VESIMK
CELOVEC SREDA 11. MAJ 1988
Letnik XLI!I. Štev. 19(2379)
izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt
Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt
Cena:7šil.
300 din
P.b.b.
Sklad za
pravno
samopomoč
ZSO, NSKS ter Nadstrankarski komite za obrambo dvojezičnega šoistva so pri Zvezi-bank odprii „Skiad za pravno samopomoč". Pozivamo vse rojake, da podprete financiranje stroškov, ki so povezani s pritožbami v zvezi z dvojezičnim šoistvom. Konto štev. 33050 „pravna pomoč".
Vsi v Mladinski dom: skupen protest proti iočevainemu modelu!
Danes, v sredo ob 20. uri, bo v Mladinskem domu v Celovcu spominska prireditev pod geslom „Ne izrujete nam korenin!", ki naj ne bi spomnila samo na 50. obletnico anšlusa in na zločinsko ravnanje nacistov s Slovenci na Koroškem, temveč izrazila tudi mogočen skupen protest proti grozečemu ločevalnemu modelu
na dvojezičnih šolah. Zveza slovenskih izseljencev in Zveza koroških partizanov ter Zveza slovenskih organizacij zato pozivajo vse rojake, da se te spominske prireditve udeležite v čimveč-jem številu. Izrazimo skupen mogočen protest, izrazimo svojo pripravljenost boriti se za našo skupno dvojezično šolo!
Danes v Cetovcu
X\c/u dovcil-Tih i/-u. !icm.'i.'V /\L'/u ktuuSkih puiU/.mm
Spominska prireditev
(\ < w ink;t Jože !\tU). pt cdscdnik / \ c/L s)o\ c tlakih i/Lc ))L nn.\
! L rhcU ! \cnhct t?ci. DokumLtUamniLm !ii\ &-L ( ^k-ncit. tnnJicn \\ ntcrshimJcs
Sot)L')u[L)o \!!'/ .!<o/')/ŠLiH).iko)\t\ ko/n končki }\uli/i!)i\ki pc\skt /hor
Sreda. ! ]. maja MJSS. 2()''
L eiovcc. Miadinski dom, Miksehatiec 4
NE IZRUJETE NAM
KORENIN!
Elementarni pouk: Pritožbe na ustavno sodisce že v pripravi
Skupina pravnikov, ki ji je Zveza slovenskih organizacij poverila, da pripravijo vse potrebne ukrepe za pritožbo pri ustavnem sodišču in drugih (mednarodnih) sodiščih glede sedanje ureditve dvojezičnega šolstva na Koroškem in načrtovanega ločevalnega pedagoškega modela, je prvo fazo svojega pripravljalnega dela že zaključila.
Na osnovi sedanjih analiz trenutnega stanja na dvojezičnih šolah bo še v tem šolskem letu vloženih več pri-
tožb pri ustavnem sodišču! Glavne točke za pritožbe bodo:	trenutna ureditev
osnovnega pouka v četrtem razredu ljudske šole, ureditev pouka na glavnih ter poklicnih šolah, v politehničnem letniku, na posebnih šolah in tudi dejstvo, da v Celovcu ni dvojezične ljudske šole.
V zvezi z ločevalnim pedagoškim modelom, ki bo sklenjen verjetno sredi junija letos, in ki predvideva ločevanje otrok po narodnostnih oz. jezikovnih kriterijih, pa je
Zveza slovenskih organizacij na Koroškem že zaprosila za izvedensko mnenje vrsto evropskih in mednarodnih organizacij, katerih stališča bodo tudi osnova za pritožbo pri ustavnem sodišču.
Važno vlogo za obravnavo pri ustavnem sodišču bodo imeli tudi starši. Zato Zveza slovenskih organizacij nudi vsakomur brezplačno pravno pomoč za formalno pravne postopke proti ločevalnemu modelu in proti neupošteva-
nju v 7. členu Avstrijske državne pogodbe zagotovljene pravice, da je vsak otrok deležen elementarnega dvojezičnega pouka v vseh štirih razredih ljudske šole.
„Slovenski vestnik' in Zveza slovenskih organizacij pa bosta za starše od prihodnjega tedna dalje organizirala posvetovalne ure s pravniki v zvezi z dvojezičnim šolstvom. Termine teh ur bomo objavili v naslednji številki Slovenskega vestnika".
Izjava
ZSO
Upravni in Nadzorni odbor Zveze sioven-skih organizacij sta na svoji skupni seji 6. maja sprejeta izjavo k trenutni narodnopoiitični situaciji znotraj narodnostne skupnosti ter k vprašanju šoistva in nadaijenega nastopanja. ZSO poziva k enotnosti, strnjenosti in samozavesti med Sio-venci, saj bomo samo tako iahko preprečiti uvedbo in izvajanje modeta. fzjavo objav-tjamo na 2. strani.
PREBEMTE
na
strani
2 Knjiga
..Zgodovina koroških Siovencev od 1918 do sedanjosti"
4	Tovarna „Obir" predstavita nov investicijski načrt
5	Diese Woche im Siovenski vestnik
6	Hodiška iniciativa staršev se bor) proti točevanju
9 Deset ietpevsko-instrumentatne skupine Žvabek
10 Vestnikov
podtistek ..izzveneta je pesem"
12 Karate: Miian Hribemtg gre na svetovno prvenstvo
Materinske prosiave
Večina slovenskih prosvetnih društev je ob materinskem dnevu priredita posebne prireditve: otroci so se z recitacijami, petjem ter igranjem zahvalili svojim mamicam za trud in požrtvovalnost, seveda pa so se prikazanega razveselili tudi številni očetje.	sw«, MofMf
Žitrajski „Haus der Heimat" ostaja zaprt za Stovence*
Društvo „Haus der Heimat" v Miklavčevem pred leti niti ni dovolilo, da bi SPD „Trta" iz Zitare vasi predvajalo v tamkajšnji kinodvorani slovenski film. Takratni argument: „Dvorano smejo uporabljati le domovini zvesta društva in domovini zveste politične stranke". Od zadnje občinske seje dalje lastnik stavbe „Haus der Heimat" ni več istoimensko društvo, temveč občina. Toda odborniki SPO, OVP in FP so proti glasovom odbornikov EL sklenili kupno pogodbo, v kateri je v celoti prevzeto zgoraj omenjeno določilo. S tem torej ostaja veljavno; zdaj bo torej občinsko predstojništvo odločalo, kdo je domovini zvest in kdo ne. Po stari navadi pač, saj je predstojni-
štvo že večkrat „Trti" prepovedalo uporabo prostorov ljudske šole za kulturne prireditve.
Prav zaradi tega odstavka pa tudi zato, ker so trije člani občinskega predstojništva samovoljno podpisali pogodbo še preden so informirali vse člane predstojništva, in o tem razpravljali v občinskem svetu, je odbornik EL Franci Kukoviča napovedal pritožbo pri nadzorni oblasti. Poleg tega pa so vsi trije odborniki EL v žitrajskem občinskem svetu ostro obsodili tudi dejstvo, da se je občina s kupno pogodbo obvezala, da na hiši za večne čase ostane napis „Haus der Heimat". Zakaj, tako so spraševali odborniki EL, ne bi mogli hiše preimenovati v ..Hišo srečanja"?
KOMENTAR
J/1NEZ4
INDTTEJ^-
LDC/^
AZPR/ČAJAMO
EMOTMOSTf
Zveza &oro.sA:;7; paraza-aov ;w Zveza sirAvea.skJA /z^e/jeacev s ra že veeArar a^pežao orgaAAiziraii m ;zvec//; pro^/ave v poras/i-fev zmage A!aJ aacl/ai;-zmom.
LeAo^ /e Aa/o že mnogo raz/;en;7i spom/nsAi/; pro-s/av, posvečen//! ža/ov-mema <žogo<r/Aa, A o .so aaCAsA/ AzJAA.sa/A /t v.s;r;)o z zem//ev;Wa ;n /o kof Os7n;arA p/*;A//ac;7; nac;-iaen/ NcAnčiji. Nas parH-zane ;n vse žrtve jajiztua ze/o moM, Ja MraJna zt vsArija ne prazna/e 8. maja - Jneva zmage na<7 aaAAja.sJzArAA^AAA, ;em vež /e /e 26. oAm6er, A o je av.srz/j.sA; pariaAAAeAAt ;zg/a.sova/ krajno nevfra/no.s7 naie Jržave.
ZaveJaAAAO se, Ja je za /Svarijo pomemben (aJ/ Aa Jamrn, aA]AAja.ši.S'fAAW An JemoAra^om pa je neza-zam/jAvo, Ja araJna /t v sm/ja J. maj popolnoma AgnozAza. ZazaJA faA.snega omalovaževanja fega zgo-JovAzzsAega Jneva An več neJemoAzančnAA polAAAč-nAA spmlzsl/ajev v zaJnjAA leni;, se sploA ne .smemo čaJAJ. Ja Arna /Iv.sAzA/a faAo slaA polA/AčnA agleJ v JemoAzazAčnem svem.
VelAAo govozA/o o Jemo-AzaeAjA. Jejanja pa so zavno oJzaAna. PoJ JemoAzaAAč-nem plaščem se sAzAvajo polAnAA, AA s pazolo, Ja jo Nozo.sAa šele AakraA .svo-6oJna, Ao Jo ta živel en sa/n nazoj - nemšAA, ve.s-Ano Azpopolnajejo MaAez-NaAJlAseJevo An PaAnezjevo opozoAo.
M polni o.sveščeno.sA; An v skr JA za naš nazoJnA oJ.sAoj apellzamo na vse Jemo-AzaAe An pošAene AozošAe Slovence, Ja gzemo zJra-ženl v JozJo pzoAl vsem, AA Jočejo AzJzAsaAl slovensAA živelj na NozošAem. Na anlAjašlsAlčnl pzoslavl v časA zmagi naj jašlzmom, Jne 11. maja oj 20 azl v Afla-JitAskettA Jo zn n, AzpzAčajmo našo enoAnosA v JozJA pzoAl JanašnjemAA tteojaJiztaa.
.SlOVČ-AAsAAA AAAArOt/AAAA .skAAprAOSt AAAA AT NARATA gp ZAjA AAA ho V Cf/oA7/7A7.s7AAh.ŠYA/ /7A7/t7ŽAAj.s7t7VCAA.skc ZAAAZOe/zAČ AAAA/AOjA! V AZrt-JfAO ffžkt ŠAlAAAACAjA. .STO, OVP AZA FP, .^AA/AZAOSlA AAAA ForO.fkCAAA. /Vc.SptArAAAA ht7 ,S/7 rcjc/jt^ pe^AA-ZA^rtAZCAAC V ArtA.StrAAAAkAAr.skcAAA pAAktAA, AAAAAAACrtAVAAjtt AAAA gO^kegAA AZAoJč/AA edeAA AAAAjhtAjith tAtittrACV' ZAA s/tAVCAAsko /ZojAAAA^O F//D V AAV.SlZAj.sAAW jZAAz/AAAZAČAAlAA ZA? V AAAA.s/cA/- AAAAZAZA^AAAZ ,skAA/7AAA7^t AAAA NtAro.fkA^AA V /AAZVOjAAA^AAA AthATh/AA. AAjj/A IČAjAAA/A SjAZfjč-lA ZAAkOAAttkt pred/og, Ar/ ho oFšlOjčČO Fo/eg IčgAA AAeAAAikOAAAACAOAAAA/AAf	ZA? pZApZAAv/jAAjO
A/vOjčZAČAAO ^o/o šjAZČAAAČAAA/ V ^kodo s7ovCAA.S'kc AAAAZAAApAČ AAAAjAAAA/ AAAA <7vA7jčZAČAAOšl V Cerkvi. ZAAlO ho od/oČAfev V .skAA/7AAA7.Sti. PetitAgOVki AAAOde/, A?A /oČAAjg Otroke /70 7o/.skAWA V/AZAASAAAAjAA 1AAA/A VAAAA/AZfj OAZ/OA^A/AA O /A7ČAn'AAAAjAA V AAAAZOA/AAAZ.SlAAA/A AAA jčZA^OVAAATA ^ZAlCZAjlTA, jč AAAApčAjčAA /7ZOlA A ČZ/sVA.
<7vOj'čZAČAAAAZA MČAlč//'čAZA, ZOZAAjč &AAZO .s/oVCAAsFA gAAZAAAAA-
Preprečimo točevahi mode!!
Izjava upravnega in nadzornega odbora ZSO, sprejeta 6. maja 1988
Obe vetiki stranki v deželi sta se v manjšinsko-šolskem vprašanju priključili trditvam FP. Tako eni kot drugi zagovarjajo stališče, da je 7. člen ADP izpolnjen.
Kancler Vranitzky je sicer pred kratkim govoril o velikem prispevku koroških Slovencev k vzpostavitvi 2. avstrijske republike, s svojo avtoriteto pa v celoti zagovarja izvedbo pedagoškega modela - še več, mednarodni javnosti ga predstavlja kot pomembno novost, ki jo bodo sprejeli v parlamentu v „sodelovanju" s koroškimi Slovenci.
Zato je jasno, da nem-škonacionalne sile na Koroškem, na čelu s Haiderjem, slavijo zmago.
Socialistična republika Jugoslavija kot država matičnega naroda in Socialistična republika Slovenija kot matica očitno nemočni gledata, kako delu slovenskega naroda jemljejo in teptajo osnovne človekove pravice, ki smo si jih koroški Slovenci priborili z udeležbo v antifašistični borbi. To se dogaja kljub temu, da ima slovenska narodna skupnost z Avstrijsko državno pogodbo izredno močno mednarodno pravno zaščito.
Dvojna morala avstrijske manjšinske politike ne prihaja do izraza samo ob dejstvu, da bo prav ob 5()-let-nici anšlusa prišlo do spremembe dvojezičnega šolstva, temveč predvsem ob tem, da celotna avstrijska politika in vse tri stranke podpirajo izvedbo paketa za Južno Tirolsko in še
naprej potrjujejo in zagotavljajo, da je treba Južnim Tirolcem zagotoviti še več pravic.
V tej resnično težki situaciji je Narodni svet koroških Slovencev kljub dogovorom, da tudi v vprašanju sosveta nastopamo enotno, samovoljno imenoval svoje predstavnike in se očitno odpoveduje politiki akcijske enotnosti in dogovarjanju med obema osrednjima organizacijama. Ta politika je v zadnjih 15 letih slovensko narodno skupnost na Koroškem v celotnem koroškem, avstrijskem in srednjeevropskem prostoru in seveda tudi v Jugoslaviji profilirala kot manjšino, ki se je pripravljena boriti za svoje pravice pogumno in enotno ter samozavestno. NSKS seje s tem odpovedal tudi politiki tesnega sodelovanja z demokratičnimi silami avstrijskega naroda in klonil pred pritiskom nemškonacionalne politike v deželi.
Obžalujemo tudi, da Narodni svet ni pripravljen sodelovati pri spominski prireditvi, ki jo organizirata Zveza slovenskih izseljencev in Zveza koroških partizanov 11. maja 1988 v Celovcu.
Kako torej naprej v narodnostni politiki?
Zveza slovenskih organizacij na Koroškem poziva vse rojake, ki jim je narodni ponos, samozavest in opora na lastne sile vodilo pri narodno in kuturnopolitič-nem delu, naj ne klonijo in naj izrazijo skupen protest
proti ločevalnemu modelu na spominski prireditvi 11. maja 1988.
Zveza slovenskih organizacij poziva Narodni svet, naj se vrne k mizi usklaje-vaja in opusti kratkoročne taktične poteze, ki slovenski narodni skupnosti še nikoli niso prinesle koristi.
Državni poslanec zelenih Karel Smolle pa naj svoje delovanje v zvezi z narodnostno skupnostjo uskladi z legitimnimi predstavniki slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem. V nasprotnem slučaju bo odgovoren za razbitje enotnega narodnega gibanja koroških Slovencev.
Zveza slovenskih organizacij na Koroškem poziva vse demokratične sile v Avstriji, naj bodo v tem hudem času solidarne s slovensko narodno skupnostjo na Koroškem.
Zveza slovenskih organizacij poziva koroško in zvezno vlado, naj ob 50-letnici „anšlusa" ne sprejmeta ločevalnega pedagoškega modela.
