LOYENEC.
Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejeman velja: Za celo leto predplaean 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesee 1 gld. 40 kr V administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., ¡¡a pol leta 6 gld., za_ četrt leta V
3 gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. 1
Posamezne številke veljajo 7 kr.
Naročnino prejema upravništvo in ekspedieija, Stolni trg št. 6, poleg „Katoliške Bukvarne".
Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. Je se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se eena primerno zmanjša
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Vrcdništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1/a6. uri popoludne.
^tev. 52.
'7 Ljubljani, v petek 4. mavca l s92.
I^etiiili XX.

Nov denar.
Mnogo sedaj pišejo listi o vravnavi valute in 6koraj gotovo je, da prej ali slej dobimo nov denar, ker avstrijski in ogerski minister sta to že naravnost povedala. Mnogo jih je, ki si obetajo mnogo sreče in koristi od novega denarja, drugi zopet trdijo: če dobimo nov denar, podražilo se bode vse. Mi ne izrečemo nobene sodbe, ker se ne more dokazati ne prva ne druga trditev. A nekaj nas pa vendar straši pri tem, to namreč, da spekulantje na borzi in židje najbolj žele nov denar ali uravnavo valute. Ti ljudje že vedo, kaj je njim prav. Ker pa je stvar že pred durmi, moramo o tem obširneje in večkrat govoriti.
Nov denar želi v prvi vrsti trgovci, kateri tr- ' žijo z vnanjimi državami, kjer je zlata veljava. Mi imamo srebrno veljavo, to je. za naš papirnat denar država jamči s srebrom. L. 1858. je bilo določeno, da je 45 srebrnih goldinarjev jeden funt srebra. Toda v zadnjih petnajstih letih je srebro postalo mnogo cenejše in naš srebrni goldinar ni več toliko vreden. Tega mi doma v Avstriji ne čutimo mnogo. Če pa tržiš z vmnjo državo, rečejo ti: Tvoj goldinar ni toliko vreden in za kupljeno blago plačaš več, za prodano dobiš manj. Kdor torej v Avstriji izdelano ali pridelano blago p-odaje v vnanjo državo, ta mora računati z zgubo v primeri z domačo veljavo. Namesto dosedanje srebrne veljave pa hoče vlada vpeljati zlato, ker ¡mojo tudi diuge države večinoma zlato veljavo, in tako olajšati trgovcem kupčijo in prodajo. Zato bode morala vlada založiti toliko zlata, kolikor bode mej ljudmi krožilo papirnatega ali srebrnega denarja. Za to pa je treba mnogo denarja in sicer toliko, kolikor je zlato dražje od srebra. Tisti, ki žele vravnavo valute, trdijo, da bode potem boljša kupčija poravnala zopet vso sedanjo zgubo pri denarju. Težko je torej reči že danes, koliko koristi ali škode utegnemo imeti.
Avstrijska in ogerska vlada sta imenovali vsaka
svojo komisijo ter jima predložili več vprašanj, na katera morejo odgovarjati le veščaki. Avstrijski minister pravi v knjigi o papirnatem denarju: „Ako-ravno še danes ni vravnana valuta, vendar se moremo lotiti v sedanjih ugodnih razmerah tega vprašanja: dosegli smo ravnotežje v državnem gospodarstvu in upanje imamo na trajen mir".
To ravnotežje v državnem gospodarstvu je dosegla bivša desnica v državnem zboru in ta desnica se vedno bolj umika levici. Ko bi bil državni zbor ustregel vsem zahtevam gospodov levičarjev, še danes bi imeli v državnem gospodarstvu mnogo več troškov kakor dohodkov. Na tej strani je torej uravnava valute odvisna od strank v državnem zboru, te stranke pa so jako nastalne.
In kar se tiče miru, tudi nesmo gotovi, ker vojska je vedno mogoča. Sicer pa je boljše, da se v mirnem času reši tako važno denarno vprašanje, ker sicer bi si ob vojski zopet sami židje in špe-kulantje polnili žepe.
Kakor smo že omenili, jih je mnogo, ki trdijo, da bode zlata veljava zaAvstrijo največja nesreča. O tem važnem vprašanju je nedavno govoril v „Češkem klubu" v Pragi znani staročeški profesor in poslanec dr. Z u c k e r. Vredno se nam zdi, da temu govoru povzamemo glavne misli; dostavimo pa, da dr. Zucker ni kristijan, temveč žid, in da so torej niegovi nazori o denarnem vprašanju tem pomenljivejši.
Dr. Zucker je izrekel mej drugim: „Ali so res vsi dokazi za zlato veljavo tudi resnični ? Anglija n. pr. ima zlato veljavo; I n d i j a pa, ki je del angleških posestev, ima srebrno veljavo. In kako se godi indijskemu cesarstvu? Izvrstno! Navzlic srebrni veljavi se je trgovina jako razvila, bilanca od 280.000 zvišala na 850.000. Italija pa n. pr. ima zlato veljavo, a zlato je zginilo in dežela je v groznih stiskah. Vsak Italijan vam potrdi preža-lostne gospodarske razmere v Italiji. Mnogo lažje je dobiti zlata, kakor pa zlato obdržati. In
tega se bojim tudi v Avstriji; potrebnega zlata bomo sicer dobili, a težko je obdržali. Enotna denarna veljava pa ima tudi druge nevarnosti, to se je pokazalo pri Baringovi krizi v Londonu.
Različna denarna veljava je dobra obramba za male države v nevarnih časih. In v narodno-gospo-darskem oziru tudi mi nesmo med prvimi.
Kdo je pomagal Angliji? Francoska banka, torej banka dežele z dvojno denarno veljavo. Večkrat se čuje, da zlata veljava zagotovi stalnost denarnega trga. Izkušnja pa uči, da ta trditev ni resnična. V Angliji, kjer je zlata veljava, se je diskont v teku 11 mesecev desetkrat premeni! in odstotek se je vzdignil celo do 6; isti čas pa je bil v Franciji odstotek 3, in Francija ima dvojno veljavo. Torej kje je stalnost? Zato je moje prepričanje, da bodemo vsaj iz prva imeli velike težave, zlato bode lahko zginilo in vsi izdelki bodo pali v ceni.
Dalje pa se je tudi ozirati na to, da*se zlata vedno manj dobiva Znani geolog Suess celo trdi, da v 100 letih ne bodo več dobivali zlata. Pomisliti je tudi treba, da leto za letom v industriji porabijo mnogo zlata, in ko bi vse države vpeljale zlato veljavo, utegne že v 30 letih zmanjkati zlata. Tudi bi Rusija utegnila imeti dobiček od naše zlate veljave. Zlato bode namreč zgubilo svojo dosedanjo kupno moč in mnogo žitnih trgovcev se obrnilo v Rusijo. Po vsem tem bi jaz priporočal dvojno denarno veljavo, kakeršna je v Franciji. Nemčija je lahko vpeljala zlato veljavo, ker je od Francije dobila 5 milijard odškodnine v zlatu. Mi pa smo v finančnem oziru slabši od Nemčije. Že to je sumljivo, da „Neue Fr. Presse," prvo glasilo špekulantov in kapitalistov, tako odločno zagovarja zlato veljavo. Ta list se gotovo ne ogreva za prave koristi države. Pri tem vprašanju je treba torej veliko previdnosti in mirnega presodka."
