PRIMORSKI DNEVNIK ' Prof. Irt dr. An drl sporoča: «...m seda/ ustanoviti slovenske kmetijske šole...n ___________________GLASILO OSVOBODILNE Leto VI . štev Ml /i CCO\ Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. I. gr. FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE TRST, nedelja 23. julija 1950 Danes 6 strani - Cena 20 lir 1 za 95 % kmečke mludine, ki je v coni A slovenska Ja mogoče pa je, da že obstajajo kar trije Ob napadalni gonji godilo evropskih držav ij&F£LC0 °iao.ane kominfor-S! e vojnohujskaške ^Pagande, katere glavni |fewnent» je laž o napa. namenih Jugosiavi-£ objavljamo uvodni čla. m ’ kl ga ,ie napisaj 20. t Liuižt “Vjesnik». glasilo *ronte LR Hrvat-Ie. Nino Opačič. 4 l ZL^ajnem voznem, re-vktske^? A kanWanji So-Wji s. • -e rjroti Jugosla-Olas rv nedavno pro- oddajala Grčije, ki ga je »Stobodn„ Aad-]ska Postaja Po imenu ki ?e samo iruqen, Ojska, a po vsem sou j s°vjetska. Zahariade- »otino ?lna' ki trdi■ da 0°-tetn' Postaji, obtožuje v •kupno A Ju9oslavijo, da . ,*”o z Grčijo a za .. '-"'-‘■jv in Turčijo, Pravi, acun .imPer‘olizma pri-VihoAn; ^ino proti svojim tki n;P5* ”!e(lom in s°vjet- j{ sovieniSk u°?no na Balka-fottni«-- P1"6.! komin-kouLcn,1 voditelj Todor 2ir-foi » uiP-ariji in Mihail Far-9ias Mzarski začela na ves BrrWo JeV-ati Jugoslovansko tnene ’ ® tbta napadalne na-iržavam°% vzhodnoevropskim jela J : To kleveto je spre-todijsi,.3^ ceie tedne oddajala 4 £Ut Pr°Paganda iz Vzhod-^Hinaiv'e na vseh valovnih r* toiJUini organ bolgarske J«co rfp7Cne partije «Rabotni-,®*». na “i ie alarmiral v favriost^ a jp^Ja bolgarsko "■USt d V“JU ‘bojitn;’ “titouci skupno s *• nTRlti-rvni :... J . - 7. • . ' JUrtneL grškimi in turškimi Ptocojf Jj Ko k4c: Pripravljajo nove ,e proti Bolgariji)). -Zirat^hlf način skušal mo-l?ltli*ljenj ske množice na l‘i bol, °?ro2aenLneuarnosti, ki baje an. z jugoslovan- '• 3e dramatično P°- Te straže imajo pravico legitimirati in preiskati vsakogar ter imajo tudi pravico streljati in ubiti na mestu samem. To je neke vrste izredno stanje v državi, ki sedaj spada v okvir priprav in sondiranja terena za pripravljanje sovražnih dejanj proti Jugoslaviji. V istem času se ti ukrepi podvzemajo tudi proti vsem onim državljanom, ki na kakršen koli način skušajo pokazati nezadovoljstvo zaradi sedanjega prav nič zavidljivega političnega in gospodarskega stanja v državi. Na ta način se je pokazalo, da organizirano klevetanje Ju-goslavije služi vladi Cerven-kova kot ščit, izza katerega se vodi velikobolgarska nacionalistična kampanja proti Jugoslaviji kot eopravičilo» za izzivanje obmejnih incidentov in protijugoslovanskih demonstracij. Bolgarsko vodstvo pa se vara, ako misli, da bo s temi ukrepi prikrilo bolgarskemu narodu resnico, da njegove svobode in neodvisnosti ne ogroža Jugoslavija, pač pa njegova lastna vlada in to ne «v interesu obrambe domovinen nego v imenu podrejanja države interesom sovjetskega gospodarstva in politike veliko-ruskega samodrštva. IVa Madžarskem in v Romu niji se ravno tako v slične namene izvajajo metode obtoževanja Jugoslavije za napadalne namene proti tem državam: kot «razlog in opravičilom za uvajanje posebnih ukrepov v obmejnih krajih, za izgone in preseljevanje jugoslovanske narodne manjšine, za ustvarjanj e napetosti na meji in za mobilizacijo množic v duhu mržnje in sovraštva proti Jugoslaviji. Romunske, madžarske in albanske oblasti hočejo s to kampanjo podtakniti in pripisati Jugoslaviji prav tisto, kar oni dejansko delajo proti Jugoslaviji. Z zastraševanjem svoje javnosti o namišljeni nevarnosti, ki naj bi pretila iz Jugoslavije, hočejo oblasti v Britanski odbor za obrambo mira sprejel poziv iii»oslovan,skesa komiteja Francoski mladinci na poti v Jugoslavijo dvoletni kmetijski tečaji z italijanskim učnim jezikom ne za 5% italijanske Itmečke mladce, temveč najbrž za poitalijančevanje slave s e 5* z raznarodujočimi zakoni! n »m*' e’ naj Kbranii° ce^aciik1* Se upre:o vsakt lo • ki Moskovski radio- > i^lavije kot faši-te a^dalne države — „ tej kampanji no- if.aije jr 2 napadanjem Ju-kZ^ča n9}^provokatorja in 4». vojne na Bal- 7.'1! W^neobtožbe ne bi bile snL- fih omenjamo, znano, da je *e te vre 4r * OOsidjii. --»v 9rMku nirmržava' v kateri je Ziink ur® socialistična iz- <>sti i-i "e more ogrožati če - fcoli druge dr-j tbio v ča\ He bi pojavljale “t' Kommfjl0 se 8 strani v°jna» T>‘r,jj,r;ma iača «hlad- mZ^ihohški ^goslaviji in : Rovanške *-■ na iu~ %žb objasn narode. Ravno ta Ptje smisel teh ki se mečej0 na Jugo- '1Jeio z1JlaTnenom, ^ ’‘kren;"°V-0,Jižy°» sovraž- da se Prl- KS™- ti j^°rma ki ?e V' državah „v, O vuu- LbensnoPT--POd , "tflailir, • naci°nalistično te (f°uda’-3a zahteve ftske Zh- olaarsko-mioslo-S meje. "Rabotničeško J . nedavno f oglasilo d,im^rovgrad- 'h ^onZ Jug0slaViH Za «či-) , K č- Ju0°slai!iji». b>lo sul^r8ko ozemlje, to :40 .T,V„“r:s''f.'.lJC pri- 11 od- Ucen^ ^ Bolgarije in d/Uqih kon-o nj^mbirc 30 funkcionar. *&.. Kot s bh okvI;P,teVskc'9a režima kZ' zahorf"-^01 0 "botf/ar-•» .... dnib pokrajinah», Zck. o drioi- pourajina to3«. ki <- bolgarskega tffiklLlz v suženjstvu ti- nt; W>iji -;;:r-| Razvijajoč nn ■ °ldtrsk, šovi-jP^fhujejo tisk in nr, Cl0narji nacionali- £^iTetite ^ ponorijo o itue teh okra- žtvjfnoje bilo 12. julija ■ uit ^ KeZ' ' a s.e bodo odslej dr-bortJi akEen2*te izplačevale hifc' i„'tbmim udeležencem v v '1 i^aboditep Makedo- OtiikSt' far!aša «a udele-buriptrV Pohodov v prete- st°t'ir C'°lj0 katerih k0~ SrbJ< t%, rhi]a skušala uo-Zerei-% *- s^°’° krono dele suznr- p' makedonskega o PoJ^ln^lioevanje teh <*■ - hip n Pohodov danes in di- sL °tgr„M eosvoboditev bo/f4 oicrn) e«a in bosiljgrad r0Jatskn ,an Priča o tem, de sken *he,w0d*tl!0 pod izgovn-■ r »in^rposti jugoslovan- lJm * .i1*" tu c uti. ti. °ten< ^jugoslovansko raz-iilij.^njj® !n prehaja zavestno in'10’ kč diriastijc Koburp, ' težn aa»protu je interesom yki i ^ bolgarskega naroda 4 rop j u preteklosti vir C Balk^ž neurejenih razmer t<,r pri"“-?n!a o.,eniP , narodu samo iiiK^šiiev,? ,nesrečo. Kričanje »ost, i jugoslovanski «<>- .,!!??' nladi o So/iji jlfpoo ,.UV<1jan'c posebnih u-btoi bkrati JiVib .ki s° naper- Oj,)'' bolnrrAv Ju0°slaviji in te vn „rs, mu narodu. ‘t , »v 1 sn ,v>,v > iiuiuuu. <&» ^°l0ariP lZ30vorom, da tf0,le n ..a °nrožena» - t qi s. “icvtcmi m«tih ‘i !ja4 °Ž//TlG Strnie' •adinci d!ant partije vzpo- dri g- ihci. partija teh državah prikriti nacionalistične zahteve Pq jugoslovanskem ozemlju in Zle namene, ki jih kujejo proti neodvisnosti in vrhovnosti Jugoslavije. Narodi teh držav pa dobro vedo, da je taka politika njihovih vlad naperjena v prvi vrsti njim samim, ker ima za smoter uničiti one iskrene in prijateljske vezi med njimi in jugoslovanskimi narodi, vezi za vzpostavitev katerih je prav Jugoslavija dala ogromen doprinos. Narodi teh držav vedo. da nevarnost za njihove države ne preti iz Jugoslavije, ki želi sam0 mir, enakopravno in miroljubno sodelovanje z vsemi državami, pač pa z one strani, od koder prihajajo he-gemonistične ambicije in težnje za brezobzirno izkoriščanje držav Vzhodne Evrope. NINO OPACIC V Jugoslavijo bo odpotovala delegacija, da se tam prepriča o neutemeljenosti Kommformističnih laži ■ Poziv bolgarski, madžarski in romunski vladi, naj dovolijo odhod delegacij tudi v njihove države - Protestna nota vlade FLRJ bolgarski vladi LONDON. 22. — Britanski nacionalni komite za obrambo miru, ki mu predseduje Lord Boyd-Orr, bivši ravnatelj FAO je danes sprejel poziv jugoslovanskega nacionalnega komiteja za obrambo miru, naj pošlje svojo delegacijo v Jugoslavijo, da se prepriča o neutemeljenosti kominformističnih obtežb, da je bila Jugoslavija spremenjena v bazo za vojaške akcije Zahoda proti Sovjetski zvezi. Isti komite je hkrati poslal pis. rna poslaništvom Bolgarije, Ma. džarske in Romunije, naj se dovoli, da pošlje delegacije tudi v te države, Britanski komite za obrambo miru je prvi, ki je sprejel vabil0 jugoslovanskega komiteja. Pripadniki madžarske nared, ne manjšine v raznih delih Jugoslavije odločno' obsojajo nasilno izseljevanje in diskrimi. nacijsko postopanje madžarskih oblasti proti jugoslov. na- rodni manjšini na Madžarskem. Na množičnih sestankih pošilja jo jugoslovanski vladi brzojavke in Disma, v katerih zahtevajo, naj se podvzamejo ukre. pi za zaščito Jugoslovanov na Madžarskem, ter hkrati poudarjajo, cla bedo nodprli vsako akcijo jugoslovanske v)ade v tem smisiu. V brzojavkah se poudarja tudi, da uživajo vse narodne manjšine v Jugoslaviji enakopravnost in svobodo. Jugoslovansko zunanje ministrstvo je 21. i. m. poslalo bolgarskj vladi odgovor na bolgarsko noto od 29. junija, v kateri je bolgarska vlada enostransko odpovedala bolgarsko-jugoslovanski sporazum o obmejni lastnini državljanov o-beh držav in o obmejnem prometu. Jugoslovanski odgovor za- vrača bolgarske obtožbe in izjavlja, da so bolgarske trditve samo opravičila za ukrepe bolgarske vlade. V jugoslovanskem odgovoru se dalje poudarja, da so bolgarske oblasti začele postavljati ovire jugoslovanskim državljanom glede dela na njihovih zemljiščih na bolgarskem o-zemlju in to že od 27. avgusta 1947 dalje. Odgovor se zaključuje s poudarkom, da nosi odgovornost za odpoved sporazuma bolgarska vlada, ter opozarja na delovanje bolgarskih oblasti, ki prepovedujejo jugoslovanskim državljanom obdelovanje njihove zemlje onstran meje. Jugoslovansko zunanje ministrstvo je poslalo bolgarski vladi tudi noto, v kateri poudarja, da je bolgarska vlada prekršila mirovno pogodbo, ko je prisilila jugoslovanske dr- žavljane v Bolgariji, naj opti-rajo za jugoslovansko državljanstvo do septembra 1950. *U-krep, na katerega se nanaša jugoslovanska nota, določa, da bodo jugoslovanski državljani, ki ne bodo do omenjenega dne optirali, zgubili jugoslovansko državljanstvo in pridobili bolgarsko državljanstvo. irui Sinoči ob 11.40 je skozi Trst potovalo v Jugoslavijo 120 članov mladinske delovne brigade iz Francije. Omenjeni mladinci potujejo v Jugoslavijo, in sicer v Zagreb, kjer se bodo udeležili skupno z jugoslovanskimi in inozemskimi mladinskimi delov nimi brigadami prostovoljne-nega dela pri gradnji študentovskega mesta. torek se sestane Varnostni svet NEW YORK, 22. — Dopisnik lista «New York Times« piše, da je baje Pandit Nehru poslal državnemu tajniku Achesonu novo poslanico, v kateri ga poziva, naj zastavi svoj vpliv, da bo LR Kitajska sprejeta v OZN. LAKE SUCCESS, 22. — Merodajni krogi poročajo, da se bo v torek sestal Varnostni svet ter da bo vzel na znanje prvo poročilo gen. Mac Arthurja, vrhovnega poveljnika vojaških sil OZN na Koreji. Poročilo, sestavljeno iz osmih strani, bodo razdelili v ponedeljek. Predlogov ne bo vsebovalo, pač pa se bo omejilo samo na pregled vojaškega položaja. Varnostni svet se bo nato sestal spet v petek ter proučil delo za prihodnji mesec v primeru, da sovjetski delegat Malik ne bi prevzel predsedstva Varnostnega sveta za mesec avgust. Tržaški štirinajstdnevni časopis za gospodarska vprašanja «Gospodarstvo», objavlja v svoji zadnji številki od 22. julija t. L,sledečo novico, o ukrepu, ki spada v vrsto tiste protislovenske diskriminacijske politike, ki jo današnji oblastniki v coni A zadnje čase vedno bolj brezobzirno in dosledno izvajajo. -Vest se glasi: Na vlogo Kmečke zveze z dne 12. aprila 1950 za ustanovitev dvoletne kmetijske šole s slovenskim učnim jezikom, je urad za prosveto odgovoril 'z dne 10. julija 1950 z naslednjim pismom: «Naš urad meni da ni sedaj možno ustanoviti slovensko kmetijsko šolo, ki bi bila po polna v vseh njenih vejah. Ta šoia bi morala razpolagati kmetijo z vsemi napravami, s