Stev. 243
TRST, v petek I. sepembra 1911
L \
Tečaj XXXVI
IZHAJA VSAK DAN
«b nedeljah !a praznikih ob 5., oh ponedeljkih ob 9. zjutraj. Peaamične Štev. se prodajajo po 3 nvd. (6 stot.) v mnogih lobnkarnah t Trstu in okolici, Gorici, Kranjti, Št. I etru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji. Tolminu. Ajdov-tO-ini, Bornbergn itd. Zastarele štev. po 5 nvč. (10 stot.) OQLA8l 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v Žirokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 8t. mm. cftnvtuice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 ht. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka aadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po A stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave .Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti".
Plačljivo in toiij«vo v Trstu.

NAROČNINA ZNAŠA
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
nV edinosti je moč!*
sa celo leto 24. K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K ; na na-
ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Suoentu na nedeljsko tedanje „EDINOSTI1 etane : »a
oelo leto Kron 5'30, xa pol leta Kron 3 SO. Vbi dopisi naj se pošiljajo na uredaištvo lista. Nefranko-
vana pisma se ne tprejemajo In rokopisi se ne vračajo. Naročnino, og1 ase in reklamacije je pošiljati na npravo lista.
UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galattl 20 (Narodni doa). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila T:skarna .Edinost-, vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica
Giorgio Galatti štev. 20. Poltno-hranllnllnl račun Stev. 841-652. TELFFOM St. 11-57
BRZOJftUNE UESTI.
Knez Thun pri cesarju v Išlu.
IŠL 31. Namestnik knez Thun Je bil ob 11. uri predpoludne pri cesarju v posebni avdijenci
IŠL 31, Avdijenca češkega namestnika kneza Thuna pri cesarju je trajala od 11. do 12. ure. Knez Thun je vladarju obširno poročal c političnih in gospodarskih razmerah češkega kraljestva. Cesar je vzel poročilo namestnika na znanje. Pred avdijenco je knez Thun obiskal generalnega adjutanta grofa Paara in kabinetnega ravnatelja barona Schiessla.
Aehrenthal v lšlu.
•IŠL 31. Minister za unanje stvari grof Aehrenthal pride jutri dopoludne semkaj. — Cesar ga vsprejme v avdijenci v soboto 2. septembra.
40-letnica službovanja ministra za deželno brambo.
DUNAJ 31. Ministerski predsednik ba-7on Gautsch je obiskal danes ministra za deželno brambo FML Georgi-ja ter mu osebno čestital povodDm njegovega 40-let-nega službovanja.
Kralj Peter obišče Fallieresa.
BEROLIN 31. „Tageblatt" poroča, da se srbski kralj Peter poda iz Petrograda naravnost v Pariz, da obišče francoskega predsednika Fallieresa. Gre za obisk, ki je bil odgodjen povodom grozne aviatične nesreče v Issy-les-Moulineaux.
Ogrsko-hrvatski državni zbor.
BUDIMPEŠTA 31. Predsednik je otvorit sejo ob 10 25 predpoludne. Najprej je bilo na predlog opozicije devet poimenskih glasovanj o odkazanju peticij odsekom odloženih na prihodnjo sejo. Na to je zbornica prešla na dnevni red, katerega prva točka je bilo šest poimenskih glasovanj.
Po poimenskem glasovanju je opozicija umaknila pet nadaljnih poimenskih glasovanj ki se bile na dnevnem redu, tako da 1 je zoornica zamogla nadaljevati generalno deb.-to <o brambenem zakonu.
Posl. Geza Antal (delavna stranka) je izvrjal da je opoziciji svoje opazke, stoijene o obsirukciji v neki tajni seji, porabila za umetne viharje ogorčenja. Rekel je, da se je še nedavno temu Julij Justh javno izjavil kakor nasprotnik obstrukdie. Govornik je prepričan, da bi se morale stranke preobraziti, da bi nastopil zdrav razvoj parlamentarizma.
Posl. Julij Just je tajil, da bi se bil on označal kakor nasprotnik obstrukcije. — Nato je bila razprava prekinjena. Prihodnja seja jutri.
Nemški prestolonaslednik obišče sultana.
BEROLIN 31. V diplomatičnih krogih zagotovljajo, da vrne prestolonaslednik prihodnje leto v Carigradu obisk turškega prestolonaslednika v Berolinu.
Kavalerijske vojaške vaje na južnem Ogrskem.
DUNAJ 31. Nadvojvoda Fran Salvator in načelnik generalnega štaba baron Conrad Hotzendorf sta dne 30. m. zjutraj dospela v Kalmancso, da se udeležita velikih kava-lerijskih vojaških vaj na južnem Ogrskem.
Inženir Richter na svobodi.
SOLUN 31. Inženir Richter je sinoči v spremstvu poročnika Vachia beja dospel semkaj in se je po uradni prijavi, nastanil
v hiši nekega Nemca, kjer se hoče pred odhodom v domovino odpočili, ker je zelo utrujen. Ob neprestanih grožnjah tolovajev je mnogo trpel. Ti so v začetku žnjim postopali lepo, pozneje so ga pa naravnost mučili. Richter je pripovedoval, da je mnogokrat dvomil, ga-Ii izpuste na svobodo ali ne.
0	kraju, kjer so imeli ujetega, noče inženir Richter povedati sedaj še ničesar, ker opiše sploh svoje doživljaje pozneje. Richter pravi, da so turške oblastnije na vsej vožnji iz Elasone do Soluna postopali uljudne, niso nanj pritiskali in ga niso nikakor zadrževali v Elasoni. On je samovoljno ostal tamkaj 2 in pol dneva, da se odpočije.
Nevihta na Dunaju.
DUNAJ 31. Danes zjutraj je bila tukaj nevihta. Toplota je močno padla. Zrakoplovstvo in aviatika. — Italijanski kralj v vodljivem balonu.
RIM 30. „Tribuna" poroča iz Casale iMonferrato: Kralj Viktor Emanuel si je v
1	torek ogledal hangarje zrakoplovov in se je z I generalnim adjutantom Brusattijem dvignil
v gondoli vodljivega zrakoplova P II., ki je ob ovacijah občinstva nap v vil nekoliko evolucij, odletel preko grada Pomara in se po polurnem poletu spustil zopet na zemljo.
PARIZ 30. Pri letalni tekmi v Mansu se je včeraj pripetila nezgoda. Gospića He-1 lena Dutrieux, ki se je bila dvignila z enim i pasažirjem, je trčila ob drevo. Gospića in pasažir sta padla iz aeroplana, ne da bi se bila poškodovala. Razbiti komadi biplana so padli na občinstvo in ranili 20 oseb.
Taft na potovanju.
NEW-YORK 31. Predsednik Taft naznanja, da se dne 15. septembra poda na veliko potovanje po 24 državah onkraj Missisipija, da bo tam imel konference o svojem postopanju v stvari tarifov.
Tovarni pogorele.
L1LLE 31. Grozen požar je uničil tovarno tvrdke Buterny. Ogenj se je razširil tudi na tovarno tkanin tvrdke Aussy de Morinet, ki je tudi pogorela. Škode je štiri milijone frankov. 1300 delavcev je ostalo brez dela.
Plzenjsko pivo se podraži.
PLZENJ 30. V tukajšnji trgovinski zbor-■ niči so imeli pivovarnarji posvetovanje, na ! katerem so sklenili splošno povišati cene pivu z ozirom na to, ker se v kratkem povišajo cene surovin.
Turški prestolonaslednik v Berolinu.
BEROLIN 31. Turški prestolonaslednik je danes dospel semkaj. Na kolodvoru ga je vsprejel cesar Viljem. Cesar mu je podelil red črnega orla.
Francosko-nemška pogajanja glede maroškega vprašanja.