Zveza slovenskih organizacij poziva SRS in SFRJ, da naj v tej situaciji v bilateralnem in mednarodnem merilu ukreneta vse potrebno, da se prepreči rasistično ločevanje po jezikovnih kriterijih.
Zveza slovenskih organizacij je globoko prepričana, da moramo ločevalni pedagoški model preprečiti:
#	Starši, prijavite svoje otroke samo na podlagi obstoječe ureditve dvojezičnega šolstva!
#	Zveza slovenskih orga-
nizacij je poverila skupino pravnikov, da pripravijo vse potrebne ukrepe za pritožbo pri ustavnem sodišču: 4. razred ljudske šole; glavna šola; poklicna šola; politehnični	letnik;
posebna šola in dvojezična ljudska šola v Celovcu.
#	Dvojezični učitelji, ne sodelujte pri pripravah za uvedbo ločevalnega pedagoškega modela!
#	Zveza slovenskih organizacij je zaprosila za izvedeniško mnenje glede ločevalnega modela vrsto evropskih in mednarodnih organizacij, katerih stališča bodo tudi podlaga za pritožbo pri ustavnem sodišču.
#	Starši, ob koncu šolskega leta odklonite spričevala Vaših otrok, če ne bodo dvojezična oziroma sprožite pritožbo na ustavno sodišče!
#	Zveza slovenskih organizacij nudi vsakemu brezplačno pravno pomoč za formalno-pravne postopke proti ločevalnemu pedagoškemu modelu.
Slovenska narodna skupnost mora biti skupaj z našimi nemškogovorečimi prijatelji enotna, strnjena in samozavestna, tako bomo lahko preprečevali nemoteno izvajanje ločevalnega pedagoškega modela. Upravni in nadzorni odbor Zveze slovenskih organizacij pozivata, da izrazimo čim več protestov proti rasističnemu ločevalnemu modelu, ki ga zahtevajo nemškonacionalne sile s KHDin FP na čelu.
Celovec, dne 6. maja 1988
Zgodovina koroških Siovencev v nemščini
dr FRANCI ZW1TTER
Skupina avstrijskih zgodovinarjev se je lotila opisa zgodovine koroških Slovencev od leta 1918 do danes. Knjigo, ki je izšla v celovški Mohorjevi založbi, je prejšnji teden predstavila na Dunaju.
V prvi vrsti je namenjena uporabi pri pouku zgodovine na višjih šolah, je ob njeni predstavitvi poudaril glavni mentor tega projekta dr. Valentin Inzko. Zanimanje za manjšinsko problematiko raste tako v dijaških kot tudi v
učiteljskih krogih, je dodal ravnatelj slovenske gimnazije v Celovcu dr. Reginald Vospernik , vendar je bilo doslej krepko čutiti vrzel pismenega gradiva za ustrezno posredovanje zgodovine koroških Slovencev. Ta knjiga, ki obsega tudi občo slovensko zgodovino in upošteva problematiko tržaških, primorskih in videmskih Slovencev - iz nerazumljivih razlogov so izpuščeni Slovenci na Madžarskem - naj to vrzel izpohijuje.
Avtorski kolektiv se je lotil predvsem težišč plebiscita.
diskusije o kulturni avtonomiji v prvi republiki ter NOB, nato pa tudi politične razcepitve koroških Slovencev po drugi svetovni vojni.
Zaželjena odobritev s strani ministrstva za pouk je očitno zahtevala svoj dolg: prispevki o ..Ortstafel-sturmu ' so postali neverjetno mili, trenutna diskusija o šolskem vprašanju ni prisotna. Manjkanje osebnega registra ob koncu knjige je verjetno tehnične narave.
Glavna urednika študije dr. Walter Lukan ter dr. Andreas Moritsch sta pouda-
rila pomen učbenika, ki naj v prvi vrsti premaga dosedanje predsodke. V ostalem pa sta podčrtala, da so se vsi sodelavci pričujoče študije potrudili upoštevati vse momente koroške slovenske zgodovine. Prebiranje knjige priča, da jim je to v znatni meri uspelo.
Seveda ne sme manjkati Pelin: aprorobacija ministrstva ne pomeni, da bo knjiga vključena v takoimenovano brezplačno akcijo šolskih knjig. Ostaja torej odvisno od učitelja, ali se je poslužuje ali ne.
Soavtor knjige dr. M/a/fer Lukan, voaja /ngf/fufa za vzhodno in jugovzhodno Evropo na Dunaju.
Mnenje o avstrijski preteklosti se le nekoliko spremin ja
ICOkMUlU \\I)!!C IM \ \l
Mnenje o anM/j/s/d po//vefeMo,sn se venr7ar/e ne/co-//A:o .s/irent/nja. Z/a.sl; /n/ajYf generactj/pomlaja ^.se 7)o7/ ja,$no, <7a /1 v.y/r/ja /n Av^frtjc! /era 7933 n/'.s o 7?/7/ zgo/j žrfev nae/ona7soc/a//zn/a, /narveč /n 3/ prn7n/ soMor//-c/. Vendar la o.sveičeno^f ^e ne ^ega /a&o <7a/eč, /7a 7?/ ana//ze javnega ntnenja ago/ov/7e spre/nen/Tte s* pog/e-/7/7/ pre^/va/ilva na zrfve /a.s/'zn/a a// a a n/e/7naro/7no o^poravanega <7rzavnega //re3.se/7n/A:a Wa7/77/e7n/a.
Francois iViitterrand nada!jnjih sedem !et predsednik Francije!
V predzadnji številki ..Slovenskega vestnika" smo predstavili študijo dunajskega Gallupovega inštituta za javno mnenje. Na vprašanje: „Je bila Avstrija po letu 1938 žrtev ali sostorilec?" je kar 11 odstotkov več anketiranih kot še pred pol leta odgovorilo s ..sostorilec".
Vendar ta trend k večji osveščenosti očitno še ni dovolj močan, da bi lahko nakazal tudi posledice. Kajti, ko so anketarji postavili bolj natančna vprašanja, je bilo spet vse pri starem. Tako na primer v odnosu do žrtev fašizma kot do povračila za utrpelo škodo, ni čutiti senzibilnosti in osveščenost).
Na vprašanje: „So žrtve nacizma od 1945 do danes prejele od avstrijske države dovolj odškodnine?" je 41 odstotkov vprašanih menilo, da so prejele dovolj; 6 % jih je bilo mnenja, da preveč, 16 % ni vedelo pravega odgovora, 29 % jih je dejalo, da so žrtve prejele premalo in 8 % jih misli, da žrtve niso prejele nobene prave odškodnine.
Ob tem vprašanju so bili bolj kritični višje izobraženi: 53 % povprašanih z maturitetno izobrazbo je dejalo, da Avstrija za žrtve fašizma ni napravila dosti kaj (ali skoraj nič). Ta podatek spet nakazuje odločilno vlogo antifašistične vzgoje in os-veščevanja v šolah.
VVaklheim ima spet vedno...
Vse pri starem je ostalo očitno tudi pri zadevi Wald-
Stanovnik
s!avnostno
zaprisege!
Janez Stanovnik je v petek, 6. maja na seji vseh treh zborov siovenske skupščine v Ljuhijani s siavnos-tno zaprisego prevzet funkcijo predsednika Predsedstva Sociaii-stične rcpuhiike Sio-venije. Novemu predsedniku je brzojavno čestitata tudi ZSO.
heim. Hitro anketiranje Gallupovega inštituta je izkazalo sledeče informacije: 35 % povprašanih je za Waldheimov odstop; 12 % je neodločenih; 53 % pa jih je za to, da osporavani predsednik ostane. Podatki se skladajo z ugotovitvami drugih inštitucij, kažejo pa, da se je v teku spominskih proslav in tozadevnih razprav javno mnenje o predsedniku, „izpopolnjevalcu dolžnosti", zelo malo spremenilo, medtem ko se je v času predstavitve poročila komisije zgodovinarjev ter po nekaterih kritičnih izjavah zveznega kanclerja Vra-nitzkega vendarle močno spreminjalo (takrat je število Wa!dheimovih zagovornikov padlo pod 50 %, čeprav so mu še na začetku februarja nekatere analize izkazovale 72-odstotno „zvestobo" prebivalstva.
Ob vsem tem tudi ne čudi dejstvo, da je statistično 78 % Avstrijcev prepričanih o neupravičenosti kritike, ki jo v preteklem času izvajajo nad Avstrijo predvsem mednarodni mediji (16 % pa jih misli, da je kritika upravičena).
Na kritična poročila o Avstriji in Avstrijcih reagirajo posebej negativno malomeščanski sloji. Kajpada take analize skušajo samo statistično nakazati nekakšno reprezentativnost javnega mnenja. Pa vednar kažejo, da razprava o preteklosti zapušča nove brazde v zavesti prebivalstva.
Za to nikdar ne more biti prepozno!
Po najnovej3/7i anketah ga spet podpira več/na, avstrijski predsednik dr. Kurt IVaidheim.
PARIZ. Socialistični kandidat in dosedanji predsednik Francois Mitterrand je veliki zmagovalec predsedniških volitev v Franciji, ki so bile preteklo nedeljo. Dosedanji predsednik je v dvoboju za novega predsednika Francije dosegel kar 54 odstotkov in s tem podaljšal svojo predsednikovo dobo za nadaljnjih sedem let. Njegov protikandidat, konservativni Jacques Chirac, je dobil manj kot 46 odstotkov in s tem ne samo zgubil bitko za predsed-
Avstrijska informacijska služba za razvojno politiko (OlE) in Koroška skupina Zveze avstrijskih mest (Stad-tebund) organizirata skupno akcijo s plakati pod geslom „Tretji svet je tudi naš". S tem želita organizatorja opozoriti koroško javnost na mednarodno odgovornost, predvsem razvitega zapada in industrijskih držav, za dežele v razvoju. Akcija naj bi bila doprinos k borbi proti provin-cionalnemu mišljenju in vsakodnevnemu rasizmu. Poleg akcije s plakati, ki je organizirana s strani Evropskega sveta v okviru kampanje „Se-
niško mesto, temveč tudi funkcijo ministrskega predsednika. Zmaga Mitterranda je bila pričakovana, presenetila pa je velika razlika v glasovih med kandidatoma, saj je socialistični kandidat dosegel skoraj ..zgodovinski uspeh" legendarnega generala De Gaulla. Zanimivo je tudi, da je blizu milijon volil-cev neofašista Le Pena tokrat glasovalo za Mitterranda. Francoski predsednik je prvi kandidat Francije, ki je bil drugič izvoljen za to funkcijo.
ver-jug", se je avstrijska informacijska služba za razvojno politiko odločila tudi za podpisno akcijo, v kateri podpisniki zahtevajo od avstrijske vlade, da poveča postavko za projekte v deželah v razvoju na 500 milijonov šilingov letno. Kot je znano, znaša tozadevna postavka v avstrijskem zveznem proračunu trenutno skromnih 250 milijonov šilingov letno. Pod-pisne pole bodo na razpolago v vseh občinskih uradih na Koroškem ter tudi na uredništvu ..Slovenskega vestnika" v Celovcu, Tarviser StraBe 16.
Rona!d Reagan v težavah
NEW YORK. Ameriški predsednik Ronald Reagan (slika zgoraj) ima očitno težave s senatom glede ratifikacije sporazuma o odpravi raket srednjega in kratkega dosega. Če namreč do Reaganovega odhoda v Moskvo 29. maja senat ne bo ratificiral sporazuma, bodo zastali tudi moskovski pogovori o podpisu sporazuma o strateškem jedrskem orožju. To pa bi verjetno tudi bistveno zmanjšalo možnosti podpredsednika Georga Busha za zmago na predsedniških volitvah novembra letos.
Hud poraz za CDU
K1EL. Predčasne volitve v zvezni deželi Schleswig-Hol-stein (ZRN) so v nedeljo prinesle senzacionalen preobrat v tej deželi. Krščanski demokrati, ki so v zadnjih 38 letih vladali v najsevernejši deželi ZRN so doživeli hud poraz in morali prepustiti absolutno večino socialnim demokratom na čelu z Bjornom Engholmom. Engholm (SPD) je dosegel kar 54,8 odstotkov glasov (skoraj 10 odstotkov več kot na volitvah septembra 1987), CDU pa je nazadovala od 43 na 33,3 odstotkov. Spet pa je bil v deželni parlement izvoljen zastopnik danske manjšine v Nemčiji, ki je na teh volitvah odrezal celo boljše kot lansko leto (plus 0,3 odstotkov). FDP pa ni presegla meje 5 odstokov in s tem spet izpadla iz deželnega zbora.
Razgovor med Vranitzkim in Zemijaričem
DUNAJ. Pretekli teden sta se v okviru rednih pogovorov med avstrijsko in jugoslovansko vlado sestala avstrijski zvezni kancler dr. Franz Vra-nitzky in podpredsednik jugoslovanske vlade Janez Zemljarič. Pogovor je tekel predvsem o izboljšanju gospodarskega, finančnega in skupnega sodelovanja med obema državama.
Konec junija dežeine voiitve v Furianiji-Juiijski krajini
TRST. Predsednik dežele Furlanije-Julijske krajine Adriano Biasutti je po zadnji seji deželne skupščine napovedal deželne volitve za 26. in 27. junij. V teh dneh pa bodo izvolili tudi nekatere pokrajinske in občinske svete. Med drugim bodo na sporedu volitve za obnovitev goriške pokrajinske skupščine ter tržaškega pokrajinskega in občinskega sveta.
„Tretji svet je tudi naš"
Obir: poiovico plačamo sami!
Gospodarski	pomen
Tovarne ceiuioze Obir na Rebrci je veiik: na daijši rok tovarna zagotavlja deiovna mesta v gospodarsko šibki regiji, hkrati pa omogoča tudi deiovna mesta v gozdnem gospodarstvu ter nudi kmetom možnost za preživetje. Poteg tega tovarna Obir doprinaša k avstrijskemu izvozu, saj poieg ceiuioze izvaža tudi kemikaiije, izdeike drugih avstrijskih firm. Prav s tem trgovanjem pa opravija tudi pomemben dei mednarodnih gospodarskih stikov Avstrije, saj Obir sodeiuje s štiridesetimi državami širom sveta. Regionai-nopoiitično pa ima rebrška tovarna svoje mesto predvsem zaradi gospodarskih stikov v prostoru Alpe-Jadran.
Tudi zaradi teh ozadij je torej nujno potrebno, da dobi pomoč iz javnih sredstev -takšno pač, kot ostaie tovarne iste stroke. Obirjev projekt, ki vsebuje tako sanacijo okolja kakor tudi razvoj proizvodnje, je viožen pri pristojnih oblasteh že od ieta 1985 dalje. Toda doslej so odločitev o projektu zavlačevali predvsem na koroški deželni vladi, pa tudi na pristojnem ministrstvu na Dunaju. Dodatno k prvotni napovedi deželne vlade, da Obirju ne bo odobrila subvencije (ta sklep skušajo v deželni vladi nekoliko olepšati in deželni glavar Wagner zdaj celo
obljublja, da bo interveniral na Dunaju) pa soupada dejstvo, da so na Dunaju pred tem. da spremenijo prejšni (ob času vložitve Obirjevega projekta še veljavni) zakon o podporah iz sklada vodnega gospodarstva. S to zakonsko spremembo pa bi se zmanjšala vsota, ki jo zdaj novi ekološki sklad nudi podjetjem v smislu dolgoročnih kreditov z nizko obrestno mero.
Čeprav tovarna Obir od pristojnih mest še vedno terja podporo, kakršna bi ji pripadala po doslej veljavnem zakonu, pa se ravno zato, ker se zaveda pomembnosti projekta za vso regijo, temeljito ukvarja tudi z možnostjo drugačnega financiranja celotnega sanacijskega in razvojnega projekta. Na posebni
tiskovni konferenci sta direktor dipl. inž. Feliks Wieser ter tehnični direktor dr. Karl Heinz Haller predstavila novi načrt. Slovenija papir (kot večinski lastnik) bi iz svojih sredstev prispeval 500 milijonov šilingov, tovarna Obir sama pa bi iz lastnih dohodkov naslednjih treh let dala na voljo 130 milijonov šilingov. S tem bi lastnik in tovarna sama plačala že skoraj 50 odstotkov celotne investicijske vsote. Nadalje bi bilo potrebno, da novi ekološki sklad odobri 500 milijonov kredita, dežela Koroška pa 200 milijonov takoimenovanih nepovračlji-vih sredstev, s tovarnami, ki bodo Obirju dobavile potrebno opremo, pa bi se bilo mogoče dogovoriti za dopolnilna posojila.
