02.0'1 CA P S' is/l d Št. 248 (14.654) leto XLIX.__________________ PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je Izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchl 6 - Tel. 040/7796600 GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Rlstori 28 - Tel. 0432/731190____ 1300 UR POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPGD. IN ABB. POST. GR. 1/70 SREDA, 15. SEPTEMBRA 1993 P/^ll/P BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE DLIKD TRŽAŠKA KREDITNA BANKA BANC0NIAI Moja banka, v žepnem formatu. Praznični dan za našo šolo ________Marjan Kemperle___ .Prvi dan pouka bi moral biti prazničen. A vedno pogosteje se dogaja, da postaja vrnitev v Sole hočeS nočeS priložnost za naštevanje vsega slabega in hudega, kar se okrog šole suče. Tako je drugod po Italiji, tako je pri nas. Lam smo se v teh dneh razpisali o ukinitvi seminarja za slovenske Solnike na Tržaškem, letos je za »coup de theatre« poskrbela devinsko-nabrežinska izredna komisarka. Avtonomija slovenske šole v Italiji ostaja fata morgana. Razblinja se nam v kopici povsem preprostih vprašanj, ki jih ne znamo rešiti ali nam drugi preprečujejo, da bi jih rešili. Primer: letos je zapustilo Sole na Tržaškem pet ravnateljev. Njihovih mest nismo znali zapolniti. Tako se ponavlja stara zgodba: en ravnatelj za Sole in vrtce dveh didaktičnih ravnateljstev. Težko je jahati dva konja hkrati, Se težje voditi 13 Sol in 12 otroških vrtcev! Na slovenskih Šolah v zamejstvu se taki čudeži morajo dogaja- Dogaja se tudi, da ti ministrstvo za šolstvo ponudi 12 konj (beri: mest za posebne dejavnosti), a jim krajevni funkcionar vsai nolovini -J______ BALKAN / SRBI NAD KORDUNOM SESTRELILI HRVAŠKO LETALO VRSTE MIG Vojne in premirja Tudman se je bil zaradi vojne doma prisiljen pogoditi z Izetbegovičem o premirju med Hrvati in Muslimani v srednji Bosni in okrog Mostarja ŽENEVA, ZAGREB, KARLOVAC, KNIN - Zgodbi balkanske vojne med Hrvati, Muslimani in Srbi so včeraj dodali nove razsežnosti hrvaško-srbskega spopada za Krajino, hkrati pa tudi novo premirje v Bosni in Hercegovini in tako rekoč novo zavezništvo, ki so ga narekovali realnost na bojiščih in mednarodni pritiski. Dan se je začel s srditimi srbskimi obstreljevanji Karlovca in okolice, pa tudi nekaterih drugih hrvaških mest in hrvaškim odločnim odgovorom, ki pa se je za Zagreb končal tragično. Vsa štiri hrvaška reaktivna letala vrste mig-21 so poletela proti srbskim položajem na Kor-dunu, odkoder izstreljujejo rakete v notranjost Hrvaške. Predstavniki Unproforja na letališču Plešo so popoldne sporočili, da so se vrnili samo trije mi- gi, beograjska agencija Tanjug pa je objavila, da so Srbi eno sestrelili nad Vr-ginmostom. V Zagrebu te novice niso komentirali, vendar so jo zvečer potrdili (srbski) televizijski posnetki vojakov v modrih baretkah, ki so si ogledovali razbitine strmoglavljenega letala. Poveljnik Unproforja general Cot je potem izposloval še eno premirje, ki naj bi začelo veljati opoldne. Uradno so ga sprejeli v Zagrebu in v Kninu, na bojiščih pa vseeno ni bilo miru. Kninski radio je celo še naprej našteval hrvaška mesta, ki jih bodo napadli, če se hrvaška vojska ne bo umaknila iz treh prejšnji teden zasedenih liških vasi. Zaradi nevarnih zaostrovanj na hrvaških bojiščih in mednarodnih pritiskov ter groženj s sankcijami Hrvaški, pa tudi zaradi mednarodnih pritiskov na bosanske Muslimane, naj bodo prilagodljivejši, je popoldne prišla presenetljiva novica iz Ženeve. Hrvaški predsednik Franjo Tudman in bosanski muslimanski voditelj Alija Izetbegovič, ki je tudi uradni predsednik predsedstva BiH, sta sklenila takojšnje premirje med Muslimani in Hrvati v srednji Bosni in okrog Mostarja. Boji se morajo končati najpozneje do sobote, do prihodnjega torka pa naj bi obe strani zaprli koncentracijska taborišča. Sodeč po agencijskih novicah, se Tudman in Izetbegovič nista pogajala o muslimanskem izhodu na morje, kot so napovedovali pred ženevskim srečanjem, ko so oboji, Hrvati in Muslimani, trdno zagovarjali vsak svoje stališče in niso dopuščali možnosti kakršnihkoli pogodb. (R. S.) Bližnjevzhodna mirovna ofenziva Nesreča v Varšavi .7. 77 Aa v takih pogojih zt tj emu tisočletju naproti? Gotovo ne v dirjajočem galopu; niti v elegantnem ka- korakuM°rda V poCasnem- a tudi trdnem in vendar - kljub vsem vprašajem, pro-Diemom, kljub vsem težavam - ostaja prvi dan pouka za našo šolo prazničen dan. Ogreva ga toplina mamine in očetove roke, ki spremljata prvošolčka čez šolski Prag; ovija ga živahen, razposajen živžav učencev, ki se po poletnem premoru vračajo v svoje razredne skupnosti; spremljajo ga učiteljeve in profesorjeve besede vzgoje in učenja. Na ta dan začenjajo, otroci tkati nitko iz črk in be-sed ki jih bo spremljala skozi vse življenje. Res je, da je teh nitk iz leta v leto manj, a so razredne skupnosti iz leta v leto vse manjše, da jih odžira demografski molj. e so naše šole številčno vse bolj skope, »InNh? • 0<*° za,to kakovostno močnejše, ™6] ’/V6tiejSe' To ie voščilo, ki naj Tn io 6™k <*anes Solarie iu učitelje v šole. To je njihov praznični dan. In naš tudi! -IgST / PROBLEMI NAŠEMANJŠINE V EVROPSKEM PARLAMENTU VARŠAVA - Na varšavskem letališču je včeraj malo pred 18. uro strmoglavilo letalo nemške letalske družbe Lufthansa s 64 potniki in šestimi člani posadke. V času, ko poročamo, še ni jasno, ali je nesreča terjala človeške žrtve in koliko jih je. Poročila so si namreč nasprotujoča: nekateri poljski viri trdijo, da je bilo 30 do 40 mrtvih, uradni glasnik Lufthanse pa je še sinoči zatrjeval, da človeških žrtev ni bilo. Zanesljivo je znano le, da so v bolnišnico prepeljali približno 30 ranjencev, nekatere izmed njih z zelo te-žldmi poškodbami. Preiskovalci pa so razbrali dinamiko nesreče. Letalo je pristalo brez vidnih težav, a po pristanku ni zmanjšalo hitrosti. Zdrselo je prek konca pri- stajalne steze in silovito trčilo v železno ograjo. Pri trčenju se je prelomilo na dva dela in se vnelo. Iz trupa se je dvignil steber gostega črnega dima. Na kraj so prvi prihiteli letališki gasilci, ki so požar pogasili in prenesli ranjence do reševalnih avtomobilov. Števila ranjenih in pogrešanih niso sporočili, očividci pa zatrjujejo, da so v zoglenelih razbitinah letala videli več trupel. Vzrokov nesreče niso pojasnili, po vsej verjetnosti pa ji je botroval močan naliv z vetrom, ki je takrat divjal nad letališčem. V letalu, ki je prihajalo iz Frankfurta, je bilo, kot rečeno, 64 potnikov, med njimi 22 Nemcev in 32 Poljakov, narodnosti preostalih pa niso sporočili. VVASHINGTON -Izrael in PLO nadaljujeta prizadevanja za utrditev medsebojnega mirovnega dogovora. Tako se je izraelski premier Rabin ob vrnitvi v domovino nepričakovano ustavil v Maroku, kjer naj bi se dogovoril za ponovno vzpostavitev diplomatskih odnosov med državama, vodja PLO pa se je v VVashingtonu sestal z generalnim sekretarjem ZN Butrosom Galijem in ameriškim drža- vnim sekretarjem Chri-stopherjem, ki bo v prihodnjih dneh obiskal vrsto najpomembnejpših arabskih držav. Iranski predsednih Rafsandžani pa je sporazum označil za izdajo in proiranski Hesbolah pozval k uporu zoper izraelsko-pale-stinsko sodelovanje. Tudi v Gazi je prišlo do spopadov med pristaši in nasprotniki sporazuma, ki so terjali dve življenji. (M.E. in agencije) Skupno predstavništvo odpotovalo v Strasbourg TRST - Skupno predstavništvo ove.nske manjšine v Italiji je ceraj odpotovalo na dvodnevni isk v Strasbourg. Danes in jutri Dodo predstavniki manjšine obi-Kaii parlamentarne skupine vropskega parlamenta in vodst-o Evropskega sveta ter svojim govornikom izročili spomenico, v kateri navajajo zahtevo po osnovnih pravicah, m ki bi jih morala vsebovati manjšinska zaščitna zakonodaja. V besedilu je predvsem naglašeno nasprotovanje ločevanju manjšine glede na pokrajino, v kateri živi. Poudarjeni sta tudi zahtevi po financiranju manjšinskih kulturnih ustanov in po televizijskih oddajah v slovenščini, ob koncu pa predstavniki manjšine negativno ocenjujejo zadržanje oblasti, ki zmanjšujejo pravice, ki jih je manjšina že uživala. Na sliki (foto Ferrari - KROMA) skupno predstavništvo pred odhodom iz Trsta. r TURČIJA / SREČEN KONEC UGRABITEV h Kurdi so izpustili vse tuje talce CALDIRAN (TURČIJA) - »Zadnja dva dneva sta bila najhujša. V ponedeljek popoldne je bila pred našo osvoboditvijo na obronkih Ararata srdita bitka med kurdskimi gverilci in turško vojsko. Bilo je grozno.« To so bile prve besede Angela Palega, potem ko so ga turške oblasti izpustile iz pripora in pospremile v neki hotel v Dogubayazitu. Tu so z njim stopili telefonsko v stik italijanski novinarji, ki so jih Turki skupaj s konzulom Scognamigliom in kve-storjem Simonejem zadržali v Caldira-nu. Palego je sporočil, da je z njim tudi Anna D’Andrea, oba Švicarja, Neoze-landec in tudi oba Namca, ki jima je za razliko od ostalih uspelo zbežati in se pridružiti skupinici osvobojenih. Danes bodo sedmerico tujcev iz Do-gubayazita premestili v Caldiran. »V soboto in nedeljo so bili še drugi spopadi«, je povedal Palego. Po njegovih besedah so jih Kurdi izpustih v ponedeljek ob 17. uri. Z njimi je bilo še kakih 150 Kurdov v glavnem otrok in drugih za boj nesposobnih. Po 12 urah so končno prepešačili do vznožja Ararata. Vsi so bili na smrt utrujeni, tako da je dvojici Nemcev uspelo zbežati in se pridružiti ostalim. Ko so prišli v prvo vas, jih je zajela turška policija. Palego je še povedal, da so Kurdi z njim in ostalimi med jetništvom dobro ravnali. Iz Palegovih besed je razvidno, da je turška vojska poskrbela, da bi do zadnjega zagrenila in morda celo preprečila osvoboditev zajetih talcev. Svoje je prispevala tudi italijanska vlada, ki se je na vse kriplje potrudila, da ne bi talcev izročili italijanski parlamentarni skupini, pri tem pa skoraj preprečila osvoboditev talcev. To vsaj trdijo italijanski parlamentarci, ki se nahajajo v turško-kurdskem Vanu. Delegacija, ki jo sestavljajo Giovanni Russo Spena (SKP), Chiara Ingrao (DSL), Emilio Mo-linari (Zeleni), Raffaele Tiscar (KD) in Roberto Visentin (Severna Liga), je obenem izjavila, da z osvoboditvijo talcev se ni končalo njeno delo, saj je treba zagotoviti tudi vse pravice kurdskemu narodu. Parlamentarci so obenem obtožili zadržanje turških oblasti, ki naj bi ob zajetju obtožili Italijane in Švicarje »ko-laboracionizma s Kurdi«. V opravičilo zadržanju italijanske vlade je treba omeniti, da je bil položaj vse prej kot enostaven, ker Trnki ne pristajajo na nobena pogajanja s »kurdskimi separatisti«. Vseeno pa bi si lahko zunanji minister Andreatta prihranil primerjavo med Kurdi in sardinskimi ugrabitelji, ko je skušal opravičiti, da je turška policija nekaj m aretirala italijanske in švicarske talce. Tudi zadržanje turških oblasti do italijanskega konzula in novinarjev je bilo vse prej kot zgledno. Seveda so ga Trnki opravičevali z vojaškimi akcijami proti kurdskim separatistom. ■ DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU Volitve v Nabrežini: poziv za enotno listo Skupina devinsko-nabrežinskih občanov slovenske in italijanske narodnosti je podpisala poziv za oblikovanje enotne in demokratične voline liste. Med njene prioritetne naloge sodi enakopravno sožitje. ........................stran 4.. Silovito neurje zajelo FJK Včeraj ponoči pa vse do prvih dopoldanskih ur je silovito neurje zajelo skorajda vso Furla-nijo-Julijsko krajino, posebno pa se je zneslo nad Karnijo, Gradez in Fossalon ter nad Nabrežino Kamnolomi. V teh krajih so se pojavili tudi zračni vrtinci in povzročili precej škode, ponekod pa je prišlo do poplav. stran 3. Kdaj predčasne volitve v Gorici? Po razpustu občinskega sveta je podprefekt Lorenzo de Luca postal komisar na čelu go-riške občine. Postavlja se problem glede datuma predčasnih občinskih volitev. Predstavniki petih strank opozicije, ti. transverzale!, so včeraj s pismom prefektu zahtevali, naj pospeši postopek, tako da bi volitve bile že novembra. S prefekture pa pravijo, da je za november že prepozno In da naj bi volitve bile šele spomladi. stran 6. Kulturni dogodki med glasbo in teatrom Tokratna stran Kulturnih dogodkov niha med obračuni in načrti: poletne prireditve so za nami, v teku so že priprave na novo sezono, medtem pa so razni festivali. V Gorici je glavna beseda pripadla lutkam in lutkarjem, na ptujskem festivalu domače zabavne glasbe pa sta bila uspešna tudi dva ansambla s Tržaškega. Stran 14. GRUZIJA/ KRIZA Poslanci sprejeli izredne ukrepe Po sporih v parlamentu je Sevardnadze odstopil, potem pa si spet premislil Parlament je zavrnil Sevardnadzejev odstop (Telefoto: AP) TBILISI - Gruzinski parlament je v torek soglasno uvedel izredno stanje, ki naj bi trajalo dva meseca, začelo pa naj bi se 20. septembra opolnoči. Uvedba izrednih razmer je bila ena od pogojev, ki jih je postavil predsednik Sevardnadze, da bi umaknil odstop, ki ga je napovedal na dopoldanski seji. Poslanci so njegov odstop z večino glasov zavrnili že dopoldne, vendar pa je Sevardnadze vztrajal pri svoji odločitvi in v posebnem pismu sporočil, da je njegova odločitev dokončna. Premislil si je že popoldne, potem ko je parlament privolil v njegovo zahtevo po uvedbi izrednih razmer. Opazovalci so že takoj potem, ko je napovedal odstop, slutili, da gre le za manever, s katerim skuša Sevardnadze razširiti svoja pooblastila. (J. P. in agencije) Več na 7. struni. ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA 2 Sreda, 15. septembra 1993 NOVICE VLADA / PRIPRAVLJENO POROČILO ZA SENAT POLITIKA / POLITIKA / DSL Moški grozil da se vrže s kupole bazilike sv. Petra RIM - Včeraj dopoldne so Čuvaji bazilike sv. Petra v Rimu preživeli nekaj napetih trenutkov. Na kupoli se je pojavil moški, ki je grozil, da se iz protesta vrže z vrtoglave višine. To grožnjo je umaknil šele potem, ko so mu zagotovili, da bo svoj primer lahko obrazložil Časnikarju, in se po stopnicah vrnil na tla. Moškemu je ime Giuseppe Pizzuti, star je 30 let, je italijanski državljan, sicer pa Crnopolt. Časnikarju tiskovne agencije ANSA je povedal, da se je nameraval vreči s kupole, ker so ga včeraj zjutraj odpustili iz službe. Zaposlen da je bil v nekem muzeju v Vatikanu, iz službe pa naj bi ga odpustili zato, ker je zahteval kratek dopust. Delal naj bi vsak dan od 9. do 19. ure, ne da bi mu plačali nadur, pa tudi brez dopustov. Pred Časom pa naj bi se bili v službi dogovorili, da si bo lahko privoščil krajše počitnice, ko se bodo nekateri kolegi vrnili z dopustov. A ko je včeraj zahteval spoštovanje tega dogovora, naj bi ga direktor na vrat na nos poslal na cesto. Pizzuti je nadalje povedal, da je v zadnjih Časih posebno potrt, ker so ga izgnali iz stanovanja, v katerem je do nedavnega živel z materjo. Miglio zagovarja pravico ao odcepitve Južne Tirolske BOČEN - »V vsaki ustavi bi morala biti dodobra vklesana pravica do odcepitve. Zato bi bil vesel, Ce bi kdaj moral pokazati potni list, ko bi potoval po Salomski dolini (na južni meji bocenske pokrajine, op. ur.).« Tako je povedal v intervuju za bocenski dnevnik Alto Adige senator Severne lige Gianfranco Miglio, ki se je sicer že večkrat zapisal v novejše italijanske anale s svojimi nenevadnimi stališči in izzivi. Miglio je v intervjuju poudaril, da je »pravica do odcepitve naravna pravica Južnih Tirolcev, ki je ne more zbrisati nobena mirovna pogodba« ter da je Helsinška listina dokoCno osvojila »pravico vsakogar, da živi s komer hoče«. Poleg tega bi po njegovem omikani narodi ne smeh poznati pravice do osvojitve. Senator Severne lige je med drugim povedal, da se je mudil v Bocnu, ker neka južnotirolska založba namerava izdati nemški prevod njegove knjige »Come cambiare« (»Kako preobraziti«). Za prevod naj bi se posebno zavzel Alfons Benedikter, nekdanja desna roka voditelja Južnotirolske ljudske stranke Silviusa Magnaga, ki je danes med vidnejšimi predstavniki radikalnejše Union fiir Siidtirol. Aretirali policijskega inšpektorja zaradi ponaredbe dokazov L’AQUILA - Sodniki iz Avezzana so dali aretirati policijskega inšpektorja iz L’Aquile Pietra Gim-bemardina pod obtožbo, da je dal nastaviti mamila v avtomobil nekega Časnikarja, katerega je potem aretiral. Časnikarju je ime Gennaro De Stefane in je bil zaradi posesti mamil 54 dni zaprt v jeCi, pa Čeprav je vedno trdil, da je nedolžen. Da je mamila dal nastavti v Časnikarjev avtomobil sam policijski inšpektor, je razkril neki krajevni nepridiprav, katerega naj bi se inšpektor poslužil za izvedbo svoje nakane. Finančni zakon začrtal »težko, a obvezno smer« Vladno poročilo pojasnjuje strukturo zakona in manevra Vrsta ukinjenih skladov - Novosti za pošto in avtoceste Predsednik ministrskega sveta Caric Azeglio Ciampi (AP) Occhettova ofenziva proti Ligi in Segniju Odločen ne delitvi Italije RIM - »Pot, ki se nam odpira ni brez težkih prehodov, od Časa do Časa tudi trpkih. Toda premostiti jih bo treba s prepričanjem, da gre za obvezno smer, ki nima veljavnih alternativ in v katero nas ne silijo drugi, ampak naša samostojna in odgovorna odločitev o stabilizaciji sistema.« S tem sporočilom se začenja poročilo, s katerim bo vlada finančni zakon in spremne dekrete, ki sestavljajo manever, predstavila v senatu. Javnega finančnega manevra - nadaljuje vlada v uvodu poročila - ne gre presojati samo kot zadovoljitev pogojev in vinkulacij, ki jih je postavila EGS, saj imajo specifični ukrepi za omejevanje izdatkov temeljni namen zajamčiti nacionalni skupnosti oživitev usklajenega razvoja ekonomskega sistema in socialnega blagostanja na krepkejši osnovi. Glede na to pričakuje Ciam-pijev kabinet od parlamenta, da se bo prav tako odloCno in dosledno zavzel za odpravo neravnovesij, ki vsevprek označujejo sistem javnih financ. Finančni zakon je zasnovan v treh vodilnih smereh: v smeri stabilizacije in kasnejšega znižanja premosorazmerno-sti med javno zadolženostjo in nacionalnih proizvodom, v smeri reforme javne uprave in v smeri odpravljanja večjih izdatkov, ki sta jih v javne bilance vnesla pojava korupcije in neučinkovitosti. Tri so tudi umeritve finančnega manevra: omejevanje tim. diskrecijskih izdatkov, ki ne zahtevajo zakonodajnih posegov, klestenje prek tabel finančnega zakona in izvajanje norm, ki so vključene v poseben ukrep, vezan na finančni zakon in ki se v glavnem nanašajo na omejevanje izdatkov. Pri tem gre v glavnem za racionalizacijo struktur in učinkovanja javne uprave, torej za reformo, ki je sestavni del manevra. V vladnem poročilu je posebej podčrtano, da se tokratni manever razlikuje od prejšnjih po skrajno omejenem prilivu dohodkov (komaj 4 milijarde lir), po posegih na področje storitev za državljane, ki upoštevajo potrebe po pravičnosti, in po dolgoročni reformi javne uprave, ki naj bi zajamčila odpravo potrate in povečanje učinkovitosti. Posebej zanimivo je poglavje finančnega zakona, ki je rezultat strogega tehničnega preverjanja skladov raznih zakonov. Glavne tarče tehnikov so bili naslednji: pomoC državam v razvoju (500 milijard manj), redni prispevek cestnemu podjetju ANAS (-300 milijard), projekt Rim-prestolnica (-130), kompenzacijski skladi za manjša finansiranja s strani Evropske investicijske banke (-100), sanitarni sklad (-319), amortizacija posojil železnic v koncesiji (-330), triletni program za okolje (-300 milijard, od tega 50 milijard na račun ukinitve sklada za boj proti algam na Jadranu) in univerzitetne gradnje (-300 milijard). Med zanimivejšimi novostmi za prihodnje leto naj poleg ukinitve serije medministrskih odborov, ki jih bo nadomestil tim. »super CIPE« (odbor za ekonomsko načrtovanje), omenimo še precejšnje novosti za pošte in avtoceste. Poštni uradi bodo po novem lahko sprejemali igre na loto in vpisovali ter izplačevali državne zadolžnice BOT in CCT, medtem ko bodo morali tisti, ki imajo v koncesiji upravljanje avtocest, plačati državi letno odškodnino na Ciste dohodke od cestnin v višini 0, 50 odstotka. Isti zakonski osnutek, ki spremlja finančni zakon tudi predvideva, da bodo pošte prodajale v ekluzi-vi koleke, in sicer tudi trafikam, ki so jih doslej prejemale prek pooblaščenih bančnih zavodov. Tajnik MSI Fini kandidat v Rimu RIM - Tajnik neofašistične stranke MSI Gianfranco Fini je včeraj uradno sporočil, da bo kandidiral za rimskega župana. O možnosti te kandidature se je govorilo že dalj Časa, včeraj pa je Fini dokončno odločil in predložil svojo kandidaturo. Novica ni presenetila njegovih tekmecev, ki so pričakovali, da bo MSI poskusila doseči uveljavitev svojega kandidata v glavnem mestu, še zlasti ker je Krščanska demokracija v težavah in je zato možno, da bi Finiju uspelo združiti zmerni blok rimskih političnih sil. »Očitno je, da si MSI obeta zelo dober rezultat, Ce pošlje v areno vsedržavnega tajnika,« je komentiral Renato Nico-lini, bivši odbornik za kulturo in eden od tekmecev za župansko mesto. In podobne so bile ocene tudi ostalih kandidatov. Medtem pa KD še ni odkrila lastnega kandidata. Včeraj je tajnik mestne sekcije Romano Fo-prleo demantiral, da bi bila stranka ponudila kandidaturo sedanjemu izrednemu komisarju Alessandru Vocciju, izjalovila pa se je tudi možnost, da bi v areno stopil bivši sindikalist Pierre Carniti, ki je sklenil podpreti kandidata levice Francesca Rutellija. STRASBOURG - Voditelj severne lige Umberto Bossi? »Klinični primer, ki bi lahko zanimal inženirje bio-genetike.« In referendumski lider Mario Segni? »Predstavnik utrujene italijanske politike, ki odgovarja z dovtipi na vsebinska vprašanja.« Tajnik Demokratične stranke levice Achil-le Occhetto, ki je bil včeraj v Strasbourgu, kjer je sodeloval v razpravi evropskega parlamenta o porocesu pomiritve na Bližnjem vzhodu, je na dopoldanski novinarski konferenci namenil najbolj ostre bodice prav voditelju Severne lige in re-fendumskemu liderju. Liga je skoraj »naravni nasprotnik« Hrasta, zato napad ne preseneča, Segni pa je v zadnjih Časih vse bolj tarča napadov, od kar je začel dialog z demokršCanskim tajnikom Minom Martinaz-zolijem in je kritiziral DSL zaradi razčlenjenih zavezništev, ki jih sklepa za no-vemberske upravne volitve. Dopolnilo novinarski konferenci v Strasbourgu je bila poslanica, ki jo je Occhetto naslovil udeležencem srečanja Levica in država. V tej je podčrtal, da se bo Hrast ostro zoperstavil vsem, ki ogrožajo enotnost države, saj bi to ne bil samo »atentat na nacionalno enotnost, pač pa atentat na demokracijo, ki bi ogrozil perspektivo tesnejšega povezovanja v Evropi«. Rešitev je samo v decentralizaciji Italije s tem, da se deze- lem prizna večje pristojnosti. Do Umberta Bossija je bil tajnik DSL zaničljiv. Ni izključil možnosti, da bi Liga zmagala na spomladanskih evropskih volitvah in skoraj zaželel si je, da bi bil Bossi izvoljen v evropski parlament. »Tako bo mogoče izmeriti njegov inteligenčni kvoejent, ko je izven Milana«. In pri tem dodal, da bi »to lahko bilo znanstveno vprašanje, ki bi lahko zanimalo raziskovalce biogenetskega inženirstva«. Occhetto je udrihal predvsem po Ligi, ki ji je očital »korporativisticen in secesionističen navdih«, ni prizanesel pa tudi Mariu Segniju, »odrazu utrujene politike, ki se poslužuje predvsem dovtipov«. Kot protiutež takemu načinu politike je postavil DSL. »Tudi za ceno, da mi časopisi ne objavijo več niti vrstice, bom odslej govoril samo o vsebini,« je dejal voditelj Hrasta. Occhetto ne verjame veC v možnost, da bi Demokratično zavezništvo uspelo postati pomembna sila na italijanski politični sceni-Po njegovem mnenju bo imela italijanska politika v prihodnje tri osnovne pole (Ligo, Kd in DSL), zato je že začel volilno kampanjo, da bi na volitvah (upravnih novembra, evropskih spomladi, vmes pa najbrž še političnih) Čimbolj uveljavil vodilno vlogo levega pola _____BREZPOSELNOST / CROTONE__ Rešitev za obrat Enichem v Crotoneju? Pogajanja so se nadaljevala pozno v noč Hrasta v tem okviru. KALABRIJA / KRIMINALNA ORGANIZACIJA MAFIJSKE VRSTE Več sto čeških in slovaških deklet v prisilni prostituciji V Catanzaru aretirali štiri brate Puccio in njihovega očeta Orožje je bilo namenjeno v Afriko RIM - Bilo je namenjeno neki afriški državi, za katero velja embargo, orožje, ki ga je rimska policija zaplenila sredi avgusta v italijanskem glavnem mestu. Slo je za orožje iz nekdanje Jugoslavije, ki ga je firma Jugoimport skušala dostaviti naročniku s pomočjo angleško-ruske firme Intora. Predstavnik Jugoimporta v Rimu Miodrag Jovanovič iz Beograda naj bi bil sklenil z Britancem Brianom Nalborougom in Hrvatom Reljinom Milivojem dogovor za izvoz orožja (tanki, raketni sistemi, helikopterji), toda posel ni uspel, ker je policija prišla trojici na sled. Pri Jovanoviču je policija zaplenila osnutek pogodbe. Trojica je bila aretirana sredi avgusta, pred nekaj dnevi pa je sodišče zavrnilo prošnjo za izpustitev na prostost. Preiskovalci skušajo ugotoviti, ali je Jovanovič sklenil še kakšno podobno pogodbo. Stavke železničarjev RIM - CGIL, CISL in UIL so napovedale dva dni stavk železničarjev. Prva bo od 21. ure v soboto, 25. februarja, do nedelje 26. Druga stavka pa bo mesec dni pozneje. RIM - Včeraj so se pri predsedstvu vlade v Palači Chigi v Rimu nadaljevala pozno v noC pogajanja med sindikati in vodstvom koncema ENI o usodi kemijskega obrata v Crotonu v Kalabriji. S posredovanjem vlade so, kot kaže, pogajanja ubrala usoešno pot. Zlasti ob omizju, ki ga je vodil odgovorni za zaposlovanje Borghini, so se skoraj dogovorili za posege za rein-dustrializacijo področja. Medtem ko so dogovarjanja kar uspešna za kemijski obrat, kaže veliko slabše za obrat, ki je obdeloval cink in v katerem je zaposlenih okoli 700 delavcev. Obrat je bil včeraj zaseden. Vzdušje v kalabrijskem mestu je bolj mimo kot v Delavci v zasedenem obratu (Telefoto AP) prejšnjih dneh. CATANZARO - Po predvčerajšnjem uspehu beneških kriminalistov, ki so razkrinkali tolpo srbskih izkoriščevalcev prostitucije, v katero so prisilili dekleta z Vzhoda, se je včeraj nekaj podobnega, Ce že ne hujšega zgodilo na Calabriji. Policija iz Catanzara je v Calabriji in nekaterih drugih italijanskih deželah aretirala 11 oseb, ki jih je obdolžila združevanja v zločinske namene mafijskega tipa. Nepridipravi naj bi v Italijo zvabili najmanj 500 deklet iz Češke in Slovaške in jih uvedli v prostitucijo, podatek pa je sad več kot osem mesecev trajajoče preiskave, poimenovane »Praga«. Med 11 aretiranimi so tudi štirje bratje Puccio, od katerih je eden odvetnik, in njihov oCe. Preiskava se je zaCela po januarskem zaslišanju nekaterih deklet iz bivše Jugoslavije, ki so se vpletle v mrežo pravice in ki so policiji zaupale, da v Calabriji deluje organiziran krog prostitucije z dekleti iz Vzhodne Evrope, ki sodelujejo tudi na zabavah z uživanjem kokaina. Teh zabav naj bi se udeleževali moški, za katere preiskovalci sumijo, da so elani neke mafijske družine iz kraja San Leonardo di Cutro. Na osnovi teh informacij so svojo pozornost takoj usmerili na družino Puccio, ki naj bi bila blizu mafijski združbi Arena z otoka Capo Rizzuto. S pomočjo prisluškovanja telefonskim pogovorom, zlasti med slovaškimi dekleti, so preiskovalci uspeli razjasniti mehanizme, prek katerih je bilo iz Češke in Slovaške »uvoženo« v Kalabrijo veC sto deklet, ki so jih potem prisilili v prostitucijo. Delati so morale vsaj 16 ur dnevno, v zameno pa so prejemale mizemo nizke plače. Pri preiskavi je bila v veliko pomoč tudi ena od Slovakinj, ki je policiji omogočila, da je pobliže preverila pogoje, v katerih so prostitutke živele in ki so jih preiskovalci na koncu opredelili kot »halucinantne« in na robu suženjstva. Oblačiti so se morale v ponošene obleke, niso se smele družiti, govoriti po telefonu veC kot minuto ali dve in niti kaditi. Dekleta je na'Slo-vaškem zbirala agencija »Calabria Turismo« s sedežem v Bratislavi, katere lastniki so bratje Puccio, vabila pa jih je z obljubo, da bodo našle v Italiji zaposlitev kot natakarice ali gospodinjske pomočnice. Potem, ko so jim preskrbeli turistične vizume, so jih stlačili v avtobuse do Rima, od tam pa so morale Z vlakom v Kalabrijo, kjer jih je prevzela druga agencija bratov Puccio. »Europa Nord«. Za 500 tisoC lir na mesec so nato morale na delo, največkrat na polja, dokler jih niso težko delo, pomanjkanje in neprestano ponižavanje »prepričali«, da je bolje poslušati gospodarje, ki so jim svetovali ulico. Preiskovalci so med zaplenjeno dokumentacijo našli tudi fotografijo skupine deklet pred nekim avtobusom iz slovaškega mesta Pisek. iz katerega je bila tudi v Versilhi ubita Hana Kindlova. __________AFERA DE LORENZO Bivši minister ne gre v zapor Dovoljenje le za sodni postopek o znani zdravstveni aferi RIM - SodišCe lahko zaCne sodni postopek proti nekdanjemu ministru De Lorenzu, ne more pa ga aretirati. Tako je včeraj z večino glasov sklenila poslanska komisija za parlamentarno imuniteto. Za sodni postopek proti nekdanjemu ministru za zdravstvo in bivšemu voditelju liberalne stranke so glasovali vsi elani komisije, za njegovo aretacijo, ki je bila, kot rečeno zavrnjena, pa so glasovali poslanci MSI, Severne lige, Zelene liste, SKP ter dva zastopnika DSL. Za arest se je izrekel tudi poročevalec v komisiji Correnti (DSL). Včerajšnja sklepa mora sedaj še potrditi (ali zavrniti) zbornica na plenarnem zasedanju. Odvzem parlamentarne imunitete zadeva znani vsedržavni škandal o umetno napihnjenih cenah raznih zdravil. Neapeljski sodnik Zeuli je z mešanimi občutki ocenil včerajšnji sklep poslanske komisije, ki mu po eni strani dovoljuje, da nadaljuje s to preiskavo, po drugi pa mu onemogoča aretacijo nekdanjega De Lorenza. Včerajšnji sklep poslancev je sprožil ostre polemike med strankami. Najbolj glasni in polemični so poslanci Severne lige, ki so postavili na zatožno klop (nekdanjo) petstrankarsko koalicijo in jo obtožili, da krčevito brani korumpira-ne parlamentarce in politike. Kasneje se je oglasil tudi sam nekdanji minister. Nisem pošast, je poudaril De Lorenzo, ki je obtožil javna občila, da ga obravnavajo pristransko in da ustvarjajo o njem lažne predstave v javnem mnenju. Nekdanji minister je vsekakor znova potrdil, da se bo po koncu te zakonodajne dobe parlamenta dokončno umaknil iz političnega življenja. NEAPELJ / TOLPA TATOV Ukradeni avti NAPOLI - Policija je prišla včeraj na sled tolpi avtomobilskih tatov. V njihovem skladišču pri Arzanu v bližini Neaplja so imeli na desetine avtomobilov višjega razreda v vrednosti nad deset milijard lir. Tolpa, ki je bila opremljena z najsodobnejšimi stroji za razstavljanje avtomobilov, zamenjavo motorjev in registrskih številk, je »očistila« ukradene avtomobile in jih nato prodajala na trgu rabljenih vozil. Vsi avtomobili so bili ukradeni v Srednji Italiji. Na sliki (Telefoto AP): skladišče avtomobilov. OBLETNICA / OB ROJSTNEM DNEVU Verona nazdravlja Juliji Datum rojstva odkril zgodovinar Franco Viviani VERONA - Julija, ki jo je skupno z Romeom ovekovečil Shakespeare v eni od najbolj igranih dram, naj bi se rodila 16. septembra 1284. Tako meni veronski zgodovinar Franco Viviani in odbor-ništvo za kulturo, ki je osvojilo zgodovinarjevo tezo, bo jutri proslavilo »dogodek« z vrsto prireditev. Načrt za proslavljanje Julijinega rojstnega dne je včeraj orisal na novinarski konferenci odbornik za kulturo v Veroni Alfredo Meocci, ki je izoblikoval program s predsednikom klubov Julija Giouliom Ta- massio. »Julija je postala ambasador Verone v svetu in mi nameravamo zato slaviti njen rojstni dan, kot Ce bi bila živa, saj je piše na tisoče ljudi vsak dan, kar krepi njen mit,« je dejal Meocci. Slavje bo na Julijinem domu, kjer bo popoldne najprej koncert stare glasbe, ki mu bo sledila uprizoritev znanega dialoga z Romeom z balkona njene hiše, nato pa slavje za vse mladostnice, ki so se rodile 16. septembra. Toda kako je zgodovinar Franco Viviani ugotovil Julijin rojstni dan? »Bolj kot za zgodovinsko raziskavo je šlo za igro, k* je temeljila na literarnih h1 torej fiktivnih podatkih, a je bila kljub temu zelo za-nimiva,« je pojasnil razv skovalec. Dodal je, da je imel kot izhodiščne datu-me pustno slavje v hiS1 Cappellettijevih (to je bu izvirni priimek, ki so ga v obdobju romantike spre' menili v Capuleti) in pr32' nik sv. Evfemije. Ob rojstnem dnevu bodo predstavili tudi izbor pisem Juliji »Ljubezenska proza«, ki jo je uredila novinarka Natalia Aspesi i° v kateri je tudi izbor postnih dopisnic, seveda na temo ljubezni. ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA Sreda, 15. septembra 1993 UOYP / NOVO SREČANJE Tržaški ladjar bo v ospredju srečanja z vlado Zahteva po odložitvi roka TRST - Sredi septembra smo in komaj dva tedna nas ločita od konca meseca, ko bi se moral izteči rok, po katerem bo stekla združitev med Tržaškim Lloydom in njegovo genovsko dvojčico Italio di Navi-gazione. Res je sicer, da rok ni ultimativen, toda Cas nezadržno teče in če do 30. septembra ne bo konkretnih predlogov za privatizacijo tržaške plovne kompanije, se družba Finmare gotovo ne bo niti trudila s prelaganjem zastavljenega roka. Tega se kot kaže zaveda tudi deželna uprava, ki skupaj s finančno družno Friulia hočeš nočeš nosi levji delež odgovornosti za izid te težke »partije«. Včeraj je tako prišlo do novega sestanka o Lloydu, na katerem so se srečali predsednik deželne vlade Pietro Fontanini, odbornik za prevoze Paolo Polidori, predsednik Lloydovega upravnega sveta Giuseppe Ravera in komisar Občine Trst Francesco Larosa. Polidori je ob tej priložnosti Potrdil, da Friulia prav te dni preverja nekatere stike, ki so bili navezani s potencialnimi tujimi partnerji, vendar bistvenih novosti, ki bi omogočile začetek privatizacije podjetja še ni, zato je glavna teža pričakovanj usmerjena na srečanje s predsedstvom vlade, ki bo 23. t.m. v Rimu. Polidori se je vsekakor izrekel proti »razprodaji« kompanije, medtem ko je Fontanini podčrtal, da želi Dežela v Rimu med drugim preveriti, ali se država resnično namerava odpovedati svoji zastavi v mednarodnem pomorskem prometu in ali hoče tržaškemu pristanišču odvzeti svetovno znano plovno družbo. Predsednik Tržaškega Lloyda pa je izpostavil ekonomski položaj kompanije, ki trenutno šteje 402 zaposlena in ki ni posebno težak, saj naj bi letna izguba po predvidevanjih ne presegla 10 milijard lir. Na izboljšanje ekonomskih računov je vplival predvsem boljši tržni položaj podjetja, v zadnjih mesecih pa sprostitev nekaterih državnih prispevkov. Na srečanju s predsedstvom vlade bo torej Dežela zahtevala uradno preložitev roka in predlagala uvedbo komisarske uprave, predvsem pa bo vztrajala za dosego obveze, da bodo vlada, grupa IRI in družba Finmare storile vse za olajšanje privatizacije in za popolno osamosvojitev Tržaškega Lloyda. VREME / VČERAJ PONOČI IN V PRVIH DOPOLDANSKIH URAH_ Vremenska ujma pustošila po Furlanijklulijski krajini Posebno veliko škodo je povzročila v Karniji, v Gradežu in Fossalonu na Goriškem ter v Nabrežini na Tržaškem, kjer so se pojavil zračni vrtinci Zračni vrtinec odkril hišo v Nabrežini (Foto KROMA) TRST - Včeraj ponoči pa vse do prvih dopoldanskih ur je silovito neurje zajelo skorajda vso Furlanijo-Julijsko krajino, posebno veliko škodo pa je prizadelo v Carniji, v Gradežu in Fossalonu na Goriškem ter v Nabrežini na Tržaškem. V Nabrežini Kamnolomih je zračni vrtinec okrog 7. ure zjutraj opu-stošil kamping Impero ter stanovanjski hiši bratov Corrada in Norberta Quadraccija. Ujma je podrla več dreves ter poškodovala nekatere stanovanjske prikolice, hišo upravitelja kampin-ga Corrada Quadraccija pa je delno odkrila. Po- Opustošen je bil tudi nobrežinski kamping Imperial (Foto KROMA/Ferrari) segli so openski gasilci in hišo zasilno pokrili z najlonskimi platni. Zanimivo je, da se je tudi v Gradežu zračni vrtinec posebno znesel nad kampingi, še zlasti nad kampingom Punta Spin. Tudi v tem primeru je divjanje zračnih mas izrilo drevesa ter polomilo veje, potrgalo pa je tudi električne in telefonske vode, tako da je prizadeto področje ostalo brez električnega toka od 6. do 9. ure, telefonska izolacija pa je trajala še dlje. Dve streli sta udarili v stanovanjsko prikolico, ki je bila k sreči prazna. Sploh je bilo v kampingih malo ljudi, saj slabo vreme traja že nekaj časa in je spodilo domov veliko večino gostov. Morje je bilo silno razburkano in napravilo je veliko škode na plažaih v Gradežu, pa tudi drugod. Valovi so odnesli pesek, tako da ga bodo morali znova nasuti, naplavili so veliko ko-lično alg, poškodovali pa so tudi kabine in druge kopališke naprave. Vremenska ujma je pustošila tudi na področju Fossalona, in to že tretjič v nekaj tednih. Tudi tu se je pojavil zračni vrtinec in padala je debela toča. Skoda je nastala na nekaterih poslopjih in na toplih gredah, predvsem pa na vinogradih ter na koruzi in soji, tako da je pridelek popolnoma uničen. Tudi drugod so kmetje in še zlasti vinogradniki zaskrbljeni zaradi slabega vremena. Tako npr. v Brdih. Ge je bil dež po dolgotrajni suši še pred nedavnim dobrodošel, je zdaj že škodljiv. Ponekod se boje, da bo grozdje začelo gniti, blato v vinogradih pa seveda otežkoča trgatev. Nalivi so včeraj zjutraj povzročili precej škode tudi v Tržiču. Zaradi velike količine padavin, pa tudi zaradi zamašenih odtokov in jaškov je voda ponekod poplavila cestišča in kletne prostore, zlasti v Ul. delle Vi-gne. Kot rečeno, je silovito neurje zajelo tudi Kar-nijo, zlasti področje med Tolmečem in Am-pezzom. Z dežjem se je pojavil močan veter in odkril nekaj^hiš, med temi tudi poslopje podjetja Solari v tolmeški obrtni coni. Mnogi potoki in hudourniki so občutno narasli in povzročili krajevne poplave. Tako je npr. potok Clap v Ampezzu poplavil cestišče in kletne prostore v Ul. della Bu-sa. O škodi poročajo tudi iz Zuglia, Verzegni-sa, Amara in Caneve. Gasilci so povsod imeli polne roke dela, ponekod pa je posegla tudi civilna zaščita. POLITIKA / DEŽELNI SVET SKP: Svetovalci DSL so v sozvočju z Ligo Travanut: to je samo grobo obrekovanje TRST - DSL in Severna liga sta se-ve7nnLde n°VeSa konservativnega za-“a v Furlaniji-Jufijski krajini. To Strani) T™611]6 deželnih svetovalcev kot Smik°mUnistiCne Prenove. ki se, na cl^ n1’0’ Prijateljsko obračajo 0cchettove stranke, da bi jih opozorih »na številne napačne poteze svetovdcev DSL, ki prizadenejo verodostojnost te stranke in povzročajo ogromno škodo odnosom na levici«. Svetovalska skupina DSL oziroma njen večinski del, piše v izjavi SKP, deluje v popolnem sozvočju s Severno ligo. o kar so bili nekoč lahko le navadni i, pravijo Monfalr.nn in en. so- rav- io Kar so bili nekoč lahko le nava spodrsljaji, pravijo Monfalcon in mišljemki, sodijo sedaj v dosledno nanje te stranke. Nota SKP pri tem omenja odobritev programa Fontani-nijeve uprave, sporazum o predseduj1 svetovalskih komisij in veto nad S u ° predsednika komisije iz vrst ^RP. ki je potem omogočil Ligi izvolitev predsednika MSI. »Mi ne razumemo vzrokov za tako obnašanje. Razen, če ni DSL zaslepljen od novega, ki si utira pot“ ali pa ce , ina celo od strahu pred Ligo, s katero je boljše vzdrževati podrejene odnose in dobiti v zameno kakšne majhne koristi«, nadaljuje polemična nota svetovalcev DSL. Komunistična prenova, ki je svojčas že ostro napadla deželna svetovalca DSL Budina in Matassija zaradi njunega zadržanja do nove deželne uprave, je prepričana, da zadržanje DSL ne krepi levice, ampak nasprotno le "konservativno1' Severno ligo. Usmeritev DSL je skratka v nasprotju z interesi levičarskega in naprednega gibanja. Načelnik DSL Travanut je stališče SKP glede izvolitve predsednika komisije iz vrst MSI ocenil kot grobo obrekovanje, »saj se je DSL edina javno zoperstavila izvolitvi neofašista, SKP pa proti temu ni migala prsta«. Danes je najbrž pričakovati razčlenjeni politični odgovor Travanuta in kolegov, ki opozarjajo, da je napad SKP prišel ravno nekaj dni pred sejo deželnega vodstva DSL (sklicana je za ponedeljek), ki ima na dnevnem redu prav sporne odnose s Severno ligo in z odborom predsednika Fon-taninija. ZDRAVSTVO / PO POLEMIKAH PREJŠNJIH DNI Vlada bo danes odločala o davku za zdravnika DSL poziva Ciampija naj odgodi rok do 31 oktobra RIM - Po ostrih polemikah prejšnjih dni in potem ko se je samo pičla manjšina sklenila, da plača davek za družinskega zdravnika, bo vlada na današnji seji sklepala o usodi te dajatve, ki je izzvala oster odpor in vznejevoljila vse zavarovane. Ministrica za zdravstvo Maria Pia Garavaglia (na sliki), ki je s svojimi okrožnicami precej prispevala k zmedi, je včeraj zjutraj sporočila, da bo ministrski svet sklepal o tem davku, katerega rok za izplačilo zapade danes. Za zamudnike ali neplačnike sicer ni predvidenih sankcij, pa čeprav sta prav Maria Pia Garavaglia in njen podtajnik De Luca v prejšnjih dneh grozila, da bi tisti, ki ne bi plačali davka, lahko bili ob zdravniško pomoč. Dokončna beseda o usodi tega davka in roku za izplačilo naj bi bila znana danes. Medtem pa stranke še vedno zavzemajo stališča do nepriljubljene dajatve. Tako je senator DSL Ugo Sposetti obsodil vlado zaradi »nerazumljive zamude, s katero odloča o davku«. Po Sposettijevem mnenju bi namreč morali podaljšati rok za plačilo do konca oktobra, da bi o davku lahko odločal tudi parlament. Sposetti je še dodal, da v nobenem dokumentu, ki bi ga sprejel parlament ali predložila vlada, ni sankcij za zamudnike ali neplačnike. Pozval je ministrski svet, naj ukrepa trezno in naj ne zaostruje kaosa. Za odpravo davka pa se je zavzel misovec Maurizio Gaspari. PATRONAT INAC SVETUJE Obrtniški in delavski prispevki Po zakonu se prispevki združijo in zavarovanec dobi eno samo pokojnino Tpr.; »Ko sem te dni pregledoval s.Vo)e papirje, sem ugotovil, da 'mam že več kot 40 let plačanih prispevkov. Kljub temu moram Se vedno delati kot obrtnik, če hočem preživeti, saj dobivam le 150.000 lir e avske pokojnine, ki sem jo dobil leta 1988 ob 60. letu. Imel sem nam-reC 20 let odvisnega dela in prostovoljnih prispevkov, v zadnjih 20. le-1 Pa delam v svoji delavnici kot samostojni delavec. Upal sem, da om dobilval vsaj minimalno pokoj-nm?’.Jv resnici pa so mi zaradi obrtniških dohodkov pokojnino znižali na res smešno vsoto. Zdaj se bližam b5‘letu in bom lahko izkoristil tudi obrtniške prispevke. Kaj je zame ugodnejše: 1) vprašati pokojnino le Za obrtniško delo, ker imam več kot 15 let prispevkov; 2) dodati obrt- niške prispevke na delavsko pokojnino; 3) se odpovedati delavski pokojnini in vprašati obrtniško na podlagi novega zakona?