KRALJEVINA JUGOSLAVIJA SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE 11. KOS. V LJUBLJANI, dne 10. februarja 1932. Letnik III. VSEBINA: 148. Zakon o zapisniku glede podpisa statuta stalnega mednarodnega sodišča, dolof. v čl. 14. pakta Društva narodov. 149. VIII. poglavje pravilnika o delavcih državnih prometnih naprav —potni in selitveni stroški in zaslužek v akordu. 150. Pravilnik o pomožnem osebju v lekarnah. 151. Izpremembe in dopolnitve pravilnika o priročnih lekarnah zdravnikov in živinozdravnikov. 152. Razglas o pobiranju občinske trošarine v mestnih občinah Ljubljana, Maribor in Celje. 153. Objave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1932. 15,4. Izpremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na področju Dravske banovine. 155. Razne objave iz »Službenih novin«. Zakoni in kraljevske uredbe. 148. Mi Aleksander I., po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije, predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra za zunanje posle in po zaslišanju Našega predsednika ministrskega sveta zakon o zapisniku glede podpisa statuta stalnega mednarodnega sodišča, določenega v členu 14. pakta Društva narodov, z besedilom tega statuta vred,* ki se glasi: § 1- 0 Odobruje se in dobiva zakonsko moč zapisnik o podpisu statuta stalnega mednarodnega sodišča, določenega v členu 14. pakta Društva narodov, in besedilo tega statuta, slednje s pridržkom § 2. tega zakona, ki se glasita tako-le: Zapisnik o podpisu statuta stalnega mednarodnega sodišča, določenega v členu 14. pakta Društva narodov obenem z besedilom tega statuta. A. Zapisnik o podpisa. Člani Društva narodov, ki jih predstavljajo pred-pisno pooblaščeni podpisniki, izjavljajo, da sprejemajo * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 20, avgusta 1931., št. 189/LXI/398, priključeni statut stalnega mednarodnega sodišča Društva narodov, ki ga je odobrila skupščina Društva soglasno v Ženevi dne 13. decembra 1920. Potemtakem izjavljajo, da sprejemajo jurisdikcijo sodišča skladno s predpisi in pogoji, označenimi v spredaj omenjenem statutu. Ta zapisnik, sestavljen skladno s sklepom skupščine Društva narodov z dne 13. decembra 1920., se ratificira. Vsaka sila pošlje svojo ratifikacijo generalnemu tajništvu Društva narodov, ki skrbi za to, da se o tem obveste vse ostale sile podpisnice. Ratifikacije ostanejo deponirane v arhivu tajništva Društva narodov. Ta zapisnik ostane državam, omenjenim v dodatku k paktu Društva narodov, odprt za podpis. Statut sodišča stopi v veljavo tako, kakor je določeno v omenjeni odločbi. Sestavljeno v Ženevi, dne 16. decembra 1920., v enem edinem izvodu, čigar francosko in angleško besedilo je odločilno. Statut stalnega mednarodnega sodišča, določenega v členu 14. pakta Društva narodov. Clen 1. Neodvisno od razsodišča, organiziranega s haaškima konvencijama iz leta 1899. in 1907., in posebnih razsod-niških sodišč, ki jim smejo države tudi še nadalje svobodno poverjati rešitev svojih sporov, se ustanavlja skladno s členom 14. pakta Društva narodov stalno mednarodno sodišče. PRVO POGLAVJE. Ustroj sodišča. Člen 2. Stalno mednarodno sodišče je telo, sestavljeno iz neodvisnih sodnikov, izvoljenih neglede na njih državljanstvo izmed oseb, ki uživajo najvišje moralno spoštovanje in ki imajo vse pogoje, ki se zahtevajo v dotič-nih njihovih državah za opravljanje najvišjih sodnih funkcij ali ki so učenjaki pravniki obče priznane veljave v vprašanjih iz območja mednarodnega prava. Clen 3. Sodišče je sestavljeno iz petnajstih članov: enajstih rednih sodnikov in štirih sodr.ikov namestnikov, število rednih sodnikov in namestnikov sme skupščina na predlog sveta Društva narodov eventualno zvišati do petnajstih rednih sodnikov in šestih sodnikov namestnikov. Clen 4. Člane sodišča volita skupščina in svet z liste oseb. predloženih po nacionalnih skupinah razsodišča skladno z naslednjimi odredbami. Kar se tiče članov Društva, ki niso zastopani v stalnem razsodišču, vlože kandidatne liste nacionalne skupine, določene za to po njihovih vladah, ob istih pogojih, ki so dogovorjeni za člane razsodišča v členu 44. haaške konvencije iz leta 1907. o miroljubni poravnavi mednarodnih sporov.- Clen 5. Najmanj tri mesece pred dnem volitev pozove generalni tajnik Društva narodov pismeno člane razsodišča, ki pripadajo državam, omenjenim v prilogi k paktu ali ki so naknadno vstopile v Društvo narodov, kakor tudi osebe, določene skladno z drugim odstavkom člena 4., naj predlože v določenem roku po nacionalnih skupinah one osebe, ki utegnejo izpolnjevati funkcije člana sodišča. Nobena skupina nikakor ne more predlagati več kot štiri osebe, od njih največ dva svoje narodnosti. Nikakor ne more biti predlagano večje število kandidatov od dvojnega števila mest, ki se naj popolnijo. Clen 6. Preden se prične določanje, se priporoča vsaki nacionalni skupini, da povpraša za svet najvišje sodišče, pravne fakultete in šole, nacionalne akademije in nacionalne sekcije mednarodnih akademij, ki se bavijo s pravnimi nauki. Clen 7. Generalni tajnik Društva narodov sestavi po abecednem redu listo vseh oseb, ki se tako določijo; samo te osebe morejo biti izvoljene, razen primera, označenega v drugem odstavku člena 12. Generalni tajnik priobči to listo skupščini in svetu. Clen 8. Skupščina in svet volita nezavisno drug od drugega najprej prave sodnike, nato sodnike namestnike. Clen 9. Pri vsaki volitvi morajo imeti volilci na umu, da morajo osebe, ki so poklicane, biti člani sodišča, ne samo individualno izpolnjevati zahtevane pogoje, ampak da zagotove tudi vsi skupaj, da bodo zastopane velike oblike civilizacije in zastopani glavni pravni sistemi sveta. Clen 10. Izvoljeni so oni, ki dobe absolutno večino glasov v skupščini in v svetu. Če se nanaša dvojno glasovanje skupščine in Društva na več kot enega državljana istega člana Društva narodov, je izvoljen edino najstarejši. Člen 11. Ce je po prvi volilni seji še katero mesto popolniti, se postopa na isti način pri drugi in, če treba, pri tretji seji. Clen 12. Ce je treba po tretji volilni seji popolniti še katero uiesto, se sme sestaviti vsak čas na zahtevo bodisi skupščine, bodisi Društva posredovalna komisija iz šestih članov, od Katerih imenuje tri skupščina, tri pa svet. za to da se izbere za vsako nepopolnjeno mesto eno ime, ki se mora predložiti ločeno skupščini in svetu. V to listo se smejo vpisati, soglasno, vse osebe, ki ustrezajo zahtevanim pogojem, to celo tudi, če ne bi bile vpisane v kandidatsko listo, omenjeno v členih 4. in 5. Če ugotovi posredovalna komisija, da ne more uspeti, da bi zagotovila izvolitev, popolnijo prazna mesta člani sodišča, ki so že imenovani, v roku, ki ga odredi svet, s tem da izvolijo katero izmed oseb, ki so dobile glasove bodisi v skupščini, bodisi v svetu. Ob enakem številu glasov med sodniki odloča glas najstarejšega sodnika. Člen 13. Člani sodišča se volijo za devet let. Smejo biti ponovno izvoljeni. Ostanejo v funkciji, dokler jih ne zamenijo. Po tej zameni odločajo še dalje po predmetih, ki so jih že bili vzeli v postopanje. Člen 14. Izpraznjena mesta se popolnjujejo po načinu, uporabljenem pri prvi volitvi. Član sodišča, ki se izvoli, da nadomesti člana, ki mu mandat še ni potekel, dovrši rok mandata svojega predhodnika. Clen 15. Sodniki namestniki se pozivajo po vrsti v listi. Listo sestavlja sodišče in upošteva pri tem predvsem prvenstvo izvolitve, potem pa leta starosti. % Člen 16. Člani sodišča ne smejo vršiti nobene politične niti administrativne funkcije. Ta odredba se ne uporablja na sodnike namestnike izven opravljanja njih funkcij pri sodišču. V dvomu odloča sodišče. Clen 17. Člani sodišča ne smejo vršiti funkcij agentov, sveto* valcev ali advokatov po nikakršnem sporu mednarodnega značaja. Ta odredba se uporablja na sodnike namestnike samo glede sporov, radi katerih so oni pozvani, vršiti svoje funkcije pri sodišču. Ne smejo se udeleževati razpravljanja po nobenem predmetu, po katerem so prej intervenirali kot agenti) svetovalci ali advokati ene stranke, kot člani nacionalnega ali mednarodnega sodišča, anketne komisije ali iz kateregakoli drugega naslova. Ce nastane dvom, odloči sodišče. Clen 18. Člani sodišča smejo biti razrešeni svojih funkcij samo če po soglasnem mnenju ostalih članov ne ustrezajo več zahtevanim pogojem. Registrator sodišča obvesti o tem službeno generalnega tajnika Društva narodov. To priobčilo ima za posledico, da se mesto izprazni. Clen 19. Člani sodišča uživajo ob opravljanju svojih funkcij diplomatske ugodnosti in imuniteto. Clen 20. Vsak član sodišča mora podati, preden stopi v funkcijo, v javni seji svečano obljubo, da bo vršil svojo dolžnost popolnoma nepristransko in po vesti. Clen 21. Sodišče si izbere za tri leta predsednika in podpredsednika; oba smeta biti izvoljena tudi ponovno. Sodišče imenuje svojega registratorja. Funkcija registratorja sodišča ni nezdružljiva s funkcijo generalnega tajnika stalnega razsodišča. / Clen 22. Sodišču je določen sedež v Haagu. Predsednik in registrator bivata na sedežu sodišča. Clen 23. Sodišče zaseda vsako leto enkrat. Ce nima pravilnik sodišča o tem druge odredbe, se prične zasedanje dne 15. junija in traja, dokler se ne izčrpa seznam predmetov. Predsednik skliče sodišče k izrednemu zasedanju, če to okolnosti zahtevajo. Clen 24. Ce misli član sodišča iz posebnega razloga, da ni treba, da bi se udeležil sojenja po nekem določenem predmetu, priobči to predsedniku. Ce misli predsednik, da članu sodišča iz posebnega vzroka ni treba zasedati po določenem predmetu, obvesti o tem dotičnega člana sodišča. Ce je v takih primerih nesoglasje med članom sodišča in predsednikom, odloči sodišče. Clen 25. Razen izrečno določenih izjem vrši sodišče svojo funkcijo v polni seji. Ce ni zagotovljeno prisotstvo enajstih rednih sodnikov, se dopolni število s tem, da stopijo v funkcijo sodniki namestniki. Ce pa ni na razpolago enajst sodnikov, zadošča kvo-tuin devetih, da se more sodišče konstituirati, Clen 26. Po predmetih, ki se nanašajo na delo, zlasti pa po predmetih, ki so omenjeni v XIII. oddelku (Delo) ver-sailleske mirovne pogodbe in v ustreznih oddelkih ostalih mirovnih pogodb, odloča sodišče po naslednjih pogojih: Sodišče sestavi za vsako dobo treh let poseben oddelek, sestavljen iz petih sodnikov, ki jih določi, upoštevaje, kolikor mogoče, predpise člena 9. Razen tega se določita dva sodnika za namestnika onega sodnika, ki bi mu bilo nemogoče zasedati. Na zahtevo strank sodi ta oddelek. Ce take zahteve ni. zaseda sodišče s številom sodnikov, določenim v členu 25. V vseh primerili asistirajo sodnikom štirje tehnični asesorji, ki zasedajo z njimi s posvetovalnim glasom, zagotavljajoč tako pravično zastopanje interesov, ki so v sporu. Ce ima samo ena stranka svojega državljana, ki zaseda kot sodnik v oddelku, določenem v predhodnem odstavku, zaprosi predsednik drugega sodnika, da prepusti svoje mesto sodniku, ki ga izbere druga stranka skladno s členom 31. Tehnični asesorji se izvolijo v vsakem posebnem primeru po pravilih postopanja, določenih v členu 30., z liste >Asesorjev za spore po predmetu dela« sestavljene iz imen, od katerih je predložil po dva vsak član Društva narodov, in iz enakega števila, ki ga je predložil administrativni svet mednarodnega biroja dela. Svet označi po polovici predstavnike delavcev in predstavnike poslodavcev, vzete z liste, označene v členu 412. versail-leske mirovne pogodbe in v ustreznih členih ostalih mirovnih pogodb. Po predmetih, ki se nanašajo na delo, ima mednarodni biro možnost, dati sodišču vsa potrebna pojasnila in se v ta namen priobčijo ravnatelju tega biroja vsi pravdni akti, vloženi pismeno. Clen 27. Po predmetih, ki se nanašajo na tranzit in na promet, zlasti pa po predmetih, ki so označeni v XII. oddelku (Pristanišča, vodne poti, železniške proge) versail-leske mirovne pogodbe in v ustreznih oddelkih ostalih mirovnih pogodb, odloča sodišče ob teh-le pogojih: Sodišče sestavi za vsako dobo treh let poseben oddelek, sestavljen iz petih sodnikov, ki jih določi, upoštevaje, kolikor le možno, predpise člena 9. Razen tega se določita dva sodnika za namestnika onega sodnika, ki bi mu bilo nemogoče zasedati. Na zahtevo strank sodi ta oddelek. Ce take zahteve ni, zaseda sodišče s številom sodnikov, določenim v členu 25. Ce stranke to žele ali če sodišče tako odloči, asistirajo sodnikom štirje tehnični asesorji, ki zasedajo skupaj z njimi s posvetovalnim glasom. Ce ima samo ena stranka .svojega državljana, ki zaseda kot sodnik v oddelku, označenem v predhodnem členu, zaprosi predsednik drugega sodnika, da prepusti svoje mesto sodniku, ki ga je izbrala druga stranka skladno s členom 31. Tehnični asesorji se izvolijo v vsakem posebnem primeru po pravilih postopanja, določenih v členu 30., z liste >Asesorji za tranzitne in prometne spore«, sestavljene iz imen, ki jih je predložil po dve vsak član Društva narodov. Clen 28. Posebni oddelki, določeni v členih 26. in 27., smejo zasedati s privolitvijo pravdnih strank tudi v drugem kraju, kakor v Haagu. Clen 29. Zaradi hitrega opravljanja poslov sestavi sodišče vsako leto oddelek treh sodnikov, ki je poklican, da odloča po kratkem postopanju, če stranke to zahtevajo. Clen 30. Sodišče določa s pravilnikom način, po katerem opravlja svoje funkcije. Zlasti predpisuje način kratkega postopanja. Clen 31. Sodniki, iste narodnosti katere je vsaka pravdnih strank, obdrže pravico, zasedati po predmetu, pokrenje-nem pri sodišču. Ce se udeležuje zasedanja sodišča sodnik narodnosti samo ene stranke, sme določiti druga stranka zaradi zasedanja sodnika namestnika, če je kateri njene narodnosti. Ce takega ni, sme izbrati sodnika, vzetega prvenstveno izmed oseb, ki so bile predlagane skladno s členoma 4. in 5. Ce se ne udeležuje zasedanja sodišča noben sodnik z narodnostjo strank, sme vsaka teh strank določiti ali izvoliti enega sodnika na isti način, kakor v predhodnem odstavku. Ce vodi več strank skupaj spor, se smatrajo glede uporabe predhodnih odredb samo za eno stranko. Ce nastane dvom, odloča sodišče. Sodniki, določeni ali izvoljeni, kakor je rečeno v drugem in tretjem odstavku tega člena, morajo ustrezati predpisom členov 2., 16., 17., 20. in 24. tega akta. Odločajo ravnopravno s svojimi .tovariši. Clen 32. Redni sodniki sprejemajo letno nagraao, ki jim jo odredi skupščina Društva narodov na predlog sveta. Ta nagrada se ne sme znižati, dokler traja funkcija sodnika. Predsednik dobiva posebno nagrado, določeno na isti način, dokler trajajo njegove funkcije. Podpredsednik, sodniki in sodniki namestniki dobivajo, kadar opravljajo svoje funkcije, nagrado, ki se jim odredi na isti način. Redni sodniki in sodniki namestniki, ki ne bivajo na sedežu sodišča, dobe povračilo potnih stroškov, povzročenih z vršitvijo njihovih funkcij. Nagrade, ki pripadajo sodnikom, določenim ali izvoljenim skladno s členom 31., se uravnavajo na isti način. Registratorju določa plačo svet na predlog sodišča. Skupščina Društva narodov izda na predlog sveta poseben pravilnik, s katerim se ugotove pogoji, ob katerih se priznavajo osebju sodišča pokojnine. Clen 33. Stroške sodišča trpi Društvo narodov na način, ki ga določi skupščina na predlog sveta, DRUGO POGLAVJE. Pristojnost sodišča. Clen 34. Samo države ali člani Društva narodov smejo stopiti pred sodišče. Clen 35, Sodišče je odprto za člane Društva narodov kakor tudi za države, omenjene v prilogi k paktu. Pogoje, po katerih je odprto za ostale države, uravnava s pridržkom posebnih določb mirovnih pogodb, ki so v veljavi, svet. in to v vseh primerih takč. da se iz tega ne more podati za stranke nobena neenakost pred sodiščem. Ce je pravdna stranka država, ki ni član Društva narodov, določi sodišče delež pri stroških sodišča, ki ga mora trpeti ta stranka. Clen 36. Pristojnost sodišča se razteza na vse predmete, ki mu jih stranke predlože, kakor tudi na vse primere, ki so posebej določeni v pogodbah in konvencijah, ki so v veljavi. Člani Društva in države, omenjene v prilogi k paktu, lahko izjavijo, bodisi ob podpisu ali ratifikaciji zapisnika, kateremu je ta akt priključen, bodisi naknadno, da priznavajo že sedaj tudi brez posebne konvencije nasproti vsakemu drugemu članu ali državi, ki sprejme isto obveznost, za polnopravno obvezno jurisdikcijo sodišča po vseh ali po nekaterih kategorijah sporov pravnega značaja, ki jim je predmet: a) tolmačenje pogodbe; b) vsako vprašanje