V primerjavi s prvim finan-
„Po /rezf!/ preso/t
argHfHfnfou	A:
fouarMt? (%/r/o/t&o na Pc&rc;, cvPaa /ra/a/t/Vaa /jro/zuot/ft/a pa /g cc/a-/oza/"
dipl. inž. Fetiks Wieser direktor Obirja
čnim projektom bi se vsota lastnega kapitala torej zvišala s 445 na 630 milijonov, kreditna vsota, ki bi jo namenile zvezne ustanove pa bi se znižala za 262 milijonov na omenjenih 500 milijonov. Kot je dejal dipl. inž. Feliks Wieser, je projekt dobro kalkuliran in gospodarsko preverjen. Dodal pa je tudi: „Ne morem si predstavljati, da bi bili zmožni vložiti več kot 630 milijonov lastnega kapitala. To je torej naša zadnja ponudba, saj bomo v primeru izvedbe novega finančnega koncepta prisiljeni vračati tudi dopolnilna posojila life-rantov."
Če samo primerjamo, koliko denarja sta Koroška in Avstrija dali drugim celulo-zarnam, je vsota za Obir že prava malenkost. Poleg tega se ni bati, da bi razvoj Obirja vplival na tržno situacijo npr. tovarne v Magdalenu. Obir ima svojega stalnega odjemalca, Magdalen pa se mora ravnati po tržišču. Naj omenimo še, da je bil na tiskovni konferenci prisoten tudi zastopnik finskega podjetja Ekono gospod Aki Ahonen. Kot strokovnjak je potrdil kvaliteto Obirjevega projekta: „Če bi imel dovolj denarja, se bi pri Obirju takoj krepko udeležil. V primeru tovarne v Magdalenu pa bi si to premislil - tam bi se morda udeležil z enim šilingom!"
Andrej Mohar
Kranj: sejem kooperacij industrije, trgovine in drobnega gospodarstva
Poslovno prireditveni center Gorenjski sejem prireja v Kranju 13. sejem kooperacij industrije, trgovine in drobnega gospodarstva v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije in Medobčinsko gospodarsko zbornico za Gorenjsko od danes do 13. maja.
Ob predstavitvi ponudbe tega strokovnega sejma pretekli teden v Kranju je direktor sejma Franc Ekar informiral novinarje iz Slovenije in Avstrije, da bo letos sodelovalo skupno 127 razstavljal-cev. Edini avstrijski razstav-ljalec bo podjetje Carimpex iz Čelovca. Sejem pa bo 13. maja obiskala tudi delegacija Koroške trgovske zbornice pod vodstvom predsednika Baurechta.
Strokovni sejem kooperacij industrije, trgovine in
M. SEJEM
KOOPERACIJ INDUSTRIJE TRGOV!NE !N
DROBNEGA
GOSPODARSTVA
KRANJ,
t	C
drobnega gospodarstva je namenjen razvijanju kooperacijskih odnosov znotraj Slovenije in Jugoslavije ter preko meja, vzpodbujanju inovacijskih dosežkov in prikazu aktivnosti drobnega gospodarstva v Sloveniji in Jugoslaviji kakor tudi v prostoru Alpe-Jadran.
Član Izvršnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije Ivan Kukovec je na tiskovni konferenci menil, da bo ta sejem tudi indikator glede perspektiv, ki naj bi jih ta strokovni sejem imel v bodočnosti. Okrogle mize in posvetovanja o problematiki kooperacijskih odnosov bodo na to vprašanje dala natančnejši odgovor.
V okviru sejm bo tudi razstava ..Boris Kidrič - inovacije za stabilizacijo" ter razstava turističnih spominkov Gorenjske in izdelkov domače obrti. Otvoritev sejma ho danes, 10. maja ob 10. uri, sejem je odprt od 9. do 18. ure, zadnji dan do 15. ure.
Sejem je zanimiv tudi za obiskovalce s Koroške, saj je predvsem s področja male obrti zanimiv tudi za nakup.
!.L.
NadonaMzem raste z družbeno krizo
Nacionalizem ni samo pojav preteklih stoletij, temveč se v takšni ali drugačni obliki pojavlja tudi v današnjem času. Se posebno očiten pa je takrat, kadar družba zaide v težave.
Običajno ja naraščajoči nacionalizem posledica družbene krize ter stremljenja narodov po uveljavitvi. V Evropi se nacionalizem pojavlja pri vseh narodih in v vseh državah, le da je bil ob določenih časih bolj izrazit, npr. v Franciji ali Rusiji, še posebej pa v Nemčiji.
O nacionalizmu v Evropi je preteklo sredo predaval univ. prof. Helmut Rumpler. Predavanje je priredil Club tre popoli. Prof. Rumpler je zelo obširno nakazal pojave nacionalizma v Evropi. V diskusiji je bilo govora tudi o nemškem nacionalizmu na Koroškem. Za to miselnost je bilo
vedno značilno stremljenje po velenemški naciji. Td je veljalo za čas plebiscita, še posebej pa ob ..anšlusu" leta 1938. Ker je ta miselnost živa še danes, njeni nosilci smatrajo vsakdanjo dejavnost slovenske narodne skupnosti na Koroškem za izdajstvo domovine. Pri tem pozabljajo, daje nemški nacionalizem divjal na Koroškem predvsem proti slovenskemu življu, s tem v zvezi pa tudi pozabljajo, da lahko slovenska narodna manjšina preživeti samo v demokratični, samostojni Avstriji, ne pa v Avstriji, ki bi bila priključena kakemu vele-nemškemu rajhu.
Tako predavanje kot tudi živahna diskusija sta bita zelo zanimiva. Skoda jele, da seje večera kljub pomembni temi udeležilo bore malo zainteresiranih poslušalcev. M.P.
OGLASA
Dajemo v najem majhno hišo v Lešah pri Šentjakobu. Dvoje stanovanj po 55 kvadratnih metrov.
Interesenti naj se javijo na šifro ..Stanovanje".
Brošuro ..Ljubezen zdravi" lahko brezplačno naročite na naslovu: Univerzalno življe-nje/UnivcrscHes Leben. Pos-tlach 14t), 5t)l6Salzburg.
!zse!jenci in partizani, pozor!
Enkratna
odškodnina
Ob 50. obletnici nacistične Avstrije je avstrijski parlament sklenil zakon, po katerem bodo protifašističnim borcem in žrtvam fašizma izplačali enkratno odškodnino - „častno priznavalnino". V krog upravičencev po tem zakonu spadajo tudi bivši koroški partizani in slovenski izseljenci. Zato opozarjamo na tozadevne predpise in pogoje.
Enkratno odškodnino prejmejo:
#	odlikovanci s ..častnim znakom zaslug za osvoboditev Avstrije" v višini 5000 šilingov;
#	prejemniki pokojnine ali preživnine po zakonu o oskrbi žrtev v višini 4000 šilingov;
#	družinski člani žrtev, ki dobivajo pokojnino ali preživnino po zakonu o oskrbi žrtev, v višini 3500 šilingov;
#	imetniki ..uradnega potrdila" po zakonu o oskrbi žrtev v višini 3500 šilingov;
#	imetniki ..izkaznice za žrtve" po zakonu o oskrbi žrtev v višini 2500 šilingov.
Odlikovanci s ..častnim znakom zaslug" ter prejemniki pokojnin ali preživnin po zakonu o oskrbi žrtev bodo enkratno odškodnino prejeli po uradni poti brez posebne prošnje do konca tega leta.
Bivši partizani in izseljenci, ki imajo ..uradno potrdilo" ali ..izkaznico za žrtve", vendar nimajo ..častnega znaka zaslug" niti ne prejemajo pokojnine ali preživnine po zakonu o oskrbi žrtev,
pa morajo za odškodnino posebej zaprositi pri deželni vladi, in to najkasneje do 31. 12. 1988.
Opozarjamo, da za tako prošnjo predpisane tiskovine lahko dobite pri Zvezi koroških partizanov in Zvezi slovenskih izseljencev, ki sta tudi pripravljeni, da pomagata pri izpolnjevanju formularjev.
Z zakonomom o enkratni odškodnini je bil osnovan tudi poseben sklad, iz katerega bodo dodeljevali podpore protifašističnim borcem in žrtvam fašizma, ki so v socialni stiski. Prošnjo za tako podporo je treba vložiti na zvezno ministrstvo za socialne zadeve na Dunaju. Potrebne informacije dobite prav tako pri obeh podpisanih organizacijah.
Zveza koroških partizanov Zveza stovenskih izsetjeneev 902(1 Cetovcc, Tarviser Strahe M
Protest gegen das „Kamtner PadagogenmodeH"
Der Dachverband der Stu-dentenvertretungen an den Padagogischen Akademien in Osterreich hat wahrend seine^ letzten Tagung in Graz beschlossen, gegen die ge-ptanten Veranderungen des Minderheiten-Schuigesetzes fiir Karnten einzutreten:
Der Dachverband betrach-tet das von der ..Karntner Padagogenkommission" aus-gearbeitete Modeli, als eine weitere Verschlechterung fiir die s!owenische Volksgrup-pe. Das ..Karntner Padago-genmodell" basiere nicht auf padagogischen Interessen, den Unterricht zu verbes-sern, sondern auf die von den Landesparteien formulierte politische Zielsetzung der Schulertrennung	nach
sprachlichen Kriterien.
„Eine derartige Trennung verstarkt nationalistische Grundhaltungen, erschwert die Zusammenarbeit zwi-schen den Volksgruppen, da der „Dia!og" verschieden-sprachiger Kinder schon durch die Klassentrennungen verhindert wird. Diese Rege-lung drangt die ethnische „Minderheit" noch mehr in eine soziale, kulturelle „En-klave", als dies bisher schon der Fali war", heiBt es in dem Protest in dem auch betont wird, daB jede Form der Schulertrennung in der Pflichtschule eine verstarkte Assimilierung darstellt.
Ferner wird ausgefiihrt, daB das „Karntner Padago-genmodell" gegen den aus-driicklichen Willen der slo-wenischen Volksgruppenver-trctungen verstoBt und dies einer nicht voHstiindigen Er-fiillung des Art. 7 des Oster-reichischen Staatsvertrages gleichkommt.
Der Dachverband tritt fiir die Beibehaltung des derzei-tigen Minderheiten-Schuigesetzes ein und unterstutzt die Volksgruppenvertretungen in ihren Forderungen!
DtESE WOCHE !M
g#
Die Seite fiir unsere deutschsprachigen Leser/innen
Zentra!verband s!owenischer Organisationen: Gemeinsam das „Padagogenmodei!" verhindem!
Der Vcrwa/taag^- aad KoatroZ/aa^cAa/l <7e,s Zcatra/ver6aa- Schuljahres das Jahreszeug-^/owcaLc/:cr Drgaaiiatioaca m Karnten na/:m ant vergan- nis nicht anzunehmen, solite genen Freitag in einer me/;r.s*nindigen &'tznng znr a^tne/ien dieses nicht zweisprachig aus-fMafion innerAaii) der Vo/^igrnppe, znr Vo/^jgrappeapo/ia/r gestellt sein. Einsprachige aiigentein, .sonde itesonder.s znr droiienden Frennnng von Jahreszeugnisse waren ein ^c/tn/ern an den zwei.sprnc/:igen ^cita/en in .Siid/cdrnfen nacd Grund fiir eine Beschwerde ^prac/t/iciien Kriterien ^tei/ang. /n einer einstimmig angenotn- an den Verfassungsgerichts-ntenen Er/t/drttng tverden Kitern, Le/trer and a/ie Ange/torigen hof.
der Vo/Lsgrappe aa/gera/en, die i^eaii.sierang des Frennangs- Weiters bietet der Zentral-modeii.s za verdindern.
In der Erklarung, in der der Zentralverband s!oweni-scher Organisationen in Karnten seiner tiefen Uber-zeugung Ausdruck verleiht, daB das Trennungsmodell verhindert werden muB, wer-den die Eltern aufgefordert, ihre Kinder ausdriicklich nur auf der Grundlage der derzeit bestehenden Regelung fiir das zweisprachige Schulwe-sen anzumelden.
Ferner hat der Zentralverband ein Team von Juristen beauftragt, alle notwendigen MaBnahmen fiir die Einbrin-gung einer Klage beim Ver-fassungsgerichtshof vorzube-reiten. Gegenstand der Ver-fassungsgerichtshofsklage ist die Nichterteilung des im Artikel 7 des Staatsvertrages verankerte Elementarunter-richtes an den vierten Volks-
schulklassen, an der Haupt-schule, an der Berufschule, am Polytechnischen Lehr-gang, an den Sonderschulen, sowie der Nichtbestand einer zweisprachigen Schule in Klagenfurt.
Alle zweisprachigen Leh-rer werden aufgefordert, nicht an den Vorbereitungen zur Einfiihrung des trennen-den Padagogenmodells mit-zuarbeiten.
Der Zentralverband hat auch eine Reihe von europa-ischen und internationalen Organisationen um die Er-stellung von Gutachten zum Trennungsmodell ersucht, wobei diese Gutachten auch als Unterlagen fiir die Klage beim Verfassungsgerichtshof Verwendung finden sollen.
Den Eltern wird weiters nahegelegt, am Ende des
Vom 10.-13. Mai m Kranj: industrie-Kooperationsmesse
In Kranj wird heute die 13. Fachmesse der Industrie-Koo-peration, des Handels und der gewerblichen bzw. Kleinwirt-schaft eroffnet. Auf dieser Messe sind insgesamt 127 Ausstel-ler aus Slowenien, Jugoslawien, Osterreich, der Bundesrepu-blik Deutschland und aus Italien vertreten. Aus Karnten be-teiligt sich die Firma Carimpex (Klagenfurt). Am Schlusstag (13. Mai) wird auch eine Delegation der Karntner Handels-kammer unter Fiihrung von Priisident Karl Baurecht die Messe in Kranj besuchen und Gesprache mit hohen Vertretern der Wirtschaftskammer Sloweniens fiihren.
Piakataktionen fiir die Dritte WeH
Im Rahmcn der vom Euro-parat ausgerufenen „Nord-Sud-Kampagne" zur Unter-stutzung von Entwicklungs-hilfeprojekten in der Dritten Welt ist es - erstmals in Osterreich - zu einer Koope-ration zwischen dem Oster-reichischen Informations-dienst fiir Entwicklungspoli-tik OlE und dem Stadtebund in Form einer gcmeinsamen Plakataktion gekommen.
Die Landesgruppe Karnten des Stadtebundes und der OlE-Karnten wollen mit dieser Plakataktion, die nur in Karnten durchgefuhrt wird, die Verantwortung ftir die Dritte Welt in das BcwuBt-sein der Mcnschen rufcn und damit gleichzeitig einen Bei-trag zum Kampf gegen pro-vinzielle Idyllc und alltag-lichen Rassismus leistcn. Die Plakataktion unter dem Mot-to „Die Dritte Welt ist auch die unsere " wird von allen 25 Mitgliedsgemeinden des
Stadtebundes in Karnten un-terstiitzt.
Gleichzeitig mit der Plakataktion wird vom Osterreichi-schen Informationsdienst auch eine Unterschriftenak-tion durchgefuhrt, mit der die ostcrreichischc Bundcsregie-rung aufgefordert wird, die Budgetmittel ftir Entwick-lungshilfe-Projekte, die verstarkt den iirmsten Bevolke-rungsschichten in den Ent-wicklungslandern zugute kommen, um 500 Millionen Schilling pro Jahr zu erho-hen. Derzeit wird aus dem Staatsbudget jahrlich die ftir das Image Osterreichs als peinlich zu bezeichnende Summc von lediglich ca. 250 Millionen Schilling zur Ver-ffigung gestellt.
Die Unterschriftenliste wird in allen Gemeinden Kiirntens aufliegen, eine Un-terschriftenlcistung ist auch in der Redaktion des „Slo-venski vestnik", Klagenfurt, TarviserStraBc 16, moglich!