« E.S. Vas je tipični primer mešane zavarovalne dobe pri istem nosilcu zavarovanja - zavodu INPS, vendar pri različnih skladih odvisnih oziroma samostojnih delavcev. Po zakonu se ta obdobja seštevajo in dajejo pravico le do ene pokojnine, katere znesek je aritmetični seštevek dveh deležev, ki ju INPS izračuna na podlagi specifičnih predpisov pri obeh skladih. Dveh pokojnin torej ne morete uveljaviti, niti se ne morete odpovedati pokojnini, ki jo že prejemate. Obstaja le ena možnost: ob dopolnitvi 65. leta imate pravico, da zahtevate priznanje dodatka na de- lavski pokojnini na osnovi obrtniške zavarovalne dobe. INPS bo izračunal ta delež na podlagi novega zakona št. 233/90, upoštevajoč povprečje podjetniškega dohodka v zadnjih desetih letih. Sedanja dokaj skromna realna pokojnina bo prav gotovo nekoliko poskočila, vprašanje pa je, če bo presegla prag minimalne pokojnine. Bistvenega pomena je višina podjetniškega dohodka. Bralca pa naj opozorimo, da INPS pri izračunavanju pokojnine upošteva največ 40 let skupne zavarovalne dobe. To pomeni, da je morebitno nadaljevanje obrtniške dejavnosti preko 40. leta po zakonu sicer podvrženo obveznemu plačevanju socialnih dajatev, ven-darteh prispevkov ni mogoče uveljaviti za pokojninski dodatek. (B) GRMEK / POBUDA KD REČAN Večer ustvarjalcev GRMEK - Srečanje mladih literarnih ustvarjalcev z obmejnega prostora v Plata-cu v občini Grmek je bilo priložnost za primerjavo umetniških poti avtorjev, ki imajo različne osebne izkušnje in izhajajo iz različnih stvarnosti slovenskega, italijanskega in furlanskega prostora. Literarno srečanje, ki ga je v domačem skednju pripravilo kulturno društvo Rečan, se je začelo v znamenju narodnostne nestrpnosti, ki se v teh krajih nevarno stopnjuje. Mlade ustvarjalce so neznanci »pozdravili« s tem, da so v vasici razobe- sili več italijanskih zastav. Izziv je bil zelo jasen: nasprotovati takšni pobudi, ki jo organizira slovensko društvo, ob tem pa ponovno izpričati italijanski značaj kraja. Iz nepotrjenih virov pa smo izvedeli, da se je eden od pobodunikov neprimernega razobešanja zastav celo udeležil srečanja in ob koncu, skupaj z ostalimi, sodeloval na družabnosti in zapel tudi nekaj pesmi po domače. Večer z naslovom »V nebu plava luna«, je uvedel predsednik društva Aldo Klodič, ki je poudaril, da je prireditelj hotel predvsem ponuditi priložnost za iz- menjavo mnenj in pogledov mladih ustvarjalcev. Klodič je izrazil željo, da bi srečanje vzpodbudilo tudi druge mlade ustvarjalce, da bi se predstavili v javnosti. Na sobotnem večeru so nastopili Michele Obit, Dušan Jelinčič, Andreina Trusgnach in Monia Mo-nutti. Ob tej priložnosti so izdali tudi publikacijo, v kateri so objavljene pesmi in literani sestavki sodelujočih. Kulturna prireditev se bo zaključila v soboto, 18. septembra, ko se bodo v društvenem skednju predstavili Igor Cerno, Vida Mokrin-Paner in Jožek Štucin. (RP) NOVICE Nove usmeritve deželne politke avtoprevozništva TRST - V deželni komisiji za razvoj avtoprevozništva je pristojni deželni odbornik Paolo Polidori včeraj orisal smernice, po katerih naj bi se v prihodnje razvijala deželna politika na tem področju. Za predstavnika deželne vlade je namreč nujna revizija veljavnih nonn, predvsem pa temeljita reorganizacija avtoprevoznega sektorja v celoti, ki je po njegovi oceni med najbolj pomembnimi za gospodarski razvoj Furlanije-Julijske krajine. Polidori je v ta namen povabil male prevoznike, naj se združijo in polastijo podjetniške miselnosti, saj sicer ne bodo prenesli konkurence, ki bo z vključevanjem dežele v Evropo vse ostrejša. V ta namen je odbornik povabil k sodelovanju tudi stanovske organizacije, za deželno upravo pa je zagotovil, da bo poskrbela za norme, s katerimi naj bi dosegli višanje kakovosti podjetij in storitev. V ta okvir sodi tudi vprašanje finančne pomoči, ki v prihodnje ne bo več v obliki nepovratnih prispevkov, ampak v obliki plačevanja obresti. SSk o odposlanstvu v Bruslju in Strasbourgu TRST - Obisk, ki ga bo skupno zastopstvo Slovencev v Italiji danes in jutri opravilo pri Evropskem parlamentu in pri Svetu Evrope bo po oceni deželnega tajništva Slovenske skupnosti pomembna priložnost, da se širšo evropsko javnost opozori na odprta vprašanja manjšine. Ob predlogu za nastop v Bruslju in Strasbourgu, je stranka namreč že junija naslovila na nekatere mednarodne organizacije in na diplomatska predstavništva v Italiji in Sloveniji spomenico, v kateri opozarja na temeljna odprta vprašanja, zato jo tokratna skupna pot v Strasbourg navdaja z velikim zadovoljstvom. Na ponedeljkovem zasedanju ožjega deželnega tajništva stranke je tekla beseda še o notranjem seminarju, ki bo 18. septembra v Nabrežini in na katerem naj bi razpravljali tudi o perspektivah povezovanja na jesenskih upravnih volitvah. Simpozij o prihodnosti vodnih kultur v severnem Jadranu TRST - Na Pomorski postaji v Trstu je bil včeraj simpozij o organizaciji proizvodnje in prodaji pridelka vodnih kultur, ki so tako v Italiji kot v Evropi v ekspanziji. Za severni Jadran pa - še zlasti v sedanji težki konjunktumi fazi - ribištvo in hidrokul-tura pomenita vir bogastva, zato bi bilo temu sektorju potrebno posvetiti večjo pozornost, še zlasti na področju reorganiziranja oziroma združevanja proizvajalcev (v družbe, konzorcije ipd.) in komercialne promocije. Simpozija so se poleg predstavnikov sektorja udeležili tudi zastopniki deželnih uprav Furlanije-Julijske krajien, Veneta in Emilije-Romagne, ki so se strinjali, da bi bilo treba področje hidrokulture preurediti ne glede na deželne meje in ga torej oblikovati v velike j mlizvc )dne konglomerate, komercialno vezane na skupno evropsko tržišče. Madžarski sindikalisti na delovnem oddihu v Furlanijklulijski krajini TRST - Kar 160 predstavnikov najmočnejšega madžarskega sindikata MSZOSZ se ta teden mudi na neke vrste študijskem oddihu v Furlaniji-Julijski krajini. Bivanje je sicer namenjeno počitnicam, vendar ga Madžari izkoriščajo tudi za študijska srečanja in sindikalno izpopolnjevanje. V tem okviru je na dnevnem redu tudi sestanek z deželnimi tajniki sindikatov CGJL, QSL in U1L, ki bo namenjen predvsem pripravam na srečanje sindikatov dežel Alpe-Jadran, ki bo v začetku oktobra v Zagrebu. Uradno srečanje bo prihodnji petek v Lignanu, na njem pa bodo domači sindikalisti orisali madžarskim kolegom italijanske izkušnje pri zaščiti plač pred inflacijo. Visoke globe proti nemarnim gobarjem RIM - Parlament je pred kratkim odobril okvirni zakon o nabiranju in komercializaciji gob. Zakon med drugim predvideva globe do 100 tisoč lir za tiste, ki gobe tržejo samo zato, da jih bolje opazujejo, potem pa odvržejo na tla. Po novem nadalje ne bo več dovoljeno spravljati gobe v plastične posode, in sicer zato, ker takšne posode preprečujejo trošenje trosov in torej razmnoževanje gob. To dejansko pomeni, da se bodo gobarji morah opremiti s tradicionalnimi košarami. Za nadziranje spoštovanja teh predpisov zakon predvideva, da bodo posamezne dežele lahko ustanovile gobarska nadzomištva. Kar zadeva prodajo gob, naj omenimo le, da bodo prodajalci morali imeti občinsko dovoljenje, nadzorovale pa jih bodo krajevne zdravstvene enote. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-113121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: Studio Vista - Ljubljana tel. 061-153244 int. 38, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.300 LIT-45 SIT Naročnina za Italijo: lema 315.000 LIT za Slovenijo: mesečna 1.300 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG TRST Sreda, 15. septembra 1993 _____POLITIKA / PRED VOLITVAMI 21. NOVEMBRA_ Nabrežina: javni poziv za enotno volilno listo Dokument so podpisali slovenski in italijanski občani _____ŠOLSTVO / ZAČETEK POUKA_ Slavnostni dan za 128 prvošolčkov Manj otrok v otroških vrtcih, učencev in višješolcev, večji vpis na nižje srednje šole 21. novembra bodo v tržaški pokrajini upravne volitve. Izvolili bomo tržaški, miljski in devin-sko-nabrežinski občinski svet ter tudi rajonske svete Občine Trst. Na osnovi znane razsodbe deželnega upravnega sodišča (TAR) pa bomo ponovili pokrajinske volitve z istimi kandidati in siniboli, ki so sodelovali nav volitvah 6. junija. V vseh treh občinah bodo volilci prvič na osnovi nove volilne zakonodaje direktno izvolili novega župana. V zvezi s predčasnimi upravnimi volitvami v Devinu-Nabreži-ni smo včeraj prejeli naslednji dokument-poziv, ki ga v celoti objavljamo: POZIV OBČANOM DEVINA-NABREŽINE Novembra bomo šli devinsko-nabrežinski občani na volišča za izvolitev župana in občinskega sveta. Gre za posledico dolge krize med strankami v občini, ki se je končala s samorazpu-stom občinskega sveta in komisarsko upravo. Številni problemi, s katerimi se spopada občina in ki so se v zadnjih časih še zaostrili, zahtevajo, da bi bila nova uprava trdna in av-toritetna, tako da bi lahko Občino vodila uravnovešeno, brez prepirljivosti, a tudi pogumno. Ne glede na nekatere Pročelje devinsko-nabrežinskega županstva (f. KROMA) njegove tudi sporne aspekte, novi volilni zakon nudi možnost za to, saj občanom omogoča, da neposredno volijo župana, zmagoviti listi pa daje avtoriteto in moč za štiriletno vodenje Občine. Podpisani občani menimo, da je treba to možnost čim bolje izkoristiti in tako odgovoriti na razširjeno potrebo po prenovi, ki jo je čutiti med ljudmi.V tej perspektivi je treba posebno pozornost nameniti določitvi programskih prioritet in novih upraviteljev, kar je bila doslej večkrat domena zaprtih soočanj med političnimi silami. Podpisani izražamo željo, da bi stranke prispevale k oblikovanju programov in kandidatnih list ter dajale na razpolago svoje ideje in ljudi, a ne tako, da bi njihova politična tajništva imela prvo in zadnjo besedo, kar je v preteklosti ošibilo udeležbo in sodelovanje občanov v javnih zadevah. Podpisani se zavzemamo za oblikovanje demokratične občinske liste, na kateri naj bi enotno nastopili italijanski in slovenski občani, po- vezani s solidarnostnim paktom, ki je neobhodno potreben za resnični gospodarski in družbeni napredek naše občinske stvarnosti. V ta namen bomo priredili vrsto javnih srečanj, da bi oblikovali široko zasnovano zavezništvo različnih demokratičnih usmeritev, takšno, da bi se lahko uspešno zavzemalo za prevzem vodstva Občine v prihodnjih štirih letih. Podpisani: Ida Borto-lotti (upokojenka), Roberto Calella (uradnik), Srečko Colja (upokojenec), Patrizia De Chiurco (nepremičninski agent), Bruno Del Vecchio (železničar), Pavel Ferfoglia (kmetovalec), Bogomil Gabrovec (delavec), Mi-chele Gangale (šolnik), Anton Gasperčič (podjetnik), Francesco Gior-getti (univerzitetni profesor), Nevia Gratton (prodajalka), Ivo Kralj (pevovodja), Claudio Lauritano (gostinec), Zvonko Legiša (šolski ravntelj), Dario Pertot (uradnik), Franco Radovič (zobozdravnik), Nevo Radovič (kmetijski podjetnik), Gian Paolo Sardagna (zdravnik), MassimoVeronese (univerzitetni študent), Marino Vocci (uradnik), Ed-vardVogrig (upokojenec), Agostino Zerilli (upokojenec), Gvido Zidarič (trgovec). Komisarka zaprla šole v Nabrežini: pouk se bo začel šele čez sedem dni »Izredni komisar Občine Devin-Nabreži-na sporoča, da je izdal odredbo, s katero odreja preložitev odprtja državnih srednjih ter osnovnih šol in občinskih in državnih otroških vrtcev za sedem dni zaradi pomanjkljivosti v vseh šolskih sedežih, osnovnih higiensko-sanitar-nih in varnostnih rekvizitov, ki jih predvideva obstoječa zakonodaja. Vzdrževalna dela so trenutno v teku. Občani bodo preko sredstev javnega obveščanja obveščeni o razvoju situacije ter o vsakem drugem nadaljnjem morebitnem ukrepu, ki bo sprejet s tem v zvezi.« S tem tiskovnim sporočilom, vsega 7 vrstic, je izredna komisarka devinsko-nabrežinske občine Mattia Neri včeraj ob 17.10, le nekaj ur predno bi morali šolski zvonci v novem šolskem letu prvič zazvoniti, naznanila občanom, da bodo šolska poslopja in vrtci zaprti še najmanj teden dni. Komisarka se je popoldne sestala s slovenskim ravnateljem Le-gišo in didaktično ravnateljico Castellanijevo, njunima italijanskima kolegoma ter izvedenci KZE in gasilcev, da bi pregledali stanje po šolskih poslopjih. Vse kaže, da naj bi bile varnostne in druge razmere na šolah pomanjkljive (pa čeprav se verjetno od lanskega šolskega leta le niso bistveno poslabšale...); zato se je komisarka odločila za zaprtje šol. Vzroki za ta ukrep so gotovo upravičeni, v to moramo verjeti, nesprejemljivo pa je, da so bili starši in otroci, seznanjeni o njem šele v zadnjem trenutku. Sedaj si bodo morali sami pomagati z varstvom otrok še vsaj za en teden. Danes ob 15. uri bodo starši otrok razpravljali o tem vprašanju na srečanju v SKD Igo Gmden. Sole in otroški vrtci bodo danes spet zaživeli. 2381 otrok, učencev osnovnih šol in dijakov nižjih in višjih srednjih šol ter nekaj sto vzgojiteljic, učiteljev in profesorjev bo spet stopilo v poslopja, v katerih bodo - z večjimi ali manjšimi premori -preživeli tja do junija lep del svojega življenja. Tem se bodo predvidoma čez teden pridružili še malčki, učenci in dijaki z devinsko-nabrežinske občine, ki jim je ukrep komisarke »podaljšal« poletne počitnice. Današnji dan bo gotovo najbolj slavnosten za 128 naših prvošolčkov, ki bodo zjutraj »uradno« stopili v svet črk in številk, besed in računov. V preteklih letih smo računali na večje število »novincev«; letos beležimo v tem pogledu sploh najmanjši vpis. Vzrok za tak upad vedo že tudi ptički na strehi, tolikokrat smo ga v preteklih letih ponavljali, in ga verjetno še bomo: demografski padec, ki pri nas klesti razrede bolj kot katerikoli ukrep Jervolino-ve. Manjši je bil tudi vpis v otroške vrtce in na višje srednje šole, medtem ko so se nižje srednje šole po lanskem skokovitem osipu letos vendarle okrepile. NOVICE Slovenščina v pravilniku rajonskih sosvetov? Raba slovenščine bo najbrž našla formalno mesto ne samo v spremnem upravnem sklepu (kot je odločil občinski svet), ampak tudi v novem pravilniku rajonskih svetov. Tako je odločil izredni občinski komisar Larosa na poziv deželnega nadzornega odbora, ki je zahteval od Občine, naj potrdi pravico do rabe slovenščine na sejah rajonskih svetov. Nadzorni odbor bo sedaj še enkrat proučil ta problem, ki bo, Ce bo formalno rešen, dejansko potrdil dosedanji Člen 27. pravilnika. To bi bila velika pridobitev za slovensko manjšino in istočasno za ves demokratični Trst. Občinska svetovalca SKP Bruna Zorzini Spetič in Giorgio Canciani sta sinod izrekla veliko zadovoljstvo nad tem sklepom nadzornega odbora. To telo, piše v tiskovnem sporočilu, je v bistvu osvojilo priziv SKP v zvezi z rabo slovenščine v sosvetih, ki jo je hotela Staffierijeva uprava ukiniti. ”Saalam“ pozdravlja sporazum PLO-Izrael Združenje "Salaam-otroci oljke" pozdravlja začetek mirovnega procesa med Izraelom in Palestinsko osvobodilno organizacijo. Združenje, ki ima svoj sedež tudi v Trstu (je gost združenj Arciragaz-zi in Združenja za mir), pomaga pri vzgoji palestinski otrok, pri njihovem šolanju in pri pomoči revnejšim družinam. Njeni člani delujejo v tesnem sodelovanju z mednarodnimi humanitarnimi organizacijami, ki delujejo na bližnjevzhodnem območju. Ose spravile fanta v bolnico Včeraj popoldne so tri divje ose pičile mladega izletnika pri Trebčah in ga spravile v bolnico. Nesrečnež je 16-letni Maurizio Mattagliano iz Vrdel-ske ceste 3/3 pri Sv. Ivanu v Trstu. Fant se je z bratrancem, ki stanuje v Trebčah št. 204, v popoldanskih urah podal na sprehod na področje okrog tre-benskega odlagališča odpadkov, ko so ga okrog 16. ure napadle ose v bližini neke hiše v ruševinah, kjer so imele gnezdo. Mladeniča je kmalu potem na bratrančevem domu obšla slabost. Zaradi alergične reakcije mu je nenadno močno padel krvni pritisk. Na poziv sorodnikov je prišel rešilec Rdečega križa z zdravnikom, ki je fantu nudil prvo pomoč. Mladeniča so nato preopeljali v glavno tržaško bolnišnico, kjer so ga sprejeli na opozo-vanje na oddelku za nujno medicino. Letalonosilka America zapustila tržaško luko Letalonosilka "Amerika" je včeraj dopoldne odplula iz Trsta in začela novo misijo na srednjem in južnem Jadranu za nadzorstvo embarga nad nekdanjo Jugoslavijo. Ladja "America" ima na krovu več kot pet tisoč mož in približno sedemdeset letal. OBČINA DEVIN-NABREŽINA PISMO UREDNIŠTVU SSk jasno podpira skupen nastop vseh demokratov »Občinska komisarka ne pozna, še manj pa razume občinske stvarnosti in zavzema tudi čudna stališča« Seminarju v slovo V ponedeljek se je v Mavhinjah sestal širši sekcijski odbor SSk za devinsko-nabrežinsko občino. Na začetku seje se je tajnik Terčon spomnil nedavno preminulega odbornika inž. Izidorja Ostana. Sledila je obravnava glavne točke dnevnega reda, ki je zadevala občinske volitve in bližnji sekcijski ter pokrajinski strankin kongres. Uvodno poročilo je podal Terčon, ki je natančno obrazložil politični stanje v občini, potem ko je prišlo do komisarske uprave in po odobritvi večinskega volilnega zakona, ki oškoduje manjše stranke in predvsem predstavništvo slovenske manjšine. Zadnji izvoljeni občinski Tržaška sodnika Pier-valerio Reinotti in Antonio De Nicolo nadaljujeta preiskavo o domnevnih podkupninah, ki naj bi jih nekateri podjetniki izplačali političnim predstavnikom, da bi si zagotovili zakup del za gradnjo velikega parkirišča v bivšem silosu. Kot znano, sta bila junija letos v okviru te preiskave aretirana bivši občinski odbornik PSI Augusto Se-ghene in bivši upravni tajnik KD Antonio Coslovi-ch, zdaj pa je tržaško sodišče izdalo še štiri jamstvena obvestila, namenjena tržaškemu gradbeniku svet ni izpolnil upravičenih pričakovanj občanov, saj so si bila stališča posameznih strank povsem nasprotujoča. SSk, piše v izjavi, je pokazala vso najboljšo voljo, da bi Občino upravljala kolikor toliko trdna demokratična večina, a žal so bila vsa prizadevanja zastonj; splošna politična kriza, ki je zajela vsedržavne stranke, medsebojna obračunavanja zlasti pri KD in skrajno nacionalistična stališča posameznikov so povzročila predčasen razpust skupščine. Danes Občino upravlja komisar, »ki ne pozna še manj pa razume občinske stvarnosti, tako da pride večkrat do čudnih odločitev, ki niso v Enniu Riccesiju in trem tehnikom: geometru Gristi anu Bertoji, inženjirju Liviu Sterletu in inženirju Gianfrancu Caputiju, ki je tudi član pokrajinske zbornice inženirjev. Obtožnica govori o prevari, poneverbi in zasebnem interesu v uradnih aktih, niso pa še točno znana dejstva, ki naj bi jih četverica zagrešila. Preiskovalci so pretresli ves iter dodelitve zakupa za gradnjo parkirišča v silosu. Licitacija za zakup je bila razglašena leta 1982, zakup pa najprej dobita družbi Carena in Riccesi. Po polemikah in kontesta- skladu s pričakovanji občanov«. SSk je prav zaradi tega obiskala občinsko komisarko in ji osvetlila poglede slovenske stranke na odprta vprašanja, obenem pa je izrazila pripravljenost, da z nasveti pomaga pri reševanju raznih občinskih problemov. Sledilo je poročilo pokrajinskega tajnika Breclja, ki se je zaustavil predvsem pri bodočih občinskih volitvah. V Devinu-Nabrežini, kjer obstaja resna nevarnost, da občino osvoji skrajna desnica, je toliko bolj važno, da se združijo vse demokratične komponente Slovencev in Italijanov v en kartel, ki ima realne možnosti, da osvoji večino in si tako zagotovi upravo Občine. cijah o kriterijih dodelitve zakupa pa je občina novembra 1985 dodelila zakup skupini gradbenikov, ki so se združili v novo družbo »Silos Trie-ste«, na čelu katere je En-nio Riccesi. Prav slednji naj bi po mnenju sodnikov izplačal socialističnemu in demokristjanske-mu predstavniku po 50 milijonov lir, da je lahko dobil dragoceni zakup, kar pa sta tako Coslovich kot Seghene venomer zanikala. Nov val jamstvenih obvestil morda pomeni, da so preiskovalci odkrili nove elemente v zapleteni prigodi. Ljudje smo včasih čudni. Poglejmo npr. seminarje za šolnike. Ce ne upoštevamo prvega, ki je bil pač novost, so šli vsi več ali manj neopaženo mimo, razen tistih, ki so vsebovali predavanja, ki so sprožila polemike med slušatelji. Iz istega vzroka je bil morda najslavnejši prav lanski seminar, ki...ga ni bilo! O njem se je na široko pisalo, vsi smo bili ogorčeni, še dolgo so se mediji ukvarjali z njim. Tista leta, ko smo bili s seminarjem najbolj zadovoljni, pa skoraj ni bilo članka o njem. Pa poglejmo, kako je bilo letos. Po poletnih napovedih strogega varčevanja na šolskem področju smo vsi pričakovali, da seminarja spet ne bo. In res se ni do zadnjega tedna v avgustu nič premaknilo. Takrat pa (glej PD z dne 21. avgusta) je naš predstavnik v Vsedržavnem šolskem svetu, prof. Pečenko posegel na ministrstvu za šolstvo in čez manj kot teden dni (glej PD z dne 27. avgusta) je Šolsko skrbništvo sporočilo, da je prejšnji dan (torej po samo petih dneh!) ministrstvo za šolstvo dalo dovoljenje, da se seminar začne 2. septembra. In seminar je gladko stekel, razen govornika na otvoritveni slovesnosti celo točno po napovedanem programu. Ko smo spraševali šolnike, če so bili zadovoljni z njim, so bili odgovori večinoma pozitivni. Nekateri se niso strinjali z idejami Cirila Zlobca (in to je predavatelj tudi predvideval, vendar pa je za diskusijo zmanjkalo časa), nekateri so očitali zadnjim izmed predavateljev, da premalo poznajo naše razmere in da so njihova izvajanja preveč splošna, vsi pa so bili navdušeni nad posegi "domačih” predavateljic in nad Janezom Bečajem. In splob so zatrjevali, da so od seminarja odnesli marsikaj pozitivnega. In ne nazadnje: vsi so se zavedali, da smo po letu prekinitve prišli spet do ene svojih osnovnih pravic, ki jih določa mednarodni sporazum. Zakaj smo torej tako skopi s pohvalo? Zakaj seminar, ki je dobro uspel, ni vreden komentarja, pa čeprav nekoliko kritičnega? Ali je res v našem značaju nekaj, kar nam ne daje, da bi izrazili kaj drugega kot ogorčenje in protest? Morda gre res za nekaj, kar leži globoko v naši podzavesti. Tako se zgodi, da celo takrat, ko se želimo zahvaliti in dati priznanje tistim, ki ga zaslužijo, pozabimo na kako pomembno ime. Prav to se je zgodilo na slovesni otvoritvi seminarja (mimogrede: zakaj so odprtja seminarja zmeraj prav na njegovem koncu, ko bi jim bolj upravičeno rekli, da so slovesni zaključki?!). Takrat je po nesreči iz seznama ljudi, katerim je šla zahvala za uresničitev seminarja, izpadlo prav ime našega predstavnika v Vsedržavnem šolskem svetu, za katerega že na podlagi zgoraj navedenih člankov iz PD ne more biti dvoma, da se je za njegovo uresničitev res zavzel. Ce ni še prepozno, bi radi zdaj popravili ta spodrsljaj: Josipu Pečenku torej dvakratni hvala za to, da je ob pravem času posegel, na pravem mestu! Kljub temu, da to premalo pokažemo, zagotavljamo, da znamo v resnici taka prizadevanja pravilno ceniti. Lučka Susič DOMNEVNE PODKUPNINE ZA ZAKUP DEL Silos: Preiskava se nadaljuje Jamstvena obvestila gradbeniku Riccesiju in trem tehnikom Tako v otroških vrtcih 1993/94 1992/93 1.1. skupno 1.1. skupno Sv. Jakob 6 13 5 12 Ul. Conti 3 8 3 15 Dijaški dom 6 23 9 20 Skedenj 2 11 5 10 Sv. Ana 3 9 3 9 Sv. Ivan 3 13 5 19 Lonjer 4 11 5 12 Greta 3 15 5 12 Barko vije 1 11 0 12 Opčine 14 48 20 50 Bazovica 2 9 6 13 Gropada 4 14 8 17 Trebče 5 12 1 9 Prosek 11 29 11 32 Križ 6 11 2 12 Repentabor 8 16 4 10 Gabrovec 10 24 7 23 Dolina 1 13 11 18 Mačkolje 2 4 2 6 Domjo 2 6 4 10 Ricmanje 6 14 4 11 Boršt 4 10 4 6 Boljunec 6 16 4 18 Milje 5 11 4 9 SKUPNO 117 351 132 365 Opomba: V razpredelnici niso zabeleženi letošnji vpisi v občinske vrtce v devinsko-nabrežinski občini, ker včeraj še ni bilo jasno, kako bodo malčki razporejeni po vrtcih, in ka- teri vrtci bodo sploh delovali v novem šolskem letu. Lani je obiskovalo te vrtce skupno 60 otrok. Vpisi v osnovne šole 1993/94 1992/93 l.r. skupno l.r. skupno Sv. Jakob 5 33 6 33 Ul. Donadoni 6 32 4 30 Skedenj 1 13 5 16 Sv. Ana 3 17 6 25 Sv. Frančišek 0 0 0 0 Sv, Ivan 10 52 14 50 Barkovlje 1 20 7 21 Rojan 6 32 9 29 Katinara 5 35 8 36 Opčine 13 74 13 82 Bazovica 3 16 1 18 Gropada 7 18 4 17 Trebče 3 22 3 16 Prosek 10 55 12 60 Križ 5 14 3 19 Repentabor 3 18 3 23 Nabrežina 5 24 6 28 Devin - Sesljan 7 29 6 31 Cerovlje 0 0 0 0 Mavhinje 0 0 0 0 Slivno - Sempolaj 6 22 4 22 Zgonik -Salež 5 . 35 4 37 Gabrovec 0 2 2 6 Briščki 0 2 0 2 Dolina 5 24 8 26 Mačkolje 3 13 3 12 Domjo -Ricmanje 9 8 11 47 Boršt 0 14 4 16 Pesek 0 9 4 9 Boljunec 6 31 6 34 Milje 1 16 4 19 SKUPNO 128 720 160 764 Vpisi po didaktičnih ravnateljstvih 1993/94 1992/93 l.r. skupno l.r. skupno Sv. Jakob 15 95 21 104 Sv. Ivan 22 139 38 136 Opčine 44 217 39 235 Nabrežina 23 114 22 126 Dolina 24 155 40 163 SKUPNO 128 720 160 764 Tako v nižjih srednjih šolah 1993/94 1992/93 l.r. skupno l.r.skupno Sv Jakob Ivan Cankar 33 91 28 83 Sv. Ivan Sv. Ciril in Metod 12 36 10 37 Katinara 10 23 4 20 Rojan Fran Erjavec 11 24 4 20 Dolina Simon Gregorčič 25 68 18 80 OpCine Srečko Kosovel 31 92 31 98 Prosek Fran Levstik 26 70 25 65 Nabrežina Igo Gruden 22 50 10 45 Križ 14 27 6 19 SKUPNO 184 481 136 467 Vpisi v višje srednje šole 1993/94 1992/93 1. r. skupno l.r. skupno Znanstveni licej Prešeren 51 246 58 266 Klasični licej Prešeren 12 53 17 49 Trgovski tehnični zavod Zois 34 207 46 249 Oddelek za geometre 13 41 14 40 Pedagoški licej Slomšek 26 103 27 93 Poklicni zavod Stefan 47 179 66 178 SKUPNO 183 829 228 875 TRST Sreda, 15. septembra 1993 5 ODVIJAL se bo delno v trstu IN DELNO V ROVINJU Spadolini danes na seminarju o narodu in narodnosti Kot smo že porot se b° danes popoldni tržaški univerzi začel ridnevni simpozij n; mo »Narod in narod: v Kaliji od prve svete vojne do danes«. Vse ski uvod v simpozi: se bo začel ob 17. u zborni dvorani nove verze (Trg Europa 3) Podal predsednik se' Giovanni Spadolini predseduje tudi Os: njemu odboru za zec vinske Študije, pot niku srečanja. Za r bosta spregovorila Arduino Agnellij o » Ji o narodu na začetk v trenutkih krize 20. letja« in znani zgodovinar Renzo De Felice na temo »Demokracija in nacionalna država«. Jutri se bo zasedanje začelo ob 10. uri s poročiloma Luigija Lottija o Giolittijevem času in Emilia Gentileja o fašizmu, medtem ko bodo popoldne na vrsti poročila Ernesta Galli Della Log-gie »Kriza po drugi svetovni vojni«, Carla Ghi-salbertija »Ustavna ureditev in ideja o narodu« in Pietra Pastorellija »Narodi v mednarodnih odnosih«. V petek bodo udeleženci tržaškega simpo- zija odpotovali v Rovinj, kjer bodo gostje tamkajšnjega Centra za zgodovinske raziskave, medtem ko se bo v sobotno zasedanje nadaljevalo v Trstu ob 9.30 s poročili Giuseppa Tala-ma »Leopardi: kulturni narod in politični narod«, Gian Enrica Rusco-nija »Narodna istovetnost in ligaški protest« in Claudija Magrisa »Nacionalizmi in mikrona-cionalizmi«. Ob koncu vsakega sklopa poročil je predvidena javna razprava, v katero bodo lahko posegli vsi navzoči. Pobudi gibanja za mir in sodelovanje narodov V nedeljo, 19. septembra, bo v Veroni letno vsedržavno zborovanje gibanja za mir in sodelovanje med narodi pod geslom »Arena 5«, za katerega dajejo pobudo Blaženi graditelji miru. Ob tej priložnosti bo organiziralo tržaško združenje krščanskih delavcev Adi skupaj s Caritasom avtobusni izlet v Verono. Taksen izlet pa bo Adi pripravilo tudi za udeležbo na tradicionalnem vsakoletnem snidenju gibanj za mir ob priliki »pohoda Perugia-Assisi«, ki bo drugo nedeljo, 26. septembra. Za podrobnejše informadje in pojasnila lahko interesenti zavrtijo telefonsko številko Adija 370408. Kolesarski pohod v zgoniški občini V nedeljo, 26. septembra bo v zgoniški občini ekološki pohod ”.Pomagajmo s kolesarjenjem", ki ga skupno prirejata Združenje za boj proti dsticni fi-brozi in tržaški Kolesarski klub. Zbirališče udeležencev bo ob 9. uri na pokrajinski cesti Opčine-Prosek na križišču za Briščike. Vpisnina je pet tisoč lir. Vpisujejo do sobote v Baru X (Ul. Coroneo), v Uomo Coiffeur (Ul. Coroneo 1), v trgovini Zanchi (Ul. Coroneo 4) in v nedeljo, 26.t.m. petnajst minut pred začetkom pohoda. Prireditev, ki so jo predstavili na včerajšnji tiskovni konferenci, bo potekala pod pokroviteljstvom deželnega sveta. Zgoniška uprava bo nudila vsem udeležencem pohoda osvežilni napitek. Predsednik deželnega sveta sprejel komisarja Laroso Predsednik deželnega sveta FJK Cristiano Degano je včeraj sprejel izrednega komisarja Tržaške občine Francesca Laroso, s katerim se je pogovarjal o najbolj perečih problemih deželnega glavnega mesta. Govor je bil o Tržaškem Lloydu, Arzenalu in železarni, o restrukturaciji glavne bolnice itd. V krožku Rosselli predavanje o Indiji V, konferenčni dvorani BAS na Trgu della Repub-blical bo jutri ob 18. uri konferenca z razpravo, na kateri bo prof. Hugh Gray govoril o »Indiji včeraj in danes«. Prof. Gray, ki je bil v mladosti filmski in gledališki igralec, je bil med drugo svetovno vojno član angleške obveščevalne službe v Severni Afriki in v Italiji, po vojni pa je deloval v službah za pomoč beguncem.Leta 1970 je bil izvoljen v parlament kot predstavnik laburistične stranke, posvečal pa se je tudi poučevanju indijske politike. Kot preučevalec indijske kulture in filozofije je postal tudi tajnik Angleške teozofske družbe- ojjoci IN ORGANIZATORJI ZADOVOLJNI S POLETNIM CENTROM KINO Obilo razvedrila s »sončnim žarkom« Neva Lukes Pretekli petek Brojenci (na pros morju med Nabre Križem) zaklju tošnji poletni »Sončni žarek« tošnji poletni cei je zaključil bogat no poletnih pol otroke in je nastal delovanju več d organizacij in ustt mio vpisanih 45 Vodilo gaje osem eljic, ki delajo v Zadružnega centri cialno dejavnost, gala pa sta jim še ni mojster in pom lahko bi jo ime dobro teto ali non bila vedno v po dobro besedo, pa cer. Vreme ni bilo idealno, nam je p m Tanja Košuta. ] den je še kar sl slednje dni pa je Ponagajalo. Otr .j. temu niso d sili. Večji so lovi drugi so izdeloval Predmete, s katei 36 nato predstavi Sem in vzgojitelji, koncu centra. Razstavili so ve fb* ogrlic, ki so ji tali iz testa, pa še druge predmete iz ližola itd. Tomi dobro razpolože: zaključila prired katero so bili zad otroci, starši, pa ti zadeti otroci, ki sc 10 lepo vključili v no dejavnost. . Na sliki (foto ri/KROMA) posr letošnjega pol. centra v Brojenci ZA NEOBJAVLJENO PROZO ALI CIKLUS POEZIJ Natečaj Mladike 1. Revija Mladika razpisuje XXII. nagradni literarni natečaj za izvirno še ne objavljeno črtico, novelo ali ciklus pesmi. 2. Rokopise je treba poslati v dveh čitljivo pretipkanih izvodih na naslov MLADIKA, ulica Donizetti 3, 34133 TRST, do 31. decembra 1993. Rokopisi morajo biti opremljeni samo z geslom ah šifro. Točni podatki o avtorju in naslov naj bodo v zaprti kuverti, opremljeni z istim geslom ah šifro. Teksti v prozi naj ne presegajo deset tipkanih strani, ciklusi poezije pa naj predstavljajo samo izbor najboljših pesmi. 3. Ocenjevalno komisijo sestavljajo: univ. profesor in kritik Martin Jevnikar, pisatelj Alojz Rebula, prevajalki in kritičarki prof. Diomira Fabian-Bajc in prof. Ester Sferco ter odgovorni urednik revije Marij Maver. Mnenje komisije je dokončno. 4. Na razpolago so sledeče nagrade: za črtico ali novelo: prva nagrada 300.000 lir druga nagrada 200.000 lir tretja nagrada 100.000 lir za pesem ali ciklus pesmi: prva nagrada 150.000 lir druga nagrada 100.000 lir tretja nagrada 50.000 lir 5. Izid natečaja, ki je odprt vsem, ne glede na bivališče, bo razglašen ob slovenskem kulturnem prazniku - Prešernovem dnevu - na javni prireditvi in po časopisju. Vsi teksti ostanejo v lasti Mladike. Nagrajena dela bodo objavljena v letniku 1994. Objavljena bodo labko tudi nenagrajena dela, za katero bo komisija mnenja, da so primerna za objavo. Rokopise je treba poslati do 31. decembra letos! ARISTON - 17.30, 20.00, 22.15 »II fuggitivo«, r. An-drew Davis, i. Harrison Ford. EXCELSIOR - 17.20, 19.00, 20.30, 22.15 »Hot Shots 2«, r. Jim Abrahams, i. Valeria Golino. EXCELSIOR AZZURRA - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Boxing Helena«, r. Jenni-fer Lynch, i. Julian Sands, Sherilyn Fenn. Prepovedan mladini pod 14. letom. NAZIONALE 1 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Made in America«, i. VVoopi Goldberg, Ted Danson. NAZIONALE 2 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Tina -la vera storia di Tina Turner«. NAZIONALE 3 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Benny e Joon«. NAZIONALE 4 - 16.00, 17.30, 19.00, 20.30, 22.15 »L’amante bilingue«, i. Or-nella Muti. Prepovedan mladini pod 18. letom. GRATTACIELO - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Robo-cop 3«. MIGNON - 17.00 »I rac-conti della camera rossa«, prepovedan mladini pod Sergija, Cvetko in Anjo je osrečil Matija SreCni družini Čestita in malemu želi vse najboljše SKD Cerovlje -Mavhinje Anji se je pridružil bratec Matija Mamici Cvetki in očku Sergiju iskreno Čestitajo delovni kolegi občine Zgonik Ul. S. Zenone 6 Tel. 763429 OBČINA REPENTABOR - (Trst) V smislu d. 7 zakona St. 14 z dne 02.02.1973 se obvešCa daje tukajšnja uprava odredila zakup del, po postopku, ki ga predvideva el. 1, odstavek a) istega zakona v zvezi z izgradnjo občinske garaže v Repnu, v znesku na osnovi dražbe 272.929.826,- lir. Prošnje za prijavo k dražbi, na kolkovanem papirju bodo morale dospeti na urad po pošti s priporočenim pismom v roku 15 (petnajst) dni od datuma tega obvestila. Repentabor, 15. 09. 1993 OBČINA ZGONIK - (Trst) Prot. št. 4455 V smislu el. 7 zakona št. 14 z dne 02.02.1973 se obvešča da je tukajšnja uprava odredila zakup del, po postopku, ki ga predvideva cl. 1 odstavek a) istega zakona, v zvezi z izgradnjo Rekreacijskega Parka v Samatorci, v znesku na osnovi dražbe 415.738.268.- lir. Prošnje za prijavo k dražbi, na kolkovanem papirju, bodo morale dospeti na urad po pošti s priporočenim pismom v roku 15 (petnajst) dni od datuma tega obvestila. Zgonik, 15. septembra 1993 SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Krstna uprizoritev Milan KleC VSEGA JE KRIVA MARJANA DERŽAJ Režija: DUŠAN MLAKAR V petek, 17. t m., ob 20.30 v gledališču ”F. Prešeren" v Boljuncu 18. letom. EDEN - 15.30 - 22.00 » Buchi avidi«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 18.00, 20.00, 22.00 »Dragon«, i. Jason Scott Lee, Lauren Holly. ALCIONE - 20.00, 22.00 »Come l’acqua per il cioc-colato«, r. A. Arau. LUMIERE - 18.00, 20.00, 22.15 »Lezioni di piano«, r. Jane Campion, i. Holly Hunter, Harvey Keitel. RADIO - 15.30 - 21.30 »La bestia del sud«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. VČERAJ-DANES Danes, SREDA, 15. septembra 1993 DOLORES Sonce vzide ob 6.43 in zatone ob 19.17 - Dolžina dneva 12.34 - Luna vzide ob 5.47 in zatone ob 18.31. Jutri, ČETRTEK, 16. septembra 1993 LJUDMILA VREME VČERAJ: temperatura zraka 22 stopinj, zraCni tlak 1004,1 mb raste, veter 16 km na uro se-vero-zahodnik, vlaga 75-odstotna, nebo oblačno, v jutranjih urah je padlo 3,6 mm dežja, morje razgibano, temperatura morja 22,1 stopinje. a PRIREDITVE SKD PRIMOREC vabi na ogled igre SREČANJE z Mirando Caharijo in Livijem Bogatcem, režija Mario Uršič danes, ob 20. uri v Trebčah v Ljudskem domu. 6. RAZSTAVA - SEJEM ZNAČILNIH KMETIJSKIH PRIDELKOV KRASA bo v Gročani v soboto, 18. in v nedeljo,19. septembra. Oba dneva bo tudi odprta meja. Vabljeni! □ OBVESTILA SKD Barkovlje - Ul. Cer-reto 12 javlja, da danes zapade rok za predstavitev prispevkov za III. FESTIVAL SLOVENSKE POPEVKE V TRSTU. Podatke nudijo v trgovini La Calza-tura, Ul. Udine 3 ali na tel. St. 040-415797, 363452. MePZ PRIMOREC-TA-BOR vabi na prvo vajo, ki bo jutri, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. SKLAD MITJA CUK obvešča, da je vsak torek na razpolago svetovalnica za vzgojo in razvoj. Informacije tel. 212289. SKLAD MITJA CUK obvešča, da bo od 15. septembra dalje vsako sredo od 8.30 do 12.30 (Narodna ul. 126 - tel. 212289) na razpolago šivilja za katerakoli po-ravila. SKLAD MITJA CUK obvešča, da se je začel popoldanski dopolnilni pouk in individualne lekcije za Šolsko leto 1993/94. Informacije po tel. 212289 med 10. in 12. uro od ponedeljka do petka. SKLAD MITJA CUK prireja krožke angleškega jezika za osnovnošolce, srednješolce in visješolce. Informacije: tel. 212289 vsak dan od ponedeljka do peteka med 10. in 12. uro. OBČINA DOLINA - ZALOŽBA LIPA KOPER bosta ROJSTVA IN SMRTI RODILA SE JE: Soraya Aweys Sheekh Muumin. UMRLI SO: 73-letni Ni-colo Cessich, 81-letni Al-fredo Natalini, 88-letna Luigia Micalich, 74-letna Maria Ulcigrai, 83-letna Maria Todero, 72-letna Annetta Castagnetti, 89-letni Valerio Tuzzi, 48-let-ni Andrea Gota, 66-letni Vinicio Peri, 82-letni Mario Radivo, 72-letna Gior-gia Goich, 71-Ietna Elvira Malalan, 33-letni Pierpao-lo Panariti. n LEKARNE Od ponedeljka, 13. do nedelje, 19. septembra 1993 Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Ginnastica 44 (tel. 764943), Ul. Commerciale 21 (tel. 421121). OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Ginnastica 44, Ul. Commerciale 21, Trg Sv. Jakoba 1. OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Sv. Jakoba 1 (tel. 727057). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TE-LEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. predstavila v petek, 24. t.m., ob 18. uri na županstvu v Dolini novi knjigi domačih ustvarjalcev: Marij Cuk »Sledovi v pesku« in Boris Pangerc »Bližanje«. Knjigi bo predstavil prof. dr. France Bernik; sodeluje trobilna skupina Ricmanjske godbe. Vabljeni. g_____________IZLETI DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV TRST sporoča, da je odhod avtobusa za izlet v Palmanovo in vilo Manin jutri, ob 8. uri s trga Oberdan. ZVEZA UPOKOJENCEV SPI CGIL iz Skednja prireja v nedeljo, 26. t. m. izlet v Avstrijo in sicer v Celovec in z ogledom Minimundusa. Cena izleta je 60.000 lir, v njej je vključen prevoz z avtobusom, kosilo in vstopnina v Minimundus. Za vpisnino lahko zainteresirani tel. v večernih urah na St. 814183 - Bianka Furlan Kneipp. Vabljeni! SEKCIJA VZPI-ANPI in PARTIZANSKI KLUB iz Boljunca organizirata ob priliki 50. obletnice ustanovitve Levstikove VIII. Brigade v nedeljo, 19. t. m. izlet v Dolenjske toplice. Odhod iz Boljunca ob 7.30. Vpisovanje v prostorih Partizanskega kluba v Boljuncu. Za informacije tel. na št. 228378. KD KRAŠKI DOM organizira v nedeljo, 3. oktobra enodnevni izlet na Tolminsko z ogledom muzeja Soške fronte. Podrobnejše informacije lahko dobite pri Vesni Guštin, tel. št. 327124. SPDT prireja v nedeljo, 19. t. m. izlet na Zuc dal Bor. Odhod ob 6. uri izpred prosvetnega doma Tabor na Opčinah. Vodi Stojan Bolčina (tel. 213701). H ŠOLSKE VESTI DANES se na vseh šolah in v vrtcih prične NOVO SOLSKO LETO 1993/94: DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. JAKOBU sporoča, da se na vseh šolah in v vrtcih pouk redno prične s sledečim urnikom: osnovna šola Ribičič od 8.15 do 12.45, osnovna šola Širok od 8.15 do 13.15, osnovni šoli Gregorič in Grbec od 8.00 do 13.00, otroški vrtci pri Sv. Jakobu, pri Sv. Ani in v Skednju od 7.45 do 13.00. Starši so vljudno naprošeni, da pospremijo otroke v šolo, kjer bodo prejeli vse nadaljnje informacije. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. IVANU obvešča starše in otroke, da bo potekal prvi dan pouka na osnovnih šolah ravnateljstva O. Zupančič, F. Milčinski, Bazoviški junaki in F.S.Finžgar od 8.15 do 12.45, v otroškem vrtcu v Lonjerju od 8.00 do 12.00 in v vrtcu v Barkovljah od 8.00 do 13.00. Ostale informacije bodo dobili v vrtcu. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V DOLINI obvešča, da se pouk redno prične s sledečim urnikom: na osnovnih šolah P. Vo-ranc-Dolina, v Mačkoljah, coš M.Samsa-I.T Zamejski in na Pesku 8.00 - 13.00, v Borštu 8.00 - 12.30, coš F.Venturini-Boljunec 8.00 - 16.00 in coš v Miljah 8.05 -16.05 ter v otroških vrtcih v Dolini 7.45 - 15.45, v Mačkoljah in pri Domju 8.00 - 13.00, v Ricmanjih 7.55 - 13.00, v Borštu in Boljuncu 8.00 - 16.00, v Miljah 7.55 - 16.15. Starše vljudno prosimo, da pospremijo otroke v šolo, kjer jim bodo šolniki nudili vse nadaljnje informacije v zvezi s potekom pouka. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH sporoča, da po potekal prvi dan pouka na vseh šolah s sledečim urnikom: osnovne šole F. Bevk - Opčine in P. Trubar - Bazovica od 8.15 do 12.25, K.D.Kajuh - Gro-pada od 8.20 do 12.30, P. Tomažič - Trebče od 8.15 do 15.30, na Proseku in A. Sirk - Križ od 8.00 do 12.10, A. Gradnik - Repentabor od 8.30 do 13.00. V otroških vrtcih se delovanje začne z umikom, ki je veljal za lansko Šolsko leto. NA OSNOVNI SOLI P. TOMAŽIČ v Trebčah se celodnevni pouk prične ob 8.15 s kosilom v vrtcu in se zaključi ob 15.30. Sv. maša bo isti dan po pouku. UČITELJICE OSNOVNE SOLE F. BEVKA z Opčin vabijo učence in starše k sv. maši, ki bo danes ob 12.30 v cerkvi na Opčinah. OSNOVNA SOLA A. GRADNIK na Repentabru sporoča, naj otroci pridejo v šolo ob 8.30 v spremstvu staršev * UČITELJI CELODNEVNE OSNOVNE SOLE L. KOKO-ROVEC - GORAZD in 1. MAJ 1945 obvešCa, da bo prvi dan pouk potekal v Sa-ležu od 8.10 do 12.10 in v Zgoniku od 8.00 do 12.00. UČITELJI CELODNEVNE OSNOVNE SOLE SEMPO-LAJ-SLIVNO S. GRUDEN obveščajo, da bo šolska maša danes ob 8. uri v Sem-polaju, pouk pa od 8.30 do 12.30. UČITELJICE OSNOVNE SOLE NA PROSEKU sporočajo, da bo prvi dan pouk potekal od 8.00 do 12.10. Sv maša bo ob 12.30 v cerkvi na Proseku. UČITELJSTVO OSNOVNE SOLE V. SCEK iz Nabrežine sporoča, da bo prvi dan pouk od 8. do 12.30 in prvi dan ne bo šolskega avtobusa. UČITELJI OSNOVNE SOLE J. JURČIČ v Devinu sporočajo da bo danes pouk potekal od 8.30 do 13.00. Za prevoz ni poskrbljeno RAVNATELJSTVO SREDNJE SOLE S. KOSOVEL na Opčinah sporoča, da bo ob 8. uri sv maša, nato pridejo učenci v šolo, kjer bo pouk do 11.30. RAVNATELJSTVO SREDNJE SOLE SV. CIRILA IN METODA obvešča, da začne pouk ob 8. uri. Učenci bodo imeli tri ure pouka do 10.30. RAVNATELJSTVO SREDNJE SOLE IVAN CANKAR v Trstu obvešča, da se začne pouk ob 8. uri. Ob 10.30 bo v cerkvi sv. Jakoba otvoritvena maša, po maši gredo učenci domov. SREDNJA SOLA F. ERJAVEC obvešča dijake in starše, da se bo redni pouk začel ob 8. uri. Po pouku ob 11. uri pa bo začetna sv maša v rojanski cerkvi. RAVNATELJSTVO SREDNJE SOLE I. GRUDEN v Nabrežini obvešCa , da se bodo učenci prvi dan pouka zadržali na šoli od 9. do 12. ure. Istega dne bo ob 8. uri za učence sedeža in oddelka sv maša v nabrežinski župni pprVvi RAVNATELJSTVO SREDNJE SOLE F. LEVSTIK - Prosek obvešča, da bo prvi dan pouk potekal od 8.00 do 11.30. RAVNATELJSTVO SREDNJE SOLE S. GREGORČIČ iz Doline obvešča, da se bo prvega dne pouk odvijal od 9. do 13.15. Za učence bo tudi po osebni izbiri šolska maša ob 8. uri v dvorani Mladinskega doma zaradi obnavljanja župnijske cerkve. NA VSEH SLOVENSKIH VIŠJIH ŠOLAH začne pouk danes. Dijaki se zberejo v šoli ob 10.30. Ob 9.30 bo v cerkvi pri Sv. Ivanu skupna sv maša. GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA prireja tudi letos glasbeno šolo s tečaji teorije, solfeggia in raznih glasbil za vse, ki bi radi stopili v godbo. Informacije in vpisovanja na sedežu društva na trgu v Nabrežini v petek-, 17. t.m. od 18. do 19.30 in vsak ponedeljek in četrtek od 20.30 dalje. ZGONIŠKA OBČINSKA UPRAVA sporoča, da bo prevoz šoloobveznih otrok okrnjen predvidoma do konca meseca. Prevoz bo za-gotovlejn za vrtec in za povratek iz vseh Sol, medtem ko bo odpadel prevoz : 1) v nižjo srednjo Solo Prosek za vasi Repnic, Briščiki, Pro-seška postaja; 2) v osnovne Sole za vasi Gabrovec, Bajta, Samatorca, Salež in Kolu-drovca. E ČESTITKE 20 let je odkar sta se VOJKO in ZLATA vzela. Da bi še dosti let zdrava in vesela skupaj živela. Želi vam oče, oziroma tast Slavko, sin David in Alenka. MALI OGLASI OSMICO je odprl Alojz Kante - Praprot 18. OSMICO ima Jožko Colja - Samatorca 21. V DOBERDOBU je spet odprt agriturizem pri Cirili. Vljudno vabljeni! OSMICO ima odprto Jurij Stubelj v/Sempolaju. OSMICO ima odprto Srečko Sjolfa, Salež 46. OSMICO ima odprto Stanko Milič, Zgonik št. 34. OSMICO ima odprto še danes Mario Milič, Repnic 39. OSMICA je v Dolini pri Mariu Žerjalu. KVALITETNO GROZDJE črno in belo prodajam v Mačkoljah. Tel. 231859. PRODAM dobro ohranjen ford fiesta, letnik 1982, prevoženih 94.000 km z že opravljeno revizijo. Tel. št. 274995 - zvečer. PRODAM motor 125 ca-giva. Tel. St. 200175 ali 229227. PRODAM fiat uno, prevoženih 15.000 km. letnik '88. Tel. St. 229340. PRODAMO trgovino s Športno opremo. Tel. st. (040) 214685 od 14. do 15.30. PRODAM knjige za DTTZ Z. Zois. Tel. St. 220423. PRODAM knjige za 1. in 2. razred znanstvenega liceja. Tel. 228658. PRODAM knjige za vse razrede srednje Sole J. Gruden. Tel. 220402. RESNA, profesionalna inštruktorica plavanja s 6-letno izkušnjo nudi individualne in skupinske leckije plavanja. Tel. št. 425220. 