PRIMORSKI dnevnik J® začel izhajati v Trstu '3. maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. sep-tembra 1944 se je tiskal ^ tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebu-od 18. septembra 1944 1. maja 1945 v tiskarni “Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, ^jer je izšla zadnja števil-Bil je edini tiskani par-bzanski DNEVNIK v za-sužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLVI. št. 162 (13.695) Trst, sobota, 14. julija 1990 V Tirani začasno zaprli ambasade ZRN, Italije in Francije V Brindisi včeraj prispelo 4.000 albanskih beguncev Zadovoljstvo nad uspešnim »begunskim transportom« - Velika večina že na poti v ZRN in Francijo - Zahod le prehodna postaja BRINDISI — »Kriza ambasad« je končana in v Brindisi je včeraj s trajekti prispelo približno 4.000 albanskih državljanov (na sliki AP prihod prve skupine beguncev), ki so v preteklih dneh poiskali zatočišče v italijanski, zahodno-nemški in francoski ambasadi v Tirani. Na tiskovni konferenci je prefekt Brindisija Mazzitello izrazil zadovoljstvo nad uspehom tega velikega »begunskega transporta«. Vse je potekalo precej bolje, kot so pričakovali, za izredno učinkovito pa se je pokazala tudi zdravstvena pomoč vsem, ki so je bili potrebni. Toda Brindisi je bil le prva postaja za večino beguncev. V apulskem pristanišču je namreč ostalo le nekaj nad 800 beguncev, ki so jih začasno namestili v barakarsko naselje, ki so ga prav za to priložnost pripravili, drugi - gre za več kot 3.000 Albancev, ki so namenjeni v ZRN in približno 500, ki gredo v Francijo - pa so že nadaljevali svojo pot s posebnimi vlaki in trajektom Orient star. Po mnenju večine opazovalcev so Italija, ZRN in Francija za večino le prehodna postaja in da je njihov končni cilj v ZDA, Kanadi ali v Avstraliji. Iz Tirane pa je prišla vest, da so včeraj začasno zaprli italijansko, zahodnonemško in francosko veleposlaništvo. Kot so sporočili diplomatski predstavniki teh držav, bo ta ukrep veljal do ponedeljka in naj bi bil sprejet zato, da omogočijo »natančno čiščenje« Toda ob tem so se tudi razširile resno razmišljale o daljšem začasnem zaprtju ambasad v Tirani, da bi se tako izognile morebitni novi »invaziji« albanskih beguncev. prostorov veleposlaništev, govorice, naj bi te države 70 let po požigu Narodnega doma Z množično udeležbo na včerajšnji enotni proslavi pred nekdanjim Narodnim domom so tržaški Slovenci med drugim dokazali, da v njih še gori požar, ki je pred sedemdesetimi leti zajel takratni življenjski simbol slovenstva. Slovesnost, za katero so se dogovorile vse komponente slovenske narodnostne skupnosti na Tržaškem, je pripravila Narodna in študijska knjižnica. V slavnostnem govoru, ki ga je zastavil dvojezično, je prof. Jože Pirjevec obnovil dogodke izpred 70 let, predvsem pa opozoril na posledice brutalnega napada na »slovenski obraz Trsta«, ki jih mesto, predvsem slovenski del, vendar pa tudi večinska narodnostna skupnost, nosi še danes. Z Narodnim domov je namreč »pogorela« tudi ideja o tolerantnem, plurikulturnem in večetničnem mestu, ki je vse doslej Trst še ni znal obuditi. NA 5. STRANI Konec monolitnosti in nov udarec monopolu partijske oblasti v Sovjetski zvezi Demokratska platforma zapušča partijo in že snuje novo reformatorsko stranko Miha Lampreht Po (ne)pričakovanem {(pg°Pu Borisa Jelcina, ki je dejal, da pr ^ zapušča skladno z obveznostmi cjje Sednika parlamenta Ruske federa-pu ’ ie izstop v imenu Demokratske i0st°*ne napovedal tudi Vjačeslav šole j?Vski, rektor visoke partijske KPs/PSZ. Delegati 28. kongresa Voji]. s° dopoldne na tajnih volitvah štel RqoUdi nov CK, 'ki bo po novem j0 ■ ' članov, pred koncem pa mora-korn,V°- ti. še novo centralno nadzorno cije S1'*0 in sPre3eti Kongresne resolu- Borisa Jelcina, ki je po go-Vefi zaPustB kongresno dvorano, je del ri 3 ^eje9atov sprejela z osuplostjo, dil dvorane Pa j® njegov govor nagrabi! S B^eRksnjem. Jelcin je s tem izpol-svojo predvolilno obljubo, med BjSfm pa je dejal, da ima kot pred-ednik vrhovnega sovjeta Ruske fede-acije »ogromno odgovornost« pred narodi Rusije, spoštovati pa mora tudi polnomočja narodovih predstavnikov. Za Jelcinom je v imenu Demokratske platforme (doslej frakcije KPSZ) nastopil Vjačeslav Sostakovski. Dejal je med drugim, da je s kolegi prišel na 20. kongres z velikimi upi, da bo naposled napočil čas korenitega zasuka k demokratični obnovi KPSZ. »Z las-, tnimi predlogi smo poskusili sodelovati pri izdelavi ustreznih dokumentov, si prizadevali spremeniti stvari, toda na žalost se naši upi niso uresničili,« je dejal Šostakovski. V imenu somišljenikov je prebral uradno izjavo o zapustitvi KPSZ in načrtih za ustanovitev demokratske parlamentarne stranke. Izjavo so poleg njega podpisali še Vladimir Lisenko, Anatolij Sobčak (leningrajski župan), Jurij Bolderjev in drugi. S tem so uresničili predkongresno napoved, da bodo v primeru kongresnega fiaska zapustili sovjetsko partijo. Blok Demokratska platforma se, kot je znano, v svojem NADALJEVANJE NA 2. STRANIOV Najvidnejši predstavniki Demokratske platforme Lišenko, Filin in Šostakovski (AP) Slovenska vlada na pogovorih v Avstriji CELOVEC — »Vidim razvoj v normalnosti.« S temi besedami je avstrijski zunanji minister Alois Mock opisal spremembe v Sloveniji in dodal, da je Slovenija vedno prednjačila v razvoju in seveda presegla tudi okvir sodelovanja v delovni skupnosti Alpe-Jad-ran. Vse to je izjavil Mock po kratkem sreT-anju z ministrskim predsednikom republike Slovenije Peterletom v Celovcu. Avstrijski zunanji minister pa je tudi pristavil, da vidi v deklaraciji o suverenosti načelno nadaljevanje poti, na začetku katere je bilo sprejetje ustavnih amandmajev. Sicer pa je, tako je dejal Mock, »tudi v našem interesu«, da bi se reforme Slovenije tudi v drugih republikah dale tako hitro uresničiti. Ministrski predsednik Slovenije Peterle je ocenil pogovor z Mockom zelo pozitivno. Odnos Avstrije do sprememb v Sloveniji je ocenil Peterle kot »pošten«, kljub temu pa je zaprosil avstrijskega zunanjega ministra za po- NADALJEVANJE NA 2. STRANI Bojazen pred morebitnim dramatičnim razpletom kosovske krize Odločen odpor Albancev na Kosovu MARJAN DROBEZ p0UtiJŠTINA — Na Kosovu se nadaljuje soočanje dveh he, g , ln dveh strategij o položaju in bodočnosti te pokraji-Prej D odločno izvaja ukrepe, s katerimi namerava čim-vklj° kraja odpraviti avtonomijo Kosova in to območje Stavija V matično republiko. Albanska narodnost, ki pred-Pog vL,0 rai 95 odstotkov celotnega prebivalstva, pa se ^ktier X°m svoje politične alternative odločno upira, pri Pora vaja najrazličnejše oblike in metode pasivnega od-Pri a tudi nVaianju srbske politike so prisotne strasti in čustva, ^Prosti] l dobršnem delu albanskega prebivalstva se je ibokoij ^krajni nacionalizem, ki izključuje in zanika kakr-Srbi in Pravice in interese srbske države na Kosovu. Tako SatPo nin,rn°90rci kot tudi Albanci zatrjujejo, da je Kosovo S pYJ*0va domovina. Sf vče !ndvijo dela in drugih dejavnosti med 9. in 10. uro ske naroH končala štiridnevna razčlenjena stavka alban-^avni uli ^°Stne skupnosti. V Prištini je v , sprevodu po 1C1’ ki je trajal eno uro, hodilo okoli 40 tisoč prebi- valcev mesta in okoliških vasi. Mnogi demonstranti so v naročju nosili dojenčke. Demokratična zveza Kosova, ki ima okoli 750 tisoč članov, in je najpomembnejša organizacija alternative, je včeraj objavila odprto pismo predsedstvu Jugoslavije. V dokumentu zavrača in obsoja ocene in stališča najvišjega državnega organa o Kosovu ter poudarja, da bo prebivalstvo albanske narodnosti nadaljevalo boj za svoje pravice, neodvisnost Kosova v demokratični Jugoslaviji in proti nadvladi Srbije. Kosovo je sedaj, je še poudarjeno v pismu, žrtev agresije, s katero so prekinili delovanje predstavniških in drugih organov pokrajine ter odpravili njeno avtonomijo. Blokirane so mnoge dejavnosti in službe, tisočem Albancem pa grozijo, da jih bodo odpustili z dela. Demokratična zveza Kosova predsedstvo Jugoslavije obvešča, da odobrava kot zakonito vsako obliko odpora policijski vladavini, in opozarja, da je ustavna deklaracija o Kosovu, ki so jo 2. julija sprejeli poslanci albanske narodnosti tedanje pokrajinske skupščine, polnoveljavna ter ustavno pravno legitimna, ker razglaša avtonomijo Kosova kot enakop- NADALJEVANJE NA 2. STRANI Strasbourg obsodil kršenje človekovih pravic na Kosovu STRASBOURG — Evropski parlament je v četrtek pozno ponoči sprejel že tretjo resolucijo o Kosovu v zadnjih 15 mesecih. Tudi v tej zadnji resoluciji evropski poslanci obsojajo Jugoslavijo, še bolj pa Srbijo zaradi »očitnega kršenja človekovih pravic na Kosovu.