Ljubljana, sobota 23. marca 1935
VELIKE GRADNJE NOVIH CEST
Izšla je uredba, ki odreja za 568 milijonov dinarjev cestnih gradenj V naši banovini so v uredbi ceste: Ljubljana-Kranj, Maribor-št. IIj
in Ljubljana-Kočevje-Delnice
Poštnina plačana V gotovini.
Leto XVI., štev. 69
Upravmštvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6. — Telefon St 3122, 3123, 3124. 3125. 3126. Lnseratni oddeleK: LJubljana Selen-burgova Ul S. - Tel. 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica
St. 11. — Telefon št 2455. Podružnica Celje; Kocenova ulica St.
2. — Telefon SL 190 Ka.čunl pn pošt ček zavodih: Ljubljana št 11.842. Praga čislo 78.180, WieD št 105.241.
Venizelosov zlom
Kdor morda še ni hotel verjeti, da Balkan ni več zemlja hajduske romantike, ga je morala o tem prepričati kratka zgodovina zadnje vemzelisticne revolucije. Niti tako popularno ime, kakor je v Grčiji Venizelosove, m moglo pr dobiti zmage upornikom proti državnemu redu in proti politiki balkanske solidarnosti. V grški republiki je vzpostavljen mir, v Atenah poslujejo vojna sodišča, vodja upornikov Venizelos pa se je moral zateči v pregnanstvo.
Ko je stari bojevnik zapuščal Kreto, je izjavil, da se umika iz političnega življenja in da se nikdar več ne povrne v Grčijo. Zlom njegove pobirne bi potemtakem pomenil obenem poslednje dejanje njegove življenjske tragedije. Z njim je izginil iz politične aktivnosti meč, čigar ime je nesporno eno izmed prvih, če ne sploh prvo grške zgodovine v dvajsetem stoletju. In res je tragično, da ga čaka večer življenja izven domovine, kateri je posvetil vse svoje življenje, tragično toliko bolj, ker je njegov odhod zatemnjen s senco reoe-
lantstva.	.	_T .
Zasluge, Ki si jih je pridobil Venizelos za"Grčijo, so v resnici izredne. V svoii mladosti se je neustrašeno boril za osvobojen je svoje ožje domovine Krete. Njeno osvobojenje in njena pripojitev grški domovini je prvi veliki usi>eh njegove borbe, zmagoslavje ide-je Velike Grčije, ki mu je bila vodnica. Z rodnega otoka se je preselil v Atene in se kmalu povzpel na vodilno mesto. Njegovo delo je ustavna reforma iz leta 1912. in reorganizacija armade,^ ki je nato izvojevala v balkanski vojni pomembne zmage in znatno raztegnila meje takrat še male Grčije.
Tudi v svetovni vojni je hotel^ obdržati Venizelos isto zunanje politično linijo, ne morda toliko iz zavezniške zvestobe, kakor zato, ker je verjel v zmago antante in si je le ob njena strani obetal novih uspehov za svojo velikogr-ško politiko. V konfliktu z germanofil-skim kraljem, ki je zadržaval Grčijo od intervencije ali jo celo skušal vpreči v vocz centralnih sil, je bil Venizelos močnejši. Kralj Konstantin se je moral umakniti, Venizelos pa je na vrhuncu svoje moči imel priliko s pridobitvami na mirovni konferenci dokazati pravilnost svoje politične teze.
Bivanje Venizelosa na mirovni konferenci v Parizu pa so porabili njegovi menarhistični nasprotniki, da so mu prvič izpodkopali tla. Bilo je to v času vojne ekspedicije v Malo Azijo. Kralj Konstantin se je vrnil, toda le za kratko dobo. Zrušil ga je strahoviti malo-azijski poraz in zopet je bilo prepuščeno Venizelosu, da na pogajanjih v Lausan-ni reši za svojo domovino, kar se je rešiti dalo. Toda Grčija se je morala iz Azije popolnoma umakniti.
Pri volitvah leta 1928. se je Venizelosu poslednjič nasmejala sreča. Stopil je na čelo vlade, toda kmalu so si njegovi nasprotniki znali pridobiti vedno več taL Da obvlada situacijo, je Venizelos posegal vedno bolj po avtokrat-skih metodah. Kakor je pokazala izkušnja, si z njimi prijateljev ni pridobil in si tudi ni utrdil svojega položaja. Tako je šlo od stopnje do stopnje, dokler ni bil pri volitvah 1933. zapečaten Venizelosov poraz. Sledila je brezuspešna Plastirasova vstaja, sledil je atentat na Venizelosa. Duhovi se niso več pomirili, spor je segal vedno globlje v samo vojsko in naposled je nenadno izbruhnila revolucija, ki je končala z zmago legalne vlade in Venizelosovim begom v pregnanstvo.
Mnogo se je ugibalo o motivih, ki so vodili več kakor sedemdesetletnega Venizelosa v vojno proti lastni domovini. Govorilo se je o vplivih iz inozemstva, podčrtavala pa se je tudi njegova brezmejna vladoželjnost. Menda nobeno povsem po pravici Venizelos pač ni mož, ki bi se dal voditi ali izigravati. Njegov nacionalizem je v dolgoletnih borbah preveč preizkušen, da bi dopuščal sum veleizdaje v tujih službah. Seveda pa je verjetno, da je, ko se je enkrat odločil za poskus revolucije, iskal pomoči tudi pri kakih izvengrških činiteljih, o katerih je menil, da bi mogli z njim sim-pa tizirati zaradi svojih posebnih računov glede balkanske politike.
Ravno tako smemo verjeti, da Veni-zelosovo nasprotovanje novi balkanski zvezi ni le plod tujih sugestij. V kolikor se ne da pisati na račun notranje političnega opozicionarstva, je šlo pri tem nasprotovanju verjetno za skrajni ekstrem velikogrškega imperializma, čigar dosleden zastopnik je bil Venizelos, in kateremu bi bile po njegovem prepričanju s pogodbeno garancijo obstoječega stanja preveč vezane roke. Več kot od zveze balkanskih držav je nemara pričakoval od naslonitve na zunanje sile, katerim sedanje mirovno stanje ni nedotakljiv definitivum.
To vse pa je =eveda le opravičilo Venizelosove osebe in čistosti njegovih motivov, nikakor pa ne opravičba politike same, ki jo je vodil, ali hotel voditi Grški narod je na tem razpotju odločil proti Venizelosu in se odločno postavil za politiko solidarnosti in konsolidacije Balkana. Poraz venizelistov je tedaj tudi zmaga politike balkanske zveze, m *
Beograd, 22. marca. p. V zvezi z uredbo o javnih delih, ki jo je snoči odobril ministrski svet, je sprejel danes dopoldne minister za gradnje g. dr. Marko Kožulj zastopnike domačega tiska in jim da! naslednja pojasnila:
»Ta uredba, ki obsega velika javna dela, gre za tem, da se zadovoljijo potrebe države in naroda. Z dograditvijo velike mednarodne ceste od madžarske meje proti Subotici preko Novega Sada, Beograda, Niša in dalje do bolgarske meje bo zadoščeno veliki državni potrebi, na drugi strani pa se bo siromašnim slojem nudila prilika zaslužka in se podprla domača industrija. Cesto nas bo vezala z dvema sosednima državama, z Madžarsko na eni in z Bolgarijo na drugi strani.
Za drugo veliko državno cesto, ki bo vodila od Beograda preko Zagreba do Ljubljane, se bo zaenkrat potrošilo nekaj manj kreditov. To pa je šele začetek gradnje one velike zvezne ceste med tremi našimi glavnimi mesti, ki so bila v prošlosti prestolnice naših treh plemen. Ta cesta bo simbolično združila preteklost s sedanjostjo in bodočnostjo, obenem pa bo tvorila tudi neposredno zvezo z Italijo na eni in Avstrijo na drugi strani.
Tretja glavna cesta, ki se bo pričela sedaj graditi, je cesta Beograd - Pan-oevo; ta se bo podaljšala do rumunske meje in tvorila zvezo z Rumunijo.
Ena izmed najvažnejših cest, ki se bo začela sedaj graditi, pa je tako zva-na jadranska cesta, ki bo vodila od Su-šaka pod Velebitom in bo krenila pri
Malenici na dalmatinsko obalo ter bo šla do Biograda na moru, od tam na Metkovič in Šibenik in bo nato krenila preko Splita in Dubrovnika proti Črni gori, odnosno se združila s cesto, ki vodo do albanske meje. Tako bo s to cesto dobil južni del naše države direktno zvezo z Albanijo. Ta cesta pa bo ob enem nekaka hrbtenica, na katero se bodo stekale vse druge ceste, ki vodijo iz notranjosti na našo jadransko obalo. Zato bo ta cesta največjega gospodarskega pomena, neprecenljive važnosti pa zlasti v pogledu pospeševanja tujskega prometa. Obenem pa bodo z graditvijo te ceste dobili zaslužek najsiromašnejši predeli naše domovine, ki so bili od gospodarske krize najhuje prizadeti.
Kakor se vidi iz same uredbe in iz vsote, ki se bo uporabila za ta javna dela, je vlada g. Jevtiča dala za javna dela več, kakor pa katerakoli dosedanja vlada. S to uredbo se bo potrošilo za javna dela 568 milijonov dinarjev. Razen javnih del, predvidenih v tej uredbi, pa se bodo izvajala tudi še druga javna dela iz sredstev rednih proračunskih kreditov.«
Ob koncu je g. minister izjavil, da bodo v najkrajšem času razpisane licitacije za oddajo vseh teh gradbenih del.
Besedilo uredbe
o javnih delih
Beograd, 22. marca. AA. Na podlagi pooblastila v prvem odstavku uredbe o financiranju velikih javnih del za oživljen ie narodnega gospodarstva, pobijanje brezposelnosti in pospešitev tujskega prometa
od 2. februarja 1935 leta št. 17.460,2 je minister za gradnje odredil, naj se izvedejo tale velika javna dela:
1.	Gradnja mednarodne ceste Beograd
—	Novi Sad — Stari Vrbas — Subotica — Forgoš — državna meja s potrebnimi objekti sodobnega cestišča za težki promet (220 milijonov dinarjev).
2.	Gradnja sodobnega cestišča za težki promet na državni cesti Avala — Mlade-novac — Topola — Kragujevac — Jagodi-na (90 milijonov dinarjev).
3.	Gradnja državne ceste Beograd — Pančevo in mostu čez Tanišo (14 milijonov).
4.	Gradnja cestišča za težki promet na državni cesti Zagreb — Beograd, in sicer iz Zagreba do Dugega sela (24 milijonov).
5.	Gradnja sodobnega cestišča ta težki promet na državni cesti Zagreb — Ljubljana, in sicer od Zagreba do Samobora (24 milijonov).
6.	Gradnja sodobnega cestišča za težki promet na državni cesti Zagreb — Sušak. in sicer od Zagreba do Remetinca (6 milijonov).
7.	Gradnja sodobnege. cestišča za težki promet na državni cesti Liubliana — Kranj (20 milijonov).
8.	Dograditev začetih delov primorskih tujsko-prometnih cest v savski in primorski banovini, in sicer Karlobag — Tribal
—	Obrovac; Sukošan — Biograd na morju; Pakoštan — Vodice — Sibenik — Pri-mošten: Rogozlica — Seget (Trogk); Ma-karska — Tučepi — Zaostrog — Komilj (Metkovič) 30 milijonov).
9.	Dograditev nedokončanih delov in cestnih rekonstrukcij primorskih-tujsko-prometnih cest v zetski banovini, in sicer Metkovič — Dubrovnik — Kotor — Bud-va — Bar — albanska meia (8 milijonov).
10.	Izdelava površinskih del s potrebno rekonstrukcijo državnih cest Sušak — Ba-
Cena 1 Din
NaroCnina znate mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica ft. Telefon 3122. 3123, 3124. 8126. 8126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon St 2440. Celje, Strossmajrerjeva ulica štev. 1. Telefon St 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifi.
kar — Kraljeviča — Crikvenica — Novi
(20 milijonov).
11.	Rekonstrukcija državne cesto Nm — Ploča — Pirot (3 milijone).
12.	Izdelava ceste s sodobnim cestiščem za težki promet od BeogTada do letališča, v Zemunu (7 milijonov).
13.	Gradnja državne ceste Prijepolje — Bijelo polje (30 milijonov).
14.	Rekonstrukcija državne ceste Ljubljana — Kočevje — Brod na Kolpi — Delnice (10 milijonov).
15.	Modernizacija ceste Maribor — St. II j (5 milijonov).
16.	Dograditev nedokončanih delov na cesti Skoplje — Veles — Djevdjelij® — grška meja (10 milijonov).
17.	Generalno popravijo državne ceste Bosanska Gradiška — Banja Luka in izdelava sodobnega cestišča za težki promet v okolici Banja Luke (10 milijonov).
18.	Izdelava sodobnega cestišča za težki pTomet na državnih cestah v okolica Sarajeva (10 milijonov).
19.	Izdelava sodobnega cestišča za težki promet od Splita čez Solin do Trogira s potrebnimi rekonstrukcijami (15 milijonov).
20.	Izdelava površinskih del ■ pogrebnimi rekonstrukcijami na državnih cestah okrog Dubrovnika (3 milijoni).
21.	Izdelava sodobnega cestišča za težki promet na državnih cestah okrog Niša (10 milijonov).
Tehničnemu stalnemu nadzornem« osob-ju za ta dela. kakor tudi začasnemu nadzornemu osobju in članom strokovne komisije za pregled del in za razpravo o morebitnih sporih se bodo izplačevale dnevnice za zunanja dela po pravilnika o terenskem delu tehničnega osobja m po uredbi o povračilu potnih in selitvenih stroškov državnih uslužbencev civilnega reda iz istih kreditov, iz katerih se ta dela izplačujejo v smislu § 28 zakona o ustrojstvu gradbenega ministrstva in njegove zunanje službe.
Iz tega kredita se bodo izplačevale tudi vse potrebne razlastitve za ta dela, postavitve potrebnega tehničnega osobja ki fig uran tov, nabavke prevoznih sredstev, orodja in priprav za pregled m nadzorstvo uporabljenega gradbenega gradiva in instrumentov kakor tudi drugi materialni izdatki terenskih nadzornih sekcij.
Pariška konferenca treh
Danes bodo Laval, Eden in Suvich razpravljali v Parizu o položaju in taktiki napram Nemčiji
London, 22. marca. AA. Minister Bden j« danes popoldne ob 16. odpotoval z letalom v Pariz, kjer bo v soboto konferiral z L»avak>m in Suvichem. V nedeljo odpotuje Eden iz Pariza v Amsterdam, odkoder se bo potem skupno z zunanjim ministrom Simonom in njegovim spremstvom odpeljal v Berlin. Pariški sestanek Laval a Bdena in Suvicha naj pokaže po mnenju francoskih diplomatskih krogov popolno solidarnost Velike Britanije, Francije In Italije, kar je tik pred obiskom sira Johna Simona v Berlinu tembolj potrebno. DrugI sestanek, ki bo po povratku angleških ministrov iz Berlina v severni Italiji, ln se ga bodo udeležili Mussolini, Simon in Laval, bo namenjen medsebojnemu informiranju. Angleški zunanji minister bo na njem poročal Mussoliniju ln Lavalu o svojih pogajanjih v Berlinu s Hitlerjem. Na njem bodo tudi določili skupno stališče Velike Britanije, Francije in Italije napram Nemčiji.
Suvichev odhod v Pariz
Rim, 22. marca w. Italijanski državni podtajnik za zunanje zadeve Suvich je opoldne odpotoval v Pariz, kjer se bo jutri udeležil razgovorov s francoskim zunanjim ministrom Lavalom in angleškim pravosodnim ministrom Edenom.
Eden pride tudi v Prago
London, 22. marca AA. Po obiskih v Berlinu, Moskvi in Varšavi bo Eden 3. aprila odpotoval na povabilo češkoslovaške vlade v Prago, kjer bo razpravljal z zunanjim ministrom dr. Benešem o zadevah vzhodno-evropskega varnostnega pakta. Naslednjega dne se bo vrnil z letalom v London.
Sklicanje sveta
Društva narodov
ženeva, 22. marca w. Tajništvo Društva narodov je objavilo danes naslednje uradno sporočilo:
Poslevodeči predsednik sveta Društva narodov Tevfik Ruždi Aras Je sklenil, da se bo svet Društva narodov sestal prvi teden meseca aprila k izrednemu zasedanju
ob tej priliki zopet osvedočila svojo trdnost in moralno silo.
Po vseh znamenjih se menda sme sklepati, da je ta zmaga odločilna in dokončna. Kakor izvemo iz zadnjih poročil, Venizelos sam sicer še ne misli na kapitulacijo. V nasprotju s svojimi poslovilnimi besedami izjavlja v Napu-lju, da ne misli opustiti borbe proti grški vladi. Toda nauk ponesrečene vstaje govori drugače. Ljudske mase v svoji pretežni večini niso sledile klicu revolucije in tudi v vojski je prevladala disciplina. Ni dvoma, da je stranka starega voditelja še močna in da notranje borbe še niso končane. Nadejati se pa je da je pod dobo ilegalnih podvigov potegnjena zaključna črta. Grški narod bo imel kmalu priliko pokazati svojo voljo pri volitvah. Po izkušnjah zadnjih tednov skoro ni dvomiti, kako se bo odločil.
zaradi proučitve predloga francoske vlade. Dan zasedanja bo določen šele kasneje.
K temu komunikeju pripominjajo v krogu Društva narodov, da se izredno zasedanje sveta Društva narodov nikakor ne bo pričelo pred 5. apriloan.
Titulescova misija
Bukarešta, 22. marca. AA. Zunanji minister Titulescu se bo med potjo v Par« ustavil v Beogradu in v Bratislavi. Iz Pariza pojde v Bruselj in morda tudi v London, odtod pa v Ženevo. Tukajšnji politični krogi poudarjajo, da zahtevajo sklepi nemške vlade izmenjavo misli med Rumunijo in prijateljskimi državami.
Tudi Avstrija bi se rada oborožila
Dunaj, 22. marca. d. Včeraj je zunanji minister Berger-Waldenegg na zborovanju patriotske fronte v Simmeringu izjavil med drugim:
Hočemo imeti prijatelje in nočemo nobene vojne, toda ponosni smo, ker živi tudi med nami misel obrambe. Zahtevamo neprestano enakopravnost ter smo gotovi, da jo bomo dobili. Tudi Avstrijci smo biti z mirovnimi pogodbami hudo žaljeni ter jih občutimo kot krivico, vemo pa, da smo postali zaslužni za Evropo in da je pridobitev popolne enakopravnosti samo še vprašanje kratkega časa. Za nas je jasno, da je neumna vsaka avtarkija, bodisi v politiki ali pa v gospodarstvu.
Belgijska vladna kriza
Bruselj, 22. marca g. Kralj Leopold je danes poveril sestavo nove vlade bivšemu ministrskemu predsedniku Theunisu.
Nova italijanska podmornica
Rim, 22. marca AA. Včeraj so spustili v mdrje novo podmornico >Otarioc.
Dvojno Uce Anglije
Sir John Simon pravi, da vezati napram državam v
London, 22. marca d. Na včerajšnji seji spodnje zbornice je poslanec Lansbory predlagal, naj se debata o zunanjepolitičnem položaj« otvori še pred odhodom zunanjega ministra Simona v Berlin. Izjavil je, da so dogodki v Nemčiji od pretekle sobote in nedelje zbudili v Angliji presenečenje, ki se mora primerjati le z razpoloženjem I. 1914. Prišel je čas, ko mora Anglija storiti za mir nekoliko več, kakor Je doslej. Nemčija Je vrgla rokavico in na ta način pričeto tekmovanje v oboroževanju bo neizogibno dovedlo do vojne in uničenja civilizacije.
Liberalec Herbert Samuel Je poudarjal, da Lanebury ne pretirava učinka, ki ga Je izzvala nemška izjava med angleškim prebivalstvom. Nemčija se nikakor ne sme varati zaradi angleškega stališča, ki Ji sicer priznava enakopravnost, a odločno odreka vojaško premoč. Ko je Nemčija dosegla likvidacijo nemogočega položaja, nastalega na podlagi versajske pogodbe, Anglija ne sme dopustiti, da bi se javno mnenje v drugič izzivalo.
Zunanji minister Simon Je pudarfl, da bodo njegovi razgovori v Berlinu, Moskvi in Varšavi zgolj informativnega značaja. Pristavil je, da Lansbury nI pretiraval, ko je dejal, da je vse prebivalstvo Anglije globoko presenečeno. O nemškem efektivnem stanju objavljene številke so tako visoke In prekašajo toliko pred letom dni predlagane, da morejo zbuditi resen dvom v možnost dogovora s katerikoli nemškim sosedom. Govorim diskretno, toda brez prikrivanja resnih dogodkov, kar prav nič ne zmanjšuje želje, da pride do obiska v Berlinu. Ni treba še posebej poudariti, da Anglija ne namerava skleniti nobene posebne pogodbe s katerokoli državo. Obisk v Berlinu, Moskvi ali Varšavi ne pomeni, da hočemo pokazati hrbet Parizu, Rimu, Bruslju ali ženevi.
Nemčija ponuja
Abesiniji vojno orožje
Abesinija se hoče podvreči samo
narodov
i Društva
Aden, 32. marca k. Po vesteh Iz Addis Abebe so prispeli tja agentje iz Nemčije, ki so se pričeli z vlado pogajati o dobavah nemškega vojnega orožja abesinski vojski. V Addis Abebi se sedal mudijo bivši major Streffen, zastopnik velikih Jun-kersovih podjetij in častni konzul Abesi-nije v Berlinu, ki je postal znan kot posredovalec nemških orožarn že ob času Abdel Krimovega upora v Alžiru, dalje neki von Bassewitz in še nekateri drugi nemški agentje Orožje namerava spraviti v Abesinijo po tihotapskih potih. Pogajanja 60 baje napredovala že tako daleč, da bo v kratkem ustanovljena abesinsko-nem-ška družba, ki bo pospeševala trgovinske zveze med obema državama in dobavljala abesinski vladi orožje in drugo blago na kredit
London, 22. marca č. »Daily Telegraph« je objavil poročilo iz Addis Abebe, da je abesinski notranji minister odredil vsem pokrajinskim guvernerjem, naj se nemud-no vrnejo na svoja službena mesta, da bodo pripravljeni, če bi prišlo na meji do kakih spopadov z Italijani. Mobilizacija še ni bila odrejena.
Ko se je izvedelo, da je abesinska vlada poslala novo noto Društvu narodov, je italijanski poslanik abesinskemu zunanjemu ministru izročil zaporedno več not v katerih italijanska vlada poziva abesinsko k neposrednim pogajanjem. Abesinski zunanji minister pa je note zavrnil, ker v njih ni bilo nikakih konkretnih predlogov. Kakor trdijo politični krogi v Addis Abebi, se bo Abesinija v celoti podvrgla sklepom, ki bi Jih sprejelo Društvo narodov glede Italijansko-abeslnskega spora.
se Velika Britanija noče Evropi z nobeno pogodbo
Pariz razočaran
Pariz, 22. marca AA. Včerajšnje izjava britanskega zunanjega ministra v spodnji zbornici komentirajo franc. listi na razne načine. Dočim vidi »Jour« v njih energično stališče, trdi »Echo de Pariš« da pomenijo novo presenečenje. Sir John Simon ne skuša nič več in nič manj kakor spravili Francijo nazaj k pakta štirih. AH hoče mar preizkusiti novo prijateljstvo med Francijo in Italijo? Ce angleška vlada nikdar ni mislila na to, da bi sklenila kakršenkoli poseben pakt s katerokoli državo, pomeni to, da je tndi proti sklenitvi vsake pogodbe, če Nemčija odkloni londonske predlog* ali pa noče skleniti pakta s Francijo. V takšnih okoliščinah bi bilo morda bolje, če bi Francija zopet zavzela svofe prijateljsko neodvisno stališče, Izraženo v noti pokojnega Barthouja z dne 17. aprila leta 1934.
»Oeuvre« pravi, da bi Simonova zelja, naj bi bila na konferenci v Comu zastopana tudi Nemčija, popolnoma izpremeni-la smoter tega sestanka, vendar pa misli, da je to le angleški poizkusni balon. V dobro poučenih krogih vedo, da je Simon inspirator listov, ki so pisali »oper sklicanje sveta Društva narodov, ki ga je zahtevala Francija.