LISTEK
Setastopolj.
(Spisal Lov. Tolstoj, prevel J. P.)
(Dalje.)
„Si li že davno ranjen?"
„Pred šestimi tedni, vaše blagorodje!"
„Kaj te boli sedaj ?"
„Sedaj me ničesa ne boli, samo v mečih me trga, kadar je grdo vreme, pa to nič ne dene."
„Kako si bil ranjen?"
„Na peti utrdbi, vaše blagorodje, smo ravno začeli streljati. Nabasal sem top, stopil proč k drugi odprtini, kar me zadene kroglja v nogo. Ko sem pogledal, pa ni bilo noge."
„Je li jako hudo zabolelo prvo trenotje ?"
„Nič; samo kakor bi nehaj vročega se bilo zadelo v nogo."
„No, a potem?"
„Tudi potem nič; samo ko so mi nategavali kožo, me je nekaj sklelo. Vaše blagorodje, glavna stvar je, da ničesa ne misliš; če ničesa ne misliš, pa ti ničesar ni. Najslabše je to, če človek misli."
Ta čas pride k vam ženska v sivej pasastej obleki in zavezan v s črnim robcem; vmeša se v vaš
pogovor s pomorščakom in vam začne pripovedovati o njem, o njegovem trpljenju, o stanju, v katerem je bil pred štirimi tedni, in o tem, kako je še ranjen vstal ua nosilnicah, da bi pogledal streljanje naših baterij, kako sta velika kneza govorila ž njim in mu podarila 25 rubljev, in kako je jima rekel, da pojde zopet v utrdbo, da bode vsaj učil mlajše, ako že sam delati ne bode mogel. Govoreč nepretrgano ta ženska, gleda zdaj vas, zdaj vojaka, kateri se je obrnil proč, kakor da bi ne poslušal, in puka šarpije. Oči se jej svetijo z neko posebno za-dovoljuostjo.
„To je gospodinja moja, vaše blagorodje," odgovori vam pomorščak s takim izrazom, kakor bi hotel reči: Oprostite. Saj veste, da je babji posel — govoriti neumnosti.
Vi začenjate spoznavati junake sebastopoljske. Tesno je vam pri srcu pred tem človekom in sami ne veste zakaj. Radi bi mu povedali jako mnogo, da bi mu izrazili svoje sočutje in občudovanje; pa ne najdete besed ali vam ne ugajajo tiste, ki vam pridejo na misel — in molče se sklonite pred tem molčečim, nespoznajočim se veličjem in to z duševno odločnostjo, sramežljivostjo pred lastno
dostojnostjo.
„No, Bog daj, da se skoro popravite," rečete
mu in ustavite se pred drugim bolnikom, ki leži na tleh in, kakor se vidi, v neizrecnih mukah čaka smrti.
To je belolas človek s suhim in bledim obrazom. Leži znak in ima nazaj zavito levo roko. Ža na tem, kako leži, vidi se, da strašno trpi. Suha, odprta usta s težavo izpuščajo hripeče dihanje. Temnomodre motne oči obrnjene so kvišku in izpod odeje je pomolil ostanek desne roke, obvite v zaveze. Težek duh umirajočega telesa vam zapira sapo in mučna notranja vročina, ki je prešinila vse ude tega trpina, pretresa tudi vas.
„Je li brez zavesti ?" vprašate žensko, katera gre za vami in vas gleda, kakor bi jej bili sorodni.
„Ne, še sliši, pa je jako slab," pristavi tiho. „S čajem sem ga napojila — dasi je tujec, ali vendar ga moraš pomilovati — skoro nič ni pil.
„Kako se čutiš?" vprašate ga.
Ranjenec obrne punčice v očesu na vaš glas, toda vas ne vidi in vas ne razume.
„Pri srcu gori."
Malo daljše vi vidite starega vojaka, kateri pre-minja perilo. Obraz in telo sta rujave barve in suha kakor okostnica. Roke nema, odstreljena mu je prav pri rami. Sedi dobre volje in se popravlja; po nje-

Slovani — miičeiiiki.
IV.
Četrti list.
Orenburška gubernija 25. maja 1891.
Hvaljen bodi Jezus Kristus! Z največjo ponižnostjo in spoštovanjem se Vam, Prečastiti, zahvaljujemo za Vaš spomin in bdčče srce nad nami in
za dar, ki ste nam ga podali po----in
za te, katere ste trikrat podavali lansko leto. Bog vsegamogočni Vam povrni!
jaz —--trpim preganjanje od leta 1866
in sem bil kaznovan z vojno eksekueijo in z denarno kaznijo in jeden mesec sera sedel v ječi ob kruhu in vodi. In ko so mene v soboto spustili, je šla žena v cerkev k —■; pa so ženo zgrabili in več ljudij ravno tako; pa so jih držali mesec dnij ob kruhu iu vodi.
A leta 1874 veliki post je hodil okrajni načelnik z vojaki in so ljudi bili. Po 500 udarcev so dajali. Jaz sem dobil samo 160. A jeseni so bil1 za „obzorno komando" pri vsakem gospodarju štirje vojaki, a pri meni, ne vem, zakaj, postavili so jih sedem; a ko sem prosil starejšega, naj mi zmanjšajo, so mi jih še več dali, po 9 vojakov in zraven še 40 volov. Potem so nas zagnali v Kolembrod, da bi roko poljubili iu prosili za odpuščanje gosp. Tomaža Sypovskega *)
Jaz pa sem dejal: Jaz ga nisem razžalil, pa ga tudi za odpuščanje ne prosim. Zgrabili so me takoj in me odvedli v Siedlca, kjer sem bil 14 mesecev v kriminalu, in potem so me odpeljali v ker-sonsko gubernijo, tam sem bil 13 let, in sedaj v orenburški guberniji služim za košček kruha.
Peti list.
Dne 21. maja 1891. Jaz stopam pred Vaše obličje s pozdravom: „Hvaljen bodi Jezus Kristus!", in z zahvalo za Vaš spomin in milostinjo, za katero se Vam zahvalju-]emo v solzah iu veselju, zakaj tu v tej Aziji moj temi Baškirci se je jako težko preživiti in pri tem imamo do cerkve 140 vrst, pa je težko priti tija mej temi gorami, Jedina moja nadeja je, da sem vpisan v bratovščino Jezusovega Srca in sv. Rožnega venca, zakaj star sem že in od 1874. leta sem bil v Kerzonezu, a sedaj s celo družino prebivam tu v orenburški guberniji.
Takoj pričetkom mojega izgnanstva v kersonski guberniji vzeli so mi mašno knjigo. Drugič pride zopet uradnik in mi pravi: „Oddaj verske znake!" Jaz pa pravim: „Kaj vas to briga? Vi nimate ni-kakoršnih znakov!" — „Ti surovež," odgovori mi na to, „ukažem te na deset dnij posta posaditi v luknjo." — Na to mu odgovorim: „Nikjer ni takega prava, da bi zavlekli koga v ječo in mu ne dali deset dnij nič jesti; zakaj na Ruskem je celo tako pravo, da, če imajo odsekati hudodelniku po obedu glavo, mu še v svoj čas dajo obed." — On pa vrže kapico ob zemljo in odide.
