul. Re-voltejla 7. Fant ima- rano .na zgornji ustnici in na nosu ter se zaradi omotičnega stanja ne spominja, kako je prišlo do nezgode.
potrebuje za to denar, nima pa nikakršnih fondov. Rszpolaga samo s tistim denarjem, ki ji ga prineso članarine in pa prostovoljni prispevki.
Prav zato pa je dolžnost slehernega tržaškega Slovenca, da postane član Dijaške Matice, dolžnost vsakega člana pa. širi vrste te organizacije, ki pomaga pri šolanju naše mladine. Tržaški Slovenci moramo skrbeti, da bomo imeli svojo inte-
SLAVA PADLIMA BORCEMA!
Bogomir Sancin
Tovarišu LADISLAVU FURLANIJU, vzgojitelju v Dijaškem domu, ki je včeraj v krogu svojih najožjih prijateljev proslavil svojo petdesetletnico, čestitajo še ostali prijatelji in znanci z željo; še mnogo veselih let!
ligenco, ki bo krepka opora vsemu slovenskemu življu na naših tleh v njegovi borbi za nacionalno enakopravnost in gospodarski razvoj. Zato podprimo Dijaško Matico ob vsaki priliki, postanimo vsi njen; člani!
POROČILO A1S O NESREČI PRI SV. IVANU
Zadeti mladenič
pod.egel poškodbam
AIS je včeraj' izdal uradno poročilo o hudi nesreči, katere žrtev je postal 17-letni Dante Braico stanujoč na Trgu Liber-ta št. 9. Čeprav smo o stvari že pisali v naši včerajšnji številki, bomo v kratkih besedah povzeli najvažnejše iz poročila.
Čeprav je še vedno v teku preiskava, kaže, da je Braico prihajal iz vojašnice in se približal stražnici, da bi stražo, kaplarja «K» stotnije 351. pe-šadijskega polka Walterja W. Haringa obvestil o svojem namenu. Prav tedaj je stražar pregledoval svoj samokres, ki se je slučajno sprožil. Svinčenka je prebila okence stražarnice in zadela nesrečnika nad desnim očesom, mu prebila glavo in izstopila tik nad desnim ušesom. Krogla se -je nato odbila od stene onstran ceste in obležala kakih 15 metrov od čuvaj, nice, kjer so jo tudi kasneje našli. Kaplar je priskočil na pomoč Bralcu, ki je padel na tla, ga s suknjičem zaščitil pred mrazom, poklical vojaškega zdravnika in potegnil izza pasu zavitek z zdravili, da bi mu takoj nudil prvo pomoč. Vojašk. zdravnik je takoj dal Braicu krvno plazmo, nakar so ga z vojaškim rešilnim avtom odpeljali v bolnico in ga izročili civilnim zdravnikom v oskrbo.
Braico je v prisotnosti svoje matere, ki je bila takoj obveščena o dogodku, podlegel težki ranj ob 4.45 zjutraj na II. kirurškem oddelku.
Zdi se. da ni bilo nikakega o čividca pri nesreči. Kdorkoli je mogel, je že nudil preiska-valnim organom vso možno po. moč.
lom nerodno padla in si zlomi, la stegnenico. Sprejeli so jo v bolnici s prognozo 40 dni.
* * s
Malo kasneje pa se je prav tam 54-letni Vittorio Mottica iz Ul. Lorenzetti zbodel v prst desne roke z žebljem, ki je štrlel iz neke deske. Tudi on se je mjral zateči v bol ico, vendar so mu nudili samo prvo pomoč in ga odposlali domov.
Obe peh zlom'jeni
Med gradnjo novih hiš na Zgornji Greti je 39-letni zidar Fraocesco Manzilli iz Ul del Rivo 15 ne^odn0 padel p - stopnicah I. nadstropja in si verjetno zlomil obe peti. Če bo šl0 vse po sreči, bo okreval v 30 dneh
Vabilo
na redni občni zbor Kmečke zveze
Upravni odbor Kmečke zveze v Trstu, sklicuje redni občni zbor zveze v nedeljo dne 21- oktobra 1951 ob 9. uri dopoldne na stadionu «Prvi maj», Strada di Guardiella 7.
Dnevni red:
1. Poročilo predsednika, tajnika in blagajnika.
2. Poročilo nadzornega odbora.
3. Diskusija.
4. Eazrešnica dosedanjemu odboru.
5. Volitev novega odbora.
Ce občni zbor ne bo sklepčen ob prvem skli-canju, bo sklepčen uro pozneje ob vsakem številu navzočih.
Člani se lahko dajo zastopati po drugi!*, članih, a jim morajo v tem primeru izdati pismeno pooblastilo, vendar ne sme noben pooblaščenec imeti več kot pet pooblastil.
Upravni odbor.
Rojen je bil na Beki (Kozina) 5. junija 1924. Pozneje je živel v Trstu. 10. septembra 1943 je stopil v partizanske vrste. Padel je v borbi proti N.emcem 15. oktobra 1943 v Rovinju.
Josip Gombač
~Rojen je bil v Trstu 2.7. maja 1923. Stopil je v vrste 18. divizije NOV 10. septembra 1943. Padel je med nemško ofenzivo v Istri 15. oktobra 1943.
DAROVI IN PRISPEVKI
Sklicanje občnega zbora
Vabijo se člani Nabavne in pro. dajne zadruge, zadružne družbe z omejeno zavezo, s sedežem na Opčinah, da se udeležijo rednega in-izrednega občnega zbora omenjene zadruge, ki bo dne 31. oktobra 1951 ob 20. uri na sedežu Kulturnega doma na Občinah v pryem sklicanju in ob isti uri in v istem kraju naslednjega dne v drugem sklicanju, da sklepajo o naslednjem dnevnem redu:
1. Sprememba členov zadružnih pravu.
Redni del:
2. Poročilo upravnega odbora.
3. Poročilo nadzornega odbora.
4. Razpravljanje in odobritev računskega zaključka za poslovno leto 1950.
5. Razno.
Za nakup streptomicina za bolno Ado Manzan prispeva dobra Betka 1.000 lir.
Presrečna, da je mogla objeti po dolgem času svojega sina Mirka in doslej še nepoznano snaho, ki sta prišla iz Beograda na obisk, daruje Marija Piško s Kolonkov-ca 500 lir za Dijaško Matico.
Nižja industrijska strokovna šola
Ravnateljstvo SLOVENSKE NIŽJE INDUSTRIJSKE STROKOVNE SOLE v ROJANU obvešča vse učence in učenke, da bo začetna šolska sv. maša v ponedeljek dne 15. oktobra t.l. ob 9 1/2 (devetih in pol) v župni cerkvi v Rojanu. Učenci in učenke naj se zberejo pred vhodom v šolo ob 8.15.
V torek 16. oktobra se prične reden pouk.
Upravičene pritožbe
2e dalj časa se tržaške gospodinje pritožujejo, da je mast, ki jo kupujejo v trgovinah, zelo slaba. Nekaj časa je imela le nekoliko čuden okus, toda sedaj je vse bolj jasno, da je masti primešana precejšnja količina loja. ki se takoj strdi, čim se nekoliko shladi.
Gospodinje, ki uporabljajo to maist se jezijo, a trgovci jim odgovarjajo, da takšno mast pač prejmejo ter da bi bilo treba protestirati pri dobaviteljih.
V imenu vseh prizadetih gospodinj opozarjamo odgovorne f mesto, so imeli dovolj dela. kaj-
Jamski izlet PDT
V neaeJjo 21. t.m. priredi Planinsko društvo prvi jamski izlet v kraško jamo pri Jezeru nad Borštom. Ta ekskurzija je istočasno prvi dan jamskega tečaja. Vabljeni planinci in prijatelji, posebno mladina! Pridite s planinsko opremo; za jamarsko opremo je preskrbljeno.	,
Prijave pri ZDTV v Ul. Machiavelli 13/111. vsak dan ob 17. do 19. ure. Zbiranje v Borštu ob 10. uri pri prvih hišah pri tov. Danilu Sedmaku.
Požar uničil za 200 000 lir sena
Zgodaj zjutraj pribl.žno ob 7.30 se je v seniku ki je last 66-letne-ga kolona Jožefa Dino iz Ul. Mioreri 199 vnel požar, ki se je kmalu razširil na vso poslopje. Gasilci, ki so takoj prišli na
organe, da se pozanimajo tudi za to zadevo; cena masti je do. volj visoka, da bi bila lahko tudi njena kvaliteta nekoliko boljša.
ti šele ob 12.30 so se brezskrbno vrnili v kasarno. Gospodar, ki ni zavaroval svojega blaga nro ti požaru, trpi približno 200.000 lir škode.
Z GORIŠKEGA
Tovornik op'azil žensko pri Ses!janu
Da bi 34-letn; E.o Muc.celli doma iz Turjaka (Italija) za volanom svojega težkega tovornika preprečil karambol z neko «Vespo». ki je pridrvela iz nasprotne smeri po cesti Trst -Sesljan je mož ostro zavil na de^no in tako n hote oplazil po hrbet 32-letno Olgo Kocjancič iz Sesljana št. 28, ki je tedaj hodila ob robu cest -. Medtem ko je ženska padla, je tovornik nadaljeval še nekaj metrov svojo pot, nakar je trč 1 v zid stavbe it. 33 in ga skoraj razrušil. Zensko so z rešiln:m avtom, ki je bil telefonsko poklican, pripeljsli v bolnico, kjer so jo zaradi poškodbe na roki in rane n* zatilniku sprejeli na ortopedskem odd Iku. Kljub padcu niso rane in poškodbe nevarne ter bo žena okrevala v 7 ali 10 dneh.
Dve nerodi v konnp'jarni
Popoldne iP 64-l tna deh ka Ana Kocjančič vd. Scarpa iz Ul Guevr ■ z’i 15 zaposl ns v Tržaški konopljarni. med de-
Seja
občinskega upravnega odbora
Na zadnji seji občinskega odbora preden so pričeli s prou-čevanj-eni dnevnega reda, se je župan dr. Bernadis s kratkim
žefa iz Ul. Vittorio Veneto. ki se je hurio p nesreeil. Picc ul n se je vračal zvečer s polja domov z volom. Nekaj metrov pred njegovo hišo je nenadni ropot avtomobila splašil vola, ki je kmeta z vso silo vrgel sredi ceste, kamor je ravnokar
t~>°w>r0m	spominu	ing.	i	privozil	avtomobil	avtopodjetja
Ribija,
Nato so odborniki odoibrili sledeče; izdatek za napeljavo električne razsvetljava .k meji pri Solkanu; razširitev ovinka s Kovza Verdi v Vi, Petrarca; zakup za nabavo železnih posod za pobiranje sneti ter izdatek za natoarvo cestnih signalov.
Temu je sledilo poročilo odbornika dr. Levi ja. poverjenika za zdiravstvo. o proizvajanju mleka, mcliži in higieni v hlevih. Na njegov predlog, ki ga je sestavil skupno.s pokrajinskim živinozdravnikom, je u-pravtti odbor odobril osnutek odredbe v zvezi s higieno, za kontrolo mleka in higieno, za katero morajo skrbeti vsi proizvajalci mleka.
Na predlog dr. L 5 vi j a je odbor nadalje odobril tudi odredbo, po kateri morajo vsi lastnini psov podvreči svoje živali cepljenju proti P-asji steklini. Odredbo so izdali, da bi obvarovali pse stekline in njihove lastnike p-a odgovornosti, če njihovi psi koga ugriznejo.
Pse bo cepif občinski živino-zdravnik vsako sredo in soboto od 10. dlo 11. na higienskem uradu v Ul. Mazzini. Lastnikom bodo izdali potrdilo o cep 1 jen ju.
Ropot avtomobila splašil vola
Ribi, ki ga je vozil 29-letnj Mirando Brandolin iz Ul. Garza-rolli 10. Picciulin je zadel ob avtomobil in ob močnem sunku obležal na tleh. v mlaki krvi. Iz bližnjih hiš so takoj pritekli ljudje na pomoč ponesrečencu in poskrbeli za prevoz v bolnico. Tu so zdravniki po pregledu ugotovili da si je Picciulin baje prebil lobanjo, prizadel številne globoke rane po obrazu in po vsem telesu ter pretresel možgane. Ker je njegovo zdravstveno stanje precej resno, se zdravniki še niso izrekli
SPO na Krminsko goro
SPD v Gorici priredi prihodnjo nedeljo 21. oktobra izlet na Krni insko goro z a vtobusom. Odhod v nedeljo s Travnika ob 13.15. Prijave za izlet sprejema kot običajno Darko Šuligoj urar na Travniku. Vpisnina 150 lir.
Pouk na slovenskih
srednjih šolah
Novo šolsko leto 1951-52 za slovenske srednji šole v Gorici se prične v torek 16 t. m. s šolsko mašo ob 10. uri v stolnici. Dijaki naj se zberejo ta dan že ob 9.30 na šolskem dvorišču, Rešilni avto Z len ga križa je j od koder odidejo v spremstvu v petek zvečer pripeljal vigg. profesorjev v cerkev. V ?re mestno bolnico Bri^atn Pavia do 17. t. m, no se bo začel re-62-letnega kmeta Eicciulina Jo- |den pouk ob’ 8.30-
ROJSTVA, SMRTI IN HOROKb
V goriški mestni občini je bilo od dne 8. <Jo 14. oktobra t. 1, 17 rojstev, 7 primerov smrti, 11 vknjiženih porok In 7 porok
ROJSTVA: Uria Mulloni Maksimilijan, Polo Marisa, Marega Ivan. Tulissioy Dino. Zarr.paro Suzana, Perco Nellca, Fedon Wal-ter, Bertossi Robert. Macuzzi Laura, Zampar Jošef, Gri Mariuz. za Sergej. Gri Marizza Franc, Vi-sintin Fabijan, Petievčič Bruno, Blaserna Robert, Bisich Marko in Guerriero Sergej.
SMRTI: 63-letnl Vldoz Jožef, 71-letni Kofol Anton. 4C-letna Orazietti poj. Blokar Nikolina, 70-letni Ribi Friderik, 43-letna Daneluz Rosa, 77-letna Hadalin Dor. Valenttnuzzi Emilija, 70-letni Peteani Jožef.
VKNJIZENE POROKE: kovač Bilato Albert in gospodinja Rigo-danzo Italija, geometer Sorrenti-no Genato in gospodinja Della Marca Konceta, trgovski pomočnik Rossi Romana in tkalka Micu. lin Plerina, varitelj Vlsintin Evgen In tkalka Marangon Marija, uradnik Bagnaro Ivan in uradnica Likar Ivana, agent civilne policije Pastrovicchio Elio in delavka Drusetta Irena, mizar Vidoz Aldo in tkalka Turco Rika, mehanik Bralni Alfidej in vezilja Toffolo Bruna, sluga Klavčič Fri-derlk In gospodinja Peteani Stanislava, zidar Russian Bruno in tkalka Blason Jolanda, delavec Marvin Viljem in gosBodinja Brankovič Ivana, natakar Bassuto Oskar in delavka Bianchet Tereza.
POROKE: težak Blasizza Hanibal in gospodinja Žnidarčič Marija, agent civilne policije Grego-ri Boris in frizerka Dosso Silvana, tkalski asistent Klavčič Ivan in tkalka Plcotti Arduina, Inženir Boem Viktor in visokošolka In-gravalle Ada, Valentinuzzl Karlo In Hvala Bruna, trgovski pomočnik Magrls Alcej in gosnocflnia Grattorii Ana, geometer Sgubin Livlt in računovodkinja De For-nasari Licia..
SLOVENSKO NARODNI) GI.EDAL1ŠCE
za Tržaškn ozemlje
DANES 14. oktobra 1951 ob 19.30 uri v AVDlTOBlJ®
v TRSTU
jubilej EME STARČEVE
Ulfoo&lao Hileia
Cjohpoda Qlemfiai0
Drama v treh dejanjih
RežiseT: prof. dr. BRANKO GAVELLA k-Prevedel: F. ALBRECHT	Scenograf:	J.
O S E B E r
Ignacij Jaques Glembay, bančnik, šef firme G^emg^nitJ Company, pravi tajni svetnik . Modest Sancin,. . Castelli - Glembay, r.jegova druga legitimna 5°P aC;ji EMA STARČEVA; Dr. phil. Leone Glembay, in njegove prve soproge rojene Basilides - ^anl® vdoW do Nakrst; sestra Angelika Glembay, dominikanK ■ ^sS najstarejšega Glembayevega sita Ivana, rojena o rij. Zygmuntovicz Beatrix - Zlata Rodoškova; Titus cus Fabriczy - Glembay, bratranec bančnika	p-
veliki župan v pokoju . Jožko Lukeš; Dr. jur. Q]enr briczy - Glembay, advokat, pravni konzulent firm® pave! bay Ltd. Comp., njegov sin - Jože Babič; Dr. ffl« • ^ Altmann, zdravnik - Stane Raztresen; Dr. theol. Qjj. Alojzij Silberbrandt, informator baroničinega si verja in njen spovednik . Ljudevit Crcobori; g,u?3 • nadporočnik von Ballocsanszky - Srečko Kostf-
Josip Fišer; Sobarica - Tea Starčeva.	^
V ostalih vlogah nastopajo: Valerija Silova, ®Iza7£ga, A' ya, Lelja Reharjeva, Slavica Mezgečeva, Ernest *	1
ton Požar, Julij Guštin, Franc Pertot.
V ponedeljek 15. oktobra 1951 ob 20. vri PONOVITEV v Avditoriju
v 01
Vabila za obe predstavi se dobe v veži tiskar®e ^ jU-
sv. Frančiška 20 pritličje danes od 10. do 13- u^e' jg trišnjo predstavo tudi jutri od 10. do 13. in od 15- “°
Roditeljski sestanek
Roditeljski sestanek staršev notranjih in zunanjih gojencev slovenskega Dijaškega doma bo danes 14. t. m. ob 9. uri v prostorih Dijaškega doma v Ul. Buo-narotti 31.
Vabimo vse starše!
PROSLAVA SESTDESETLET. NICE PROSVETNEGA DRUŠTVA #TABOR»
Prosvetni društvi «Lipa» iz Bazovice in «Slovan» iz Padrič priredita ob tej priliki dne 28. oktobra 1951 izlet v Lokev Prijave za izlet se spre.lemdjo v večerrih urah na običajnih mestih v Bazrtvici in Eadričah -cd ponedeljka do vključno Četrtka 18 t. m.
Izlel motociklistov
Pripravljalni odbor moto kluba v Skednju priredi 3. in 4. novembra t.I, izlet z motorji na Bled. Informacije in vpisovanje v Skednju, v gostilni pri «Belem konjičku* do 15. t.m.
Vaje pionirsfceqa tamburaškeqa zbora it Rocola
se bodo pričele v ponedeljek 15. t. m. ob 17. uri v Ul. Ruggero Manna 29. Vabljeni vsi.
Stre’ske voje ameriških čet
Amer.ške čete v Trstu bodo imele te dni strelske vaje na sledečih streliščih in ob naslednjih dnevih ter urah:
.Strelišče v Bazovici za streljanje s puško; od 15. do 20. oktobra 1951, od 7. do 18. ure.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Davanzo, Ul. L. Ber.iini 4: MUlo Ul Buonaiotti 11; Mizzan, Trg Venezia 2; Tamaro e Neri, Ui. Dante 7; Harabaglia. Barkovlje; Nicoli, Sked?nj.
Izžrebane loterijske številke
     .n
ROJSTVA, SMRTI IN 5e ]'#i.
Dne 13. oktobra ^oroK > Trstu rodilo 7 otroK. v „ A, lo 8, umrlo pa je >*. POROČILI SO	-
itnMiiucr
Irene Sceglovitof, ur yj Caienfano in Ž05P9 El!«”!.# BerRamagno, uradni porco ^ sut. in uradnica 5 Nas51'!U' inženir Pericle dr Si" arhitekt Maria “/;rini '!),V uradnik Mariano M1" nica Bruna Trovo, “ jnj3 lo Gratton in £°Sik Luisa Gaiardi, urad"* u % vc in fotografka mehanik Bruno Bado ka Maria Leizza	p,
UMRLI SO: 8°-letn|7-ie Paganet vd. Picotti. ša Maria Ribičič v^..[lii ?[ ? letni Benedetto R“^ fiscljf'!1 Carlotta Furlani letni Angelo 5°«f 72-I<l 5^' letni Luigi candot«. Cirw f ^rdo Catalan, 39-leW'
79-letni Simeone ^Vieto* letni Dante Brajko. lia Jug vd. Clenr
MAH OG-
ISCEM 14-15 LETNEM gpr*
za mlekarno. Nas117
lista.	___
ZENSKE PLASCE Uf priona šivilja. NasWv -A lista.
PRIDNA IN VESTNA,,
sprejema delo na
upravi lista^___-SSfl1-
BEL~ŠTEDILNIK Pr°
- ■ upravi lista	—rrTS	^
MODISTKA	cen>-
pravlja do zmerni Pellico 11.
BARI	46	26	29	50
CA< -LIARI	57	4	78	16
FIRENZE	31	62	8	46
GENOVA	20	47	81	34
MILANO	78	51	66	73
NAPOLI	84	60	28	68
PALERMO	13	62	76	38
ROMA	75	23	4	57
TORINO	17	86	89	42
VENEZIA	1	5	69	2
1. NOVEMBrA i zie‘ V
H c:n lit: Uiistojno Klhcmbefk Ilnrnbc>9
■ do 18
Vpisovanje	,
pri »Adria-®«' tel. 29-243-
A Včeraj nas je za vedno j • zapustila v 92. letu starosti naša draga mama gospa
Terezija Lavrenčič roi. Tabaj
Pogreb drage pokojnice bo danes v nedeljo ob 11.30 dopoldne iz hiše žalosti Ul. Giar-dini št. 57 (Skedenj).
Družine Lavrenčič, Sancin, Moracutti.
Tnst 14. oktobra 1951.
tDne 13. t. m. je nenadoma umrla naša draga mama in nona, v starosti 87 let
Marija Gartner roj. Respet
Pogreb drage pokojnice bo v ponedeljek 15. t. m. ob 14.30 iz kapelice glavne bolnice. t	Žalujoče	rodbine
Gaertner, Luin, Ferfolja.
Ti'St 14. oktobra 1951.
DVODNEVNI ^ V
4. in 5- "oVeI” Ajdovščino
Vipavo l.jiihljano Clerltno
—-r;®?-
tridnevni
3., 4. in S
Pulj Poreč Rovinj
lil ari bot’
Celje
Vpisovanje^-pre:
tel.
do
18.
pri <,Ad.VV243'
NOVE „0*
SLOVENSKE Kf/J
700
Sl«
Henri Barbusse; OGENJ, polplatno •	•	’ -
Ivo Šorli:	ZADNJI VAL, polpIatn° ‘^a	^	>
Milan Vidmar:	MED EVROPO IN AME _ , ^ *
platno . ■	iatno	‘	)tjO
Ivan Lah:	ANGELIN HIDAR, Polp ,jrano
Pavetl Kunaver: PIONIR V NARAVI, br0‘ m
“DAE- C-«-” #
DOBITE JIH V SLOVENSKIB KNJIG*«*
IN GORICI
fašistični zločini
DEMOKRATIČNA ANGLOAMERIŠKA VOJAŠKA OPRAVA ŠE VEDNO NI tASISTICNI ZAKON O POITALIJANČEVANJU SLOVENSKIH IMEN?
A plZZAGALLI:
<(Mutate con la redenzione per se m pr e le condizioni politiche delle nuove provin-|	'V. come poteva restare in una provmcia di
Tn^ +G Una onomastica barbara o imbastardita, r atnce del la fisionomia del paese e oggetto di Pprezzamenti ingiusti al di dentro e al di fuori...»
se
in opora	tržaške
S mn iet ie že rainUo-
'* V* 1511 2---------- “	'
zavezniki v Trst.
so zatrjevali in še
^ Mn?UJce3°’ da 80
1 fašizmu in naciz-Svetu so , Zato> da )u stre jo. ^ili d ago8avljali, da bodo
ino °^odie, am-“ttli vJ" se Pzav posebno so idejno zgradbo fa-
^ id uvel— kt Eta vPe* 3aVUa "asiije.
fešisti '}asilie sq italijan-> Ki so bili hkrati ^1®	nac- našim
4osljn °m. Pred nobeno bi 'J? Wso us‘aviii, sa-d2norod.iIi Slovence "foni«, o Soežnika in od Ptth raznf? _rb*?a. Eno naj-^ ie bilr va*ni“ sredstev
>h priSremin3an3e sl°-"to spreon^°v. O tem že-
0 tL ori!> danes: 'eSovorjt!V^rašaniu Kočemo
« Za i,zaradi tega,
* Va še ,)Vefn^ka voiaška jentem i° un6S P°t>ravila
t'tan ozenlr-	01 na Tr*
S ki ob^lu največje kriti! 51 t enn°Ji favno v
1 ^eh r ?°	°	razvelja-
S?Jtee,ekretov-s
S0**15 našim* !Janske oblasti "nsitj tuje ■U^em’ da m<>"
r*‘li 'u “1*ra
Ji '1«kuih?deS izvajajo naj-Pti Z\ftj 1 zakon. vwHlemag°J?vo ne razume-' kl ie za nas naj-itb ^ d/”3' Američani ni ^Ll^minjajo v v,111 tani ; , 75611 narodov
kil89 svoie ga ali °nega o{it„ PHlntke. Toda 1*4 ^“spregledajo, da “Rtasti ^ nikdar dr-
tuie “ne in da do-A •, Pr3vne oblastj v
°^lasti š€ nik
*h#iiov' <rsiiie sv°iih
CHe ^.(sPremenijo svev
V “teU jilr‘ njsc krat-H"°v’h tJ2radT,° predpiso-
vSsel; “Ti,nkov. Pozabili V2f;v zl*.50 Pr'šli ti do-
'^dT tirče kU se tam na'
i) Šla £u'h s° bi'e tenden-°ni so hoteli v'*’-- da"~ O O lo vrl — r. t-
r'al.daflašnjem sio-Hb? 590 , ne.m ozemlju že
 ----1	ov uvvcu
rnes zabrisati V?1'! na j_ein’„ da živijo
j|.., I. __________________
'O' hočei K °kr°R 1460
Sv "loveni° navidezno iz-
. V«PCe in O—.A.
t
dok.
<?•«	in	Hrvate,	da
s,e redi: p-
k ? vam ? e- ze
njihova s’tb'?''tensld*,K?zu ’*i°- da so j*iš ?l~ev „ kraji, priimki Ji«Si 9 žiViin ,V, ko d°kazu-j* e' tj irr, . uka5 sami Tta-enak“ priim-
A'
,	. rilaT,l na Siciliji, v
"1	j*, Jardiniii ^ v
'V.,„ °Pah§> 0 stopile ■r'h1 On p. J11 z naerob-
“v boste spoznali.
S <Ve2|
'NLBo'tuLv-fnas‘‘jim cian‘
Nn bHn« Ju slovaaskih
hsV.riitnkŽ 23 danes
Jila Om, !2 kl Ba
Posveto-
Pri nekdanji
n>taV>b S™: NJem Clarii t3Hi0rCe. Un i, 1,1 maI° za
1 5v^sketerih, S° sprt-
siusi, prilrnl<e. r,
ivS’-kt«r so iiUdl ostalim ^;’-iansk, ‘men vso ob-
iC* Dod „??dešrat|. ki so
Kt.V1,SIi sezn SV°J •,Skinie nEolname za po-
je obCU
„ .u, u nw*!h priimkov.
kakE J narn “krati f,S t»,„neresn'«na so •*. I vedrin h naconali-
N| ni biin°VorlJ° ln pl-Mh n,ltciar 0 v Biljah 111 V\n?° SnrMr>o 0vencev Te
C v '°z't v .merm) takole: t jki^seri- A^ros'; Andl°-
VV V Andr lf V Arbe,t'i
V v Aru* ’ Srebrnič
C nV Arll; Bam-
?	^	H*'1 V Ba"-
V k. erni- n arabi; Ber. 'v >tečid vernctib v Ber-L^U« asiacch t,tr e ti; Hiz-
,.V Bi
aklni
v Bia Bolčič v
BranlT'61, Bor'al‘
r‘schia-1 v
v Bralni; Bržan v
»; rV Br
v Crv S; c«k ,
' v S?rri; Vc Ce'Zolll; Ce-
Bujmo-
rgie„;. Gržetič v “ik! OraS!?:.* piorgi;
,»>> %°r: G“'‘‘ v
at
■ ^	tt"1,
cia ni tukaj nobenega sledu o Slovencih. Ali pojdite po vaseh in videli boste napise «ne-gozio», «trattoria», spaccios, nufficio comunale«, «uf£icio parrocchiales itd.
Tuji ljudje morda niso vedeli, da so italijanski »liberalci* ali «svobodnjaki» in fašisti prepovedali našemu ljudstvu napisati imena svojih prednikov v slovenskem jeziku celo na nagrobne spomenike, in da bi vsak obrtnik ali rokodelec, k; bi si upal napisati na svojo izvesno desko v slovenščini «gosfilna», atrgovi-na», amizars, «kovač» in podobno, zgubil obrtno dovolilnico, ali pa bi mu italijanske oblasti naložile poseben davek samo zaradi tega, ker si je upal javno priznati svojo narodno pripadnost.
la načelo naturoega in modernega civilnega prava o nespremenljivosti priimkov. Italijani so namreč takoj leta 1919 navalili na spremembo priimkov, in sicer po določilih nekdanjega avstrijskega zakona iz 1. 1866 (ta je bil še v veljavi), ki je zahteval za izpre-menibo priimkov posebno važne razloge. Za italijanske oblasti pa je bil «motivo degno di particolare riguardo« že dejstvo, da je prebivalstvo novih pokrajin prišlo pod novo državno oblast. Tako Pizza-galli dobrodušno prizna: «in naša uprava je sprejela iz teh nedoločnih (vago) in zelo Udobnih razlogov vsako prošnjo teT dovolila fonetične prilagoditve starega barbarskega priimka, prevede imen, prevzem italijanskega priimka po
ftoerrao ztazionamj fahoista
io-na. 31 magslo 1920 - VII.