« Pri sklepanju so se poslanci sklicevali na deklaracijo o neodvisnosti, ki jo je 2. julija letos sprejelo 114 od 180 poslancev albanske narodnosti v kosovski skupščini, v to novo resolucijo pa so tudi zapisali, da kršenje človekovih pravic na Kosovu ni nekaj novega, »temveč gre za stalno in sistematično kršenje teh pravic,« med katerimi posebej omenjajo aretacije, neutemeljena zapiranja in konfinacije, omejevanje svobode misli in izražanja, pravice do dela in pravice do izobraževanja v maternem jeziku. Pri sestavljanju nove resolucije pa so upoštevali tudi poročilo komisije evropskega parlamenta, ki je maja 1989 obiskala Kosovo. V resoluciji evroparlamentarci ostro obsojajo razpustitev kosovske skupščine in srbski prevzem nadzora nad pri-štinskim radijem in televizijo. Izražajo tudi prepričanje, da je demokracija možna le v različnosti, političnem pluralizmu in spoštovanju človekovih pravic. Zato evropski parlament poziva »vlado jugoslovanske federacije« naj ukrene vse za rešitev problemov na Kosovu. Še bolj odločno pa evroparlamentarci od srbskih oblasti zahtevajo, da priznajo in dosledno upoštevajo jugoslovansko ustavo iz leta 1974, da albanski narodnosti priznajo vse pravice kot tudi politično in kulturno avtonomijo in da prenehajo s projektom o »rekoloni- NADALJEVANJE NA 2. STRANI Tajnik PSI niti tokrat ni prizanašal Occhettovim spodrsljajem Craxijevo mnenje o problemih ki pogojujejo trdnost koalicije RIM — Tajnik PSI Craxi je na tiskovni konferenci prikazal politični položaj v vladni večini, ponovil je svoja stališča o zakonu Mammi, o volilni reformi ter o zakonu o mamilih. Izkoristil pa je tudi priložnost, da mimogrede obračuna tudi s komunisti. Glede zakona o reformi RAI je Craxi opozoril, da se je na ta račun spletla cela mreža nesporazumov in da se socialisti ne strinjajo z amandmaji, ki jih je sprejel senat. Po njegovem mnenju pa gre stvar še dlje: razprava o zakonu se je sprevrgla v politični manever, katerega namen je podpihovati razhajanja v večini s posledično vladno krizo. Krivdo je' tudi tokrat valil da KD, vendar imajo po njegovem mnenju prste vmes tudi komunisti. Slednji očitno odstopajo od prave poti in se ogrevajo za napačne izbire. Na vprašanje, ali bi odobritev zakona Mammi lahko povzročila vladno krizo in predčasne volitve, pa je Craxi dokaj pikro pripomnil, da bi se vlada v tem primeru poslužila vseg razpoložljivih sredstev, ki jih določa ustava, da bi to preprečila. Potem ko je izčrpal argument o reformi RAI, je Craxi odgovarjal na vprašanja o volilni reformi. Tudi na tem področju ni povedal nič bistveno novega. Referendumi so po njegovem mnenju prava goljufija v škodo volilcev in ustavno sodišče zelo jasno govori 6 njihovi teži. Zlasti za referendume, katerih namen je odprava kakega zakona, ni mogoče pričakovati »en pleina«, saj mora o tem odločati predvsem parlament, je dejal Craxi. Spomnil je, da so glede tega vprašanja doslej samo socialisti zahtevali večjo doslednost in strogost, pri čemer so jih podprle laične Stanke vladne koalicije, medtem ko se je KD vselej izmikala soočanju na ta račun. Na vse pogostejše pripombe, da se petstrankarska koalicija postopoma spreminja v šeststrankarsko, je Craxi odgovoril, da se vsako, še tako anomalno stanje popravi, seveda če se izkaže, da je tako prav. V primeru pa, da se stranke v koaliciji kaotično množijo, lahko pride do absurdnega položaja, ki ga je treba takoj spremeniti. Kot rečeno Craxi tudi tokrat ni prizanašal Occhettovi »stvari« predvsem v zvezi z notranjo razpravo v KRI. Pojasnil je, da socialisti z veliko pozornostjo spremljajo spremembe in prenovo v KPI, vendar sproti ugotavljajo, da postajajo vse bolj nerazumljive. Po njegovem mnenju novi tok KPI načrtno zanemarja prisotnost socialistov, ki imajo na italijanskem političnem prizorišču bistveno vlogo. V zvezo z zakonom o mamilih pa je Craxi izrazi željo, da se ne bi spremenil v tehtnico z različnimi merili, predvsem pa, da nepoklicani ne bi zasledovali samo njegovih negativnih plati, kot je to v Italiji že nekakšen šport. V ambasadi CSFR že 20 beguncev HAVANA — Število Kubancev, ki so se zatekli na češkoslovaško veleposlaništvo v Havani je včeraj naraslo na 20, neki mladenič pa je poiskal zatočišče v španskem diplomatskem predstavništvu v kubanski prestolnici. Položaj postaja za ČSFR vse bolj težaven in je zato že zaprosila za diplomatsko pomoč Italijo, SZ in Vzhodno Nemčijo. Kaže tudi, da je v nasprotju z odločnim stališčem kubanskega voditelja Castra, ki je odklonil kakršna koli pogajanja, včeraj le prišlo do prvih stikov, ki naj bi pripomogli k rešitvi krize. O tem je poročal češkoslovaški radio, ki je tudi trdil, da je češkoslovaško zunaje ministrstvo od kubanskega veleposlanika že zahtevalo, da posreduje pri oblasteh v Havani za izdajo potnih listov kubanskim beguncem v češkoslovaški ambasadi. De Lorenzo podpisal odlok o dnevnem odmerku mamila RIM — Minister za zdravstvo De Lorenzo je včeraj podpisal zakonski odlok o povprečnem dnevnem odmerku mamila za zasvojence. Tabele je izdelala ekipa strokovnjakov Višjega inštituta za zdravstvo v sodelovanju s posebno komisijo zdravstvenih delavcev, ki jo je maja imenoval minister. Zasvojenci, ki se bodo omejevali na določene količine, ne bodo podvrženi kaznim, v primeru, da bodo pri sebi imeli večje količine mamila, pa jih bodo kazensko obravnavali kot razpečevalce. V tem primeru bodo tudi kazni višje. Povprečni dnevni odmerek mamila se nanaša tako na lahka kot na trda in kemična mamila. V primeru, da bodo pri zasvojencih našli več različnih vrst mamil, bo prišla v poštev količina vsakega mamila posebej nato pa še skupni učinek »mešanice«. Za indijsko konopljo pa bo prišla v poštev njena kakovost oziroma učinkovitost. Posebna merila veljajo tudi za kokain, katerega učinek je različen z ozirom na njegovo čistočo. Za heroin velja dnevni odmerek 0,10 miligrama, za morfij dva odmerka po 0,20 miligrama, za opij trije odmerki po 1 miligram, za kokain od enega do pet odmerkov po 0,15 miligrama, za LSD dnevni odmerek 50 mikrogramov, za metadon pa en odmerek po 0,05 miligrama. Seznam mamil je seveda mnogo daljši, saj vsebuje vse najrazličnejše vrste kemičnih snovi, ki se z ustreznim mešanjem lahko spremenijo v nevarno mamilo. Drnovškov poziv LJUBLJANA — Član zveznega predsedstva Janez Drnovšek je včeraj v neformalnem pomenku z nekaterimi uredniki pozval slovensko vodstvo, »naj od potovanj in proslav preide k resnim razgovorom o tem, kako rešiti jugoslovansko vprašanje«. Odnosi v državi so napeti do skrajnosti, tako da Sloveniji nič ne pomagajo pomoč in pogovori v tujini, če hkrati ne uredi svojih težav predvsem doma. V predsedstvu države prav sedaj pripravljajo zakonski predlog o odcepitvi. Samo Slovenija in Hrvaška se ogrevata za konfederacijo, vse druge republike pa so za federacijo, zato tudi predlog o odcepitvi ne more biti enoten in bo šel v parlament v raznih verzijah. Iz tega po Drnovškovih besedah sledi logičen sklep, da se bodo tudi o Jugoslaviji morali ljudje odločati na referendumu, izid pa se lahko že vnaprej predvidi. Drnovšek je mnenja, da bi bil še možen dogovor o novi državi, če ne bi bilo Kosova in srbskega odnosa do pokrajine. Zato ni nobene možnosti za neposredne razgovore, nobene pripravljenosti za pomenek z obeh strani, kot se je Drnovšek trudil, ko je bil še predsednik predsedstva. Srbija se zaveda svoje premoči, zato je razpustila kosovsko skupščino in vlado ter prevzela direktno nadzorstvo nad mediji. Slovenija ne more prispevati k rešitvi kosovskega vprašanja, lahko pa pomaga, da se ne bo razletel jugoslovanski sod smodnika. Toda razen deklaracije ni ponudila drugim republikam nič konkretnega, oprijemljivega. S sklepom, da se slovenski delegati ne bodo udeleževali sej zvezne skupščine, se še priliva olja na žerjavico. Član zveznega predsedstva Drnovšek je očitno pesimist, saj se je v predsedstvu ustvarilo izrazito negativno ozračje in ima Srbija premoč. Vendar ni to odločilno vprašanje, važnejši je odnos do Kosova, ko se o ničemer več ne dogovarja in ko se kar naprej grozi z vedno ostrejšo represijo, vsa domača in mednarodna opozorila pa v Srbiji nič ne zaležejo. Treba je podčrtati ugotovitve, ki jih je izrekel hrvaški tisk, da je zadnji Miloševičev govor vse spremenil. Ni presenetil njegov odnos do Kosova, vsi so to že vedeli in nihče ni pričakoval, da bo privolil v razgovor z albansko alternativo. Toda Miloševič sprejema idejo o odcepitvi in osamosvojitvi Srbije, vendar ne v sedanjih mejah, postavlja na novo mejno razdelitev po zgledu stanja iz 1918. leta, kar pa pomeni priključitev Bosne, dela Dalmacije, Makedonije ni več in podobno. To pa je že resna napoved državljanske vojne ne samo na Kosovu, temveč tudi drugje. Drnovškova razglabljanja o zakonu o odcepitvi so torej sestavni del razmišljanja o perspektivi rešitve problemov brez prelivanja krvi. Tudi o teh vprašanjih bo slovenska skupščina prihodnji teden razpravljala dva dni, dnevni red bo ponovno »vroč«, polemičen in zanimiv. V ta okvir spada tudi zadnja seja vlade, ki se je res končala pozno v noč in na kateri so »zmagali« finančni ministri tako, da so proračun ponovno znižali za 2,1 odstotka, zaradi česar bodo prizadete družbene dejavnosti. Lahko pričakujemo, da ta proces v parlamentu ne bo tekel povsem gladko. Odprla pa se je še ena povsem nepričakovana fronta. Poslanci nimajo prostora za delo, sestanke klubov, javilo se je več poslancev, ki bi želeli postati profesionalci. Finančni minister trdi, da ni denarja, poslanci (predvsem večinski Demosovi) pa pravijo, da