*) T. Sypovski je bil dukovnik-odpadnik, zaradi katerega je kolembrodska fara neizmerno mnogo pretrpela.
Pa še mi n:so dali pokoja. Neko nedeljo sedim pri nekem gospodarju v stanovanju, ko tretjikrat pride starešina in mi pravi: „Oddajte verske znake !u
—	Jaz ga pa znova vprašam: „Kaj pa vas t» briga?'' — On pa pravi, da mu je tako ukazano.
—	„Kdor ukazuje, naj mi sam vzame." — Tedaj gre on v pisarno iu pošlje desetnika po mene. — Jaz pridem v pisarno, in tam je bilo nekako petnajst ljudij. Stcrosta mi trikrat ponavlja ukaz: „Od» daj verske zuake!" — Jaz pa odgovorim vsakpot: „Ne dam!" — Tedaj zapove: „Zgrabite ga!" — Jaz sem pokleknil na kolen», oni pa so me razkri-žili, posedli mi na roke in noge, in eden mi je vzel škapulir, križec in rožni venec. S tem zvršavam svoje pripovedovanje.
Šesti list.
Orenburška gubernija 14. maja 1891.
List izgnancev, rodovine, ki ima---duš.
Jaz —---s celo svojo rodovino pozdravljam v
prvih besedah svojega lista: „Hvaljen bodi Jezus Kristus!" Vam, velečastni, pošiljamo poklon iz odkritosrčnega srca in iz cele duše in Vam padamo k nogam, naš dragi varuh, in se zahvaljujemo Vam, velečastui, za darove, katerih nismo pričakovali ubožui izgnanci, pa prosimo nebeškega Očeta, da bi vsem bratom in sestram, ki nas ne pozabijo, Gospod Bog povrnil v življenju in v večnosti.
O sebi javljam, da imajo naši stariši že po 80 let iu v tej revščini bolj bolehajo, nego so pri zdravju. Bivamo v občinski pisarni, pa sedaj nas žnpau in pisarji toliko ne mučiio, kakor poprej, samo pravije, da ni o nas nobene določbe, in se čudijo, kako moremo živeti, ker je tukaj tako slaba letina; oui sejejo, a nimajo kaj jesti, in beračijo in nimajo kaj jesti, in mnogo lakote pretrpe. Mnogo živine je tudi poginilo vsled lakote, zakaj zima je jela ponehavati 13. aprila, slana pa je trajala do 13. maja in mej tem je prišel dež; torej nimajo paše za živino ni domd, ni na polju. Dala je vlada zduje živeža po tri pude na dušo, pa so dejali mej seboj, da jih cesar preživi. Pa če Gospod Bog ne dd, jim tudi cesar ne pomore. Zato tožijo in se čudijo, s čim mi živimo že tretje leto, in pravijo nam: „Pojte k bogatejšim in prosite posetve, pa zasejte na desetino." — Mi pa jim odgovarjamo: „Gospod Bog vam pomagaj, pa bo s tem tudi naša usoda boljša."
Javljam Vam. velečastni, da dajo tudi nam sedaj živeža; tem pa, ki še nimajo 18 let, ne dajo ničesar zato, ker njihov podpis ne velja. Od nas pa zahtevajo podpisov, zato se jako bojimo, da bi nam ne dajali iz tistega denarja, kateri so vzeli za naša gospodarstva, pa kaj nam je storiti, ko je tu vsak lačen, tedaj imamo težko življenje v tem kraju, j Zato se zahvaljujem Bogu, da se usmiljuje nas grešnikov in nam pošilja pomoč po drugih osebah in nas ne opušča v siromaštvu. Oče nebeški, povrni tem dobrim ljudem, ki se nas spominjajo, in povrni jim na zemlji in v nebesih!
Sedmi list.
Orenburška gubernija 11. junija 1891.
V prvih besedah pozdravljam: „Hvaljen bodi Jezus Kristus!", in Vam, prečastni, javljam, da sem
govem mrtvem in mračnem pogledu, suhosti in brazdah na njegovem obrazu pa vidite, da je že preživel lepši del življenja svojega.
Na drugi strani vidite na klopi trpeč, bled in nežen ženski obraz, na katerem vidite po vsem licu vročinsko rudečico.
„To našo pomorščakinjo zadela je v nogo bomba," pove vara vaša vodnica; „nesla je možu kosilo na utrdbo."
„Kaj, ali so jej nogo odrezali?"
„Da, odrezali nad kolenom."
Sedaj pa pojdite v sobo na levo, če so vaši živci močni. V tej sobi obvezujejo in opravljajo operacije. Vi vidite tam doktorje, okrvavljene do komolcev, z bledimi in mračnimi obrazi, delujoč pri klopi, na kateri z odkritimi očmi in govoreč brez-smiselne, včasih proste in ganljive besede leži ranjenec pod vplivom kloroforma. Doktorji opravljajo zoprno ali blagodejno delo. Vi vidite, kako oster nož gre v belo zdravo telo, vidite, kako z razdirajočim krikom in stokanjem se ranjenec nakrat zave, vidite, kako vojaški ranocelnik vrže v kot odrezano roko, vi vidite, kako na nosilnicah v ravuo tej sobi drugi ranjenec gloda operacijo, krči se in stoka, ne toliko od fizične bolečine, kolikor od duševnega trpljenja, ko vidi, kaj ga čaka — vidite strašne, pre-
tresujoče prizore, vidite vojno ne v lepem, pravilnem in sijajnem redu, z godbo in bobnanjem, z vihra-jočimi zastavami in z geuerali na konjih, tu vidite .vojno v njeni pravi podobi — v krvi, trpljenju in smrti. . .
Odhajajoč iz te hiše trpljenja, vsekako nekaj neprijetnega čutite, močneje potegnete v sč sveži zrak; veselite se, da ste zdravi, h kratu pa spoznate iz tega, kar ste videli, svojo ničevuost, in mirno, brez obotavljanja, pojdete v utrdbe . . .
„Kaj pač pomeni smrt in trpljenje takega ni-čevnega človeka, kakor sem jaz, v primeri s tolikimi smrtmi in trpljenji?" Pa pogled bliščečega solnca, čistega neba, lepega mesta, odprte cerkve in ua razne strani se premikajočih vojakov kmalu pripelje vaš duh v normalno stanje lahkomišljenosti, majhnih skrbi j in zanimanja za sedanjost.