II camerata Aldo Pizzagalli ha iraitaio con molta competenza * chiarezza il problema della italianita dei cognomi nella provincia di Trieste.
Ritengo tale libro molto utile, non solo jperche illustra ampiamente la provvida legge fascista del 10 Gennaio 1926, ma sopratutto per topen di persuasione che potra svolgere tra le popolazicmi della Venezia Giulia.
Oggi piu che mai i cittadini italiani devona Sentire Torgoglio di pronunciare il loro nome P etta para -e forfe lirigua iiatica.
M) > i
(Augusto Turati)
I
aCameratiui A. Pizzigalli je pustil oceniti svojo knjigo *Fer la italianita dei cognomi nella provincia di Triesten še pred natisom pri vodstvu fašistične stranke v Rimu. Zato J® tedanji politični tajnik Avgust Turati napisal knjigi uvod, ki se glasi v zadnjem odstavku: »Kot nikdar prej morajo italijanski državljani čutiti danes v sebi ponos, da izgovarjajo svoje ime v čistem in močnem italskem jeziku«.
Američani in Angleži pri ZVU še ne veao, da smo Slovenci našim italijanskim šovinistom, ki jih je bil Trst od nekdaj poln in ki je nekdanjo fašistično stranko na vso moč podpiual, «gli Sloveni contadi-ni di guasi barbaro livello cultumle» (glej knjigo A. Pizzagalli «Per 1’italianita dei cognomi nella provincia di Trieste« str. 17). Pri ZVU ne vedo, da so za te ljudi naši priimki »cognomi neltamente eso-tici«, kar pomeni prineseni iz tujih dežel (c.f. str. 8),
Mimogrede povemo, da se je Pizzagalli pri obilici besed zarekel, ko je napisal: «Ccgno-mt, i gnali comunque restano seniprc segno infallibile della angine etnica. E 1’Italia ne”e provincie redente trovd una popolazione nazionalmente e culturalmente italiana con cognomi in gran parte di carat-fere indubbiamente straniero«, kar zopet pomeni, da so bili vsi ti ljudje, če so se zares čutili Italijane, nasilno potujčenj. (c.f. str. 10-18).
Pri ZVU ne upoštevajo dovolj, da so bili Italijani po prvi svetovni vojni uverjeni, da bodo v Primorju večno vladali in da bodo lahko prikrili svoj kulturni zločin pred ostalim svetom, pri čemer niso nikdar računali, da bodo kaznovani, ampak da bodo dobili čelo pohvalo Tako piše imenovani pisatelj na str. 20: Mutate con la redenzione per sempra le condizioni politiche delle nuove provincie... come poteva restare in una povincia di conftne una cmamastica barbara o imbastardita, turbotri-ce della fisionomia del paese e oggetto di apprezzamenti ingiusti al di dentro e al di luoriv; to se glasi slovensko: Italijanom je bilo neprijetno, da bi »obmejna pokrajina« s svojimi krajevnimi - seveda barbarskimi in bastardiranimi - imeni motila zunanji izraz dežele, ker bi to utegnilo ustvariti krivično presojo doma in na tujem Domače povedano bi tjudie. ki bi hodili po naših krajih lahko rekli: Saj tu so sami Slovenci in Hrvati, tukaj ni nobenih Italijanov, zakaj 1p Italija vendar dobila t0 zemljo?
Po teh premisah je liberalna in fašistična Italija pogazi-
materi, stari materi, prababici, namesto po očetu, ki je bil tujega rodu.» (str. 28).
Toda za spremembo priimka je bilo treba po avstrij-
kem zakonu plačati posebno takso; vrh tega vsa italijanska propaganda ni zalegla, ljudje so kljubovali nasilju. Zato je posegla vlada po močnejših sredstvih. S kraljevim dekretom z dne 10. januarja 1. 1926 je upeljala Italija nov postopek za spremembo priimkov najprej za Južno Tirolsko, ki ga je kmalu nato raztegnila tudi na naše kraje.
Predvsem je bdi uveden brezplačen postopek z namenom, da bo pridobil več prosilcev. Toda ta zakon je bil in je še danes ne glede na to olajšavo naravnost satanski: po prvem členu ima namreč upravna oblast pravico spremeniti vsakomur samovoljno in nasilno njegov priimek, medtem ko ureja drugi člen primere, ko nekdo lahko »zaprosi« za spremembo priimka.
Clen prvi določa še danes, da bodo prejele družine s priimkom, ki je bil prvotno italijanski ali latinski ter preveden v druge jezike ali spačen s tujim pravopisjem ali z dodatkom, svoj «izvimi priimek v izvirni obliki«. Dalje določa ta člen. da bodo dobili italijansko obliko tudi priimki, ki izvirajo iz krajevnih imen, iz krajev, katerih imena so bila prevedena v tuje jezike ali spačene s tujim pravopisjem.
Z naknadnim kraljevim dekretom pa je izdala italijanska vlada navodila, po katerih so začeli prefekti takoj sestavljati sezname priimkov, ki so jim «vrnili» italijansko obliko. Vsak prizadeti je prejel od prefekture dekret, s katerim mu je bilo naloženo, da se mora od tedaj naprej posluževati samo novega imena. Za vsakogar, ki bi uporabljal svoj priimek še vedno v stari obliki, je bila določena za tiste čase visoka kazen od 500 do 5000 lir. Dekret je dobil značaj definitivnega ukrepa, čeprav je bil na videz dopuščen rekuTZ na državni svet ali celo na kralja.
Kakor hitro so dobili ta problem v roke prefekti ali skratka italijanska uprava, je dobil izključno nacionalistično raznarodovalni znača}:b2ieh?5ž?a--galLi' je v svoji knjigi priznaj: «čh>e la -sua' competenza si?
Fels Dott. I/eone.
Kabler Cav. Dott Antonio, Pellis Prof. Ugo,
Polacco Cav. Avv. Aurelio, Quararitotto Cav. Uff. Prot Giovanni,
Sticotti Prof. Piero, Ribecchi Dott, Alberto, tajnik.
Z dekretom z dne 21. junija 1927 pa je bil imenovan še prof. Umberto Unbanaz.
Nekateri člani komisije so s svojim priimkom izdajali svoje slovansko poreklo. Sramota bi bila, če bi oni določali italijanske priimke drugim, sami pa bi nosili stare slovanske ali nemške. Zato je Cobol na prošnjo dobil ime Cobolli, Ooceaneig je postal čez nekaj dni Coceani, Fels (nemško ime, ki pomeni Po naše skalo) je dobil priimek Della Rocca, Kabler, ki je bil verjetno slovenski Kabler, pa se je odslej pisal Cableri.
Tu se začenjajo zavijanja učenjakov, nasilstva oblasti in Golgota našega ljudstva. O tem bomo pisali prihodnjič.
I
Te dni je v Angliji v teko živahna volilna kampanja. Glavna borba Je med laburisti (Atttee) m konservativci (Churchill). Opazovalci so mnenja, da se bodo laburisti obdržali na vladi, čeprav računajo na porast konservativcev predvsem zaradi težav, v katere je zašla laburistična vlada na področju zunanje politike. Na sliki pozdravlja Churchill svoje pristaše z znanim V pozdravom.
ORALNI LIK
«Stari pošteni mornari v službi Stalina je oskrunil idejo socializma s krvjo nemških
komunistov, ki jih je v imenu svojih osebnih interesov dal umoriti...
PIECKA
Komgres KP Nemčije, ki je zasedal 1929 v Berlinu-Wedin-gu, je enoglasno izvolil trojico po ruskem vzpru imenovano <itrojko». Tp trojko, ki ji je bilo poverjeno kolektivno vodstvo partije, sg tvorili Ernest Taelmann, Herman Remrte in Heinz Neumann.
Takoj po septembrskih volitvah 1930 je v etrojkin prišlo do spora. Medlem ko je Taelmann pod vplivom Walierja UU brichta ter tedanjega tajnika Wermerja Hirscha videl v «so-ciatfzmm (v socialni demokraciji) glavnega sovražnika delavskega razreda, sta Remeli itn Neumann zahtevala glede na porast nacionalsocialističnega pokreta skupno borbo vseh demokratičnih sil prati nacistični nevarnosti. Voditelji obeh opozicij so bili tako poslušni Moskvi, da niso spraševali za mišljenje funkcionarjev in članov KP, ki o teh nesporazumih niso
ALI ZA ZVU V TRSTU
ne veljajo načela listine OZN?
Ce obstajajo za vse države članice Združenih narodov načela njene ustanovne listine, se ZVU, kot mandatarka Združenih narodov, ki iuta nalogo, da čuva narode pred vsako krivico, ne more izogniti dolžnosti, da izvede na našem ozemlju popolno enakopravnost Slovencev z Italijani
rali proti našertu narodu vprav stata affidata ai prefefti Sppa- nfc Štajerskem in Koroškem mo-
re logico e naturale, trattan-(Losi di atto sguisitamente po-litico e d’interesse nazhjnale e non di una sempliče operazio-ne di stato civilen (c.f. itr. 45).
Da bj dobila zadeva videz »pravičnosti in znanstvene utemeljenosti«, je zakon predvidel . imenovan !e posebnih posvetovalnih komisij, obstoječih iz jezikoslovcev in pravnikov. O-glejmo si te gospode,, k-; jih je prefekt dne 6. maja 1926 (An-no V) imenoval v to komisijo: Pizzagalli Cav. Uff. Dott. Aldo. consigliere di Prefettura, predsednik,
Borri Prof. Ferruccio Vit-torio,
Cobol Cav. Uff. Prof. Nicolo, Coceancig Comm. Dott. Bruno,
De Franceschi Cav, Camlllo,
Avstrijski pisatelj Strobel je pred prvo svetovno vojno napisal roman: »Das deutche Leid«. v katerem je hotel prikazati »nemško bol« kot posledico krivičnega ravnanja Slovencev z Nemci na Štajerskem in Koroškem. Nemški politiki so se muzali, ko so b: ali to krijlgb, saj so bili oni tisti, ki su organizi-
ZA. | KULTURNI
BOM
SEZNAM št. 28
Za Kulturni dom v Trstu so prispevali:
Bratoš Ana lt>00, Vertovec Eugenija 250, Udovič Franc
10.000, Boris Race 2000, Gio-vignani - Dovgan Anton 800, Martelanc Virgilij 1000, družina Šušteršič 600, A. E.
10.000, Udovič Anica 500, N. N. 500, Kobal Silvij 1000, Mezgec Slava 500, Cucek Jože 500, Hrovatin Justi 1000, Maver Virgilij 340, Brus Franc 300. Rakar Angela 1000, Starc Tea 500, Sergij Peča-i 1000. Rebula Alojz 1000, Škabar Alojz 300, Jankovič Vlasta 500. T.T. 5000, Gabrijelčič Nada 500, Zega Ernesit 500, dr. Budal Andrej 1000, N. N. 10.000, Možina Boris 2000.
Prosvetno društvo «Srečko Kosovel« je nabralo: Zupančič Novak Josipina 1000, Oelhar Helena 1000, Bartuzzi-TomŠič Ivana 230, Novak Pavla 200, 2nidaršič Julij 200, Verk Josipina 200, Debelli Stanislav 200, Bevilacqua-Vo-dopivec-Arsini Marija 250, Malalan roj. Fatur Ivana 200, Humar - Diqual Marija 200, Starc Albert 200.
Delavci zaposleni na stav-bišču Kulturnega doma: Ron-celj Karlo 250, Franovlč Sergij 200, Suban Ernest 200, Tomšič Marjo 150, Pečar Josip 150, Vever Mihael 100, Harej Anton 100, Lenardi
Ivan 100, Košuta Ivan 100, Goiča Just 100, Mayer Valerij 100, Vouk Franc 100, Si-monettl Pietro 100, Kaučič Jožef 100, Santin Ivan 100, za opeko so darovali skupno 1120.
S PROSEKA: Pahor Sava 1000. Rupel Ivan 1000, Rupel Anica 500, Stoka Anton 400, Bukavec Jože 500, Ukmar Ernesta 500, Sardoč Franc 500, Cibic Rudolf 500, Sardoč Frane 500, Ban Karla 500, Husu Marija 400, Grilanc Marija 500, Milič Josipina 500, Stoka Drago 1000, N.N. 500.
Iz Benetk smo prejeli: »Prispevek petih Slovencev za Kulturni dom v Trstu, obilo uspeha želi in pozdravlja Josip Prinčič, lir 6000.»
Skupaj L 75.340 Prejšnji znesek » 5,069.126
L 5.144.466
Med današnjimi prispevki za Kulturni dom je tudi prispevek petih Slovencev iz Benetk. Tekst, ki je v seznamu, je prepisan dobesedno s poštne denarne nakaznice, Na tem mestu se zavednim Slovencem Iz Benetk za prispevek najlepše zahvaljujemo In priznavamo, da nas je resnično razveselil, saj imamo v tem še en dokaz več, da se za zgraditev s'ov :g* kulturnega doma v Trstu zavzemajo res vsi zavedni Slovenci ne gled^ na to, kje živijo.
gočni raznarodovalni proče5 s pomočjo šol «Schulverein» in «Suedmarke», nekdanja Avstrija pa je na njihovo zahtevo vrgla vso moč državne uprave proti narodnemu obstoju Slovencev. Vsako leto smo s« morali umikati proti jugu pred nemškim navalom in potujčeva. njem, sedaj pa je naprsfVil Strobel naenkrat nas Slovence za zatiralce. Vendar so bili nemški politiki vsaj toliko dostojni da so bili tiho, da so prepustili besedo pisatelju.
Italijani so napisali ie na kupe podobnih knjig o tem kako smo Slovenci zatirali' pod Avstrijo italijanski živelj pri čemer so pisatelji dobro vedeli, da to ni resnica Posebno pa je’ bilo znano italijanskim politikom in njihovim političnim sku. pinam, da so ravno Italijani kot neznatna manjšina maioriziralt ir. ustrahovali Hrvate v Dalmaciji in da niso hoteli priznati Slovencem in Hrvatom nobenih političnih in kulturnih pravic v Primorju, čeprav smo bili tudi tukaj v večini. Toda, medtem ko so nemški politiki od sramu molčali, ko je pisatelj Strobel objavil knjigo, go se italijanski iredentisti drzno bili po ■rsih jn kričali v svet:	»Da,
lovenci nas otirajo in nam ne dajo nobenih pravic!«
V svoji objestnosti go se itali. janski nacionalisti v dobi po prvi svetovni vojni in vse do danes vendar razgalili, tako da jih je svet spoznal. Uverjeni smo, da jih je spoznala tudi Zavezniška vojaška uprava v Trstu.
Pri ZVU dobro vedo, da srno Slovenci na Tržaškem ozemlju avtohton narod in da smo imeli do začetka italijanske vladavine u Trstu in okolici toliko pravic, da smo na sodišču lahko razpravljali v slovenskem jeziku in da smo pri upravnih oblasteh, na železnici, pošti, davkariji, v pristaniških uradih, skratka v vseh javnih uradih in ustanovah smeli uporabljati svoj jezik. V zvezi s tem so oblasti namestile tudi naše ljudi.
Po 1. 1918 go italijanske obla. sti odpravile naš jezik iz vseh uradov, naše nameščence pa so odpustile iz služb«, ali premestile v stare italijanske kraje, ali pa jih pod pretvezo, da rovarijo proti državi, zapodile cez mejo. Nasilje proti našemu jeziku pa je doseglo višek v členu 137. ki ga je vnesla Italija v nov kazenski zakonik 1. 1930. Ta člen določa: Vsa dejanja v kazenskopravnem postopku se morajo izvajati v italijanskem jeziku, ker so drugače nična. Osebe, ki znajo italijanski, so dolžne v uradih uporabljati ta jezik in če se kdo ne bi hotel izražati v italijanskem jeziku, ali če bi neresnično navajal, da ne zna italijanski, bo kaznovan z globo od S00 do 2000 lir, ali še sirote, ako tvori storjeno dejanje težji zlotin.v Prišla je druga svetovna vojna in Italija je bila poražena; v mirovni pogodbi se je zavezala. da bo odpravila iz zakonodaje in javnega življenja vse, kar je bilo ustvarjenega za to. da zatira druge narode. Omenimo samo Nemce, katerim je zagotovila v ustavi in s Pariškim dogovorom vse kulturne in politične pravice, o Židih za danes molčimo.
V Trstu ni več Italije in za Tržaško ozemlje je predviden v mirovni pogodbi poseben štu-tut, ki govori v členu 1, da bo-
sta na STO uradna jezika italijanski in slovenski glede hrvaščine pa bo določila še ustava v kakšnih okoliščinah bo veljala. kot uradni jezik.
Ko pc ratifikaciji Italijanske mirovne pogodbe 1- 1947 ni prišlo do-končne .ustvaritve. STO. smo bili 'uverjeiti, cm bo ZVU kot .začasna upraviteljica. rešila predvsem, jezikovno vprašanje," ki )(. etio najvažnejši'! v okviru tržaškega vprašanja. Pri ZVU poznajo dobro temeljne ideje listine Združenih narodov, od katerih, je na prvem mestu tista, ki govori o enakopravnosti narodov. Vprav zatd niso ZDA ln Vel. Britanija zaman zahtevale od Italije, da mora spoštovati kulturne in jezikovne pravice Nemcev na Južnem Tirolskem, s čimer so zajamčile njihov narodni obstoj.
Vemo za izgovor ZVU, češ da mirovne pogoc’.he glede Tržaškega ozemlja še nf bilo mogoče izvesti in da Se ZVU kot začasna upraviteljica ne čuti u-pravičeno, da bi rešila to vprašanje. Toda ta izgovor ne drži. Ce je Italija popravila na zahtevo zaveznikov vsa: deloma krivico Nemcem na Južnem Tirolskem, če obstajajo za vse države — članice organizacije Združenih narodov načela njene u-stanovne listine, se ZVU kot mandatarka OZN, ki ima nalogo. da čuva narode pred vsako krivico, ne mere in tudi ne sme
sklicevati na golo pravno fikcijo-
Poleg tega, da je ZVU itak anticipirala ureditev vprašanja grba STO in nekaterih drugih. vprašanj, ne more zagovarjati in opravičiti možnosti, da. ne no priznala Slovtuoein,. ruihotuh pravic. -Judi ,ie. bi- se <: zaylsklttr ureditev tržaškega, vprašanja še. leta in leta. ko bi nas italijanski nacionalisti me4,-tetn že. ds v cela prepodili z naše "žemlje, ali gospodarsko uničili, ali celo raz-narodili.
ZVU prevzema za to že danes veliko moralno odgovornost, pred svetom, zlasti pa P red našim narodom'
Tudj v vsakdanjem življenju naip ravnanje ZVU izredno škoduje. Primer: Na sodišču je civilna razprava; nastopajo sodnik, tožnik in toženec ter dva odvetnika. Predstavljajmo si., ebe stranki sta Slovenca-, odvetnika tudi in. — kot bele vrane v morju italijanskih sodnikov - na začudenje tudi sodnik. Lepo, bi si mislil vsakdo. . zdaj' se bodo vendar razumeli, saj govorijo vsi slovenski. — .Nikdar, kajti omenjena petorica se zaveda vsebine ie citiranega čl 127 kazenskega zakonika, zla. sti pa se zaveda sodnik, da bi tvegal, da ga odpusti sodna oblast takoj iz službe, če bi si upal izpregovoriti. le eno besedico v slovenskem jeziku.
In vendar vemo vsi, da s«
vprav Američani in, Angleži izr redno praktični ljudje. V njihovih deželah bi bilo samo po sebj umevno, da bi petorica na sodišču govorila, slovenski. Ce bi slišali gospodjp pri ZVU to verzijo iz listov in da se dogaja kje drugje po svetu, bi po-niiio^lrtg, rek.li; .crazy. Euvrope — bedasta Evropa! Mi pa pravimo: vražji i^igtpm!
In kakor nj •nobflpega opravičila za to, da ni ZVU ukrenila še do danes, da bi vsaj, per analogiam izdala odločbo, da b' bil slovenski jezik v coni’ A Tržaškega ozemlja tudi uradni'jezik, ni tudi opravičila za to, ker ni še do danes imenovala sorazmernega števila sodnikov in nameščencev na vseh področjih javne uprav? ter javnih Ustanovah, kj bj bili Slovenci.
Sicer pa kaže nadaljnji primer, da se sklicuje ZVU glede izvajanja člena 7 statuta samo v sili:	ZVU	ima	zakonodajni
odbor ali Legal office. v katerega je imenovala tržaške pravnike. In glej, kot nalašč, v svoji lastni kompetenci je določila samo pravnike italijanske narodnosti, kot da Slovenci do teh imenovanj nimamo pratdee, kot da za te funkcije nimamo sposobnih uradnikov Pravično in dobro bi bilo, da bi ZVU izbrala sorazmerno število slovenskih pravnikov. Hic Rbodus!
Vse to ZVU ne dela časti!
UH PALICE
UkIORSUECA skopa
(Po »Giornale di Trieste«)
Ob De Gasperijevem poročilu o uspehih in neuspehih potovanja v Ameriko, so se italijanski strankarji ponovno vneli ob njihovi priljubljeni tržaški temi. Takole so modrovali:
Monarhist Covelll: Pri eventualnih bodočih pogajanjih mora vlada poudariti nedotakljivost tristranske izjave...
Liberalec Martino: Tristranska izjava mora biti prvi pogoj za eventualna pogajanja...
Missin De Marsanich: Ce bi bil MSI na vladi bi rešlj tržaško vprašanje s tem, da bi Svobodno Tržaško ozemlje vojaško okupiral...
Kominformist Togliatti: V bistvu je mirovna pogodba ttsta, po kateri bi moglo celotno Tržaško ozemlje ponovno postati del Italije...
AH se vam ne zdi, da manjka ie kak nov Mussolini, da bi te razkropljene palice povezal v liktortki snop žalostnega spomina?	5
padel v Koreji. In ker gre v tretjič rado je prišla še vest, da je gen. Airey, bivši poveljnik angloameriškega področja Tržaškega ozemlja premeščen iz Ei-senhowerjevega glavnega stana v — Hong Kong. 6 tem smo pravzaprav že povedali vse, kar se smole tiče.
Treba pa je povedati še nekaj drugega. «Giornale di Trieste« pravi v svojem poročilu, da je gen. Airey eden od najboljših generalov-diplomatov, kar-jih premore Anglija.
Za tržaško javnost je ta trditev vsekakor sporna. »Giomale« in njegovi Jo bodo zagovarjali — m vrag, saj je gen. Airey pridno vodil tržaško politiko na njihov mlin. Tržačani se ji bodo namrdnili, češ: Angleži so že vedeli, zakaj so ga premestili iz Trsta.
No, naj bo že tako ali tako. Tržačanom sta Airey in Hong Kong deveta briga, «G!ornalu» pa ostane v edino tolažbo upanje, da se bo gen, Airey potegoval za priključitev Hong Konga k Italiji...
ZAVEZNIK
CEN. IEY
(Po »Giornale dl Trieste«)
Kroži govorica, da se Visokih zavezniških funkcionarjev, ki so doslej službovali v Trstu, drži smola. Za Bovvmanna pravijo, da Je padel v sumljivo afero; za gen. Hodge pa vemo, da je
UNITA’
(5. oktobra 1951)
Ali je resnična alt ni vest, ki jo je vrgel v svet Truman, da so v ZSSR v drugič preizkusili atomsko bombo? Kateri resni dokazi to potrjujejo? Ne vemo. Toda vsa ta stvar smrdi po provokaciji. Značilno je namreč, da so v ameriškem senatu takoj po senzacionalni objavi vrženi v svet z »gialllssimo« umetnostjo, začeli govoriti o povišanju izdatkov za atomska orožja 'id...
(7. oktobra 1951)
Stalin potrjuje atomsko eks plozijo v ZSSR in vztraja pri prepovedi atomskega orožja. ZAKLJUČEK ALLA UNITA’
Z «giallissimo» umetnostjo pripravljena Stalinova izjava »smrdi po provokaciji« itd. Zdi se, da je celo novinar nesrečnega imena (Ugar) prišel ob polomiji Ottavia Pastore, ki je napisal modre besede, o »provokaciji« na zeleno vejo, raz katero striže ubogemu Ottaviu korenček...
Ob podpisu pakta p nenapadanju med ZSSR in nemškim Rajhom sta opolnomočenca nacistične Nemčije in ZSSR razčistila v strogo zaupnih razgovorih vprašanje razmejitve obojestranskih interesnih sfer v vzhodni Evropi. Ti razgovori so dali med drugim tudi sledeči rezultat, ki je zapisan v točki 2. uradnega dokumenta:
2. V primeru teritorialne in politične preureditve na ozemljih, ki pripadajo poljski državi, se bodo interesni sferi Nemčije in ZSSR stikali na liniji reke Narve, Visle in San.
Vprašanje o tem, ali interesi obeh strani zahtevajo obstoj neodvisne poljske države in kakšne naj bodo njene meje, se lahko dokončno reši v teku na-daljnega političnega razvoja. V vsakem primeru pa bosta obe vladi rešili to vprašanje s prijateljskim sporazumom.
Ta dokument sta v Moskvi podpisala opolnomočenca obeh strani von Ribentrop in V. Molotov.
Za še boljšo ilustracijo ljubezni voditeljev Sovjetske zveze do poljskega ljudstva, pa sl oglejmo še tole telefonsko sporočilo, ki ga je Molotov poslal nemškemu poslaniku v Moskvi in ki ga Je ta v brzojavki sporočil nemškemu zunanjemu ministrstvu:	.
Nujno
»Sprejel sem vaše sporočilo o vkorakanju nemških čet v Varšavo. Izročite moje čestitke in moje pozdrave vladi nemškega Rajha. Molotova.
bih obveščeni. Remele in Neumann sta bombardirala Kominterno s spomenicami in zahtevala, dla ruski politbiro odloči, kdo ima prav in kdo bo prevzel vodstvo partije. Končno je Stalin poklical v Moskvo nekatere člane CK, med njimi tudi Wilhelma Picka. Clanii «trojke» pa so morali čakati v Nemčiji na odlok majvišje instancep.
eStari mornars, kakor so Picka ironično imenovali v berlinskih partijskih krogih, je zatrjeval Remeleju in Neumannu, da ne bo »katastrofalne politi-ken, ki jo vodita Taelman ter Ulbricht, za nobeno ceno zagovarjal. Remeleju pa je še pred odhodom dejal, da se nanj lahko zanese.
V Mosk-vi je bil Bertram, tako imenovam ePercgs, dopisnik berlinske v Rdeče zastaven, ki je pripadal skupini Remele-Neumamz. Istočasno pa je Taelmann poslal v Moskvo svojega tajnika Wemerja Hirscha.
Medtem ko je v Kremlju trajala odločilna konferenca, kateri je predsedoval Stalin, sta Hirsch in Percy čakala pri vhodu hotela Kominterne «Luks». Oba sta bila v telefonski zvezi z Berlinom jda bi svojima šefoma takoj javila odločitev.
Nenadoma se je pred hotelom ustavil avto, iz katerega je izstopil Wllhelm. Pick. Ko sta Bertram in Hirsch takoj skočila k njemu in ga vprašala, kako so odločili, je Pick ponos_ ho fkjavil: «Mi smo zmagali!»
Ko pa je navdušeni Bertram hotel, da bi Pick telefonično govoril z Remelejem v Berlinu, je v svojo grozo spoznal, da je Pick z «mi» mislil na Tael-manna, Ulbricha in seveda nase. «Stari mornar» se v Kremlju ni zavzemal za politično linijo Remele - Neumann ali za kako politično linijo Sploh, temveč se je boril za svoj položaj v CK.
Toda to ni bil prvi zločin te vrste, ki ga Je napravil Pick od obstoja KP Nemčije od decembra 1918. Ako je n. pr. neko tfodilno skupino, s katero je do konca soglašal, izpodrinila druga, je takoj stopil na stran zmagovalca. Imel se je za politično najsposobnejšega; znal se je ob vsaki spneiuembi političnega položaja notranjosti stranke obdržati v novi vodilni skupini; njegovi sodelavci so imeli zanj samo porogljiv nasmeh: Klara Cetkin pa mu ni mogla odpustiti. da je bil pristaš skupine, ki je za časa skrajno levičarske usmerjenosti KP Nemčije (1924—25) na hajpodlejši način kritizirala Rozo Luksemburg, «lukšemburgizem» pa imenovala ((sifilis Kominterne».
Ko je Pick po nalogu centrale KP Nemčije zg časa kongresa v Wedlngu 1929 obiskal Klaro Cdkin, da bi ji ponudil funkcijo v partijskem vodstvu, mu je stara revolucionarka pljunila v obraz in mu zapretila, da ga udari s korobačem, če se drzne obstati pred sliko Roze Luksemburg.