skupščina in ne finančni minister odloča, za kaj bo denar in za kaj ga ne bo. Poseben problem je prostor. Sosednje poslopje, kjer je nekdaj zasedal CK ZKS, je prazno, Stranka demokratične prenove je pripravljena dati prostore skupščini v najem, kar bi bila vsestransko sprejemljiva rešitev. Toda pravosodni minister Pirnat je pripravil zakon, da bi razlastili vse premoženje bivših družbenih organizacij, torej SZDL, ZKS, sindikatov, mladine, borcev in mnogih drugih. ZKS - Stranka demokratične prenove je poslala ogorčeno izjavo, v kateri najprej ugotavlja, da je njihova lastnika pravno nesporna, da je je malo, ker so bili vedno varčni in so plačevali z denarjem od članarine. Poskus nacionalizacije premoženja strank spada med tiste, ki imajo za cilj preprečiti delo celotni opoziciji, jo povsem onemogočiti in vzpostaviti oblast ene' same stranke. Vse to spominja na že pozabljene čase. Prenovitelji tudi opozarjajo na vrsto vzporednih »hajk« proti novinarjem, ravnateljem, pa naj so člani ali zgolj simpatizerji partije, vse to pa je usmerjeno k istemu cilju - ošibiti opozicijo in okrepiti vladajočo koalicijo. BOGO SAMSA • Demokratska platforma programu zavzema za likvidacijo prakse partijskega monopola na oblast, ločitev vseh državnih in partijskih funkcij, likvidacijo sistema nomenklature z vsemi privilegiji, deide-ologizacijo in depolitizacijo državnih organov, vštevši armado in pravosodje, zahtevajo odpravo partijskih komitejev v proizvodnji, prenos partijskih tiskarn na vrhovne sovjete, nacionalizacijo lastnine KPSZ ipd. Predstavniki Demokratske platforme imajo na kongresu 2% delegatov, sicer pa poudarjajo, da imajo v celoti mnogo več somišljenikov. Po nekaterih ocenah najmanj milijon, po drugih spet do 40% sedanjega članstva KPSZ. Njihova zapustitev 28. kongresa in KPSZ bo gotovo pospešila »vračanje« partijskih izkaznic. Nekateri delegati že za jesen napovedujejo nov kongres pristašev reformnih sil. Ob tem velja omeniti, da je bila Demokratska platforma že poprej razcepljena na dve struji in v imenu druge struje je po nastopu Šostakovskega povzel besedo Gavril Gusev, ki je dejal, da si bodo njegovi pristaši še nadalje »prizadevali iskati skupne poti za obnovo in demokratizacijo partije«. Opazovalci, zvesti KPSZ, so nastop Šostakovskega ocenili kot vnaprej pripravljeni demarš, ki priča, da »političnim avanturistom ni uspelo razklati KPSZ, temveč so razklali samo lastne vrste.« Ob imenovanju kandidatov za člane novega centralnega komiteja velja opozoriti na nastop delegata A. Calka, ki ga je delegirala armada. Calko se je zadržal zlasti pri kandidaturah obrambnega ministra Dmitrija Jazova in načelnika generalštaba sovjetske armade M. Mojsijeva. Nasprotoval je njuni kandidaturi v sestav novega ce-kaja, svoj nastop pa je podprl z besedami, da si tako Jazov kot Mojsijev samo verbalno prizadevata za uspeh perestrojke, s konkretnim delom v armadi pa po besedah Calka dokazujeta lastne pozicije proti perestrojki in proti reformam v sovjetski armadi. Dejal je med drugim, da sta oba neskromna in neiskrena, da uživata številne privilegije, in da so na njun račun potrošili na stotisoče rubljev. Bledeli so nastopi drugih »oficirskih« delegatov, ki so napadli Calka, češ da njegovo mnenje ne zrcali večinskega mnenja v armadi. • Slovenska vlada moč pri vključevanju Slovenije v Evropo. Alois Mock je v tej zvezi najavil, da se bo Avstrija še naprej ravnala po teh načelih sodelovanja in pomoči: »Podpirali bomo ekonomske in politične reforme. Pri tem nam je tudi že uspelo, da je bila Jugoslavija uvrščena v mednarodni industrijski razvojni sklad EFTE. Podobno bomo skušali doseči tudi na področju upoštevanja Jugoslavije pri določanju cone delno svobodnega trgovanja. Sicer pa bo naše glavno vodilo tudi v prihodnje to, da bomo sledili temu, kje gradijo na svobodni volji svojih narodov. Zato pozdravljamo demokratične reforme in svobodne volitve v Sloveniji in na Hrvaškem. Prav ti zgledi pa upravičujejo naše optimistično gledanje na prihodnji razvoj celotne Jugoslavije. Poleg tega pa je ministrksi predsednik še pred pogovorom napovedal, da se bo z Mockom lotil tudi vprašanja zaščite in razvoja slovenske narodne skupnosti na Koroškem, toda po pogovoru je dejal, da zaradi »časovne stiske« tega vprašanja niso obravnavali. Peterle se je pod to točko hotel pogovarjati z Mockom o razvoju dvojezične vzgoje na nivoju otroških vrtcev, o politični zastopanosti narodne skupnosti v deželnem in zveznem parlamentu ter o razširitvi oddajnih časov slovenskih programov na radiu in televiziji. Peterle je po pogovoru povedal, da sta se z Mockom domenila, da bo prišlo do pogostejših srečanj, v katerih bo slovenska vlada dokazala, da »se zaveda svoje odgovornosti za koroške Slovence« in da bo storila vse, da bi končno tudi Avstrija uveljavila pri zaščiti manjšin evropske standarde in uresničila avstrijske ustavne zakone, ki zadevajo zaščito manjšin. Z napovedjo, da se bo novi minister ža stike s Slovenci v zamejstvu Dular sestal še ta mesec s predstavniki obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev, se je končal prvi uradni obisk ministrskega predsednika Lojzeta Peterleta in zunanjega ministra Dimitrija Rupla na Koroškem. Vladna predstavnika sta bila namreč seznanjena s tem, da med koroškimi Slovenci trenutno ni skupnega koordinacijskega telesa in tudi ne skupnih pogledov na pomembna vprašanja, ki zadevajo nadaljnji obstoj in razvoj narodne skupnosti. Tako je vabil člana vlade na današnji pogovor neki koordinacijski odbor, ki pa nikakor ne ustreza več doslej ustaljenemu koordinacijskemu odboru koroških Slovencev. Pri vabitelju gre namreč le za pododbor Narodnega sveta koroških Slovencev. V tem ko pa druga osrednja organizacija Zveza slovenskih organizacij, in tudi v njo včlanjene organizacije ter strokovna združenja koroških Slovencev niso vključena. Toda na pogovoru s Peterletom in Ruplom so sodelovali tudi ti predstavniki, v imenu katerih je predsednik ZSO Feliks Wieser izrazil željo, da bi tudi ob pomoči Slovenije prišlo na Koroškem spet do usklajenega nastopanja ko gre za narodna vprašanja, seveda pa na osnovi vsaj minimalnega narodnega programa. Čeprav je predsednik NSKS Matevž Grilc ostro napadel držo ZSO, je Peterle ob koncu pogovora izpsotavil, da je slovenska vlada zainteresirana, da slovenska narodna skupnost na Koroškem najde v svojih vrstah pot do skupnega koordinacijskega telesa, ki deluje na osnovi minimalnega narodnega programa (»tega pa Je gotovo mogoče doseči«), (dd) • Odločen odpor ravne ustavne in politične enote jugoslovanske države. Srbi in Črnogorci ter njihovi organi in organizacije pa omenjeno deklaracijo ocenjujejo in označujejo za veleizdajo Jugoslavije in kot poskus albanskega separatizma, da bi Kosovo razglasili na novo albansko državo v Srbiji in Jugoslaviji. Predsednik Zveze komunistov Kosova Rahman Morina, ki ga imajo za enega izmed zelo redkih kolaboracionistov srbskega režima, pa je očitno izgubil smisel za oceno stanja in napetosti, ki potekajo poleg njega, ker sicer ne bi mogel ponovno obtožiti Slovenije, da navdihuje in usmerja separatizem albanske narodnosti na Kosovu. Albanci ukrepe, ki jih je izvedla ali izvaja srbska vlada, ocenujejo kot okupacijo ali državni udar na Kosovu. Režimu, kot že omenjeno, odgovarjajo z raznimi oblikami in metodami pasivnega odpora ter z bojkotom vsega, kar prihaja iz Srbije in kar je srbskega. Oblasti pa odgovarjajo z represijo in drugimi ukrepi. Iz uradov in služb bivše pokrajinske vlade so poslali okoli 400 uslužbencev albanske narodnosti na prisilni dopust, kar pomeni, da bodo pozneje lahko odpuščeni. Okoli 2000 policijskih agentov albanske narodnosti, ki nočejo službovati pod okriljem srbskega ministrstva za notranje zadeve, je odložilo orožje in vrnilo uniforme. Po občinah je tako ostalo samo še simbolično število policajev albanske narodnosti. Odstopi funkcionarjev albanske narodnosti se kar vrstijo. Ostavke so podali tudi najvišji predstavniki univerze v Prištini, na čelu z rektorjem dr. Skenderjem Karahodo. Pričakujejo uvedbo izrednih ukrepov v kosovskem zdravstvu, na univerzi v Prištini ter v elektrogospodarstvu Kosovo. Oblasti zatrjujejo, da v omenjenih treh dejavnostih delujejo žarišča albanskega separatizma. Veliko odmevnost, solidarnost in občudovanje vzbuja stavka, ki jo že od 5. julija izvaja okoli tisoč časnikarjev, tehnikov ih drugih uslužbencev programov kosovske radiotelevizije v albanskem jeziku. Oddaje omenjenih medijev v albanščini so zato prekinjene. Dnevnik albanske narodnosti Rilihdja sicer še izhaja, a z velikimi težavami. Položaj na Kosovu je še naprej skrajno napet in kritičen in boje se, da bo razplet krize morda dramatičen, kar pomeni, da bi na Kosovu lahko prišlo do nemirov, prelivanja krvi in državljanske vojne. • Strasbourg zaciji«. Ob tem pa je v resoluciji zapisana tudi zahteva, naj odgovorne albanske oblasti na Kosovu poskrbijo tudi za spoštovanje političnih in kulturnih pravic srbske in črnogorske manjšine v pokrajini. Ob koncu je v resoluciji še zapisan poziv Evropski komisiji, naj pri pogajanjih