Vam nasproti iz cerkve pomika se morda pogreb kakega častn;ka z rožasto krsto iu godbo ter vihrajočimi zastavami; slišite morda tudi grom stre-Ijauja z utrdb, ali vse to ne spravi vas v prejšnje misli. Pogreb zdi so vam jako lep vojaški prizor, streljanje — jako lepi vojni zvoki, ali vi niti pri tem pogrebu, uiti pri tem streljanju ne morete tako jasno misliti o streljanju in smrti, kakor ste mislili v bolniški dvorani.	(Daije slšdi.)
list, pisan---, dobri in tak»' napra&il, kavior
je bilo pisano v listu. Sedaj javljam Van»r prečastni^. da smo po ljubezni usmiljenega Bbga> v celi naši rodovini vsi zdravi in živi, dasi živim* jak» žalostno, zakaj tembolj, smo reveži, ker je v teb' krajih velik»' pomanjkanje, tako, da narod kar lakats umira. Zat» je težko dobiti opravila in dela. Zato pojdemo prosit v Orenburg. gubernatorja, da nam itovol* živeti v Orenburgu, pa kako se nam ta želja posroii, še nii znano.
Od doma dobivamo pisma, da j»h> Moskal tudi; tam muči in da imajo veliko bedo, aakaj vlada jihi sili, da bi otroke dali krstiti pri ruskih popih, in> jih dere zato s kontribueijo in kaznuje z zaporom.. Nobenega upanja ni, da bi se to izpremenilo, in n* vč se, kedaj se Bog usmili potrebe bednih izgnancev. Danes imam» 1L junija. Taka slana je tu, da je vse zamrznilo, kar je bilo posejanega na polju, kakor bi z ognjem požgal.
Ne zamerite, prečastni, da tako dolgo nisem pisal, pa to je bilo zato, ker naši bratje žive jako daleč drug od druzega, torej sem moral čakati,, da sem njih novice dobil. Klanjam se Vam, prečastni, in ostajam v pregnanstvu.
Politični pregled.
i
V Ljubljani, 4. marca. "Mot^ami© dožele.
Štajersko. Štajerski Ultranemci se protivijo, da bi se c. kr. kmetijska družba preosuovala v deželni kulturni svžt. V tem kulturnem svetu bi gotovo imeli Nemci veliko večino, in se jim torej nove naprave ni bati. Ne ugaja pa jim, da bi Slovenci odposlali svoje zastopnike v Gradec, ki bi morda utegnili v Gradcu še slovenski govoriti in oskruniti nemški značaj graškega mesta. Mi le obžalujemo, da se štajerski Nemci povsod tako ne boje Slovencev in trpe, da slovenski poslanci prihajajo še v štajerski deželni zbor. Zakaj se ne oglasijo, da se odloči slovenski del in se mu d& posebna deželna uprava? Tako bi Nemci še manj prišli v dotiko s toliko sovraženimi Slovenci. Nadejamo se, da do tega pride, ko se gospodje v Gradcu preverijo, da je Spodnja Štajerska popolnoma za nemštvo izljub-ljena. Tudi za vladno šolsko predlogo niso vsi nemški nacijoualci. Bojč se, da bi v kakem okraju le konservativci dobili večino v okrajnem šolskem svetu. Po n jih mnenju bi bila vlada morala preskrbeti, da bi konservativna večina bila za zmiraj izključena. Slovenci in nemški konservativci pač ne bodo žalovali, če nemški nacijoualci pripomorejo, da se vladna predloga zavrže.
Češka. Vlada bode baje še v tem zasedanju predložila češkemu deželnemu zboru novi volilni de-želnozborski red za mesta, kmetske občine in trgovske zbornice. Pri otvorjenju deželnega zbora vrhovni deželni maršal v svojem uagovoru ni nič omenil sprave. Mladočehi so v prvi seji že stavili tri interpelacije. Prva interp«lacija se t'če cesarskega patenta, s katerim so se sklicali deželni zbori. Inter-pelanti hočejo vedeti, zakaj se govori le o „Oeški", ne pa o „kraljevini Češki"; potem so vprašali, zakaj se deželni zbor minolo leto ni bil sklical. Tretja interpelacija se tiče dogodkov v Liberci. Dr. Herold je predlagal, da deželni zbor izreče svoje mnenje o davčni reformi. Poleg tega so pa Mladočehi še dva druga predloga stavili v prvi seji. Pokazali so torej takoj, kako mislijo postopati v letošnjem deželnem zboru.
Češko-nemška sprava. „Deutshe Zeitung" se huduje, ker Staročehi zahtevajo, da se naj poprej izvrši popolna narodna jednakopravnost, predno se bode nadaljevalo izvršenje češko-nemške sprave. S tem nam nemški list daje razumeti, kaj bi bilo s Cehi v nemških okrajih, ko bi se bile izvele dunajske punktacije. Ko bi Nemci ne nasprotovali narodni jednakopravnosti, potem bi sami priganjali, naj se narodna jednakopravnost izvede, da se bode potem lahko sprava nadal|evala. Nam se pa dozdeva, da so Nemci dunajske punktacije zmatrali za dobro sredstvo germanizacije. Ko se jim odvzame ta značaj, pa ne marajo več zanje. Cehi bodo sedaj pač vedeli, da je treba biti dvakrat previdnim pri pogajanju z Nemci.
Vsaastjij držav«.
Bolgarija. Ob obletnici sanstefanskega miru je v Sofiji bilo več slavnostij. Bila je vojaška parada. Voj ni minister je naglašal, da je bolgarski narod hvaležen ruskemu carju, ker ga je osvobodil turškega jarma. Zaradi tega pa še nikakor ne žel6 Bolgari priti pod drug jarem. Jedina dolžnost vojakov je, služiti knezu svojemu, kateremu so prisegli zvestobo. Minister je omenil, da so pred petimi leti izdajalci v Ruščuku pozabili to dolžuost in so zaradi tega bili kaznovani. — Bolgarski emigrant Stančev je v „Novostih" priobčil dopis, v katerem trdi, da Bolgarije ne vlada Stambulov, temveč le Avstrija po Koburžanu in konzulu Burianu. Anglija in drugi sovražniki pravoslavja in slovansUa so sprožili vprašanje o zjedinjenju Bolgarije in Vzhodne
Bumelije, d» napravijo razpor mej Rnsijo in Bolgarijo. Stambulov je največji sovražnik bolgarske samostojnosti. Proti njemu se je Stambulov izrazil, ' da bode delal za vojno mej Rusijo in Avstrijo, potem bode pa odstopil oblast tistemu, ki prvi f vdere v Bolgarijo. Sevtda StanČevu ni dosti verjeti. S tem dopisom je imel pač le namen očrniti Ko-buržana in Stambulova in Bolgare nahujskati proti Avstriji.
Srbija. Mej radikalci se pojavljajo vedno večji razpori. Pri budgetni debati je Katič predlagal, da sri pomanjša svota za uradniške pokojnine. Njegov predlog ni sicer našel večiue, tega tudi Katič pričakoval ni, njemu je bilo le za to, da je ministrom nekaj nepovoljnih povedal in jim tako zopet malo trajal zaupanje, če ne pri poslancih, pa pri narodu. Mej drugim je rekel, da slabi ministri spridijo še uradnike. V drugem branju budgeta bode Katic pač še marsikatero bridko povedal. V radikalnem klubu so se pa budo sprli zaradi cerkvene politike. Petdeset poslancev je izjavilo, da vladne cerkvene politike ne morejo podpirati. Radikalno ministerstvo se že močno maje. Za Pasiča je dobro, da ni nobene stranke v zbornici, ki bi se mogla ponašati s po-sebLo sposobnostjo za vladanje iu pa priljubljenostjo pri narodu.