primernim zemljiščem, z živino, s kvalificiranim osebjem itd. Stroški bi bili zelo veliki uspeh pa malenkosten, ker bi maloštevilni gojenci težko na^ šli zaposlitev na tem zelo ome^ jenem ozemlju, kjer preživlja jo obstoječi dvoletni kmetijski tečaji — na Vrdeli v Skednju in na Opčinah — (z italijanskim učnim jezikom! op uredništva) težko življenje, tako da obstaja težnja po njihovi pre-osnovi. Vsekakor se proučuje možnost, da bi proučil v podeželskih občinah kakšen že obsto- R ACIONIR AN JE Pod zaščito žandarjev, topov in bomb živii v z p a se je hralj Leopold vrnil v Belgijo tVASHINGTON, 22. — Republikanci so danes začeli v Kongresu _ akcijo, s katero hočejo doseči nekatere omejitve gospodarskih pooblastil, ki jih je Truman zahteval. Zatrjujejo, da pooblastila, ki jih je imel predsednik v drugi svetovni Vojni, niso bila tako obširna, kakor iih zahteva sedaj, ter da sedaj ni nobenega opravičila zanje, razen v primeru neposredne nevarnosti za vojno. Republikanci se ie posebno protivijo predsednikovi zahtevi, da lahko zapleni tovarne in proizvode za vojaške potrebe. Predstavnik Bele hife je danes izjavil, da bo Truman po. slal v torek Kongresu podobno poročilo glede deset milijard dolarjev, ki jih je zahteval v svoji zadnji poslanici. V sredn pa bo Truman poslal Kongre. su šestmesečno poročilo svojega gospodarskega sveta s komentarjem. Medtem ko vladni in sindikalni predstavniki ponavljajo, da ni nevarnosti, da bi prišlo do pomanjkanja živil, se opaža, kakor poroča «United Press«, da so številne trgovin? za prodajo na drobno začele «poluradno» neke vrste racio. niranja živil Razen za živila (in še posebno za konserve in whisky>) so nekatere trgovine določile omejitve za določene tekstilne proizvode. Pri večjih naročilih s strani ljudi, ki se normalno ne bavijo s trgovino, se naročilo «pazljivo prouči«. Ukrepi za omejitev nabav se fprepuačajo ravnateljem posameznih oddelkov, vendar pa se priznava, da je v teku «neke Vrste racioniranja«. Z druge strani pa skušajo nekatere tvrdke pospešiti svoje prodaje, posebno kar se tiče raznih avtomatičnih a'a ratov. Splošni indeks cen na drobno se je od maja do junija naglo dvignil in .ie dosegel naj-vJšjo točko y zadnjih osemnajstih mesecih. To zvišanje se nanaša predvsem na živila. Izvedenci menijo, da se bo indeks v juliju še dvignil in pra. vijo, da je to toliko bolj značilno, ker da ni ta pojav v nobeni zvezi z dogodki na Koreji. Vojna proizvodnja v Avstraliji MELBOURN. 22. — .Avstralska vlada bo v najkrajšem času ustanovila poseben odbor za vojno produkcijo, kateremu bo predsedoval Kordiripp, glavni nadzornik za razstrelivo, Od. bor, v katerem bodo predstavniki vseh treh rodov vojske in ministrstvo za obrambo in pre. skrbo, bo predvsem proučil produkcijsko zmožnost podjetij, kj bi lahko delale za državno obrambo in vire v primeru vojne. Velike demonstracije proti kralju, ki hoče za vsako ceno ostati na oblasti * Devet socialističnih državnih ministrov odstopilo - Tudi liberalni ministri odklonili udeležbo na kronskem svetu BUENOS AIRES, 22. — V obveščenih krogih izjavljajo, da je argentinska vlada sklenila prekiniti izvoz rr.esa v Anglijo. Tl krogi pravijo, da ni pilo mogoče doseči sporazuma o ceni tega blaga, ki bi bil potreben zaradi zvišanja cen v svetu. BRUSELJ, 22. — Letalo kralja Leopolda, ki je odletelo ob 5.15 po krajevnem času iz Ženeve. je ob 7,19 pristalo na letališču Evere pri Bruslju. Ob 7,35 je kraljev sprevod zapustil letališče, namenjen v kraljevo bivališče v palačo Lae-ken. Na letališču so kralja in njegovega sina princa Baldovina sprejeli minister za notranje zadeve de Vleeschauwer, minister za zunanje zadeve Van Zeeland, minister za državno obrambo de Meieu ter dvorni maršal. Potem ko je kralj pregledal častno četo, je v spremstvu vojaških motociklistov in treh oklopnih avtomobilov odbrzel v grad Laeken. Sele kasneje so se ljudje začeli zgrinjati pred gradom, katerega so stražile močne policijske sile. Dostopa na grad ni imel noben novinar ne fotograf. 2e vzdolž ob cestah, ki vodijo na letališče, so bili policijski oddelki na straži. Tri km od letališča pa so bile postavljene zapornice in orožniki, tako da noben zasebni avto ni mogel na letališče. Na vsakih 10 m je stal oborožen žandar, na bližnjih križiščih pa so bili oddelki žandarjev na konjih in motoriziranih oddelkov. Tako se je kralj Leopold III po petih letih odsotnosti vrnil v Belgijo v spremstvu žandar- jev. Leopolda ni med potjo v grad Laeken nihče čakal. Ceste so bile kaj malo obljudene križišča pa prav tako prazna, V Bruslju vlada mir. Obeležje mestu, ki slavi 120-letnico neodvisnosti, p.a dajejo samo čete, ki skrbijo za red in se vračajo v vojašnico. Grad Lae-kerj in okolica sličita bolj vrhovnemu poveljstvu iz vojnih časov kakor pa bivališču. Vojaške patrole, oklopni avtomobili, vojaki in državna policija v popolni bojni opremi stražijo dvorec in okolico. Popoldne ob 13. je Leopold čital poslanico belgijskemu ljud stvu, ki jo je oddajal radio. V poslanici je Leopold omenil svojo popolno podporo atlantskemu paktu in poudaril potrebo «državne enotnosti«. Kraljeva poslanica je znova potrdila stališče, ki ga je zavzel Leopold že v začetku kraljeve krize. Iz poslanice je razvidno namreč, da ne misli abdicirati. Leopold pa je bral poslanico tudi belgijskemu parlamentu, v katerem tudi ni omenil možnosti abdikacije ali pa izročitve oblasti svojemu sinu. Tako je Leopold že drugič v 24 urah nedvomno povedal, da misli ostati na oblasti. Leopold je rotij parlamentarce. naj »spoštujejo zakon in »stavo«. Očitno je tu mislil na socialiste, ki so mu napovedali boj. Socialisti jo kasno popoldne demonstrirali proti Leo, poldu. pod vodstvom Spaaka so prisegli, da se bod9 borili do konca. Prišlo je tudi do spopadov med kraljevimi nasprotniki in njegovimi pristaši. Na trgu Mučenikov se je socialistom pridružil sprevod komunistov. Množica je nato korakala proti središču jnesta in se je pri tem vse ibolj večala. Demonstranti so pod' uredništvom monarhističnega dnevnika »Libre Bel-gique» kričati »abdikacija« jn metali kamenje y okna. Zjutraj se je vlada sestala na nzredno sejo. Predsednik vlade Duvieusart ie sporočil socialistom, da vlada ne bo trpela političnih stavk in da bo vsako stavko, ki bi jo proglasili socialisti, smatrala za izzivanje. Devet državnih ministrov, socialistov je zjutraj podalo ostavko. Liberalna stranka, ki sicer ni zapovedala svojim državnim ministrom, naj odstopijo, jim je vendarle naročila, naj na kronskem svetu pozovejo kralja, naj abdicira. Kronski, svet, katerega člani so tudi državni ministri, je bil sklican popoldne ob 15, da bi dal nasvete kralju. Kronski svet je najvišji državni organ in se sestane samo v izrednim primerih. Popoldanski sestanek kronskega sveta je bil tretji v 120 letih, odkar le Belgija neodvisna dr- Zatišje na kore AJČU Kimčon (kap) Nadaljnja napredovanja Severnokorejcev in reorganizacija njihovih enot za novo ofenzivo PIONGIANG, 22. — Poročilo glavnega žtaba severnokorejske vojske pravi da enote te vojske napredujejo na vseh frontah proti jugu. Edinice, ki so osvobodile mesto Taejon, zasledujejo umikajoče se sovražne čete ter sq pri tem zasedle določeno število okrajnih središč in vasi. 21. t- m. so ameriška letala ponovno bombardirala Seul, Picngiang, Vonsgn in bližnje vasi. Zaradi nediskri-miniranega jn barbarskega bombardiranja je bilo uničenih veliko *ol, bolnišnic, kulturnih in vzgojnih poslopij. Tudi civilno prebivalstvo ie utrpelo velike izgube. Večerno poročilo pravi, da severnokorejska vojska ;e vedno napreduje. Ob vzhodni oha-li, kjer severnokorejske čete še vednr, napredujejo, so te zavzele več krajevnih in pokrajinskih središč ter vasi. Zavzeto je bilo pristanišče Kunsan in Mir; v pokrajini Sola. Istega dne so oddelki severnokorejske vojske, ki zasledujejo umikajočega se sovražnika, zavzeli Ku-mir (Kuntej). V bojih za to mest0 so Severnokorejci zajeli veliko Ujetnikov, čas'nikov in vojakov ter vojnega materiala. Iz Tokia poročajo: Najmoč- nejša razvrstitev ameriških oboroženih sli, odkar je vojna na Koreji, odločno kljubuje Vzdolž fronte, ki je dolga 115 km. Prihajajo pa vesti, da se severnokorejske sile reorganizirajo za novo ofenzivo. Gon. Mac Arthur je javil, da smatrajo generalmajorja Wll-liama F. Deana, poveljnika 24. divizije uradnn za pogrešane-j}?’. .?rYa ameriška konjeniška divizija je zavzela položaje na (JG0 m visokem hribovju Tae- bek, južno od Taejona ter pod-prla oddelke 24. divizije. Težko topništvo i. konjeniške divizije obstreljuje Severnokorejce, ki s svoje strani pošiljajo proti ameriškim črtani izvidniške patrulje, oboroženfk z lahkim in avtomatičnim orožjem Na osrednjem bojišču je 24. pehotni polk, sestavljen iz črncev, ki pripada 25. ameriški di- viziji, pomagal Južnokorejcem pri ponovnem zavzetju mesta Ječon, važnega železniškega in cestnega križišča, ki je v zadnjih dveh dneh že štirikrat menjalo gospodarja. Na vzhodni obali pa oddelki 25. ameriške divizije utrjujejo položaje v Jcngdoku, katerega so zavzeli v četrtek po močnem bombardiranju po ameriških in angleških križarkah Poročilo gen. Mac Arthurja, izdano opolnoči po krajevnem času, predvideva, da bodo zaustavili tudi nevarno napredovanje severnokorejskih sil vzdolž obalne ceste na zahodni obali. Prav na tem področju je položaj za ameriške in iužno-korejske sile zelo nevaren. Severnokorejci so tu brez odpora dosegli Sonio, 38 milj južno-zahodno cd Taejona. Imil, 52 milj južnozahodno cd Taejona in samo 50 milj od južne korej- Vpoklici pod orožje v ZDA VVASHINGTON. 22. — Ameriške oborožene sile pripravljajo načrte in izdajajo ukaze, da pi na koncu tega leta bilo pod orožjem 2 milijona Američanov. V prvih mesecih prihodnjega leta se bo ta številka verjetno Se povečala. Fred štirimi tedni, ko se Je začela vojna na Koreji, so suhozemska vojska, mornarica, letalstvo in mornariška pehota imeli skupno manj kot poldrugi milijon mož pod orožjem! Funkcionarji na ministrstvu za obrambo niso hoteli dati točnih številk, koliko mož bodo poklicali pod orožje, toda pred. Slavnik ministrstva Je izjavil, da bodo nekatere vpokličance poslali čez ocean. Včeraj so vpoklicali izbrane oddelke državne garde. Koliko je bilo vpoklicanih, se ne ve. V aktivno službo so bili poklicani oddelki mornarice, pomorskega letalstva, oddelki suhožčmske vojske, mornarice, več transportnih ladij pa so potegnili iz »naftalina. Pri vpoklicih posameznih državljanov upoštevajo predvsem strokovnjake prevozniške stroke komunikacij In preskrfie. ske obale ter Kuie in Songu 62 milj južnozahodno od Taejo-na. S tem napredovanjem pa so si Severnokorejci omogočili sunek na vzhod proti luki Rušan ter bj tako lahko odrezali ameriške obrambn,, sile južno od Taejona. Medtem ko se pripravlja nov spopad, je gen. Hobart Gay, poveljnik 1. ameriške konjeniške divizije zapovedal evakuacijo vseh civilistov iz operacijske cone. S tem skušajo Američani preprečiti infiltracijo severnokorejskih čet in partizanov, ki so samega generala napadli med- premikanjem proti fronti. Po poročilih dopisnika agencije AFP namerava ameriški glavni slan zaustaviti pohod Severnokorejcev proti skrajni iužnozahodni obali polotoka. Imsim, 80 km južno od Taejo-ba je po ameriških poročilih še vedno v rokah Američanov. Težišče spopada kaže, da je še vedno na hribih blizu železniške proge Taegu-Taejon. Arne-: iške čute, sestavljene iz črncev so bile na tein področju zapletene v hude boje za ponovno zavzetje Ječona, ki je važno železniško in cestno križišče. Severnokorejske sile, ki se po vsem videzu pomikajo proti Je-Čonu, dobivajo ojačenja. Nobene spremembe niso zaznamovali vzdolž vzhodne obale pri Jangdoku, kjer zavezniške vojne ladje še vedno obstreljujejo obalo, da bi preprečile prihod ojačenj severnokorejskim četam. Leteče veletrdnjave pa 30 napadle postajo v Piong-iangu. V washingtonskih krogih, oziroma na deparjmanu zg obrambo so izjavili, da bedo sile gen. Mac Arthurja prešle v splošen napad na Koreji v jeseni ali morda celo spomladi. Omenjeni krogi so izjavili da bodo medtem prišli na Korejo novi in boljši a«eriški tanki. Omenili so že, da ponoven umik ameriških sil ne b; smel presenetiti nobenega, kajti Mac Arthurjeva naloga je, da ohrani na Koreji tako področje, ki bi o-mogcičilo ameriško protiofenzivo, katera bi »e začela po kon-j čani d< 7n4 oi 'Urnanova iz)ava, da d n ^ t I" e povečali vojaško doni« k0s novim napa- L. PRIMORSKI DNEVNIK 23. julija 195) KOLEDAR seje občinskega sveta repentaborske občine Tov« Franjo Rupena oenoHrisiianslii pretsednik cone javlja Včeraj dopoldne ob 10. uri je umrl v ljubljanski bolnišnici zaradi posledic težke in neozdravljive bolezni tovariš Franjo Rupena, trgovec iz Trsta, član Glavnega odbora Osvobodilne fronte in član Izvršilnega odbora Slovansko-italijanske antifašistične unije za Tržaško ozemlje. Tovariš Franjo Rupena se je rodil 1. 