Zentra!verband
begruBt
SJ-ResoIution
Der Sekretar des Zentral-verbandes Dr. Marjan Sturm begruBte die Resolution des Bundeskongresses der Sozia-listischen Jugend Osterreichs, in der das Karntner Trennungsmodell entschie-den abgelehnt wird. Die Resolution der SJ, in der auch wichtige Forderungen beztig-lich zweisprachiger Ortsta-fcln, der Anerkennung Kla-genfurts und Villachs als Teil des gemischtsprachigen Ge-bietes usw. erhoben werden, ist cin erneuter Beweis dafur! daB die Ablehnung der Schulertrennung weit uber die Reihcn der Volksgruppc hin-ausretcht. Damit erhalt die konsequente Ablehnung der Schulertrennung durch die Volksgruppe cine wichtigc politische und moralische Unterstutzung ", heiBt es ab-schlieBcnd in der Erklarung,
verband jedem Volksgrup-penangehorigen ein kosten-loses Rechts-Service ftir for-mal-rechtliche Schritte gegen das trennende Padagogen-modell an.
In der Erklarung des Zen-tralverbandes wird auch zur jiingsten Vorgangsweise des Rates der Karntner Slowenen (eigenwillige Beschickung des Volksgruppenbeirates) Stellung genommen. Der Zentralverband slowenischer Organisationen ruft in die-sem Zusammenhang den Rat der Karntner Slowenen auf, auf den in der Vergangenheit erfolgreich beschrittenen Weg der Koordinierung zwi-schen den beiden Zentral-organisationen zuruckzukeh-ren und von kurzfristigen taktischen Manovern, die der s!owenischen Volksgruppe noch nie von Nutzen waren, Abstand zu nehmen.
Der Abgeordnete der Grti-nen, Kare! Smolle, wird vom Zentralverband aufgefordert, seine Tatigkeit in Volks-gruppenfragen mit den legitimen Vertretern der sloweni-schen Volksgruppe in Karnten zu koordinieren bzw. ab-zustimmen. „Im gegenteili-gen Fali wird er fiir die Zer-schlagung der Einheit der Karntner Slowenen verant-wortlich sein."
Ltebe E!tem!
Fiir alte Abonrtenten im zweisprachigen Ge-biet, eirtschtieBiich Kia-genfurt - tiegt dieser Ausgabe ein Anmetde-formutar fiir den ge-meinsamen zweispra-chigen Unterricht aut Grundiage der derzeiti-gen Schuiregetung bei. Bitte verwenden Sie dieses Anmeideformutar bei der Anmeidung threr Tochter oder thres Soh-nes.
Soziatistische Jugend gegen Padagogenmode)!
Im Rahmen des Bundeskongresses der Sozialisti-schen Jugend Osterreichs am vergangenen Wochenende in Klagenfurt wurde von den Delegierten aus allen Bun-deslandern eine Resolution gegen das „Karntner Padago-genmodell" beschlossen.
In der einstimmig verab-schiedeten Resolution, die nicht zufallig von allen Karntner Printmedien in der Be-richterstattung uber den Bun-deskongreB verschwiegen wurde, heiBt es unter ande-rem:
„Bis in die 80er Jahre hat das Streben der nationalisti-schen Krafte Karntens nach einem „Deutsch-Karnten" nichts an Energie und Durch-schlagskraft eingebiiBt, nicht zuletzt mit Hilfe von allen drei Karntner Landesparteien! Die Forderungen des KHD nach Unterricht der „deutschkamtner Schiller" in eigenen Klassen und Anstel-lung „deutschkarntner Leh-rer" zum Unterricht dieser Kinder wurden von der Lan-desregierung aufgegriffen, statt eine eindeutige Absage an diese apartheidahnlichen Trennungsvorschlage zu ma-chen. Diese Einigkeit der Landesregierung mit dem KHD fand ihren Hohepunkt
#	zweisprachige Ortstafeln im gesamten gemischtsprachigen Gebiet (gemaB Staats-vertrag)
#	Anerkennung Klagenfurts und Villachs als Teil des gemischtsprachigen Gebietes
#	Errichtung offentlicher zweisprachiger Kindergar-ten, Volksschulen, vor allem HAK, HAS, weitergehend auch HTL.
#	Moglichkeit Slowenisch im gesamten gemischtsprachigen Gebiet als Amts- und Gerichtssprache zu verwen-den, unabhangig von zufalli-gen Prozentsatzen der jewei-ligen Gemeinden."
in der ..Padagogischen Ko-mission", die ein Losungsmo-dell ausarbeitete, das die Forderungen des KHD fast zur Ganze erfullte.
Da wir interkulturelles Lernen als Chance ftir ein friedliches Zusammenleben zweier Volksgruppen anse-hen, fordert die Sozialistische Jugend:
#	die strikte Ablehnung des
Trennungsmodells	der
„Karntner Padagogenkommission"
#	keine Schulmodelleinfuh-rung ohne Zustimmung der slowenischen Volksgruppe
Langerfristige Perspektiven mussen sein:
RechtshHfe-Fonds eroffnet
DerZcntralverbandslowe- rung der mit den Beschwer-
nischer Organisationen in Karnten, der Rat der Karntner Slowenen und das Uber-parteilische Komitee zur Ver-teidigung der zweisprachigen Schule in Karnten haben beim Verband slowcnischer Genossenschaften in Klagenfurt ein Konto eingerich-tet, auf das Einzahlungen bzw. Spenden zur Finanzie-
den an den Verfassungsgerichtshof verbundene Kosten geleistet werden konnen. Leisten auch Sie einen Bei-trag fiir die Erhaltung der ge-meinsamen zweisprachigen Schule in Karnten in Form einer Spende auf das Konto 33050 (pravna pomoč") beim Verband slowenischer Genossenschaften!
6 H. maj 1988
SLOVENSKI VESTNIK
SLOVENSKI VESTNIK
11. maj 1988 7
20.000 kilometrov za zeieno Afriko
S pričetkom vigredi, 21. marca, sta se ob veliki pozornosti angleških javnih občil odpeljala iz Londona, v petek 29. aprila pa sta bila že v Celovcu. Richard in Ramona Boyl bosta s kolesi še več kot dve leti potovala križem po Evropi m Aziji, da bosta končno prispela v Indonezijski Singapore.
Kolesarjenje po nad 20.000 km dolgi poti je sicer privatnega značja (bivala bosta pri sorodnikih), izkoriščata pa ga za propagiranje zanimivega projekta v Keniji. Podpirata namreč takozvani ,.Womens Tree Planting Projekt", v okviru katerega hočejo v naslednjem obdobju zasaditi mnogo dreves, kar naj bi zaustavilo prodiranje puščave.
Na pobudo kenijske profesorice Wangari Maathai so namreč kenijske ženske pred leti začele nasajati drevje, prave zelene pasove, ki naj bi vetru preprečile odnašanje rodovitne zemlje. Iz pobude se je razvila vsedržavna akcija, ki jo podpira tudi Organizacija združenih narodov. Angleške skupine združenih narodov (UNA) so si zastavile cilj, da zberejo 250.000 funtov (okoli 5 milijonov šil.) za podporo tega projekta. Richard in Ramona Boyle sta se pridružila tej akciji in jo na svoji kolesarski odisejadi predstavljata v neštetih krajih, poročila o njunem potovanju in propagandi pa naj pomagajo ogrevati zbiralno vnemo v Angliji.
Zakonca Boy/ sta o akcij/, ki na) P/ okrepila afriško samopomoč, predava/a tudi v Celovcu.
Nad 50.000 siromašnih
Socialnim problemom v Avstriji je bita pred kratkim v Šentjuriju (St. Georgen/ Langsee) posvečeno zasedanje Katoliške akcije. Udeleženci iz cele Avstrije so se ukvarjali z brezposelnostjo, z osiromašenjem vedno večjega števila ljudi in z odnosom do njih. Zasedanje je bilo izvedeno v okviru Heminega jubileja.
Med drugim je bilo v predavanjih ugotovljeno, da v Avstriji živi pod ekisten-čnim minimum nad 90(1.()()() ljudi. Na Koroškem pa je po oceni direktorja koroške Caritas dr. Viktorja Omelka nad 50.000 ljudi, ki živijo v skriti revščini.
Prav tako je bilo poudarjeno, da je na Koroškem
med leti 1980 in 1987 porasla brezposelnost za 200 odstotkov. Konec meseca marca je bilo brez dela 19.000 ljudi, kar je 10% vseh zaposlenih. Zaskrbljujoče je, da se je brezposelnost ustalila na tej visoki ravni.
Avstrijska Caritas je na tem zasedanju skenila, da se bo bolj odločno zavzemala za siromašne in brezposelne. V času večjih tehničnih in strukturnih sprememb imajo tudi obstoječa podjetja nalogo, da skrbijp za ljudi, ki so postali ..odveč", ne gre jih samo izločati iz proizvodnje, pravi Caritas. Potrebna je nova prekvalifikacija ljudi, reformirati pa je treba tudi ..pomoč v stiski".
Stovenci v Satzburgu
Salzburški komite za obrambo dvojezičnega šolstva na Koroškem je priredil prejšnji teden na salzburški univerzi ..Slovenske dneve". Dr. Hanns Haas je predaval o zgodovini slovenske narodne skupnosti, Margit Reiter in Helga Embacher sta pripovedovali iz življenja nekaterih partizank, javnosti pa so predstavili knjigo dr. Petra Gstettnerja „Zwnnghaft Deutsch". Tudi na salzburški prireditvi se je pokazalo, da avstrijska javnost nikakor ne more razumeti, zakaj na Koroškem tako ravnajo z manjšino, še manj pa, zakaj hočejo troedine stranke ločevati otroke na ljudskih šolah. Tudi v Salzburgu se je v razpravi pojavilo logično vprašanje: ..Zakaj se vsi otroci ne učijo obeh jezikov, ko pa že od rane mladosti obstaja možnost dvojezičnosti?"
Cilji
iniciative
staršev
Zavzemamo se za izboljšanje in razvoj skupnega dvojezičnega pouka, nasprotujemo vsakršnemu iočevanju učencev po jezikovnih a!i narodnostnih vidikih.
***
Od zakonodajaica in šol-skih obiasti zahtevamo uvedbo ukrepov, ki bodo doprinašaii k pozitivnemu vrednotenju dvojezičnosti v šoii in družbi.
***
Podpiramo učiteije na dvojezičnih šoiah, ki se resno in vestno zavzemajo za izboijšanje dvojezičnega pouka.
***
V imenu števiinih sioven-sko in nemško govorečih ter dvojezičnih družin v Ceiovcu zahtevamo možnost dvojezičnega ljudskega izobraževanja v dežeinem giavnem mestu. ***
Podpiramo števiine predloge in modele šolskih poizkusov, ki sojih izdelali pedagoški znanstveniki celovške univerze.
***
Naša iniciativa se opira za izsledke inštituta za raziskavo javnega mnenja, ki potrjujejo, da večina ljudi obeh narodnih skupin na dvojezičnem ozemlju ločevalni model odklanja.
***
Staršem, ki nameravajo svoje otroke prijaviti k dvojezičnemu pouku, priporočamo, da ob vpisu izrecno zahtevajo dvojezični pouk na podlagi veljavnih zakonskih določil in oh tem opozorijo, da zavračajo delitev po jezikovnih vidikih in da tega ne bodo dopustili.
***
Iniciativa staršev ho izkoristila vse pravne možnosti proti očitnim diskriminacijskim ločevalnim določilom v zahtevani spremembi zakona.
Odpor prod hevanju raste tudi v ot nah
..Problemi s takoimenova-nim pedagoškim modelom obstojajo že dolgo. Toda najprej sem mislila, da tega ne bodo hoteli dejansko uresničiti, saj se mi je zdel povsem nelogičen. Ob koncu lanskega leta pa sem preko medijev zvedela, da so troedine stranke na Dunaju ločitveni model sprejele. Zdaj ne morem in nočem več sodelovati!" Tako nam je povedala Elisabeth Sitter, mati dveh otrok, ki se je priselila iz Gmunda na Plešerko, v občino Hodiše.
,.Zame je samo po sebi umevno, da se ljudje učijo več jezikov. Tomije bilo jasno tudi že tedaj, ko sem živela še na zgornjem Koroškem. Kot mati pa vem, da je skrb za to, da se otroci česa naučijo - na dvojezičnem ozemlju sodi k temu seveda tudi znanje obeh jezikov, celo moja dolžnost." Zato
družina Sitter vzgaja svoja otroka, 8-letno Mirijam in 14 mesecev starega Gregorja, v obeh jezikih.
Za Elisabeth je normalno, da hčerka na hodiški ljudski šoli obiskuje dvojezični pouk. Nikakor ne more uvideti smisla in potrebe po ločevanju otrok po jezikovnih ah narod-
nostnih kriterijih. ZaMj Iz teh začetkov se je ustano-postala iniciativna: ..Koj^Ia hodiška iniciativa staršev zvedela za sklep strank,j^oti ločevanju, ki sodeluje takoj poklicala starše yi v nadregionalni iniciativi, otrok, ki so na ljudski y"terjeva nam je k temu pove-Hodišah prijavljeni k dvojca: „Zelo sem vesela, da smo nemu pouku. Ugotovili ^ združili starši iz vseh občin, da moramo najprej ugotov^ko lahko javnosti še moč-koliko so starši sploh sf"*eje predstavimo naše cilje. In njeni z načrti ločevali tako vidim tudi možnost za modela, potem pa se mot^o, da preprečili vsakršno dogovoriti za nadaljnje p^čevanje na južnokoroških panje!"	.^lah!"
V ta namen je Elisabetti Sploh pa Elisabeth Sitter ter kot podpredsednica razsuti tudi težave na hodiški nega foruma drugega razboli. Ob uveljavitvi modela bi ljudske šole hotela skMforali vpeljati dva paralelna sestanek staršev, a dirc^reda ter en razred z asi-šole ji je to otežil s tem. (lončnim učiteljem. Sola pa je zahteval, da mora vsaj ^majhna, tako da take vseh staršev podpisati ta^Premembe tudi prostorsko zahtevo. Tako je morala C b' zmogla. Elisabeth k beth s pomočjo nekaterihumu pravi: ..Sicer je slišati, šev izvesti informacijski bi bili občinski očetje celo v neki gostilni. O modet'Pr'Pravljeni,dabizdaj-kljub predaval univ. prof. Lar^^zni občinski blagajni -
po temeljiti razpravi pa s^'o še dogradili; za ločitev bi
navzoči starši odločili za s[^'tno 'meh denar." Hkrati tano podpisno akcijo r" je Sitterjeva spet polna ločevanju - in že po nekaj ^Ptimizma:	..Toda zadnja
so zbrali 40 podpisov priz^eda še ni izrečena. Se se tih staršev, v številnih razg<7°mo postavljali proti vsakr-rih pa so izvedeli, da se ločevalni nameri. Otro-sikdo ne upa podpisati, čerom moramo ohraniti skupni je proti ločevanju: ..Ljudjc^ojezičnipouk!" bojijo grozečih represalij!"	Andrej Mohar
E/;sa<beff! Sitter: „ Tod/ na fiod/gk/ jjudsk/ so// moramo obral" ^"ojezičn/ pouk/"
SMa. Mohar
Za skupni dvojezičnPouk!
V tej številki Slovenskega vestnika prilagamo našim naročnikom na dvojezičnem Koroškem tudi posebni vzorec, ki ga uporabite pri vpisovanju vaših otrok (in otrok znancev in prijateljev) v ljudsko šolo. Zveza slovenskih organizacij namreč poziva vse starše, da svoje otroke prijavijo izrecno za skupni dvojezični pouk, in da od ravnatelja šole zahtevajo, da otroka ne bo izločil iz razredne skupnosti po jezikovnih kriterijih, niti z ustanavljanjem paralelnih razredov, niti z ločevanjem s pomočjo drugega učitelja, niti s katerimkoli dru-
gim šolsko-organizatoričnim ukrepom.