Pravi namen pose ta v Berlinu
London, 22. marca. AA. Včerajšnja Simo nova izjava v spodnji zbornici je v inozemstvu očividno zbudila vtis, da bi utegnila tudi Nemčija sodelovati pri angleško-fran-cosko-italijanskih razgovorih v severni Italiji. Diplomatski dopisnik Reuterjevega urada doznava, da je ta razlaga povsem napačna. ker Velika Britanija ne misli izpreme-niti konference treh v razpravo štirih. Edina možnost bi bila, ž« bi se po berlinskih in severoitalijanskih razgovorih sklical nor sestanek vseh neposredno pri varnostnem problema prizadetih držav- vštevši Nemčijo in najbri tndi države, ki so zainteresirane pri vzhodnem in podunavskem pakta.
Simon je hotel včeraj samo precizirati željo Velike Britanije po kolektivnem sistemu s soudeležbo Nemčije, o čemer doslej še ni bilo govora s Francijo niti a Italijo.
Angleška ministra bosta r Berlina skušala nemške državnike r prvi vrsti prepričati. da bi bil povratek Nemčije v Društvo narodov brez vsake vrednosti, če bi istočasno ne pristala na sistem splošne varnosti. Obenem se bo skušal sir John Simon informirati tudi o bodoči nemški politiki glede na ohranitev evropskega miru. Kot povod za to svojo zahtevo bo vsekakor navedel, da presoja evropska politična javnost nemški sklep o uvedbi splošne vojaške obveznosti zelo resno in da ga smatra vsekakor kot prekršitev versajske mirovne pogodbe. Hitler bo v razgovorih s Simonom prav zaradi tega načel tudi vprašanje razveljavljenja onih določb versajske mirovne pogodbe, ki omejuje Nemčiji pravico do oboroževanja na morju.
Aleksander Moissi umrl
Dunaj, 22. marca b. Znani igralec Aleksander Moissi je v tukajšnjem sanatoriju umrl za pljučnico,
Naloge našega športa
Iz radijskega govora ministra dr. Anerja — Pomen športnih tekem — Problem taks za športne prireditve
V svojem četrtkovem govoru po radiu je minister za telesno vzgojo g. dr. Ljude-vit Auer razen o Sokolstvu in gasilstvu razpravljal tudi o športu, zlasti o priprav-Ijajočem se zakonu o športu. Izvajal je o tem:
Ravno te dni se je izdelal zakonski predlog o viteških in športnih organizacijah v kraljevini Jugoslaviji in so ga dobile vse športne zveze v presojo in proučevanje. Temeljna misel zakona je: jugoslovenski šport, organiziran v zvezah, i®3 doprinesti svoj delež za izgradnjo zedinje-ne domovine. Služiti ima narodnemu napredku in pomagati narodu in državi. Jugoslovenski šport ima odgajati zdravo in čvrsto mladino v junaških igrah teT viteških tekmah m vajah. Vzgojiti ima koristne državljane in časti vredne in požrtvovalne sinove domovine.
Bistveno vprašanje v športu je dejstvo, da vsa sredstva služijo glavnemu cilju: odgoji zdravega, treznega, čvrstega in č?-sti vrednega državljana. Vsakdo naj uri svoje telo in naj se bavi s športom zaradi zdravja.
Pri nas je šport prostovoljen m tudi zakonski načrt razpravlja o njem kot takem. Pri nas je šport amaterski in takšnega ga moramo tudi v zakonu obdržati. Šport naj koristi ne pa da bi škodoval. Zato mora pobijati vse tisto, kar bi moglo posamezniku škodovati, če se bavi s športom. V ta namen je .potrebno sodelovanje vseh državnih in samoupravnih ustanov, ki lahko odstranijo škodljivost pri športu, obenem pa vanj prinesejo koristnost. Zato je v načrtu zdravstveno nadzorstvo, da športniki dobe zanesljive strokovne nasvete, s katerimi m kakšnimi vajami naj se vadijo in katera športna panoga njihovi telesni konstituciji ali stanju posameznih organov najbolj koristi. Brez strogega izpolnjevanja določb se zdravje ne utrjuje in odpornost telesa ne krepi, prav tako pa tudi ni utrjevanja ne razvoja ne gibčnosti ne prožnosti in tudi ne rasne lepote.
Za razvijanje športa so potrebna vež-bališča, igrišča, tekališča, pla<vališča, dvorane itd. Zakonski načrt razpravlja tudi o tem vprašanju in ga ureja na način, ki mora ustreči zahtevam športa že na prvi mah obenem jim pa daje možnost, da se v tej smeri še mnogo več slori. Zakonski načrt namreč daje državnim in samoupravnim ustanovam velika pooblastila v tej smeri, ki jih brez tega zakona ne bi imele.
Z načrtom zakona o športu se nujno vsiljuje tudi ureditev enega izmed najvažnejših vprašanj, o katerem je bilo govora na vseh sestankih športnikov, to je vprašanje državnih, banovinskih in občinskih ts-ks na tekme in na športna poučna predavanja. V svesti sem si, da je treba to vprašanje ugodno urediti, sej šport živi poglavitno od lastnih dohodkov, ti dohodki pa izvirajo predvsem od tekem. Tekme vrh tega razvijajo tiste duševne lastnosti, ki naj ugodno učinkujejo na duha in ki terjajo maksimum duševnega in te-
lesnega napora. Šport pomeni boj s samim seboj m boj z zaprekami. Zato tekma učinkuje na razvoj borbenosti, borbenosti duha, tako da tisti, ki se bavi s športom, tako hitro ne kloni. In tudi gorje in ne-sTeče, ki jih le preradi srečamo ▼ življenju, se potem laže prenesejo.
Brez tekem šport bolj učinkuje »a zdravje in na telo, manj pa na duševne lastnosti, zlasti pa na džentlmenstvo. Brez tekem se ne razvije disciplina in brez tekem ni medsebojnega spoznavanja, ne spoznavanja domovine. Brez tekem ni izpolnjevanja, ker ni prizadevanja, da se doseže čim boljši tspeh. Tekme pa zahtevajo velike denarne žrtve od društev, ki jih prirejajo. In če pomislimo, da so viteška in športna društva prostovoljne organizacije ki imajo kolektiven vpliv na moralo naroda in telesno vzgojo mladine kakor tudi na varovanje narodnega edinstva in dTŽavne celote, in da viteška in športna društva prav tako mnogo prispevajo k splošnemu napredku gospodarskega delovanja in urejanja ter olajšanja gospodarskih razmer v državi — tedaj smemo reči, da je vprašanje državnih, bsnovinskih in občinskih taks na tekme treba tako urediti, kakor to zahteva zdravi razvoj športa.
V zakonu o športu se pripravlja tudi pravilnik za nastop naših športnikov v inozemstvu. Mi smo v vseh panogah športa dobri, v nekaterih celo prav dobri. Pohvaliti se moremo s celo vrsto sijajnih zmag. Evo, prvega januarja zmage naših nogometašev v Atenah, nato zmage naših teniških igračev v Indiji, odličnih rezultatov smučarjev doma in na tujem. Ko gledamo vzroke, zakaj naša moštva niso dosegla na nekaterih tekmah boljših uspehov, vidimo, da ni krivda na naših športnikih. ki so hrabri požrtvovalni in vztrajni, temveč na okoliščinah, ki leže zunaj športov. Te okoliščine so bodisi organizacijskega značaja, bodisi moralnega. Ko imamo torej v vseh športnih panogah tako odlične športnike, s katerimi moramo povsod zmagovati, moramo gledati, da popravimo tudi one druge okoliščine, tako da bo naš šport mogel res zmagovati.
Če govorimo o reprezentancah v tujini, ne mislimo samo na številčne rezultate in na uspehe na zelenem polju. Prav tako so važne tudi druge okoliščine, ki so tesno zvezane z reprezentanco športnikov zunaj naše domovine, saj športna reprezentanca, ko gre v inozemstvo ne predstavlja samo izključno našega športa, temveč dejansko tudi našo državo; zato je važno, da to zastopanje v slehernem pogledu koristi ugledu naše države.
Ker je za uspešno izvajanje telesne vzgoje potrebna hkratu tudi splošna strokovna izobrazba in ker se le-ta dobi samo na višji šoli telesne vzgoje, smo začeli prav tako tudi proučevati vprašanje ustanovitve visoke šole za telesno vzgojo. Tej šoli bo meni podrejeni resor posvetil posebno pozornost s pravilnikom in naglo ureditvijo tega važnega vprašanja.
Skoro soglasna
zaupnica Lavalu
Značilna manifestacija v francoskem parlamentu kot odgovor Nemčiji — Skoro soglasna odobritev rimskega sporazuma z Italijo
Pariz, 22. marca. gw. Poslanska zbornica je s 555 glasovi proti 9 odobrila francosko-italijanski dogovor, sklenjen 7. januarja v Rimu. Posebno pozornost je zbudilo, da so glasovali za sprejem tudi socialisti.
Poročevalec odbora za zunanje zadeve Soulier, poročevalec odbora za kolonije Laferone in predsednik parlamentarnega odbora za zunanje zadeve Bastide so poudarjali važnost koncesij Italiji in naglašali potrebo plodnega sodelovanja Italije in Francije.
V debati je izjavil poslanec Franklin-Bouillon, da obstoja sedaj v Evropi blok KO milijonov ljudi, ki želijo mir, proti bloku 80 milijonov, ki noče miru. Nemčija ograža ne samo en narod, temveč ves svet. Prvič v svetovni zgodovini je nemški narod javno priznal, da hoče uničiti druge narode. Zato moramo združiti na takoj izvršljivem programu vse miroljubne sile. Ta program bi moral vsebovati naslednje tri točke: 1. Francija ne more nikoli dopustiti oboroževanja Nemčije, niti ne njene enakopravnost t pogleda oboroževanja. 2. Francija ne more pristati na ukinitev demilitariziranega porenskega pasu. 3. Ta-
koj moramo oditi v Ženevo, da odkrito in
jasno povemo nemškemu narodu, da so Francija in njene zaveznice trdno odločene skleniti vojaške defenzivne zveze.
Zunanji minister Laval je poudarjal v svojem govoru prijateljsko naklonjenost Mussolinija, ki se je izjavil pripravljenega v interesu sodelovanja med obema sosednima državama zaradi ohranitve mira odstraniti vse obstoječe težkoče. Zadnji dogodki so dokazali, da Mussolini drži svojo besedo. Kot dokaz je navedel zadnjo izjavo novega italijanskega poslanika v Beogradu in italijansko protestno noto v Nemčiji. Na koncu je dejal:
V sedanjem trenutka se dela s vso silo, da se ohrani evropski mir. Zadnji okrepi nemške vlade bodo te napore, kakor upam, zamo zadržali. Hočemo skleniti pakte o miru, ki bodo dostopoi vsem narodom in ki ne bodo naperjeni proti nikomur. Politika Francije in njenih zaveznikov nima drugega cilja, kakor mir, kar še enkrat s parlamentarne tribune slovesno potrjujem. Vsi narodi, ki želijo mir, se sbirajo danes okoli Franeije, zato pa je potrebno, da ostane Francija močna.
Ruska lekcija Nemčiji
Oficiozni sovjetski list o oboroževalni politiki Nemčije - Zagotavljala je miroljubnost, skrivaj pa se
je stalno oboroževala
Moskva, 22. marca č. »Iz vest ja« so objavile članek znanega sovjetskega političnega publicista Raxieka o pomenu in posledicah uvedbe splošne vojne dolžnosti v Nemčiji. Radek pravi med drugim:
Hitler se v svojih izjavah, s katerimi skuša utemeljiti potrebo nemškega oboroževanja, e talno sklicuje na Rusijo. Rusija bi naj predstavljala veliko in stalno nevarnost. In zaradi Rusije bi naj bil potreben tudi poslednji sklep nemške vlade o splošni vojaški dolžnosti v Nemčiji. Hitler je menda pozabil, da je Rusija med onimi državami, ki niso podpisale versaj-ske mirovne pogodbe, a se kljub temu ni nikoli toliko pregrešila proti njim kakor Nemčija, čeprav njeno uvedbo splošne vojaške dolžnosti docela prezremo. Nemčija se že več let tajno oborožuje. Mi dobro vemo, kdo Je spravil nemški fašizem do oblasti: nemški velekapital. Nemčiji je bilo do oboroževanja, toda šiloma in na nezakonit način je mogel to izvesti samo nasilni fašizem, ki se nI ustrašil ničesar in ki niti najimanj ni respektiral mednarodnih pogodb.
Preden je Hitler prišel do oblasti, je Pa-penu, ki je bil tedaj obenem z generalom Schleicherjem gospodar Nemčije, poslal pismo, naj pomni, da Francija nikoli ne bo pristala sa oborožitev Nemčije, pa če-
prav bi se kršila versajska mirovna pogodba ali pa skušala toliko zaželjena pravica doseči po kaki drugi, poti. Zato mu je svetoval, naj v ženevi napne vse sile za razorožitev vseh narodov, ker bo Nemčija le tako dosegla svojo enakopravnost. Hitler je bil takrat dejansko najodločnej-ši nasprotnik tajnega nemškega oboroževanja.
Ko pa je prišel na oblast, je spremenil svoje nazore, še 17. maja 1933. je imel miroljuben govor, dasi se je tajno oboroževanje v Nemčiji nadaljevalo že z vso vnemo. Ko pa je bik) popolnoma gotovo, da bo ohranil svoj položaj, je odkrito pokazal svoje karte. Takrat so se pričeli nemški manevri. Najprej so skušali odtujiti od Francije njene zaveznike. Pri Poljakih jim je to uspelo, dalje ni šlo. Zato so skušali doseči svoje cilje po drugi poti. Predvsem je sledila revolucija v Avstriji, ki bo jo pod protektoratom službene Nemčije »prožili avstrijski narodni socialisti. Takrat je bil ubit kancelar Dollfuss, hitlerjevski načrti pa le niso uspeli. Sedaj eo v Berlina pričeli novo taktiko in prvi sad tega dela je uvedba splošne vojaške dolžnosti. Za nas, ki trenutno stojimo ob strani, je za-nimivo, kakšna bo nadaljnja Hitlerjevska poteza na evropskem Šahovskem poUu.
Otvoritev prosvetnega tečaja ZKD
Dane« ob 10. bo predsednik Zveze kulturnih društev v Ljubljani g. dr. Albert Kramer otvoril letošnji nacionalno-prosvet-ni tečaj. Na tečaj sp.se zbrali številni prosvetni delavci, predvsem pa mladina iz vsega našega podeželja. Pritegnila jih je njihova prosvetna matica, ki vrši svojo važno nalogo vztrajno, brez bučne reklame, % toliko boJj uspeano. Kakor vsako leto, ima tudi letošnji tečaj dvojen namen: na eni strani nuditi udeležencem vpogled v vse delo ZKD, vse njene metode dela in vsa aktualna prosvetna vprašanja, s katerimi se bavi; na drugi strani pa seznaniti tečajnike z aktualnimi socialnimi in gospodarskimi problemi nagega časa. Poslednja naloga izvira za ZKD iz spoznanja, da mora biti prosvetno delo posvečeno posebno širjenju rn poglobitvi razumevanja za aktualne probleme našega naroda in države. Prvemu namenu so posvečena predavanja o organizaciji in delu ZKD, o naši duhovni zgodovini in pa razgovori o prosvetnih vprašanjih, dočim naj drugo nalogo izpolnijo predavanja o važnih gospodarskih in socialnih vprašanjih in sicer o našem gospodarskem položaju, o kmetski zaščiti, o naših denarnih zavodih, o socialnih problemih na«ega kmetskega ljudstva, o novih socialnih ustrojih itd.
Prijave za tečaj so dokazale, na čigavih ramenih leži na«e nrosvetno delo. Med tečajniki so večji del funkcionarji prosvetnih in narodnih dru5tev, vse brez izjeme — mladina, ramo ob rami učitelji, delavci, obrtniki, kmečki sinovi, dijaki in nameščenci. Med njimi vidimo seveda na častnem mestu naše učiteljstvo, poleg njih pa posebno številne ročne delavce in akademike: nepotvorjena slika solidarnosti našega naroda, ki se v delu za prosvetni napredek ponovno izkazuje z vso prepri-čevalnostjo. Ze samo to dejstvo deman-tira v celoti vse zlohotne napade, ki jim je bila naša prosvetna matica v zadnjem času izpostavljena in na katere je vedno odgovarjala samo z dejanji — pa tudi danes!
Naša javnost je vedno z velikim zanimanjem in simpatijami zasledovala napore ZKD pri delu za prosvetni napredek. Tudi ob priliki tečaja, ki se danes začne, pozdravlja mlade prosvetne delavce v Ljubljani z iskreno željo, da naj b<i tečaj v polni meri izvršil vzvišene naloge, ki si jih je postavil v pravem razumevanju sedanjega časa.
Naši Sokoli pojdejo v Tabor in v Sofijo
Beograd, 22. marca. Izvršna odbor Save-za Sokola kraljevine Jugoslavije je imel pod predsedstvom prvega namestnika starešine Gangla sejo. Med drugimi pomembnimi ukrepi je bilo tudi sklenjeno, da bo naše Sokolstvo sodelovalo na letošnjem izletu češkoslovaškega Sokolstva v Taboru, kjer bodo pri tej priliki proslavili tudi obletnice narodnih velikanov Husa in Žižke. Naše Sokolstvo se nadalje udeleži zleta »bolgarskih junakov v Sofiji 14. julija. Zaradi vzpostavitve čim krepke jših stikov pride predsednik zveze bolgarskih junakov Lazov v Beograd, posebno odposlanstvo našega saveza pa bo prisostvovalo koncem •marca skupščini zveze bolgarskih junakov v Zagori.
Večji del seje izvršnega odbora je bil nato posvečen razpravi o stainem in modernem stadionu v Beogradu, kjer bo prihodnji vsesokolski zlet. Maja meseca bo v Beogradu seja Zveze slovanskega Sokolstva, da se obstoječi stiki še bolj okrepe. Naše Sokolstvo že pripravlja proslavo 700 letnice smrti sv. Save in proslavo obletnice smrti Zrinskega in Frankopana.
Vojaška imenovanja
Beograd, 22. marca. p. Službeni »Vojni list« objavlja večji ukaz o postavitvah v vojski. Med drugimi so imenovani: za pomočnika komandanta V. armije divizijski general Čedomir Jovanovič, dosedaj inšpektor artiljerije; za inšpektorja artiljeri-je divizijski general Teodosije Lukovid, dosedaj na razpoloženju; za komandanta in-ženjerije divizijski general Milan Raden-kovič, dosedaj na razpoloženju; za upravnika vojno tehničnega zavoda divizijski general Vojislav Savič. dosedaj na razpoloženju; za pomočnika inšpektorja artiljerije brigadni general Pantelije Djukič, dosedaj na službi pri isti komandi; za upravnika imtendantske akademije brigadni general Stevan Pešič, dosedaj pomočnik upravnika; za vršilca dolžnosti načelnika štaba dravske divizije generalštabni podpolkovnik Vladimir Keler, dosedaj v istem svojstvu pri kosovski diviziji; za načelnika štaba kosovske divizije generalštabni podpolkovnik Svetovat Orlovič, dosedaj vršilec dolžnosti načelnika štaba dravske divizije; na službovanje pri štabu dravske divizije generalštabni kapetan I. ki. Milan Nenčid.
Obsodba vohuna
Beograd, 22. marca. AA. Pred državnim sodiščem za zaščito države se je vršila razprava proti Stanetu Takcu, ki ie bil v poročevalski službi neke tuje države. Takac je do srede decembra 1934 petkrat skrivaj prekoračil našo državno mejo in zbiral podatke vojaškega značaja, ki so zanimali dotično poročevalsko službo. Pri poslednjem prehodu so ga zasačili nalašč za to postavljeni graničarji.
Sodišče je »poznalo Takca krivega teh dejanj in ga je kaznovalo s 15 leti ječe.
Železniški popust! pevskim društvom
Beograd, 22. marca AA. Z odlokom prometnega ministra je dovoljena 50odstotna voznina na državnih železnicah pevskim društvom, ki se udeleže koncerta v spomin pokojnemu Viteškemu kralju Aleksandru I. Uedinitelju, ki ga bo priredil upravni odbor župe dr. Laze Kostiča v Somboru 24. marca. Popust velja od 22. do vštetega 26. marca. — Prav tako je dovoljena polovična voznina članom pevskih društev, ki bodo sodelovali na koncertu Hubadove župe v Ljubljani 7. apri- f la. Popust velja od 6. do 8. aprila.
Odlikovanje Zlatka Balokoviča
Beograd, 22. marca AA Nj. kr. Vis. knez-namestnik Pavle je danes sprejel v avdienci g. Balokoviča Zlatka. Pri tej priliki ga je odlikoval z redom sv. Sav« UL stopnje«
Volilno gibanje
Prosvetni minister v radiu
Beograd, 22. marca AA. V soboto ob 20. bo govorij prosvetni minister Stevan Cirič v radio o politiki svojega resora v zvezi s splošno politiko kraljevske vlade. Ministrov govor bodo prenašale vse tri radijske postaje v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani.
Kmetijski minister kandidira v Mačvi
V	Bogatiču se je vršila skupščina volil-cev iz mačvanskega sreza katere so se udeležili tudi zastopniki vseh poljedelskih zadrug, ki jih je v tem srezu 65. Dalje so bili navzočni vsi župani in predstavniki nacionalnih in strokovnih organizacij. Na skupščini je bil soglasno postavljen za kandidata za mačvanski srez minister za poljedelstvo g. dr. Dragotin Jankovič z namestnikom učiteljem Aleksandrom Da-čičem iz Prnjavora, ki je tudi član odbora Glavne zveze srbskih poljedelskih zadrug. O tem sklepu je obvestila ministra dr. Jankoviča posebna deputacija, kateri je izjavil, da sprejema kandidaturo v mač-vanskem srezu in da bo obdržal po izvolitvi ta mandat.
Prelomljeni prelomovci
Prošli toreK je velika delegacija bojevnikov izročila ministru dr. Marušiču zahtevo, da se gospodom bojevniškim generalom rezervira čim več mandatov na listi predsednika vlade g. Jevtiča. Tri dni nato, to je včeraj, pa je izšel v bojevniškem glasilu »Prelomu«, ki ga vodijo isti gospodje generali, svečan proglas pod naslovom: »Bojevniki gremo v volilno borbo samostojno na listi tovariša Dimitrija Ljotiča«. Ta presenetljivi preokret ima čisto realno ozadje. Gospodje mandatov željni generali so med tem morali spoznati, da je treba za poslansko kariero imeti še nekaj-več, kakor samo ambicije. Oni sicer pišejo v svojem listu, da je »lahko priti do mandatov, zadostuje vezati se z vlado«. Toda ker ima očividno tudi ta navidezno lahka precedura »vezanja« svoje težkoče in je lahko mandat kljub »vezanju« še vedno zelo negotov, je čez noč »Prelom« prišel do spoznanja, s katerim pričenja utemeljitev nove bojevniške borbe, ko pravi »samostojno stopamo pred ljudstvo kraljevine Jugoslavije in četudi je to težka stvar, smo morali tako napraviti«
Medtem so izbruhnile v vodstvu bojevnikov baš na tem vprašanju težke homa-tije. Grupa Kuster-Fabjančič-Ture šturm je izvršila hišno revolucijo in brez konzul-tiranja bojevniškega osrednjega odbora in brez sklicanja zbora delegatov postavila »Prelom« v službo Ljotičeve liste. Skupina Vidmar-Florjančič-Onič se je temu uprla, ali sovražnik je bil nadmočen in poraženi so zapustili bojevniško polje s svečanim protestom in izjavo, da nočejo imeti nobenega posla več s »Prelomom« in njegovo' družbo. Sedaj pretijo drug drugemu, da bodo mobilizirali bojevniško vojsko in pred njo izvršili degradacijo izdaj-niških maršalov. Kako se bo ta notranja vojna nadaljevala, še ni gotovo. Skupina g. Vidmarja dosti upravičeno trdi, da je ogromna večina članstva proti trenutno zmagovitim vlastodržcem, ker je ogromna večina članov »Boja« iz klerikalnih vrst, in preti da bo pristopila k temeljiti per-lustraciji bojevniških vrst, da izloči vse protivne elemente. Skupina gg. Fabjanči-ča in šturma pa zopet zagotavlja, da ima g. Vidmar morda res večino bojevnikov na svoji strani, da pa je za njimi (to je za gg. Fabjančičem, šturmom in Kusterjem) — ves slovenski narod. Kako se bo bitka razvila, o tem bodo, nadejamo se, izhajala bojna poročila, ki jih bomo seveda po svoji novinarski dolžnosti vestno in strogo nevtralno registrirali.