Grško. Poročila iz Aten tagotavljajo, da je jedino slabo finančno gospodarstvo krivo, da je kralj Jurij odstavil prejšnje ministerstvo. Mnogim se pa to ne zdi verojetno in iščejo povoda v vnauji politiki. Delijanis se je bil preveč udal ruskemu in francoskemu vplivu. To pa ni ugajalo Angliji in nekaterim drugim državam, ki so pregovorile kralja, da je odslovil ministre. Prebivalstvo ni posebno zadovoljno z ministersko premeno in večina listov jo obsoja. Trikupisova stranka se je pa izjavila, da bode podpirala novo vlado. Tudi več prejšnjih vladnih pristašev misli vstopiti v nov vladni tabor, vendar je dvomljivo, da bi nova vlada v zbornici dobila večino. Najbrž bode morala razpustiti zbornico. Delijanis baje pojde v kratkem agitovat po deželi. Splošno se sodi, da je novo ministerstvo le začasno, potem pa pride Trikupis ali pa znova Delijanis.
Rusija. Novemu komunikacijskemu ministru Witteju je car naročil, naj gleda, da hitro odpravi pomanjkljivosti pri železnicah. Sedaj so železnice tako siabe, da še ob mirnem času ne zadostujejo, ob vojni bi pa nastale naj ečje zmešnjave, ki bi ovirale vojevanje. Novi mini er je sorodnik Višnje-eradskega in je znan kot jtko delaven mož. Do-sedaj je bil ravnatelj železniškega oddelka v finanč-. nem ministerstvu.
Francija. Ce se stari prijatelji skregajo, pride večkrat marsikaka uelepa stvar na dan. To se tudi kaže na Francoskem. Constans in Freycinet sta se do dobrega sprla; Freycinet je Constansa izrinil iz ministerstva. Sedaj pa časopisi, ki so prijazni Constansu, pripovedujejo, da se je rod Frey-cinetovim vojnim ministerstvom 80.000 vojaških čevljev po magacinih spridilo. Čevlji, ki jih imajo vojaki, so j ako slabi, da se bodo strgali po dvednev-nem maršu. Constansa je Freycinet izrinil iz ministerstva na ljubo Rochefortu. Poslednji mu je zato obljubil, da ga ne bode več napadal v svojem listu. Vse to, trdijo listi, lahko dokažejo. Vladni časopisi pa trdijo, da so drugi ministri Constansa poživljali, da naj toži radikalni list „Intrasigeant", ker mu je predbacival kaznjive stvari. Constans pa tega ni hotel storiti, in odtod nasprotje mej bivšimi ministri.	__
Slovstvo.
„Zabavna knjižnica za slovensko mladino I." —
Odgovor gosp. ocenjevatelju tega delca na opazke, priobčene v 4 8. štev.
„Slovenca."
Akoravno sem g. L-u za njegove dobrohotne migljaje, katere je vplel v svojo precej obširno, a tudi dokaj strogo (čemur je tudi si. vreduištvo samo pritegnilo) oceno mojega najnovejšega delca „Zabavna knjižnica" — iz srca hvaležen, vendar naj mi oprosti gosp. ocenjevatelj, da se mi vse njegove opazke ne zde opravičene, nego da moram tu in tam zavrniti njegovo mnenje.
V predgovoru svoje knjižice sem razložil zelo na kratko razloček med pravljico in pripovedko. Nad tem se pa gosp. ocenjevatelj izpodtika, rekoč: „Čemn to - otrokom!" Tu pa res ne vem, kaj bi odgovoril gosp. ocenjevatelju. Ali mu ni znano, da se imajo otroci na najvišji stopinji ljudske šole seznaniti kolikor toliko tudi z najvažnejšimi slovstvenimi oblikami, da morajo znati, kaj je pravljica, kaj pripovedka, basen, legenda itd. ? Ali je bilo tedaj odveč, da sem povedal v „zbirki pravljic" domišljavej mladini, da te dogodbice niso resnične, ampak, da so le izmišljene?!
In če sera rabil nadalje v jedni pravljici namesto nesestavljenega prihodujika (kateri bi v tem slučaju rabil gosp. ocenjevatelj) „naklesti", „poreče" — obliki „bo naklestila", „bo rekla" — mislim, da to ni Bog si ga vedi kako velik greh. Nadalje se
izpodtika gosp. L. nad pravljico „Tri zlate lilije", trdeč, da ta sestavek po njegovem mnenju ni za mladino. In kaj mu ne ugaja? Besede, s kojimi se pravljica prične. „Nek grof je imel tri krasne hčeri. Vzlaati je bila najmlajša tako lepa, da se je vse čudilo njeni lepoti (v dot. vira, iz katerega sem pravljico vzel, "je čitati: .. . „da se je vse njenej angeljski lepoti čudilo* — kar sem pa pre-naredil, ker se mi je zdel stavek v prvotni obliki neprimeren). Obličje ji je bilo rudeče in belo k o t j»bo 1 k o v o cvetje, lasje so se ji svetili kot solnčni žarki. Dičile sojomodrojasneoči in zalšale(v dot. viru stoji ,kinčala') j o je udov prelepa rast." Zdaj pa vprašam: Kaj je na teh besedah izpodtak-ljivega in pohujšljivega? Mislim, da se mi ne bode oporekalo, ako trdim: Otrok, katerega navedene besede p o hujša j o , je i t a k že moralno čisto pokvarjen, in taki bode tudi iz drugih s p i s o v i s k al t e r našel le „slabo".
Sicer pa pobija gosp. ocenjevatelj s tem, ker trdi, da pravljica „Tri zlate lilije" ni za mladino, svojo sodbo, kojo je izrekel o knjižnici v začetku ocene, kjer piše: „V obče moram reči, da je Ko-sijev namen blag, aknjižicašedokajdobra." Po mojem mnenju namreč knjižica, osobito pa mladinska, v kojej se nahaja kaj izpodtaklji-vega, ni dobra.
„ . . . svetuje mu najmlajša hči, naj se izbere konja ..." V tem stavku bi morala stati namesto „se" besedica „si", kar je pa tiskarski pogrešek, a gosp. ocenjevatelj ga je zapisal na moj rovaš. Da se stavek .. „naj se izbere" protivi duhu našega jezika, to zna ali bi moral vsaj znati že učenec višjega oddelka ljudske šole. Tako je gosp. L. par drugih malenkostnih pomot, koje ima na vesti tiskar, pripisal meni.
„Zidarski mojster, ki je bil zidanje tega zvonika prevzel, ..." ta stavek je po mnenju gospoda ocenjevatelja napačen ter bi se pravilno glasil „...ki je prevzel bil zidanje..." Mogoče, da je besedni red njegovega stavka pravilen — a kdo tako govori?