Popolnoma v skladu s tem pozivom ZSO je tudi nad-regionalna iniciativa staršev proti ločevanju, kise je javnosti predstavila prejšnji teden. ZSO tudi poudarja, da bi vsakršen ločitveni sklep nasprotoval avstrijski ustavi ter 7. členu ADI*. Zrno poziva vse rojake, da se priložene prijavnice poslužijo ob vpisovanju otrok v ljudsko šolo, ki teče ta mesec, ter da tudi v krogu svojih znancev poskrbijo za to, da bodo otroke prijavili izrecno za skupni dvojezični pouk.
ime/Name Naslov/AtlresM
RAVNATELJU ŠOLE/ *N 0)E DtBEHTtON OER SCHULE:
Prijavljam svojaga otroka k dvojeni#* na boste uločili iz razreOna skupnost' e niti z ustanavljanjem paralelnih '* e niti z loCevaniem s pomočio dru enitiskaterimkon drugim SoiskoOV
' izrecno zahtevam, da ga nikakor
teh melde mam Kind zum zweisprao"^uAi^ 0/eit.hzeltig verlange ich ausdruck-lich, daB mam Kmd m kamer VVeise nav*! ^'isn
') durch paralleie tdassenbildung Z) durch Absonderung mit Hiite fin** j 3) durch irgendame andara schutoD^H von dar tdassengemeinschatt getrenh* *
S	^*Mt'

L
Letos v Rožu:
Dvojezičnost nuj se vidi
23. maja, na hinkožini ponedeljek, bomo podvo/eziči/i Rož. povsod fam, k/er far// 33 /e/ po podpisu Avs/rijžke državne pogodbe se vedno n/ d v o/e z/čn/7/ /nbe/ (tore/ skoraj povsod), bomo nradn/m tab/am doda// s/ovenske nap/se. Mirno akcijo bomo izvedli v okvir;/ ko/esarske zvezdne vožn/e po petih progah s središčen; v 3en;jnko/)M. Men/mo namreč, da /e nas m/ren upor ravno v časa, ko Avstrija san/a o pr/s/op n k Evropski skupnost/, pa ne opazi, da n/ena manjšinska po/i/ika ne odgovarja Evropi, temveč že vedno bo//spomin/a na nacionalistično /Vemči/o, potreben. Proga 2 pe//e iz Celovca v Šentjakob.
Zakaj začenjamo v Celovcu? Resje, da Celovec ne sodi med tiste kraje, kjer je možno prijaviti otroke k dvojezičnemu pouku - mi pa smo pravzaprav vedno to možnost jemali kot kriterij za omejitev dvojezičnega	ozemlja.
Seveda tudi politiki večinskih strank vedno znova zatrjujejo, da to mesto nikakor ni dvojezično in FP se je celo pritožila v parlamentu, ker Smolle vedno pravi Klagen-furt/Celovec (je pač liberalen človek). Vendar pomislimo: po ljudskem štetju '81 živi v Celovcu skoraj desetina vseh koroških Slovencev; Celovec je sedež vseh naših osrednjih organizacij in skoraj vseh avstrijskih slovenskih časopisov; Celovec je seveda tudi glavno mesto in gospodarsko, kulturno in celo športno središče naše narodne skupnosti; še pred sto leti je bil Celovec sre-
dišče slovenske kulture (dobimo se pred Mohorjevo); ne samo možnost za prijavo k dvojezičnemu pouku, to mesto bi moralo imeti tudi dvojezični napis - saj je evropsko mesto. Iz Celovca bomo z glavne ceste zavili proti Vetrinju in se potem spet vrnili na glavno cesto. Zakaj? Vetrinj je tudi uradno, po šolski odredbi iz leta '45, dvojezično ozemlje, čeprav danes spada k občini Celovec; razen tega je v Vetrinju menih Pahernekker napisal prvo slovensko katoliško knjigo, to je bilo leta 1574 (čast, da je uvedel protireformacijo, prepuščamo seveda Ljubljančanu Hrenu).
Peljali se bomo preko Kot-mare vasi (slovensko društvo Gorjanci, slovenski občinski odbornik), kjer bomo počivali, in proti Bilčovsu. Bilčovs ima slovenskega župana in dvojezični napis - kot edina občina v Rožu, pa še ta je v Gurah! Čeprav je edina, smo je veseli. Tablo bomo torej okrasili z rožami in si privoščili še en odmor preden se bomo pri Zelučah podali čez Dravo in se v Podgorjah srečali s skupino, ki se bo odpeljala iz Šmarjete.
Odpeljali se bomo iz Celovca
izpred Mohorjeve ob 10.00, v Kotmaro vas bomo prispeli ob 11.00, odmor do 11.30, v Bilčovs ob 12.30, odmor do 13.15, v Podgorje ob 14.00; v Šentjakob prispemo ob 15.00, sledil bo kulturni program.
Slovenske mladinske organizacije
Stavospev Koči na Bieščeči
Planinska postojanka Koča nad Arihovo pečjo na Bleščeči planini obhaja letos 20 let svojega obstoja. S postavitvijo te planinske koče je do tedaj še komaj poznana planina naenkrat zaslovala daleč po svetu, tako da ima danes vsesplošen ugled. V teh 20 letih obstoja jo je obiskalo na tisoče planincev in turistov raznih narodnosti in jo tako vzljubilo, da si je pridobila laskavo ime - dom srečanja.
Planina Bleščeča, nad več kot sto metrov visoko navpično severno steno Ari-hove peči, ob vznožju razgledne Komnice, za katero se skriva mogočna Jepa, je zaradi njene privlačnosti že tako navdušila mnoge planince, da jo poveličujejo v raznih javnih občilih.
Najlepše in najbolj občuteno pa sta Bleščečo s pesmijo počastila prijatelj planin Franček Černut in njegov sin Aleksander iz Loč - prvi je zložil besedilo, sin pa je pesem uglasbil. Pesem Bleščeča danes pojejo pevski zbori in je na najboljši poti, da bo ponarodela.
Avtorju pesmi in mlademu komponistu k tej stvaritvi iz vsega srca čestitamo in se jima zahvaljujemo, da sta Bleščeči dala tisto pomembnost, ki jo dejansko zasluži.
Bleščeča
Nad Arihovo pečino dom planinski (am stoji; v soncu kopije se pianina, v senci potok žubori. To pretepa si Bieščeča, vrh Komnice te krasi, skrita za teboj je Jepa; nje sinovom up vedri.
Kadar sonce se zakrije, senca pade na srce -vedno vieče me v pianine,k domu, kjer so nadc vse. To pretepa si Bieščeča, vrh Komnice te krasi, skrita za teboj je Jepa; nje sinovom up vedri.
Ko živijenje mi ugasne, žeija moja zadnja bo: srce moje na Bieščeči, v miru bi počivaio.
Planinska postojanka Koča nad Arihovo pečjo na Bleščeči je odprta vsako soboto (najkasneje od 16. ure dalje), ob nedeljah in praznikih. Veselimo se obiska!
Kakšne so podobe sovraštva?
Kakšne so podobe sovraštva med „zavednimi" Slovenci in asimiliranci? O tem so tokrat spregovorili člani delovne skupine, ki so sodelovali pri študiji „Dvojezič-nost in identiteta". Po želji Slovenskega kluba iniciativa so v hiši Severin spregovorili Klaus Borge Bockmann, mag. Karl Michael Brunner,
mag. Mariola Egger in univ. asistent mag. Georg Gom-bos. Zanimiva je ugotovitev delovne skupine, da so asi-milatom sovražni predvsem izobraženi Slovenci, ki se na kakršenkoli način javno zavzemajo za uresničitev svojih pravic. „Zavedni" Slovenci pa o asimilatih mnogokrat mislijo stvari, ki nimajo racionalne podlage.
Muze/ NOB pr/ Peršmanu /e odslej dalje odprt vsak dan razen oP ponedeljkih in torkih dopo/dne. 1/si, k/ se zanimate za zgodovino in odpor vseh antifašistov prot/ Hitlerjevemu fašizmu, ste prisrčno vah/jeni, da s/ na Peršmano-v/n/ nad .Železno Kap/o ogledate zanimivo /n poučno razstavo/
Datum	Kraj	PR!RED!TVE	Prireditelj
Sreda	Katotiški dom	AUSCHW!TZ	Sodatitas
11.5.	prosvete	tnformacija - diskusija - refteksija	
19.30	v Tinjah	Mag. Dietmar tnnervvinkter (nem.), Cetovec	
Sreda	pri Tištarju	NASTOP UČENCEV GLASBENE ŠOLE	Gtasbenašota
11.5. 19.30	v Šentjanžu v Rožu	- ODDELEK ŠENTJANŽ IN GŠ KAMNIK	
četrtek	Posojitnica	GOST MESECA	Stovensko prosvetno
12.5. 20.00	Ptiberk	(Večer z Jankom Messnerjem)	društvo Edinost
Četrtek	Ljudska šota	V!GREDN! KONCERT Nastopajo: Obirski ženski Stovensko prosvetno	
12.5. 20.00	v Žitari vasi	oktet, VVachsenburger Viergesang St. Potten, MopZ Trta in učenci gtasbene šote.	društvo Trta
Četrtek 12.5. 10.30	na Radišah	OTROŠK! DAN ..Včeraj, danes, jutri"	
Čertek	kutturna dvorana	KONCERT Mešanega pevskega zbora Jakob	
12.5. 14.30	na Bistrici na Zitji	Pete!in Ga!!us	
Petek	občinska hiša	KONCERT KLASIČNE GLASBE	SPZ tN Stovensko
13.5.	v Borovtjah	Nastopajo: MočitnikAndrea (ktavir), Petrischek	prosvetno društvo
20.00		Bruno (ktavir), Gregorič Janez (kitara), Verdet Roman (ftavta), Karničar Ludvik (bas).	Borovtje
Sobota	Katotiši dom	KONCERT KLASIČNE GLASBE	Stovenska prosvetna
14.5.	prosvete v	Nastopajo: MočitnikAndrea (ktavir), Petritschek	zveza
20.00	Tinjah	Bruno (ktavir), Gregorič Janez (kitara), Verdet Roman (ftavta), Karničar Ludwik (bas).	
Sobota	gostitna Trk! v	„PR!JATELJSTVO NE POZNA MEJA" -1. de!. Nastopajo: Ansambe)
14.5.	Setah (Borovnica) „LojzeHtede"izttatije, Kvartet ^Spev" iz Stovenije.Vrtnikovi iz Set in Trio
20.00	Pavtič. Nato zabava.
Nedetja	gostitna Podobnik	„PR!JATELJSTVONEPOZNAMEJA"-2. AtpskiktubObir
15.5.	vBeti	de!. Nastopajo: „Fantjezvsehvetrov"izStovenije,
20.00	Ansambe) Korenika iz Šmiheta.
Nedetja SKUPNA SPOMtNSKA VOŽNJA V KONCENTRACtJSKO	Sodatitas
15.5. TABOR!ŠČE MAUTHAUSEN !N V NEKDANJ! ZAVOD 4.30	EVTANAZ!JE HARTHE!M Vodstvo in uvod: mag. Dietmar
tnnervvinkter, Cetovec, Prijave sprejema Dom v Tinjah.
Nedetja 15.5. 14.30	tjudska šota v Kotmari vasi	KONCERT ANSAMBLA „Fantje z vseh	Stovensko prosvetno društvo Gorjanci
Nedelj.	farna dvorana v	MATERtNSKA PROSLAVA	Katotiško prosvetno
15.5.	Setah		društvo Ptanina
14.00			
Od 16.5.	PEL! BOMO )N R!SAL) - srečanje otrok s s!ikarko	Krščanska kutturna
19.5.	Marjanco Jemec-Boiič in s gtasbenikom	zveza
Janezom Bitencem
16.5.10.30 otroški vrtec Šentprimož, 14.30tjudska šota Bitčovs, 17.5-9.30 otroški vrtec Šentjakob v R., 15.15 otroški vrtec Škofiče, 18.5. -9.30 otroški vrtec Naš otrok", 10.45 otroški vrtec SšD Cetovec, 19.5. - 9.30 otroški vrtec Šmihet.
Ponedetjek Tečaj za „Mornar motorista - dovotjenje za vodenje čotnov in jaht do 16.5.	25 BRT. tzpit bo 22.5. v Mariboru, tnteresenti
zvečer	naj se javijo mag. Lojzetu Dotinarju ati mag. Francu Davidu - tet.: (0463)
33353. Ktubsko jadranje bo 2.6. v Portorožu ter od 28.8. - 4.9. (Sp!it -- Portorož). Prijave so možne do 30. maja.
Torek	HotetMoser- 17.5.	Verdino 19.30	Cetovec	PRtSPEVEK JAVN!H OBČ!L ZA	Ctub tre popoti !NTEGRAC!JO V PROSTORU ALPE-JADRAN Podijska diskusija z gtavnimi uredniki koroških časopisov. Diskusijo vodi mag. VVatter Juritsch.
četrtek	avta gtavne šote 19.4.	vDobrtivasi 20.00	DVOJEZ!ČN! KONCERT Nastopajo: MePZ SPD Stovensko prosvetno Srce (Marjan Bertožnik), Otroški zbor SPD Srce	društvo Srce (Ludmitta Sturm), Karntner Madrigatchor (prof. Nikotaus Theodoroff).
Ponedetjek 23.5. 14.00	KOLESARSK! )ZLET Proga: Obirsko - Žetezna Stovensko prosvetno Kapta - Obirsko - Korte. Zaktjučni piknik pri	društvo Vatentin Markunu v Kortah.	Potanšek.
POTOVANJE V SOVJETSKO ZVEZO (Moskava + Leningrad) 14. -21. jutija 1988 Cena: 10 020 šit. (po-tet, viza. prevoz). Prijavite se čimprej pri Cartrans (ga. Mischkutnik) ati pri prof. Štefanu Pinterju (tet.: 04228/28874).	
RAZSTAVE	
Ga!erija Tinje	Razstava de! Tonija Seiferta (stike) do 9. junija
Gaterie in Stadthaus	Gtinter Brus - Arnu!f Rainer (skupna de!) do 5.6.
Mohorjeva knjigama Cetovec	tŠČEMSVOJTAO Razstava det Majde Zorko-Gašparič (Kitajsko stikarstvo)
Kutturna taberna Pri Joktnu	Razstava de! stikarke Loretta Viscuso (Benetke) akvareti, radiranke
Ga!erie 61, Cetovec	GtUSEPPE Z!GA!NA (ttatija) Otjnate s!ike, gvaši in radiranke Od 27.4. do 3,6. (po. - pet. 15.00 -18.00)
Gaierija Roiek	RAZSTAVA FATIME TUNOVIČ otvoritev 14. maja ob 19.3Q do 5. junija (ob petkih, sobotah in nedeljah od15. do18. ure)
!zdajate!j in zatožnik: Zveza stovenskih organizacij na Koroškem, 9020 Cetovec, Tarviser StraBe 16. Uredništvo in uprava: 9020 Cetovec, Tarviser StraBe 16. tet. (0 463) 51 43 00-30/31/32/33/34, teteks 42 20 86 ZSO. G!avni urednik: tvan P. Lukan; urednika: Andrej Kokot, Andrej Mohar. Tisk: Zatožniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Cetovec - Borovtje. Zastopstvo za Jugostavijo: ADtT-DZS, Kardetjeva c. 8/tt, p.p. 171 61000 Ljubtjana. Letna naročnina: 300 avstr, šitingov; za Jugostavijo 12.000 dinarjev. Og!asi: 1/1 stran 12.000 avstr, šitingov. za Jugostavijo 900.000 dinarjev.
VESTNIK
Celovečerni ter kratki slovenski Simi v Celovcu
Ljubitelj slovenskega filma pozor! Od 17. do 19. maja imate priložnost, da si v Alternativnem kinu v Celovcu (ki-nocenter Wulfenia) ogledate tri celovečerne slovenske filme. Vsi so bili predvajani na filmskem festivalu v Berlinu, odlikujejo pa jih tudi druge nagrade. Uvodoma so na sporedu še kratki filmi in risanke. Na predvajanje slovenskih filmov v Celovcu pa so vabljeni tudi nemško-govoreči	sodeželani,
kajti tudi zanje je poskrbljeno. S podnaslovi v nemškem jeziku naj bi jim omogočili vpogled v slovensko	filmsko
zakladnico.