Ta dogodek je v nasprotju z današnjo legendo ,ki prikazuje Picka kot zvestega učenca in prijatelja Roze Luksemburg. Resnica pa je, dd je nekoč Pick bil res v centralni partijski šoli, ki jo je vodila Roza Luksemburg, toda ker ni imel za učenje nikakih sposobnosti, ga je postavila za tajnika šole', da bi se brigal samo za organizacijske posle. Kasneje je kot član CK Politbiroja KP Nemčije tudi znal postati nujno potreben v tehnično organizacijskih poslih, ki zanj predstavljajo bistvo politike.
Za nepolitični in nesamostojni način mišljenja in dela današnjega predsednika vzhodnonemške satelitske države Moskve, govori več dogodkov iz časa u>eimarske republikej ko je igral bolj komično kot nevarno figuro. Spremenilo pa se je to, ko je prišel na oblast Hitler in se je Pick preselil v Moskvo. Tam so se vsa politična vprašanja strnila v eno, kdo bo koga likvidiral. V času od 1939 do 1945 je Pick ukazal, naj likvidirajo s pomočjo GPU tudi člane nemškega politbiroja Hermana Remele ja, N. Neumanna ter Lea Fligga.
Pick je predal GPU na stotine nemških komunistov, med njimi Huga Eberleina. ter Hansa Hippenbergerja. Pri tem je Šlo za star obračun. Hippenber-ger je namreč dobil od Taelma-na nalog, da izve za okolnosti, pod katerimi je «bela garda« februarja 1919 izpustila na svobodo Picka neposredno pred u-morom Karla Liebknechta in Roze Luksemburg. Izid tega raziskovanja ni bil 'nikdar objavljen, v današnji Pickovi ((Biografiji predsednika«, pa velja ta osvoboditev za junaško dejanje.
V vsej sovjetski coni ter izven nje v Kominterni propagirajo kult Taelmanna in Pick ne zamudi, niti ene prilike, da ne bi slavil Taelmanna in sebe kot njegovega zvestega Sodelavca. Medtem pa je znano, da je l, 1934 dvakrat onemogočil Osvoboditev Taelmana iz koncentracijskega taborišča.
Pot, ki je privedla Picka v stari berlinski cesarski dvor, vodi preko izdaje socialistične ideje, oskrunjene s krvjo tistih nemških komunistov, ki jih je sstari pošteni mornar)) v službi Stalina, v imenu svojih Osebnih interesov dal umoriti.
NEDELJSKA ČRTICA
ANATOLE FRANCE
Tega je približno deset le*> morda tudi več. morda manj, kar sem obiskal žensko kaznilnico. Bila je v starodavnem gradiu, sezidanem za časa Henrika IV.; ta grad je s svojimi skrilastimi strehami gospodoval nad mračnim, ob reki ležečim mestecem na jugu. Kaz-niiniški ravnatelj je skoraj že dosegel za upokojitev predpisano starost; nosil je črno lasuljo in imel belo brado. Bil je nenavaden ravnatelj, Mislil je čisto po svoje in imel človeško srce. Ni se slepil z nravnostjo svojih tri sto varovank; bil je prepričan, da ni mnogo nižja od nravnosti treh stotin žensk, ki bi jih kdo na slepo izbral v katerem koli mestu.
«Vsega imate tu Po nekaj kakor povsod drugjes. se mi je zdelo, da mi govori njegov blagi in utrujeni pogled.
Ko smo šli čez dvorišče, je dolga vrsta kaznjenk pravkar končevala nemi sprehod in odhajala v delavnice. Med njimi je bilo mnogo stark s surovimi potuhnjenimi obrazi. Prijatelj, doktor Cabane, ki naju je spremljal, me je opozoril. da imajo skoraj tise te ženske značilne telesne hibe, da je med njimi pogosta ški-lavost, da so to degeneriran-k-e in da bi se jih med njimi našlo prav malo, ki ne bi bile zaznamovane s pečatom hudodelstva ali pa vsaj težjih prestopkov.
Ravnatelj je počasi zmajal z glavo. Dobro sem opazil, da ni bil dostopen teorijam zdravnU kov-krimčnalistov im da ja ostal prepričam, da se v naši družbi krivci ne razlikujejo vselej tako zelo od nedolžnih ljudi.
Peljal nas je v delavnico. Videli smo pri delu pekarice, perice in šivilje za perilo. Delo in snažnost sta povsod u-stvarila skoraj nekaj radosti. Ravnatelj je dobrohotno ravnal z vsemi temi ženskami. Tudi najbolj zaostale in naj-hudobnejše ga niso jnpgle pripraviti do tega. da bi izgubil potrpežljivost in- dobrotljivost. Sodi{ je. da je tee fro:ljudem, s katerimi živi človek skupaj, marsikaj spregledati in da zato ne smeš preveč zahtevati niti od hudodelk in zločink.; in ravn/o nasprotno, kot je navada. ni pričakoval od tatic in zvodnic, da postanejo popolne zato, ker so bile kaznovane. Ni verjel v nravstveno učinkovitost kaznovanja, in je obupaval nad poskusi, da bi se iz ječe napravila šola kreposti. Ker ni verjel, da je mogoče poboljšati ljudi s tem. da jim naložiš trpljenje, je tem nesrečnicam prihranil toliko muk, kolikor je le mogel. Ne vem, ali je bil veren v svojem srcu, toda pojn\u pokore ni pripisoval nobenega nravnega pomena.
»Jaz tolmačim kaznilniški pravilniku, mi je rekel, spreden ga izvajam, in ga sam razlagam kaznjenkam. Pravilnik na primer predpisuje popolni molk No če bi res neprestano molčale, bi postale vse bebaste ali Pa bi zblaznele. Mislim, in to sem dolžan misliti, da tega pravilnik ne namerava. Pravim jim; «Pravilnik vam zaukazuje, da morate molčati. Kaj to pomeni? To pomeni, da vas nadzornice ne smejo slišati. Ce vas kdo sliši boste kaznovane; če vas nihče ne sliši, ni vzroka, da bi vam kdo kaj očital. Ni moja naloga, da nadzorujem vaše misli. Ce vaše besede niso glasnijše od vaših misli, vas zaradi besed ne bom klica! na odgovor. Tako opozorjene se natiče govoriti, da tako rekoč ne ižuštijo nobenega zvoka. Ne poblazne in predpisu je zado-ščenos.
■ Vprašal sem ga, ali njegovi službeni predstojniki odobravajo tako razlago pravilnika.
Odgovoril mi je, da mu nadzornikpogosto očitajo; da jih tedaj vodi prav do zunanjih Vrat in jim pravi: »Glejte, tole omrežje; Leseno je. Ce bi semle zapirati moške, bi čez teden Um ne ostal niti en sam. Ženskam še o glavo ne pade, da bi pobegnde. Zato je pametno. da Jih ne razkačimo, jetmški predpisi že tako niso posebno ugoani za njihovo telesno in nravstveno stanje. Ne bi vec mogel prevzeti odgovornosti, da Jih varujem, ce jim naic-de muko popolnega motka«.
Bolnišnica in spalnice, ki smo jih nato obiskali. so bile nameščene v velikih, z apnom pobeljenih dvoranah, kjer se od vsega nekdanjega starinskega bleska ni ohranilo nič, razen mogočnih kaminov iz sivega kamna tn črnega marmorja, nad katerimi so stale sijajne Kreposti, izvršene v visokem reliefu. Neka Pravičnost, ki jo je okoli leta 1500 izklesat kak flamski, poitalijančeni umetnik, s prekipevajočim nedrijem in z enim stegnem izven preklane halje, je držala v tolsti roki smešno vznemirjeno tehtnico, ki sta se je skledici zadevali kakor dvoje cimbal. Ta boginja je obračala konico svojega meča proti mladi bolnici, ležeči v ozki železni postelji na žimnici, ki je bila tako tenka, ka-
kor■ zložen prtič. Vsakdo bi bil rekel, da je še otrok.
«No torejt Vam gre že na bolje?s je vprašaš doktor Ca-bane.
»O, seveda, gospod, diosti bolje«.
In nasmehnila se je.
»No. le tako naprej, kar lepo pridni bodite, kmalu boste zdraviš.
Pogledala je zdravnika z velikimi očmi. polnimi radosti in upanja.
«Bila je namreč hudo bolha, ta malaii. je rekel doktor Ca-bane.
In šli smo dalje.
»Zaradi kakšnega prestopka Pa je bila obsojena?»
«Zaradi hudodelstva, ne zaradi prestopkaa.
»Ohola
«Detomor».
Na koncu dolgega mostovža smo stopili v prav prijazno sobico, vso zabasano z omarami; okna, ki so se odpirala na presto polje, niso bita zamrežena. Mlada, zelo čedna ženska je sedela za pisalni kom in pisala. Zraven nje je stala dinga, ki je bila zelo lepo rašče-na in je iskala ključ v svežnju, ki ji je visel za pasom. Prav lahko bi bil mislil, da vidim ravnateljevi hčerki. Pojasnil mi je, da sta kaznjenki.
«Kaj niste videli, da nosita Jcaznilniško obleko?n Ne, tega nisem opazil. Naj-br~ zato ne. ker je nista nosili tako, kakor dtruge.
«Njuni obleki sta lepše ukrojeni in čepici, ki sta manjši, puščata, da se jim vidijo lasjea.
«To je zaton, mi je odgovoril stari ravnateij, »ker je zelo težko preprečiti ženski, da ne bi kazala svojih im. če so Upi. Tudi za ti dve velja splošni red in delovna dolžnosti.
»Kaj delata?»
»Ena je arhi-darka, druga pa knjižničarka».
Ni ga bilo treba spraševati: bili sta to dve hvrfbdePH iz ljubezni. Rarvnatelj nam ni prikrival, da hudodelk e ceni višje od tistih.	katmibii-
ci zaradi prestopkov.
«Poznam med njimis, je rekel, stoke, ki jim je njihovo hudodelstvo čisto tuje. Bilo je le nekakšen blisk v njihovem življenju. Zmožne so poštenosti. poguma in plemenitosti. O mojih taticah tega ne bi mogel trditi. Njihovi pregreški, ki ostajajo vselej povprečni in prostaški tvorijo osnovo njihovemu bitju. Te so nepoboljšljive. In nizkotnost, ki jih tira. da zagreše graje vredna dejanja, se kaže vsak hip v njihovem vedenju. Kazen, ki jih doleti je razmeroma lahka, in ker je njihova telesna in nravna občutljivost malenkostna, prenašajo kazen izve-čine z lahkoto »Ne morem pa reči«, je živahno dostavil, »da bi bile vse te nesrečnice nevredne usmiljenja, m da ne zaslužijo da se človek zavzame zanje. Kolikor dlje živim, toliko bolj opažam, da krivcev sploh ni in da so na svetu le nesrečni kis.
Odvedel nas je v svojo pisarno in naročil neki paznici, naj mu pripelje kaznjenko številka 503.
«Pokažem vam«, nam je rekel, «prizor ki ga nisem nalašč pripravil, prosim vas, da mi to verjamete, in ki vam bo brez dvoma vdahnil novih pojmov o zločinu in kazni. Kar boste videli in slišali zdaj, to sem jaz v življenju videl in slišal stokrat«.
V spremstvu paznice je stopila v sobo kaznjenka. Bila je mlad a, prav brhka kmetica, preprostega, krotkega in neumnega obraza.
«Veselo novico vam moram naznamtri, je rekel ravnatelj.
»Gospod predsednik republike, ki je bil obveščen o vašem dobrem vedenju, vam spregleduje ostanek kazni. V soboto poj-dete od tod«.
Poslušala je na pol odiprtih ust, z rokami sklenjenimi na trebuhu. Toda pojmi so ji le počasi prodirali o glavo.
»Prihodnjo soboto pojdete iz tega zavoda. Prosti boste«.
To pot je razumela, z žalostno kretnjo je dvignila roke in ustnice so ji vztrepetale:
»Ali res moram Pr°č od-tod?
A. kaj bo vendar z menoj? Tu sem imela hrano; obleko in vse drugo. AH ne bi mogli reči temu dobremu gospodu, da bi bilo bolje da ostanem, kjer sem?»
HavnatH; ji je prijazno, a odločno predočil, da milosti, ki ji je bila izkazana, ne more zavrmti; nato ji je sporočil, da bo ob odhodu prejela nekaj denarja deset ali dvajset frankov.
Ihte je odšla.
Vprašal sem ga, kaj je storila tale ženska.
Listal je Po zapisniku.
«Pet sto tri. Bila je dekla na kmetih... Gospodarjem je ukradla spodnje krilo... Domača tatvina... Saj veste, zakon domačo tatvino strogo kaznuješ.
jHPMMIKU DIKIGEKTA IK SKLADATELJA
MRKAPOUČ^
Tržaški Slovenci smo imeli na svojih tleh ob pričetku prve svetovne vojne dve ognjišči kulture: prvo je bil gledališki oder v Narodnem domu-, drugo pa predavalnica Ljudskega odra, kamor je posebno rad zahajal predavat Ivan Cankar. Med tema dvema ognjiščema je strujil tok slovenskega kulturnega življenja v Trstu in v njem je rasel tudi mladi Mirko Polic
V Veliki Britaniji uvajajo sedaj nov način pouka, pri katerem je poudarek v slavnem na ročnih delih m umetniškem udejstvovanju otrok. Nekateri strokovnjaki v V. Britaniji so namreč mnenja, da se značaj učencev razvija, kadar otroci ustvarjajo nekaj lepega. Na sliki vidimo otroke, ki rišejo slike iz zgodovine in se vžtvljajo tako v zgodovinske dogodke
Slovenec, kj je v dobi med okupacijsko krizo	zaradi
Bosne in Hercegovine leta 1908 in med prvo svetovno vojno leta 1914 živel v Trstu in je zahajal ne le v kavarno »Balkan«, ampak tudi k predstavam slovenskega gledališča, ki je bilo pod isto streho, i si je moral vtisniti v spomin dve dejstvi. Prvo je bila gotovost. pa iz nje izhajajoča samozavest, da se naš živelj v Trstu krepi in osamosvaja na mnogih peipriščih javnega življenja. Drugo dejstvo je bilo posledica prvega. Iz političnega in gospodarskega prebujenja je začela vznikati tudi kultura, ki je proti koncu te dobe dosegla celo stopnjo diferenciacije. Tržaški Slovenci so imeli na svojih tleh ob pričetku prve svetovne vojne dve ognjišči kulture: prvo je bil gledališki oder v Narodnem domu, drugo pa
■s
Te vrstice bi hotel napisati v zvezi s pravkar izišlo pomembno novostjo slovenske znanstvene književnosti; dr. Franceta Hribarja «Uvodom v splošno in morfološko patologij o« (izdala Medicinska visoka šola v Ljubljani). Zajetna, nad 600 strani obsegajoča, lepo natisnjena in obilno ilustrirana knjiga se pridružuje drugim, prav taiko bolj ali manj reprezentativnim učbenikom za slušatelje medicinske visoke šole, kakor tudi posameznim izdajam Slovenske akademije znanosti in umetnosti Državne založbe Slovenije in drugim; pridružuje se razveseljivo napredujoči slovenski znanstveni literaturi, našim znanstvenim revijam od. »Slavistične revije« preko .specialnih revij geografov, zgodovinarjev, etnologov do n* jnove j še revije za arheologe, kateri prvi zvezek je pravkar izšei v Ljubljani. «Uvod, v splošno inmorfološko patologijoii, izvirno delo pred stojaika Patološko-anatomske-ga instituta Medicinske visoke šole v Ljubljani, ima predhodnika v nekaterih imenitnih medicinskih knjigah, kakor sta prof. Ješeta «Oftailmo-togijan in prof. Lunačka »Porodniške operacijen, pirav kakor v spisih znanih slovenskih internistov profesorjev dr. Igorja Tavčarja in dr. Lj. Merčuna in še v delih raznih drugih medicinskih piscev.
Sodba o strokovni vrednosti teh knjig je seveda pridržana strokovnjakom. Napredek domače znanstvene literature, posebej še znanstvenih učbenikov, pa ni samo zadeva določene stroke, v na-
V duhovni e-konomiji malega naroda je važno področje tudi poučna in Razcvet na tem književnem
znanstvena književnost področju je pojav, ki priča o zdravi kulturni rasti, o smotrnem prizadevanju po celotnosti in relativni samozavednosti narodne kulture
BOŽIDAR BORKO
vedenih primerih medicine, marveč je tudi pojav, ki zanima slovstvenega kronista in. kulturnega zgodovinarja; z njim vred pa širšo javnost. Napačno in že zdavnaj zastarelo je stališče nekaterih okorelih literatov, da so za literaturo nekega naroda značilne in pomembne samo literarne zvrsti (poezija,qpri-povedna proza, dramatika). V duhovni ekonomiji ' malet ga naroda je yažn<- področje l tudj poučna in znanstvena književnost. Razcvet na tem knjižnem pediroaju je pojav, ki priča o zdravi kulturni rasti, o smotrnem prizadevanju po celotnosti in relativni samozadostnosti narodne kulture.
Prav to je tisto, kar ob izidu takih knjig, kakor je Hribarjev «Uvod v splošno in morfološko patologijo», pozdravlja in poveličuje kulturni kronist. Spomnimo se, kaj je bila za Slovence znanstvena knjiga v preteklosti. Čeprav se je v slovenskih kulturnih središčih živahno razvijalo znanstveno delo — pokličimo si v spomin ljubljansko Academio dperoso-rum, ustanovljeno 1. 1683 po vzgledu italijanskih akademij
Pri Državni založbi Slovenije je v zbirki »Sodobniki« izšla zbirka novel srbskega pripovednika Ive Andriča. Zbirka oblega dvanajst značilnih in mladini primernih novel, ki jih je prevedel Vladimir Kralj. Izbral pa jih je Lino Le-g.ša, ki je napisal tudi spremno besedo o življenju in delu Ive Andriča.
*
Slovenska literatura zasebnega prava je sorazmerno skromna, nasplošno pa tudi v primeri z drugimi vejami pravne znanosti, čeprav smo Slovenci imeli svetovno znane strokovnjake zasebnega prava, ki so žal izdali velika dela v nemščini. Domačih del pa skoro ni. Da izpolni to vrzel, zlasti pa da pomore študentom prava pri študiju, je profesor na pravni fakulteti ljubljanske univerze dr. Jurij Štempihar pravkar izdal pri Državni založbi Slovenije knjigo pod naslovom Civilno pravo. Knjiga je nadaljevanje dela, ki je izšlo že pred leti in ki je delo iste-
ga avtorja. Sedaj izišla knjiga vsebuje osnutek splošnega dela zasebnega prava; prav pa bo nedvomno prišla vsem pravnikom a še posebno študentom.
*
Pri isti založbi je v zbirki Male knjižnice izšel pred kratkim nov zvezek, ki vsebuje prozo najboljšega pisatelja Jordana Jovkova. Knjižica, ki nosi naslov *Ko bi mogel govorltia, je pravzaprav zaključeno delo. Vse črtice, zbrane v tej drobni knjižici, se dogajajo na pristavi, kjer žive skupaj ljudje in živali. Prav skupnost med ljudmi in živalmi, ki skupaj delajo in trpijo na pristavi, to je tisto, ki daje knjigi poseben čar. Odlikuje pa se delo po realističnem prikazovanju dela na kmečki pristavi in zlasti opisi življenja živali so prav mojstrski in edinstveni v svetovni literaturi. Delo je v slovenščino prevedel Tone Potokar.
+
Letos bomo v	slovenskem
prevodu dobili kar štirinajst del svetovnih klasikov. V to vrsto knjig sodi	tudi izbor
nove) in povesil VLADIMIRJA KOROLENKA, ki Je izšel pod naslovom:	GOZD	SUMI IN
DRUGE ZGODBE. Korolenko spada med klasike ruske proze, vendar je pri nas od vseh klasikov najbolj slabo poznan, čeprav je nekaj njegovih umetnin izšlo že v začetku tega stoletja. Korolenko je mojster povesti. črtic in sploh krajših spisov v prozi. Dasi ni izdal velikih tekstov In ne pozna epske širine je tenkočuten umetnik, ki v svojih spisih prikazuje ruskega človeka v vsej njegovi prvobitnosti. Razen tega se njegova dela. katerih snov je zajeta večinoma iz	življenja v
Ukrajini in Sibiriji, odlikujejo po krasnih opisih narave. Knjiga njegovega dela, ki Jo je sedaj Izdala Državna založba Slovenije, pa bo lepo dopolnila bogato zbirko slovenskih prevodov iz ruske klasične proze.
17. stoletja — so sadovi domačega znanstvenega prizadevanja izhajali v tujih jezikih. Se po narodnem prebujenju sredi 19. stoletja, v času, ko se že pojavlja slovenska poučna knjiga, ko začenja Fran Erjavec priobčevati svoje danes že klasične spise iz življenja narave, so celo narodno čuteči znanstveniki pisali svoje znanstvene .razprave v nemškem jeziku. V poučni književnosti prevladu-; je popularizacija, med učbe-hiki so že veliko dejanje knjige za srednjo šolo. Tako je bilo pred sto, leti jn še nekaj desetletij "pozneje. Znanstvenikom se je zdelo, da nimajo med Slovenci zadosti bralcev* in če so napisali svoje razprave v tujem jeziku, so jih lahko brali tudi domači strokovnjaki. Mali narod, ki se je še mora] boriti za svoje temeljne pravice, je to dtopuščal in spravljal v. sklad s svojo narodno zavestjo, ker je čutil, da je velik del njegovih osnovnih energij vezan v boju za narodni obstoj. Ni imel ne sredstev in ne potrebe, da angažira svoje ljudi za znanstveno-književhe načrte^,
Kljulb temu se v krogu «Slovenske Matičen pojavlja čedalje bolj očitna potreba poglobitve kulture, potreba znanstvenega berila. Seveda so še zmerom odločilni popu larizacijski vidiki, saj je tu di v tem času še vedno ideal slovenske meščansk* družbe slovenska sredlnja šola, ki je ponemčevalne težnje Dunaja niso dopustile. Toda v Letopisih Matice Slovenske imaš že prvo tipanje po znanstvenem izrazu slovenske misli, prve dokumente, ki razodevajo potrebo, da se kultura malega naroda razširi tudi na nova, čedalje važnejša kulturna področja. Z nekakim pobožnim spoštovanjem jemljemo danes v roke zbornike, zgodovinske, jezikoslovne in naravoslovne spise, ki jih je izdajala v 19, stoletju »Slavonska Matican, tedanje nadbmestilo za Akademijo znanosti in umetnosti, preja institucija, ki je mislila ne samo na razcvet slovenskega leposlovja, marveč tudi na razvoj poučne in znanstvene knjige. Ovire so bile še zmeraj velike. Predvsem so bila popolnoma nerešena terminološka vprašanja. Ce vzamemo danes v roke Cigaletovo *Znanstveno terminologijo», ki jo je pred 71 leti izdala »Slovenska Matic a» in če njeno večidel okorno znanstveno besedje in izrazje primerjamo z jezikom današnjih slovenskih znanstvenih knjig, posebej še medicinske, naravoslovne in tehnične literature, se šele zavemo. kakšno pot je prehodil jezik slovenske poučne knjige v teh sedemdesetih letih. Se niso rešena vsa terminološka vprašanja, še je trelba počakati, da Slovenska akademija znanosti in umetnosti s svojim institutom za kulturo slovenskega jezika opravi veliko delo, ki sodi med njene najbližje naloge: da izda terminološke besednjake za vse panoge znanosti. Toda — kar je poglavitno m slovenski
znanstveni jezik se očitno razvija, ponekod kar- sk.ckoma napreduje. Obstoj slovenske univerze in Akademije se čuti vedno'bolj. Ni ga področja od filozofije preko biologije, fizike, kemije do medicine to tehničnih ved, na katerem bi domači znanstveniki ne izpričali gibčnosti in izrazevalne -sposobnosti slovenskega jezi-, ka, Filologi in književniki- po-: magajo— kakor kažejo uvo-0<ft0maUaie vseh večjih znanstvenih knjig zadnjega časa — medi črnskim piscem pri izraizoslovnem obvladovanju znanstvenega gradiva. Tako še dr. Hribar v uvodoma citirani knjigi zahvaljuje v »Napotkun dr. A. Slodnjaku, ki je v »medsebojnih gorkih spopadih« slovnično in jezikovno piilil njegovo strokovno knjigo. Se naletiš tu in tam n« rešitve, ki so lahko terminološko sporne, še ni tudi na tem področju vse besedje dognano, vendar pa vidiš v vseh poglavjih te zajetne knjige kolikanj je bdlo nje avtorju db tega, da bi bil njegov znanstveni učbenik jezikovno stilistično kar se da dbber in da bi njegova znanstvena beseda zvenela
(Nadaljevanje na 7. strani)
predavalnica Ljudskega odra, kamor je posebno rad prihajal predavat Ivan Cankar. Med tema dvema ognjiščema je strujil tok slovenskega kulturnega življenja.
Večjo privlačnost kakor Ulica Maoonnina je imel seveda Narodni dom. 2e od leta 1904 so bile tam gledališke predstave v slovenskem jeziku; poleg domačih diletantov so nastopali od časa do časa tudi igralci iz Ljubljane kot gostje. Svojo umetnost so razodevali na tržaškem odru slovenski igralci Ignacij Borštnik. Anton Verov-šek. Anton Cerar-Danilo, Zofija Zvonarjeva. Gostič-Dani-lova in drugi. Skratka, Trst je postal za slovensko odrsko umetnost naravnost zanimivo in celo značilno mesto Imel je Dramatično društvo z razgledanimi voditelji, kakor je bil n. pr. pirof. dr. Ivan Merhar. Iz leta v leto so postajale gledališke predstave na slovenskem odru v Trstu popolnejše in mnogovrstnejše. Diletanti so se začeli umikati poklicnim igralcem, burki, burleski, komediji in drami se je pridružila najprej spevoigra, zatem opereta in opera. V času od leta 1908 do 1914 pa je stal pred kapel-niškim pultom slovenskega gledališča v Trstu mladenič, ki je šel iz Trsta v Prago študirat pravo, pa ga je ljubezen do glasbe tako prevzela, da j® dal študiju pravo slovo in se vrnil v Trst ter se vpisal na ondetni konservatorij Verdi. Ta mladenič je bil Mirko Polič, sin tiskamarja Franja Poliča iz Karlobaga in tržaške Slovenke Marije Muhe. Poličeva tiskarna je postala pozneje matica tiskarne ((Edinost«, Mirko Polič pa se je popolnoma posvetil glasbi.
Tako se je zgodilo, da je mladi jurist zamenjal paragrafe z dirigentsko taktirko. 2e med glasbenim študijem na Verdijevem konservatoriju v Trstu je začel javno nastopati — naravno, med svojimi rojaki. Postal je pevovodja Pevskega društva ((Trst«, pozneje tudi voditelj zbora v Čitalnici pri Sv. Jakobu. Kmalu se je Polič pojavil tudi v slovenskem gle--.ciaJišču. kjer', so igrati lab- i ko operetno glasbo francoskega in dunajskega izvira (Mamizelb Nitcuche. Valčkov čar, Grof Luxemburški in podobno). Tem operetnim predstavam se je sčasoma pridružila tudi opera in uprizoritev Smetanove ((Prodane neveste« je pomenila pravi triumf ne le slovenskega gledališča v Trstu, ampak tudi njegovega mladega kapelnika Mirka Poliča.
Po začetniških uspehih na tržaških tleh se je Po'ič ozrl po jugoslovanskih deželah in odpotoval v Osijek, ki ie že tedaj imel lepo gledališče. Svetovna vojna 1914. leta je pretrgala njegovo delo v tem mestu, kamor se je vrnil po odsluženi vojaški dobi leta 1918 kot dirigent, tajnik in ravnatelj opeme ustanove. Osnoval je v Osijeku tudi civilni orkester in ustanovil je glasbeno šolo. Nekaj lej pozneje je šel v Zagreb za tajnika in dirigenta Opere, na.
to pa v Beograd za kapelnika k Operi, obenem pa je vodil Pevsko društvo ((Stankovič«.
Tako j’e Polič prehodil pot iz Trsta preko treh jugoslovanskih mest, preden so se mu odprla vrata v Ljubljani, kjer se, je takrat končala operna doba dirigenta F. Rukavine. Njegova zapuščina ni bila nič kaj hvaležna in ugodna. Opera j'e bila tako rekoč v razsulu, Mirko Polič jo je zopet dvignil in konsolidiral. V teku štirinajstih let, ko jo je vodil, je napravil v Operi red in jo dvignil na zavidno višino. Gojil je klasično in moderno glasbo, posebno pa slovanski repertoar. Velike uspelie je dosegel s Smetanovimi deli (»Prodana nevesta«, »Poljub«), z Janačkovo «Je-nufo«. Musorgskega ((Borisom Godunovim«, a tudi z Gotovčevim «Erom z onega sveta«, ki velja za najboljšo jugoslo-
E-... C—po:‘-y,i
Mirko Polič
vansko opero. Od' klasikov je zelo cenil in gojil Mozarta («Cosl fan tutte«, »čarobna piščal«), poleg Beethovnovega . «Fidelia» je uvedel tudi R. Wagnerja («WaJkira», (iLoheng. in«. »Tannhaeuser«, «Pars'fal»). Z veliko ljubeznijo je uprizoril tudi izvirna operna dela domačih skladateljev: Rista Savina «Lepo Vido« in ((Matijo Gubca«. Marija Kogoja «Crne maske«, Bravničarjevo »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski« in O-sterčeva dela. Dal je tudi pobudo za revizijo in nove prevode opernih besedil iz tujih jezikov. Slednjič se je lo-
til tudi sam ope01^®!, niranja. Se kp je: s Verdijevem k?"f^iudijj Trstu, je napisal, ^ koral za Vojnovičeva i
majke Jugovičev^ pod vplivom teda«E. $
rit ve Vojnovičeve jo je naštudirala žiserka tržaškega si ....
ga gledališča — - jalova. Ta Vojnovičeva^ ^ je pritegovala P zomost dolgo vrsto 18^ 1938, ko je nas”,C# mir .preden je odS“ ljan'e v Beograd) r celotni koncept
je zgorel ab bombnikov na - v. prestolnico leta	p
gi svetovni vojni je -jasN va povzel ter i»P> ki mu je ostala A _ -gfi Tako je bila _ majke Jugovičev* .^ #> na v Ljubljani Letos v februarju P® .p šla na operni	«0^
ota na upciua -
ličeva izvirna brat«, po romanu Čiča.