50-LETNA gospa nudi pomoč v družini od ponedeljka do četrtka zvečer od 18. t. m. dalje, po dogovoru. Tel. St. (003851) 271002. ISCEM centralno kurilno peč na drva 15.000-20.000 kalorij, po možnosti z boj-lerjem za toplo vodo. Tel. na St. 213889 - ob uri obeda. MLADO dekle z znanjem slovenskega in italijanskega jezika išče resno zaposlitev kot prodajalka. Veljavni vsi delovni dokumenti. Tel. na št. 225757 ob uri obedov. NA PROSEKU iščem veščo gospo iz bližnje okolice za čiščenje hiše in varstvo otroka enkrat tedensko. Tel. 251094. PRISPEVKI Namesto cvetja na grob Alojza Rogelje, Ivana Nad-liška in Ivana Strajna darujeta Bruna in Marijan Spetič 100.000 lir za TFS Stu ledi. Namesto cvetja na grob Sandrota Smotlaka darujeta Bruna in Marijan Spetič 50.000 lir za KD Primorsko. V spomin na Marico Prelog darujeta Sonja Mašera in Pavla Kukanja 100.000 lir za Dijaško matico. V spomin na Maria Matjašiča darujeta Anica in Drago Stoka 30.000 lir za SK Kontovel. Namesto cvetja na grob Aleksandra Smotlaka darujeta Danila in Korado Do-brigna 30.000 lir za spomenik padlim v NOB iz Mačkolj. Ob smrti Livija Rebec-chija izreka ženi Anici, sinu Claudiu in svojcem iskreno sožalje Sekcija VZPI - ANPI Devin - Nabrežina NOVICE Pokrajina bo na javni dražbi prodala dva avtomobila Goriška pokrajina bo dala na dražbo dva reprezentančna avtomobila, s katerima je doslej razpolagala. To sta “predsedniška” lancia thema in tempra. Severna liga se s tem še ne bo povsem odpovedala ti. “modrim avtomobilom”, odprava katerih je bila ena od toCk njihovega nedavnega volilnega programa: za premike upraviteljev in v reprezentančne namene bodo obdržali cromo. S tiskovnem sporočilu pokrajinska uprava podčrtuje, da so se avtomobiloma odpovedali, da bi zmanjšali stroške s črtanjem nesprejemljivega privilegija. Datum in podrobnosti glede dražbe bodo objavili naknadno. KD polemizira s Severno ligo zaradi bencina proste cone Vest, da je predsednik Dežele Fontanini osvojil predloge goriške Severne lige glede bencina proste cone in da bo rimski vladi predlagal, naj bi ceno bencina na celotnem ozemlju Furlanije - Julijske krajine izenačili s ceno v Sloveniji je takoj izzvala reakcijo. Pokrajinski tajnik KD Michele Luise opozarja, da tvega Gorica po tej poti izgubo proste cone. Sprašuje se, zakaj naj bi na Goriškem plačevali bencin 335 lir več kot doslej in zakaj bi morali pristati na to, da se zgolj zaradi videmskih interesov postavi spet pod vprašaj s težavo doseženi dogovor z EGS, ki je Gorici priznal prosto cono vendar na osnovi točno določenih in omejenih kontinge-tov.»Ce je odprava proste cone in bencina po znižani ceni edini predlog Goriške pokrajine, ki ga je doslej osvojila Dežela, potem ni kaj reči: imamo res dobre predstavnike«, polemično zaključuje Luise. Obvestilo združenja ASCOM Združenje ASCOM obvešča člane, da na Občini pripravljajo poseben seznam podjetij, na katere se bo Občina obračala za nabavo raznega materiala in opravljanje storitev. Rok za predložitev prošenj zapade 20. t.m. Poleg prošnje (na posebnem obrazcu) morajo prosilci, ki želijo biti vključeni v omenjeni seznam, predložiti vrsto potrdil in dokazil. Danes bodo poštni uradi odprti tudi popoldne Pokrajinsko ravnateljstvo poštne službe obvešča, da bodo danes, ob zapadlosti roka za vplačilo enkratnega prispevka za zdravniško oskrbo, podaljšali umik poslovanja v nekaterih uradih. V Gorici, na glavni pošti, bodo vplačila na poštnem tekočem računu sprejemali do 18.30, V Gradišču in Ronkah do 16. ure, v Tržiču do 18. ure, v Gradežu in Krmi-nu do 19. ure. Ukvarjali so se s prodajo ukradenih avtomobilov Po daljši preiskavi so agenti policijskega komisariata v Tržiču prijeli štiri osebe, ki jih obtožujejo, da so se ukvarjali s krajo, ponarejanjem dokumentov in tihotapljenjem avtomobilov. Zelo verjetno pa se bo obtožnica na njihov račun še podaljšala, saj so menda v stanovanju ene od oseb v priporu našli ogromno vsoto ponarejeneih nemških mark. V zapora v Gorici se je znašel Luigi Marcone iz Tržiča, družbo pa mu delajo še en tuj državljan in dva italijanska državljana. Policija je zasegla mercedes 300 v odličnem stanju in veliko pnarejenih listin za avtomobile. Misli in želje za novo šolsko leto V novo šolsko leto s starimi in novimi skrbmi, pa tudi z vsaj rahlim zadovoljstvom, da bo v prvih razredih osnovnih šol in v otroških vrtcih spet nekaj otrok več. Novo šolsko leto se danes začenja tudi za okrog 850 učencev in dijakov osnovnih in srednjih šol s slovenskim učnim jezikom na Goriškem. Ge k temu številu dodamo še vzgojno-varstvene ustanove (vrtce) je danes pomemben dan za več kot tisoč mladih in njihovih družin. V prihodnjih dneh bomo podrobneje ugotavljali, kaj se je in kaj se ni spremenilo v obdobju od junija v posameznih krajih, na posameznih šolah. Za Gorico lahko že danes zapišemo, da so ostali brez odziva vsi apeli za dokončanje šolskega centra v Puccinijevi ulici, odpira pa se tudi nov spor med Občino in Pokrajino glede teh prostorov. Vprašanje varčevanja in nevarnost krčenja razredov sta (za zdaj) odgodena, kar pa ne pomeni, da se že čez kakšen mesec ne bomo znašli pred nenadnimi spornimi in vsiljenimi odločitvami. Ob prvi analizi podatkov o šolski populaciji ugotavljamo, da se je krivulja spet obrnila navzgor. Dejstvo je zadovoljivo in naj bo tudi spodbuda za nadaljnjo kakovostno rast naše šole. _____OBČINA / TRANSVERZALCI: CIMPREJ NA VOLITVE_ Podprefekl de Luca imenovan za komisarja Misovci poklapani, stara večina vdana v usodo Najbolj poklapani so bili na koncu misovci. Ko je župan Tuzzi po skoraj 12-urni seji občinskega sveta končno napovedal, da umika svojo kandidaturo, se je neofašistom sesulo dotlej zelo konkretno upanje, da bodo po desetletjih politične emarginacije končno prišli do vzvodov lokalne oblasti, četudi samo z zunanjo podporo upravi. Le nekaj ur prej se je načelnik svetovalske skupine MSI Coana že veselil zaradi “zgodovinskega odpiranja” KD in njenih zaveznikov (del PSI, PSDI, PLI in bivšega republikanca Drufuce) in na glas razmišljal o tem, kako bo skrajna desnica pogojevala goriška stališča v zvezi z obnovo Osimskih sporazumov in kako bo postavljala branike proti širjenju biling-vizma. Toda Coana in njegovi niso računali na probleme vesti, ki jih je njihov triumfalizem izzval v tistih svetovalcih KD, ki že itak niso bili prepričani v Tuzzijev poskus oživljanja v bistvu že mrtve večine. Potem ko so trije svetovalci PSI Alberti, Devetag in Pini z različnimi utemeljitvami odrekli podporo Tuzziju in so torej štirje glasovi misovcev postali odločilni (ob 18 iz vrst večine bi z njimi upravo podprlo 22 svetovalcev na 40), so se v vrstah KD poglobili pomisleki: odbornik Colella je napovedal, da bo odstopil, čeprav bo zaradi strankarske discipline kljub vsemu glasoval za odbor. Večji pogum pa so pokazali Zanetti, Culot in Marchi, ki so na sestanku skupine KD med prekinitvijo seje jasno povedali, da tako šibke in od gla- Marko Marinčič DOLGOROČNA UGODNA POSOJILA ZA GRADNJE TO JE POBUDA Avtonomne dežele in Casse di risparmio Furlanije Julijske krajine di Gorizia S.p.A. za dodelitev ugodnih dolgoročnih posojil privatnikom v smislu D.Z. št. 3, člen 6 z dne 30.01.88 in kakor predvideva konvencija, ki se sklicuje na D.Z. št. 75/82 s kasnejšimi spremembami in dopolnili z dodelitvijo preostalega nakazila za približno 5,5 milijard lir namenjenih NAKUPU, GRADNJI in POPRAVILU STANOVANJ s sledečimi pogoji: - ZNESEK: največ 75.000.000.- lir - ROK: največ od 10 do 15 let - ZNI2ANA OBRESTNA M E RA: 4%, največ 4,65%, ob začetnem šestmesečju (semestrale d’ingresso), naknadno s polovičnim indeksom na podlagi parametrov, ki določajo gibljivost, kot predvideva veljavni pravilnik. - PROŠNJE: poslati priporočene do vključno 31.10.1993 (velja datum poštnega žiga) na CASSA Dl RISPARMIO Dl GORIZIA S.p.a. (CREDITO FONDIARIO EDILIZIO), Ul. Carducci 2/4 - 34170 GORICA Vsa pojasnila o rekvizitih koristnikov, prednostih in o postopku pridobitve in izplačila posojil, kakor tudi formularji za prošnje so na razpolago pri okencih CASSE Dl RISPARMIO Dl GORIZIA S.p.A. ali na telefonskih številkah 0481/381628 - 381629. V tesni povezavi z ljudmi in zemljo, že 160 let izhodiščna točka za ekonomijo, razvoj in kulturo prebivalstva ob Soči. CASSA Dl RISPARMIO Dl GORIZIA sov skrajne desnice odvisne uprave ne bodo podprli. Tuzziju je ostal le še čas za izračun: kljub snubljenju misovcev bi njegov odbor tehnikov v najboljšem primem zbral 19 glasov. Ko se je vrnil v sejno dvorano, se je zato raje izognil glasovanju, s tem da je umaknil kandidaturo in odprl pot postopku za predčasne volitve. Pri tem niti ni bil videti preveč potrt, čeprav se najbrž zaveda, da se je tudi na občini končalo neko obdobje: po volitvah z večinskim sistemom in z neposredno izvolitvijo župana ne bo nič več kot prej. Predvsem naj bi bil konec strankarskih izsiljevanj in afer, ki so v zadnjih letih povzročale skoraj trajni upravni imobilizem in res zaskrbljujoče propadanje mesta. Tega se morda zavedajo tudi dosedanji upravitelji: četudi so se s težavo odlepili od stolčkov, kjer po volitvah zanje najbrž ne bo več mesta, so morda vsaj v podzavesti čutili, da je v interesu mesta bolje to kot pa izvolitev nove že od vsega začetka majave uprave, ki bi le podaljševala agonijo preživelega političnega sistema. Prehod k novemu se je torej začel. Vprašanje je, koliko časa bo trajal. Prefekt je včeraj sprejel odlok o suspenziji občinskega sveta in imenoval začasnega komisarja, ki bo prevzel posle občinske uprave: to je viceprefekt dr. Lorenzop de Luca di Pietralata. V roku nekaj tednov bo sledil odlok predsednika republike o razpustu občinskega sveta in o razpisu volitev. Kot znano bodo 21. novembra v Italiji volitve v številnih občinah, toda na prefekturi trdijo, da je za Gorico že prepozno. Čakali naj bi do naslednje pomladi. Osem ali devet mesecev komisarske uprave v tem trenutku morda niti ni najslabša perspektiva za tekoče upravljanje, gotovo pa je tako dolgo obdobje “zamrznejene demokracije” zaskrbljujoče zaradi pomembnih vpra-šanj, o katerih se bo odločalo v bližnji bodočnosti. Omenimo naj le pogajanja o osimskih sporazumih, pri katerih vladni funkcionar ne more nadomestiti demokratično izvoljenih predstavnikov mesta. Povsem razumljivo je torej, da je transverzalna skupina, ki vse bolj odkrito kandidira za prevzem občinske uprave, že včeraj pisno pozvala ko- maj imenovanega gori škega prefekta, naj nemudoma začne postopek za razpis predčasnih volitev. Načelniki skupin Breščak (SSk), Busolini (DSL), Genovese (Zeleni), Fornasir (Per Gorizia) in Pecorari (PRI) v skupni izjavi ugotavljajo, da je po zakonu št. 42/93 to mogoče in da je torej še čas za razpis občinskih volitev 21. novembra letos. Ne strinjajo se s stališčem prefekture, po katerem bi moral biti najkasneje do danes, 15. septembra, podpisan odlok o razpustu občinskega sveta in trdijo, da je odločilno to, da je pred tem datumom prišlo -kot zahteva zakon - »do pogojev, zaradi katerih bodo potrebne volitve«. Ista skupina že napoveduje skupni nastop na volitvah. To še ne pomeni enotne liste, pač pa bodo zagotovo podprli istega županskega kandidata in se bodo tako skušali izogniti tisti razdrobljenosti, ki je pred nekaj meseci dejansko izročila upravo pokrajine v roke Severne lige. Transverzale! vabijo k sodelovanju tudi druge sile, ki si v Gorici želijo alternativo. Tako Busolini kot Fornasir sta že na predsinočnji občinski seji javno pozvala k sodelovanju zlasti Fiorel-lijevo listo Zelenih golobice. KULTURA / VČERAJ NA GRADU Animator Lele Luzzati gost na festivalu lutk Govoril je zlasti o glasbi ODPADKI / SREČANJE S PREDSTAVNIKI LOMBARDIA RISORSE Na Pokrajini še niso preučili načrta za uničevanje smeli Odbornika Grossija ni bilo na srečanju - Konec polemik? ”Za nas je zadeva po današnjem srečanju razčiščena. 2e prej nismo nameravali stvari zaostrovati, čeprav, priznam, so nas precej motile vesti, ki so se pojavile v tisku. V pogovoru s predsednico Pokrajine in podpredsednikom smo izvedeli, da pokrajinska uprava še nima izdelanega stališča glede načrta za uničevanje odpadkov in tudi ker obsežnega gradiva še niso podrobno preučili. Z naše strani smo izrazili pripravljenost, za na-dalnje sodelovanje, pripravljenost, da pojasnimo določene, danes morda nejasne aspekte.” Tako je na včerajšnjem srečanju z novinarji povedal ravnatelj dražbe Lombardia Ri-sorse dr. Simone Pietro Vlado Klemše Maraschi s sodelavcema dr. Giuseppom Gambo in inž. Lucianom Vesco-vijem. "Hoteli smo neposredno preveriti vesti, ki so se pojavile v tisku in ki zadevajo resnost poslovanja, strokovnost in dobro ime našega podjetja” je v pogovora z novinarji povedal predstavnik milanske družbe, specializirane na področju tehničnega svetovanja in pri kateri so soudeležene, poleg milanske občine, še Dežela Lombardija, konzorcij javnih podjetij in finančna družba dežele Lombardija. Zadeva pa še zdaleč ni pojasnjena s politično- upravnega vidika. Pred kratkim je namreč odbornik Grossi izjavil, da je načrt uničevanja odpadkov, ki ga je izdelala dražba Lombardia Risor-se samo kup papirja in da je treba problematiko začeti reševati na novo. Konec avgusta so tudi ustavili poskusno selektivno zbiranje odpadkov v Starancanu in Škocjanu. Se je odbornik Grossi prenaglil v izjavah, ali gre samo za njegovo osebno gledanje na problematiko? Na osnovi dokumenta (Položaj na Pokrajini), ki ga je nova uprava predstavila v pokrajinskem svetu 21. avgusta se KRIZA / V MEHANIČNEM OBRATU "LE GORIZIANE' Desetine odpustov v Vilešu Vojska preklicala naročila, podjetje pa ni našlo alternativ Podjetnik Zanin, lastnik mehanične delavnice “Le Goriziane” v Vilešu (gre za nekdanji obrat COMG, ki se je nekoč deloval v Gorici), je sindikatom napovedal odpust 50 do 70 delavcev. Razlog je odpoved naročila v vrednosti 13,5 milijard lir del, ki naj bi jih obrat izvedel za vojsko. Zmagali so natečaj za zakup, toda država je izkoristila klavzulo, ki ji omogoča preklic naročila. Zaskrbljujočo vest so včeraj na tiskovni konferenci javili tajniki sindikatov kovinarjev CGIL, CISL in UIL. Stanja v obratu, kjer je skupaj s podjetjem Tecnoest istega podjetnika (tudi ta firma je v krizi) zaposlenih 110 delavcev (pred nekaj leti jih je bilo 150), je zaskrbljujoče. Obrat je namreč specializiran v popravilih in vzdrževanju vojaških vozil, še posebej tankov. Toda vojska se umika z vzhodne meje, poleg tega pa posodablja svojo strukturo: od sedanjih dotrajanih 1.100 oklepnih vozil, ki so vsako leto potrebovala revizijo, bo ohranila le 300. Podjetje, ki si je dolga leta zlahka zagotavljalo delo in doseglo zavidljivo raven speciali- zacije, danes najbrž plačuje tudi zaradi premalo ažurnega prilagajanja tržnim razmeram. V vojaških naročilih ni bodočnosti, v storitvah za druga področja pa je konkurenca ostra. Sindikati si bodo zato prizadevali, da bi omili posledice za delavce (solidarnostne pogodbe, part-time itd.), zavedajo pa se, da perspektive niso rožnate. Kot niso rožnate v številnih drugih obratih na Goriškem, iz katerih pričakujejo prav tako zaskrbljujoče vesti in kjer ne izključujejo ostrih protestov obupanih delavcev. zdijo take izjave v skladu z omen j enim dokumentom. Drugačno mnenje pa si je mogoče ustvariti na podlagi izida včerajšnjega srečanja. Smo novinarji napačno razumeli izjave ali si jih celo izmislili? Tudi ta možnost se ne zdi verjetna, saj so stališče Grossija, podobno kakor novinarji, razumeli tudi predstavniki naravnovar-stvenih združenj in organizacij, kakor smo lahko slišali na včerajšnjem srečanju. Poseben pomen pa je pripisati dejstvu, da se včerajšnjega srečanja s predstavniki Lombardia Risorse pristojni odbornik ni udeležil. Menda ker ga zraven niso uradno povabili. S tega vidika je vprašanje vse prej kakor pojasnjeno. ______________KINO GORICA VTTTORIA Danes zaprto. CORSO 18.00-20.20-22.00 »Hot shots 2«. C. Sheen in V. Go lino. VERDI Zaprto. GRADEZ CRISTALLO 18.00-20.30-22.30 »Mamma, ho riperso l’aereo«. sn IZLETI SPD GORICA obvešča, da napovedanega izleta na Rašico in v Volčji potok, v nedeljo, 19. t.m., ne bo. Prijavljenci, ki so že vplačali znesek potnine in vstopnine, naj se zglasijo na društvu danes od 11. do 12. ure ali jutri od 17. do 19. ure in dvignejo denar. Lele Luzzati na gradu (foto Studio Reportage) Včeraj je prišel na goriški grad med šestnajst lutkarjev, ki sodelujejo na mednardonem laboratoriju v okviru lutkarskega festivala Alpe Jadran, italijanski uveljavljeni animator in avtor uspešnih risank Lele Luzzati. Luzzati je v svetu lutkarjev zelo poznan avtor, najbolj pa ga poznamo po njegovih narisanih pravljicah, risankah o Pepelki, zgodbah iz Tisoč in ene noči, ki so skorajda vedno opremljene z glasbeno spremljavo, predvsem Rossinijevemi uverturami. Prav o tem je na gradu precejšnemu številu ljubiteljev lutkarstva govoril Luzzati. Pred projekcijo nekaterih animiranih filmov je povedal, kako so njegova dela nastajala in prikazal tudi odnos med glasbo in animiranim predmetom. To je namreč glavna tema letošnjega festivala lutk, na katerem skušajo poglobiti odnos med glasbo in animiranim predmetom in je zato Luzzatijevo pričevanje bilo zelo topl° sprejeto. H ŠOLSKE VESTI, SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SIMON GREGORČIČ V GORICI sporoča, da je v teku vpisovanje gojencev za šolsko leto 1993/94. Dom bo odslej sprejemal samo zunanje gojence, možnost bivanja (notranji gojenci) pa imajo študentje. Prijave in informacije v upravi doma, Svetogorska 84, tel. 533495 vsak delavnik od 10. do 13. ure. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE prireja v šolskem letu 1993/94 v Gorici naslednje tečaje: strojepis z video-tipkanjem (150 ur), začetniški tečaj angleščine (120 ur), začetniški tečaj italijanščine (50 ur), gledališka šola (150 ur), enologija (20 ur), vodenje knjigovodstva v podjetju (80 ur), osnovna informatika - MS DOS 5 (30 ur dva tečaja), urejevanje be sedil WORD 5 (60 ur) elektronske razpredelnice - LOTUS 1 2 3 (60 ur) urejevanje datotek - DA TA BASE m (60 ur). Vpisovanje do 17. septembra na sedežu Zavoda v Gorici, ul. della Croce 3, tek 81826 od 10. do 14. ure. GLASBENA MATICA IN GLASBENI CENTER EMIL KOMEL v Gorici vabita k vpisu k glasbenemu pouku. Vpisovanje poteka po navedenem razporedu: GORICA - Pia-čuta, 18 - tel. 532163 ali Križna ul., 3 - tel. 531508 - samo še danes od 10. do 12. in od 15. do 17. ure); PLESIVO - Osnovna šola. danes od 11. do 12. ure. ': LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL MORO, Carduccije-va ul. tel. 530268 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg Republike 26, tel. 410341 DEŽURNA LEKARNA VDOBERDOBU PRI JEZERU, Vrtna uk 2, tel. 78300. __ HRVAŠKA______ Srdita vojna za Krajino Hrvati so kninske Srbe napadli tudi z letali - Eno so izgubili ZAGREB, KNIN - Hr-yati, ki nočejo za vselej izgubiti dobršnega dela svojega ozemlja, kjer živijo Srbi, zadnje dni pa so postala tarče srbskih obstreljevanj tudi pomembna območja čisto blizu Zagreba, so v torek zjutraj krenili proti izstreliščem srbskih raket z vsemi štirimi letali vrste Mig-21. Predstavniki Unproforja na letališču Plešo so sporočili, da so se vrnila samo tri, beograjska televi-zija pa je objavila posnetke vojakov Združenih narodov, ki so si ogledovali razbitine četrtega Miga v okolici Vrginmosta na Kordunu. Srbi so ga sestrelili s protiletalskimi raketami. V Beogradu so prav včeraj objavili, da imajo Srbi na Hrvaškem in v Bosni vse najsodobnejše orožje, kar ga je ostalo od nekdanje jugoslovanske armade. V Kninu je menda general Mladič pred odhodom v Bosno pustil poleg raket zemlja-zemlja vrste luna (kakršno so Srbi izstrelili na Lučko pri Zagrebu) tudi večcevne raketomete vrste orkan, katerih domet je 50 kilometrov, v en raketomet pa lahko hkrati vstavijo 60 raket, ki so lahko tudi kasetne. Po poročilih iz Karlovca m iz Knina so bili boji med Krajišniki in hrvaško vojsko v torek ob zori naj-nujši, odkar so se prejšnji teden po hrvaškem zavzetju treh vasi pri Gospiču obnovili vojaški spopadi. Iz okolice Karlovca so zato začeli seliti v vzhodne predele Hrvaške ljudi iz begunskih taborišč, ki so jih zadnje dni nekajkrat zadele srbske rakete in topovski izstrelki. Poveljnik Unproforja general Got je včeraj dopoldne v Zagrebu izposloval hrvaški pristanek na premirje, ki naj bi začelo veljati opoldne, tiskovna predstavnica Unproforja pa je sporočila, da so se Hrvati tudi pripravljeni umakniti iz vasi Citluk, Dunje selo in Njegovina, vendar samo, če bodo nadzorstvo na tem območjem prevzeli Združeni narodi. Srbski poveljnik general Novakovič je menda tudi sporočil, da se s premirjem strinja, kninski radio je tudi po razglašenem premirju še poročal, da stalno zasedajo vlada, obrambni svet in glavno poveljstvo srbske vojske, poslušalcem pa so nenehno sporočali tudi seznam hrvaških mest, ki jih bodo »zravnali z zemljo«, če se hrvaška vojska ne bo umaknila iz treh liških vasi in Srbom dovolila rešiti ranjence in pokopati padle. Na seznamu srbskih tarč so Zagreb, Karlovac, Gospič, Osijek, Varaždin, Split, Šibenik, Zadar, Reka, Pulj in Dubrovnik. (R. S.) Prebivalci Karlovca po srbskih napadih na mesto odstranjujejo ruševine (Telefoto: AP) Tučmanovo pismo ZN ZAGREB - Lahko se zgodi, da bo hrvaški predsednik Franjo Tudman generalnemu sekretarju Butrosu Galiju rekel »ne«, ko bo v kratkem zahteval privolitev Zagreba za podaljšanje mandata mirovnim silam Združenih narodov na Hrvaškem, ki bo jim potekel 30. septembra. V pismu Galiju, ki ga je zunanji minister Mate Granit prebral tudi vsem veleposlanikom na Hrvaškem, Tudman iste podporo za svojo politiko. Od generalnega sekretarja Združenih narodov pravzaprav zahteva »razmejitev« mandata modrim Čeladam posebej za Hrvaško, posebej za Bosno in Hercegovino in posebej za Makedonijo. S tem poskusa Tudman od Varnostnega sveta izsiliti sprejem sklepa o nadzoru meje med Hrvaško in Bosno in Hercegovino, saj Zagreb zatrjuje, da kninski seceonisti po zaslugi podpore Beograda prek Srbov v Bosni kljubujejo hrvaškim oblastem. Čeprav general Janko Bobetko z dodatno mobilizacijo lahko ratuna na približno 120 tisot borcev, pa bi pomot bosanskih Srbov Kninu lahko postavila hrvaško vojsko v slabsi položaj. Zato Zagreb vztraja pri definiciji, da je spor z Kninom hrvaška no-tanja zadeva, kar bi morala sprejeti tudi mednarodna skupnost, ki bi tako pomagala Hrvatom nadzorovati državno mejo z Bosno in Hercegovino. V tem smislu je Tudman od Galija tudi zahteval pripravo resolucije, ki bi skrbela za interese njegove države. Tudman zahteva tudi nadzor Unproforja nad srbskim težkim orožjem, kar predvidevajo tudi dosedanje resolucije Varnostnega sveta. Pri vsem tem pa Tudmanu rabijo kot dokaz za nesposobnost Unproforja najnovejši spopadi na območjih, ki so neposredno pod nadzorom modrih Čelad. Tudman igra tudi na karto beguncev, ki se zaradi najnovejših razmer ne morejo vrniti na svoje domove. Hrvaška pravzaprav skuSa dokazati, da je bila izzvana, saj je pristala na premirje, ki ga je predlagal Jean Cot, poveljnik mirovnih sil na Hrvaškem, Cesar pa Srbi niso upoštevali. Mednarodna javnost, ki se boji nove hrvaško-sr-bske vojne, poskusa storiti vse, da bi obe strani pomirila. V Zagreb je zato s predlogom za večjo srbsko avtonomijo na Hrvaškem dopotoval ruski zunanji minister Andrej Kozirjev. Srbi naj bi dobili pravico do »države v državi«, ampak samo v okviru Hrvaške. Zaenkrat je tak kompromis nemogoč, kajti Srbi na Hrvaškem ne pristajajo na avtonomijo, Hrvati pa notejo ničesar slišati o kninski državi. (Goran Moravtek) BIH / NEPRIČAKOVANA POGODBA V 2ENEVI Kninski Srbi izsilili premirje v Bosni Koncentracijskih taborišč ne bo več ŽENEVA - V Ženevi se se pripravljeni pogovarjati spremenjena, mehkejša je v torek zgodilo, česar še Hrvati, uradna sporočila iz stališča hrvaškega predse-v ponedeljek ni nihče pri- Ženeve sploh ne omenjajo. dnika. Manj trmast kot do-čakoval, čeprav se zdi žara- Drugačen dnevni red je br- slej je bil tudi Izetbegovič, di razširitve vojne med Sr- žkone narekoval nov ki so mu verjetno tako sve-bi in Hrvati na Hrvaškem izbruh vojne s Srbi na Hr- tovali v VVashingtonu, čisto logično. Hrvaški pred- vaškem in zaradi spopa- morda pa tudi v Kuvajtu in sednik Franjo Tudman in dov na domačih tleh tudi Riadu. (R. S.) predsednik predsedstva BiH Alija Izetbegovič sta se v Ženevi pogodila o takojšnjem premirju med Muslimani in bosanskimi Hrvati v srednji Bosni in v Hercegovini, o izpustitvi vseh vojnih ujetnikov in o zagotavljanju prostega prehoda konvojem s človekoljubno pomočjo. Premirje naj bi začelo veljati najpozneje v soboto opoldne, zadnje ujetnike pa naj bi na obeh straneh osvobodili do prihodnjega torka. Delegacija hrvaškega predsednika je sporočila, da se z ženevskim dogovorom strinja tudi voditelj bo-sanskohercegovskih Hrvatov Mate Boban, ki sicer ni sodeloval na pogajanjih. Posebna skupina izvedencev z obeh strani naj bi se prihodnje dni dogovorila še o drugih nerešenih vprašanjih, pa tudi o prihodnjih odnosih med Hrvaško in v ženevskih mirovnih predlogih načrtovano Zvezo republik BiH. Tudman in Izetbegovič sta se včeraj sestala predvsem zaradi pogajanj o muslimanskem izhodu na morje, vendar želja in nesporazumov okrog Neuma, ki ga zahtevajo Muslimani, oziroma Ploč, o katerih so Hurd napoveduje umik Britancev iz BiH CANBERRA - Bitanski zunanji minister Douglas Hurd je med obiskom v Avstraliji napovedal, da utegne London umakniti svoje čete iz sestava modrih čelad v Bosni in Hercegovini, če se bo vojna zavlekla v še eno zimo. Vojna v zimskih razmerah bi povzročila smrt tisočev ljudi, nikomur pa ne bi prinesla zmage, je rekel Hurd in dodal, da verjetno tudi britanski vojaki, ki sredi Bosne ščitijo konvoje s človekoljubno pomočjo, ne bi zdržali. Britanski minister v intervjuju za avstralski radio ni izključil možnosti letalskih napadov, če bodo napadene čete Združenih narodov ali pa če bodo Srbi spet začeli obstreljevati Sarajevo. (R. S.) BEOGRAD - Upor Srbskih vojakov v Bosni, ki so nezadovoljni zaradi slabih gmotnih razmer svojih družin in lastne neperspektivnosti, svoje politike pa obtožujejo vojnega dobičkarstva, se siri. Za oklepnim bataljonom v Banjaluki so se v torek uprli se vojaki vojašnice v Sokolcu v neposredni bližini Pal blizu Sarajeva, kjer je sedež vlade bosanskih Srbov. Politični voditelj bosanskih Srbov Radovan Karadžič se v Banjaluki še vedno ni srečal z voditelji upora, ki sebe imenujejo »krizni štab«, ničesar pa ni dosegel tudi srbski vojaški poveljnik general Mladič, ki se je skušal pogajati s poročnikom Zecem in njegovimi somišljeniki. Agencija AFP je izvedela, da so uporniki začeli postavljati tudi politične zahteve, med drugim razpis predčasnih splošnih volitev, odstop vlade bosanskih Srbov in večine občinskih svetov. (R. S.) ____NEMČIJA / PREDVOLILNA KAMPANJA GRUZIJA / ODSTOP PREDSEDNIKA DR2AVE Znani kandidati za novega predsednika Kancler Kohl je neonacistom napovedal vojno BERLIN - V torek se je ončal četrti kongres nemške krščanske unije (CDU m CSU)' Tisoč delegatov je na dvodnevnem kongresu razpravljalo predvsem o pnpravah na volitve priho- 6t?' Najvec Polemike je bilo okoli kandidature za novega nemškega predsednika. Vodstvo Krščansko socialne unije (CSU) se namreč ne strinja s predlogom kanclerja in predsednika Krščansko demo-kratske unije (CDU) Helmuta Kohla, ki se vneto zavzema za Saškega pravosodnega ministra Steffena Heitmanna, katerega preteklost je po mnenju nekateri nemških vodilnih poli-bkov sumljiva. Za Kohla je nesprejemljivo, da bi bili najvišji položaji rezervirani ®^mo za zahodne Nemce. Kohl se je med kongresom sestal tudi z vodjem CSU Theom VVaiglom, da bi se še enkrat posvetovala o imenovanju skupnega kandidata unije za predsednika države na volitvah. Nemški liberalci (FDP) pa si, po besedah njihovega predsednika in nemškega zunanjega ministra Klausa Kinkla, želijo, da bi za položaj predsednika države kandidiral Hans Dietrich Genscher. Kinkel je nezadovoljen tudi s politiko vladajoče Krščanske unije, ki se obnaša, kot da je edina odgovorna za imenovanje predsednika. Rudolf Scarping, predsednik nemških Socialdemokratov (-SPD), pa je sporočil, da je predsedstvo stranke na izredni seji za morebitnega naslednika predsednika države VVeizsackerja soglasno imenovalo ministrskega predsednika nemške zvezne dežele Severno Pore-nje-Vestfalija Johannesa Raua. Da se je predvolilna kampanja (sicer neuradno) že začela, dokazuje torkov govor kanclerja Kohla delegatom kongresa. Kohl je napovedal uničenje neonacistov. Na njegovo »zahtevo« so na kongresu tajno izglasovati resolucijo o prepovedi združevanja krščanske unije s skrajnimi radikanimi in desnimi strankami. Po podatkih nemške vlade je v Nemčiji že 42 tisoč desničarskih skrajnežev, napadom na tujce pa se je pridružilo še na tisoče nezadovoljnih, predvsem mladih brezposelnih ljudi. Mnogi krivijo Kohlovo vlado za napake pri nemški združitvi in za razširitev neonacističnega nasilja. (Agencije) JUŽNA KOREJA / OBISK FRANCOSKEGA PREDSEDNIKA Mitterrand se je onesvestil, potem pa vseeno sklenil pomembne sporazume SEUL - Francoski predsednik Frangois Mitterrand g Prispel v Južno Korejo, Npr se je s predsednikom Kirn Young Samom pogovarjal o političnem in gospodarskem sodelovanju med državama Med slovesnostjo - podpisovanjem v Knjigo gostov v Modri palači - je francoskemu predsedniku nenadoma postalo slabo. Kljub temu pa se je Mitterrand nato sestal z ju-žnokorejskim presedni-koin. Dve uri pred Mitter-fandovim prihodom v Seul francoski minister za industrijo podpisal spora-Zuin o pospeševanju fran-cosko-južnokorejskega so- delovanja. Ta visoki obisk je pravzaprav znamenje francoskih prizadevanj za povečanje vlaganj v južno-korejsko gospodarstvo. Državi pa sta že pred mesecem dni podpisati sporazu- ma o' francoskem finansiranju južnokorejske hitre železnice v vrednosti 2, 4 milijarde dolarjev. Seul računa tudi na francosko pomoč pri iskanju novih tržišč. (Reuter, Telefoto: AP) »Vsega sem že sit!« Predsednik Ševardnadze je potem, ko parlament ni potrdil njegovih zahtev, izgubil živce in zapustil sejo TBILISI - »Sit sem vsega! Moja odločitev je dokončna. Od tega trenutka naprej svoje naloge prepuščam drugim. Vsi v parlamentu vagone istega vlaka poskušajo vleči v svojo smer. Tako ne morem več delati.« Tako je gruzinski predsednik Edvard Ševardnadze na torkovem zasedanju parlamenta, potem ko ta ni odoboril njegove zahteve za uveljavitev izrednih razmer v državi, na ves glas poslancem jezno pojasnjeval razloge svojega odstopa, pri čemer je s pisalom trkal po govorniškem odru. Poznavalci razmer na ozemlju nekdanje Sovjetske zveze so se aprila letos spraševali, kaj se bo zgodilo, če bo s predsedniškega mesta odšel Boris Jelcin. Tokrat si podobno vprašanje zastavljajo v primeru Sevardnadze-ja, nekdanjega sovjetskega zunanjega ministra in sedanjega predsednika Gruzije. Kaj bo, če gre on, saj je trenutno v Gruziji prav Ševardnadze edina osebnost, ki lahko kroti razmere v gospodarsko popolnoma sesuti državi, in pet milijonov in pol Gruzincev ubrani pred državljansko vojno, ki kaže svoje zobe z zaostrovanjem spopadov v Abhaziji. Parlamentarci so v torek z glasovanjem - samo en poslanec od 150 se je glasovanja vzdržal, drugi pa so bili proti -svojemu predsedniku jasno dokazali, da si niti najmanj ne želijo njegovega odhoda, čeprav se z njegovo politiko pogostokrat tudi ne strinjajo. Kaj bo zdpj storil Se-vardnadze, ki je odigral pomembno vlogo pri prizadevanjih za konec hladne vojne in pri rušenju komunizma, ko ga njegovi sodelavci grajajo in hvalijo hkrati in so ga postavili pred dejstvo, da ga država še kako potrebuje. Jaba Ioseliani, eden od vojaških voditeljev, ki je lani januarja sodeloval pri strmoglavljanju abha-zijskega predsednika Gamsahurdija in je Se-vardnadzeju pomagal pri političnem vzponu lanskega novembra, je dejal, da se mora Ševardnadze zavedati, da svojih sposobnosti pač ne more preseči. »Njegove metode so podobne tistim, kot so jih uporabljali komunistični voditelji,« je povedal brez ovinkarjenja, njegove besede pa še kako prizadevajo Sevar-dnadzeja kot nekdanjega voditelja gruzinskih komunistov. Obrambni minister Karkarašvili je ostro obsodil parlament, češ da nekateri poslanci skušajo razcepiti državo. »Ne sme oditi predsednik, pač pa morajo oditi prav tisti, ki izzivajo spore. In če ne bodo prosto-vojno zapustiti političnega prizorišča, jih bomo k temu prisilili,« je bil oster Karkarašvili. Svojih kritik na predsednikov račun pa ni mogel skriti politični voditelj z izjemnim vlivom v gruzinski vojski Adamia, ki je cinično pripomnil, da je »to edina dobra poteza, ki jo je Ševardnadze naredil v življenju.« Ševardnadze, ki je v torek lahko slišal glasno vzklikanje svojih pristašev, ki so se zbrali na aveniji Rustaveli, glavni utici v gruzinski prestolnici Tbilisiju, in nji- hove pozive, naj ostane na položaju predsednika, bo moral svojo odločitev še pošteno premisliti. Na njegova pleča se je nagrmadilo toliko težavnih nalog, da ni prav nič čudnega, da so ga razmere kot politika najvišjega ranga preprosto spravile ob živce. »Ker je nastal politični vakuum, moramo storiti vse, da Sevar-dnadzeja ponovno dobimo nazaj,« je izjavil nekdanji vodja parlamenta Assatiani. Morda pa Sevardnad-ze potrebuje prav to. Moledovanje, da se vrne. Način, s katerim si skuša pridobiti več pooblastil, se le nekoliko razlikuje od potez, ki jih je in jih uporablja v boju z nasprotniki kremeljski šef Jelcin. Ali bo Sevy, kot ga je še kot uspešnega voditelja sovjetskega zunanjega ministrstva poimenoval Zahod, ostal ali ne, ni jasno. Povsem nesporno pa je, da neizpeljana gospodarska reforma, podivjana inflacija, naraščajoči primanjkljaj v državni blagajni in vse premajhna pomoč gruzinskih sosed nesporno ostajajo. (J. P. in agencije) Bo Ševardnadzeju politični manever uspel? (Telefoto: AP) NOVICE Nemiri v Ukrajini KIJEV - Med ponedeljkovimi demonstracijami ukrajinskih nacionalistov v številnih mestih v državi je bilo več kot 30 ljudi ranjenih. V Samyju je kakšnih 300 skrajnežev, ki so jih vodili Kozaki, vdrlo v poslopje sodišča in zahtevalo izpustitev treh svojih kolegov, obtoženih vohunstva, pred sodiščem pa je nato prišlo do obračuna s policijo. Nekaj sto demonstrantov je blokiralo utice in napadlo policiste. Demonstracije sta pripraviti skrajni organizaciji Ukrajinska nacionalna samoobramba in Ukrajinska nacionalna skupščina, katerih teroristične dejavnosti se krepijo, odkar je država zabredla v globoko gospodarsko in politično krizo. (Reuter) I ZDA ublažile embargo proti Vietnamu HANOI - »Nismo razočarani, ker so ZDA podaljšale embargo proti Vietnamu Se za leto dni, saj tudi nismo veliko pričakovali,« je v torek izjavil vietnamski zunanji minister. Oblasti v Hanoju pa je razveselila odločitev ameriškega predsednika Clintona o ublažitvi sankcij. Sicer prvi korak k odpravi 29-letnega embarga je najbolj razočaral ameriške poslovneže, saj ameriška podjetja še zmeraj ne smejo neposredno poslovati z Vietnamom, dovoljeno jim je le sodelovanje v razvojnih projektih mednarodnih ustanov in organizacij, kot sta Svetovna banka in Mednarodni denarni sklad. »Za popolno odpravo sankcij pa bo moral Vietnam storiti še kaj več,« je zapisano v sporočilu VVashingtona. Gre za akcijo iskanja 2.200 pogrešanih ameriških vojakov. (Reuter) Armenskoazerbajdžansko premirje MOSKVA - Na pogajanjih v Moskvi so se Armenci in Azerbajdžanci dogovoriti za podaljšanje premirja v Gorskem Karabahu do 5. oktobra. Sprti strani sta tudi privolili v srečanje svojih najvišjih predstavnikov. Opazovalci menijo, da je podpis premirja prvi velik korak k miru na tem območju. Vendar je »zunanji minister Karabaha« Gukasijan izjavil, da bo politična rešitev mogoča takrat, ko bo Baku priznal njihovo neodvisnot. Azerbajdžan pa je spor v Karabahu označil kot vojno z Armenijo, ki zanika svojo vpletenost in na pogajanja v Moskvo ne bo poslala svoje delegacije. (Reuter) Madžarski kmetje nad parlament BUDIMPEŠTA - Več kot 20.000 kmetov se je v torek zbralo pred madžarskim parlamentom in protestiralo proti kmetijski politiki, ki jih je povsem uničila. Kmetje od vlade zahtevajo, naj zaustavi krizo in ponovno peuči zakone o kmetijstvu. »Zdaj si za sto kilogramov prešince lahko kupino le par Cevj-lev,« je izjavil eden od udeležencev protestnega shoda pred parlamentom. Antallova desnosredinska vlada je namreč v skladu s privatizacijskim zakonom sprejela sklep o odpravi vseh subvencij in nadomestil za kmetijstvo. Madžarske kmete je privatizacijski zakon potisnil tudi v ostro konkurenco, ki ji očitno niso kos. (Reuter) BLIŽNJI VZHOD Sreda, 15. septembra 1993 ODMEVI IZRAEL - JORDANIJA / SE EN POMEMBEN SPORAZUM ZDA / PO PODPISU SPORAZUMA Evropska skupnost j Belgijski zunanji minister in hkrati predsedujoči Evropske skupnosti, ki je navdušeno pozdravila podpis sporazuma o palestinski avtonomiji, Willy Claes, je napovedal, da bodo predstavniki ES na prošnjo Washingtona najverjetneje že ta teden odpotovali v tiste zalivske države, ki so Se v dvomih glede sporazuma. Irska Irski voditelji z obeh strani meje so podprli sprejetje sporazuma o palestinski avtonomiji. »Ni nemogoče, da bosta Velika Britanija, Irska in politične stranke na Severnem Irskem preteklost pustile za seboj in poskrbele za boljšo prihodnost nemirne Irske,« je dejal predsednik vlade Reynolds. Iz Dublina prihajajo tudi pobude, da bi vodjo PLO Jaserja Arafata in izraelskega premier Jicaka Rabina predlagali za Nobelovo nagrado za mir. Japonska ————— Japonska vlada je v znamenje odobravanja vvashingtonskega sporazuma že objavila načrt denarne pomoči Palestincem. »Japonska pozdravlja sporazum za mir na Bližnjem vzhodu, saj je rešil enega najtežjih problemov po drugi svetovni vojni,« poudarjajo v Tokiu, kjer upajo, da bo Izrael nadaljeval pogovore z arabskimi državami za ureditev kriznih razmer na Bližnjem vzhodu. JAR Južnoafriški predsednik de Klerk je v pogovorih s poljskim zunanjim ministrom Skubiszewskim v Capetownu izjavil, da vlada podpira sporazum med PLO in Izraelom, da pa po podobnem modelu razmer v njegovi državi ne bi mogli rešiti. Mednarodna skupnost bo morala ponovno razmisliti o miru na Cmi celini in o geopolitični strukturi mednarodnih odnosov, je poudaril de Klerk. (Telefoto: AP) r M gr I ■ £ Nove obljube o dobrih odnosih z Izraelom To ni separatni mir z Izraelom, zatrjujejo v Amanu »Mir pogumnih je na dosegu roke» Vodja PLO Arafat se je v zgodovino zapisal kot prinašalec oljčne vejice VVASHINGTON - Le štiriindvajset ur po zgodovinskem Arafatovem in Rabinovem stisku rok pred ameriško (Bill Clinton) in rusko pričo (Andrej Kozirjev) sta Izrael in Jordanija podpisala nič manj pomemben sporazum. Prvič po sklenitvi egiptovsko-izraelskega miru leta 1979 je Izrael podpisal sporazum s kako arabsko državo. S tem sta državi zaokrožili mirovna pogajanja, ki so se začela v Madridu pred dvema letoma. V Amanu pa so pomen sporazuma že skušali zmanjšati, češ da Jordanija z Izraelom ne podpisuje ločenega mirovnega sporazuma (kot je to leta 1979 storil Egipt) in da bo do podpisa trajnega sporazuma preteklo še veliko mesecev ali pa celo let, odvisno pač od razvoja razmer na celotnem območju. Reševanje palestinskega vprašanja pa vključuje tudi druge sosednje države, v katerih živijo in delujejo palestinski begunci in borci raznih frakcij, zato brez njihovega tesnega sodelovanja trajen mir na Bližnjem vzhodu ni mogoč. Sirija pred podpisom kakršnega koli sporazuma z Izraelom tako zahteva popoln izraelski umik z Golanske planote, Libanon pa uresničitev resolucije 425 VS ZN, ki predvideva umik izraelske vojske s tako imenovanega varnostnega območja na jugu države. Omenjeni ugovori, o katerih bodo diplomati vseh vpletenih strani še velikokrat razpravljali, pa niso zadržali predstavnikov Savdske Arabije pri napovedi skorajšnje normalizacije odnosov z Izare-lom. (M. E. in agencije) Vodja PLO Arafat z ameriškimi kongresniki (Telefoto: AP) Teheran obsodil sporazum TEHERAN - Iranski predsednik Ak-bar HaSemi Rafsandžani je ponedeljkov podpis sporazuma med Izraelom in Palestinsko osvobodilno organizacijo označil za izdajo in sramoto za Palestince. »To so najbolj mučni Časi za Džihad (Sveta vojna) v Palestini,« je dejal Rafsandžani. »Tega ne bomo z lahkoto pogoltnih. Palestinska problematika ne more biti rešena samo s podpisom sporazuma na trati pred Belo hišo v VVashingtonu,« poudarja iranski predsednik in opominja na trpko in sramotno izkušnjo iz Čamp Davida -sporazum iz leta 1978, ki je pripeljal do podpisa mirovnega sporazuma med Egiptom in Izraelom leto dni pozneje. Iran, ki podpira islamsko Intifado in palestinski upor na območju Gaze in Zahodnega brega, trdi, da »to izdajalsko dejanje ne dokazuje moči Izraela, paC pa je rezultat prepirov med muslimanskimi državami.« »Priče bomo izbruhu spopadov med Palestinci, med proiranskimi skrajneži in Palestinsko osvobodilno organizacijo,« je zapisal teheranski Časopis Kaj-han. »To pa bo dalo cionistični državi veliko diplomatskega in medijskega zagona, da svetu dokaže, da ne bi smel nikoli dovoliti obnove Palestine.« (J. P. in Reuter) Barbara Kramzar / Knoxville Ko je voditelj Palestinske osvobodilne organizacije Jaser Arafat leta 1974 prvič stopil na ameriška tla, da bi govoril v newyorški Palači narodov, je s seboj nosil nabito pištolo. Takrat mu ni veliko pomagalo govorjenje, da v drugi roki nosi oljeno vejico -naslednjih dvajset let je v ameriških očeh veljal za nevarnega terorista. S podpisom sporazuma, ki bo Palestincem na delu zasedenih ozemelj omogočil avtonomijo, pa je Jaser Arafat vstopil v zgodovino kot prinašalec oljčne vejice. Kljub dolgoletnemu oboroženemu boju proti Izraelu in načrtovanju terorističnih akcij bo takšen v zgodovini tudi ostal, pa če ga jutri ubijejo nasprotniki izrael-sko-palestinske pomiritve. V park za vvashing-tonsko Belo hišo, kjer je v ponedeljek popoldne tri tisoč izbranih gostov -članov kongresa, zunanjih ministrov, nekdanjih ameriških predsednikov... - opazovalo podpis sporazuma, so za to priložnost iz ropotarnice prinesli 125 let staro mizo, na kateri so leta 1979 podpisali tudi mirovno pogodbo med Izraelom in Egiptom. Tudi takrat so bili dvomljivci prepričani, da bo campdavidskemu miru sledila vojna. Egiptovski predsednik je podpis mirovnega sporazuma plaCal z življenjem, toda mir med Egiptom in Izraelom traja še danes, je med slovesnostjo poudaril ameriški predsednik Bill Clinton. »Mir pogumnih je na dosegu roke in morda bo tihi Čudež normalnega življenja kmalu zamenjal navade sovraštva,« je poetično ugotovil ameriški predsednik, ki je spomnil na stoletja pred ustanovitvijo države Izrael, ko je bil Bližnji vzhod eno od redkih območij sveta, kjer sq Židje živeli v miru z drugimi verstvi. Predsednik Bill Clinton ni pozabil omeniti zaslug svojega predhodnika Georgea Busha, ki je s svojim državnim sekretarjem Baker jem in s prvim ameriškim nepopustljivim pritiskom na Izrael pred dvema letoma v Madridu zbral dolgoletne sovražnike. George Bush med slovesnostjo ni bil videti zadovoljen z vlogo opazovalca pri uspešnem zaključku procesa, ki ga je začel. Tudi na obrazih navzočih Palestincev in Iza-elcev med podpisom de- klaracije ni bilo Čutiti posebnega zadovoljstva. Preden sta lahko tretji človek PLO Mahmud Abas in izraelski zunanji minister Simon Peres s podpisom zaključila skrivna pogajanja na Norveškem, so morali v zadnjih minutah pred slovesnostjo na palestinsko zahtevo v tekst vključiti PLO. K rokovanju med Jaserjem Arafatom in izraelskim premi-erom Samirjem pa je moral z rahlim potiskom pomagati ameriški predsednik. »Nobene topline!« je vzkliknil eden od opazovalcev. »Samo realnost!« ga je dopolnil drugi med podpisom zgodovinskega sporazuma med Izraelom in PLO. Podobni sporazum pripravljata tudi Jordanija in Izrael, sirsko naklonjenost procesu pa je pokazala navzočnost zunanjega ministra. Morda najpomembnejši med povabljenci pa je bil 1 savdski šef diplomacije, na katerega ameriški predsednik Bill Clinton poleg Evrope in Japonske raCuna pri plačevanju računov mirovne pogodbe. Kajti vsem je jasno, da lahko trajni mir zagotovi predvsem gospodarsko okrevanje Pa' lestincev. ___________IZRAEL - PLO / BESEDILO SPORAZUMA_ Težaven prenos oblasti Petletno prehodno obdobje naj bi dokazalo, da so dolgoletni sovražniki sposobni miroljubnega sodelovanja - Poslej v Gazi palestinska policija Načela dogovora o prehodni samoupravi Vlada države Izrael in palestinska skupina (jor-dansko-palestinska delegacija na mirovnih pogajanjih o Bližnjem vzhodu PLO), ki predstavlja palestinsko ljudstvo, se strinjata, da je napodil Cas za prekinitev ved desetletij trajajočih nasprotovanj in spopadov, da si vzajemno priznata legitimnost in politične pravice in si bosta prizadevali za miroljubno sožitje, medsebojno spoštovanje, varnost in za sklenitev pravičnega, trajnega in vsesplošnega mirovnega dogovora ter zgodovinske pomiritve, kar vse bosta dosegli v dogovorjenem političnem procesu, je zapisano v uvodu neuradnega besedila izraelsko-palestinskega sporazuma o zaCasni in delni palestinski samoupravi na Zahodnem bregu in na območju Gaze. Cilj izraelsko-palestin-skih pogajanj v okviru bli-žnjevzhodnih mirovnih pogajanj je med drugim doseči prehodno palestinsko samoupravno oblast, izvoljeni palestinski svet, ki bo odgovoren za sprejemanje odločitev na omenjenem področju. Prehodno obdobje naj ne bi bilo daljše od petih let. Strani naj bi se dogovorili za trajno rešitev, ki bo temeljila na resolucijah 242 in 338 VS ZN. Svet naj bi bil izvoljen na splošnih svobodnih volitvah, katerih potek doloCa tretji člen sporazuma. Palestinci s stalnim bivališčem v Jeruzalemu se bodo volitev lahko udeležili v skladu s pravili, za katere se bosta strani še dogovorili. Volitve naj bi nadzorovala komisija, o kateri morata strani še skleniti dogovor, izvedli pa naj bi jih najpozneje devet mesecev po začetku veljavnosti sporazuma. Palestinska policija naj bi na območjih, na katerih bodo potekale volitve, skrbela za javni red in mir. »Volitve so pomemben vmesni in pripravljalni korak k uresničitvi le- gitimnih pravic Palestincev in njihovih pravičnih zahtev,« je zapisano na koncu poglavja o volitvah. Svet bo pravno odgovoren za urejanje vseh vprašanj na Zahodnem bregu in na območju Gaze, razen tistih, ki jih bosta obe strani še pretehtali na pogajanjih o trajni rešitvi. Strani se strinjata, da sta Zahodni breg in območje Gaze celota, katere integriteta bo v prehodnem obdobju ohranjena. Prehodno obdobje Petletno prehodno obdobje se bo začelo z umikom z območja Gaze in Jeriha. Pogajanja o trajni rešitvi naj bi se zaCela čimprej, nikakor pa ne pozneje kot na začetku tretjega leta trajanja prehodnega obdobja. Pogajanja o trajni rešitvi bodo vključevala vsa sporna vprašanja, kot so položaj Jeruzalema, (palestinskih) beguncev, (židovskih) naselij, varnostnih dogovorov, meja, odnosov in sodelovanja z drugimi sosedi. Obe strani se strinjata, da zaCasni dogovori ne bodo postali trajni. Prenos oblasti in odgovornosti Takoj, ko bo začela veljati deklaracija o načelih, bo Izrael na že omenjenih območjih Palestincem predal v upravljanje šolstvo in kulturo, socialna vprašanja, pobiranje davkov in turizem. Palestinci bodo v skladu z dogovorom tudi takoj zaceli usposabljati svojo policijo. Z vzpostavitvijho palestinske uprave oziroma z izvolitvijo palestinskega sveta, o čemer se morata strani še natančno dogovoriti, pa je mogoče prenesti tudi druga dogovorjena področja. To bosta strani določili v posebnem prehodnem sporazumu, ki bo med drugim določal sestavo sveta, število elanov tega organa in naCin prenosa odgovornosti z izraelske vojaške vlade in njene civilne administracije na svet. Začasni sporazum bo tudi določal, koliko izvršne in zakonodajne oblasti bo imel svet in koliko sodnih organov bo v skladu s tem še treba postaviti. Da bi svet lahko nemoteno deloval in vzpostavil osnove za gospodarski razvoj območja, s katerim bo upravljal, bo med drugim lahko ustanovil tudi palestinski odbor za elektriko, luške oblasti v Gazi, palestinsko banko za razvoj, odbor za izvozno dejavnost, organ, ki bo bdel nad okoljem, razdeljevanjem zemljišč in vode. Svet pa bo lahko imel še druge organe, za katere se bosta strani dogovorih. Po izvolitvi Sveta bodo izraelsko civilno administracijo na dogovorjenih ozemljih razpustili, vojaške oblasti pa se bodo umaknile. Izraelci bodo še naprej ohranili nadzor nad mejami tega območja in skrbeli za varnost Zidov, ki bodo ostali na območjih pod palestinsko začasno samoupravo. Izraelsko-palestinski gospodarski svet Za uveljavitev v deklaraciji dogovorjenih sprememb bo skrbel mešani izraelsko-palestinski komite, ki bo usklajeval delo in se ukvarjal z vsemi skupnimi vprašanji in morebitnimi nesporazumi. Eden pomembnih korakov k večjemu medsebojnemu zaupanju in sodelovanju je tudi ustanovitev izraelsko-palestinskega gospodarskega sveta, ki naj bi uresničil programe, za katere sta se strani že dogovorili. Gre za sodelovanje pri upravljanju in razvoju oskrbe s pitno vodo, o čemer se bodo dogovorili strokovnjaki obeh strani, ki se bodo poleg tekoče problematike ukvarjali tudi z načrti za gospodarno in pravično rabo skupnih vodnih virov. Izraelski in palestinski strokovnjaki bodo sodelovali tudi pri oskrbi z električno energijo, pri iskanju novih energetskih virov, kot sta nafta in zemeljski plin, finance, transport, trgovino, industrijo, pri dogovarjanju o položaju delavcev in socialnih vprašanjih ter pri organiziranju skupnih raziskovalnih inštitutov in baz podatkov. Strani naj bi se dogovarjali ali vsaj usklajevali delo pri zaščiti okolja, razvoju komunikacij in medijev in vseh drugih programih, ki bi bili v skupnem interesu. Palestinska in izraelska stran bosta k sodelovanju povabili tudi Sirijo in Egipt, ki naj bi sodelovala predvsem pri reševanju vprašanj vračanja beguncev ter pri sprejemanju vseh potrebnih ukrepov za preprečevanje neredov in nemirov. Izraelska vojska se bo umaknila z vseh naseljenih območij, prihodnje selitve izraelske vojske pa bodo odvisne od varnostnih razmer, za katere bodo poslej skrbeh palestinski policisti. Umik izraelske vojske se mora končati najpozneje do izvolitve palestinskega sveta. Umik izraelske vojske Strani se bosta v dveh mesecih po začetku veljavnosti deklaracije o načelih dogovorih in podpisali sporazum o umiku izraelske vojske z omenjenega območja. Izraelska vojska se bo začela umikati takoj, ko bo tak sporazum podpisan, umik pa zaključila najpozneje v štirih mesecih po podpisu. Omenjeni sporazum bo med drugim vseboval določila, ki naj bi omogočila gladek in miren prenos pooblasti z izraelske na palestinsko stran, določila o zagotovilih palestinske pohcije, da bo skrbela za red in mir na območjih pod svojo upravo. V policijskih enotah bodo sodelovali ljpre-bivalci tega območja kot tudi Palestinci od drugod, na primer tisti, ki imajo jordanske potne liste in palestinske osebne dokumente, ki so jim jih izdale egiptovske oblasti. Tisti, ki bodo prišli od drugod, se bodo usposabljali za policiste in policijske oficirje. (M.E. in Agencije) Odprta vprašanja na Bližnjem vzhodu Izrael Palestina LIBANON - V državi je še vedno 40.000 sirskih vojakov. Predvsem v severnem in vzhodnem delu države. Libanonske oblasti zanima predvsem umik izraelske vojske z juga države, s tako imenovanega izraelskega »varnostnega območja«. Izraelci so se tako poskušali zavarovati pred napadi libanonskih in palestinskih gverilcev. Najmočnejša gverilska skupina so pripadniki Hesbolaha (Božje stranke), ki jo podpira in vsak dan uri njene vojake Iran v dolini Bekaa. V državi je še vedno 320.000 palestinskih beguncev. ZAHODNI BREG - Prihodnost tega dela zasedenega ozemlja je negotova. Na njem živi 1,8 milijona Palestincev, o statusu območja pa naj bi razpravljali po uveljavitvi palestinske avtonomije v Gazi In Jerihu. Vprašanje je, koliko ozemlja je Izrael dejansko pripravljen odstopiti. Najpomembnejši izraelski zadržki: - Izrael ima pomisleke zaradi varnosti, saj je - Tel Avlv oddaljen le dvajset kilometrov in - Zidovska naselja, še posebej mesto Biblos, ki je za mnoge Izraelce dokaz, da je Bog to zemljo namenil prav njim. Sredozemsko morje SIRIJA - Predsednik Asad Palestincem sicer ni odrekel pravice do podpisa sporazuma z Izraelom, vendar pa se pogaja o vprašanju Golanske planote, dela sirskega ozemlja torej, ki ga je Izrael zasedel v vojni leta 1967. V Siriji živi približno 12.000 arabskih beguncev, večina so sirski druži in suniti. Na Golanski planoti zdaj živi 7.000 Zidov in 400.000 palestinskih beguncev, od tega 250.000 v begunskih taboriščih ZN._________ OBMOČJE GAZE OBMOČJE GAZE - Oblast Jaserja Arafata in PLO na revnem puščavskem območju ogrožajo vse bolj glasni islamski fundamentalisti. Blizu 750.000 Palestincev lahko postane žrtev spopadov različnih palestinskih frakcij za oblast. Zidovskih naseljencev na tem območju je 3.500. JERUZALEM je eno najbolj spornih območij, saj mesto tako Izraelci kot Palestinci doživljajo kot resnično prestolnico svoje države. V mestu živi 350.000 Zidov in 150.000 Palestincev. Sinajski polotok EGIPT Akabski zaliv JORDANIJA - Jordanija je podprla izraelsko -palestinski sporazum, vendar ima ob tem tudi pomisleke. Najbolj jih skrbi prihodnost palestinskih beguncev, ki so v državo pribežali po vojnah leta 1948 in 1967. Drug problem je vprašanje delitve vodnih virov, na primer reke Jordan. V Jordaniji ta čas živi 1,2 milijona Palestincev, od tega 225.000 v begunskih tghnriSftih 7N______________ op Kako bodo Palestinci vstopali in izstopali z območja Gaze in Jeriha, kjer g!bi najprej .ničili delno samoupravo? V Jerihp# mogoče prjjkpo cesti čez ednjo Jordanijo, mdar pa naj bi isto še vedno nadzorovali Izraelci. V Gazo je mogoče priti iz Egipta. Ali bo prehod iz Gaze v Jeriho mogoč po koridorju čez Zahodni breg? Hebron je najbližje večje mesto Gazi na Zahodnem bregu, kjer pa živijo tudi nekatere najbolj militantne skupine izraelskih naseljencev.