Po romanu Ivana Potrča je leta 1970 nastal scenarij za film „Rdeče klasje". Zgodba se dogaja po drugi svetovni vojni v vasi Comila na Štajerskem. Po vojni je bilo potrebno zagotoviti dovolj hrane za delavce v mestih, ki so obnavljali porušeno deželo. Kmetje pa so neradi dajali svoje pridelke, zato so v vasi prihajale odkupne komisije, ki so večkrat
tudi s silo jemale živež. V vasi je bil delegat tudi Herdlov Južek. Nastanil se je pri Toplekovih in se zapletel v čudna ljubezenska razmerja, ki niso ostala s krita. Najprej je za to izvedel Tunika, kmalu za njim pa vsa vas.
Stovenski
fi!mi
V torek. (7. maja 1988 ..Rdeče klasje" (Živojin Pavlovič); v sredo, 18. maja 1988 „Vdovstvo Karoline Žašler"	(Matjaž
Klopčič); v četrtek, 19. maja 1988 .hudodelci"	(Franci
Slak). Vse predstave se pričnejo ob 20.40 uri v Alternativnem kinu (Wu!fenina) v Celovcu.
Južek je imel nalogo, da ustanovi zadrugo, vendar so se kmetje temu uprli. Ko mu je končno le uspelo, so priredili na vasi veselico. Tu so se pričeli nekateri norčevati iz njegove ljubezni. Južek je v svojem brezizhodnem položaju vzel pištolo in ubil enega izmed njih. Obsodili so
ga, ker je ubijal, nasilno formiral zadrugo in rušil ugled vodilnih in operativnih organov komunistične partije.
Po knjižnji predlogi Toneta Partljiča je Matjaž Klopčič leta 1976 posnel film „Vodstvo Karoline Žašler". V njem prikazuje zgodbo mlade vdove na podeželju. Industrializacija prodira iz mest na vasi, stare norme propadajo, novih še ni. Karolina pa se upira na svojevrsten način. V glavni vlogi nastopa Milena Župančič.
Roman Marjana Rožanca je služil za predlogo scenarija „Hu-dodelci". Film je leta 1987 posnel režiser Franci Slak. Peter Bordon, zamejski Slovenec, se v prvih povojnih letih iz Trsta zateče v Ljubljano. Spoprijatelji se s tremi starejšimi italijanskimi komunisti, političnimi begunci. Združuje jih nostalgični občutek izgnanstva in se nikakor ne morejo vživeti v nove razmere v njim tuji deželi. Leta 1948 se pojavi varnostna služba.
Osemkrat „Obmejni jazz" -prva plošča Kundatinov
Pred sedmimi leti so glasbeni individualisti v Celovcu začeli s skupinskim delom. V raznih prostorih - največkrat v kleteh - so se preizkušali v raznih variantah jazz-glasbe, dokler niso našli svoje prave mešanice. Skupina, ki si je že tedaj nadala ime „Kundalini", je danes postala že pravi pojem za vse ljubitelje jazza. Poznani niso samo na Koroškem, temveč tudi daleč preko deželnih meja. To se odraža tudi v prenapolnjenem koncertnem koledarju
skupine, saj nastopa po vsej Avstriji.
Ansambel „Kundali-ni" sestavljajo bobnar Emil Krištof, pevka Ali Gaggl, saksofonist Pauli Tatschl, pianist Bruno Posod ter basist Luka Antičevič. Prav tej peto-rici je uspelo, da je v svojem sedmem letu obstoja založila in izdala svojo prvo long-play ploščo. „Pot do nje je bila naporna", nam je dejal Emil Krištof, ko je pripovedoval o pripravi prvenca Kundalinov. Lansko jesen se je porodila kon-
kretna zamisel za izdajo plošče, toda največji problem, finančna sredstva za ta projekt, je bil še nerazrešen: Krištof pa se težav ni ustrašil in je našel več podpornikov, priredil je še koncertni večer v celovškem „Ka-motu", s katerim so za svoj projekt iztržili tudi lepo vsoto denarja. Ob koncertu	Svetlane
Makarovičeve v Celovcu pa so zvedeli še za Cankarjev študio v Ljubljani, kjer so v osmih dneh posneli trak za ploščo. Tako je Kundalinom manjkal samo še založnik, ki pa so ga končno našli v alternativni založbi plošč „Extraplatte" na Dunaju. Tako je prvenec torej dozorel in ga bodo predstavili v ponedeljek, 16. maja ob 20.30 uri v celovškem „Kamo-tu".
Že sam naslov plošče pove, da se člani skupine zavedajo, v katerem prostoru delujejo. Še bolj pa se to odraža v posameznih pesmih (na plošči je šest lastnih skladb), saj Kundalini bogatijo tradicionalni rock-jazz z južnoslovanskimi motivi. Prav v tem pa je tudi posebnost Kundalinov, ki s tem na koroški in avstrijski sceni dejansko izstopajo.	ma
Kulturna pomlad v Žvabeku
PreJ 70 /gft' u Žva-a^faaouf// /^e^Aro-iu^7/*uwc/;ta/uo sAap/no. Prugc/a/a, fa&raf^eofroc/, .so <r/anc^ že oc/ra.sV/, 0; uea-<7ar ,so o .sta// zuc,sf/ g/a.sbcr;/' sA;/////'/// (s7/'A:a <r/c.s/;o). Pr<?J r/uema /efoma so /us//-//-menfa/no sA;ap;ao raz/7e//7/ y ofroiA/ /n t/)//a<r//7/,sA;/' zOor. V so/tofo pa yo ^Ata-paj //ro.s7ar/7/ 70-/caa/ yaO/-/<?y. .Sot/e/ova/e .so t//<7/ o^fa/e s/cap/af /CPD „Dra-ua". Za	Aza/farae
t/strarja/ce ye OP r^a/čao prasa va.s/c; prazni.
Kljub temu, da 10 let ni dolga doba, je pomenila ustanovitev pevsko-instrumen-talne skupine v Žvabeku poživitev kulturnega dela na robu dvojezičnega ozemlja. Skupino ves čas vodi učiteljica Rozina Katz. Predvsem njej velja priznanje za ustanovitev skupine iz zahvala za vse dosedanje prizadevanje.
Da njen trud ni bil zaman, potrjuje otroški zbor, ki ga vodi Štefka Kap.
V teh desetih letih je Žva-bek doživel pravo kulturno
pomlad, saj poleg obeh zborov delujeta še oktet „Suha", ki ga vodi mag. Bertej Logar, in ansambel „Štiri J". Pevci ansambla s kritičnimi pesmimi opozarjajo na pereče probleme današnjega časa. V soboto je bil njihov prikaz koroške mentalitete Schuhplattlerjev dokaj odmeven (slika). Poleg omenjenih skupin so prireditev oblikovali še domači vižar Hubert Krop ter instrumentalistki Sonja Selinšek in Astrid Šteharnik.
Lenej Katz, predsednik KPD „Drava" v Žvabeku, je poudaril pomembnost dela mladine v tem kraju. Kot je dejal, odlikuje žvabeško mladino predvsem samozavest, s katero nastopa na dvojezičnem ozemlju. S sobotno prireditvijo pa so se spomnili tudi Marije Logar, Mlakarjeve mame. Dvakrat je mladim pevcem sešita nove noše, pred tremi leti pa jo je dohitela tragična smrt. Jubilejna prireditev je bila posvečena prav njej. MihaPasterk
Pros!aviH so matere
Kot vsako leto so tudi letos širom južne Koroške slovenska prosvetna društva priredila razne prireditve ob materinskem dnevu. Ponekod so sodelovali otroški zbori domačih društev, drugod spet otroci dvojezičnih otroških vrtcev, v nekaterih krajih pa celo ljudske šole, ki so mamicam „podarile" šopek recitacij in zapetih pesmi. Pa tudi starejši sinovi in hčerke so ponekod prispevali recitale, povsod pa je nastopom sle-/Vasfop//;sofud/ofroc//zv;7cayč>enfpf/možu/nofroškizbor dilo prijetno kramljanje ob SPD„Srce".	s/<*/.Mo/!ar/Pastef<< kavi ali kozarčku.
Joža Kunčič f
V	83. letu starosti nas je zapustil Joža Kunčič pd. Niža iz Šentpetra pri Šentjakobu v Rožu. Nikoli več se ne bomo srečavali na planinskih izletih in v našem planinskem domu na Bleščeči. Pokojni je namreč spadal k znani trojici po letih najstarejših entuziastov. Od teh treh živi danes samo še Joža Kofler, medtem ko je Joža Miklavčič, starosta slovenskih planincev na Koroškem, umrl že pred leti. Slovenski planinci bomo pokojnega Kunčiča zelo pogrešali.
V	tolažbo nam bo misel, da je bilo njegovo življenje polno in bogato. V sredo, 3. maja smo pokojnega spremili na njegovi zadnji poti. Ohranili ga bomo v nepozabnem in častnem spominu.
Globoko prizadeti ženi in otrokom z družinami izrekamo naše globoko sožalje.
Sichrovsky bra! v Ce!ovcu
„Ne vemo, kaj bo jutri, vemo samo, kaj je bilo včeraj" in „Rojeni s krivdo" sta knjigi, ki ju je napisal Peter Sichrovsky. V prvi je objavil pretresljive pogovore z Židi, ki danes živijo v Avstriji in ZRN. V drugem in novejšem delu pa so objavljeni razgovori z vnuki nekdanjih nacionalsocialistov. V četrtek zvečer je iz obeh omenjenih del bral na celovški univerzi, po branju pa je bila še diskusija. Tokrat je bil Sichrovsky gost univerzitetnega kulturnega centra UNIKUM.
Brezbrižnost
Na povabilo katoliške visokošolske zveze je na celovški univerzi spregovorila univ. prof. dr. Erika Weinzierl, ena izmed predstavnic „drugačne Avstrije". V letu, ko se spominjamo usodne priključitve, je Erika Weinzierl že neštetokrat opozorila na ponovno nevarnost nacizma in fašizma. Znani so njeni prispevki o „krivdi zaradi brezbrižnosti". O tej je spregovorila tudi v Celovcu. Javno pa je Wein-zierlova tudi že zahtevala Waldheimov odstop.
Večjezičnost
Izšel je Hemin koledar. V nemščini je izšel v nakladi 2.500 izvodov, 500 izvodov pa je dvojezičnih. V štirih jezikih, slovenščini, nemščini, italijanščini in furlanščini je popisan Hemin šal, ki ga je izdala krška škofija. Pravtako so predstavili tudi Hemino pesem, prirejeno v obeh deželnih jezikih.
Knjiga o žrtvah evtanazije
Založba Drava v Celovcu in Slovenski znanstveni inštitut danes predstavljata knjigo o žrtvah evtanazije v celovški bolnici. „Die Arzte, die Schvvestern, die SS und der Tod"/Zdravniki, sestre, eses in smrt je naslov knjige, ki jo je napisal Helge Stromber-ger.
Helge Stromberger
ARZTE
StHWESTERN
die
und der
DEV!ZE/VALUTE
Devizni tečaji 9.5.1988
Nakup Prodaja
us $	11.76	11.86
can $	9.52	9.62
angl.4	22.08	22.34
irl	18.65	18.91
sfr	844.00	846.40
bfr	33.47	33.67
ff	206.01	207.89
hfl	625.66	628.54
dm	701.68	704.52
lit	0.938	0.956
dkr	182.10	183.50
nkr	191.12	192.58
skr	200.09	202.11
fmk	293.40	295.80
esc	8.43	8.79
ptas	10.57	10.73
yen	9.45	9.48
Posreduje
^ Zveza/Bank
Valutni tečaji 9.5.1988
Nakup Prodaja
din
us $
can $
angl.f
irl
sfr
bfr
ff
hfl
dm
lit
dkr
nkr
skr
fmk
esc
ptas
yen
0.60
11.50
9.30
21.60
18.40
834.00 32.90
202.00
618.50 694.20
0.925
178.50
187.50 197.00
288.50 8.10
10.30
9.25
0.90
12.10
9.90
22.80
19.40
854.00 34.10
212.00
634.50 710.60
0.975
185.50
194.50 204.00
299.50 9.30
11.00
9.55
13 16 20 31 32 M (42) brez jamstva!
22X	111 XII XII
brez jamstva!
4	A	B	C	D	E	F	C	H	l	J	K	L
1												
2												
3												
4												
5												
6												
Kengurujska magična križanka
Besede, ki jih boste uganiti s pomočjo spodnjih opisov, vpisujte vodoravno preskakujoče v vsako drugo potje. Na primer: prvo besedo pod zaporedno števitko 1 morate vpisati v prvo vrstico v nastednja poija: A C E G ! K, drugo besedo pa v potja B D F H J L. Na isti način vpisujte besede v vrsticah 2, 3, 4, 5 in 6. Kaj boste opaziti po koncu reševanja? Vse vodoravno vpisane besede boste prebrati tudi v navpičnih kotonah!
1.	stadkovodna riba iz družine tososov (znana je potočna, jezerska in amerikan-ska...) - zmagoslavje, sijajna zmaga;
2.	gorska skupina v italijanskih Atpah s števitnimi tedeniki in istoimenskim najvišjim vrhom (3902 m) - nemški geograf,
eden od začetnikov znanstvene geografije (Cart, 1779-1859);
3.	močno čustvo - nekdanja ruska atletinja, štirikratna svetovna rekorderka v teku na 400 metrov v tetih med 1957 in 1962 (njen prvi svetovni rekord je bit 54 sekund, zadnji pa 53,4 sekunde);
4.	kemični podložnik v fevdahzmu - pre-bivatec antičnega mesta Utika;
5.	desni pritok reke Morave v Srbiji, tudi pokrajina v vzhodni Srbiji, v porečju te reke - stovenski umetnostni zgodovinar, kritik in pedagog, raziskovalec ztasti avtoportretov (Luc, rojen 1925);
6.	oskrbnik vrta - ime ljubljanskega športnega novinarja Trefatta.
sestavit Jože Petetin
Rešitev iz zadnje številke
'4		'4		'v	'/	'6	4
	o	f	z.		v	4	X
	f		o	4	4	/V	V
	Z,	o		4	/v	<	4
1		/v	4		4		
H		1	X	T			
SLOVENSKI
VESTNIK
najaktuatnejši
!ist
koroških
Slovencev
vašiist s formatom
TEDENSK! HOROSKOP
B
LEV (23. 7.-23. 8.)
Opraviti imate z osebo, ki se kaže za dovolj zapleteno, kar se bo še posebej pokazalo sredi tega tedna. Z dozdevnimi prijatelji vas čaka odločilni spopad.
^ DEVICA (24.8.-23.9.)
^ Spoznali boste osebo, ki vam bo sprožila najrazličnejša ugibanja. Za pretiranimi pri-jaznostmi vedno tiči kakšna nevarnost. Vaša srečna številka je dvaintrideset.
TEHTNICA (24.9.-23.10.)
Zvedeli boste nekaj, kar vam bo zbujalo razne pomisleke. Z vsiljivimi vprašanji se boste samo zameriti, zato jih raje opustite. Proti koncu tedna vas čaka nekaj nepričakovanega. Vaša srečna številka je deset.
ŠKORPIJON (24.10. - 22.11.)
Ponudite ob primerni priložnosti svojo pomoč osebi, ki si to zasluži. Nekdanji nasprotnik se bo spremenil v prijatelja. Telefonska ljubezen. Vaša srečna številka je dve. STRELEC(23.11.-21.12.)
Če si boste pustili zlomiti vašo voljo, boste postali neprostovoljna žrtev ljubezni. Neka oseba bo izrazila dvom o vaši vrednosti, vendar se ne pustite omajati.
KOZOROG (22.12.-20.1.)
Nastopili bodo dogodki, ki bodo terjali od vas jasne in ne pavšalne odgovore. Nič napačnega tudi ne bo, če boste ravnali izključno po svoji pameti, ne pa po navodilih drugih. Vaša srečna številka je osem.
VODNAR (21.1.-18.2.)
Ni potrebno, da zgoj zaradi dolgočasja počenjate neumnosti. Okolica to že težko prenaša. Nekdo želi to krepko izkoristiti in vas potunkati v nekaj neprijetnega.
RIBI (19.2.-20.3.)
Za vstop v svet, kjer veljajo izključno le pravila igre. je potrebno imeti tudi določene lastnosti. Sledite istemu, kar vam bo prišepnil glas. Vaša srečna številka je trinajst.
OVEN (21.3.-20.4.)