1891 v Vodicah. Kot neupogljiv antifašistični borec se je že med borbo priključil narodnoosvobodilnemu gibanju ter stopil prostovoljno v partizanske vrste v Istri. Bil je izvoljen za člana Istrskega oblastnega narodnoosvobodilnega odbora, v katerem je vršil važne in odgovorne funkcije. V istem odboru je sodeloval vse leto 1945, nakar se je vrnil v Trst. Tudi v Trstu je nadaljeval v odločni in brezkompromisni borbi našega ljudstva za dosego njegovih pravičnih ciljev ter deloval v prvih vrstah Slovansko-italijanske antifašistične unije, kot član nje nega Izvršilnega odbora. Po reorganizaciji Osvobodilne fronte Tržaškega ozemlja je bil izvoljen za člana njenega glavnega odbora. Tovariš Rupena je s svojo družino žrtvoval vse za našo osvobodilno borbo. Njegova žena in hčerke, ki jih zapušča, so bile deportirane v nemških koncentracijskih taboriščih. Naše uredništvo in uprava izražata težko prizadeti družini najiskrenejše sožalje. H metala silili 1) da meni tudi Vojaška, uprava, da je zahteva slovenskih županov po postavitvi slovenskega kmetijskega nadzornika - neumestna 2) da se Vojaška uprava ne strinja s stališčem okoliških občin glede osrednje mlekarne v Trstu Danes ob 9.30 bo na sedežu Akcijskega sindikalneba odbora za obnov j razrednega sindikata v Ul. Ruggero Manna 29 ustanovni občni zbor Enotnega razrednega sindikata grafičnih delavcev. Grafični delavci Tržaškega ozemlja bodo tako imeli svoj sindikat, ki bo branil, na osnovi razredne borbe njih interese ter se boril za uresničitev vseh njihovih upravičenih zahtev. Ob objave zloglasne resolucije Pa do danes so bili grafični delavci brez vsakršnega pravega sindikalnega vodstva, ki bi ščitilo njih interese pred naraščajočo ofenzivo delodajalca. E-notni sindikati, kot tudi Delavska zbornica, i-i bi se morali kot sindikalni organizaciji boriti za interese svojih članov, se za to borbo niso prav nič zanimali; skrbeli so samo, da so bili interesi delodajalcev popolnoma zaščiteni, vsa o-staia vprašanja niso bila za te ((sindikaliste« prav nič važna. Grafični delavci, ki bodo postali člani Enotnega razrednega sindikata grafične stroke pa dobro vedo, da Lo njihov sindikat odločno branil njih interese ter se boril za izboljšanje delovnih in življenjskih pogojev; zato bodo delo tega svojega sindikata z vsemi silami podprli ter S tem prispevali k skupni borbi delavskega razreda proti razrednemu sovražniku. IZLETI PDT V nedeljo 6. avgusta bo izlet na Nanos ob obletnici otvoritve Vojkove koče. Člani plačajo 500 lir, nečlani 600 lir. Prijave sprejema Gec v Bojanu. Trg Tra i Rivi, in ZDTV (U.C.E.F.). Ul. Machiavelli 13, II, od 9 do 12 in od 14 do 16. Včeraj popoldne je bila na Repentaboru izredna seja pb-činskega sveta. Najprej je občinski tajnik prečital zapisnik zadnje seje, nato pa pojasnitev predsednika cone za nadomestitev umrlega svetovalca LF tov. Furlana. Po veljavnih predpisih zavzame pokojnikovo mesto v občinskem svetu tov. Purič Jože, kamnosek in gostilničar iz Velikega Repna. Sledila je tretja točka dnevnega reda — resolucija za spoštovanje enakopravnosti slovenščine in protest proti sramotilnemu pismu predsednika cone Q razlagi u-kaza 183. Omenjeno resolucijo so predlagal; že pred več dnevi svetovalci LF — šele 14 dni pozneje so predlagali nekoliko slično resolucijo tudi komin-formisti. Na včerajšnji seji, zlasti na zahtevo predstavnikov tako imenovane ((neodvisne liste« pa so vsi občinski svetovalci soglasno sklenili, da se napravi enotna resolucija v i-menu vsega občinskega sveta in vseh občanov. 2upan je nato ponovno prečital Palutanovo pismo in svoj odgovor, ki ga je poslal Paluta-nu 1. junija in v katerem ostro zavrača poniževalno vsebino predsednikovega pisma ter zahteva, da se slovenščina prizna kot uradni jezik. Vsi svetovalci so odobrili stališče, da se še naprej vodi borba za dosego naših narodnostnih pravic in za odprayo fašističnih zakonov. V tej borbi za naš obstoj in naše pravice sta vsaka politična špekulacija in strankarstvo zelo škodljiva, zato je treba najti pot enotnosti in obsojati, vsak poskus političnih meše-tarjev. V tem smislu še je tudi; pritožil svetovalec "LF tov. Silvester Škabar, ki ga je v iDelu« napadel kominformi-stični član občinskega sveta. Kominformist Lazar sg je sicer nekaj izgovarjal, ..toda ni znal odgovoriti ko ga. je tov. -Škabar vprašal: «Kje pa so obtičale zdaj tiste resolucije in podpisi, ki ste jih nabrali«?. V naslednjem je župan prečital nekaj odgovorov predsednika cone , na razne sklepe in resolucije • občinskega sveta glede dvojezičnosti, osrednje mlekarne, zemljiške knjige itd. V svojem-pismu z dne 10.7.-obvešča predsednik cone občinski svet, da jg Vojaška u-prava vzela na znanje mnenje občinskih svetovalcev glede osrednje mlekarne* da upa, da bodo zemljiške knjige, poslane iz Sežane v Trst, glede upokojencev pa pravi, «da jim je položaj upokojencev dobro znan, toda da čakajo na slične ukrepe italijanske vlade«. Glede zahteve slovenskih županov, da sg pri Nadzorništvu za kmetijstvo namesti slovenski kmetijski nadzornik in slo- Ponovno so se razkrinkali kominformistični sindikalisti vensko uradništvo, pa predsednik Palutar? javlja, da ZVU formalno zagotavlja pravilnost poslovanja tudi v pogledu slovenskih kmetovalcev«. Nato pa še doda: «To se pravi, da toliko v osrednjem uradu v Trstu kot po uradih na podeželju o-$tane na razpolago uradništvb, ki ; perfektno obvlada bodisi slovenščino kot hrvaščino«. «Zato V U meni, da ni upravičena zahteva, ki so jo stavili župan; področja«. . Kako «perfektno» obvladajo razni uradniki naš jezik — to dobro znajo naši kmetje — vsa pisma pa nosijo zgoraj napis: «Prefettura di Trieste«. Tako daleč smo že! Zupan le obvestil občinski svet o poteku predvčerajšnjega sestanka slovenskih županbV, pri Zavezniški vojaške upravi.. -Na pogovor so bili povabljeni, vsi slovenski župani, toda dolinski kominformistični župan Dušan Lovriha sploh hi prišel zraven, zgeniški kominformistični župan Pirc pa je poslal nekega svojega namestnika. Na sestanku pri Vojašk; upravi je bil prisoten tud:" predsednik cone Palutan, razpravljali pa so o dvojezičnosti, o poslovanju kmetijskega inšpektorata itd. (O tem zadnjem razgovoru bomo ;e obširneje poročali). Občinski svetovalci so spraševali tudi, kako je z ustanovitvijo kmetijske šole, ki bi bila zelo. potrebna za dvig našega.. gospodarstva in vzgojo kmečke mladine. Ob zaključku seje, ki je trajala skoraj štiri ure-, je Župan obvestil občinski svet, da bodo čez nekaj dni že začeli z de lom- pri gradnji občinske hiše ter da je finančni oddelek že odobril kredit za napeljavo telefona v Veliki Repen. Pričakujejo 'še odobritve : predsedstva, čope. Govorili so če o slabem stanju ’ cest iz , Velikega Repna v Briščike in na Opčine ter o občinskem kamnolomu. Problem kamnoseške industrije je za repentaborsko občino velike važnosti in ga je treba dobro proučiti, da bo v korist vse občine. zlasti pa še mladine.' ki bi na ta način lahko 1-mel-? možnost strokovne izobrazbe. Pred dnevi smo poročali, da je poslal Enotni razredni sindikat pekovskih delavcev pismo Delavski zbornici in Enotnim sindikatom, v katerem poziva obe sindikalni organizaciji v skupno akcijo za izboljšanje delovnih in življenjskih pogojev celotne kategorije pekovskih delavcev. Cim so Enotni sindikati prejeli zgoraj o-menjeni poziv, je izšel v njihovem glasilu »Unita Operaia« članek, v katerem je hotel pisec dokazati, da so zahteve, ki jih postavlja Enotni razredni sindikat za izboljšanje delovnih pogojev zelo BREZUPNO DEJANJE MLADE MATERE Sebi in svoji 20-mesečni hčerki je hotela s svetilnim plinom vzeli Predvčerajšnjim ob 23 je ne. ka patrulja civilne policije na telefonski poziv priv zila ssvo jo (temergener,« pred K.rzo št 21, kjer jo je p. čakal 28-letni Gambino Michele iz Barletta in tukaj stanujoč na zgornjem naslovu. Članom civilne policije je povedal, da se je njegova ljubimka 23-letna Bordon Bi vija s svojo 20 mtsečno hčerko Rossello zaprla v stanovanje, n , notranji strani pa je v kiju. čavnici pu-tila ključ, tako da vrat s svojim ključem ni mogel odpreti. Agenti so nato vrgli ključ iz ključavnice ter nato s ključem, katerega je imel Gambino, odprli vrata sti. novanja. Cim S(, stopili v pr d sobo, jim je udaril, v nos duh po svetilnem plinu. Zaradi tega so takoj stekli v kuhinjo, kjer je iz odprte pipe na vso moč uhajal svetilni plin. Od- prli so vsa okna, potem pa vstopili v spalnico, katere vra. ta so bila odprta. Na postelji so zagledali nezavestno Livijo. poleg nje pa njeno hčerko Ros sello, ki se je prav v tistem trenutku zbudila in pričela na ves glas jokati. Pri takojšnji preiskavi je policija na nočni omarici našla listek, na katerem je samomorilka Livija napisala, da hoče sebi in svoji hčerki vzeti življenje zaradi denarnih nepriiik. Obe so nato z avtom bilom Rdečega križa odpeljali v glavno bolnišnico, kjer pa so ju že včeraj popolnoma zdravi odpustili. Medtem ko so hčerko Rossel lo izročili v varstvo materinih sorodnikov, so Livijo Bordon zaprli ter jo obtožili poskuše-nega umora svoje hčerke, zaradi česar se bo morala zago varjati pred tukajšnjim porot nim sodiščem. »slabe« ter da bo zato prav gotovo odgovor Enotnih sindikatov n? ta poziv negativen. Pisec zgoraj omenjenega članka se seveda ni niti toliko ((pobrigal«, da bi navedel kakršne koli podatke, ki bi dokazali upravičenost takšnega stališča do zahtev, postavljenih od Enotnega razrednega sindikata pekovskih delavcev; «zadovoljil» se je samo s trditvijo, da zahteve Enotnega razrednega sindikata niso »dobre« misleč, da se bodo s to trditvijo »zadovoljili« tudi pekovski delavci. Pa se je motil! Pekovski delavci danes ne verjamejo samo puhlim besedam voditeljev Enotnih sindikatov, temveč zahtevajo, do svoje trditve tudi dosežejo — to se pa res kaj redko zgodi, oziroma bi lahko rekli nikoli. Kot odgovor na svoj poziv Je prejel Enotni razredni sindikat pekovskih delavcev pismo Delavske zpornice, ki poziva predstavnike, da se udeležijo seje, na kateri bodo razpravljali o vprašanjih kategorije pekovskih delavcev. Omenjenemu pismu je bilo priloženo tudi pismo, ki ga je prejela Delavska zbornica od E-notnih sind. v katerem ti sporočajo, da je njihov sindikat pekovskih delavcev že «pred približna mesecem dni« zahteval sklicanje zainteresiranih