za podpis drugega finančnega protokola z Jugoslavijo upošteva tudi morebitni napredek pri spoštovanju človekovih pravic na Kosovu. Pred glasovanjem sta bila v Strasbourgu gosta evropskega parlamenta tudi predsednik Demokratične lige Kosova Ibrahim Rugova in bivši rektor prištinske univerze Rexhep Gosja. Evroposlancem sta spregovorila o resnosti položaja v pokrajini in o primerih kršenja človekovih pravic albanske večine na Kosovu. Predstavnika kosovske inteligence in vidna predstavnika nove politične sile na Kosovu, ki naj bi že zbrala približno 700 tisoč pristopnih izjav, sta imela tudi daljši pogovor s tržaškim evropskim poslancem Giorgiom Rossettijem, ki se je z njima pogovarjal že maja lani v Prištini kot član delegacije evropskega parlamenta, ki je imela takrat nalogo, da preuči razmere v tej »vroči« jugoslovanski pokrajini. ---- propagandno obvestilo- • KORFOI So sončni Žarki škodljivi? Američani pravijo, da se je treba sončiti previdno NEW YORK — Smo v času poletnega preseljevanja, v času sonca in toliko željene zagorelosti. Če je morje onesnaženo, ni izjema niti sonce, saj je polemik v zvezi z njim vse več. Tako so nedavno objavili rezultate neke ameriške zvezne raziskave o zaskrbljujočem povečanju števila hudih kožnih obolenj, katere nekateri raziskovalci povezujejo s prekomernim izpostavljanjem soncu. Ena najuglednejših ustanov za raziskovanje kožnega raka, Skin Cancer Foundation v New Yorku, resno svari privržence zagorele kože pred prekomernim sončenjem, ki lahk0 ogrozi tako lepoto kot zdravj6; Predvsem pa jim priporoča, nhl med sončenjem vedno uporabljajo primerno zaščito. Raziskovalci multinacional" ne družbe za kozmetična sre stva za lekarne Korff so me tem oblikovali novo kombina cijo treh sončnih filtrov, ki p sposobni učinkovito zašči 1 kožo pred škodljivimi vPllV 'sočnih žarkov UV, hkrati P tudi omogočiti lepo zagore o Potem ko so jih testirali in začeli prodajati v Ameriki, nova sredstva za sončenj znamke Korff s trojnim s° čnim filtrom sedaj na vo J tudi v italijanskih lekarnah, sicer v različicah za odrasle za otroke. Programska konferenca SKGZ danes v Trstu TRST — Slovenska kultur-no-gospodarska zveza je na svojem zadnjem občnem zboru napovedala programsko konferenco zato, da bi se poglobljeno lotili vprašanja prenove življenja Slovencev v Italiji. Dogajanje v Evropi, v matični domovini kot tudi politični premiki v Italiji in v naši skupnosti terjajo od nas temeljito analizo in jasne odločitve zaradi globokega vpliva, ki jih imajo vse te novosti na življenje naše skupnosti. Naša skupnost in še posebej mlade generacije v njej si želijo vse več demokracije in s tem več možnosti odločati o lastni usodi. To prav gotovo spodbuja vedno večje samoosvajanje misli in dejanj, da se še bolje ovrednotijo različnosti med nami, ki nas bogatijo, po drugi strani Se pa krepi zavest o nujnosti ohranjanja celovitosti naše skupnosti kot nosilke skupnih interesov vseh Slovencev v Italiji. Spoznanje, da je Onjno, da bomo kot skupnost ' kot osebek - znali oblikovati svojo lastno voljo (kar Se je zadnja leta vse krepke-ie uveljavljalo med nami in bnr postaja vedno večja in občutena nujnost tudi za hruge specifične skupnosti v “tršem evropskem svetu) ne bi smelo izgubljati ravno pri nas na svoji aktualnosti. Razprava, ki se odvija že 'tnlj časa med nami, bo našla Svoj prvi formalni okvir v začetku programske konfe-rehce naše zveze, ki pade ravno v čas, ko se naša skupnost sooča s pomembnimi pomiki, od katerih pričaku-loitto neposredne učinke na naše življenje; gre predvsem Za razpravo o zaščitnem za-k°nu v ožjem odboru senat-116 komisije in za nove odno-?e s slovensko vlado. Naša °nferenca se bo predvido-nadaljevala jeseni in vse 0 trenutka, ko bomo lahko a osnovi svojih spoznanj, Poznanj članic naše zveze, seh razmišljujočih ljudi v nsih vrstah, ki bodo želeli Prispevati k razpravi, izobli-. ovali smernice in načine ola naše organizacije. Zato, a se še bolje usposobi za adaljnje delo v korist Slovencev v Italiji. Predsednik SKGZ KLAVDIJ PALČIČ Na zadnji seji v Gorici Gospodarski odbor SKGZ o vprašanjih kadrovanja GORICA — Gospodarski odbor SKGZ je na sestanku v sredo popoldne v Gorici razpravljal o vprašanjih kadrovanja v našem gospodarstvu. Po uvodnih besedah predsednika Darija Cupina je pregled delovanja, potreb in perspektiv na tem področju podal tajnik Branko Jazbec. V svojem poročilu je izhajal iz ugotovitve, da je danes na tržišču dela mit specializacije v krizi. Število poklicnih profilov se zmanjšuje, boljše poklicne perspektive pa imajo kadri s širšim znanjem in zadostno prožnostjo, da so sposobni prilagajanja novim zahtevam stalno spreminjajočega se tržišča. Te značilnosti je treba nujno upoštevati v procesih izobraževanja in poklicnega usmerjanja. Na tem področju, je pojasnil Jazbec, lahko evidentiramo za našo narodnostno skupnost vsaj pet pomembnih dejavnikov. Prvi je šolski sistem, ki niti ni preslab, vendar bi potreboval večjo povezavo z gospodarstvom. Zelo pomembno je delovanje Slovenskega deželnega zavoda za policno izobraževanje, ki pozorno sledi potrebam naših gospodarskih sredin in jim skuša zadoščati s prirejanjem primernih tečajev. Kar zadeva bodoče delovanje je pouda- ril predvsem potrebo po prirejanju zahtevnejših tečajev 2. stopnje za podiplomsko specializacijo osebja s srednješolsko oz. univerzitetno izobrazbo. O tem je sicer podrobneje spregovorila ravnateljica zavoda Tamara Blažina. Jazbec je pregled delovanja na področju izobraževanja nadaljeval z navedbo štipendiranja, seminarskih dejavnosti in študija v tujini: vse te oblike so pomembne za oblikovanje sposobnih kadrov in jih bo treba v bodoče okrepiti. Svoje poročilo je zaključil s poudarkom na podjetniško organizacijo izobraževalnih procesov in na potrebo po valorizaciji človeških resursov, ki mora danes biti imperativ za naša podjetja in manjšino nasploh. Poročilo je iz zornega kota SDZPI obogatila še Tamara Blažina, ki je pozitivno ocenila desetletno delovanje in rast te naše po-klicno-izobraževalne inštitucije. V bodoče, je menila, ne smemo pričakovati nadaljnjega kvantitativnega razvoja, saj smo s 24 tečaji letno dosegli v tem pogledu že največ. V večji meri bo treba torej razviti kvaliteto, skrbeti za podiplomsko izobraževanje in dopolnilno izobraževanje že zaposlenih. Sledila je razprava, v katero so posegli številni člani odbora. Oce- nili so današnje stanje in pomanjkljivosti v procesih, ki naj bi našemu gospodarstvu zagotavljali dotok novih, za zahteve sodobnega gospodarstva usposobljenih kadrov. Pri tem so ugotovili, da bo treba čimprej poskrbeti za strokovno analizo potreb in nato na tej osnovi poiskati sredstva in organizacijske prijeme za usposabljanje poklicnih likov, kakršne potrebuje naše gospodarstvo. Gospodarski odbor SKGZ bo dal pobudo za tako študijo, ki pa jo bo treba nujno uresničiti v sodelovanju s specializiranimi inštitucijami ter z aktivnim doprinosom podjetij morda združenih v konzorcij za tovrstne potrebe. Na seji so nato oblikovali štiri delovne komisije. Komisiji za gospodarsko načrtovanje in kadrovanje bo načeloval predsednik Darij Cupin, komisiji za mednarodno gospodarsko sodelovanje Vito Svetina, komisiji za teritorij in urbanistiko Jože Gej in komisiji za sodelovanje med gospodarstvom in kulturo Igor Komel. Zasedanje so sklenili z izmenjavo mnenj o vlogi in perspektivah SKGZ v zvezi z današnjo programsko konferenco. (mm) Ustanovili novo mešano podjetje Euroland PORTOROŽ — Splošna plovba je s svojim zunanjim partnerjem ustanovila mešano podjetje - družbo z omejeno odgovornostjo - agencijo Euroland. Gre za podjetje, ki se ukvarja z agencijsko dejavnostjo, akvizicijo tovora, zaključevanjem tovorov v pomorskem prometu, s kontejnerskim prometom in z organizacijo prevoza kontejnerjev od luke do naročnika (ter obratno). Agencija je nastala iz jugoslovanskih predstavništev Splošne plovbe, ki so podobno delo doslej opravljala samo za slovenskega ladjarja, zdaj pa bodo svoje storitve ponudila tudi drugim ladjarjem. S tem se Splošna plovba organizira po zgledu večjih ladjarjev v svetu, ki so razširili nadzor prometa tudi v notranjost države, oziroma v zaledje in bodo na ta način ponudili popolne prevozne storitve od proizvajalca do končnega cilja (potrošnika). Sedež Eu-rolanda je v Kopru, ima svoje izpostave v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu, zaposlenih pa je 14 delavcev. „ g Ko je denarja dovolj se zatika pri soglasjih KOPER — Že maja meseca bi morali delavci koprskega Cestnega podjetja pričeti z rekonstrukcijo dva kilometra dolgega odseka ceste od Prad proti Pobegom. Pri republiški Upravi za ceste so (bili) pripravljeni prispevati za rekonstrukcijo (regionalne) ceste nekaj nad 10 milijonov din, še 4,2 milijona din pa naj bi za izgradnjo kolektorja za odpadne vode zbrali v koprski občini. Denar je bil torej zagotovljen, projekt rekonstrukcije pa tudi narejen, toda z deli še niso začeli. Zapletlo se je, ker se je med krajani razširilo prepričanje, da nova, širša cesta s pločnikom na eni strani in kolektorjem pod cesto ne bi koristila kraju, pač