P
Kot dirigent	$
je dosegel Mirkf^ W ke uspehe, Ze me® 1it
1936 je gostoval * sko opero sireni P . viji. Navdušeno ie .jj W
posebno v D* ^ uspeh je dosegel
skom ljubljanskega ^
ansambla v Trstu ^ * v dneh od 9. ^ junija 1937. V	#
na delu sile. ki d»
uspeh zasenčiti s j {ih
Italijani polaupiL: ^ prej vstopnic za glfd®L so stave. Kljub tem«.{rif, tržaški Slovenci P na ■ kulturni mariifestac« račun.	.	J	t"?
Polič se je ud! jigent jtf kot koncertni <£* skega zbora katerega je
v Francijo m * V «5 1934 pa v Bolgapj^PS ljani sami pa [e vDovo ,,-r
leta,
simfonijo, leta v ,, «Requiemi». leta zovo «Faustovo	j
leta 1932 SattofjfM «OIjki», istega l€~{išie. r motet e in
1933 Beethovnovo lemnis«, leta «Requiem», leta.: ^ č‘ev «Magnificat» ^i 1 sterjevd kantato * V# Slevici«. V “ liansko
redil _____
večer, v Sofiji fonični koncert	j
glasbe. Po izbrunu ,j4i ^ tovne vojne letf v jjKjj/ vrnil iz Beogr*» p, Fp no ter nastopil	jr
šor ja glasbe P1'1. 1943, ], d • tiči. Leta	^ M '*
rigiral v Ljubljana ..di-
rigiral v ljuvu—\
lika simfonična -g P* .vjJ |
Tcmčevo kantato- jjpto (j I ditvi. je bil vnoto ijjjst p < za ravnatelja ^ hn0i!\^ pere. zaradi bo\<^0 je K šel v pokoj. £e ,areJ( ; f val in delal m	54
tobra je umri' f ga na pokopal Križu v LjubU ^^itji^ ■1C'
v grobnici	.
dateljev bliz.1' ' Jen^ i> ca in Davorina 5T'
Kaj obeta
CO*
Kaikor všako leto, smo na francoskem knjižnem fcigu tu. di letos zasledili nešteto imen mladih francoskih pisaleljev. Verjetno pa bo, kakor vedno. 99 procentov teh novincev kmalu pozabljenih.
Med vsemi vzbuja trenutno pozornost kritike in občinstva le šest pisateljev. Seveda n'e moremo nobenemu izmed njih prerokovati zmage, kakor to ni bilo mogoče preč) le tj Louisu Reneju Des Foret-su, Roger-ju Nimierju ali Michelu Mohrtu, vendar pa kažeta že zdaj močan pripovedni talent Philippe Heduy ter Franjoise Mallet.
Cepraiv se teh šest pisateljev med seboj precej razlikuje, zasledimo pri vseh značilne tendence najnovejše francoske pisateljske generacije. Vsj stremijo, da bi čimbolj nazorno prikazali vsakdanje življenje, vendar drugače kot pristaši verizma, realizma, in neoreaiizma. Ti n. pr. hočejo neko nenavadno zgodbo napraviti čim bolj verjetno, medtem ko skušajo novi francoski pisatelji pod vplivom kinematografskega stila vsakdanjo resničnost predočiti kot v neki. dokumentarni sliki, ne da bi se trudili, da napišejo roman, da ustvarjajo osebnosti ali življenjske konflikte, vse kar- bralca zanima.
Tako se Philippe Heduy zadovolji s kratko ljubezensko pustolovščino, Michel Caste z erotično dogodivščino. Feli-cien Marceau z nekoliko romantično impresijo o bivanju na Capri. Frangoise Mallet z dramatično sceno, Prerre Moi-not z vojno epizodo v Abru-cih, Jean Claude Youri s konfliktom značajev, ki izhaja iz prepira med očetom in sinom. Tem pisateljem, kakor že o-menično, ne gre za konflikt ali za prikaz osebnosti, gre jim predvsem za posamezne
id-
C'
.. f
odlomke iz vsakdanjega življenja, ki spominjajo na kine-matograiske epizočie filmov: «Tatovi koles«, »Nedelja v avgustu« ali «Pod rimskim soncem«.
Vsi ti novi pisatelji so še izredno mladi. Tako ima Philippe Hebujr šele 24 let, njegov junak v delu »Sainte Ca-therine« pa manj kot 20 let. Heduy prikazuje njegovo ljubezensko srečanje v sentimen talnem in nekoliko humorističnem slogu. Vse okoi jt He-duyevega romana spominja na romane iz začetka XX. stoletja, zdaj na Jeana de Tina-na, zdaj na roman mladega Prousta »A 1’ombre des jeunes filles en fleur«, Catherine bi lahko bila ena izmed tistih veselih, lahkih, zapeljivih in skrivnostnih deklet. Roman stremi predvsem za tem, oa občuteno prikaže, kako se mlad fant po ljubezenskem razočaranju sprevrže v pokvarjenega mladeniča.
Mnogo manj kakor Heduy pa prepriča Michel Caste. Z 22-!etom j'e napisal «Voulez — vous vous marier« Ta roman je le razprava o seksualni pripravi na zakon. Glavni junak Jacques še zdaleč ni tako nežen in občutljiv kot junak Hedaya; je lutka, nadut, neinteligenten, poln zahtev in brez vsakega zanimanja.
Felicien Marceau je mnogo bolj ambiciozen. Medtem ko sta Heduy in Caste prikazovala lastna doživetja. je hotel Felicien Marceau napisati roman o Capriju. Vendar je
»Capri petite Ile« le prazen in bled roman plehkega humorja. Sicer ne moremo od neizkušenega mladeniča pričakovati romana, kakor je Mackenzijev «Extraordinairy vomen«, vendar pa bi vsaj lahko napisal zgodbo, ki bi občuteno prikazovala okolje otoka Capri. Vse jfc drugovrstno. osebe so neznačilne in nerazumljivo je, kako je ta roman v Franciji mogel u-speti.
Vse drugače je s Franpoi-Se Mallet, Ta pisateljica je izmed šeslorice najbolj vidna. Napisala je z 20 leti roman »Le rempart des Beguines«. Ni veledelo. vendar pomembna knjiga, ki kaže na velik pripovedni talent avtorice. »Le rempart des Beguines« je zgodba tragične ljubezni 17 letne Helene, ki živi nekaj časg ped vplivom tajinstvene tujke. Zasluga pisateljice .ie v tem, da pripoveduje delikatno snov brez hlinjene sramežljivosti, vtndar pa izredno' rahločutno.
Dokumentarnost pa prihaja najbolj do izraz« pri Pierre Moinotu in Jean-Claude You-riju. Prj obeh potekajo dogodki jrod vplivom vojne, vendar precej različno.
Pierre Moinot pripoveduje v «Armes et Bagages« o nekem dogodku, ki .traja 24 ur: med četo Marokancev, ki se
- ie /k
ustavijo v Italiji- to
Jacques . l^V*	tfK
prerojen je. ko t^ii’
Venoar pa J«
individuami ib ^ JZ
tor sekundarnega^ £1» ,e9
Youri se	dVr)•
oglasil z delwn ^	-
nir coir.me V8”- jon'5
//An nr>m i
sta
ma ttmo o
sruj
rovincif'„ in
sir’aCi)0'.,
skuša skor?iciaJn° zati . P’-"v;:.iamo J vc
ščanstvo.. sov* pT*1 *
V vseii	P*	ir*
rektno ali ' jzkuri duje osebno	i
sledimo pa rpn>*0r«Ar
fantazije	EV
zionarnost, ip8rt |jj
delu «Le r .j pisa » ne*». Ti	jun
di prikazpvaU gg ^jt, ^
sliko vsakdani	i*
zato 1"”./poezije zan«nari^pefflI!i7f
originalno-- ro>‘-g* postanejo ^oH^^lj*1
J
barvni
kakovostne
OBČ1SI8HO POSLOPJ E V ZGONIK (J
Ta }e nw sedež zgoniške °wne. ki je bil slavnostno ift9*nie poletje1. ir,^,'/a’ ki Jo je rtapravi-stall tržaško podjetje, je iJ?	10	milijonov
7„'	.	Uh	je	dala ZVU.
Romski kominfornmsti se 5*™l°. češ da so oni sami novo županstvo, nove hd«. napeljali elektri-if ;1,- Se koze se jim sme-»ejo. bere prav nič ne bi na-
liS^- ■' £ ne bi prMli mi-iz Trsta. Ce bi mora-
rrorf?t?Pc<^ar*i s svojimi eredstvi brez kakršnekoli
h; s-: revčki znašli z??ati. saj jih vsi občani poznajo prav bro, da n«. majo gospoda-
«««£&"" - M™ P^in-Kka stavba bj bila k° mnogo lepša, če bi se
župan pravočasno za to zavzel in bi imel vsaj nekoliko več okusa. Sam vhod jie zelo ponesrečen; ozke in strme stopnice kot za navadno stanovanjsko hišo prav gotovo niso primerne za moderni sedež neke občine. Prav tako je čudino in žalostno obenem, da niso pri gradnji uporabi jaii domačega kamina, pač pa skoraj izključno- le zidake in nekaj cementa.
Ali ne bi bila lepša zgradba iz domačega marmorja? Lepša in bolj solidna, domači kamnoseki pa bi tudi nekafl zaslužili.
Zamudili so priliko, ki se ne povrne več. O hvalisanju glede hiš, elektrike itd., pa bctno še kaj povedali prihodnjič
JLOV NA TUNE J E KONČAN
Ob takem vrtmenu je iov čan . e ab naJi °bali kon-
tovčkK®* kri*ki ta kon'
JrJu -1 »bici pogovarjajo, v-J? 1« bilo in ob lepem da t nu	druge	ribe,
.	zaslužijo za svojo
..r3(; leta in leta lovijo ob poletju naši ribiči v, ‘ 10 svojevrsten in P»
'	zanil™v način. Pc-
hnA« °- bl bilo. da bi ob pri-;,fii 'h priliki snemali za ni1, lov na tune ob naši « *daj je trebe tr.i-na to in se pripraviti ^ Pnhodhje leto vr L °s so šli naši ribiči od dmca, avgusta pa do prvih •iJL °ktcbra, ko jie začelo li,- . vreme, devetkrat na pil n® *Une- Najbogatejši s.en je bi] sredi sezone, ko 2-jf.v enem dnevu ujeli kar tUfi, Slav. Takrat so ulovili m,* ,naivečjega tuna, kar , ni pomnijo; tehtal je ;?°,.kg. Letos so torej do-
hil; v,tem pogledu naši ribi! f^d. Pravijo, da je Pek- samica in da je til
■/JJe v bližini tudi samec, trJjT5 bili mreže nekje po-škoda, da jim je
dnv?v na tur>e ob belem n-aiu11 ■ 'e ze'° zanimiv. V c oh v1 razdalji od obale Aa,. Knntovelom in Križem NaddJ0 tri.it ribiški čolni, j,, t. 1’m na strmem pobočju Prezi}° opazovalci - «kol-
tatilr Bl'ctre °5i imajo. Ko i zijo značilno valovanje
bet i in svetlikajoči se hr-Plena, opozorijo čolnar-V*JSk 2aSnr- se pravi lov. čakot- morajo potrpežljivo 1 ure in ure, tudj ce-
le dneve od zore d® mraka. včasih pa imajo več sreče. S čolni obkrožijo čredo, vržejo mreže, zaprejo in ko je vse pripravljeno, začnejo vleči. Pri tem jim p-una-gajo domačini. Po starem ribiškim običaju dajo na vsujcih. sodenr ujetih rib eno pomagačem.
,v.ih-ed .Itu Je bilo v Kri-■ ztt % Kontovelu vec' čolnov tn ribičev, ki so lovili tune, zdaj so ostžji še trije. Za vsak čoln je dodeljenih devet ribičev. trjjt «kolnar-ji» ali opazovalci, štirje, ki vodijo čoln, eden, ki ima opravka s svincem, eden pa skrbi za «napo» jn «šur» — mrežo in plutovino. Opazovalci ali «kolnarji» imajo vsak svoje ime:	srednji
«kolnar» — ali vodja, tisti od «Magra» — ali Mirama-ra, in oni od «Graša» ali Gradeža. Stranska (tkolnar-ja» cd «Magra» in od «Gra-ša» morata takoj ko zapazita tune opozoriti glavnega ali srednjega, ki je na straži na opazovalnici nad čolnom.
Kakor smo že omenili, lovijo tune m ka j metrov od obale pod Križem. Čolni čakajo navadno na nRande-lih», na «Soniku», na «Cav-sihu, na «Brojoici» in na «Viru». Ko je bilo več čolnov, so1 bili vsi ti prostori zasedeni.
Večji del izkupička pripada lastniku čolna. Mnogb dni zamudijo, s čakanjem, če pa je lov obilen, so vsi zelo zadovoljni, ker se tuni dokaj dobro prodajajo, saj je meso zelo dobro in okusno.
Z »OKOVANJ E OF NA OPČINAH
tedcn smo imeli kty lnah sestanek OF, st,kJr na>n je tov. Kenda °arno obrazložil politič-ttt	na STO m v sve-
Pbseh diskusiji so bila še Vorr ill ■ ubjasnjena razna Taki sestanki bi m«,.! h1*’ usaj enkrat t> boli	a bi bili l)udje
lej mP°uceni o vsem. Ob fctt* stvarni obrazlo-hujskUti ^ p,rišlo n« misel S(,luJz, 0 zborovanje« vitli tl,ev na pi ostem (pri-IjiuUt pravijo oni «med e p 1,0,1 na Brdino ker jih vm	dom	ne pride
Vilii Ce poslušat). Rogo-fs,; !^5° z zvočnikom in na
donačine skušali
Jtdiij
e<t(n od 30 snajzvestej-
.da Tito prodaja
Niti ltr‘nii- Klavrna slika! šii,„ ®r*-n od 30 «najzvestej-skaii^niK ki so se Sli-pcdrtii °0 kupa Kimčeue tc-m t,1/1 h ti prepričan o dovnrnš poldr ugo-urni ^Ps „ci iih Platina ni >o Sp /’az9ibati. Ogledovali Tri j	seboj	in jo iim-
hiove	na	svoje do-
?rcPi;ičn“teo ne'ki naj bi bili i o ui,-- ■ *oj dobro vedo, lije !Z CJ gornike iz Ita-lk°.rn tvŠ?- (pajetta je go-lian a Opčinah.) — k oni l-T ^te v Italijo l.01 »ntip daje otroke v
S'*0 na šiml ^ ~ oni'
» daliinl.Z*0 odpira vra-ft^Pčinak H! iomnistov> k0° jf odnoii
oni. Kako? k'* V fip.„'’.0rr'n la raz-Uriu r krat>čnr,n
01
*oi?<7a ^>'71' n~, zaradi ka
kf POnoJnT	dom pri-
tL ^	roke	onih.
n° n,ttprf®orv0 *l0»e*i**clh Kdn^iiestnŽ tredenstii-pjO je p_. ayte — oni Jeh„„ . da je dvorana e0a doma ob ne-
deljskih, večerih leglo najbolj razuzdanih privandran-cev, ne Pa dom kulture — oni. Kdo je bil prvi, ki je segel po enojezičnih izkaznicah— oni. Kdo sedaj najbolj molči o tem problemu — oni. Zakaj? Ker Po njihovem ui nternacionaUzmu« bi bila naša zahteva po enakopravnosti šovinizem. O troke pa,katerih oče ati mati kakorkoli pošilja,o v italijansko šolo insiem pomagajo italijanskim, šovinistom prodirati ■ na Opčine, kjer ti vlagajo vse sile inr' na umeten način — po ViP laggio del Fanciullo tudi uspevajo. Vsem tem janičarjem lahko z izaškimi problemi dokažemo kdo dela na naših tleh za priključitev Trsta k Italiji. Njihovi lažipolitiki ne smemo nasedati Vsakdo po svoje se mora truditi, da naši sto. Vvriski vasi ohrani slovensko lice. Pozivamo zato trgovce, da sledijo vzgledu zadružne gostilne in naj dajo dvojezične napise, take napise kjer slovenščina ne bo zapostavljena.
Zaradi per&čega proble ma šolstva pa vlada te dni na Opčinah glede pesamez nih primerov posebno razburjenje, slišiš obsojanja in zaskrbljenost — mnenja smo pa da vsakdo ki ima kakršenkoli vpliv na talce omahljivce noj bi v in er -™ celotne slopenske bit-n osti na naših tleh napra vil svoio dolžnost kot zo-veden Slovenec. Samo tako bo dal tudi on svoi^ prispevek zato. da bo naš bo d oči rod stal. Icrjpak in od Pičen na naših slovenskih proti italijanskemu šc-
w
mmI. Mm MF
1
e
lllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIllllll iillllUllllllllllllllllllllllllliilllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllimilllllllllillllllllllljlllllillilllllllllllllllllllllldllllNIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlilill!:1 JIiMIIIIIIIIiIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIHII
RAZKUŽEVANJE
ŽITNEGA SEMENA
tleh vinizmu.
Član OP
Komaj smo pokosili otavo, izkopali krompir, ponekod tudj pobirali koruzo — moramo misliti na jesensko oranje zemlje, kjzr bomo posejali dovolj prvovrstnega in zdravega zrnja.
Vedeti moramo, da je razkuževanje žitaric pred setvijo velikega pomena predvsem zato, ker z njim lahko preprečimo mnogo glivičnih bolezni.
Ker le s pravilnim razkuževanjem semena res zanesljivo uničimo glavne žitne bolezni in je sam postopek razkuževanja cenen in preprost, so v mnogih državah že uvedli obvezno razkuževanje žitnega semena.
RAZKUŽILA V PRAHU
Danes % največ poslužujemo razkužil v prahu, ker je delo z njimi najhitrejiše in najenostavnejše. če imamo izbirati med kemičnimi razkužili. Z razkužilnimi praški (med vsemi najbolj poznamo prah «Caf. faro«) napra Šimo po površini Tako naprašenje najlaže izvedemo v posebnih sodčkih ali bobnih. V sodček, ki drži 50 do 100 litrov nasujemo seme do polovice ali do tri četrtine, na žito vržemo odtehtano količino razkužila, nato sodček zapremo in ga dve do tri minuti vrtimo počasi (z 40 do 60 obrati v minuti) okrog osi, ki je vdelana skozi sodček. Pri večini praškov zadostuje, da vzamemo na 100 kg žita 200 gramov; le za ovseno prašno snet vzamemo za oves 250 do 300 gramov. Delovanje suhih razkužil nastopi v zemlji, ko razkuženo žito dospe v dotik v zemlji z vlago, vendar pa njegovo delovanje lahko nastopi že pred setvijo, če vsebuje seme precej vlage. Zato razkuženega semena, ki ni dovolj suho, rte smemo pustiti ležati dalj časa, preden ga posejemo, ker mu sicer zmanjšamo kalivost.
MOKRA RAZKUŽILA
Praženje semena ne zaostaja po učinkovitosti za namakanjem semena v mokrih razkužilih, ki so se pred nedavnim največ uporabljala. Pri tem postopku potopimo seme v vreči za četrt dc pol ure v 0.1 odstotno raztopino mokrega razkužila in ga v raztopini potopljenega premikamo sem in tja da. izženemo zrak. ki je med, zrni, da se strne res po-'pblnd$a navlaži. Po . razkuženju seme razgrnemev da se po-suši-V	.	:-.m	'
Mokro razkuževanj« lahko
uporabljamo tudi tako, da seme r.a kupu poškropimo z razku-žitno raztopino. Škropimo iz vrča za zalivanje in seme med tem premetavamo z lopato, da se vsa zrna enakomerno navlažijo. Za 100 kg pšenic« ali rži porabimo 10 litrov tekočine, za 10o kg ječmena 12 litrov in za 100 kg ovsa 15 litrov tekočine, ki ima predpisano gostoto. Poškropljeno seme pokrijemo z mokrimi vrečami vsaj za eno uro. nato pa ga razgrnemo, da se posuši.
Razkuževanje s kemijskimi razkužili, bodisi suhimi (uporabljenimi v prahu) ali pa mokrimi (uporabljenimi v vodeni raztopini, je učinkovito proti trdi pšenični in pokriti ječmenovi sneti, nadalje protj trdi in gdi ovseni sneti, deloma pa tudi proti koruzni sneti. Popolnoma " uniči ječmenovo in snežno piesen na rži in pšenici, v kolikor so okužena sama zrna in ne izvira okužba iz zemlje. Pri trdih in pokritih sneteh je zrno polno črnega praha, ki ga sestavljajo trosi. Snetljiva zrna se razbijejo šele pri mlač-vi in tedaj se črn prah oprime površine zm. Ko zma posejemo. vzkal« na njem trosi in okužijo mlade žitne klice. Iz tako okuženih bilk zrastejo snetljivi klasi.
Prašne sneti pšenic« in ječmena pri katerih snetljiva zrna na polju popolnoma razpadejo, da ostane na bilkah le golo vreteno. okužijo že cvetje in zato tiči glivin micelj v samem zrnu. Tega micelija ne moremo uničiti s kemijskimi razkužili, ki delujejo na glivo, le če je na površini semena, ali pa vsaj v lupini. Zato Se pri teh sneteh poslužujemo posebne fizikalne metode, po kateri namakamo najprei seme 4 ure v vodi. ki ima 20 do 30 stopinj toplot* nato pa za 10 minut v vroči vodi, ki ima 50 do 52 stopinj C. Te toplote se moramo natanko držati, ker toplota nad 52 stopinj C, poškoduje kalivost zm, pod 50 stopinj C pa ne ubije micelija v zrnih.Po segrevanju seme naglo’ohladimo v hladni vodi, nato pa ga naglo razgrnemo in večkrat premešamo, da se posuši. Toplo-
to vode kontroliramo s toplomerom. V bližini imamo pripravljeno vročo vodo, ki jo po potrebi dolivamo k vodi. v kateri razkužujemo, da se voda ne bi ohladila izpod predpisane toplote1.
Raztopina modre galice, ki jo ponekod š« uporabljajo za razkuževanje semen, je najstarejše razkužilo za seme, kar jih poznamo, ker pa škoduje kali-vosti semena, s« je res ne izplača uporabljati v te namene, saj imamo na razpolago dovolj zanešljivifj razkužil, s katerimi laže in ceneje razkužimo seme.
Popravek:
V Primorskem dnevniku,, g 7. oktobra 1.1. na Strani št. 5'se je pod sliko v 3, stolpcu vrinilo po pomoti besedilo: »MCštna mera Baba« namešto: - ^-EbutiosKop Malligand» za merjenje alkohola.
Atomizator za škropljenje in praženje rastlin proti zajedat-cem. Atomizator ima motor S HP in je na konjsko vprego
DELOVANJE KVASIL,
GLIVIC IN BAKTERIJ V MOŠTU
V moštu delujejo razne glivice, bakterije in kvasila. Glivice so enostanične rastline, ki se razmnožujejo s kaljenjem ali brstenjem. Zato iih imenujemo tudi glivice — kalivke ali brsteče glivice. Navadno imajo o-kfoelo ali jajčasto obliko, sestoje pa v glavnem iz kožice, pratvoriva ali staničnega iedra.
Bakterije so enostanične rastline, ki se razmnožujejo s cepljenjem. zato jim pravimo tudi glivice—cepljivke. Po oblikj poznamo paličaste bakterije ali bacile, okrogle ali koke. vijugaste ali spirile itd. Razmnožujejo se zelo hitro in nekatere povzročujejo pri vinu težke bolezni. Glivice in bakterije imenujemo s skupnim imenom tudi mikroorganizme.
Fermenti ali kvasila (tudi encimi) se imenujejo snovi, ki nimajo določene oblike; torei niso niti glivice niti bakterije pa kažejo enake učinke. Poznamo na primer kvasilo enoksidazo. k: povzročuje rjavenje vina, nadalje invertazo. ki spreminja pesni sladkor v invertni itd.
Najvažnejše za kletarstvo so kipelne glivice ali pravilno glivice alkoholnega kipenja, ki jim pravimo tudi drože ali kvasnice. Glivicam, ki' povzročujejo alkoholno vrenje vinskega mošta, navadno pravimo vinske kvasnice. Te razkrajajo sladkor in ga spreminjajo v alkohol, ogljikovo kislino in d'-uge produkte kipenja. Ako sladkor popolnoma pokipi. se iz 100 gramov sladkorja v moštu 1'azvije 48.46 g sladkorja. 46.67 g ogljikove kisline. 3 23 g glicerina. 0.61 iantatfove kisline, 1.03 hetniceluloze. nekaj tolšče. dišav itd.
...Po pravilnem kipenju, dobimo iz mošta stanovitno vino
harmoničnega okusa. Nepravilno kipenje pa da manj-vreden in nestanoviten produkt. Zato je kipenje mošta zelo važno Pravilno kipenje povzročajo le dobre vršite kvasnic. Med njimi je najboljša eliptična kvasnica. ki je kakih šest tisočink mm dolga, ovalne oblike. Slabe vrste kvasnic dado slab produkt kipenja: Tako da na primer koničasta kvaanica vinu slab duh in okus in je torej plevel med kvasnicami.
Kvasnice pridejo na grozdje z zemlie in od tod v mošt ter povzročajo samohotno kipenje. Z dobrimi kvasnicami pridejo v mošt od trte tudi slabe vrste kvasnic in slabe glivice celo prevladujeio. Zato so vpeljali gojitev dobrih pasem tistih drož s tem , da odbere jo dobre kipelne glivice, k; se primemo razmnožujejo.
Dmžem ki sestoje iz ene pasme gliv piravimo drože ali čiste vinske kvašnice
Vinske kvasnice v moštu rastejo m se razmnožujejo le. če so za to TJOgoji.
1. navzočnost hranilnih snovi
2. primerna toplota;
3. pomanjkanje snovi, ki ovirajo kipenje;
4 zračenje v pričetki kipenja
Hr;riilne snovi za diože sc poleg sladkorja še beljakovine in pa rudnin-ke snovi.
Toplota najboli vpliva na razvoj kvasnic m s tem tudi na kipenje. . Kipelne glivice prično rastfv" moštu že pri 4 st. C.
prenehajo pa rasti pri 50 st. C. Toplota nad 60 st C jih uniči. Najbolje se razvijajo kipelne glivice pri toploti od 20 do 25 st. C. Ker se pa pri kipenju razvija precejšnja toplota, ne sme biti v začetku kipelna toplota previsoka. Pri velikih sodih se segreje mošt lahko celo na 20 st. C in več. pri manjših (6 hi) na 10 st. C. Ako bi torej bila začetna kipelna toplota previsoka, bi alkoholno vrenje kmalu ponehalo in bi se pričele razvijati ocetne, oziroma druge škodlijve glivice, ki bi vino pokvarile.
Poleg tega se ie opazilo, da razvijajo kvasnice pri nižji toploti več alkohola kot pri Višji toploti.
Da dosežemo pravilno kipel-no toploto, ne trgajmo v hladnih. jutranjih urah, temveč šele potem, ko se grozdi e ogreje. V gorkih krajih pa trgajmo samo v hladnih jutranjih ali -večernih urah
V ta namen vzamemo nekaj mošta iz soda ali kadi ga segrejemo na 40 do 60 st. C in primešamo ostalemu moštu, oziroma drozgi. To se ponavlja toliko časa, da nam pokaže toplomer zaželeno toploto, to je 10 do 12 C za manj sladke mo-šte. in 12 do 15 st. C za zelo sladke mošte. Cim bolje, to je čim hitreje in pravilneje se kipenje izvrši, tem hitreje in bolje se tudi vino učisti. Zato moramo paziti, da se kipenje ne ustavi, dokler ves sladkor ne pokipi. Prsebno moramo paziti, da se med kipenjem klet'ne o-hladi. Kipelno klet zračimo zasadi tega.le podnevi, .kadar je zunaj toplo.
MRČES IN GLIVICE ogrožalo kmetijstvo
S propadanjem kmetijstva bi propadla prehrana človeka in človeštva sploh
Zelo velika in neprecenljiva je skodla, ki jo vsako leto povzročajo na kmetijskih pridelkih in rastlinah sploh vsakovrstni škodljivci in v prvi vrsti mrčes ter glivice ali bakterije-
Vsd znanstveniki prirodopis-nih ved so mnenja, da se rastlinski škodljivci vedno bolj širijo in prizadevajo kmetijstvu vedno bolj znatno škodo. So med njimi tudi taki, ki predvidevajo, da bo na zemlji enkrat zagospodoval mrčes, zlasti ko bodo zmanjkali ptički in človeštvo bo tedaj umiralo od lakote.