mednarodnega prava; c) stvarnost vsakega dejstva, ki bi pomenilo, če bi bilo ugotovljeno, kršitev kakšne mednarodne obveznosti; č) značaj ali pomen reparacije, dolgovane zaradi prelomitve kakšne mednarodne obveznosti. Prednja izjava se sme podati prosto in enostavno ali pa s pogojem vzajemnosti s strani nekoliko ali s strani izvestnih članov ali držav ali za določeno časovno razdobje. Če se osporava pristojnost sodišča, odloči sodišče. Clen 37. Ce je določeno v pogodbi ali konvenciji, ki je v veljavi, da se je treba obrniti na jurisdikcijo, ki jo bo ustanovilo Društvo narodov, predstavlja sodišče to jurisdikcijo. Člen 38, Sodišče uporablja: 1. mednarodne konvencije, bodisi obče, bodisi posebne, s katerimi se ustanavljajo pravila, ki jih izrečno priznavajo države, ki so v sporu; 2. mednarodni običaj kot dokaz za občo prakso, sprejeto za polnopravno; 3. obča pravna načela, ki jih priznavajo civilizirani narodi; 4. s pridržkom odredbe člena 59. sodne odločbe in nauk najbolj kvalificiranih publicistov kot pomožno sredstvo za določitev pravnih pravil. Ta odredba ne posega v pravico sodišča, da sme izdajati odločbe, če pristanejo stranke, ex aequo et bono. TRETJE POGLAVJE. Postopanje. Člen 39. Službeni jezik sodišča je francoski in angleški. Ce se stranke zedinijo, da se naj vrši vse postopanje v francoskem jeziku, se izreče razsodba x tem jeziku, Ce se stranke zedinijo, naj se vrši vse postopanje v angleškem jeziku, se izreče razsodba v tem jeziku. Ce glede jezika, ki naj se uporabi, ni sporazuma, smejo uporabljati stranke za svoja izvajanja onega teh dveh jezikov, ki mu dajo prvenstvo, in odločba sodišča se izda v francoskem in v angleškem jeziku. V tem primeru označi sodišče istočasno, katero obeh besedil je odločilno. Sodišče sme odobriti na prošnjo strank uporabo drugega jezika, razen francoskega ali angleškega. Clen 40. Predmeti se uveljavljajo pred sodiščem, kakršna je že stvar, bodisi z notifikacijo kompromisa, bodisi s prošnjo, ki jo vlože pri registraturi; v obeh primerih se morajo označiti predmet spora in pravdne stranke. Registratura priobči prošnjo takoj vsem prizadetim. Istotako obvesti člane Društva narodov po generalnem tajniku. Člen 41. f odišče je upravičeno označiti, če smatra, da to okol-nosti ahtevajo, katere odredbe se naj začasno ukrenejo, da se zavarujejo pravice vsake stranke. Dokler ne izide končna odločba, se priobči označba teh ukrepov strankam in svetu brez odlašanja. Člen 42. Stranke zastopajo agenti. Tem smejo pred sodiščem pomagati svetovalci (pravni konzulenti) ali advokati. Člen 43. Postopanje ima dva dela: pismenega in ustnega. Pismeno postopanje obseza priobčitev memorandumov, kontramemorandumov in eventualno replik, kakor tudi vseh dokaznih aktov in listin sodnikom in strankam. Priobčitev se vrši preko registrature po vrsti in v rokih, ki jih določi sodišče. Vsak akt, ki ga vloži stranka, se mora priobčiti drugi stranki v overovljenem prepisu. Ustno postopanje je v tem, da sodišče zasliši priče, izvedence, agente, svetovalce in advokate. Člen 44. Zaradi vsake priobčitve, ki naj se opravi drugim osebam, in ne agentom, svetovalcem in advokatom, se obrača sodišče neposredno na vlado one države, na katere ozemlju je treba opraviti priobčitev. Istotako se postopa tudi, če je treba na mestu ugotavljati vsa dokazila. Člen 45. Razpravo vodi predsednik, če ga pa ni, podpredsednik; če je tudi ta zadržan, najstarejši izmed prisotnih sodnikov. Člen 46. Razprava je javna, razen če sodišče ne odloči drugače ali če zahtevata obe stranki, da se naj javnost izmuči. Člen 47. O vsaki razpravi se vodi zapisnik, ki ga podpišeta negistrator in predsednik. Samo ta zapisnik je avtentičnega značaja. Člen 48. Sodišče izdaja odredbe glede voditve pravde, določitve oblik in rokov, v katerih mora vsaka stranka svoje dokazovanje dovršiti; ukrepa vse, kar ima zvezo z dokaznim postopanjem. Člen 49. Sodišče sme zahtevati od agentov tudi pred razpravo samo, naj predlože vsako listino in dajo vsako pojasnilo. Če se to odkloni, sodišče to ugotovi, Člen 50. Sodišče sme ob vsakem času poveriti anketo ali ekspertizo vsaki osebi, vsakemu telesu, biroju, komisiji ali organu po svoji izberi. Člen 51. Med razpravo se zastavljajo pričam in ekspertom vsa potrebna vprašanja po pogojih, ki jih ustanovi sodišče v pravilniku, ki ga omenja člen 30. Člen 52. Ko je sodišče sprejelo dokaze in pričevanja v rokih, ki jih je določilo, sme odkloniti sprejem novih dokazov ali listin, ki mu jih hoče predložiti ena izmed strank brez privolitve druge stranke. Člen 53. Če ena stranka ne pride ali če svoje stvari ne uveljavlja, zahteva druga stranka lahko od sodišča, naj izda odločbo v njeno korist. Preden izda sodišče odločbo, se mora prepričati ne samo, da je pristojno po predpisih členov 36. in 37., marveč tudi, da so sklepi osnovani v stvarnosti in v pravu. Člen 54. Ko so uveljavili agenti, advokati in svetovalci ob nadzorstvu sodišča vse podatke, ki jih smatrajo za potrebne, proglasi predsednik, da je razprava končana. Sodišče se umakne k posvetovanju. Posvetovanje sodišča je in ostane tajno. Člen 55. Sodišče sklepa z večino glasov prisotnih sodnikov. Ob enakem številu glasov odloča glas predsednika ali onega, ki ga zastopa. Člen 56. Odločba mora biti obrazložena. V njej se morajo navesti imena sodnikov, ki so sodelovali. Člen 57. Če ne izraža odločba v celoti ali deloma soglasnega mnenja sodnikov, imajo oni sodniki, ki so oddali ločeno mnenje, pravico, priložiti razsodbi obrazložitev svojega posebnega mnenja. Člen 58. Odločbo podpišeta predsednik in registrator. Odločba se 5ita v javni seji, potem ko so bili agenti predhodno po predpisih obveščeni. Clen 59. Odločba sodišča je obvezna samo za pravdne stranke in za primer, ki je bil razsojen. Člen 60. Odločba je dokončna in ni pravice do pritožbe. Ce se osporava smisel in pomen odločbe, ima sodišče pravico, jo na zahtevo vsake stranke tolmačiti Člen 61. Revizijo odločbe sme zahtevati stranka eventualno otl sodišča edino na tej podstavi, če se pojavi dejstvo takega značaja, da utegne biti odločilnega pomena, a je bilo, preden se je izdala odločba, neznano sodišču in oni stranki, ki zahteva revizijo; vendar stranke ne sme zadevati krivda, da ji je to dejstvo ostalo neznano. Revizijsko postopanje otvori sodišče z odločbo, s katero izrečno ugotovi, da obstoji novo dejstvo, mu prizna pomen, ki daje pravico do revizije, in v kateri izjavi, da se na tej podstavi zahteva da sprejeti. Sodišče sme podrediti otvoritev revizijskega postopanja predhodni izvršitvi odločbe. Revizijsko zahtevo mora stranka formulirati najkes-neje v šestih mesecih, ko se je našlo novo dejstvo. Po preteku desetih let od dneva odločbe se nobena revizijska zahteva ne more več uveljavljati. Člen 62. Če misli katera država, da gre v kakem sporu za njen interes pravnega značaja, sme poslati sodišču prošnjo zaradi intervencije. O tem odloča sodišče. Člen 63. Če gre za tolmačenje konvencije, pri kateri so razen pravdnih strank udeležene tudi druge države, obvesti registratura te države brez odlašanja. Vsaka teh držav ima pravico do intervencije v pravdi, in če uporabi to pravico, je tolmačenje, ki je obseženo v razsodbi, obvezno tudi zanjo. Člen 64. Ce sodišče ne odloči drugače, trpi vsaka stranka svoje pravdne stroške. §2- V § 1. omenjeni zapisnik in statut je ratificirala naša država dne 12. avgusta 1921. v Ženevi. Statut se je izpre-menil z zapisnikom o reviziji statuta stalnega mednarodnega sodišča z dne 14. septembra 1929., ki se je proglasil z izpremembami statuta vred z zakonom o zapisniku s prilogo o reviziji stalnega mednarodnega sodišča z dne 13. avgusta 1930., razglašenim v »Službenih novinah« z dne 10. septembra 1930., št. 206—LXXII. §3. Ta zakon dobi obvezno moč z dnem, ko se razglasi v »Službenih novinah«. Našemu ministru pravde priporočamo, naj ta zakon razglasi, Našemu ministra za zunanje posle, naj skrbi za njegovo izvrševanje, obiastvom zapovedujemo, naj po njem postopajo, vsem jn vsakomur pa, naj se mu pokoravajo. V Beogradu, dne 12. avgusta 1931. Aleksander s. r. Minister za zunanje posle dr. V. Marinkovič s. r. Minister pravde Dimitrije V. Ljotič s. t Videl in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata, minister pravde Dimitrije V. Ljotič s. r. (M. P.) Predsednik ministrskega sveta, minister za notranje posle, častni adjutant Nj. V. kralja, armijski general P. R. Zivkovič s. r. Uredbe osrednje vlade. 149. Na osnovi odredbe § 188. zakona o državnem prometnem osebju predpisujem naslednje odredbe, ki jih bo obsezalo VIII. poglavje pravilnika o delavcih državnih prometnih naprav. VIII. poglavje. Potni in selitveni stroški in zaslužek v akordu.* Potni stroški. Člen I. Delavcu, ki je zaposlen zunaj svojega rednega delovnega kraja v razdalji več kot 3 km, pripada razen normalne urnine tudi dnevnica za potovanje, če se je bavil zunaj rednega delovnega kraja več kot štiri ure. Za redni delovni kraj v smislu predhodnega odstavka se smatra gradbeni okoliš kraja, v katerem je delavec stalno zaposlen. V krajih, ki imajo mestni-ožji in zunajmestni-širši okoliš se smatra za redni delovni kraj samo mestni-ožji gradbeni okoliš. O sporih glede mej gradbenega okoliša odloča ministrstvo za gradbe. Če se bavi delavec zunaj rednega delovnega kraja nad 12 ur, mu pripada popolna dnevnica, če se bavi manj kot 12, a več kot 4 ure, pa polovica dnevnice. Glede sekcijskih delavcev se smatra za redni delovni kraj vse ozemlje nadzorniškega sreza. Potujočim čistilcem vozov ne pripada dnevnica za potovanje po vrstilnem redu v določenem okolišu. Člen II. Za službeno potovanje izda nalog šef službene edinice. Čas odhoda in prihoda in številko vlaka overavljata na nalogu za potovanje prometni uradnik in šef službene edinice. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 29. januarja 1932., št. 21/IX/61, Člen III. Delavci v stalni službi dobivajo, če so na službenem potovanju, poleg normalne urnine, ki jo imajo, če delajo v svojem rednem delovnem kraju, tudi še dnevnice za potovanje, in sicer: 1. kvalificirani delavci za prvih deset dni popolno dnevnico 40 dinarjev, po desetih dneh pa znižano dnevnico 25 dinarjev; 2. polkvalificirani delavci za prvih deset dni popolno dnevnico 30 dinarjev, po desetih dneh pa znižano dnevnico 20 dinarjev; 3. priprosti fizični delavci v stalni službi za prvih deset dni popolno dnevnico 25 dinarjev, po desetih dneh pa znižano dnevnico 15 dinarjev. Za izračun potnih dnevnic se šteje omenjenim delavcem čas od odhoda iz rednega delovnega kraja pa do prihoda, odnosno povratka v ta kraj. Po povratku s službenega potovanja ima delavec pravico do šesturnega odmora, če je potoval nazaj ponoči in je trajalo potovanje več kot 12 ur ali če,je opravljal do samega odhoda na potovanje v stalni službeni kraj težko in naporno delo. Odmor se računi od trenutka, ko dospe vlak, odnosno ladja, s katerima je prispel dotični delavec s službenega pota. Če pride čas za odmor v redni delovni čas, se plača delavcu njegova normalna urnina tudi za ta čas, vendar treba, da je nastopil stalni posel takoj, ko mine odmor. Nagrada za zvišano storitev Člen I.V. , Da se zvišajo storitve v državnih železniških delavnicah, se uvaja časovni, odnosno akordni nagradni sistem; glavna njegova prednost je, da se nagradi osebje, zaposleno v delavnicah, sorazmerno z obsegom več izvršenih del. Časovnik dovoljenega delovnega časa. Člen V. Za vsa dela in za take posle, ki se pogosto ponavljajo pri popravljanju vozil (lokomotiv, vagonov, parnih vozov itd.), se morajo sestaviti ločeno po obrtnih vrstah (ključavničarji, kovači, strugarji, mizarji, pleskarji, tapet-niki, monterji, itd.) pregledi, tako zvani »časovnikic o dovoljenem delovnem času, odnosno akordni cenovnik. Za posle izven vrste ali za redka opravila se sestavljajo posebne dopolnitve. Vse izpremembe ali dopolnitve ugotovljenega delovnega časa ali akordnih cen dovoljuje in potrjuje začasno upravnik delavnice in jih predlaga generalni direkciji v dokopčno odobritev ob koncu vsakih šest mesecev (polletno). Odobreni ugotovljeni delovni čas kakor tudi akordne cene se vpišejo v glavni pregled. Dovoljeni delovni čas. Člen VI. Za dovoljeni delovni čas se smatra normalni delovni (Sas z odstotnim dodatkom časa, ki ga potrebuje delavec *a pripravo, opremo, odmor itd. pri poedinih poslih. Ta odstotni dodatek se mora ugotoviti za vsako obrtniško skupino in za polkvalificirane delavce in sme znašati največ 33%,, Dovoljeni delovni čas se označa na nakaznici v minutah. Zaradi lažjega obračunjanja mora obračunski odsek pretvoriti dovoljeni delovni čas na nakaznici v cele ure, desetinke in stotinke ure. Tako ugotovljeni delovni čas je podstava določitvi nagrade za prihranjeni delovni čas. Z akordno ceno je umeti tudi nagrado, ki se daje enemu ali več delavcem za izvršitev enega določenega posla. Normalni delovni čas. Člen VII. Za normalni delovni čas se smatra oni čas, ki je potreben delavcu srednje sposobnosti, da poedini posel, poleg vseh opravljenih priprav, opravi na predpisani način, pri čemer mora zastaviti vso svojo sposobnost in sile. Pri tem je treba upoštevati razne metode kakor tudi strojno ureditev poedinih delavnic. Normalni delovni čas, odnosno akordne cene za po-edina dela ugotavlja za to določena posebna komisija in mora to odobriti še generalna direkcija železnic. Tako ugotovljeni delovni čas in ugotovljene akordne cene se revidirajo, kadarkoli to zahteva potreba. Revizijo vrši ista komisija, najsi se tiče zvišanja ali znižanja normalnega časa in akordnih cen. Ugotovljeni delovni čas. Člen VIII. Če se odbije od dovoljenega delovnega Časa oni čas, ki ga je delavec dejanski uporabil za dovršitev določenega dela skupaj s pripravo, odmorom itd., se dobi prihranjeni delovni čas. Nagrada za prihranjeni delovni čas. Člen IX. Generalna direkcija določi na predlog upravnika delavnice nagrado, ki se naj plačuje delavcem za vsako prihranjeno uro, in to po srednji urni nadnici (urnim) dotične obrtne skupine. Ta nagrada se razdeli med delavce, ki delajo v partijah, po členu XIII. Delovna nakaznica — razdelitev poslov. Člen X 1. Vsi posli v delavnicah se dajejo skupinam (po-edinim delavcem) po delovnih nakaznicah. Delovne nakaznice obsezajo: Izračun, številko in serijo vozila, številke in ime skupine ali delavca, popis in obseg dela, dovoljeni delovni čas, odnosno akordno ceno, dejanski delovni čas, rok za izvršitev dela, višino nagrade, potrdilo pregledanega posla in obračuna. 2. Po popisu posla se izdajajo ustrezne delovne nakaznice, se vpiše dovoljeni delovni čas in se določi, kedaj in v kateri vrsti se morajo jemati delovne nakaznice v delo. 3. V posebno nujnih primerih smejo izdati inženerji in poslovodje ustne naloge za izvršitev dela; toda potem morajo v najkrajšem času vročiti na predpisani način delavcu delovno nakaznico za ta posel, in sicer prej, kakor se posel dovrši. 4. Ko se posel dovrši, ga morajo poslovodje ob osebni odgovornosti kakovostno in kolikostno preizkusiti, delavcem delovne nakaznice odvzeti in pravilnost dela s svojim podpisom potrditi. 5. Ko je poslovodja posel kakovostno in kolikostno sprejel, mora izročiti v 24 urah nakaznice s potrdilom upravi, ki jih preizkusi, odmeri nagrado, vodi kontrolo o porabljenem času in jemlje iz njih potrebne statistične podatke. Nato se pošljejo delovne nakaznice obračunskemu odseku zaradi obračunjenja. 6. Posli, ki se morajo zaradi slabe izdelave izdelati nanovo, so v breme delavcu, ki je ta posel opravljal, in sicer brez druge delovne nakaznice. 7. Delovne nakaznice se morajo vročiti delavcu, preden prične posel, tako da zaradi nakaznic delavec ne čaka na delo. Za čas, ki ga je prebil delavec brez lastne krivde brez posla, se mu izda posebna nakaznica s popisom vzroka, zakaj je posel prekinil Uporaba »časovnikov« in izpremembe in dopolnitve dovoljenega delovnega časa v njih. Člen XI. 1. Popis in namen posla, kakor tudi nazivi poedinih njegovih delov morajo biti označeni v »časovniku«; tako razločno, da je vsako nesporazumljenje izključeno. 2. Za posle, ki se niso mogli izvršiti prej, ugotove dovoljeni delovni čas na osnovi členov VI. in VII. strokovne komisije, ki so za to določene. 3. To komisijo sestavljajo: starešina dotičnega oddelka ali njegov namestnik, poslovodja dotične skupine in vodja dotične partije. 4. Če se izpremeni strojna ureditev, se morajo po-edina dela nanovo preizkusiti in dovoljeni delovni čas, odnosno akordne cene po tem izpremeniti. 