pa prej škodila. Kritiki projekta navajajo predvsem sledeče argumente: povečal se bo hrup, širša cesta bo omogočila večje hitrosti in torej bo nevarnost na cesti večja, cesta mora imeti pločnik na obeh straneh, ne sme vzeti toliko prostora, kot je predvideno in biti zato ožja itn. Argumenti so pač taki in ljudje, ki lahko krepko vplivajo na začetek rekonstrukcije, ne verjamejo v koristnost slednje. In kaj o tem pravijo na koprskem Zavodu za družbeni razvoj, ki je pri Investbiroju naročil projekte za rekonstrukcijo? Jadran Bajec, direktor zavoda: »S prebivalci tega območja, ki si želijo boljše ceste, so se delavci Zavoda in projektant večkrat dogovarjali, projekt kar se da prilagodili zahtevam krajanov in od dvajsetih so le trije, ki resneje nasprotujejo predlagani rešitvi. Z vsemi prizadetimi in tudi drugimi se bomo v teh dneh ponovno pogovorili in prepričan sem, da bomo soglasje dosegli. Gre za rekonstrukcijo, ki je nujna in ne pomembna samo zaradi tega, ker bo narejeno novo vozišče. Za to območje ima cesta širši pomen. Zavedati se namreč moramo tega, da naselja ob cesti niso priključena na javno kanalizacijo. To bi po rekonstrukciji bilo urejeno, kar je izjemnega pomena. Cesta je tudi zelo pomembna žila v povezavi podeželja z mestom in taka kot je, res ne more ostati. Rešitev, ki je predlagana, je po ocenah večine strokovnjakov optimalna. Bojazen, da se bo tod zaradi izboljšav okrepil tranzitni promet, je odveč. Druge ceste so primernejše za tranzit proti Istri in ta bo - kljub temu, ali pa k sreči (zaradi denarja), da ima status regionalne ceste - namenjena predvsem lokalnemu prometu. Tako kot je danes, ko ni potrebna niti za obvoznico, saj imamo nov del ceste med Ankaranskim križiščem in Koprom. Širše, bolj urejeno vozišče pa je tudi bolj varno in o povečani nevarnosti ne bi smeli govoriti. S krajani se bomo torej ponovno pogovorili in če dogovori, ki vplivajo na izdajo gradbenega dovoljenja, ne bodo uspešni, potem za nekaj časa ne bo nič z rekonstrukcijo tega dela ceste, pa tudi z nadaljevanjem rekonstrukcije proti Pridvoru ne bo nič. Denar, namenjen iz republike v Koper bodo porabili drugod, kjer se hitreje, lažje dogovorijo.« jj V portoroški Splošni plovbi 50 delavcev ostalo brez dela PORTOROŽ — V portoroški Splošni plovbi je (oziroma bo) ostalo brez dela nekaj čez 50 (stalno in začasno) zaposlenih. Gre predvsem za delavce uprave. V to potezo so bili v Splošni plovbi prisiljeni zaradi vrste okoliščin, predvsem pa zaradi odločitve, da bodo poslovali kar se da tržno. Od dosedanjih 225 stalno zaposlenih, jih bo poslej v upravi še 193, poleg tega pa bo ob zaposlitev še nekaj čez 20 začasno zaposlenih, ki so bili začasno sistematizirani v upravi, v resnici pa so to pomorci. Pri Splošni plovbi so v zadnjih nekaj letih znižali število ladij, pogosto so za dve stari kupili eno večjo čezoceanko in na ta način (ko so temeljito prestrukturirali in pomladili ladjevje) so se začele zmanjševati tudi potrebe po delavcih. Spremembe sistema jim je omogočila še bolj racionalna organiziranost. V celoti bodo torej odpustili približno štiri odstotke zaposlenih. Vsega je zaposlenih 1300 delavcev, največ seveda na ladjah. To, da jih je 193 v upravi, je po ocenah zaposlenih v poslovodnem odboru še zmeraj visoka številka. Upoštevati pa je treba, da imajo v upravi zaposlene tudi številne invalide, ki so to postali na delovnem mestu, njim pa seveda ni mogoče prekiniti delovnega razmerja. Sicer pa v poslovodnem odboru Splošne plovbe trdijo, da niso nikoli pretirano zaposlovali, zaradi česar zdaj tudi ni bilo treba odpustiti več kot toliko delavcev. Dogovorili so se, da bodo delavce odpuščali postopoma v obdobju šestih mesecev in to v skladu z zakonom o delovnih razmerjih in določili osnutka kolektivnih pogodb. Z vsakim delavcem (poimensko že vsi vedo, kdo so) se bodo posamično dogovarjali in iskali rešitve. Tisti, ki so pred upokojitvijo, bodo skušali dokupiti delovno dobo, nekaterim bodo poiskali zaposlitev drugje, tretji bodo morali pristati na 80-odstotne plače, v skrajnem primeru bodo izplačali 24 mesečnih osebnih dohodkov. »S tem smo skušali vzpodbuditi tudi drugačen odnos do dela,« nam je povedal Lucijan Stadina, predsednik poslovodstva. »Ta trenutek sicer poslujemo brez izgub, če pa hočemo normalno poslovati še naprej, moramo nekoliko zmanjšati število zaposlenih. Pomorsko tržišče se je aprila spet poslabšalo. Močno nas obremenjujejo finančne obveznosti poravnave dolga za pet japonskih ladij (concordov). Najbolj pa nas je dotolkla Markovičeva gospodarska politika, saj smo izrazit izvoznik in skoraj stoodstotno opravljamo delo na tujem trgu. g, §. Razstava Karmela Kleve na Maliji nad Izolo ji — Pretekli teden so na Mali- silskj !zol° slovesno odprli novi Ga-ka/a , °m- Svečana otvoritev je pote- ti tudiKdnevu boTca (4- 7->' ki ie hkm-°belei kraievn> praznik KS Korte in je de;0Voe^a obenem tudi desetletnico J° ga.n/a, Gasilskega društva Korte. ca (ia*sko društvo, katerega polovi-nQjve( °V. ie doma prav na Maliji je 9a »opevalo k prenovitvi stare- Prr,vPia v novi gasilski dom. Po-$0 5l0Vo/inih L-i h- hh v»ih 3000 delovnih ur, ki e, ožili v rekonstrukcijo stare ?rQc*nji P’ Korte, so k hitri iz-Pr°stovo°rT]a9ali tudi ostali krajani s Zq Uredj{nimi prispevki, predvsem v°i tiele-eV okolice zgradbe. del°Vrie z so prispevale tudi mnoge sk,T9anizaciie kot so: Zavaro-<"9ge. Priost Triglav, SGP Koper in Vse gl. r}ern goVfPne na proslavi je v uvod-z°1q Zvonu Pozd.ravil predsednik SO ln s sv0io T5 Gtahek, nastopil je nato 'boški pe aj se tlet no tradicijo zapel Vski zbor »Ivan Panger« iz Kort, po gasilskem razvitju prapora in svečanem odprtju doma je spregovorila zbranim še Šavrinka, ki je vse s svojimi »čakulami« spravila v smeh in dobro voljo. Bogat program ob otvoritvi je lepo dopolnjevala razstava fotografij dosedanje dejavnosti PGD Korte in razstava reliefov v lesu Karmela Kleve, katerega so kritiki poimenovali za »kronista podeželja slovenske Istre«. Karmel Kleva je doma z Malije in kot domačin že vrsto let upodablja motiviko iz vaškega življenja v lesu - v svojih visokih reliefih. Je samouk, samorastnik, ki dobro obvlada zakonitosti v likovni svet prenešenega in v lesu upodobljenega življenja. Avtor svojih rezbarskih umetnin ni razprodajal, tako se je ohranila popolna zbirka, kot čudovit dokument vaških arhitektur, običajev in drugih etnoloških elementov, ki so žal že del »polpretekle zgodovine«. B. V. »Pošasti« v Tržaškem zalivu PIRAN — V Tržaškem zalivu mrgoli novih »morskih pošasti«. Nekateri, predvsem tisti, ki jih je strah že ob pogledu na morske valove, so jim dali vzdevek morske ose, seveda pa nimajo z osami nobene zveze. V resnici so to majhni planktonski polžki, veliki kake pol centimetra, s šilasto, dokaj ostro, prozorno apnenčasto hišico, ki plavajo na morski površini. Povejmo takoj - človeku niso nevarni in tudi najmanj ne strupeni, zato je vsakršna bojazen odveč. Gre pač za nenavaden pojav v morju, ki zagotovo ni neposredno povezan z onesnaževanjem. Polžke z latinskim imenom Creseis acicula so na pi- ranski Morski biološki postaji zadnjič opazili v tem morju leta 1974. Zdi se, da jih morje prinese občasno, vsakih nekaj let. Zdaj naj bi jih pripihal jugo (ta je pihal še preden je zapihala burja), ali morski tok, ponavadi pa so to prebivalci odprtih morskih površin. Polžki živahno plavajo na površini s pomočjo metuljčku podobne mišice. Na Morski biološki postaji v Piranu so izračunali, da jih je v kubičnem metru morske vode v njihovem vzorcu bilo približno 5550. So hermafroditi in se sorazmerno hitro razmnožujejo. Kopalcev pravzaprav ne pičijo, pač pa se lahko (nehote) prilepijo kopalče-ve kože in ko se človek hoče obrisati (ali podrgniti), si jih tako sam zabode v kožo. Posebno radi se zataknejo ob robove kopalk. Gre za blage pike, saj polžki nimajo nobenih strupov. Seveda se ob kopanju v takem morju ni priporočljivo drgniti po koži. Povejmo še, da so v Severnem Jadranu redkokdaj, nekateri ribiči pa trdijo, da napovedujejo dobro ribolovno sezono in so jih zato veseli. Dodajmo še, da je morje v Tržaškem zalivu vse zadnje dni izredno prozorno (kot že dolgo ne) in da nekateri znanstveniki ocenjujejo, da čezmerno cvetenje alg tudi naslednjih 15 dni ne bi smelo biti. B. Š. Predstavniki Ezita na srečanju s Crozzolijem Pokrajina naj vsklajuje gospodarski razvoj Trsta Predstavili so ga včeraj z vabilom k sodelovanju V Devinu-Nabrežini prvi Odbor za konstituanto Po sestanku s podžupanom Korak naprej za slovenske otroške jasli? Vprašanje ustanovitve slovenskih otroških jasli v mestnem središču je odprto že dolgo, točneje tri leta. Aprila 1987 so namreč predstavniki Sindikata slovenske šole izročili takratnemu občinskemu odborniku za šolstvo Tomizzi ustrezno zahtevo, ki jo je podpisalo okrog 40 staršev. Takrat je kazalo, da bodo slovenski malčki imeli svoje jasli že jeseni, toda čez poletje je zavel nov, nam nenaklonjen politični veter, in z jaslim! ni bilo nič. Slovenski predstavniki sicer niso vrgli puške v koruzo in so za pozitivno rešitev posegli na različnih forumih, vendar šele