Uradniška kandidatura v Ljubljani
Poročali smo, da je odposlanstvo zastopnikov ljubljanskih javnih in zasebnih nameščencev, ki se jim je pridružila tudi NSZ, ponudilo železniškemu direktorju g. Josipu Cugmusu, da kandidira v Ljubljani kot predstavnik uradništva in delavstva na listi g. Jevtiča. Direktor Cugmus si je takrat izgovoril par dni za premislek. Kakor sedaj izvemo, se je g. direktor toplo zahvalil za izkazano mu zaupanje, izjavil pa, de ponudene mu kandidature ne more sprejeti. Obljubil je obenem, da bo po svojih močeh tudi v bodoče, kjer bo le mogel, podpiral nameščenske in delavske interese in težnje.
V	zadevi uradniške kandidature v Ljubljani nam piše g- megistratni direktor Jan* 6igaj:
>V Vaši številki od 19. t. m. ste pod nad-pisom »Volilno gibanje« poročali tudi o uradniški kandidaturi za Ljubljano ter pri tem navedli dejstvo, da se je ponudila kandidatura g- direktorju Ougmusu, namestni-štvo pa podpisanemu.
Dovoljujem si Vas opozoriti, da to ne odgovarja dejstvu, ker ee je kandidatura ponudila obema, tako g. direktorju Cugmusu kaleor pop isanemu in se nobenega ni no-niiniralo kot namestnika. Prosim Vas, da sprejmete to v blagohotno znanje.«
Sestanki železničarjev
Upravni odbor Nabavljalme zadruge uslužbencev državnih železnic sklicuje za sredo dne 27. marca ob 18. uri 30 min. v glasbeni dvorani društva »Sloge« v Ljubljanskem dvoru članski sestanek zadrugarjev vseh volišč okoliša Ljubljane. Sličan sestanek je sklican za člane zadrugarje v Mariboru istega dne ob 19. uri v mali dvorani Narodnega doma. Na sestanku bodo razpravljali o udeležb' uslužbencev državnih železnic pri majskih volitvah.
Socialistične kandidature
Na listi g. Topeloviča bodo v Sloveniji, kolikor nam je doslej znano, kandidirali: v laškem sre»u župana Klenovšek iz Trbovelj in Malovrh iz Hrastnika, v ptujskem delavec Herzog iz Ptuja in kmet Lacko iz Nove vasi. v kamniškem ključavničar Alojz Beštar iz Perovega in kmet Franc Virjent z Olševka. r desnem mariborskem uradnik Jože Petejan iz Maribora in Ivan Dom iz Slov. Bstrice, r levem mariborskem (2 mandata) novinar Viktor Eržen in Jože Petejan iz Maribora, t ljubljanskem okoliša (2 mandata) Jurii Stanko iz Ljubljane in Jože Majškrič iz Zadvora, v celjskem srezu Fran Svetek iz Celja in ko* namestnik Ifimet Lešnik » Sarfje vasi, v aaeeta LJub-
ljani (2 mandata) pa uradnika Stane Likar ki Alojzij Sedej, ki je sedaj predsednik Delavske zbornice.
Kandidature v konjiškem srezu
Prošlo nedeljo se je vršila ▼ Konjicah konferenca razširjenega volilnega odbora, kateri so prisostvovali tudi predstavniki trgovskega združenja, gostiln.čarske zadruge, obrtaega društva, zadruge mlinarjev i*n Žagarjev, invalidov itd. Bilo je navzočih nad 120 oseb iz vsega sreza. Poročilo predsednika g. Jereba o dosedanjih volilnih pripravah se je z odobravanjem vzelo na znanje. Toplo je bila pozd ravljena misel, da se predloži nosilcu nacionalne liste g. Jevtičn še kandidatura gg. Seručarja Franja, posestnika iz Konjic, in Kotnika Ignaca, posestnika m trgovca iz Vitanja.
Slovenec na Ljotičevi listi v Bitolju
V	srezih mileševskem in pribojekem je bil postavljen za kandidata na listi predsednika Jevtiča na velikem narodnem zboru g. Djekič. Na konferenci volilcev v Visokem je bil izvoljen zsa sreskega kandidata publicist Andrej Aždajič iz Beograda.
V	nišavskem srezu bo kandidiral dosedanji narodni poslanec za caribrodski srez pop Djoka čirič, ki si bo sam izbral namestnika. Njegovo kandidaturo je potrdila tudi sreska skupščina JNS za nišarski srez. v zvorniškem srezu je bila postavljena kandidatura ravnatelja Mestne hranilnice v Sarajevu g. Gavra Trifunoviča.
V	kohibarskem srezu kandidira predsednik občine ▼ Bogovadji g. Mallša Jovičifi z namestnikom g. Cvejem Markovičem. Na konferenci JNS za srez Jajce je bil soglasno postavljen za kandidata dosedanji narodni poslanec g. Sima Marjanac z namestnikom g. Jurijem Anton i čem.
Na zboru volilcev t Prištini je bH postavljen za kandidata za STez gračanišfci načelnik ministrstva prosvete g. MIlan Giavinič.
V	Bitolju so postavili pristaši g. L.**tiča za kandidata za srez Ln mesto Bitolj na Ljotičevi listi slovenskega rojaka inž. Josipa Skobmeta, ki se je pred leti našel® v Bitolju.
Bolgarski književniki v Beogradu
Prisrčen sprejem — Visoko odlikovanje gg. Kostova in Vasiljeva
Beograd, 22. marca Včeraj zjutraj so prispeli v Beograd bolgarski književniki Štefan Kcstov, avtor komedije »Golemanov«, ki je bila snoči uprizorjena v Narodnem gledališču, Vladimir Vasiljev, pisatelj in upravnik sofijskega Narodnega gledališča, pesnik Elin Pelin, pesnici Elizabeta Bagrejana in Dora Gabe, pisatelj Georgij Rajčev in dramatik Konstantin Mutafov.
Goste so na kolodvoru pričakovali predstavniki beograjskega Narodnega gledališča in Pen-kluba, zastopniki prosvetnega ministrstva in bolgarskega poslaništva ter številni člani Jugoslovensko-bolgarske lige in osebni prijatelji bolgarskih pisateljev. Po počitku so gostje obiskali prosvetnega ministra ter se vpisali v dvorsko knjigo. Prosvetni minister g. Stevan Čirič jim je priredil banket ter jim izrekel prisrčno dobrodošlico. Govoreč o prijateljstvu med Bolgari in Jugosloveni, je izrazil svoje prepričanje, da se je to prijateljstvo dvignilo že do one stopnje, kadar smemo in tudi moramo biti popolnoma iskreni med seboj. Radosti nad tem prijateljstvom pa je priključena tiha bolečina, ker ni več Njega, ki je z bolgarskim vladarjem s solnč-nim duhom bratske ljubezni razpršil hladnost, katere nikdar ni bilo treba med na-
mi.
Govor g. ministra je bil sprejet z burnim odobravanjem. Potem je minister gospod Cirič izročil v imenu vlade g. Kosto-vu red sv. Save II. stopnje, g. Vasiljevu pa red Jugoslovenske krone III. stopnje. Za dobrodošlico se je zahvalil bolgarski poslanik g. Dimo Kazasov, ki se je v toplih besedah spominjal pokojnega kralja Aleksandra, nazdravil njegovemu nasledniku ter zaključil svoj govor z besedami: Naj živi Jugoslavija! Naj živijo vsi, ki jo krepijo in dvigajo s svojo duševno in materialno energijo!
Čsl. odlikovanje dr. Kumanudifa
Praga, 22. marca AA. Predsednik Ma-saryk je odlikoval predsednika jugoslovenske Narodne skupščine dr. Kosto Ku-manudija z lento Belega leva.
Ljubljanski ^»roraarn soglasno sprejet
Kakor smo že včeraj poročali, je trajala proračunska seja ljubljanskega mestnega sveta pozno v noč. Po pavzi, ki je bila odrejena ob pol 10. zvečer, so govorili še mestni svetniki Kosem, Ambrožič, dr. Fet-tich, Dachs, Rebek, Urbas, Adamič, Štrukelj, Pičman, Košak, Blagajne in Žemljic. Razpravo je zaključil načelnik finančnega odbora Ivan Tavčar, nakar je bil okrog 1. ponoči proračun za upravo mestne občine s predlaganimi resolucijami vred soglasno sprejet. Enako so bili soglasno sprejeti proračuni mestnih podjetij, o katerih so poročali m. s. dr. Klepec, Rado Hribar, Su-šnik, Urbas in Lovša. Malo pred pol 2. uro ponoči je župan dr. Ravnihar zaključil proračunsko sejo mestnega sveta. O poteku seje in govorih gg. mestnih svetnikov je obširneje poročal včerajšnji »Slovenski Narod«.
Vremenska napoved
Vremensko stanje 22. t m.: Visok pritisk z vedrim vremenom vlada nad južno polovico Evrope. En ciklon nad Islandom, drugi nad evropsko Rusijo povzročata oblačno vreme s snegom in dežjem v drugih krajih. •
Novc6adska vremenska napoved za soboto: Vedro vreme, malo oblačno na za-padu. nekoliko vetra na severozapadn. Porast temperature.
Dunajska vremenska napoved za soboto: Menjajoče se, toda vedno večje oblačenje, Doalabšanie. milo
Na^t kraji in ljudje
Dr. Fran jo Lipold - 501etnik
Danes prehaja v Abrahamovo dobo mar-kantna osebnost v našem življenju, mariborski župan dr. Franjo Lipold. Jubilant je eden onih redkih vodilnih mož v našem javnem življenju, ki usmerja svoje korake k postavljeni mciljem z redko doslednostjo, energijo in globokim čutom odgovornosti. Od zore svoje mladosti do polne moške dobe je bil v službi naroda, iz katerega je vznikel. Vse svoje življenje je bil tudi pobornik jugoslovenske misli.
Dr. Lipold izhaja iz znane narodne rodbine v Savinjski dolini. Rodil se je 23. marca 1885. Osnovno šolo je obiskoval v Žalcu, gimnazijo v Celju in Mariboru, univerzo'v" Gradcu in v Pragi, kjer je 1. 1909. postal doktor prava. Tam je izvršil tudi sodno prakso, nato pa je bil odvetniški kon-
cipijent v Celju, Novem mestu in Ljubljani, dokler ni moral leta 1915. odriniti k vojakom. Po prevratu se je že 1. 1918. nastanil v Mariboru, ki mu je postal domač kraj ki katerega je vzljubil z vsem svoji-m bitjem.
Obmejni jugoslovenski Maribor je dobil v dr. Lipoldu iskrenega zagovornika in voditelja. v zadnjih letih svojega prvega meščana, ki naravnost z nekim fanatizmom deluje za dobrobit, rast in kras Maribora ter za njegov nacionalni razvoj.
Ko je dr. Lipold prišel na celjsko gimnazijo, se je z vsem mladostnim ognjem priključil tedaj zmagovitemu narodno radikalnemu dijaškemu gibanju ter je bil ves čas svojega srednješolskega in akademskega študija poleg blagopokojnega dr. Žerja\-a i.n dr. Kramerja med voditelji tega idealnega, zanosnega gibanja, ki je odločilno vplivalo na razvoj tedanjih političnih prilik v Sloveniji. Leta 1906. je bil v odposlanstvu jugoslovenskega dijaštva v
Sofiji.
V tej krepki jugoslovenski ideologiji sraščenega so dr. Lipolda z drugimi borci iz narodno radikalnih dijaških vrst našli veliki dogodki. Sprič-o svojih odličnih sposobnosti, marljivosti in neutrudne aktivnosti, se je uvrstil med naše vodilne politične osebnosti. Postal je predsednik Jugoslovenske demokratske stranke za bivšo mariborsko oblast, pozneje Samostalne demokratske stranke. Bil je med najvmetej-šimi stebri šesto januarske politike ter vzvišenih in pri nas edino možnih reformnih stremljenj blagopokojnega Velikega kralja. Postal je predsednik JNS v mariborskem področju in je vso svojo tvornost in iniciativnost postavil v službo jugoslovenske prerodi tv ene ideje.
Mariborski župan
Dr. Franjo Lipold je edesn od »mariborskih fanatikov«. Ljubezen do te »druge slovenske prestolnice« in delo za njo sta postala osnovna linija njegovega udejstvova-oja. Zato se tudi s takšnimi uspehi za po-vzdigo Maribora ne more nikdo med mariborskimi slovenskimi župani ponašati kakor dr. Lipold. To priznanje bo maralo priti od vsakogar, ki pozna njegov trud, njegovo delo in njih pozitivne sadove.
Krvno, kožno in živčno bolni dosežejo z uporabo naravne »Franz Josefove« vode urejeno prebavo. Specialni zdravniki silnega slovesa spričujejo, da so z učinkom staro preizkušene »Franz Josefove« vode zadovoljni v vsakem oziru. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
■ II1111 H I M II IIIIIIIHBIIIIIIia—
V areno m v vodilne vrste mariborske komunalne politike je stopil po veličastni zmagi Narodnega bloka 21. septembra 1924, ko je dne 21. oktobra istega leta bil izvoljen za podžupana. Naslednje volitve, dne 18. decembra 1927, pri katerih je kandidiral kot nosilec liste takratne Jugoslovenske demokratske stranke, so mu ponovno prinesle podžupansko mesto pri občinski seji dne 14. januarja 1928. Dne 30. novembra 1931 je postal mariborski župan in vodi odtlej z ljubeznijo predsedstvene posle mestne občine. V dobi njegovega iniciativnega usmerjanja občinske politike je ras*-Maribora zadobila nov, pomemben zamah. Za njegovega podžupanovanja se je zgradila Delavska kolonija v petem mestnem okraju, ki predstavlja popolnoma novo četrt Maribora in ki pomenja odločilno e-gulacijo stanovanjskih prilik v Mariboru. Tudi je dr. Lipold kot podžupan s posebno vnemo pospeševal ureditev kopališča na Mariborskem otoku, ki se je pokazalo kot izredna pridobitev našega mesta.
Uspehi vztrajnega, z ljubeznijo do domačega mesta prepojenega delovanja pa so se posebno pokazali v letih njegovega žu-panovanja. Tri so smeri, v katerih je uveljavil svoj širokopotezni program: olepševalna politika, preureditev in reorganizacija mestnih podjetij, socialna politika.
Olepšava Maribora
Predvsem: preuredba Alesandrove ceste v letih 1931-34, ki je šla iz kaldrminskega fonda in ki je stala skupno 8 milijonov dinarjev. V tej zvezri je kot lepo dopolnitev te ceste omeniti novo palačo carinske pošte, ki se je lani dogradila. Tudi so z županovim posebnim prizadevanjem prišli v mestni gradbeni urad mladi inženjerji, ki imajo nalogo, da pripravljajo regulacijski program novega Maribora. Sporedno je šlo stremljenje dr. Li.polda za tem, da se Maribor s priključitvijo bližnje okolice vzpne do velikega Maribora s preko 50.000 prebivalci.
Duh globok os ežrne iniciative je proniknal v program mariborske občinske politike, ko se je pred dvema letoma načelo vprašanje reorganizacije mestne uprave oziroma dotlej popolnoma avtonomnih mestnih podjetij. Zupan dr. Lipold je to globoko pretehtano zasnovo ob sodelovanju mestnih svetnikov dr. Kaca, H. Sabotyja, inž. Jelenca, inž. Dračarja in F. Perica izvedel v tej smeri, da so se mestna podjetja preuredila v centraliziran upravni organizem, ki deluje na komercialni podlagi. Očitna posrečenost te zasnove izhaja posebno iz okolmosti, da je mariborsko načelo v ure-
ditvi mestnih podjetij prevzel tudi novi zakon ■»> mestnih občinah in ga v glavnih obrisih predpisal za vsa mesta v državi
Posebno hvalo in priznanje zasluži njegova svetla vnema, ki jo je kot podžupan in še posebno kot župan pokazal za vse panoge socialnega skrbstva, za izrazito delavsko mesto, kakršno je Maribor, še posebno važne komunalne panoge.
Viden dokaz naporov za poglobitev so-cialnoskrbstvenih teženj so naraščajoče socialnoskrbstvene postavke v proračunih, saj so se v desetih letih skoro podesetojile. Tudi se je dr. Lipold z vso njemu lasrtna temeljitostjo zavzel za pomožno akcijo, ki jo je Maribor kot prvo mesto v naši državi vpeljal in s popolnim uspehom organiziral. Promet od leta 1931 sem, ko je mestni župan dr. Lipold prvokrat razglasil svoj poziv k pomožni akciji, je znašal do konca 1. 1934 okoli 4 milijone dinarjev. In tud: letošnja pomožna akcija ugodno poteka. Županova očetovska skrb je veljala tudi naši pomoči in odpočitka potrebni deci: prispevek mestne občine za počitniške kolonije je dosege! v letošnjem proračunu lepo postavko 75.000 Din. Lansko leto se je otvorila mestna oskrbnišnica II. v Strossmajerjevi ulici 26 in so se zgradile zasilne stanovanjske hiše v Metelkovi ulici. Na njegovo pobudo se je v počastitev spomina blagopokojnega velikega kralja Uedinitelja sprejel sklep, da se v petem mestnem okraju postavita nov Mladinski dom ter II. deška meščanska in dru ga dekliška osnovna šola.
Kot mariborski župan je dr. Lipold tudi načelnik sreskega cestnega odbora. Pod njegovim vodstvom se je posvečala posebna pozornost pohorskim cestam. V času Lipoldovega predsedovanja sreskemu cestnemu odboru se je zgradilo za preko 5 milijonov dinarjev cest. Najveličastnejša zasnova je pohorska avtomobilska cesta, ki bo neizrečene važnosti za naš tujsko-pro-metni razvoj. Pa tudi kot dolgoletni predsednik Olepševalnega društva si je stekel velike zasluge za lepoto m napredek Maribora.
Dr. Franjo Lipold je v središču mariborskega političnega in gospodarskega življenja. Njegovo ime bo trajno zvezano z razmahom in rastjo Maribora v zadnjih letih ter z nekakšno renesanco v naši komunalni politiki, polno truda in naporov, pa tudi iniciative in presenetljivih uspehov. Ko obhaja danes ob strani svoje srčno dobre soproge gospe Ivanke in ljubeznive tašče svoj rojstni dan prihajajo s prisrčnimi čestitkami in toplimi voščili vsi. ki vedo ceniti njegova iniciativna prizadevanja, vztrajno delo in nesporne uspehe, ki jih ima za mesto Maribor in vso okolico.
Žalec, 22. marca.
Davi ob 1. je za večno zatisnil v celjski bolnišnici oči stari steber Žalca in Savinjske doline, g. Fran R o b 1 e k, veleposestnik, načelnik Savinjske posojilnice, bivši župan žalskega trga, nekdanji poslanec v dunajskem parlamentu, predsednik Hmeljarskega društva, načelnik Hmeljarne,
Elektrarne itd. šele nedavno je bil prepeljan v bolnišnico. Dobro je prestal trebušno operacijo, toda kasneje so nastopile komplikacije, pa je davi podlegel pljučnici.
Fran Roblek se je rodil 28. junija 1865 v Žalcu, torej bi letos na Vidov dan praznoval 701etnico. študiral je nekdanjo realko v Celju, trgovsko šolo pa pri Mahru
v Ljubljani. Ko je odslužil enoletno vojaško službo v Zagrebu in postal rezervni oficir, se je vrnil na dom in kmalu nato prevzel veliko domače posestvo, ki je pogrešalo odločne vodilne roke, saj je oče umrl v najlepši moški dobi. Mladi gospodar pa ni imel na skrbi samo umnega kmetijstva lepe domačije, temveč se je takoj začel brigati za javne zadeve, predvsem pri občini, v domačih društvih, ©sobi to v Hmeljarskem društvu, ki mu je bil ves čas predsednik. Hmeljarska organizacija je bila glavno poprišče njegovega smotrnega, nesebičnega dela. Ravno v ponedeljek bo Hmeljarsko društvo spet zborovalo v Roblekovi dvorani, toda 55. občnemu zboru zaslužni predsednik ne bo več mogel predsedovati, ker bo že počival v grobu.
2e za dobe županovanja pokojnega Josipa Sirce je bil Fran Roblek prvi svetovalec v žalskem občinskem odboru. Tu pa se ni samo brigal za komunalne zadeve, temveč mu je bila prva in sveta naloga ohraniti metropoli Savinjske doline kristalno čist narodni značaj, kakršen je krasil njega samega. V narodnem pogledu Fran Roblek nI poznal kompromisov. Njegov kremeniti značaj se ni upognil niti v najhujših dneh svetovne vojne, ko je tudi Roblek spet moral obleči uniformo. Ko se je sedaj že tudi pokojni župan Josip Sirca odrekel v letu 1916 županovanju, je prevzel vodstvo občine Fran Roblek. županska služba ga je rešila vojaške službe in persekucij ostal je poslej doma in je čuval vse one domačine, ki jih je zasledovalo vojaško oblastvo. županoval je nato do leta 1921., ko se je zaradi bolehnosti umaknil. Iz svetovne vojne ostane v nepozabnem spominu njegov lik vsem, ki so se po majski deklaraciji udeležili gran-diozne žalske narodne manifestacije, ki ji je on predsedoval. Ko je 1927 odstopil župan Vinko Vabič, je županstvo spet pre-
vzel Fran Roblek in je županoval do leta 1982.
V širšo politično areno je Fran Roblek stopil že leta 1907., ko je bila na slovenskem štajerskem organizirana Narodna stranka, kateri je stopil takoj na čelo. Po hudem volilnem boju s kandidatom SLS je bil Se istega leta izvoljen za državnega poslanca v dunajskem parlamentu, kamor so ga poslali volile! iz celjskega volilnega okraja. Na Dunaju se je odločno zavzemal za narodnostne pravice pri naših sodiščih, za vse gospodarske in kulturne potrebe svojega okraja in vsega slovenskega štajerja.
Na gospodarskem polju si je Fran Roblek pridobil zasluge že pri graditvi Hmeljarne, ki je zrasla pri žalskem kolodvoru leta 1902. Pod njegovim vodstvom se je Hmeljarna posebno razširila leta 1926. in nato še naslednje leto, da je danes ponos savinjske metropole in neminovem spomenik Franu Robleku. Leta 1911. se je ob iniciativnem Roblekovem sodelovanju osnovala v Žalcu zadružna elektrarna, ki je dala Žalcu električno razsvetljavo. Našteli bi lahko še celo vrsto iniciativ in ukrepov, katerih oče je bil Fran Roblek. V društvenem življenju pa je njegova ljubezen ln naklonjenost bila v največji meri posvečena Sokolstvu.
Fran Roblek, ki bo v nedeljo ob pol 17. položen k večnemu počitku na domačem pokopališču, bo ostal Žalcu ln vsej Savinjski dolini svetal zgled narodnega ln gospodarskega delavca. Žalec je v žalnih zastavah, a v obžalovanju nenadne izgube se domači kraj zaveda, da s Franom Roble-kom nI samo umrl eden najboljših sinov Savinjske doline, temveč da je odšel iz vrst slovenskih gospodarstvenikov eden najvidnejših pionirjev.
Slava Franu Robleku!
Praznovanje v revirjih TPD
Trbovlje, 22. marca Se preden se je po koledarju začela pomlad, so trboveljski rudarji že precej bridko občutili, da prihajajo topli letni časi tn da bosta spet padla njihovo delo in zaslužek. RudniSka uprava je odredila, da se depoji ne smejo več polniti v tolikšni meri, kakor je bil doslej običaj v času slabšega odjema, in s tem v zvezi se je seveda skrčilo število šihtov. Zadnji teden so ru-darjfi praznovali kar od petka do srede, tako da bodo drugo polovico marca imeli vsega skupaj samo 6 delovnih dni. S težavo je delavstvo v revirjih prebilo zimske mesece, ki so sicer nudili za spoznanje več prilike za delo, a obenem stavljajo večje zahteve na človekovo življenje, še z večjim strahom in skrbjo pa zro rudarji poletju nasproti.
Drogi kongres mladinoslov-cev bo v Beogradu
Ljubljana. 22. marca O vseh svetih 1933 je bil v Brnu I. vse-slovanski pedološki kongres, ki so se ga udeležili na pobudo čsl. znastvenikov mladinoslovci iz Jugoslavije in Poljske. Pred velikim forumom so odnesli lavorike poljski znanstveniki. V ospredje sta stopila zlasti dr. Štefan Balev, profesor na varšavski univerzi, in univ. prof. dr. Jaša Bv-kovskv iz Poznanja. Ob zaključku je bila konferenca vseslovanskega prireditvenega odbora za pedološke kongrese, h kateri so bili pritegnjeni tudi vsi mladinoslovci iz inozemstva Takrat je bilo sklenjeno soglasno, da bodi prihodnji kongres 1937 v Varšavi. V začetku letošnjega leta, ko so bile priprave za organizacijo kongresa že v teku. pa je došla iz Varšave službena informacija, da je vseslova.nski kongres v dosedanjih oblikah in obsegu v Varšavi nemogoč. To se pravi: nanj ne pristajajo službeni krogi, dočim so bili poljski znanstveniki za dogovor, sklenjen v Brnu.