LONDON 31. „Morning Post- poroča iz Pariza: Zagotovlja se, da je Francija pripravljena odstopiti Nemčiji ozemlja, da bi bila francoska centralna Afrika prerezana v dva dela. — Francija bi si pridržala v ozemlju, odstopljenem Nemčiji, le pravico, da bo smela prevažati svoje čete.
PARIZ 31. Francoski poslanik Cambon je sinoči ob 1010 odpotoval v Berolin. Nemčija se oborožuje*?
DUNAJ 31. „Reichspost" poroča iz Be-rolina, da je vojni minister zaukazal, da se ne sme višim rezervnim častnikom dovolje-
PODLISTEK.
Jug.
Historičen roman. Spisal Prokop Cnocholoušek Poslovenil H. V
Mileva.
Mileva se je nehote stresla, in zganila, kakor bi hotela skočiti naprej; potem se je zdrznila v neizrecnem strahu, da se je zdelo, da omahne na tla, če se ne drži roba pri oknu.
Vojvoda, misleč, da je vse to posledica njegove nevgasljive osvetoželjnosti, kateri je ravnokar dal izraza, je bolestno pogledal na njo. „Mileva 1," je dejal, „prelomi to jeklo, če moreš, in jaz prelomim svojo prisego ; ali pa operi te znake njegove zavrat-nosti v njegovi krvi, in jaz bom služil njemu in njegovim potomcem ; če dokažeš to, storim kakor sem dejal; na I" — podajal ji je kinžal, „kar vzemi, naj se zgodi po mojem izreku !"
„Naj se torej zgodi takoJ" oglasil se |e za njim naenkrat moški glas, močna roka je prijela kinžal in ga iztrgala iz njegove
pesti; Milan, ki se je hipoma obrnil, je zagledal pred seboj — Bajazetal
Jezus Krist !" je vskliknila Mileva obupno, videč, kako oba moža, na katera je bilo navezano njeno dosedanje življenje, stojita z lica v lice drug proti drugemu. Poznala je narav obeh, poznala je ponos svojega moža, poznala nepopusljivost in neukrotljivo osveraželjnost svojega nekdanjega ljubimca ; po pravici se je morala bati najhujšega.
„Allah 1" je govoril Bajazet s povišanim glasom, vpirajoč svoje ognjevito oko na presenečenega vojvodo; „tako, kakor si dejal, se mora zgoditi. Vojvoda kralju ne prelamlja svoje prisege in njegove besede se ne razpršavajo v vetru. In ti si hraber, da sem kar sam občudoval, tebe — svojega sovražnika! V drugič si torej stojiva nasproti v razporu za ženo ; prvič je izbrala ona tebe in moj kinžal je pil tvojo kri; sedaj — slišal sem vse — zbira žena mene; pravično je torej, da pije kinžal mojo kri; tudi jaz ti hočem biti v vsem enak — glej 1* in odgrnivši rokav kaftana, si je prodrl kožo ramena in je pobarval z lastno krvjo ono jeklo, ki je služilo do tedaj kakor porok vojvodove osvete.
„Zbrisana je tvoja kri z mojo krvjo, vojvoda !" je dejal sultan mirno; „spolnjena
vati sedaj dopusta, da se podajo v inozemstvo. — „Volksblatt" poroča iz Spandova, da je na povelje vojnega ministerstva v kraljevi municijski tovarni do novega ukaza podaljšano delo za 10 ur na teden.
Navodila za poslanika Cambona.
RAMBOUILLET 31. — Današnji ministerski svet, ki se je danes vršil tukaj, je odobril navodila, dana poslaniku Cambonu v Berolinu.
Nadalje je ministerski svet sklenil suspendirati od službe ravnatelja narodnega muzeja in višega paznika v Louvru radi nemarnosti nadomestiti z drugo osebo.
BEROLIN 31. Francoski poslanik Cambon je danes dospel semkaj.
Demonstracije na Francoskem radi draginje.
PARIZ 31. Nemiri, ki so se v raznih mestih severne Francoske vršili radi draginje živil, zavzemajo čimdalje bolj nasilen značaj. Veliko razburjenje je izzvalo med rudarji v Maubeugu, da je bilo več ženskih radi nemirov kaznovanih z ječo. Rudarji pretijo s štrajkom.
PARIZ 31. V okraju Valenciennensa se je moralo mnogo trgovcev pismeno obvezati, da bodo prodajali le po cenah, določenih od delavcev. Nekateri trgovci so zaprli pro-dajalnice. Mesarji ne koljejo več. .
Kolera.
SKOPLJE 31. Predvčeraj je bilo 22 slučajev kolere, od teh 12 smrtnih. Do včeraj opoludne je bilo prijavljenih 15 drugih slučajev.
CARIGRAD 31. Vojni minister je popolnoma ozdravil in je zopet pričel svoje delovanje.
Danes je obolelo za kolero 52, umrlo pa 26 os^b. Bolezen se razširja na Bospor in predmestje Bujukdere.
Štrajkovsko gibanje v Odesi.
PETROGRAD 30. Iz Odese poročajo: Štrajk mornarjev se čim dalje bolj razširja. Štrajku se je pridružilo tudi moštvo dnje-prske proge. Mestni glavar odeški hoče štrajk zadušiti nasilnim potom.
Iz Portugalske.
LIZBONA 31. Duarte Leite je dobil nalog, da sestavi novi kabinet, kar je pa ta odkionil. Sestava bo poverjena baje Britu Canacho.	_
Dunaj 31. Cesar je generalu kavalerije grofu Auerspergu povodom njegovega petdesetletnega službenega jubileja podelil veliki križ Leopoldovega reda.
Petrograd 31. Vlada je razpustila nemško društvo v Moskvi, ki je imelo nad 600 členov in je obstojalo že 93 let. V društvu se je namreč igralo hazardne igre.
Komedija pred števnimi komisarji.
Tako je nazval predvčerajšnji „Piccolo" revizijo ljudskega Štetja in napisal sledeči stavek: „Ljudsko štetje ima po mnenju panslavističnih agitatorjev dve nalogi : nalogo čarodeja, da do brezkončnosti pomnoži število njihovih pristašev, in nalogo grobokopa, da pokoplje kolikor več mogoče Italijanov".
„Piccolo meni menda iti med velike humoriste, ker z ozirom na letošnjo hudo vročino ni majhna stvar, saj se ob taki temperaturi le prerado kaj — skiše, in kisajo se prav posebno radi „Piccolovi" — »vici*,
je tvoja prisega ; vzemi to jeklo nazaj, in bodi mi še sovražnik, Če moreš, ko se je najina kri obojestransko zmešala I"
„Sultane, vrag, junak I kaj si napravil iz mene ?" je vskliknil Milan v ogromni bolesti, zroč na Bajazeta z občudovanjem in grozo.
„Svojega prijatelja, kakor sem si to že davno želel", je rekel ta ; „vidiš, bil bi lahko dobil vso tvojo kri z življenjem tvojim, kajti izdali so mi sestanek moje žene. Da s teboj, tega mi niso povedali ; jaz pa sem vedel, da carska hči, srbska hči ne izdaja svojega moža. Radi tega sem se hotel prej prepričati, predno kaj ukrenem, kar bi se ne bilo zgodilo pri nobeni drugi. In slišal sem vse, toda ti, vojvoda!" je govoril zaupno, „imaš dober posluh, in resnično je težko te prevariti. Da jaz sem vse čul, in prisegel sem, da ne smeš oditi iz mojega seraila drugače, nego kakor moj prijatelj, ali pa nikoli ! No, kaj si voliš torej ? Sultan ti ponuja svoje prijateljstvo, s krvjo se je zmešal s teboj v enoto; ali ga odbijaš ?" je vprašal ponovno v strastnem izbruhu, ko Milan ni niti odgovoril, niti se ganil, da bi vsprejel ponujeni kinžal kakor poroštvo pobratimstva.