Gledč ponavljanja predlogov pa piše gospod ocenjevatelj med drugim sledeče: „Res je, da je dandanes malokateremu pisatelju jasno, kdaj naj ponavlja predlog in kdaj ne. V nekaterih slučajih se je tudi težko odločiti za to ali ono ..." Na to jaz: „Če se je tedaj celo pisateljem, katerim teče drugače beseda gladko (in take ima bržkone g. L. tu v mislih), težko odločiti za to ali ono, kaj pa naj porečemo potem mi pisatelji „mirorum gentium" ? Naj nas torej radi takih in jednakih malenkostij naši kritični jezičarji ne sodijo prestrogo!
Da bi bila povestica (ali kakor hoče g. ocenjevatelj „povestca") „Potovanje po Ogerskem pred 50. leti" izvirna, tega nisem trdil nikjer; saj mi je znano, da jo je pokojni Fr. Sajnkovič posnel po nekej nemškej — a v t e j o b 1 i k i še ni bila do sedaj nikjer natisnjena, zatorej je in ostane Sajnkovičeva.
Kar se tiče prirodopisne črtice „Globanja ali užitni goban," o kojej trdi g. L., da je najrevnejši sestavek v knjižici, mi je omeniti, da je pregledal to spis, (kakor tudi spis „Mušnica," ki pride v prihodnjem zvezku na vrsto) pokojni Fr. Erjavec sam, torej mož, ki ni bil samo odličen pisatelj slovenski, ampak še vrh tega tudi sloveč prirodoslovec. Fr. Erjavec mi je pisal*) dne 19. okt. 1885 o poslanih mu sestavkih med drugim sledeče : . . . . Sličici sta se Vam prav posrečili.....posebno pa so me zanimala razna imena, ki ste jih nabrali med štajerskimi Slovenci. Pošljite sestavka v „Vrtec" kateri ju gotovo radostno sprejme.....
Kakor mi je nasvetoval učeni g. profesor, tako sem tudi storil in mladinski naš list „Vrtec" je priobčil dotična sestavka v 11. in 12. štev. letnika 1885 (Prim. str. 189 in 209.)
Odločno pa moram zanikati, da bi bila dot. črtica preložena iz nemščine — in ko bode gosp. ocenjevatelj v prihodnje zopet komu kaj jednakega očital, naj podpre svojo trditev z dokazi rekoč: „Spis je preložen iz tega in tega jezika, prim. ono in ono knjigo str. ..."
Sicer pa mi naj verjame g. ocenjevatelj, da bi bil izrecno omenil koncem sestavka, da sem ga
*) Dotiino pismo še hranim in prav rad sem pripravljen, postreči i njim — ako treba — svojemu g. ocenjevatelju.
Pis.
preložil, ako bi bilo temu res tako; saj vem, ds je to prva sveta dolžnost vsacega poštenega pisatelja.
Smešniea „Usmiljen mož" po mnenju gospoda ocenjevatelja tudi ni za mladino. Postavimo jo p. n. čitateljem, tu sem, da se prepričajo, kaj je na njej spodtikljivega: Ali je vaša žena použila zdravilo, katero sem jej zapisal?" vpraša zdravnik moža neke bolnice. — „Ne! Bilo jej je pregrenko; toda jaz sem primešal potem nekoliko sladkorja terjes^a m izpil."
Konečno še nekaj! Povsod in vselej se glagol ne more staviti na prednje mesto, naj govoré naši slovničarji potem, kar jim drago. Tudi jaz sem v svojem delcu grešil večkrat proti temu najnovejšemu pravilu in radi tega imenuje g. L. konstrukcije nekaterih stavkov neslovenske in nejasne. Ali ni to pretirano ?
Toliko se mi je zdelo potrebno odgovoriti na oceno, priobčeno v 48. štev. „Slovenca". Za vse druge opombice pa g. ocenjevatelja iz srca zahvaljujem ter mu obetam, da se bodem pri sestavljanju prihodnjih zvezkov tudi kolikor mogoče na nje oziral, ter si prizadeval, da bodo bodoči zvezki moje „Zabavne knjižnice za slovensko mladino" popolnoma ustrezali svojemu namenu.	Anton Kosi.
V Središči, dné 2. marcija 1892.
Dnevne novice.
V L j u b lj a u i, 4. marca.
(Štajerski deželni zbor) je imel tudi včeraj prvo sejo. Deželni glavar grof Wurm bran d se v svojem govoru najprvo opravičuje, da ni deželni odbor že prej dovršil letnega poročila ter ga doposlal poslancem, ker ni do zadnjega vedel, kdaj se snide deželni zbor. Zato naj bi vlada stalno določila čas za deželne zbore, in ta čas bi bil najprimernejši v pozni jeseni, ko poljedelci že večinoma dovršri svoje delo. Spominja se smrti nadvojvode Karola S a 1-vatorja, matere naše cesarice, vojvodinje Ludo v i k e in deželnega poslanca prof. dr. L i p p a. Namesto izstopivšega barona Berga bode treba voliti jednega deželnega odbornika. Notranja deželna uprava je uravnana, treba bode uravnati tudi upravo občin in okrajev. Deželni odbor se trudi, da pomaga v prvi vrsti propadajočemu kmetijstvu. Jedno tacih sredstev bi bila deželno prisilna zavarovalnica proti ognju. Deželni odbor bode predložil zdrav stveno postavo, da se določijo zdravstveni okraji in namestijo zdravniki. V minolem letu so bile otvor-jene tri velike bolnišnice, namreč v Mürzzuschlagu, Judenburgu in Rottenmannu, dalje hiralnica v Voj-niku in norišnica v Schwanbergu; zidala se bode tudi bolnišnica v Radgoni. Zgradilo se je več novih železnic, druge so v načrtih gotove. Deželni glavar tudi omenja, da bode nova uravnava davkov znižala direktne davke in tako olajšala deželi in občinam neznosna bremena. — Obljubo sta storila novoizvoljena poslanca grof Stiirgh in K. Pongratz. Druga seja je danes. — Kakor kaže, bodo se v v štajerskem zboru pri raznih prilikah pokazala nasprotja. Tako je prazno jedno mesto deželnega odbornika Po vsej pravici smejo slovenski poslanci zahtevati to mesto za se, kajti od sedmih mest — vštevši deželnega glavarja — more vendar dve mesti imeti manjšina, ki šteje v zboru tretjino glasov, v deželi pa večino prebivalstva. Jedno teh mest imajo že nemški konservativci in po vsi pravici morajo nemški liberalci prazno mesto prepustiti Slovencem. Žal, da so nemški l.beralci povsod absolutisti, kjer imajo večino.
(Katol. tiskovnemu društvu) v Ljubljani je'da-roval bl»g. gosp. Josip P ros ene, mestni odbornik itd., petdeset goldinarjev, za kar mu odbor javno izreka zahvalo.
(Odlikovanje.) Znani stavbeni podjetnik Oskar baron Laz a rini, ki je zgradil kamniško železnico, rodom Kranjec, je odlikovau z naslovom stavbenega svetovalca.
(Deželni muzej „Rudolfinum") je prejel od g. ees. svétuika Mu mika lepo darilo; g. ces. svetnik je namreč blagovolil dve podobi o narodni noši Bo-jancev muzeju darovati. Ker se narodne noše dan za dnevom bolj opuščajo, bilo bi zeló želeti, da vzgled g. ees. svétuika Murnika vzbudi mnogo po-suemalcev.
