Politični ogled. Avstrijske dežele. Dnes 27. oktobra zvečer ob 8. uri se pripeljata italijanski kralj Umberto in kraljica Margarita nad Pontebo, Bel jak, Celovec, Judenbnrg, Brnck itd. v Duuaj obisko^at našega cesarja in ponujat italijansko prijateljstvo in zvezo, na katern pri nas le nemški liberalci in magjarski politikarji vernjejo, vsi drugi smo neverni Tomaži. — Naslednik baronu Hajmerlu na ministerskem stolu zunanjih naših zadev bode baje ogerski grof Kalnoki, sedaj cesarjev poslanik pri ruskem carji; mož je 49 let star in konservativec. — Naš štajerski c. k. Damestnik baron Kiibeck pride baje na Tirolsko, tamošnji namestoik Witman pa na Moravsko, ker ume česki, Štajerci pa baje dobimo ministra barona Konrada, katerega naša večina v državnem zboru ne bode tipela več. — Deželni zbori dokončali so vsi delovanje, večjidel veliko mirneje, kakor je po razsajanji nemških liberalcev bilo pričakovati; le pri sklepn so skušali žaliti vlado na KranJRkem liberalni zagrizenec baron Abfaltrern, na Ceskem kneza Scbonburg in Auersperg^ in v Spodnjej Avstriji nemški jud Kuranda. Cndno je to da imajo ondi, kder liberalci gospodarijo dežele največjib doklad na gruntni davek: na Štajerskem 360/0. Da Koroškem 43°/o- velika Galicija sbaja 8 27°/,,. Znamenito je tudi, da Salcburški deželni zbor jednako koroškemu, kranjskemu in tržaškemu prosi vlado, naj Rudolfovo železnico podaljša do Trsta in zveže z Gizelino železnico. Ceski zbor je postavo sprejel, po katerej se v vsakem okraji piiredi posojilnica. — Uradnike na Slovenskem je nekaj iznemiril zaukaz ministra dr. Pražaka, da se imajo pri sodnijab sprejemati slovenske vloge in slovenski reševati ter protokoli s slovenskimi 8trankami slovenski zapisovati. Gospcda se vsaj tako lehko prepriča, da so dnevi nemško-liberalnega gospodstva pri kraji. — Ogerski davkeplačilci so predlanskim in lani 80 milijonov goldinarjev dolžni ostali. V sosednem Medjiuiurji dobijo novo magjarsko dačo, namreč: užitnino na meso in vino, katero Ijudje doma jedo in pijejo. Poslanec ali ablegat Urvary pajira ne bode nič kaj pomagal iz sile. Hrvatje čutijo čedalje bolje pritisk magjarske vlade; zato se žiri bojazen za neodvisnost po vsej deželi, tem bolje, ker je tiskovna svoboda bnje zadušena, kakor pri uas. Vnanje države Iz yratislava izgnani knezoskof F(5rster je v našem Slezkem umrl. Dasiravno priljubljen pri nemškem cesarjeviči in cesariei, vendai* nemški cesar ni dovolil, da bi mrtvega škofa v Vratislav slovesno prenesli in pokopali. Še le ko so katoličani prosili Bismarka, bilo je to dovoljeno. Bismark je toraj boljši in več, kakor cesar. Sicer pa smrt tudi pri starem cesarji na dveri trka, kajti ove dni raznesla se je govorica, da je umrl, pa se ni bilo res. — 0 potovaDJi ruskega carja, da se snide z naširu cesarjem, je zopet vse tiho. — Rurnunski oflcirji merijo in narisavajo vse prelaza in soteske, ki peljajo iz Rumunije čez in skozi Kaipatskn gorovje v Erdel,J8ko in Ogersko. — Srbskega kneza hočejo pri bližnjej skupščini proglasiti za kralja; turški sultaa ga baje namerava prvi priznati in Sfdoh \7. jeze do Avstrije podpirati. — Grki zasedli so vse turške dežele jim odkazane in odpuščajo vojake domov; turški sultan pa zbira svoje okolo Soluna, ker se boji, da nebi tje prišla avstrijska armada. — Italijaai čejo maboma biti nam prijatelji in zavezniki in razpusčajo ninedentovske" družbe, ki so nameravale Avstriji vzeti Trst in južuo Tirolsko. Zoper sv. očeta pa razsajajo liuje, kakor poprej. Pravijo, da je treba papeža prognati iz Italije, kakor je bil iztiran neapolitanski kralj. — V Parizi bil je očiten sbod atejistov, t. j. bogatajilcev. Strašuo so govorili zoper Boga, krščanstvo, duhovnike in sv. ceikev. Gambetta jib podpira in ta človek utegne v kratkem postati minister. V Tuneškeua je palo do sedaj 900 vojakov in 15.000 jiii je zbolelo. Sedaj uiarširajo Fiancozi v Kajruan, glavno skrivališče Arabov. — Spanjolci naineravajo Pireneje, plauine, predreti za novo železnico na Francosko. — Augleški minister Gladstone prebiva na giadu Hovvarden, varovan od runožinc policajev, ker se boji razkačeuib Ircev. Irska liga je v oklici Ircera nasvetovala, da najetnniki ne sruejo grajsčakom uobene najemščine plačevati, dokler bodo angleški miuistri irske poslance zaprte puščali v jetiščih. Iz Egipta so Angleži in Francozi svoje ladije pozvali nazaj ia egiptovski vice-kralj se je turškega sultana trdneje oklenol. V Arabiji pa baje snujejo neodvisno državo od Turčije.