strank za reševanje perečih problemov. Ta fraza »pred približno mesecem dni« da slutiti, da so voditelji ES napisali pismo šele potem, ko so prejeli poziv od Enotnega razredne [ ga hindikata pekovskih delavcev. Voditelji Enotnih sindikatov so se torej zganili šele tedaj, ko so prejeli poziv od Enotnega razrednega sindikata? Ce hi tega poziva ne bilo, bi za voditelje te orga -nlzacije vprašanje pekovskih delavcev sploh ne obstajalo? Takšno je torej njih stališče do reševanja perečih problemov prizadetih delavcev Tržaškega ozemlja? Kljub temu, da je Enotni raz- redni sindikat pozval vse sindikalne organizacije- na skupno borbo za pravice pekovskih delavcev, so Enotni Sindikati,, kot je že iz omenjenega pisma razvidno, sami predložili svoje zahteve- delodajalcem- ter s tem že preprečili, da bi vse tri sipdikalne organizacije nastopile pred- delodajalci enotno. Ni nam treba posebej poudariti, da gre ta korak Enotnih sindikatov v korist delodajalcev, ki so tako pripravljeni pogajati se s tremi sindikalnimi organizacijami, za katere- pa vedo, da ne nastopajo s skupnimi zahtevami. Voditelji Enotnih sindikatov so se tega zavedali? Prepričani smo, da so se. Bodo tudi takrat trdili, da se borijo za interese delavskega razreda? Ce bi jim bili interesi pekovskih delavcev glavna 'skrb, potem bi niofaii tudi vedeti, da si pekovski delavci lahko zagotove zmago edinole, če nastopajo proti delodajalcem enotno ter če enotni postavljajo vse upravičene zahteve, ki bi jih morali delodajalci uresničiti. S svojim dejanjem so se voditelji Enotnih sindikatov ponovno razgalili pred tržaškim delavstvom ter dokazali, da so naše trditve o njihovem izdajstvu interesov delavskega razreda popolnoma resnične. Pekovski delavci, vključeni v Enotnem razrednem sindikatu so sklenili, da se bodo borili z vsemi silami za uresničitev svojih zahtev ter s svojo borbo razkrinkali kominformistične sindikaliste, ki služijo danes interesu razrednega sovražnica. < DANES V NABREŽINI Prosvetno društvo v Nabrežini priredi danes 23. t. m Lipahovo trideianko Gavni dobitek Predstava bo na dvorišču pri Stropovih ob 2U.3U. K številni udeležbi vabi odbor. RADIO S53 JU60SL.C0NE TRSTA (Oddaja na srednjih valovih 212.4 m ali 1412 kc) NEDELJA 23. 7. 1S50 7 30: Napoved časa - poročilo v siov. in objava sporeda; 7.45: Jutranja glasba; 8.15: iz klasične or- kestralne glasbe; 9.00: Kmetijska ura (slov.); 9.30: Kmetijska ura (ital.); 10.00: Folklorna glasba; 10.45: Oddaja za Bujščino (hrv.); 11.15: Slavni solisti; 11.45: Našim ženam (slov,); 12.00: Glasba po željah (slov.); 12.45: Poročila v ital in objava sporeda; 13.00: Napoved časa - poročila v slov. in objava sporeda: 13.15: Pojejo mladinski zbori; 13.30: Pionirska ura (slov.); 14.00: Glasba po željah (ital.). 17.00; Oddaja za podeželje: Nastopi pevski zbor iz Lonjerja; Pogovor v dialektu; Toni in Pepi; France Bevk: novela. ((Granata«; Reportaže s podeželja (slov.); 18.30: Lahka glasba; 18.45: Poročila v hrvaščini; 19.00: Glasbena medigra; 19)151- Poročila v ital.; '1.30: Napoved časa - poročila v slov.; 19.45: Veder glasbeni spored; 20.15: Čajkovski: Koncert za klavir in orkester v B molu; 20.45: Politični, pregled (itgl.); 21.00: Iz opernega sveta: 22.00: Športni pregled (ital.); '22.10: Lahka in plesna glasba; (23.00: Zadnja poročila v ital.; 23.05: Zadnja poročila v -slov.; 23.10;,Objava dnevnega spore d-a: 23.15: Romance: 30: Zaključek Zaprt. Rossetti,_____ Excelsior. 15.00: »V -svitu lune«, Ann Sheridan. Fenice. Zaprt. Filodrammatico. 15.00: «Tajni vrt« Margaret O’ Brien. Alabarda. 15.00: «Na dnu S. Francisca«, H. Bogart. Garibaldi’ 15.30: »Guadalcanal«, R. Conte. Ideale. 15.30: »Zavojevalci«, Dana Andrevvs. Impero. 14.30:" ((Presneta ljubezen«, Dolores del Rio. Italia. 15.00: «Južnjak severa«, Red Skelton. Savona. 14,00: «Sin strele«, P. Foster. Viale. Zaprt. Vittorio Veneto. 14.00: «Kraj prihoda — Tokio«, G. Grant. Adua. Zaprt. Azzurro. 14.00: ((Čudežni mož«, Danny Kaye. Belvedere. Zaprt. »Ob morju«. Zaprt. Marconi. 15.30, na prostem 20.30: «Angeli brez nebes«, Marta Eggerth. Massimo. 15.30: ((Zidanje teme«, (edaiidce - ‘9(Un&-'32adi& Nedelja 23. julija Apolinarij,.Brana Sonce vzide ob 4.37, zatone ob 19 45. Dolžina dneva 15.12. Luna vzide ob 14.13, zatone ob 23.JU. Jutri ponedeljek 24. julija Kristina, Roman SPOMINSKI DNEVI 1919 se je ustanovila v Ljub. Ijani slovenska un.ve. za. URADNE OBJAVE Za promet bo zaprta od ponedeljka 24. t. m. Ul. Bovedo zaradi pokritja potoka. SINDIKALNE VESTI Danes ob 9.30 bo na sedežu Akcijskega odbora za obnovo razrednih .sindikatov y Ul. R. Manna 29 ustanovni občni zbor enotnih razredih sindikatov grafične stroke. PROSVETNA DRUŠTVA Prosvetno društvo v Barkov-ljah bo priredilo v avgustu izlet v Cerkno in bolnišnico «Franja». Prijave sprejema tovariš Tedi Scheimer. TRGOVINE V TOREK 25. JULIJA Združenje trgovcev sporoča, da bodo v torek 25. t. m. vse trgovine ves dan'zaprte, razen sledečih izjem: prodajalne kruha od 7 do 12, mlekarne'od 6 do 10 in. cvetličarne od 8 do 13. Prav tako bodo ves dan zaprte brivnice in česalni saloni. NOČNA SLUŽBA LEKARN AlTAlabarda - Istrska ul. 7; De Leitenburg - Trg sv. Ivana 5; Praxmaier - Veliki trg 4; Pren-dini - Ul. Tiziano Vecellio; Za-etti - Ul. Commerciale 26; Hara-bagiia v Barkovljah in Nicoli v Skednju imata stalno nočno «lužbo. LEKARNE BOLNIŠKE BLAGAJNE INAM Vodstvo bolniške blagajne INAM sporoča svojim zavarovancem, da bo lekarna te ustanove, «Aj Cammello« v Ul. XX Settembre odprta ves dag poletnih počitnic. R. Taylor. Ulm «Dve mesti«, Južnega Z „Lambretto" ju je podrl Včeraj ob 12.45 so z avtomobilom Rdečega križa pripeljal; v tukajšnjo glavno bolnšnico 42-letno Concetto Ughi in njenega 5-letnega sina Franca oba iz Ul. Caiaova 18, ki ju je malo prej na Trgu Stara mitnica, ko sta hotela prekoračiti cesto, s svojo »Lambretto« podrl 30-letni Martarol-a Anto. nino iz Ul. Ghirlandato 12. Oba ponesrečenca sta po prvi zdravniški pomoči lahko zapustila bolnišnico in odšla v domačo oskrbo. Sedma premiera Slovenskega narodnega gledališča Carlo Goldoni: «Primorske zdrahe» (Baruffe chiozzotte) Navdušenje, s katerim je naše občinstvo pozdravilo na petkovi premieri v Skednju uprizoritev Goldonijeve komedije, daje prav vodstvu Slovenskega narodnega gledališča, ki je po komaj dveh letih ponovno postavilo na oder «Primorske zdrahe«. Nekaj prezasedb važnejših vlog in nekaj novih režiserskih domislic opravičuje tudi naziv premiere. Modest Sancin, ki je svojo nekdanjo režijo nekoliko obnovil, je ponovno uveljavil svoj smisel za komedijski stil igre. Predvsem se je držal teksta in ga povsem realistično interpretiral, ne da bi prepustil širši razmah režiserski fantaziji. Igra je potekala živo in uglajeno brez nepotrebnih zastojev. Igralci, ki so obdržali svoje vloge iz stare zasedbe, so jih pri sedanji uprizoritvi še izpopolnili in ostreje karakterizi-rali. Modest Sancin je bil imeniten jecljavec Lipe, na pol preprostež, na pol modrijan, in je s svojo ostro tipizacijo ponovno navdušil gledalce. Valerija Silova je podala Tono še bolj dognano kot pri prvi u-prizoritvi in je morda prav s to vlogo podala svoj doslej najbolj živ in pristen odrski lik. Angelca Sanctnova je odigrala jezljivo Pepco z vsemi registri eksplozivnega odrskega temperamenta. Ljubka je bila Tea Starčeva kot navihana Te-rezka, ki je vžgala s svojo živahnostjo in neposrednostjo. E-ma Starčeva in Elza Bar bičeva sta kot Vana in Urška lepo zaokrožili ta ženski kvintet. In da ostanem pri sta rt zasedbi — je tudi Josip Fišer označil sodniškega slugo Drobanta z dobro karakterizacijo, tako da smo v njegovem liku občutili pristen življenjski utrip. Belizar Sancin, ki je pri prvi uprizoritvi igral čolnarja Tomaža, je pri sedanji premieri nastopil kot sodni adjunkt Izidor. V tej vlogi je bil presenetljivo svež in pristen in je dal svojemu adjunktu tisti potrebni jovialni šarm, zaradi katerega so Izidorja vaški ribiči po pravici vzljubili. Čolnarja Tomaža, nesrečnega povzročitelja vaških zdrah, je igral Silvij Kobal. Podal ga je tako, kakor najbolje odgovarja njegovi zunanji pojavi in njegovemu igralskemu temperamentu. Njegov Tomaž ni bil nikak vaški tepček, nasprotno, bil je navihanec, pa čeprav prostodušen, jn prav zato, ker je telesno šibak, se rad postavlja in petelini. Silvij Kobal ga je igral živo, doživljeno, le sem pa tja ni izkoristil vseh psiholoških možnosti (n. pr. g sceni, ko se nenadoma odloči, da pojde tožit svoje napadalce). V celoti je bil njegov lik življenjsko pristen in tudi igralsko dobro izveden. Z Jožetom je Stane Raztresen podal zopet enega svojih zrelih, čloBeško dobro pogojenih odrskih karakterjev. Prav tako je Jožko Lukeš kot Džo-vanin zaigral živega, vročekrvnega fanta, čeprav se mi zdi, da se mu ta vrsta vlog povsem ne poda. Posebej moram podčrtati vlogo starega Matevža, ki ji je dal mladi Srečko Košir že kar zrelo in tudi življenjsko dovolj prepričljivo karakterizacijo. Prav tako opazujemo z veseljem mladega Julija Guština, ki se je v neverjetno kratkem času razvil v mnogo obetajočega igralca.' Njegov Tine je bil poln pristnega in neugnanega temperamenta ter tudi igralsko inteligentno izveden. V epizodah sta se simpatično uveljavila Lojze Starc in mali Edvin Guštin. Okusno sceno je napravil Jože Cesar, ki nam je pričaral v ozadju sam devinski grad. «Primorske zdrahe» so doži- j vele v vse premajhni dvorani j in sredi najhujše poletne vroči j ne eksploziven uspeh. Občudr- j vati moramo vztrajnost in disciplino vseh sodelavcev Slo ; venskega narodnega gledališča ki neomajno vršijo svojo vise ko kulturno misijo sredi naše ga ljudstva ter mu dajejo v metnost in živo domačo bes do. katerih je lačna njegov duša. Vladimir Bartol I LJUBLJANA, M ARIBORi n rel. postaja NOVA GORICA (Oddaja na valili 327,1; 188.9; 212,4; 202.1 m.) NEDELJA 23. 7. 1950 8.00: Jutranji oozdrav; 8.15:'Na-poved časa. poročila, vremenska j Novo Cine. 14.00: R. Colman. Odeon. 14.30: «Aloma morja«. Radio. 15.00: ((Gospa z Juga« H. Lamaar. Savona. 15.30: »Žene«, Joan Crawford. Venezia. «Krvava Mehika«, Dolores del Rio. Vittoria, 20.15: ((Pašniki sovra- štva«, Errol Flynn, Olivia de Havilland. Kino na gradu. 21.00; «Kako sem odkril Ameriko«, Macario. Ljudski vrt na prostem. 20.30: «Prehod na severozapadu«, Spencer Tracy. Letni kino v Ul. F. Severo. 20.30: »Ljubezen pod ničlo«, Sonja Hennie. Skoljet. 21.00: «Vražja glasba«, Mickey Ronney. Letni kino Rojan. 20.45: «Margie», Jeanne Craln. Mizarji podjetniki kmetovalci Deske smre kove, macesnove in trdih lesov, trame t ezane plo- šče, furnir, parkete in drva ■'Udi najugodneje mst viale Sonoino 24 lel. 04419 SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Danes 23. t. m. ob 21. uri gostovanje v BOLJUNCU (na prostem) z GOLDONIJEVO KOMEDIJO Primorske zdrahe" V torek 25. t. m. ob 21. uri gostovanje v BAZOVICI (na prostem) z GOLDONIJEVO KOMEDIJO II Primorske zdrahe" V sredo 26. t. m. ob 21. uri gostovanje v BAZOVICI (na prostem) z MOLIEROVO komedijo »TARTUF F E" " m cMaite /Plimolbhi dnei nuli! ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 22. julija se je v Trstu rodilo 11 otrok, porok je bilo 7 in umrlo je 6 oseb. Poročili so se: Častnik Usmia. pi Antonio in gospodinja Polenc Beatrice, tehnik Vičič Danilo in gospodinja Semi Lidia, uradnik Derossi Rinaldo in uradnica Serdiukova Dea, vojak ameriške vojske Shardlovv James in gospodinja D’Armate Giuliana, financar Lepedote Vincenzo ir;. uradnica Trampuš Angela, pek Rauber Giuseppe in gospodinja Rakar Marija. Umrli so: 43-letna Zambon Regina por. Redivo, 41-letni Hafner Francesco, 57-letni Do. stal Valentino, 29-letni Totis Gilberto, 79-letna Filippi Rosa vd. Nauta, 77-letna Zencovich Francesca por. Zorn in 75-let-ni Delani Carlo. ADRIA -EXPRESS TURISTIČNE IZLETE NA Dunaj organizira TEDENSKO POTOVALNI URAD «ADRIA - EXPRESS» Odhodi vsak ponedeljek in torek v mesecih julij, avgust in september. fZT.ETI NA Grossglockner vsako soboto v mesecu. Odhod' iz Trsta ob sobotah zjutraj In povratek ob nedeljah zvečer. Krojašk* delavnih TRST — Ul. Valdirivo Izdeluje moške obieKe ^ ženske plašče. Obrača jj] t popravlja po izredno kih cenah. Izleti ADRIA-EXPRESS 14. IN 15. AVGUSTA IZL1 v Ljubljano 14. IN 15. AVGUSTA I na Bled Odhod 14. avgusta ob 1" iz Trsta. Vpisovanje do 30. t. m- napoved in objava dnevnega spo- i reda; 8.30: Igra godba na pihala komande JA: 9.00: Turistična od- : daja; 9.15: Križem po Jugoslaviji i v pesmi; 9.30: Pol ure po željah j pionirjev: 10.00: Literarna oddaja; 10.40: Želeli ste - poslušajte: 12.30: Napoved časa in poročila: 12.40: Veseli zvoki; 13.00: Pol ure za pionirje in cicibane; 13.30 Virtuozne Violinske in klavirske | skladbe; 14.00: Oddaja za pode-1 Selie: 17.00: Glasba za razvedrilo; 18.00: Iz sodobne književnosti: I 18.15: Friderik Chopin: Koncert i za klavir ih orkester v C molu: 19.00: NapoVed- časa in poročita; j 19.15:' Novosti iz naše diskoteke: 20.00, Oddaja za zamejstvo; 20.20- I Operna oddfeja; 21.00: Ftzkulturna poročila; 21.10: Plesna in zabavna glasba; 22.00; Prenos poročil Zvezne postaje Beograd;: 22.15: Lahek nočni koncert; 23.30: Poročila; 23.35: Zaključek oddaje. ZADRUGA PRODAJALCEV KURIVA V TRSTU javlja, da je umrl njen član, trgovec FRANJO RUPENA Pokojnika bodo pokopali v Trstu. Trst, 23. julija 1950. ZADRUGA PRODAJALCEV KURIVA III TRGOVINA Oglede si zalog0 Ulica vasari 10 GRADBENIK SPHE.IEMA VSAKOVRSTNA GRADBENA DELA' OBNAVLJA STANOVANJA, TRGOVINE, SPHEJE1”-. TUDI VSAKOVRSTNA POPRAVILA IN NACK1 CENE UGODNE! 1 Naslov na upravi lista, Ul. sv. FrančišK11 m GLAVNI ODBOR OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE sporoča žalostno vest, da je včeraj ob 10 umrl v Ljubljani njegov, član, tovariš FRANJO RUPENA Pogreb bo v Trstu. Dan in čas pogreba bosta objavljena v časopisih. Rodbini blagega pokojnika izreka Glavni odbor iskreno sožalje. Trst, 23. julija 1950, GLAVNI ODBOR OSVOBODILNE FRONTE ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Dr. R. iUNCilO KOItO/(l» •C^ na-meraval presko- jj1 Pa w ^‘c°. Ustavili so ga . «m zaslišanju, pri je Sp v ougusiaviju na tej j)e J“ mož priznal, da 4' So c v Jugoslavijo !*-letae ®» aretirali. Gre za a Rarervelliia Vincenca, Kino v Štandrežu Nocoj, v nedeljo 23. t. m. ob 21 bodo v kinu na prostem v Štandrežu predvajali sovjetski film «Prisega». Glavno vlogo v tem filmu, ki je dobil prvo nagrado na festivalu v Benetkah, igrata sovjetska umetnika Mihajl Gelovani in Sofija Gi-jacintova. Omenjenega filma ni še predvajal noben kino v naši pokrajini. V zvezi s prihodnjo sejo občinskega sveta in nekaterimi interpelacijami slovenskih Zastopnikov na tej seji objavlja vil Giomale dj Triestev članek s trikolonskim naslovom: «11 trattamento degli sloveni nella nostra citta - Stanno ottima-mente in Italia, ma qualčuno ancora si lamentas. Sodelavci lista «Il Giomale di Trieste» s0 prav tako kakor mi preživeli fašistično dobo. Razlika je 0'ia le v tem, da so oni v tej dobi gospodarili, medtem ko smo bili Slovenci preganjani kot sužnji. Kolikor jih je med njimi, ki morda niso direktno pripadali fašistični hierarhiji, so bili vsekakor člani odnosno simpatizerji te ali one snoparske organizacije ter se navduševali za njeno zatiralsko del0 nasproti Slovencem. Vajeni so bili gledati vsakodnevne nasilne nastope ški)a-dristov proti povsem mirnim slovenskim podeželanom in meščanom, vajeni odlokov in ukrepov fašistične vlade, ki je prepovedovala uporabo slovenskega jezika v javnem življenju, plenila slovenska premoženja, zapirala in mučila slovenske ljudi in torej ni čuda, da se še vedno ne morejo sprijazniti s pojmom in pomenom besede demokracija, akoravno bi se hoteli predstaviti svetu kot njeni prvoboritelji in najboljši predstavniki. Italijanski šovinist se spričo tega ne bo mogel nikdar sprijazniti z dejstvom, da je enako, pravnost narodnostne manjšine vse nekaj drugega, nego postopki, ki so jih uveljavili fašistični kolovodje in ki se jih še vedno poslužuje trenutna italijanska vlada. On vidi, spontano občuti in razburjeno obsoja na pr, krivico, prizadejano Italijanu v tujini, postavimo v Belgiji, Franciji in Nemčiji, v Ameriki in Avstraliji, kjer mora čestokrat, kakor smo imeli priliko čitati v samem ((Giomale di Trieste», prenašati podcenjevanje in celo javn0 zasramovanje. Nikdar pa te krivice ne vzporedi z lastnim nerazumevanjem in obsodbe •vrednim postopkom v lastni in tuji deželi v primerih, ko se znajde na položaju gospodarja situa- cije. Albanci, Libijci in Abe-sinci, prav tako Francozi, Nemci in Slovenci znamo v tem pogledu marsikaj povedati. Povsem razumljivo, da se mržnja italijanskih nestrpnežev v obmejnem pasu z Jugoslavijo ruši predvsem na Slovence. Tu ni Nemcev, ni Francozov in še manj Abesincev. Slovenci pa ne le, da smo tudi v primeri z Italijani v večini v tem obmejnem pasu, marveč zatrjujemo, da je celo zemlja, na kateri Živimo naša, da je slovenska. In to je zločin, ki nam ga italijanski šovinist ne bo znal nikdar odpustiti. Njemu ni mar resnice, ki lahko vsak trenutek dokaže, da vas, v kateri ni najti ne enega Italijana celo po tridesetletnem zatiranju in potujčevanju, vendar ne more biti italijanska. Da bi takšna postala bi moralo iti preko nje nekaj italijanskih stoletij, potem šele bi se nemara dalo govoriti o italijanstvu te vasi. Takoj pa si da dopovedati in verjame, da je na pr. Postojna izrazito italijansko mestece, akoravno je treba od tam prehoditi malone sto kilometrov P roti zapadu, da nale- timo na prve italijanske vasi. S takšno miselnostjo je torej prilično težko voditi kakršnokoli razpravo. Italijanskemu šovinistu jo je vcepila fašistična šola, ki je potvarjala zgodovino ter p0 lastni potrebi in volji predstavljala etnične meje. Tokrat «11 Giomale di Trie-ste pravzaprav ni govoril o tem, do kje sežejo (dtalianissi-mi» prebivalci in kraji. Potrebno bi torej bilo, držati se njegovega članka, ki najde tolmačenje v že citiranem naslovu. Toda kdo naj bi listu «11 Gior-nale di Trieste» še kaj dopovedal, potem ko so bili njegovi dopisniki v poslednjih letih priča vsem preganjanjem in zapostavljanju Slovencev na Goriškem, a si upajo ob koncu vendarle priti na svetlo z naslovom, ki pravi, da se imamo Slovenci v Italiji «odlično!» Potrebnejše se nam zde ugotovitve, ki lahko dokažejo, kako je mogoče dokopati se do takšnih zaključkov. Do zaključkov, ki se jih poslužuje ne le italijanski tisk, marveč tudi predstavniki oblasti in celo člani rimske vlade. Bolnik pretepel bolničarko Rred meseci so v goriško civilno bolnišnico Brigata Pavia sprejel; 50-letnega Donda Ersi-lija in ga do včeraj zdravili. Med mnogimi pcstrežnicami, ki so ga skrbno stregle, je Dondu bila ena zelo zoprna. Ce je ona stopila k njegovi postelji, je mož godrnjal. Kaže, da mu je tudi ona take «poklone» vračala z enakimi. Kakor sam Donda trdi, mu je slabo stregla in ga marsikdaj razjezila. Veš čas, ko je moraj nepremičen ležati, je Dcnda premišljeval, kako se bc nad njo maščeval, čim bo pri moči. Včeraj se je zgodilo, da je lahko vstal in zapustil bolnišnico. Predno pa je šel s svojim kovčkom skozi vrata, si je preskrbel debel kol in počaka] bolničarko. Cim je ta prestopila prag sebe, da bi ga morda pozdravila in se z njim spravila. jo je Donda nanadel in jo pošteno namlatil. Dogodek je seveda razburil vse bolniško osebje, ki je Dondo takoj prijavilo policiji, ki ga je odoelja-la iz bolnišnice naravnost v zapor. Davkarije kotlo zaprte 14. aveiisia Sporočamo, da bodo vse mest ne davkarije ostale dne 14. prihodnjega avgusta ves dan zaprte. Vsa plačila, ki zapadejo na ta dan, bodo lahko prizadeti izvršili do 19. avgusta. Dohodninski davek Zveza trgovcev za goriško pokrajino sporoča vsem prizadetim, da bo 31. julija t. 1. potekel zadnji rok za predložitev obrazcev za popravek dohodninskega davka z veljavnostjo od 1. januarja 1950. Popravek, ki ga je treba spisati na posebne obrazce, ki jih izdaja davčni urad, je treba predložiti davčnemu uradu. Interesenti dobe informacije o tem postopku na sedežu Zveze trgovcev u Ul. IX. avgust 11-1 nadstr. Nove zgradbe na Travniku Pred dnevi se je sestala občinska komisija za gradnje. Na svoji seji je med drugim pregledala in odobrila načrt, ki ga je predložila INCIS za gradnjo stanovanjskega bloka med ulicama Oberdan in Mameli. V tem bloku bo trideset stanovanj za državne nameščence. Komisija je pravtako odobrila gradnjo stanovanjskih hiš za državne nameščence v Ul. Don Bosco in v Ul. Lantieri, kjer bodo zgradili dve dvenadstrop-ni hiši s skupno dvanajstimi stanovanji. Občina je ustanovi INCIS sama ponudila zemljišča v Ul. Lantieri, da bi tako pripomogla k vsaj delni rešitvi perečega vprašanja stanovanjske krize. Planici, vsi na planinska rajanje! Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi v nedeljo 30. julija za svoje člane in prijatelje, zlasti pa za mladino razvedrilni izlet na Passo Pramol-lo (okrog 1500 m) na italijan-sko-avstrijski meji. Tu bodo brhke planinke in ponosni planinci v pristni gorski koči za-rajali ob zvokih harmonike. Po. čivali bodo v dišeči senci gorskih lepot. Oni pa, ki jim je hoja ljubša od počitka, se bodo lahko povzpeli na bližnjo Cima Madrizze in si tako privoščili krasen razgled. Prijave sprejema Darko Šuligoj — urar na Travniku do vključno srede 26. t. m. Voznina stane za člane 700 lir, za nečlane 750 in za mladince člane pa 350. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE V goriški občini je bilo od 16. do 22. julija 1.1. 11 rojstev, 8 primerov smrti, 2 vknjiženi poroki irj 3 poroke. Rojstva: Frascina Marija, Oddo Eleonora, Komic Ana, Collini Marija (rojena mrtva), Picardo Aldo, Masten Carmela, Zotter Mario, Eorchiasin Mario, Zago Italo, Gressini Maver, Attanasio Fulvij. Smrti: 85-letni upokojenec Marassi Klement, 81-letna gospodinja Kosič vd. Vuk Francka, tri leta stara Nadali Ne-da, 89-letna gospodinja Calli-garis vd. Drašček Ana Ema, 67-letna gospodinja Ferfoglia Olga, 33-letni uradnik Cechet Armand, 29-letni Clemente Guer rino, 73-letna Amistani Ida nu. na Pavlina. Vknjižene poroke: oficir italijanske vojske Caravini in dijakinja Mreule Julijana, podčastnik italijanske vojske Cer-vellera Grigorij in gospodinja Gicia Vita. Poroke: pek Zei Anton in tkalka Tacco Marija, krojač Bi-gaj Danilo in gospodinja Zei Gizela, motorist Tagliamburi Nikolaj in gospodinja Kocijančič Ema. Živinozdravniški vestnik Zadnji živinozdravniški vestnik za goriško pokrajino beleži samo dva primera prašičje rdečice, ki se je pojavila v Dolenjah. V prvem polmesečju julija ni v naši pokrajini beležiti nobenega drugega pojava bolezni med živino. Prometna tiamnanje se nadaljuje IDE glob v enem tednu V enem samem tednu je policija, ki navaja kolesarje, avtomobiliste pa tudi pešce k prometnemu redu, naložila skupno 186 glob. Posebno pažnjo posveča policija redu na križiščih, kjer se pripeti največ nesreč, ter nočnemu miru. V tem tednu je bilo namreč kazno vanih 39 avtomobilistov in 147 kolesarjev zaradi najrazličnejših prekrškov. Prijave za izlet na Koroško samo do ponedeljka Zveza slovenske mladine v Italiji pripravlja za mladino iz Goriške izlet k Vrbskemu jezeru na Koroškem. Prijave za izlet, ki bo dne 12. in 13. prihodnjega avgusta sprejema Glavni odbor mladine v Ul. S. Pellico št. 1-1. do vključno ponedeljka 17. t. m. Potni stroški in stroški za potni list so skupno 2.500 lir. lir. = kino = VERDI, 15: «Glasbo prosimo«, Barvni film W. Disney, ter «Smehljaji in solze«, H. Mu-fette; VITTORIA, 15: «Proti Karaib-skim otokom«; CETRALE, 15: ((Sovraštvo«, D. Dich; EDEN, 14.30: «Pot velikanov«; B. Stanwich; ESTIVO, 21: «Poljubil sem zvezdo«, J. Craford, J. Garfield. Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - UL Cesare Battisti 2 - lelefon 70 v« v Delavnost naših žena Te dni se je sestala pri o-krožnem odboru ASI2Z v Kopru komisija za zaščito matere in otroka, da pregleda delo in ugotovi kaj bi bilo treba še napraviti. Ugotovila je., da nekatere žene niso mogle dobro vršiti svoje dolžnosti, ker so bile preveč obložene z drugim delom. Pri obisku otroškega vrtca V Izoli je bilo ugotovljeno, da i-majo otroci dobro in zadostno hrano, da pa ne odgovarja popolnoma osebna čistoča. Se drugo vprašanje je, ki ga bo ■ ^eRko 2» ■ ijudstv,/manje pri na' v etl°du g0„ Vzbudil odlok o l^^ktno „°darskih P°dietii ži|V’ ga i ?ravljanje delav- > ng ^ *°v- Tito obrazlo- 5e>e skupščin6”1 2asedaniu 5e zbirain r' Po vseh va' je> sestankih U'e "a mn°' sU,g°v°r tov 'tu1** prouču' 4V MU te S?' Taki Se‘ ja„ Babičih Van y Marezi- S?* Sergaših o88nelu- Pom- L, ’ Radni Kn ?až°na, Novi ■ > na .drU§°d- Z ent ,ln tov. Titu po- ^MrDugkoadnih7’ ** Sv' A- ftiit D°šiija] r, vseh sestan-t« KP r ■ ratnemn krv , aviip „ ln to KSlasao oCdahUC‘iS’ y katerih >k. od°bravajo ta veliki ^bi maihne vasice «>! *ii m l2ol° Pravijo v ‘Mi km^ed drugim: je in delavai se za-6tuv«mo važne§a zakona, iJH r’ dd ,bo le Od naših rm , “asm V?°st- 7* ^dvisna naša bo- <2 n m° Se tudk da Rosn°.10d nažega eno-Dk M zakn Sf'ega načrta. dokazana vavbsni .A ga P°kreta >n VrS . d(*az vsem obreko-tia v ornin£ormistom 7. kO1* na,CelU’ katerim pripo-slt;' Mi J S1 ogledajo ta za-Ok P°nosni na delav- be„ At\l Jugoslavije !~ m na modre le. ^ na Tvoje 1 si jih imel v zvezi s na zasedanju ine. S’hnžkllk je: Naj iN živi ki si ,-.a , z njim Ti, Oh 9*9a,? VOfl'telj!» h ■ PjL p°MJANA, dili-vij0 °UE in FI.EGOV CK tudi v svoji resoluciji. sri° odobravamo 'Poljak jo j^p^upanje v pravilno ta naše ter izražamo SKp\auPa V 7., s tov. Titom na če-. arn od . u ° upravljanju to-'vov via-S delovnih kolek- PcT- "o nadaljnji korak rft6vetnik, *udi udarec vsem e°, da ki”’ ki se zaman tru-.u&nn . 1 Prikazali soeiali- srečnejšo bodočnost. drugačno °t V „„Jug°slavijo M, vresniei je. ri^keRa 'l',lR0sIr’vanski coni Tr-' krivični, a’ ki zara- ,£1!h mej ostali izven Jugoslavije, Retnovine pričakujemo, da se omenjeni zakon čimpreje uveljavi tudi pri nas«. Vaščani SERGASEV pišejo v svoji resoluciji med drugim: «S tem se vidi, da je Vaše vodstvo na pravilni liniji mar-ksizma-leninizma, ki je prišlo že na tako stopnjo graditve socializma, da so delavci sposobni voditi svoja podjetja sami, ne da bi jim kdorkoli ukazoval. Do tega ste prišli samo za to, ker je delavski razred Jugoslavije tesno povezan s Komunistično partijo in vidi v njej edino pot, katero so si na- rodi Jugoslavije začrtali že v času narodnoosvobodilne borbe«. Ljudstvo BABIČEV, ROJCEV in MARANCINOV pravi v svoji resoluciji: «S tem da ste izročili tovarne in podjetja v upravljanj« delavcem, ste napravili velik korak naprej v svetovni zgodovini človečanskih pravic. To potrjuje pravilnost Vaše Partije, ker stg edini uresničili najvažnejši Marksov izrek: Tovarne delavcem. Sedaj bo pri Vas delavec v pravem smislu besede gospodar tovarne. Zato Vam vzklikamo: Nadaljujte s takim delom, mi vas bomo vedno podpirali«. Vaščani KORT pravijo v svoji resoluciji naslovljeni tov. Titu: «Izrekamo Vam največje priznanje in zaupanje, kajti v vas vidimo največjega borca za uresničenje idej Marksa, Engelsa in Lenina. Najbolj živo nas je zanimalo vprašanje zakona, ki daje tovarne v upravo delavcem. Popolnoma se strinjamo s trditvijo, da je nacionalno vprašanje V resnici pravilno rešeno. Iz govora smo mogli ugotoviti, da gre FLRJ z velikimi koraki V socializem, da je postalo ljudstvo resnijen gospodar vsega imetja države. Zato razumemo njegov polet pri graditvi države. Hvaležni smo Vam za veliko pomoč, ki jo nudite pri graditvi socializma v našem okrožju«. moral rešiti mestni ljudski odbor. V bližini prostora, kjer je otroški vrtec, je nekak prostor za konje. Te bi bilo treba preložiti na kako drugo mesto, ker ni primerno zaradi čistoče, posebno v poletni vročini. Bili so ustanovljeni po večjih krajih aktivi in komisije, ki bodo pomagali reševati taka in podobna vprašanja. Ze so začeli delovati v Portorožu, Izoli in Pobegih. V Pučah in Kampel-Salari so bila otvorje-na otroška igrišča, pripravljajo pa otvoritev ;e po. drugih krajih. Zene bodo poskrbele tudi za ustanovitev poletnih ekonomij v Kopru, Izoli in Ankaranu. Pri prostovoljnem delu je 110 žena iz okraja napravilo 2535 prostovoljnih ur. Ankaran Zdravstvena otroška kolonija Tako je napisal na stenčas Pribac Josip: «Vsi pionirji, ki imamo kakšno bolezen na očeh, smo prišli v Ankaran, da. ozdravimo. Za to zdravljenje je poskrbela ljudska oblast. Tu smo zbrani pionirji slovenskih, italijanskih in hrvatskih šol. Počutimo se zelo dobro. Skrb za nas so prevzele tovarišice iz Jugoslavije. V. kolonijo smo prišli zato, da se bomo ozdravljeni ' laže in bolje učili. Ze iz tega vidimo, kako skrbi za nas najnilajše ljudska oblast. Tu ne delamo nič in se samo kopljemo, zdravimo, jemo, igramo in spimo. Takšno je že grozdje v Istri TOVARIŠ VATOVEC IZ SEMEDELE IMA TRTO, KI JE ZAROBILA KAR 44 TAKIH GROZDOV. Babiči Dober uspeli mlatve zadruoariev Naša kmečka delovna zadruga je dokončala mlatev žita na bivših koprskih solinah. Pridelek je letos precej dober. Namlatili smo 128 stotov pšenice in 22 stotov ječmena. Mlatev še ni končana, ker imamo precej žita še doma- Ze kar smo do sedaj namlatili zagotavlja vsakemu članu naše zadruge po 1 stot pšenice. Dokler so obdelovali razdrobljeno vsak svoje posestvo, niso dobili nitj toliko, nekateri pa celo nič. Letos je naša zadruga prejela za češnje, grah in hruške že nad 300.000 dinarjev. Ce bi bili imeli dovolj delovne sile, da bi še bolje obdelal; zemljo, bi bil dohodek 'še večji. Sledimo velikemu zgledu tov. Sirotanoviča Danes v nedeljo bodo za 1 prvo obletnico tekmovanja za večjo storilnost dela, ki ga je začel lani rudar tov. Alija Si-rotanovič in v počastitev II. zasedanja okrajne skupščine, tekmovali po raznih delovnih kolektivih. V Kopru bo tekmovanje v tovarni De Langlade in pri E' dilitu, v Izoli v tovarni za konserviranje rib Ampelea in v opekarni Nardone. V tovatni Ampelea bo tekmovalo 7 delovnih brigad. Ves delovni kolektiv rudnika V Sečjolah pa bo s prostovolj. nim delom pokazal svoje priznanje ljudski oblasti. Tekmovali bodo s prostovoljnim delom tudi delavci nove opekarne na Križišču pod Sv. Petrom. Prvo tekmovanje je bilo pred dobrimi 20 dnevi na Edi-litu. Od tedaj se je razširilo še na druga gradbišča. Tekmovali so zidarji pri gradnji vinske kleti v Skocijanu in včeraj pri novem hotelu v Kopru. Zidarji in pomagači občutijo, da j>e tekmovanje za večjo storilnost dela nekaj zelo pomembnega. Polni dobre volje so ob vsakem tekmovanju odgovorili z delom. Izidi dosedanjih tekmovanj 50 pokazali, da bodo uspehi v prihodnje še večji. Zgodovinski roman «Ro-kovnjači* je nastajal v poslednjih dveh letih Jurčičevega pisateljevanja, ko se je v živl.enju trdo preizkušanj pisatelj že boril z zavratno boleznijo, pa kljub temu ostal neutrudljiv glavni urednik Slovenskega Naroda, zbiral gradivo in pisal tri ali štiri zgodovinske romane, snoval komedijo in vrsto krajših povesti ter črtic- Roman je izhajal kot glavno leposlovno delo v prvem letniku Ljubljanskega Zvona, ko je Jurčiču smrt dobesedno iztrgala pero iz rok. Šesta številka LZ je pri-nesla na prvi strani Jurčiče-vo osmrtnico, na drugi pa nadaljevanje «Rokovnjačev» s pripombo: «Po pokojnega Josipa Jurčiča osnovi spisal Janko Kersnik«. Roman je osirotel ob 11. poglavju, tako da je večji del, skoraj dve tretjini, Kersnikovo delo. Ohranjeno gradivo priča, da je Kersnik pretirano skromen v Epilogu, v katerem sporoča bralcem LZ, kako ln zakaj je preprijel pero iz roke pokojnega Jurčiča: <im, ut nafr/ieckk 14. t. m. je imel (jlavni odbor AFZ Slovenije plenarno zasedanje. Udeležile so se ga tovarišice it vseh krogop Slovenije in v diskusiji prikazale delovanje ženske organizacije s svojih delovnih področij. Istočasno s0 si izmenjale svoje bogate izkušnje in na njih proučile, kako bi laže prilikovale nove oblike dela. Organizacija AFZ se bo namreč zaradi zahtev, ki jih postavlja graditev socializma in z njo poglabljanje samouprave, mnogo bolj tesno naslonila na Ljudsko fronto. To pomeni še nadaljnji korak naprej v razvoju ljudske demokracije in ljudske oblasti. Temelji s0 jima bili postavljeni v osvobodilni borbi, toda nujno je, da se zaradi njune okrepitve in poglobitve pritegujejo čim širše ljudske množice k samoupravi. Socializma ni mogoče graditi brez njih, brez njihovega konkretnega sodelovanja, ker le njihovo konkretno sodelovanje daje obeležje demokratizaciji politične, ga, gospodarskega in družbenega življenja. V obširnem referatu je to razložila predsednica glavnega odbora AFZ tov. Angelca Ocepkova. Njena izvajanja je v diskusiji podkrepila tov. Lidija Sentjurčeva, organizacijski sekretar KPS. V ljudstvu se mora razviti do najvišje mere čut odgovornosti. ' Zakon o upravljanju državnih podjetij po delovnih kolektivih razvija ta odgovomostni čut in poglab-Ija samoupravo. Diskusija je pokazaja, da so žene z zanima, njem in odobravanjem ta zakon sprejele, zato s o ga tudi v diskusiji skušale z vseh strani osvetliti. Poglavitna naloga organizacije AFZ pa je in ostane vzgoja mladega rodu. To nalogo je očrtala v svojem referatu tov. Nika Arko, ki je pokazala uspehe ženske organizacije rui vzgojnem polju. Tesnejša spcj'-tev AFZ z Ljudsko fronto pa bo pripomogla tudi tu vse večjim uspehom in je obenem najtrdnejše jamstvo, da se bo to vprašanje nadalje reševalo kot splošno družbeno vprašanje. Kot del splošnega družbenega vprašanja so razumele tovarišice na plenarnem zasedanju tudi vprašanje naših tržaških kolona v Sloveniji. Ko je predstavnica tržaških antifa-šistk orisala napade tržaškega kominformističnega tiska na te kolonije s ciljem, da bi jih kominformisti preprečili In tako izpostavili naje otroke raznarodovanju Lega Nazionale in njej sličnih iredentističnih organizacij, jo je sekretarka AFZ v imenu žena Slovenije prosila, naj sporoči tovarišicam v Trstu. da njihovi otroci niso žrtve za jugoslovanske narode, kot bi to hotelo kominformistično «De-!o». «Mi jim ne dajemo mačehovskega kruha», je rek-la, «temveč naš materinski kruh.a VRAČAM SE V NEMČIJO polna prijetnih spominov na srečanje z jugoslovanskimi ženami Sedaj, ko sem se npkoliko »poznala z življenjem in ustrojem Jugoslavije, pričenjam razumevati tudi njene razmere. Na jugoslovanskih tleh so se nekdaj križale struje evropske in azijske kulture. Na njih so se stapljale vzhodno in zapad-ncevropske osebnosti. Izmenjal 3e je grški in latinski način mišljenja, a ves ta kulturni svet je pozneje prišel pod usodni vpliv islamskega vzhoda. Najbolj me Je začudil način, kako so jugoslovanski narodi sprejeli in na svoj način obdelali vso to različno duhovno .dediščino. Občudovala sem lepa ročna dela na ženskih narodnih nošah. Videla sem, da se ped vplivom različnih stilov lepota oblik in fcarv ni na vezeninah vprav nič zmanjšala. Ponekod je celo spretna roka vezilje napravila še pestrejšo in lepšo sliko. Mislim, da se tudi iz tega razvidi, kako so jugoslovanski narodi znali vedno pravočasno oceniti, ali je prišel trenutek, da se lahko preda novemu doživljanju. Ti narodi so dovolj čvrsti, da nadaljujejo tradicijo in da je ne zapuste, ker razumejo, da se narodi kot bilke posuje, če nimajo korenin. Tudi notranja samostojnost ljudi, ki sem jih srečala, potrjuje to mojo ugotovitev. Prišla sejn v Jugoslavijo, zato da jo spoznam. zat0 da fca lahko v Nemčiji o njej govorila. Z vsemi svojimi skromnimi močmi bi hotela prispevati k razumevanju med Vzhodom in Zapadom. Upam, da bosta Vzhod In Zapad spoznala poslanstvo Jugoslavije, ki je v mejah svoje .države znala rešiti vprašanje različnih kVltur njihovih vzrokov in raznih ver Na potovanju no Makedoniji me Je najbolj razveselilo dejstvo, d® izhajate tani Pol«P. te .