pred kratkim so občinski organi pokazali resnejše zanimanje za slovenske jasli. Da se bo zadeva premaknila z mrtvega tira, daje upati tudi včerajšnje srečanje slovenskih predstavnikov s podžupanom in odbornikom za šolstvo Augustom Seghenejem. Sestanka so se udeležili podravnateljica didaktičnega ravnateljstva pri Sv. Jakobu Ondina Pavletič, tajnica Sindikata slovenske šole Živka Marc in občinski svetovalec Aleš Lokar. Slovenski predstavniki so podžupanu izrazili zaskrbljenost nad zavlačujočim pristopom k temu vprašanju, ki je bistven za slovensko narodnostno skupnost. Seghene je izrazil pripravljenost, da pristopi k reševanju vprašanja s tem, da preveri možnost odprtja jasli na dveh različnih lokacijah v mestu. Predstavniki so se obvezali s podžupanom, da se stiki nadaljujejo do končne rešitve. Predlogov in pobud za gospodarski razvoj Trsta je toliko, kot še nikdar v zadnjih desetletjih, vendar jih je treba operativno preveriti in vskladiti. To vlogo bi lahko prevzela Pokrajina, saj sodi družbeno-gospodarsko načrtovanje teritorija v njene inštitucionalne pristojnosti. O tem vprašanju je tekla beseda na srečanju med predsednikom Pokrajine Crozzolijem in predsednikom Ustanove za industrijsko cono (Ezit) Tabaccom. Srečanja so se udeležili tudi podpredsednik Ezit Minniti ter predsednika komisij za posebne zadeve in tujino Trebbi ter Laboranti. Tabacco je uvodoma spomnil, da se načrt Ezit, ki naj bi industrijsko cono spremenil v sodoben tehnološki park za potrebe novih podjetij, uvršča v okvir celotnega gospodarskega razvoja Trsta, v katerega pa se morajo vključiti vsi zainteresirani krogi, ki naj se domenijo tudi o prioriteti posameznih dejavnosti. V tem smislu bi Pokrajina lahko imela ključno vlogo, kajti Trst lahko postane »most za Evropo« le, če bodo vsi njegovi dejavniki sposobni skupnega in homogenega načrtovanja, je poudaril Tabacco. Projekt Ezit predvideva 50 tisoč kvadratnih metrov sodobno opremljenega tehnološkega parka, v katerem bodo manjša in srednja podjetja imela na razpolago vse potrebne storitve za učinkovito delovanje. Predvidene so nove cestne povezave z avtocestami in seveda tesno sodelovanje z Območjem za znanstvene in tehnološke raziskave. Naš načrt hoče nuditi predvsem kakovostne storitve, potrebne za razvoj no- vih podjetniških dejavnosti, vendar če Trst noče ostati pri besedah, se mora čimprej ustrezno opremiti, je opozoril Tabacco. Predsednik Pokrajine Crozzoli se je popolnoma strinjal z njegovim izvajanjem, kar med drugim dokazujejo priprave za tretjo tržaško gospodarsko konferenco, ki bi lahko bila odskočna deska za uresničevanje prioritetnih načrtov. »Pokrajina je pripravljena prevzeti nalogo koordinatorja, saj se dobro zaveda nevarnosti, da se v obilici načrtov in namenov začno križati interesi, predvsem pa izničiti energije in finančna sredstva,« je dodal. Na srečanju so se udeleženci sestanka dotaknili tudi drugih konkretnih vprašanj v zvezi z načrtom Ezit, kot so posledice razvoja industrijske cone na vrtnarsko dejavnost in pereč problem cene za porabo vode v industrijske namene. Načrti za reorganizacijo industrijskega območja na osnovi novih konceptov interakcije in integracije z naravnim in človeškim okoljem so bili tudi v središču razgovora na dolinskem županstvu med novo dolinsko občinsko upravo in delegacijo Ezita. Dolinski upravitelji, kot beremo v tiskovnem sporočilu Ezita, so izrazili svojo pozornost do te problematike, poudarili pa so predvsem nekatere aspekte, kot so podatki o zaposlovanju, restrukturacija okolja in sistem infrastruktur, ki jih Ezitovi načrti predvidevajo. Vsekakor so se zavzeli, da bi imeli z vodstvom Ezita vrsto srečanj, na katerih naj bi analizirali in poglobili vse aspekte načrtov. Medtem ko se pogajanja za oblikovanje nove občinske uprave v Devinu-Nabrežini zavlačujejo in jim zaenkrat ni videti hitrega zaključka, je skupina komunistov, neodvisnih in drugih oseb, ki niso vključene v nobeno stranko, ustanovila Odbor za konstituanto nove levičarske formacije, ki naj bi s svojimi izkušnjami prispeval konec letošnjega leta k ustanovitvi nove vsedržavne »stranke« (pobudniki se sicer precej dosledno izogibajo tega izraza). Devinsko-nabrežinski odbor je dejansko prvi odbor za konstituanto na Tržaškem, kateremu pa bo sledila ustanovitev tudi drugih teritorialnih in celo tematskih odborov (v Trstu pripravljajo odbore, ki bi se osredotočili samo na nekatera vprašanja, kot so zdravstvo, delo, ženska stvarnost in položaj oz. zahteve mladih). Omemba pogajanj za oblikovanje nove občinske uprave v Devinu-Nabrežini na začetku članka ni naključna, saj ustanovitelji odbora v svojem pozivu izrecno podčrtujejo, da si prizadevajo za alternativno politiko oz. za politično alternativo, ki naj bi odpravila sedanje »boje za oblast, dvoumno prepletanje zasebnih interesov, personalizmov in nejasnosti, ki čedalje bolj odvračajo državljana od inštitucij in ki globoko razjedajo osnove italijanske demokracije«. Znake te »bolezni« vidijo ustanovitelji odbora namreč tudi v devinsko-nabrežinski občini in navajajo tudi nekaj primerov, ki so po njihovem mnenju najbolj značilni: afero okrog Sesljanskega zaliva, logiko po- razdeljevanja, ki navdihuje stranke upravne večine, nacionalistične — tako slovenske kot italijanske — stru-mentalizacije okrog županskega mesta in nedostojna pogajanja za oblikovanje občinske uprave. Namen novega odbora za konstituanto, kot so na včerajšnji predstavitveni tiskovni konferenci dejali Luciano Ceschia, Walter Škerk in Giorgio De-pangher, je namreč ugotoviti, kateri problemi najbolj tarejo občane, da bi med »politiko« in ljudmi ne zijali več tako veliki prepadi nezaupanja in oportunizma. Odbor želi torej preveriti »na terenu«, ali možnosti za oblikovanje nove politične sile obstajajo, predvsem v Devinu-Nabrežini, ki je zaradi svojega etničnega pluralizma, kot je dejal Ceschia, zelo pomemben laboratorij. »Nova politična formacija se mora namreč soočati z družbo v vsej njeni kompleksnosti,« je še dejal, »zato pa mora pogumno in kritično —-seveda tudi do levice — preučiti vsa vprašanja, ki zadevajo naše življenje, tudi vprašanje o sožitju, pa čeprav nas bo to lahko spravilo včasih tudi v zadrego.« Nova politična formacija, kot so podčrtali včeraj, pa ne sme biti preprosto skupek že obstoječih levičarskih strank. Zato je poziv k oblikovanju nove stranke namenjen ne samo socialistom, pač pa vsem, ki se tako ali drugače prepoznavajo v širši levici in ki menijo, da je nujno prenoviti italijansko politiko: katoličanom, radikalcem, naravovarstvenikom, osebam brez političnega predznaka. To odprtost odražajo tudi sedanji člani odbora, med katerimi so nekateri iz vrst KPI, drugi so kot neodvisni kandidirali na listah KPI, tretji so katoličani ali izhajajo iz socialističnih vrst ali sploh niso vpisani v nobeno stranko itd. Da bo odbor še bolje odražal devinsko-nabrežinsko stvarnost, pa pobudniki vabijo vse zainteresirane k sodelovanju (in k finansiranju njegovih dejavnosti). Da ne bi vse ostalo le pri besedah, bo odbor od septembra dalje priredil nekaj pobud, ki naj bi pokazale, kolikšno je zanimanje za novo politično formacijo, in odboru pomagale izoblikovati stvamejši »načrt« zanjo. V prvi polovici septembra bodo priredili javno soočenje med arhitektom Renzom Pianom in predsednikom italijanskih urbanistov Edoardom Salzanom, ki bosta seveda zagovarjala svoja nasprotujoča si stališča o Sesljanskem zalivu. Nato naj bi bila na vrsti razprava o pravicah slovenske manjšine, o njenih odnosih z večino in o težavah, da uveljavi svoje pravice. Tretja razprava bo posvečena vprašanju, kako uskladiti potrebe po zaposlovanju z zaščito okolja (ob primeru podvojitve štivanske papirnice), zadnja pa pravicam občanov, da so korektno informirani o delovanju uprav v majhnih občinah (i® torej krizi odnosa občani-inštitucije)- V priredbi letoviščarske in turistične ustanove Turistična ponudba Trsta na promociji v Milanu Letošnjo tržaško turistično ponudbo, ki je nekoliko obilnejša od prejšnjih let, so včeraj predstavili tudi v Milanu, točneje v milanskem časnikarskem krožku, kamor je tržaška Avtonomna letoviščarska in turistična ustanova povabila lombardske časnikarje, gospodarstvenike in turistične delavce. O tržaški turistični ponudbi so spregovorili predsednik turistične ustanove Barison in njen ravnatelj De Gavar-do ter tržaški župan Richetti. Poleg seveda običajnih (večkrat na žalost samo priložnostnih) ugotovitev o našem mestu kot enem od osrednjih srednjeevropskih mest in kot pragu na Vzhod, so tržaški predstavniki predstavili letošnji poletni program razstav in drugih prireditev, med katere sodijo velika razstava »Življenje v periferiji cesarstva v 19. stoletju«, razstava »Neokla-sicizem v Trstu«, ki jo bodo odprli prav danes ob prisotnosti predsednika senata Spadolinija, in razstava stilista Ertčja na Gradu sv. Justa (ki pa naj bi jo zaprli že v nedeljo). Omenili pa so tudi že tradicionalne poletne prireditve, kot sta predstava Luči in zvoki v Miramarskem parku in obnovljeni festival operete, ki ponuja letos več različnih prireditev kot