Ze škeda, ki jo je povzročila samo trtna uš v Evropi, je znašala milijarde lir in še d-ames so vinogradniki prisiljeni tro šiti velikanske vsote denarja za borbo proti temu komaj vidnemu škodljivcu, Kdtt more preračunati škodo, ki jo povzroča letno koloradski hrošč samo z zmanjšanjem pridelka krompirja. te velevažne današnje hrane za človeka in za domače živali? Neprecenljiva je vsakoletna zguba na pridelku raznega sadja, ker ga napadajo vsakovrstni črvi, gosenice in druge golazni. Koliko stroškov in koliko truda imajo vsako leto vinogradniki z borbo proti trtni peronosporj in plesni. Po shrambah in skladiščih uničujejo vsakovrstni škodljivci, zla. sti žužki, ogromne količine različnih pridelkov.
Za zatiranje vseh teh škodljivcev ustanavljajo vse napredne države razne ustanove in zavode. So to v prvi vrsti fito-patološki zavodi ali zavodi za rastlinske bolezni. Fitopatologi ali izvedenci za rastlinske bolezni proučujejo vzroke in povzročitelj« rastlinskih bolezni ter sredstva in način za zatiranje teh bolezni. Tudi v Trstu obstaja tak zavod, 1« škoda da je povezava med njim in domačimi kmetovalci vse premajhna glede na znatno škodo, ki jo tudi našemu kmetijstvu vseko leto povzročajo vsakovrstni rastlinski škodljivci. Vse kaže. da ni povezave predvsem zato, ker st domači kmetovalci na tem zavodu ne morejo pomeniti po domače o , vseh za-devpij,.	-vr	zvezj z rastlin-
skimi škodljivci.in z njih zatiranjem,^	...
Kakšno važnost polagajo na-
M i m iiiiiii m m i nuni Miti m mi umi im min i m i n i mu i um liiiiu m uiiiniiii ni ut n i im dimih] m m m m m m i iiiiii i n im n n m iiiiiiu iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiijniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiii
SKI
[modni pomhnhi \
PLAŠČI
Žalostno, a resničnol Letos mPramo rubriko o jesenskih piaščih izpustiti. oz. jo izpre-meniti v pogovor o plašču, ki nas bo odeval dober del leta, t- se prani, vse zimo. Zato je potrebna najskrbnejša izbira.
V naših pomenkih borbo skušale najti dobro rešitev za vsako postavo.
Naš prvi model pripada plaščem, ki so letos posebno v modi. Udobni in široki, veliki in debeti so skoraj podobni majhnim šotorom, vendar jim je zaradi njihove praktičnosti v. naprej zagotovljen usl>eh. Ta model je iz finega enobarvnega blaga ter izredno lepega kroja. Posebno kimono rokavi se odlikujejo v originalnosti.
Naslednji model označuje povratek zelo.priljubljene oblike RED1NGOTE plašča. Toliko novega 'je na tem modelu- Le poglejmo. Dvojni ovratnik; notranji iz blaga, zunanji iz perzijskega krzna. Kljub temu da so rokavi normalno všiti, sc ramena enakomerno zaokrožena z rokavom kot, pri kimonu
V zapestju se razširi rokav z malim vložkom kot 11jak ter je podložen s krznom. Drobni
,...(j . j um bi so (josto našiti, podolžni šivi razširjajo krilo spredaj le malo, zadnji del pa je bogato zvončast.
Tretja skica, upam, sc bo tako-; priljubila vsakemu očesu. Predstavlja udoben, globoko prkkrizan plašč, ki se malo nad pasom zapira na en gumb. Ostali gumbi krasijo žepe. Ozek Pas ter nizko višti rokavi dajejo' najmodernejši videz.
Trije tipi plaščev stoje pred nami; pivi je za vse, posebne za zaokrožene postave, drugi za zelo vitke in pravilne postave. tretji za športne osebe-s širokimi rameni ter elastično hojo Prihodnjič — nor modrli za nove postave!
Sonja Mikuletič - Palme
PLJUČNICA OTROKU
Pljučnica je zelo pogosto obolenje v zgodnji otroški dobi. Zaradi njenega kvarnega vpliva na telesno piesnovo jo moramo vedno imeti za zelo resno bolezem. Običajno povzročajo vnetje pljučnega tkiva bakterije ali pa virusi. Pljučnica lahko nastane kot samostojna bolezen ali pa kot posledica alj spremljevalka drugih bolezni, na primer ošpic, oslovskega kašlja in gripe. Pri pljučnici sc napolnijo sicer prazni pljučni alveoli s trdimi ali tekočimi produkti vnetja, kar ima za posledico, da oboleli pljučni del ne more dihati. Dihalna površina pljuč se zmanjša, zaradi česar je jasno, da bolniku zmanjkuje zraka.
V glavnem ločimo dve obliki pljučnice. Pri eni vrsti o bolijo mali pljučni režnjiči tako, da so po vseh pljučih pose-
liaj	izda ja je ?
MERILO' ZNAČAJA IN ZDRAVJA
Ce si pozorno ogledamo nohte ljudi, tedaj lahko ugotovimo, da ima vsakdo nohte primerne svojemu značaju. Umetniške narave imajo redko tope ali ploske nohte, nimajo pa materialistično usmerjeni ljudje lepo oblikovanih dolgih nohtov. Oblika, barva vzbočenost in velikost nohtov izdaja značaj človeka.
Ljudje plemenitega značaja imajo navadno ozke in lepe nohte; umetnikove roke nosijo nohte mandljeve oblike; dobre matere in gospodinje imajo navadno kratke, okrogle nohte, prijetne oblike. Za ljudi borbene narave so značilni dolgi in široki nohti; za nasilnega človeka pa topi, debeli in kratki nohti.
Nekateri Kitajci imajo še vedno navado, da si puste ra-f!* -,nob^e v obliki krempljev. V Evropi pa so včasih nosila dekleta precej dolg noht na mezincu; ^ tudi v tem primeru je nohet izdajal značaj človeka. • * *
Ob rojstvu ima otrok se ze-lo nežne nohte, vendar včasih ze kar dolge. Počasi rastejo otroku nohti v prvih 4 letih, nato hitreje, najhitreje v času razveja. Nato rast nohtov polagoma pojema; po rjej lahko sklepamo tudi na vitalnost človeka.
kot pozimi, približno za 1 mm na teden, v 70 letih bi zrastli torej za 3 1/2 m. Noht srcd r.ca hitreje raste kot ostali.
Prav tako kot lasje, izgubijo tudi nohti svoj sijaj, če ni nekaj v redu v našem organizmu. Da reagirajo lasje in nohti enako, ni nič čudr.ega, saj sestoje oboji iz iste snovi, ki jo imenujemo keratin ali roženi-na. Zdravi nohti so krepki, toda elastični in ne krhki. Ce so premalo trdni, je znak, da primanjkuje telesu kalcij, kar opažamo zlasti pri rahitičnih otrocih.
Resen bolezenski znak so tudi, krhki in lomljivi nohti. Po dolgem izbrazdar.i nohti kažejo čevmatičnost če so pa nohti luskinasti, tedaj sklepa zdravnik opravičeno na pomanjkljivo delovanje ščitne žleze.)
Ze v starem veku je Hi-pokrates, kj ga radi imenujemo očeta medicine, pokazal na zvezo med boleznijo ir,- strukturo nohtov in danes je diagnoza nohtov priznana veja zdravniške vede
dokazuje slabo cirkulacijo krvi, iz modrikaste in vijoli časte barve nohtov sklepamo, na srčno In pljučno bolezen, temnorumeni in rjavi nohti izdajajo ledvično bolezen, rdeča črta tik pred robovi kaže na organske motnje, bela črta pa na srčno slabost. Zver ženj in pokvarjeni — seveda ne od dela — nohti, kažejo na nekatere podedovane bolezni.
Seveda more po nohtih ugotoviti bolezen le zdravnik, ki zna upoštevati še druge simptome.
jana številna majhna bolezenska žarišča, pri drugi vrsti pa oboli eden ali vec pljučnih režnjev.
Pri dojenčkih prevladuje tako imenovana lobarna (lobus je latinsko ime za pljučni reženj) oblika pljučnice. Ta vrsta pljučnice je vedno v zvezi s katarjem zgornjih zračnih potov, gre torej za infekcijo, ki stopa po zračnih poteh navzdol v pljuča. Ce dobi dojenček pri katarju zgornjih dihal visoko vročino, moramo misliti na začetek pljučnice. Vročina je navadno zelo visoka (40‘ - 41V in se čez ogn menjuje. Včasih je zjutraj normalna, zvečer pa močno naraste. Pri tem dojenček močno kašlja ter ga pri kašljanju boli. V obraz je bled, je nemiren in dremav. Z obraza beremo neko tesnobo, često otrok tudi bruha. Pogosto je zanesljiv znak pljučnice tako imenovano dihanje z nosnicami, to se Pravi, da Se pri vdihu dvigata obe nozdrvi. Dihanje postaja z nadaljnjim razvojem bolezni vedno težje, končno se pridruži še modro obarvanje ustnic, kar je znak oslabljenega de-lovanja srca. Utripanje src a je tedaj pospešeno in zmanjšano Kot komplikacija se pridruži cesto vnetje porebrnice in o-srcnika, kar ves potek bolezni še bolj ogroža. Nič manj nevarne niso krvavo gnojne driske, ki spremljajo pljučnico, ki jo povzroča gripa. S tem je namreč motena tudi prebava, otrok vedno bolj hujša, kar še bolj poslabša že itak, kritično splošno stanje. Pri lažjih primerih nioramo računati, da traja bolezen samo teden ali dva, vendar mora temu slediti daljša doba okrevanja. Težji primeri se vlečejo tudi tedne in tedne, a
Narkoza z glasbo
«Ali je operacija že končana?» vzklikne začudeni bolnik, ko mu snamejo z ušes slušalko in ga odpeljejo iz operacijske sobe nazaj v postelje. Ta. ko poroča eTacoma Times» s čikaške univerzitetne klinike, kjer se bavi zdravnik Livingstone z glasbeno narkozo, ki Neki ^ se je tam tako dobro obnesla,
zdravnik je n. pr. v posebni knjigi dokazoval, da se neštete motnje v organizmu odražajo na nohtih, in sicer v njih strukturi, njih sestavu ter barvi. Premočan blesk kaže na nenormalno delovanje ščitne Nohti rastejo hitreje poleti I malokrvnosti; rdečica nohtov
da so jo začeli uporabljati tu di po drugih ameriških bolnicah.
Bolnik si lahko pred opera. ci;o izbere tis{c glasbo, ki ja najbolj ljubi; klasično, ali na. rodno, celo tako, ki je za otroke. Nato dobi slušalke, ki so
ZHKaVNIŠUE  NOVOSTI____
zvezane s centralo iz katere posluša odgovarjajočo gramofonsko plosco. sestra pa, ki vodi narkozo, regulira jakost prenosa Izbrana, pomirjajoča in očarujoča glasba odvrača bolnikovo pozornost tako zelo, da ne sliši niti rožljanja in-strumento-u niti pritajenega go. vorjenja zdra vni ka-epe raterja ter končno sladko zadremlje v etrovi narkozi. Ker je bolnik miren, se zdravnik lahko v siKrem delu koncentrira in nemoteno operira.
kljub temu ozdravijo■ Pljučnica zlasti rada napada slabotne dojenčke, rahitične otroke ter otroke s prebavnimi motnjami.
Vnetje celega pljučnega rež. nja je pri dojenčkih, redko. Na tej vrsti pljučnice obole predvsem otroci od 2. do 5. leta starosti. Bolezen izbruhne običajno zaradi prehlada, vremenskih neprilik ali premoženja. Zato srečujemo to ursto pljučnice zlasti spomladi in jeseni, torej v dobi. ko se vreme menjava. Nastane nenadoma ter napada v celoti eden ali več režnjev. Po navadi nastopa bolezen bliskovito pri popolnem zdravju z mrzlico, visoko vročino in z zbadanjem v prsih. Pri majhnih otrocih se pojavijo navadno ob začetku bolezni drugačni znaki; bruhanje, krči ter otrpnost tilnika kot pri vnetju možganske mrene. Zgodi se Pa tudi, da navajajo otroci mesto zbadanja v prsih močne bolečine v trebuhu, kar nas lahko zavede, da zamenjamo pljučnico z vnetjem slepiča. Naravnost značilno za to obliko pljučnice je vzdihujoče in stokajoče, kratko in boleče dihanje z napihovanjem nozdrvi pri vdihu ter z glasnim stokanjem pri izdihu. Obraz je popolnoma zardel, ostala koža pa je, zlasti pri majhnih otrocih, bleda. Otrok leži običajno na oboleli strani tako, da s tem čuva bolna pljuča. Izmečka pri maj. nih otrocih ne opazimo, ker ga požirajo. Pri starejših otrocih, ki izmeček izkašljajo, je rja-sto-rjavkast, steklast in v Učljiv. Vročina je zjutraj in zvečer skoraj na isti višini (39 st- -40 st. - 41 st.). V petem do sedmem dnevu nastopi nagel padec temperature, vendar traja bolezen še preko te dobe. Z modernim zdravljenjem se zgoraj opisani tipični potek močno spremeni, zlasti kar se tiče temperature, kj. hitro pade. Če temperatura ne pade, je to znak za komplikacije. Naj-češča med njimi je gnojno vnetje porebrnice.
Ce se pljučnica kmalu ne o-zdravi, tedaj preide v kronično stanje. Pri tem naraste vezivo, ki obdaja vnetno žarišče in povzroči, da se pravo pljučno tkivo skrči in deloma uniči. Kot posledica tega se razširijo dušniki. V otroški dobi ni kronično pljučno vnetje nikaka redkost. Značilni znaki. ki jih opazimo pri kronični pljučnici, so: dolgotrajni kašelj, nekoliko zvišana temperatura, močno potenje in prebavne motnje. Poleg tega se počuti otrok slabega, je bled nima. teka in stalno hujša Torej sami znaki ki sominjajo na tuberkulozo, zato je nujno, da takega otroka pregleda zdravnik
dr. S. S.
predne države na zatiranje rast-linskih škodljivcev in bolezni, nam dokazuje tudi dejstvo, da so se lansko leto sešit v Rimu znanstveniki 15. držav na med. narodni kongres za torbo proti rastlinskim boleznim:	Zbrani
so bili kmetijski strokovnjaki, fitopatologi, entemologi, in kemiki specialisti ter so razpravljali o vseh važnejših vprašanjih, ki se tičejo omenjen« borbe.
Za kmetijsko gospodarstvo tudi na našem področju je zelo značilna ugotovitev na tem kongresu, da so se sredstva za zatiranje rastlinskih bolezni in za potrebno delovno silo jpovišala od predvojne cene najmanj za 60 do 100 krat, d očim so se cene kmetijskim pridelkom povišale povprečno komaj 30-krat-no za kmetovalce.
Sicer pa smo v našem časopisu že pisali o splošno krivičnih cenah za kmeta in smo tudi dokazali, da je temu predvsem vzrok, ker kmet pri nas (in v Italiji vsaj) ne more pro. dajati svojih pridelkov in pro-izrvodov naravnost potrošnikom ter je izpostavljen špekulacijam dobro organiziranih prekupčevalcev. dečim je san: le slabo organiziran.
Na omenjenem kongresu so razpravljali tudi o učinkih številnih sredstev za različne rast. tinske škodljivce, izmed katerih so se v poslednjih lčtih zlasti obnesli pripravki DDT in se je njih uporaba tudi v Evropi zelo razširila. Poudarjena pa je 'hiia zlasti potreba, da se posveti čim večja skrb vzgoji tistih rastlinskih vrst, ki bi bile čim bolj odporne pToti raznim boleznim. Velika pozornost je bila posvečena tudi orouju in strojem, ki služijo za učinkovitejšo škropljenje in prašt-nje rastlin z ustreznimi sredl-stvi. Izražena je bila tudi želja. naj bi oblasti'posvetile več pažnje in nadzorstva trgovinam z omenjenimi sredstvi in pripravki, ker je teto v prodaji mnogo pod vsakovrstnimi imeni, čeprav se pogosto ne razlikujejo po svoji vsebini, učinkovitosti in zlasti ne po vrednosti. Kmetovalci so poleg tega na splošno le slabo poučeni o pravilni rabi vseh teh različnih - sredstev in še bolj različnih imen. Saj je teh ha trgu toliko, da se v njih le težko spoznajo celo poklicni krnet-j® in strokovnjaki.
Nujno je potrebno, da se ta torba poveri, ako le mogoče strokovnjakom. V Italiji so že ponekod osnovali take organizacije kmttovaicev. kj so si postavile svoja središča za skup no pobijanje rastlinskih bolezni. Nekaj izvežbanih ljudi, ki imajo na razpolago ustrezno orodje in stroj« lahko opravi v kratkem času in z razmeroma nižjimi stroški kot posameznik veliko dela pri uničevanju škodljivega mrčesa in pri preprečevanju in zatiranju glivičnih bolezni.
Tudi na tukajšnjem ozemlju, bj bilo zelo umestno snovanje takih središč, ki bi zajele po celo občino in tudi širše okrožje. Ta bi prišla zlasti v poštev prt zatiranju takih škodljivcev, proti katerim posameznik prav malo ali nič ne zaleže. Mišljena je tukaj zlasti borba proti koruznemu črvu, proti koloradskemu hrošču, proti češnjevi in oljčni mušici itd. Saj bo kmalu postala marsikatera kultura nemogoča. če ne bodo kmetovalci tudi pri nas skupno nastopili vsaj proti najhujšim zajedal, cem. Merodajne oblasti in kmetijske oi ganizacije pa bi morale tudi s svoje strani priskočiti prizadetim kmetovalcem na pomoč z ustreznimi navodili in podporami, vsaj za začetno poslovanje omenjenih središč.
A. C.
KUHINJA
Angleška solata: Neprezrele pa-radižnike deni za nekaj trenutkov v vrelo vodo, jih olupi, zreži. Jim odstrani semena, osoli ter položi na nagnjen krožnik, da se voda odcedi. Potem prav tanko nareži cikorijo in zlagaj v skledi izmenoma plasti cikorije in para. dižnikove režnje, po vrhu pa potresi sesekljano in spraženo čebulo.
Vse poliješ z omako, za katero potrebuješ: trdo kuhan in pretlačen rumenjak, 2 žlici olja, žlico kisa, pol žlice gorčice, ki jo razredčiš z nekoliko vode, žličke soli in noževo konico popra. Mešaj rumenjak s soljo, poprom in gorčico ter dolivaj kis in olje.
Jabolčni puding: Najprej naribaj 6 olupljenih jabolk, nato pa vmešaj v 150 g dobro premešanega surovega masla 5 rumenjakov, 150 g sladkorja, pest rozin, nekaj cimeta, 50 g zmletih mandelj ter jabolka. Ob koncu dodaj še »neg petih beljakov, deni testo v pudingov model in ga kuhaj eno uro na sopari. Puding postrežemo s sadnim sokom.
Čokoladni narastek. 250 g naribane čokolade zmehčaš z nekoliko vode pri ognju. Nato počasi vmešaš 2 žlici moke, 4 žlice sladkorja, 125 g masla in pol litra mleka. Vso zmes ohladimo, ji dodamo 4 rumenjake, sneg ftirih beljakov ter z njo napolnimo pekač in pečemo 20 minut,
— 6 —
14. oktobra 1951
iimnniiiiiiiiHiuiiiiiiiiiniiiiiiiiiHiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuinnHiininiiiiniiniiuiimnjjnnunnniinjnnKdUjjHKunj
ll!llll|j|||||Jil!lll!!lil!lillil!l!!llinilll!!IIIIIIHII!l!lii!HIIIIIIIIIIIII!l|l!l!!ll!llll!!riMIII!l!n.l!l!llllllllll|||!|j|)
Za poživitev družabnega
življenja naših srednješolcev
Srednješolci dobimo svoje krubske prostore; te novice se bo gotovo vsakdo od nas razveselil. Ne pomaga niti, za vsako organizacijsko delovanje Društva slovenskih srednješolcev je bil nujno potreben primeren lokal. S tem bo odpadel tudi izgovor za vse tiste, ki so tu in tam svojf premajhno za-nimunjo za mladinsko gibanje ali premajhno delavnost tako radi opravičevali vprav s tem, da je nemogoče notranje organizacijsko delo dotlej, dokler nimamo lastnega sedeža.
Gotovo ne pretiravam, če tr. dim, da je bila vselej v zgodovini že srednješolska mladina tisto jedro, na katero so polagali naredi svoje upanje. Iz nj< hi žarej samo plamen navdušenja in idealizma, ampak tudi umevanje in požrtvovalnost.
Na barikadah vseh revolucij so stali neustrašeno poleg delavcev mladi študentje in padali za načela, ki so postala mejniki in vodila za bodočnost človeštva.
Toda videvali in srečevali smo jih tud; v učilnicah, Icnjiž-nicah, semenarjih, kjer so si nabirali znanje, čistili pojme in iskal; vzore. V javnem življenju je pomenila mladina na splošno tasti element, s katerim bi bil stari Arhimed gotovo uresničil svojo tezo, ki se je glasila. «Ce dobim primerno ploskev, bom dvignil svet s tečajev.« —- V modernem življenj še posebej jt ta ploskev mladina!
Ne mislite tovariši, v svoje klubske prostor* ne bomo prenesli šolske table in šolskega piahu; nasprotno, tu bomo za-
ČLOVEŠKE RASE
NA ZNAMKAH
v v;en potovamin uradih, na le -.'Iščih, železniških postajah in na š.evilnih drugih krajih zadene dandanes naše oko na obilico propagandnih večbarvnih letakov, ki vabijo turiste na ogled dežele. Na teh letakih večkrat vidimo mladenko ali mladeniča v narodni noši, ki s smehljajem na obrazu ponujata gledalcu košek žlahtnih sadežev, ki tamkaj uspevajo; na drugih pa vidimo kak lep spomenik, po katerem takoj Spoznamo domovino letaka (n. pr. Eiffe-lov stolp v Parizu, Kip Svobode v New Yorku, itd.), vidimo zemljevid dežele in še mnoge druge stvari, ki se ne dajo tukaj našteti. Mnogokrat so na takih propagandnih letakih ljudje, ki v do-tlčnem kraju prebivajo; n. pr. na reklamnem plakatu za kako a-rahsko deželo bo Arabec s kamelo, v ozadju se bosta dvigala palma In miharet, na Indijskem plakatu bomo pa videli doma-Cina-Indljca s turbanom na glavi, na plakatih kake srednje-afriške države bo morda naslikan kak zamorec, ki bo držal v roki šop banan Lh tako dalie.
Dandanes pa Araoci, zamorci, K ajci ali rdečekožcl niso vidni samo na raznih fotografijah ali na films em piatnu, t mveč tudi v filaiel stičnem albumu zoi-ra! a z..amk prekomorskih dežel. I '•'.,-10 v z'dnjem času izdajajo z	e, na katerih so prikazani
ne' sarno znameniti dogodki, amper tudi način živlienja doma-v, njihovo delo in njihovi
iji.
ov zato imamo danes možnost »ti na znamkah DreostavniKe h človeških ras. Od starosti in s aror.mskih motivov 7 .mi.ah prehajamo k znam-
č
Oi.
v'
ra;
E
ra
kam, na kater h lahko vid mo Ob'ac	la,	ki so bila	v modi od
s t 'njega veka do a ašnje do-b . Belega človeka vidimo na šte-vilmh z amkan. bodisi da je to kak vladar ali znamenita zgodo-v ska ali kulturna osebnost, bo-dis da prikazuje kmeta pri trak-to	u	ali	majhnega	obrtnika pri
I\ em delu.
Ker že bivamo ob Sredozem-sl m morju, obrnimo pogled na o»o diugo stran obale tega morja, ki	jo	naseljulejo sicer beiokožcl.
ki	se	pa	razlikuiejo	od nas tako
po kulturni kot po običajih; Tako je m"goče na številnih znamkah videti Arabce in kamelo in pal-
mo (n. pr. Egiptski Sudan, Španski in Arabski Maroko, Fezzan, itd-). Ce bomo nadaljevali pot proti jugu, bomo takoj zagledali prebivalce črnega plemena na znamkah številnih angleških kolonij in francoskih posesti od Madagaskarja do Gabona, od Ka-merouna do Francoske Somalije. Pozabiti ne smemo tudi na abesinskega Neguša, ki ga vidimo na številnih znamkah. Povsod bo viden nasmejani črnčev obraz. Se posebno na znamki Belgijskega Konga iz leta 1912, ki Je bila izdana v korist zdravniške oskrbe črnih otrok, na njej vidimo otro-ka-zamorčka ki začudeno gleda v svet.
Ce se ozremo proti vzhodu, zagledamo takoj poleg Arabcev Indijce in Indonezijce, ki kažejo svoj od sonca opečeni obraz na mnogih znamkah. Se en korak proti severo-vzhodu, pa smo že v domovini rumenega človeka. Ce hočemo videti reprezentante rumene rase, bo dovolj, da pogledamo nekoliko po kitajskih in japonskih znamkah. Na kitajskih lahko vidimo med drugimi Cang-kaj-ška in Mao-ce-tunga, na japonskih pa cesarja Hiro-Hita in njegove bližnje prednike. Da. pa se ne bi ustavljati i&irno pri tako slavnih možeh, oglejmo si še na znamke, ki prikazujejo japonske otroke na letošnjih znamkah novega leta, potem deklice z otokov Ryu-Kyus na frankovnih znamkah istih otokov, nato bomo videli domačine s Filipinskih otokov in če se pomaknemo še bolj na jug, smo že v Oceaniji. Avstralskega domačina vidimo na znamki, ki je bila Izdana leta 1934 ob stoletnici države Victoria.
Ce prebredemo Tihi ocean, se bomo znašli v Ameriki, kjer živijo poleg sedanjega be. lega preb.val-stva tudi o-stankl Indio-sov v Južni Ameriki m ostanki rdečel oži ev v Severni. Juž -ameriškega Irdio- I sa lahko vidimo na priloženi j zriai.iki Irance. I e Guvaue, i-riškega rdečekožca pa na neka-1 erih znamkah Združenih držav Amerike.
Po piegledu znamk različni-j mi predstavniki človeških ras pa J poglejmo še letošnjo bolgarsko serijo «za m!r», kjer sloje ob senci rdeče zastave belokožec. >umeno-kožec in zamorec, pa ogrsko znamko iz letošnje seri le ob priliki »Mednarodnega dečjega dne«, kjer so nasmejani opran petih deklic razl čnlh kožnih barv.
živeli uro sprostitv e, okna bodo odprta, da bomo v polni me. ri občutili utrip- mesta in slišali kot seizmograf bitje in nihanje našega ljudstva in še tako neznatne vasice ali še tako skritega ter temačnega pred. mestnega zakotka. Pri tem pa bomo sledili vselej pozivu našega naroda, če se bo treba po. staviti v obrambo njegovih pra. vic.
Kar je pa bistveno, v okviru
naših novih štirih sten bo vse-le; optimistično in vedro razpoloženje, kar bo edini porok za uspešno delo; vsak pesmi-z-irr. bomo pustili pred vrati, kajti pesimizem je bil še ved no a priori negativen. V nss bo stalno zorelo prepričanje, da ga ni cilja ki ga mladina, zlasti srednješolska, ne bi mogla doseči, če imo v srcu pogum in voljo ter v p-sta mišice in odločrost!
R ziime se, da bemo Imeli I v nov'h društvenih prostorih j a razpolago knj:ž;ii»o, čašo-'S», revije, šah i-j pockiro; tu i t^m homo poživeli svoje de-o s pr davanji. debatnimi urami, v katerih s* bemo dotaknili zlasij na.iz-nimive-š h kulturnih in soc:alnih do» dkov doma in po svetu. V naši sredini bomo rojili zanima J j- za etnografski študij, ki se prilega ravno dijaku. C e bomo posvetili rek a j ur še folklori in šrv-rtu bo ara gram našega bodočega dela v m'lom z-črtan.
Pričakuj mo »a tudi. da bodo navezali z n- mri stike tržaški s’rvnnnki vis' košoici ter nrtn pom--grli predvsem pri k kir-fm dolu. Od rckd!a i je v T-k u	i'la povezanost
~-.ed Vis 'košo'sko ip sr'd' j 'š~l-sko mladino in pravdno bo. če bomo to tradicijo. ki je hkr»ti tudi potrebna. zmp»t oživeli. Zanemarjali ne brir.o »tikov z delavsko in kmečko m'adino, da bomo tako spoznali tudi njiho-v* dlje in si medsebojno pomagali.
MLADINA V SVETU
V protestih, ki jih slovenski časopisi objavljajo ob najokrut-nejši krivici, ki jo .trpi naša mladina v Slovenski Benečiji, beremo: »Štiri -leta so minila, odkar je v veljavi mirovna pogodba Vsa ta štiri leta pa kakor že 81 let poprej strmi v Beneški Sloveniji nad 10 tisoč otroških oči v tujega učitelja, ki jih v tujem jeziku uči mržnje in sovraštva do vsega, kar bi moralo biti po nau kih Mazzinija in drugih velikih italijanskih mož vsakemu človeku najsvetejše#.