^^^ EGIPT - je bil prva arabska država, ki je z Izraelom sklenil mirovni sporazum leta 1979. V zameno je Izrael vrnil Sinajski polotok, ki ga je izraelska vojska zavzela v šestdnevni -bliskoviti..vojni.leta...1.96.7,----------------- SAVDOVA ARABIJA Libanonu, nekateri že od vojne leta 1948? Taborišča: šotorska naselja, ki so jih takrat postavili kot začasna bivališča, z leti pa so se spremenila v barakarska nase.ja. APfCartoonPichor KflrtriU# PO SPORAZUMU / SKRAJNEŽI NE MIRUJEJO Bližnji vzhod stopa v najbolj kočljivo in nasilno obdobje Kriza vlade v Libanonu? - V samomorilskem atentatu v Gazi ubit Palestinec 1 ečel< z ročnim raketometom ob gorečih barikadah v Eil el Hilvehu (AP) BEJRUT, JERUZALEM - VeC kot 100 tisoC libano-skih šiitov je včeraj pokopalo osem žrtev, ki so padle v ponedeljek pod streli libanonskih varnostnih sil med prepovedano manifestacijo proti sporazumu med Izraelom in PLO. Z osmimi v iranske zastave zavitimi krstami, na eno so celo pri trdih ka-lašnikov, bi hezbolahi proiranske Božje stranke radi pokopali tudi vlado Rafika Haririja, ki se je zaradi ponedeljkovih incidentov zanašla v najhujši krizi po koncu libanonske državljanske vojne. Notranji minister Bišara Marhež se je »avtosuspen-diral« iz protesta, ker je obrambni minister Moh-sen Dalul izjavil, da sta policija in vojska »odgovorno« posegli proti šiitskim verskim skrajnežem. Premier Hariri je že odpotoval v Damask, da bi s sirskim predsednikom Hafezom el Asadom, dejanskim gospodarjem v Libanonu, poiskal izhod iz sedanje krize. Od rezultatov teh pogovorov bo nedvomno bolj jasno, kakšno stališče bo zavzel Damask do sedanjega bližnjevzhodnega mirovnega procesa. Sirsko Časopisje včeraj ni skoparilo s propagandnimi salvami proti sporazumu, iz Wa-shingtona pa prihaja vest, da je Damask obljubil, da bo poskušal vplivati na razne palestinske frakcije, ki nasprotujejo sedanjemu sporazumu. Sodec po vesteh, ki prihajajo z zasedenih arabskih ozemelj in z juž-nolibanonskega vanost-nega pasu ob reki Litani, sedaj nastopa najbolj težavno in nasilno obdobje. V zadnjih urah so življenje izgubile tri osebe. Enega Palestinca je raznesel peklenski stroj med poskusom samomorilskega napada na občino v Gazi, dva libanonska šiita pa sta izgubila življenje v izralskem topniškem odgovoru na šiitsko raketiranje tam- ponskega pasu. Kljub napetosti in novemu nasilju pa med Palestinci na zasedenih arabskih ozemljih še vedno prevladuje veselje za sporazum. Zadovoljna je tudi večina Izraelcev, le da je med njimi manj veselja, saj se zavedajo, da bo pot do miru posejana s trpljenjem in nasiljem. Manj navdušenja pa je med palestinsko diasporo, predvsem med funkcionarji raznih palestinskih frakcij. Ob ideoloških in nacionalističnih razlogih pa so prisotni tudi egoistični razlogi, ki botrujejo temu nasproto- vanju. Tunizijci ne skrivajo, da so razni palestinski funkcionarji v Tunisu živeli v »zlatem begunstvu« z luksuznimi avtomobili, s prekomerno porabo žganih alkoholnih pijaC, ki bi se jim morali v Gazi in Jerihu bržkone odpovedati. Takim bi permanentna napetost na Bližnjem vzhodu najbolj prijala, a se sedaj zavedajo, da je njihovega »zlatega begunstva« konec. Povsem drugačen je odnos med tistimi Palestinci, ki so se v tujini s svojim delom in sposobnostjo uveljavili, saj podpirajo Arafata in mir. OB ROBU Za Palestince brezplačni židovski obloženi kruhki OAKLAND (ZDA) - Zidovska lastnica neke rstavra-cije v ameriškem Ouklandu na svojevrsten način praznuje sporazum med PLO in Izraelom, saj brezplačno ponuja židovske obložene kruhke palestinskim klientom, če ob vstopu v lokal pozdravijo »sa-laam« (mir). Prvega dne se ni zglasil nihče, Židinja pa ne obupava, saj so ti s krompirjem, grahom, bobom in drugimi dobrotami obloženi kruhki sprejemljivi tudi za pravoverne muslimane, ker v njih ni svinjine in drugih za obe veri prepovedanih živil. Ganjenost Sadatove hčere V Sidonu so Arafatovi borci rajali od veselja, ker upajo da je sedaj trpljenja konec (AP) BROOKLINE (ZDA) - Camelia Sadat, hči pokojnega egiptovskega predsednika An var j a el Sadata, je ob gledanju slovestnosti ob podpisu sporazuma med Izraelom in PLO podlegla ganjenosti, si zastrla obraz in butnila v jok. Njenega očeta so namreč ubili islamski skrajneži, ker je podpisal prvi mirovni sporazum z Izraelom (Campdavidski sporazum). Suha Arafat »First lady« NEW YORK - Arafatova žena, 29-letna Suha Arafat, se ni udeležila washingtonske slovesnosti, a v Tunisu so jo vseeno staknili reporterji CNN. Ta palestinska kristjanka, hči bogatega bankirja in palestinske novinarke je jasno povedala, da bo prevzela vlogo palestinske »First lady« in se posvetila skrbstvu in zdravstvu ~J!L[AJSKA / Sl HOČE PEKING TAKO ZAGOTOVITI DODELITEV OLIMPIJSKIH IGER? POLINEZIJA / ZASILEN PRISTANEK FRANCOSKEGA BOEINGA 747 Na svobodi Wei Jingsheng, oče kitajskega demokratičnega gibanja Andrew Ouinn. Rfutbp PEKING - Na Kitajskem so včeraj izpustili na svobodo Wei Jins-shenga, disidenta, obsojenega na 14 let zapora rn prisilnega dela za-rach zahtev po demokratičnih spremembah. XiRradna agencija Ainhua je naglasila, da Je Wei, potem ko je izvedel za svojo izpusti-ev dejal, da je srečen ter da se počuti prav do-ro. Po podatkih agendi6’ so mu v zaporu postregli s posebnim kosi-°m, nato so ga iz jec.e odpeljali z avtom. Na ministrstvu za pravosodje so izjavili, da ga je Pogojno izpustilo neko sodišče v Tangshanu, Potem ko je ugotovilo, na se je jetnik v zaporu dobro obnašal. V tujini je Wei najbolj Poznan kitajski disident. Uo njegove izpustitve je Prišlo le nekaj dni pre-nen bi komite za olimpijske igre odločal o em, ali bi Peking mogel piti sedež olimpijskih rger leta 2000. Diplomati so mnenja, da je VVeieva lzpustitev (šest mesecev Pred koncem 15 let dolge kazni) očitno v zvezi ? glasovanjem 23. sep-embra v Montecarlu kjer bodo izbirali med ekingom, Sydneyem, ferlinom, Istanbulom in Manchestrom. Aktivisti, ki se borijo za človekove pravice, so se VVeieve osvoboditve razveselili, dejali pa so tudi, da bo treba šele vi-neti, ali bo disident mogel spregovoriti s tujimi novinarji. Kitajska vlada sedaj pripravlja izjavo o Wei Jingsheng pred aretacijo leta 1979 (Telefoto AP) izpustitvi, s katero se seveda namerava braniti pred obtožbami kršenja človekovih pravic. Kitajci so bili o izpustitvi obveščeni z napisom na ekranu med neko televizijsko oddajo o gospodarskih reformah. Weia so leta 1979 obtožili, da je izdal »vojaške tajnosti« tujemu novinarju in da je širil protirevolucionarno propagando. Zaradi tega so ga kaznovali z zaporom, prisilnim delom v solinah in osamit- vijo. Vse to ga je baje hudo prizadelo, tako fizično kot duževno. Wei, ki je delal kot elektrikar v pekinškem živlaskem vrtu, je bil v resnici kaznovan zaradi kritik na račun Deng Xiaopinga. V članku »Demokracija ali nova avtarkija?« je Denga primerjal z Mao-cetungom in ga obtožil diktatorstva. Weia čaka sedaj Sakharova nagrada v višini 100.000 dolarjev, ki so mu jo skupaj z Nelsonom Mandelo podelili marca. »Povratek« v spremenjeni svet ____ David Schlesinger, Reuter PEKING - Wei Jingsheng, ki so ga včeraj osvobodili po štirinajstih letih ječe, je oce sodobnega kitajskega demokratičnega gibanja. Skupnost kitajskih disidentov gleda nanj kot na kakega Nelsona Mandelo ali Andreja Sakharova. Od teh dveh znanih tujih disidentov pa se Wei razlikuje po tem, da ima bolj malo možnosti kmalu stopiti v ospredje. V državi, za spremembo katere se je boril, mogoče celo sploh ne bo imel možnosti, da bi kdaj postal prava politična sila. Njegove ideje in spisi so še vedno prepovedani, kogar te ideje občuduje pa režim še vedno ustrahuje. Vlada, ki ga je zaprla, je še trdno na oblasti in še vedno nasprotuje politični hberali-zaciji, za katero se je zavzemal Wei. Weievo najbolj znano delo, natisnjeno leta 1978, ko je kratkotrajno gibanje »Zid demokracije« doseglo svoj višek, je razprava z naslovom »Peta modernizacija - demokracija«. V tem delu je zagovarjal stališče, da same gospodarske reforme ne bodo mogle prinesti blaginje narodu ter pozval ljudstvo, naj se zavzame za zahodni model vlade. »Ljudje morajo imeti demokracijo. Ce zahtevajo demokracijo, zahtevajo samo to, do cesar imajo vso pravico. Kdor jim demokracije noče dati, je nesramen bandit, nič boljši od kapitalista, ki krade delavcem denar, ki so ga zaslužili s svojim potom in krvjo,« je pisal v svojem Članku. Za Kitajce, ki so bili v veliki politični zmedi po Maocetungovi smrti leta 1976, so VVeieve ideje pomenile žarek upanja. Kitajska se je danes dejansko spremenila veliko bolj, kot si je Wei predstavljal. Leta 1979, ko je moral v zapor, je bil star 29 let, danes, pri 43, so ga prehiteli tako mladi misleci kot družbene spremembe. Vlada se je aktivno zavzela, da bi popolnoma opustila socialistični gospodarski sistem in spodbudila kompetitivnost, posledica tega pa so veliko boljše življenjske razmere. Čeprav je politični pritisk še vedno zelo močan, so ljudje veliko bolj zadovoljni oziroma manj razdraženi kot so bili, na primer, še pred štirimi leti, ko je prišlo do študentovske vstaje na trgu Tienanmen. Za te študente pa so VVeievi ideali še vedno živi. VVang Dan, eden od vodij gibanja Trga nebeškega miru in redkih disidentov, ki so ostali na Kitajskem, je včeraj obiskal Weia in mu izrazil dobrodošlico. Res sreča v nesreči Pilot je z zavojem v desno preprečil katastrofo PAPEETE (Francoska Polinezija) - Prava sreča v nesreči, predvsem pa velika prisebnost pilota: tako so policisti v Papee-teju ocenili dogodek, ki se je pripetil na pristajalni stezi krajevnega letališča Faaa. Letalo francoske družbe Air France z 270 potniki je, morda zaradi okvare ali napake pri zaviranju, med pristajanjem s preveliko hi-trosto peljalo po pristajalni stezi. Pilot je uvidel, da ne bo mogel pravočasno ustaviti letala, ker pa je bil ob koncu steze 30 metrov globok prepad, je rahlo obrnil in letalo se je zarilo v močvirje. Vsi potniki so nesrečo srečno preživeli, Ce izvzamemo nekaj lažjih prask in mnogo preplaha, razen enega, ki si je zlomil zob. Na slilti (Telefoto AP) letalo v močvirju. IVEUKA BRITANIJA / ZA DR2AVNE USLUŽBENCE Plače po učinku LONDON - Prava hladna prha za 5 milijonov britanskih državnih uslužbencev: prihodnje leto jim bodo zvišali plače le če bodo izboljšali in povečali storilnost. Letos je učno, zdravstveno in drugo osebje vključno z gasilci moralo stisniti pas, saj so jim odmerili le 1, 5% poviška plač, medtem ko so v zasebnem sektorju plače zvišali za 4%. Ko je vlada v prejšnjih dneh izjavila, da ne bo kvalificirala poviška za prihodnje leto, je marsikdo upal, da bodo na pogajanjih iztržili kaj več. Včeraj pa je zakladni minister Kenneth Clarke pokopal vsako upanje. Za prihodnje leto vlada ne namerava zvišati stroškov za upravo, še najmanj za plače, vsekakor pa bi posameznikom lahko zvišali plače, a le v primeru, da bi se njiho- va storilnost dejansko zvišala. Clarke je ta sklep opravičil s trditvami, da si je treba plače tudi zaslužiti. Za sindikate so te besede zvenele kot prava vojna napoved kot provokativni napad, iz katerega je razvidno, da je vlada v bistvu zamrznila plače državnih uslužbencev. Da bi bila mera polna, Clarkove besede obenem pomenijo, da državni uslužbenci lenarijo in da jim torej ni treba zvišati plač. Ne glede na upravičenost takih izjav pa je nesporno, da je v javnem sektorju »nagrajevanje po učinku« zelo zapletena in kočljiva zadeva. Morda pa je britanska vlada spoznala, da ima preveč uslužbencev in bi se jih rada z nizkimi plačami znebila. Kot vedno pa ni poskrbela za selektivne ukrepe in je prizadela vse, marljive in lenuhe. NOVICE mi PARLAMENTARNA PREISKAVA AFERE HIT Franco Juri -veleposlanik v Španiji LJUBLJANA -Franco Juri prevzema dolžnosti izrednega in pooblaščenega veleposlanika RS v Kraljevini Španiji. Juri se je rodil leta 1956 v Kopru, po diplomi na Filozofski fakulteti je bil zaposlen na ljubljanski univerzi kot asistent italijanske književnosti. Izredno je bil dejaven na področju varstva Človekovih pravic. V parlamentu je kot dlan LDS sodeloval v komisijah za pomorska vprašanja in mednarodne odnose. Bil pa je tudi predsednik delovne skupine za spremljanje begunske problematike, posebno aktiven pa je bil pri razvijanju stikov z evropskimi parlamenti in -mednarodnimi "humanitarnimi ustanovami. Kot publicist in novinar se je ukvarjal tudi z latinskoameriškimi državami. (A. 2.) " DS pozitivno o kočevskem zboru LJUBLJANA - Čeprav so tam sprejeli tudi nekaj odločitev in postopkov, s katerimi se sedanja potiti- ., -ka ne more strinjati, se Demokratska stranka poziti-vno opredeljuje do kočevskega zbora kot etape v razvoju Osvobodilne fronte in izjemno pomembnega mejnika v razvoju osvobodilnega boja. Zbor, ki je bil od 1. do 3. oktobra 1943 v Kočevju, je sprejel vr-sto za prihodnjo državnost Slovenije pomembnih ukrepov, med katerimi je treba izpostaviti odlok o priključitvi Primorske Sloveniji. (A. 2.) Novi podatki petih prič Omerza: Preiskavo je naročilo finančno ministrstvo - Kopač: Kovačiča srečal trikrat - Draksler: Nisem zlorabil pooblastil - Gaspari: Na Hit nas je opozoril Vis - Lipovec: Denar igralnic za udbo Tujina o Kočni LJUBLJANA - Sindikat Neodvisnosti - KNSS je že' pred tedni obvestil Mednarodno sindikalno konfederacijo ICFTU o kršenju slovenske delovnopravne zakonodaje v podjetju Kočna Kamnik ter opozoril na vprašanja lastninjenja. Generalni sekretar ICFTU Knzn Friso je Milanu KuCanu, Janezu Drnovšku in Hermnanu Rigelniku že poslal apel, v katerem podpira prizadevanja Neodvisnosti za zakonitost lastninjenja. Generalni sekretar upa, da bodo nasprotja v KoCni zgladiti s pogajanji in da bodo k temu pripomogli vsi trije predstavniki oblasti. (A. 2.) Štirinajst novih doktorjev znanosti LJUBLJANA - Rektror prof. dr. Miha Tišler je včeraj v zbornični dvorani Univerze predstavil štirinajst novih doktorjev znanosti s področij ekonomije, družbenih ved, naravoslovja in tehnologije, medicine, elektrotehnike, računalništva, arhitekture, gradbeništva in geodezije. Doktor ekonomije je postal Janez Potočnik, Karl-Heinz Casgersm, Igor Plazi in Roman Jerala pa so doktorirati iz naravoslovja in tehnologije. Drago Zajc in Igor LukšiC sta doktorirala iz družbenih ved, z doktorskimi disertacijami s področja arhitekture, gradbeništva in geodezije pa sta se predstavila Tomaž Vidic in Aleš Breznikar. (STA) V- lil , P M LJUBLJANA - Včerajšnje zaslišanje petih prič, ki naj bi pomagale razjasniti ozadje afere Hit, je prav gotovo brez primere v dosedanji parlamentarni praksi. Doslej namreč parlamentarne preiskave te vrste v Sloveniji sploh nismo poznali in zato se seveda še ni zgodilo, da bi pred preiskovalci pričali tudi vladni ministri. Zaslišanje sicer poteka tako, da se priča najprej predstavi preiskovalcem (pove svoje ime in priimek, poklic, starost in naslov), predsednica komisije pa nato priči prebere »pravice in dolžnosti«. Najdlje so preiskovalci spraševali Zvonka Drakslerja, najprej pa so končali zaslišanje Igorja Omerze, ki je »nastopil« prvi. Igor Omerza: Nekdanji direktor SDK je med drugim povedal, da je za preglede poslovanja v igralnicah pristojna uprava za družbene prihodke in ne SDK. Po njegovem mnenju prejšnja oblast »ni bila zaineter-sirana« za tovrstne preglede, ker je polovico denarja iz igralnic dobivala udba. Preiskavo v Hitu je SDK začela oktobra lani »na pooblastilo finančnega ministrstva, ki je zaprosilo za pregled poslovanja Hita zaradi priprave novega zakona o igralništvu«. Po njegovih besedah se je z Danilom Kovačičem srečal trikrat v življenju, spoznal pa ga je, preden je prevzel funkcijo direktorja SDK. Povedal je tudi, da SDK ni imela »no- benih indicev, da se v Hitu dogaja kaj takega, kar ni v skladu z zakoni«. Kot dikre-ktor SDK v zadevi Hit - tako Omerza - ni sodeloval z Varnostno-informativno službo. Janez Kopač: Prejšnjega in sedanjega predsednika parlamentarnega odbora za kreditno-monetarno politiko so preiskovalci spraševali predvsem o njegovi vlogi pri »padcu« vladnega zakona o igrah na srečo, ki je bil popolnoma drugačen od tistega, ki so ga zagovarjali vodilni ljudje v Hitu. Kopač je povedal, da je Kovačiča res vabil po telefonu na seje odbora, vendar kot enega od mnogih, ki jih zanima ta zakon. Ne spominja se, da bi Kovačiču svetoval, naj pride na sejo »pozneje, ko ne bo več televizijskih kamer«. Kopač pravi, da je vladnemu konceptu zakona ves čas javno nasprotoval, ker meni, da je podržavljanje igralnic zelo slaba rešitev. Nekaj zaposlenih v Hitu pozna poslovno, ne pa zasebno, s Kovačičem pa se je srečal dvakrat ati trikrat. Kopač je potrdil, da je nje- Tanja Starič gova žena solastnica podjetja, ki deluje v okviru Avto-tehne, in da je nekoč najela kredit pri podjetju Hit, »vendar po običajnih tržnih pogojih«. Ko je bil minister (tri tedne), se ni ukvarjal z zakonom o igrah na srečo in se ni srečeval s Kovačičem. Kopač je zanikal govorice, da s Hitovo pomočjo gradi vikend v Trenti. Za sume o nepravilnostih v Hitu ni vedel. Zdravko Draksler: Pra- vni svetovalec v kabinetu finančnega ministra, ki je napisal zakon o igrah na srečo, je povedal, da je minister za turizem Ingo Paš oblikoval komisijo, v kateri so bili tudi direktorji igralnic in predstavnik uprave za javne prihodke (poleg ljudi iz ministrstev). Ta komisija je pripravila zakon in »ko je Kovačič videl, da njegov koncept v. vladi nima podpore, je prepričal poslance, da so zakon vrgli«. Draksler je na vprašanja, ali je bil res v zelo »dobrih in pogostih stikih« z ljudmi iz Hita, odgovoril pritrdilno in potrdil, da mu je igralnica plačevala potne stroške in dnevnice za potovanja v Novo Gorico (s »tihim soglasjem v ministrstvu«). Enkrat je Hit denar nakazal tudi njegovi hčeri, ki je o tej temi pisala diplomsko nalogo. Potrdil je tudi, da je po telefonu Kovačiča obvestil, da potrebuje avto, vendar je povedal, da je novo vozilo plačal sam. Draksler ni nič vedel o udbi, mafiji in tujem kapitalu v igralnicah. Potrdil je, da je včasih vodstvu Hita pomagal z nasveti. Priče pomagajo preiskovalcem razkrivati ozadja slovenske zgodbe o igrah na srečo (FOTO: Tomi Lombar) Mitija Gaspari: Minister je povedal, da sta za nadzor nad igralništvom pristojni uprava za javne prihodke in SDK. Za pregled v Hitu (in sploh v vseh igralnicah) je prosil potem, ko sta mu Miha Brejc in Igor Bavčar povedala, da so tam začeli preiskavo, in ga prosila za sodelovanje. V ministrstvu imajo hude kadrovske težave, zato se je z igralništvom ukvarjal samo en človek (Draksler). Minister ni vedel, da je omenjeni uradnik osumljen »pretesnega sodelovanja« s Hitovci in še do danes ni dobil nobenega uradnega dokazila. Kljub temu so ustanoviti novi oddelek za področje igralništva in imenovali za predstojnico Evelino Smrekar. O rezultatih preiskave v Hitu je bil minister obveščen aprila letos, nič pa ne ve o preiskavah v drugih igralnicah. Zavrnil je očitke, da se vlada ni dovolj potrudila, da bi od Hita izterjala denar. Marjan Lipovec: Nekdanji krupje iz portoroške igralnice je zelo natančno opisal ozadje (ne) sprejemanja zakona o igrah na srečo in delovanje posojilnih služb. Igralnice so tem službam plačevale 18 odsto-kov, polovico (ali več) pa je dobivala služba državne varnosti. Kovačič po letu 1990 tega »davka« ni več plačeval, portoroška igralnica pa je nadaljevala financiranje varnostne službe do lanske pomladi, je med drugim povedal Lipovec. Tujim delavcem potečejo delovne dovolilnice LJUBLJANA - Ob poteku delovnih dovolilnic za tuje delavce, ki so na začasnem delu v Republiki Sloveniji, je med njimi Čutiti veliko nelagodje. Zelo občutljivo je vprašanje dnevnih migrantov, M že leta delajo pri nas in so delovno, socialno, pa tudi kulturno in jezikovno integrirani v naši državi. Glavni odbor SvS - Svobodne stranke predlaga, da imajo dnevni migranti zato privilegiran položaj pri podaljševanju delovnih dovolilnic. Tako bi hkrati izboljšali tudi socialno stanje avtohtonega slovenskega prebivalstva, ki je ostal za našo južno mejo. (D. H.) Mednarodni projekt o regionalnem sodelovanju MARIBOR - Mednarodna raziskovalna skupina za projekt Regionalno sodelovanje med Avstrijo, Hrvaško, Italijo, Madžarsko in Slovenijo v luči evropske integracije je v Mariboru zaključila svoje delo. Dr. Silvo Devetak, direktor Evropskega centra za etnične in sociološke študije Univerze v Mariboru, misli s tem na politiko ES za razvoj čezmejnega regionalnega sodelovanja v Evropi. Projekt naj bi izvajali v letih 1994 in 1995. Takrat naj bi v posameznih univerzitetnih centrih sklicali različne delovne skupine, ki naj bi ta projekt podrobneje obravnavale. (STA) V Evropo z izšolano generacijo LJUBLJANA - Samostojna poslanska skupina odločno obsoja politiko ministra Gabra glede vpisa srednješolcev na univerzo. Naša družba lahko vstopi v Evropo le z generacijo, ki bo ustrezno izšolana. Samostojna poslanska skupina zahteva, da vlada nemudoma uredi vprašanje vpisa 5000 srednješolcev na visokošolske zavode oziroma da organizira drugačne oblike izvajanja študija tudi zunaj sedanjih središč. (D. H.) Človekoljubna pomoč iz Nizozemske LJUBLJANA - Urad za preseljevanje in begunce vlade Republike Slovenije sporoča, da je Rotary Club - Deventer iz Nizozemske poslal človekoljubno pomoč za začasne begunce, ki so nastanjeni v begunskem centru Velike Bloke in zbirnem centru ■ Ribnica. Pomoč vključuje dva starejša kombija znamke Peugeot, dva fotokopirna stroja, zdravila, športno opremo za otroke in šolske pripomočke. Skupna vrednost človekoljubne pomoči znaša okrog 75 tisoč tolarjev. (D. H.) Znak SQ kot kolektivna slovenska znamka LJUBLJANA - Minister za znanost in tehnologijo Rado Bohinc je predvčerajšnjim sprejel Franca Ekarja, predstavnika Združenja SQ Kranj in direktorja PPG Gorenjski sejem. V pogovoru sta uskladila stališča o nadaljnjem poteku označevanja proizvodov in storitev z znakom SQ. Znak SQ naj bi postal kolektivna slovenska znamka s pooblastilom Združenja SQ Kranj in z neposrednim sodelovanjem ministrstva za znanost in tehnologijo. (D. H.) ODBOR ZA OBRAMBO Zaradi vohunov ni časa za zakon Policijo potrebuje več pooblastil, da bi ustavila "vikendčetnike" Boštjan Lajovic LJUBLJANA - Odbor državnega zbora za obrambo bi se moral na včerajšnji seji »spopasti« z najpomembnejšim obrambnim zakonom, vendar so poslanci konCali sejo po razpravi o poročilu Visa o delovanju vohunske skupine v Brežicah. Zaradi odhoda na odprtje razstave ob 500-letnici kolegia-tnega kapitlja v Novem mestu je namreč ostalo le malo časa za obravnavo predloga obrambnega zakona, zato je Vika Potočnik (LDS) predlagala, da sejo prestavijo na kak drug dan, ko bo dovolj časa za obravnavanje tako pomembne tematike. Razprava o poročilu Visa je vzbudila predvsem veliko vprašanj, kako da so ustrezni slovenski organi lahko dopuščali obveščevalno delovanje skupine hrvaških oficirjev. Pokazalo se je tudi, da so oficirji JLA dobivati nadomestilo za brezposelne, ki jim ga je izplačevala Slovenija, čeprav so biti zaposleni v hrvaškem Zbora narodne garde. Ivan Oman (SKD) je vprašal, kako so lahko oboroženi hrvaški oficirji neovirano prestopati državno mejo, Zmago Jelinčič (SNS) pa je dodal, da pristojni organi niso ukrepati, ■ čeprav so za to vedeli. . Vprašal je, kdo in na kakšni podlagi je to dovolil, saj v Visovem poročilu piše, da »je obrambno ministrstvo Slovenije prek notranjega ministrstva omogočilo neovirano gibanje pripadnikom skupine prek državne meje, vključno s pravico nošenja osebnega orožja«. Podobno je spraševal tudi Marjan Stanič (SPS), ki je želel še zvedeti, ati ima kateri od pripadnikov omenjene skupine slovensko državljanstvo. Obrambni minister Janez Janša je poslancem pojasnil, da so pristojni organi pripadnikom tujih vojaških formacij v skladu z zakoni dovoljevati prehod državne meje, da pa se je to dogajalo takrat, ko Slovenija še ni bila mednarodno priznana kot samostojna država, Hrvaška pa je bila v vojni. Ukrepanje zaradi obveščevalnega dela hrvaških oficirjev pa ni stvar tajnih služb, ki nimajo tovrstnih pooblastil, ampak naloga notranjega ministrstva. Ob tem je Janša opozoril, da bi bilo treba dati veC pooblastil policiji, pa tudi delo pravosodnih organov bi moralo biti hitrejše, če naj bi rešiti ta zaplet. Se večja težava so namreč »vikendčetniki«, kot je dejal Janša, ki s slovenskega ozemlja odhajajo na bojišča v BiH, naši organi pa tega ne morejo preprečiti zaradi premajhnih pooblastil. Po razpravi so poslanci najprej ugotovili, da so navedbe v anonimnem pismu, ki je bilo povod za včerajšnjo razpravo, resnične in da pristojne službe niso v celoti opravile svojega dela. Zato bi bilo treba spremeniti zakonodajo in dati več pooblastil policiji in dragim organom, Visovo poročilo pa bo obrambni odbor odstopil komisiji za nadzor delovanja tajnih služb, saj gre predvsem za vprašanje (ne) učinkovitosti njihovega dela. AVTOMOBILSKE CESTE / GRADNJA Gospodaiska javna služba kol delniška dražba pod državnim nadzorom? Dva odbora se zavzemata za sprejem zakona o družbi po hitrem postopku LJUBLJANA - Kljub številnim pomislekom in pripombam v zvezi s predlogom zakona o družbi za gradnjo avtocest so člani odbora za gospodarstvo državnega zbora na včerajšnji seji podprli hitri postopek sprejemanja tega zakona. Prevladalo je namreč mnenje, da je treba čim prej začeti z načrtovano gradnjo slovenskega avtocestnega omrežja. Hitri postopek naj bi zagotovil, da ne bomo kasnih z deli v prihodnji gradbeni sezoni, omogočil pa naj bi tudi pravočasno črpanje tujih posojil za ceste v vrednosti približno 176 milijonov dolarjev. Sicer pa se je razprava osredotočila predvsem na dilemo, ali bi moral v poslovanju prihodnje družbe za gradnjo avto- cest prevladovati javni interes (država je po določbah tega zakona večinski lastnik družbe) ali tržni interes oziroma ustvarjanje dobička. Tega zakon tudi omenja, saj naj bi bila družba organizirana kot delniška družba. Vsi ra-zpravljalci so menili, da poglavitni namen ustanovitve te dražbe ne more biti ustvarjanje dobička, Čeprav je povsem jasno, da mora družba poslovati čim gospodarneje. Kot argument za takšno razmišljanje je bilo slišati mnenje, da je že tako imenovani bencinski tolar nekakšno prisilno varčevanje in skupno odrekanje za boljše ceste. Poleg tega bi bile nepravične tudi neprimerno visoke cestnine, ki bi predvsem prinašale dobiček, če bi ga se- Mhe Čuk,. Borut Meško veda postaviti v ospredje. Na seji so predstaviti kar nekaj tehtnih pripomb sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve. Ta je ugotovil, da je iz načel in ciljev predloga zakona razvidno, da je ambicija predlagatelja ustanoviti družbo v obliki gospodarske javne dražbe. Ob tem sekretariat opozarja, da takšne oblike naš pravni sistem ne pozna. Tudi odbor za infrastrukturo in okolje je po dolgi razpravi sklenil, naj parlament zakon sprejme po hitrem postopku. Od predlagatelja pa so člani odbora zahtevali, naj pred obravnavo v državnem zboru pripravi dopolnila, ki bodo jasno do- ločila kapitalsko obliko družbe in nadzor nad njenim delovanjem. Poslancem predvsem ni bilo jasno, ali je zakon že ustanovitveni akt družbe in ali je lahko javno podjetje tudi delniška družba. Vprašljivo je jamstvo družbe, kajti delniška družba jamči s svojim premoženjem, za javno podjetje pa ustanovitelj. Družba naj bi sicer poslovala čimbolj tržno, bila pa bi javno podjetje, za katerega bi jamčila država. To bi pomenilo, da bi bil garant za vračanje tujih posojil državni proračun, ustanovitveni kapital države bi bil 51 milijonov, ostanek (po vsej verjetno- sti večinski) pa bi predstavljala posojila. Kljub temu naj bi si država zagotovila večinski upra-vljalski vpliv, kar se nekaterim članom odbora ni zdelo povsem prepričljivo. Minister za promet in zveze Igor Umek je pojasnjeval, da je treba tuje vlagatelje privabiti z gospodarsko družbo, ki bi namesto vlade neposredno vodila financiranje, gradnjo, vzdrževanje in upravljanje avtomobilskih cest. Hitri postopek v parlamentu pa je pomemben zlasti zato, ker je Evropska skupnost pred kratkim pokazala veliko zanimanje za vlaganja v njihovo gradnjo. Kilometre že zgrajenih avtocest je potrebno popraviti (Foto: Tomi Lombar / TRIO) CELJE - Ministra Jazbinšek in Umek zaradi parlamentarne razprave o gradnji avtocest včeraj sicer nista prišla v Celje na posvet o isti temi, toda prišli so svetovalec vlade Lado Prah, direktor Republiške uprave za ceste Anton Šajna, direktor Republiškega zavoda za prostorsko planiranje Jože Novak in še nekateri. Prah je zagotovil, da priprave na gradnjo avtocest potekajo po načrtih in da naj bi s cestnim tolarjem, M ga bomo pričeti v Sloveniji plačevati prvega januarja prihodnje leto do leta 1999, ko bi bile načrtovane avtoceste zgrajene, zbrali 13 milijard tolarjev. Toda to je le 60 odstotkov potrebnega denarja in Ce z njim ne bo upravljala posebna družba, bo malce težje zagotoviti preostali del naložb iz tujih virov. 2e v začetku prihodnjega leta bomo v Sloveniji na novo ali znova odprli nekatera gradbišča. S pomočjo posojila Evropske banke za obnovo in razvoj se bodo nadaljevala dela na cesti med Šentiljem in Pesnico, s pomočjo denarja Evropske investicijske banke bodo pričeli dela na podaljšku avtoceste od Arje vasi do Vranskega, prav zdaj preverjajo usposobljenost domačih gradbincev, da bi hitro cesto med Arjo vasjo in Hočami dogradili z dvema voznima pasovoma, še letos pa naj bi prišlo do dokončne odločitve, kje in kako bo potekala avtocesta prek Trojan. Jože Novak je dejal, da bo ministrstvo za okolje in prostor parlamentu še to jesen predložilo dopolnitve prostorskih načrtov, v katerih so že upoštevali prihodnjo regionalizacijo Slovenije, obenem pa pospešeno pripravljajo lokacijsko dokumentacijo za trase avtocest. Brane Piano AVSTRIJA Sreda, 15. septembra 1993 AVSTRIJA AVSTRIJA / ODPOR___n Smrt dojenčka razburja javnost LINZ - Smrt nekaj dni starega dojenčka, katerega starši (Jehovci) so iz verskih razlogov odklonili za preživetje otroka potrebno krvno infuzijo, razburja avstrijsko javnost. V žarišču kritike pa so tudi zdravniki otroške bolnišnice. Jim se oCita, da bi morali pravočasno vključiti skrbniško sodišče ter na ta način rešiti življenje dojenčka. Vodstvo bolnišnice je oCtike medtem zavrnilo in poudarilo, da se niso obrnili na skrbniško sodišče, ker je bilo pričakovati, da se le-to ne bo izreklo proti staršem. Medtem se je v zadevo vključilo državno tožilstvo in že začelo s preiskavo. Zastopnik državnega tožilstva v Linzu je napovedal, da bodo pre-iskoav sprožili tako proti zadravnikom kot tudi proti strašem dojenčka, svaril pa je pred prenagljeno obsodbo le-teh. Govornik za pravna vprašanje v avstrijski ljudski stranki (OVP) v državnem zboru, Michael Graff, je v televizijskem pogovoru dejal, da bi moralo sodišče v tem primeru odločiti proti staršem in v prid življenju otroka. Sodniško-medicinska obdukcija dojenčka je imela za rezultat, da bi otrok preživel, če bi pravočasno dobil krvncr infuzijo. Podpisna akcija proti spornemu zakonu o tujcih Glavarji proti spremembi Igor Schellander DUNAJ - Iniciativa SOS-clovek je s podporo avstrijskega Karitasa in Zelenih pričela s peticijsko podpisno akcijo zoper novo, od letos poleti veljavno avstrijsko zakonodajo v zvezi s tujci. V peticiji, ki jo z imeni podpisnikov od tega tedna dalje objavlja dunajski tedenski kulturnopolitični magacin »profil«, avstrijsko vlado pozivajo, naj prilagodi »zakonodajo v zvezi s tujci v smislu ustavnih temeljev in človečnosti«. Ponesrečena zakonodaja in polomija pri njenem uresničevanju ponujata dobro priložnost za novelizacijo, poudarjajo iniciatorji. Peticijo podpira vrsta znamenitih osebnosti iz avstrijskega kulturnega in gospodarskega življenja, od vodilnih literatov, umetnikov vse tja do olimpijskih prvakov. Predsednik Karitasa Helmut Schiiller je predstavil deset točk obsegajoči katalog zahtev, v katerem iniciatorji peticije poleg boljših integracijskih ukrepov zahtevajo ukinitev prisilne odvedbe že integriranih tujcev in države, prepoved odgon-skega pripora za otroke, mladoletnike in kandidate za azil. Odkar je poleti postala veljavna nova zakonodaja za tujce, so se množili primeri, v katerih so avstrijske oblasti naenkrat odrekale pravico bivališča ljudem, ki že dolga leta živijo in delajo v Avstriji. V škripce so lahko prišle zlasti družine z manjšimi stanovanji, saj zakon kot predpogoj (tudi za nadaljevanje pravice do bivališča) zahteva najmanj 10 kvadratnih metrov stanovanjskega prostora na osebo. Težave v zvezi z bivanjem v Avstriji so kar naenkrat imeli tudi ljudje, ki so poročeni s tujim državljanko ali državljanom. Kljub veCajoCi se kritiki medijev, humanitarnih organizacij in uglednih osebnosti vladni stranki SPO in OVP, zlasti pa pristojni socialdemokratski notranji minister Losch-nak (še) niso pripravljeni spremeniti sporen zakon. Včeraj pa je spremembo odklonila tudi konferenca avstrijskih deželnih glavarjev. SOS-soClovek pa v okviru svoje podpisne akcije za 22. september pripravlja demonstracijo na Dunaju. AVSTRIJA / POSPEŠEVANJE SLOVENSKIH ORGANIZACIJ Urad kanclerja za »aritmetično sredino« Državni sekretar Kostelka na obisku na Koroškem Ivan Lukan CELOVEC -Urad zveznega kanclerja na Dunaju pri razdelitvi podpor osrednjm slovenskim političnim in kulturnim organizacijam ne namerava odstopiti od dosedanje prakse in žeb ohraniti paritetni princip. Torej: Narodni svet koroških Slovencev in Zveza slo-venkih organizacij na Koroškem bosta leta 1993 deležna enake bazične podpore iz sredstev za pospeševanje narodnostne skupnosti, isto velja tudi za Krščansko kulturno zvezo in za Slovensko prosvetno zvezo. To je včeraj v pogovoru za »Republiko« potrdil državni sekretar Peter Kostelka. Politik je s tem v zvezi poudaril, da bo Urad zveznega kanclerja glede bazičnega financiranja osrednjih organizaciji koroških Slovencev za leto 1993 Skušal uveljaviti »aritmetično sredino« med obema predlogoma, ki sta jih podali obe osrednji organizaciji v narodnostnemu sosvetu. Kostelka bo novi predlog posredoval ustavni službi pri Uradu zveznega kanclerja, potrudil pa se bo tudi za so-glasnje Narodnega sveta koroških Slovencev. Dokončna odločitev o razdelitvi bazične podpore osrednjm organizacijam koroških Slovencev bo pa naj bi bila sprejeta v naslednjih tednih, najkas- neje meseca oktobra, je dejal Kostelka. Državni sekretar je z najnovejšim predlogom o razdelitvi podpor že seznanil predstavnike Zveze slovenskih organizacij, ko se je konec preteklega tedna na sedežu ZSO srečal s predsednikom ZSO Marjanom Sturmom, podpredsednico Sonjo VVakounig ter tajnikom Vladimirjem VVakouni-gom. Kostelka je je z novim predlogom posegel v večmesečno razpravo in različne špekulacije o razdelitvi podpornih sredstev za osrednje politične in kulturne organizacije koroških Slovencev, ki so nastale po konfrontaciji na seji narodnostnega sosveta februarja letos. Narodni svet koroških Slovencev je - kot znano -na tej seji predlagal nov ključ pri razdelitvi podpor osrednjim političnim in kulturnim organizacijam, in sicer na osnovi njihove zasidranosti med koroškimi Slovenci. Konkretno: NSKS in KKZ sta zase zahtevala višjo podporo, medtem ko sta ZSO in SPZ zahtevala enakopravno tretiranje osrednjih organizaciji, torej za ohranitev prakse, kot je velajala vsa leta, od ustanovitve sosveta leta 1988 dalje. Ker je bil izid glasovanja dvakrat neodločen, je prišlo do različnih interpretacij, kateri predlog se je uveljavil. Državni sekretar Peter Kostelka je med svojim obiskom na Koroškem še napovedal, da za koroške Slovence letos ne bo tolikšne podpore kot leta 1992 (22 milijonov šilingov - op. ured.). Skupna vsota se bo predvidoma zmanjšala, to pa tudi zaradi tega, ker bodo leta 1993 gradiščanski Hrvati dobili večjo vsoto, ker so vstopili v narodnostni sosvet. Na pogovoru z zastopniki ZSO sta na strani d-žavnega sekretarja sodelovale slovenska kandidatka SPO Ana Blatnik ter predsednica socialdemokratskih žena Melitta Trunk. Državni sekretar Peter Kostelka se je glede razdelitve bazičnih podpor izrekel za »aritmetično sredino«. r AVSTRIJA / POLITIKA -n 13. marca ’94 volilna nedelja v Avstriji? Priprave v polnem teku CELOVEC - Na Tirolskem in tudi v zvezni deželi Salzburg je termin naslednjih de-želnozborskih volitev takorekoC že fiksiran (13. marec 1994. leta), na Koroškem pa je odločitev o datumu volitev pričakovati že v naslednjih dneh. Po vsej verjetnosti se bo 13. marcu pridružila tudi Koroška. Predsednik socialdemokratske stranke na Koroškem Peter Ambrož)' je v teh dneh kot predstavnik najmočnejše stranke v koroškem deželnem zboru namreč že naznanil, da je tudi njegova stranka za »veliko volilno nedeljo« ter da ni razloga, da bi Korošci volili en teden prej ali pa en teden kasneje. Preferenca Ambro-zyja za 13. marec ima seveda tudi volilnotak-ticno ozadje. Medtem, ko bo njemu treba biti volilno bitko samo na Koroškem, se bo moral njegov najhujši nasprotnik, Jorg Haider, kot predsednik avstrijske svobodnjaše stranke vključiti tudi v volilni boj na Tirolskem in v Salzburgu. Haider bo torej zaposlen kar v treh zveznih deželah, Čeprav bo kot glavni kandidat nastopal samo na Koroškem. Njegovi izgledi na (delni) uspeh niso - sodec po konec tedna objavljeni in od svobodnjakov naročeni anketi neodvisnega raziskovalnega inštituta IMAŠ - slabi. Svoj cilj, namreč vrnitev na stolček koroškega deželnega glavarja, pa po vsej verjetnosti ne bo dosegel. Socialdemokrati bi namreč pri deželno-zborskih volitvah na Koroškem še jeseni letos s približno 38 odstotkov glasov (-8 odstotkov napram volitvam leta 1889) ostali najmočnejša stranka, Haiderjeva svobodnjaška stranka pa bi osvojila 34 odstotkov ali 5 odstotkov veC kot leta 1989. Zernattova ljudska stranka pa bi ostala pri 21 odstotkih. Inštitut je hkrati izvedel tudi anketo, kako bi Korošci volili, Ce bi prav tako še jeseni letos bile državnozborske volitve. Rezultat se bistveno razlikuje od deželnozborskih: socialdemokrati bi na Koroškem prišli na približno 44 odstotkov (-2 odstotka napram volitvam 1990), svobodnjaška stranka na 34 odstotkov (+4 odstotka), hudo poražena pa bi bila ljudska stranka s samo še 14 odstotkov (minus 4,5 odstotka). Ostra kritika nad tobačnim zakonu DUNAJ - Novi tobačni zakon, ki je v preteklosti dvignil toliki prahu in katerega je včeraj obravnavala tudi avstrijska zvezna vlada, ni naletel samo na pozitivne reakcije. Znatno omiljen osnutek je šef avstrijskega monopolnega podjetja Au-stria-Tabak Beppo Mauchart označil kot »nepotreben zakon, ki ni nič dru-gega kot usluga za zdravstvenega ministra Aussenvink-lerja, da le-ta ne bil Popolnoma bil demontiran v javnosti. Mauchhart je nadalje menil, da bi zakondajalec moral za trafikante najti isto rešitev, kot je bila dosežena za go-stinjstvo, torej sporazum na prostovoljnji bazi. Najvažnejše točke novega zakona so: omejitev količine tobačne smole, dodatna svarila o škodljivosti cigaret za zdravje, omejitev reklame (predvsem v šolah), okrepitev zaščite nekadilcev v javnih poslopjih itd. Kazenski okvir znaša do 200.000 šilingov. Kot smo že porabah, nekatere bistvene zahteve ministra Ausservvinklerja v novem zakonskem osnutku niso veC upoštevane, na primer prepoved kajenja v hotelih in restavracijah. KOROŠKA / ŠOLSTVO Merjene moči med predsednikom in ministrom za pouk Kdo bo ravnatelj na velikovški gimnaziji? DUNAJ/VELIKOVEC -Merjenje moCi med predsednikom države in ministrom za pouk in umetnost v zadevi zasedbe ravnateljskega mesta na velikovški gimnaziji: avstrijski zvezni predsednik Thoma Klestil je namreč zavrnil predlog ministra za pouk in umetnost Ru-dolfena Scholtena o imenovanju novega ravnatelja in želi na tem mestu drugega kandidata. Ozadje: Scholten je po kandidatnem hearingu na Dunaju za novega ravnatelja srednje šole predsedniku predlagal socialdemokratskega deželnega poslanca Peterja Hader-lapa, medtem ko sta koroška komisija za ob j aktiviran j e v javni službi kot tudi pristojni organ pri Deželnem šolskem svetu imenoli za prvega kanidata Dieterja Pesche-tza. Klestil pa predlog o imenovanju Haderlapa ni podpisal ter ga vrnil zveznemu ministra. Minister Rudolf Scholten odločitev zveznega predsednika vCeraj ni hotel komentirati, napovedal pa je, da se bo o sporni zadevi osebno pogovarjal z zveznim predsednikom. Predsednik socialdemokratske organizacije