Poljski službeni krogi so zahtevali, da sodelujejo na varšavskem kongresu nemški znanstveniki, izločiti pa bi se morali od razprav zastopniki nekaterih slovanskih držav. Protest poljskih mladinoslovcev proti taki odločitvi je bil dovolj oster, a žalibog brezuspešen. Stalni kongresni odbor je razpravljal o zahtevi poljske vlade in je bilo sklenjeno, da bo 2. vseslovanski pedološki kongres v Jugoslaviji, če bodo pristali nanj naši službeni in znanstveni činitelji. Predsednik stalnega kongresnega odbora g. dr. Mihajlo Rostohar je ob ne-
ERASMIK
TOALETNA MILA IN PREPARATI
7h?e zobe boste obvarovali z ERASMIK
MIIOH IN PSASIO ZA ZOBE
Xa ugodno britje uporabljajte
ERASMIK
MILO ZA BRITJE
davnem bivanju v Ljubljani stopil v stike z našimi mladinoslovci, ki so pokazali velik interes na kongresu. Po ljubljanskih konferencah se jc podal dr. Rostohar še v Beograd, kjer je obiskal prosvetnega ministra, rektorja univerze, predsednika JUU g. Dimnika, predstavnike profesorskega udruženja in ostale činiteJje, ki bodo sodelovali na važni znanstveni prireditvi. Dr. Rostohar se vrača zdaj po uspelih konferencah v Brno, kongres je zagotovljen.
Kakor doznavamo, bodo sodelovali na kongresu v Beogradu tudi mladinoslovci iz Bolgarije. Seveda se tudi niso odrekli sodelovanju poljski pedologi, ki bodo prišli v Jugoslavijo še v večjem številu, kakor v Brno. Znanstveniki niso nikakor vezani na službena razmerja med posameznimi vladami. Prav taki kongresi imajo še posebno važno nalogo, da grade kulturo vseh slovanskih narodov, zlasti še takrat, ko se polagajo temeljne smernice za vzgojo bodočih slovanskih pokolenj.
Dve avtomobilski nesreči s smrtnim izidom pred celjskim sodiščem
Celje, 22. marca
V	zadnjih dneh sta se vršili pred celjskim okrožnim sodiščem glavni razpravi glede dveh avtomobilskih nesreč, ki sta se zgodili leta 1934. v neposredni bližini vasi Sv. Peter v Savinjski dolini in ki sta obe zahtevali človeški žrtvi, ki sta si pa tudi po čudnem slučaju zelo podobni.
Dne 24. junija 1934 zvečer se je vozil celjski zdravnik g. dr. Rudolf Sadnik po državni cesti skozi Dobertešjo vas proti Celju. Nasproti mu je pripeljal Rudolf Lo-čičnik na biciklu. V zadnjem trenutku je Ločionik, ki je vozil pravilno na svoji desni strani, zavil na levo, tako da je zapeljal naravnost pred avtomobil. Dasi je dr. Sadnik takoj zavrl, je zadel Ločičnik s tako silo na avto, da je padci preko sprednjega dela avtomobila. Nesreča je še hotela, da je zadel z glavo ravno na obcestni kamen. Prepeljan je bil v celjsko bolnišnico, kjer je takoj umrl.
Dne 8. novembra 1934 pa je vozil g. Josip Rojnik, trgovec s Polzele po državni cesti od Sv. Petra proti Celju. Tudi tu mu je pripeljal nasproti na biciklu Ivan Ur-šič. Tudi v tem primeru sta vozila tako avtomobilist, kakor kolesar pravilno vsak na svoji desni strani. Iz neznanega razloga je Uršič zadnji tre-notek krenil ostro v levo stran, kakor da bi hotel prevoziti cesto še pred avtomobilom. Avtomobil ga je zadel z blatnikom s tako silo v glavo, da je takoj na licu mesta umrl.
V	obeh zadevah se je vršilo že več razprav. Dr. Sadnik je bil od okrožnega sodišča najprvo obsojen. Zaradi priziva pa je apelacijsko sodišče razsodbo razveljavilo in odredilo novo razpravo.
V	zadevi g. Rojnika je vodil razpravo na licu mesta g. sodnik okrožnega sodišča Lesjak, v zadevi g. dr. Sadnika pa g. sodnik okrožnega sodišča Detiček. Obtožbo je zastopal v obeh primerih namestnik državnega tožilca g. Antipin, oba obtoženca pa je branil g. dr. Kalan.
V	obeh zadevah je bil zaslišan kot izvedenec g. inž. Stolfa od banske uprave v Ljubljani, ki je podal temeljiti in izčrpni mnenji. Oba obtoženca sta bila od okrožnega sodišča oproščena, ker je bilo po zaslišanju prič in po zaslišanju izvedenca ter drugih dokazilih na kraju samem dokazano, da sta v obeh primerih ponesrečenca zakrivila nesrečo sama.
Zvočni kino Ideal Danes ob 4., 7. in 9.74 zvečer vesela opereta
Hišica v Grinziragu
Smeh, zabava, petje in veselje
SVETISLAV PETROVIČ
GRETE THEIMER
Godba: STRAUSS-LANNER
iitfurni pregled
Nov zvezek »Ljubljanskega Zvona"
V pravkar izišli februarsko - marčevi številki »Ljubljanskega Zvona« je na uvodnem mestu objavljen prispevek dr. Fr. Kidriča »Pesniška sredstva v prvih Prešernovih umetninah«. Ta odlomek iz velike biografije, ki jo je avtor pripravil za novo. dokončno izdajo Prešerna (Tiskovna zadruga), nam kaže našega znamenitega poeta v zanimivem in pomembnem razdobju njegovega razvoja: v času, ko je kot 24—281etni mladi mož iskal svoj osebni izraz med antično in moderno (t. j. romantično) poezijo. Obenem je takrat reševal v sebi značilen problem tedanjega slovenskega izobraženca, ki mu je bila nemščina bližji jezik od materinščine. Na vrsti pesniških primerov iz tega Prešernovega razdobja kaže avtor, koliko je na Prešerna vplivala klasična umetnost, ki jo je dobro poznal, in koliko je podlegal modnim vplivom romantike, člje teorije je najbrž poznal bolj površno. — Objavljeni odlomek drja Kidriča obsežne biografije Prešerna, ki bo prva popolna sinteza njegovih dosedanjih, za prešernoslov-if	plodovitih vaziskavanj, obeta
delo, ki ga smemo pričakovati z nenavadnim zanimanjem.
L i r i k o zastopajo v tem zvezku Stanko Vuk s ciklom »Potepuh«, Franc Onič s pesmimi »Prebivalci kleti«, »Beračeva pesem« in »Rojstvo proletarskega otroka« in Stano Kosovel s pesmima »Deklici« in »Grozota razdejanja«. Vuk je novo ime; njegova lirika je po obliki ln metaforah preprosta, a že precej osebnostna in slikovita kakor drobne pesmi orientalskih poetov. Vsekako smo zvedavi, kako se bo mladi debutant nadalje razvijal. Onič, ki je že temeljito prerasel ekspresionlstlč-ni korzet svoje prve zbirke, opeva s pravo lirično zavzetostjo svet onih, ki gledajo na življenje lz kleti ali ki kot berači umirajo na cestah. Stano Kosovel podaja v svojih tercinah »Grozota razdejanja« dantejevsko vizionarnl motiv.
Pripovedništvo predstavlja predvsem Anton Ingolič z nadaljevanjem romana »Zemlja in ljudje«. Epična linija je tudi v tem poglavju ostala na mnogo obetajoči višini začetka. Vrline in hibe tega nenavadno zanimivega dela bo pokazala šele
celota, vendar že sedaj čutiš, da je Ingo-ličev roman velik korak od njegovih začetkov k zrelosti umetniškega oblikovalca, zato upravičeno vzbuja pozornost. — Vladimir B a r t o 1 je prispeval novelo »Konjski smeh«, ki ima vse značilnosti njegove proze; končana bo v prihodnji številki. — Črtice Ludvika M r z e 1 a iz cikla »Cesta« (cikla, ki je v koreografski Interpretaciji Katje Delakove vzbudil pozornost dunajskih, zagrebških in drugih kritikov) so po obliki in slogu bližje liriki, imajo pa tehtno miselno jedro in se s svojo zmesjo subtilnega in vsakdanjega prilegajo občutju sodobnega človeka. — Končuje se Mirana J a r c a »Legenda o Kvirinu«, razgibana povest o svojevrstnem »človeku ljubezni«, ki »ne more biti nič drugega nego roman v dobi, ki ji zapoveduje stroj, v dobi, ki jI je najvišji smoter, napraviti iz človeka mrtvo orodje.«
Izmed ostalih prispevkov te vsebinsko mnogovrstne in živahne številke naj Se omenimo: Univ. prof. K. Ozvald se v »Poglavju o ženski izobrazbi« bavi z enim izmed časovnih problemov in naglaSa dvojnost ženske vzgoje: izoblikovanje obče-človeških sil duha in razvoj tega, kar imajo ženske v sebi čisto ženskega, zlasti čuta za kulturno vest. — Ivo B r n č i č je prispeval članek »Zagreb kot socialni in kulturni problem«, ki bo zaradi svoje resolutnosti nedvomno vzbudil odmeve v
Zagrebu, dasi pisec v glavnem pove to, kar je očital Zagrebu že Krleža, s to razliko, da je Krleža po formi in po prepri-čevalnosti svojih napadalnih misli in jedke kritike mnogo močnejši, a tudi svobodnejši od materialistično - dialektične frazeologije. — Fran G o v e k a r nadaljuje svoja »Pisma Ivana Cankarja« in v obsežnem komentarju pojasnjuje svoj spor s Cankarjem, ki se je zlasti prenesel na gledališko področje in povzročil Cankarjev spis »Krpanova kobila«. — Pokojnemu dr. Franu Zbašniku, nekdanjemu uredniku LZ, posveča topel nekrolog njegov poznejši naslednik v redakciji LZ dr. J. šlebinger. — Dr. Stanko Jug razpravlja z obsežnim znanjem o aktualnem mednarodno - političnem vprašanju: Italija in Abesinlja.
Med književnimi poročili ocenjuje Ivo G r a h o r najnovejšo povest Vladimira Levstika »Dejanje«, Janko G1 a s e r temeljito razglablja Ovnovo Studijo o Ksa-veru Mešku, prof. dr. S t u r m presoja zlasti z jezikovne strani dva Župančičeva prevoda iz francoščine (Balzac, Oče Gorlot; Molifere, Tartuffe). Vinko K oš a k poroča o Čufarjevem »Polomu« in J. Kranjca »Katakombah«, a L Grahor o Gogalo-vem »Uvodu v praktično pedagogiko«. — Rubriko Likovna umetnost Izpolnjuje K. Dobida z referati o razstavi Oeltje-novih in Štefana Bakoviča ter a spomin-
skim člankom o Maksu Liebermannu. V Glosah objavlja dr. šlebinger dokument o Aškerčevem prvem sporu z lavan-tinskim ordinariatom. v Obzorniku, ki zaključuje ta dvojni zvezek, pa so izšle beležke o Ks. š. Gjalskem, o današnjih problemih jezikovne kulture, o šaldovi polemiki glede Individualizma in kolektivizma, o sodobnem slovaškem romanu, o novi knjigi An drža Mauroisja.
Ta zvezek je namesto odsotnega in med tem že odstopivšega urednika dr. Antona Ocvirka uredil Boris Rihteršič. S prihodnjim zvezkom pa prevzame uredništvo naše najstarejše literarno - kulturne revije — kakor je »Jutro« že poročalo — pisatelj Juš Kozak.	_o.
Pred prvim nastopam Ljubljanske filharmonije
Dvajset let pred našim osvobojenjem je bila v Ljubljani ustanovljena »Slovenska filharmonija«. Vodila sta jo poleg drugih tudi Vaclav Talich in Fric Reiner, ki sta danes v glasbenem svetu že slavna in močno upoštevana dirigenta. »Slovenska filharmonija« je delovala v našem predvojnem glasbene mživljenju z velikim uspehom polnih pet let, čeprav so bile takratne SDlošne prilike v primeri s sedanjimi majhne. (Ustanovljena je bila L 1908., delovala pa je do L 1913.)
Pb prevrata je bilo več poizkusov za oži-
- JUTE O št 5P
ELITNI KINO MATICA
TELEF ON 21-24
VELIKA PREMIERA
največje reportaže vsen dan originalni rušit Sta
Čeljiiikinci
r-jirr.	št n. T-iaeia Ljubljana
Junaštva » potirigi rusfclt ztamr-enikav m pilot:«- fc sr 1. 1SSE	v«
jrra: t napetasti
"EE2VC L
r; MDSJI1 ko: te T reBiaz_
Epi aoi»oiniit in.rm narvan* SrU_T ir «r ia.raa *ait »SIKENE*
Predpradaja vstopnic dc 11. ac pol 1' ure — Rezervirajte s: vstopnice
Domače vesti
• Od-inpvarje *irc;ior.a'.iev ^ a-aanf tann la r>( jetrne Narafoe tat£t_ sr
t.. r»:_li : ~at ittag zttEC.rna".. x.ec
J-ugaslo veL&te Erone 1 Eiopnje je uab-i.i.vš ri^OTie: -i D-osmrtL. času. gtve* ner Sgor^je Taiier.. ist rec K. stopnje i,:tš gt' »mer -gL.;a: BeJiol. -ei Jugl-£.;• Vfeui,!.? KTOIii	ElOpnje Lic.BE Uprfr-
negt odnort Joe:i	a c: Igo: _x.c-
lii.	teji&ec t-onc ~ p-uopn.it _iri>-
g:-: a U-l. i r«rt"T.l£ fi-.jaje T ilaribo-t F-r	1 napije pa grvemer dr
AJEI la-. pst-".«•*-.•: a rKS^tTener cr
•	liifvt cr. u.t.i ''Etv DČveCLlf: c — t- . r	pT ; j: J isam: IZ Sanut t I7'xr .' rt.
•	- ; orr -ar, sr :■'... la te-iei
T.fC, 1 T " t;*7«t E
Sbriza; iLarsk t
i taEi_-u. A-t-Esa&cn * Bnibiia-
• Dsebr.E "esa _- ;>fie « .'ta
. : ntr _r_: .
it 7,1 SetE
i. d-žEma
: iiagblii
C^-LVEt t-
0	o t. st: n -•: .: ls.pče č.-efcc:j
. <vr-»' p-onr«-. Netaisnc te jjrenmnliE s«,i.	;u:r.su tčerfct upakc-.«-
negE raalaiEE is BAi doline pr! l$Jni>-_	»;.ni! je nrnetait zs. jireiiiadom
ju e. Je spe* opomogla. Nt izleta w Nove mest: tu se h * četrtek pojotete tenač--i,: zgrni .i i r: sr i: p-enesi v ondotne br itan :•:. ie vzir.t2.L2*. saipatična nas petna tat- t "emumast lepstiss. je štett še.t :. r-TE-č. 7-r rmmaz:j jt sačri r-u; :m • "i^i Zn-^či f zev« ta. damarc .:•—. i : i h tacETTent V vset prLjuP--eiiE ;: . • ""gE EieFtt b-»6c ji:€rn.'S ca-ne?	nt Vi? a r»r nr>g-e.i r»r it
-.u.i mmštK« Si vooc^sdr f-. r»C .h- Em-. g 16«« Z c- m e r Posrer -vi- .->: pr>. It. — ~ sreoc if v Garaoct t>: ai..'1-^E	'-s'3 ti lrsm:--. fiireEior
k: H i a irvže-aa fejsrc-sn. ms. .-OSJ-I -jc, cn 1'r-rcar.ie^E Kistegi zurant J aE .TL .i h- r	rt. v,le: sesjk-
KtaK eeedt »jeec-T (X-e. bi: pa >e vseeno «0»!	tu: loi.ainir Nemcev t
f— — - t e'«?nr-: em." E ie F. jo ve eo: Firr-e ."Tjar. — ~ :ri: -rtrn. veči- na* iaiEjc-*'ttt naš? sača. »e
•	ar icri^pi :>:■ is^e?« meteatiio-
J;£. T š,- " H p~lSItr- E* ' .aČlSif" &OT-
c*-nsn. me?o-;u:!t 5 ^liO-vneci sic^esa. ir -3r:iiv-ižf t:	l rr -varBEVErect. rneie-
xr-o.K>škegE :nr. "a lKL.it čtst žt delu je " »1» f!fsi ]>l it r	t SpS*- ee p-:-
1	r r ma" • ča-t -iJauare ia araiE Dx-iirc.l it žt _ a .1: a 5ivar::>:. ee i EgOi.r-T-:. t»it * nt	ee Meč Teran t t St '- 't a Imnrcvnitt ac asu. ""B? ee. j.r.tsat as ar ^čpa: r val ' . pf čl. Enane"veLa .it r..arl T F""'Et £ Seloat me
■ f:v~: iri&r t	;af ni: nitrictt EE
Ka-rat
VS"I GaVOROTI
rtč^e.tiilfci nmfeanrn, a5ite'i- iiuar-Tiiii it »H—rr nrinr natrenuiei: UL* Banr^«?-!?*
..SMREKA- bonbone
'zaeiEit sr a Br^-eiir^ers EJHcrariE ir mentruE	r»n vzoriruiei: r^ežasr ris-
? ^ 1 j t £17 4- itiE
kaseti im hrtpavert
N&EE it aesinfir usti 2 rria a-eric rjiir se ir. riiEDifcrrir riE^r. Sr de :u± prrieier pnaaraašeE ar amejirr preiiamer-ne ee ie LEvitii. pr Din E— ir L— t it-EEaiiEi ir drogerijah
Apoteka Mr. L. Eahovec
•	i>;an;riB»:s riotat ;an»re	T
Ir.gifcvsten pogor.a s: :>r:~t a ost^ac-vtne Stat. i-f t e:>če oon ee k-heer :• a e;.: e ar T~;gavBtit jeat-rii smtkfe r ako-lic T.e-r e:k h izbama c>t b:a..r;efcen: ,t-nnrita prijerer oočifc ».Ziatorag« tn ."taej-. e-icvčtve tofts ee rt h -t*fli-: osErbrvEtE at necejEE a p-azE ra "*a.'"".it'! tar-a aac Sta j oaz .h ru. nr r»cr—e Er>če ee ItLir itr .h j r .ietns a ecEi • :>See s izhatiščen: T »e afj. Ion. le K—irci a ir>ce ee
tEE'EE iK>trt anc kit.i 'H. e aia*-x eejt p-eErasne sinuške terene I»an T IIana:»k Bistri: .eee ee -aEjiiaag: u :-:-nt- s:>r>t .er at- ie t.?t arvt t-r.zai hsfie r-rar.ie si etrr.Er.n p-e-zl^ei it zek rr ie;i); Ion ti a.-z:a: it iahkr oostoner
Trbr-ve^; rtebekr^ cvoir ti E.a~aF'C. ;t oc.p—. or r-T. Efc-a na.t ter .h- v tieg-r^ okoiic lciealer rmt&fe- F^ei Oskranvane pE fr: št a>Fi.r «ELEe ]V'r»s:rFki En&E ee -Soaefc. JiskemiErvo zt-"eusč* T ee or>i:t iz Celjska e:>če ta* Oe!jem
•	D"up Doč tnist tešč	r.en-
t-aie » N a-i&o-u J^agaSlri rert-a.E l6.tr" aoTT. a~r~ec ac 11 ar K etuft« crtr aačaEišk peuagašt '..«tt; T lčaw tort r'rac-eit 1 Oencvt te-rvetFkf at-dt erirlEt (Ši:'E I Kritičn p~eC"ef Tuš-*1 > "snarisi peaEcnšrftgE Birvjrr-va :si&iegt ju oF^obc-iertc .'Ldcbunčii pELbojag ie. iiaiskega nav:»at .Tal 4 Nmfe meto-tit	aaainegE a p:stiD«ct
TiaEEE "F:ee	IfomozBaiisTvet a na T
s-aaabL ttract šal. ,'Setkovič> t. Teoriji a r~aEe'i FEmjenegE >ieei V -aar ■ Izbrana pogiavja a t>osebne E^daEiat sir^ensregE leffiilrosicvn-egt toeee 'G.a-šeov* 5, iza-ati paga-f-a ii za-ooava-eregt i»auEi Žer^v i. Zatisei i.amt>t a možaDsr, rokoEvomegE potka "t-aM.it. It. iza-EEE p^jfTt is posebne E^uaEilEt risaiiiegt pat ca <Hk)pcit-. Kecacičnt pre-čEvar.iE booc ar mašnaf: Bar.tetE t prtE-iibi_:a najsL-api Centrala « p-efcErae:t si hrano it sianavatje oe:nc v Ietese-sil oem: v ~čae:^ken. dami se ctt-m- aenr SC a? 2T D:e. Tt-istim znaša »l lEt j»č aatera m. Ft pošlje 2{ int 5 pr .itr-r., :>Fta:a 24 I1 a .k piia;-aE. or sar-e^rt teči ia F.e&eEiati. ee. pt p-jE^jr taSiaFiit ie o: IS jttiia Tr:.ieve Eprejemi	."•>
f-prti Mla&tikrva Vrtna taca SI. I»di»ar upa če se a c iscmi -est :fi trni f.tat od-s-TEk velike Ste^lic nč-~e»" jstra :s -^set fcn--it-T črarfte banc^rte
- SriDmeritr ase'- ike S. S. ' "arjoeviša SarEievt?Kr oorrodeliK £-u»t.tc »Hrvatski žete' nat-t tidfie^ e FpameLa pesrtlkt a f! nzafr poErtoemt S! v n Se~ee:ie:-i r-EirtTift Ne g-abt aesEikt ▼ Sa~E.>5-vi it št -ej Fnometlr. nt. E&T.e-fgt ie p:-tr.tr kra:. Aleksande- iett :»3f.. kr je obiska' Sa-aifa ta: regent položi." k~&-p^j F~ebm T'ett»c, ? :en venčen; kraF.:.ic "^sarr lete or T-ser r^eiir	sr"a'E
7>r ieirirr pt»L:kr^egE rojprva ietof apriiE br r.-r.Fr^: ,	7.-aar prire-
Cilt akaaeat-.ic ter s tjetim prifpprt: tFtano-rilr Jonr se pastE"^T.ex Bp-mnet ita Pokr-in1 IL-Er*>e"'-i: ?e bi ar nafclirt pra-p. op-r—pen s±mnar i Ft ie >r)F^-t--t»rMc»rTr a >t šačrt! t Rimt Eer pt t rt" : -p-optf-ii (k atkri^rset pr>klica mi it '-iEEikt St-riE-sma^tr r.:&gr>hatnr 7»r-maga. cit ie ^ Zuzrfm vn-r—hL fDozof"ir -•sr st j^osre-"; profesorskemu pofeliet im- .t :;r ortob-e lW>f. v ?e-e -»^-r.
•	».or+e-sncE t p-aotrv spittbkega a»-o-riia-oDo-ta 7"*-:mncrskf Ae-oklti it FEiisal EtkeT.r t Ft it t četrtek s~veče- vr^f ;a v c E'-.f- TomorsregE i-~omea v Si »-itn. Anketi sc prisos:vovai. odbornik: i-era-Eana. saf r>ptik: aanske cp-avt meeme r»ača»e zrngirsre občine č.-fkc:;e T>ainor-Etegi. p-omtvu :er predFiaTEit -aztir gr-FTiaoarBEii :t tE~iB:iČEit tFtEnrT :ažt-n.ierskt zaprti:-1 a Jad~anste Ft~aže. razpravijelr st h c p-epotrebn g-ačitv: BpIitstfsgE pristaniščE za tEv&onE leiait
rrcrvorjMije SD^-cermect ort-«:~a .na u. -fanr semar.ia oačmsrvc s deL s.miDmEne ciasae ' se večji mesta T Evrop. posebno še tul:u~E cen:"- imajo ^er.ie o-kesi-e. t" jit ^zčržuieo. ce treba ' materialnim žrtva-m. ie t Lniblian smo v -ien aoriedn z&-osttiaL I.ar~e'r st nanaša 7 aoarin simio-iiičmn o"Ees:~an: a ait: v 2>enr-adn _ie al pred Eraikiic osno-rai f podpore icvnits nbiaFE Llnarmoničn. orkester, k; se že uspešne r^e.ir- u T lamašnjec i;on:'.-.;-ai"iT. življenju Emait ac prevratt ie aac p- na? osnovane >Orbes:rainc društvoc. ti sialnc« n~~pja niFi-Ementaine feonr?-te. e katerimi se ie ar dane? že :akr trtrdiir na tem aoiiu aa ie nastala neabnader čisr t o"ranirint našera glasbenega ž-^-Iietia Orkestralno crušrvr aa se ie morale zadnja iett omejiti na rndaln sestav ker nima na razaoiage do vol drupir ms:rumentaiistPT k sr nt-obhodn za simfonični orkeste* "."s. veri: simfonični koncert: fp biii m opori le s sr-aeiovatien anemepa o~Kestra. ln tudi mo:-nr okmieni opemi orkester n: mope' r zadmeir casn ar -edit: koncerta brez irtlal-ite tuie aoninči.