-tjP cMakedonka# tudi posebni reviji za Turkinje in Siptarke v njihovih lastnih lezikih. Tudi ostali doživljaji s potovanja mi pričajo, čeprav so vtisi se sveži in ne morem gledati nanje tako. da vsaka stvar zavzela svoje določeno mesto, da jugoslovanski narodi niso izgubili vere v človeštvo, kljub žalostnim dogodkom, ki jih je doživela njihova dežela. Stari kmet iz Gabrovice. vasi v Istri, ki je bila popolnoma uničena, mi je rekel: «To niso bili Nemci, to so bili fašisti. ki so počenjali take grozote«. Pa vendar leži neke vrsta sence na našem narodu, ki se ie nekoč imenoval narod pesnikov in filozofov. Temu narodu bom povedala, da poznajo po vsej Jugoslaviji, tako kot oni istrski vinogradnik, razliko med prav0 Nemčijo in onimi divjimi hordami, ki so zlorabljali njeno ime. Menim, da je potrebno, da vse žene sveta izrazijo željo, da 3e spomladi sestanejo in snamejo kopreno z obraza dobrote vsakega naroda, zato da hj se narodi med seboj spoznali in naučili ceniti. Vračam se v Nemčijo polna prijetnih spominov na srečanje z jugoslovanskimi ženami. To potovanje se mi zdi, kot da bi bilo sanje. Pod* vtisom koncertnih zvokov, oblik in barv nisem sposobna, da se zberem in da vam podam pravi pogled o razmerah v Nemčiji- To vam bom iz Nemčije poslala, ker hočem, da se zbližamo med seboj, da izmenjamo svoje misli, kot to delamo z ženami drugih dežel. Ne morem izgubiti upanja v uresničenje nedeljive enotnosti. V vsakem primeru bomo mi z vsemi silami delali za njeno uresničenje in otroke bomo vzgajali v duhu medsebojnega razumevanja. — Meni se zdi jz izkušenj, ki jih imam, da so to v Jugoslaviji razumeli, in da so ženam dostopne vse panoge, gospodarskega, kulturnega in socialnega življenja ter da imajo nanj svoj vpliv. Videli bomo, kakšne posledice bo' to imelo, in mislim, da bo svet izvajal svoje zaključke. Na ta način ne navajajo žene Jugoslavije le svoj narod k dobremu, temveč lahko dajajo tudi novih pobud k ideji mednarodne združitve. Beethoven je pel: ((Objemite se milijoni vsega sveta«. Na starodavnih tleh Makedonije me je prevzelo tako razigrano veselje. da se mi ie zazdela lahkota pridružit! se Beethovnovi pesmi. Polna sem hvaležnosti, kar mi je bilo dano, da sem doživela pridobitve kulture, ki so dokaz o ljudeh, ki so živeli pred nami. Iz teh doživetij črpam smelost in .moč ze nalogo, ki smo si jo me žene same zastavile, da bomo osrečile ljudi, v kolikor nam je to mogoče. HULDA PANKOK mm mmm NAS NOVI ROD GRE NASMEJAN V BOLJŠO PRIHODNOST. HELLEN KELLER, ameriška napredna pisareSjica Resnica o borbi jugoslovanskih narodov za neodvisnost in samoupravo si vedno bolj utira pot v svet. Prinašamo pismo ameriške pisateljice, javne delavke in velike zaščitnice slepih, HELLEN KELLER, ter misli, ki jih je zapisala gospa HULDA PANKOK na svojem povratku iz Jugoslavije v Nemčijo. Bila je gost centralnega odbora AFZ Jugoslavije. Postavila si je za svojo nalogo, da z dokumentarnimi predavanji in članki prispeva k sporazumevanju med narodi. Hellen Kette/ je Zelo zdftbni-va osebnost. Slepa je in gluha, toda z vztrujnini delom, z napori svoje volje in z nepremagljivo voljo po znanju ie premagala vplive fizičtie pomanjkljivosti lih svoj duševni razvoj. Dosegla je osnovno, srednjo in ■ visokošolsko izobrazbo ter postala doktor filozofije in književnosti. Danes je vplivna ameriška Pisateljica in poznana progresivna javna delavka. Letos je izpolnila 70. leto svojega življenja. Rodila se je 27. junija 1880 v Tuskambiji (Ala — ZDA) kot normalno razvit otrok. V 19 mesecu je mala Hellen zbolela za vnetjem možganske mrene in ostala slepa in gluha. Mala Hellen, ki se je do 19 meseca razvijala popolnoma normalno in je že govorila nekatere besede, je po bolezni onemela. in se razumela s svojo okolico samo s kretnjami, smehom in jokom. Zunanji svet je zaznavala preko svojih, čutov, tipa, okusa in vonja, ki so se ji močno razvili. Starši niso mogli zadovoljiti njene vedoželjnosti in ji dati osnovne izobrazbe. K0 je dopolnila 6. leto, so ji poiskali učiteljico. Našli so jo v Bostonu, v zavodu Za slepe. T0 je bila Anne Sullivan, zelo kratkovidno 20letno dekle, ki je bila poprej sama učenka v tem zavodu in se je po metodi s lavnega ameriškega zdravnika >'n pedagoga slepih dr, Howe-ja usposobila Za učiteljico slepih in gluhih. Dr. Home si je pridobil sloves z- vzgojo slepe in Naše žene “Primorskemu dnevniku,, in “Primorski dnevnik,, njim OTROCI NAM" iz počitniških kolonij PIŠEJO v Sloveniji Ko so se prejšnji teden naši mali odpeljali v počitniške kolonije v prelepo Slovenijo, da si tam naberejo novih moči in zdrpvja, smo me matere ob slovesu svojim otrokom priporočate: bodite pridni, ubogajte in pa pišite, pišite#. Čeprav so r.aše agilne tovarišice iz glavnega odbora ASIZZ že odšle k njim na obisk, da pogledajo, kako se počutijo naši mali, in nam povedale. da je vse v redu, da je vsem prav dobro, da so vsi zdravi, zadovoljni in veseli, da imajo preprosto, toda tečno in zdravo hrano, «da še nobeden rd umrl od lakote#, kakor so nas plašili krivi kominformi-stični preroki, kateri so na vse načine hoteli preprečiti odhod naših malčkov v Slovenijo, smo se njihovih pisemc od srca razveselile. V Barkovljah je Vidalijeva agitatorka celo na dom povabila vse tiste matere, kt so svoje otroke vpisale v kolonije v Slovenijo. Nekatere so prišle iz radovednosti, kaj jim rjeki misli povedati. Seveda so zopet morale poslušati SKUPINA TRŽAŠKIH OTROK V KOLONIJI NA .VICU PRI LJUBLJANI. stare fraze obrekovanja in blatenja nove socialistične Jugoslavije. Tudi ona je uporabila vse tiste laži in obrekovanja. ki jih je poln kominfor-mistlčnl tisk. Kako so ji matere na njerje besede in prigovarjanja,- naj otrok ne dajo v Slovenijo, pač pa naj jih vpišejo v kolonije, ki pojdejo v Italijo, odgovorile, si je gotovo zapomnila in mislimo, da jo je za vedno minilo veselje sklicevati slične sestanke. Da nadaljujem: Razveselile smo se nbvic, ki so nam prinesle tovarišice iz Glavnega odbora, saj nismo drugačnih tudi pričakovale, to pa za to, ker smo dobro vedele, komu smo zaupale naše otroke, saj so naši otroci odšli v Jugoslavijo, to je v tisto deželo, v kateri je ravno rjjim in njihovi bodočnosti posvečena največja skrb. Ni je države na svetu, ki bi imela toliko domov, urejenih za mladino, kakor ravno socialistična Jugoslavija, kjer ravno v tem času odhajajo iz vseh krajev otroci na morje ali pa v gorate kraje, kakor se pač pokaže potreba pri zdravniškem pregledu. Torej tovarišice iz Glavnega odbora so nam povedale, kako je hotel vsakdo napisati mamici pismo, da bi jo s tem razveselil. Sedaj so pa prišla ta pisemca, cel kup jih je in da Krožna dirka Avstrije okrog Slovenski kajakaši državni prvaki na divjih vodah BLED, 22. — Poleg tekmovalcev zveznega razreda, ki so tekmovali na 7000 m dolgi progi po Savi Dolinki, so vozili še člani I. razreda, in sicer na 14.000 m, kjer so se poleg Slovencev izkazali Srbi in Hrvati, tako da se vrstni red ekip po prvem dnevu ni spremenil. Rezultati so naslednji: Člani ‘14.000 m S-1 I. razred: 1. Srol Oskar (Slovenija) 48.34. Včeraj je bil na sporedu ka. jak-slalom- na divji vodi, in sicer so imeli člani zveznega razreda dokaj težko progo, ki jo je postavil in poskusil ing. Rudi Malahovski. Proga je bila 600 m dolga in je imela 20 vratič, medtem ko so članice zveznega razreda in člani I. razreda imeli nekoliko lažjo progo ter na 600 m imeli le 13 srednjetežkih vratič. Četudi so tekmovalci iz Hr. vatske zasedli 4, Slovenci pa 3. prva mesta, je Slovenija v skupni oceni zmagala za 10 točk prednosti in si osvojila naslov ekipnega prvenstva v kajakih na divji vodi ra leto 1950. Kot gostje so izven konkurence tekmovali najboljši avstrijski kajakaši iz kaiakklubov «Schwarz-Weiss» z Dpnaja in «Donau» iz- Linza. Rezultati v kajak-slalomu so naslednji: ,. C lani zvezni razred: 1. Desni- | Nogometni turnir ca Vlado (H) 659.3, 2. Erjavec ^ sto), Bilden Edi (tretje mesto). Člani L razreda: L Hlavaček Dalibor (H) 235.3, 2. Svet Bogdan (S) 332.4, 4. Lukanovič Krešo (H) 414.4. V skupnem plasmanu je vrstni red ekip kajak-slaloma naslednji: 1. Slovenija 279, 2. Hrvatska 269, 3. Srbija 47, 4. Makedonija 34. Danes in jutri bo jugoslovanska reprezentanca, ki bo odšla na svetovno prvenstveno tekmovanje v Kopenhagen, v dvoboju tekmovala z avstrijsko ekipo na mirni vodi, in sicer na kratki in dolgi progi. Vrktor (S) 1083.5, 3. Zadel Ml. lan (S) 1104. Izven konkurence HansFruehwlrt (Avstrija) 442.8 (prvo mesto), Danek Josef (A) (3. mešto). Članice zvezni razred: 1. Novak Anica (H) 840.8, 2. Bezlaj Vida (S) 873, 3. Flego Ljerka (H) 933.4. Izven konkurence tSclsvvingel (A) 338 (prvo me- lis openskem igrišču se danes prične nogometni turnir za prvi «Kraški pokal«, ki ga je organiziralo fizkultumo dTU-štvo Opčine. Na turnirju bo sodelovalo 10 ekip tržaške okolice. Zmagovalec turnirja bo nagrajen a pokalom ter 15 medaljami. ••IGUH DE FRANCE,. 17 deveti etapi zmapal Pasotti BORDEAUX, 22. — V deveti etapi Niort—Bordeaux, dolgi 206 km je zmagal Italijan Pasotti. Bernard . Gauthier je v splošni kvalifikaciji še vedno obdržal prvo mesto. Vrstni red prihoda v deveti etapi kolesarske dirke okrog Francije je sledeč: 1. Pasotti. (It. kadetje), 5 urah, 30’ in 23” 2. Shotte (Bel. gija), 3. Bonini (It. kadetje), 4. Desbads (Francija), 5. Pe-troni (Italija), 6. Geminiani (Francija). Vsi ti so prišli v istem času. 7. Darnauguilhen v 5 urah, 33’ in 20”, 8. Sciardis v 5 urah 33’ in 34”. 9. Baldas-sari. 10. Bafert. 11. Frankovski. 12. Lajoie. 13, Ockers. Splošna kvalifikacija «Tour de France# po deveti etapi je sledeča: 1. Gauthier (jug. vzhod) v 60 urah, 0,3’ 19” 2. Re-dolfi (sever, vzhod Ile de Fran. ce) v 60 Urah 12’ 39”. 3. Gold-schmidt (Luksemburg) v 60 u-rah 13’ 40” 4. Brambilla (jug. vzhod) v 60 urah 14’ 42”. 5: Kubler (Švica) v 60 urah 14’ 43". 