(Postni cerkveni govori v Ljubljani) vrše 6e po nastopnem nedu: V stolui cerkvi slovenski postni govori ob uedeljah in praznikih ob 4. uri popoldne. Tvarina: Sedem besedij Jezu-
S O v i h na križu; govori č. gosp. katehet Janez S ta r e k a r. — Nemški govori so vsak petek ob 6. uri zvečer. Predpodobe trpečega od rešitelja v starem z a'k o n u ; govori č. g. superior P. Liensberger S. J. —Pri s v. J a-k o b u vsako nedeljo ob 2. uri popoldne. Premišljevanje skrivnostij trpljenja G. N. J. K.; govori č. g. M. M rak. — Pri o o. frančiškanih vsak torek ob	uri popoldne. Trujeva krona; govori č. g. P. Hugolfn. — Pri sv. Petru vsako nedeljo in praznik ob 2. uri popoldne. Kristus in cerkev pred so d iščem; govori č. g. Val. Eržen. — V Trnovem vsako nedeljo ob 2. uri popoldne. Sv. križ — knjiga, pri kateri bo svet sojen; govori č. g. J o s. Debevec.
(Nesreča.) Posestnik Jakob Krašovec iz Danj je minoli ponedeliek dobil svojo puško od soseda. Ko jo nevedoč, da je nabasana, ogleduje, se sproži in zadene ¡22 let starega Janeza Kanda-reta tako nesrečno, da je ta drugi dan umrl.
(Panslavisti.) Pri sv. Petru pod Mariborom se je oddalo na pošto v Mariboru pismo v Smolnik pri Rušah. 0. kr. pošta v Mariboru pa je poslala pismo na — Rusko. Tako je pismo krožilo osem dnij po svetu, da je prišlo v prave roke, akoravno pride človfek od sv. Petra v Ruše v treh urah. Gospodje na mariborski pošti pa so gotovo panslavisti, ker Ruše iščejo celo na Ruskem.
(Elibabetine otroške bolnišnice) ustanovitelji in dobrotniki so imeli včeraj občni zbor. Društvo je imelo v minolem letu dohodkov 5850 gld., troškov 5804 gld. V odbor so bili izvoljeni gg.: A. Sa-massa, načelnik; K. Leskovic, blagajnik; dr. vitez Schoppl, tajnik; Jos. Luckmann, A. Ramm in U. pl. Trnkoczy odborniki, Kordin in Treun revizorja.
(Vreme.) Snega se je po Ljubljani zopet toliko do danes naletelo, da je s sneženo odejo pokrito blatno morje. Po osojnih gričih v okolici ljubljanski pa že silijo na dan prve cvetice vzgodne pomladi. Tako nam je danes prijatelj od sv. Katarine poslal cvetočega teloha, ki se že bujuo razcvita na solnčnih bregovih.
Iskra", v Kazaulku „Mladina", v Ruščuku „Izvor", v Solunu v Makedoniji pa „Knjižnici". Izmej političnih listov sta dva dnevnika „Svoboda" v Sofiji in Balkanska Zarja" v Plovdivu. Oba zagovarjata politiko sedanjega kneza. Poleg tega pa izhajajo v Sofiji po dva- ali trikrat na teden „Državen Vest-nik" ki objavlja tudi zakone in ukaze, „Blgarija", dvorno glasilo, ai izhaja v bolgarščini in francoščini ; „Spravka", glasilo mestnega zastopa, in „Se-ljanin", ' ki je namenjen zlasti kmetskemu prebivalstvu. Nadalje pa izhaja v Sofiji še tednik „Stranik". ki je elasilo makedonskih Bolgarov v kneževini. V Plovdivu izhaja še oficijozen „Plovdiv", v Ruščuku rusoljubni „Slavjanin", v Varni „Crnoje Morje", ki ne pripada nobeni stranki, v Carigradu pa cerkveuo-pohtični list „Novini", ki je glasilo bolgarskega eksarhata in „Zornica", glasilo protestantske propagande. V Plovdivu izhaja še „Našeto prvo izlože-nije", ki je odmenjen pred vsem smotrom razstave. _ V Sofiji, v tiskarni'liberalnega kluba, je te dni izšel „Blgar^ki Almanah za 1892. godina". Knjiga, katero so skrbuo sestavili Petrov, Juvovic, Ljubimov in Gedjev. ima okolu 500 stranij in obsega podobno gradivo, kakor ga n. pr. na Dunaju v državni tiskarni izhajajoči „Staatshandbuch". Iz navedeue knjige se vsakdo lahko dobro pouči o bolgarskem državnem življenju. Iz nje bode tudi razvidel, da Bolgarija vzlic neugodnim razmeram jako hitro napreduje.
BudimpeSta, 4. marca. Adresni odsek poslancev je s pohvalo sprejel adresni načrt. Adresa naglasa nagodbo iz leta 1867 in ob-ljubuje sodelovanje pri vprašanjih, ki so bila našteta v prestolnem govoru. Vravnava valute se strinja z občno željo. Izraža upanje, da se bode povoljno rešila upravna reforma in da ostanejo dobre razmere med državo in cerkvijo. Zbornica hoče v tem vlado podpirati.
Berolin, 8. marca. Državni zbor se je posvetoval o nasvetu socijalnih demokratov, da se podržavijo lekarne. Pred glasovanjem zbornica ni bila sklepčna.
Atene, 3. marca. Ministerski svet je sklenil izdelati nov proračun ter mnogo črtati pri stroških. Ta proračun bode vlada v jednem mesecu predložila zbornici, če ga ta ne potrdi, bode razpuščena.
Tujci.
1. marca.
Pri Maliču: Vitez Langer, deželni poslanec, iz Novega Mesta. — Pfeifer, deželni poslanec, s Krškega. — For-nelii», Szeiwert, trgovca; Kohn, Preglhof, potovalca, z Dunaja.
—	Fürth iz Budejevic. — dr. Treo, dr. Rosina, dr. Majer, iz Celja. — Bežan s soprogo iz Škofje Loke. — Inglič iz Ljub-, ljano. — Mannert, soproga pristava, iz Gradca. — Porsche^ avskultant, is Litije. — Storcb, tovarnar, iz Augsburga. —• Täner, potovalec, iz Toplie. — Krainik, potovalac, iz Celja. — Juvančič iz Črnomlja.
Pri Sionu: Berger, filozof; Karol Hochegger s soprogo, Teodor Hochegger s soprogo, Herz, Wesel, trgovci, z Dunaja. — Bušič, dijak, iz Gradca. — Fischer in Stare, posestnika, iz Kamnika. — Mankoč, trgovca; Pick, polkovni zdravnik; Butti, zasebnik, iz Trsta. — dr. Skodler iz Gradca.
—	Adiinec, uradnik, iz Ljubljane. — Hochsinger z Ogerskega.
Pri Juinetn kolodvoru: Schwab; Unger, stavbeni pristav; Hellman, stavbeni svetnik, iz Trsta.