profesorjev na koroških srednjih šolah, Johannes Breitenegger, je v tiskovni izjavi odločno protestiral proti zadržanju zveznega predsednika ter zahteva od predsednika, da upo-števanjerezultat dunajskega hearinga, ki je osnova predloga ministra za pouk. Dunaj: odpili center za rakova obolenja DUNAJ - V avstrijski prestolnici so odprli center za rakova obolenja. Center je v neposredni bližini dunajske splošne bolnišnice (AKH) v Theresien-gasse 46, pacientom s rakovim obolenjem pa je center 24 ur na dan na razpolago tudi posvetovalnica (telefon 0222/408 70 38). Bolnikom so po terminskem dogovoru brezplačno na razpolago izkušeni zdravniki (internisti, kirurgi, itd.). Novi center, prvi ta vrste v Avstriji, je odprl zvezni kancler Vra-nitzky, nositelj pa je »Krebshilfe«. AVSTRIJA / MEDNARODNA KOOPERACIJA Se bo AUA odločila za projekt »Alcazar«? Druga opcija je pogodba z »Lufthansa« DUNAJ /ZURICH -Kooperacijska pogajanja avstrijske letalske družbe Austrian Airlines (AUA) z drugimi evropskimi letališkimi družbami so v polnem teku, po besedah novega predsednika nadzornega svetu podržavljenega podjetja Rudolfa Streicherje je celo že v prihodnjih 14 dneh računati z odločitvijo, v katero konkretno kooperacijo bo AUA vstopila. Potem, ko so se sredi leta pogajanja z British Airways negativno končala, je zdaj najbolj aktualen kooperacijski projekt »Alcazar«, v katerem bi bile zastopane letalske družbe Svvissair (Švica), SAS (Skandinavija), KLM (Nizozemska) in AUA (Avstrija). V tej zvezi je bilo iz Švice sporočeno, da je uresnictiev tega pro-jetka predvsem tudi v interesu Sivvssair, predstavnik švicarske družbe pa je včeraj celo trdil, da je pri pogajanjih med vsemi štirimi partnerji prišlo do znatnega napredka. Priznal pa je tudi, da soglasja v vseh pomembnih točkah se ni. Dragi možni model je kooperacija AUA z nemško Lufthanso. Pogajanja so se konec preteklega tedna končala brez konkretnih rezultatov, kar pa še ne pomeni, da so takorekoC tudi že propadla. Iz Frankfurta je bilo slišati, da želi Lufthansa Cim-prej vedeti, ali AUA še resno razmišlja o kooperaciji z Lufthanso ali ne. Zato so Nemci postavili avstrijski letalski družbi tudi neke vrste ultimat, in sicer, da sporočijo svojo dokončno odločitev v naslednjih 14 dneh. Predsednik nadzornega odbora Rudolf Strei-cher je s tem v zvezi v ponedeljek poudaril, da se AUA ne pusti postaviti pod pritisk, hkrati pa je moral priznati, da je Cas napočil, v katerem se bo morala avstrijska letalska družba odločiti, kaj dejansko želi storiti. Odločitev je nujna tudi zaradi napete gospodarske situacije, v kateri se nahaja podjetje. Pred-stojništvo AUA jena svoji zadnji seji preložilo vse odločitve - torej tudi načrtovano redukcijo osebja ter druge varčevalne ukrepe. Za ta teden pa so napovedana številna interna pogajanja. (I.L.) Koroška: dodatna prosta dneva ra šolarje CELOVEC - Deželni šolski referent Herbert Schiller je napovedal, da se bo zavzel za dva dodatna prosta dneva za koroške šolarje, in sicer za 25. oktobra letos in za 7. januarja prihodnjega leta. 25. okotber je letos na ponedeljek državnim praznikom (26. oktober), praznik treh kraljev pa je leta 1994 v četrtek, 6. januarja. Po Schillerjevim mnenju mora biti v interesu javnosti, da je šola prost dan tudi dan navrh, v petek, 7. januarja. Deželna vlada je predlog včeraj pozitivno odobrila. AVSTRIJA Odstopil slovaški ambasador na Dunaju DUNAJ - Veleposlanik Republike Slovaške v Avstriji Rudolf Filkus je odstopil. Kot poroča slovaška tiskvona agencia TASR se je diplomat za ta korak odločil po razgovoru s slovaškim državnim predsednikom Kovačem ter zunanjim ministrom MoravCikom. Kot znano, je slovaški ministrski predsednik Mečiar že pred meseci zahteval odstop veleposlanika zaradi domnevne nelojalnosti napram šefu slovaške vlade. Med drugim je veleposlanik na Dunaju kritiziral ministrskega predsednika, da le-ta nima nikakršnega koncepta za vodenje vlade. S svojim odstopom je Filkus očitno problem rešil na svoj način. Naslednik še ni znan. KOROŠKA / OB ZAČETKU ŠOLSKEGA LETA Društvo »Glasbena šola« vabi na vpisovanje novih učencev CELOVEC - Slovensko društvo »Glasbena šola« s sedežem v Celovcu, Mikschalle 4, (telefon 0463/35985) vabi starše po vsej dvojezični Koroški na vpisovanje novih uCencev za šolsko leto 1993/94 za naslednje instrumente: klavir, orgle, pihala (kljunasta in prečna flavta, klarinet, saksofon), trobila (trobenta, rog, pozavna, bariton, tuba), kitara, violina, violončelo, klavirska in diatonična harmonika, citre, solopetje, tolkala in zborovodska šola. Sreda, 15. septembra: Celovec: od 10.00 -11.00 Mohorjeva ljudska šola; od 11.30 - 12.30 Modestov dom; od 13.15 - 14.00 Mladinski dom SSD; Škofiče: od 15.00 - 15.30 društvena soba nad Posojilnico; Šentjakob: od 16.00 - 16.30 društvena soba nad Posojilnico; BilCovs: od 17.00 - 17.30 društvena soba nad Posojilnico; SveCe:od 17.45 - 18.15 pri Goršetu (za Sveče in Šentjanž); Borovlje: od 17.00 -17.30 pri Bundru; Sele: od 17.45 -18.15 farni dom; Četrtek, 16-septembra Pliberk: od 13.00 -13.30 Posojilnica (za VogrCe, Božji grob in Zvabek): Šmihel: od 13.45 -14.15 farni dom; Globasnica: od 14.30 -15.00 ljudska šola; Dobrla vas: od 15.30 - 16.00 društvena soba SPD »Srce«; Sentprimož: od 16.30 -17.00 kulturni dom; Žitara vas: od 17.30 - 18.00 ljudska šola; Petek, 17.septembra Straja vas: od 15.00 - 16.00 ljudska šola. Pod katerio oznako bodo že v bližnji prihodnosti leteli letala Austrian Arilines? AVSTRIJA / POROČILO I- Dramatičen upad pri kmetijskem prebivalstvu DUNAJ - Število v kmetijstvu in gozdarstvu zaposlenih oseb v Avstriji je v letu 1992 najbolj dramatično nazadovalo. Iz zdaj objavljenega takoimenovanega »Zelenega poročila« ministrstva za kmetijstvo je razvidno nadaljnjo nazadovanje za 4,9 odstotka na 202.000 oseb. Ce se bo negativen trend nadaljeval, bo število kmetijskega prebivalstva še letos padlo pod 200.000. Te alarmantne številke je vCeraj predložil pristojni minister Franz Fischler na seji zvezne vlade in potrdil pesimistično prognozo, češ da je tudi v tem letu računati z »najmanj tako kritičnemu razoju« na področju kmetijsktva in gozdarstva v Avstriji. Kot vzrok za najvišje nazadovanje števila zaposlenih v kmetijstvu in gozdarstvu v zadnjih 30 letih je minister Franz Fischler navedel globok padec cen pri prašičih ter nadalje navedel izredno napeto situacijo na govedovem trgu po vsej Evropi. Moderna Mojstrovina Michaela Clarka (Modem Masterpiece, 1992), koreografija Michael Clark, plešejo: Tommy Arjona, Bessie Clark, Michael Clark, Deborah Jones, Tom Sapsford, Vi-vianne Wood, glasba: Public Image Limited, Stravinsky, Sex Pistols, kostumografija: Leigh Bowery, lučno oblikovanje: Charles Atlas, scenografija: Michael Clark, Steve Scott. Predstava je gostovala v ljubljanskem Cankarjevem domu 11. septembra. »Katalizator, agent provokator, seksualni simbol in idol, wunderkind britanskega novega vala,« je nekoč navdušeno bmhal retorične akrobacije o Michaelu Clarku kritik Timesa. Razglašali so ga celo za »novega Nureje-va«, vsem je pa bila všeč njegova drznost, ko se je s parodiranjem klasičnega (»belega«) baleta spravil nad lastno zgodovino. Clark je namreč že v četrtem letu veselo poskakoval ob škotski narodni glasbi, nakar se je vrgel v študijsko poglabljanje baleta in moderni ples na Selvwright School of Dance, pozneje pa na Royal Ballet School. Plesal in koreografiral je v številnih baletnih ansamblih (Pariš Opera Ballet, London Festival Ballet, The Scottish Ballet, Ballet Rambert itn.). Pozneje je (na primer v Čistih predslikah, koreografiji, ki smo si jo lahko ogledali tudi v Ljubljani) ironično ponarejal figure klasičnega baleta, tako kot je to počela velika večina baletnih disidentov in za-prisežencev sodobnih plesnogledaliških tehnik. Ob zmrdovanjih na rovaš senilnega in neinventivnega prednika je bilo pomembno to, da je Clarke znal aranžirati zabavne in strupene predstave, ki so združevale šokantnost in duhovitost. Znane so njegove škandalozne eskapade na seksualne teme; predimenzionirani penis pod ženskim predpasnikom, fellatio na »pedagoški palici« črnega policaja, gole zadnjice in podobni štosi so bili del njegovega osebnega »železnega repertoarja«. Z Moderno mojstrovino, leto dni staro predsta- vo, ki smo si jo lahko pred dnevi ogledali v Cankarjevem domu, se nam je predstavil novi, neznani in smrtno resni Clark. Na prstih ene roke bi lahko našteli nekaj humorističnih detajlov v njegovi novi, kot pravi sam, »mojstrski« in »modemi« predstavi. Vprašanje je, mimogrede povedano, ali imamo pri tem opravka z »moderno« ali pa morda vendarle s »postmoderno« predstavo (če lahko s tem ponesrečenim terminom med drugim razumemo tudi včasih produktivni, včasih pa samo bizarni spoj med elitistično klasiko in »underground« kulturo, subkulturo ali pa preprosto množično in trivialno kulturo). V to predalčar-sko razpravo se sicer ne bomo spuščali, ker Clark ponuja obilo samosvojih razpoznavnih značilnosti, ki se jih preprosto ne da brez ostanka stlačiti v katerikoli izmed obeh ponujenih »izmov«. K tej njegovi nedoločljivosti, neulovljivosti vsekakor Aldo Milohnič prispeva tudi estetski premik, ki ga ponuja Modema mojstrovina. Michael Clark je, če nič dragega, vsekakor kontroverzna umetniška osebnost; vsaki njegovi predstavi navadno sledijo nasprotujoče si reakcije občinstva in »poklicnega občinstva«. Tokrat je njegovo ljubljansko gostovanje sprožilo nekaj resnih pomislekov pri enih in pri drugih. Kot formalno »proceduralno« (vendar pomembno) napako bi Clarku lahko očitali njegov nekoliko ignorantsko zvezdniški odnos do občinstva, ki je imelo doslej velikokrat v gosteh vrhunske evropske plesalce in dobro ve, kdaj »gre zares«, kdaj pa gleda »generalko« za neko drugo, »pomembnejše« gostovanje. Kaj povedati o predstavi, ki efektivno traja skorajda manj kot premori? Ali pa tehnično zelo vprašljivi izvedbi s prene-katerim spotikanjem, neusklajenostjo (na mestih, kjer jih očitno ne bi smelo biti), bolj mlahavami kot energetsko nabitimi sekvencami...? Umetnik ranga Michaela Clarka, ki med dragim zelo rad govori o profesionalnosti, si takšnih spodrsljajev res ne bi smel privoščiti. Tematsko okostje predstave naj bi bilo sicer »ritualno žrtvovanje Izvoljene Device, ki se izpleše do smrti«. Tako konec predstave zapečati (in nekoliko popravi deljene občutke) frenetiCni ples, celo obred fizičnega izčrpavanja telesa korpulentne plesalke, ki s svojo poudarjeno nebogljenostjo pred nepremagljivo gravitacijo posredno ironizira tipizirano klasi-čno-baletno »lebdečo« balerino. Sicer pa je bazična tehnika, ki jo uporabljajo Clark in njegovi plesalci, usmerjena na tla in na spodnje dele telesa, s poudarkom na točkah, kjer ležijo primarni spolni organi (kolkih). Za Clarka ima ta vklenjenost v telesnost in seksualnost odločilen simbolični pomen, je gibalna sila, iz katere črpa pomembne vzvode za svojo ustvarjalnost. Iz te telesne točke se gibi širijo in se pogosto s presenetljivo mehkimi izpeljavami razlivajo v prostor. Scenografsko okolje sta izoblikovala Steve Scott in Michael Clark. Ta je v prvem delu izpraznjen, v drugem in tretjem delu pa prevladujejo beli paravani, katerih osrednji del sestoji iz številnih premičnih ogledal. Charles Atlas, znani vide-ast in lučni oblikovalec, ki je pogosto sodeloval ne samo s Clarkom, temveč s številnimi drugimi pomembnimi gledališčniki (-med drugimi so ga bili veseli Mereče Cunningham, Karole Armitage in Douglas Dunn), je zaslužen za nekaj učinkovitih lučnih mojstrovin ravno v kombinaciji z rotacijskimi ogledali. Po drugi strani so njegovi poskusi »branja« glasbenih ritmov skozi barvne filtre na trenutke prehajali v monotonijo dobesednosti. Za kostumske ekshibicije je spet poskrbel Clarkov stari sodelavec Leigh Bowery, čeprav nekoliko bolj umirjeno - kajpada glede na »horizont pričakovanja«, ki ga nalaga Clarkovo dosedanje obilno koketiranje z estetiko kiča. Po drugi strani pa so lahko tisti, ki jih je pred leti razočarala nepovezanost plesa s glasbo Laibachov v koreografiji Bogovi zdaj, ob Modemi mojstrovini lako prišli na svoje - tako različne kontrapunkte, kot so Public Image Limited, Sex Pistols in Pomladno prebujenje Stravinskega, je v zanimivo glasbeno mešanico povezalo ravno Clarkovo koreografsko modeliranje giba, ki temelji na zelo podobnih izhodiščnih točkah. Moderna mojstrovina je torej predstava, ki ima nedvomno svoje kvalitete, ravno tako pa tudi obilo napak in nedoslednosti. Od Michaela Clarka, provokativno lesketajoče se zvezde angleške ple-snogledališke scene in eminentnega predstavnika »novega množičnega elitizma« (kot ga je nekoč označila izmotvorno nadarjena novinarka), smo upravičeno pričakovali (še) več. Za »mojstrovino« premalo, za »modernost« preveč pač. (Na fotografiji Jožeta Suhadolnika, člana fotoa-gencije TRIO: Michael Clark) Slovenci na mednarodnem lutkovnem festivalu CELOVEC, LJUBLJANA - Na dragem mednarodnem lutkovnem festivalu, ki bo od 22. do 26. septembra v Celovcu, se bo občinstvu v družbi avstrijskih, holandskih in švicarskih gledališč predstavilo tudi ljubljansko gledališče Freyer Theater z zmagovito predstavo Tmjulčica. Festival v koroškem mestu organizira kulturni oddelek mesta Celovec v sodelovanju z društvom ATIK (Artistik und Tanziniziative Karaten), ki tudi bdi nad celotno organizacijo festivala. V petih festivalskih dneh se bo zvrstilo 16 predstav na petih različnih prizoriščih, Freyer Theater pa bo nastopil v opuščenem rudniku, znanem pod imenom Felsentheater. Pri izbiri posameznih gledaliških produkcij na festivalu so organizatorji izbirali predstave, ki so namenjene tako otroški kot mladinski in odrasli publiki, prav tako pa so želeli obiskovalcem predstaviti čim večjo paleto najrazličnejših izraznih form lutkovnega gledališča. V festivalskih dneh bosta na ogled tudi dve spremljajoči razstavi: Lado Jakša, glasbenik in fotograf iz Ljubljane, se bo predstavil s fotografsko razstavo “Lutka v objektivu”, torej s fotografijami najrazličnejših lutkovnih uprizoritev, lutkovni režiser in eden izmed stebrov ljubljanskega Freyer Theatra pa bo v celovški Evropski hiši razstavil izbor 50 gledališko-lutkovnih lepakov, ki jih je več let zbiral po vseh svetovnih lutkovnih festivalih festivalih. NA KRATKO NOVO V KINU Pesjan in Glorija (Mad dog and GIory), scenarij Richard Priče, režija John McNaughton, igrajo Robert de Niro, Uma Thurman in BiH Murray, Universal Pictu-res, distribucija VTI in Film Film. Policijski fotografi, ki se poklicno največ ukvarjajo z nadvse mrtvo naravo, navadno niso ravno veseljaki. Tudi »Mad dog« Wayne (Robert De Niro) kljub svojemu vzdevku ni izjema. Ko pa v nenavadnih okoliščinah reši življenje šefu lokalne mafije in ekspertu za posojilništvo Franku Millu (Bill Murray), ga ta iz hvaležnosti nagradi s tistim, kar po njegovem mnenju Waynu najbolj manjka: za teden dni mu dostavi Glorio (Uma Thurman), lepotico iz nočnega kluba. Ker pa se stvari ne odvijajo po predvidenem načrtu (Wayne premaga sramežljivost in ob Glorii postane »pravi« Pesjan), grozi kanonada, vredna največjih gangsterjev in policajev. Film je produciral Martin Scorsese, ki očitno De Nira (Goodfellas in Rt Strahu) ne izpusti več iz rok, za kamero pa je stal Wendersov in Jarmuschov snemalec Robby Miiller. (T. V.) Nune pojejo (Sister Act), scenarij Joseph Howard, režija Emile Ardolino, igrajo VVhoopi Goldberg, Maggie Smith, Kathy Najimy in Bill Nunn, Touchstone Pictures / Buena Vista, distribucija Ljubljanski kinematografi. Ob hitrosti filmov, ki prihajajo v slovenske kinodvorane, je pravo čudo, da enega dobivamo po skoraj celoletni zamudi. Sister Act je predvsem komedija, potem glasbena komedija in povsem na koncu kriminalka. Za drugorazredno barsko pevko Deloirs se namreč, potem ko je priča umoru, življenje popolnoma spremeni. Iz Chicaga jo - da do pričanja na sodišču sploh ostane živa - preselijo v San Francisco, in to ne le kot osebo z drugo identiteto. Detektivu se zdi najvarnejše skrivališče samostan, kjer pa se Deloirs neusmiljeno spopada s predstojnico. Vse do trenutka, ko ji kot »šolani pevki« zaupajo razglašen pevski zborček, ki ga Deloirs spremeni v pravi gospel in rock’n’roll pevsko skupino. VVhoopi Goldberg torej letos prihaja v Slovenijo že drugič - ameriški kritiki pa so odkrili, da jo je odlična igra preostalih sester nunskega pevskega zbora skoraj preveč zasenčila. (T. V.) IZŠLO JE ... / KNJIGE Lujo Dregelj: Ep o Metodu Trobcu in kratke bo-lane, samozaložba, broširana izdaja, cena 990 tolarjev Bojan Hrovat alias Lujo Dregelj in njegov prijatelj, znan pod psevdonimom Fran S. Pywosys, sta v samozaložbi izdala svojo poezijo. Knjižica je sestavljena iz treh razdelkov. Prvi zajema Ep o Metodu Trobcu, ki je pisan v pravih rimah, ki so ena redkih odlik sicer maloumne in ne ravno duhovite poezije. Dragi del knjige (Kratke bolane) svojemu naslovu vsekakor ustreza, "pesmice” imajo največ štiri vrstice, njihova vsebina in uporaba terminologije pa je nedvomno abotna. Tretji del sta ustvarila skupaj Lujo in Fran, ki sta verjetno dobra prijatelja, ki svojo žalost in nerazu-. mevanje sveta skupaj utapljata v alkoholu, po pesniški kvaliteti pa sta si enaka. Na hrbtni strani knjižice je glavnega avtorja Luja predstavil Aleš K. Kranjc kot obiskovalca šankov in lokalov, ki je že pri 17. zpiagal v razrednem tekmovanju v pitju piva. To je verjetno tudi edini podvig, ki mu je uspel, kajti zbirka, ki smo ji posvetili veliko več prostora, kot si ga zasluži, prav gotovo ne bo prišla v anale slovenske literarne umetnosti, pa tudi kam dlje kot do papirnega odpada prav težko. (V. S.) Primož Jovan: Ptica in neon, zal. Didakta, broširana vezava, 69 strani Pesniška zbirka Primoža Jovana nosi naslov po prvi pesmi, ki je tematsko vezana na sodobni čas, ko se vsa narava se bliža izumrtju. Vsa ostala poezija, zbrana v knjigi, zajema vsa področja življenja, pesmi bi lahko označili kot refleksivne, nekatere so obarvane s trpkostjo in melanholijo, druge so spet polne veselja in vere v življenje, govorijo o nedeljskih jutrih, izgubljenih ljubeznih, svatih in vitezih, zidarjih katedral in močeradih, herbarijih in gugalnicah. Pesmi so večinoma kratke, pisane brez rim, v kratkih, odsekanih stavkih, z malo bohotne metaforike. Za zanimivo oblikovno podobo knjige je poskrbela Metka Petriček, na naslovnico je postavila ptico, ki ji je perje ožgal kisli neon. Poezija je nekaj, s čimer se slovenski narod rad in pogosto po pravici kiti in hvali, saj je med vsemi literarnimi zvrstmi daleč najbolj razširjena, skoraj ni Slovenca, ki v svojem življenju ne bi napisal pesmi, neredki pa so tisti, ki svojo poezijo tudi objavijo. Delo Primoža Jovana ne bo naredilo revolucije v literaturi, morda pa jo bo kdo z veseljem prebral in mu bo polepšala kakšno uro v življenju. (V. S.) PTICA IN PRIMOŽ JOVAN PRVIH DESET FILMOV V PRETEKLEM TEDNU (od 6.9. do 12.9.93) Pretekli teden je bil za Ljubljanske kinematografe rekorden: na vseh prestavah skupaj so imeli kar 28.051 gledalcev, to je skoraj trikrat toliko kot v tednu od 26.7. do 1.8.93 (ko so z 9.761 obiskovalci dosegli letošnjo najnižjo točko), v povprečju pa pomeni 4.007 gledalcev dnevno! Po številu gledalcev je to eden najboljših tednov v zgodovini tega podjetja, po bruto izkupičku - 10.811.500 SIT (ok. 95.230 USD) - pa je zanesljivo rekorden. Levji delež sta prispevala predvsem dva filma: premierni Napihnjenci 2 (s fenomalnim startom) in Nespodobno povabilo, ki sta skupaj zbrala kar 18.620 gledalcev oziroma 7.372.700 SIT. Solidno se je odrezala tudi premierna Knjiga o džungli, po dvajsetih letih ponovno v distribuciji pri nas, ki je na 9 predstavah imela 1.464 obiskovalcev. Predpremiemega Pesjana in Glorijo je na eni predstavi videlo 188 Ljubljančanov. Legenda: Prva seštevek predstav, gledalcev in izkupička. 1. Napihnjenci 2/Mladina film 32(32) 10.431(10.431) 4.172.400(4.172.400) 2. Nespodobno povabilo/Camium 29(90) 8.189(25.809) 3.200.300(10.163.100) 3. Knjiga o džungli/Lj. kinem. 9(9) 1.464(1.464) 512.400(512.400) 4. Red Rock West/Mladina film 21(33) 1.387(2.373) 543.500(1.018.700) 5. Sostanovalka/Mladina film 28(126) 1.373(11.991) 536.250(4.688.350) 6. Zatreskana/Lj. kinem. 12(30) 1.112(2.009) 437.600 7. Ubežnik/Mladina film 22(60) 942(7.079) 348.750(2.768.250) 8. Made Ih America/Lj. kinem. 16(87) 845(9.525) 328.250(3.519.600) 9. Rt strahu/Camium 15(151) 718(12.440) 279.800(4.862.900) 10. Beethoven/Camium(repriza) 6(136) 456(21.015) 114.000(7.144.500) V Zagrebu so bile premiere filmov Knjiga o džungli (ki je tudi zasedla prvo mesto), Fifty:Fifty, Toy Sol-diers in Prague. Navajamo št. gledalcev v preteklem tednu in (v oklepaju) skupno št. gledalcev. 1. Knjiga o džungli 6.999(6.999) 2. Nespodobno 1.399(1.366) 3. Fifty:Fifty 1.366(1.366) 4. Živi ogenj 1.059(3.500) 5. Zatreskana 973(8.482) 6. Prague 800(800) 7. Orlando 602(3.475) Prvih pet na mednarodnem tržišču v tednu med 25. in 31. avgustom (izkupiček v milijonih USD): 1. Jurassic Park 13, 74(144, 8) 2. Hot Shots! Part Deux 5, 76(19,1) 3. Sliver 3, 76(8, 6) 4. Last Action Hero 3,12(17, 5) 5. Dennis the Menace 2, 50(27, 2) IgorKemel Miha Trefalt FIZIKA / EUREKA NAMERAVA ZASLUZITI S TEHNOLOŠKO ZAHTEVNIMI LASERJI Laser na bakrovo paro Program CLAMP naj bi spodbujal širjenje trga laserjev ha bakrovo paro in pomagal zapolniti vrzel pri raziskavah laserske tehnologije, ki je nastala zaradi krčenja sredstev za jedrsko industrijo V okviru programa Eureka bo kmalu stekel nov raziskovalni projekt, namenjen razvoju laserjev na bakrovo paro, ki so zaenkrat najmočnejše tovrstne naprave za vidni del spektra. V raziskave se bo vključilo več kot 20 družb, raziskovalnih institutov in univerz iz šestih držav. Omenjene ustanove so za-snovale tudi združenje -poimenovano s kratico pLAMP -, ki se bo ukvarjalo s preučevanjem uporabe tovrstnih laserjev v industriji. Sem sodi med drugim tudi natančno vrtanje drobnih luknijc v baker in aluminij, ki je z običajnimi metodami izjemno zapleteno ah celo neizvedljivo. Doslej so največ lasejev na bakrovo paro izdelali v družbi Oxford Lasers iz Abingdona: tržišče je Se vedno večidel omejeno na raziskovalne in po naročilu izdelane laserje, ki so jih uporabljali tako pri pripravi goriva za jedrske reaktorje kot za fotografiranje z izjemno kratkimi časi osvetlitve. Bakrov laser so iznašli že 1- 1966, vendar so bile prve različice Se zelo c ne. Ob vzbujanju up< nih atomov bakra z ele Cnimi sunki oddaja na va zeleno-rumeno sv< bo. Svetlobni curek j( deti z golim očesom ne krnjen, v resnici pa je kundi. Laser na bai paro ni bil deležen posebne pozornosti vse do razmaha jedrskih elektrarn, v katerih potrebujejo za zadrževanje cepljivega urana 235 v gorivu prav močne in učinkovite laserje, ki oddajajo vidno svetlobo. Tedaj se je tudi začel pravi razvoj bakrovih laserjev. Družba Cbcford Lasers -pravzaprav hči raziskovalne skupine z oxfordske univerze, danes ponuja modele, ki oddajajo tudi več kot 120 wattov moči, v kalifornijskem Nacionalnem laboratoriju Lavvrence Livermore pa so izdelali celo orjaško desetkilovatno napravo. Običajni industrijski laserski stroji so zasnovani na infrardečih modelih, ki praviloma delujejo z večjo močjo kot laserji na bakrovo paro. Vendar je mogoče svetlobo s krajšo valovno dolžino zbrati na manjši površini, poleg tega pa se tudi bolj absorbira v nekaterih kovinah, na primer v bakru ali aluminiju. Kratki utripi, ki trajajo le kako stotinko mikrosekunde, obenem Se izboljšajo prenos toplote po obdelovalni plošči. Na testih, ki so jih opravili na Univerzi v Er-langnu, so z laserjem na bakrovo paro v folijo iz zlitine železa in niklja vrtali luknjice s premerom komaj 1.5 mikrometra in rezali dva milimetra debele bakrene plošče. S tako drobnimi luknjicami bi bilo ill*l( mogoče izboljšati zračne tokove ob letalskem krilu ter v šobah dizelskih motorjev z visokim izkoristkom. Eden od ciljev programa CLAMP je tudi ugotoviti, Jeff Hecht za katere stroje drugi laserji niso najprimernejši, pravi Keith Errey, komercialni direktor Oxford Lasers. Poleg tega naj bi Se izboljšali lastnosti žarka in povečali zanesljivost delovanja laserjev na bakrovo paro, tako da bi bili slednji bolj zani- mivi za industrijo. Med sodelujočimi državami so Velika Britanija, Nizozemska, Italija in Nemčija; v projekt sta vključeni tudi družbi British nuclear fu- «iši mili m H . S . hi L1:-' > || 'TtF x>> _ ‘ i p ■ <> . / -v Laserski napravi za raziskovanje lastnosti atomov (Foto: M. C., Pasadena) els in EEV ter univerzi St Andrevvs in Erlangen. Program CLAMP naj bi spodbujal Sirjenje trga laserjev na bakrovo paro in pomagal zapolniti vrzel v raziskavah laserske tehnologije, ki je nastala ob krčenju sredstev za jedrsko industrijo. Družba Cbcford Lasers se - poleg sodelovanja pri programu CLAMP - skupaj s kalifornijskim podjetjem Health Concepts ukvarja tudi z razvojem medicinske opreme. Ameriška uprava za hrano in zdravila je že odobrila dve družini tovrstnih naprav, ki temeljijo na selektivni absorpciji svetlobe iz bakrovih laserjev. Zelena svetloba z valovno dolžino 510 nanometrov se v koži bogati z melaninom, mnogo bolj absorbira v kot v tisti brez pigmenta. Zato je zelo primerna za zdravljenje materinih znamenj in bradavic, ki so nastale zaradi virusne okužbe. Take tvorbe po obsevanju z bakrovim laserjem preprosto odpadejo. Ob zdravljenju z drugimi laserji bradavice izparijo, kar virus pogosto Se razširi. Ker kri močno absorbira rumeno svetlobo z valovno dolžino 578 nanometrov, je ta učinkovita pri celjenju počenih žilic na obrazu in drugih delih telesa: kapilare preprosto zlepi. Težave s pokanjem žilic pa ima v določenem življenjskem obdobju kar 40 odstotkov belcev. (G. V.) VID | M O H O L O G R A M S K O ( 6 Energetsko polje človeka in razum Pomembno je, da se odkritja v zvezi s človeškim energetskim poljem natančno ujemajo s Pribramovo hipotezo o možganih, ki spreminjajo čutne zaznave v jezik frekvenc-to pa po. meni, da sta dve realnosti: ena, v kateri je, vsaj tako se zdi, nase telo trdno in ima natančno določeno lokacijo v proštom in času; v drugi pa nase resnično bitje primarno obstaja kot svetleči se oblak energije, ki ga ne moremo opredeliti znotraj prostora in časa (oziroma katerega lokacija je nekako nejasna). To spoznanje odpira nekatera pomembna vprašanja, med drugim, kaj se godi z razumom? Naučeni smo, da je razum produkt naših možganov; a če so možgani skupaj s fizičnim telesom le hologram (najgostejši del vse subtilnejšega energetskega polja), kaj bi to pomenilo za razum? Študije človeškega energetskega polja ponujajo nekaj odgovorov. Pred kratkim narejene raziskave, ki sta jih vodila Michael Talbot nevrofiziologa Benjamin Libet in Bertram Feinstein iz bolnišnice Mount Zion v San Franciscu, so med znanstveniki povzročile mnogo razburjenja. Libet in Feinstein sta merila čas, ki ga je električni signal, povzročen s čutnim dražljajem na pacientovi koži, potreboval, da je dosegel možgane; hkrati pa je bilo pacientu naročeno, naj pritisne na gumb, brž ko zazna dotik na svoji koži. Podatki, ki sta jih dobila, kažejo, da so možgani zaznali dražljaj v času 0.001 sekunde po dotiku, medtem ko je pacient pritisnil gumb Sele 0.1 sekunde po dotiku, pri čemer je zanimivo, da se pacient skoraj 0.5 sekunde po dotiku ni zavedal ne dotika ne pritiska na gumb; to pomeni, da je bila njegova reakcija nezavedna (slika 3). Se bolj zanimivo pa je, da se nihče od testiranih ni zavedal, da je pritisnil na gumb, še preden se je za to zavestno odločili; na neki način so njihovi možgani ustvarili tolažilno prevaro, da imajo pregled nad dogajanjem, čeprav to ni bilo res. To pred kratkim odkrito spoznanje je nekatere znanstvenike napeljalo na misel, da je svobodna volja le iluzija. Poznejše študije (iz katerih smo izvedeli, da začnejo naši možgani že 1.5 sekunde prej, preden se »odločimo« premakniti katerokoli mišico, proizvajati potrebne operacije za premik) pa so to misel Se podkrepile. S tem se pred nas Se enkrat postavi mučno vprašanje: kdo je pravzaprav tisti, ki odloča - naša zavest ali podzavest? Huntova ponuja odgovor. S simultanimi meritvami utripa človeškega energetskega polja (-EMC) in utripa možganskih valov (EEG) je odkrila, da se nase energetsko polje odzove (na primer na močno svetlobo ah hrup) veliko prej kot možgani. In kaj naj to pomeni? »Mislim, da smo možgane precenjevali,« pravi Huntova in nadaljuje: »Pravzaprav so le dober računalnik, ki nima nobene zveze s stvarmi, kot so kreativnost, domišljija ali duhovnost. Zavest in razum nista locirana v možganih, pač pa v tem »prekletem« energetskem polju. Ce je torej zavest v energetskem polju, potem je mogoče, da naše zavedanje, mišljenje in doživljanje nas samih ni omejeno le na fizično telo, ampak ponuja večji spekter zaznave. Za konec naj opozorimo le Se na en pitiblem: trdnost telesa v hologramskem vesolju ni edina iluzija, podobno se godi tudi s časom, ki ga delimo na preteklost, sedanjost in prihodnost, kar je še ena izmed tako in tako že mnogih konstrukcij naših možganov. (K. M.) VOJAŠKA TEHNOLOGIJA / MINIATURIZACIJA PROTI OSTROSTRELCEM? Različni strokovnjaki o vojnah prihodnosti Informatika bo spremenila način prihodnjega vojskovanja vsaj toliko, kot ga je v srednjem veku smodnik, je zapisano v zadnji izdaji priročnika za ameriško vojsko. Razmišljajte digitalno, bi skoraj lahko rekli, kajti zmagovali bodo biti in bajti. Priročnik razlaga načela strategije in taktike priho- dnjih bitk. S povezavo miniaturizacije, mikroproce-siranja, komunikacij in vesoljske tehnologije je dandanes mogoče vohunjenje v realnem času, obče ob- veščanje, porazdelitev odločanja in hitro izvajanje ukazov. V ospredju bo elektronska vojna, v kateri bomo odkrivali in onesposabljali nasprotnikove zveze in naši sistemi bodo zaustavljali ali zmedli njegove operacije. General Gor-don Sullivan nazorno piše: Komandant s svojim oklepnim bataljonom napreduje po puščavi s hitrostjo 15 ali 20 kilometrov na uro. Ne da bi pogledal iz svojega vozila, natančno ve, kje so njegovi in sovražnikovi tanki... Mestoma se priročnik skoraj izgubi v futurizmu in govori o vesoljskih orožjih, ki bodo uperjena na sovražnika in bodo izničevala njegove napadalne in obrambne manevre. Hitrost in natančnost naj bi vojsko tudi pocenili in zmanjšali. Namesto dveh regionalnih vojn, kot so ju sočasno hoteli voditi generali v Bushovih časih, se Clintonovi svetovalci zdaj zadovoljujejo z eno samo, medtem ko bi sovražnika št. 2 ta čas držali le v šahu. Napadajoče tanke bodo uničevali »pametni« izstrelki iz letal, ki bodo obenem trosila tudi »pametne« mine. Napadalce naj bi s širokih front stisnili v ozke koridorje, kjer bi poštah Se bolj ranljivi. Od Pentagona neodvisni strokovnjaki niso tako zelo navdušeni nad novim čudovitim vojskovanjem. Le kaj bi počeli s tako vojsko v Bosni in Somaliji, pravijo. Proti ostrostrelcem in minometalcem informacijska vojna najbrž le ne bo tako strašno učinkovita. Vprašanje pa je tudi, kako bo vplivala na obrambne mehanizme »navadnih« ljudi. (M. E.) NOVICE Ničelna točka pomora dinozavrov HOUSTON - Znanstveniki so vse bolj prepričani, da je polotok Vucatan tisti kraj, kamor je pred 65 milijoni let treščil komet, zaradi katerega so izumrli dinozavri. Kraterja Chicxulub na površju danes pravzaprav sploh ni videti, kajti prekrivajo ga sloji apnenca, ki so se nakopičili po padcu. Toda geologi danes s kartografiranjem variacij v Zemljinem magnetnem polju lahko oblikujejo sliko kraterja; gostejše globlje plasti namreč povzročajo večjo težnostno privlačnost. S taksnimi prikazi so dokazali, da je Chicxulub največji krater na Zemlji (njegov premer je 177 kilometrov). Raziskovalec Virgil Sharpton z Lunarnega in planetarnega instituta v Houstonu je z novim računalniškim prikazom yucatanskega kraterja poskrbel za še eno presenetljivo odkritje. Na posnetku udarnega območja je v zeleni barvi razločno videti obroč kraterja, sestavljen iz zmletih sten majhne gostote. V osrednjem delu je nekakšna »gomila« večje gostote (v modri barvi), in sicer iz staljenih in stisnjenih sten, ki so vzkipele pod vplivom udarnega vala. Sharptonov prikaz kraterja, ki je plod temeljitih meritev gravitacijskih variacij, se od prejšnjih razlikuje po pomembni podrobnosti: zeleni in rumeni »vrhovi« onkraj prstana kraterja, ki jih vidimo na računalniškem prikazu, so po vsej priliki deli večjega zunanjega obroča, ki ga doslej niso poznali. Ce je to res, potem je premer kraterja skoraj dvakrat večji, kot so izračunali prej: kar 300 kilometrov! Padec kometa, ki je izkopal tako velik krater, je bil vsekakor tako silovit, da je povzročil velikanske spremembe, kakršne so bile me drugim tudi izumrtje dinozavrov in mnogih drugi živalskih vrst. Enkratna znanstvena računalniška mreža TOKIO - Japonska ministrstva in ustanove, povezani z znanostjo, skušajo s skupnimi močmi splesti računalniško mrežo visoke zmogljivosti, ki bi zajela univerze in nacionalne raziskovalne institute, hkrati pa bi bila povezana s tujimi znanstvenimi mrežami. Naloga je veliko težja, kot se zdi na prvi pogled, in sicer zaradi birokratskih pregrad med japonskimi vladnimi raziskovalnimi organizacijami. Prejšnji mesec je deset uslužbencev Uprave za znanost in tehnologijo (STA) z ministrom za izobraževanje, znanost in kulturo ter ministrom za PTT in telekomunikacije Japonske obiskalo VVashington in New York, da bi si ogledali, kako delujejo ameriške računalniške mreže. »Japonske računalniške mreže pet let zaostajajo za ameriškimi,« je po vrnitvi izjavil Tateo Ari-moto, direktor Oddelka za znanstveno-tehnolo-ske informacije pri STA. Medtem ko glavna ameriška znanstvena mreža NSF deluje s hitrostjo 45 megabitov v sekundi, japonske mreže dosegajo šele stotinko te prenosne hitrosti in so »na veliko primi ti vnejši razvojni stopnji«. Na temelju zbranih ugotovitev bodo zdaj izdelali načrt za novo mrežo in Se to jesen japonskemu finančnemu ministrstvu predlagali proračun. Ribje »kulinarične muhe« ITHACA - Mleta marinirana skuša, mlada čebula, trdo kuhana jajca, topljeni sir, orehi in začimbe... Mar vihate nos? Strokovnjaki s Kolidža za poljedelstvo in biologijo na Comellovi univerzi so drugačnega mnenja. Takšno mešanico so uporabili za nadev znanega ameriškega peciva »muffin« (vroči, z maslom namazani kolački), vse skupaj posuli z naribanim sirom, dali v posebno plastično posodo in spekli v mikrovalovni pečici. Zmes. stopljena v pecivu, je »kar okusna«, trdijo omenjeni strokovnjaki. Namen te »kulinarične muhe«, kot jo je imenoval novinar mesečnika Popular Science, je povečati uporabo mesa skuš, ki se ga kljub izjemnim prehrambenim lastnostim »izogibajo vsi, razen mačk«. Strokovnjaki vedo, da se bo MacMuffin težko kosal s ponudbo slovitega MacDonalda, trdno pa so prepričani, da se ne bo ponovil spodleteli poskus z raznimi »taco-burgerji« in »pizza-burge-rji«, ki so jih tudi pripravljali na podlagi rib. TAEJON - Na letošnji svetovni razstavi Expo ’93 v Taejonu (Republika Koreja) je največ zanimanja vsekakor pritegnil novi vlak na magnetni blazini, imenovan »maglev« (od MAGnetic LEVitation). To atraktivno vozilo, katerega uradna oznaka pa ni prav nič mikavna (HML-03), je zasnovala družba Hyundai Precision & Industry (HDPIC), ki je sicer specializirana za dizelske lokomotive in druga železniška vozila, zabojnike in razne precizne stroje. Družba je za razvoj komercialno uporabnega magleva v petih letih porabila približno 25 milijonov dolarjev. Svetovna razstava je bila okvir prve predstavitve HML-03. Družba je na razstavišču postavila 560 metrov dolgo progo, na kateri maglev vozi s hitrostjo 50 km na uro. Menijo, da se bo s tem vlakom v treh mesecih razstave prepeljalo več kot 230 tisoč obiskovalcev. HML-03 je dolg 17, 6, širok 3 in visok 3, 8 metrov. Njegova oblika je aerodinamična (projektirali so ga kajpada s GAD, računalniško podprtim oblikovanjem), izdelan je iz lahkega aluminija, masa je okoli 25 ton/nosilnost tri tone. Največja hitrost s 40 potniki in posadko je 150 kilometrov na uro. Močno magnetno polje, ki ga ustvarja sistem 24 magnetnih sklopov, vlak dvigne 12 milimetrov nad tračnice. Pogonski sistem sestavlja sklop šestih linearnih motorjev. HDPIC načrtuje, da bi do leta 1998 razvili maglev, ki bi med mesti vozil s hitrostjo 200, morda celo 300 kilometrov na uro. (E. J.) KULTURNI DOGODKI Sreda, 15. septembra 1993 LAHKA GLASBA / PALMANOVA Poohsamo za najbolj »pogumne« Aleš Waltritsch DeZevno vreme, ki je v zadnjih dneh vseskozi motilo vaksrSno prireditev na odprtem, ni prizaneslo niti koncertu, ki ga je skupina Pooh imela pretekli četrtek v Palmanovi. Prav muhasto vreme je morda razlog, da se na glavnem trgu tega furlanskega mesta ni zbralo veliko ljudi, saj je koncertu najbolj znane italijanske pop skupine sledilo le 2.000 ljudi. Ansambel Pooh slovi predvsem po nastopih s številnimi lepimi svetlobnimi efefkti in tudi tokrat ni razočaral prisotnih. Na več kot dvournem koncertu so člani skupine predstavili skladbe z zadnjega albuma II cielo e blu sopra le nuvole (prodali so ga že v več kot 40.000 izvodih) in številne stare hite, katere je publika najbolj toplo sprejela. In Italia si puo, Maria Ma-rea, Uomini soli, Stare senza di te, II cielo e blu sopra le nuvole, Ultima notte di caccia, Dammi solo in minuto, La mia faccia in številne druge skladbe so nas spremljale skozi dobro izveden koncert, najbolj zanimivih del pa je bil finale, ko se je sedanji postavi te skupine (Red Can-zian, Stefano d’Orazio, Dodi Battaglia in Roby Facchinetti) pridružil še Vittorio Negrini, ki je bil z Battaglio in Facchinet-tijem leta 1966 ustanovil Poohe. Skupaj so zapeli še uspešnico Pen-siero, Goodbye, Piccola Katty, Chi fermera la mušica in zaključno Vieni fuori (italijansko verzijo skladbe Keep On Runnin’, hita skupine Spencer Davis Group). S tem koncertom se je tudi zaključila serija poletnih nastopov v naši deželi, ki nas je letos razveselila s številnimi dobrimi večeri, na katerih so med drugim nastopili Vasco Rossi, Zucchero, slavna skupina Velvet Underground, Sfing, Litfiba, Morandi, Ruggeri, Nomadi in Francesco De Gregori. V prihodnjih tednih bomo za kak dober nastop morali prekoračiti meje naše dežele. Angleška rock skupina Deep Purple bo v originalni zasedbi nastopila 27. septembra v Beljaku. Eros Ramazzotti bo v 12. oktobra koncertiral v Ljubljani, 14. in 15. pa v Trevisu, kjer bo 21. oktobra nastopil tudi Te-rent Trence D’Arby, v prihodnjih tednih bo nekaj zanimivih nastopov tudi v Centru Perla v Novi Gorici, kjer naj bi do novega leta nastopili Toto Cutugno, Tomjo-nes, Africa Bambaata in mnogi drugi. LUTKARSTVO / V GORICI 2. LUTKOVNI FESTIVAL ALPE JADRAN GLEDALIŠČE / SEZONA SSG DOMAČA ZABAVNA GLASBA / 24. FESTIVAL NA PTUJU Za začetek noviteta Povsod so že stekle priprave na novo sezono, živahno je tudi v tržaškem Kulturnem domu, kjer so se 2. septembra začele vaje za kar dve predstavi, s katerima se bo Slovensko stalno gledališče letos predstavilo svojemu občinstvu. Režiser Mario Uršič je začel z vajami novitete tržaškega avtorja Alojza Rebule »Operacija Timava«, Jože Babič pa z režijo monodrame avstrijskega avtorja Helmuta Peschi-na »Boš že videla«. »Predvidevamo, da bo otvoritvena predstava Rebulovega dela v prvih dneh oktobra,« je dejal ravnatelj gledališča Miroslav Košuta (na sliki D. Križmančiča z režiserjem Mariom Uršičem - skrajno levo - in Alojzem Rebulo). »V tem novem gledališkem delu bo nastopilo okrog 15 igralcev, med temi nekateri naši starejši člani, pa še gojenci gledališke šole. Iščemo še mladega igralca, ki bi imel v delu pomembnejšo vlogo. «Enega novega igralca so že našli. Gre za Valterja Dragana, doma iz Pirana, ki je bil dve leti angažiran v mariborski drami. Sceno bo pripravil Marij Uršič, kostumografka bo Marija Vidau, medtem ko bosta izbor glasbe in korepeti-cija pevskih vložkov v rokah prof. Aleksandra Rojca. Vzporedno s to noviteto potekajo v gledališču vaje še za drugo premiero: gre za monodramo »Boš že videla«, ki jo trenutno še vedno z velikim uspehom igrajo v Avstriji in bo tu pri nas, v prevodu Lučke Jenčič Kandus, doživela prvo izvedbo v slovenščini. Igralsko breme v celoti sloni na Miri Sardoč, delo pa govori o starejši ženski in njenem obračunavanju s pokojno sestro, kateri je zvesto služila vse življenje. Sceno bo pripravil Sveta Jovanovič, kostume Marija Vidau, medtem ko se je za glasbo ravnatelj SSG obrnil na mladega koroškega glasbenika Gabrijela Lipuša. (N.L.) Zlati priznanji za dve skupini s Tržaškega Prvič in zelo uspešno se je predstavil Adria kvintet Damiana Ota Z nedavnega 24. festivala domače zabavne glasbe na Ptuju se je tržaški ansambel Adria kvintet (na sliki) vrnil z zlatim orfejem in Koširjevo plaketo. Uglednega zlatega priznanja pa je bila v isti skupini deležna tudi druga glasbena skupina, in sicer Tržaški narodni ansambel Tullia Možine, ki se je kot »veteran« prav tako udeležila tega zahtevnega tekmovanja v Sloveniji. Adria kvintet je pravzaprav nov instrumental-no-vokalni sestav, ki se je po daljšem premoru od ukinitve slavnih Taimsov izoblikoval na pobudo nekaterih bivših članov prav te skupine. Nujno pa je poudariti popolnoma novo zasnovo dela in programov Adria kvinteta. Skupino sestavljajo Evald Krevatin (trobenta), Aljoša Starc (klarinet), Zoran Lupine (harmonika), Igor Starc (kitara) in Peter Filipčič (bariton), občasno - kot, denimo, ob nastopu na letošnjem ptujskem festivalu - pa sodeluje s skupino še pevec Dušan Kobal. V tej zasedbi se Adria kvintet predstavlja občinstvu z "drugačnimi zvoki”, torej z različnim odnosom do poustvarjanja in podajanja t.i. narodnozabavne glasbe, ki ga torej ne moremo primerjati z delom nekdanjih Taimsov. Pot, ki so jo ubrali člani skupine Adria kvintet, očitno vodi k uspehu, kot dokazujeta priznanji letošnjega Festivala domače zabavne glasbe na Ptuju. Adria kvintet se je predstavil ocenjevalni komisiji glasbenih strokovnjakov skupaj s Tržaškim narodnim ansamblom in drugimi boljšimi 31 sestavi iz Slovenije, ki so bili po predhodni avdiciji sprejeti na tekmovanje. Zlatega orfeja pa je bil Adria kvintet deležen za valček Pod večer, ki ga je na besedilo Saše Martelanca uglasbil Fulvio Jurinčič. Na zaključni reviji, ko se je naslednji dan občinstvu predstavilo vseh deset najboljših sodelujočih ansamblov, pa so zaigrali še drugo pripravljeno avtorsko skaldbo, in sicer polko Na zdravje sv. Martin z besedami Mirana Košute in glasbo Petra Filipčiča in Igorja Starca. V skupino zlatih Orfejev se je kot rečeno uvr-, stil tudi Tržaški narodni ansambel Tullia Možine, ki je žel uspeh z dvema skladbama Marka Lupin-ca. Z razliko od Adria kvinteta pa se je ocenjevalni komisiji predstavil tudi v tekmovalnem delu za izbiro najlepše melodije. Poleg zlatega orfeja, ki ansamblu pomeni tudi priznanje za dobro opravljeno skupinsko delo, je ptujski festival »prinesel« Adria kvintetu še posebno nagrado: Koširjevo plaketo je prejel pevec skupine Dušan Kobal kot najboljši pevec letošnje prireditve. Po uspešni udeležbi na 24. festivalu domače zabavne glasbe se Adria kvintet sedaj dalje posveča svoji dejavnosti: nastopa po raznih prireditvah, pripravlja pa se tudi na snemanje svoje prve kasete, ki bo predvidoma izšla prihodnje leto spomladi. »Prenos dobre energije« Razgovor z ljubljanskim lutkarjem Edijem Majaronom, ki je v vodilni trojki laboratorija V Gorici poteka v teh dneh 2. lutkovni festival Alpe Jadran, ki je letos uglašen na temo odnosa med glasbo in animiranim predmetom. Na festivalu je prisoten ljubljanski lutkar in režiser Edi Majaron. Skupno s slovenskim fotografom in glasbenikom Ladom Jakšo in zagrebškim scenografom in režiserjem Zlatkom Bourekom sestavlja trojko, ki letos vodi lutkovni laboratorij (na sliki Studia Reportage). Vsi trije veljajo za zelo priznane umetnike, Edi Majaron pa je sploh med poznavalci lutkarstva na Slovenskem prava legenda, saj vsi vedo, da brez njega lutkarstvo v Sloveniji ne bi bilo tako priljubljeno in tudi ne tako razširjeno. Prijetnega videza in zelo vljudno se predstavi, nasmejan je in z letošnjim tečajem lutkarstva v Gorici- zelo zadovoljen. Sproščeno pove: »Z Zlatkom delava že od leta 1978 skupaj in leto, dve kasneje se nama je pridružil še Lado Jakša, tako, da se vsi trije dobro poznamo. Ideja o lutkarskem festivalu v Gorici je zanimiva in letošnji obisk je boljši, saj je na festivalu letos več ljudi, pa tudi v laboratoriju sodeluje več ljudi iz cele Italije. Direktor festivala Roberto Piaggio si je zamislil festival tako, da hoče vanj vnesti spozan-vanje hrvaške in slovenske estetike v luktarstvu, ki je drugačna od italijanske. Mi recimo veliko več damo na avtorsko likovno in tudi dramaturško samostojnost in tako smo zanimivi. V laboratoriju pa delamo vsi trije skupaj na letošnjem tekstu, ki je znana Que-neaujeva knjiga Vaje v slo- JlIRIJ Paljk gu, v prevodu Umberta Eca seveda. Poskušamo z možnostmi sodobnega lutkarstva prikazati kar se da najbolje duh in bistvo Que-neaujeve knjige, Lado Jakša pa s svojo glasbo, ki je včasih tudi provokacija, povezuje vaje v neko celoto. Celotna predstava bi morala izpasti kot neka kreativna celota.