„In kaj zmorem ?• je vskliknil Milan, kakor bi se prebudil iz sna, in vrgel se je strastno na Bajazetova prsa: „Jaz sem se
izlasti pa še tedaj, kedar hoče biti „Piccolo" poleg dovtipnosti še nekoliko hudomušen. „Komedija pred števnimi komisarji" je le nekoliko preresna, da bi se posrečil „Pic-colu" le količkaj dober dovtip, in „Piccolo* v svojem podvisliškem humorju le preveč pozablja, da ima vsaka komedija, pa naj je tudi najsmešnejša, gotovo najresnejše ozadje. In tako preresno ozadje zlasti za „Piccolo-in njegove pristaše ima tudi „Komedija pred števnimi komisarji".
Mi priznavamo „Piccolu" prav radi, da smo imeli res dovolj in temeljitih priprav za ljudsko štetje, in tega tudi nismo tajili nikdar, da smatramo ljudsko štetje prav za tako važno, ako ne morda še za važnejše, nego pa voUlni boj. Ako se to zdi „Piccolu" smešno, bodi mu ! Mi pa vemo, da znači volilni boj dobiček ali zgubo za 4 ali 6 let, ljudsko štetje pa za 10 let, in le žal nam je, da nismo mogli Še vse moči posvetiti ljudskemu štetju, nego smo jih! Pa naj se potem „Piccolo" skuša rogati našim shodom za ljudsko štetje, naši agitaciji. Da, in še potem nismo mirovali, temveč smo dosegli, da se bo vršila ona „komedija pred števnimi komisarji", toda ne morda pred magi-stratnimi, temveč vladnimi komisarji. In tej „komediji" je namen in jej bo vspeh: brezobzirno razkrinkanje vseh onih neštevil-nih goljufij in falsifikacij, ki so jih zakrivili pri ljudskem Štetju „Piccolovi" učenci.
Toda „Piccolu" še ni dovolj „humorja" ; gre še dalje v svoji skrbi, da bi se vendar le ugotovilo pravo število Slovencev v Trstu, ter škodoželjno vprašuje, kaj se pač zgodi, ako bodo vladni komisarji strogo izvrševali zakonske določbe v stvari občevalnega jezika, na čemer seveda ne dvomi. Pri tem tudi citira naša navodila v stvari revizije.
Nič naj se ne boji „Piccolo" ! Vladni komisarji bodo gotovo v polni meri, tudi brez njegovega opomina, oziroma prikrite grožnje in anticipatne denuncijacije vršili svojo polno dolžnost, in prav tako jo bodo tudi vršili tisti tisoči naših ljudi, ki so jih pri ljudskem štetju razni sleparji — „Piccolo* že ve, kje je najti te tičke — v akord-neni delu izpreminjali v Italijane. Veliki humorist „Piccolo" nam naj nikar ne zameri, če smo tudi mi nekoliko hudomušni in pravimo, da se pač mora reči o slepariji, ki so jo tedaj uganjali njegovi pristaši, da je bila „poco dignitusa per chi la suggerlsce", in mu prav nič ne branimo, da ne bi tega svojega „dovtipa" obrnil sam na-se.
Končno se hudomušni humorist „Piccolo" prelevlja v blagohotnega svetovalca in nam svetuje, da naj nikar ne karamo naših ljudi, ako italijanašijo, češ/da je pač v Trstu tako, da italijanščina gleda iz vsake luknje, da morejo celo naši agitatorji, ki so privandrali v Trst z one strani hribov in dolin, znati — italijanski, ako hočejo živeti v Trstu, da morajo naši trgovci govoriti italijansko in prav tako tudi uslužbenci v naših denarnih zavodih itd. itd. Je pač taka v Trstu, pa naj se potem ti slovenski ka-lilci italijanskega narodnega življenja same jeze razgrizejo, ali pa ne I
Ker — kakor pravi tisti znani pregovor — lepa beseda lepo mesto najde, ga je našla tudi „Piccolova" pri nas, in v znak hvaležnosti za njegov dobri nasvet mu povemo prav po tihem, da je res malokdo med nami, ki ne bi znal italijanski, da, celo malo je takih, ki ne bi govorili še tretjega ali četrtega jezika, ali pa še več; in da se
samo poslavljal s Srbijo, z junaki, padlimi za njeno slavo; in to razumeš, da pri takem poslavljanju moško srce poka, predno se na rob obrača; in to si dokazal ti s svojo velikodušnostjo; kar se ni posrečilo ženi, ki sem jo ljubil z vsem ognjem prve ljubezni, katere nisem nehal ljubiti vzlic temu, da je postala tvoja žena, mati tvojih otrok, česar ni mogla ona z vsem svojim čarom ljubezni, to si dokazal ti ; kako usodepolno je postalo zame moje tajno prekoračenje tvojega seraila, sultane!"
„Seveda, seveda", je rekel Bajazet, „vojvoda kaurski in sultan pravovernih, padišah, pobratima! Haha! če bi moji vedeli za to?" se je nasmehnil zamišljeno.
„In moji in Kosančič ?" je ponavljal Milan otožno.
„Bismillah !" je rekel sultan zopet, „kaj je tu čudnega ? Junak je več, nego padišah, in pobratila sta se dva junaka ; tudi jaz ne zaostanem za teboj, vojvoda v ničemer !" je dostavil, vzravnavši se ponosno.
„Na I* govori sultan dalje, podajajoč mu krvavi kinžal, „sprejmi ga zopet kakor svojega in bodi mi zvest pobratim !"
Molče je vsprejel Milan usodno jeklo in zagledal se je najprej vanje, potem v Bajazeta, dokler ni slednjič pogled njegov obtičal na sultanici.	(Pride Še.)
Stran II.
»EDINOST« št. 243.
V Trsta, dne 1. septembra 1911
te naše slabe navade, da hočemo več znati, nego kdo drug, sicer zelo sramujemo, a nam je postala že tako železna srajca, da je kar ne moremo sleči več. Zato pa, ker poznamo svojo slabo lastnost, želimo tembolj „Piccolovim" rojakom, da naj bi se Še trdnejše držali svoje stare navade in železne srajce, namreč edino zveličavne laščine 1 Samo pazijo naj, da je ne pozabijo, ker bi sicer potem morali hoditi k nam, da jih je mi naučimo, ali pa ostati brez tako zelo ponujanega „občevalnega" jezika! „Piccolu" samemu pa priporočamo, da naj le pazno posluša „komedijo pred števnimi komisarji", in ko pade zastor na koncu zadnjega dejanja, se pa pogovorimo v — kritiki. Naj si torej Še za tedaj prihrani nekoliko humorja, toda ne — skisanega I
Državni proračun za 1. 1912.
je po poročilih z Dunaja že skoraj popolnoma dogotovljen. Posamezna ministrstva so že izdelala svoje proračune. Treba je edino le še bilance med potrebščinami in pokritjem, kar pa se izgotovi prihodnje dni. Ministrski predsednik baron Gautsch si je dal predložiti vse proračune posameznih ministrstev. Kakor se zatrjuje, se letos ni dosti „črtalo". Posamezna ministrstva so dobila nalog, da naj se kolikor le možno ugodi ljudskim potrebam in naj varčujejo !e tamkaj, kjer se res sme počakati z izdatki. Tako je bilo možno, da so se zlasti v proračunu ministrstva za javna dela zvišale posebno skoraj vse postavke za povspeševsnje obrti in obrtnega šolstva, ravno tako pa tudi v proračunu naučnega ministrstva postavke za razvoj šolstva sploh.
Poljsko-maloruska sprava.