5. Preden se izpremeni dovoljeni delovni čas ali izpremene akordne cene, se morajo, če treba, vršiti poskusi, in sicer istočasno z več delavci. Povprečni čas izvršenih poskusov se mora vzeti za normalni čas in se mora temu dodati čas za manipulacijo itd. po členu VI. in tako se dobi dovoljeni delovni čas. 6. Upravnik delavnice potrdi sestavo novega, odnosno izpremembo veljavnega dovoljenega delovnega časa, odnosno akordne cene, če se strinja z mnenjem komisije, in postopa dalje po členu VI. tega pravilnika. 7. Izprememba dovoljenega novega časa in akordne cene se priobčijo celokupnemu prizadetemu osebju. 8. Če se opazi, da ugotovljeni delovni čas za poedine posle ne ustreza, ker je predolg ali prekratek, preizkusi komisija to, uredi dotični čas in da to celokupnemu prizadetemu osebju na znanje. Isto velja tudi za akordne cene. Člen XII. 1. Če nastopijo med delovnim časom ovire ali motnje brez krivde delavcev, jim je treba dati takoj drugi posel, dokler ovira traja. Če to ni mogoče, se mora delavcu izguba delavnega časa toliko nadomestiti, da se mu za ta čas izplača samo nadnica. 2. To se mora zgoditi tako, da se izda za vsako oviro, odnosno izgubo časa do dodelitve drugega posla posebna delovna nakaznica, v katero se vpiše vzrok ovire in njeno trajanje kakor tudi dovoljeni delovni čas* 3. Delovne nakaznice zaradi delovnih ovir se izdajajo v dveh izvodih po odobritvi po upravniku delavnice. En izvod je priložiti obračunu, drugi se priloži spisku delovnih ovir in se predloži generalni direkciji v nadaljnje postopanje. 4. Generalna direkcija mora obračati posebno pozornost na preiskovanje delovnih ovir. mora poizvedeti za vzroke in vse potrebno ukreniti, da se ovire čim prej odpravijo. Krivce, ki so povzročili te ovire, izključi za nekaj časa od nagrade z odločbo upravnik delavnice ali generalna direkcija. Izračun in razdelitev nagrad za prihranjeno delo. Člen XIII. 1. Izračun in razdelitev nagrad se mora vršiti na osnovi dejanski opravljenega dela in dejanske storitve. 2. Vse nagrade za prihranjeno delo »e morajo ob-računiti najkesneje v prihodnjem mesecu. Vse nakaznice o delu, izvršenem v enem mesecu, se morajo potemtakem ob koncu meseca delavcem odvzeti. 3. Prihranjeni delovni čas se dobi, če se odbije od dovoljenega delovnega časa oni čas, ki ga je uporabil delavec (odnosno uporabila delavska partija) za izvršitev dela (glej točko 5.). Če se pomnože prihranjene delovne ure z nagrado, določeno za prihranjeno uro, se dobi nagrada za prihranjeno delo. 4. Ta nagrada se mora razdeliti po zaposlenih urah po skupinah, če se dela v partijah. Teh skupin so tri vrste. V prvo vrsto spadajo kvalificirani delavci z nad-nico do vštetih 6 dinarjev. V drugo vrsto kvalificirani delavci z nadnico po 9 denarjev. V tretjo vrsto kvalificirani delavci z nadnico nad 9 dinarjev. Kvalificirani delavci iz skupine druge vrste dobivajo za 10%, iz skupine tretje vrste pa za 20% višjo nagrado za prihranjeni delovni čas, kakor delavci iz skupine prve vrste. 5. Nagrada za prihranjeni delovni čas pripada onim delavcem fn nadničarjem, ki sodelujejo pri delu, kjer se je prihranil čas. Nekvalificirani delavci poedinih skupin dobivajo nagrado, ki ustreza 10—15% celokupne nagrade, ki jo je zaslužila dotična skupina. Ta vsota 10—15% se razdeli po enakih delih. Osebne nagrade se obračunijo po rednih spiskih nadnic. 6. Onim kvalificiranim delavcem v delavnici, ki se jim za njih delo ne da ugotoviti delovni čas, ki pa delajo zvišanju storitve v prid, določa nagrado generalna direkcija na predlog šefa delavnice. Ta nagrada ne sme biti višja od najvišje nagrade za kvalificirane delavce. 7. Če delavec (delavska partija) ne doseže prihranjenih ur ali če je število dejansko uporabljenih ur višje nego število dovoljenih delovnih ur, nima dotični delavec (dotična delavska partija) pravice do nagrade za prihranjeno delo; predpisana nadnica in draginjska doklada pa se mu morata izplačati v celoti. Po vzroku je treba poizvedovati. Pritožbe. Člen XIV. Pritožbe delavcev zaradi premalo vračunanega dovoljenega delovnega časa kakor tudi nesoglasja med delavci in nadzorstvenim osebjem, razmotri najprej upravnik delavnice s pripomočjo strokovne komisije; po potrebi se morajo odrediti poskusi za dotično delo ali zaprositi za intervencijo generalna direkcija, ki odloča kot poslednja stopnja* Izvršilno odredbe. Clen XV. Odredbe členov I. do XV. veljajo izza dne 1. januarja 1932. * Končne odredbe. Člen XVI. Rimske številke, s katerimi so označeni členi tega pravilnika, so začasnega značaja in se bodo izmenjale, ko se te odredbe doslovno vpišejo v pravilnik o delavcih državnih prometnih naprav s številkami po vrsti, kakor se bo tamkaj podala. V Beogradu, dne 19. januarja 1932. Minister za promet Laz. Radivojevič s. r. 150. Na osnovi točke 7. § 29. zakona o lekarnah in nadzorstvu nad prometom z zdravili predpisujem pravilnik o pomožnem osebju v lekarnah.* Člen 1. Pojem farmacevtskega pomožnega osebja obseza vse farmacevte, ki delajo v javnih lekarnah, v bolniških lekarnah, v lekarnah zdravstvenih zadrug iu lekarnah urada za zavarovanje delavcev. Ti»so: a) magistri ali doktorji farmacije, ki so dosegli po opravljenih praktičnih in teoretičnih izpitih akademsko stopnjo in takč pridobili pravico do strokovnega dela (lekarniški sodelavci); b) asistenti farmacije, ki imajo samo farmacevtski predhodni izpit (tirocinij), ali absolventi, ki še niso dosegli diplome magistra ali doktorja farmacije (dispen-zanti); c) študenti farmacije I- leta, ki vrše elementarne praktične vaje iz farmacije (aspiranti). Osebe, navedene pod b) in c), se ne smatrajo za kvalificirane in jim je dovoljeno strokovno delo v lekarni samo ob nadzorstvu kvalificiranih oseb (pod a). Člen 2. Zaposlovati inozemoe v lekarnah je načeloma prepovedano. Od te prepovedi so izvzete one osebe jugoslovanske narodnosti, ki so tuji državljani. Te osebe morajo zaprositi za jugoslovansko državljanstvo v 6 (šestih) mesecih po prihodu v našo državo ali pa dobiti dovolitev za bivanje in delo v naši državi. Člen 3. Lekarniški sodelavci (magistri farmacije) smejo vršiti samostojno vse strokovne posle v lekarni in so za svoje strokovno delo v prvi vrsti sami odgovorni. * >Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 15, januarja 1932., št, 11/111/20, Njih delo je zlasti v tem, da: a) pripravljajo in odpravljajo zdravila po zdravniškem predpisu (receptura); b) pripravljajo zdravila na zalogo (elaboracija); c) popolnjujejo zalogo zdravil v oficini (defektura); d) odpravljajo na drobno vsa zdravila, ki jih smejo samo lekarne prodajati strankam (ekspedicija); e) nadzirajo dispenzante in aspirante pri pripravljanju in odpravljanju zdravil po zdravniškem predpisu in pri pripravljanju zdravil na zalogo; f) opravljajo vsa ostala strokovna dela, ki spadajo v področje farmacije in sorodnih naukov. Člen 4. Glede sprejemanja študentov farmacije I. leta v javne lekarne veljajo predpisi pravilnika o izvrševanju praktičnih vaj v javnih lekarnah za študente farmacevtskega oddelka filozofske fakultete na univerzi kraljevine Jugoslavije v Zagrebu Z. br. 51.707 z dne 10- novembra 1928. Člen 5. Osebe, navedene v točkah a) in b) člena i. tega pravilnika, mora lekarnar ali njegov odgovorni namestnik ali administrator najkesneje v enem tednu po nastopu službe v lekarni prijaviti s predpisanim obrazcem (obrazec A) pristojnemu sanitetnemu oblastvu in lekarniški zbornici. Prijavnico mora tudi nameščenec sopodpisati. Obenem s prijavo sanitetnemu oblastvu mora nameščenec predložiti: a) diplomo magistra farmacije ali dispenzantsko potrdilo o opravljenem farmacevtskem predhodnem izpitu ali tirocinalnem izpitu; b) potrdilo o jugoslovanskem podaništvu ali potrdilo, da je dotični Jugoslovan tuj državljan in da ima dovolitev za bivanje in delo v državi (člen 2.); c) potrdilo (dokaznice o službovanju) o doslej opravljeni službi v lekarnah. Ta potrdila je treba na zahtevo pokazati tudi pri lekarniški zbornici. Člen 6. Sanitetno oblastvo in lekarniška zbornica morata v enem tednu po prejemu prijave potrditi službodavcu in nameščencu prijavo in vrniti potrdila, ki so bila prijavi priložena. Nameščenec mora na zahtevo pokazati lekarnarju v drugem odstavku člena 5. navedena potrdila zaradi razvidnosti. Člen 7. Ko nameščenec iz službe izstopi, ga mora lekarnar ali njegov namestnik odjaviti s predpisanim obrazcem (obrazec A): a) pri sanitetnem oblastvu, b) pri lekarniški zbornici. To odjavo morata sanitetno oblastvo in lekarniška zbornica potrditi službodavcu in nameščencu v enem tednu. Člen 8. Sanitetno oblastvo in tudi lekarniška zbornica morata voditi točno evidenco o lekarniških sodelavcih in dispenzantih, nameščenih v lekarnah, po predpisanih obrazcih (obrazec B). Ti obrazci z imeni nameščencev morajo biti ločeni po kategorijah in razvrščeni po abecednem redu Člen 9. O službi, prebiti v lekarni, se daje nameščencu do-kaznica o službovanju (obrazec C), ki jo mora lekarnar ali njegov namestnik podpisati in nanjo pritisniti pečat lekarne. To dokaznico mora potrditi tudi pristojno sanitetno oblastvo. Preden se dokaznica o službovanju izda. je treba nameščenca po predpisih odjaviti (člen 7.). Člen 10. Vse strokovne osebe, ki so v službi lekarn, omenjenih v Členu 1. tega pravilnika, morajo v 30 dneh ustreči vsem zahtevam tega pravilnika Člen 11. Na onega, ki prekrši odredbe tega pravilnika, uporabiti kazni, označene v § 35. zakona o lekarnah in nadzorstvu nad prometom z zdravili.* Člen 12. Ta pravilnik stopi v moč z dnem, ko se objavi v »Službenih novinah«. V Beogradu, dne 18. decembra 1931.; S. br. 23.230. Minister za socialno politiko in narodno zdravje M. Kostrenčič s. r. Obrazec A (člen 5.). Prijavnica. I. Prijava. Priimek in ime —• Kraj, dan, mesec in letd rojstva -------------------------- Pristojnost (kraj, banovina, država) ---------------------- Oženjen ali neoženjen ----------------------------------- Kraj in datum^kjer in ko je pridobil magistrsko (doktorsko) diplomo ........................................... Datum, ko je pridobil kvinkvenij „......................... Dosedanji kraj službovanja ---------------------------r— Dosedanja vrsta službe* -------------------------- —............. Datum, ko je vstopil v službo ---------------------------- Datum prijave ---------------------------—— ---------------------------- Točna označba lekarne (kraj, lastnikovo ime, ulica in hišna številka, naziv lekarne), v katero stopi farmacevt v službo___________________________________________________ Podpis nameščenca Podpis lekarnarja II. Odjava. Priimek in ime .............................................. Dosedanja vrsta službe* ......................................... Datum vstopa v službo.................................................................. Se seli v................................................ ^ Vstopi v lekarno ............................................ Datum odjave........................................................................................ Podpis nameščenca Podpis lekarnarja Potrditev prijave (sanitetno oblastvo, dotična lekarniška zbornica) ..............„........................... — III. Potrditev odjave. /j.-',,, v Priimek in ime ...............—.......................................... Dosedanja vrsta službe* .................................................................................. Datum vstopa v službo ..................................... * Datum izstopa iz službe ......................................- Se seli v ____________________________________________________________ Vstopi v lekarno ...........................-................—. Datum odjave .......................................... — Podpis nameščenca Podpis lekarnarja Potrditev odjave (sanitetno oblastvo, dotična lekarniška zbornica) ................................. ,....... j: > " vri-f ^ IV. Potrditev odjave. Priimek in ime .........................................—*•—••— i Dosedanja vrsta službe* --------------------------------------—. Datum vstopa v službo ---------------------------------------------------------------------------------- Datum izstopa iz službe —.....................................—................................... . Se seli v ------------------------------------------------------------------------------------ Vstopi v lekarno....................................... :.— Datum odjave.............................................. • Podpis nameščenca Podpis lekarnarja Potrditev odjave (sanitetno oblastvo, dotična lekarniška zbornica) ____________________________________________ Pripomba. Lekarnar mora izpolniti prijavnico v 2 (dveh) izvodih in poslati en izvod sanitetnemu oblastvu, drugega pa lekarniški zbornici. Oblastvo in zbornica pridržita del, označen z I., ostale dele pa vrneta lekarnarju in to velja za potrdilo o prijavi. Pri odjavi je treba izpolniti potrebne razpredelke v vseh treh ostalih delih in to poslati nanovo imenovanima oblastvoma. Oblastvo potrdi III. in IV. del in ga vrne šefu lekarne, ki da IV. del nameščencu. Tako imata oba potrdilo o prijavi in odjavi nameščenca • »Uradni list« št, 270/55 iz 1, 1929./1930. * Dispenzant, lekarniški sotrudnik, predstojnik lekarne. Obrazec B (člen 8.). Farmacevtski list. Priimek in ime —.......................................................... Kraj, dan, mesec in leto rojstva ----------------------- Pristojnost (kraj, banovina, država) ...................................... Oženjen ali neoženjen .................................. Kraj in datum, kjer in ko je pridobil magistrsko (doktorsko) diplomo .................... 1.................. -.— Datum, ko je dosegel kvinkvenij ......................... - Obrazec C (člen 9.). Dokaznica o službovanju. Gosp................................................................. rojen................v-----------------------, je služboval kot* v lekarni .... v---------------------- od dne !__________________ do dne ................., t. j. let-------mesecev................. dni ________ V ............., dne ................. 19................... Službena potrditev Podpis lekarnarja (n pečat lekarne Ime in kraj lekarne, ime lastnika,ulic::, hišna številka, event. drug naziv lekarne Datum a ._ ir, P ki o > _ Služba je trajala Pripomba: (doktorska diploma, član pokojninskega zavoda, zavarovanje zoper bolezen, izprememba civilnega stanu, pohvale, kazni, posebna dela) 151. Na osnovi §§ 8., 24. in 29. zakona o lekarnah in nadzorstvu nad prometom z zdravili z dne 7. aprila 1930. in zakona o opojnih drogah z dne 30. novembra 1931. predpisujem te-le izpremembe in dopolnitve pravilnika o priročnih lekarnah zdravnikov in živinozdravnikov. ** Clen 1. V členu 4. se črtajo drugi, tretji, četrti, peti, šesti ii *edmi odstavek. • Administrator, receptar, analitik, defektar itd. ** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dn 15. januarja 1932., št. 11/111/21. Pravilnik gl. »Službea liste št 201/35 iz L 193L Clen 2. V členu 5. se izpreminja prvi odstavek in se glasi: »Zdravnik, ki je upravičen, imeti priročno lekarno, mora izdajati bolnikom predpisno napisani recept, ki mora biti vpisan v receptno knjigo in označen z zaporedno številko.« Člen 3. V členu 6. se dodaja kot drugi odstavek: »Zdravnik s priročno lekarno ni upravičen, oddajati zdravila onim osebam, ki stanujejo v krajih, v katerih je javna lekarna, najsi se zdrave te osebe pri njem.« Člen 4. Člen 9. se izpreminja in se glasi: »Lastniki priročnih lekarn morajo nabavljati vsa njim potrebna zdravila, droge, kemikalije, zdravilne specialitete, galenske preparate, obvezilni material, serume in zdravilne vode od najbližje javne lekarne- Za najbližjo javno lekarno se smatra lekarna, ki krajevno najbliže leži. Toda v izjemnih primerih sme pristojni ban po zaslišanju lekarniške zbornice in banskega sanitetnega sveta glede na dokazane ugodnejše prometne razmere pooblastiti tudi krajevno bolj oddaljeno lekarno, da zalaga izvestno priročno lekarno s potrebnimi zdravili. Javne lekarne morajo dajati na nabave priročnih lekarn naslednji popust od zakonski predpisane takse: na droge, kemikalije in galenske preparate, kolikor se oddajajo v enostavni, ne sestavljeni ali nemešani obliki, 20%, pri čemer ne smejo računiti ničesar za delo; na zdravilne specialitete in obvezilni material 20%; na serume in mineralne vode 10%; za sestavljena, mešana in pripravljena zdravila, ki so predpisana magistraliter in rabijo za priročno lekarno zdravnikov in živinozdravnikov, 30% ob expeditio simplex. Vrečice, škatle, stekleničke, lončki itd., ki so potrebni za odpravo naročenih zdravil, se morajo oddajati in zaračunjati po najcenejši postavki, če ni predpisano drugače.