« Nato pripoveduje, ka-ko sta z Bourekom prinesla nekaj svojih lutk in z njimi delata: »Uporabljamo tudi raznovrstne predmete in z Jakševo glasbo poskušamo ustvariti neko celoto in poglobiti odnos, ki se ustvari na relaciji človek-predmet. Lutke, zgodba in predstava in potem se zgodi tisti mali čudež, ko se pojavi še člo-vek-gledalec. Lepo je to. Lutkarstvo je prijazna umetnost. Nekakšen prenos dobre energije, ki jo imamo v sebi, je. To je bistvo lutkarstva.« Na lutkarstvo se Majaron spozna, saj je začel z lutkarstvom ”v bistvu že pri desetih letih, ko mi je resno zbolel prijatelj in gledališki igralec Kristjan Muck in nam je takrat njegova mama napravila lutkarsko gledališče, tako, da smo ga zabavali, ko smo ga hodili obiskovat. Pri štirinajstih letih pa sem že imel prvo lutkarsko gledališče, iz katerega se je pozneje razvilo lutkarsko gledališče Jože Pengov. Z lutkarstvom se ukvarjam že 40 let. Do leta 1974 sem sodeloval z njimi, lutkarsko gledališče mi je bilo hobi, ker sem po poklicu glasbenik, saj imam dva magisterija iz igranja čela. Pozneje sem hobi zamenjal z delom. Tako, da mi je sedaj glasba hobi in lutkarstvo življenski poklic, pa čeprav sem bil tudi umetniški vodja pri Ljubljanskem lutkovnem gledališču, režiser in prepotoval sem precej sveta, predvsem obiskoval lut-kovne festivale, sedaj poučujem na pedagoški akademiji lutkarstvo. Na AGRTF ga na žalost še vedno ni. Vedno sem samostojni kulturni delavec in kot tak sem tudi ustanovil lutkovno gledališče Freyer v Ljubljani in v Gorici bomo imeli lutkovno predstavo Tmjul-Cica, za katero smo potegnili denar iz žepa sami. S Cankarjevim domom kot nekakim pokroviteljem načrtujemo sedaj Cankarjevo Pohujšanje v dolini Sentflorijanski. Nekaj nam bo dalo tudi mesto Ljubljana in seveda tudi Open So-ciety, ki je nekakšen mednarodni sklad za podpiranje lutkarjev povsodpo svetu.« Potem se nasmehne in reče: »Ampak saj veste, kako je v kulturi, nekaj kulturnih dinozavrov pač požre ves denar in potem ga za druge ni. Na žalost kvaliteta še ni plačana in tudi cenjena ne. Sicer sedaj nekaj govorijo, da bodo to spremenili, ampak tako je, da so z denarjem vedno velike težave. Vsaj kar se nas lutkarjev tiče. Tisti, ki pa denar dobijo, zanj ne odgovarjajo in to je slabo.« Nič ihtavega ni v Majaronu, ko mi to pripoveduje, ampak samo umi-rje-nost srečnega človeka, ki se je že kot otrok odločil za lutkarstvo in se mu poz- neje ves zapisal. Srečen je, da je lutkar in to se mu pozna, saj hoče zato deliti srečo z drugimi. Pravi: »Saj je že res, da lutkarji nočemo spremeniti sveta, nekaj svojega, lastnega in originalnega pa lahko tudi mi damo, nekaj svoje dobre energije, nekaj pozitivnega in vrednega lahko tudi mi nudimo.« Pripoveduje o tem, kako je delal za televizijo lutkarske predstave, ker ga televizijski medij zelo zanima, predvsem zato, ker je tam lutko treba drugače pokazati kot pa v gledališču. Sedaj mu izide na video kaseti predstava Žogica marogica v režiji Jožeta Pengova, tista stara, prava Žogica marogica, ki ima še danes lepo gledališko sporočilo. Obenem pa pričakuje,- da bodo z neko avstrijsko založbo posneli tudi video kaseto o predstavi Tr-njulčica, seveda dobro video obdelano in jo bodo potem dali na trg. Predvajala pa ju bo tudi slovenska televizija. Načrtov je veliko, predvsem pa Edi Majaron ostaja zvest svojim lutkam, ki so iz hobija postale poklic. Lep je poklic lutkarja. To vidiš tudi na goriškem gradu na sijočih obrazih mladih lutkarjev, katere Edi Majaron uči te umetniške veščine. To pa predvsem vidiš takrat, ko se pogovarjaš z Edijem Majaronom, ki je tako umirjeno zdovoljen in srečen, da je takih ljudi malo okrog. To srečo in veselje skuša deliti z vsemi. Najprej seveda z lutkami in preko njih. Z otroki in odraslimi. Kajti lutkarstvo je prijazna umetnost. Kot je prijazen in topel Edi Majaron. STARI OBIČAJI / PRI BANIH V PRVIH SEPTEMBRSKIH DNEH Tudi letos je zaživela »Šagra pod kostanji« Prireditev, ki so jo zaradi vremena podaljšali za en dan, sta organizirali SKD Grad in Zadruga Bani Bani imajo že staro tradicijo, da pripravijo prvo soboto, nedeljo in večkrat tudi v ponedeljek v septembru tradicionalno »Sagro pod kostanji«. Tudi letos je bilo tako: 13 parov parteric in parterjev, vsi oblečeni v manderjerske noše so bili glavni akterji šagre, ki se je začela z godbo na pihala V. Parma iz Trebč, z obhodom vasi in nabiranjem prispevkov za prireditev, nadaljevala pa s plesom in družabnostjo v središču vasi. Organizator letošnje šagre sta bili SKD »Grad« in Zadruga »Bani«. »Vreme nam je v soboto, ko naj bi se šagra začela, zmešalo štrene,« je povedala domačinka Kristina Kovačič. Vremenu navkljub so ves program šagre izpeljali, s to razliko, da je glavni del praznika potekal v nedeljo in ponedeljek. Ob tej priložnosti so organizatorji ponudili obiskovalcem tudi nakup knjige »Ondile čez Stari vrh«, ki prikazuje zgodovino in druge značilnosti Banov; prodali pa so tudi veliko razglednic in originalnih voščilnic, ki jih je pripravila Giuliana Gerdol.(N.L.)) Na sliki (foto Magajna) parterji in parterce z godbo V. Parma r gledališča [SLOVENIJA Ljubljana drama SNG - MALA DRAMA, tel. 061/221-462 V soboto, 18. septembra ob 20. uri W. Allen: ZAIGRAJ SE ENKRAT, SAM. Režiser: Boris Cavazz3’ igrajo: Gregor Bakovič, Petra Govc, AleS Valič, Marijana Brecelj, Vojko Zidar. (Za izven m konto. Razprodano!) MESTNO GLEDALIŠČE, tel. 061/210-852 V petek, 17., in v soboto, 18. septembra bo ob 20. uri na sporedu predstava KLINIKA TIVOLI za izven in konto. SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE, tel.: 061/153-312 V petek, 17. septembra ob 19.30, Veno Taufer: DISEJ IN SIN ALJ SVET IN DOM, za izven. CILJI ODER HERBERTA GRUNA tel. 063/25-332 Damir Zlatar Frey: KRI IN KOŠUTE, režija: Du-San Mlakar. Z maksimalnim Čustvenim nabojem nasičena predstava izzveni v defetistično priznanje, da je Človek brez moči spričo silnic, ki ga genetsko določajo. »Delo« (v petek, 17., in v soboto, 18. septembra ob 21. uri, Kapelica Spital na Slomškovem trgu, za izven). KULTURNI DOM TRNOVLJE - CELJE Komedija Mihaila Bulgakova: ZOJKINO STANOVANJE v režiji Stefana Žvižeja. Smo v času ustanavljanja zasebnih lokalov in podjetij. Tako je tudi Zojka ustanovila modni salon, ki pa je v resnici nekaj popolnoma drugega... Bogastvo plesov in kostumov je lepa obogatitev zahtevnega, politično obarvanega in aktualnega besedila (v petek, 17. septembra, ob 19.30). MARIBOR DRAMA, tel. 062/221-206 A. Dante: LA DIVINA COMMEDIA, Infemo (v četrtek, 16., 17., in 18. septembra ob 19.30 za abonente in izven). FURLAN IJA-JULIJSKA.KRAJINA TRST GLEDALIŠČE VERDI Jesenska simfonična sezona - Festival Horowitz Europa v teku je vpisovanje novih abonmajev in potrditev starih, prodaja vstopnic pa bo pričela dne 21. septembra pri blagajni Dvorane Trip-covich od 9.00 do 12.00 in od 16.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. gledališče rossetti v petek, 17. t. m., ob 18. uri se bodo Fur Bordon, Claudio Magris in Glauco Mati spomnili tragično preminulih Daisy T.nmi m Tina Schirinzija. Vstop prost. Vpisovanje novih abonmajev in potrditi s arih je že v teku (gledališka sezona se 1 pričela 20. oktobra) pri blagajni gledališi V°®set9 (°b delavnikih 8.30-10.00, 14.0 1 o on ‘n v Masaži Protti (ob delavnikih 9.0 9 00°i215 )°'19-00’ °k Prazrdkih *n nedelji in ob 22.15 v italijanščini; v soboto ob 21.00 in ob 22.15 predstavi v italijanščini. TRGOVSKI CENTER »IL GIULIA« Do 26. novembra se bo. vršila vrsta glasbenih in gledaliških prireditev. V petek, 17. t. m. od 17. do 19. ure bodo nastopili kvintet Spring in pripovedovalca zgodb Felice & Celina.Vstop prost. BOUUNEC Gledališče F. Prešeren Slovensko stalno gledališče gostuje v petek, 17. t.m., ob 20.30 s predstavo Milana Kleča »Vsega je kriva Marjana Deržaj« v režiji Dušana Mlakarja. TREBČE Danes, 15. t.m., ob 20. uri bo na dvorišču Ljudskega doma v Trebčah zadnjič uprizorjena gledališka predstava »Srečanje«. V primeru slabega vremena bo predstava v dvorani. GORICA MIRAMARSKI GRAD Luči in zvoki J hi, 16. t. m, ob 21.00 predstava v nemščini □lordska Alpe-Adria Puppet Festival Danes, 15. t. m., ob 21. uri bo pod šotorom na gradu nastopila lutkovna skupina Ravenna Teatra z delom »Un petit train de Rossini«. CELOVEC Danes, 15. t. m., ob 19.30 bo v Hiši literature olodvorska 50 - 1. nad) predstavitev knjige * rgarten der Sehnsucht« Sigrid Krampi. TINJE Jutri, 16. t. m. bo v Domu prosvete »Izobraže-va no potovanje Sodalitete« - obisk spoznavanje kulturnega dela Slovencev v Reziji. V Domu prosvete bo od 17. do 19. t. m. tečaj za slikanje akvarelov. Vodi Gudrun Frey iz Beljaka. TRATA V soboto, 18. t. m. bo ob 20. uri v kulturnem domu SPD »Borovlje« pri Cingelcu na Trati kabaret »Martin Krpan« (Bogomir Veras) v izvedbi gledališke skupine SPD Borovlje. Režija Bogomir Veras, glasba Roman Verdel. RAZNE prireditve I SLOVENIJA LJUBLJANA KUD FRANCE PREŠEREN tel.: 061/ 332-288 ’ DOLSKO ..Ff ek’ 17■ septembra ob 19. uri bo v Gale-J rekmurski veCer’ razstava prekmur-SKiti jedi in nastop VLADA KRESLINA. koper petek, 17. septembra bodo za obeležitev 350. obletnice rojstva Antonia Tarisa organizirane naslednje prireditve: °b 9.30 bo v Glasbeni šoli Koper muzikolo-S i simpozij; ob 18. uri bo predstavitev nove znamke v Tarisovi avli CZP Primorske novice Koper; ob 19. uri bo razstava o ži-v j en ju in delu Antonia Tarisa v Pokrajin-s em muzeju Koper in promocija CD-plošče s Tarisovimi skladbami; ob 20. uri bo tretji oncert s skladbami Antonia Tarisa v Pokrajinskem muzeju Koper. soboto, 18. septembra bo ob 10. uri veliko nružabno srečanje ob jezeru. Spoznali boste nejavnosti radioamaterjev, zmajarjev, balo-narjev, kinologov s psi za reševanje, taborni ov in vseh, ki uporabljajo radioamater- ske frekvence. Igral bo pihalni orkester iz Cerknice. PORTOROŽ AVDITORIJ V petek, 17. septembra ob 21. uri bo na sporedu film: RESTAVRACIJA LINGUINI, kri-mi komedija v režiji Richarda Stepharda, igrajo: David Bowie, Rosana Arquette... V soboto, 18. septembra ob 18.30 bo na portoroški ploščadi nastopila bobnarska in ma-žoretna skupina in Mladinski pihalni orkester; ob 19. uri pa si na Tartinijevem trgu Piran lahko ogledate nastop folklorne skupine in prisluhnete Mešanemu pevskemu zboru. SEŽANA KULTURNI CENTER SREČKO KOSOVEL, tel.: 067/ 72-292 Danes, 15. septembra bo ob 20. uri, angleški film SRAMOTA, režija: Louis Malle, igrajo: Jeremy Irons, Juliette Binoche (300 SIT). V četrtek, 16. septembra ob 20. uri, ameriški film RT STRAHU, režija: Martin Scorsese, igrajo: Robert de niro, Nick Nolte, Jessica Lange (300 SIT). VOLČJI POTOK V petek, 17. septembra bo ob 20. uri koncert Simfoničnega orkestra Domžale - Kamnik. hZA NAJMLAJŠE LSLOVENIJA LJUBLJANA KUD FRANCE PREŠEREN, tel.: 061/332-288 V četrtek, 16. septembra ob 18. uri nastopa lutko- gledališče Jesenice z igrico POLDI IN LEOPOL-INA. Zgodba pripoveduje o prijateljstvu med letečo sloncico Lepoldino in klovnom Poldijem. S skupnimi močmi pripravita najboljšo točko v cirkusu... V četrtek, 23. septembra ob 18. uri bo z igrico KOZLE nastopila lutkovna skupina ZOOM iz Ljubljane. KOPER V četrtek, 16. septembra ob 9. uri v Gledališču oper nastopa lutkovno gledališče Maribor z ignco KO PRIDE ZVEZDA. MARIBOR LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOR V nedeljo, 19. septembra ob 11. uri nastopa lutkovno gledališče Papilu iz Ankarana z igrico KOZLOVSKA SODBA. PORTOROŽ V soboto, 18. septembra ob 16. uri nastopa lutkovno gledališče Maribor z igrico KO PRIDE ZVEZDA. SLOVENJ GRADEC V četrtek, 16. septembra ob 10. uri nastopa v Kulturnem domu lutkovna skupina Fra Fru iz Ljubljane z igrico TOBIJA. RAZSTAVE SLOVENIJA ISTRA NA STARIH ZEMLJEVIDIH Na Gradu sv. Justa v Trstu je do 28. septembra na ogled stara Istra oz. Istra, kakor so si jo nekdaj zamišljali mornarji in geografi (Foto Ferrari) GLASBA SLOVENIJA LJUBLJANA CANKARJEV DOM, tel.: 061/ 222-815 V sredo, 22. septembra ob 21. uri bo v Gallusovi dvorani nastopila solopevka in pianistka DIAMANDA GALAS. Sodelovala je s skladateljem Vinkom Globokarjem, režiserju F. F. Coppolu pa je pomagala pri glasbi za film Drakula. V četrtek, 23. septembra bo ob 20. uri koncert MAGIČNI ZVOK GIACINTA SCELSIJA - KLANGFORUM WIEN. Dirigent: Beat Fur-rer, solisti: Ernst Kovačič, violina, Ernesto Molinari, klarinet, in Andreas Lindenbaum, violončelo (dvorana SF, 400 SIT). V petek, 24. septembra bo ob 20. uri koncert pod patronatom slovenske fondacije LJUBLJANSKI MADRIGALISTI, dirigent: Matjaž Sček in orkester SLOVENSKE FILHARMONIJE, dirigent Marko Letonja (GD, 600, 500, 400 SIT). SLOVENSKA FILHARMONIJA Danes, 15. septembra bo ob 19.30 koncert harfistke MOJCE ZLOBKO. Program: G. F. Handel, G. Faure, N. Rota, P. Ramovš, C Debussy. KRIŽANKE V petek, 17. septembra bo ob 20.30 koncert FERUSA MUSTAFOVA, etno pop. OPERA, tel.: 061/331-950 Otvoritveni koncert operne sezone, solisti in zbor Opere in baleta Ljubljana bo v petek, 17. septembra ob 19. uri; v soboto, 18. septembra pa bo ob 19. uri dobrodelni koncert, program: J. Offenbach, G. Puccini, P. I. Čajkovski, G. Verdi, R. Strauss, A. Adam, J. Golob, G. Bizet, J. Strauss ml. PSENSKE SERENADE Koncert: TRIO FLAVT SGS LJUBLJANA v petek, 17. septembra ob 17. uri na gradu Grimšče na Bledu in ob 20. uri v Kosovi graščini na Jesenicah. Vstop prost. Koncert: VOKALNI KVINTET SUMUS v petek, 17. septembra ob 20. uri na gradu Bo-genšperk. Vstop prost. Koncert: TRIO FLAVT SGS LJUBLJANA v petek, 24. septembra ob 20. uri na gradu Bo-genšperk. Vstop prost. TRST V ponedeljek, 20. t. m., ob 20.30 bo v stolnici Sv. Justa na sporedu tretji koncert ciklusa »Glasbeni september« v organizaciji Združenja Promusica. Nastopila bo orglar Roberto Antonello. Na programu Gabrieli, Merula, Antegnati, Gounod, Guilmant, Messiaen in Franck.Vstop prost. REPENTABOR Glasbeni popoldnevi - V nedeljo, 19. t.m., ob 18. uri bo na sporedu drugi koncert iz ciklusa stare in sodobne glasbe. Nastopil bo Gallus Consort (Nadia Caristi, Dina Slama, Irena Pahor, Janko Ban, Miloš Pahor in Erika Slama). BLED V nedeljo, 18. septembra bo ob 16.30 v zdraviliškem parku Bled promenadni koncert Pihalnega orkestra Tržič. CERKNICA V nedeljo, 19. septembra bo ob 18. uri v cerkvi Sv. Volbenka v Zelšah koncert študentov akademije za glasbo. IDRIJA V petek, 17. septembra bo ob 19. uri na gradu Gevverkenegg koncert pihalnega orkestra rudarjev Idrija. V primeru slabega vremena bo prireditev v rudniški dvorani. KOSTANJEVICA NA KRKI V nedeljo, 19. septembra bo ob 19. uri v grajski cerkvi koncert vokalne skupine A VE. Vstop prost. RADENCI 31. FESTIVAL KOMORNE GLASBE XX. STOLETJA: V petek, 24. septembra bo ob 20. uri koncert: JUAN VASLE, bas in LEON ENGELMAN, klavir. V soboto, 25. septembra bo ob 11. uri kolokvij Slovenska orgelska glasba 20. stoletja, referent: Saša Frelih; ob 17. uri bo v cerkvi sv. Cirila in Metoda koncert IRINE CHRIB-KOVE, orgle in STANKA ARNOLDA, trobenta; ob 20. uri koncert: VVIENER KLAVI-ERTRIO, VVOLFGANG REDIK, violina, MARCUS TREFNV, violončelo, STEFAN MENDL, klavir; V nedeljo, 26. septembra bo ob 11. uri koncert KVARTETA TARTINI, Darko Linarič, violina, Romeo Drucker, violina, Aleks Milošev, viola, Miloš Mlejnik, violončelo. ROGAŠKA SLATINA V četrtek, 16. septembra bo ob 20. uri v Kristalni dvorani koncert TRIA LORENZ, program: Dvorak, Smetana... V četrtek, 23. septembra bo ob 20. uri v Kristalni dvorani koncert MOJCE PUCELJ, klavir. VIDEM GAIO Dl SPILIMBERGO V petek, 17. t. m., ob 21. uri bodo v diskoteki Rototom nastopili ansambli Fishbone, Stone Temple, Pilot, Mighty Mighty Bosstone. VERONA V petek, 17. septembra, ob 21. uri bo na štadionu nastopil Vasco Rossi. TREVISO V četrtek, 14. in v petek, 15. oktobra, bo v Pa-laverde ob 21. uri nastopil Eros Ramazzotti. PADOVA ŠPORTNA PALAČA S. ŽARO V četrtek, 21. oktobra, bo ob 21. uri nastopil Terence Trent D’Arby. LJUBLJANA NARODNI MUZEJ, Muzejska 1 Do 30. septembra je na ogled razstava BITKA PRI SISKU -1593/1993. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE Na ogled sta razstavi Razglednice 1914-1918 in VELJKO TOMAN: PARIŠKI MOTIVI. Razstava bo na ogled do 30. septembra. MODERNA GALERIJA, Cankarjeva 15 20. MEDNARODNI GRAFIČNI BIENALE je na ogled do 30. septembra. Do 20. oktobra je na ogled retrospektivna razstava televizijske scenografije JOŽETA SPACALA. ških umetnikih, ki jih bodo do 30. septembra predvajali v avli Modeme galerije in v prostorih Informacijskega centra. MALA GALERIJA, Slovenska 35 Razstava kiparja JOŽETA BARSIJA bo na ogled do 10. oktobra. MESTNA GALERIJA, Mestni trg 5 V ljubljanski Mestni galeriji se z izborom skulptur iz let 1983-1993 predstavlja japonski kipar MASAVUKINAGASE. Razstava bo na ogled do 17. septembra. NARODNA GALERIJA, Cankarjeva 15 Razstava RIHARD JAKOPIČ - TO SEM JAZ, UMETNIK... je na ogled do 30. oktobra. JELOVŠKOV LIKOVNI SALON, Zaloška 61 Razstave kiparskih del 1963-1993 IVA GOISNI-KERJA. KULTURNO-INFORMACIJSKI CENTER KRIŽANKE, Trg francoske revolucije 7 Razstava PRGIŠČE ZGODOVINE bo na ogled do 2. oktobra. KNJIŽNICA O. ŽUPANČIČA -PIONIRSKA KNJIŽNICA, Komenskega 9 Do četrtka 16. septembra bo odprta prodajna razstava tujih otroških knjig. BEŽIGRAJSKA GALERIJA, Dunajska 31 Razstava OD SKICE DO LUTKE bo na ogled do 15. oktobra. Razstavljajo: TOMAŽ KRŽIŠNIK, ALENKA SOTLER, ALOJZ ZORMAN, SAVO SOVRE in LIDIJA OSTERC. GALERIJA COMMERCE, Einspielerjeva 6 Razstava fotografij Poem ekstaze avtorice MARIJE CERAR bo na ogled do 17. septembra. GALERIJA EQURNA, Gregorčičeva 3 Razstava JANEZA HAFNERJA Apokaliptične krajine bo na ogled do 23. septembra. GALERIJA ILIRIJA, Tržaška 40 V četrtek, 16. septembra bo ob 18. uri otvoritev razstave slik akademskega slikarja MARTINA BIZJAKA. Umetnika bo predstavil akademski grafik Lojze Adamlje. Razstava bo na ogled do 7. oktobra. GALERIJA INSULA, Gosposka 1 V četrtek, 16. septembra bo ob 18. uri otvoritev razstave grafik slikarja DUŠANA PODGOR- TRST TKB - AGENCIJA MITNICA V razstavnih prostorih razstavlja najnovejša materična dela Deziderij Švara. GALERIJA CARTESIUS Na ogled je razstava slikarke Marie Terese De Zorzi. GALERIJA BASSANESE Na ogled razstava Michaela Goldberga. Urnik: vsak delavnik od 17.00 do 20.00. ART GALLERY Do 30. septembra je na ogled skupinska razstava Artestate ’93, na kateri bodo razstavljali Serena Bellini, Fernanda Goina Gordini, Gnido Massaria, Sergio Micalesco, Livio Of-ficia, Sergio Perini, Renzo Pillon, Olivia Siauss, Sisto Fulvio in Mario Zoccolan.Ur-nik: samo ob delavnikih 10.30-12.30/ 17.00-19.30. RAZSTAVNA DVORANA LETOVTŠCARSKE USTANOVE (Ul. S. Nicold 20) Do 18. t.m. je na ogled razstava slikarja Gio-vannija Franzila Casala. ART LIGHT HALL Do 28. septembra bosta razstavljala svoja dela Massimo Bazzo in Anselmo De Filippis. Urnik: od 18.00 do 20.00 razen ponedeljka in praznikov. MUZEJ ŽIDOVSKE SKUPNOSTI CARLO IN VERA VVAGNER Na ogled je razstava Srebrnine in sakralne opreme židovske liturgije. Urnik :ob ne- CELOVEC UMETNA HIŠA Do 19. septembra razstavlja svoja dela Janez Bernik. MITER UMETNA HALA (H.-Gmeiner Str.) Do 1. oktobra je na ogled razstava »Miserere« G. Herolda in W. Biittnerja. škofijska rezidenca (Mariannengasse 2) Do 12. novembra je na ogled razstava »Franc Ksaver Salm«. Umik: 10/17. GALERIJA ARS TEMPORIS (Herrengasse 14) Se jutri, 15. t.m., je na ogled razstava »Re-play«. GALERIJA SLAMA (Benediktinerplatz 3} Razstavljajo Eva Spalinger, Gertrud VVeiss-Ri-chter, Inge Vavra, VVolfgang VValkensteiner in Zoran Mušic. NIKA. GALERIJA KRKA, Dunajska 65 Razstava slik IZIDORJA URBANČIČA bo na ogled do 13. oktobra. GALERIJA VODNIKOVA DOMAČIJA, Vodnikova 65 Razstava slik akademskega slikarja RADA JERICA bo na ogled do 28. septembra. - GALERIJA SKUC, Stari trg 21 Razstava objektov Brez meje STANISLAVA SARPA in skupine FLA bo na ogled do 17. septembra. LIKOVNI SALON CELJE Razstava BLAGOGLASJA avtorja ZDRAVKA PAPIČA bo na ogled do 30. septembra. KRANJ GALERIJA MESTNE HIŠE Spominska razstava del slikarja AVGUSTA ČERNIGOJA. UTIJA V avli občine Litija je na ogled razstava JANEZ VAJKAD VALVASOR - življenje in delo. MARIBOR FOTOGALERIJA STOLP Fotoklub Maribor vabi na razstavo fotografij FRANA HLUPICA. RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ Razstava INFORMEL IVA GATTINA. NOVO MESTO V knjižnici frančiškanskega samostana je do 19. septembra na ogled razstava Plečnikovi kelihi pri frančiškanih. RADOVLJICA ČASA BRIGITA, Lancovo 14 V četrtek, 16. septembra bo ob 18. uri otvoritev razstave slikarke BRIGITE POZEGAR - MULEJ. GALERIJA SIVČEVA HIŠA Razstava slik KLEMENTINE GOLIJA bo na ogled do 3. oktobra. RAVNE NA KOROŠKEM GALERIJA GRAD V četrtek, 16. septembra bo ob 20. uri ob stoletnici rojstva pisatelja Voranca otvoritev razstave Likovne upodobitve junakov Prežihovih del. SEŽANA KULTURNI CENTER SREČKO KOSOVEL Fotograf TIHOMIR PDMTKR je pripravil razstavo Portreti sodobnih slovenskih književnikov, ki bo na ogled do 25. septembra. ŠKOFJA LOKA Od petka, 17. septembra, pa do 17. oktobra bo v okroglem stolpu loškega muzeja na ogled razstava Ženska oblačila in kultura na Loškem. VELENJE KULTURNI CENTER IVAN NAPOTNIK Razstava akvarelov Snežna jama ALOJZA ZA-VOLOVSKA. deljah od 17. do 20. ure, ob torkih od 16. do 18. ure, ob četrtkih od 10. do 13. ure. MUZEJ REVOLTELLA Na ogled je stalna razstava »Da Canova a Burri«. V organizaciji Tržaške letoviščarske ustanove se vsako soboto ob 10.30 vršijo vodeni brezplačni ogledi Muzeja Revoltella. GORICA GORIŠKI GRAD V Pokrajinskem muzeju na goriškem gradu je vsak dan na ogled razstava o proizvodnji in uporabi svile med leti 1725-1915 »Svetlikajoča se nit« ter stalna muzejska zbirka o prvi svetovni vojni in goriška pinakoteka od 10.00 do 13.00 ter od 15.00 do 20.00, ob ponedeljkih zaprto. Muzej zgodovine in umetnosti je zaprt zaradi popravil. PALAČA ATTEMS Pinakoteka - zaprta zaradi popravil. Biblioteka in Pokrajinski zgodovinski arhiv sta odprta od 9.30 do 12.30. VIDEM PALAČA SAVORGNAN Do oktobra je na ogled razstava o arheoloških najdbah v Vidmu z naslovom »Zgodovina pod mestom«. VILLA MANIN - PASSARIANO in PALMANOVA Do 15. novembra je na ogled razstava ob 400-letnici Palmanove »Palmanova - trdnjava Evrope, 1593-1993«. Razstavljeni so dragoceni predmeti, dokumenti, orožje, reljefi in slike. BOROVLJE PUŠKARSKI MUZEJ je odprt do 9.oktobra 1993. Po dogovoru je možen tudi ogled v skupinah. GALERIJA RIESER (Klagenfurter Str. 20) Na ogled je skupinska razstava koroških umetnikov. BELJAK GALERIJA HOLZER Do 5. oktobra razstava Johanna Kandl. PLIBERK VVERNER BERG-GALERIJA Odprta je vsak dan od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 16.00. ŽELEZNA KAPLA Muzej Peršman, muzej zgodovine koroških Slovencev je odprt od torka do nedelje, od 8. do 18. ure. FURLAN IJA-JULIJSKA KRAJINA FURLAN IJA-JULIJSKA KRAJINA KOROŠKA KANARSKO OTOČJE - DEPANDANSA EVROPE Španska federacija desetih atlantskih otokov Čas bivanja evropskih turistov na tem sončnem otočju se nenehno podaljšuje - s tednov na mesece Kanarsko otočje, kjer se bo prava turistična sezona - tudi za slovenske turiste - začela čez mesec dni, letos s še posebno zagnanostjo vabi evropske turiste. Slednji so se na to otočje tako navadili, da jih je vedno več, zlasti iz Nemčije in Velike Britanije, ki tja odhajajo ne le za teden ali dva, temveč za mesec ali dva, če ne kar za celo zimo. Mnogi imajo tam celo apartma, če že ne vile, in to kar »na svoje ime«. Politični razvoj otočja Natanko ob deseti obletnici uvedbe »avtonomne skupnosti« so na Kanarskem otočju lani, 29. maja, oklicali še federacijo. Kanarsko otočje je dobilo avtonomijo po Kataloniji, Baskiji, Galiciji in Andaluziji, razen tega je ostalo razdeljeno v dve provinci, ki sta bili še vedno v precejšnji meri navezani na Madrid. Se bolj pa je motilo rivalstvo obeh provin- cijskih središč, Santa Cruza (200.000 prebivalcev) na otoku Tenerifi in Las Palmasa (230.000 prebivalcev) na Gran Canariji. Ostalih pet otokov, razdeljenih v obe provinci, pa je ostajalo v senci in tako-rekoč brez besede. Kanarsko otočje je preživelo separatistično neurje, ki ga je konec sedemdesetih let sprožilo nekaj »levičarskih pustolovcev«. Iz Alžira so pozivali rojake, naj se odcepijo, okličejo samostojnost in se pridružijo»svobodnim in dekoloniziranim« afriškim državam. Ni vžgalo, saj se prebivalci otočja imajo za Spance, čeprav ne zanikajo, da je v njihovih žilah nemalo guan-čevske krvi. Kdo so bili Guanči Guanči so bili belopolti domorodci, katere so Spanci po odkritju otokov premagali in v pičlem stoletju asimilirali. Spo- K.D. mini na to skrivnostno ljudstvo so ohranjeni -zlasti njihove skrivnostne mumije - v glavnem le v arheološkem muzeju. Guanči se niso dali kar tako, čeprav niso poznali nekovin, kolesa in ne loka ter puščice. Trajalo je skoraj sto let od španske zasedbe (1402) prvega otoka Lanzarote (katerega je natanko 90 let poprej odkril genovski morjeplovec Lanzarotte) do zadušitve zadnjega odpora na Tenerifi (1496). Ko je Kolumb pred pol tisočletja plul mimo Tenerife proti Novemu svetu, je zapisal v svoj dnevnik, da je na otoku vojna in da hkrati bruha vulkanTeide. Kanarski otoki še vedno ohranjajo skrivnost o poreklu svojih predšpanskih prebivalcev. Ali so prišli iz Sahare, ko je postajala puščava ali pa naj bi bili brodolomci s potopljene Atlantide... Otoški prebivalci Na otokih danes domuje nekaj več kot poldrugi milijon prebivalcev, od tega 650 tisoč na Tenerifih in 637 tisoč na Gran Canariji. Največji otok je Te-nerifa (2.053 km2), drugi po velikosti pa Fuerteven-tura (2.019 km2), ki je zelo redko naseljen (25.000 prebivalcev). Živijo od močnega turizma in od šibke industrije, od ribištva in kmetijstva (banane, paradižniki, avokado, sočivje itn.). Čeprav sami trdijo, da niti ne žive slabo, imajo* največji odstotek brezposlenih v Španiji, najnižje povprečne plače in največji prirastek. Na otočju večne pomladi pač ne rabijo kurjave in ne toplih oblek; ribe in kruh pa so skoraj zastonj. Kaj je FECAI Zdaj pa poleg avtonomije obstaja še FECAI, kakor se glasi kratica KANARSKE OTOŠKE FEDERACIJE. Zakaj gre? Namesto rivalskih provinc z dvema prednostnima otokoma, je sedaj vseh sedem otokov enakopravnih. Na vsakem imajo skupščino; predsedniki otoških skupščin se bodo, po novi ustavi, menjavali na predsedniškem stolčku federacije vsakih šest mesecev po abecednem redu. Prvi predsednik je postal pred dnevi Pedro Lezcano iz Las Palmasa, kjer bo (dokler se ne bodo domenili drugače) prestolnica federacije. Vlade pa bodo, kot pravijo, profesionalne in nestrankarske. Kanarsko otočje: ne le plaže, temveč tudi arheološke znamenitosti (na sliki:davno selišče staroselcev, pred Špansko osvojitvijo). BOHINJ JE JESENI NAJLEPŠI Sprehodi okrog Rudnice Poznate Bohinj? Seveda, boste dejali. Pa morda niti sami sebi ne verjamete najbolje.. Predstavljamo vam krožno pot po Bohinju, ki lahko traja ves dan s postanki tu in tam... Start in cilj sta pri mostu čez Savo Bohinjko pri Bohinjski Bistrici. Hoje je za dobre štiri ure, seveda brez postankov, ki si jih boste “uvedli” po želji. Po nekaj metrih se od kolovoza, ki se vije skozi gosto zelenje ob reki navzgor, odcepi na desno shojena pot. Takoj se zagrize v hrib. Ni prehudo, saj je višinska razlika med mostom in vrhom širokega prevala na Se-nožetah komaj okrog 170 metrov. Gozd in jase, trate, in redke njive. Z vrha se nam odpre razgled na bohinjsko zgornjo dolino; na Srednjo vas, Češnjico in Studor, na strmine Rudnice, na odkr-hnjeni skalnati Studor ter na robove Uskovnice. Navzdol proti Studorju Počasi se spuščamo navzdol proti Studorju. Zavijemo malo po cesti do razpotja, kjer stoji najlepše selišče kozolcev v Bohinju in morda v Sloveniji. Studor je majhna in od vseh še najbolj bohinjska (stara) vas pod mogočno navpično steno gore Studor. V vasi je renesančna cerkvica sv.Du-ha. Studor je izhodišče ceste na Uskovnico in pešpoti na idilično in ljubko planino Blatca (ali Blatce), ki se skriva za Studorjem. Navzgor dobre pol ure, navzdol v Staro Fužino pa nekaj manj. D.K. Igralna skrinja v vaški gostilni Naša smer nas pelje naprej proti Stari Fužini, malce nizdol (višinska razlika med Studorjem in Staro Fužino je komaj 50 metrov). Ne gremo po vijugasti asfaltirani cesti, temveč po senčnem kolovozu, ki se drži pobočja. Stara Fužina, nekoč Staro Kladivo, hrani veliko spominov in ostankov na nekdanje železarstvo. Stoji še nekdanji Cojzov gradič. V vaški gostilni, kjer postrežejo z izvirnimi bohinjskimi dobrotami, še “ropota” igralna skrinja, stara kar devetdeset let. Pri Mihovcu, se reče. Zraven je v nekdanji mlekarni planšarski muzej, ki je vreden ogleda in ki ponudi najbolj izvirne razglednice na Slovenskem - luknjaste so, kakor bohinjski sir. gore, ki obdajajo Bohinj, pa tudi na obe dolini, zlasti na zgornjo. Iz Stare Fužine ali Ribčevega Laza je na vrh za dobro poldrugo uro hoda. Sestop je mogoč tudi po strmi in malce neprikladni poti na Brod. Ob reki z avtobusom ali peš Ce ste se naveličali hoje - kar na avtobus in v Bohinjsko Bistrico. Ce pa nočete biti prikrajšani za prijetno hojo oh Savi, pojdite od Janezove cerkve malo nazaj proti Stari Fužini (na voljo je pločnik) do betonskega “levjega” mostu in tam prečkajte Mostnico. Pot vas vodi ves čas ob reki, včasih tik ob njej, včasih pa malo proč skozi gozd. Pot se vije pod strmimi pobočji Peči, Rsnika, Rudnice in Savnice. Lepa in mirna hoja proč od preprometne ceste, ki se vije po južnem bregu Save po spodnji bohinjski dolini skozi številne vasi. Na severni strani je le ena sama vas - Brod pod Rudnico. V Pot do jezera Iz Stare Fužine najdemo pot, ki vodi proti jezeru. Sprehodimo se po njegovi vzhodni obali, kjer so lepi prostori za kopanje in prijazna kopališka gostilna. Pot nas pripelje skozi gozd do mostu čez Savo Bohinjko, s katerega se razgrinja lepa panorama jezera in gora. Zraven je zelo znana cerkev sv. Janeza Krstnika; romanska in gotska z baročnim zvonikom ter s freskami in različnim obdobjem (14.-16.st). Onstran mostu je spomenik prvopristopnikom na Triglav, ki so svoje pogumno dejanje opravili leta 1778. Spomenik je delo kiparja Stojana Batiča. Naokrog je Ribčev Laz, zadnji čas bolj znan kot Bohinj-Jezero. To je turistično središče Bohinja s hoteli, gostišči, trgovinami, turističnim uradom, kegljiščem, diskom, agencijami, izposojevalnico koles in čolnov pa še kaj bi se našlo. Ribčev Laz je eno od izhodišč pešpoti na Rudnico, ki sicer ne presega tisočih metrov, je pa z nje edinstven razgled na vse Ma,0 obiskan kotiček Bohinja: Ravne nad Bohinjsko Bistrico (na sliki gostišče »Janez«). NOVA POT SKOZI ALPE Šentgotard bo petič premagan Prva cesta je stekla na začetku 13. stoletja, druga v prejšnjem stoletju, tretja je bila železnica leta 1882, četrta pa avtocesta v sedemdesetih letih... D.K. njej se je rodil pisatelj Janez Mencinger (spominska plošča na hiši). Bohinjska Bistrica je drugo turistično središče Bohinja in po vsej verjetnosti kmalu sedež bohinjske občine. Tu so avtobusna in železniška postaja, penzioni, zasebne sobe, apartmaji, kamping, turistična urada Slovenijaturista in mladih Bohinjcev, trgovine, gostilne, smučarska Kobla, znameniti predor, Cojzov grad, Miklavžerva cerkev, Ajdovski gradeč, kavarna, kino in muzej. Pa najbrž še kaj... Švicarji so se odločili, da bodo gradili velepre-dore za evropski promet skozi Alpe. Dobra polovica volilcev, 63,6 %, je na referendumu glasovala za evropske železnice preko švicarskega ozemlja. Gradnje, katerih se bodo lotili Švicarji, niso njim hudopotrebne; celo škodujejo jim (ekološko) lahko. S tem referendumom je Švica ustregla Evropi in ji ponudila svoje ozemlje in svoj denar (15 milijard frankov) za te gradnje. Na območju St.Gott-harda, pod njim pri Alt-dorfu, se je pred sedmimi stoletji rodila samostojna in samosvoja Švica. Rodila se je iz švicarske hribovske kljubovalnosti Evropi, katero so takrat predstavljali Habsburžani. Švica se je rodila zato, ker so hoteli biti njeni prebivalci, kmetje treh prakantonov, gospodarji St. Gottharda. Ravno takrat zgrajene prve ceste čez prelaz niso hoteli prepustiti Evropi! In na istem kraju sedaj Švica prav ta St.Gotthard daje Evropi na voljo. Prvi korak Švice proti Evropi Ta dogodek, ta referendum, je začetek švicarskega približevanja Evropi; prvi korak Švice v evropsko družino. Ta vstop bo veliko odrekanje Švice od vseh prednosti, ki jih je imela in katere so ji priznavali. Ko bo Švica postala elan evropske skupnosti bodo vsi njeni »naj-i« utonili v evropskem »poprečju«. Švice, kakršno pozna zgodovina, ne bo več. Alpe so že davno premagane! Železniškim predorom, zvrtanim konec prejšnjega stoletja, so po drugi svetovni vojni sledili cestni predori. Sedaj pa je nastopil čas gradnje velepredorov za superhitre vlake. Pod prelazom St. Gotthard bo domala petdeset kilometrov dolg predor zamenjal veterana, ki je bil zvrtan pred več kot sto leti. Hkrati bodo vrtali vele-predor tudi pod dolino Lotschberg, kjer bo novi predor približno še enkrat daljši od starega, zgrajenega pred devetimi desetletji. BERLIN BO KMALU PRESTOLNICA Med Reichstagom in Potsdamom, med Pergamonom in Chariottenburgom Redki so izleti v Berlin, še redkejši pa v Dresden in Nurnberg OL Kongresna palača v (nekdanjem zahodnem) Berlinu. Berlin, ki se je rešil zidu in bo slej ko prej razglašen za prestolnico Nemčije, postaja izjemno zanimiv izletniški cilj. Vso vitalnost in samoži-vost, ki jo je pokazalo to mesto (njegov zahodni del) v obroču »betonske zavese«, neguje Berlin naprej in se že uvršča med najzanimivejše evropske metropole. Berlin je mesto muzejev in galerij, športnih in koncertnih prireditev, razstav in festivalov, mesto dobrih restavracij in pestrih zabavišč... Da pa bo mera doživetij izletu, ki ga to jesen organizira Integral, res polna, se bo- do izletniki spotoma seznanili še z Niirnbergom in Dresdenom, gotovo- za Berlinom - najbolj zanimivima nemškima mestoma. Nurnberg je s svojim obnovljenim srednjeveškim okoljem verjetno najbolj nemško med nemškimi mesti; Dresden, katerega saški blišč spet sije, pa velja za zakladnico evropske umetnosti in arhitekture. Z zadovoljstvom na pot Zvečer odhod iz Ljubljane. Vožnja skozi karavanški predor na Koroško in po avtocesti skozi alpske predore mimo Salzburga. Nadaljevanje nočnega potovanja po avtocesti mimo Chiemskega jezera, Miinchna in Ingol- stadta ter ob prekopu Do-nava-Majna v Niinberg. Ogled mesta (Marijina in Lovrencova cerkev, cesarski grad, Diirerjeva hiša itn.). Opoldne nadaljevanje potovanja po avtocesti skozi Frankovsko Švico mimo Bayreutha in Hofa ter še mimo Gere, Leipziga in Dessaua v Berlin. Naslednjega dne celodnevni ogled mesta: Re-ichstag, Brandenburška vrata, dvorec Charlotten-burg, avenija Unter den Linden s stolnico in opero, Aleksandrov trg - središče nekdanjega vzhodnega Berlina in Perga-monski muzej. Drugega dne v Berlinu dopoldanski izlet v bližnji Potsdam, nekdanje cesar- Plakat, star osemdeset let: vabilo na vožnjo z železnico v sotesko Schollenen, v kraljestvo šentgotardskih gora. Predori za superhitre vlake Z obema predoroma bo odprta pot za superhitre vlake, ki bodo povezovali Nemčijo in Italijo. Švica si od teh predorov obeta le (in predvsem) to, da bo lahko zahtevala, naj večino težkih tovornjakov naložijo na posebne oprtne vlake in brez škode za švicarsko okolje prepeljejo v Padsko nižino. Pred glasovanjem so trajale debate dobro leto dni. Sprva je kazalo, da bodo Švicarji rekli svoj ne velikemu evropskemu porojektu. Največ protestov proti gradnji je prihajalo prav iz prakantonov, zlasti iz Urija (Altdorf). Tam so hudovali predvsem na hrup, ki ga že sedaj povzročajo vlaki, ki vozijo tam mimo po dvotirni progi. Strokovnjaki so jih menda prepričali, da superhitri vlaki ne povzročajo tolikšnega hrupa; kmete in odbornike iz Altdorfa so peljali na »prisluškovalne« izlete v Francijo in na Japonsko. Velepredore bodo začeli graditi še pred koncem tisočletja tudi pod Brennerjem, Simplo-nom, Visokimi Turami in pod Mont Blancom; vse same železniške predore. Težki motorni promet bo vedno bolj onemogočan in odrinjen z alpskih cest. Tudi Švicarji napovedujejo, da bodo enako kakor Avstrijci, nehali graditi avtoceste v alpskem svetu. Edini projekt, ki bo najbrž še dobil zeleno luč, bo okrog deset kilometrov dolg predor Axen mimo jezera Uri. Tu bo predor, enako kakor seelisberški, pripomogel k ohranitvi okolja ob tem jezeru (del »Jezera štirih gozdnih krajin«), kjer leži jasa Ro tli, sveti kraj zaprisežniške Švice. 5 (r<; r*n*. z .e TAVČARJEVA 8a Ljubljana TURISTIČNA AGENCIJA KRIŽARJENJA RENTACAR tel.: 061/321-552 fax: 061/321-556 NEPOZABNO KRIŽARJENJE Z LADJO DALMACIJA 16. »30.10. GRČIJA, EGIPT, IZRAEL, TURČIJA, ITALIJA VABLJENI! sko rezidenCno mestece. Ogled (palača in dvorec Sansouci ter Cecilienhof) in vrnitev v Berlin. Prosto popoldne za oglede, sprehode in nakupe - po želji. Petega dne potovanja slovo od Berlina in vožnja po avtocesti proti jugu - v Dresden. Ogled nekdanje prestolnice saškega kraljestva (dvorec Zvvinger, Gledališče, nabrežja Labe, galerija starih mojstrov itn.). Popoldne nadaljevanje potovanja po avtocesti mimo Chemnitza in Niirnberga do Regensburga in po kratkem ogledu naprej do Salzburga. Večerni sprehod po Mozartovem mestu, večerjica in nato pozna vožnja skozi alpske predore na Koroško in v Slovenijo. __________INTEGRAL, LJUBLJANA d-O.a TURISTIČNA AGENCIJA LETOVANJE V ŠPANIJI - 24.9, in 2.10. -8 dni-290 DEM BERLIN - 5 dni - bus - 3.11. - 6.800 SIT + 630 DEM DUNAJ -2 dni-30.10.-175 DEM RIMINI - za skupine IZLETI PO SLOVENIJI - za skupine, 1 dan POSEBNI AVTOBUSNI PREVOZI PTP Prometno turistično podjetje Turistični agenciji Ljubljana QinvAnRkn p AA tel.: 061/310-837,310-77l‘, fax: 061/113-20 Kolodvorska cesta 16 tel.: 061/302-276,115-297, fax: 061/116-128 Ce želite, da a vas se širi (MUM3s, MA TEJ STRANI OBJAVITE Media V, Slovenska 54,61000 Ljubljana, tel. (061) 315175,321 198, faks: 301 373 RADIO TV Sreda, 15. septembra 1993 17 ST~Q~VT~N S K I program" fr* SLOVENIJA 1 Hov!, angleška nanizanka, 6/11 del, ponovitev Videošpon, ponovitev, VPS 1050 Iz življenja za življenje: Prisluhnimo tišini, ponovitev, VPS 1130 Kronika, 21. del kanadske dokumentarne serije, ponovitev, VPS 1200 Preživetje v avstralski divjini, ponovitev 8/15 dela avstralske dokumentarne serije, VPS 1230 Poročila A.Bojarska-J.Lomnicki: Modžejevska, ponovitev 7., zadnjega dela poljske nadaljevanke TV dnevnik 1 Modri biser Rovinja, zabavnoglasbena oddaja Besede, besede, besede, tv igrica TV dnevnik 2, vreme, šport Žarišče Film tedna: Matere in hčere, kanadski film, VPS 2045 TV dnevnik 3, VPS 2220 Sova Hal Roach predstavlja: Odiralca kože, 19. epizoda ameriške CB burleske, VPS 2245 Reilly, vohunski as, 11/12 del angleške nadaljevanke, VPS 2310 I Video strani SLOVENIJA 2 Gore in ljudje, ponovitev Omizje: Udbomafija - kaj je to?, ponovitev Brookljnski most, 9/12 del ameriške humoristične nanizanke , Igrajo: Marion Ross, Danny Gerard, Louis Zorich, Amy Aquino, Matthevv Siegel in drugi. Vojna svetov, 2. del: Monahanovi in Bergerjevi so na večerji v kitajski restavraciji. Bodo zdržali do sladice? Poskušajo govoriti o tem, kaj jih druži, vendar se pogovor vedno nekako zatakne, dokler ni Katiejinemu očetu Patricku vsega dovolj... Na koncu vsi skupaj ugotovijo, da imata irska in židovska kultura veliko skupnega. Sova, ponovitev Ce ti misliš, da imaš težave...,3/6 del angleške nanizanke Reilly, vohunski as, 10/12 del angleške nadaljevanke Analitična mehanika, 32/52 del nemške izobraževalne serije Dnevnik 2 Športna sreda PEP v nogometu, prenos iz Budimpešte Košarka: za pokal R. Korača, posnetek iz Maribora KANALA CMT Butnskala, ponovitev slovenskega barvnega filma, 1984 ^poroto, ponovitev 2. dela ameriške nadalejvanke Upanje na rtu, dokumentarni film V mestih: Potsdam, dokumentarni film Portret VVemerja von Siemensa, dokumetarec erner von Siemens (1816-1892) velja za očeta elektro-etimke in njegovo življenje je bilo ne le polno izumov, temveč tudi dogodivščin. Ze leta 1947 je v Berlinu ustanovil podjetje za proizvodnjo telegrafov , kar je danes eno od središč elektroindustrije. Poročila™6' 32' °ddaia CMT*,0r0t°’ 3 de* ameris^e nadaljevanke Video strani ® RAI 1 Aktualna oddaja Uno-mattina, vmes (7.00, 8.00, 9.00) dnevnik Film: II Computer com le scarpe da tennis Dnevnik 1 Nan.: Aeroporto inter-nazionale Variete: Buona fortuna Vreme, dnevnik in nan. Mancuso F.B.I. Dnevnik in Tri minute Film: 11 re delle stelle alpine (pust., Nem.) Film: La bellissima estate (dram., It. ’74) Risanke: Gummies Kolesarstvo: Pariz-Bruxelles, vmes (18.00) dnevnik 1 Nan.: Fra nonni e ni-poti, nato Almanah Vreme in dnevnik Nogomet: Juventus-Lokomotiv Moskva Dnevnik 1 Šport: nogometni pokali, atletika Dnevnik in vreme i | RAI 2 V kraljestvu narave, nanizanka in risanke Nan.: Furia Rubrika o vrtnarstvu Nan.: Arsenio Lupin, 11.35 Lassie, 12.05 L’arca del dottor Bayer, vmes (11.30) dnevnik Dnevnik, rubrika o gospodarstvu in vreme Nad.: Beautiful, 14.30 Santa Barbara Film: 11 meraviglioso paese (pust., ZDA ’59) Ristorante Italia Dnevnik 2 iz Milana Nan,: Hill Street, 18.30 Un caso per due vmes (18.20) šport Vreme in dnevnik Variete: Ventieventi Nogomet: Inter-Rapid Bukarešta (p. UEFA) Aktualno: Mixer Dnevnik in vreme Dok.: Set speciale koper Program za otroke A RAI 3 Jutranja oddaja: L’al-trarete Aktualna odd.: Green Dnevnik ob 12-ih Deželne vesti Popoldanski dnevnik Glasbena oddaja Sola se posodablja Športno popoldne Variete: Stasera che sera!-Canzonissima 70 Šport in vreme Dnevnik, deželpe vesti BlobCartoonDisney Film: Sua eccellenza si fermo a mangiare (kom., '60, i. Toth) Dnevnik ob 22.30 Film: Gli innocenti dalle mani sporche (dram., r. C. Chabrol) Dnevnik in vreme RETE 4 Nanizanke, 8.30 nad. Marilena, 9.30 vesti Nad.: Soledad, Febbre d’ amore, Quando arri-va 1’ amore, 12.00 Ce-leste, 13.00 Sentieri TG 4 vesti, 14.00 nad. Sentieri, 14.30 Primo ambre, 15.30 Anima persa Kviza: Gioco del le coppie, 16.45 La verita Dnevnik TG 4 Aktualno: Colpevole o innocente Nan.: Colombo, vmes (19.00) dnevnik TG 4 Nad.: Valentina, 20.30 Cuore selvaggio Film: II sentiero degli animali (dram., ZDA ’61, i. S. Hayward), vmes (23.30) dnevnik 13 CANALE 5 Na prvi strani Nan. Charlie’s Angels, 9.30 Maurizio Costan-zo Show (pon.) Kviz: Si o no Dnevnik TG 5 Aktualno: Forum Nan.: Časa Vianello Aktualno: Agenzia matrimoniale Otroški variete Dnevnik TG 5 - Flash Kviz: OK il prezzo h giusto, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5 Aktualno: Affari di fa-miglia TV film: Delitti e bu-gie (dram., 2. del) Variete: Maurizio Co-stanzo Show, vmes (24.00) dnevnik TG 5 O ITALIA 1 Pregled, tiska Otroški variete Nanizanke Odprti studio Otroški variete Nan.: Riptide Film: Lucas (dram., ZDA ’86, i. C. Haim) Nan.: Ultraman Variete: Mitico Šport studio Nan.: T.J. Hooker, 19.00 Baywatch ali prenos nogometnih tekem Lillestrom-Tori-no, Aarau-Milan Kviz: Campionissimo Nan.: Tequila & Bonet-ti (i. Jack Scalia) Film: Le strade della paura (krim., ZDA ’86, i. R. Scheider) Šport studio in vreme # TELE 4 Lastne oddaje: Dogodki in odmevi Dogodki in odmevi i | Koper Hrvaška 1 Nadaljevanka TV koledar Naš prijatelj Koper... Poročila Poletje Cirkuška partnerja, Kriminalistična zg od- 1/6 del ba (Crime Story), ame- Ovidij, pon. 13. dela riška tv nanizanka Poročila Glasbeni vrtiljak Al- Šolski spored freda Lacosegliaza Ameriški pisatelj: Jack Program za otroke London Primorska kronika Tečaj nemškega jezika, TV dnevnik 2 Nadaljevanka Huckleberry Finn in Nočni sodnik, ameri- prijatelji ška tv nanizanka Poročila Meja, 1/6 del nanizan- Luč svetlobe, 50. del ke Priče iz Monticella, Igrajo: Daniel Ceccal- 213. del di, Mathieu Carriere, Poročila režija Pierre Lary Lovec na pivo, 1/6 del Darovi narave, doku- dokumentarne oddaje mentarna oddaja Brooklynski most, TV dnevnik 11/12 del ameriške Arhitektovi nasveti hum. nanizanke Naskok, ameriški ve- Lažnivka Isabella, 2/4 stern, 1948 del ital. nadaljev. Igrajo: Victor Mature, Tom in Jerry kot otro- Coleen Gray; režija: ka, 22. del Bruce Humberstone Sto let avtomobila, dokumentarna odd. Santa Barbara, 508. del ameriške nadalj. Avstrija 1 Cas v sliki Pri Huxtablovih, ponovitev Perry Mason in brezvestni lump, pon. am. tv kriminalke Tri ženske Potovanje v Dumme-land, lutkovna igrica Avstrijske pop zvezde Kremenčkovi Čas v sliki Munchenčana v Hamburgu: Kupčija brez tveganja Znanost Cesarski manevri, avstrijski film Evropolicaji: Lov na ljudi Krt, francoski film Kung fu - film, ponovitev ameriškega tv filma Poročila Tisoč mojstrovin Dnevnik 1 Dnevnik za mojega očeta in mamo, madžarski film, 1990 Dnevnik 2(do 00.00) U 0 Hrvaška 2 TV koledar Nogometni pokal evropskih prvakov: Hajduk - Ajax, prenos Na visoki nogi, 7., zadnji del humoristične serije Lažnivka Isabella, 3/4 del italijanske nadaljevanke Preživeti v divjini, 2/7 del dokumentarne serije Patrola na Sunsetu, 4/6 del ameriške nad. Glasbeni večer Horoskop EKIP Avstrija 2 Tisoč mojstrovin Lipova ulica, serija Evropske železniške postaje, 1/9 del: Partiz Zemlja in ljudje: Okusne jedi iz buč Pri Huxtablovih, ameriška hum. naniz. Gaudimax Show, smeh in glasba Regionalna poročila Plačani ubijalci Zgodba Američana Michaela Townleya, najbolj razvpitega plačanega ubijalca. Cas v sliki Šport Round Midnight: Barbara Dennerlein, na hammond orglah @ Madžarska Dobro jutro Cez dan Svet je čudovit, poljudnoznanstvena serija Vitezi neba: Nad Alpami, 3. del Igra Opoldanski zvon Dnevnik Nacionalni zakladi: Eger, 4. del Oblast in strast, avstralska serija Mladi magazin Vprašanja kristjanov Večerna pravljica Dnevnik V krogu družine 24 ur Salzbrug 1933, 2. del Dnevnik Dnevnik BBC — TV SLOVENIJA 1 / FILM TEDNA OB 20.45 Zgodba o treh generacijah MATERE IN HČERE, kanadski barvni film Zgodbe urbanega okolja, junaki iz sosednje ulice, drobci iz življenja, ki ustvarjajo nepredvidljive zaplete in povzročajo skoraj nerešljive probleme; vse to je pogosto tematika kanadskih filmov. Prav to tematiko obravnava scenarist in režiser Larry Kent v nocojšnjem filmu Matere in hčere. Pri scenariju je sodelovala Linda Jarossievvicz, ki je zagotovo poskrbela za tenkočutne odtenke v odnosih med ženskami. V ospredju je zgodba o treh generacijah: o materi, njeni hčerki in vnukinji, ki se znajdejo v življenjski situaciji, ki je ne znajo in 'ne zmorejo obvladati. Fa"y je nekaj čez šestdeset let stara vdova, polna energije, pripravljena, da se spopade z neodvisno samostojnostjo in izzivalnimi lepotami življenja. Toda v njeno življenje se vrneta najprej hčerka, ki jo je zapustil mož, in vnukinja Angela z nekajmesečnim dojenčkom, ki se je razšla z očetom svojega otroka. Tri ženske, tri generacije, vsaka s svojo življenjsko izkušnjo, vsaka s svojimi muhami, navadami, razvadami in seveda pričakovanji. Zato je njihovo skupno življenje nadvse vznemirljivo in vse Prej kot idilično. Igrajo: Mary Pech, Clare Sims, Rebec-ca Nelson, Gordon Day in drugi. HRVAŠKA TV 1 20.10 RAI 3 20.30 DNEVNIK ZA MOJEGA OČETA IN MAMO, madžarski film POVABILO NA POJEDINO, italijanski film, 1961 Madžarska filmska režiserka Marta Meszaros, hčerka znanega kiparja Laszla, je otroštvo preživela v SZ, kamor je moral pobegniti njen oče. Za vznemirljiv dokumentarni film Utrip srca je bita 1961 nagrajena na festivalu v Padovi, za film Posvojitev pa je na berlinskem festivalu 1975 prejela zlatega medveda. Zgodba nocojšnjega filma se odvija na Madžarskem 1956. Revolucija je zadušena, pobegli oblastniki so se vrnili in zdaj se znašajo nad nasprotniki režima. V domovino se vrnejo tudi številni begunci, vendar jih doma čakajo le strah, hišne preiskave, preganjanja, pretepanja in zapiranja... Zadnji film, v katerem je Toto sodeloval z režiserjem Mariom Mattolijem. V filmu nastopajo še drugi znani italijanski komiki, med katerimi izstopa predvsem Ugo Tognazzi v vlogi hišnega gospodarja. Igrajo še Virna Lisi (na sliki), Lia Zoppelli in drugi. SAT 1 22.30 MOVIE CHANNEL 04.05 PIZZA CONNECTION, italijanski film, 1985 DOM ZA OBEŠANJE, jugoslovanski barvni film, 1988 Inšpektor iz italijanske nadaljevanke Hobotnica Michele Placido (na sliki) v tem filmu igra Maria Aloija, lastnika pizzerije, ki je plačani mafijski ubijalec. Mafija ga pošlje na Sicilijo, kjer mora ubiti sodnika... Igrajo še Mark Chase, Simona Ca-vallario in drugi. 