>Linbi ianska filharmoniiar ie bila nedpv-nr ustanoviiena ko: kultnrna sekciie Pad-7veze eodbenikov. Za sedaj ie tc edino združenje, k: lahkr sestavi iz scpiib čiannv orkeste- kako-it nor-eber za izvajani® veli-1 lin simfoničnih koncertov: r nji sr vrlar.ie-ni vsi poklicni pndbeniki zato ie biia a~s'r a> orpanizaciia poklicana, ustanoviti nnvo " a-'-mrm;io v Ljubljani.
Že pred k : ie Podz"ez£ podbeniko* pri-
"ediia vet santonicnli. toticeript met ee-terim. je nrneniift vreana prva siovenska izvedba i'e^reit Beethovnove simiot.te t sodeipvanjen zbora i-iasttene zlatice poč taktirko ravnatelja m Poiica. ~s ti paa-t:us: :r p~ prave sc dobil' končne in trdno obliko ^ t Ljubljanski filharmona" . k 10 bo krsti: 2ft t nr. sifvn t~anccwE di-ipen*
Kent Latot v unionsk dvp-an: *
P"inašamr te informac: ie.. te' uiei. nit. da bo oeip^ane: Ljubljanske fiina-maniie v korist vse naš riasaen: kulturi. Prizade-vatja ijuDijanskih podaenikov bc aotemta-Een. vreana morame m matename pomoč; vse naše jtmasi.. fIlna~monični koncert k_ jlt ac vedno vodi' kak sloveči dirigent. ue.' "nodc instrumentalni višek koncertne sezone Fadeiamc se da bamc ab prvi pri-hodni prilik videl: pred konce-tniir orke-si-on Ljubljanske filharmoni »e tudi maist-a V Talicha čipaT nekaani® zd"uženje se ie kot kulturna pot"eba Liubiiane seda abnr-! viic
Prvemt nastani namera plasnenera ko"-ausa žeiimc Ea* na iver usaena
H. ZE kiflTDSVioiiE T tc t • "bc * l il DC-Eiej p~3diagati že -asa. te~aL- tak; t pr Trogir Strožatac, ?oi.na it Sa.insEc b.i ic ia-keci t	do za Etjar.ka.. p: pr-
tndr . k: j: .k Fif li ;.-f-cFečn.E trog:"Kkt občine ju, it verjetni ee ar ze zgr&ca: b e r iih iO--.r>; • rr" 1 pr.šti t pošter trogirF k te-et. T-ogi-fcka c.ačita >e p"iarEv^ietE čar. tr-ezpiačnc ti razjoiaga zean^fiBče a toč. oeirme mači Ne atEet je biK> ti 1 EEjeE.ienr. ee u: cr. Netac Gr^agatc ko: čiaa FaiiteEticE cKiaorE AtaoEaai OCJKO ra t Prage kjer ac pr. vousfa i-eša-r-eiiraškega z~ačnega proaneit 00bi. >:-E-r bnt itlormac .ie c Lan^-a^at zračL p-og 12 Prag t f"t>Ec Sušaka T Sa-"-
•	■'ragičr.a sm^t :zBt jenca-^ucarja is Eeme Hoiinausena pr Sai»r::tgi m "^ee:-fEjtEen. i>rr-:»ca^E ue Ft jt t iaHi:»ia..ifii ruEt-Ei Eit-ttr ponef~et.. nai rc.ua: t-1 rji Fe"j atiič. c. :>t.i a znane ta-oant .dr.jske -odr ne J pei :tiE ziptbbi "'.her nc varve .1 Bt zr neoo-asjt ptroč cEt
•	"bst> ,;ar.it Bta~oesvr»e »;a»e'ise » Kameema. Blizi Kan-ešn :-e t>:»c K.aa. f:hi ie r.E-w.ivu aiae.E Aa art -a r jt EE^eč naot~ar ztata aat initaon fetk ii ft i-a^c.-aža Ta Ei a-: t p-er.FiE" 1 :it: zgoa-r^mBkc •eci 'Ft Lgrt.venB h : 'it T začetki 24 Ft:i>etjt te*- je j>: razni zg:KipT :nFkit : aruir-et' l '-t 7»: ti a-en •?•
"očiti ig-t .E veiikr t g' T br. it p-p: Tvrn on. Nt-nr p- rn' eru e. ni .»t ostaa EEit-. a nepoši:ac: -ati tat. 'tči, F: F' Turk: rEZutia'.: kaltiFEr fdrjBTi Vr>ii;E jatičaritv .it tajie: prizanese, te- m y biic ime _ta>r:-t.. T u:k fc eef. zee tL^t zgadovmskf t:ni-:a..it a iet.E ir I-7 oier kapelice .it : _ nerta. maf prek' Ramest ic-e t -imf a a : pe .h ^ar.-E zt mr ražtE cesra Sia-ptiam: kaj>elicc br-6c F-eca; i-emeljitc pppcravffi it bodo v to Fvriic pr-spevai. maie-.ai oač-aL t_aiiieF tiče a ta ii. R":žf i-ai..
•	Jt>: > peso: il n: ■ osaas»:ep« st>a:sca T NcT'etr Sata fie st žt u:>.gc 7~et ee:e knneta ^ai:>i ZLejetat a Franc Bei: .n :s Teme-mt za~ai nerega zemuj.šja pr pv v ~azp~ET; yt zmaga I/eieata Er ju jt prišia zaete^a j>rec vIf.k itFtaiiac. Ft pravtarsEt sreča obrt i. t a .'t j.-irn;
b2 tjege-r nasprotnik BajKiub Zt-ietka .»t še nrec pr^c rasp-i^: g* .:zi. da a: fvc-.•egE naFt-pttiEE tbii -t i :zgt: 1 jr-E^-oi Zartci. te grožr.it jt al oascjer ni f hi«!?::ot sat»ara e j>e a št L nasedel E cuai .h- biia :Z'-e<'ei e podat, ac Ear.e- it zmaga. Purjoe n ZeaetEE T vež: posiar u fck::M;e -'ee beset pategtii noš it zi a-«cit 7»-ec mn-og:it pnčaac F^rje-gE narT-ott ta riabc "at.ieir t.fcioi .h- innaa T ao-tiŠL'1:: >:>Eie.ge po&c adtu-H.
•	. uBt *iK&c xt f tr-EtnecE	rv-t-. rt. Tlut-i Br t jti.jeti pbet:l- &"ieuiegE AčaiEE ila.ter.it. k iat ' jt. .it T Sa-■vatEten Šaturt mri f- 'einegE
tira >3uberrviča tjeg-r^c ženr ;z negr^c zašao ?:~ašnr ziočitFtvc ti FETaicnem t» sestn. ."t ostaic p~ert. časE ne-ar.EFEje nc tapoeieč pe Ft je zoi :nec sat izt.a. t pijanopt. T neki vtkcvarEE goetilt h morala posrečip:*..: ,;e ze"el -azgrE jar u nekega mumegE p 7e.11'.*. Kc k ras-grt.vaČE r<caedl ▼ zt;»o* žt ai st :ztrezLi-
1u.v: policisti La Eiiail. EE jut je Tiadei
▼ rake že toCiEt čast I t; t Tiem: zasjf-
»o-p^Ea mar.jec. Lo pa tt-r naš- pr L^ita peki. rtarinstit z^ataikp^ rr -evo-^e* F: km ali tgrrtovl. ua h Acan iti.ier mnrlec ii >amca
. — r»-a*r.i	REIC- ca*sjerr;s rpeti»:t
ir E»r-Dtt jent pe"'ic v r.t	:rat .evc
Iz L}ubl}ane
zppve	Zč-rati. nen&dtt niot ;•>
lesni g j-reg^rita. e icrt T Bt:i»tjža aa. trgovine	Laskat .u- Bt Tiut jee
predsta«" e g Str: itšEE zee dre v nt iK niogie vrša. Prenista-va .h r»agr»oett m počne ji dat. — Tp-f-t SarocnegE getu -išda
»t>B.?»'r;£ ot>a~t»aeiri£ p-i-«ci"trv
r»aDrar"ort: Etrasr«: prE^osiamt rerrvt-ne občait praet. Tiar., T peoe^i:., ia F. jK»polcnt naieii Tirali čti»rrt. k opreta EoriFt E-'Q~ Ril T rvetm.	auclii -r tbitit Evet-etlkov Tstaptite L- Faren ma.K pe Bt t tT'E'ežtosi>c proBEo^out. pr-spft. posebna vj»: lu st ne boor pttšLjb-.a. vab:jen. ju bc ve. prtvofcitrt. verr k. it č-tg. prjaielil.
1,— Dfciier '•iti	» jKisttil: tee^-a
je "iaj t-? št o< ta. r»agat na bukIe romala u. mo-FEii - aat postrv, bc blie 7^ SC lun Eg ščite 31 Bit Ei.it 10 Itt. ač morBkit rit ie alic ue prnet; itnagc ttnt pc S4 ar Si Bil Eg SarEit It saroe: c st etkrat n. ker at polt itn n mogoč iov nt J B-C-tDE
I— i_etošrj i-striže--. AKaoemskec« Df«/-sKepa =00-a. Teiika dvorant batea Tt ott — 1 ap~lu is:;r. Tat: tata a: ita ■6-amKfc T^^k Zao* danes a~er r^omi nttaa.jSr mašr sba* ▼ d-it^i pri-edi1 r^e. tradicionalt kopre~i Bet.of b: na sai.^t-*-a it zafci.mčl slo^enekr na~r»dnc pesen. pc ti'?"! >e aner: ler.r aboeia p— del tcr-:>št ir peiairtjinsfc citiue. Nt 7-r-r~!>rrr ie ■'"ei noviL sice* že T a abiik imof zapisan it r»esni. E Pt Br rit tpen-m compatjst. gg Tarna* Tome a Mar o.': prvič ciaoeia-- Konten bo nuni. ieiot jr-e-gieč pre as talit p-eoeioT Srtsdoaemi.it Pt not:.H. 'S-oretjEEt it BaieL^Et Za-aa-ogromnega zaLina.L>E .it p-ičakevat. at bc koncert -EZprocaE žt v p-edprodt.i. Za: c ta. e ii :e-eei-ant oačinstvt onae. ■vstopnice že p~et" koncertom Predp-:>c.aja se vrši ^sat cai pr v-aza-.ti t ^anšti nt nn ^e^z.
t— Zaič terv pa?-obnlki. ilestn' F^-e: je nt £ -edti seji IS ma-ca it nt temt-iji začasnega p-ariinika c zaščit tzrapir ler zgacipvTnEElt :t umettišEit m»omet ept nt p-et;K>c Etrtumect pw>elEt BEie na da se vzameic- t scaščitno varstve št nasiedti nagr:»aLlE. pr. Sv. Križi iut-brož, Smaie, Alva Tvrčv. iiar^t ilagi. Pieiweia. Ba-gar Cžtpati, NolL igraiec,. F:aj&mai (skiadaielf., Budabintig. !!nr;-bat Rerstik Bemharč.. Amalija TerbiL •>ndt"if (crriisk napisi. Matijt Hriba* Kamilc ilašek d" Valentin Zam!t Janez
Pregledi tujih literatur. Pri Waltert de Gnn^er v Beriint te iz.šia pregledne zpa-ciovma madžarske kniiž^^vpost.. .luiiie P;. Farkasa >. Die Entvickiunc der unpariscberi •
Lit"ra;urt. _ Zatožna Lerotiz v Pariza je
izdata Pstra V. haneso "-isioire dela Ln-teraiure I. omame t.
Za BoiBČeRie je
KAMILA krema
Trhrvc, Leppolt Beia*. Antor Medved, G-orai ,'is^fc a Eiei; c.-gei Taetu usta-j uprite .j C-.atoeiit l£.EUCt C^ek g^sbe-t_£,. dr. Simot ZadiLE, ^ože Jerit Laika
.lerat igm: Tevčar Eiloijtar dr. A .larc, i-at .sa pre.-estlE. Svetličič -T*era:. Sie-kcvet Metoikc. l.aie: Z-^t.t Ziat.auFt Pogačar p-an: Keti	fj.rc.-lesor Eaa vposianec. Vogel Kaiiltik it Sačab Ale-.-.rvec. ? pšE-odrvai a. očvzeBE st Btrocr ti.: -ar te .te V vsle--z. j rimert r»:;strat :-tf je zapr.»frrt. ctz.trt. c>adt4ek mesu rjgi pog.Evarsrv4 st ir.a^ r it jt ares p-t-cli negE devo etja mestnega 5iaE;i*E-Frn T'saErst: -azpo.agaL.-t 1 za s. aetnt b pc-nieti ttistrožjt preprvecaiK.
I.dao* iioB&oca-s»:esE ir acoa-aže-vaineca a*jrt»2 se r-'0"BK ok"Ej. e .'t ▼ 7--e:ekjt*iL eti tF;»ešnc de . va. ie* tud. pret-e.. laFtat' cvorEkc Etfižt icc T nc ve j prostore T G-egc—. .-er tla bi pc>ca..a c>bra "ti f -: ,iega oeia tt i.ačntm. sban c-anet 01 j». < z^t-č-er * prostora, gr-Ftlme ." I aa Borsita: * Zi-g loiinaft < vsega č.at.-:' t a j.r ;.nt .»t»T Lruirva ter i-E.-.zi. :-t ca st r-ačiiega sac-"t tačtc
- c;r-Bi.c 3-U6-.VC w ^ jat' IK
ime »o ure v c»c 15. nt ELve-s. t 7»reua-• aa ir Št "" F-t-c .ie prve. j -euavaE.ifc --edf-a ac -rsett-lušE protesrr c Frar-- tT 11 E. a li it pf:. Tt.i_.te-L r»ai društva haa:* p-ljate:..; fiiozof.ie
i.- N trt*.£ JU2E».J t DPt » v' t' iOr<Tl-F.»
i s b: "ai Etaže* .a žne SC.. V a SL
PRIDI. DA ME VID IS - NISEM ANGEL
Lr- — liTlSU-afct.C 3-UEtVC >Et'0<
t teoe^c j.ppoidtt t it izaet t lčllie-iic vtj :-.[ 5a.pt. i a a~e. jt i»aiu—.tet 1 uri ač Ljub Jate a iež le ieven. bregt l_*t:-el rt mec ?"ttcieiic:et. a "• e^rsaiL. a— za-iižer je	c>: ešda ee sme
;i: : it trge'.nt * ;»• teoe .tet ss t m le ;-azlii c ppnicitt oepne lpram
i— d-ijtrvt »~aao*t. Prosili jte^te a
pe^ct EE Ft EELEBl 't Vt.lt gPt/P^C illitit-
ž .ic trni za-ad- t-ee t« t-ažnt za: e*-e — Pevov CK E
_—	Bt poete	—aEr ^. oP-
Bi at » *ie:i; tt ir poneae .tet 6ertjak.s»P-Bt.c aieza:iiL« lg~aa Ft br Btaroslarti ■f-eseir ar-t Ilosu^-ec ^rtoe*- a:, »"'ztpe a t-cit e. t t it pc Fvpj; duhovit: rpeidt ime .t 7- kr tik a pEE.it iz-edet EFttL : Ne?p"isii.iei dLnrv,;: hmnf p"ep.»eta "^s: *-eFej: .g-' Nc**_ r pretit a E"aEti čea:-~a: :a Tst:pt' ce Ft badt opi lie ▼ net e ..tc a panede nt rte 2<- dr H a ac la ee 1". tr 11- ca.it trr nlagt.it T '1 tadstrpt u ileFtnegt dima
a— Za-aa čiššer.u ij-aapir p-aezo-rv porti -jut ;aru 1 .le glameiE fcpločfart ia jiofee pe t m opai Ete tu 6c t il zvečer nt ac Fpr-. jeEEaa paketi* l'a-: :Lrtxc le. :t dii. predaja paaeie le e-i-pir iud janBKir porzar. Zt »Ftajt v^ie pošipt : .ie ti! a ztieioaske ajtž:«e ac tipštt ppf : * au ti i^tK t fKiseriL zc~ati: rariLjaat jtošie m iiasa*rk:T. četa:
BB Film L L D. ^HH		
	Itnef a: 1.1 rr.	1
	V: Satntuuer t t-est.^ p t teren	
	SREČNO POT	
	Saier. — petie — zaafa — veselje	8
		
RAZ VITEK EN RAST
atrašaeEE teiesa ie ŽEiačc Lrani anr teta zzrai fesei i it ii zaiecane.. oec l.ieat izreznr reiil telesi VBt p pt e -a
tre nt aa-pat-t t aii-et
'"i' Tint : :r: liier: eni! iti S:	z
Oi'oma ~:nf r nii.atzt mesar.ita Sam c j a-pa-aar O r D rr e - - t EDseŽr f tare: O 5' O 1
Lruzsiz za--r ac/ >lfl £ ili
V S F
.It ta.5 e-"ai ;<r ,4l le "eeta PPt-l Frajioe. jt zat; : sit prei 7-eaar-■5'aaiegi bpelIee a z: ta* le ""a-1 zg:>Ea.. Spr*-E jt Lai".: 1 a 7—e* r pe r^ajiiAac i:»ee fptelie gE .t i a*: iria a rtu p: u*"_ li -edik c preiti : ^alnem sap—e £: jt pc-tata * za:-:" ,tt trai-i-: p.-—a. . 7-----
ti. .it pp.tegi
: Pt»r *- E-.et
-a p
.-■ i.' <r
Iz Celja
t— De iBr;t cas st t žiipč tr	*
neots-ir SI t m r»: L zriarac * lrat:ljsa«c: comi t Oeiji i-en.i-Ea.it ze gta ittt čs^ Lite Tir^e^tLiae :»: :•: "tEjt Et a Drr»c.Ta.' »e. T Dede:.k * t;-ia p: L pt irinaz eEoi-pmear-rE—n*a " -a. ze a r.at n :.agEjLlEt Pa.-er strtlt tt eec-: Lart-bortt j -eta-i-aa -f gg z* if :i ."'tta-it pr: tesor i ua ~a! ;at»č)i
1— Wio-'iCE - E*.; e"u SK Ear:>- znan:, .it : i a 1-i. it:-za—t ar. čpt rz '--Teti flf rzt p—erZ:titur ■■ ta I3i za:>ea Ie:>;'-*a t" r"* ."ar -r
r pa: 7 " Jb-r-^ s tmaroar -.eT-' t» psertLa č-le Trsa člškt ipi-lF'*! * ?-aijE tl^-ri l^SLEt r it- "**& tr r- f: :ss~
.. L.
- n Z p_i > f: prerpei.it
Smudarji. turisti — nikamor brei cjt 1 Bo bite jd povsoc pc Bat 10.— ikri: lice.
1— s.azri t azfciBt p-oses. prihocx.if el prittevc p-et ma_ EazetiE Beta: t EtLieiži: lati.it :s bacine Sia~ trg jr~ Loži nbzožeti težEt itsjeept poštadae. Eer f: Ltaadi g-tLidaria e jat je al. pop-e. kot inpiaprear zapeti več tot, kt bc .ta FEEšai Fprt^a čes me.tr. IrtE*a_ toži-et Tt Fesu-vH obširne c»btočLicc prcc. II ZEa.iem osebam pbtožet mEoamitiFtiri r t -ppagancit. proces E bc z-aja ^eč zn. Ft i>c rršl proz. tonci aprla
1— t^f-jD r.sza"oe*je» T čezrreE n> t:tč. je pi-lic.jt aretirtu. T nea ai*-a~L t seLtpt ierfcEen. oeit mesta 5e:^:,- cx bt -za-ue-.te* E bc mta Trt; pčigra. * tt-E tivi.-t. man ra?iti"an:. nt jK-mea a> sietc pan jo Tat je paoe. t roke tret a;i:-; izf.ietia tvartapirceit nek deše -aa e je ^ btubljat p"OGa. eolje 11 .»t s -.zEtj iCEoia T žepi saiše r^eče* t Et*"t* i- Tr:.* miad L+ubljančat. ^et tar stegt aosia sc ga zdanil; 1 Ea*-iam :t ar je mtit j«:>ZEe.K le c^tc at netegt p"-ja-1e1.1t L*ai"ve z"tT t j»: aaa. rBr uruzor FiraŽLia je Detre-jpemi žic^eti žt zaa* le. Ekrane. EEt-e. ves iztipioek In. ni i.».it .grE mEio iažja so se i.iegr*- soigra c: pc -uči., at it mož sproti preee; P'l laar aa le nI p- a-etac:j -azer a-ez dt-tar it nc Bkora. a-e? zt *-es-. Emr.pj-a-a.. t. bc posprtvZ. L.tegove aaLacvct. hc ctčanc -a-ianai ue Eaašnc presenečenje, rer je 711»— 1 ie le ta p-. t*ie btna ae. p-g~anegE denar.ia
St-ar šrr.a-ne ao-e aoc kl.iuierr. St neEE el Fed za -ešetEam ijcbljan ee iE zaparor arzet neEgnat rit j. tat, ne-»*art p-anre iz Tacnegt poč &ma-to ga-rc li,'atiet ie bil ZE"ac. mnoga ta:**iL sna Ft ie -i.a-i v Savi rvtujet pa te tndi sa"ac nevarne g-ožr.te a nagega"-tat t E-:"emE prtee^atjt Praneelj Bt .t poiet be-ive p-et r-ožLiE pc Lj!*-aL žeoe je jk ž:ttit pa.^it nt z.mc pt se jt zavrete. t gozn cvt at šmart gor. Ejer jt pasta st-at turistov, št zlasi: pa žetsk. Eer Bt
H Zvočni kino Dvor
—	Te. r"-3t
I>ane« semzacianalns premiera
veiefirma
Pekel na zemlji
20.000 let SING-SING
Najstrašnejša ježa na svetu. Naa-
čiovešK: beji. Senzacija Novo! Senzacija: Preast&ve ob 4. 7. ir 8 nri rveiei VBtaiminB Bil! 4.50 tt 6A0.
rit r .a a e i-E-i-i t a a iaz Petter a t^r "e* iz--.tat PErršz--r lart tE;nr	•-.:
Po-etika t .»t p~er e Sejtče*"lL p: ta- —1 : čii p-ržLiir * nedel..-. Pionir ti P r >!•:•-.ie. P i •» sapr -t :>r-PŽnfga fp	* i-e *t
t— Dpuppc at e* 't :>ti r'"St ep; r:»ca v sreoc t .it p: aa ""-a. :«ear* se pomačta StatEc L--ašet * S:*" c.ec-i-r- -j- a u feznanegt **zc -ei ; bebo EreFod E~oga * giE"": E :--oš'.:t sc taept-
boiLianiec, r.itr je Ser—ea pnffiegt: pr-&k<Kibam
t— Zaa"ujič a-Zr>-r - ua	se
nabave pptreafera * z s t. z * Oeiji ». c-o-; ^ Siant a ptnaie držamt Famr-tp-tme t-adnae a rput: enc-e * Oeč»i a aaolic ti zad-užt sestaneai c Bt ar *-feI t nedeii?: S- t zt pr i t~ -r Eii.; tr~rr-aL --". arrta ega 1	S^ezast-
Kt se bacr uae ejrl sar* -Tptrr ne zac-tgt * Ma-ii-^rt
e—	aeza ~ 7e - a ai i""- te
mnog: p-ezt»:»sea.lE Pt tsa	t an»-
n ček. f: oeinc ce. - saai»c r-a r.at. z.na-s-ret m: istn r-eprušet * Zg tf. p- : t; " it . •' t a za-t-c*' 1 ista T-;ai
zat e**a_. ni čeavc: žepi r ^	'- ^f (tt
je Bramptt oe.ar za a e-c aeca: t .are. M< .iste* tam-ei : .art t a:	tt ura.