V stvari poljsko-maloruske sprave sta se vršili dosedaj dve konferenci. Zadnja, ki se je vršila pred kratkimi dnevi, sta se udeležila predsednika poljskega in maloruskega deželnozborskega kluba, poljski poslanci Bi-linski, Korytowski, German, Stapinski in Ptas in maloruski poslanci Konstantin, Le-vicki, Okunievski in PetruŠevič.
Poslanec Bilinski je poudarjal, da bi bila sprava med Poljaki in Malorusi koristna obema narodoma, toda sprava naj se sklene v Lvovu in rešiti se morajo vsa sporna vprašanja, osobito pa deželnozborska volilna reforma in vseučiliščno vprašanje.
Zastopnik velikopoljske skupine, poslanec Ptas, je bil proti spravi, češ, da se ne bi nihče držal dogovorov in da tudi ljudstvo, niti poljsko niti malorusko, ni za spravo. Poslanca German in Stapinski sta ga zavračala, da on zastopa le majhen del poljskega naroda in da je večina poljskega naroda za spravo.
Maloruski zastopniki so povdarjali, da se more sprava doseči le sporazumno z vlado. Odklanjali so tudi „poljsko kolo" kakor vrhovno instanco in so izjavili, da so pripravljeni za nadaljna pogajanja le na Dunaju.
Pogajanja se bodo nadaljevala meseca septembra.
Dnevne vesti.
Češki deželni zbor. Češki agrarni list „Venkov" poroča, da bo češki deželni zbor sklican na zasedanje okolu 20. septembra in da bo imel samo eno sejo, v kateri pridejo na vrsto prezidijalna poročila in nekatere nadomestne volitve v narodno politično komisijo.
Socialni demokrat je proti vojaški predlogi. Na socialnodemokratičnem zborovanju v Kladnem na Češkem sta govorila poslanca Aust in dr. Smeral. Oba sta izjavila, da bodo socialni demokratje z vsemi sredstvi skušali preprečiti sprejem nove vojaške predloge, ki pomenja zopetno zvišanje itak že neznosnih bremen.
Baron Gautsch v Budimpešti. V ponedeljek se odpelje ministerski predsednik baron Gautsch v Budimpešto, da napravi nastopni poset pri ogrskem ministerskem predsedniku grofu Khuen-Hedervary-ju in pri členih ogrske vlade. — Temu posetu pa splošno pripisujejo tudi veliko politično važnost. Posebno se poudarja, da se z Gau-tschevim posetom v Budimpešti začno iznova pogajanjavmesnem vprašanju.
Spopad ob bosansko-turški meji. —
Začetkom meseca avgusta se je že zgodil ta slučaj, a ni bilo ničesar Čuti o njem, dokler ga ni spravil v svet pred par dnevi neki turški list. Po uradnih poročilih iz Sarajeva se je stvar zgodila sledeče: Trije turški vojaki so hoteli v bližini Čelebiča odrezati nekoliko pota in so zato šli črez bosanska tla. Tu pa so naleteli na orožniško patruljo 6 mož, ki jih je pozvala, naj se umaknejo na turški svet. Turki niso hoteli nazaj in so hoteli streljati na patruljo. Vsled tega so orožniki začeli streljati. En turški vojak je obležal mrtev, drugi je bil ranjen, tretji pa je pobegnil. Prišla je na to iz Foče sodna komisija, ki je ugotovila dejanski stan, na kar je bilo dovoljeno Turkom, da so odnesli svojega mrtveca.
Vspehi podraženja tobaka. — Ogrski finančni erar je meseca julija prejel za tobak za cela dva milijona manj nego meseca julija prejšnjega leta. Vzrok temu pripisujejo podraženju tobaka. Nekoliko bo krivo tudi dejstvo, da so se kadilci pred po-draženjem preskrbeli s tobakom za dlje časa.
Kolera o Italiji In nje nevarnost za noto držauo.
Žalibog prihaja sedaj z vso resnostjo na dan, kako žalosten ie položaj Italije glede kolere v sedanjem času. Posnemljemo iz jako uglednega južnonemškega lista „Munchener Neueste Nachrichten", ki ga citira celo tudi „Piccolo", da se je ta kužna bolezen razširila tekom meseca avgusta po vsej gornji Italiji in nastopa celo tako grozovito, da umira v mestu Livorno vsaki dan 50 Ijudij na tej bolezni. Ljudstvo je vsled tega silno zbegano in beži iz okuženih krajev. Že iz samega Livorno je pobegnilo v malo dnevih preko 70.000 ljudi!! Zdi se, da je italijanska vlada pri tem popolnoma obnemogla in je veliko zakrivila s tem, da je prepovedala vsakršna objavljanja slučajev bolezni ter je celo opustila potrebno izolacijo bolnikov zgolj iz strahu, da ne opozori javnosti.
S temi žalostnimi poročili, se pač grenko potrjuje, kar smo že pred meseci pisali, rekši, da italijanski vladi gre le za to, da potom prihajanja tujcev razstave jubilejnega leta čim lepše vspejo. Ako smo tedaj sumili, da se italijanska vlada s takim potaje-vanjem zagreŠa proti pariški konvenciji glede kolere, moramo to sedaj popraviti na Škodo in sramoto ostalih vlad. Iz poročil izhaja sedaj, da je italijanska vlada več ali manje vestno priobčevala drugim državam podatke o napredovanju kolere v Italiji, kakor je morala to storiti po omenjeni konvenciji, toda je pri tem ob enem prosila vlade, naj te prijave drže tajnimi in naj jih ne izroče javnosti, ker bi sicer trpele jubilejne razstave. In razne vlade — in, žal, med njimi tudi avstrijska — so si naprtile krivdo in odgovornost s tem, da so ugodile italijanski prošnji in s tem izpostavljale tudi svoje lastne državljane-izletnike v Italijo nevarnosti, da okužijo sebe in potem še svojo deželo ; a na drugo stran, da so javnosti po-tajile res veliko nevarnost, ki neprestano potom prometa grozi našim pokrajinam.
Sedaj, ko vendar prihaja vsa grozna resnica na dan, ko vidimo, da je v Italiji do goriške meje sem vse več ali manje že hudo okuženo; ko vzlic temu nadaljuje popolnoma nemotjeno in nenadzorovano, prihajanje potnikov in beguncev pred kolero
—	po železnici, peš, na vozovih in po morju — v naše kraje : je nam v neizogibno dolžnost, da opominjamo državne oblasti, da vsaj sedaj brez vsacega obzira na sosednje kraljestvo ukrenejo najstrožje varstvene odredbe.
Znano je, da so obrežna mesta, kakor Benetke, Chioggia, Rimini itd. že vsa hudo okužena po koleri. In vendar smejo znani ribiči iz onih krajev brez najmanjše ovire prihajati med nas s svojim blagom !! Amerikanske države zapirajo meje tisočem delavcem iz Italije, radi tega je nastal celo precej resen meddržaven konflikt; pri nas pa puščajo še sedaj tej veliki nevarnosti vrata odprta na stežaj.
In umevno je, da marsikdo v Italiji, ki je bil namenjen v Ameriko, ubere sedaj raje bližnjo pot — v Avstrijo ! Oblasti naj le pomislijo, kake posledice utegnejo Še navstati. In če že na Dunaju radi vseh možnih ozirov nočejo razumeti resnosti položaja, pričakovati pa smemo vsaj od primorskih lokalnih oblasti, da gospodo na Dunaju primerno poučijo. Posebno naj jih opozore, da bi se utegnilo britko maščevati nad vso državo, ako se bo hotelo celo javno zdravje primorskih pokrajin žrtvovati tistim znanim — višim obzirom! V takem položaju bi bil vsak nadaljni obzir na to zaveznico neodpusten in neopravičljiv tembolj, ker ona sama ni znala varovati svojih lastnih podanikov.
Domače vesti.