1 Emir Kusturica, filmski in tv režiser, se je rodil v Sarajevu 24.11.1955. Režijo je diplomiral na filmski akademiji v Pragi. Njegov prvi celovečerec je bil Se spominjaš Dolly Bell (1981) s Slavkom Stimcem v glavni vlogi. Zanj je prejel zlatega leva kot debitant na festivalu v Benetkah. Leta 1985 je za film Oče na službenem potovanju prejel grand prix na cannesijbm festivalu. Film je bil nominiran za oskarja kot najboljši Ulm zunaj angleškega jezikovnega področja. Ljudje z roba, v tem primeru Romi, so junaki njegovega tretjega, nocojšnjega fiF ma Dom za vešanje. Direktor fotografije je bil Vf ko Filač, filmski snemalec s Ptuja, ki je s Kusturico sodeloval tudi pri prvih dveh filmih. RADIO Slovenija 1 (UKV 88,5; 90,0; 91,8; 92,9; 94,1; 96,4 ; MHz, od 16.00 SV 918 kHz) 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio plus; 8.30 Dnevnikov odmev; 8.40 Minute za smeh; 11.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.45 Iz tujega tiska; 14.05 Poslovne informacije; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Pogovor s poslušalci; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Mladi izvajalci; 20.20 Glasbena panorama; 21.05 Koncert za besedo; 21.25 Operne melodije; 22.40 Etno glasba sveta; 23.05 Nokturno. Slovenija 2 (UKV 87,8; 92,4; 93,5;95,3; 96,9;97,7; 98,9; 99,9; MHz) 6.00, 6.30, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.10 Strokovnjak svetuje; 8.30 Dopoldne na valu 202; 8.40 Prireditve; 9.45 Kje vas čevelj žuli; 10.40 Primorski val; 11.00 Jingi tangi; 12.00 Opoldne; 12.10 Avtomobilizem; 12.40 Štajerski val; 13.00 Danes do 13-lh; 14.00 Drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.50 Šport; 18.00 Italian style; 19.30 Melodije po pošti; 22.20 Rock'n'roll radio. Slovenija 3 (UKV 96,5; 101,4; 102,0; 103,9; MHz, od 19.30 88,6; 93,1; 100,3; 100,6; do 16.00 SV 918 kHz) 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00 Poročila; 8.10 Dobro jutro; 9.05 Glasba; 10.05 Umetniška beseda; 11.05 Izbrali smo; 12.05 Pojemo in igramo; 13.05 Za knjižne molje; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Poletje v notah; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Glasbena panorama; 16.45 Naši umetniki; 17.00 Evro-festivali; 19.30 intermezzo; 21.30 Ars Antigua; 22.05 Okrogla miza; 23.00 Glasba pripoveduje....; 23.55 Utrinek. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,5 - 93,8 - 100,3- 100,6-104,3-107,6 MHz) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val; 8.45 Servisne informacije; 9.45 Iz kulturnega sveta; 10.00 Kogojevi dnevi; 10.30 Primorski val; 11.00 Moped Show; 11.30 Hladno...toplo... vroče; 12.30 Opold-nevnik RK; 13.00 Jagode in podoknice; 15.00 Glasbeni desert; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.35 Na vročem pesku - Vic poletja; 16.45 Napovednik; 17.15 Primorski boben; 17.30 Osmrtnice; 18.00 Na vročem pesku, 2. del; 19.30 Prenos RS. Radio Koper (italijanski program) 6.15.8.30, 9.30, 10.30,13.30, 14.30.16.30.17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.15 Drobci, turistični napovednik; 7.45 Prišlo je poletje; 8.05 Horoskop, slovarček; 8.35 Popevka tedna; 8.40 Ob pogrnjeni mizi; 8.45 Igrajte z nami; 9.05 Baby radio; 9.15 Živalski svet; 9.45 Po vaši izbiri; 10.00 Pregled tiska; 10.45 Popotovanja po Istri; 11.00 Randevous; 12.00 Glasbeni desert; 13.00 Glasba po željah; 14.45 Back to the future; 16.10 Promocija plošče; 16.20 Prireditve; 16.35 Butik Gallus; 16.45 Oye que pasa; 17.20 Single tedna; 17.50 Priredbe uspešnic; 18.00 Spomin iz Italije; 18.45 Brazilska glasba; 19.30 Dnevnik. Radio Kranj 9.00, 14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 7.20 Pregled dnevnega tiska; 10.40 Informacije; 13,00 Pesem tedna; 14.30 Modne minutke; 17.00 Glasbena oddaja; 18.50 Radio jutri, koristne informacije. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Duh časa in čar odra v spominih J. Babiča; 8.40 Slov. lahka glasba; 9.15 Dermoflash 9.30 Revival; 10.10 Koncert Solisti Beloruske filharmonije; 11.30 Odprta knjiga: Vojna in mir (L. N. Tolstoj, prevod Vladimir Levstik, r. M. Prepeluh, 60. del); 11.45 Orkestralna glasba; 12.00 Primorske mavrice; 12.20 Potpuri; 12.40 Slovenski okteti: Ljubljanski oktet (vodi Igor Švara); 12.50 Orkestralna glasba; 13.20 Orkestri; 13.30 Za smeh in dobro voljo; 13.45 Narodnozabavna glasba; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Veliki svet malih domovin; 14.40 Soft mušic; 15.00 Poletni mozaik: Glasbeni akvareli (M. Ozbič), Afriške izkušnje (J. Petro-vec), Pesem dneva ; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album: teden J.S. Bacha; 18.00 Moja srečanja z ljudmi v stiski; 18.20 Jazz; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 19.00 Glasba po željah; 21.00 Pogovor z odvetnikom; 22.30 Drugi Trst. Radio Koroška 18.30-20.00 Glasbena sreda; 21.05-22.00 90 let SPD Drabosnjak. IZBOR IZ SATELITOV MUSIČ TELEVISION 07.00 Awake on the Wild Side, vodi Rebecca de Ruvo; 10.00 Video, vodi Richie Rich; 13.00 Greatest Hits, vodi Paul King; 14.00 Video; 15.30 The Pulse; 16.30 Coca Cola Report; 17.30 Dial MTV; 18.30 Musič Non Stop; 23.00 Ponovitve; 00.30 Post Modem, vodi Pip Dann; 02.00 Video; 03.00 Nočni video SKY ONE 07.00 The DJ Kat Show; 09.55 Risanke; 10.30 The Pyramid Game; 11.30 Koncentracija; 12.00 Sally Jess Raphael; 12.30 E Street; 14.00 Barnaby Jones; 15.00 Korenine. 8/12 del; 16.00 Drugačen svet; 16.45 DJ Kat Show; 18.00 Star Trek; 19.00 Games VVorld; 19.30 E Street; 20.00 Re-scue; 20.30 Polna hiša; 21.00 Hunter; 22.00 Picket Fences; 23.00 Star Trek: The next genera-tion; 00.00 Ulice San Francisca PRC7 04.40 Serije, ponovitve; 05.55 Risanke; 09.20 Pet zlatih zmajev, britanska kriminalka, 1966; 11.15 Roseanne, ponovitev; 12.45 Zasebno življenje Sherlocka Holmesa, ameriško/britanski film, 16.55 Risanke; 19,25 Roseanne Dimni signali; 20.00 Poročila, 20.15 Moje sanje so pisane, ameriški tv film; 23.20 Prostor za smrt, angleški film PREMIERE 07.00 Romeo; 08.00 Strma pot v Hollywood, filmski zvezdniki in njihove kariere; 09.00 Sestanek v onostranstvu, ameriški film; 13.15 Risanke; 14.30 Walt Disney; 16.45 Kralj ribičev, ameriški film, 1991; 20.15 Barry Lyndon, britanski film; 23.15 Peklenska pomaranča, britanski kultni film; 002.30 Angel in norci, britanski film EUROSPORT 08.30 Aerobika; 09.00 Atletika, vrhunci finala, iz Londona; 11.00 Jadranje, magazin; 14.00 Ameriški nogomet, profesionalna liga; 17.00 Kolesarstvo, cestna dirka Parizu - Bruslje; 19.30 Poročila; 20.00 Kegljanje, iz Nizozemske; 21.00 Motorji, magazin! 22.00 Formula 1, ponovitev, 00.00 Poročila 3 SAT 17.35 Caričin sel, 3/26 del nan-zanke; 18.00 Slike iz Švice; 20.00 Angleški komedijantski duet Wil-liam & Wilma; 22.25 Velikomestna dvorana,a ameriški film (Paul Nevvman in drugi) SATI 09.15 Ponovitve serij; 18.30 Su-garbakeris, 30. del; 20.15 Nogomet, prenos tekme za pokal Uefe; 22.30 Pizza Connection, italijanski film,1985 RTL 09.05 Serije, ponovitve; 18.45 Nogomet, prenos tekme za pokal Uefe; 20.35 B. L. Stryker: Zvesta do groba, ameriška tv kriminalka, 1990; 23.15 Dolina groze, ameriška grozljivka; 00.45 Nočni spored SKY MOVIES PLUS 11.00 Bom to Ride; 13.00 Sugar-land Express; 19.00 Bom to Ride, ameriški film, 1991; 00.40 Secret Games, premiera ameriškega erotičnega filma NOVICE 25000 navijačev na predstavitvi Maradone ROSARIO - Preko 25000 navijačev je navdušeno zaploskalo Diegu Armandu Maradoni! ko ga je njegov novi klub Newell’s Old Boys iz Rosaria uradno predstavil publiki. Maradona je na prvem treningu z novimi soigralci pokazal nekaj svojih nogometnih vragolij, kar je publika spremljala s pravimi ovacijami. Maradona se je na treningu pojavil vidno shujšan in precej dobro telesno pripravljen in po treningu povedal, da ne obljublja Čudežev, da pa bo storil vse, kar je v njegovih močeh, za uveljavitev Old Boysov in da pričakuje tudi ponovni poziv v argentinsko reprezentanco. Dogovor med klubom in nogometašem so podpisali v ponedeljek, tako Maradona kot vodstvo kluba pa sta izjavila, da ju ne skrbijo protesti iz Seville, ki se ne strinja z Maradonovim prestopom. Klub je vse skupaj stalo 6 milijonov dolarjev, od Cesar bo Maradona dobil 4 milijone. Prvo tekmo za novi klub naj bi Maradona odigral 7. oktobra. Tudi hrvaški rokometaši na tuje DUNAJ - Evropska rokometna federacija (EHF) je na ponedeljkovi, seji na Dunaju sklenila, da morajo hrvaški klubi v rokometnih pokalih igrati tekme namesto v domačih dvoranah na nevtralnem igrišCu. Za tak korak so se odločili iz varnostnih razlogov, saj so se spopadi na Hrvaškem ponovno obnovili. V evropskih pokalih igra v letošnji sezoni devet klubov s Hrvaške, prve tekme pa bodo od 24. do 26. septembra, povratne pa od 1. do 3. oktobra. Britanci bodo trenirali na Floridi LONDON - Britanski olimpijski komite in ameriška letalska družba sta podpisali dogovor o sponzoriranju priprav angleške reprezentance za olimpijske igre v Atlanti leta 1996 v vrednosti 388 400 dolarjev. Caroline Searle, predstavnica Angleškega olimpijskega komiteja, je vCeraj povedala, da bo dogovor z Delta Airlines omor goCil dvotedenske priprave na Floridi za tisoC potencialnih kandidatov za olimpijske igre. »To je odlična priložnost, da se naši športniki privadijo na vremenske razmere, ki bodo enake razmeram v Atlanti,« je povedala Searlova. Slovenci med najboljšimi LJUBLJANA - Tekaški mali maraton na 21 kilometrov v Gleisdorfu pri Grazu v sosedni Avstriji je privabil kar 271 udeležencev iz Madžarske, Češke, Avstrije in Slovenije. V absolutni konkurenci je pri moških zmagal Etiopijec Terefe Mikonnen, ki je taktično opravil z vso slovensko konkurenco. Pri ženskah pa je slavila Mariborčanka Silva Vivod. Tudi v ostalih starostnih kategorijah so bili slovenski predstavniki nadvse uspešni, saj so osvojili večino prvih mest. Rezultati: elani do 30 let: 1. Mekonnen (Etiopija) 1:09.07, 2. Kejžar (2AK Ljubljana) 1:09.17, 3. Šalamun (ADTAM Maribor) 1:10.13, 4. Grabar (TS Radenska) 1:10.27, 6. Volk (Proline) 1:14.07, 15. Fijavž (TS Gorenje) 1:18.55; člani od 30-35 let: 1. Kodrič (AD TAM Maribor) 1:10.43, 2. Sigi (Avstrija) 1:10.51, 3. Švigelj (Pivnica Kratochvvil) 1:14.07; elani od 35-40: 1. Krempl (AD Obrtnik) 1:13.33, 2. Erjavec (Ljubljanska banka) 1:15.54, 3. Kern (Avstrija) 1:16.20; elani od 40-45 let: 1. Hinterfellner (Avstrija) 1:17.13, 2. O.Klančar (TS Radenska) 1:29.04; elani od 45-50 let; 1. Uranjek (TS Gorenje) 1:19.48, 2. Vrbnjak (TS Radenska) 1:25.04, 8. JerCiC (TS Radenska) 1:30.07; l.Gaser (2AK Ljubljana) 1:22.11, 2. Enzenhofer (Avstrija) 1:28.17; Članice do 30 let: 1. Vivod (AD TAM Maribor) 1:21.10, 2. Stark (Avstrija) 1:48.21, 3. Brežina (Češka) 1:54.40; Članice od 40-45 let: 1. Krachler (Avstrija) 1:34.30, 2. Fleck (Avstrija) 1:46.07, 3. Seidl (Avstrija) 1:51.28, 4. JerCiC (TS Gorenje 1:57.23; Članice od 45-50 let: 1. Kotar (Iskra, Trbovlje) 1:36.08, 2. Koiner (Avstrija) 2:08.26, 3. Stranz (Avstrija) 2:16.18; Članice od 50-55 let: 1. Lužnik (Slovenj Gradec) 1:44.14. (G.G.) Zmaga in dva remija Slovenije LOUGHBOROUGH - V angleškem mestu Lou-ghboroughu se je v ponedeljek zaCelo evropsko prvenstvo v golbalu, igri z zvenečo žogo. Slovenska reprezentanca je v postavi: Miha Jakopin, Erlend More, Miran Nimac, Drago Potočnik, Venceslav Rejec in Ivan Vinkler igrala neodločeno (1:1) s Španijo, Rusijo so slovenski predstavniki premagali s 3:2, proti Švedski pa remizirali s 4:4. Danes igra Slovenija še proti Madžarski in Finski. Slovenski tenisači uspešni OTOK 6020 (MALTA) - Slovenska teniška reprezentanca je pred evropskim ekipnim prvenstvom v tenisu na Malti odigrala tri dvoboje z domačo reprezentanco in v vseh srečanjih zmagala. Dvakrat s 3:0 in enkrat z 2:1. Kapetan slovenske reprezentance Aleš Filipčič je nastope proti Malti ocenil kot uspešne. »Blaž Trupej je v dobri formi, Jaka Božic in Borut Urh sta igrala tako, kot znata, poleg tega pa sta dobila tudi nekaj izkušenj v ekipnih nastopih,« je dejal Filipčič. Slovenski tenisači so vCeraj dvakrat trenirali, danes pa jih Čaka enak program. Naspetti namesto Boutsena SILVERSTONE - Petindvajsetletni Italijan Emanuele Naspetti bo drugi voznik Jordana na Portugalskem grand prixu v Estorilu. Naspetti, ki je v formuli ena prvič nastopil lansko leto z Mar-chem, bo nekaj Časa vadil v Silverstonu. Naspetti je tekmoval na zadnjih petih dirkah pretekle sezone in kot svoj najveCji uspeh dosegel enajsto mesto. Letos je Ancončan najprej tekmoval v formuli 3000, nato pa aprila letos podpisal pogodbo z Jordanom in postal testni voznik. »Ker Emanuele pozna moštvo tako dobro kot avtomobil, je povsem logično, da prav on nadomesti Thierryja Boutsena,« je dejal lastnik moštva Ed-die Jordan. ■ ■ : ; > ■ POKAL POKALNIH ZMAGOVALCEV / NA ŠVEDSKEM SO ITALIJANI SE V 86. MINUTI ZGUBLJALI Z 1:0 Lanski zmagovalec Raima poraz spremenil v zmago Faustino Asprilla - protagonist na Švedskem DEGERFORS - Dobitnik lanskega pokala pokalnih zmagovalcev Parma se ima zahvaliti svojemu kolumbijskemu asu Faustinu Asprilli, Ce se z gostovanja 1. kola proti švedskim »amaterjem« Degerforsa, za katere igrajo tudi nekdanji jugoslovanski prvoligaši in edini poklicni nogometaši v moštvu Stanojko-vid, Radinovič in Vukčevič, ne vrača nepričakovano premagan. Se v 86. minuti so gostitelji vodili z 1:0, potem ko je Berger v 71. minuti dosegel zadetek direktno s kota. Toda tedaj je Asprilla z dvema sijajnima akcijama spravil v obup domače branilce. Najprej je domačega vratarja Johanssona ukanil po solo akciji s silovitim strelom z roba kazenska prostora, minuto kasneje pa je podvojil po vrtoglavem prodom in dvojnem pasu z reprezentantom Mellijem. Asprilla bi minuto kasneje lahko še tretjič zatresel nasprotnikovo mrežo, vendar je Johansson v zadnjem hipu preusmeril njegov strel v kot. V tekmi pokala UEFA je najizdatnejšo zmago dosegel frankfurtski Eintracht, ki je proti moskovskemu Dinamo kar sredi Moskve zmagal s 6:0. Nekaj včerajšnjih rezultatov: Pokal UEFA: Vac Samsung (Madž) - Apolon (Cip) 2:0 (1:0), Dinamo Moskva (Rus) - Eintracht F. (Nem) 0:6 (0:3), Dnjeper (Ukr) - Admira VVacker (Avt) 1:0 (0:0), Kuusysi Lahti (Fin) - VVaregem (Bel) 4:0 (3:0), Salzburg (Avt) -Dunajska Strada (Češ) 2:0 (1:0). Pokal pok. zmagovalcev: Apoel Nikozija (Cip) - Pariš SG (Fra) 0:1 (0:0), Bayer L. (Nem) - Boby Brno (Sik) 2:0 (1:0), Degerfors (Sve) -Parma (Ita) 1:2 (0:0). Danes bodo tekmovali tudi v pokalu prvakov. Hajduk - Ajax v petek v Ljubljani LJUBLJANA - V Ljubljani se je nepričakovano zaradi vojne vihre na Hrvaškem ponudila priložnost, da gosti eno najboljših ekip starega kontinenta, in sicer Ajax iz Amsterdama. Klub velike zgodovine, ki je osvojil vse, kar se lahko v nogometu osvoji (trikratni zmagovalec pokala pokalnih zmagovalcev, enkrat pokal pokalnih prvakov in enkrat pokal UEFA), klub velikih igralcev Cruyffa, Neeskensa in malo mlajših Van Bastena, VVinterja, Bergkampa, Jonka (trenutno vsi igrajo v Italiji), bo odigral s Hajdukom, ki je v tem primeru domačin, tekmo prvega kola pokala pokalnih zmagovalcev. Vodstvo Hajduka je dolgo iskalo primeren kraj za organizacijo tega srečanja, vendar je po odpovedi Diisseldorfa (Nemčija), ki je svojo odločitev obrazložil, da niso sposobni v tako kratkem Času organizirati tekme, ker igra veliko nemških klubov v evropskih pokalih, odločitev padla na Ljubljano. Delegacija Hajduka, ki sta jo vodila bivša igralca, sedaj direktor kluba Vedran Rožic in Ivica Buljan, je že vCeraj prispela v slovensko glavno mesto, kjer so po dovoljenju Nogometne zveze Slovenije, ki jim je ministrstvo za notranje zadeve izdalo posebno dovoljenje za organizacijo tega srečanja, dovolila Hajduku, da skupaj z upravo SCT Olimpija, ki je velikodušno sprejela ponujeno priložnost (Maribor jo je zavrnil), organizira tekmo. Tako se že ve, da bo tekma v petek, 17. septembra ob 20.15 uri na Centralnem štadionu za Bežigradom, kjer bodo že od danes prodajali vstopnice po 1500 in 1000 tolarjev od 10. do 18. ure. Igralci Ajaxa, na Čelu z vsemi svojimi najboljšimi igralci Rijkaardom (na sliki AP) , Blindom, De Boerom, Pettersonom in novo nogometno zvezdo Fincem Jarijem Litmanenom, ki je trenutno najboljši strelec nizozemskega prvenstva in njihov prvi igralec, pridejo v Ljubljano že danes, kjer se bodo nastanili v hotelu Union. Prvi trening na najveCjem slovenskem štadionu bodo opravili jutri ob 20.15, torej v Času, ko bo v petek tekma. Tako si bodo ljubitelji nogometa v Sloveniji po Milanu lahko ogledali eno najboljših evropskih moštev. ALEKSANDER DURIC Na dirki po Kataloniji zdaj vodi Mejia Fondriest zaostal 30 sekund PLA DE BERET -Po 6. etapi kolesarske dirke po Kataloniji od Toraja do Pia de Bereta (196 km) Italijan Maurizio Fondriest ne vodi več v skupni uvrstitvi. Gorsko etapo, ki je vodila preko 2110 m visokega Puerta de la Bonaigua, je dobil Spanec Antonio Martin, skupaj z njim pa sta v cilj pripeljala Kolumbijca Olivi ero Rine on in Alvaro Mejia, ki so etapo prevozili v 5 urah. 29 minutah in 19 sekundah. Pol minute za njimi sta prišla na cilj Italijana Claudio Chiapucci in maurizio Fondriest. Sele šesti pa je bil Spanec Miguel Indu-rain, ki pa je za zmagovalcem zaostal 49 sekund. Etapa je bila zelo zahtevna s ciljem v vzponu na nadmorski višini 1940 m. V skupni uvrstiti-vi sta vodstvo prevzela Kolumbijec Mejia in Spanec Martin, ki imata enak čas (23 ur 24 minut 32 sekund), Fondriest zaostaja za 11, Rincon za 24, Chiapucci za 26 in Indurain za 32 sekund. .»-v f OLIMPIJSKE IGRE / ODLOČITEV O ORGANIZATORJU IGER LETA 2000 BO PADLA 23. SEPTEMBRA V MONTE CARLU Oster boj med petimi kandidati V konkurenci Sydney, Berlin, Peking, Istanbul in Manchester - Berlin in Peking glavna kandidata? Angleški tisk piše o »bogatih podkupninah« - Zlate ure, krzna in bogata darila za člane MOK MONTE CARLO -Mednarodni olimpijski odbor (MOK) bo 23. t.m. v Monte Carlu izbral sedež letnih olimpijskih iger za leto 2000. Kandidatov za organizacijo iger za to »okroglo« letnico je kar pet: Sydney, Berlin, Peking, Istanbul in Manchester. Boj med kandidati bo verjetno neizprosen. Tu pa si pobliže oglejmo, kako se pred veliko izbiro (23. t.m.) predstavljajo razni kandidati. Avstralski Sydney s 3.700.000 prebivalcev, s hotelsko zmogljivosztjo 175.000 gostov ima 11 športnih palaC, od katerih jih je 9 že nared za olimpijske nastope. Naj- bolj oddaljena olimpijska borišča (veslanje, kanu itd.) in olimpijska vas so 30 km. Šport je v Avstraliji izredno popularen in 90 odstotkov prebivalstva podpira kandidaturo Sydneya za OI. Avstralija se lahko tudi ponaša z organizacijo pomembnih športnih manifestacij, kot so bile OI v Melboumeu leta 1956, igre Com-monvvealtha leta 1962 v Perthu in 1982 v Brisba-neu, mladinsko svetovno nogometno prvenstvo letos v Sydneyu, svetovno plavalno prvenstvo v Perthu lani in svetovno boksarsko prvenstvo leta 1991 v Sydneyu. Ce bo Sydney dobil OI, bo seveda potrebno Peking poskuša vse, da bi dobil olimpiado (AP) zgraditi še veC struktur in infrastuktur, med katerimi seveda tiskovni in televizijski center. Z veliko »politično težo« se bo v Monte Carlu predstavila berlinska delegacija. Za kandidaturo Berlina se poteguje sam Helmut Kohl, kancler tretje ekonomske velesile na svetu, ki je že večkrat dejal, da bi bila organizacija OI leta 2000 izredna priložnost, da se svečano predstavi združena Nemčija. Berlin (3.470.000 prebivalcev, s hotelsko zmogljivostjo 36.300 gostov) razpolaga z olimpijskim stadionom, ki pa ga bo potrebno primemo preurediti, in z mnogimi športnimi objekti. Ima pa tudi eno najboljših prometnih povezav v vsej Nemčiji, s kar tremi letališči. Večje športne prireditve, ki so bile doslej v Nemčiji, so: OI leta 1936 v Berlinu in leta 1972 v Miinchnu, svetovno (1974) in evropsko nogometno prvenstvo (1988) in svetovno atletsko prvenstvo (1993). Če so v Avstraliji skoraj vsi navdušeni nad OI, pa je v Nemčiji kar 32 od sto prebivalcev proti kandidaturi Berlina. To mesto je namreč zadolženo kar za 7, 5 milijard mark. Z dokaj »moCno politično težo« postavlja svojo kandidaturo tudi Peking (skoraj 11 milijonov prebivalcev). Čeprav Kitajska nima nobenih izkušenj glede večjih športnih manifestacij (priredila je le azijske igre leta 1990) in je tudi revna glede športnih* objektov, bi bile OI zares velika športna promocija za to ogromno državo in za vso svetovno športno gibanje sploh. Na Kitajskem ni možnosti, da se preveri, Ce bil bili prebivalci za ali proti OI. Večina prebivalsta je sicer proti, toda molči, da bi se ne zamerila političnim oblastem, ki si seveda še kako želijo igre leta 2000. »Turčija in z njo Istanbul naj ho idealni most prijateljstva med Evropo in Azijo«. S tem geslom naj bi turška delegacija prepričala MOK, da hi sprejel kandidaturo Istanbula za organizacijo OI. Istanbul (10 milijonov prebivalcev s hotelsko zmogljivostjo 64.000 gostov) ima skromno število športnih objektov (le en stadion za 45.000 in športno dvorano za 12.500 gledalcev). Turčija pa tudi nima izkušenj glede velikih športnih manifestacij (organizirala je le veC evropskih prvenstev). V Monte Carlu pa bo Turčija imela velike težave predvsem zaradi problema Kurdov, ki so MOK že zaprosili, da naj bi Turčiji ne dali organizacije iger, »saj ta država načrtno pobija kurdski narod.« Manchester (2, 6 milijonov prebivalcev, hotelska zmogljivost za 28.000 gostov) ima veC malih športnih objektov, ki pa seveda še zdaleč niso primerni za organizacijo tako velike manifestacije, kot so OI. Manchester pa se lahko pohvali z zelo funkcionalno tramvajsko mrežo. Pa tudi prebivalca tega mesta so vsi navdušeni nad • •**.-*- ** -•$ V - v •' *,iK**.*V> ■ ■ ■ •' s'V. -#•„ i • i *•* ;* 'V« V Berlinu je bilo precej polemik ob kandidaturi za organizacijo OI kandidaturo. In za Manchester 2000 se je posebno ogrel angleški premier John Major, ki pravi: »Machester bi lahko bil idealni sedež za najveCji športni festival na svetu. To je pravo mesto za olimpijske igre novega tisočletja.« Medtem pa se širijo glasovi o podkupninah glede kandidature za OI leta 2000: elane mednarodnega olimpijskega odbora naj bi podkupili predstavniki mest, ki kandidarajo za te igre. Člani MOk naj bi baje dobili zlate ure, krzna in več bogatih daril. Predvsem piker je bil londonski časopis »Daily Star«, ki je zapisal: »Za promocijske svrhe sta Berlin in Sydney že porabila vsak po 17 milijonov dolarjev.« Po nekaterih virih naj bi nekateri elani MOK dobili bogate študijske štipendije za študij njihovih sinov na najbolj znanih univerzah. Druga podkupovalna »disciplina« naj bi bila ta, da ponujajo elanom MOK bogate počitnice v eksotičnih krajih.Po pisanju londonskega časnika se je zadnje Čase za korupcijo elanov MOK iztekalo morje denarja. In še: »Ve- lika Britanija je bila sedež že dveh olimpijskih iger in zato ima Manchester malo možnosti, da bi dobil OI leta 2000, Možnosti so majhne tudi zaradi ne preveč idiličnega odnosa med predsednikom MOK Samaranchem in angleškimi mediji, ki ga stalno obtožujejo, da je bil v preteklosti pristaš frankiz-ma.« Ker se dan odločitve vse bolj bliža, je pričakovati, da bo v boju za dodelitev organizacije teh iger leta 2000 še veC polemik, podtikanj in žolčnih besed. S - Prof. Ivan Peterlin Za predsednika Trenerjev FIPAV ______MOTOCIKLIZEM / ŠPORT PRODUCTION 600_ Peter Braini (Primotor) res ni imel sreče V Vollelungi ga je podrl tekmec - Zlom zapestja ODBOJKA / NAS DRUGOLIGAŠ V MEŽICI Ob naporni ■ ■ ■ ■ ■■ «i Slikali vadbi mai tri tekme Na deželnem obenem zboru od-bojkarskih trenerjev FIPAV, ki je bil v Prosvetnem domu na Opčinah, je bil za predsednika trener-ske organizacije potrjen prof. Ivan Peterlin. V balotaži za predsedniško mesto je prof. Peterlin prejel 30 glasov, njegova konkurentka Maria Savonitto pa Štirinajst. Z 21 glasovi sta bila za sve- - tm nralca imenovana Savonittova in Mano Cac, s 14 glasovi Pa. )e bil Branko Sam prvi med neizvoljenimi. Konec tega meseca bo še skupščina deželnih društev. Finalna faza motociklističnega prvenstva šport production 600 se je za goriškega dirkača Primotor kluba Petra Brainija začela v znamenju neverjetne smole. Na prvem od štirih sklepnih nastopov, v nedeljo v Vallelungi pri Rimu, je zaradi padca ostal brez uvrstitve, še huje pa je to, da si je pri tem zlomil zapestje, tako da skoraj zanesljivo ne bo mogel nastopiti na drugi dirki v Mu-gellu, s tem pa bi splavala po vodi tudi vsa upanja o visoki končni uvrstitvi. Toda pojdimo po vrsti. Braini je v Vallelungi Startal iz šeste vrste s 25. časom, na Startu pa je bilo skupno 36 dirkačev, osem pa se jih ni kvalificiralo. »Zaradi slabšega štartnega položaja nisem bil preveč zaskrbljen. Dirka v Vallelungi je z osemnajstimi krogi ena najdaljših, padci so pogosti, mnogi pa v zadnjih krogih popustijo zaradi izčrpanosti«, pravi Braini, ki se je odločil za previdno vožnjo, da si ne bi po lastni krivdi zapravil možnost za visoko uvrstitev. Nekaj ovinkov je zapeljal zanesljivo, pri najpočasnejšem zavoju v desno, ki ga tekmovalci opravijo v drugi ali celo prvi prestavi, pa je vanj od zadaj trčil eden od tekmecev in ga pri tem podrl. »Takoj sem vstal, da bi nadaljeval dirko, a sem žal opazil, da je balanca na kolesu polomljena, tako da sem bil prisiljen odstopiti. Sele kasneje sem začutil bolečine v roki, dan po dirki pa se je na zarčenju v Gorici pokazalo, da gre za zlom zapestja«, je dejal Braini. Razplet dirke je pokazal, da je bila dobra uvrstitev v dometu našega dirkača. »Padlo je kar trinajst tekmovalcev, med temi tudi Gioacchi-ni, ki je štartal s prvega mesta, v zadnjih krogih pa je marsikateri tekmovalec vidno popustil. Zmagal je domačin Vin-cenzo De Marco, ki je bil pred leti prvak v tej kategoriji. Ker sem v soboto simuliral petnajst krogov dirke v povprečnem času 1.32 na krog, ocenjujem, da bi na dirki v nedeljo pri tem ritmu lahko dosegel uvrstitev najmanj okrog šestega mesta«, meni Braini, ki srčno upa, da bo na pregledu v mobilnem zdravniškem centru motociklistične zveze v Ceseni vendarle dobil dovoljenje za nastop v Mugellu, saj mu tamkajšnja proga še posebej leži. Ker lahko vsak tekmovalec na finalni fazi najslabši rezultat odbije, ni še nič izgubljenega, če pa bi Braini dvakrat ostal brez uvrstitve, potem si vidnejšega uspeha na prvenstvu ne more več nadejati, fak) Na tekmi z gorskimi kolesi v Montenarsu Tomaž Legiša najboljši med mladinci V Montenarsu nad Huminom je bila v nedeljo dirka z gorskimi kolesi za mladince in člane, na kateri so sodelovali kolesarji iz FJK in Veneta. V konkurenci 22 mladincev (članov je bilo nekaj nad 70) je bil najboljši Tomaž Legiša, član kluba Cicli Marc iz Bazovice, ki je 21 km dolgo progo prevozil v 1 uri 30 minutah in 30 sekundah. Drugi je bil Gianpiero Dapretto (Tecnoedile, Trst), ki je za Legišo zaostal minuto in 45 sekund, tretji pa je bil Michele Fabris (Capponi, Trst), ki je bil še dvse sekundi počasnejši. Med člani je bil najboljši Gilberto Canciani iz domačega kluba Pedale Gemonese. Razmere na progi so bile izredno težke, saj je ves teden deževalo, tako da je bila proga izredno spolzka in blatna. Krog je bil dolg 10, 5 km, takoj na začetku pa je bil 3, 6 kilomtra dolg izredno naporen vzpon, kateremu so sledili tudi izredno nevarni spusti..na enem od zelo ozkih delov proge je prišlo tudi do številnih zdrsov s proge, ki so marsikaterega stale precejšnje zamude. Vse to je tudi vplivalo na ritem vožnje, ki je bil izredno polčasen. Zato tudi precej visok čas Legiše in ostalih ne preseneča, saj v blatu hitreje ni bilo mogoče voziti. Našega kolesarja čaka konec tega meseca še nastop na deželnem prvenstvu na kronometer, ki bo 26. t. m. po vsej verjetnosti v Gropadi. Odbojkarji goriškega drugoligaša Imsa Kmečka banka so se vrnili z enotedenskih priprav v Mežici, zdaj pa zavzeto vadijo v domači telovadnici v Standrežu. Priprave v Mežici so povsem uspele. Razmere za delo so bile odlične (le opremo za uteži so si morali pripeljati sami iz Standreža), gostoljubnost domačinov pa je bila res hvalevredna. Kljub temu, da so kondicijo nabirali že prej doma, so igralci v Mežici preživljali res težke trenutke. »Kuhar« Zamd je svojim fantom postregel z res obilnim jedilnikom. Zjutraj so imeli triurni trening, namenjen vajam z žogo, popoldanski trening pa je bil krajši, zato pa še bolj naporen, začinjen pa je bil z vajam z utežmi. Goričani so trenirali na dveh igriščih hkrati, tako da je bil ritem dela še višji. Goričani so tudi odigrali tri prijateljske tekme. V torek so se pomerili s šesterko Dob iz Celovca, ki jo v glavnem sestavljajo igralci slovenske narodnosti, kot »tujca« pa nastopata Slovenca Jerala (Novo mesto) in Mlakar (Stavbar), ki imata največ zaslug, da je Dob v minulem avstrijskem prvenstvu pristal na 4. mestu. Korošci so zmagali s 3:2. V četrtek je Imsa kmečka banka igral proti slovenskem prvoligašu Fužinarju. Fužinar, ki je bil lani v 1. slovenski ligi peti, nastopa s pomlajenim moštvom, Goričani pa so zmagali s 3:1. Pred odhodom so igralci našega drugoligaša odigrali tekmo še z mladimi igralci domačega OK Mežica. Čeprav je trener Zamd uvrstil na igrišče predvsem mlajše sile, so bili domačini prešibki in Imsa Kmečka banka je zmagala s 3:0. Treba je upoštevati, da so Goričani proti vsem trem nasprotnikom igrali brez svojega stebra Stabileja, ki se zaradi službenih zadržkov priprav ni udeležil, pred vsako tekmo pa so valpraporovci redno trenirali. Do začetka prvenstva manjka še sedem tednov, konec tega meseca pa jih čakajo prvi nastopi v zveznem pokalu, vendar še ne vedo proti komu bodo igrali, ker federacija še ni objavila sporeda. NOVICE Juventina proti Lucinicu V osmini finala italijanskega nogometnega pokala za amaterje bo štandreška Juventina igrala proti Lucinicu. Prva tekma bo v nedeljo v Ločniku, povratna pa 7. oktobra v Gorici. Ostali izžrebani pari: Porcia - Sacilese, Fontanafredda - Tamai, 7 spi-ghe - Sanvitese, Ita Palmanova - Gradese, Itala San Marco - Aquileia, Valnatisone - Pro Fagagna, San Sergio - zmagovalec skupine Q. Memorial Frison Odbojkarice Bora in Koimpexa bodo drevi spet zaposlene v tekmovanju za 5. Memorial Frison. Slogašice bodo zvečer gostile tržaško Orna, bo-rovke pa bodo gostovale v San Giorgiu di Nogaro. Dosedanji rezultati v A skupini: Fincantieri - Bor 1:3, Koimpex - Sangiorgina 1:3, Bor - Orna 3:2, Koimpex - Fincantieri 1:3. Nekaj rezultatov B skupine: Tarcento - Latisana 0:3, Kennedy - Vivil 3:0. Od petka v Čedadu rally evropskih policij Na 7. mednarodnem avtomobilističnem rallyju evropskih policij, ki bo 217., 18. in 19. t.m. v Čedadu, bo nastopilo 88 posadk iz Italije, Francije, Slovaške, Madžarske, Belgije, Švice in Finske. Prvič letos bodo na rallyju smeli sodelovati tudi civilni dirkači, da bi tako še policiste še bolj združili z državljani, hkrati pa tudi dokazali visoko stopnjo pripravljenosti agentov. Proga meri skupno 350 kilometrov, obšla bo 20 občin, posebnih voženj pa bo devet. Tekmovanje šteje tudi za challenge policij, za prvenstvo FJK in trofejo Opel. Tečaj UISP za vadbo s starostniki Deželni odbor UISP prireja tečaj za operaterije gibalnih dejavnosti za starostnike, tečaj je namenjen profesorjem telesne vzgoje in vsem tistim, ki se ukvarjajo z gibalnimi dejavnostmi. Tečaj se bo začel 24. septembra (teorija bo v športni šoli CO-Nl-ja v Briščikih), vpise pa na sedežu UISP v Trstu (Trg Duca degli Abruzzi 3, tel. 362776) sprejemajo do 22. septembra. S starinskimi avtomobili po treh državah Šestindvajsetega septembra bo v Gradežu start »Prve trofeje treh držav« za starinske avtomobile. Tekmovanje se bo odvijalo po Furlaniji, Sloveniji in Koroški, mejo s Slovenijo bodo prestopili pri Stupici, povzpeli pa se bodo tudi na 1.611 metrov visoki prelaz na Vršiču, v Avstrijo se bodo podali čez Korensko sedlo, v Italijo pa se bodo vrnili preko Trbiža, vendar pa se bodo po soški dolini spet podali onstran meje do Nove Gorice. Cilj bo j j v Ogleju TRENINGI IN ZABAVA / NA TABORJENJU PRI OGLEJU NAMIZNI TENIS / KAMP V ZGONIKU Vsestranski uspeh poletnih priprav Domovih rilmičark Ob vsakodnevnem treniranju tudi precej razvedrila rit^Up,ina 15 domovih ntnučark se je prejšnji te- skemTdl-a na enotedenskem treningu v Belvede- vnHT^u^11' Treninge sta vodih M in Damijana ^ sta letošnjo prvo Belvedersko izku5nj'o” takole ocenili; »Misliva, da je bda letošnja izkušnja Belvederu zelo koristna m da jo bo v prihodnje veljalo ponoviti - čeprav n,a:s J6, tudi toča pošteno oklestila in nam je vreme nagajalo. Ne samo, da smo letos prvič imeli skupne priprave izven domače telovadnice, smo prvič tudi preživele teden dni pod Platneno streho. Za to doživetje se moramo zah-jjditi tabornikom rodu Modrega vala, ki so nam brezplačno posodili šotore. Izkušnja je bila še koristnejša, saj so bili z deklicami tudi en oče in dve mami, ki so se aktivno vključili v organizacijo kampa, saj so nam tudi kuhali in pomagali ob vsaki potrebi. Ti starši bi se lahko v bodoče vključili kot odborniki sekcije. V tednu dni nas je dvakrat obiskal tudi predsednik Doma ing. Niko Bresciani, kateremu se iskreno zahvaljujemo za pozornost.« Delovni dan se je začel že ob 7. uri, ko je bilo vstajanje, še pred zajtrkom pa sta bila na sporedu tek v naravi in jutranja telovadba. Po zajtrku in pospravljanju šotorov je bil od 8.30 do 10. ure trening ritmike po kratek počitek z malico pa je bilo do kosila kopanje, igranje (na sliki) in akrobatika v pesku ob obali. Po popoldanskem počitku, risanju, izdelovanju papirnatih izdelkov in drugega je bilo ob 15.30 plavanje v bazenu (manjša skupina v čofotalniku), nato pa je sledil en enoinpolumi trening ritmike, po večerji pa je bilo še dovolj časa za prosto igranje na plezalih in vrtiljakih. V tem času so izvedli tudi tekmovanje v nekakšnem orientacijskem teku ali lovu na lisico, tekmovanje v zidanju gradov v pesku. Opazovali so fazane, divje zajce, tudi belouška je "pustila” svojo kožo za šotori mladih rit-mičark. Nabrali so tudi pi-nole in jih posadili v lončke, da bodo borčki ra-stli doma. Slike, ročna dela, film o našem življenju v taboru bodo jeseni razstavili v telovadnici. Z redno vadbo so pri Domu pričeli v sredo, 8.9.93 (ritmika), v petek pa so pričeli tudi fantje (orodna telovadba). Kdor se želi na novo vpisati, se lahko še vpiše ob urah treningov. -MUC- Pivi sliki z osnovami igre z belo žogico Organizatorja Kras in Bor v sodelovanju z ZSSDI ~C KOŠARKA / TURNIR ZA KADETE V DOLINI Zasluženo slavje igralcev Bora Radenske V srečanju za tretje mesto je bil Breg boljši od Kontovela - Drugo mesto osvojila Ginnastica Triestina v soorganizaciji med košar-skim klubom Bor in športnim društvom Breg se je prejšnji konec tedna odvijal zanimiv košarkarski turnir za kadete v dolinski telovadnici. Sodelovale so ekipe, Bora Radenske, Brega, Kontovela (nastopil je namesto Liubertasa, ki je sodelovanje v zadnjem hipu odpovedal) in SGT, na koncu pa je zasluženo slavila ekipa Bora Radenske, ki je v finalu premagala vrstnike SGT. V boju za tretje mesto pa je bil Breg boljši od Kontovela. Ob koncu turnirja je ekipe nagradil borov odbornik Renato Stokelj, ki se je tudi spomnil preminulega borovega odbornika Borisa Debeljuha. REZULTATI Polfinale Kontovel - Ginnastica Triestina 62:67 (36:36) KONTOVEL: Spadoni 23 (2:6), Starc B. 9 (1:2), Rustja 10, Tavčar 18 (4:7), Starc Milan 2. Trener Vatovec. Prosti meti: 7:15, Skupne osebne napake: 14, Tri točke: Spadoni 1. Bor Radenska - Breg 88:84 (51:39) BOR: Jagodic 2, Oberdan 17 (5:9), Požar 16 (4:4), Jogan 16 (1:6), Sancin 11 (1:3), Uršič 8, Ca-ser 2, Velinsky 10, Stokelj 2 (2:4), Del Monaco 4 (0:1), Suh 0. Trener Krejčič. Prosti meti: 13:27, Tri točke: Jogan 1. BREG: Cah 4, Žerjal 23 (3:5), Delise 2, Mongot 11 (0:3), Malalan 4 (0:2), Punis 30 (7:10), Can-ziani 0 (0:1), Pintarelli 10 (0:1). Trener: Canciani. Prosti meti: 10:22, Skupne osebne napake 21, Tri točke: Punis 1, PON: Žerjal v 33’ in Pintarelli v 35‘. TEKMA ZA 3. MESTO Breg - Kontovel 92:72 (48:38) BREG: Cah 16, Delise 2, Mongot 8 (0:2), Malalan 11 (1:1), Punis 21 (4:4), Žerjal 20 (4:5), Pintarelli 14 (2:2). Trener: Canciani Prosti meti: 11:14; Skupne osebne napake: 18, Tri točke: Punis 1, PON: Mingot v 33’ in Pintarelli v 34’ KONTOVEL: Spadoni 28 (5:7), Starc 5 (3:4), Umek 12 (2:7), Škrk 17 (1:2), Tavčar 6 (0:2), Starc M. 4. Trener: Vatovec Prosti meti: 11:22; Skupne osebne napake 11; Tri točke: Spadoni. FINALE Bor Radenska - Ginnastica Triestina 99:83 (51:35) Strelci za Bor: Jagodic 7 (1:2), Oberdan 26 (12:16), Požar 21 (2:2), Jogan 17 (0:3), Velinsky 4 (2:2), Sancin 10 (4:4), Uršič 9 (3:4), Caser 0, Stokelj 3 (1:4), Del Monaco 0, Suh 2. Trener: Krejčič Prosti meti: 25:37; Tri točke: Požar in Jogan 1; Skupne osebne napake 26; PON: Jagodic v 33’. KONČNI VRSTNI RED: 1. Bor Radenska, 2. Ginnastica Triestina, 3. Breg, 4. Kontovel (Matija Jogan) Konec prejšnjega tedna se je v Zgoniku zaključil namiznoteniški kamp. Dvajsetim prijavljenim se najbrž že sedaj toži po prijateljih, ki so jih spoznali na tej tradicionalni akciji namenjeni predvsem osnovnošolskim otrokom z namenom, da bi spoznali in se morda navdušili za ta šport. Otroci so preživeli prijetnih pet dni v zgoniški telovadnici s polnim delovnikom. SZ Bor in SK Kras sta poskrbela za prevoz otrok iz mesta in okolice. v Zgoniku, kjer je aktivnost potekala od 9. ure zjutraj do petih popoldne, poskrbljeno pa kje bilo tudi za kosilo. Vodja kampa Matjaž Šercer jih je spoznal z osnovnimi elementi namiznega tenisa, otroci pa so se razgibavali tudi z vajami za moč, hitrost in koordinacijo, igranjem nogometa in podobno. Po kosilu so bile na vrsti tudi razne družabne igre. Pri delu in demonstraciji namiznega tenisa so trenerju pomagali številni izkušenejši Krasovi igralci. Petdnevno druženje je za vse še prehitro minilo, obstaja pa tudi bojazen, da je bil to zadnji kamp te vrste. Večina stroškov je šla namreč v breme organizatorjev, ki sta tabor pripravila v sodelovanju z ZSSDI. J.J. Na sliki (Foto Križ-mančič/KROMA): zadovoljni udeleženci namiznoteniškega tabora v Zgoniku. Obvestila SD POLET - SEKCIJA MINIBASKET obvešča, da se treningi minibasketa na odprtem igrišču Prosvetnega doma na Opčinah nadaljujejo od jutri, 13. t.m. vsak dan z naslednjim sporedom: od 15.00 do 16.00 za letnike 1987/86/85 in od 16.00 do 17.00 za letnike 1982/83/84. SD SOKOL - minibasket obvešča, da se bodo odvijali treningi vsak torek in petek ob 16. mi na društvenem igrišču. SD BREG - nogometna sekcija obvešča, da so začeli treningi letniki 84,85 in 86 združene ekipe Breg, Bor in Zarja cicibanov. Treningi so ob ponedeljkih, torkih in četrtkih ob 17.30 na dolinskem občinskem igrišču. Vabljeni! SKBRDEMA sporoča, da se zopet pričenjajo začetniški športni popoldnevi za otroke ob četrtkih. Zbirališče na Brdini na Opčinah ob 16.30. SK BRDINA obvešča atlete, da so suhi treningi vsak torek in petek ob 17.30. Zbirališče na Brdini na Opčinah. SB BREG - rekreacija obvešča vse člane, da bo prva vadbena ura v torek, 14. t. m., ob 21. uri v občinski telovadnici v Dolini. Vabljeni člani vseh starosti. ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR obvešča, da bo prvi trening miniodbojke v sredo, 15. t. m., ob 16.30 na Stadionu 1. maj. Trening vodi Nadja Debenjak. Zainteresirani lahko dobijo dodatne informacije na tel. št. 814212 (Katja - večerne ure), tel. št. 569785 (Nadja - od 17. ure dalje) ter neposredno pred treningom. Vabljeni so dečki in deklice letnik 86 in starejši. KK BOR MINIBASKET obvešča, da bodo treningi minibasketa ob torkih in petkih. Trening za letnike 1982, 83, 84 in 85 bo ob 16.30, za letnike 1986 in mlajše pa ob 15.30 v balonu na stadionu 1. maj. JADRALNI KLUB CUPA obvešča člane, da bo DRUŠTVENA REGATA za kajutne jadrnice v nedeljo, 19. septembra s startom ob 11. uri. Vabljeni! SD POLET - kotalkarska sekcija obvešča, da se nadaljujejo vpisovanja na tečaje kotalkanja. Interesenti naj se javijo na kotalkališču na Opčinah - Re-pentabrska ul. ob torkih in petkih od 16. ure dalje ah pa na tel. 213420. SHINKAI KARATE KLUB obvešča, da bodo treningi ob ponedeljkih in četrtkih. Prvi trening bo v ponedeljek, 20. septembra. Umiki so sledeči: od 18.00 do 19.30 otroci (višji pasovi); od 19.30 do 20.30 odrasti (rumeni in zeleni pasovi); od 20.30 do 21. ure višji pasovi. Začetniki in novi člani se lahko vpišejo na treningu. Telefonska številka: 327342 po 14. mi. SZ DOM - GORICA - sekcija SG in SRG obvešča, da so treningi orodne telovadbe in športne ritmične gimnastike v telovadnici Kulturnega doma v Gorici. Potrditev vpisa in novi vpisi so možni vsak dan med 15. in 17. uro ter med treningom. Po pričetku pouka bodo treningi okvirno kot doslej. Tudi trenerji bodo isti. K treningu vabimo zlasti otroke iz Doberdoba, Vrha, Sovodenj, Standreža, Pevme in Steverjana. Vabljeni! SD KONTOVEL - ritmični odsek vabi deklice na treninge, ki se bodo pričeti 21. t.m., ob 15.30 v kulturnem domu na Proseku. _____OBRTNI SEJEM / AVSTRIJSKI DAN_ Petina kapitala je avstrijskega Lani za 2,6 milijarde šilingov primanjkljaja Brane Piano CELJE - Nenapovedano se je včerajšnjega avstrijskega dneva na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju in pogovora med slovensko in gospodarsko zbornico avstrijske Štajerske udeležila tudi veleposlanica Republike Avstrije v Sloveniji Jutta Stefan-Bastl. Veleposlanica je s tem namenila posebno pozornost prizadevanjem za enakopravnejše sodelovanje slovenskih in avstrijskih podjetnikov in obrtnikov. Sodelovanje med avstrijskimi in Slovenskimi podjetniki ima že lepo tradicijo. Eden od dokazov je tudi ta, da je med 1700 razstavljale! na letošnjem obrtnem sejmu v Celju 29 avstrijskih zasebnikov, med njimi kar 17 s Štajerske, ob njih pa še vrsta Slovencev, ki zastopajo avstrijska podjetja in blagovne znamke. In če je predsednik Gospodarske zbornice za avstrijsko Štajersko Franz Gady menil, da ima Slovenija na voljo kakovostne izdelke po primernih cenah, ga je predsednik Obrtne zbornice Slovenije Miha Grah prijazno opozoril, da bi lahko Avstrijci marsikaj storili pri odpravljanju nezaupanja do slovenskega blaga na zahodnih trgih. Avstrija je vsekakor zainteresirana za večanje blagovne menjave s Slovenijo, obenem pa je pripravljena vanjo tudi vlagati. Malo je znano, da je bilo po osamosvojitvi Slovenije pri nas izpeljanih že 400 avstrijskih naložb v skupni vrednosti 2, 4 milijarde šilingov, kar je več ko petina celotnega tujega kapitala v Sloveniji. Drobno gospodarstvo Slovenije in Avstrije pa se bo moralo povezati tudi informativno. Franz Gady je predlagal, da bi se Slovenija prek vlade in gospodarske zbornice vključila v izgradnjo podružnice Evropskega informativnega centra na jugu Avstrije, Miha Grah pa je obenem Avstrijcem predlagal, da se priključijo informacijski mreži Info Handy, ki so jo z dvema milijonoma pomoči bavarske obrtne zbornice in nemške vlade v Sloveniji prav pred nedavnim zgradili obrtniki. Slovenija ima primanjkljaj v trgovanju z Avstrijo Lani je Avstrija v Slovenijo izvozila za 5,6 mili-' jarde šilingov blaga, iz Slovenije pa uvozila za 3 milijarde šilingov. S tem je Slovenija na 16. mestu med avstrijskimi prodajnimi tržišči, povprečno pa je lani vsak Slovenec kupil za vec kot dva tisoč šilingov avstrijskega blaga. Slovenski trgovinski.pri-manjkljaj tako odpira možnosti, da ga skupaj z Avstrijci Cimprej odpravimo. Na včerajšnjih pogovorih se je za to zavzel predvsem predsednik Obrtne zbornice Slovenije Miha Grah, predsednik Gospodarske zbornice za avstrijsko Štajersko Franz Gady pa mu ni oporekal. Dodal je le, da bi se morali gospodarstveniki sami - torej brez vpletanja birokracije - dogovoriti za povečanje medsebojne izmenjave in enakopravnejše sodelovanje. Največ možnosti bi bilo po Gadyjevem mnenju v kooperantskih poslih, po Grahovem pa tudi v skupnem nastopu na tretjih tržiščih. Avstrija ima namreč močan bančni konzorcij, ki tudi podjetnike in obrtnike podpira v tujini, medtem ko v Sloveniji mali zasebniki takšne nujne naklonjenosti žal še niso deležni. ZDRUŽENJE TRGOVINE / REZULTATI POSLOVANJA Prelevmani niso najbolj ugodne Odkupne cene mleka so višje, trgovinske marže po so ostale enake, se jezijo trgovci LJUBLJANA - Na sejo i cm* d™ levmani še vedno v velja- Združenja trgovine pri Go- IRENA BIRMAN vi. Uredba za uvedbo teh spodarski zbornici Slovenije so povabili Davorja Valentinčiča, državnega sekretarja za trgovino. Najprej so sekretarju predstavili rezultate poslovanja trgovskih podjetij v letošnjem prvem polletju. Analizirali so 5302 podjetji, ki se jim je pridružilo še približno 3500 obrtnikov -trgovcev. Po podatkih se v obsegu realne prodaje trend upadanja prodaje zmanjšuje, kumulativno gledano pa je vseeno še vedno opaziti trend upadanja rasti pri trgovini na debelo, medtem ko se je ta pri trgovini na drobno povečal za eno odstotno točko. Prihodki so bili v prvem polletju višji za 36,8 odstotka, vendar se tudi v letošnjem letu nadaljuje večanje razlike med obsegom prihodkov in odhodkov v škodo prihodkov. Tako je bil v prvem letošnjem polletju delež odhodkov v prihodkih 99,9-odstoten, v prvem polletju lani pa še 99,4-od-stoten. Trgovska podjetja so v letošnjem prvem polletju ugotovila za okoli pet milijard 780 milijonov tolarjev bruto dobička, katerega rast je v primerjavi z lanskim prvim polletjem le 17,8-odstotna, zato se je zmanjšal njegov delež v celotnih prihodkih od 1,6 na 1,3 odstotka. Sicer pa so člani odbora kot pozitiven ocenili vla- dni ukrep o ukinitvi kontingentov pri živilih in ohranitvi prelevmanske zaščite. Trgovina se je namreč vedno zavzemala za to, da država ščiti proizvodnjo tam, kjer so presežki. Kritizirali pa so predvsem vladne ukrepe o zvišanju odkupnih cen mleka, pri čemer se marža trgovini ne spreminja. »Pridelovalec in predelovalec sta dobila za 1,3 odstotka več, delež trgovine v ceni konzumnega mleka pa se ni povečal,« je dejal Miro Goslar, predsednik Združenja trgovine. »Zavzemamo se za vrnitev na relativno minimalno stopnjo marže, kakršna je bila pred administrativnimi ukrepi in je znašala 15 odstotkov.