:k>.wia zidarjen. w c. : I .1 nt t~: Et * er it.-ac f: : * —t^ za: i .r* . ' "te:
bc r^t a-etirai-
' *it - * -a*. I
. ; ... —. ^r' -»»


17 M ari bara
f_ , eličapzr;j pcKfc'>-n«at rupant er
_id&iai. Sn:te p: p - si fc st za-al na-giFL-att tanižbenc:. z~a:: r a oeiiavc_ p-t»c bc.iotz^zl ter st ivrse*. t vei.t tprevch. 11 ac st mi p--£_ju<-i_ zac na:;-piit.a železničar; a c-tg z-.--.ii- t čea moaačnegE st'~e**:a .tt k rakaa gpt-aa magiFi-atta ueažaeur.e*- Sjedi. f ItU 'f-f Zltit. LEZI ILagiFt-&tZ tEiužatttc. : magist-aiLia caretnoc-jea i. pastr?a nt če t pc.i<ean r tdai r-i *ac. pa ciotait žejezn iarj T ^eiikea ši.e-irt fcppčp: gariic. 1 pataim £ 71 ce^jtikmr r Bsoeteič:čem e fc zatcnrL rare* "»c >. IrosjKifcE. a Sucvenst- Lacs. jur^c. Trct Svobode pre-i Eianiraaje niet^ipega župana č* Bipoida t Ciril iletadc- nlic. Eje-Bt jt zg-Ei.E "celiaigtar-a n—->Z-iiL aa T*e-ča?t M.. eiLjr-C' fvc egt p tjia aesčata Pr podaktic: Eta F"ira. ont ga-ii>- mi>šiE zbor ipa* rtt e žt"7»e pa te p.>t ^adrtvoa s*-cjega pefcrrptjt a Barvaza oc7»e. Per-jaačičev »? iztrz^c T o.a- i-ev »■ : oa "ci -a Adamičeve vZdra^ict . s "tir >Z"~ ■• Eiic bc. pcmevat * noč oepriac .u. mag-Etratnj. nsitžaencev 1 crecio-iez B:»ac-štat nt čfciE st »e jmuaa fcEEtn: s oepu-lat-ji taEiOtaa.lt žeiest.čar.te^ f 7»reafieo-lIeoil LtKačilen. ta čeii t BlaT .etoevc BtatrvEt.it nje* nt Bktpnc s aragan cit-pttac jaat r-ajema odbp-cv ter en glt naciotaitli: orgntizac ^ sretl Bi£T-i.tepcn. nejp-isrčne.fea voščilt a čerrtte l»i»c:nsfc: f vem i ti fc Ft ar v zi -al *" mesta poF^etr^aaic te* rtezr«! erETt'* poc ■vodstvon. pocžt t>ana P. vtnt t»a£ čestizat Ea*--.vepn t tjegpvr FtaiiPT*aL.>e Pris-čtc it 7 "»"-eno eaE -enotnic Bt je ži-pat dr Lipoic. zee val za isrr-ent ar-aae jioao-ii-as": ilariaur je izeesu. doižnc- st fc^aic. Evr.vemi zas nžneai župana
s— KmeŽKe oorr.ač tt 30" tt T Trtičat je tasta ntjp-t. požar T tlevt posesttiitt Attota Smoiitge".ia P.amen bc p-eš. na FtanrrariJFkr it gosjtadarske poslopje fc Fta zgo-el. dr tal škoda ie le delnr kr ta z zavarovalnine Srm se dt je pe^n; padtatriie »lobri -oka
■— Sta-o4cPtnH6KE cerkev. T nedetjr ?4 ee ponedeitek t a br obafat ai F BiužbB božjt v Naradneit o<nnt ir ne ee kar Je biic prvotne oznanjeno.
a— S smrtjo se bori ▼ bolnišnicd Ignacij Podgoršek iz Podove, ki sta ga 381etni krojaški mojster Janez R. in 221etni Franc P. z noži obdelovala tako dolgo, da se je v mlaki krvi zrušil nezavesten na tla. Poškodbe so zelo nevarne, oba napadalca so orožniki aretirali ter privedli v zapore okrožnega sodišča.
a— V gozdu privezano k drevesu je našel neki posestnik pri Hočah 12 letno deklico ki je izpovedala, da jo je privezal k drevesu 24 letni hlapec Josip G., ki je bil uslužben pri njenem očetu. Zahteval je hlapec od nje, da mu mora čistiti čevlje. Ker mu pa tega na hotela storiti, jo ie, ko jo je srečal samo v bližnjem gozdu, privezal k drevesu z motvozom, ki ga je imel pripravljenega v žepu, nato pa izginil. K sreči je šel skozi gozd čez nekolika časa omenjeni posestnik, ki je deklico rešil. Josip G. je bil včeraj pri mariborskem sodišču obsojen na mesec dni strogega zapora in na globo 100 Din.
a— Sušteriča bi bili radi videli. Včeraj dopoldne se je nabralo pred razpravno dvorano 53 na okrožnem sodišču vse polno ljudi, ki so domnevali, da je bila za včerajšnji dan določena obravnava proti Sušteriču. Moral je priti stražnik, ki je gručo radovednežev odpravil.
a— Zborovanje marksistov. Za četrtek zvečer je bilo napovedano v veliki union-ski dvorani volilno zborovanje mariborskih marksistov, na katerem je govoril tudi dr. Topalovič. Na zborovanje, ki je bilo kot javno razglašeno je prišlo tudi mnogo takšnih, ki so prispeli samo do vrat, kjer so jim reditelji povedali, da nimajo dostopa — brez navedbe razloga.
a— Cercle frangais. Odbor francoskega krožka vabi vse člane na 13. občni zbor, ki bo v petek 29. t. m. ob 1.8.30 v drž. realni gimnaziji, pritličju levo, t običajnim sporedom, če se ob tej url ne zbere potrebno &t,evilo članov, se bo vršil občni zbor pol ure pozneje po S 12 odstavek 4 društvenih pravil.
Iz življenja na deželi
Iz Hrastnika
h— Kino Sokol predvaja danes, jutri v nedeljo in na praznik v ponedeljek vele-senzacionalen film »King-Kong« — opica 25 m visoka.
Iz Zagorja
z— Sokolski oder uprizori v nedeljo 24. t. m. zvečer Vombergerjevo igro »Zlato tele«. Pridite!
Z Jesenic
s— Šahovski odsek Sokola priredi v nedeljo ob 20. v Sokolskem domu na Jesenicah šahovsko simultanko ki jo igra prvorazredni ljubljanski šahist Milan Longer. Vljudno se vabijo vsi šahisti z Jesenic in okolice ter tudi ostali, da si ogledajo to prireditev.
s— Kino Radio predvaja danes, jutri v nedeljo in ponedeljek ob 8. uri zvečer (v nedeljo tudi ob 3. uri popoldne) komično
opero »Fra Diavolo« v velefilmu.
★
LAVERCA. Tukajšnja sokolska četa priredi v nedeljo 24. t. m. ob 15. žaloigro »Mlinar in njegova hči«.
RIBNICA.' Zvočni kino predvaja danes v soboto ob 20, jutri v nedeljo ob 15.15 in 20. ter v ponedeljek ob 15.15 in 20. zvočni velefilm >Pod lažnim imenom« (Begunec iz Chicaga). Za dodatek nov Fo-xov zvočni tednik.
MIRNA NA DOLENJSKEM. Sokol na Mirni je povabil za nedeljo 24. t. m. marljivi dramski odsek viškega Sokola, ki bo uprizoril na našem odru izvrstno pripravljeno dramo »Mladost« v režiji br. Rudija Marinčiča. Drama, ki je že na Viču dvakrat dosegla lep uspeh, bo gotovo tudi pri nas privabila v sokolsko dvorano številno občinstvo. Pokažimo z veliko udeležbo priznanje požrtvovalnemu sokolske-mu delu Vičanov. Začetek predstave točno ob 16.
Gospodarstva
Izboljšanje v jugoslovenski rudarski produkciji
V preteklem letu se je rudarska produkcija v naši državi občutno povečala. Prvič po dolgi vrsti let se je lani dvignila tudi produkcija premoga. Narodna banka objavlja v svojem četrtletnem poročilu za lansko zadnje četrtletje že številke o celotni lanski rudarski produkciji. Ce te številke primerjamo s številkami za prejšnja leta, dobimo naslednjo sliko naše rudarske produkcije (v tisočih ton):
ruda svinčena bakrena
premog
1929	56%	113	329
1900	5269	184	493
1931	4963	371	457
1932	4651	555	279
1933	4149	686	575
1934	4293	745	662
železna 428 431 133 27 52 179
Produkcija premoga, ki je leta 1933. dosegla najnižje stanje, se je lani dvignila, in sicer za 3.5*/«. Produkcija svinčene rude je pričela znatno naraščati leta 1931.. ko je bil otvorjen velik rudnik v Trepči. Lani se je produkcija svinčene rude ponovno povečala za 8.58/«. V primeri z letom 1931. se je produkcija svinčene rude že podvojila. Pri proizvodnji bakrene rude opažamo občuten padec v letu 1932., ki pa mu je naslednje leto sledila podvojitev produkcije; lani. je produkcija bakrene rude dosegla nov rekord 662.0CO ton, kar pomeni nasproti prejšnjemu letu povečanje za 15°/» nasproti neugodnemu letu 1932. pa za 140%. Izboljšanje beležimo tudi pri produkciji železne rude, ki se je nasproti letu 1933. več kakor potrojila, vendar še vedno precej zaostaja za produkcijo v letih pred krizo, ko je šlo mnogo naše železne rude v inozemstvo. Lansko znatno povečanje produkcije je zopet pripisati oživlienju izvoza rude. Ostala naša rudarska produkcija se je zadnja leta gibala tako-le (v tisočih ton):
1929
1931
1932
1933
1934
pirit
60
07
-j i 16 21 23
bavksit
103
62 67 81 86
krom. ruda 44
57 44 23 47
Produkcija pirita, ki je leta 1932. padla na 16.000 ton, se je v zadnjih dveh letih zopet dvignila na 23.000 ton, seveda pa še močno zaostaja za produkcijo v letih pred krizo. Produkcija bavksita je v letu 1932. padla na 67.000 ton in se je lani zopet povzpela na 86.000 ton. Produkcija kromove rude pa je padala do leta 1933 '(na 23.000 ton), lani pa se je zopet povzpela na 47 tisoč ton.
Končno je še omeniti nekaj številk naše topilniške produkcije. Produkcija sirovega železa je lani znašala 32.760 ton nasproti 30.740 tonam v prejšnjem letu in 9970 tonam v letu 1932., ko je bila najslabša. Produkcija sirovega bakra je znašala 44.400 ton nasproti 40.3CO, 30.200 in 24.000 tonam v prejšnjih treh letih. Produkcija svinca se je dvignila na 10.100 ton nasproti 6300, 83C<) in 7900 tonam v prejšnjih treh letih. Produkcija cinka pa je končno narasla na 4360 ton nasproti 3460, 2530 in 4510 tonam v prejšnjih treh letih.
Gospodarske vesti
= Ustanovitev centralne organizacije ju-goslovenskega lesnega gospodarstva. Kakor
je »Jutro« že poročalo, je bil v sredo ustanovljen v Beogradu Centralni odbor jugo-slovenskega lesnega gospodarstva. S tem smo končno po dolgih borbah dosegli centralno organizacijo vso jugoslovemske lesne industrije in trgovine. Kakor znano je ta predlog že enkrat propadel, ko so načrt pravil pred meseci odklonile skoro vse lesne organizacije. Na inicijativo in ob sodelovanju predstavnika slovenske lesne industrije inž. Milana Lenarčiča, je bil nato v Beogradu izdelan nov načrt pravil za to centralno organizacijo, ki predvideva sestavo centralnega odbora po delegatih strokovnih organizacij posameznih produkcijeikih področij. Na ta načrt pravil so pristali interesenti. razen zagrebškega Udruženja lesnih industrijcev. Še pred dnevi je kazalo, da se bo tudi ta drugi poizkus ponesrečil, vendar je na podlagi pogajanj, ki so 6e vršila v Beogradu v ponedeljek in torek prišlo do sporazuma. Tako je imela konferenca ki ie bila sklicana za sredo, popoln uspeh. Konference so se udeležili poleg zastopnikov ministrstva za šume in rudnike,
Zavoda za pospeševanje zunanje tnrovine in Šumarekega udruženja predstavniki vseh jugoslovenskih organizacij lesne industrije in trgovine. Po sprejetju pravil 6e je takoj konstituiral Centralni odbor lesnega gospodarstva s sedežem v Beogradu. Kakor smo poročali je bil za predsednika izvoljen rav-nateLj »Šipada« in minister n. r. dr. Ulman-ski, za podpredsednika pa inž. Milan Lenarčič, imdustrijec iz Ribnice na Pohorju.
= Italijansko - češkoslovaški kliring. Na predlog Italije, ki stremi za tem, da sklene s posameznimi državami klirinške in kompenzacijske sporazume, je bila te dni sklenjena med Italijo in Češkoslovaško pogodba o klirinštkem plačilnem prometu, ki pe bo pričela izvajati 26. t. m. S tem v zvezi 6e ie Češkoslovaška obvezala, da ne bo omejevala izvoza italijanskega blaga. Italija pa bo dopuščala uvoz češkoslovaškega blaga le v lanskem obsegu.
= Italijanske uvozne omejitve. Kakor poročajo z Dunaja, namerava Italija po_ 1. aprilu urediti uvoz tako, da bo dopuščen le v okviru četrtletnih kontingentov v višini 100-odstotnega lanskega uvoza v istem četrtletju od strani posameznega italijanskega uvoznika. Avstrijska industrija si prizadeva doseči omiljenje v toliko, da se kon-tingetfti ne bi omejevali na četrtletja in da ne bi bili vezani na dotičinega uvoznika, ki je lan; uvozil blago.
= Dopuščen izvoz orehovine. Ministrski svet je prekinil prepoved izvoza orehovega okroglega, tesamega in rezanega lesa, ki je bila uvedena 3. decembra preteklega leta. Iwvoz ie sedaj dopuščen pod pogojem, da izvoznik e potrdilom vojnega ministrstva dokaže izvozni carinarnici, da^ je 10 odstotkov za izvoz prijavljene količine prepuščeno vojnemu ministnstvu po tržni ceni. ki jo določi v sporazumu s trgovin,sk;m ministrstvom ali pa, da vojmo mhrstrstvo nima potrebe za ponudeno količino.
Borze
22. marca.
Na ljubljanski borzi so tečaji deviz ostali v splošnem danes nespremenjeni. Tudi v privatnem kliringu notira avstrijski šiling kakor včeraj 8.65 do 8.75. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.67, v angleških funtih po 228.95, v grških bonih po 30. dočim so se španske pezete nudile po 5.65.
Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda po mirni tendenci trgovala po 378 in 380 (v Beogradu po 377), za marc po 378 ter za april in junij po 377. Nadalje je bil promet v investicijskem posojilu po 77.50 in 78, v 7°/» Blairovem posojilu po 68 in 6850, v 7"/» Seligmanovem posojilu po 71.25 in v 6®/« begluških obveznicah po 66.75.
Devize.
Ljubljana. (Z všteto premijo 28.5 odstot.) Amsterdam 2971.43 — 2986.03, Berlin 1756.08 — 1769.95, Bruselj 1023.14—102S.2U, Curih 1421.01 — 1428.08, London 208.73— 210.79, Newyork 4355.43 — 4391.74, Pariz 289.60 — 291.03, Praga 183.35 — 184.46, Trst 363.84 — 366.93. Avstrijski šiling v privatnem kliringu 8.60 — 8.75.
Curih. Beograd 7.02. Pariz 20.38. London 14.70, Nevvork 308.8750. Bruselj 71.95. Milan 25.65, Madrid 42.2250. Amsterdam 209.0750, Berlin 123.95. Dunaj 56.90. Stock-holm 75.80, Oslo 73.85, Kobenhavn 65.65, Praga 12.91. Varšava 58.25, Atene 2.93. Bukarešta 3.05.
Dunaj. (Tečaji v priv. kliringu.) Beogrrd —, London 25.56, Milan 44.43, Newyork 535.33, Pariz 35.44, Praga 22.26, Curih 173.68, 100 S v zlatu 128 S pap.
Efekti
Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 378—379, za marc 376—378, za april, junij 376—377, za julij 376.50 bL, 7% in-vest. 77.50—78, 4% agrarne 46—46.50, 7% Blair 68—68.50, 8% Blair 79.50—82, 7% Drž. hip. banka 71.25—71.50, 6% begluške 66—66.50; delnice: Narodna banka 5250— 5350, PAB 259—262, Trboveljska 126 den.
Beograd. Vojna škoda 377—378 (377), 7% invest. 78.25 den., 4% agrarne 48.25 —48.50 (48.25). 6% begluške 66.50—66.75 (66.75), 7% Blair 67.75—68.25 ( 68), Narodna banka 5250—5350 ( 5300), PAB 259 —260 (259).
Dunaj. Trboveljska 11.80, Alpine-Mon-tan. 10.05.
Blagovna tržišča
LES.
-f- Ljubljanska borza (22. t. m.) Tendenca za les mlačna. Zaključenih je bilo 5 vagonov desk.
ŽITO.
+ Chicago, 22. marca. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 94.3750, za julij 92; koruza: za maj 78.25, za julij 74.1250.
+ Ljubljanska borza (22. t. m.) Tendenca za žito stalna. Zaključena sta bila 2 vagona koruze. — Nudi se (vse franko nakladalna postaja): pšenica: baška, 78 kg, po 132.50 — 135; banatska, 78 kg težka po 127.50 — 130: oves: bosanski 105 — 110; koruza: baška po 70 — 73; banatska po 66 — 68; moka: baška in banatska *0t po
po 195 — 215; — 105; otrobi:
210 — 230; baška »2« baška »5« pa po 175 oa?ki debeli 105 — 110.
+ Novosadska blagovna borza (22. t m.) Tendenca nespremenjena. Promet srednji. Pšenica: baška potiska 128 — 129; slavonska 129 _ 1"0; baška in sremska 122—123; banatska 120 — 123. — Oves: baški. sremski in slavonski 88 — 90. — Ječmen; baški in sremski. 65'66 kg 125 — 130; jari, 67/68 kg 135 — 140. — Konua: baška in sremeka 66 — 67; banatska 63 — 61. — Moka: baška in banatska >0g< in »Ogg« 1C0—212.50; >2s 170 — 192.50; >5« 150 do 172.50; »6« 137.50 — 145; >7« 107.50 do 112.50: 77.50 _ 82.50. — Fižol: baški in sremski beli. brez vreč. 2*/o 130 — 135. — Otrobi: baški in sremski v jutastih vrečah 79 — 81; banatski v jutastih vrečah 77 — 79.
BOMBAŽ.
+ Liverpool, 21 marca. Tendenca mirna. Zaklj. tečaji: za marc 6.12 (6.07), za julij 6.02 (5.SS).
+ Nevvjork, 21. marca. Tendenca stalna. Zaklj. tečaji: za marc 10.64 (10.66), za julij 10.75 (10.78).
atPCBTOAJR
DRAMA.
Začetek ob 20. Sobota, 23.: Beneški trgovec. Proslava 25-letnice umetniškega delovanja režiserja g. Milana Skrbinška. Izven. Nedelja, 24. ob 15.: Sluga dveh gospodov. Mladinska predstava po znižanih cenah od 20 Din navzdol. Ponedeljek, 25.: Zaprto.
OPERA. Začetek ob 20. Sobota, 23.: Francesca da Rimini. b. Nedelja, 24.: Netopir. Izven. Znižane cene
od 30 Din navzdol. Ponedeljek, 25. ob 19.: Proslava Materinskega dne. Prireditev Krščanskega ženskega društva. Izven.
★
Vse okoliško občinstvo opozarjamo, da
bo za velikonočne praznike pasijonska drama E. Gregorina »V času obiskanjac. Vsi, ki pridejo za praznike v Ljubljano, naj ne zamude obiska te zanimive igre, ki slika delovanje in smrr Jezusa iz Nazareta. Premiera igre bo na cvetno nedeljo. Delo re-žira g. Gregorin.
Danes se poje Zandonaijera opera »Francesca da Rimini*. ki je dosegla pri premieri jako velik in lep uspeh. "luzikalno in po dejanju močno delo so odlikuje po izvrstnih kreacijah v.-eh sodelujočih. V glavnih partijah pojejo dame Gjungjenčeva in Ribičeva ter gg. 'Jostič, Primožič, Franci. Nadalje nastopijo še dame: iV.ičeva. Žu-pevčeva, Ramšakova, Kogejeva in Spanova in gg. Janko ter Marčec. Dirigent ravnatelj Polič, režiser Primožič.
Jutrišnjo nedeljo se poje ob 20. Strausso-va opereta »Netopir« kot predstava izven abonmaja po znižanih cenah od 30 Din navzdol. V glavnih partijah dami: Obervval-derjeva in Ribičeva ter gg. Gostič, Peček, Franci, Janko in Zupan. Dirigent ravnatelj Polič.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE.
Začetek ob 20.15.
Nedelja, 24.: Vzroki in učinki ali Kozarec
vode.
Ponedeljek. 25.: Vzroki in učinki ali Kozarec vode.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE.
Začetek ob 20.
Sobota. 23.: Profesor Zič. C. Nedelja. 24. ob 15.: Blodni ognji. Znižane cene._Ob 20.: Veseli kmetič. Znižane
ceno.
Ponedeljek. 25. ob 15.:^ Izgubljeni valček. Nepreklicno zadnjič. Znatno znižane
cene o J 20 Din navzdol. _ 01» 20.:
Profesor Žič, Znižane cene. Zadujič.
»Riviera« zobna pasta
daje ustam prijeten in osvežujoč vonj. temeljito »pifieira. odstrani hitro zobni kamen in ohrani zdrave m bele zobe. To pasto uporabljajo v vseh kulturnih državah
Na toaletno mizo
lepih dam,
kl hočejo ohraniti zdravo kožo ln zdrav naravni tain spada I*
RIVIERA
TOALETNO MILO,
Id je Izdelano po kemičnih strokovnjakih na bazi olivnega olja
O R T
Pred nastopom državnega prvaka
Drugo ligaško kolo — Tudi Ilirija hoče pokazati svoje znanje
Dvojni termin v drugem ligaškem kolu je omogočil nekoliko močnejšo zasedbo. Tako so na sporedu naslednje tekme: v Zagrebu prvega dne Hašk : Slavija (S) in Concordia : Slavija (O), v Beogradu BASK : Hajduk; v Ljubljani Primorje : BSK; drugega dne v Zagrebu Hašk : Slavija (O) in Concordia : Slavija (S), šest tekem in dvanajst pik, kdo jih bo kniižil v dobro?
BSK v prvenstvu • • •
Nas v Ljubljani zanima predvsem tekma s prvakom. O BS'Xu je bilo včeraj nekoliko govora. Kako bo z domačim moštvom ?
Ta trenutek še niti sestava ni določena. Crno-beli imajo v samem začetku tekmovanja težkoče z zasedbami. Ali bodo mogli nastopiti v nedeljo kompletni? Ljubljanska nogometna publika bi si gotovo želela, da se jim to posreči!
Ker je v naših krajih v ponedeljek praznik, je izkoristil BSK to priliko, da igra drugi dan še prijateljsko tekmo z Ilirijo. V zadnjem hipu se je v to svrho stvoril med Primorjem in Ilirijo aranžman v tej obliki, da bo v nedeljo igrala ilirijanska druga garnitura predtekmo z Olimpom, ki je imel gostovati v predtekmi proti pri-morjanski drugi garnituri; zato pa gre v ponedeljek črno-bela druga garnitura na obisk preko ceste, da igra v predtekmi s svojimi belo-zelenimi tovariši. Ta sporazum bodo gotovo s simpatijami sprejeli pristaš' c^-^o '■n ^mre^a kluba in ga pri-
Start artigega razreda
To nedeljo se pričnejo gibati tudi ljubljanski drugorazredni klubi. Na sporedu so tekme Sloga - Slovan, Slavija - Jadran, Mladika - Mars, Grafika - Reka, Svoboda - Korotan. Prvo kolo je torej kompletno, igrišča in začetek objavimo jutri.