Pri avstrijskem caru: Goričar z Gorenjskega.
Pri bavarskem dvoru: Mihiž iz Gotenice. — Schmier-maul, gostilničar, iz Naborjete. — Jaklič, trgovec s slamniki, iz Kočevja — Juso, zidar, iz Italije.
Vremensko sporočilo.
C S3
opazovanja
7. u. zjut. 2. a po^j. 9. u. zvec.
Srednja temperatura —5'7°, za 7-8° pod normalom
Popolnem svilene fnlarde °dd0 |,54k6r5
meter (do 450 raznih vzorcev, pisanih, kariranih itd.) razpošilja na kosove poštnine in colnine jirosto v hišo tovarna za svilo Gr. Henncborg (c. in kr. dvorni založnik) ZUrloh. — Vzorci z obratno pošto. — Pisma stanejo 10 kr. porto.	(123 1)
Raznoterosti.
Bilanca hranilnega in posojilnega društva v Ptuji,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo.
JCí- J5iS»JL.	Pasiva.
Aktiva.
— Bolgarsko časopisje. V Bolgariji omika jako hnro napreduje, odkar seje dežela osvobodila turškega jarma. V 1888. letu je 170.000 učencev obojega spoia hodilo v razne šole. V tem oziru je Bolgarija že prekosila Srbe. Na 100 ljudij pride v Bolgariji pet učencev in učenk. Časopisje se |e tako razvilo, da se letos more Bolgarija pohvaliti 21 slovstvenimi listi in 13 političnimi časniki, ako ne štejemo nekaterih provincijalnih. ki imajo le lokalen pomen. Prva leta so se Bolgari bolj zanimali za politiko iu je zatfrej večina listov bila čisto politična. Poslednja leta so se pa pomnožili posebno slovstveni in znanstveni listi, kar je gotovo veselo znamenje. V Sofiji izhajajo sledeči slovstveni, oziroma znanstveni listi: 1. „Periodičeško Spisanije", 2. „Bibiiotnka sv. Klemeuta", ki prinaša podobne spise, kakor knjige družbe sv. Mohorja, 3. „Vojenen Žurnal", 4. „Deonica", 5. „Sbornik Minister^tva Narodnega Prosviaščenja", najboljši bolgarski znanstveni list; 6. „Domašen prijatelj" (verski list), 7. „Dejateh", 8. „Kritika", 9. „Duma", 10. „Zvezdca" (za otroke), 11. „Svetlina" (s podobami). V Plovdivu izhajata mesečnika „Luča" in „Cielina". Poslednji je kmetijski in obrtni list. V Trnovem iz-haia najboljši zabavni list „Trud", v Sistovu „Pro-mišijenost", ki je namenjena obrtnikom, v Jamboliji „Tundža" in „Sudana Biblijoteka", v Sumlji
Hiša vi. št. 346 Ptuj.........
n II n '52 „.........
Inventar.............
Posojila 2837 zadružnikom.......
Zastane obresti od posojil.......
Naloženi denar v hranilnicah .....
Obresti od tega..........
V poštni hranilnici . . .......
Obresti pri poštni hranilnici......
Menice in tiskovine........ •
Gotovine v blagajni dne 31. decembra 1891
l deleži od..... 2000-—
Opravilni j1 2850 zadružnikov . . 44835-04 Hranilne vloge od 958 vložnikov . 432168 10 Kapitalizovane obresti od hranilnih
vlog do 31. decembra 1891 . . 16121-19 Za 1. 1P92. predplačane obresti od posojil . . Neizplačana dividenda za prejšnja leta . . . Splošni rezervni fond meseea januva-rija 1891 .... 6482--b% obresti za 1. 1891.
od gld. 6482'- . . 324 10 Vstopnina 1. 1891 . . 938— 7744-10 Specijalni rezervni fond za slučajne zgube znaša 1. januvarija 1891 . 18518-— 5% obresti za 1. 1891.
od gld. 18518 — . . 925 90 Donesek 1. 1891 za pos. rezervni fond . . . 133 80
46-535
448289 4481 1566
in ker se je dal ostanek .... čistega dobička v znesku .... vsled sklepa današnjega občnega zbora k posebnemu rezervnemu fondu , znašata oba rezervna fonda vkup Čisti dobiček leta 1891.....
19577-70
27321-80 6678 20
34000 —
gld. kr.
27321
80
7861
93
1536355 55
V PTUJI, dné 31. decembra 1891.
115 2-
Ravnateljstvo.
Dunajska t> o r z a.
Dne 4. marca.
Papirna renta 5%, 16% davka ....	94	gld.	80	kr.
Srebrna renta 5%, 16% davka ....	94	,	30	,
Zlata renta 4%, davka prosta.....J10	,.	40	„
Papirna renta 5%, davka prosta ....	102	„	75	„
Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . .	1036	„	—	„
Kred.tne akcije, 160 gld........3u8	„	50	„
London, 10 funtov stri........118	„	60	„
Napoleondor (20 fr.)................9	„	41	-
Cesarski cekini....................5	„	59	„
Nemških mark 100....... . . 58	.,	05	„
Dne 3. marca.
Ogerska zlata renta 4%.......107 gld.	40	kr.
Ogerska papirna renta 5%......101	„	90	„
4 državne srečke 1. 1854., 250 gld. . .	138	„	—	„
5% dižavne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .	147	„	75	„
Državne srečko 1. 1864., 100 gld.....180	„	—	„
Zastavna pismaavstr.osr.zem. kred.banke 4%	96	„	In	„
Zastavna pisma „ „ „ „ „ 4»/s %	100	„	50	„
Kreditne srečke, 100 gld...... .	185	„	50	„
St. Genois sre. •ke, 40 gld.......60 „	-	„
Ljubljanske srečke, 20 gld......
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	17
Rudolfove srečke, 10 gld.......20
Salmove srečke, 40 gld........61
Windiscbgraezove srečke, 20 gld.....58
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	155
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	2848
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	85
Papirni rubelj . . ...............!
Laških lir 100..........45
22 gld. 25 70
75
kr.
25
17 V»
65
imenjarnična delniška družba na Dunaju,
J*'**-** *	I., Wollzeile stev^ 10.
Najkulantnejše so kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute in devize.
ar Razna naročilu izvrši se nnjtočiieje. "«»B
Za, nalaganje glavnic itriporočamo : 4% galižko propinaoijske zadolžnice. 4V, % zastavna pisma peitanske ogerske komer-
oijonalne banke. 4'/j% komunalne obveznice ogerske hipotečne banke z 10% premijo.
Na te papirje daje posojila avstro-ogerska banka in podružnice njene.
Z le G gld. so lahko dobi 300.000 gld. že 1. aprila.
Dim. komunalne promese ffi.Sek.
Glavni dobitek 200.000 gld. av. velj.
Tišine promese ¡t 2 gid. ¡n so kr. koiek
Glavni dobitek 100.000 gld. a. v. 01>o vkupo 1o «i
Izdajatelj: Dr. Ivan Janeič.
Odgovorni vrednik: Ignacij Žitnik.
Tisk „Koli Tiskarne" v Ljubljani.