« Valentinčič je v odgovom dejal, da so sedanji ukrepi in marže zgolj prehodna rešitev, sprejeta pod neposrednim pritiskom kmečke stavke. »Določanje cen mleka ni bilo korektno v odnosu do trgovine. Vendar se svetovna tendenca izraža v zmanjševanju stroškov primarne proizvodnje in v povečanju deleža trgovine,« je dejal. »Mislim, da bo tako tudi v Sloveniji. Tudi zadnje poteze vlade že gredo v tej smeri.« Kar zadeva uvoz sirov, so razen pri parmezanu, kjer je prelevman praktično odpravljen, saj znaša simbolično en tolar, pre- prelevmanov je prišla na pobudo ministrstva za kmetijstvo, vlada pa jo je sprejela. To pa je ena prvih uredb, ki bodo začele urejati zaščito v Sloveniji. Valentinčič se zaveda, da zneski prelevmanov trenutno niso najugodnejši, zagotovil pa je, da jih bodo vsaj na vsako Četrtletje skušali prilagajati realnim razmerjem. V prihodnje naj bi bili prelevmani kombinacija absolutnega prelevmana v fiksnem znesku ter prelevmana, ki bo določal uvozno raven. »Trenutni prelevmani pri sirih so prohibitivni,« je dejal Valentinčič. Člani Združenja so zahtevah še spremembo pravilnika o obratovalnem Času, ki določa obseg minimalnega Časa, ne pa maksimalnega, kot so zahtevah trgovci. Po njihovem mnenju minimalni Cas omogoča možnost neupoštevanja tega pravilnika v zasebnih trgovinah. Jelka Barbič, svetovalka vlade pri ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj, je predlagala, naj bi do konca leta vendrale obdržali sedanji pravilnik, vseskozi pa naj bi preučevali morebitno nelojalno konkurenco. Valentinčič je ob koncu še opozoril lastnike brezcarinskih prodajaln, da bodo te v nekaj letih ukinjene in naj se torej pripravijo na normalno poslovanje. PRORAČUN / ČETRTA IZDAJA ZAKLADNIH MENIC S papirji nad luknjo v državni blagajni Ministrstvo za finance je bilo najbolj uspešno pri prodaji trimesečnih blagajniških zapisov LJUBLJANA - Ministrstvo za finance je pripravilo četrto serijo zakladnih menic, ki bodo v prodaji od 16. septembra. Tudi zakladne menice te izdaje sodijo med kratkoročne vrednostne papirje in jih ministrstvo za finance prodaja kot blagajniške zapise, kupijo pa jih lahko tako podjetja kot posamezniki. Država skuša z izdajo vrednostnih papirjev zagotoviti denar za »izpolnjevanje obveznosti iz proračuna«, torej za pokrivanje tekočega proračunskega primanjkljaja. Denar od prodanih menic se torej steka v proračun, vlada pa mora prav tako iz proračuna zagotoviti denar za izplačilo menic, ko napoči Cas njihove zapadlosti, torej ko jih imetniki lahko začnejo vnovCe-vati. Četrta serija zakladnih menic so šestmesečni blagajšniški zapisi z datumom 16. september, kar pomeni, da jih bo mogoče vnovčiti prihodnje leto po 17. marcu. Četrta serija zakladnih menic je vredna 20 milijonov ekujev, v obtoku pa bo za 17 milijonov ekujev menic, na katerih bo vrednost v resnici izpisana v ekujih, in za tri milijone ekujev menic, na katerih bo vrednost izpisana v tolarjih. V obeh primerih veljajo 8,5-odstotne letne obresti, pri tolarskih menicah pa velja še načelo revalorizacije, kar pomeni, da se gla- Katarina Fidermuc vnica (osnovna vrednost menice) mesečno usklajuje z rastjo drobnoprodaj-nih cen za pretekli mesec. Blagajniški zapisi, med katere sodijo tudi zakladne menice, so med varčevalci manj znana oblika oplemenitenja prihrankov, sicer pa je ta vrsta vrednostnih papirjev še najbolj podobna polletni vezavi prihrankov v banki. Ministrstvo za finance je prve (šestmesečne) zakladne menice izdalo decembra lani. Prodanih je bilo za 1,7 milijarde tolarjev menic, kar pomeni 81 odstokov celotne izdaje. Sredi junija letos je ministrstvo izdalo drugo serijo menic, tokrat s trimesečnim rokom zapadlosti. Takrat je ministrstvo namreč ocenilo, da je »likvidnostna situacija proračuna neugodna«, hkrati pa je z izdajo novih menic hotelo zagotoviti denar za izplačilo decembrskih. Ministrstvo je prodalo vse trimesečne menice, ki so bile skupaj vredne nekaj vec kot milijardo sto milijonov tolarjev. Sedem odstotkov menic so neposredno od ministrstva kupile predvsem banke. Sredi junija izdane trimesečne menice bodo vnovcljive od jutri. Junija letos pa je ministrstvo za finance začelo izdajati tudi enomesečne zakladne menice. Ministrstvo namreč ocenjuje, da so kratkoročni vrednostni papirji za banke in druge finančne ustanove »kvaliteten finančni instrument, ki je hkrati primeren za uravnavanje likvidnostnih problemov pri izvrševanju proračuna«. Na dražbah, organiziranih v okviru ministrstva, lahko enomesečne menice kupujejo le banke. Zdaj potekajo dražbre vsaka dva tedna, ministrstvo pa bo postopoma uvedlo tedensko trgovanje z enomesečnimi zakladnimi menicami. Ministrstvo za finance bi rado trgovanje na dražbah uvedlo za vse vrste državnih vrednostnih papirjev, ker ocenjuje, da so pri prodaji te vrste stroški za državo najmanjši, saj ni stroškov s komisijsko prodajo prek posrednikov ( banke, borznoposredniške hiše...), ki so po ocenah ministrstva eden poglavitnih stroškov pri prodaji državnih vrednostnih papirjev. Se ta mesec bo ministrstvo za finance izdalo tudi prvi dolgoročni vrednostni papir za dopolnjevanje rednih proračunskih virov - zakladne zapise. Ministrstvo jih bo izdalo 20. septembra, glavnico bo morala država izplačati 20. septembra 1996, obresti pa vsakega pol leta, prvič torej 20. marca prihodnje leto. Letna obrestna mera za zakladne zapise bo 10-odstotna. TRGOVINA / PRODAJA TUJIH IZDELKOV NA SLOVENSKEM TRGU Priznanje za izjemno prodajo znamke Candy Pokal za uspešno prodajo (Foto: Aleš Pavletič/TRIO) LJUBLJANA - Podjetje Tehnounion iz Ljubljane, ki je najbolj znano kot uradno zastopstvo nemške avtomobilske tovarne BMW iz Munchna, je že trideset let tudi zastopnik italijanskega proizvajalca bele tehnike Candy. Na nedeljski dirki formule 1 v Monzi je lastnik Can-dyja Pepino Fumagali, ki je vsako leto eden izmed glavnih pokroviteljev slovite dirke, podjetju Tehnounion podelil pokal za leto 1992/93 kot najboljšemu evropskemu prodajalcu pomivalnih strojev glede na velikost trga. Priznanje je na Častni tribuni za petsto gostov za uspešno poslovanje prejel generalni direktor Tehnouniona Miro Gavez. Candy, ki je letos priznanja podelil prvič, je med drugim na tridnevno bivanje v Italijo povabil tudi dvajset najboljših slovenskih odjemalcev, ki njihovo belo tehniko kupujejo od Tehnouniona. V letu 1992 je Tehnounion v Sloveniji prodal 14.000 Candyjevi£ proizvodov, letos pa že 18.000 (od tega petino pomivalnih strojev), kar pomeni 50-odstotno povečanje prodaje. Do konca leta namreč računajo, da bodo skupaj prodali približno 22.000 enot, od mikrovalovnih peCic, pralnih, pomivalnih in hladilnih strojev, kuhinjskih plošC do sušilnikov za perilo. Tehnounion je pokal prejel za uspešno prodajo novega ekološkega programa Eco sistem 1993, v katerem na primer pralni stroj ob enakem učinku porabi manj vode, elektrike in pralnega praška. (J. Z.) V Sloveniji je veliko brezposelnih in še več bleščečih zahodnih avtomobilov LJUBLJANA - Slovenija, najuspešnejša od vseh nekdanjih jugoslovanskih republik, se ob svojem prehodu v tržno gospodarstvo trenutno spopada z zahtevnejšim okoljem. Znamenja uspešnosti v tej dvomilijonski državi so zelo jasna, od dobro založenih izložb in dragih zahodnih avtomobilov na cestah do bleščeče nove stavbe borze, kjer se ena najstarejših vzhodnoevropskih borz pospešeno pripravlja na privatizacijo 2.600 podjetij. V tej majhni državi, ki leži na južni strani Alp, se zdi, da je inflacija pod nadzorom, devizne rezerve pa naraščajo. Veliko pa je tudi slabih novic. Brezposelnost dosega 14 odstotkov in še narašča. Utegne dobiti tudi nov zagon, ko bodo šla v stečaj številna podjetja, bolj ko bo napredovala dolgo odlašana privatizacija. Recesija se še naprej nadaljuje in videti je, da se okrevanje skriva za prvim vogalom, Čeprav je do njega še dolga in mukotrpna pot. Izvozniki, katerih konkurenčnost je bila naravnana na razmeroma sproščen izvozni režim v nekdanji Jugoslaviji, so zdaj prizadeti zaradi recesije v Evropi, prav tako pa tudi zaradi izgube tradicionalnih jugoslovanskih tržišč, ki so nekdaj vsrkala kar 30 odstotkov slovenskega blaga. »Položaj ni tako ugoden, kot je bil lani,« je izjavil finančni minister Mitja Gaspari. »Vsa naša tržišča za izvoz so v recesiji, še naprej pa izgubljamo tržišča v nekdanji Jugoslaviji, zlasti na Hrvaškem.« Ker je izvoz v nekdanjo Jugoslavijo zelo otežen, je dvig plač spodbudil povpraševanje, z njim pa tudi uvoz - zlasti bleščečih zahodnih avtomobilov. V prvi polovici letošnjega leta si je Slovenija nakopala 135 milijonov dolarjev tekočega plačilnega primanjkljaja, vendar pa uradni predstavniki zagotavljajo, da bodo prihodki od turizma uravnotežili plačilno bilanco v drugih dveh Četrtletjih letošnjega leta. »Ne pričakujemo večjih odklonov v drugi polovici leta,« je izjavil Gaspari. »Se vedno pričakujemo, da bomo imeli v celotnem letošnjem letu v plačilni bilanci presežek. Devizne rezerve, ki zdaj znašajo 1,4 milijarde dolarjev, se utegnejo povečati na 1,5 do 1,6 milijarde dolarjev ob koncu letošnjega leta,« je še dodal. Posledica tega je, kot meni guverner centralne banke France Arhar, da je Slovenija po vsej verjetnosti edina država v vzhodni Evropi, ki ne potre- buje pomoči Mednarodnega denarnega sklada. Izognila se je hiperinflaciji, ki je zajela preostanek nekdanje Jugoslavije, in uspela znižati mesečno stopnjo rasti inflacije na manj kot 2 odstotka od 21, 5 odstotka, kolikor jih je podedovala oktobra 1991, ko se je odločila za izdajo lastne valute, tolarja. Gaspari pričakuje, da bo konec leta 1993 letna inflacijska stopnja 25-odstotna, in pripominja, da je naloga leta 1994, da ta inflacija zdrsne na 15 odstotkov. Tolar, trenutno vreden 71 nemških mark, valute, na katero so vezane številne finančne transakcije, je precej stabilen in bo po vsej verjetnosti oh koncu leta vreden približno 73 do 74 mark. Kljub naraščanju inflacije ostajajo obrestne mere ubijalsko visoke za podjetja, menijo uradni predstavniki. Do tega prihaja zato, ker banke in druge ustanove kar tekmujejo pri visokih obrestnih merah, s katerimi skušajo poravnati stroške posojil. Oblasti si prizadevajo spodbuditi banke k večji konkurenčnosti pri posojilih, Ce pa pri tem ne bodo uspeli, se bodo oprijeli drugih možnosti, na primer razširitve sedanjega sistema vladnih jamstev za izvozna posojila, so povedali uradni predstavniki. Razcvet uvoza pa ima tudi dobro stran. Carine so bile višje, kot so pričakovali, in s pomočjo manjših stroškov in učinkovitejšega pobiranja davkov bo znašal proračunski primanjkljaj samo približno 15 milijard tolarjev (približno 125 milijonov dolarjev), namesto prvotno načrtovanih 21 milijard (takrat vrednih 200 milijonov dolarjev) oziroma 1, 8 odstotka bruto domačega proizvoda. Takšno bo tudi izhodišče za leto 1994, v katerem naj bi primanjkljaj ne znašal vec kot 1,1 do 1,6 odstotka BDP, je povedal Gaspari. To naj bi dosegli z zmanjševanjem proračunskih izdatkov v naslednjih petih letih, dokler ne bi spet prišlo do presežkov, kot se je to zgodilo lani. Hkrati pa namerava vlada okrepiti pritisk na posredne davke in olajšati breme zaposlenih z zmanjšanjem zdravstvenega zavarovanja in prispevkov za pokojnine, je povedal. Neprijavljene prihodke iz tako imenovane »sive ekonomije« bodo prav tako skušali zajeti v fiskalno mrežo s pomočjo večjih davkov na premoženje, začenši z omenjenimi dragimi avtomobili. Jonathan Lynh, Reuter Na južni strani Alp... (Foto: Tomi Lombar/TRIO) BORZA blokada pri delnicah LJUBLJANA - Včerajšnja dražba vrednostnih papirjev na Ljubljanski borzi je minila v znamenju velikega števila papirjev, M so sodelovali v trgovanju in v znamenju rasti tečajev. Na trgu obveznic so tudi tokrat prevladovale državne obveznice, katerih tečaji so se minimalno spremenili, na trgu delnic pa je za neke-tare delnice vladalo veliko povpraševanje, ponudba pa je bila zgolj simbolična. To posebej velja za delnici Dadasa in Komercialne banke Triglav, ki sta se podražili za maksimalnih 10 odstotkov, ter delnico Probanke, M se je podražila za ma: lenkost več kot za 7 odstotkov. Omenjene delnice so se v prejšnjem tednu prodajale brez omejitve padca in rasti tečaja, kar je tedaj deblokiralo trgovanje, na včerajšnji dražbi pa je spet prišlo do blokade prometa. Redni delnici SKB banke sta narasli za 3,3, teCaj delnic Term iz Čateža pa povprečno za tri odstotke. Tečaj delnic Hipotekarne banke iz Brežic je bil v povprečju manjši za odstotek, tečaj delnic Rogaške prednostne pa se je zmanjšal za šest odstotkov. Skupni promet na dražbi je znašal 5,1 mibjona nemških mark, od tega državnih obveznic nekaj vec kot 2,5 mi-lijona mark (STA) EVROPSKA SKUPNOST / SPORAZUM O JAMSTVU ZA BANČNE VLOGE Pravice varčevalcev so skrbno odmerjene Na Portuglaskem so prihranki najslabše zavarovani Alastair Macdonald / Reuter BRRUSELJ - Varčevalci, ki bodo izgubili denar v katerikoli banki v ES, bodo dobili vsaj 15.000 ekujev (17.700 dolarjev) v skladu s sporazumom, ki so ga sklenili finančni ministri ES v Ponedeljek. Po tem na-Crtu, ki ga je sprejela tudi neprijetna nemška opozicija, morajo članice ES s 1. januarjem 1995 svojim bankam zagotoviti kritje za vsaj 15.000 ekujev za vsakega varčevalca, pet let pozneje pa se bo ta prag zvišal na 20.000 ekujev (23.800 dolarjev). Vsekakor je to manj kot polno kritje, ki ga zdaj ponujata Nemčija in Italija, oziroma kritje do višine 70.000 dolarjev, za katero jamči Francija. Združene drža- ye v primeru bankrot jamčijo slehernemu vai Cevalcu kritje d 100.000 dolarjev. Seda nji dogovorjeni mini mum v ES pa je še ve dno veliko večji, v kaki ®nega lahko upajo nesre čni varčevalci na Portu galskem, ki v primer bankrota ne dobijo nit Postopno povečevanj na 20.000 ekujev je bil uveljavljeno kot konce sija Grčiji in Portugalsk . nnata pri zagotavlja nju teh jamstev velik težave. Preostale držav članice ES pa že imajo načrte, ki so vsaj tako širokosrčni kot omenjeni minimum, tako da bo učinek načrta v splošnem pičel. Belgijski finančni minister Philip-pe Maystadt, ki je predsedoval ministrskemu sestanku, je na tiskovni konferenci opozoril na nujno podporo bančni direktivi, ki je stopila v veljavo letos in zagotavlja bankam, registriranih v katerikoli državi članici, pravico, da poslujejo v vseh 12 članicah, in sicer na podlagi tako imenovanega enotnega bančnega potnega lista. Znotraj 15.000 ekujev visokega limita pa države, kot je Velika Britanija, ki je prepričana, da morajo varčevalci na svojih plečih nositi nekaj odgovornosti za vlaganja v banko, ki pozneje bankrotira, lahko poravnajo samo do 90 odstotkov tega minimuma. Britanija se je prej zavzemala za tako imenovani »soodgovornostih« limit, ki bi poravnal izgubo do višine 75 odstotkov, kot so povedali v diplomatskih krogih. Pravila ES zdaj zagotavljajo povračilo hranilnih vlog v sleherni valuti, v nasprotju s sedanjim načinom v Britani- ji, kjer obstaja jamstvo samo za hranilne vloge, vložene v funtih. Eden od uradnih nemških predstavnikov je povedal, da je bil Bonn temu predlogu skrajno nenaklonjen, da pa ni predlagal nobenih amandmajev. Nemčija se pritožuje, ker bodo nemške podružnice tistih bank, ki so registrirane v drugih državah ES, zdaj deležne prav teh »darežljivih jamstev« za hranilne vloge, kakršne ponuja ES, in ne nemške banke. Podružnice nemških bank zunaj Nemčije namreč ne smejo ponujati višjih jamstev za pridobitev svojih strank. Omenjeni načrt bodo zdaj predložili evropskemu parlamentu, ki ga bo skoraj zagotovo sprejel. Predstavniki ES so tudi prepričani, da kakršenkoli poskus Nemčije, da bi omenjeni načrt preprečili, ne bo uspel. V diplomatskih krogih so tudi omenili, da je Nemčija zavrnila kompromis, ki ji ga je ponudilo belgijsko predsedstvo ES, s katerim bi Nemčijo preprosto razbremenili odgovornosti, da zagotovi jamstva svojih bank v drugih državah po svojih lastnih načelih v naslednjih petih letih. Nemški pred- stavniki menijo, da Bonnu ni po volji, ko je prisiljen ponujati tako visoka jamstva za svoje banke po državah ES, v katere nemški nadzorni organi nimajo vpogleda. V diplomatskih krogih menijo, da Nemčiji ne more biti dovoljeno, da si sama izbira, katere njene podružnice v drugih državah ES se lahko približajo nemški ravni jamstev, kakršna je zagotovljena v tisti državi ES, kjer je ta banka registrirana. To bi odpravilo institut bančnega potnega lista, so prepričani. Po drugi strani pa nemške banke, ki delujejo v drugih državah ES, ne bi smele ponuditi varčevalcem visokih nemških jamstev, ker bi to vodilo v nepošteno konkurenco, so prepričani diplomati. Iz tega načrta so izključene tiste francoske, danske in španske vzajemne hranilnice in zadružne banke, ki so si že izoblikovale drugačne oblike jamstev za svoje varčevalce. Španskim posojilniškim družbam v državni lasti in grškim zadružnim bankam pa so odobrili petletno prehodno obdobje, v katerem se bodo pripravili na uvajanje novih pravil. Zaupanje zave zu Bodo varčevalci vstopali s pesmijo na ustih? (Foto: Srdan Živulovič/TRIO) ES / JEKLARSTVO Dogovor za manjši obseg proizvodnje BRUSELJ - Evropska komisija je včeraj sporočila, da se je s Španijo sporazumela o subvencijah za jeklo, kar bi utegnilo odpreti nadaljnje možnosti za široko zasnovana prizadevanja ES po prestrukturiranju jeklarskega področja. Predstavnik izvršnih organov ES je odobril poglavitne obrise sporazuma, ki naj bi predvidel zmanjšanje državne pomoči in privatizacijo, pripravili pa naj bi ga do konca tega meseca. Komisija prav tako upa, da bo do sredine oktobra rešila podoben primer z italijansko jeklarno Ilva SpA v državni lasti. Omenil je tudi, da morajo zasebni jeklarji zdaj prispevati svoj delež tako, da bodo tudi sami zmanjšali svoje zmogljivosti v skladu z zahtevami ES, ki so del njenega načrta za reševanje te industrijske dejavnosti, ki jo je prizadela recesija. Povedal je tudi, da so evropski komisarji v ponedeljek priredili skupno večerjo z jeklarji v Strasbourgu, potem ko so ti sporočiti, da so že skoraj dosegli soglasje glede zmanjšanja proizvodnje, niso pa še oblikovati dokončnih sklepov. Komisija predvideva, da naj bi ta industrijska veja zmanjšala svoje predelovalne zmogljivosti za surovo jeklo za 30 milijonov ton, za 19 milijonov ton pa proizvodnjo valjanega jekla. »Bila bi utvara, če bi verjeti, da lahko položaj rešimo s polovičnimi ukrepi,« je zagotovil predstavnik komisionarjev. Prvotno je Evropska komisija posameznim proizvajalcem določila 30. september kot skrajni rok, do katerega morajo predložiti načrte o prestrukturiranju, pozneje pa so ta rok preložiti zaradi težav pri reševanju subvencij za posamezne primere v Španiji, Italiji in vzhodni Nemčiji. S španskim primerom se ukvarja tudi vlada, ki je pripravljena prispevati svoj finančni delež k prestrukturiranju, znotraj katerega naj bi se združila dva proizvajalca v novo tovarno z imenom Corporation Siderurgia Integral (CSI). Povedal je, da je Španija zdaj pripravljena zmanjšati svojo državno pomoč od 3, 6 milijarde ekujev (4, 25 milijarde dolarjev) na 2, 8 milijarde ekujev (3, 3 milijarde dolarjev) pa tudi privatizirati načrtovani obrat v Sestaou v Baskiji. V drugem ključnem primeru pa pričakujejo od vzhodnonemške agencije za privatizacijo Treu-handanstalt, ki naj bi se odločila glede privatizacije Eko Štabi AG najpozneje v tem mesecu. ____________________(Reuter) NEMČIJA / GOSPODARSTVO V VZHODNEM DELU DRŽAVE BOLGARIJA GATT / SPOR ZARADI KMETIJSKEGA SPORAZUMA IZ BLAIR HOUSEA Najbolj obsežno lastninjenje na svetu prinaša blišč in bedo ^ treh letih so morali zapreti vsaj tri milijone delovnih mest DRESDEN - Štiri leta K°te™’ k° Je agencija Treuhand začela z najve-Cjo privatizacijo na sve-v’.S. P^daj,0 13.000 podjetij, h so bila nekdaj v lasti vzhodnonemške komunistične vlade, je postalo boleče jasno, dani enotne formule za uspeh. Podjetja, za katera so pričakovali, da se bodo razcvetela - taki sta .j ,na Primer podjetji !z movalca fotoaparatov m kamer Pentacon ali Proifvajalca mlečnih izdelkov Sachsenmilch -, 80 se sesula pod težo zastarelih obratov, dolgov m slabega vodstva. Spet druga, ki jim ni nihče Pripisoval niti najmanj-ih možnosti, so zmogla preživeti. Vseeno pa obstaja nekaj skupnih, ki oOujejo zmagovalce od Poražencev v tej vzhodnoevropski privatizacijski stavnici. Čeprav so morali v zadnjih treh letih zapreti skoraj tri milijone delovnih mest v industriji, je poražencev veliko več kot zmagovalcev. Tri privatizirana podjetja v bližnjem Dres-dnu ponazarjajo sprejemljivo srečo, ki jo je vneslo tržišče v to srce industrije v nekdanji komunistični Vzhodni Nemčiji. 1 obačna tovarna z mo-Onim matičnim zaledjem v ameriškem podjetju že dve leti dosega velikanske dobičke; izdelovalec oken, ki je v lasti francoske skupine, uspe preživeti kljub divji konkurenci iz zahodne Nemčije; izdelovalec sedežev, kj je v lasti italijanskih vlagateljev, pa se je zapletel v celo vrsto težav. Cas se hitro izteka tudi za Fahrzeugsitze Bad Erik Kirschbaum / Reuter Schandau GmbH, ki izdeluje sedeže za železniške vagone v slikovitem mestu Bad Schandau pri češki meji. Prodaja je padla iz 21 milijonov mark v letu 1991 na 16 milijonov mark v letu 1992, v letošnjem letu pa bo po vsej verjetnosti zdrsnila na 8 milijonov mark. Ge bi hoteli ujeti pozitivno ničlo, bi morali prodajo podvojiti, je povedal direktor Paolo Marchesi. V vzhodni Evropi ni več tržišča, medtem ko se je pet konkurentov tega podjetja v zahodni Nemčiji zapletlo v hudo cenovno vojno. Stroji so brezupno zastareli. Delavci tolčejo po žebljih in ročno lepijo sedeže. Marchesijeve načrte o razširitvi in modernizaciji tovarne je zavrnil mestni svet, ki si želi obnoviti turistično industrijo na tem področju. »Ce se ne bomo mogli modernizirati, bo z nami konec,« je izjavil Marchesi, čigar delovna sila je od nekdanjih 240 delavcev pred združitvijo obeh Nemčij padla na 68 delavcev, kolikor jih dela zdaj. »Vemo, da se bodo naši stroški povečevali. Ne vemo pa, če se bodo tudi naročila.« Plače na vzhodu ta hip znašajo približno 70 odstotkov zahodnih plač, s katerimi naj bi se izenačile v letu 1995. Brez novih obratov in modernih strojev, ki si jih Marchesi želi, tudi produktivnost ne bo narasla in tako so dnevi tej tovarni šteti. Marchesi za to krivi svoje sovražnike v Treuhandu, kakor tudi krajevne oblasti, ki so za-vrle njegove načrte za gradnjo modernih obratov. »Zelo smo nezadovoljni,« je povedal. »Vabijo tuje vlagatelje, naj pridejo. Po eni stremi še vedno čutim, da sem ravnal prav, ko sem svoj denar vložil sem, po drugi strani pa bi moral najprej vse skupaj pošteno premisliti.« V Radebur-gu, severno od Dresdna Flachglas Radeburg GmbH, ki je v francoski lasti, s svojimi stotimi delavci ustvarja dobiček za Compagnie de Saint-Gobain. Prej je tu delalo 490 delavcev, ko je Treuhand tovarno prodal leta 1990. Flachglas izdeluje izolirana okna za industrijske obrate tovarni, in sicer 2200 oken vsak dan. Knjiga naročil je polna in v kratkem načrtujejo zaposlitev 20 novih delavcev, kakor hitro bodo dokončali novo produkcijsko linijo. Edina težava, meni njen direktor Klaus-Jiirgen He-inrich, je roparsko navijanje cen zahodnonem-ških tekmecev. »Prodamo za približno 25 milijonov mark in začeli smo ustvarjati dobiček od leta 1992. Deležni pa smo velikanskih pritiskov na naše prodajne cene. Cene se spreminjajo vsak dan, včasih celo iz ure v uro,« je povedal. V Dresdnu se tobačna tovarna Philip Morris Companies Inc Vereinig-te Zigarettenfabriken Dresden GmbH (VEZI-FA) uvršča med redke vzhodnoevropske zares enkratne zgodbe o uspehu. Od leta 1992 žanje mastne dobičke. V tovarni je zaposlenih 580 delavk, približno polovico prejšnjih, ki z letno prodajo dosežejo 1, 1 milijarde mark. Philip Morris je ta obrat odkupil od Treuhanda septembra 1990, dva tedna pred nemško združitvijo. »Tu smo našli stroje, med katerimi so nekateri izhajali iz kamene dobe, drugi pa so bili najmodernejši,« je povedal direktor VVolfgang Freund. »Raven produkcije je zelo visoka, a še nekaj časa bo potrebno, da se bo izenačila s produktivnostjo naših obratov v Mii-nchnu in Berlinu. Tu še nismo dosegli tolikšnega dobička kot drugod, v splošnem pa smo denar zelo dobro naložili.« Philip Morris je Treuhandu za to tobačno tovarno plačal 28 milijonov mark in potem vložil še dodatnih 30 milijonov mark. Tovarna se je odločila tudi za precej tvegano odločitev, ki pa se je bleščeče obrestovala. Raje, kot da bi vzhodnim znamkam dodala zahodni priokus in obliko, kot so to storili njeni tekmeci, je Vezifa ohranila vzhodnonemške znamke cigaret in zgolj izboljšala njihovo embalažo. Njena vodilna znamka, ki se imenuje »f 6«, ime, ki izhaja še iz 60. let, zdaj dosega 47-odstotni tržni delež v vzhodni Nemčiji, kar je skoraj še enkrat več od nekdanjega 25-odstotnega deleža pred letom 1990. »Zaenkrat gre vse v redu,« je povedal Freund. Amerika se ni pripravljena še enkrat pogajati s Francijo Francoski kmetje od vlade zahtevajo spremembo sporazuma BRUSELJ - Španija, ki je stopila na stran Francije, je izrazila prepričanje, da bi bilo potrebno takoi-menovani sporazum iz Blair Housea, med ZDA in ES, revidirati. Španska misija pri ES je v svojem stališču poudarila, da dvomi v učinkovitost mirne poravnave, kakor tudi v sposobnost ES, da bi zmanjšala subvencije za kmetijski izvoz za 21 odstotkov v naslednjih šestih letih. »Španska vlada zaenkrat še ne more sporočiti svojega končnega stališča o kmetijskem poglavju urugvajskega kroga pogajanj, še manj o koncu teh pogajanj, vse dokler ta vprašanja ne bodo razrešena«, je zapisala misija v svojem stališču. Španija predlaga Evropski komisiji, naj z ZDA in drugimi članicami Gatt prouči možnost podaljšanja roka zmanjševanja izvoza, naj iz njega izvzame določene proizvode, delno prehrambene, tudi pomoč, izvoz pa naj obravnava po posameznih kategorijah izdelkov. Španija se prav tako zavzema za določnejšo opredelitev takoimenovanih »mirovnih klavzul«, s katerimi ZDA jamčijo, da ne bodo napadle kmetijske politike ES ter zahtevale preiskave v okviru Gatt ob posameznih trgovinskih vprašanjih. _________ (Reuter) Državni papirji zastore dolgove SOFIJA - Bolgarska vlada je izdala odlok o reševanju problema dolgov v višini 5 milijard levov (182, 3 milijarde ameriških dolarjev), ki so se nabrali v državnih podjetjih. Predstavnik vlade je povedal, da odlok ureja splošne pogoje za vrednost 5 milijard levov zakladnih obveznic s 25-letno zapadlostjo in petletnim moratorijem. Obveznice so v vredne 1000 levov (36, 40 ameriškega dolarja) in so prenosljive. Pokrile bobo glavnico in obresti na dolgove, ki so se nakopičili do decembra 1990. Izdaja teh obveznic pa je le delna rešitev problema slabih dolgov. Celoten načrt zamejave preostalih 75 milijard levov (2, 73 milijarde dolarjev) iz obdobja pred letom 1990 in obresti, ki so se medtem nabrale, pa bo kjučni korak v reformah, ki jih mora potrditi se parlament. Predstavnik vlade je povedal, da bo razdelitev vsote med ministrstva in izbira državnih podjetij precej težavna in dolgotrajna naloga. V prvih dveh letih bo obrestna mera za obveznice znašala tretjino obrestne mere centralne banke, v naslednjih dveh letih se bo zvišala na polovico omenjenih obresti, dve leti pozneje bo zajela dve tretjini obresti, v sedmih letih pa se bodo obresti izenačile. (Reuter) BRUSELJ - Belgija, ki zdaj predseduje Evropski skupnosti, je včeraj sporočila, da se je precej zožil prostor za rešitev spora med Francijo in ZDA o zmanjšanju kmetijskih subvencij, zaradi tega spora se je zavlekla sklenitev svetovnega trgovinskega sporazuma. Belgijski zunanji minister Willy Claes je ob vrnitvi iz VVashingtona, kjer se je v ponedeljek pogovarjal z ameriškim državnim sekretarjem VVarrenom Christophe-rjem, izjavil, da bo potrebnih še več stikov na vrhu, da bi se zastoj premaknil z mrtve točke. »Nisem obupan, vendar pa položaj sploh ni preprost. Manevrski prostor se je skrajno zožal,« je povedal Claes. Dvanajstčlanska Evropska skupnost je z Združenimi državami lani končno sklenila sporazum o zmanjšanju kmetijskih subvencij, ki je znan pod imenom sporazum iz Blair Housea. Ob tem se je okrepilo tudi upanje, da bo ta sporazum uvod v širše sporazumevanje o svetovni trgovini. Vendar pa si Francija pod močnim pritiskom svojega mogočnega kmetijskega lobija zdaj želi omenjeni sporazum spodkopati, saj je celo zagrozila z vetom. Parizu je uspelo tudi pridobiti omejeno podporo Irske in Španije. Ameriški predsednik Bill Clinton pa je že povsem nedvoumno izrazil svojo nejevoljo, da bi se ponovno začeli pogajati o tem sporazumu. Claes je tudi povedal, da je predlagal različna izhodišča za kompromise v Wash-ingtonu, skupaj z zami- slijo o dodatnem pojasnilu, ki bi ga pridružili sporazumu in tako pomagali francoski vladi, vendar je ta predlog na- letel na molk. »Američani niso rekli niti ja niti ne,« je izjavil. Britanski minister za zunanje zadeve je med svojim torkovim obiskom v Avstraliji povedal, da si ne more predstavljati, da si bo Evropska skupnost zaradi tega spora dovolila ohromiti pogajanja o svetovni trgovini. »Položaj je zelo resen,« je izjavil Hurd, »vendar pa ne verjamem, da bo ES, ki je sama tako močno zainteresirana za pogajanja v okviru Gatta, dovolila, da bi bila ta ohromljena zaradi sporazuma iz Blair Housea. O tem vprašanju bodo razpravljali tudi zunanji in kmetijski ministri ES na svojem sestanku v Bruslju 20. septembra. Francija je izrazila upanje, da bodo njene partnerke iz ES pripravljene sprejeti njeno zamisel o nujnih spremembah. (Reuter) GRAJVDVILLE - Približno 15.000 kmetov, ribičev in voznikov tovornjakov namerava blokirati ceste in železnice, ki vodijo v Pariz, da bi tako protestirali proti evropsko-ameriškemu Kmetijskemu sporazumu, kot je sporočila ena skrajnih skupin francoskih kmetov. Predstavnik Kmečke koordinacije Philippe Arnaud je v povedal, da bodo v znamenje protesta blokirali Pariz »za toliko časa kot bo potrebno, dokler se vladi ne bo zdelo vredno, da bi se pogovorila z nami«. Govoril je v imenu protestnega odbora, ki so ga v ta namen ustanovili približno 60 kilometrov južno od francoske prestolnice. Kmečka organizacija ni včlanjena v kmetijske zveze, s katerimi se pogovarja francoska vlada. Čeprav večina kmetijskih organizacij nasprotuje sporazumu med ZDA in ES, ki bo ukinil sedanje subvencije ES kmetijcem, večina od njih zavrača taktiko Kmečke koordina- cije. Največja skupina FNSEA se je zavzela za radikalen množičen protest in pozvala vse organizacije na skupno akcijo 20. septembra, ko se bodo v Bruslju sestali zunanji in kmetijski ministri ES, da bi proučili omenjeni sporazum med ZDA in ES. Obe skupini pričakujeta, da bo Pariz sporazum zavrnil, čeprav naj bi bil ta sklepni kamen pogajanj o svetovni trgovini. Podoben poskus Kmečke koordinacije, da bi povsem blokirali Pariz, je propadel že junija 1992, ko je policija preprečila kmetom, ki so protestirali, da bi svoje traktorje zapeljali na glavne ceste. Arnaud je povedal, da se bo tokrat kmetom pridružilo še 400 ribičev, ki bodo skupno zaprli različne ceste, avtoceste in železnice, ki vodijo v Pariz, na razdalji približno 50 kilometrov od prestolnice. Protestnike so že pozvali naj ohranijo mirno kri. (Reuter) TEČAJI Sreda, 15. septembra 1993 MENJALNIŠKI TEČAJI 14. septembra 1993 menjalnica Nemška marka (tečai za 1 DEM) Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS) Italijanska lira (tečaj za 100ITL) nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni Abanka Avtohiša Ljubljana* 71,20 71,60 71,90 71,85 9,99 9,95 10,15 10,15 7,26 7,20 7,42 7,40 Banka Vlpa Nova Gorica Bela vrtnica Ljubljana 71,11 71,40 71,50 71,74 72,00 10.14 10,05 10,20 10,25 7,32 7,30 7,39 7,50 Bobr Fužine 71,85 10,13 10,20 7,30 7,50 Brod Ljubljana Burm Club Rojčeva 71,50 71,50 71,90 71,90 10,05 10,25 7,30 7,50 9,85 10,20 7,20 7,55 71,20 72,00 BTC Sežana 10,00 10,20 7,28 7,38 BTC Ljubljana 70,90 71,90 ■ 9,95 10,25 7,20 7,50 Come 2 us* Credltanstalt Nova banka 7 l,ou 71,50 72,00 72,00 10,10 10,00 10,25 10,25 7,30 7,10 7,50 7,60 Dom Kaffe Domžale* 70,90 71,50 10,07 10,20 7,40 7,708 Emona Globtur Eros Ljubljana -1*^;:. £ 71,10 72,02 71,90 10,05 10,10 10.19 10.20 7,30 7,30 7,45 7,45 Eros Kranj 71,50 71,75 10,12 10,25 7,35 7,50 71,95 9,80 ■ Feniks Koper 71,20 10,20 7,20 7,40 Flba Koper 71,22 71,98 9,88 10,08 7,24 7,40 Firadas Idrija 71,30 72,20 10,00 10,20 7,25 7,45 : . Golfturist Domžale 71,50 72,00 10,10 10,20 7,20 7,60 Hlda Hipotekama banka Brežice* Hram Rožice Mengeš 71,70 7].40 71,80 on 71 70 10,15 10,05 10,14 10,20 10,25 10,25 7,38 7,25 7,38 7,45 7,45 7,55 Idila Sečovlje* 71,30 71,95 9,98 10,25 7,20 7,50 Ulrika Jesenice 'lirika Postojna Ulrika Slovenj Gradec 71,35 71,32 71,40 71,70 71,75 10,04 9,75 10.14 10.15 7,27 7,25 7,35 7,40 71,90 10,00 10,15 7,27 7,41 Ulrika Sežana 71,40 /1,70 ,10,00 10,15 7,35 7,42 Invest Škofja Loka Italdesign Nova Gorica 71,30 71,30 72,20 71,80 10,05 10,05 10,25 10,20 7,20 7,33 7,53 7,41 z # : mii Klub Slovenijales Komercialna banka Triglav 71,40 71,20 72,00 72,20 10,05 10,05 10,25 10,27 7,35 7,24 7,55 7,62 Kompas Hertz Celje* Kompas Hertz Velenje* Kompas Hertz Idrija* Kompas Hertz Tolmin* Kompas Hertz Novo mesto* Kompas Hertz Bled* Kompas Hertz Nova Gorica* tr' * " ' asSssMB* 1 ' * - - Kompas Hertz Maribor* 71,40 71,30 71,30 71,30 ' 71,30 71,30 71,30 71,30 72,00 71,80 71,80 71,80 71,80 7180 71,80 71,80 10,05 10,05 10,05 10,05 10,05 10,05 10,05 10,05 10,20 10,20 10,20 10,20 10,20 10,20 10,20 10,20 7,25 7,25 7,25 7,25 7,25 7,25 7,25 7,25 7,40 7,40 7,40 7,40 7,40 7,40 7,40 7,40 lllllll |jj[| ■ Kompas Holidays 71,45 71,70 10,10 10,17 7,30 7,45 Kompas Fintrade 71,55 71,79 10,05 10,29 7,20 /,06 Kreditna banka MB d.d** 70,66 72,05 10,02 10,23 7,35 7,53 LB Banka Zasavje, Trbovlje 70,90 72,00 10,07 10,23 7,39 7,50 LB d.d. Ljubljana 71,10 72,55 10,05 10,31 7,30 7,56 LB Dolenjska banka NM 71,50 72,50 10,00 10,28 7,30 7,50 LB Splošna banka Celje 71,50 72,30 10,02 10,28 7,00 7,45 LB Splošna banka Koper* LB Komercialna banka NG 70,39 “1,00 72,15 72,30 9,21 10,12 10,22 10,46 6,91 7,29 7,42 7,52 'v 1 | mip . Libertas 71,30 72.00 10,00 10,20 7,30 7,40 . ''J;: ■nn MaVir Medla 71,50 71,50 71,80 71,90 9,90 10,10 10,24 10,20 7,35 7,40 7,60 7,55 Moneta 71,55 71,65 10,12 10,18 7,38 7,43 Niprom 1, Niprom II 71 50 71,70 10,12 10,22 7,37 ■ , 7,47 Otok Bled 71,35 . 72,05 10,02 10,14 7,20 7,39 : : Petrol* 71,55 71,65 10,15 10,25 7,35 7,45 Rigal Solkan* . 71,15 7U5 10,03 10,25 7,38 7,50 Rigal Kobarid* 71,15 71,75 10,03 10,25 7,38 7,50 Rigal Obutek* 71,15 71,75 10,03 10,25 7,38 7,50 Rigal Diskont* 71,15 71,75 10,03 10,25 7,38 7,50 Rigal Vrhnika* 71,30 71,70 10,07 10,25 7,38 7,50 Rigal Ilirsko Bistrica* 71,15 71,75 10,03 10,25 7,35 7,50 Poštna banka Slovenije* 70,50 71,80 9,52 10,18 7,00 7,39 Primario Ljubljana 71,55 71,80 10,05 10,20 7,35 7,45 Probanka Maribor 70,90 72,20 10,00 10,25 7,30 7,55 Publikum Ljubljana 71,65 71,79 10,12 10,19 7,36 7,49 Publikum Krško 71,20 71,90 10,05 10,29 7,10 7,39 Publikum Maribor 71,00 71,74 10,07 10,19 7,20 7,45 Publikum Metlika 71,60 72,00 10,00 10,20 7,25 7,45 Publikum Mozirje 71,20 71,60 71,98 72,00 10,10 10,22 7,30 7,40 7,45 Publikum Novo Mesto 10,00 10,20 7,25 Publikum Tolmin 71,50 71,94 10,05 10,19 7,20 7,39 Publikum Sevnica 71,25 71,75 9,92 10,20 7,10 7,48 Publikum Šentilj 70,80 71,95 9,90 10,20 7,20 7,45 Publikum Šentjur pri Celju 71,40 71,98 9,93 10,14 7,19 7,38 Publikum Trebnje 72,00 10,05 10,19 7,30 7,44 Publikum Žalec 71,40 71,80 9,95 10,20 7,20 7,40 Shalaby Koper 71,35 71,95 9,85 10,10 7,25 7,35 Sit-on Ljubljana 71,50 72,50 9,80 10,30 7,10 7,50 Slovenijaturistžel. p. Ljubljana* Slovenijaturist žel. p. MB* Slovenska Investicijska Banka* SKB d.d. 71,55 71,30 71,70 TUT 72,05 72,10 72,20 71,60 9,90 10,00 10,00 10,13 10,19 10,23 10,25 10,17 7,10 6,50 7,15 7,45 7,35 7,10 7,45 7,51 Sonce 71,70 72,00 10,12 10,26 7,35 7,52 ŠZKB d.d. Ljubljana 71,60 72,10 10,04 10,25 7,10 7,48 Špacapan Komen* 71,12 71,78 9,98 10,20 7,32 7,41 mmmmm mm 1I8B (1 . Tartarus Postojna 70,71 71,91 9,45 10,14 6,99 7,36 Tentours Domžale 71,50 71,90 10,05 10,25 7,30 7,60 Tori 71,40 72,00 10,00 10,28 7,20 7,50 v Upimo 71,59 71,69 10,10 10,20 7,35 7,45 lili ^■8 ■sili jilllllllll: J: Tečaj velja danes: * Zaračunavajo provizijo: * * MENJALNICA HIDA Pokrita tržnica Ljubljana MENJAMO TUDI LIRE, DOLARJE, FRANKE, KRONE, FUNTE IN GULDNE VEDNO NA ZALOGI TUDI HRVAŠKI DINARJI Delovni Cas: 7.00 do 19.00 Tel.: 061/126-111, 127-273 BANKA SLOVENIJE Tečajna lista št. 179 z dne 14. septembra 1993 — Tečaji veljajo od 15.9.1993 od 00.00 ure dalje država šifra valuta enota nakupni srednji prodajni Avstralija 036 avstr, dolar 1 73,3549 73,5756 73,7963 Avstrija 040 šiling 100 1002,0624 1005,0776 1008,0928 Belgija 056 frank 100 330,0720 331,0652 332,0584 Kanada 124 dolar 1 86,1318 86,3910 86,6502 Danska 208 krona 100 1717,3478 1722,5153 1727,6828 Finska 246 marka 100 1987,7657 1993,7469 1999,7281 Francija 250 frank 100 2022,3171 2028,4023 2034,4875 Nemčija 280 marka 100 7051,3148 7072,5324 7093,7500 Grčija 300 drahma 100 — 49,3168 49,4648 Irska 372 funt 1 — 165,0729 165,5681 Italija 380 lira 100 7,3863 7,4085 7,4307 Rep. Hrvaška 385 hrv. dinar 100 — 2,3000 — Japonska 392 jen 100 107,6030 107,9268 108,2506 Nizozemska 528 gulden 100 6278,4907 6297,3828 6316,2749 Norveška 578 krona 100 1622,8601 1627,7433 1632,6265 Portugalska 620 escudo 100 69,1734 69,3815 69,5896 švedska 752 krona 100 1443,4042 1447,7474 1452,0906 Švica 756 frank 100 8083,6272 8107,9511 8132,2750 Velika Britanija 826 funt šferling 1 175,4367 175,9646 176,4925 ZDA 840 dolar 1 113,9492 114,2921 114,6350 Evropska Skupnost 955 ECU 1 134,5179 134,9227 135,3275 Španija 995 peseta 100 88,4940 88,7603 89,0266 ZA DEVIZE Opomba: Tečaj hrvaškega dinarja se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo. Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 14. SEPTEMBRA 1993 St. dni do zapadlosti veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj)______________ (A) tolarski del (B) devizni skupaj del tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT) APOEN (A) tolarski del (B) devizni del skupaj 1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 5. OKTOBRA 1993: 1.300,000 689,976 704,636 1.394,613 106,1502% 108,4056% 107,2779% 130,000 68,998 70,464 139,461 2) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 20. 1. 1994: 1.300,000 674,925 693,914 1.368,838 103,8346% 106,7559% 105,2953% 130,000 67,492 69,391 136,884 MENJALNI TEČAJ ZA HRD 14. SEPTEMBER 1993 v SIT za 1 00 HRD menjalnica nakupni prodajni A banka 0,80 2,10 Burin Club 1,20 2,50 Elba Koper 1,00 2,40 Hipotekarna banka Brežice 2,00 2,60 Hida 2,00 2,40 Idila Sečovlje 1,50 2,40 Kompas Holidays 1,00 2,50 Niprom 1,50 2,20 Shalaby Koper 1,00 2,30 Sonce 1,50 2,50 Tori Tentours Domžale 1,50 1,40 2,80 2,50 14. SEPTEMBER 1993 v U ?AH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1515,00 1560,00 / “ ' — — nemška marka 945,00 965,00 francoski frank 269,50 277,00 ...... : . .... holandski gulden 836,00 857,00 belgijski frank 44,10 45,25 funt šterling 2335,00 2395,00 irski šferling 2190,00 LL _ _ 2245,00 danska krona 228,00 235,00 grška drahma 6,40 6,80 1175,00 kanadski dolar 1145,00 japonski jen 14,30 | 14,70 švicarski frank 1075,50 1102,00 avstrijski šiling 133,50 136,50 norveška krona 216.00 221,00 švedska krona 192,00 197,00 portugalski escudo 9,00 9,50 španska pezeta 11,65 12,20 avstralski dolar 975,00 1002,00 madžarski florinf 11,00 15,00 slovenski tolar 13,30 13,75 hrvaški dinar 0,17 0,28 14. SEPTEMBRA 1993 v ŠIL NGIH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 11,1500 11,6500 kanadski dolar 8,4500 8,8500 funt šterling 17,2000 18,0000 švicarski frank 790,0000 820,0000 belgijski frank 32,1500 33,4500 francoski frank 198,0000 206,0000 holandski gulden nemška marka 614,0000 689,8000 638.0000 715.0000 Italijanska lira 0,7220 0,7620 danska krona 167,5000 174,5000 norveška krona 158,5000 165,0000 švedska krona 140,0000 147,0000 finska marka 193,0000 203,0000 portugalski escudo 6,7500 7,1500 španska peseta 8,6000 9,1000 japonski jen 10,5000 10,9000 slovenski tolar 9,700 10,30 hrvaški dinar Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh Vir: Zveza slovenskih bank v Celovcu 0,00 pa za 1 enoto v 0,070 'alute, KMEČKA BANKA - GORICA 14. SEPTEMBER 1993_________________V URAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1510,00 1555,00 nemška marka 940,00 959,00 francoski frank 270,00 280,00 holandski gulden 832,00 852,00 belgijski frank 43,90 45,40 funt šterling 2325,00 23755,00 irski šferling 2180,00 2230,00 danska krona 228,00 235,00 grška drahma 6,60 7,30 kanadski dolar 1140,00 1170,00 švicarski frank 1076,00 1096,00 avstrijski šiling 132,80 136,80 slovenski tolar 13,30 13,75 Tečajna lista Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 15. septembra 1993 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE država valuta enota nakupni prodajni Avstrija Francija šiling frank 100 100 1025,0394 2068,6884 1029,3027 2077,2924 Nemčija marka 100 7213,0000 7243,0000 Italija lira 100 7,5556 7,5870 V.Britanlja funt 1 179,4594 180,2058 ZDA Opomba: Tečaji sc glede na trenutne doltir i okvirni. Pri tečaje na 1 konkre trgu de 116,5621 itnih poslih je mo; viz oz. poseben c 117,0469 ino odstopanje logovor. banka valuta nakupni prodajni Probanka Maribor DEM 72,05 72,35 SKB Banka d.d. DEM 72,14 72,44 Tečaii so okvirni. Pri konkretnih poslih ie možno odstopanje. Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 15. septembra 1993 od 00.00 do 24. ure banka valuta nakupni prodajni Credltanstalt-Nova banka DEM 72,05 72,40 Bank Austria DEM 72,13 72.45 UBK DEM 72,00 72,35 SZKB Devizni tečaji za USD, ATS, LIT in C tečajev po trenutno veljavni teča lutah pa je razmerje Banke Slove za 0,25-odstotne točke. Tečaji ve deviz do ECU = 30.000 na dan. P določi v sporazumu. * Banke, ki objavljamo tečaje, se tujo valuto po objavljenem teč polnjuje pogoje nakupa ali proda DEM tF so dolo niči Banke lije poveč Ijajo za o i večjih pr zavezujen aju in v s e. 72,05 Ceni na pod Slovenije, p ano oziroma jkup prilivov livih in nakuj no kupovati