Imenovanja v finančni službi. Pro-vizorični finančni komisar dr. Artur Petener je imenovan definitivnim finančnim komisarjem v IX. čin. razredu. — Davkarski oficijali Anton Samiz, Karol Sgubin in Oskar Sossich so imenovani davkarskimi upravitelji v IX. činovnem razredu. — Pro-vizorlčni davčni oficijal Ivan Boretti in davčna asistenta Josip Cociancig in Lovrenc Canevari so imenovani davčnimi oficijali v X. činovnem razredu. — Provizorična finančna koncipista dr. ioahim Corbatto in dr. Gvido Nardin ter konceptni praktikant Štefan Tedeschi so imenovani fi-načnimi koncepisti v X činovnemu razredu.
Zadruga za mala stanovanja. Na predlog gospoda dr. R y b a f a je odbor „Tržaške posojilnice in hranilnice" sklenil imenovati odsek, ki naj v teku jednega meseca stavi konkretne predloge za ustanovitev zadruge za zgradbo malih stanovanj. V ta odsek so bili izvoljeni ravnatelj Josip U č a k a r, dr. R y b a r in dr. G r e g o r i n. Ob enem ima ta odsek staviti predloge za reorganizacijo splošnega stavbenega kredita v poslovanju posojilnice. Ta ukrep našega denarnega zavoda pozdravi tržaška slovenska javnost gotovo z največjim zadovoljstvom.
„Le esemplari dieci scuole slovene".
—	Prijatelj „Piccolo" ima navado, da vsak spor med slovenskimi strankami uporablja za svoje specifične namene. Tako je tudi hlastno pograbil odpor štajerskih narodno-naprednih Slovencev proti delitvi štajerskega deželnega šolskega sveta, ki jo zahtevajo
klerikalni slovenski poslanci. Pri tej priliki govori ta jako relativen poštenjak po svoje o slovenskem Šolstvu ter se baha z „esemplari scuole slovene" v trž. okolici. Tu pa je mož posegel predaleč in treba mu je malo odgovoriti.
Kakor so Lahi sploh komedijanti, tako so tudi glede šol. Tam, kjer se je možno pokazati pred velikim svetom tam so široko-ustni in na videz tudi požrtvovalni, češ: glejte, kaj mi vse storimo za Šolstvo! Ali če pogledamo le malo bližje, vidimo, da je . vse le za oči, le za komedijo. Pokazali so to zadnjič pri kreiranju šolskih zdravnikov, j pokazali so to pri raznih šolskih stavbah v Trstu.
Vprašam: kateri zdravnik se bo za letno plačo 2500 K hotel intenzivno pečati s poslom šolskega zdravnika? — (In toliko prihaja na posameznika od osem ustanovljenih šolskih zdravnikov ob skupni letni nagradi 20.000 K). In potem, ali je res v Trstu že vse drugo glede šol rešeno, da so gospoda zdaj ustregli kar najmodernejši pedagoški zahtevi ? Mislimo, da ne. Le poglejmo v tržaške okoliške šole, te „scuole esemplari". Niti ena nima zakonito predpisane telovadnice, ali vsaj telovadišča! V teh šolah se telovadba sploh ne goji! In šolsko pohištvo! Ti mili Bog! V Trebčah in na Prošeku so take klopi, kakor jih niti v starih šolah prejšnjega stoletja po Kranjskem ni bilo. Mizne plošče teh črvivih in razpokanih klopi niti 2 decimetra niso Široke. Na Opčinah so šolska okna kakor v kaki kmetski kočici; isto sem videl v Trebčah. In to imenuje „Piccolo" „scuole esemplari" !! To so podrtije, ne pa uzorne šole; podobne šole slika le Še d' Amicis v knjigi „II romanzo d' un maestro". A te, prijatelj „Piccolo", je videl d' Amicis v Tvoji blaženi Italiji, kjer (kakor pravi d' Amicis), učiteljice od lakote ginejo, ako imajo poguma, da se upirajo — čednim zahtevam sindakov.
V Barkovljah, kjer je prilično lepa šolska hiša, nekatere sobe, — prosim : šolske sobe! — sploh nikoli nimajo solnca, ker je — po načelu komedijantov — stavba taka, da služi bolj za „abeUimento" kraja, nego pa svoji pravi svrhi. Če pošljete tja, gospoda „ Piccolo vci", tudi dvajset šolskih zdravnikov, Vam ne morejo odpraviti te zdravstvene hibe. In to je „esemplare scuola", kaj ne, dragi „Piccolo"?!
In kje so na teh šolah mladinske knjižnice, ki so zakonito predpisane? Če ne bi slovensko učiteljsko društvo z lastnimi sredstvi kupovalo knjig, bi otroci teh šol ne dobili nobenega leposlovnega spisa v roke. In tudi to je „esemplare" ! In vse to v očigled temu, da vlada z dobro polovico milijona kron na leto olajšuje tržaški občini ljudsko-šolsko breme s tem, da vzdržuje učiteljstvo in prostore za 65 razredov ljudske in meščanske šole! In dalje. Ali je to „esemplare", da za kraje, ki bodo v par letih del svetovnega mesta Trsta, Rojan, Sv. Ivan in Skedenj, velja še zdaj le šestletna šolska obveznost kakor v Dalmaciji, Galiciji, Istri, na Tirolskem itd?
In v Istri, kjer imajo Lahi Še danes vso moč v rokah, kako je pa tam ? ! Povem le, da poznam vas z eno razrednico, kjer tja imenovana učiteljica ni mogla dobiti ne stanovanja ne hrane, tako, da je bila prisiljena, vrniti dekret in iskati službe na — Kranjskem, kjer je bila takoj nameščena na petrazrednici.
Kdor je pozvan na sekcijo za revizijo ljudskega štetja, oziroma oni, ki se hočejo prepričati, kako jim je vpisan občevalni jezik, naj gredo na sekcijo v ulico Fontana, oziroma Piazza Lipsia v državne ljudske šole. Če je kdo pozvan na delavnik, a se absolutno ne more odzvati povabilu, stori lahko to tudi v nedeljo od 9. do 12. ure dopoldne.
Pregledovanje hlevov. Z ozirom na pretečo nevarnost, da se potom mleka raz-nesejo in razširijo nalezljive bolezni namerava mestni magistrat tekom prihodnjih dni izvršiti posebno pregledovanje vseh kravjih hlevov v okolici in v mestu. Določena je v ta namen posebna komisija z živinozdrav-nikom ki ima strogi nalog, da zasleduje vse nedostatke v mlekarski obrti v zdravstvenem obziru, ter je tudi pooblaščena, da vkrene na licu mesta vse, ker se ji zdi primerno in potrebno po določbah pravilnika (regola-menta) veljajočega za mlekarje v Trstu. — Imenovani komisiji je naročeno, kakor smo obveščeni, da si ogledajo hleve glede svetlobe, snage in zračnosti, ter tla z odva-jajočimi kanali; dalje je-li blago zdravo, dobro držano in na čisti stelji. Posebno pozornost je naročena tej komisiji glede snaž-nosti onih oseb, ki molzejo ter glede načina kako postopajo s posodo in z mol-ženim mlekom.
Z ozirom na to bližnjo revizijo kravjih hlevov, opozorjamo vse mlekarje po okolici da si nemudoma ogledajo svoje hleve in jih osnažijo ter počistijo živino in ji podložijo dobro steljo.
Ne zabite kar smo te dal opisali, da se sme molzti le z snažno obleko in dobro omitimi rokami v najčistejo posodo. Žalibog je najti marsikaj nepravilnega Še po hlevih naše okolice, a upamo da sedaj v očigled resnega zdravstenega položaja naše dežele in nameravanega strogega pregledovanja se vsakdor potrudi popraviti kar se da.