« Člen 5. V členu 16. se dodaja drugi odstavek, ki se glasi: »V vsaki priročni lekarni morajo biti naslednje knjige: 1. službeno izdanje Taxae medicamentorum, 2. službeno izdanje cenovnika za specialitete, 3. službeno izdanje državne farmakopeje.« Člen 6. Člen 20. se izpreminja in se glast: »Glede prometa in kontrole narkotičnih drog in strupov veljajo povsem odredbe zakona o opojnih drogah z dne 30. novembra 1931. in uredbe o prometu in kontroli strupov S. br. 23.130 z dne 15. decembra 1931.« Člen 7. Te izpremembe in dopolnitve stopijo v veljavo in dobe obvezno moč z dnem, ko se razglase v »Službenih novinah«. Tedaj prestanejo veljati odredbe vseh prej predpisanih pravilnikov, kolikor nasprotujejo odredbam tega pravilnika. V Beogradu, dne 18. decembra 1931., S. br. 23.240. Minister za socialno politiko in narodno zdravje M. Kostrenčič s. i. Banove uredbe. 152. II No. 2962/1. Razglas o pobiranju občinske trošarine v mestnih občinah Ljubljana, Maribor in Celje v času od 1. januarja 1982. pa do odobritve proračunov za leto 1982. Ministrstvo za finance je na osnovi § 79. zakona o državni trošarini z razpisom I. br. 86758 z dne 2. januarja 1932. odredilo, da smejo pobirati mestne občine Ljubljana, Maribor in Celje v času od 1. januarja 1932. pa do odobritve proračuna za 1. 1932. občinske trošarine na iste predmete in v isti višini, kakor so jih pobirale v 1. 1931. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 28. januarja 1932. Po pooblastilu bana načelnik upravnega oddelka dr. Stare s. r. 153. Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin letu 1932. II. No. 2641/1. Objava. Občina Čepi je, v srezu Črnomelj, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100'—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 100-—, c) od 100 1 piva Din 50’—, e) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 6-—, d) od goveda nad 1 letom Din 25'—, e) od goveda pod 1 letom Din 15‘—, f) od prašičev Din 10'—, g) od drobnice Din 5-—, h) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 30’—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 30. januarja 1932. II. No. 30974/1. Objava. Občina Poljane, v srezu kranjskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarino; a) od 100 1 vina Din 150-—, b) od 100 1 piva Din 80-—, c) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 10-—, č) od goveda nad 1 letom Din 20-—, d) od goveda pol 1 letom Din 10-—, e) od prašičev Din 12-—, f) od drobnice Din 4-—, g) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 15’—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 27. januarja 1932. , II. No. 30926/1. Objava. Občina Št. Jernej, v srezu konjiškem, bo pobirrla od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100-—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 100-—, c) od 100 1 piva Din 50-—, č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 6-—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 27. januarja 1932. ■■1 ■ • «»«m ■ 154. Izpremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na področju Dravske banovine. A. Državni uslužbenci. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 22. decembra 1931., I. No. 10708/1, je postavljen Bezjak Franc, podnadzornik agentov II. razreda X. položajne skupine pri predstojništvu mestne policije v Mariboru, za podnadzornika agentov I. razreda IX. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu. Z odlokom gospoda bana Dravske banovine z dne 22. decembra 1931., I. No. 8838/2, je bil postavljen Burja Josip, arhivski uradnik X. položajne skupine pri obči državni bolnici v Ljubljani, za arhivskega uradnika IX. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 22. decembra 1931., I. No. 10710/1, je postavljen Dobravec Ivan, podnadzornik agentov II. razreda X. položajne skupine pri upravi policije v Ljubljani, za podnadzornika agentov I. razreda IX. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 15. decembra 1931., I. No. 10509/1, je premeščen po potrebi službe Drugovič Martin, podnadzornik policijskih agentov 1. razreda IX. skupine pri upravi policije v Ljubljani, k sreskemu načelstvu v Murski Soboti. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 22. decembra 1931., I. No. 10714/1, je postavljen Jelen Franc, podnadzornik agentov II. razreda v X. položajni skupini pri upravi policije v Ljubljani. za podnadzornika agentov I. razreda IX. položajne skupine, na dosedanjem službenem mestu. Z odlokom kraljevkse banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 22. decembra 1931., I. No. 10715/1, je postavljen Konič Josip, podnadzornik agentov L razreda v IX. položajni skupini pri predstojništvu mestne policije v Mariboru, za podnadzornika agentov 1. razreda VIII. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 22. decembra 1931., I. No. 10716/1, je postavljena Likozar Franja, arhivska pripravnica pri sre-skem načelstvu v Ljubljani, za arhivsko uradnico X. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 22. decembra 1931., I. No. 10717/1, je postavljen Lobe Jakob, arhivski uradnik IX. položajne skupine pri kraljevski banski upravi Dravske banovine za arhivarja VIII. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 15. decembra 1931., I. No. 10112/2, je premeščen na lastno prošnjo Ramovš Franc, arhivski uradnik IX. položajne skupine pri sreskem načelstvu v Murski Soboti, k upravi policije v Ljubljani. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske bano- I vine z dne 22. decembra 1931., I. No. 10721/1, je postavljen Rejc Franc, arhivski pripravnik pri sreskem načelstvu v Logatcu, za arhivskega uradnika X. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 31. decembra 1931., I. No. 9529/5, je bila Premeščena Seljak Josipina, strok, učiteljica za žensko domačo obrt v Kamni gorici, na čipkarsko šolo v Faro pri Kočevju, in Končan Angela, strok, učiteljica Jz Fare pri Kočevju, na čipkarsko šolo v Zireh. Obe po službeni potrebi. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 22. decembra 1931., I. No. 10724/1, je postavljen Smerdu Rudolf, arhivski uradnik IX. položajne skupine pri sreskem načelstvu v Radovljici, za arhivarja VIII. položajne skupine na dosedanjem službe-hfcm mestu. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 22. decembra 1931., I. No. 10726/1, je postavljen Tomše Franc, arhivski pripravnik pri sreskem načelstvu v Brežicah, za arhivskega uradnika X. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 5. decembra 1931., I. No. 10172/1, je po službeni potrebi premeščena Vehar Ana, strokovna Učiteljica za žensko domačo obrt v IX. položajni skupini pri državnem osrednjem zavodu za žensko domačo obrt v Ljubljani, v Prevalje za voditeljico tamkajšnjega file-tečaja. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 22. decembra 1931., I. No. 10729/1, je postavljen Zajc Hinko, arhivski uradnik IX. položajne skupine pri kr. banski upravi Dravske banovine, za arhivarja VIII. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu. * Z odlokom kraljevske banske uprave z dne 22. decembra 1931., I. No. 10.709/1, je postavljen Cotič Anton, policijski stražnik II. razreda-zvaničnik II. skuL pine pri upravi policije v Ljubljani, za policijskega stražnika I. razreda v I. skupini na dosedanjem službenem mestu. Z odlokom kraljevske banske uprave z dne 22, decembra 1931., I. No. 10711/1, je postavljen Grabar Jakob, policijski stražnik II. razreda — zvaničnik II. skupine pri upravi policije v Ljubljani za policijskega stražnika I. razreda v I. skupini na dosedanjem službenem mestu. Z odlokom kraljevske banske uprave z dne 22. decembra 1931., I. No. 10712/1, je postavljen Gradišek Valentin, policijski stražnik I. razreda — zvaničnik I. skupine pri upravi policije v Ljubljani, za policijskega nadstražnika I. a) skupine na dosedanjem službenem mestu. Z odlokom kraljevske banske uprave z dne 22. decembra 1931, I. No. 9371/2, je postavljen Hlebec Simon, polic, stražnik II. razreda — zvaničnik II. skupine pri upravi policije v Ljubljani, za policijskega stražnika I. razreda v I. položajni skupini na dosedaniem službenem mestu. Z odlokom banske uprave Dravske banovine z dne 28. januarja 1932., I. No. 243/1, je bil upokojen K r e t i č Anton, policijski stražnik I. razreda pri predstojništvu mestne policije v Mariboru. Z odlokom banske uprave Dravske banovine z dne 23. januarja 1932., I. No. 253/1, je bil upokojen z dnem 1. marca 1932. Lasič Anton, policijski stražnik I. razreda pri upravi policije v Ljubljani. Z odlokom kraljevske banske uprave z dne 22. decembra 1931., I. No. 3829/4, je postavljen Lipovšček Peter, policijski stražnik III. razreda — zvaničnik III. skupine pri upravi policije v Ljubljani, za policijskega stražnika II. razreda v II. skupini na dosedanjem službenem mestu. Z odlokom g. bana Dravske banovine z dne 23. januarja 1932., I. No. 258/1, je bil upokojen Marjo n Matija, policijski stražnik I. razreda pri predstojni-štvu mestne policije v Mariboru ter razrešen službovanja z dnem 29. februarja 1932. Z odlokom kraljevske banske uprave z dne 22. decembra 1931., I. No. 10719/1, je postavljen Obrano-v i č Josip, policijski stražnik II. razreda — zvaničnik II. skupine pri upravi policije v Ljubljani za policijskega stražnika I. razreda v I. skupini na dosedanjem službenem mestu. Z odlokom kraljevske banske uprave z dne 22. decembra 1931., I. No. 6064/2, je postavljen Pišot Franc, policijski stražnik II. razreda — zvaničnik II. skupine pri upravi policije v Ljubljani, za policijskega stražnika I. razreda v I. skupini na dosedanjem službenem mestu. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 22. decembra 1931., I. No. 10.720/1, je postavljen Razpotnik Metod, policijski stražnik II. razreda-zvaničnik II. skupine pri upravi policije v Ljubljani, za policijskega stražnika I. razreda v I. položajni skupini na dosedanjem službenem mestu. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 22. decembra 1931., I. No. 10722/1, je postavljen Saksida Srečko, policijski stražnik I. razreda zvaničnik I. skupine pri predstojništvu mestne policije v Mariboru, za policijskega nadstražnika I. a) skupine na dosedanjem službenem mestu. Z odlokom kraljevske banske uprave z dne 22. decembra 1931., I. No. 10723/1, je postavljen Slapar Alojzij, policijski stražnik II. razreda — zvaničnik II. skupine pri upravi policije v Ljubljani, za policijskega stražnika I. razreda v I. skupini na dosedanjem službenem mestu. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 23. januarja 1932., I- No. 273/1, je bil upokojen Sosič Jakob, policijski stražnik I. razreda pri predstojništvu mestne policije v Mariboru. Z odlokom kraljevske banske uprave z dne 22. decembra 1931., I. No. 10725/1, je postavljen Škrk Gra-cijan, policijski stražnik II. razreda - z\anienik II- skupine pri upravi policije v Ljubljani, za policijskega stražnika I. razreda v I. skupini na dosedanjem službenem mestu. Z odlokom bftnske uprave Dravske banovine z dne 23. januarja 1932., I. No. 275/1, je bil upokojeu z dnem L marca 1932. Šonc Joahim, policijski stražnik I- razreda pri upravi policije v Ljubljani. Z odlokom banske uprave Dravske banovine z dne 29. januarja 1932., I. No. 278/1, je bil upok'jen Št u bel j Rudolf, policijski stražnik I. razreda pri predstojništvu mestne policije v Mariboru. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 22. decembra 1931., I. No. 10727/1, je postavljen Urdili Alojzij, policijski stražnik 11. razreda — zvaničnik II. skupine pri upravi policije v Ljubljani, za policijskega stražnika I. razreda v I. skupini na dosedanjem službenem mestu. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 22. decembra 1931., I. No. 10730/1, je postavljen Zorec Josip, policijski stražnik II. razreda, zvaničnik II. skupine pri upravi policije v Ljubljani, za policijskega stražnika I. razreda v I. skupini na dosedanjem službenem mestu. B- Banovinski uslužbenci. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 23. januarja 1932., I. No. 890/1, je bil postavljen Bač er Albin za banovinskega uradniškega pripravnika z mesečno plačo Din 1320-— pri sreskem cestnem odboru v Radovljici, kjer bo vršil posle tajnika sreskega cestnega odbora, Z odlokom kraljevske banske uprave v Ljubljani z dne 5. januarja 1932., I. No. 10629/6, je bil preveden za banovinskega zdravnika združene zdravstvene občine Kaka s sedežem na Raki dr. Debeljak France, okrožni zdravnik bivšega zdravstvenega okrožja Raka. s plačo osme položajne skupine Din 730'— in osebno dra-ginjsko doklado Din 725'— mesečno Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 22. decembra 1931., I No. 6186/3, je bil postavljen ing. Dekleva Maks, banovinski geometer VIII. položajne skupine pri kraljevski banski upravi Dravske banovine, za banovinskega katastrskega geometra VIL položajne skupine na dosedanjem službenem mestu. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 22. decembra 1931., I. No. 7380/2, je bil postavljen Florjančič Milan, banovinski ekonomski uradnik VIII. položajne skupine pri splošni bolnici v Mariboru, za banovinskega ekonomskega uradnika VIL položajne skupine na dosedanjem službenem mestu. Z odlokom gospoda bana Dravske banovine z dne 15. decembra 1931., I. No. 10453/7, je bil postavljen Ilc Ivan, ekonomski pripravnik pri ženski bolnici v Novem mestu za banovinskega uradniškega pripravnika s plačo Din 1320-— mesečno pri javni bolnici v Ptuju. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 18. januarja 1932., I. No. 160/2, je bil postavljen inž. Jelačin Ivan za banov, uradniškega pripravnika z mesečno plačo Din 1700-— pri kmetijskem oddelku kraljevske banske uprave, kjer bo prevzel referat za ribarstvo. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 4. januarja 1932., I. No. 29/1, je bil postavljen dr. Karlin Mirko za banovinskega uradniškega pripravnika sekundarija pri zdravilišču na Golniku s plačo Din 1450-— mesečno in epidemijsko doklado Din 1200— mesečno. Z odlokom bana Dravske banovine z dne 15. decembra 1931., I. No. 1138/4, je bila postavljena Kuder Pija, absolventka drž. trgovske akademije iz Novega mesta za banovinsko uradniško pripravnico pri banovinski ženski bolnici v Novem mestu z mesečno plačo Din 1320-—. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 3. februarja 1932., L No, 1221/1, je bil postavljen dr. Martinec Ivo za zdravnika pripravnika pri javni bolnici v Ptuju z mesečno plačo Din 1550. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 22. decembra 1931., I- No. 10718/1, je postavljena Mrak Rozina, banovinska arhivska pripravnica pri banovinski kmetijski šoli na Grmu, za banovinsko arhivsko uradnico X. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu. Z odlokom bana Dravske banovine z dne 11. decembra 1931., I. No. 9999/1, je bil postavljen dr. Peče Milko, honorarni okrožni zdravnik bivšega zdravstvenega okrožja Velka, za banovinskega zdravnika združene zdravstvene občine Ptujska gora kot uradniški pri- pravnik z mesečno plačo Din 1450'— (entisočštiristo-petdeset). Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 22. decmbra 1931., I. No. 7956/2, je postavljen Pirc Josip, banovinski računski inšpektor VI. položajne skupine pri kraljevski banski upravi Dravske banovine, za banovinskega višjega računskega inšpektorja v V. položajni skupini na dosedanjem službenem mestu. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 22. decembra 1931., I. No. 9740/2, je bila postavljena Princi Vilma, banovinska uradniška pripravnica pri splošni bolnici v Mariboru, za banovinsko arhivsko uradnico v X. položajni skupini s pripadajočimi prejemki na dosedanjem službenem mestu. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 7. januarja 1932., I. No. 10.542/1 ex 1931, je postavljen Priol Josip, direktor VI. pol. skupine banovinske vinarske in sadjarske šole v Mariboru, za direktorja V. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 28. decembra 1931., I. No. 10.798/1, je bil premeščen inž. Sadar Vinko, banov. kmet. višji pristav v VI. pol. skupini, upravnik kmetijske šole v Rakičanu pri Murski Soboti, h kmetijskemu oddelku kraljevske banske uprave v Ljubljani. Z istim odlokom so poverjeni posli upravnika kmetijske šole v Rakičanu inž. Mikužu Francu, banov, kmetijskemu svetniku-upravniku semenogojske postaje v Beltincih. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 22. decembra 1931., I- No. 79< 1/2, je bil postavljen Vojsk Franc, banovinski učitelj VII. položajne skupine pri banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru za banovinskega učitelja VI. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu. Z odlokom gospoda bana Dravske banovine z dne 15. decembra 1931., I. No. 10453/6, je bil postavljen za banovinskega pomočnika ekonoma pri javni ženski bolnici v Novem mestu v VIII. položajni skupini s prvim periodskim poviškom Zajec Franjo, administrativni uradnik državne bolnice za duševne bolezni v Stenjevcu. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 19. januarja 1932., I. No. 10.580/1 ex 1931., je postavljen dr. Zupan Franjo, praktični zdravnik na Vrhniki, za banovinskega zdravnika-pripravnika z mesečno plačo Din 1450-— združene zdravstvene občine Vrhnika s sedežem na Vrhniki. “ Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 22. decembra 1931., I. No. 10280/1, je postavljen Žitnik Josip, banov. arh. uradnik X. položajne skupine pri kraljevski banski upravi Dravske banovine v Ljubljani, za banovinskega arhivskega uradnika IX. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu. Razne objave iz „Službenih novin“. 155. Številka 11 z dne 15. januarja 1932. Minister za promet je odločil z odlokom od 22. decembra 1931. da se premeste: a) po potrebi službe: Zurlini Maksimilijan, prometni uradnik VIII. položajne skupine postaje Ljubljana, gorenjski kolodvor, v postajo Ljubljana, glavni Kolodvor; ligo Ferdinand, prometni uradnik VIII. položajne skupine in šef postaje Vuzenice.-Muta, v postajo Maribor, glavni kolodvor; b) na proš-jo: Debevec Leopold, prometni uradnik VIII. položaje skupine postaje Trbovlje, za šefa postaje Dolnja Lendava; Poljanec Ivan, prometni uradnik VIII. položajne skupine postaje Ptuj, za šefa postaje Kralje-vec-Prelog; Pihler Franc, prometni uradnik VIII. položajne skupine postaje Maribor, glavni kolodvor, v prometno-komercialni oddelek direkcije Ljubljana; Kuplen Emerih, oficial VIII. položajne skupine postaje Maribor, glavni kolodvor, v postajo Celje. Številka 12 z dne 16. januarja 1932. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 10. decembra 1931. sta napredovala: v V. položajno skupino dr. Zelenik Karl, profesor realne gimnazije v Celju, dosedanji uradnik VI. položajne skupine in v VI. položajno skupino Grafenauer Franjo, profesor III. real ne gimnazije v Ljubljani, dosedanji uradnik VII. položajne skupine. Številka 13 z dne 18. januarja 1932. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 10. decembra 1931. so napredovali: v IV. položajno skupino 1. stopnje Holeček Peter, profesor realne gimnazije v Ptuju, dosedanji uradnik IV. položajne skupine 2. stopnje; v IV. položajno skupino 2. stopnje dr. Piskernik Angela, profesor III. realne gimnazije v Ljubljani, dosedanji uradnik V. položajne skupine; v V. položajno skupino Mlakar Vladislav, profesor ženske učiteljske šole v Mariboru in Kapus Franc, profesor klasične gimnazije v Ljubljani, dosedanja uradnika VI. položajne skupine; v VI. položajno skupino dr. Turk Ernest, profesor klasične gimnazije v Ljubljani, dr. Leben Stanislav, profesor III. realne gimnazije v Ljubljani, Cemažar Franc, profesor III. realne gimnazije v Ljubljani in Sušnik Pavel, profesor II. realne gimnazije v Ljubljani, dosedanji uradniki VIL položajne skupine. Številka 15 z dne 21. januarja 1932. Njegovo Veličanstvo kralj je postavil z ukazom od 31. decembra 1931. za člane glavnega prosvetnega sveta: dr. Mazija Josipa, načelnika prosvetnega oddelka kraljevske banske uprave Dravske banovine, Jerana Franca, gimnazijskega profesorja iz 1 !”bljane in Dimnika Ivana, šolskega upravitelja iz jUbljane. Številka 16 z dne 22. januarja 1932. Njegovo Veličanstvo kralj je odlikoval z ukazom od 31. decembra 1931.: z redom Jugoslovanske krone IV. stopnje dr. Tominška Josipa, predsednika »Glasbene maticec v Mariboru; z redom Sv. Save V. stopnje Hla- deka-Bohinjskega Josipa, direktorja »Glasbene matice« v Mariboru in Kunsta Vaclava, šefa koncertnega biroja »Glasbene matice« v Mariboru; z redom Sv. Save III. stopnje Lileka Emilijana, profesorja v pok., iz Celja. Številka 17 od 23. januarja 1932. Minister za prosveto je z odlokom od 31. decembra 1931., S. n. štev. 229, premestil na prošnjo dr. Zavrtanika Petra, profesorja moške realne gimnazije v Novem Sadu, uradnika VIII. položajne skupine, na I. realno gimnazijo v Ljubljani, in Preskerja Janka, profesorja realne gimnazije v Novem mestu, uradnika VIII. položajne skupine, na realno gimnazijo v Mariboru. Številka 18 z dne 25. januarja 1932. Minister za promet je z odlokom od 29. decembra 1931. odločil, da se premeste; a) po potrebi službe; Glavač Janez, prometni uradnik IX. položajne skupine postaje Videm-Krško, v postajo Čakovec; Hartman Maksimilijan, pomožni prometnik X. položajne skupine postaje Ljutomer, v postajo Ruše; b) na prošnjo: Opetnik Anton, prometnik IX. položajne skupine postaje Ruše, v postajo Ljutomer; Grafenauer Ciril, administrativni uradnik VIII. položajne skupine postaje Rakek, v postajo Ljubljana, glavni kolodvor; Strauss-P. Podsedevšek E. Ana, pomožni oficial X. položajne skupine postaje Maribor, glavni kolodvor, v postajo Ljubljana, glavni kolodvor; Rostohar Rupert, oficial IX. položajne skupine postaje Jesenice, v postajo Maribor, glavni kolodvor. Številka 19 z dne 26. januarja 1932. Z odlokom ministra za socialno politiko in narodno zdravje od 24. oktobra 1931., O. štev. 18041, je bil postavljen Trtnik Metod, uradniški pripravnik državne bolnice za ženske bolezni v Ljubljani, za administrativnega uradnika iste bolnice v IX. položajni skupini s plačo Din 575'— mesečno in položajno doklado Din 300— mesečno. Minister za promet je z odlokom od 4. januarja 1932. odločil, da se premeste: a) po potrebi službe: Škorjanc Friderik, prometni uradnik VIII. položajne skupine postaje Celje, v postajo Ptuj; Suša Oktavijan, uradniški pripravnik postaje Videm-Krško, v postajo Celje; Rebol Anton, prometnik VIII. položajne skupine in šef postaje Dovje-Mojstrana, v postajo Jesenice; b) na prošnjo: Benet Janez, prometnik IX. položajne skupine in šef postaje Soteska, za šefa postaje Dovje-Mojstrana; Boltar Janko, prometnik IX. položajne skupine, postaje Dravograd-Meža, v postajo Podnart-Kropa. Minister za promet je postavil z odlokom od 20. januarja 1932. za računovodjo v X. položajni skupini pri podružnici poštne hranilnice v Ljubljani V a d n j a 1 Vero, uradniškega pripravnika iste podružnice z mesečno plačo Din 1330—, Jadaja kraljevska banska uprava Dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Jiaka in zalaga; Tiskarna »Merkur« x Ljubljani; njen predstavnik; Otmar Mich&lek v Ljubljani. št. 11. SLUŽBENI LIST KRAL|EVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Priloga k 11. kosu letnika III. z dne 10. .februarja 1932. Razglasi kraljevske banske uprave vl. No. 2210/4. 562 Pregled nalezljivih bolezni v Dravski banovini od 22. januarja do 31. januarja 1932. lJo naredbi ministrstva '-a narodno /.dravje S« br. 4948 z dne 21. marca 1930. © > ' — * t: i 5 o i O. L— C JA s. g «o o > Skupina tifuznih bolezni. Celje................. Dolnja Lendava . • Konjice............... Litija................ Ljubljana (srez) • Maribor levi bree_ Vsega Brežice .............. Delje ................ Delje (mesto) . . . Dolnja Lendava . Dornjigrad............ Kamnik............... Kranj ................ Kočevje .............. Krško................. Laško ................ Litija................ Logatec .............. Ljubljana (srez) . Ljubljana (mesto) Maribor levi breg Maribor (mesto) . Metlika............... JJuvo mesto ■ . • • Prevalje ............. Dtui.................. ?lui (mesto) . . . . Radovljica............ 'dovenjgradec . . • •ll 1 1' i i j 1 ^ 1 i 1 5 1 2 91 2 | 1 carlatina. i 9 2 _ — 2 4 — - — 4 1 — 1 .. \— 4 — 1 - 3 1 — — 1 3 — — 3 12 1 8 — 5 7 1 1 — 7 2 - — 3 1 1 — 2 3 1 2 — 2 2 — 2 — — 1 1 - — 2 1 — — — 1 1 — — 1 3 1 2 — 2 1 — 1 — — 3 — — 3 4 — — 4 ! 2 — — 2 1 — 1 — — 1 1 1 — — 1 ! 2 — 1- - : 2 Vsega 59 10 18 | — | 51 Ošpice. — Morbilli. Delje............ Velie (mesto) Cniomelj . . . Litija........... Ptuj............. Vsega . 74 34 _ 40 2 2 — 6 6 — — 1 4 2 — 3 23 37 18 42 106 41 62 — 85 Nalezljivo vnetje možganov. Meningitis cerebrospinalis epidemica. Maribor levi breg - 2 Srez s 0 O* 1 - 11 -2 I 4 2 14 1 10 1 3 5 5 1 1 2 8 1 2 1 Davica. — Diphteria et Oroup Brežice...................j '•) 4| 7| — Celje ••• -.................. “ Celje (mesto)............... 1 Črnomelj.................... — Dolnja Lendava ..... Gornjigrad................... 8 Kamnik............... Kranj................ Kočevje ............. Konjice.............. Krško............... Laško............... Litija............... Logatec............. Ljubljana (srez) . Ljubljana (mesto) Ljutomer............ Maribor desni breg Maribor levi breg Maribor (mesto) . Murska Sobota . . . Novo mesto .... Prevalje............ Ptuj......................| — Radovljica.................. 1 Slovenjgradec................ 2 Šmarje pri Jelšah ■■■■'. 8 10 1 1 6 2 !) 1 9 2 (i 5 8 1 2 3 7 2 1 2 1 2 1 11 Vsega . . . i 95 Dušljivi kašelj. — Pertussis. Ptuj........................ 24 12 19. Ptuj (mesto) . . . . . . - 2| 1 ! 1 Vsega 2G i 13 ' 20 Šen. — Erysipelas. Vsega . . . 2 - - Brežice................... Celje .................... Črnomelj.................. Dolnja Lendava............ Krško..................... Litija . ................ Logatec................... Ljubljana (srez) .... Ljubljana (mesto) . • . Ljutomer.................. Maribor levi breg . . . Novo mesto................ Ptuj .................... Radovljica................ Slovenjgradec............. Šmarje pri Jelšah . . ■ ■ Vsega • • • i! - j 2 2 26 9 12 1 1 | 43 | 37 j 6 1 95 17 2 79 22 Krčevita odrevenelost. — Tetanus. Ptui . . . . Radovljica 1 | — - I 1 Vsega 1 1 — 1 Otročična vročica. — Sepsis puerperalis. Litija . . . . Novo mesto Ptuj.............. i 1 Vsega ... 2 | 2 — | 2 2 Ljubljana, dne 5. februarja 1932. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani. Razglasi sodišč in sodnih oblastev U VII 150/31 —6. 588 V imenu Njega Veličanstva kralja! Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. VII., je pri razpravi, pri kateri se je razpravljalo javno dne 15. oktobra 1931. razsodilo: Obdolženi Jager Valentin, sin Matije in ‘Marije, roj. Cerar, roj. 2. februarja 1874. v vasi Trata, stanujoč v Št. Vidu nad Ljubljano št. 7, tja pristojen, rim. ikat. vere, oženjen, mesar, gostilničar in posestnik, pismen, 6 razredov ljudske šole, skrbi za 4 otroke, poročen z ženo Ivano, roj. Komatar, enkrat predkazno-van po čl. 6 zak. o pob. draginje na 12 ur zapora in 300 Din globe in v preiskavi, je kriv, da je dne 15. avgusta 1931. v Št. Vidu nad Ljubljano računal Hribernik Angeli za 30 dk govejega mesa za juho 6 Din, kar iznosi za en kg 19'80 Din. in da je dne 16. avgusta 1931. računal nribernik Angeli za 1 kg telečjega mesa brez kosti 30 Din, da je torej zahteval višjo ceno za življenjske potrebščine, ko je ona, ki zajamčuje običajni in dovoljeni čisti dohodek, s čimer je zakrivil prekršek po čl. 8. zak. o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije z dne 30. XII. 1921., Ur. 1. št. 6/1922 in se obsodi po čl. 8. navedenega zakona in oziraje se na § 3. zakona, s katerim se začasno podaljšuje veljavnost zak. predpisov o kaznovanju prekrškov (U. 1. 22/21—1. 1930.) na 12 ur zapora in 600 Din denarne kazni, v primeru neizterljivosti pa na nadaljnjih 10 dni zapora; po § 389. k. p. r. na povračilo stroškov (kazenskega postopanja in izvršitve kazni; po čl. 19. navedenega zakona pa se izvršna sodba objavi v »Službenem li-stu< na stroške obsojenca. Okrajno sodišče v Ljubljani, dne 15. oktobra 1931. * Nc I 4/31—3. 561 3—2 Drugi edikt. Ker je v tusodnem ediktu z dne 20. januarja 1931., opr. št. Nc I 4/31—1, določeni rok potekel, se v smislu zakona z dne 18. maja 1930. »Služb. nov.< št. 146/LIII/308 pozivajo vsi oni, ki bi bili zbog obstoja ali zbog knjižnega vrstnega reda vpisov v vložkih nove zemljiške knjige za davčno občino Kupšinci v sodnem okraju Murska Sobota, tičočih se bremenilnih pravic, oznamenjenih pod b) gori navedenega prvega edikta, v svojih pravicah prikrajšani, naj vlože svoje ugovore naj-kesneje do 30. junija 1932. pri okrajnem sodišču v Murski Soboti, ker bi sicer vpisi zadobili učinek zemljiškoknjižnih vpisov. Če se ediktni rok zamudi, postavitev v prešnje stanje ni dopustna; tudi se omenjeni rok posameznim strankam ne sme podaljševati. Ako je prijavila v postopku za popravljanje kaka stranka stvarno pravico, zaupajoča v pravilnost primerjalne tabele parcel in drugih pripomočkov, ter se je pri tem pomotoma zamenjalo ono zemljišče, ki je predmet te pravice, z drugim zemljiščem, in čfe se je ugovarjalo izposlovanemu vpisu v drugem oklicnem roku, sme prijaviti upravičenec svojo pravico iznova v nadaljnjem roku treh mesecev od konca drugega oklicnega roka. Zoper take naknadne prijave se sme vložiti ugovor v roku treh mesecev, ki se začne s koncem omenjenega trimesečnega roka. Glede posledic zamude in nedopustnosti podaljšanja tega roka velja isto, kakor je v prvem in drugem odstavku tega oklica povedano. Višje deželno sodišče v Ljubljani, odd. I., dne 29. januarja 1932. * A 185/31—3. 458—3—2 Poklic dedičev neznanega bivališča. Hren Pavel, posestnik v Dobletini št. 2, občina Rečica ob Savinji, je dne 8. septembra 1931. umrl. Poslednja volja se ni našla. Zapustnikov brat Hren Ivan, odnosno njegovi trije otroci Fanika, nedl. Ivan in še tretji nedbletnik neznanega imena, in zapustnikov brat Hren Franc, katerih (bivališče, odnosno tudi ime sodišču ni znano, se pozivljejo, da se tekom enega leta od danes naprej zglasijo pri tem sodišču. Po preteku tega roka se bo razpravljala zapuščina z ostalimi dediči in z g. Hrenom Josipom, zasebnikom v Dobletini, ki se je postavil za skrbnika gori navedenim odsotnim. Po preteku tega- roka se izroči zapuščina, v kolikor izkažejo dediči svoje pravice, le-tem. Okrajno sodišče v Gornjem gradu, odd. I., dne 10. januarja 1932. Cg la 197/30—5. Oklic. 570 Tožnika: Stalzer Ivan in Uršula, posestnika iz Mašla, po dr. Režku, odvetniku v Novem mestu. Toženca: Stalzer Franc in Pavla, posestnika v Mašlu, sedaj neznanega bivališča, radi razveljavljenja darilne pogodbe. Toženi stranki se postavi za skrbnika na čin Meditz Ivan, posestnik in gostilničar v Lazih pri Semiču, kateremu se dostavi sodba s poukom. Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. I. a, dne 3. februarja 1932. C 24/32—1 Oklic. 597 Tožeča stranka Sluga Franc, po dr. Borštniku Vlad., odvetniku v Krškem, je vložila proti toženi stranki Ivačiču Ignacu in Neži, pos. v Krškem št. 101, radi Din 500 k opr. štev. C 24/32 tožbo. Narok za ustno rapravo se je določil na 23. februarja 1932. ob 8. uri pred tem sodiščem v sobi št. 2., razpravna dvorana. Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja Ivačič Franc, sodni kanclist v Krškem, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca. Okrajno sodišče v Krškem, odd. II., dne 8. februarja 1932. C 85/32. * Oklic. 496—3—3 Tožeča stranka Čeček Jakob, trgovec pri Sv. Bolfenku v Sl. goricah, je vložila proti toženi stranki Muršič Konradu, str. in ml., podjetniku, radi 1125'— Din k opr. št. C 85/32 tožbo. Narok za ustno razpravo se je določil na 29. februarja 1932. ob devetih pred tem sodiščem v sobi št. 10 razpravna dvorana. Ker je bivališče tožene stranke neznano, se poživlja gosp. Murko Josip, posestnik in župan v Bišu, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca. Okrajno sodišče Sv. Lenart v Slov. gor., odd. II., dne 26. januarja 1932. Nc I 304/32. 