• * e
Zadnje dni so na mladinski progi DoboJ - Banja Luka močno po spešili delo. Dogradili so že 40 km železniškega tira. Nedavno je prišla na progo zadnja izmena brigad, ki bo prisostvovala vožnji prvega vlaka po novi mladinski progi. Zdaj dela na progi 21 tisoč mladincev in mladink.
* * *
Prihodnje leio budo v Vel. Britaniji baje vpeljali šolski pouk s televizijo. Londonski radio ima posebne programe, ob katerih bodo učitelji In profesorji najbolje proučili metode tolmačenja učnega gradiva s televizijo. Mesec dni bodo vsak teden posvetili pol ure novemu načinu šolskega pouka. Učni predmeti, ki jih bodo dajali po radiu, se bodo nanašali na potovanja, znanost, kulturo in informacije o sodobnih dogodkih. Ce se bodo poskusne oddaje obnesle, bodo začeie vse angleške šole poučevali ob pomoči televizije. V veliki Britaniji posluša že zdaj mladina v 22.000 šolah njej namenjene radijske oddaje.
* * *
Najbolj priljubljena mladinska pisateljica je Angležinja Enid Blyton, ki sodi hkrati med najbolj plodne pisatelje vseh časov in narodov. Vsako leto izda nekaj knjig; doslej je napisala že okrog 250 del. Na vprašanje, kako se ji posreči napisati toliko knjig na leto, odgovarja:	»Vprašanje Je
lahko. Ne samo, da Imam predragoceni dar domišlj je, tudi upo-rabl am ga z lahkoto. Nič ml ni treba iskati, pripravljati, truditi se, nič čakati na navdih. Samo sedem in dve minuti zaprem oči. odprem zapornice svoje domišljije, sežem v svojo «podzavest» — pa so že tu moje osebe, izdelane do zadnjih nadrobnosti, kraj, kjer bodo nastopale, zgodba, šale, hu-
mor, čustva, ki dajejo zgodbi barvo#.
Knjige Enid Blyton so precej znane tudi drugod po svetu, posebno v Nemčiji, kjer imajo navdušene bralce in občudovalce.
Francoska vlada je dala Jugoslaviji na razpolago določeno število štipendij za mlade znanstvenike, ki se žele specializirati v svoji stroki in spoznati nove metode znanstvenega dela. Štipendije je dobilo 18 docentov in asistentov Iz Srbije, Hrvatske, Slovenije, Makedonije, Bosne in Hercegovine. Štipendisti so bili izbrani po natečaju, ki ga je razpisal Svet za znanstvo in kulturo Jugoslavije s sodelovanjem republiških svetov. Štipendije so dodelili znanstvenim delavcem s področja filozofije, agronomije in tehnike.	i
PEPA
In spet je prišel čas, ko naši malčki dan za dnem že v ranih urah odhajajo v šolo. Pridno sede v klopeh Im pazljivo poslušajo učitelja, da si zapomnijo vse, kar jim ta pove lepega in pametnega; Potem pa se uče t udi doma, kajti šola Je resna stvar in za čim lepši uspeh se je treba dobro potruditi
4*40-
JKI
V Trstu, Juca, nam volitve He zaenkrat so po vodi.
V Ani}liji pa ta zadeva bač nasprotna pota hodi.
Za oktobrske volitve tam »e vsi pripravljajo.
Eni sanjajo o stolčkih, drugi se poslavljajo.
Usedel se je k mizi AUlee, mrzle srage s čela briše, svojemu nasledniku obračunsko pismo piše:
Dragi Churchill, stara sablja, svoje mesto ti izročam; o uspehih svoje vlade tu natančno ti poročam
poskrbeli smo kot prvo, da »e Indije znebimo;
[piomirska]
i PO&TA I
Prva burjja
Prva burja me je lepo pozdravila. Komaj sem stopila iz hiše, že je tako zapihala, da me j* zanesla v zid. Malo sem se jokala in se vrnila k mamici. Ko sem se potolažila, sem šla zopet na ulico. Trdo sem hodila in srečno prišla v šolo.
NADJA
Prvi dan šole
Zazvonilo je. V razred, je stopila gospodična učiteljica in ukazala; eSediteh
Ud*
ZA BISTRE GLAVE
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiminiiiii iiiiiiiitiiiliiiiiiliiuilllilllilillliiliilllilUllliiiiimiMitllillliiiiiiiiliiiiihiiiiMiiiiiiiimm.
H’ii2tuihu
& t f. dj t £
VODUHAVNO:
1. obakrat pb 3 enaki soglasniki, 2. lekarna del noge; 3. predlo#, znamka ur, plosnovna mera; 4. kazalhi zaimek, geometrični ooienv, nemška reka, veznik; 5. grška luka: 6. žen ime. ne more
govoriti, načrt; 7. letopisje, cvet-' čie: 8. žensko ime, ljubljanski bi,č; 9. kraj na Štajerskem, vzorec; 10. val (ital.) obrtnik, pripadnik izumrlega naroda:	11.
oseba v operi »Glumači#; 12. veznik okusna Jed, dva, predlog; 13.
del telesa, mesto v Franciji (fo-net.K pijača starih Slovanov; M. plačilo, del meseca.
NAVPIČNO:
a: prooukt, desni pritok Save nad Bos. Gradiško; b: med potjo, pokrit hodnik; c: pomožni glagol, moško ime, predpredzadnja in prva črka v abecedi; č: osebni zaimek, časomer. kratica za severno ameriško državno tvorbo, dan (ital.); d: drevored; e: vse narobe, ima vsak človek, žensko ime; f: moško ime, velik ogenj; g: gradbeni material, se izmika delu; h: zdravilno sredstvo, prodajna lopa; i: vojaška ed nica, glasbena nota, gora na Koroškem; j: naliv; k: predlog, vrsta zemlje, žensko ime, znrk Za e ektrični upor; l: veznik, lep duh, predl»g; m: kraj na Rakeku država v Severni Ameriki: n: zelenjava, in-rtm-r-'ici«a rastlina.
Ste.S/fpt«
Vodoravno: ]) Kolpa, papir; 2) mio, sva, nor; 3) ki, kriv, poet, mu: 4) ave, ametist, kri; 5) lok, set, sak, rak: 6) sad, amo: 7) bat, krava, aga: 8) to, esej, Ines, na; 9) Nin, Sadko, eta; 10) Beg, pri; U) ara, oda, Ida, som; 12) kar, Miramar, Ana; 13) ab, Kina, enak ar; 14) pol. kij, dok: 15) nosač, pasta.
Navpično: a) skala, Bakar; b) Ivo, bor, Rab; c) om. eksa, Ibar, po; č) lik, Atene, kos; d) porast, gomila; e) ime. kes, din; f) svet, rja, arak; g) I. V. (Ivan Vurnik), na, da, in; h) Apis, vik, imej; i) osa, ano, dam: J) Anetka, parada; k) pot, maser, kos; 1) ir (iridij), krog, Tisa, K. T. (Kos Tine): m) ura. Ana, ona; n) omika, omara
Potem nas je razvrstila po prostorih. Tisti, ki slabo vidijo ali slišijo, so morali v prve klopi. Tja so morali sesti tudi manjši učenci. Veliki pa smo se uvrstili v zadnje klopi. Nato smo pripovedovali, kako nam je bilo med počitnicami. Mnogo smo si imeli povedati. Tudi smejali smo se, ker nam je gospodična po-rredala lepo pravljico. Dogovorili smo se, kakšne zvezke in knjige bomo potrebovali. Nato smo šli domov.
Prvi dan šole se nismo učili. Bilo je zelo lepo.
Mirko iz Rojana
Mal sem čltal
med počitnicami
Med počitnicami mi je prinesla teta, ki je prišla k nam iz Ljubljane, nekaj lepih knjig. Hitro sem jih vzel v roke in prebral vse od prve 1 <io zadnje. Najbolj mi je ugajala knjiga «Sivko», ki popisuje zgodbo volka, kj je postal pes.
Psica je imela dva mladiča. Bila je s pastirjem v ameriških prerijah. Nekoč je malega Bulija pičila kača in je poginil. Psica je dolgo časa jokala in iskala svojega mladiča. Cez nekaj časa pa je pastir opazil, da hodi vedno v Isto smer. Sel je za njo. Na-šrT jo je v votlini, kjer je hranila mladega volka. Pastir j*. vzel vočiča in ga odnesel do svoje kolibe. Mladi volk jt rasel in živel med' drugimi psi in nihče razen pastirja ni vedel, da je vol!-. Ko je dorasel, pa je pobegnil z volkovi im ker je bij mečen, je postal njihov vodja. Nekoč so volkovi napadli v sam ti deklico. Sivko pa jo j£ spoznal in jo branil. Boril se je z drugimi vo-lkovi in nato prestrašeno di« klico odvlekel domov. Ker ji je rešil življenje, so mu dali okoli vratu ovratnico z obeskom: «Rešil jo človeško življenje#.
Mnogi filmski podjetniki so ga hoteli Limeti. Sli so tudi v gozd, prav tja, kjer je Sivko rešil deklico, dla bodo snemali. Ko je volk spet spoznal kraje, kjer je sveto-dno živel, je nabegmi'1 in nihče ga ni videl.
Andro, dijak II. r. gimn.
MARK TVVAIN
'<o>'
PuMolouScine
Ilustriral Bogdan Grom
XXIII
i
Med zajtrkom Je stari Valižan pripovedoval Hucku, da »o raz iskali vrt m vse v bližini, toda krvave sledi niso našli, pač pa samo sveženj... C‘-sa? je šinilo s Huckovih po-bledelih ustnic. »Sveženj tatinskega orodja#. Toda, kai te je vznemirilo? Kaj si mi. slil. da smo našli? »Huck je bil v zadre-gi in nesmiselno je odgovoril; »Morda Šolske knjige za nedeljsko šolo!«
Hucjc je bil jezen ko je pomislil, dia se izdaja s takim sun-.lji vim vedenjem. Vendar je bil zadovoljen, da niso našli zaklada. Mo. žakarja bodo vrgli v ječo. on in Tom pa bosta to noč dvignila zlato. Ko je potrkalo na vrata, se je Huck skril, ker ni hotel. da bi ga spravili v zvezo s temi dogodki Valižan pa je odpTl in spusti) v sobo več ljudi, med njimi tudi Douglasovo vdovo.
Razburljivi dogodek je prodrl do vseh, zato se je tistega dne cerkev zgodaj napolnila. Po pridigi |e go »pa Thatcherjeva prišla h gospe Harper-Jevi in je vprašala: «Kako je z mojo Bec-ky?» »Z vašo Beeky?» »Da, -ali ni spala to noč pri vas?# «Ne»... gospH Thatcherjeva se je kar sesedla in prav takrat ko je mimo prišla teta Polly Tudi nje s* je polastil strah, ko je zvedela, da ni Tom ostal ne pri Harperjevih. ne pri Thatcherjevih.
‘f
r*i
S
»Joie Harper, ali si lanes zjutraj kaj vice) Toma?# «Ni.»em.»
»Kdaj si ga zadnjič vi-* :el?» Joe sl je priza-zadevad. d8 bi se spomnil, ni pa mogel nič gotovega reči. Vsi so dejali da nj nihče videl niti Toma niti Bfcky na krovu parnika, ko so se vozili domov. Eden izmed fantov je končno Izra. zli bojazen, d« sta o-stala v 'ami Gospa Thatcherjeva je omahnila. teta Poliv pa ie zajokala in vila roke
U,
Ni minilo pet minut m zvonovi so že divje zvonili in spravili vse mesto na noge! Razbojnika sta bila po. zabljena in vsi so mi-mislilj 1« še na Toma In Becky. Osedlali so konje, najeli čolne, ukazali parniku, da krene na pot in ni preteklo pol ure. ko je dve sto ljudi hitelo proti jami Gospa That cherjeva je malodane izgubila pamet in te ta P©Uy tudi.
O
M. MACAROL
lilaH ulah
Od ranega jutra in pozno skoz mrak
venomer, venomer dirja naš vlak.
Po tirih polzijo železna kolesa, pod težo šibijo se prožna peresa,
nad cesto železno se dviga oblak:
venomer, venomer dirja naš vlak.
Od morja sopiha.
čez polja udriha
in s hruščem zavije v predor,
skoz goro prisope,
v soteski zahrope
in zopet se vzpenja navzgor.
Kraj žitne poljane, zavriska,, obstane -tovori Se žito in med...
Za vroče gorice
prevzame slaščice,
pakete in sladkor
ter pivo in led.	-
In zopet se zganejo težka ko.
lem,
in spet se zazibljejo prožna peresa... Zašlo je že sonce, a skozi
somrak
venomer, venahter dirja naš vlak.
Poslednje še v mlinih se zrno
ne melje,
vlak Pa spet novega žita nam pelje.
Daleč mu romajo težka kolesa, dokaj prenesejo čvrsta peresa saj zjutraj zarana,
čez dan in skoz mrak venomer, venomer dirja naš vlak.
J, STRITAR
UGANKE
Polne so me gore in poljane, ko me zgrabiš, prazna pest ostani. (cižapf)
Z drevesa priletelo, peroti ni imelo.
<t*H
Hišica okrogla izbic sto ima; vsaka zrnja mnogo dobrega nam da.
ck m)
Dve glavi, dvoje rok
ima žival, sester o nOg; le po štirih hodi in teče. Kako se tej živali reče? (uianapza,C z fuojf) Kakor vile spredi, debel sod na sridi; zad ima metlo, kaj je to?
(«ABž}j)
eq go
SLEPA PARTIJA
V vremenu lepem brez prahu je, brez blata cesta, ko dežuje.
(8)833 BJ)SUI)H)
Možiček pade z drevesa v
travo,
klobuček okrogel mu krije
glavo;
zver pride, ščetinasta,
dolgousta, popade možička in ga
pohrusta (pojaz)	I	kača.
Ameriška velemojstra Reshev-akl in Ftrie igrata odlično šah tudi brez gledanja na šahovnico. Nedavno sta v New yorku odigrala tako slepo partijo, k* je, čeprav se je končala remis, pokazala, da po kvaliteti prav nič ne zaostaja	za	partijami, ki	jih
sicer	drugi	velemoistrl igrajo z
gledanjem na plošči. Partija je polna lepih kombinacij in jo zato tudi objavljamo.
KATALONSKI SISTEM Bell: Reshevski Črni: Fine
l. <H, Sf6; 2. c4, e6; 3. g3, d5; 4. c: d3, e : d5; 5. Lg2, Ld6; 6. Sc3, c«; 7. Sh3, 0—0; 8. 0—0, Te8; 9. Sf4, Lf5; 10. Sd3, Sbd7: U. Lf4, Sf8; 12. L : d«, D : d6; 13. Tel. Se6; 14. e3, h5; 15. Se5, c5: 16. Sf3, c4; 17. Se5, Sc7; 18. e4, d;e4; 19. S : c4, Dd8; 20. Se3, Ltf7; 21. Db3,	Lc6;	22.	d5, Sc : <15;	23.
Tfdl,	S : c3;	24.	T : d8, Se2f;	25.
Kfl, S:cl; 26. T:e8+, T:e8; 27. DC4, Sd3; 28. Dd4. Te5; 29. b4, Sg4; 30. S:g4, h:g4; 31. Ke2, g6; 32. Ke3, a6; 33. h3, g : h3; 34. L : h3, Td5; 35. Df6, S : b4; 36. Le6, Td3 + ;	37. Ke2. f: e6+;	38.
D:g6j-, Kf8; 39. Df6+, Ke8; 40. D:e6+, Kd8; 41. Df6+ in remis, ker črni ne more igrati Kd7, Kc7 ali Kc6, ker bi izgubil ska-
lahko rečem, da z uspehom to vprašanje je šlo mimo.
Prav tako je, mislim, vredno še posebnega spomma, da je Indiji sledila kmalu tudi Paies-ina.
Istočasno v domovini krepko stisnili smo pase, narod si izbil iz glave je nekdanje mastne čase.
Petkrat dnevno i® nekoč vabila nas polna miza.
Zda, obroki so bo{j suhi , in všakdamji gost je kriza.
Tud i akcija nadaljnja. ..-J je popolnoma uspela, ; da prvenstvo na vseh 1ndri*", je Amerika prevzela.
Po začrtanem programu smo korakali naprej.
Kot poslednja točka prisa perzijski je petridej.
Če odrekamo se hrani-in poslavljamo od vina in obračamo obleke, ( kaj nam treba je bencina.-
V Turčiji in Grčiji skrčil se je naš ugled.
Znaki so, da topoglednt bo sledil ostali svet.
Tud’ v Egiptu 0 nekdtmU naši moči ni več sence.
Zdaj še Sudan se pripre***’ da izvaja konsekvence,
V tem pogledu le pregM0? daje pravo zatočišče:
če je k vragu šla sekira, pa naj gre še toporišče.
In za Sueškim kanalom ni se vredno jdkati.
Drugo nam ne preostaja, kakor «kufre spokatin.
Torej, dragi Churchill. se držali smo programa,
da izpolni se usoda
po prerokbah Nostradamd.
Toda tudi tvoja vlada križem rok ne bo imele.
Na vseh koncih in vseh kra-čaka jo še mnogo dela.
Zdaj mi le še to dovoli, da še kratko poslovim. ^ Daj mi roko, stari Churcm" rrmogb sreče ti želimH -D
Toda tudi ta čestitka je gentlemanska potifkd in zato jaz mislim. Jm&i' huda bo volilna bitka.
In odkar se malo P epa rta politiko spozna ji bolj povšeč je Atila* . od1 star’ga Churchilla,- 'V'
ifinec in 10,
MIHEC:	Zakaj °bči^
uprava neprestano prelc ^ va tržaške ulice? S ten* vendar ovira promet.
tft
po-
JAKEC: To delajo za da olajšajo županu letn0 ^
ročilo o gospodarjenju v „ činski upravi. Lahko bo -e ročal, da so bile — vse lu zamašene.
:|i * «!
čiouehoiiunni
A.: Atlantski general' ^ 16 pridno potujejo. v®r^ega. da to ne pomeni nič do ^
B.: Beži no! To je z«0,J pCr vekoljubno delo. ^očeJ^ {e, magati svojim sovjets*^. varišem, da ne bi kruh!
prišli
* * #
Valižan je tnoral obiskovalcem pripovedovati o nočnih dogo. divščinah. Izredno mu jk bila hvaležna vdova. Toda Valižan se je branil, češ da je še nekdo, ki mu dolguje hvalo. toda ne dovoli, da pove njegovo ime. Ta izjava je vzbudila veliko radovednosti. Prihajalo je še več poslušalcev in stari je moral svojo zgodbo vtdrto znova pripovedovati
3
med nrsiaf
Napoleonstvo. Tržaški sini# imajo svojega ” s8p(t ka v esebi nekega j* p« cha, ki po znanem 111 rS<J pozabljenem vzorcu ?e zavzema napoleonske . vjiJ» Tik pred De poročilom o potov;11^^ Ameriki je ta «on ’’,_de nich sklical svoje °P v zborovanje ter izjav* ’ <r on popolnoma druga® ^ pal glede Trsta, če predsedstvu vlade:	'voja®
Trst kratkomalo z silo.
»0
MED VRSTICAMI- ^ Marsanich na>J ^^—ati , n« bo mu treba * svoje rame težkega. 1^0^ predsedstva vlade. ^ narod je pameten- dv,jsC je že enkrat za do^ tih let takega	k9?
Stari Valižan je prišel še za dn* domov jn naše) Hučka bolnega v postelji Vsi zdravniki 90 bili v jami in zato je oskrbovala bolnika Douglase, va vdova Zgodaj popoldne so se vračali ljudje v mesto in po-v dalj, da so raziskali vse votlin* in da so na nekem mestu našli pa kamnito steno s svečo napisani imeni; «Bec ky in Thojn# in tam bliziu tudi s svečo pokapan košček traku, o otrocih pa noben ec a Dedd.
W
dovede tako — NaS očanec P*
  [>aS OCrfurev r-
kratko rekel: Bot kozi rog odbije!
* * *
C?
Zopet mirovni pjs„ii nllo, s katerim s ročila o mirov** j ie p®* su v Berlinu, ^ujejo d„i šilo, in že napov^ mirovni kongres ^ novembra; to pm
med vrstaMT nič proti ntlto^ som; vredni so. * i0aO>d ul-Toda glede kraj* ,e pr^jj
14. oktobra 1951
IgREZPOSETNI IN ZAPOSLENI V ŠTEVILKAH j
S svojim zaledjem je Trsi izgubil osnove zaslužita
Že dalj časa se ni spremenilo število brezposelnih in zaposlenih • Svetovni položaj je vplival na dvig cen, ne pa na zaposlitev. Birokracije vedno več, mornarjev vedno manj
Brez dvoma let eno 'žaških
je že dolgo vr-izmed najtežjih vprašanj — delo Te od tatet-fedia	odrezan	od	za^
ljudi’ nTeS f.a ias v njem M* !V€C' Vo6easi o rasti i£e]jJ va Pred vojno in o ^vanju, nam to zelo na.
r^ml£oaZUiei°' T° ie tudi s Z?’ Saj je Trst izgubil
svonepLm Za?ed^em osnove
3eS& zaslužka. totfL?0**0' ozir°ma podob-. tUdi v vsem g obdobju. Sicer je res, fcn v* VSa	leta	vlada
da ?em.5vetu konjunktura in
fehani P^Š1°’ razen rahlih ko-je -A ° nikake krize. Trst
itaiijg^,1.Se yedno vključen v
k; , 1 S°sPodarski sistem,
hoj ^fetletja vleče za se.
*n velit Štfvilno brezposelnost
1,0 ap^4?hVil° neproc''uktlv-
v°’ kJ*k° ie Z brezP°-pri v zadnjih dveh letih
mimo 1 Primerjavo vze-sedem mesecev.
1950 1951 razlika 22.922 2Ck925 — 2.007 22.377 20.258 — 2.119 21.081 19.472 — 1.609 19.689 20.669 + 971 20.536 19.591 — 945 19.893 18.418 — 1.475 18.721 17.503 — 1.218
stičrioPrV' Bogled na to stati-Suje kp''merjav0 nam dokazilo •• ° mal° Se je izPTe-
Januar
^4
Marec April Maj Junij Hi Ze
t>r<
zadnjem letu. Padec
tfti	je	®koraj	nezna-
stane to malenkostno zboljšanje res enako ničli.
Število zaposlenih tudi ni v zadnjih dveh letih doživelo bi. stvenih izprememb. Sicer so manjša kolebanja, vendar so neznatna, da bi se lahko iz njih potegnili neki dokončni zaključki.
Industrija že oalj časa zaposluje približno 37 tisoč ljudi, v zadnjem času je opazen neki dvig in je število v letos-njtem juliju skočilo na 38.530.
Trgovina je prav tako trdno' na 12 tisočih in se število za-poslenih le rahl0 veča. Zelo značilno je tudi, da se prav v pomorskem mestu, kjer so vedno sedeži velikih bank in zavarovalnic, ne veča število oseb zaposlenih v tej stroki. So
sicer manjša kolebanja, ali ze-lo' neznatna. Lahko rečemo, da je povprečno 2300-2500 zaposlenih v bankah in zavarovalnicah.
Zelo . neprijetna pa je rast zaposlenih v javnih službah. Ce bj .te javne službe pomenile več zdravnikov, več oseb. ja po bolnicah: in v drugih komunalnih uslugah bi bilo to dobro. Zal pa pomeni rast teh zaposlenih večanje birokratskega aparata.
Prav tako je žalostno upadanje, nekdaj tako mečne kate gornje —-mornarjev. Vsaiko leto jih je manj. Počasi so padli s pet na štiri tisoč in njihovo število paca vedno bolj. Tudi brezposelnost je med njimi najhujša.
Prav v kratkem bo Trst bogatejši za nov nebotičnik, ki 'z dneva v dan vidno raste. Poslopje je namenjeno predvsem za stanovanja. Velik plakat opozarja, da so na njem uporabili prvič nov gradbeni material «EbaJit» s katerim bedo izolirali
stene
MED NAŠIMI "MANDRIJERJI,, HA KOLONKOVCU
Kaj skrbi in tare naše
vr tnarje
POCENITI BI JIM MORALI VODO : (JDPRftl VITI TUJO KONKURENCO JZ ITALIJE JIM JIM DOVOLITI NEPOSREDNO PRODAJO PRIDELKOV
KOSTANJEV RAK NA GORIŠKEM
tam
uPoši<
Pa estane ničev, če
tljaal€yam°' da so prav v zad-iati Ee<Lasu Priželi strože ure-tudf - r'ame brezposelnih. Pa treje p |° M sedaj mnogo hi-števati °	1683 mnrarno upo-
2adni(!^,da ves svet prav v
1o
konji
casu preživlja ugod-
ža ^“^nkturo, kj ^ od>ra-nen a Povsod, samo pri
Ce jj ,
'er statvi ®e Prištejemo, s;, ^datek *	neusporedljiv,
Nkov ?• dVigu življenjskih k dr, i'.(	0(5	lanskega ju-
let°šnjega za 7,61%, po.
Stopim iz tramvaja in jo po ozki poti zavijem za mest nim pokopališčem. Burja ostro piha in n* vem, če bom imel srečo, V takem vremenu vsak najraje tiči doma. če le mere. Jaz pa bi rad dobil vrtnarja pr; svojetn delu. da se z njim pogovorim.
Ob cesti je visoko obzidje pokopališča, pa tudi vrtnarji so si it predi leti ogradili svoje lepe vrtove, z visokim zidom, da jim ne bi razni potepuhi in uzrrtoviči kradli pridelke. Tod so najlepši vrtovi naših «mandrijerjev». Ce se le malo ozreš ali vzpneš na zid, vidiš pred seboj lepo urejen* grede, raznovrstno zelenjavo, cb stra-n*fr-trtfi, cveUuse m sadno (drevje. Zgoraj bolj na grebenu gri-(ča pa se uvrstijo čedne hišice vrtnarjev im delavcev. Vsajj vrt
Jecer simfoničnih
PLESOV V ..VERDIJU"
fci<i®ičwih ple-^	1P°i^rov	smo čuh
% Trj ,U s*rnf°ničnega orke.
* ^rkir filharmonije, ki ga ^ai v sredo zvečer Du-
Moralt. Nekam ‘	£	sP°red je obsegal v
e «Nc°Z?'rtoi>e in Beethov-phse», Webrov Ples,>■ °dlomke iz <(^osomiinde» dva > tZa “°^a Plesa» ter
«Saj!C* 12 R' Straussove >eia	Tudi	drugi del
7* »trni. mneset UkiJttino
Vi !n
■la	avtorjev	in sicer
Jal n Johanna Straussa,
njuna
mČka "^odbe
Vj i’
Oi
znamenita
iz du-
«i(i	Skoda.	da	nixo
«Na tepi
12	drugih
Z*' °'simfonične litera-.‘Ouar ■ n r* n .......
no r-,/. lesova, kar bi
b0“* oa
tos, piesov>>- kar tol10 koncert in , i-iCyt l] Pe&reaa.
f spcred■a vm-ii ^ bi nam bolj■
3!
K M*'Zitlkak drug du
predvajanih
«tv»
pozna, da je K ,r	modr‘	Oonavi»,
1 'i*'1 v »,	tehniKe
v svojo
,u 1=0'r>Uvedbo zlasti iz-zVeneti
Predpt
"a ria sporedu za-
c90j, da
kar je morejo
Kcmodi, ki
bi jih prej uvrstili med lahke orkestralno glasbo, so bili pod Moraltovim vodstvom tako do potankosti, do najsubtilnejših nians izdelani — kakor n. pr. odlomki iz vRosamunden —, d<%
so poslušalci tako dirigentu kakor orkestru naprravili burne o-vacije, ki se Kar niso hotele po. leči.
Veder, prijeten koncertni večer bi lahko imenovali to glas. beno prireditev in kar je najvažnejše — velik del publike, ki ga bolj zanima tak spored, je prišel v polni meri «na svoj račun«.	—r
ima svoj star vodnjak in novejšo napeljavo za vodo,
«Dragi moj, brez vode pa ne grt», mi pravi krepak vrtnar srednje postave in zarjavelega obraza, ki na lepem vrtu pri ((Cajfcu« pripravlja grede, da bo posejal špinačo.
Kljub burji pridino delata on in odrasel fant. nato pa prideta šf žena in starejša mamica nabirat radič. ki ga bodo nesli drugi dan v mesto.
leta. Vsako leto smo bolj stare. Zato se nam vsaiko leto mraz zdi hujši.» In se nasmejejo obe dve in še midva, ki čepiva na soncu pod zidom.
«Kako je kaj?»
«Saj vidiš! Ta presneta burja nam preveč nag-aja. Zelenjava v takem, vremen« ne uspeva. Človek bi še kaj posejal, špinačo. solato, motovilec, če bi bilo bolj ugodno vreme. V bur-
ji pa ni mogoče. Tudi nabiraš Res lep jte ta vrt in precej | težje v takem vremenu.*
velik. Drugi vrtnar, s katerim sem se več časa pogovarjal, mi je povedal zgodbo pokojnega lastnika, Bariča, ki je pripravil ta vrt. Vzoren vrtnar je bil. Mnogi so se eri njem. marsičesa naučili. Pridno je vrt-Trnrii in bij pravi poštenjak, v zgled vsej okolici. Pa tudi sedanji vrtnar, ki ima vrt v najfir mu in, sem ga našel pri^elu, kaže, da .zna dobro svoj posel. Saj lahko takoj sodiš: zanemarjen vrt — slab vrtnar, lep vrt — dober vrtnar. Poslovim se od1 njega, ker vidim; d& ga še čaka delo.