E pur si muove I Prejeli smo: Naši dobri sosedje — kakor jih je imenoval pokojni njih prijatelj Schwarz — se pridno uče slovenski I Dnevno čitajo naše liste in se tudi spuščajo žnjimi v polemiko, ako upajo, da s tem koristijo svoji stvari. Nekdaj so nas popolnoma zatajevali, in ako so morali poročati kaj o Slovencih, so si sestavljali fingirane brzojavke z Dunaja, ali iz Zagreba!
Danes je drugače. Pridno čitajo naš „listič" — tako ga imenujejo Žida Mayerja glasilo — in mu tudi odgovarjajo, ako ni grozdje prekislo! Včeraj je poročal Židovič o slov. Šolstvu na Kranjskem in Štajarskem.
Mi se ne bomo spuščali v nikaka dokazovanja glede uredbe šolstva na Kranjskem in Štajarskem, pač pa moramo odgovoriti Židoviču par besedi na zaključne stavke njegovega članka. Reva skuša proslavljati onih deset slovenskih šol, ki jih tržaška občina vzdržuje našim okoličanom, dasi bi jih morala vzdrževati vsaj dvakrat toliko, ter poživlja nas mestne Slovence, naj ne izsiljujemo slovenskih šol od domačinov Italijanov, pač pa naj se kakor tujci brigamo za svoje šole na — Kranjskem! Žid dobro ve, da smo mi tu domačini in ne tujci, a ve tudi, da je v njegovem uredništvu večina tujih privandrancev, med katere spada tudi lastnik Mayer, katerega oče je prišel iz Ogrske v Trst ! Tujci so sami! Da pa to zakrijejo, pitajo nas s tujci, pošiljajo nas ra Kranjsko! Mi se smejimo tem lahonskim farbarijam, a glede slovenskih šol v Trstu ne pojdemo po dovoljenje k Ogrom, Istra -nom in regnikolom I
Govorite izključno slovenski na sekcijah za revizijo ljudskega štetja!
Kako so falzificirali! V hiši štev. 2 v ulici Madonna del mare biva družina, se-stoječa iz 8 oseb, za katere je glavar, kakor so zahtevale, vpisal občevalni jezik : za 3 nemški, za 2 italijanski, za 2 hrvatski in za 1 slovenski.
Predvčerajšnjem pa je bil pozvan na sekcijo za revizijo ljudskega štetja na Lip-skem trgu, kjer so mu pokazali naznanilnico s pozivom, naj izjavi, je-li on napravil korekture, ki jih je videti v naznanilnici? 1 V rubriki za občevalni jezik je namreč napoved popravljena za 4 osebe — za 3 Nemce in enega Slovenca — in je vpisan zanje italijanski občevalni jezik. Stranka je seveda izjavila najodločneje, da ona ni ničesar korigirala, ter da je prvotna napoved resnična! Kdo je torej izvršil one korekture ? Jasno je: le kak komisar ali revizor! Je to torej zopet slučaj kažnjive fal-zifikacije, na kar opozarjamo tudi državno pravdništvo.
Take zavednosti je treba 1 Pri nekem italijanskem odvetniku služi kakor hi-šina zavedna Slovenka Bilo je ljudsko štetje in gospodar jo je vpisal v naznanilnico za Italijanko, dočim je drugo služkinjo, ki je Nemka, vpisal za Nemko. Dekletu, ki je ponosno, da je doma iz slovenskega Komna, ni šlo nikakor v glavo, da bi se morala kar tako tebinič meninič preleviti v Italijanko; in šla je v organizacijo, si dala spisati posebno naznanilnico, ki jo je podpisala in oddala na pristojnem mestu.
Gospodom na sekciji se je zdelo to čudno, a niso poklicali nje, temveč gospodarja. In zgodilo se je potem, da so prečrtali slovenski občevalni jezik v posebni naznanilnici in ga izpremenili v italijanskega. Sedaj pa je prišla vladna revizija in klicanu sta bila gospodar in služkinja.
Dekle je pred komisarjem izpovedalo, da si je dala napraviti posebno naznanilnico, ker je vedela, da jo je gospodar vpisal za Italijanko, dasi je Slovenka, da so pa potem popravili naznanilnico drugi. Z veliko ogorčenostjo je zavrnila namisel, da bi se kot Slovenka priznavala za Italijanko. Komisar je torej zopet popravil naznanilntco.
Stvar bo prinesla še druge posledice in to pred — sodiščem. Gre pač za to, da je gospodar vpisal svojo služkinjo za Italijanko, ne da bi jo bil sploh kaj vprašal; nadalje pa tudi zato, kdo je „popravil" njeno posebno naznanilnico ? ! Preiskava dokaže, ali je morda tudi to storil gospodar, ko je bil klican na sekcijo, in potem pride — kazen, občutna kazen, kakor jo določa zakon.
Odločni Slovenki vse naše priznanje in naj bi imela čim največ posnemalk!
Amerika v Trstu. — Prejeli smo: V Trstu je ulica, v kateri je le redkokrat videti redarja. To je gornji del ulice della Guardia. Naj vam povem, kako se živi v tej ulici. Če ste prišli po dnevu in preho-diii to ulico, morate biti veseli, ako imate še zdrave kosti. Tu vam mularija meče kamenje po dolgem in navskriž, tako, da ves dan šviga kamenje na vse kraje. A kako je po noči? Slabo za onega, ki je na ulici, in slabo za onega, ki je legel k počitku po težkem celodnevnem delu in naporu. Ali prepevajo na ulici, ali se kregajo, ali se pretepajo, ali pa še kaj hujšega. In če še dostavimo, da so med razgrajajoči tudi ljudje iz dežele — stiletov, potem imamo nekoliko pojma o nočnem življenju v tej ulici. Stražarjem pa pada navadno v roke, le tisti, ki je zbežal iz ulice, ne pa oni, ki ostajajo notri. Kdor se hoče prepričati o resničnosti te slike, naj le pride n. pr. kake sobote zvečer na lice mesta.
Več stanovalcev hiše št. 44.
V Trstu dne 1 septembra 1911.
»EDINOST« gt. 243.
8tran III
2a revizijo ljudskega štetja! Opozarjamo naše ljudi nato, da ni treba morda čakati, da jih šele pokličejo k reviziji njihove naznanilnice. Kdor Še ni bil poklican, gre lahko sam pogledat, ali je še njegova naznanilnica taka, kakor jo je napravil sam, ali kakor si jo je dal napraviti. Zlasti naj naše delavstvo porabi nedeljske dopoludneve zato, da se prepriču, ali je vpisan zanje slovenski občevalni jezik, ali ne.
Nadalje opozarjamo vsakogar, ki gre pogledat svojo naznanilnico, da naj si dobro zapomni poleg hišne številke tudi politično številko, ki je navadno zapisana znotraj v veži (n. pr. takole : An 2240). Ako pa ne bi bilo te številke napisane, naj pogleda dotičnik v „guido", kjer jo najde v oddelku, v katerem so navedene ulice in hišne številke, poleg hišne številke v oklepaju.
Mislimo, da nam ni treba še posebej opozarjati naših zavednih ljudi, da govore slovensko pred komisarjem.
Revizijski lokali se nahajajo v nemški šoli v ulici Fontana (vhod ul. sv. Frančiška) in nemški šoli na Lipskem trgu.