Letos so ti klubi še malo nastopili. Iz teh skopih nastopov se da sklepati, da je Slovan prilično močan. Grafiki se tudi lahko prisodijo že v začetku dobre šanse, Sloga je bržčas težak borec, Svoboda se je preko zime nekoliko popravila. Vsi drugI so še odprti vprašaji, in Sele jutri jih bomo lahko presodili na igriščih.
Kaže, da bo konkurenca v drugem razredu tudi spomladi burna in težka, želeti je, da se moštva drže dovoljenih mej ln da bo ta borba v vsakem pogledu vzorna. Ta apel velja tudi pristašem raznih klubov in publiki!
Službene objave LNP
(Seja p. o. 20. marca 1935.)
Navzoči gg. Kuret, Novak, Jugovec, juvan Jančar, Salomon, Bergant, Trpin, Skuhala.
V nedeljo 24. marca se določijo prvenstvene tekme: v Ljubljani igrišče Primorja ob 16. državna ligina tekma Primorje : BSK.. Dovoli se predtekma Primorje II. : Olimp ob 14_30. Službujoči odbornik gospod Dorčec, nadzor nad blagajno g. Jugovec. Primorje mora postaviti deset starejših in primernih rediteljev. Igrišče Hermesa ob 10. Sloga : Slovan. Službujoči odbornik g. Bergant, vsak klub moTa postaviti po štiri reditelje. Igrišče Jadrana ob 10. Slavija : Jadran. Službujoči odbornik g. Salomon, vsak klub mora postaviti po tri reditelje. Igrišče Mladika ob 10. Mladika : Mars. Službujoči odbornik g. Ga-lov, vsak klub mora postaviti po tri reditelje. Igrišče Primorja ob 10. Grafika : Reka. Službujoči odbornik g. Buljevič, vsak klub mora postaviti po štiri reditelje.
V	Mariboru igrišče Svobode ob 14.30. Svoboda : Cakovečki SK. Službujoči odbornik g. Petan. V Kranju ob 15. Korotan : Radovljica. Službujoči odbornik g. Hrovat.
V	Skofji Loki ob 15. Sora : Gorenjec. Službujoči odbornik g. Kern. V Domžalah igrišče Domžale ob 15. Domžale : Disk. Službujoči odbornik g. Jančar. Vsak klub mora postaviti po pet rediteljev in stranskega sodnika. V Šoštanju ob 15. Šoštanj : Jugoslavija. Službujoči odbornik g. Jegrišnik. V Krškem ob 15. Laško : Krški SK. Službujoči odbornik g. Istenič. V Ptuju igrišče Ptuja ob 15. Ptuj : Drava. Službujoči odbornik g. Vuga. Prvenstvena tekma Panonija : Gradjanski SK se sporazumno preloži na 19. maj 1935. Prvenstvena tekma Svoboda : Korotan se določi dne 26. marca na igrišče Primorja ob 10. Službujoči odbornik g. Bucik, vsak klub mora postaviti po tri reditelje. V Mariboru igrišče Železničarja ob 15. Železničar : Maribor. Dovoli se predtekma rezer. Službujoči odbornik g. Kaspar. Odobri se prijateljska tekma Amater : Hermes 24. marca v Trbovljah. Naknadno se odobri odigranje prijateljskih tekem: Disk : Jadran 19. marca v Domžalah, Sora : Mars 19.
merno kvitirali.
Predprodaja vstopnic za ligaško tekmo bo v nedeljo dopoldne v »Emoni« ob vhodu. Tribunski sedeži so oštevilčeni in si lahko vsakdo v predprodaji zagotovi sedež, ki mu najbolj ustreza.
Naprošajo se interesenti, da se poslužijo predprodaje, da bi se na ta način izognili drenju pred vhodom ha igrišče!
... in v prijateljski tekmi
Za praznike je Ilirija angažirala moštvo državnega prvaka.
Bilo je 1. 1922., ko je ta slavna enajsto-rica bila gost belozelenih. Starejši športniki se prav dobro spominjajo tedanjega triumfa Ilirijanov, ki so v eni tekmi slavili zmago s 3:1 nad svojim odličnim proti vnikom. Seveda je bil trpe!". revanš v Beogradu, kjer so leto nato utrpeli poraz 0:3. Pozneje pa so nemogoče finančne prilike preprečile nadaljnja srečanja. Naj si vzamejo naši fantje svoje kolege pred dobrimi desetimi leti za vzgled. Tedaj je zmagalo ilirijansko srce.
Ljubljanska publika pa naj oba dni podpre naši moštvi. V nedeljo naj Primorje izvojuje svoje prve točke, v ponedeljek pa naj Ilirija potrdi svoj renome, ki ga uživa v daljni prestolnici. 2rtve naših moštev m klubskih vodstev so ogromne, naj bodo njim primerne tudi žrtve športnega občinstva. Igrišče Primorja in Stadion naj se napolnita z vnetimi »drukarji« in moštvi bosta napolnili njihove duše z zadovoljstvom.
marca v Skofji Loki, Hrastnik : Jugoslar vija 17. marca v Hrastniku, Svoboda. Zagorje: Sloga, Zagorje 19. marca v Zagorju, Trbovlje: Litija 17. marca v Trbovljah.
Poziva se OO. Trbovlje, da takoj izžreba in določi termine pomladanskih prvenstvenih tekem svojega okrožja.
Popravek službenih objav p. o. IgriSSe Hermesa ob 14. Svoboda - Korotan, službujoči odbornik g. Bucik, oba kJuba postavita po tri reditelje. S tem se obvešča o tej tekmi tudi delegirani sodnik.
Komistrijat LTTP. (Službeno.) Upravni odbor JTTS je na svoji seji 7. t. m. obravnaval pririv g. Alberta Zornada »oper razsodbo LTTP, ki sč je glasila: Zfornada A. se kaznuje zaradi prestopkov 29. in 30. novembra 1934. s šestmesečno zabrano igranja, sedemletno zabrano vršenja funkcij v table tenis športu ter dosmrtno prepovedjo vodenja turnirjev. Po pročitanju pri živa igrača m referata LTTP je upravni odbor JTTS sklenil razsodbo predruga-čitL Zornada A. je kriv, da je zaradi malomarnosti prepozno obvestil vodjo turnirja o rezultatu odigrane igre in s tem povzročil zmoto pri vpisu službenega rezultata. G. Zornada se zaradi tega kaznuje s 6 mesečno zabrano vodenja turnirjev. Kazen poteče 29. marca 1935. Odobrijo se poslane propozicije Korotana za prvi med-klubski table-tenis turnir, ki bo 24. in 25. marca. Dovoli se tudi nastop na prošnjo Korotana Mladiki Korotan mora do žrebanja javiti imena članov turniiskega komiteja in vodje turnirja. Za vrhovnega sodnika je določen Kovač.
ASK Primorje. (Nogometna sekcija).
Danes ob 19.13 naj se zg lasi jo v tajništvu: Logar, Sinkovic Bizjak, Strasti, Pišek, Petrič, Zavrl, Kukanja, Slamberger, Pupo. Tavčar, ob 20. stotam: Starec, H asi. Jug. Bertoncelj, Zemljak, Slamič, Boncelj, J&-nežič Doležal, Makovec, Pepoek, Žemljic. Zaradi važnosti se opozarja ligino moštvo, da je sestanek strogo obvezen.
2SK Hermes (nogometna sekcija). Jutri igra B moštvo ob 8.30 na našem igrišču predtekmo z B moštvom Slovana. Popoldne je tekma ▼ Trbovljah z Amaterjem. Mokorel naj se javi dopoldne na našem igTišču.
SK Slavija. Danes ob 1930 sestanek v posebni soba kavarne Evrope. Prvo moštvo gotovo.
SK Disk. Jutri naj bodo ob 14.30 ▼ garderobi: Eli, fiubelj, Flerin, Sindi, Pučko L, Brojan, Leroch, Mundi, Kuralt, Sme Mttl-ler. Igramo prvenstveno tekmo z Domžalami.
Tenis-igrišča Atene v Tivoliju. V nedeljo otvoritev najlepših in najcenejših tenis-igrišč ▼ Ljubljani
SK Korotan (Kranj) : SK Radovl$ca
igrata v nedeljo v Kranju nogometno tekmo za prvenstvo gorenjskega okrožja. V tabeli stoji na prvem mestu še vedno Korotan, ki si bo v tej tekmi skušal le še bolj utrditi svojo pozicijo. Za tekmo vlada veliko zanimanje in pričakujejo številnega obiska. Na praznik je prijateljska nogometna tekma SK Korotan : SK Pri-moTje II končala 6 : 0 (1 : 0) za Korotan.
ŠPEDICIJA TURK
LJUBLJANA
OCARINJENJE
prevzema
vseh uvoznih to izvoznih pošiljk, in to hitro, skrbno to po najnižji tarifi. Revizija po njej deklariranega blaga to vse informacije brezplačno. Telefon interurban 24-59. Vilharjeva c. 33 (nasproti nove carinarnice)
PREVAŽANJE
vsakovrstnega blaga bodisi kuriva, strojev, selitve itd. v Ljubljani in izven Ljubljane z vozovi na konjsko vprego kakor tudi s
tremi najmodernejšimi avtomobili. Telefon interurban 21-57. Masarykova c. 9. (nasproti tovornega kolodvora)
Mornar z umetnim srcem
Presenetljiva operacija ruskega kirurga - Profesor Smirnov eden
najboljših zdravnikov na svetu
Ruski kirurg in specialist za operacije srca Smirnov je že nekolikokrati presenetil svet z drznimi dejanji,. kakršna drugod niso baš pogosta. O njegovem zadnjem dejanju poroča ta čas
ves svetovni tisk, docim ga moskovski listi niso sprejeli preveč senzacionalno, češ: pri nas niso takšne stvari nič redkega in prof. Smirnov je izvršil same svojo zdravniško dolžnost.
Na kliniko prof. Smirnova so pripeljali mornarja, ki mu je nekdo v pretepu zasadil
nož v srce.
Mož je umiral, ko je sloviti kirurg pričel svoje delo. Nekoliko drznih rezov in krvaveče mornarjevo srce je ležalo prosto v operaterjevi roki. Ranjenec bi moral takoj umreti, da ni imel prof. Smirnov že pripravljzenega nadomestnega srca; srce
iz kavčuka, ki ga je poganjal majhen električni motor. Motor je spravil krvni obtok spet v gibanje, pravo srce pa je Smirnov med tem skrbno zašil in po več nego
poldrugi uri spet postavil na njegovo mesto v mornarjevih prsih ter odstranil kavčukov nadomestek. Kandidat smrti se počuti danes že dobro in bo kmalu ozdravel.
Ni čudno, da je ves inozemski zdravniški svet sprejel vest o tej operaciji
z ogromno pozornostjo,
posebno ameriški in angleški kirurgi se zanjo zelo zanimajo. Neki glasoviti londonski kirurg je izrazil svoje mnenje takole; »če bi ne šlo za Smirnova, bi smatral vse za izmišljeno. Tako se pa moramo
resno baviti
Uspeh — činitelj življenja
Zdravje in diktatorska moč
Znano je, kakšno vlogo je igrala Hitlerjeva »bolezen« v svetovni politiki zadnjega časa. Od zdravja in bolezni kakšnega diktatorja je odvisno pač marsikaj doma in v svetu, zato ni čudno, da gledajo skrbni ministri in dvorjani na njegovo zdravstveno stanje tako rekoč kakor na punčico svojega očesa.
Znano pa je tudi, da se diktatorji, vsaj v dobi svoje moči, v splošnem dobro počutijo v pogledu svojega zdravja. Nekdo je dejal, da so bolezni, če smemo tako reči, po d vržene demagogiji.
Že Couč je o tem mnogo govoril. Duševna plat ima na zdravje ogromen vpliv, med najmočnejša duševna ločila pa spada nedvomno uspeh.
Uspeh dviga tako rekoč življenjsko silo, poraba kisika postane večja, organi delujejo z večjo silo in telo se hitreje osvobo-ja strupenih snovi, če dožive ljudje uspeha
nenaden polom, tedaj bruhne njih morebitna skrita bolezen tem temeljiteje na dan. Bolezni pomagajo v tem primeru pomožne čete ne-speha. Primo de Rivera je bil gotovo že kot diktator bolan človek, a vendar je v tem času v telesnem pogledu delal čudeže, čim pa se je njegova politična moč zrušila, se je zrušilo tudi njegovo telo in bivši diktator je kmalu potem umrl
Hindenburg je bil star človek, toda navzlic različnim svojim boleznim se je držal prav krepko, dokler mu niso razni politični zapletljaji uropali večji del
zavesti njegove moči in ga spravili na mrtvaško posteljo. Sicer pa uspeh ne odloča o bolezni in zdravju samo pri politikih in diktatorjih. Koliko borznih špekulantov, veleindustrijcev in tudi pustolovcev je postalo po kakšnem polomu žrtev bolezni, ki so jo znali v dobi uspehov premagovati z lahkoto!
Odkod besede?
Vrt »Eden« za rajski vrt ima veliko
ulogo v križaljkah, izvira pa iz hebrejšči-ne, kjer je pomenil »razkošje, radost«, Hebrejci pa so besedo vzeli iz babilonšči-ne, kjer je pomenila stepo.
»Fazan« izvira iz imena mesta Fazide (Fazisj ob črnem morju.
»Gamaša« je arabska beseda in znači »usnje iz Gagamesa«, mesta v Severni Afriki.
»Kava« je v arabščini pomenila prvotno »vino«, to besedo pa so začeli uporabljati zaradi dražljivega vpliva kave in po drugi strani zaradi njene podobnosti z imenom abesinske dežele Kafa, od koder je v prejšnjih časih prihajala kava.
Mnoge besede, ki se pričenjajo s »kan« (kanal, kanon, kanonik, kanila, knaster) izvirajo iz babilonščine, kjer je to pomenilo cev.
»Mat« je arabska beseda in pomeni »mrtev je«. Istotako izvira iz arabščine »lutnja«, ki je prišla v Evropo preko Španije. Arabci imenujejo to glasbilo »al-ud«.
V spomin žrtev lanskega 9. oktobra
Bronasta plaketa, ki so jo te dni vzidali v marsejski ulici Canebiere na mestn, kjer sta lani padla od roke ostudnega morilca blagopokojni kralj Aleksander in francoski zunanji minister Bar t h on
Kariera
Nemški listi so javili te dni brez komentarjev, da je dobil generalni ravnatelj ene največjih nemških zavarovalnic Hans Goebbels mesto v akademiji za nemško pravo. To mesto je zelo dobro dotirano.
K temu bi bilo pripomniti, da je Hans Goebbels brat nemškega propagandnega ministra Prej je bil majhen zavarovalni agent, ki je delal za provizijo, čim je prišel na vrh novi režim, je postal mahoma glavni ravnatelj ene največjih nemških zavarovalnic in poleg tega, kakor je videti, še nekaj več.
Veš ali ne ves
... kaj je plutovina? Skorja nekega drevesa.
...kaj je Morsejeva pisava? Iz točk ?n črtic sestavljen sistem znakov za brzojav-ljanje, radio itd., ki ga je izumil ameriški slikar Samuel Morse.
... zakaj imenujejo goljufijo v velikem slogu »panama«? Ker so se pri gradnji Panamskega prekopa zgodile velike goljufije.
...kaj so trogloditi? Prebivalci jam v grškem starem veku.
... kako je imenuje prlstajališče v new-jrorSkem pristanišču, ki se ga vsi priseljenci boje? Ellis Island.
... kako Imenujejo Francozi novec za pet centimov? Sou.
... kaj je evfemizem ? Olepševalni izraz za neprijetno dejstvo.
... katera znamenita pesnica je bila MJehelangelova prijateljica? Vittoria Co-knma.
Graški morilec umobolen
K umom asistentke graškega zobnega zdravnika dr. Sticka poročajo naknadno, da se žrtev piše Juhart in je Szekeli njeno bivše dekliško ime. Ženska je bila ločenka. Morilec, vojaški nadzdravnik dr. Kordon, je znan kot eksaltiTan človek ter je bil zaradi živčne bolezni na daljšem dopustu. Po nekaterih poročilih je bil z žrtvijo le površno znan, zato je njegov čin tembolj zagoneten. Druga verzija pa pravi, da je imel morilec z Juhartovo ljubav- 1 no razmerje.	i
s to stvarjo, kajti Smirnov spada sicer med najdrznejše, a tudi med najboljše zdravnike na svetu. V znanosti, zlasti v medicini, odločajo uspehi in zato ne moremo dovolj resno sprejeti posežka Smirnova v svetišče narave.«
Prof. Smirnov deluje v smeri znamenitega
fiziologa Pavlova, sivolasega učenjaka, ki se priznava k znanstvenemu materializmu in ga spoštuje zavoljo tega tudi boljševiški režim, čeprav je Pavlov politično čisto drugače opredeljen. Smirnov je nasprotno dolgoleten prijatelj Stalina in je bil tudi njegov zdravnik, ko je ruski diktator pred časom hudo obolel.
Rehabilitirani LudendorSf
-Nedavno je imel nemški vojni minister general Blomberg govor, v katerem je označil generala Ludendorffa za moža. ki je liki Atlas nosil svet na svojih plečih.
Takšna pohvala sivolasega generala, ki se je 1. 1923. udeležil Kappovega puča v Monakovem, nato pa se je odmaknil od Hitlerja, bi bila nemogoča za Hindenbur-govih časov. Hindenburg in Ludendorff sta bila sicer tovariša v vojni, a Hindenburgo-va slava je tako zasenčila voditelja njegovega generalnega štaba, da mu ni tega Ludendorff nikoli odpustil. To je tudi bi! pravi vzrok da se ni Ludendorff udeležil Hin-denburgovega pogreba, čeprav je bil nanj povabljen.
Tudi sicer je zavzemal Ludendorff zadnja leta oHklonilnn stališče nanram Hitler-
General Ludendorff
jevi stranki. Privoščil si je marsikaterega strankinega funkcionarja, med drugim posebno Rohma. Najbolj pa je odtujila Ludendorffa sedanjemu režimu njegova ger-mansko-poganska mistika, v katero je starega generala baje speljala njegova sedanja žena Matilda Kemnitzova.
Ker pa je zdaj Hindenburg mrtev in že nekoliko odmaknjen dnevnim dogodkom, bi se Hitler rad spravil z nekdanjim sobojevnikom za narodno socialistične ideale. Dne 9. aprila bo obhajal Ludendorff svojo 70 letnico. Pravijo, da bodo predstavniki današnje Nemčije izrabili to ugodno priliko in poudarili velike Ludendorffove zasluge za nemško vojsko, obenem pa namignili, da bi prišel Ludendorff kot uspešen voiaški strokovnajk v poštev za vrhovnega vodjo nemške armade za primer, da bi se izcimil za Nemčijo kakšen vojni konflikt.

POZIMI,
no je hrana težka ln kri gosta, ostaja v krvi več strupenih tvarin,
piti morate
Radensko!
Radenska nevtralizira kisline, preprečuje žgaravico in podriganje, pospešuje delo želodca. Z ojačenim mokrenjem (kot iz vodovoda!) izpere in očisti kri in žleze škodljivih zaostankov. Radi tega se počutijo zdrave in dobre vsi oni, kateri redno pijejo RADENSKO!	28
Ribice zlate
• •
V Parizu so otvorili v muzeju za kolonije nov akvarij, ki združuje najredkejše vrste
rib na svetu
„Zdrobljivi" milijonar
Smrt nenavadnega ameriškega čudaka
V svoji vili v New Yorku je umrl te dni Simon Kendal, milijonar težke sorte, toda čudak, kakršne bi drugod našli samo v fclaznici. Revež si je domišljal, da je njegovo telo
zdrobljivo kakor steklo in ljudje so ga zato imenovali tudi »steklenega milijonarja«.
Kendalov oče je pred šestimi desetletji pripotoval iz Irske in je začel kot učitelj. Poroka s hčerjo imovitega farmarja mu je dala priliko da se je mogel udeležiti raznih gradbenih podjetij in si je kmalu pridobil imetje ki je bilo tudi po ameriških pojmih vsega
upoštevanja vredno. V zakonu je imel sina, ki ga je negoval na vse načine. V času, ko šport še ni bil tako vsakdanja potreba kakor danes, ga je dal poleg izvrstne duševne vzgoje vzgajati tudi v telesnem oziru z vso skrbjo. Mladi mož je telovadil in uganjal vsakovrstne
Angleži za mir
Angleška liga prijateljev Društva narodov je priredila med angleškim ljudstvom anketo o raznih vprašanjih, ki se tičejo miru. Odgovorilo je na njeno okrožnico okrog 3 milijone ljudi in iz teh odgovorov je najbolje razvidno, kako si angleško ljudstvo želi miru. Za obstoj Društva narodov je glasovalo namreč 97 odst. vseh vprašancev, za razorožitev 92 odst_ za popolno odpravo vojnega letalstva 83 odst., za odpravo zasebnih orožnih tovarn 93 odst., za sistem kolektivnih varnostnih paktov brez vojaških ukrepov 94 odst. vseh glasovalcev.
IZ DNEVNIKA
Da nisi več mlad, zveš zagotovo tedaj, ko te znanci pričnejo pozdravljati z vzklikom: Kako dobro izgledaš! — Mlademu človeku ne bo nihče povedal tako grdih stvari.
*
Kaj je to življenje? Sedimo na ladji, ki
se bo prav gotovo potopila.
*
Rad bi živel večno? Dragi prijatelj, prvi pogoj za to večnost bi bil ta da bi že od vse večnosti živel, ne pa, da te je šele sedaj vrglo sem.
Zaroka v dvigalu
Lastnik neke tvornice za dvigala v New Vorku se je pred dnevi zaročil s hčerjo šefa konkurenčne tvrdke. Zaroka je bila zelo bučna in zaročenca sta si zanjo izbrala dvigalo v Empire State Buildingu v New Vorku. Ves čas zaročnih svečanosti je bilo dvigalo v obratu. Vozilo je tri ure od pritličja do najvišjega nadstropja v nebotičniku ter nazaj in gostje po številu 30 oseb, so ves čas sedeli razigrani za mizami, kjer so jim natakarji scrvirali najljubše jedi.
športe. Nekega dne je padel z bradlje in si
zlomil dve rebri. Komaj je ozdravel, ga je pri jahanju konj vrgel s sebe, da si je zlomi! levo roko. Od tistega časa je izvirala čudna njegova bolezen. Začel si je domišljati, da je krhek kakor steklo in da se mora z vso
previdnostjo kretati v nevarnostih, ki ga obdajajo vsepovsod. Zaman je oče klical najboljše zdravnike, da bi sinu pregnali to fiksno idejo.
L. 1916. je oče umrl in mu ostavil vse svoje imetje. Tedaj je naravnal svoje življenje samo na boj proti nevarnostim, ki jih je videl okrog sebe. Dal si je zgraditi vilo, v kateri so bile vse stene prevlečene z debelimi gumastimi ploščami, vsak kos pohištva je bil obšit
z gumastimi blazinami. Kadar je hotel spat, sta ga morala dva služabnika sleči z vso previdnostjo in nato od glave do nog zaviti v vato ter ga tako položiti v postelj, da bi se ponoči nc »zdrobil«. Zjutraj sta ga morala osvoboditi tega zavoja. Pri jedi ni uporabljal
kovinskega pribora, temveč kavčukastega. če se je peljal na sprehod je uporabljal kočijo, ki je bilo znotraj isto tako vsa iz gumija, a če je šel na sprehod peš, sta morala dva služabnika na levi in desni paziti, da bi ne padeL
Pred nekoliko meseci je obolel za akutno boleznijo, ki je zahtevala
nuj ne operacije, a z vsemi štirimi se je uprl, da bi zdravniki s svojim orodjem stikali po njegovem »steklenem« telesu. Tako je umrl. Svoje imetje je ostavil večinoma v dobrodelne svrhe. A še za svoj pogreb je določil, da ga morajo zaviti v vato in položiti v gumasto krsto.
A N E K D 0 T A
Nemški pesnik Uhland je zamišljeno opazoval lepi grad Liechtenstein. V dolini pod gradom je bila papirnica v obratu. Hipoma je pesnika zmotila v premišljevanju neka kmetica: »Vi ste pač gotovo izdelovalec papirja?« — Ne. ljuba žena,« je odgovoril Uhland, »papirja izdelovati n« znam, pač pa sem ga že mnogo uničil.«
VSAK DAN ENA
Nadišavljeni avtomobili prepovedani
Policijski ravnatelj v New Yorku je iz-j dal n-aredbo ki prepoveduje uporabo par-fum.iranih avtomobilov Takšna vozila so postala v zadnjem času v ameriškem glavnem mestu moda in nadloga. Nadišavljeni avtomobili morajo izginiti iz prometa zategadelj, ker kužijo že itak slabi newyorški zrak.