596 Amortizacija. Na predlog Grabner Marije, posestnice na Vologi h. št. 2, pri Vranskem, se uvaja postopanje za amortizacijo hranilnih knjižic Posojilnice na Vranskem, glasečih se na ime Grabner Franc, št. 4678, z vlogo 7132 Din 46 p in na ime Drča Ivana, št. 5491, z vlogo 1523 Din 32 p, ter Hranilnice in posojilnice na Vranskem, glaseče se na ime Marije Grabner, št. 22, z vlogo 14.000 Din, ki so bile prosilki baje ukradene. Imetniki teh knjižic se pozivljejo, da uveljavijo svoje pravice v šestih mesecih, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da so hranilne knjižice brez moči. Okrajno sodišče na Vranskem, odd. I., dne 2. februarja 1932. * 564 Nc I 390/32—4. Amortizacija. Na prošnjo Šneler Ane roj. Špehar iz Damlja št. 12 se uvede postopanje za amortizacijo sledečih vrednostnih papirjev, ki jih je prosilka baje izgubila ter se njih imetnik pozivlje, da uveljavi tekom 6 mesecev počenši od te razglasitve svoje pravice. Sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da so- vrednostni papirji brez moči. Oznamenilo vrednostnih papirjev: Vložna knjižica Posojilnice v Črnomlju št. 8428 s saldom 2442 Din 30 para. Okrajno sodišče v Črnomlju, odd. I-, dne 25. januarja 1932. * E 397/31—10 579 Dražbeni oklic. Dne 22. februarja 1932. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Černeca vas, vi. stev. 181. Cenilna vrednost: 2200 Din. Najmanjši pcnudek: 1466 Din. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri d.az-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Kostanjevici, dne 3..januarja 1932. * E 482/31—19. 577 Dražbeni oklic. Dne 2 5. februarja 193 2. enajstih bo pri podpisanem sodisc11 v sobi št. 5 dražba nepremičnin: z®01' ljiška knjiga Podsreda, vi. št. 161, G°r' jane, vi. št. 206. Cenilna vrednost: Din 52.500-90. Vrednost pritikline: Din 580'—• Najmanjši ponudek: Din 35.000'—• Pravice, ki bi ne pripuščale dražb«) je priglasiti sodišču najpozneje pri draZ' benem naroku pred začetkom dražb«> sicer bi se ne mogle več uveljaviti nepremičnine v škodo zdražitelja, ki 1 ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja o dražbeni oklic, ki je nabit na urada deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Kozjem, dne 25. januarja 1932. E 367/31—8. * 565 Dražbeni oklic. Dne 2. marca 193 2. dopoldne devetih bo pri podpisanem sodišču sobi št. 19 dražba nepremičnin: zemU ška knjiga Nezbiše, Vt vi. št. 76 in to’ zemljiška knjiga Vcnarje, 54 vi. št- ' Cenilna vrednost: 13.912’62'A■ Vrednost pritikline: 47 Din 50 P-Najmanjši ponudek: Din 9306'75. Pravice, ki bi ne pripuščale draz ’ je priglasiti sodišču najpozneje pri ... benem naroku pred začetkom draž .j sicer bi se ne mogle več uveljavil glede nepremičnine v škodo zdražiteJ > ki je ravnal v dobri veri. _ 8 Glede podrobnosti se opozarja . dražbeni oklic, ki je nabit na ura deski tega sodišča. Okrajno sodišče Šmarje pri Jelš#®’ dne 8. januarja 1932. E 607/31-7 in E 594/31—7 571 Dražbeni oklic. Pri podpisanem sodišču bo v sobi št. 2 dražba sledečih nepremičnin: a) dne 2. marca 1932. ob desetih: vi. št. 28 in 32 kat. obč. Podbu- hovje, hiša štev. 22 v Podbukovju, travnik in gozd v cenilni vrednosti Din 4700, najmanjši pcnudek Din 3194 in b) dne 4. marca 1932 ob devetih: vi. št. 116, 216 kat. obč. Dob in ^ vi. št. 158 iste kat. obč., hiša z gosp. Poslopji, s pripadajočimi parcelami (56 Parcel) v skupni cenilni vrednosti s pritiklinami Din 132.000; najmanjši ponudek Din 86.000. . Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, ja priglasiti sodišču najpozneje pri draž-henem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati S|ade nepremičnine v škodo zdražitelja, hi je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na vražbeni oklic, ki je nabit na uradni vaški tega sodišča. Okrajno sodišče v Višnji gori, dne 29. januarja 1932. E 1900/31—13 580 Dražbeni oklic. * One 3. marca 1932. ob p o 1 -enajstih bo pri podpisanem sodišču ! sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljica knjiga Krčevina pri Ptuju, vi. št. lot). Cenilna vrednost: 8425 Din. Najmanjši ponudek: 6318'75 Din. , Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, j® Priglasiti sodišču najpozneje pri dražjem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati nepremičnine v škodo zdražitelja, 1 je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na vfažbeni oklic, ki je nabit na uradni a©ski tega sodišča. Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV., dne 23. januarja 1932. h 936/31—7 586 Dražbeni oklic. Pne 4. marca 1932. dopoldne ob , r uri bo pri podpisanem sodišču v so-v* št. 18 dražba nepremičninskih dele-^'Z do hiše in njiv, zemljiška knjiga n5/ 3/16inke vi. št. 2. Gonilna vrednost: 5260 Din. prednost pritikline: 220 Din. Najmanjši ponudek: 3510 Din. .• Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, k Priglasiti sodišču najpozneje pri dražjem naroku pred začetkom dražbe, „,Cer bi se ne mogle več uveljavljati nepremičnine v škodo zdražitelja, lo ravnal v dobri veri. dr » o podrobnosti se opozarja na . azbeni oklic, ki je nabit na uradni ski tega sodišča. Okrajno sodišče v Murski Soboti, dne 30. januarja 1932. * E 434/31—7. 572 Dražbeni oklic. Dne 4. marca 19 3 2. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin: njiva, zemljiška knjiga Serdica s/8 vi. št. 232. Cenilna vrednost: 2400-— Din. Najmanjši ponudek: 1600'— Din. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Murski Soboti, dne 30. januarja 1932. E 614/31—8 587 Dražbeni oklic. Dne 8. marca 1932. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičninskih deležev do njiv, gozdov in travnikov, zemljiška knjiga Šulinci 8/288 vi. št. 1, l/16inka vi. št. 239 in l/4inka vi. št. 289. Cenilna vrednost: 1902 Din 45 p. Najmanjši ponudek: 1269 Din. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati g'ede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Murski Soboti, dne 30. januarja 1932. * E 901/31—8 581 Dražbeni oklic. Dne 10. marca 1932. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Zg. Velka vi. št. 248. Cenilna vrednost: Din 4293. Najmanjši ponudek: Din 2862. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče Sv. Lenart, dne 27. januarja 1932. E 503/31—7. 573 Dražbeni oklic. Dne 11. marca 1932 dopoldne ob devetih bo pri .podpisanem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin: hiša in njiva, zemljiška knjiga Selo, vi. št. 646 in 3s/280 vi. št. 161. Cenilna vrednost: 8477’— Din. Najmanjši ponudek: 5652'— Din. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Murski Soboti, dne 30. januarja 1932. E 370/31—6. 582 Dražbeni oklic. Dne 15. marca 1932. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Rafolče vi. št. 24, 34, 180, 205, k. o. Lukovica vi. št. 184, 259 in k. o. Zlato-polje vi. št. 328, obstoječih iz hiše, gospodarskega poslopja in zemljiških parcel. Cenilna vrednost: 52.884 Din. Najmanjši ponudek: 35.256 Din. Pravice, ki ne bi dopuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče na Brdu, dne 26. januarja 1932. Vpisi v trgovinski register. Vpisale so se nastopne firme: 129. Sedež: Bob. Češnjica. Dan vpisa: 19. januarja 1932. Besedilo: Arh Ivan. Obratni predmet: trgovina z lesom. Imetnik: Arh Ivan na Boh. Češnjici 51. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 16. januarja 1932. Firma 1067/31 — Rg. A VII 87/1. * / 130. Sedež: Domžale. Dan vpisa: 12. januarja 1932. Besedilo: Anton Skok, glavni zastopnik tvrdke Gallica Villeneuve — La Ga-renne pri Parizu. Obratni predmet: glavno zastopstvo in vnovčevanje izdelkov tvrdke Gallica S. A. v Villeneuve — La Garenne pri Parizu kakor sirišča in raznih industrijskih olj. Imetnik: Skok Anton, posestnik v Domžalah, Mlinska ulica 9. Prokurist: Skok Demeter, trgovski zastopnik v Domžalah. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 9. januarja 1932. ■, Firm. 12/32 — Reg. A VII 86/1. * 131. Sedež: Gradec pri Litiji. Dan vpisa: 22. decembra 1931. Besedilo: Boris Samsa. Obratni predmet: trgovina z lesom in parna žaga. Imetnik: Samsa Boris, trgovec z lesom v Gradcu pri Litiji. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 19. decembra 1931. Firm. 1054/31 — Rg A VII 84/1. * 132. Sedež: Kranj. Besedilo: Gradbena družba 1. Slavec & conip. družba z omejeno zavezo ali: Gradjevinsko društvo I. Slavec & comp. društvo z o. j. Obratni predmet: Družba je opravičena prevzemati, projektirati in izvrševati vsakovrstne stavbe, kakor ceste, železnice, mostove, visoke vodne in talne stavbe bodisi na račun javnih teles ali zasebnikov, sploh vršiti vse stavbene posle sama ali v družbi z drugimi podjetniki, kupovati, ustanavljati in graditi vsakovrstne delavnice stavbene stroke, kakor opekarne, kamnolome in apnenice, tako za svoj kakor za tuj račun in trgovati tako s svojimi proizvedi, kakor kupljenim stavbnim materialom. Družbena pogodba z dne 12. decembra 1931. Družba je ustanovljena za nedoločen čas. Višina osnovne glavnice: 240.000 Din. Na to vplačani zneski v gotovini: 240.000 Din. Poslovodje: Slavec Josip, stavbenik v Kranju; Robežnik Milan, zasebnik na Viču pri Ljubljani. Za namestovanje upravičen: Poslovodje zastopajo družbo kolektivno in podpisujejo tvrdko na ta način, da pristavljata pod napisane, natisnjeno ali s štampiljko odtisnjeno besedilo tvrdke dva poslovodji svoja podpisa, prokurist s pristavkom p. p. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 19. decembra 1931. Firm. 1062/31 — Rg C V 34/1. * 133. Sedež: Kranj. Dan vpisa: 5. januarja 1932. Besedilo: Polak Jurij in drugovi, strojno mizarstvo, družba z o. z. Obratni predmet: Obratovanje stavbnega in pohištvenega strojnega mizarstva, izdelava raznih lesnih izdelkov in trgovina z lesom in pohištvom. Družbena pogodba z dne 22. decembra 1931. Družba je ustanovljena za nedoločen čas. Višina glavnice: 130.000 Din. Na to vplačani zneski v gotovini: 130.000 Din. Poslovodje: Pogačnik Alojzij, mizar v Kranju, Polak Jurij, mizar v Stražišču. Namestnik poslovodij: Škerbec Stanko, mizar v Kranju. Za namestovanje upravičen: Družbo zastopata in za njo podpisujeta kolektivno po dva poslovodji ali po en poslo- vodja in namestnik poslovodij, in sicer slednja na ta način, da pristavljata pod besedilo tvrdke, od kogarkoli napisano, natisnjeno ali s štampiljko odtisnjeno, svoja podpisa. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 31. decembra 1931. Firm. 1088/31 — Rg C V 37/1. * 134. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 22. decembra 1931. Besedilo: Jugostroj, družba z o. z. Obratni predmet: Zastopstvo tu- in inozemskih strojnih tvrdk in tovarn vseh strok, tehničnih tvrdk in tovarn sploh. Družbena pogodba z dne 28. novembra 1931. Družba je ustanovljena za nedoločen čas. Višina osnovne glavnice: 13.000 Din. Na to vplačani zneski v gotovini: 13.000 Din. Poslovodje: ing. Hotfmann Kurt, Vaduz (Lichtenstein); ing. Hengerer Dietz, Ljubljana; ing. Gallasch Egon, Ljubljana. Za namestovanje upravičen: Dva poslovodji kolektivno zastopata družbo in podpisujeta zanjo na ta način, da pisanemu, natisnjenemu ali s pečatom odtisnjenemu besedilu tvrdke pristavita svoja podpisa. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 19. decembra 1931. Firm. 1066/31 — Rg C V 33/1. * 135. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 22. decembra 1931. Besedilo: Ivan Bogataj. Obratni predmet: trgovina z električnimi predmeti in kcncesijonirano elektrotehnično podjetje. Imetnik: Bogataj Ivan, trgovec v Ljubljani, Kongresni trg 19. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 19. decembra 1931. Firm. 1069/31 Rg A VII 85/1. * 136. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 23. decembra 1931. Besedilo: Weiser & Cie, družba z o. z. Ljubljana. Obratni predmet: Založba, prodaja in razpošiljanje knjig. Družbena pogodba z dne 14. decembra 1931. Družba je ustanovljena za nedoločen čas. Višina osnovne glavnice: 30.000 Din. Na to vplačani zneski v gotovini: 30.000 Din. Poslovodje: Weiser Leo, knjigotržec na Dunaju VII, Neustiftgasse 115; Pegan Verena, zasebnica v Ljubljani, Marmon-tova 15. Za namestovanje upravičen: Poslo- vodji zastopata družbo vsak samostojno in podpisujeta zanjo vsak samostojno na ta način, da pristavlja ped natisnjeno, s pečatom odtisnjeno ali od kogarkoli pisano tvrdkino besedilo eden poslovodij svoje ime. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 19. decembra 1931. Firm. 1075/31 — Rg C V 36/1. * 137. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 1. februarja 1932. Besedilo: »Šuma« družba z o. z. Su-šilnica in veletrgovina štimskih semen ter šuniska industrija. Obratni predmet: Nakup in prodaja drevesnih semen, nabiranje šumskih m drugih drevesnih semen in plodov, predelovanje drevesnih plodov (sušenje storžev, pranje sadov itd.), trgovina m industrija lesa. us Družbena pogodba z dne 26. januarja 1932. ‘ Družba je ustanovljena za nedoločen je razdeljena na 10.000 delnic po Din 500-—. Delnice se glasijo na prinosnika. .Družba podpisuje tako, aa predsed-upravnega odbora s članom uprave ^plektivno stavi svoj lastnoročni podpis pod s štampiljko odtisnjeno, natisnjeno ali po komurkoli napisano besedilo tvrdke. Namesto člana uprave lahko podpiše d? spredaj navedeni način tudi proku-r'sb ki pa ne more nadomestiti pred-Sednikovega podpisa. Za podpisovanje pooblaščeni uradnik |d°ra svojemu podpisu dodati klavzulo, 1 označuje prokuro. Svoje objave razglaša družba pravoslavno s trikratno uvrstitvijo v urad-m novinah »Narodne novine« v Zaobli. Te objave morajo biti razglašene in Podpisane po predsedniku upravnega °dbora. Člani upravnega odbora: Bata Tomaž, veleindustrijalec v Zlinu, dr. Semjan Mišo, advokat v Sarajevu, . ('ipera Dominik, generalni direktor Bata v Zlinu, dr. Horn Marko, odvetnik v Zagrebu. Reprezentant podružnice: Brdička Vladimir, trgovec v Dubrovniku. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Celju, odd. I., dne 27. januarja 1932. Firm. 580/31. — Rg. B II 70/2 * 140. Sedež: Zalilog, občina Sorica. Dan vpisa: 19. januarja 1932. Besedilo: Franc Demšar. Obratni predmet: trgovina z lesom in izdelovanje in prodaja škrilja. Imetnik: Demšar Franc, trgovec z lesom v Zalem logu št. 20, občina Sorica pri Škofji Loki. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 16. januarja 1932. Firma 49/32 — Rg A VII 88/1. Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah: 141. Sedež: Glince. Dan vpisa: 30. januarja 1982. Besedilo: Košenina Franc, družba z omejeno zavezo. Po sklepu oibčnega zbora z dne 20. januarja 1932. se je družba razdražila in prešla v likvidacijo. Likvidator je dosedanji poslovodja Košenina Franc. Likvidacijska firma: Košenina Franc, družba z o. z. v likvidaciji. Podpis firme: Likvidator samostojno podpisuje likvidacijsko firmo. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 30. januarja 1932. Firm 88 — Rg C V 24/2. * 142. Sedež: Kovor pri Tržiču. Dan vpisa: 12. januarja 1832. Besedilo: »Peko« družba z o. z. Fabri- kacija in prodaja čevljev. Izbriše se .poslo vodja Knez Aleksander, vpiše pa poslovodja Knez Zdenko, veletrgovec v Ljubljani. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 9. januarja 1932. Firm. 8 — Rg C III 201/24. * 143. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 23. decembra 1931. Besedile: »Boka« agentura in komisija, družba z o. z. Izbriše se poslovodja Knez Aleksander. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 19. decembra 1931. Firm. 1070 — Rg C IV 78/3. * 144. Sedež: Ljubljana Dan vpisa: 23. decembra 1931. Besedilo:»Desa« družba z o. z. Izbriše se poslovodja Knez Aleksander, vpiše pa poslovodja inž. Knez Tomo, veletrgovec v Ljubljani. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 19. decembra 1931. Firm. 1071 — Rg C IV 175/6. * 145. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 23. decembra 1931. Besedilo: »Jugotehna« družba z o. i. Izbriše se poslovodja Knez Aleksander, vpiše pa poslovodja inž. Knez Tomo, veletrgovec v Ljubljani. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 19. decembra 1931. Firm. 1072 — Rg C IV,241/6. * 146. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 23. decembra 1931. Besedilo: »Jugo-Schulz« družba z o. z. Razpečavanje tehtnic. Po sklepu občnega zbora z dne 26. maja 1931. se je družba razdražila in prešla v likvidacijo. Likvidator je: Andrejs Josip, ravnatelj Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani. Likvidacijska firma: Jugo-Schulz,dražba z o. z. Razpečavanje tehtnic, v likvidaciji. Podpis firme: Likvidator samostojno podpisuje likvidacijsko firmo. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 19. decembra 1931. Firm. 897, 924 — Rg C III 202/4-9. * 147. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 4. januarja 1932. Besedilo: Ljubljanska kreditna banka. Izbrišejo se člani upravnega sveta dr. Kokalj Alojzij, Tykač Alojzij in Knez Aleksander. Kolektivna prokura je podeljena uradniku centrale Petelinu Antonu. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 31. decembra 1931. Firm. 1086 — Rg B I 42/181. * 148. Sedež: Ljubljana Dan vpisa: 4. januarja 1932. Besedilo: Kreditni zavod za trgovino in industrijo. Izbriše se Reichu Viktorju podeljena prokura. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 31. decembra 1931. Firm. 1092 — Rg B I 136/17. * 149. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 4. januarja 1932. Besedilo: Ivan Jax & sin. Samostojna prokura je podeljena Jax-u Karlu, inženjerju v Ljubljani. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 31. decembra 1931. Firm. 1090 — Rg A VI 69/10. * 150. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 12. januarja 1932. Besedile: Coton, jugoslovansko tekstilno podjetje, družba z o. z. Izbriše se poslovodja Miklavc Žane, vpiše pa poslovodkinja Wohinz Marjon, žena trgovca v Ljubljani, Vrtača št. 12. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 9. januarja 1932. Firm. «078 - Rg C IV 191/2. * 151. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 12. januarja 1932. Besedilo: Motor-Kredit, Pramberger & Co. Iz družbe je izstopil javni družabnik Hiittlg Franc, vstopil pa kot javni družabnik Krentschker Moric, bančni družabnik banke Krentschker & Co. v Grazu, Bismarckplatz 3. Besedilo firme in način zastopstva in podpisovanja ostane nespremenjeno. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 9. januarja 1932. Firm. 18 — Rg A VII 48/2. * 152. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 12. januarja 1932. Besedilo: S. Rebolj & drug družba z o. z. Glasom notarske odstopne pogodbe in pogodbe o izpremembi družbene pogodbe z dne .27. maja 1931., opravilna št. 17.899, z dne 29. decembra 1931., opr. štev. 18221, se je izpremenila osnovna družbena pogodba družbe v točki 'Tretjič« in »Petič«. Točka »Tretji« se odslej glasi: Predmet družbinega poslovanja je: prodaja šivalnih strojev, koles, motornih koles in vseh rezervnih delov, elektrotehničnih, tehničnih in sličnih praktičnih predmetov ter galanterijskega in papirnatega blaga. Točka »Petič« se odslej glasi: Za poslovodjo družbe se imenuje družabnik Rebolj Staša. Poslovodja zastopa družbo sodno in izvensodno in podaja za družbo pravno obvezne izjave samostojno, istotako podpisuje firmo družbe poslovodja sam na ta način, da pod pisano, natisnjeno ali s štampiljko odtisnjeno besedilo tvrdke pristavi lastnoročno svoj podpis. Radi poznejših sprememb v poslovodstvu ni treba spreminjati družbene pogodbe. Izbriše se poslovodja gospod štrukelj Josip, trgovec v Ljubljani, Groharjeva cesta št. 29. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 9. januarja 1932. • Firm. 1097 — Rg C IV 281/2. 153. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 19. januarja 1932. Besedilo: Prva hrvatska štediouica v Zagrebu, glavna podružnica za Slovenijo, Ljubljana. Izbriše se član upravnega sveta Leo Gassner. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 16. januarja 1932. Firm. 29 — Rg B II 15/25. * 154. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 5. februarja 1982. Besedilo: Kranjska industrijska družba. Zaznamuje se, da je redna 62. glavna skupščina delničarjev sklenila dne 22. oktobra 1931.: a) povišanje delniške glavnice od 13,500.000 Din na 45,000.000 Din z izdajo 210.000 komadov delnic po Din 150-— in s tem v zvezi izpremembo §§ 4. in 35. pravil; b) zamenjavo dosedanjih 90.000 delnic, glasečih se še na 200 K nom, vrednosti, z delnicami po 150 Din nominalne vrednosti. Dež. kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 5. februarja 1932. (Firm. 126 — Rg B 1 12/66.) * 155. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 12. januarja 1932. Besedilo: Pražarna Slada, družba z omejeno zavezo. Po sklepu občnega zbora z dne 29. decembra 1931. se je družba ra/družila in prešla v likvidacijo. Likvidatorji: Fatur Miroslav in Česnik Ivan. Likvidacijska firma: Pražarna Slada, družba z o. z. v likvidaciji. Podpis firme: Likvidatorja skupno podpisujeta likvidacijsko firmo. Deželno kot trgovinsko sodišče v ' Ljubljani, odd. III., dne 9. januarja 1932. Firm. 1099 — Rg C IV 58/5. * 156. Sedež: Ljutomer. Dan vpisa: 21. januarja 1932. Besedilo:0brtna banka v Ljubljani, podružnica v Ljutomeru. Izbrišejo se: 1. dosedanji ravnatelj centrale Dolenc Ciril; 2. dirigent podružnice v Ljutomeru Ogrin Rajko; 3. dosedanja člana načelstva Zemljič Fric in Stojan Ivan; vpišejo pa: 1. novoimenovani član načelstva dr. Salberger Adolf, advokat v Ljutomeru in Honigmann Ozvald, industrijalec v Ljutomeru; 2. kolektivna prokura, podeljena ravnatelju centrale, Grudnu Mirku, in dirigentu podružnice v Ljutomeru, Dobršku Francu, bančnemu uradniku v Ljutomeru. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, dne 21. januarja 1932. Firm. 42/32 — Rg. B I 22/7 Izbrisali sta se nastopni firmi: 157. Sedež: Ljubljaus. Dan izbrisa: 22. decembra 1931. Besedilo: Diirrigl Marcel, generalno zastopstvo tvornice Burroughs Adding Machine Company Detroit U. S. A. strojev za seštevanje, računanje in knjiženje, podružnica v Ljubljani. Zbog opustitve obrata. Deželna kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 19. decembra 1931. Firm. 1056 — Rg VII 1/3. * 158. Sedež: Ljubljana Dan izbrisa: 4. januarja 1932. Besedilo: Kerne & Favai. Zbog epusta obrata. Deželno kot trgovinsko sodišče ▼ Ljubljani, odd. III., dne 31. decembra 1931. Firm. 1079 —Rg A V iaS/3. Vpisi v zadružni register. Vpisale so se nastopne zadruge: 159. Sedež: Bled. Dan vpisa: 21. decembra 1931. Besedilo: Blejska sanacijska zadrug* na Bledu, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Obrat in predmet: Zadruga ima uf" men izvesti sanacijo tujskemu prometu služečih hotelskih in drugih podjetij u® Bledu. n Zadružna pogodba (štatut) z dne m-novembra 1931. Vsak zadružnik jamči s svojimi apr®" viLnimi deleži in pa z enkratnim zneskom istih. ., Oznanila se izvršujejo po razglas1 > nabitih na deski v zadružni pisarni. Načelstvo obstoji iz predsednika dveh do šestih odbornikov. Člani načelstva so: Vovk Anton, posestnik na Bledu, n eelnik; , . dr. De Gleria Jože, župan na Bled ’ ing. Rustja Evgen, Ljubljana, Vrta štev. 17; . ib. dr. Kramer Albert, minister, 14® 1 jana; . j Mohorič Ivan, generalni tajnik T- O-v Ljubljani. Pravico zastopati zadrugo ima: . Načelstvo zastopa zadrugo in p° P suje zanjo na ta način, da se P . .n družno tvrdko podpišeta predsednik še en član načelstva. Deželno kot trgovinsko sodišče ▼ Ljubljani, odd. III., dne 19. decembra 1931. Firm. 1059/31 — Zadr. X 177/1- * 160. Sedež: Ljubljana Dan vpisa: 16. januarja 1932. _ f(l. Besedilo: »Dom učiteljic«, regi** na zadruga z omejeno zavezo. je Obrat in predmet: Namen zadrug zgraditi dom za učiteljice. ,oC Zadružna pogodba (statut) z 6. decembra 1931. V sak zadružnik jamči s svojimi opravilnimi deleži in pa z enkratnim zneskom istih. Oznanila se izvršujejo po razglasih v Narodni gospodar«. Načelstvo obstoji iz načelnika, namestnika in šestih odbornikov. Člani načelstva »o: Franc Jenko, posestnik, Reteče št. 30, Jožef Rant, posestnik, Reteče št. 6. Kuralt Franc, posestnik, Gorenjavas št. 7, Avguštin Franc, posestnik, Gorenjavas št. 9, Avguštin Anton, Reteče št. 22, Marn Janez, posestnik, Gorenjavas št. 16, Jenke Anten, posestnik, Gorenjavas, št. 16, Drnovšek Janez, posestnika sin, Reteče št. 16. Pravico zastopati zadrugo ima: Načelstvo zastopa zadrugo in podpisuje v imenu zadruge na ta način, da se podpišeta dva člana načelstva pod zadružno tvrdko. Dež. kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 31. decembra 1931. Firm 1081/31 — Zadr. X. 188/1. * 168. Sedež: Savodenj. Dan vpisa: dne 29. decembra 1931. Besedilo: Mlekarska zadruga v Zavodnju nad Škofjo Loko, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Obrat in predmet: Zadruga ima namen pospeševati gospodarsko in nravno povzdigo svojih članov, zato: 1. sprejema od svojih članov mleko in ga predeluje v sir, maslo in druge mlečne izdelke; 2. vnovčuje mleko in mlečne izdelke svojih članov; 3. nabavlja in vzdržuje v dosego svojih namenov potrebne stavbe, orodje in druge naprave; 4. posreduje nakup kmetijskih potrebščin in prodajo kmetijskih izdelkov svojih članov; 5. prireja za svoje člane strokovna predavanja o umni živinoreji, mlekarstvu in zadružništvu. Zadružna pogodba (statut) z dne 15. novembra 1931, Vsak zadružnik jamči s svojimi opravilnimi deleži in pa z enkratnim zne' skom istih. Oznanila se izvršujejo z enkratnih oklicem pred cerkvijo v Stari in Novi Oselici. Načelstvo obstoji iz načelnika, pod-načelnika in treh odbornikov. Člani načelstva so: Debelak Tomaž, posestnik, Koprivnik št. 24, načelnik; Šifrer Janez, posestnik, Savodenj št. 10, podnačelnik; Eržen Jožef, posestnik, Lauiše št. 12, Debelak Lovro, posestnik, Koprivnik št. 26; Kokalj Janez, posestnik, Podjelovo Brdo. Pravico zastopati zadrugo ima: Načel' stvo vodi in zastopa zadrugo ter P°“' pisuje za njo na ta način, da se V° ' pišeta pod zadružno tvrdko dva . načelstva; prav tako jo tudi pred ' izven sodišča zastopata po dva c>la načelstva. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. IIT„ dne 19. decembra 1931. Firm. 1063/31 — Zadr. X 180/1- 169. Sedež: Zagreb, podružnica v Ljubljani. Dan vpisa: 19. januarja 1932. Besedilo firme: Prva radnička pokara kao zadruga s. o. j. v Zagrebu, podružnica Ljubljana ali Prva delavska pekarna v Zagrebu, podružnica v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Obrat in predmet: Osnovanje in vodi-lev v lastni režiji vseh poslov, ki spadajo v pekarsko in slaščičarsko stroko, ter prodaja vseh živijenskih potrebščin, Potrebnih za vzdrževanje delovnega ljudstva in sodelovanje z enakimi podjetji. Zadružna pogodba (statut) z dne 1. julija 1930. Vsak zadružnik jamči s svojimi opravilnimi deleži in pa z enkratnim zneskom istih. Oznanila se izvršujejo z objavo v Slavnem glasilu, ki se ga v Zagrebu Poslužujejo strokovne organizacije in Pa v »Narodnih novinah«. Načelstvo obstoji iz 9 zadružnikov. Člani načelstva so: Ivan Topol, krojač iz Zagreba. Am-ruševa ul. br. 5, dr. Leon Novak, liječnik iz Zagreba, Maruličev trg br. 4, Holenček Juraj, podvornik Sredinjeg llreda u Zagrebu, Minovičeva ul. br. 5, Franjo Martinič, trgovac iz Zagreba, Frankopanska ul. 4, Vjekoslav Kundič, posjednik iz Zagreba, Pantovčak br. 48, dr. Jakob Fischer, liječnik iz Zagreba, Jelačičev trg br. 20, Mirko Cvrtila, ravnatelj prve radni-Čke pekarne iz Zagreba, . Dragutin Hoblai. pekarski pomočnik Zagreba, Ključka ul. br. 2. Pravico zastopati zadrugo ima: Načelstvo zastopa zadrugo in podpisuje za nio na ta način, da se pod zadružno tvrdko podpišeta predsednik ali ravnatelj in še en član načelstva ali pa eden od teh z enim za sopodpisovanje Pooblaščenim uradnikom. Tvrdka je podružnica pri sudbenem stolu v Zagrebu protokoliranega glavnega zavoda. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 16. januarja 1932. Firm. 1091/31 — Zadr. X 204/1. Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih zadrugah: t?0. Sedež: Dol pri Hrastniku. Dan vpisa: 27. januarja 1932. Besedilo: Kmetijska (nakupovalna in Prodajalna) zadruga v Dolu pri Hrast-nik«, registrovana zadruga z omejeno Iftvezo. K točki 2. zadr. pravil je dostaviti nov Vstavek d): Izvršuje gostilniško obrt v svojih pro-Jpr.ih v hiši štev.-35 na Dolu po svojem Poslovodju ali pa po posebnem poslo- vodju s tem, da prodaja alkoholne in brezalkoholne pijače ter topla in mrzla jedila itd. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Celju, odd. I., dne 27. januarja 1932. Firm 19/32 — Zadr. II 186/26. * 171. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 19. januarja 1932. Besedilo: Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo. ■Izbriše se član načelstva Lavrenčič Ivan, vipiše pa se član načelstva Rihar Matej, dekan v Kamniku. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 16. januarja 1932. Firm. 66 — Zadr. VIII. 160/11. * 172. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 19. januarja 1932. Besedilo: Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Izbrišeta se člana načelstva Lavrenčič Ivan in dr. Grivec Frančišek, vpišeta pa se člana načelstva Rihar Matej, dekan v Kamniku in Zaplotnik Ignacij, katehet v Ljubljani. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 16. januarja 1932. Firm. 65 — Zadr. VIII. 163/10. * 173. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 19. januarja 1932. Besedilo: Prva Jugoslovanska kmetijska podporna zadruga proti škodam pri živinoreji v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Na občnem zboru dne 30. julija 1931. so bila spremenjena pravila zadruge v §§ 8„ 14., 18., 25. Načelstvo zadruge obstoji iz predsednika, podpredsednika in 4 odbornikov. Iz načelstva je izstopil Briifach Karol. Vpišejo se novoizvoljeni člani načelstva: dr. Zupančič Niko, ravnatelj etnološkega muzeja v Ljubljani, Cankarjevo nabrežje št. 1; 2. Piber Ivan, župnik v Šenčurju; 3. Pelc Vekoslav, revizor v Ljubljani. Kopališka ulica 8. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III.. dne 16. januarja 1932. Firm. 13/32 — Zadr. X 27/2. * 174. Sedež: Ljubljana. ■Dan vpisa: 9. januarja 1932. Besedilo: Revizijska zveza v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Iz načelstva je izstopil Borštu ar Jože. Na novo je bil izvoljen v načelstvo Šinkovec Rudolf, ravnatelj Vzajemne pomoči v Ljubljani. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 31. decembra 1931. Firm. 1077 — Zadr. VIII 93/8, * 175. Sedež: Ljuuljana. Dan vpisa: 23. decembra 1931. Besedilo: Služkinjski dom, registrovana zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani. Iz načelstva sta izstopila dr. Ehrlich Lambert in Pečan Franja. Na novo sta bila izvoljena v načelstvo Vindišar Ivan, stolni vikar v Ljubljani, Semeniška ulica 2, in Kores Minka, služkinja v Ljubljani, Levstikova ulica 19. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 19. decembra 1931. Firm. 1061 — Zadr. VII 4/22. * 176. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 9. januarja 1932. Besedilo »Depa« parna pekarna v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Po sklepu Občnega zbcra z dne 8. junija 1931. se je zadruga razdražila in prešla v likvidacijo. Likvidatorji so dosedanji člani načelstva Kobler Franc, Vičič Milan in Majcen Franc, tajnik mestne hranilnice v Ljubljani. Likvidacijska firma: kakor doslej, s pristavkom v likvidaciji. Podpis firme: Likvidatorji skupno podpisujejo likvidacijsko firmo. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III.. dne 31. decembra 1931. Firm. 1084 — Zadr. VII 64/29. * 177. Sedež: Maribor. Dan vpisa: 28. januarja 1932. Besedilo: Savez agrarnih zajednic v Mariboru, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Po sklepu občnega zbora z dne 25. aprila 1931. se je zadruga razdružila in prešla v likvidacijo. Likvidatorji: Grča Josip, posestnik v Petešovcih, Marušič Ivan v Benici. Likvidacijska firma: Savez agrarnih zajednic v Mariboru, registrovana zadruga z necm. zavezo v likvidaciji. Podpis firme: Likvidatorja podpisujeta firmo skupno. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, dne 28. januarja 1932. Firm 32/32 — Zadr. III 45/28. * 178. Sedež: Metlika. ^ Dan vpisa: 30. januarja'^1932. Besedilo: Vinarska in kletarska zadruga v Metliki, r. z. z o. z. Izbrisal se je načelstveni član Molek Martin, vpisal pa novoizvoljeni član načelstva Pečarič Janez, posestnik v Čuri-lah št. 2. Okrožno sodišče Novo mesto, odd. II., dne 30. januarja 1932. Firm. 4/32 — Zadr. TIL 104/6, * 179. Sedež: Pre^Mi. Dan vpisa: 23. decembra 1931. Besedilo: Mlekarska nakupovalna in prodajalna zadruga v Predosljih, regi-strovana zadruga z omejeno zavezo. Na občnem zboru dne 10. oktobra 1931. so se spremenila zadružna pravila v §§ 10., 14. in 19. Načelstvo obstoji iz načelnika, blagajnika, tajnika in 6 odbornikov. Iz načelstva sta izstopila Umnik Jože in Ovsenik Ivan. Na novo so bili izvoljeni v načelstvo: iPičman Janez, posestnik v Totincu, Ušlakar Anton, posestnik v Predosljih, Čimžar Jože, posestnik v Orehovljah štev. 4 in Hribernik Franc, mizar v Predosljih štev. 60. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 19. decembra 1931. Firm. 1064/1065 — Zadr. IV 46/53, 54. Konkurzni razglasi S 7/30-12 578 180. Odprava konkurza. Prezadolžene«: Fischer Avgust, trgovec v Turiški vasi. Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom S 7/30—2 o imovini prezadolženca, se odpravi, ker je bila razdeljena vsa masa po § 151. k. z. Okrožno kot konkurzno sodišče v Celju, dne 3. februarja 1932. •J* Sa 35/31—154 584 181. Potrditev poravnave. Med dolžnikom Ornikom Ludvikom, trgovcem v Mariboru, Koroška cesta št. 9, registrovanim ped firmo L. Ornik v Mariboru, in njegovimi upniki pri poravnalnem naroku dne 7. januarja 1932. sklenjena prisilna poravnava se potrdi. Po tej poravnavi plača dolžnik upnikom, ki jim ne gre pravica do prvenstvenega poplačila, 100 % kvoto njihovih terjatev, plačljivo v 15 mesečnih enakih obrokih, cd kojih zapade prvi obrok v plačilo 75 dni po sprejetju poravnave. Kot porokinja in plačnica je pristopila dolžnikova soproga Ornik Pavla. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 28. januarja 1932. * 585 Sa 11/32—2 182. Poravnalni oklic. Uvedba poravnalnega postopanja o imovini dolžnice Barbare Grošelj, trgovke v Lešah pri Prevaljah. Poravnalni sodnik: dr. Reichman Blaž, starešina okrajnega sodišča v Prevaljah. . Poravnalni upravitelj: Dr. Senčar Dušan, javni notkr v Prevaljah. Narok -za sklepanje poravnave pri imenovanem sodišču, dne 10. marca 1932. Rok za oglasitev do 5. marca 1932 pri okrajnem sodišču v Prevaljah. Okrožno sodišče v’ Mariboru, odd. III., dne 4. februarja 1932. * 10/32—2 183. 583 Poravnalni oklic. Uvedba poravnalnega postopanja o imovini dolžnika Grošelj Antona, peka in posestnika v Lešah pri Prevaljah. Poravnalni sodnik: Dr. Reiohman Blaž, starešina okrajnega sodišča v Prevaljah. Poravnalni upravitelj: Dr. Senčar Dušan, javni notar v Prevaljah. Narok za sklepanje poravnave pri imenovanem sodišču, dne 10. marca 1932. ob 11. uri. Rok za oglasitev do 5. marca 1932 pri okrajnem sodišču v Prevaljah. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 4. februarja 1932. Razglasi raznih uradov in oblastev No 1125. Razglas. 595 V smislu § 54. uredbe o izvrševanju očuvalnih odredb (Uradni list kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 6. februarja 1930., št. 125/28) se razglaša, da je glasom sodbe okrajnega sodišča v Logatcu z dne 30. oktobra 1931. prepovedano Grdadolniku Jožefu, samskemu kovaškemu pomočniku iz Praprotnega brda, roj 10. marca 1909. v Praprotnem brdu, pristojnemu v Rovte, zahajati v krčme za dobo enega leta, katera sodba pa je bila zbog obdolženčevega priziva pri deželnem kot prizivnem sodišču v Ljubljani v tem delu sodbe izpremenjena v toliko, da se obsojencu Grdadolniku Josipu prepoveduje po § 55, k. z. obiskovati gostilne za dobo 3 mesecev (Kpr 259/31 —2 z dne 28. decembra 1931.). Ta prepoved stopi v veljavo dne 25. januarja 1932. in traja do 25. aprila 1932. Po § 268. kaz. zak. se kaznuje vsakdo, ki ve za razglašeno prepoved in §. 55. kaz. zak. pa vendarle postreže taki osebi z opojilom. Sresko načelstvo v Logatcu, dne 2. februarja 1932. Štev. 611/79—1932. 574—3—1 Razglas. Z razglasom od 19. januarja 1932 štev. 611/79—1932, razpisana I. pismena ponudbena licitacija za izvršitev tlakovanja mestnih ulic v Mariboru se preloži od 26. februarja 1932 na dan 22. marca 1932 z enakimi pogoji, kakor so bili razglašeni v »Službenem listu kraljevske banske uprave Dravske banovine« štev. 7 z dne 27. januarja 1932 in sledečih številkah, oziroma v razglasu v »Službenih novinah« br. 21 od 29. januarja 1932 in sledečih številkah. Mestno načelstvo mariborsko. Maribor, dne 5. februarja 1932. Mestni načelnik: dr. Lipold s. r. * 575-3-1 Štev. 611/79—1932. Razglas. Z razglasom od 19. januarja 1932 štev. 611/79—1932, razpisana I. pismena ponudbena licitacija za dobavo granitnega materijala za tlakovanje mestnih ulic v Mariboru se preloži od 25. februarja 1932 na dan 21. marca 1932 z enakimi pogoji, kakor so bili razglašeni v »Službenem listu kraljevske banske uprave Dravske banovine« št. 7 z dne 27. januarja 1932 in sledečih številkah, oziroma v razglasu v »Službenih novinah« br. 21 od 29. januarja 1932 in sledečih številkah. Mestno načelstvo mariborsko. Maribor, dne 5. februarja ^ 1932. Mestni načelnik: dr. Lipold s. r. * Narodna banka kraljevine Jugoslavije. Stanje 31. januarja 1932. aktiva Dinarjev Metalna podloga .2.048.873.879-47 (-55 868. «>fi’37' Devize, kini- _ so v podlogi 82,889.200-77 (— 3 910.027’IOJ Kovani no- vec v niklu 40,081.853-50 (+ 539.729-50' 'temonetizi rano srebro 33,907.917-55 fl. Posojila . .2.215,916.845-08 (- 8.308.901-*» Vrednostni papirji . . 27,420.000-— Prejšnji pred- ujmi državi 1.800,15ii.674’85 H- 436.361 Začasni pred ujmi sl. drž. 1 blaeaini . 380 000.000' (-+ 80,000.000-1 Viednostire- .„„,.901 zervn. fonda 79,191.321"90 (-j- 61-871 Vrednosti ostalih fondov ... 2,950.312-23 NnePrem,Žnl. 145,901.590-79 (+ 216.79875' Razna ak tiva 29 686.986-22 (+ 1,664.322 <*> 6.886 976.582-36 Pasiva Kapital . . 180,000.000-- Rezervni fond . . . 82,867.811-70 Ostali fondi 4,273.288'H Novčanice v nc*-) obtoku . . 4.944,826.960--(+ 33,094.270- ) °pboVha, "a. 698,872.172-15 (-128,1C0-5S9,88) °kb„r.\t0' »*».([»«!!! Razna pasiva 68 492.229 80 (-j- 4,611. 6.886,976.582-36 Obtok in ob veze . . . 5.643,699.132-15 Celotno kritje . .. . 36"300/n Kritje v zlatu . . .'31T6°/„ Obrestna mera: po eskomptu .... po k>mbardu . . . • 3557—VI—1932. 544 3—2 Natečaj. Na podstavi § 41., točke 4., zakona o banski upravi, čl. 15. pravilnika za ba-biške šole v kraljevini Jugoslaviji od 27. maja 1927. in na predlog upravnika kr. babiške šole v Zagrebu z dne 1. februarja 1932. št. 9 razpisujem natečaj za sprejem 50 (petdeset) učenk v redni šolski babiški tečaj v Zagrebu, ki se prične 15. aprila t. 1. in bo trajal 18 mesecev. Prošnje za sprejem v šolo je poslati Upravi kr. babiške šole v Zagrebu (Petrova ulica 13) do 28. februarja 1932. zaključno in to potem pristojnega sre-skega ali mestnega načelstva. Kandidatke morajo priložiti prošnjam naslednje dokumente: 1. Potrdilo, da niso mlajše od 24 in ne starejše od 35 let. 2. Potrdilo, izdano od pristojnih občin, o dobrem vedenju. 3. Moževo odobritev, če so poročene, °dlok cerkvenih in državnih sodišč, če so ločene. 4. Potrdilo, da so dovršile najmanj 4'razrede osnovne šole. 5. Zdravniško spričevalo, da so telesno in duševno zdrave, da niso noseče 'n da so sposobne za izpolnjevanje ba-biškega poklica. Od 50 učenk se bo polovica šolala na svoj, a polovica na državni strošek. v Med učenke, ki se šolajo na svoj strošek, spadajo tudi one, ki jih pošljejo samoupravne edinice in ki jim morajo te edinice plačati vzdrževanje. Na državni strošek se sprejemajo samo tiste učenke, ki dokažejo z davčnim ali občinskim potrdilom, da so tako siromašne, da ne morejo plačati svojega Šolanja. ______________ Vse učenke, bodisi da so na svoj ali državni strošek, imajo stanovanje in brano v šoli in plačajo ob vstopu v šolo 2.000-— Din na enkrat ali v enakih mesečnih obrokih za nabavo babiškega Pribora. Učenke, ki se šolajo na svoj strošek, Plačajo za stroške v internatu mesečni doprinos 500-— dinarjev. Kralj. banska uprava Savske banovine v Zagrebu, odd. VI. (Socialna politika in narodno zdravje), dne 3. februarja 1932. Po naredbi bana načelnik dr. Hribar s. r. 56-095/1931. 576 Natečaj. Na podstavi odločbe g. komisarja ^redišnjega ureda za osiguranje radni-*a (Osrednjega urada za zavarovanje oelavcev) v Zagrebu z dne 4. februarja :932. se razpisuje natečaj za popolni-ev enega mesta sekundarnega zdravja v sanatoriju za pljučne bolezni srednjega urada na Klenovniku. Kot plačo bo zdravnik prejemal ho-n°rar Din 3.000— in odgovarjajoči za- časni posebni dodatek mesečno vnaprej. Poleg tega dobiva brezplačno in samo za sebe stanovanje, hrano, kurivo, razsvetljavo in postrežbo v naravi. Kompetenti morajo imeti sledeče pogoje: 1. državljanstvo kraljevine Jugoslavije; 2. telesno, umsko in moralno sposobnost za to službo; 3. diplomo doktorja vsega zdravilstva in pravice za vršenje prakse v kraljevini Jugoslaviji; 4. da niso pod skrbstvom ali v stečaju; 5. da niso v preiskavi za zločinstvo ali prestopek iz koristoljubja; 6. da niso z razsodbo rednega sodišča pravomočno obsojeni za zločinstvo ali prestopek iz koristoljubja, da niso obsojeni na izgubo službe odnosno političnih pravic za od sodišča določeni čas; 7. da jim ni služba pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev ali pri kakšnem drugem zavodu za socialno zavarovanje, državna ali druga javna služba prestala iz vzrokov, omenjenih v § 67. in v točki 6. § 68. službenega pravilnika za zdravnike, uradnike Osrednjega urada za zavarovanje delavcev; 8. da niso v državni, samoupravni, bolnični ali drugi javni službi. Prošnji je priložiti krstni list, domovnico, uverenje o ureditvi vojaške dolžnosti, zdravniško izpričevalo, diplomo, izpričevalo o dovršenem stažu, uverenje 0 pravici za opravljanje prakse, z označbo številke, pod katero je prosilec v evidenci pri zdravniški zbornici. Svojeročno pisane prošnje, opremljene z vsemi navedenimi dokumenti v izvirniku ali overovljenem prepisu, je predložiti najkesneje do 25. februarja 1932. opoldne. Za primer, da se za to mesto izbere kak pomožni zdravnik zdravilišč Bre-stovac ali Klenovnik, se takoj popolni tudi tako izpraznjeno mesto po pogojih, ki veljajo za pomožne zdravnike pri zdraviliščih tega urada. V Zagrebu, dne 4. februarja 1932. 1 Središnji ured za osiguranje radnika u Zagrebu. * Na štev. 750/11. 563 Razpis. Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje za dan 15. februarja 1932. ob 11. uri nabavo 150 m3 hrastovega jamskega lesa. Pogoji pri podpisani. Direkcija državnega rudnika Velenje. * Na štev. 879/11. 567 Razpis. Direkcija državnega rudnika Velenje, razpisuje za dan 17. februarja 1932. nabavo: 25.000 kg pšenične moke št. Ogg, Og in 6. Dobavni pogoji se dobe pri podpisani. Direkcija drž. rudnika Velenje. Razne objave Štev. 17/32. 593 Razglas. S tuuradnim razglasom z dne 28. februarja 1930., št. bz/30, je bit oojavijen sklep podpisanega glavnega odbora za ooaeiovanje ijouijansnega oarja, da prispevajo narjanski interesenti K stroškom za nauaijevanje in dovršitev regu-lacijSRili del v Ljuoljanici in Grubarjevem kanalu skupno 10-07%. la suaep je odonrna kraijevsaa banska uprava s svojo odločno z one 3. junija 1930., II No 20.o39, in je postal s tem pravo-mecen. 'lerenska tehnična sekcija za regulacijo LjuDijanice je izdeiaia načrte za popotno dovršitev ten regulacijskih del in je iste odobrilo ministrstvo za grad-be s svojim rešenjem z dne 4. januarja 1932., br. 44.442/31, v proračunskem! iznosu 20,044.747-53 Din, v katerem znesku pa niso zapopadeni stroški terenske tehnične sekcije niti stroški za vzdrževanje zatvernic in odškodnine za eventualno poškodovane hiše. Da krije glavni odbor za obdelovanje barja v Ljubljani na barjanske interesente odpadajoči prispevek, je na svoji seji dne 30. januarja 1932. soglasno sklenil, da se najame posojilo po čim ugodnejši obrestni meri in z dolgoročno, vsaj 20-letno amortizacijo, eventualno skupno z bansko upravo Dravske banovine in mestno občino ljubljansko. Ta sklep se daje v smilsu § 43. zakona z dne 23. avgusta 1877., kranj. dež. zak. št. 14, na znanje vsem interesentom s pristavkom, da ima vsak barjanski interesent pravico pritožbe proti teinu sklepu v reku 14 dni po objavi tega razglasa na občinski deski. Pritožbo je vložiti pri načelniku podpisanega glavnega odbora v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3/1. Glavni odbor vodne zadruge za obdelovanje barja, v Ljubljani, dne 4. februarja 1932. Načelnik: Andrej Knez s. r. * Štev. 14/32. 594 Razglas. Na podstavi § 43. zakona z dne 23. avgusta 1877., kranj. dež. zak. št. 14, in §§ 1. in 4. zakona z dne 10. aprila 1881., kranj. dež. zak. št. 8, je proračun dohodkov in stroškov glavnega odbora vodne zadruge za obdelovanje ljubljanskega barja v Ljubljani razgrnjen v času od 10. do 25. februarja 1932. na vpogled vsem interesentom pri načelstvu glavnega odbora v Ljubljani, Turjaški trg št. 3/1, med uradnimi urami od 2. do 3. popoldne ter vsako sredo in soboto od 11. do 12. dopoldne in pri odbornikih glavnega odbora za njihova okoliša. ' V tem času je vložiti tudi morebitne prigovore pri načelniku glavnega odbora za odbelovanje ljubljanskega barja. Istočasno so razgrnjeni pri načelstvu glavnega odbora tudi računi dohodkov in stroškov v letu 1931. Glavni odbor vodne zadruge za obdelovanje barja, v Ljubljani, dne 4. februarja 1932. Načelnik: Andrej Knez s. r. * 591 Vabilo Podpisani upravni svet se usoja vabiti gospode delničarje Delniške družbe pivovarne Union v Ljubljani na XXII. redni občni zbor, ki bo v petek dne 26. februarja 1932. ob 16. uri v pisarni Delniške družbe pivovarne Union v Ljubljani. Dnevni red: 1. Predložitev in odobritev računskih zaključkov in poslovnega poročila za leto 1930/1931. 2. Poročilo računskih preglednikov' in podelitev 'razrešnice. 3. Sklepanje o uporabi čistega dobička. 4. Volitev članov v upravni svet .in določitev funkcijske dobe upravnih svetnikov. 5. Volitev dveh preglednikov in dveh namestnikov. 6. Predlog za določitev nagrade preglednikom.. 7. Slučajni predlogi delničarjev glasom § 15. pravil. Za glasovanje na občnem zboru je treba po § 12. družbenih pravil, da se deponirajo delnice proti prejemu legitimacije najtesneje do 19. februarja 193);., v Ljubljani: pri blagajni Delniške družbe pivovarne Union ali pri Kreditnem zavodu za trgovino in industrijo, v Zagrebu: pri Jugoslavenski udru-ženi banki d. d. Vsakih 25 delnic daje pravico do enega glasu (§ 12. družbenih pravil). V Ljubljani, dne 5. februarja 1932. Upravni svet Delniške družbe pivovarne Union. 592 Vabilo na XXIX. redni občni zbor Delniške družbe Združenih pivovarn Žalec in Laško v Laškem, ki bo v petek dne 26. februarja 1932. ob 17. uri v pisarni Delniške družbe pivovarne Union v Ljubljani. Dnevni red: 1. Poročilo upravnega sveta o letnem računu. 2. Poročilo revizijske komisije. 3. Odobritev bilance in sklepanje o podelitvi razrešnice upravnemu svetu. 4. Volitev članov v upravni svet. 5. Volitev revizijske komisije. Po § 16. družbenih pravil imajo pravico glasovanja na občnem zboru delničarji, ki založe najkesneje šest dni pred občnim zborom, t. j. do 19. februarja 1932., delnice proti prejemu legitimacije ali pri Kreditnem zavodu za trgovino in industrijo v Ljubljani ali pa pri blagajni Delniške družbe pivovarne Union v Ljubljani. Vsaka delnica da pravico do enega glasu (§ 16. družbenih pravil). V Laškem, dne 5. februarja 1932. Upravni svet. * Objava. 566 Izgubil sem vozno dopustilo (šofersko legitimacijo), izdane od sreskega načelstva v Šmarju pri Jelšah dne 20. septembra -1929. pod štev. 3872/2-1929 — A br. 413/2 1929. Proglašam jo za neveljavno. Potočnik Henrik, Gubno, občina Drensko rebro, , srez Šmarje pri Jelšah. * 511—3-3 Poziv upnikom. »Produkcija« osrednja zadruga za nakup, proizvajanje in prodajo r. z.zo. z. Ljubljana v likvidaciji, pozivlje upnike, da ji prijavijo do konca marca t. L svoje terjatve. Likvidatorji. * 589 Razid društva. Konzorcij za zgradbo »Narodnega do-ma« v Hrastniku se je j>o sklepu nega zbora z dne 23. septembra 1931. prostovoljno razšel. Aktiva in pasiva je prevzelo glasom pravil sokolsko društvo v Hrastniku. Odbor. * 598 Objava. Izgubil sem končno izpričevalo deške meščanske šole v Mariboru, III. razred iz leta 1922., glaseče se na ime Sikst Roczek in ga proglašam neveljavnim. Sikst Roczek. * 590 Objava. Izgubil sem izpričevalo gradbeno J«; kodelske šole na tehnični srednji šoli v Ljubljani za leto 1927/28 na ime: Kosmač Lecpold rodom iz Zg. Gamelj. Proglašam ga za neveljavno. Kosmač Leopold s. r- $ 568 Objava. Izgubil sem izpričevalo I. c razreda I. drž. klasične gimnazije v Ljubljani za 1. 1930/31 na ime: Cotman Ivan rodom iz Most pri Ljubljani. Proglašam ga 28 neveljavno. Cotman Ivan s. r. Za Službeni lisi kraljevske banske uprave Dravske banoving znaša naročnina: mesečno Din 16'—, četrtletno Din 48'—, polletno Din 96'—, letno Din 192'— in se mora plačevati vedno naprei Na »Službeni list« se lahko naroči vsakdo! List objavlja vse za Dravsko banovino veljavne zakone in kraljevske uredbe, uredbe osrednje vlade, banov« uredbe, okrožnice kraljevske banske uprave, razne občeveljavne odredbe, razne objave iz »Službenih novin«, izpremembe v osebju itd.; razen tega pa še vpise in izbrise v trgovinskem in zadružnem registru, dražbene in druge sodne oklice, licitaciJe' razpise služb in razne objave. List je važen za vsakogar: trgovca, obrtnika, občine, šole, razna društva, podjetja itd. Upravništvo »Službenega lista« kraljevske banske uPra'le Dravske banovine v Ljubljani, Gregorčičeva ulica štev. 2* Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani Tiska in zalaga: Tiskarna Merkur v Ljubljani; njen predstavnik: 0. Michdlek v Ljubljani