6. Magni (Italija) V 60 urah 14’ 46”. GRADEC, 22. — V prvi etapi kolesarske dirke okrog Avstrije Dunaj . Gradec, dolgi 200 km je zmagal Luksemburžan Schmidt. Ves čas med potjo je kolesarje močil dež. kar je posebno povečalo njihove napore na Semmerinškem prelazu. Vrstni red prihoda je sledeč: 1. Schmidt (Luksemburg) v 5 urah, 30’42”; 2. Hofmann (Lu. ksemburg); 3. Vitali (Jugoslavija); 6. Colja (Trst); 9. Schlau. sero (Trst). Po Avstrijcu Ham-merlu, ki ie prišel deseti na Cilj je skupina v kateri sta Tržačana Fontanot in Cok. Splošna ocena je sledeča: 1. Luksemburg v 16 urah 42 30’; 2. Avstrija v 16 urah 43’48”; 3. Trst v 18 Urah 44T2”; 4 Frun-cija; 5. Jugoslavija. Jutri bodo vozili na etapi Graz • Celovec. Kolesarska dirka za mladince Danes ob 7.30 y Barkovljah start zanimive kolesarske dirke za mladince in juniorje. Dirko organizira kolesarski odsek Zveze društev za telesno vzgojo na progi Barkovlje. Sesljan, Devin, Sesljan. Barkov-lje, Sesljan, ’ Prosek, Opčine, Katingra, Lovec. Na startu bodo mladi kolesari obeh con Tržaškega ozemlja. vidite, kakšna so. Pišejo jih že odrasli otroci nekako urejeno. Lepo po vrsti naštevajo, kako so srečno prispeli, kako so jih jugoslovanski pionirji pričakovali s cvetjem in pesmijo, kako se dobro počutijo, kako prijetno spijo daleč od te vročine v belo pogrnjenih posteljah. Mlajši in pa najmlajši pa pišejo vsevprek, kar vidi se jim, koliko bi hoteli povedati, kako so zadovoljni. «Kako igramo ping-pong», piše mala deklica in pripominja: veš mamica, to je neka žogica, ki jo mečemo sem in tja«. Tako skuša ona pojasniti svoji mamici, ker ona ni videla doma take žogice. Druga zopet v eni sapi hoče povedati, kako se med seboj dobro razumejo, kako se je že zredila, in z nekim ponosom piše, kako je njena skupina dobila prehodno zastavico in kako si želi. da bi ne bilo nikoli konec teh lepih dni. «Tako je lepo tukaj«, piše, «da bi najrajši ostala kar za vedno tu«. Mali Luciano iz Barkovelj, ki je včasih doma pred krožnikom vihal svoj nosek, pa piše: «Veš mamica, vse pojem, tako pri kosilu kakor pri večerji in pa tudi zredil sem se že«. Iz vseh pisem pa veje neprisiljeno veselje ter zadovoljstvo in pa želja, da bi to še dolgo trajalo, nikjer sence o kakem domotožju, čeprav piše mala El-da, da je bila pri odhodu žalostna. «Ir.< tudi jokala sem se v vlaku#, pravi, «toda pri Mira-maru sem pa že bila vesela in sem prepevala«. Po vsebini so si pisma enaka, tako tista, ki prihajajo z Viča aR iz Kranja in z Lesc. Deklica italijanskih staršev, ki je v zdravstveni koloniji ra Lescah, piše: -(Siamo come in paradiso#. Taka, vidite, so ta pisemca, preprosta. Iskrena, neprisiljena, kakor jih lahko napiše le otrok svoji mamici. Me matere smo presrečne, da je nova socialistična Jugoslavija sprejela r.-aše .otroke medse, tako kakor sprejme brat brata, da bodo naši otroci deležni tiste noVe vzgoje, ki jo imajo njihovi mladi jugoslovanski prijatelji, ki se vzgajajo v duhu bratstva in medsebojne ljubezni. Prisrčnega spreje. ma, ki so ga bili deležni naši otroci, gotovo ne bodo nikoli pozabili/ f Mislim, da izražam željo vseh mater, ko se ob tej priliki zahvaljujem v prvi vrsti jugoslovanskemu ljudstvu in ljudski oblasti, ki Je pripomogla našim otrokom do zdravega in veselega letovanja, Podporne mu društvu v Trstu, ki je vse odlično organiziralo, in pa tovarišicam ASI2Z, katere so nesebično kot vedno, ko gre za na še otroke, prispevale k' uspešni organizaciji kolor.-ij. Barkovljanska mati gluhe Lore Bridmaine, Lora Bridmaine je delala oblekce, za lutko, ki so jo učenke zavoda slepih v Bostonu podarile svoji mali tovarišici. To lutko je Anne Sulliban vzela s seboj, ko se je od.pravila k mali, slepi in gluhi Hellen. Ob igri s to lutko je mala Hellen pod veščim strokovnim vodstvom Anne Sullivan spoznavala mnogo stvari. Polagoma se je učila, kako se imenujejo, iz česa so in še mnogo drugega. Crko za črko, besedo za. besedo je Anne Sullivan naučila malo Hellen tako, da je tipkala s svojim prstom na nje-prsta in na vsakem mestu pod no dlan. Kmalu sta znake prenesli z dlani na papir. Uporabljali sta močan papir, šilo in Braievo abecedo za slepe. Hellen je s šilom prebadala na papirju črko za črko, besedo za besedo. Obrnila je papir, s svojimi prsti je šla preko izbočenih točk in se je tako naučila citati. Ko je zvedela, da se ljudje razumejo s pomočjo govora, je hotela tudi ona govoriti. To je šlo teže, toda njena učiteljica m izgubila upanja, vztrajno ji je polagala usta in jezik tako, da bi izgovorila posamezne glasove in besede. Trajalo je dolgo, toda napori vztrajne in spretne učiteljice in neumorne in vedoželjne učenke so pokazali sivoje uspehe. «Voda» je bila prva beseda, ki jo je Hellen spregovorila. Led je bil prebit in kmalu se je naučila izgovarjati tudi druge besede. V 11. letu starosti se je vpisala v šolo za gluhoneme, kjer je izdelovala z odliko. Mnogo je pisala in čitala in izpolnjevala svoje znanje pod vodstvom svoje učiteljice Anne Sullivan. od katere se ni več ločila. Vpisala se je v šolo, ki pripravlja dijake na univerzo. Dovršila jo je z odličnim uspehom in se l. 1900 vpisala na univerzo. Končala jo je V 4 letih in leta 1904 je promovirala za doktorja filozofije. Posvetila se je književnosti in jezikom, Za katere je bila izrazito nadarjena. Več jezikov goucri tudi sama. 2e kot študentka na filozofski fakulteti je napisala in izdala svoje prvo delo. Njeni prvi dve knjigi sta: «Moje ziv-rljenjet), ki je izšla 1902. leta, Pismo Hellen Keller narodom Jugoslavije Dragi prijatelji povsod po Jugoslaviji, zelo sem srečna, da vam pošiljam bratske pozdrave. S hvaležnostjo se spominjam svojega obiska v Jugoslaviji skupno z Anno Sullivan in Polly Thompson v korist slepih 1. 1931. Spominjam se, kako so nas vsi gostoljubno in prisrčno sprejeli. Sedaj vas pozdravljam, vesela zaradi vaše nove svobode in samostojnosti, za katero ste se tako dolgo in hrabro borili Dobro se zavedam težav, ki jih imate na svoji poti, toda prepričana sem, da se vam bodo roke o-krepile na krmilu državne odgovornosti in da boste napravili iz sebe svoboden in veliki narod, ki ima svoje mesto med silami, ki delajo za prosvetlji-tev in napredek človeštva. Z bratskim pozdravom HELLEN KELLER 27. marca 1950. Pariš, Francija. in «Optimizemi>, ki je izšla 1903. leta. Po dovršeni univerzi se je posvetila delu Za zaščito slepih in zastavila vse svoje življenje, zato da bi jim bilo lepše. Sodeluje v mnogih ame-. riških časopisih. Univerza v Glasgowu ji je podelila za njeno javno delovanje naslov častnega doktorja prava. Gradivo, ki ga obdeluje v svojih delih in spisih, je vzeto največ iz njenega lastnega življenja. Njena najbolj znana dela so: «Svet, ki v njem živim», 1908. leta, «lz mraka». 1909. I. Po tej knjigi je tudi izdelan film: «Maja ve-ra». 1927. «Midstrim» 1929. I., «Dnevnik Hellen Kellern 1938. I. in ePustite nas, da veruje-mo«, 1940. t. Njena učiteljica je Iz detin-Anne Sullivan je ostala pri njej do svoje smrti 1936. leta kot njen najboljši tovariš in mentor. Hellen Keller in Anne Sullivan sta bili 50 let nerazdružno porezani. Po smrti svoje drage učiteljice je našla drugo tovarišico, ki jo spremlja na njenih številnih potovanjih po Ameriki in inozemstvu, P o poteh širjenja naprednih, človečanskih in miroljubnih idej. Pri svojih 70 letih je še vedno borbena in napredna javna delavka in je poznana v Ameriki in širom Po svetu. Revi e iv of INTERNATIONAL AFFAIRS A YUGOSLAV VIEVV ON V/0RLD PR0BLEMS • ČASOPIS PREDSTAVLJA JAVNO TRIBUNO IN OBJAVLJA MNENJA DOMAČIH IN TUJIH AVTORJEV O VPRAŠANJIH MEDNARODNE POLITIKE. • ČASOPIS IZHAJA VSAKIH ŠTIRINAJST DNI V ANGLEŠČINI IN FRANCOŠČINI. IZDAJA GA NOVINARSKA ZVEZA JUGOSLAVIJE. J*tvit htvvllliu o /ffii/f*1 Cena posamezne številke: 12 c, Letna naročnina 3 dol ni i umi i« morete naročit) pri «BANCA C OM M E RCI ALF ITALIANA« s plačilom v dobro računa NARODNE BANKE FEDERATIVNE LJUDSKE REPUBLIKE JUGOSLAVIJE za NOVINSKO 1 IZDAVACKO PREDUZECE SAVEZA NOVlNA-RA JUGOSLAVIJE — POSTNI PREDAL 125-BEOGRAD. GGiStite l II. REPUBLIŠKO RAZSTAVO V LJUBLJANI' tkalne of0> od 22.VII - 6,Vlil j; m kmumalm delamo^ llevija oblačil - Zabavišče ZARADI 50% POPUSTA KUPITE NA ODH. POSTAJI OBRAZEC 0 RAZPIS! INDUSTRIJSKA ČEVLJARSKA SOLA PRI TOVM' NI ŠPORTNIH ČEVLJEV ZIRl bo v šolskem letu 195<>9‘ sprejela večje število učencev, ki bedo z vsem oskb“J vani v internatu te šole. Učna doba traja tri leta. Pdjr se prične s 15. septembrom 1950. Vpisovanje od 1- * 1 septembra t. 1. POGOJI ZA SPREJEM UČENČEV: 1. Starost; od 14-16 let, 2. Šolska izobrazba: osnovna šola. 3. Zdravstveno stanje: dobro. 4. Državljanstvo: jugoslovansko. Lastnoročno pisano prošnjo je vložiti najkasneje 31. julija 1950 na naslov; ji Industrijska čevljarska šola p. ŽIRI nad Škofjo Loka PROŠNJI JE PRILOŽITI SLEDEČE LISTINE: 1. Rojstni list ali izpisek iz rojstne matične knjige, .j 2. Domovinski list odnosno potrdilo o domovinski 3. Zadnje šolsko izpričevalo ali potrdilo o zadnjem ucJ*t' uspehu. 4. Kratek življenjepis učenca in 5. zdravniško izpričevalo. p Pred vpisom bodo učenci polagali sprejejnni izj?11 slovenščine in računstva. I__________________ ŽELEZARNE JESENIC® šolo ZA IZ UČITE V LIVARSKEGA POKLICA, _MODELN^ razpisuje sprejem učenčev v MIČNIH IN TEHNOLOŠKIH LABORANTOV TER NO. ZA KOVINARSKE POKLICE. t Pravico do vpisa imajo državljani FLRJ, stari l! a ne starejši od 17 let. ki so uspešno dokončali % 5 razredov osnovne šole Kandidat; za elektrica^,. manj o razredov osnovne #oje. rvanuiuau za eie*“ tehnološke in kemične laborante pa dva razreda glazije. Kandidati morajo do 19- avgusta t. 1. predložiti dv t vi šole: lastnoročno pisano prošnjo z navedbo tocn -0. naslova in pošte, rojstni list. zadnje šolsko izprišeV,e(o kratek življenjepis, izjavo staršev ali skrbnika, s kaUe, dovoljujejo vpis. Učenci, ki ne prihajain direktno j2.1* ji morajo predložiti tudi potrdilo o prejšnji zaposlit^1- j ga izda KLO. -m* Za časa šolanja je učencem zajamčena vsa mate>‘ „| oskrba. Sprejemni izpiti bodo po 25. avgustu. Na spre)‘ izpit sprejeti učenci bodo na izpit pismeno poklicah ■ „ Uprava metalurške industrijske Železarne Jesenice m 1950'S1 RAZPISUJE NATEČAJ za sprejem novih učencev v šolskem letu Industrijska tekstilna šola v Mariboru sprejnl%e-tem šolskem letu 100 učencev zg predilski, tkalskb menilniški in tekstilno-kovinaraki odsek. Za vpis so potrebni sledeči pogoji: .. mF' 1) dovršenih 6 razredov osnovne ali njej sUanc 2) starost od 14-17 leta; 3) da je fizično zdrav in ima veselje do stroke- Učenci te stroko imajo {rriliko, da se izučijo cialiste v tekstilni industriji v vseh navedenih 0 Mfl/ Učenje na šoli traja tri leta. Vsi so preskrbljeni streb9P' vanjem v internatu, s hrano, obleko in šolskimi lw ,e p° nami, poleg tega Pa prejemajo še mesečne; nagra njihovem uspehu v šoli. . {aK Mladinci, ki se zanimajo za vpis v' šolo, nai..s7.a prijavijo — ustn0 ali pismeno na naslov jndustrijsk stilna šola Maribor — Melje. Prijavi, odnosno lastnoročno pisanj prošnji za,,s” v zavod, naj bodo priloženi še sledeči dokumentu 1) rojstni list; 2) zadnje šolsko spričevalo; 4) karakteristika LMS; 5) potrdilo o imovinskem stanju; : M b<^ 6) pismena obveza staršev oziroma varuha. poravnali vse stroške oskrbe, ako bi učene voljno ali iz malomarnosti zapustil_ šolo. rCjen Na osnovi teh prijav bodo gojenci klicani K nemu izpitu, kjer se bo dokončno odločilo o m sprejemu v zavod. UPRAVA INDUSTRIJSKE TEKSTILNE MARIBOR UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI, SL «, III. nad. - Telelon Stav. «3-808. - UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA St. 20 - Telefonska St. 73-38 OGLASI: od 8.30.12 ln od 15-18 . Tel. 29-477. Cene oglasov: Za vsak mm vlilne v širini I stolpca: trgovski 60, flnančno-upravnl 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: Za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din. T „ . -n Od*, urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, Ul. S. Pelllco l-II., Tel. 11-32 - Koper, Ul. Battisti 30ia-I, Tel. 70. NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400. celoletna 2600 lir; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: izvod 4.50, mesečno ^ . Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. - Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega lnoze™*'“ Ljubljana, Tjrševa 34 . tel. 49-63, tekoči rad.’« pri Komunalni banki v Ljubljani tafl MMjivoioviju, fAKCuCIja UCIUVSlll BLiutiv*«* -------------------- j*. 6-1-90603-7. - Izdaja Založništvo tržaškega tiska D'Z°flsSSs*