Nekdo vam bo sugeriral zelo privlačno misel, vaši rahločutni pomisleki pa vam branijo tveganje. Za dobro uigrano zvezo sta potrebna dva zanesljiva človeka.
Vaša srečna številka je trideset.
BIK (21.4.-21.5.)
Čakate na ugodno razpoloženje, da bi lahko opravili svoje delo, tega pa ni in ni. Proti koncu tedna pa bodo vendar nastopile okoliščine, z njimi vred pa napoved za prijetnejši čas.
^ DVOJČKA(22.5.-21.6.) liH Nekdo vas bo prav mojstrsko skušal spra-f ! H ob živce, vi pa mu tudi ne boste ostali dolžni. Tisto, kar nameravate, je strel v prazno, nekdo vas je prehitel.
Vaša srečna številka je devetintrideset.
RAK (22.6.-22. 7.)
Osvobodite se svojih večnih dvomov in preidite k stvari. Le tako se vam bo odvalil kamen od srca, s tem pa se bo razblinila tudi vaša živčnost in negotovost.
Vaša srečna številka je petindvajset.
ES
- KAROLINA KOLMANIČ -	,
!zzvene!a je pesem
„Kakor hočeta", je brezbrižno zamahnila z roko in se oblačila.
Zrak v avtobusu je bil zadušljiv. Od nekod je prodiral vonj po gorivu. Mnogim je bilo slabo. Bledi so rinili naprej, šofer je godrnjal. Izstopili so. Dekleta, ki so imela doma že sveže zlikane nežno rumene bluze in zvončasta temnorjava krila, so lezla iz prepolnega avtobusa precej zmečkana. Tistih osem dečkov, ki so v zboru še vztrajali, se ni zmenilo za hlače, če so zmečkane ali ne. Takoj ob izstopu so namreč opazili na novo odprto slaščičarno in cingljali z drobižem za sladoled. Verini spremljevalki Marinka in Irena sta to namero takoj preprečili.
„Kaj pa grlo, fantje! Po opravljenem delu pride plačilo. Zdaj pa hitro notri. Smo že pozni."
Verine stisnjene ustnice je razklenil nasmeh, ko je v nabito polnem stranskem prostoru -čakalnici - zagledala svojo kolegico iz študentskih dni.
„Kaj, ati si tudi tu? Nikoli te ni bilo na aktivu."
..Seveda ne, šele s polletjem sem prišla na šolo", je odvrnila Brigita.
„Si le sama vodila zbor, jaz pa sem vpadla."
„Saj ne bo uradnega ocenjevanja", se je široko smejala Brigita in se delala brezbrižno, ali pa je taka v resnici bila.
..Uradnega ne, izbor za medobčinsko revijo pa je. In moj predhodnik ni vodi) zbora le na medobčinsko, temveč na republiško v Zagorje", je pojasnjevala Vera. Da bi še bolj podkrepila moč svojih besed, se je še dopolnila:
„Tudi v Celju, med najboljšimi zbori, so nastopali."
Brigita je sicer vso to tekmovalno lestvico vsaj teoretično poznala, vendar je vse to ni iztirilo. Smeh, ki se je bil že prej zasidra) na njenem obrazu, ni izginil.
„Hm, imam presneto srečo, da nimam takih pevskih prednikov. Pri nas je učil glasbo, kdor je imel posluh, znal igrati na kitaro ali pa so mu manjkale ure. In zdaj so mene, neizkušeno glasbenico, poslali sem,
naj se merim s temi mestnimi utečenimi zbori."
Prostorna avla se je vedno bolj polnila. V sobo ob dvorani so lahko stlačili le dva zbora; tokrat sta bila tista, ki bosta prva zaporedoma nastopila. Vera je še enkrat preletela oder in na zadnjem platnu velik napis je vznemirjal. ,,Pesem nas druži."
Koliko ljudi bo danes razdru-žila! Koliko tihe zavisti, strahu, porazov in zmag!
Dvorana je bila skoraj zasedena. Vera je vedela, da je tu nekako šest sto ati še več ljudi; med njimi so v zadnjih vrstah sedeli pevci, ki so nastopati šele proti koncu. Njen vrstni red se ni nič spremenil. Nastopili bodo osmi. Sedla je v dvorani na prazen sedež blizu vrat. Napovedovalka je najavila prvi zbor. Luči so počasi ugašale. Težak zrak je valoval. Mladi so prihajali na oder precej hrupno. Vmes so se tudi prerivati. Vsaj tega se pri njenih ni treba bati. Za seboj imajo že ta in še druge odre. Trudila se je, da bi zbrano sledila. Vendar sta melodija in besedilo obvisela
nekje v zraku brez teže. Ne, ne bo vzdržala. Zdaj ni bilo časa preudarjati zakaj. V podzavesti se je že zdavnaj utrdilo, da pričakujejo njeno zmago. Tako so bili vajeni; ne vedno, a večkrat. In v to so prepričani pevci in seveda tudi spremljevalki, ki budno čuvata tam v avli njen zbor. Ona pa naj le mirno posluša. Vrata so priprta. Vendar se večkrat škripaje odpro in skozi smukne kakšna postava. Da bi Vera razbita svojo grozno osredotočenost, se je ozrla proti vratom ravno, ko se je zopet skozi odprtino prikradla svetloba. Tedaj je zagledala Ireno. Vstala je in se v mahu dotaknila njene roke.
„lrena, mene iščeš?"
„A tu si! Prišel je ravnatelj...in skoraj vsi naši."
Vera je začutila naval krvi in samo rahel vzdih se je prikradel iz prsi. Vstala je in sledila Ireni.
„Kje so?" je vprašala.
..Odšli so skozi levi vhod", je komaj dopovedala Irena, saj je ves predprostor šumel od šepetanja in počasnega živčnega prestopanja. Veri je napetost vedno bolj mehčala kolena. Natanko je vedela, da ne bo zmogla brez tablete. Roka je živčno segla po torbici. Nato se je zatekla v umivalnico, si umila dlani in pustila teči
vodo kakšno minuto. Mrzla je pršela mimo in je prijetno hladila. Še enkrat je zaokrožila dlani, ju stisnila in s hlastnimi požirki pila. Vmes je pogoltnila tudi mnogo obetajočo drobno zeleno tabletko. Nato si je z mokrimi rokami natrla še čelo, senca in tilnik.
..Nesrečna revija me bo predelata v pravo narkomanko. Lojzetu bi to uspelo brez vsakih pretresov. In Lojze, pošten kolega, kakršen je, če bi le vedel, koliko hudega prestajam, bi to še danes opravil namesto mene", je v mislih pogrevata že dobro utrjeno domnevo.
(Ja//f pr/Zior/rt/fČ)
Promocija
Herbert Paulitsch z Obirskega je 22. aprila promoviral na dunajski univerzi za doktorja filozofskih ved SPD Valentin Polanšek svojemu članu iskreno čestita ter mu želi mnogo uspehov. Čestitkam se pridružuje tudi uredništvo Slovenskega vestnika!
11.-17.5.
TV AVSTR! JA 1
TV AVSTR! JA 2
TV LJUBLJANA
CE
PE
SO
PO
TO
10.30	Mož, ki je preveč vedet;
16.30	Lutkovna predstava; 16.55 Poročila za otroke; 17.05 Risanka; 17.30 Pustolovščine Toma Sawyera in Huckleberry Finna; 17.55 Za lahko noč; 18.00 Mi; 18.30 Čvrsto v sedlu;
19.30	Čas v sliki; 20.15 Princ in plesalka; 22.10 Obmejna patrulja; O.OOS.O.B.
14.05 Moj oče, opica in jaz; 15.30 Pozabljena vrata; 16.30 Čar rac; 17.40 Pravljična pisma; 18.10 Alf; 18.35 „The Nits"; 19.30 Čas v sliki; 20.15 Poneverjeno nebo; 21.55 Loto; 22.00 Fanfare glasnosti; 22.45 Dragocenosti Bavarske; 22.55 Musiche dal cinemo italiano.
10.30 Princ in plesalka; 12.25 Snidenje z revolucijo; 16.55 Poročila za otroke; 17.05 Kali-mero; 17.30 Okoli sveta; 17.55 Za lahko noč; 18.00 Mi; 18.30 Čvrsto v sedlu; 19.30 Čas v sliki; 20.15 Derrick; 21.20 Svoj-čas; 22.35 Frustrirani; 22.45 Armand.
10.35	Poneverjeno nebo; 14.30 Gasparone; 16.00 Otroški VVur-litzer; 16.55 Poročila za otroke; 17.05 Športna abeceda; 17.55 Za lahko noč; 18.00 Mi; 18.30 Nogomet; 19.00 Veselo v soboto; 19.30 Čas v sliki; 20.15 Stavimo, da...; 22.05 Šport;
22.35	Yes ministrski predsednik; 23.00 Mednarodni jazz.
10.35 Tedenski obzornik; 11.00 Tiskovna konferenca; 13.00 Orientacije; 14.00 Zvita lisica in neumna gos; 16.10 Poročila za otroke; 17.40X-Large; 19.20 Žrebanje lota; 19.30 Čas v sliki; 20.15 Zaupanje za zaupanje; 22.00 Fanfare glasnosti; 23.00 Ples '88.
10.30 Gasparone; 17.05 D'Ar-tagnan in trije mušketirji; 17.30 Kamen Marka Pola; 17.55 Za lahko noč; 18.00 Mi; 18.30 Čvrsto v sedlu; 19.30 čas v sliki;
20.15	šport v ponedeljek;
21.15	Mike Hammer; 22.05 Malteški redovniki; 22.50 Dunajski kulturni teden; 23.35 Beethoven.
10.30 Charleston; 16.30 Am, dam, des; 16.55 Poročila za otroke; 17.05 Viki in silaki; 17.55 Za lahko noč; 18.00 Šport; 20.15 Univerzum; 21.00 Poglej in zmagaj; 21.05 Dediščina Guldenburgov; 21.55 Superflip; 22.22 Elegantni lopov; 0.05 Big Vally.
16.00	VVurlitzer; 17.00 Graditi, stanovati, živeti; 17.30 Dežela in ljudje; 18.00 Pan-optikum; 18.30 Lokalni TV spored; 19.00 Čas v sliki - znanje danes -Kuturni žurnal; 20.15 Nogomet;
22.00	Čas v sliki; 22.22 Snidenje z revolucijo; 23.10 Nočni studio.
15.00 Falstaff; 17.30 Irving Berlin; 18.00 1-2-X; 18.30 Slika Avstrije; 19.00 Čas v sliki; 19.48 Kot norci; 20.15 Smrtne novice^ 21.50 Neskončna prerija; 23.50 Aktualno; 23.55 Uporniki iz Liang Shan Poja; 0.40 Poročila.
16.00	Wurlitzer; 16.45 Hotel; 17.30 Divjim živalim na sledi;
18.00	2X7; 18.30 Lokalni TV spored; 19.00 Čas v sliki; 19.20 Znanje danes; 19.30 Čas v sliki; 20.15 Diagnoza; 21.20 Apro-pos film; 21.50 Pogledi s strani;
22.00	Čas v sliki; 22.22 Z jekleno pestjo; 23.50 Aktualno; 23.55 Avtovampir.
15.30	2X7; 17.00 Sklenil sem ostati politik; 18.00 Trailer;
18.30	Slika Avstrije; 19.00 Čas v sliki; 19.20 Znanje danes; 19.30Čas v sliki; 20.15 Wynne & Penkovsky; 22.30 Umor vračunan v ceni; 0.00 Aktualno; 0.05 Revak, suženj Kartagine;
1.30	Poročila.
9.40	Dediščina: kultura Židov;
17.40	Klub seniorjev; 18.30 Slika Avstrije; 19.00 Čas v sliki; 19.48 Primer ljudskega pravobranilca; 20.15 Charleston; 21.50 Strastne rožice; 23.30 Aktualno; 23.40 Čikago 1930; 0.30 Poročila.
16.00	VVurlitzer; 17.30 Nova tovarna; 18.00 LindenstraBe;
18.30	Lokalni TV spored: 19.00 Čas v sliki; 19.20 Znanje danes;
19.30	Čas v sliki; 19.57 Kulturni žurnal; 20.15 Elegantni pes;
21.00	Novo v kinu; 21.15 Šiling; 21.50 Pogledi s strani; 22.22 Umor v Sidneyju; 23.50 Aktualno; 23.55 Columbo.
16.00 VVurlitzer; 17.00 Mila In pralni praški; 17.50 Jezik računalnikov; 18.00 Alf; 18.30 Lokalni TV spored; 19.00 čas v sliki; 19.20 Znanje danes; 19.30 Čas v sliki; 19.57 Kulturni žurnal: 20.15 Spodrsljaji; 21.00 Poglej in zmagaj: 21.07 Zunanjepolitični report; 22.00 Čas v sliki; 22.22 Klub 2.
10.00 Čehov na Jalti; 15.45 Videostrani; 16.00 Osmi dan; 16.40 Mostovi; 17.10 Angleščina; 17.30 V gozdu; 17.45 Erazem in potepuh; 18.15 Male razlike in njihove velike posledice; 18.45 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 Dvoboj v Mis-souriju; 22.25 Dnevnik; 23.10 Videostrani.
11.00 Avtomobili, ki so požrli Pariz; 16.10 Videostrani; 17.30 Indijanske legende: 18.00 Glasbeni ropot; 18.45 Risanka; 18.55 Videostrani; 19.01 Obzornik; 19.18 Zrno; 19.30 Dnevnik; 20.05 Tednik; 21.10 Zgodovina; 22.30 Dnevnik; 0.00 Videostrani.
11.00 Zgodovina; 16.15 Videostrani; 17.30 V znamenju dvojčkov; 17.50 Grizli Adams; 18.15 Grafiki Bosne in Hercegovine; 18.45 Risanka; 18.55 Videostrani; 19.01 Obzornik; 19.18 Zrno; 19.30 Dnevnik; 19.59 Zrcalo tedna; 20.20 Gospa Mosorojska; 21.20 Ob 30. obletnici TV Ljubljana.
8.00	Radovedni taček; 8.15 Pamet je boljša kot žamet; 8.20 V gozdu; 8.55 Erazem in potepuh; 15.35 Videostrani; 15.50 Kekčeve ukane: 17.05 Zlati cekin; 18.25 Da ne bi bolelo; 18.45 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.30 Dolgo vroče poletje; 21.25 Križ kraž; 22.45 Dnevnik;
23.00	Frisco Kid.
9.20 Živ žav; 10.15 Grizli Adams; 12.00 Ljudje in zemlja; 15.10 Videostrani; 15.25 Sinovi in hčere steklarja Jakoba; 16.25 Preko mostu; 18.45 Risanka: 18.55 Videostrani; 19.01 Mernik; 19.18 Zrno; 19.30 Dnevnik; 20.05 Obljubljena dežela; 20.55 Zdravo; 22.25 Videostrani.
16.45	Videostrani; 17.00 Naš utrip; 17.15Zrca!o tedna; 17.30 Radovedni taček; 17.45 Makedonske narodne; 18.15 Živali pred kamero; 18.45 Risanka: 18.55 Videostrani; 19.18 Zrno; 19.30 Dnevnik: 20.05 Pogled v ogledalu; 21.05 Aktualno;
21.45	Dnevnik: 22.00 APZ Boris Kraigher.
16.15 Videostrani; 17.30 Pamet je boljša kot žamet; 17.45 Periskop; 18.45 Risanka; 18.55 Videostrani; 19.01 Obzornik; 19.13 TV okno; 19.18 Dnevnik; 20.05 Kronologija pogodbe; 21.10 Osmi dan; 21.50 Dnevnik; 22.15 Videostrani.
RAMO KOROŠCA
Sreda, 11.5.
Dobra volja je najbolja Večerna 21.00
Zvočno pismo Viški v Cankarjevem domu (I. Dekleva)
četrtek, 12. 5.
Praznična oddaja (P. Zunder)
Petek, 13.5.
Gospodarjenje z energijo: Mirko Oraže v pogovoru z atomskim fizikom dr. Straussom
Sobota, 14. 5.
Duhovni nagovor (Kpt. Pepe Marketz) Voščila (M. Hartmann)
Nedelja, 15.5.
Slovenski ansambli: Ans. Jožeta Burnika
Ponedeljek, 16.5.