^ J5 Q

»Ponavljajte po Coučjevi metodi: Ne čutim bolečin — sem srečen — ukam od veselja!«
L. WOLuFF;
53
Pokonci glavo
»Drugače stojim pri Operi. Madame me lahko zmerom najde.« V zadregi se je poigraval s čepico. »Razen tega sem hotel še reči — ako bi bili madame kedaj v zadregi, bi se štel zelo srečnega, če bi mi u.adame dovolili —«
Tako govoreč je izvlekel zmečkan tisočak in ga ponižno pomolil Šarloti.
»Hvala. Benito,« je ganjena odgovorila, »denarja imam dovolj.«
Nejeverno jo je pogledal.
»Res, madame?*-
»Res, Benito.«
»Tedaj lahko grem.« je razočaran dejal. »In če bi se hoteli madame peljati na izprehod —«
»Teda] pridem k vam, Benito.«
Priklonil se je in se obrnil, da bi odšel. Pri vratih je obstal in vprašal:
»Ali smem še nekaj reči, madame?«
»Kaj pa, Benito?«
»Če bi dali vojvodi vsaj priliko, da bi mogel govoriti z vami, madame.«
Nagrbančila je čelo.
»Tolikanj me je prosil, naj govorim zanj, da nisem mogel reči ne, madame «
Nehote se je morala nasmehniti. Benito iz Mehike ali iz Tou-lousea kot priprošnjik vojvode Sancedillskega _ če to si bilo
smešno!
»Vojvoda čaka spodaj v bralni sobi. Dajte, madame, dovolite mu, da sme govoriti z vami.« Obupna veselost jo je obšla,
»I seveda, Benito. Vam se ni moči upirati. Povejte vojvodi, da mi bo čez deset minut čast stopiti predenj.« Benito je z nezadovoljnim obrazom odšel. Cez četrt ure je prišla Šarlota v bralno sobo. Vojvoda ji je ves presunjen stopil naproti, jo pozdravil in ji pomolil roko.
Hladno je dejala, kakor da ne bi videla roke: »Hoteli ste govoriti z menoi.« Vzravnal se je in skoraj slovesno odvrnil: »Prišel sem vas prosit za vašo roko, madame.« Oči so se ji zaiskrile od srda.
»Vidim, da se izvolite netaktno šaliti z nesrečno žensko.«
Z napetim obrazom je odgovoril:
»Prosim vas, madame, da bi postali moja žena.«
Porogljivo in polna nezaupanja je vprašala-.
»Kdo ste prav za prav?«
»Diego Fernandez. vojvoda Sancedillski.«
»To čudovito zveni.«
»Slučajno imam potni list pri sebi, madame « Podal ji je potni list. ki ga je sumljivo pogledala. Ali ni bilo tudi ponarejenih potnih listov?
»In vi, gospod vojvoda Sancedillski, bi se radi oženili z menoj?« »Premagal sem vse ovire, ki so napotovale najini zvezi, in vas prosim za vašo roko. madame «
Izkušala je brati v njegovem zastrtem obrazu. >Zakaj se hočete oženiti z menoj?<
»Ker vas ljubim, madame.«
Njeni živci so se mahoma zrušili. Pritisnila si je roke na oči in zajokala, kakor joče samo zapuščeno človeško bitje.
Stopil je k njej in očitajoče vprašal:
»Mar je tako hudo postati vojvodinja Sancedillska
Pobesila je roke.
»Ne, a težko je verjeti človeku.*
»Ali ni mogoče verjeti, madame?«
V njegovih oreh je bilo toliko moči, da jo je razorožil.
»Hočem vam verjeti,« je ubogljivo dejala/
35
John Jakob Bunjes se je vrnil z daljnih potovanj in pristal, gnan od kesanja in hrepenenja, pri baronici Barsekow na Augs-burški cesti. Prišel je brez upanja samo videti je hotel ljubljeno ženo, samo slišati, kako se ji godi, samo pokazati, da je ostaf ne-izpremenjen. Morda _ tega majcenega plamenčka upanja ni mogel zadušiti — morda gleda Šarlota danes drugače na njegov zločin. Dosti časa je bilo minilo. Cas zasuje s pepelom vsako reč. Vse, kar je bilo, mora prej ali slej utoniti v megli.
Baronica Barsekow je sprejela Bunjesa z visokostjo, kakršno ji je nalagalo njeno ime.
»Gospa Ditmar jeva ne stanuje več pri meni, gospod.«
»Ali mi ne bi mogli povedati, gospa baronica, kam se je gospa Ditmarjeva preselila?«
»Ne vem, gospod. Gospa je nekega večera izginila. Brez slovesa. da se prav razumeva. Priznati moram, da je bil ta begu podobni odhod eno izmed velikih razočaranj mojega življenja, zakaj nikoli se ne bi bila tipala prišteti gospo Ditmarjevo k žen ska.no, ki izginejo kar tebi nič, meni nič. A kdo pozna ženske? Sai o* «Jti same ne poznamo.«
MALI OGLASI

Beseda 1 Din, davek 2 Din, aa iiifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjii znesek 17 Dia.
Frizerko
dobro izurjeno ▼ (Umski stroki, sprejmem a hrano in stanovanjem ▼ hiši. PU£a po dogovoru. K as top 7. i^n-iia. Oton Heimjart-ner v Slov. Bistrici.
5504-1
Natakarico
• koncesijo in kavcijo sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
5575-1
Službe,išče
Beseda 5« para, davek 2 Dia, »a iifro ali dajanje aaslova S Din Najmanjši znesek 12 Din.
Prošnja!
K4<> bi bil tako usmiljen ter podelil stalno službo 25 let staremu trgovskemu pomočniku, ki je priden in pošten ter vešS vseh panog, bodisi špecerije, ma-cufikture in ielernine. R-a devolje sprejme tudi službo slnge, skladiščnika ali kaj sličnega. Ima večletno prak30 in obvlada slovenski, srbohrvaški in nemšk' jezik v govoru in pisavi; -veSč je tudi vseh pisarniških dal. Ponovno se obračat na dobra in usmilje na srca. da se mu na kakršenkoli način pomaga do kruha. Naslov iz prijaznosti v vseh poslovalnicah »Jutra«.	5473-2
Pek
i obrtnim listom, išče slnž-bo poslovodje. — Sedovšek Joi«. Eadovljica, Gorenjec.	5535-2
Šiviljska pomočnica
išče mesto pri boljši šivilji ali v salonu. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 5",79-2
Naznanjamo
da bomo od 23. marca do Velike noči odprodali okoli
2000 parov
damskih moških in otroških prvovrstnih čevljev po
20—30°|o znižanih cenah
Izrabite to ugodno priliko in posetite nas čim prej, dokler je zaloga in izbira velika.
Naši izdelki so priznano prvovrstne kvalitete.
„JARA«
Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 20.
Nekoliko kapljic
Eau de Botot
v Saši vode daje mlečnobelo tekočino prijetnega okusa in odlične arome. Izredno sredstvo za izpiranje ust in grla desin-ficira in ugonablja škodljive klice in krepi dlesni.
Poskusite našo propagandno stekleničlco za Din 8.— Generalno zastopstvo D. PECHMAJOU & CLE V ZEMTNU
IMMCTT
Radi«
Sobota, 23.
LJUBLJANA 12: Plo66e. — 12-50: Poročila. — 13: Cas, plošfe. — 18: Radio - orkester. — 18.15: Aktualnosti (L. Mrzel). — 18.30: Radio - orkester. — 18.50: Francoščina. — 19.20: Cas, jedilni list, program
za nedeljo. _ 19.30: Nacionalna ura: Naže
stare zadužbine na jugu (dr. Pero Sljep-čevič — iz Beograda). — 20: Govor prosvetnega ministra gospi Cirila. — 20.30: Zunanjepolitični pregled {dr. Jug). — 20.40: Večer domače glasbe. _ 21.30: Cas, poročila, Radio - orkester.
KUPUJTE DOMAČE BLAGO!!!
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Dtn.
Motorno kolo
odlično ohranjeno, cm* luč in socius, prodam za 7000 Din v gotovini, ali aKM Din v knjižici Mestne hranilnice. Belič. Lutz, Ljubljana VII. 5514-10
Beseda 1 Din, davek 2 Din,
za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Dober zaslužek
dobijo prodajalci časopisov ia brezposelni po vseh krajih dravske banovine. — Hranilnica »Moj dom« Ljubljana, Dvorakova ul. 8 543S-3
Beseda 1 Din, davek 2 Din. za iifro ali da>anje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Športne suknjiče
prtma a 98 Din, pumpar ce, modne hlače Itd. kupite zelo ugodne pr
Preskerlu, Ljubljana. Sv. Petra 14.	31-6
Kedka prilika
Kompleten antični salon Louis XVI, novopreoblečen in pozlačen ter «t>be'in slika. -2?5 d ilga ta 143 široka naprodaj aa Sv. Petra oerti št. 43.	5503-6
Dolomitni pesek
e* posiipanje vrtov, dvorišč, tenis in balin prostorov ter za napravo raznih ometov, dobavlja naj-solidneje Kat. Vodnik, Podutik 25, pošta Ljubljana VII. Naročila sprejema tndi vjekloc v Ljubliani, Stari trg lil. telefon 3S-4B.
5459-6
Pomije
oddam. Kolodvorska ul. S9
5331 -6
Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Tovarne!
K-ipujem partije ali blago x napakami in ostanke — nogavice, sukno. svilo in drugo. Plačam takoj. Ponudbe na naslov: Dragotin Samardži", Ljubljana — poštni predal 306. 4353-7
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje oaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
5—600.000 Din
rabim proti sigurnemu jamstvu. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani pod >Samo gotovina«.
5316-16
250—400.000 Din
gotovine išče
podjetje proti vknjižbi na realitete večkratne vrednosti. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Najvarnejša naložba«.
5337-16
Lokali
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Trgovino
v večjem obsegu, i špecerijskim ln kolonijalnins blagom, deželnimi pridelki ter mlinskimi Izdelki, dobro vpeljano, t industrijskem mestu Gorenjske radi selitve oddam t stanovanjem v najem za več let Ponudbe pod značko ►Trgovina Gorenjske« na >glasni oddelek »Jutra« v Ljubljani.	479S-19
Posestva in hiše
od 20.000 Din naprej, ter gostilne in pekarije
prodaja Posredovalnica v Mariboru, Slovenska ul. 36 5509-20
Sobo
s separatnim centru mesta
vhodom, v oddam go-
I sli
slovalnicah »Jutra«.
536&-<33
Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din- Najmanjši znesek 17 Din
Dvosob. stanovanje
s kopalnico oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 5405-31
Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Enosob. stanovanje
iščem v centru mesta. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »L'pokoj>*nka« 3539-31/a
Beseda 50 para, davek 2 Din, za šifro ali dajanje aaslova 3 Din. Najmanjši znesek 12 Din
Drž. uradnik
išče opremljeno ali prazno aobo. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Dom« o74-čJi'a
Prijetno sobioo
s posebnim vhodom, hrano in kopalnico oddam v sredini mesta. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
5.-ET7-23
Veliko prazno sobo
s posebnim vhodom, za 1)50 Din mesečno oddam pri stari cerkvi v Sp. Šiški. — Ing. Ouzeli, Lutz, Ljubljana VIL	5315-93
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Novo trgovsko hišo
v fari na Gorenjskem, brez konkurence, ugodno pro-
iam. Vprašanja pod značko »Trgovska v fari« na ogl. jddelek »Jutra« v Ljub liani.	4799-20
Hiša z vrtom
in gospodarskim poslopjem v bližini Domžal, za gostilno in cresarijo posebno priporočljiva ugodno naprodaj. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani pod šifro »f^fi ša Domžale«.	4300-20
Perutnino za zakolj
v vsaki množini kupuje priznana in upeljana tvrdka. Le resni nakupovale! ri3ij stavijo ponudbe pod šifro »Perutnina« na oglas, oddelek »Jutra«. 537S-7
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šlTro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Steyer kolo
teiko kot so vojaška, kupi Jago-Lutz, Ljubljana VII.
5516-Iil
G. Th. Rotman:
Hiša v Sp. Šiški
i vrtom in malo trgovino, pripravna tudi za drugo obrt naprodaj. Interesenti naj pišejo pod šifro »Hiša v Šiški« na oglasni oddelek »Jutra« r Ljubljani.
4301-20
Zemljišče v Sp. Šiški
cca 15.000 m' ugodno naprodaj. Vodovod in elektrika v bližini. V poštev pridejo knjižice Mestne nrar.ilnice. Pojasnila daje Miškec, Ljubljana VII — Medvedova 36, telefon 35-75 5536-20
Manjše posestvo
poslopje v dobrem stanju in z opeko krito, 4 njive, sadonosnik, 2 gozda in vinograd za 09.000 Din proda : M. Lončarič, Skovce. pošta i Tržišče, Dolenjsko. 5505-Č0
Brata Smuka
Buhj se je zaletel v lestvico, lestvica m j* podrla, In polno vedro bele barve, ki I« vi-elo na njej, se je prevrnilo redarju it>«4 na o'avo, med tem ko je Peter obtičal X glavo med klini lestvice, Izmed katerih se vzllc vsemu otepanju ni mogel izdreti. Tak truM In krik in vik je nastal, da so ljudje z vseh strani drli gledat, kaj se godi.
riJjIiWiTHL
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova Din- Najmanjši znesek 17 Din.
Opremljeno sobo
posebnim vhodom, oddam 1. aprilom v Rožni ul. 3 5533-33
Prijazen kabinet
sredini mesta oddam s aprilom. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
5572-33
Lepo sobo
8 posebnim vhodom, oddam na Mestnem trgu št. 1(7/11, rata 8.	53T6-33
Solnčno sobo
lepo opremljeno, s hrano ali brez takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.	5541-33
'J J l
Beseda 2 Din, davek 2 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din
Želim zabave
z mlado in neodvisno gospodično. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Trgovec«.	9534-iW
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje aaslova 5 Din Najmanjši znesek 17 n-n
Kolo in šivalni stroj
oboje že rabljeno, naprodaj. Ogleda se lahko pri tvrdki Ivan Jax in sin v Ljubljani, Gosposvetska c. št. 2.	5540-29
Več krojaških
šivalnih strojev
rabljene, vendar še v dobrem stanju kupim. — Ponudbe na podružnico Jutra v Olju pnd značko »Kro- | jaški stroji«.	5554-29
Razno
Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din- Najmanjši znesek 17 Din.
CITAJTE
ŽIVLJENJE IN SVET
TEDENSKA REVIJA
2 Din ŠTEVILKA
Uspeli
za
uspehom
žanje, kdor se ob vsaki priliki poslužuje »Jutrovih« oglasov!
Strti v globoki žalosti naznanjamo, da Je naša srčno ljubljena hčerka
ZORA PAHORJEVA
dijakinja
nenadno preminula dne 21. marca t. L, previdena s tolažili
sv. vere.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v soboto 23. t. m. ob 4. uri popoldne iz mrtvašnice viškega pokopališča.
Ljubljana, dne 22. marca 1935.
Žalujoči ostali.
2657

ZAHVALA
Cementne vrtne
ograjce za gredice
krogle, vaze, vrtne mize, balustre, vodomete, svetilne kandelabre, nagrobne spome-nike-okvirje in ograje, stopnice, terrazzo tlak, cem. cevi itd. dobavlja po nizki ceni
CEMENTNINE" d. z o. z.
LJUBLJANA, CELOVŠKA CESTA ŠT. 37
Vsem, ki so se spomnili v bolezni in ob smrti našega nepozabnega sorodnika,
gospoda
dr. Ludovika L. Bohma
direktorja trgovske akademije v pokoju, honorarnega univ. profesorja itd.
in vsem, ki so ga spremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti ter mu poklonili prekrasne vence, najiskrenejša zahvala.
Posebno zahvalo pa še izrekamo zastopniku univerze, prorektorju g. dr. M. Slaviču, zastopniku juridične fakultete dekanu g. dr. G. Kreku, zastopnikoma društva »Pravnik« prof. g. dr. M. Dolencu in g. dr. Sajovicu, španskemu konzulu g. Hiengu, generalnemu tajniku TPD g. J. Pogačniku, fregatnemu kapetanu g. Ernyju, zdravnikom gg. dr. Merčunu, dr. Kramariču, dr. Jugu in dr. Dereaniju, zastopnikoma trg. akademije direktorju g. dr. Pirjevcu in g. prof. Siču, zastopniku mestne občine ljubljanske obč. svet. g. Ambrožiču, zastopniku Zbornice za TOI predsedniku g. I. Jelačinu, zastopniku Ljudske univerze g. dr. Lokarju, zastopnikoma velesejma gg. inž. šukljetu in Rihterju, zastopniku ZKD g. dr. Mihelaku, zastopnikoma oblastnega odbora JS gg. dr. Jegliču in Pirnatu, zastopnikoma krajevnega odbora JS g. Verbiču in g. Kosu, zastopniku društva Trgovskih akademikov g. Svetelu, zastopniku Kluba trgovskih akademikov g. Golobu, zastopniku trgovske šole direktorju g. Gogali, zastopniku mornariške sekcije g. dr. Soudatu in celokupnemu odboru, zastopniku društva državnih upokojencev, zastopniku občine Mirne podžupanu g. A. Kolencu, zastopniku sokolske župe Novo mesto g. M. Tratarju, starosti sokolskega društva Mirna g. Fr. Lunačku, zastopniku udruženja gostilniških podjetij g. Mlakarju, zastopniku SLD g. Mramorju, zastopniku trgovskih vajencev g. Magdiču, dalje sokolskim društvom in gasilskim četam ter vsem onim, ki so v znak žalovanja izobesili žalne zastave.
Iskreno se zahvaljujemo preč. župniku g. dr. Angeliku, č. sestri Kazimiri ln čč. sestram šlajmerjevega doma.
Mirna, dne 22. marca 1935.
Žalujoči rodbini JENKO-MAZGON.
Nedelja, 24.
LJUBLJANA 7.30: Travništvo (inž. Sa-dar). — 8: Plošče. — 8.20: Poročila. — 8.30: Orgelski koncert (prol. Tome). — 9: Radio - orkester (komorna gla^i*. — 9.40: Versko predavanje (dr. Opeka). — 10: Prenos iz stolnice. — 10.30: Prenos iz Novega Sada — govori 5 ministrov. — 12: Cas. Radio - orkester (po željah). — 15: Plošče po željah. — 15.30: >.Vajdat, izvirna slovenska radijska opereta. _ 17.30: Valčki na ploščah. — 19.30: Nacionalna ura: Dijaške in delavske čete (dr. Lazar Popovič — iz Zagreba). — 20: Cas, jedilni list, program za ponedeljek. — 20.10: Akademski pevski kvintet — 21.15: Radio - orkester. — 22.30: Plošče.
BEOGRAD 15.30: Zbor. — 16.20: Orkester. — 17.30: Ples. _ 20: Dramski večer.
—	23.30: Ples. _ ZAGREB 12: Plošče. — 17: Godalni trio. — 20.15: Koncert solistov.
—	PRAGA 19.05: Kvartet _ 19.45: Iz Brna. — 20.40: Orkester. — 21.15: Grška glasba. — 22.30 Ples. — BRNO 19.45: Brn-ski skladatelji. — 20.40: Vojaška godba. — 22.30: Jazz. — VARŠAVA 20: Lahka godba. _ 22.15: Griegove skladbe. _ DUNAJ 11.45: Simfoničen koncert — 12.55: Lahka
godba. _ 18.05: Komorni koncert — 19.25:
Operetni večer. — 22: Mešan program. — BERLIN 19.30: Opera >Carmen<. — 23: Ples. — KONIGSBERG 20.10: Zabaven program. — 22.20: Ples. — STUTTGART 20: Lahka godba. — 20.40: Pester večer. — 22.30: Schumannove pesmi. — 24: Nočni koncert — RIM 17: Prenos opere ali koncert _ 20.45: Operetni večer.
Oddam v najem ali prodam
kompleten
zobni atelje
na najprometnejši točki Ljubljane.
Poizve se v Ljubljani, Tavčarjeva ul. 2/L
ZA VILO PRI CRIKVENICI
(sv. Jelena) tik ob morju, dvodružinsko, s posebnimi vhodi, vsaka družina ima po tri velike parketne sobe, kuhinjo, kopalnico, sobo za služkinjo, elektriko, vodovod, velik negovan vrt — iščem
družabnika
Nujno se oglasiti pod: »Delež 125.000« Za Slovenijo iščem agilnega, mlajšega
zastopnika
proti proviziji. V poštev pridejo samo gospodje, ki že potujejo stalno po Sloveniji, najmanj trikrat letno in ki bi vzeli na pot tudi kolekcijo tekstilnega (bombažastega) blaga. Ponudbe z navedbo referenc pod »Zagreb« na Publicitaa d. <L, Zagreb, Ilica 9.
»1
Pazite
na svoje zdravje in obutev!
Turisti, lovci, smučarji in vsi oni, ki imajo bodisi poklicno, bodisi v zabavo opravka v vlažnem terenu ah v snegu, naj uporabljajo mazilo »HEVE-AX«, za katero jamčim, da napravi vsako obutev nepremočljivo. Dobiva se pri tvrdki A. GOREČ d. z o. z Ljubljana, Tyrševa cesta 1.
Zastopnike
v kolonialni stroki uvedene, za nov predmet
iščemo
za vsak večji kraj v Jugoslaviji. Ponudbe na Interreklam d. d., Zagreb, Masarykova 28, pod šifro »Zastopnik 87/B-14«. 2651
m
"-JA.'
Mt1'--
Zapustil nas je za vedno naš predobri oče, stari oče, gospod
FRANC ZOMER
dne 22. t. m. po dolgi in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, dne 24. marca 1935., ob % 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Vodovodna cesta št. 56, na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 22. marca 1935.
Žalujoči ostali.
2g:
Občina Ljubljana !estnl pogrebni »avod
t
ELEKTRARNA ŽALEC javlja tužno vest, da je
njen soustanovitelj in dolgoletni velezasfršni predsednik, častni trzan žalski, gospod
FRANJO ROBLEK
veleposestnik, bivši župan in poslanec, imejitelj reda sv. Save IV. in jugoslovenske krone IV. razreda
v petek, dne 22. marca preminul.
Uglednemu in dolgoletnemu predsedniku ohrani elektrarna Žalec trajen in hvaležen spomin.
V Žalcu, dne 22. marca 1935.
r^ r ^jiir i

• • ••.-... !•• •• • ■ mmm--. ••• -.■
v V r'.-:
c v;
-v«v^? -	' _

■ jfv.v, ;•?•.
ivf h-**,?.
- i.7' - -' -V • , - - 'v/ '
' msss^ -- ---
-
». - ' JV.Sc >
-'V'-'
• HI & SS
■ iyV:v't 'V 'v.
v: -stissr- >'

V ■ :'*' -	'* »-A*. -



.-•v.:.-
'v" -, • ■ •

1
HMELJARNA ŽALEC sporoča žalostno vest, da je njen soustanovitelj in dolgoletni velezaslužni predsednik, častni tržan žalski, gospod
OBLEK
VELEPOSESTNIK, BIVŠI ŽUPAN IN NARODNI POSLANEC, IMEJITELJ REDA SV. SAVE
IV. RAZREDA IN JUGOSLOVENSKE KRONE IV. RAZREDA
v petek, dne 22. marca 1935 preminul.
Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v nedeljo, dne 24. marca 1935 ob pol 5. cd popoldne iz hiše žalosti na pokopališče sv. Kancijana v Žalcu.
Velezaslužnega predsednika ohrani Hmeljaraa v Žalcu v častnem in hvaležnem spominu.
V Žalcu, dne 22. marca 1935
SAVINJSKA POSOJILNICA V ŽALCU naznanja tužno vest, da je njen dolgoletni in velezaskžni predsednik, častni tržan žalski, gospod
ROBLEK
VELEPOSESTNIK, BIVŠI ŽUPAN IN NARODNI POSLANEC, IMEJITELJ REDA SV. SAVE
IV. RAZREDA IN JUGOSLOVENSKE KRONE IV. RAZREDA
v petek, dne 22. marca 1935 umrl.
Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v nedeljo, dne 24. marca 1935 ob pol 5. uri popoldne iz pokojnikovega doma na pokopališče sv. Kancijana v Žalcu.
Velezaslužnega dolgoletnega predsednika bomo ohranili v častnem in hvaležnem spominu.
V Žalcu, dne 22. marca 1935.


f *