Ljudska veselica, ki jo priredi v nedeljo, dne 3. t. m., godbeni odsek NDO. na Prelogovem zemljišču poleg zadružne gostilne „Jadran" pri sv. Jakobu, bo nudila slovenskemu občinstvu kar najraznovrstnejšo zabavo. Vseh podrobnosti pripovedovati, nam ne dopušča prostor; tu velja le eno: pridi vsak sam in videl boš, kako bo vse podomače veselo, in kako se boš dobro zabaval. Vstopnina k veselici, 40 vin. za osebo, je tako malenkostna, da pač ne bo zadrževala nikogar, da ne bi se udeležil veselice. Kakor smo že poročali, je odhod na veselični prostor izpred društvenih prostorov NDO. v ulici Carducci št. 12., kjer naj se zbira vse občinstvo. Odtod odkoraka potem vsa množica z godbo na čelu k sv. Jakobu. Ker to nedeljo ni v celem Trstu, niti v bližnji okolici nobene narodne veselice, se sme narodno delavstvo nadejati, da se bo na njegovi prireditvi kar trlo narodnega občinstva. In prav tega je treba, da bo vsaj godbeni odsek imel tudi kak gmotni uspeh, katerega se z ozirom na velike nabavne stroške za godala res potreben. Torej v nedeljo vse k sv. Jakobu!
Potrebno je, da si vsakdo, ki je pozvan na sekcijo za revizijo ljudskega štetja, zapomni ali zabeleži tudi anagrafično Številko, ki se nahaja navadno v veži hiše in je označena s črkama An. Ali pa jo je dobiti v mestnem kažipotu (Guida).
Včeraj dopoludne je prvikrat odplul v Aleksandrijo novi Lloydov parnik „WienM, namesto parnika „Semiranis", ki je dosedaj vozil iz Trsta v Aleksandrijo in se nahaja sedaj v popravi v arzenalu. Pri poskušnji vožnji se je pokazalo, da parnik „Wien" nikakor ne doseza tiste vozne hitrosti, katero bi pravzaprav moral imeti, namreč 18 milj na uro. S parnikom „Wien* se je odpeljalo 110 potnikov in pi višji nadzornik Dussich, ki bo dognal natančno hitrost parnika.
Slovensko gledališče v Trstu. Z današnjim dnem se pričnejo redne vaje za letošnjo sezono. Strogo je prepovedano vsakemu, ki ni igralec in nima opravka v igri, da bi silil v gledališko dvorano. To na-znanje vsem, ki se dozdaj niso mogli še navaditi na red in dostojnost. Intendant.
„Sužnji v moderni državi". S svojim dopisom z dne 31. p. m. ste se blagovolili vi, cenjeni gospod anonimni dopisnik obregniti tudi ob mojo osebo. Že dejstvo, da je napad izvršen zavratno, bi me opravičevalo, da bi sploh ne odgovarjal. A to storim, ker nočem, da bi se nikogar s praznimi frazami mistificiralo. Kar se tiče mojega službovanja, je za me in za vsacega pametnega človeka edino-le kompetentna moja višja oblast, to je c. kr. višje deželno sodišče. Le edino ono me sme kvalificirati in vi, g. anonimni tožitelj, bi vendar morali znati, kje so vrata, da se lahko zakonitim potom pritožite čez me. Z ozirom na Vaša tajnostna namfga-vanja, pa prosim, da govorite jasno in glasno, kakor to delajo pošteni ljudje. Pri tem pa se ne pozabite podpisati!
M. Samec.
Na deželni gospodinjski šoli v Šmi-helu pri Novem mestu se prične novo šolsko leto z mesecem oktobrom. V Šolo se sprejemajo dekleta, ki stanujejo v samostanu šolskih sester „de Notre Dame" ali pa zunaj v okolici. Za oskrbo v samostanu je plačati po 30 K na mesec in je določenih za te gojenke 6 štipendij po 15 K na mesec. Vnanje učenke ostajajo čez poldan v šoli in dobe, ako so podpore potrebne, brezplačno kosilo v samostanu. Prošnje za sprejem in za štipendije je predložiti do 15. septembra na vodstvo deželne gospodinske šole v Šmi-helu p. Kandija.
Razpisani štipendij. Od 1. tečaja šolskega leta 1911/12 dalje, se podeli štipendij ustanove Jožefa Mikuža, letnih 260 K, za dijake slovenskih starišev, ki obiskujejo dr-
žavno ali s pravico javnosti obskrbljeno srednjo ali višjo šolo v avstro-ogrski monarhiji. Pravico do ustanove imajo: 1. v avberski župniji rojeni dijaki; 2. V tomajski dekaniji rojeni dijaki; 3. V kubedski ali dolinski župniji ali v tržaški okolici v Bazovici ali na Prošeku rojeni dijaki; 4. Za slučaj, da bi se ne oglasil nobeden izmed ravno navedenih upravičencev, imajo pravico dijaki, ki so rojeni v sodnem okraju Sežanskem ali Koperskem.
Pravico predlaganja ima gosp. župnik v Avberju. Prosilci za ta štipendij morajo prošnjam priložiti krstni list, potrdilo o cepljenju koz, ubožno spričevalo ter poslednji dve šolski spričevali, in iste vložiti najkasneje do 15. septembra 1911. potom pred-stojne šolske oblasti pri c. kr. namestniŠtvu v Trstu.
Kreditno društvo za jugoslovansko zadružništvo. Kakor se čuje, namerava največji slovanski bančni zavod „Živnosten-ska banka" na podlagi svojih pravil ustanoviti kreditno društvo za jugoslovansko zadružništvo v področju svoje podružnice v Trstu. Ustanovitev takega društva od strani banke, ki razpolaga z obilnimi denarnimi sredstvi, je vsekakor najsimpatičneje pozdravljati ter bi bilo z ustanovitvijo tacega zavoda jugoslovanskemu zadružništvu nedvomno vstreženo. Ker so predpriprave povsem dovršene, stopi kreditno društvo lahko vsak čas v življenje. Zadruge, ki bi se zanimale za ta najnovejši gospodarski pojav, naj se obrnejo na „Živnostensko banko" podružnico v Trstu, ulica San Nicolo 30.
Osebna dohodnina. — C. k. davčna administracija I Piazzetta Chiesa evangelica, naznanja, da je v smislu § 217. zakona 25 oktobra 1896 drž. zak. en izvadek za leto ; 1911 izdanih plačilnih nalogov za osebno i dohodnino glede davkoplačevalcev za ce-nilni okraj Št. 1. Trst-mesto (I-IV mestni okraj) in za cenilni okraj št. 2 Trst-okolica (IV. V in VI predmestni okraj, katastralna občina Lunjer in I. in II. kmečki okraj) od dne 4 do 17 septembra 1911 v sobi št. 123 pri tukajšnji davčni administraciji v uradnih urah od 9. predp. do 2. popold. davkoplačevalcem osebne dohodnine rečenih cenilnih okrajev izpostavljena na svoboden vpogled.
Tolstevrška slatina je pripoznana kakor najbolja vseh slatin in je edina ki se prodaja v prid narodnim društvom. Nobeden narodni krčmar in sploh nobena narodna gostilna ne bi smela prodajati druge nego to, vendar je mnogo slovenskih krčmarjev ki je še nimajo. V Trstu ima zalogo Veko-slav Plesničar ul. Giulia 29.
Tržaška mala kronika.
PoskuŠen samomor. Rozina Škertova, stanujoča v zagati del Olio, stara 27 let, je izpila s samomorilnim namenom hiperman-ganovo raztopino. Njene tovarišice so jo prepeljale na zdravniško postajo, kjer ji je zdravnik izpral želodec, in ker ni bilo na-daljne nevarnosti, jo je poslal domov.
Ogenj. V bližini vodovodnih črpalnic pri sv. Križu je nastal predsinočnjem gozdni požar, ki je zavzel nad 50.000 ŠtirjaŠkih metrov prostora. Ognjegasci, katerim so domačini pridno pomagali, so ukrotili požar šele proti 7. uri zjutraj. Ogenj je uničil okrog 2000 borovcev, okrog 100 jih bodo pa morali posekati.
Pri Sv. pariji Magdaleni Zgornji je pogorelo Karlu Misleju okrog 200 stotov sena.