Uspešnica meseca -Posnetek z javne prireditve na Blatu
Torek, 17. 5.
Halo, prijatelji! Partnerski magazin
Viški v Cankatjevem domu Zvočno pismo tz Siovemje
11.5. i988 Večerna oddaja 21.00-22.00
V večerni slovenski oddaji koroškega radia bo v sredo, 11. maja ob 21. uri najprej na vrsti zvočno pismo iz Ljubljane. V dogovoru radijskih hiš o rednem sodelovanju si mesečno enkrat izmenjujemo polurno oddajo, iz Celovca pošiljamo radijskim kolegom v Ljubljano pregled tekočih dogajanj iz politike, kulture in kronike, oni nas pa enkrat mesečno seznanijo z vsestranskim dogajanjem v Sloveniji. Drugi del večernega sporeda pa bo spet namenjen viškom v Cankarjevem domu v Ljubljani. Dve oddaji, v katerih nam je dr. Igor Dekleva, priznani pianist, predstavil viške od samega začetka delovanja v Cankarjevem domu leta 1981 do leta 1184 smo vam že predvajali. Tokrat nam je umetnik izbral posebne poslastice glasbenih prireditev v Cankarjevem domu do leta 1986. Tudi tokrat bo prevladovala imenitna sinfonična glasba, za svoj spored pa je dr. Igor Dekleva v oddajo vključil tudi nastop pevskega zbora društva Srce iz Dobrle vasi.
V TEM TEDNU NA TELEVIZIJI
!z zgodovine kontinenta
Torek, 17. 5. 1988, TV Al, 20.15 - Letos v Avstraliji slavijo 200-letnico sedanje nacije. Preden pa so Angleži začeli na ta kontinent pošiljati svoje kaznjence, so tu prebivali praprebivalci. Zanje je bila 200-letna civilizacija usodna, saj se je njihovo število znatno znižalo. O začetkih avstralskega kontinenta bo v prvi oddaji spregovoril pisatelj Thomas Kenea!ly. 2. del bo na sporedu 24. maja 1988.
V gozdu
Sreda, 11. 5. 1988, TVLJ1,17.30-Zumet
niško fotografijo Milana Kumra si bodo mladi gledalci lahko ogledali črtico Ivana Cankarja „V gozdu". Pri tem naj ne moti, da so fotografije v črnobeli tehniki. Pomembno je, kako se bodo ujele z zahtevno vsebino našega velikega umetnika slovenske besede, katerega rojstvo praznujemo ta teden.
Perspektive
Sreda, 11. 5. 1988, TV L.11, 18.15 - S tem
prispevkom se zaključuje serija oddaj „Majhne razlike in njihove posledice". Zadnja oddaja je nekakšen povzetek, obenem pa tudi skicira možne odgovore na vprašanja o odnosu družbe prihodnosti do bioloških razlik med spoloma. Nakazuje perspektive premagovanja družbene neenakosti.
Dvoboj v Missouriju
Sreda, 11. 5. 1988, TV LJ1, 20.05 - ..Dvoboj v Missouriju je tretji vestern Arthurja Penna. V sedemdesetih letih se je uveljavil kot vodilna osebnost novega sloga v tej tradicionalni holywoodski filmski zvrsti. Nove poteze v rekonstrukciji Divjega zahoda razberemo predvsem v prizorih piknika ob obešanju, ob skupinah policajev na konjih, ki se utaborijo v cerkvi itd. Novi so tudi liki živinorejca Braxtona, ki v prostem času igra klavir, kakor tudi konjskega tatu, ki se polagoma spremeni v farmarja. V filmu se soočata dva različna koncepta igre, ki ju predstavljata ostareli Marlon Brando in Jack Nicholson. Izvrstni so tudi dialogi.
Snidenje z revo!ucijo
Sreda, 11. 5. 1988, TV A2,22.22-,, Vstaja" je naslov prvega dela dokumentacije, v kateri bo spregovoril Daniel Cohn-Bendit o začetkih protestnega gibanja v Evropi in Ameriki. Z nekdanjimi osebnostmi tega gibanja bo razpravljal o posledicah leta 1968. 2. del bo na sporedu 18. 5. 1988.
Fanfare
g!asnosti
Četrtek, 12. 5. 1988, TV Al, 22.00 - Marijana in Ernst A. Gran-dits vas bosta popeljala v kulturno pomlad Moskve. Kot je razvidno že iz samega naslova, se glasnost uveljavlja tudi v kulturi. V kakšni obliki, pa presodite sami. Drugi del oddaje si lahko ogledate 15. maja 1988.
E!sa Morante: Zgodovina
Četrtek, 12. 5. 1988, TV LJ1, 21.10 - Kratka nadaljevanka je priredba romana Else Morante. Zgodba se začenja v Rimu leta 1940. Ido, osnovnošolsko učiteljico židovskega porekla, posili nemški vojak. Ko rodi sina Useppeja, ga kolikor je le mogoče, skriva pred ljudmi. Nino, odraščajoči sin Ide vseeno vzljubi malega bratca. Kot prostovoljec odide na fronto. Ob bombnem napadu si mora Ida poiskati zatočišče v zasilni lopi skupaj z drugimi brezdomci.
Konkurenca
Petek, 13. 5. 1988, TV Al, 22.35	-
Hudobne lutke iz oddaje	..Spitting-
Image" niso več same. Kot konkurenti se bodo v oddaji ..Frustrirani" predstavile nove lutke, ki prav nič ne zaostajajo. S svojimi nastopi ne prizanašajo nikomur, še najmanj pa osebnostim javnega življenja. Kako bi bilo lahko drugače?
=3tM'!iT
i v nogcmietnem prvenstvu - SAK bn-z Velika podlegel ATSV v WoMsbett,u
Sodnik premca! Rikaqo vas!
SLOVENSKI
VESTNIK
ŠPORT
A'prt/toJout Muu/rec/u Lusc/z/u^uyc po^?u/a R;'kury'u cu.s pravda ,,^//a" v r/rugcm razreda G. To y'c wora/o spozna?/ v ,s'o/)o?o /ut// pr/znano utoš?vo /z Afar/a /^ojacAa.
V devetnajstih tekmah je Rikarja vas zbrala že 21 točk. Devetkrat je zmagala, sedemkrat podlegla, trikrat pa igrala neodločeno. Tako tudi to soboto, ko je imela v gosteh moštvo Maria Rojach. Nasprotnik, ki se iz leta v leto bori za vstop v 1. razred, pa je imel veliko sreče, saj so domačini igrali zelo vneto in bili skoraj vso igro v premoči. Že kar na začetku bi Rikarja vas lahko povedla z dvema ali tremi goli prednosti. Gostom pa je remi rešil le sodnik, kije popolnoma nerazumljivo dosodil Rojachu enajstmetrovko, medtem ko je domačinom v drugem polčasu (branilec se je z roko dotaknil žoge v kazenskem prostoru) ni priznal. Kljub temu pa je to lep uspeh za Rikarjo vas, ki zaseda trenutno šesto mesto. Le mesto za njo pa je uvrščen Žvabek, ki je na domačem igrišču ugnal Waisenberg s 3:2.
Žalostni so bili dosežki nekaterih moštev v 1. razre-
R/kar/a vas - Maria Ro/acb
77.	Stika. Mohar
dih. Selani so podlegli v Metlovi z 1:2, Globasnica v Šentpavlu z 1:3, Žitara vas doma Reichenfelsu z 0:3, Kotmara vas pa Kraigu z 1:3. Zmagala sta le Galicija (2:1 proti Sinči vasi) in Žrelec (7:0 proti Podkrnosu), medtem ko je Železna Kapla v St. Stefanu igrala samo 1:1.
Presenečenje kola je v spodnji ligi uspelo moštvu iz Šmihela, ki je v Mostiču igralo neodločeno-2:2. Tako so si Šmihelčani zagotovili deseto mesto. Bolje uvrščenega tekmeca je premagal tudi Klopinj, saj je doma slavil proti Šentandražu s 3:1. Edino priložnost pa je izkoristila Dobrla vas z zmago proti SCA Šentvid (1:0). V spodnji ligi zahod pa je Bilčovs nadaljeval z zbiranjem točk, čeprav tekme s Treffnom ni znal odločiti v svojo korist. Po številu možnosti bi morali Bilčovščani jasno zmagati, tako pa jim je preostal le remi - 2:2. Presenetil je poraz Šentjakoba proti WeiBensteinu (0:3), pravtako pa tudi zmaga Baškega jezera v Lienzu (2:0). Točko je v Brnci prepustilo tudi vodeče moštvo ATUS Borovlje (1:1)
Nič kaj dobro pa trenutno ne gre tudi Slovenskemu atletskemu klubu, saj je pod legel ATSV Wolfsberg z 0:2. Domačini so bili skoraj stalno v premoči, Sadjak in Burger sta zapravila edini priložnosti za SAK. Točko je doma izgubil tudi Pliberk, ki je remiziral z Beljakom (2:2).
Zadnja vest: Nogometaš Austrie Celovec Vlado Star-čevič je umrl na posledicah prometne nesreče v Beogradu.
TERMIN!
NOGOMET
Četrtek. 12.5.: Bilčovs-Baška jezero (!7). Dobrla vas - Trei-haeh (18). Šentjakob - Obcr-millstatt (17.30).
Sobota, 14. 5.: ATUS Borovlje
-	Tristach (18). ASV Celovec -Dobrla vas (18). Železna Kapla
-	Metlova (17).
Nedelja. 15. 5.: Slovenski atletski klub - Magdalen (17). Roick - BilCovs( 17 30). Šmihel
-	KAC (17), Sele - Žrelec (17.30). Zvabek - Vovbre (17).
OBČNt ZBOR
Torek, 17. 5. 1188: Občni zbor Slovenskega Športnega kluba Obir (hotel Obir. 20)
Prva zmaga košarkašev
Po dveh nesrečnih porazih so mladi košarkarji Zvezne gimnazije za Slovence slavili \ Beljaku: premagali so ekipo gimnazije St. Martin s 44 : 34. Predvsem so blesteli v skokih za odbitnimi žogami, igrali pa so zelo preudarno in učinkovito. Sredi drugega polčasa so vodili z razliko 17 točk, toda proti koncu so to jasno prednost zapravili. Popustili so tudi zaradi utrujenosti, saj je ekipa morala igrati le s petimi igralci (ostali so bili zadržani), kar pomeni, da so morali vsi igralci igrati ves čas igre. Tudi zato velja vsem igralcem iskrena pohvala, saj so dokazali, da znajo igrati zelo disciplinirano. Prepričani smo tudi, da bodo ob taki zbranosti zmagali še večkrat!
Čestitke tudi trenerjema!
St/ka. Mohar
R/kar/a vas uspešno tekmuje v 2. razredu G, saj po 79 fekmah zaseda /zvrstno šesto mesto.
NTK Celovec! drugi
V kulturni hiši v Landskronu pri Beljaku so bile v četrtek finalne tekme za naslov namiznoteniškega prvaka vseh drugih razredov na Koroškem. Sodeloval je tudi NTK Celovec, ki jc prvak v 2. razredu-sredina. Toda manjkal je poškodovani Marjan Velik, tako da je poleg Marka Kuppra in Franca-Jožefa Smrtnika igral še Andrej Mohar. Slovencem v prvi tekmi ni šlo. Liebenfelsu so podlegli s 5:2. V drugi tekmi pa je NTK Celovec premagal Volkendorf s 5:3 in osvojil drugo mesto. Moštvo Sele 1! pa bo danes igralo v Mostiču za naslov prvaka 1. razredov.
ŠK Dob/Aich prvak
Odbojkarji Športnega kluba Dob/Aich so dosegli svoj cilj sezone: v Wolfsbergu so v četrtek s 3:1, zmagali tudi v povratni tekmi in tako ponovno osvojili naslov koroškega odbojkarskega prvaka.
Veselje nad ponovno dosego zastavljenega cilja je bilo seveda nepopisno. Igralci in navijači, ki so Dobljane z avtobusom spremljali celo v Wolfsberg, so se objemali. Za 10. junij pa Športni klub Dob/Aich napoveduje veliko slavje, za kar ima tudi dovoljšen vzrok, saj so tudi njihovi juniorji osvojili naslov koroškega prvaka v odbojki. Uspešnim Dobljanom. članom kot mladincem, čestitamo!
Državni reprezentant
Milan Hrihernig (slika levo), 23-letni kmet iz Tuc na Radišah, je član avstrijske državne reprezentance, ki se bo jeseni udeležila svetovnega prvenstva v semi-kon-taktnem karateju v Mclski dolini.
Simpatični Milan Hriber-nig, ki že drugo leto sodi v avstrijski vrh. v karateju si jc mesto v ekipi za s\ctovno prvenstvo dokončno zagotovil ta vikend, ko je na avstrijskem prvenstvu v Spittalu zanesljivo dosegel 1 mesto v kategoriji do 75 kilogramov. Seveda je Milanova želja, da bi si priboril kolajno na svetovnem prvenstvu od 7. do 11. septembra, toda njegov največji cilj je, da bi se v avstrijski vrh uvrstili tudi njegovi rojaki z Radiš, kijih vsah teden trenira. s/Aa. Mohar
		
1. Lienz	21 12 6	3 44:14 30
2. WAC	20 11 6	3 4A:22 28
3. Breže	20 H 3	A 34:18 25
4. Trg	21 10 5	6 44:30 25
5. Pliberk	21 8 8	5 40:29 24
h. Matrei	21 8 6	7 35:28 22
7. Wolfsberg	20 10 2	8 2A:3A 22
8. SAK	19 8 3	8 27:23 19
9. Molita!	21 8 3	10 20:29 19
H). Magdalen	21 5 8	8 20:29 18
11. SV Šentvid	21 5 8	8 17:37 18
12. VSV/Beljak	21 6 4	11 28:3A 1A
13 Šmohor	21 6 4	11 27:40 1A
14. Irschen	20 1 4	15 11:48 A
		
I Wietersdorf	20 14 4	2 41:13 32
2 Mostič	2(1 11 h	3 37:23 28
3. Treibach	21! II 4	5 49:29 2A
4 Dobrla vas	19 10 6	3 29:15 2A
3. St. Leonhard	2)	7 9	5 2A:28 23
h.Šentandrai	21 7 10	4 2A:20 22
7. ASK Celovec	21 7 8	A 34:32 22
8. Klopinj	20 5 11	4 21:21 21
d. Ruda	20 5 9	A 2A:2A 19
lil. Šmihel	21 6 7	8 20:40 19
11 ASV Celovec	2!) 3 7	10 17:29 13
12 SCA Šentvid	20 3 5	12 23:38 11
13 Frantschach	21 2 7	12 1A:39 11
14 KAC Celovec	20 1 7	12 14:32 9
		
1 Borovlje	21 12 h	3 41:22 30
2. Dellach	2) 9 10	2 33:17 28
3 Radcnthcin	21 10 3	8 38:31 23
4 WciBcnstcin	21 7 8	A 31:21 22
5. Šentjakob	19 8 6	5 25:22 22
ir Rožek	19 8 5	A 25:23 21
7. Lendorf	21 8 4	9 3():2A 20
8. ASV Lienz	19 6 7	A 27:32 19
9. Baško jezero	20 7 4	9 27:28 18
1!!. Bruca	19 4 9	A 2I:2A 17
11 Bilčovs	19 5 6	8 25:31 1A
12. OhcrmiUstatt	20 3 9	8 24:33 15
l.l.Treffcn	19 5 5	9 20:29 15
14. Tristach	19 4 4	II 1A:42 12
		
1. Zitara vas	21 12 h	3 30:11 30
2 Velikovec	20 13 3	4 33:21 29
L Sele	20 n 6	3 30:22 28
4 Zrelec	20 10 7	3 48:18 27
S Zel. Kapla	19 8 3	8 30:29 19
o Galicija	20 7 5	8 22:21 19
7. Grebinj	21 6 7	8 2A:30 19
s Podkrnos	20 5 8	7 18:2A 18
9. Sinča vas	20 7 3	10 2A:25 17
II! Sent Pavel	20 7 3	10 32:39 17
11 Reichenfels	20 7 2	11 32:40 1A
12. Metlova	20 A 4	K) 22:3A 1A
13 St. Stefan	20 4 A	10 25:4A 14
14. Globasnica	19 3 5	11 28:38 11