Malo dlje najdem drugega vrtnarja, ki ga že več časa poznam, i-n ga dobro poznajo vsi na Kolonkcvcu in pri Magdaleni. Bister in razgledan človek jie. Vedel mii bo marsikaj povedati. Tudi njega. Krišča-ka, najdem na vrtu. Zena pere solato, sinko malo pomaga, potem pa skače s svojim prijateljem. Zadnje dneve prostosti ima. V gimnazijo bo šel in ne bo imel več časa za igranje.
Le skači dečko, dokler je še čas! Midva z očetom pa čepne-va pod zid v zavetje. Sonce te tu vsaji malo segreje, da ti ne zmrznejo besede in pero v roki. No. pa saj ni še prav tako hudo! Gospodinjo menda še bolj zebe v roke. Solata ni topla, voda pa še men j, a vendar dela. Dela in hiti, da bi prej opravila.
((Prezgodaj jt pritisnilo to vreme. Včasih me ni tako zeblo. Zdaj pa vsako leto bolj.» Pravi ona. Pa ji odgovori sostda: «Kaj hočeš? Tako je. Leta so,
Skrbno obdelani vrtovi na Kolonkovcu
((Seveda, zato ni zdaj več toliko zelenjave na trgu Kako pa je bilo letos • naspiošno z vašim pridelkom?))
((Uspevalo je še precej lepo. Cene P« so bile prenizke zaradi tuje konkurence iz Italije. V začetku j«, bilo bolje, sredi sezone pa je bilo porazno. Nazadnje se je nekam zboljšalo, pa ti pritisne taka burja.»
«In sušo, ste jo kaj občutili?«
((Skoraj dtva meseca smo jo imeli, a nam ne škoduje preveč, ker imamo napeljano vodo. Res jie treba bolj deilati. brez truda pa ne gre. Voda. ki nam jo nabavlja ACEGAT, pa je presneto draga, Saj jo moramo plačevati po isti ceni, kakor za domačo uporabo. To ni prav. Z-. večkrat smo vložili prošnjo, vsakikrat so jo odbili, češ. da nt morejo znižati cene. Vidiš, pred vojno je bilo vsaj v tem pogledi« malo bolje. Imeli smo za eno tretjino popusta. Zdaj moramc* plačevati za vsak kubični meter vode 26 lir. In veš, koliko jt porabim? Zelenjava hoče imeti vode kot žaba. yo-c’e in sonca, potem raste. C? ne bi bilo vode. bi vse naše delo bilo zaman. In še. nekaj je treba, dobre zemlje in gnoja, pa pridnih rok. Letos sem v dveh mesecih porabil na 2.000 kv. ro več kot 600 kub. m vode. Zdai pa računaj. In še delo, gnojila, semena in davke. Ce ne bi bilo italijanske konkurence bi bilo že bolje. Tako pa je vedno slabše. Se solato so poleti vozili iz Italije, pa jim je šla v kvar. Si moreš misliti, v vročini je še nam. težko pripeljati na trg lepo in svežo solato.«
«Kako je s' prodajo? Kje prodajate vaš pridelek?«
«S tem. jte tudi križ. Vse moramo pripeljati na g;avni trg. tam pokupijo od nas razni trgovci in prekupčevalci, pri teni pa večkrat mastno zaslužijo bolj kot mi. Letos se je zgodilo, da so nam plačali solato po 20 lir. prodajali so jo pa po 120 lir. Prav bi bilo, č,e bi nam dovolili, da bi sami prodajali. Tako bi mi dobili boljše plačilo za naš trud. meščani pa b; manj potrošili. Fašizem. nair. je to preprečil in bol j podpiral prekupčevalce in razne ((botteghine». Lahko je razumeti. zakaj. In pri temi je, še ostalo, kar zelo občutimo «
«Kaj pa največ pridelate in kaj vam bolj nese?«
sNajbol j gojimo solato, radič
Gospodar pripravlja lehe, da bo sejal špinačo, ženske pa režejo radič, katerega bodo zjutraj odnesli na trg
špinačo, korenje, zeleno itd. V vseh letih največ nese radič. Res 'je pri radiču dosti dela, če pa je gnojna zemlja ga lahko žanješ 34-krat v letu. Letos je bilo bolj slabo in mnogi vrtnarji so popustili. Svojčas je šel naš radič celo v Pulo. v Reko in na Kras. Pred leti je začel z nami tekmovati Osp, zdaj Pa imamo hudega tekmeca in konkurenta v Plavjah. Tam ga posejejo celf. njive ili ga kar kosijo. Tega pa mi ne moremo.«
«Kako sj kaj pomagate proti tuji konkurenci?«
«Huda je. fant moj dragi. Iz Italije pošiljajo tržaškim trgovcem blago kar v komisijsko prodajo, Kar prodajo jim plačajo, drugo pa gre v smetišče. Cen« n aru - zbijajo in vržejo včasih na trg toliko blaga, da je groza. Zato moramo paziti vsak dan po čem je večje povpraševanje. kaj ne prid,: iz Italije kaj ne more priti itd. Po tem se moramo ravnati.«
Ni prav lahko niti za vrtnarje. Trdo se morajo truditi, da kaj zaslužijo. Dosti stroškov je, povrhu pa Se neusmiljena konkurenca in izpodrivanje. Industrijska cona žre od svoje strani in vrtovi se ktčijo. Naši «miandrijerji» so vzpostavljeni pritisku od vseh strani. Se se držijo. A do vdaj? Težko vprašanje in grenak odgovor.
Sonca ni več. Skrilo se je za visokim obzidjem pokopališča. Vso oblast ima zdaj burja. Resnih obrazov hitiva. proti naselju.
((Vidiš?« Taro nam- zabija zdaj tržaška občina nov. klin. Zidajo stanovanjsko hišo za italijanske esule. Kaj hočeš še?
ALBIN BUBNIČ
gorico teži gospodarska kriza
i
''O n>e&f.i^<jV'll!5ka zbornica £ o S'"	(‘	Ves“i><.	v ka-
toini podat-
čin
k*- it' ziMi
SV!ljn^a
Pa
stanju naše
Od
me.sta sa. vestnika
s<?. >e gospodar
°Jem času v!d-kaJti števil,
pro-
*5>?	‘E !nenic
«*? *' na uradu liu?- °b ati,va	prijav la
Maisika
'ti i* lo;DpUsii'' “ :!a'adl neak'
Ul dr,s.
^anje delo dru^ga p«„la
tSo	U'	nima
'^C°~k«VeTephZVeZe ‘ opl
th%	načinov	s
‘H , ! f " da 1
no-opu-se b-
Poslovala. 0 sf- možnosti
za njihov nacaljnji obstoj zmanjšale.
Drug važen činitelj, ki je prav tako prispeval svoj delež k upadanju gospodarske moči, je dejstvo, da so dali obrtnice no vim podjetjem. Le-ta so v veliki meri odvzela kupce prejšnjim, kai je povzročilo naravno posledico, da so stari trgovci, obrtniki itd. izgubili del svojih odjemalcev, nova podjetja, ki so tisti del pridobila, pa tudi ne -morejo od njih živeti, ker prinašajo premalo dohodkov. Tako smo se naenkrat znašli pred novim stanjem, da se je povpraševanje v primeri s ponudbo še bolj zmanjšalo in s' tem povzročilo trgovcem vid ne skrbi, kako si preskrbeti novo tržišče in nove odjemalce.
Omenili smo že v prejšnjem odstavku, da gospodarska kriza
najbolj teži Gorico, kjer ni industrije niti drugih obratov, odnosno aktivnih podjetij, ki bi dopolnjevali občutno pomanjkanje poslov. V Tržiču s0 v tem pogledu nekoliko na boljšem; tucM Gradež ni v toliki meri prizadet, ker se je tamkaj trgovina p-recej dvignila, turizem pa j’e izpopolnil pasi-vo. ki je obstajal v gospodarstvu Gradeža.
O stanju v našem mestu smo že večkrat pisali in utemeljili, da je sedanji gospodarski zastoj najbolj zadel male trgovce. Njihovo obratovanje se je tako skrčilo, da ga zlahka zmorejo sami ob pomoči svojih dru. žinskih članov. Ker pa nazadovanje gospodarstva ne pozna ovir %in nima z nikomer usmiljenja, se je lotilo najprej malih trgovcev in obrtnikov, če-
prav so le ti skrčili svoje stroške na minimum, V mesecu av. gustu je v naši pokrajini pre-nehalo z obratovanjem 22 (dva indvajset) podjetij, od katerih jih je nao pOlovico, in sicer 12 (dvanajst) v goriški občini.
Kljub temu pa je v vsej po krajini na novo oživelQ 44 trgovskih podjetij, od katerih samo v Gorici 17. Posledica tega porasta je že sedaj razvidna. Toliko večja pa bo v prihod-nosti, in to iz enostavnega razloga, ker pred njihovo ustanovitvijo stara podjetja niso mogla obratovati zaradi majhnega povpraševanja
S stališča svobodnega trgovanja in sv<>bodne konkurence j‘e nastanek n^vih gospodarskih podjetij utemeljen in nujen. Nastaja pa vprašanje, al; je koristno tako dopuščanje v Gori-
ci in prav gotovo še marsikje drugje v Italiji, ne ča bi napravilo veliko škodo malim trgovcem ter obrtnikom.
Goriške gospodarske oblasti so zato pred važnim vprašanjem: katero pot naj uberejo, da bodo rešile goriško gospodarstvo pred nadaljnjim propadanjem. Ali naj podvzamejo korenite ukrepe in preprečijo nadaljnjo bogatitev velikih pod. jetij, katerih delovanje postaja ver’no bolj monopolistično (njihovo število je prav gotovo manjše kot je prstov na ro-kah), ali pa naj spravijo v tek upravo proste cone. Prosta cona bi mogla predstavljati rešitev iz sedanjega gospodarskega stanja če bi upravo zaupali drugim ljudem, ki bi temeljito gledali na trgovce, ki trgujejo s kontingenti proste cone.
Jugoslovanska gozdna uprava je obvestila Društvo nepo-srečnih obdelovalcev v Stan-drežu, naj tisti dvolastniki, ki imajo svoje kostanjeve gozdove v Jugoslaviji, debla čimprej pregledajo, ker se je med njimi razpasla nevarna bolezen, ki jo imenujejo kostanjev rak. Omenjena bolezen se naglo širi in od kraja napada kostanjevo drevje. Zato je v interesu sosednje republike kakor tudi lastnikov teh gozdov to-kraj meje, da čimprej temeljito pregledajo svoje gozdove in napravijo v njih potrebno čiščenje.
Jugoslovanska gozdna uprava je odredila, da j'e treba vsa Okužena drevesa požagali nizko pri zemlji, štor pa pobeliti z apnom, da se prepreči nadaljnje širjenje bolezni. Debla lahko lastniki zvozijo domov.
Opozarjamo lastnike kostanjevih gozdov na to dolžnost in ji h pozivamo, da z njo ne zavlačujejo, sicer utegne njihova nemarnost povzročiti kvarne posledice v njihovem gozdnem gospodarstvu.
Kostanjev rak (Entotbia pa-rassitica A.) je najnevarnejša kostanjeva bolezen, proti kateri znanost do danes še ni našla uspešnega zdravila. S to boleznijo okužene kostanje ni težko spoznati. Lubje na vejah ali deblu na nekaterih mestih porumeni ali porjavi, kasneje podolgovato razpada in postane hrapavo. Ce ga odstranimo, zapazimo pod njim pletež bele barve. Listje na takšnem drevesu začne rumeneti, rakave rane se širij0 dalje in obkrožijo cele veje ali debla, končno listje ovene in porjavi, deblo pa usahne. Vse to se zgodi zelo naglo. Bolezen se širi z drevesa na drevo s trosi, katere razna-ša veter, ptice, žuželke in ljudje, ki prenašajo lubje, les ali plodove okuženih dreves. Zato se bolezen širi naglo in tudi na velike razdalje.
To bolezen so na Goriško zelo verjetno zanesli jz videmske pokrajine in Ligurie že leta 1939. Tedaj so v naših gozoo-vih na tej bolezni bolehali le redki kostanji. Zato ji gozdarji niso pripisovali velikega pomena. Letos pa so se proti njej začeli odločno boriti, kajti prvotno žarišče na Goriškem, ki je bilo v Panovcu, se je naglo razširilo ter okužilo gozdove v okolici Stare gore, pri Renčah, ob Vipavi proti Dornberku, pri Rihemberku in Brjah.
Proti omenjeni bolezni ni zdravila. Okužena drevesa bodo polagoma usahnila.
V zadnjih desetletjih je kostanjev rak občutno skrčil tu-c‘i obsežne kostanjeve gozdove v Ameriki. Strokovnjaki -so zabeležili, da je zaradi te bolezni uničenih 17 milijonov ha ko-
NAPREDEK
SLOVENSKE
znanstvene
knjige
(Nadaljevanje s 4. strani)
kolikor mogoče slovensko, čeprav so v znanstvenem, jeziku pogostne tujke neogibne.
Skrb za naprede^ domače znanosti in znanstvenega jezika — to je tisto, kar poleg pomif.na, ki ga imajo take knjige za slušatelje visokih šol, spaja znanstveno literaturo z živim, osrčjem vse naše narodne kulture. Očitni napredek domače- znanstvene knjige, napredek, o kakršnem starejša generacija slovenskih zdravnikov, ki je uporabljala izključno tujejezične knjige, ni mogla niti sanjati, je ponosna zadeva celotne kulture malega naroda. Tudi tu premagujemo — in v novih družbenih razmerah posebno uspešno, z načrtnim prizadevanjem — kvantiteto s kvaliteto ter spreminjamo nekdanje navidezne nemožnosti v razveseljiva dejstva. Se v stari Jugoslaviji so nekateri resno diskutirali o tem, ali _ se splača izdajati za Slovence druge strokovne učbenike in strogo znanstveno literaturo. V razmerju do srbohrvatske-ga jezika se je nekoliko zmerne j e in z večjo popustljivostjo nadaljevala tista debata, ki se jie sprožila ob prvih začetkih domače znanstvene literature v razmerju do nemškega jezika. Danes te dt-bate nj več. Z e samo dejstvo, da obstoje v Ljubljani domače visoke šole in d'a deluje domača Akademija, narekuje potrebo znanstvenih učbenikov ter razširja obzorja in produkcijske možnosti slovenske znanstvene literature.
Z vsakim znanstvenim delom v slovenskem jeziku izpričujemo našo kulturno rast, premagujemo manjvrednostni kompleks v zavesti malega naroda, izpopolnjujemo in razširjamo naše duhovne zaklade. Zato mislim, da smemo tudi laiki z veseljem pozdraviti očitni razcvet slovenske medicinske literature ter sploh domače znanosti.
BOZIDA« BORKO
stanjevih gozdov in da je bila država s tem oškodovana za stotine milijonov dolarjev. Zato so pričeli iskati sredstvo, s katerim bi zajezili tako naglo propadanje naravnega bogastva. Ker potrebnega zdravila niso našli, so pričeli saditi novo vrsto kostanja, ki je bila proti tej bolezni odporna. Vsadili so posebne vrste, ki rasejo na Kitajskem i-n Japonskem, vendar se niso obnesle. Pričeli so zato križati domači kostanj z žlahtnejšimi vrstami. Na tak način si bodo zelo verjetno v najkrajšem času preskrbeli potrebno število novih kostanjevih saoik, s katerimi bodo do. polnili občutne vrzeli, ki jih je povzročila kostanjeva kuga, S podobnim delom s<> pričeli tudj italijanski gozdni strokovnjaki, vendar so doslej dosegli nekoliko manjše uspehe.
Da bi goriške oblasti v Jugo. slaviji omejile širjenje kostanjeve kuge so sklenile, da je treba čim dalj časa zadrževati širjenje kostanjeve kuge v doslej še ne okužene predele na Primorskem, preprečiti prenos okužbe v ostale predele Jugoslavije in pričeti z razmnoževanjem in sajenjem takih kostanjevih vrst, ki bodo odporne proti kugi.
Dvolastniki, ki bivajo v Italiji, bodo prav gotovo razumeli klice SOS, ki Se obupno razlegajo po kostanjevih gczc/ovih, in ukrenili vse potrebno, da obvarujejo to vrsto drevja, ki nam. nudi ravno v tem času tako dober sad, pred nadaljnjim propadanjem.
— xy
TRST Ul. G. Gozzi št. 1 vogal Ul. Pauliana
in lope prodam
OLAJŠAVE PRI IZPLAČEVANJU
Naslov oa upravi lista
COSTIIHK-IRST
Ul. Zanetti št. 6 . Tel. 7559 (poleg Trga sv. Frančiška)
TOČIJO SE PRISTNA VIPAVSKA, ISTRSKA VINA IN KRAŠKI TERAN.
DOMAČA KUHINJA S POSTREŽBO MRZLIH JEDIL.
Priporoča se TONE GULIČ
vam nudi najboljše jamstvo
Šivalni stroji najboljših svetovnih tovarn, tuji in domači, industrijski in družinski, specialni za šivanje nazaj in naprej. pritrjevanje gumbov, čipk vezenje, in krpanje z garancijo 25 let. Skrajno ugodne cene od lir 10.000 naprej. Na obroke 50 lir dnevno Moderniziramo in kupujemo rabljene stroje po ugodnih cenah. Brezhibna popravila vsakršne vrste stroja izvršuje specialist za najboljše nemške znamke. Prodajamo omarice za stroje in sestavne dele za kakršno koli vrsto stroja, električne motorje, svetilke itd. itd.
Staroznana tvrdka TuMak vam nudi najboljše jamstvo TRST, Ul. della Guardia 15 - Tel. 95089
TKtimiNA		i liliji! lil	Dospela nam je nova pošiljka jesenskih čevljev za ženske in moške
Trst. Ul. G. Vasari lO 1 OGLEJTE) si naše izložbe •	llllllllllllllllliil 11 j!' i 1 j j ! j t : r 1 i i , !		
	/j	r s: ms asi	
IHiiffc Primc
i i
Hill
*
&
DELAVNICA
TRST
Ul. F. Crispi 15 Telefon 95214
H M I
MIZARSKA DELAVNICA
trst
Ul. Polonio 3
MiHELJ JOŽE
! I ! ij| h
II
&pV«|Vmo vhttliitv’ibtnn utiitri- jij II Ah n tlela po ugodnih cenalt
KIS
TOČNA IN SOLIDNA POSTREŽBA
vam nudi edina dobro znana tvrdka
PLESNIČAR
TRST - UL. RISIMONDO 4 s TEL. 8916
S aum t&HiiST® ITSllr
PiojpUthn nje in tnantaza cvtiVinlnlh /uiV/m', bamitafrnili tinpiav ti>'i lilvptrthtvo
4 I P\ |* 4 1 p	Počasi je predvidevati, da se
V l\ l l\A I	1x1 vreme izboljšalo. Tako se bo
f |\Lf VI L	toplota povečala in bomo imeli
danes jasno vreme s spremenljivo oblačnostjo.	— V Trstu sm0 imeli včeraj
najnižjo temperaturo 10.1; najvišjo pa 16.9 stopinj.
STRAN 8
ZADNJA POROČILA
14. OKTOBRA 1951
£ '   18
ii	H
Bi ii ii
Siiii-i'h.	| i
ijli &,	Ii.,
iili:;;::
1
mr?
lil!!
1S&1P
11 K
••iiHi”!!
!L
IS
*■- ' Sfš	g	-	„„	r	]
RADIO
Opozarjamo vas na naslednje oddaje: Jug. cona Trsta: 9.00:
Blaž Arnič: Koncert za violino in klavir; 18.00: Srbske narodne. — Slovenija: 11.30: Melodije iz raznih krajev; 18.30: Richard Strauss: »Kavalir z rožo», oper? v 4 dejanjh. — Tret II.: 14.30: Operna glasba; Brahms: Simfonija št. 4. — Trst I.: 12.10: Vaš spored; 23.20: Plesna glasba.
Perzija odbija zadnjo angleško resolucijo
Sprejela pa bi „dobre usluge1' OZN pod pogojem, da se Varnostni svet ne izreče o zadevi, ki je perzijsko notranje vprašanje * Pogajanja se nadaljujejo • Kashani se je pohvalno izrazil o nasvetih Morgenthaua - Sovjetsko-perzijska pogajanja v Teheranu
NEW YORK, 13. — Ministrski predsednik Irana Mossa-defih bo mogel nastopiti v ponedeljek pred Varnostnim svetom. Tako pravijo zdravniki y bolnišnici, kjer se zdravi.
Glede spora o nafti z Anglijo, se je izvedelo, da bodo tudi •jutri nadaljevali z napori, da bi se anglo-perzijska pogajanja nadaljevala, zlasti sedaj, ko je dal Iran razumeti, da bi sprejel «borbe usluge* Združenih naro.
Naš tedenski
pregled
(Nadaljevanje s 1. strani)
(ialjuje. Zdi se nam, da ne misli vet resno — ali pa vsej še ne za določen č<H — m to, da bi spremenil sedanje ravnotežje drža«; na eni in na drugi strani-Njegovi poskusi take vrste kot Grotevtohlove ponudbe Nemcem pa Višinskega in Togliatti ja poskus vplivanja na Italijane, češ naj plačajo drugi za vašo revizijo (in tu vsa stvar morda psihološko niti ni tako zgrešena) imajo, po našem, v (fiavnem namen, da osi bi jo notranje trdnost zahodnega sveta.
Za nas je še bclj zanimiv drugi sovjetski pogoj za italijansko revizijo: ista pravica tudi za Madžarsko, Romunu jo in Bolga. rijo. Vsekakor se v tem pogoju skriva grožnja: če boste enostransko revidirali italijansko mirovno pogodbo, bomo mi storili isto z našimi sateliti.
Znano je, da se moskovski sateliti protizakonito oborožu-jejo preko meja, ki jih dovoljuje mirovna pogodba. Italija se ne oborožuje tako daleč, ker tega gospodarsko ne zmore; otročje bi bilo pričakovati. dq. bi sama revizija, formalna črta ■iia papirju, nenadoma izbrisala vse tiste objektivne težave, tei Italiji onemogočajo oborožitev. Toda na drugi strani ni tako: formalnosti v Italiji bi odgovorila kaj resna stvarnost na vzhodu, ki tudi javno ne bi po-pnala več meja.
Skratka, gre za tisto, kar je Mio pričakovati že, ko je «grcrf» 'Sforza lansiral svoje prve revizionistične govora. Revizionizem je val, ki ga je težko usta. viti, je dvorezno orožje, ki v nobenem primeru ne prispeva k pomiritvi v svetu. Ce je v vprašanju sprejema v OZN mogoče razlikovati med državo in državo, je to praktilno nemogoče, ko gre za revizijo določil, ki omejuje vojaške sile ene ali druge države. Kdo ve; ali so na to v Vfashmtonu pomislili?
dov, pod pogojem, da v Varnostnem svetu ne odobrijo nobene formalne resolucije.
Tako je med drugim tudi perzijski ministrski podpred. sednik. Hussein Fatemi povedal na tiskovni konferenci, da morejo ne samo Združeni narodi, «tenweč kaiere koli države ali prijateljske osebnosti, predložiti priporočila in Perzija jih bo sprejela z vso prijaznostjo, pod pogojem seveda, da ne bodo sovražna«. Odločno pa je odbil britansko resolucijo, ki predlaga takojšnje nadaljevanje pogajanj pod okriljem Varnostnega sveta. Teheranska vlada — tako je dejal — se odločno upira vsaki resoluciji, ki bi se vmešavala y vprašanje nafte. Dejal je, da more uradno potrditi. da Iran ne bo sprejel te resolucije.
Sploh se zdi, da angleška re-solucija niti ne bo našla popolne podpore v Varnostnem svetu. Predvsem zato, ker je tudi zadnja angleška resolucija, za katero je mogoče brez drugega reči, da so jo temeljito omilili; za Perzijo nesprejemljiva in države pa na drugi strani hočejo, da se spor reši brez večjih pretresljajev.
Zadnji predlog Rooseveltovega gospodarskega strokovnjaka, Morgenthaua je v Teheranu komentiral verski voditelj Kasha. ni. Ta je dejal, da bi bil ta nasvet sprejemljiv za Perzijo, vendar samo pod pogojem, da ne bi prišlo do vmešavanja v perzijske notranje zadeve ali izkoriščanje petrolejskih vrelcev s strani «Iranoil». Vsak sporazum z OZN, ki ne bi bil sklenjen y duhu zakona o nacionalizaciji, bi bil nesprejemljiv. «Proti interesom Perzije je, da ne ostane na petrolejskem področju en sam Anglež in bolje je za Perzijo, da se ne vrnejo angleški strokovnjaki, ki so od. šli iz Khuzistana». Obenem je potrdil, da je zadnja angleška resolucija nesprejemljiva in izrekel solidarnost z Egiptom. Poslal bo Nahas paši poslanico s čestitkami zaradi ukinitve an-glo-egipčanske pogodbe.
Prav tako se je danes nekaj več izvedelo o sovjetsko-perzij-skih pogajanjih, ki se vlečejo že eno leto. Razprave se nadaljujejo o treh različnih točkah: 1. trgovinska pogajanja; 2. pogajanja o kreditih za časa sovjetske okupacije glede prevozov, carine itd.; 3. Pogajanja o izplačilu zlfcta in deviz za dolgove, ki so jih napravile sovjetske čete v Perziji. Pogajanja o tej zadnji točki so bila preki.
njena, medtem ko se o drugih dveh še vedno nadaljujejo v Teheranu.
ZSSR bi morala »lafeti Iranu 11 ton zlata. Sedaj je zahtevala. da bi to težo nekaj zmanjšali.
NOVI DELHI, 13. — Po vesteh iz Kalimponga je tibetanska vlada zahtevala v Pekingu, da bi nekaj spremenili pogodbo s Kitajsko, ki so jo podpisali 23- maja. Ne vedo še, kakšno stališče bo Peking zavzel ob tej zahtevi. Omenjajo, da Dalaj lama in njegova vlada še nista ratificirala te pogodbe.
5.000 lir
RIM. 13. — Ministrstvo za obrambo je javilo, da bo dalo nagrado 5000 lir za odlikovanca z zlato medaljo za hrabrost, dve enaki nagradi pa za svojce padlih, ki so bili odlikovani z zlatimi medaljami. To velja samo za tiste, ki so v obupnih gospodarskih prilikah. Prošnji morajo dodati potrdilo o imo-vinskem stanju, družinsko spričevalo in potrdilo o dobrem obnašanju.
Na vsak način si fcodo ti trije srečniki veliko »pomagali«.
Pieck popravlja
zahteve Grotewohla
Z bonnsko vlado bi se pogajali kljub temo, če bi Adenauer nadaljeval razgovore o ponovni oborožitvi Nemčije - Zvezni kancler bo stati! Vzhodni Nemčiji nove predloge glede vsenemških volitev
jajo posebni zakoni in predpisi, jih vlada v Bonnu in zavezniške vlade, niso spoštovale. Poročilo zahteva, naj zapro poti izvoza' v države, ki ogrožajo Zahod.
O tem poročilu je izjavil glavni Mc Cloyev pomočnik, Cherwyn Erlich, da vse kaže, da se je položaj v letošnjem letu zelo izboljšal in je bilo opaziti velik padec v tihotapljenju strateškega materiala na Vzhod.
BERLIN, 13.	—	NVilhelm
Pieck je danes izjavil, da Vzhodna Nemčija «ne bo zahte. vala prekinitev razgovorov med zavezniki in Zahodno Nemčijo o oborožitvi, ker bi jih smatrala kot škodljiva pri volitvah za združenje .Nemčije«.
Predsednik Vzhodne Nemčije je še dejal, da njegova vlada ne pristavlja nobenih pogojev k svojemu povabilu, naj zahodni parlament pošlje svoje delegate k vsenemškim razgovorom za združitev države, sklenitev mirovne pogodbe in odstranitev tujih okupacijskih čet.
To stališče Piecka je povsem novo in bi prav gotovo lahko pomenilo odstopanje od prvotnih zahtev. Ko je na primer v torek vzhodni parlament obnovil svoj poziv za pogajanja o nemški združitvi, je postavil pogoj, da bonnska vlada preki. ne sestanke z zahodnimi zavezniki glede oborožitve Nemčije. Današnje stališče je Pieck zavzel pri nagrajevanju 57 nemških delavcev, ki so se posebno izkazali pri delu. Nadaljeval je, da je večina od 14 Ade-nauerjevih točk sprejemljivih. Mogli bi celo razpravljati o zahodni zahtevi po mednarodnem nadzorstvu nad volitvami.
Jasno pa je v svojem govoru dalj časa govoril o vzhodni pro. pagandi proti nemški oboro*
1 vplivati na nemško ljudstvo, da bi obsodilo bodočo oborožitev, medtem ko bi pustili, da bonm-ska vlada nadaljuje s svojimi pogajanji, za katere pa se prav dobro ve, da ne potekajo kar najbolje. Tako javljajo, da bodo nemški delavci, ki so pod vzhodnim vodstvom, napravili velik shod »proti remilitariza-ciji». To se bo zgodilo 29. oktobra. vendar ni znano, kje bo to zborovanje.
Današnji Pieckovi predlogi bodo na vsak način pomagali Adenauerju pri sestavljanju novih predlogov za vsenemške volitve. Pričakujejo, da jih bodo javili 17. oktobra. O zadnjih Grotewohlovih predlogih, ki jih je današnji Pieckov govor nekaj spremenil, je zahod-nonemška vlada razpravljala na svojem zadnjem sestanku.
