Tisfe dni /e izšlo povelfeod cesarfa Avgusta, da naj se popiše ues suet. To prvo popisovanfe se je vršilo, ko /e bil Kvirinij cesarski namesinik v Slriji. In Oodili so se vsi poplsouai, vsak v suoje mesio. Šel /e torej iudi Jožef iz Galileje, iz mesla Nazareta, v Judejo, v Davidovo mesio, ki se imenuje Bežlef)eiri - bil /e namrec iz f)iše in rodovine Davldove - da bi se poplsal z Marijo, svojo zaročeno ^eno. Ko sla bila tam, se ji je dopolnil čas poroda. In porodila /e sina prvorofenca, ga povila v plenice in polosttla v jasli, ker zanja ni bilo proslora v prenočišču. V prav lisiem kraju pa so paslirjl prenočevali pod milirn nebom in bili na nočnif) stražaf) pri suoii čredi. In glej, angel Gospodov /e prisiopll k nfim in svefloba Gospodova jid fe obsvelila, in silno so se preslrašill Angel firn /e rekel: <>Ne bofte se; zaka;, glejfe, oznanjam vam ueliko veselje, ki bo za vse liudstuo: Rodil se vam je danes v meslu Davldovem Zueličar, ki /e Krislus Gospod. In lo vam bo znamenje: Našli bosle dete, v plenice povilo in v jasli položeno.« (Su.Cuka 2, 1-12.)