v preteklosti (poleg ene same operete še koncerte, filme, recitale itd.). V znaku kontinuitete turistične ponudbe pa so milanski publiki predstavili še jesensko jadralno regato Barcolano, katere se je lani udeležilo že okrog tisoč jadrnic, in vse bolj razvejan kongresni turizem. Upraviteljem ga je predala finančna družba Friulia Lis, uradno odprtje bo septembra Sodobneje urejeni in prostornejši sedež za telematsko družbo Dec v razmahu Deželna finančna družba Friulia Lis, ki prvenstveno podpira projekte v zvezi s splošnim gospodarskim razvojem in realizicajo raznih objektov, je v teh dneh izročila družbi Dec poslopje, v katerem bo novi sedež te tržaške družbe. Gre za precej obširno poslopje, ki obsega 1.500 kvadratnih metrov in v katerem bodo namestili urade, laboratorije in skladišča delniške družbe Dec. Novi sedež družbe, ki deluje na področju informatike in telematike, je v industrijski coni pri Orehu v miljski občini. Družbo Dec je leta 1973 ustanovila skupina tržaških strokovnjakov, ki so že delovali na področju informatike. V nekaj letih se je novonastala družba močno uveljavila in se povezala z najpomembnejšimi tovrstnimi družbami na vsedržavni ravni. Silovito širjenje delovanja družbe je nujno zahtevalo tudi ureditev primernih prostorov. V dogovoru s finančno družbo Friulia Lis so se odločili za precej obširno področje v industrijski coni pri Orehu, ki ga je odkupila Ustanova za tržaško industrijsko cono Ezit. V operacijo, ki so jo izvedli preko leasing sistema, je finančna družba Friulia Lis vložila približno milijardo in pol lir. Če pri tem upoštevamo še finančni doprinos družbe Dec, skupna investicija v zvezi z ureditvijo novih prostorov presega dve milijardi lir. Načrt, ki so ga izdelali tehniki in strokovnjaki družbe Lis, je predvideval meljoracijo območja, izgradnjo raznih struktur in ureditev tistih servisov, ki so neobhodno potrebni za tako tehnološko razvito dejavnost. V teh dneh prepelju-jejo v poslopje pri Orehu razne aparate in urejajo novi sedež, vse bi moralo biti nared v kratkem, vendar pa bodo novi sedež uradno odprli septembra. V njem bo zaposlenih približno 40 oseb s tem, da obstajajo precejšnje možnosti, da bi v kratkoročnem obdobju najeli še druge uslužbence. Ob predaji poslopja upraviteljem družbe Dec je predsednik finančne družbe Friulia Lis Fabio Mauro naglasil, da je tudi ta operacija dokaz pozornosti, ki jo deželna finančna družba namenja tržaškemu industrijskemu sektorju. V komaj minulem finančnem letu je deželna finančna družba izvedla dvajset finančnih operacij na področju nepremičnin v prid posameznim deželnim družbam s skupno naložbo, ki presega 11 milijard lir. Podrobnejši pregled delovanja bodo upravitelji družbe predstavili skupščini delničarjev, ki se bodo sestali 27. julija. TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR PINKO TOMAŽIČ VZPI-ANPI - Pokrovitelj Trst TPPZ Pinko Tomažič organizira v BAZOVICI danes, 14., jutri, 15., in v ponedeljek, 16. julija 1990 VELIKI PARTIZANSKI SHOD posvečen 45. obletnici osvoboditve Trsta, Istre in Slovenskega primorja ter 10. obletnici Titove smrti OSREDNJA PRIREDITEV BO JUTRI, 15. JULIJA 1990, OB 17. URI Spored: danes, 14. t. m., ob 16. uri otvoritev kioskov, ob 17. uri bo nared razstava o osvoboditvi Trsta, ob 21. uri bo igral zabavni plesni ansambel TPPZ Pinko Tomažič jutri, 15. t. m., ob 10. uri otvoritev kioskov, ob 17.30 nastop GODBE NA PIHALA IZ RICMANJ, ki jo vodi Enio Krizanovski, ob 18.30 KONCERT TPPZ PINKO TOMAŽIČ, dirigent Oskar Kjuder, recitatorja Stane Raztresen in Aldo Pressei, ob 19.30 bodo spregovorili: IGOR PAVLETIČ - predsednik TPPZ Pinko Tomažič, CLEMENT VAVASSORI - Enotno italijansko odporništvo (Francija - Grenoble), DUŠAN KOŠUTA - pokrajinski tajnik VZPI za tržaško ozemlje, IVAN DOLINČAR - predsednik RO ZZB - NOV Slovenije ter poslanec MARIO - ANDREA LIZZERO, ob 21. uri ples z ansamblom TPPZ Pinko Tomažič Borci, aktivisti, preganjanci, mladina ter vsi demokrati z onstran in tostran meje, pohitite v Bazovico! SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Marij Čuk S TREBUHI ZA KRUHI Režija Jože Babič PREDSTAVI NA PROSTEM V torek, 17. t. m., ob 21. uri na PROSEKU - "Balant" V sredo, 18. t. m., ob 21. url v KRIŽU - Ljudski dom Obisk pri najmlajših v koloniji SKGZ in Dijaškega doma V Rakitni tesen stik z naravo Rakitna je manjše naselje, oddaljeno od Ljubljane 28 kilometrov. Leži sredi krimskih gozdov na nadmorski višini 800 metrov in je že vrsto let poznano po svoji zdravilni klimi. Ta edinstvena klima je rezultat nadmorske višine, mešanja sredozemskih in celinskih zračnih tokov ter neokrnjene in čiste narave, brez kakršnihkoli onesnaževalcev. Vsled tega je Rakitna že dolgo tega postala za Ljubljančane izredno priljubljena in obiskana rekreacijska in turistična točka, saj poleg svoje klime nudi, v zimskem in poletnem času, številne rekreacijske možnosti. V poletnem času so to sprehodi, teki v naravi, kopanje, čolnarjenje in srfanje po jezeru; pozimi pa tek in hoja na smučeh, drsanje po ledu, alpsko smučanje itd. Tu stoji tudi Mladinsko klimatsko zdravilišče Rakitna, kjer sta Odbor za vzgojo in izobraževanje pri SKGZ in slovenski dijaški dom Srečko Kosovel organizirala letovanje za naše mlajše otroke. Kolonijo smo obiskali v torek zjutraj. Voditeljica kolonije vzgojiteljica Marija Bertok nam je povedala, da se je letovanje začelo 2. julija. V Rakitni se je tako zbralo 64 otrok in osem spremljevalcev iz Tržaškega. Najmlajši gostje kolonije obiskujejo prvi razred osnovne šole, najstarejši pa prvi razred nižje srednje šole. Med sabo so razdeljeni v pet skupin, ki so jih sami otroci poimenovali v srne, volkove, jurčke, lisice in orle. V skupine so povsem enakopravno vključeni tudi trije prizadeti otroci, za katere skrbijo osebni spremljevalci. Ti otroci so se lepo vključili v kolonijo in tudi ostali otroci jih lepo sprejemajo. Bertokova nam je povedala, da je integra- cijo teh otrok pohvalila tudi dr. Berce-tova iz Slovenske psiho-pedagoške službe, ki je pred nedavnim obiskala naše počitnikarje. Poleg teh možnosti za humani razvoj otrok nudi kolonija v Rakitni tudi edinstveno priložnost, da se otroci na svežem zraku in ob primerni prehrani tudi zdravstveno okrepijo. Zaradi tega vzgojitelji pri načrtovanju dnevnega programa letovanja skušajo čimveč izkoristiti naravno bogastvo bližnje okolice. Otroke praktično vsak dan peljejo na sprehode v naravo, v ponedeljek so organizirali orientacijski pohod po vasi (za kroniko naj povemo, da so zmagale srne), v sredo so šli na izlet na grad Snežnik, v četrtek pa so se podali na Krim na partizanski golaž. V torek popoldne se je skupina 25 otrokov z linijskim avtobusom podala na izlet v Ljubljano. Podobnih izletov in aktivnosti je bilo še nekaj. Otroci so posebno navdušeno pripovedovali o obisku, ki so ga opravili pri vaškem lovcu. Ta je malčkom orisal življenje lovske družine, obrazložil kako je urejen lov, kako določijo živali za odstrel in podobne zanimive reči. Otrokom je najbolj ostala v spominu Zamenjana slika V včerajšnji številki dnevnika smo ob članku o počitniški koloniji v Grmu pri Novem mestu pomotoma objavili fotografijo iz kolonije v Rakitni, o kateri pišemo danes. Bralcem se za napako oproščamo. zbirka nagačenih divjih živali in kako je lovec s piščalko posnemal glasove raznih ptičev in drugih živali. Bertokova nam je tudi povedala, o® imajo vzgojitelji in otroci vsak večer skupen sestanek, na katerem anali21' rajo potek dneva in morebitne probl®' me, ki so se pojavili pri skupnem zl' vljenju. Vzgojitelji skušajo pri tem na' vaj ati otroke ha samodisiplino in_11 upoštevanje mnenja svojih tovariše ' Sicer pa je življenje zvečer v kolom! izredno zabavno. Otroci sami organi21 rajo razne zabave in plese. Večkrat s organizirali kvize. Priredili so mednarodni festival Rakitna, na kat rem so nastopali z raznimi skeči U glasbenimi točkami. Prvi teden s0 ogledali nekaj tekem svetovnega n gometnega prvenstva. 0 Marija Bertok je pohvalila upr® in osebje zdravilišča. »Vsi nam PrldSe na roko,« je dejala. »Kuhinjsko °se 0, nam praktično pripravi kar hoče Hrana je zelo primerna za otrok®' se tako tudi malo odvadijo nez”.r® vj. prehrambenih razvad. Uprava zdr lišča nam tudi nudi — praktično na dan — zdravstveno oskrbo. m vilišču lahko računamo na bolm® s0 in na dve zdravnici. Okolje in so izredno čiste, pa tudi ostalo os nam ob vsaki priložnosti pomaga." Otroke v Rakitni spremljajo telji Neva Doles, Srečka Božič, u Gerlani, Erik Švab, Daidi Sancin, . ja Ražem, Novela Kralj in seveda rija Bertok. v Mladi letoviščarji se bodo vrnu* ponedeljek ob 19. uri na železn postajo v Sežano. VVALTER ŠKERK Z enotno proslavo (tuš v Cankarjevem duhu) smo se Slovenci včeraj spomnili 70-letnice požiga Narodnega doma »Nobeno delo, ki ga izvrši človek v prilog svobode, torej v prilog kulture, ne izgine za vekomaj!