Obenem pa so prenesli vprašanje trgovine med obema pod. ročjema v Nemčiji tudi v Wa-shington. O njej poroča posebni senatni pododbor, ki ga vodi demokratski senator Herbert 0’Connor, ki je javil, da so do. bili zelo pesimistično sliko o tej trgovini in da je Zahodna Nemčija «odprta pot« za pošiljanje strateško važnega materiala v države vzhodnega bloka.
Poročilo posebej kritizira ameriškega visokega komisarja Mc Cloya, ker se ni zganil ob
žitvi. Zdi se, da je namen tej trgovini s strateškim ma-Vzhodne Nemčije predvsem | terialom. Kljub temu, da obsta.
ŽENEVA, 13. — V ponedeljek se bodo zbrali v Stockholmu zdravniki iz 7 držav in razpravljali o borbi proti alkoholu. Države so članice podkomisije za alkoholizem svetovne zdravstvene organizacije. Sodelovale bodo ZDA, Francija, Jugoslavi. ja. Švedska, Švica, Danska in Cile.
VELIKI BOJI NA KOREJI
Danes se bodo znova sestali zvezni častniki - Zdi se, da zadnji incident ne bo vplival na potek pogajanj
Arheologi imajo smolo
PADOVA, 13. — V Capobian. co Di Stanghella. v pokrajini Padova, so trije zakrinkani razbojniki okradli šest Norvežanov in so jim pobrali prtljago, v kateri je bil denar, potni listi in dirugo. Norvežani so bili arheologi, namenjeni v Pompe-je, Rim, Firenze in Benetke ter so nosili s seboj dragocen material.
pokrajinski odbor za turizem v Padovi je razpisal nagrado 100.000 lir za tiste, ki bi pomagali najti roparje.
LONDON, 13. — Pionir reakcijskega letalstva, Sir Frank Whittle, je na nedavnem zboru zrakoplovnih strokovnjakov Commonwealtha v Londonu iz. javil, da se bo svetovni letalski promet v prihodnjih petih letih podvojil. Dostavil je, da bo v določenih delih sveta, kot na primer v Afriki, povečanje prometa doseglo verjetno tudi 200 in še več odstotkov.
KOREJSKO BOJIŠČE 13. —
Preiskovalna skupina OZN je prebila skoraj cel dan v Pan Mun Jomu in sestavljala poročilo o včerajšnjem incidentu, ko so tri letala OZN obstreljevala področje severno od Pan Mun Joma in severnozahodno od Kesonga.
Po preiskavi je vodja komisi, je OZN. polkovnik Don Darrow zahteval od severnih zveznih častnikov, da bi pričeli a popoldanskim sestankom, kar so pa ti zavrnili, češ da se morajo posvetovati s svojimi nadrejenimi. Končno so sklenili, da bo prihodnji sestanek jutri ob 10.
Iz Munsana pa so javili, da bodo na tem sestanku razpravljali o vseh «upravnih vprašanjih«, ki jih ne treba rešiti zaradi njih pomembnosti, preden bodo glavne delegacije znova pričele s plenarnimi sestanki na konferenci za premirje na novem sedežu v Pan Mun Jomu».
Radio Peking je danes poročal o zadnjih uspehih zveznih častnikov v Pan Mun Jomu. Povedal je. da so severni delegati predlagali, da bi govorili o vprašanju nevtralnega področja, ki je še v zaostanku, na orvem zasedanju delegatov za premirje. Nato se je pa pritožil. ker so častniki OZN zahtevali, da morajo to vprašanje rešiti zvezni častniki, in jih Obdolžil, da šo s tem ((pre-
prečili nadaljevanje pogajanj za premirje«.
Sploh pa se zdi, da Kitajci in Severnokorejci, vsaj v sedanjem trenutku, ne bodo imeli včerajšnjega incidenta, ki so ga napravile letalske sile OZN. za oyiro za nadaljevanje pogajaijj.
Danes popoldne so se končali zadnji boji za znamenito gorsko verigo na vzhodnem pedreč. iu. kjer so se Američani že pred enim mesecem izkrcali iz helikopterjev in kjer so se v zadnjih dneh nadaljevale borbe z vso srditostjo. Zadnji oddelki Severnokorejcev so se dali pobiti v treh preostalih bunkerjih. Na srednjem bojišču so tri zavezniške divizije predrle preko prvih črt severnih čet, vendar so se zaustavile pred obrambnimi položaji mesta Kum-song. Zavezniki napadajo s približno .100.000 možmi na frontni črti, dolgi 35 milj. Naleteli so na odločen zaporni o-gen-j iz težkega in lahkega avto. matičnega orožja. Vzhodno od srednjega bojišča je južnokorej-ska osma divizija napredovala za 4 km.
Divizija britanskega Com-monwealtha in prva ameriška konjeniška divizija pa sta se zapletli znova v večje boje na zahodnem bojišču. Kitajci so včeraj celo obkolili Američane, vendar niso znali izrabiti prvih uspehov in so se umaknili po zavezniškem protimanevru.
m >,> «
P	
11	
	infl
	
	i
Žerjalov primer
izzval burne polemike
Na Koreji so že dalj časa predstavniki komisije OZN za združitev in obnovo Koreje. Na naši stiki vidimo predsednika te komisije; Mian Ziaud Dina (Pakistan), ko govori v Pusanu,
Foto OZN
BEOGRAD. 13. —■_ Odločitev j skoku v daljino in višino ter
kih na 100 m. 200 m, '1500 m, 80 m z zaprekami, štafeti 4x100 m, v skokih v daljino in vižino in v metih krogle, kopja In diska. Članice bodo tekmovale v istih disciplinah kot mladinke, dočim bodo člani poleg ostalih disciplin tekli 110 m cez ovire in 400 m.
Poleg tega bo lahkoatletska reprezentanca nastopila na Reki,Kjerbo zadnje srečanjetrobo ja med Reko, Puljem in našim ozemljem. Po prvih dveh sreča, njih vodi v skupnem plasmanu naša reprezentanca z 28 točkami prednosti nad Reko.
V Kopru bo danes tudi medmestna tekma v balincanju med reprezentancama Kopra in Ljubljane, v Šmarjah pa nogometna tekma med (domačim moštvom in pobegi.
ki je šele sedaj, po mesecu in pol od «prestopka» kaznovala jugoslovanskega rekorderja Žerjala s šestmesečno prepovedjo nastopanja, je vzdignila po vsej državi velik prah. Nekateri listi še niso zavzeli svojega stališča in čakajo na daljši ofi-cialni komunike, drugi so že povedali svoje. Beograjski «Naš šport* že uvodoma poudarja, naj se gleda ta primer bijsz vsake sentimentalnosti. Vendar pa greši v tem, ko a priori trdi: 2erjal je pogrešil. Jutrišnja Borba si skuša priti na čisto ravno y tem: -je Žerjal zares kriv ali ni? Obstajajo nekateri fakti, mimo katerih ne moremo. Tako je na pr. Danilo teden dni pred matchem V. Bri-tanija-Jugoslavija pisal enemu najvidnejših funkcionarjev jugoslovanske atletike Arturju Takaču, da verjetno ne bo nastopil, ker da je poškodovan. Prav tako je tudi zvezni trener Giordano Kumar odyestil o tem pred tekmovanjem zveznega kapetana.
Žerjal je trenutno v izvrstni formi; tako je na pr. pred dnevi na treningu vrgel kladivo 59,80 metra daleč, kar je drugi rezultat na svetu (svetovni rekord drži Madžar Imre Neme th z 59,88).
Mislimo, da bi bil čas, da se dvomljiva diskvalifikacija odpravi.
Nedelja v Istri
Kot zaključek lahkoatletske sezone bodo danes v Kopru velika medšolska lahkoatletska tekmovanja, na katerih bodo sodelovale vse višje in nižje srednje šole Istrskega okrožja. Pionirke bodo tekmovale v teku na 60 m in v štafeti 4x50 m, pionirji v teku na 80 m, v štafeti 4x50 m in v skoku v daljino, mladinke v teku na 80 m in 80o m, Jtafeti 4x80 m, v
TR1EST1NA IMA LE MALO UPANJA
DANES V TRSTU JUVENTUS
Tržaški stadion bo danes po dolgem času zaseden do zadnje, ga kotička. V goste prihaja Ju-ventus, tista Juventus dobrega spomina, ki v Trstu še nikdar ni razočarala, ki je vedno gledalcem bogato poplačala vstopnino. bodisi da je odšla domov zmagovita ali bolj redko-pora-žena.
Za današnjo tekmo ni prehudih ugank, vsaj če mislimo na rezultat. Triestina, bolje rečeno njeni ženialni menažerji. imajo eno samo veliko sposobnost: prodajati dobre in kupovati slabe igralce. Dokončno jim je u-spelo uresničiti sanje šele letos. Imajo kakih 20 igralcev, ki so vsi precej povprečni.
Težko je zato sestaviti napad. Po neuspeli tekmi v Novari je za nekaj časa izpadel iz kombinacije Malu ta. Njegovo mesto
V velikem stilu
prihodnji turnir v Viareggiu
VIAREGGIO, 13. — Od 15. do 26. februarja 1952 bo v Viareggiu četrti mednarodni nogometni mladinski turnir v okviru športnih manifestacij viareškega karnevala.
Tekmovanje je že nekaj let med najvažnejšimi evropskega mladinskega nogometa posebno pa bo zanimivo prihodnje leto ker bo razširjeno na 8 domačih in 8 tujih enajstoric. Sodelovala bodo najboljša inozemska moštva, med katerimi tudi tista, ki so zmagala na prejšnjih turnirjih, povabljeni so zastopniki Avstrije, Jugoslavije, Švice, Cehoslovaške. Anglije. Danske, Španije, verjetno pa bo nastopilo tudi rusko moštvo. Italijanske udeležence bodo Izbrali med mladinskimi ekipami Napolija. Lazia, Via-reggia, Fiorentine, Bologne.
Sampdorie, Milana in Intema-zionala
» * *
LEGNANO, 13. — Do 19. urt je prišlo na tehtanje 90 od 121 kolesarjev, ki bpdo vozili jutri za pokal Bemocchi na dolgi pirogi 237 km. Med najvidnejši rr4 vozači, ki so se pojavili pri kontroli je bilo opaziti Bobeta, Magginaja, Caaolo, Martinija, Astruo in' Švicarja Weileman-na.
* * *
SANTIAGO DEL CILE. 13. — Nad 100 trenerjev in taktno, valcev bodb poslali iz Čila prihodnje teto na helsinško olini-piadb. Kot sporoča Narodni svet ža šport, bo Cile nastopil v jahanju, košarki lahki atleti, ki, boksanju in modernem peteroboju.
bo verjetno zavzel Petrozzi, ki bo imel na levi strani Ispira. Vse drugo je še y zraku. Kaiml bo najbrž tudi dobil svoje mestece in bo Dorigo za sedaj še igral z rezervami v predtekmi proti Marzottu. Sigurno bo nastopil Boscolo, a se le ne ve, ali na levem ali na desnem krilu. Ostala dva kandidata za eno od obeh kril: De Vito in Valenti.
Igralci Juventusa pridejo v Trst šele danes zjutraj; prenočili so v Benetkah. Stadion bo odprt ob 12.30.
Paish britanski prvak
LONDON, 13. — Geoff Paish je prvič zmagal nsy britanskem teniškem prvenstvu na pokritih igriščih, čeprav je na t1 m tekmovanju že četrtič finalist. Premagal }e 42-ietmiga Poljaka Kloczjnnskega s 6:4, 6:4, --6:1. Od leta 1937 dalje je Paish prvi An glež-zma goval s c.
* * *
ALEKSANDRIJA, 13. — Da. nes bi se morala začeti tekmovanja v veslanju, a so jih preložili na 16. cJktober. Za to je kriv puščavski veter, velik nasprotnik letošnjih Mediteranskih iger, ki razsaja s 40 km na uro po površini jlezera Nou-ziha
Zopet presenečenja v angleški ligi
LONDON 13. — Lestvica prve angleške nogometnf liige je še enkrat doživela revolucijo; moštva pri vrhu so ponovno bila poražena.
Bolton, v čigar moštvu je imel srediiji napadalec komaj 15 let, je jizgUibii kot hoče tradicija na igrišču Wolverhamp-tena; v zadnjiih šestih letih je Bolton odnesel s tega igrišča eno samo točko.
Manchester United je zrinil Boltona s prvega mesta- na lestvici z lahko zmago nad Aston Villo, dočim je Manchester Chipy spravil Pr »tona (do sedaj je bil drugi na lestvici) daleč v sredlino. Ediini, ki ni spoštoval tradicije bil teikrat Arsenal. ki se ni pustil -premagati od Burnleya.
Charlton je zrnagal nič manj kot proti Blgckpoolu in dovolil zabiti ctoro&čerr.u napadu, vrednemu na nogometnem trgu 100.000 šterlinigov, en sam gol.
Minil j^ že trenji teden, To-tenhaan še ni zmagal.
V lestvici je sedaj na vodstvu Manchester United z 18 točkami. v presledku samih treh točk Pa mu »ledi 8 enajstoric.
Rezultati:	Arsenal	-	Burnley
1:0, Aston Villa-Manchester United 2:5. Blackpool-Charlton 1:3, Chelsea-West Bramwich 1:3, Derby-Toftenham 4:2, Hud-
d ersf i el d^Newcastle 2:4, Liverpool- Fulham 4:0. Manchester City-Preston 1:0, Portsmouth-Middlesbrouigh 5:4. Suniderland. Stoke 0:1, Wolverhampton-Bol. ton 5:1.
Zagreb-Trento 55:49
ZAGREB, 13. — V prvem dnevu lahkoatletskega srečanja med Zagrebom in Trentom, vodi Zagreb s 55:49.
Na 100 metrov z zaprekami je zmagal Grgin s 16.3; na 100 metrov Iacob (T) z 11.2, sledil mu je Porto z 11.6: na 800 metrov je bil prvi l*agliapietra z 1:57.7. Belec je vrgel kopje 64.78; 2erkov je skočil v višino 1.80; Obato (T) je na 400 metrov dosegel čas 51.0; Godler (Zgb) pa je zmagal na 5000 metrov s 15:27.4. Spaggiari je zmagal v metu diska s 43.70; Petranovič pa v skoku v daljino s 6.44. V štafeti 4 x 100 m je Trento dosegel čas 45.0, Zagreb pa 45.1.
« * *
SAN PAULO. 13. — Sest švedskih sodnikov, ki so prosi. Ii za razveljavljenje pogodb zaradi hudih incidentov proti njim, ima že potne liste. Sodniki nameravajo zapustiti Brazilijo s prvim letalom.
Ko kupujete, si oglejte najprej bogato zalogo pri
MAGAZZINI DEL CORSO
TRST, Corso 1 -Borzni trg (Piana della Borsa)
N a j več j a izbira po naj ugodne jŠih cenah
DEŽNIH PLAŠČEV POVRŠNIKOV L O D E N . o v COVERCOATS GABAR DINES
KINO
V T K S T C
Rossetti. 15.30: «Grand Hotel* Garfield, Greta Garbo. ExceIsior. 14.30: «Eva proti B. Davis, G. Sanders.	^
Nazionale. 15.00: dedek«, S. Tracy, G.	^
Fenice. 16.00:	«MehikaneOi
Aliyson, D. Povvell. Filodrammatico. 14.00: «21tv* ni bin Hood», J. Drek, D. W Arcobaleno. 13.30: «T^re^ bicas, R. Stack. J. PaS'
Astra Rojan. 15.15: JpfP0® noroglavka*, L. Buttier. Alabarda. 13.30: «VoSčila »n ke sinove«, Croccolo, la, Grazia M. Francis. ^ Armonia. 14.00: »Zenske brez na», S. Simon, J. DUi;an' , Garibaldi. 14.30:	((Vsi	Kr
ljudje«, B. Cravvford, J. » Ideale. 14.30: ({Oktobrski P"
G. Ford. T. Moore.
Impero. 15.00: «Tot6 šejk». Italia. 14.00: ((Nočem te1«”
B. Stanwyck, J.
Kino ob morju. 14.30: luna«.	n	Vt
Moderno. 1400: «Orkan9» mour, J. Hall.	.	_	tle*
Savona. 14.00: «PloE”iK1Gan»5 Yorku», B. Stanwycki	Y,
Viale. 13.45: «Puščavskl o De Carlo. R. Green. ^ite* Vittorio Veneto. 14.00: uUgtito» zaporo!«, R, Taylor.	inec»i
Azzurro. 14.00:	nPsd0.
U. Ferrari. E. Sana»n*	j|,
Belvedere. 14.30:
0’Hara, Christian.
Marconi. 14.30: «Poce_stne.>"'
ke» A. Lualdi, L.
Tajo*''
JVC»	n..	—	-eUO	i
Massimo. 14.00: «Peld^d
D Tovlnr P RaVm°11U ...
R. Taylor. Novo Cine.
p. Raym< 14.30: «'
Mo*?«®,
sovraštva«, E. Flyr‘n‘' i?rnoSlaV' Odeon. 14.00: «Zgodba ki«. M. Berto, M. Gor Radio. 14.00: «Blodnica»,
L. Aldas.	„,iš5ica»'
Vittoria. 14.30: (cCrna P Howard, J. Blair.
sedU* od
gmi*
RADIO
.11
CO »I K *' M B ,951
NE.Dr.LJA, 14.
Poročila ob 8.00, K's^. ®... 23.05. 8.15 jutranja 6‘gijj A Kmetijska ura. 9.00 »^ nič: Koncert za violip0 iq.00 ^ 9.30 Mladinska o oda ja-dri zvoki. 10.15 Glaslgg po za Bujščino. 13.45 Gla**^
ljah. 16.30 Slovenska glasba. 17.00 Popoldan^ r«
1*7 RA D o.r-n^rtIM' V ^
šoli. 18.00 Srbske Hrvatski kulturni P1",^- 1-<) damič. 19.00 Filmska č giasM Športna poročila. 23.lu lahko noč.	/
H L, O V B S , J Ri A 7.40 Avgust Stanko, v iro.'## tet trio igrajo za dobro ■'^oirUjjo Igra godba na	sliK^j.
korpusa. 8.45 Glasbene jterarn iz del Alojza^ Gradnika
glasbena oddaja). dei sfcjjl ski simfonični koncert « .jvu „
skih avtorjev. 11.00
15.00 Napoved časa -53» • *. 15.10 Zabavna glasba. {S.iO Jurčič: Deseti brat, si } 1 ,. 16.50 Glasbena me*«*-m :rik Chopin:
me°; zija S Friderik Chopin: Jf3IV 2- V molu op. 49. Balada
nasveti. I?-* v&if ples m
Strauss, rtp
Kmetijski nasveti, mače za ples i	,
18.30 Richard Strauss. rožo, opera v 4 dejanj zabavo in oddih.
M«
8.00 Jutranja W "‘-st o reK>
Glasbena medigra.Jft} GtaSr
Donald: Povest o rek’ JJ) K**
8.45 Vesela glasba.
°5?ia; 9:?° Jim»&^
11.30 Oddaja..za
.f0-
željah. 14.30 Operna 16.^ p! Parada lahkih orM^oo
dije do melodije. l3,02iaS».a;j) \ -	-	14.30 Operna *. ib.Du„
   17.0»
poldanski koncert. 1 .gfiO ' M vsakdo rad posluša. tVci' ,j,3) čajanka. 18.30 Slavni Dvorak: Simfonija	S*.
Minueti in gavote^ *■ • jjjbju#. ske pe mi. 20.35 PeS„.,oO -Sfr«1!!! to lahka glasba.
Simfonija St. ,4-	M#*'
glasbil. 23.00 Plesna b Polnočna glasba.	|
1 It S* • g 43
8.00 Jutranja na glasba. 9.25 Vg^O Ktfi Jaja za kmete. ya5 sjfe;
Oddaja za glasba in pesmi.
13.25 Orkester pesm • ,z . 15.00 Pevski zbor,č;,rakte-M ti kraj ne. 15-30 kompleksi. 16.00 Ra ' grmel ne tekme,	t{U
Simfonični koncert. * g' čen orkester. '« 10 p--■«
20.35 Pesmi t~“ elčna, «Kralj kra'jev». tra* ,jo v treh dejanjih.
glasba.
MiiiiiiiiiiiiillllHiiiiiHiiiiiiliiiiiiiiilliiiiiitiMiiiiliiiHiiiiiliiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiHHiiiiiHiiiiiiHniiniiiiiiiniiiiiiiniliiiiiiiHliiiiiliiiiiiiiiiilliiiiiiiliiiiniiiirHiiininiinninnIHnmBiiniiliiiilllliiiiiiiniii  ..........................................................................................................................................................    iiimiiiiiiiiiiii.....n......riumiiNiminimiimitiiinimimmiiiiimi"""1"""
ulil""
22.
John
Herse.v
HIROSIMA
PREVEDEL: VLADIMIR BREZOVN1K
Potek bolezni so razdelili na tri stadije. Prvi stadl.1 so imeli bolniki za seboj, preden so zdravniki spoznali, da imajo pred seboj novo bolezen- Ta stadij se je razvil med eksplozijo bombe; bil je neposreden odziv človeškega telesa na bombardiranje z nevtroni, delci beta in žarki gama. Ljudje, ki so prve ure ali dni po eksploziji, dasi na videz nepoškodovani, zagonetno umirali, so tej bolezni podlegali takoj v prvem stadiju. Na ta način je v okolju pol milje od središča umrlo petindevetdeset odstotkov ljudi; pa tudi v oddaljenejših krajih so ljudje umirali - kakor so zdravniki naknadno dognali — četudi so bili opečeni in po S ko. dovani od zračnega pritiska, zaradi vsrkane prevelike količine radiacije. Žarki so razdejali telesne celice, povzročili so izroditev celičnih jeder, uničili so celične stene. Ljudje, ki niso takoj umrli, so bljuvali, zboleli so za glavobolom, drisko, splošno slabostjo in vročico. Te bolezni so se čez nekaj časa ozdravile. S temi priznaki pa si zdravniki niso bili na jasnem; niso vedeli ali jih je povzročila radiacija ali živčni pretres.
Drugi stadij bolezni se je razvil deset do petnajst dni po eksploziji bombe. Glavni priznak je bilo izpadanje las. Pridružili sta se pogosto še driska in vročica do 40,5 st. Celzija.
Petindvajset do trideset dni po eksploziji so se pojavile krvne bolezni; krvavitve v dlesni in krvavitve v obliki drobnih peg v koži in sluznicah. Število belih krvničk se je pri tem zelo zmanjšalo. Zaradi pomanjkanja belih krvničk, niso bili bolniki odporni proti kužnim boleznim. Rane so se zelo počasi celile.
Glavna simptoma, ki sta odločila usodo bolnika, sta bila vro. čica in zmanjšanje števila belih krvničk. Slabo je kazalo za bolnika, če visoka vročina ni hotela pasti. Se manj upanja so imeli tisti, pn katerih je padlo število belih krvničk na tisoč. Po navadi je padlo število belih krvničk Prt bolnikih do približno tri tisoč. Po tem stadiju — če ga je srečno prestal — je bil bolnik zelo slabokrven; v krvi Je imel mnogo manj rdečih krvničk.
V tretjem stadiju je skušalo telo s slino reakcijo nastale Škode izravnati. Na pnmer: bele krvničke niso samo dosegle svoje normalno število, temveč so se pomnožile daleč preko pravila. Ta stadij je pobral mnogo bolnikov zaradi okužb prsne votline in drugih delov telesa. V brazgotinah so se razvile rdečkaste novotvorbe, ki jih imenujejo keloidi. Trajanje bolezni Je bilo na konstituciji bolnika in količini radiacije. Nekatere žrtve so se je otresle v enem tednu; druge zopet je bolezen muCila vefl mesecev.
Priznaki te bolezni so bili podobni simptomom, ki se razvijejo po previsokih dozah rentgenovlh žarkov. Zato so zdravniki to bolezen tudi tako zdravili. Bolniki so dobivali injekcije jetrne, ga izvlečka transfuzije krvi in vitamine, predvsem vitamin BI. Pomanjkanje zalog in instrumentov je zdravljenje oviralo.
Zavezniški zdravniki, ki so po kapitulaciji prisil na Japonsko, so imeli velike uspehe s plazmo in penicilinom. Ker so bile v daljšem poteku bolezni krvne motnje glavni činitelj bolezni, so si japonski zdravniki izdelali glede na njen sedež svojo teo-
rijo.. Domnevali so, da so žarki gama, ki so po eksploziji vdrli v telo, morebiti radioaktivirali fosfor v žrtvinih kosteh. Take kosti oddajajo delce beta, ki ne morejo prodreti globoko v mišično tkivo, lahko pa se zajedajo v kostni mozeg, ki dela kri in ga uničujejo. Bolezen je bila - kakršen koli njen izvor — včasih čudno muhasta. Pri vseh bolnikih se niso pokazali vsi glavni priznaki. Ljudje, ki jih je blisk bombe opekel, so bili precej zavarovani pred radiacijsko boleznijo. Tisti, ki so nekaj dni ali samo nekaj ur po eksploziji mirno ležali, so teže oboleli, kakor tisti ki so se gibali. Sivi lasje so redkokrat izpadali. Kakor da bi hotela narava ščititi človeka pred človeško Iznajdljivostjo: vplivala je za nekaj časa na razmnoževanje- Moški so postali sterilni, noseče ženske so splavljale, druge niso dobile mesečnega perila.
Pri kmetih na hribu, nad reko Oto, je doktor Fujli živel deset dni. Medtem Je zvedel, da je v vzhodnem hlrosimskem predmestju Kaitaiči naprodaj neka zasebna klinika. Kupil jo je ln se preselil vanjo. Na pročelju hiSe je namestil — hotel je počastiti zmagovalce — tablo z angleškim napisom:
M. Fujli, M. D.
Medicinal and Venereal
Svoje rane si je precej ozdravil. Ker je dobro okreval, je imel kmalu razsežno prakso. Zvečer je, ves vesel, z viskijem gostil Častnike zavezniških oblasti in se uril v angleščini.
Doktor Sasaki se Je odločil, da bo — bilo Je triindvajsetega oktobra - zagnojeno stegno gospodične Sasaki na enem mestu incidiral. V kožo stegna je, proti bolečini med operacijo, injiciral prokain. Infekcija se je vlekla že enajst tednov. Po operaciji je
prve dni odtekalo tolike gnoja, da je moral steSn°(.^0 zvečer prevezovati. Teden nato je začela noga zopet
operiral je znova. Devetega novembra je b:la P0^"', incizija, ki jo je šestindvajsetega novembra podaU* dlčna Sasaki je čedalje bolj slabela; postajala ^
Nekega dne jo je obiskal fant, ki ji je v HatsukaKi P ^ )0 p vod Maupassanta. Povedal ji je, da odhaja v Kiu na povratku obiskal. Ni ji bilo mar. Zaradi otekline zdravnik ni niti poskušal naravnati zlomljeno kos • ^ S e. so jo rentgenizirali. Na sliki je bilo videti, da se kost^ c^v ^
edela;’
je zapazila, da je njena leva noga najmanj za sc„depI^eia trov krajša kakor desna, da je zvita na znotraj. z je ^
iz prekmorja. Čestokrat ^ - o
se je njen zaročenec vrnil
nanj. Rada bi bila vedela, kaj so mu povedali o	y
bah, da se je preplašil in ga ni bilo blizu.	0dPu	[	p°'
Očeta Kleinsorgeja so devetnajstega decembra	dA^i.
bolnišnice v Tokiu. Odpeljal se je z vlakom dom° zneje, je v Jokogavl, blizu Hirošime stopil v vlalck.,p3j-Videla sta se prvikrat po eksploziji. Sedela sta s	jeje* vjt*
Fujii je povedal, da potuje na rodbinski sestan • počastili obletnico, očetove smrti. Nato sta z^ai[0 je svoja doživetja. Doktor je zelo zabavno opisoval, k 0(jiK> rezidenca zgrmela v vodo. Vprašal je, kako se -1®,	gp>"
Jezuit mu je pravil o svojem bivanju v bolnici. « 0ued naročil, da moram biti zelo previden, da moram P” dve uri.»	m	preV
Doktor Fujii je odgovoril; «V Hirošimi boste Kakor vse kaže, so tam ljudje zelo marljivi-*	^
($adalie,’a
UREDNIŠTVO' ULICA MONTECCH1 St. 6, III. nad. - Telefon Jtev. 93-808 to 94-638. Poitnl predal 502. — UPHAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA SL 20 — Telefonski St. 73-38. OGLASI: od 8.30 • 12 In od 15 - 18 Tel. 73-38 Cene oglasov: Za vsak mm vi5lne v Širini 1 stolpca: trgovski «0, finančno-upravni 100, osmrtnice 90 Ur. Za FLRJ: za vsak mm Širine I stolpca za vse vrste oglasov po 10 din.
Odg. urednik STANISLAV RENKO — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, Ul. S. Pellico l-II., Tel. 11-33. Koper, Ul. Battlstl 301a-I Tel. 70
eSn« 1 (»K*
 	    s	£C,,V
NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. Cona B: Izvod 6, mesečno 150 din. FLRJ: izvod 8. m
PoStnl tekoči račun za STO . ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Ljubljana T.vrSeva 34 . tel. 20-09, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska	"