« . »Če hočemo v novi Evropi, ki raste 12 Povojnih ruševin, zagotoviti našemu fflestu spet tisto vlogo, ki bi jo lahko ffiielo zaradi svoje tradicije in svoje geografske pozicije, moramo začeti resno misliti, kako dokončno pogasiti Požar prižgan 13. julija 1920 in kaj na jem pogorišču skupaj novega zgraditi, ped desetimi leti smo se Slovenci še ločeno spominjali tega datuma; danes nam je uspelo organizirati skupno manifestacijo. Pač še en dokaz, da se časi spreminjajo in v njih tudi mi. Naj mi no dovoljeno izraziti upanje, da bo mogoče čez deset let stati pred narodnim domom skupaj z italijanskimi someščani (danes jih sicer nekaj vidim med nami in se jim zahvaljujem za njihovo prisotnost) in v spominu na dramatične izkušnje preteklosti gleda- ti v novo tisočletje z zavestjo o nuji Povratka k tisti toleranci, iz katere je irst v preteklosti črpal svoje življenj-stce sokove.« Z noto upanja in v svesti si pomena Pripadnosti eni izmed nepogrešljivih estavin večetničnega Trsta, v duhu p ter ega je bil tudi zgrajen Narodni dorn, je prof. Jože Pirjevec zaključil ^Vol dvojezičen govor na včerajšnji Pominski svečanosti ob 70-letnici faktičnega požiga doma. Kot se rade Ptepletajo misli in kot bi se v mestu, v nterem živi več narodnostnih skupin, morale prepletati tudi govorice, je avnostni govornik spletal niti svoje-P® razmišljanja; slovenski publiki je ,°n°vil dogodke, v katerih je pred k dmimi desetletji moglo priti do tako fatalne agresije na slovensko narod-ostno skupnost, italijanskim gostom {j? !® posredoval nekaj mnenj in sta-v ( italijanskih zgodovinarjev o dobi, T^teri se je osorno porajal fašizem, ^.videne o takratnih dogodkih, ki so sti.la verodostojna uvertura v fašistično ahovlado, so seveda iz današnjega Jdega kota lahko samo negativne. S ^.ksno ugotovitvijo soglaša tudi tržaš-2 2uPan Franco Richetti, ki se sicer Uri ^ drugih obveznosti ni mogel orn -iti včerajšnje slovesnosti, a je nav izatoriem P°slal telegram v prej čil • enem duhu. Daljše pisno sporo-ko^, 6 organizatorjem — v imenu vseh prj Ponent Slovencev s Tržaškega je o, Pfavo proslave prevzela Narodna in tUri. Jska knjižnica iz Trsta — poslal (jr^dnator Stojan Spetič, ki je bil za- pr^fmrajšnja spominska svečanost je d nekdanjim Narodnim domom, ki prednja ieta poslopje v stalnem po-t0 .. janju, je bila odraz enotne zavze-1 Slovencev, ki živijo na Tržaškem, in J14 odmeven način opozorijo sebe ne Se sodržavljane drugih narodnosti 70.]Sa®° na tragične dogodke izpred po-; '.temveč tudi na njihove težke je 7 i ce v svesti si, da so ideje, ki jih dikn tipljivo predstavljal z vseh vi-isrneri Pomemben Narodni dom — ena pQ ?d mojstrovin Maksa Fabianija — Tpj. letih še vedno neuresničene. min1 temu velikemu arhitektu v spo-2a r° včeraj pod vodstvom Iva Kralja P n Fantje izpod Grmade, ki so jim priskočili na pomoč člani pevskega zbora Sv. Antona Novega, ob začetku in ob zaključku proslave pa je zaigrala Godba na pihala iz Ricmanj, ki jo vodi Ennio Krisanovsky. O takratnih dogodkih bi morala včeraj v središču mesta pričati tudi dokumentarna razstava, ki jo je pripravilo družbeno-politično društvo Edinost. Vse do zadnjega člani tega društva niso vedeli, če bodo lahko postavili pripravljene panoje oziroma, če bodo lahko začasno zasedli javno površino. Kot piše v tiskovnem sporočilu društva, je včeraj načelnik Digosa prepovedal postavitev panojev razstave, občinska uprava pa je samo ustno sporočila podpisnici prošnje, da ne da dovoljenja za začasno zasedbo javne po-všine, ker bi postavitev razstave uresničila kršitev 135. člena cestnega zakonika. Prireditelji razstave v tiskovni noti sporočajo, da nameravajo prijaviti pristojne občinske organe sodstvu zaradi raznih kaznivih dejanj in omejevanja državljanskih pravic. Množična prisotnost na včerajšnji slovesnosti je izpričevala odločenost Slovencev, da še vztrajajo v svojih dolgotrajnih zavzemanjih za priznanje neodtuljivih narodnostnih pravic, istočasno pa so številni udeleženci že s svojo udeležbo na enotni proslavi pritrdili uvodni misli prof. Pirjevca: »Požar, ki je zajel pred sedemdesetimi leti Narodni dom, v naši zavesti še vedno gori, sicer bi danes ne čutili potrebe, da se zberemo pred to stavbo v protest zaradi nasilja, katerega smo bili žrtev.« Sploh ni šlo samo za napad na slovensko imovino, temveč predvsem za brutalni poskus izničenja slovenskega obraza Trsta, čigar izzivajoči simbol je bil prav Narodni dom. Ko obhajamo žalostno obletnico njegovega požiga, namreč ne smemo pozabiti, da je bil slovenski Narodni dom v središču takratnega mesta živ dokaz vitalnosti in vsestranske dejavnosti Slovencev, istočasno pa tudi prvi polivalentni center po genialni zamisli arhitekta Maksa Fabianija. Z raznih vidikov je torej nesporno pričal, da prisotnost Slovencev v Trstu ni ne občasna ne zanemarljiva, in je bil zatorej v dobi, ki je za- vrgla zamisel o tolerantnem, plurikul-turnem in večetničnem mestu, v bistvu zapisan uničenju. Velikega pomena pa je, da ob takšnih priložnostih, ko se spominjamo dogodkov iz svoje neprijazne preteklosti, ne prezremo posledic, ki jih je imel posamičen dogodek za celotno skupnost. Kot je v slavnostnem govoru še enkrat poudaril prof. Pirjevec, smo s požarom Narodnega domu vsi izgubili. »Slovenci svoje arhive, kulturne in gospodarske strukture, svoj ponos. Italijani, možnost dialoga z nami, dialoga brez katerega za to mesto ni bodočnosti, predvsem pa ni razvoja, saj v razmerah, v katerih na tak ali drugačen način prizadevaš in vztrajaš v krivici do svojegia bližnjika, pač ni upanja tudi za tvojo intelektualno in katerokoli drugo rast.« Pred sedemdesetimi leti se je Trst odpovedal tej možnosti in se, tudi zaradi tega, zapisal svojemu žalostnemu propadu. Vprašanje je, če je danes, tudi z ozirom na velike spremembe, ki so se porodile vse okoli njega, Trst končno pripravljen na odkrit dialog. (bip) Na sliki (foto Magajna) množica pred nekdanjim Narodnim domom sledi govoru proi. Jožeta Pirjevca. Monteshell ustavila projekt plinskega skladišča v Žavljah Družba Monteshell je »užaljeno« reagirala na polemike, ki so nastale okrog podzemskega pliskega skladišča, ki ga namerava zgraditi na območju bivše naftne rafinerije Aguila v Žavljah. Včeraj je sporočila, da je za nedoločen čas ustavila načrtovalno delo za ureditev plinskega skladišča, kakor da je tudi prekinila podiranje rafinerije. V kratkem tiskovnem sporočilu je pojasnila, da namerava na tak način protestirati zaradi birokratskega zavlačevanja pri izdaji dovoljenj za izgradnjo plinskega skladišča. Monteshell pripominja, da na to dovoljenje čaka že devet mesecev in da ji je bilo obljubljeno za začetek tega poletja. Sama naj bi doslej v ta projekt investirala več kot 20 milijard lir ter se na tak način konkretno obvezala za zaposlitevkakih 100 delavcev bivše Aguile, ki so bili v dopolnilni blagajni. Na sliki (arhiv PD) nočni posnetek bivše žaveljske rafinerije. Dve pomembni obvestili Sindikata slovenske šole Končno registriran razpis natečaja za vstop v stalež Sindikat slovenske šole sporoča, da je računski dvor včeraj, 13. julija, v prisotnosti pravnega zastopnika sindikata odv. Petra Močnika končno registriral razpis natečaja po naslovih za vstop v stalež učnega osebja na slovenskih nižjih in višjih srednjih šolah. Razpis je minister za šolstvo odredil 12. julija lanskega leta in v tem času ga je računski dvor večkrat zaporedoma odvrnil. Istočasni vsedržavni natečaj za italijanske šole je rimski računski dvor registriral v tednu dni in imenovanja v stalež so bila zaključena v nekaj mesecih lani jeseni. Razpis bo v najkrajšem času objavljen. Natečaja se bodo lahko udeležili tisti, ki so poučevali na slovenskih šolah vsaj 360 dni s predpisano diplomo od šolskega leta 1982/83 do šolskega leta 1988/89 in ki imajo že habilitacijo za poučevanje oziroma usposobljenostno diplomo. Potrebne informacije dobijo zainteresirani na sedežu Sindikata slovenske šole, Ul. Carducci 8, v torek od 16. do 17. ure in v četrtek od 11. do 12. ure. Sindikat slovenske šole sporoča tudi, da bodo v ponedeljek, 16. julija, objavljene začasne pokrajinske izčrpane lestvice suplentov za poučevanje na slovenskih šolah. Lestvice bodo razobešene na šolskem skrbništvu in na liceju France Prešeren. Od tistega dne bodo morebitni prizadeti imeli pet dni časa za vložitev priziva v zvezi z lastnim položajem na lestvici. Predsednik senata se mudi v Trstu dva dni Spadolini dobrodošel gost stave ažntega slovesnega odprtja n 'Jele].,... ^e°klasicizmu v Trstu se vanni ^ tudi predsednik senata G: ^aše P?dolini, ki je sicer prispel til, (ja esto že včeraj in obisk izkor Ptedstfli^? tržaškim bralcem oseb fjtiru l 11 svojo zadnjo knjigo Gli c , e fecero ITtalia. Knjiga je zc značaja, v njej pa je Sr n ^iten lsa vlogo najpomembnej: Nlj^llev Ttahje, kot so bili Sih r,r' GajiK ,oberti, Mazzini, grof Ca\ GCfOcf aldi' kralj Vittorio Emanue . Pre(js fft.kfAnnunzio. fžaškbj,, senata je za srečanje atti ijj, bralci izbral knjigarni Bi ruvanje enice. Njegovo bogato p PriPoverin ®odovine in privlačen nat ?0 aII1, rad). Ta količina je enakovredna 40.000 rentgenskim r Da pa bi bila mera polna, so ob tej jedrski elektrarni-^ je kot rečeno proizvajala predvsem obogateni uran za J ,v. ške konice, že konec leta 1944 začeli skladiščiti radioa ne odpadke, ki so že prešli v prehrambeno verigo.