Škoda je pokrita z zavarovalnino.
Regnikoli aretirani zaradi razžalje-nja Veličanstva. Policija je aretirala težake Antona Paparella, starega 25 let, Rafaela Fossi, ravno toliko starega in 26-letnega Mateja Cipriani, vse tri doma iz Bari v Italiji in stanujoče v ulici Scalinata štev. 15, ker so govorili žaljivo o avstrijskem cesarju.
Parobroda trčila drug ob drugega. Včeraj opoludne sta nasproti pomolu št. 5 v novi prosti luki trčila drug ob drugega parobroda „San Giusto" in „Lampo", ki sta oba vozila med Trstom in Koprom. Dve osebi s parnika „San Giusto" sta padli v morje, pa so ju takoj rešili. Parobroda sta nato oba izkrcala vozeče se občinstvo na omenjenem pomolu, a ker se je pokazalo, da poškodbe na parobrodih niso bile nevarne, so se ljudje zopet vkrcali, in parobroda sta nadaljevala svojo pot. Luška oblast je uvedla v stvari preiskavo.
Kolera. Preiskava dejektov hlapca Ivana Babuderja, ki so ga predvčerajšnjem prepeljali v bolnišnico pri Sv. Mariji Magdaleni, še ni končana, torej se tudi ne more Še reči, da je bolan na koleri. Konstatirano je, da težak Dominik Kocijančič, ki so ga tudi pred-včeranjim prepeljali v bolnišnico, nima kolere. Kakor smo doznali pozneje, so isto konstatirali tudi pri Babuderju.
Iz rižanskih barak so odpustili predvčerajšnjem 13-letno Viktorijo Bertok in 11-mesečno Ivano Novel kot ozdravljeni, 52-let. Ivano Novel in 32-letnega Antona Novel pa ravno tako kot prosta koleroznih bakcilov.
Zaradi posilstva. V noči od 29. na 30. avgusta sta Carlo Sabbadini, star 28
Advokat Dr. Josip \Vilfaii
ima svojo pisarno od 24. avg t. 1.
v Novi ulici (Via Nuova) 11, I. nadstr.
Mnenje g. prof. dr. A. Elschnig
profesorja za okulistiko na nemški univerzi
G. J. SERRAVALLO
Trst.
Jaz uporabljam rad ŽELEZNA!O RINA-VINO SERRAVALLO v primernih slučajih in sem popolnoma zadovoljen z njega uspehom in učinkom.
PRAGA, dne 3. marca 1910.
Prof. A. ELSCHNIG.
POZOR!! 50.000 parov čevljev!
4 pari čevljev za samo 7 K 50 st.
Radi plačilue zaostalosti več velikih tvornosti mi je bilo ponuđeno, naj prodam veliko zalogo čevljev globoko pod proizvajalno ceno. Zato p>odam vsakomur 2 para moških in 2 para ženskih čevljev, usnje rujavo ali črno galonirano, s predniki in močno močnimi podplati, zelo elegantna, najnovejša fasona. Velikoat po Številki. Vsi 4 pari stanejo samo 7 K 50.
Pošiljatev po povzetju
H. SPINGARN, eksport čevljev
Krakovo ii. 240
Sme se zamenjati in se vrne denar.
Jako zanimiv, zabaven In poučen LIST S SLIKAMI je =====
Jlusfrov. tednik
ki Izhaja vsak petek, ter stane četrtletno le = / krono 80 stot. ===== Zahtevajte ga povsod l — Naročite ga In tnserirajte v njem I Naslov: ILUSTROVANI ;:—::—:: TEDNIK\ LJUBLJANA. ::—»366
Kupujte ,Nar. kolek'!
ODVETNIŠKA PISARNA
DS FERDO ČERNE-ta
se je preselila
v Trst, ulica della Zonta štev. 9
(pri cerkvi sv. Antona novega).
0 priliki birme na Krasu
naznanja urar in zlatar
BOGOMIL PINO
(bivši urar v Sežani)
svojim cenjenim odjemalcem, da se bo nahajal v nedeljo dne 3. septembra t. I. v Sežani
z veliko izbero verig, uhan, prstanov itd. itd. in sicer od 9. ure predpoldne do 6. ure pop. na trgu pred cerkvijo.
3S
POHIŠTVO
SOLIDNO : in : ELEGANTNO i
PO ZMERNIH CENAH
RAFAELE ITALSA
TP8T - VIA MALCANTON - TR8T
Pod najugodnejšimi pogoji
VZAMEM V NAJEM
loterijske liste, drž. rente in zajemne liste drugih bank s povračilom v mesečnih obrokih ali naenkrat.
IGNAC NEUMANN, menjalnica
Ustanovljena 1858. Trst, Ulica Ponterosso 4. Ustanovljena 1858.
Osem: gospodinjam
toplo priporočamo
KOLINSKO CIKORIJO
edino pristni, po kakovosti nedosegljivi slovenski izdelek.
v korist družbi sv. Cirila in Metoda I
Stran IV.
»EDINOSTc St. 243.
V Trstu, dne 1. septembra 1911.
let, Tržačan, mehanik, stanujoč v ulici della Guardia štev. 10 in Maksimilijan Jedreicich, star 20 let, Tržačan, klepar, stanujoč v ulici del Bosco št. 12, zvabila seboj v voz, nalašč zato naročen 21-letno natakarico v Komarje vi gostilni v ulici del Bosco šlev. 16, Josipino Žgavc in sta jo popeljala na Bom-belj, kjer sta jo posilila, grozeč ji z umorom. Ko sta zadostila svoji pohotnosti, sta jo pustila tamkaj. Žgavčeva je celo stvar ovadila policijskemu inšpektoratu pri sv. Jakobu. Oba pohotneža sta bila aretirana in policija ju je nato oddala deželnemu sodišču.
Velike važnosti je, da oni, ki so pozvani na sekcijo za revizijo ljudskega štetja, govore edino le slovenski!
Tatvina na Lloydovem parniku. Na
Lloydovem parniku „Semiramis", ki je zasidran v Lloydovem arsenalu, je nekdo okra-del natakarja Alfonsa Louisa. Tat, ki ga do sedaj še niso iztaknili, je šiloma odprl kovčeg in ukradel iz njega 200 indijskih rupij v papirju, 3 funte sterlingov, srebrno uro z verižico in automatičen užigalec. Tatvina je bila naznanjena na policijskem inšpektoratu pri sv. Jakobu.
Koledar in vreme. — Danes: Egidij op. — Jutri: Štefan kr.
Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -+- 30 ° Cels. — Vreme včeraj : lepo, pop. veter.
— Vremenska napoved za Primorsko: Semtertja oblačno. Lokalne nevihte. Vroče. Lokalni vetrovi.__
Društvene vesti.
Trgovsko Izobraževalno društvo ima
danes ob 9. uri odborovo sejo.
Društvo jugoslov. železniških uradnikov ima nocoj v svoji sobi ul. Acquedotto 20, jako važno izredno sejo; začetek ob 8. uri in četrt. — Vsi gospodje člani osrednjega odbora so nujno vabljeni, da se te seje gotovo udeleže.
Dramatično društvo v Trstu. V soboto, 2. t. m. bo jako važna odborova seja.
Veselični odsek trg. izobr, društva naznanja, da prično v nedeljo, dne 3. t. m. plesne vaje. Začetek ob 5. in pol uri pop. — Plesna Šola se prične dne 10. t. m., pouk bo trajal od 3. do 5. ure pop, za dijake in otroke prične pouk Še le meseca oktobra, kar se že svoječasno naznani.
Mar. del. organizacija.
Odbor skupine slovenskega ženstva NDO naznanja vsem tovarišicam, da se zberejo v nedeljo, dne 3. septembra t. 1. ob 3. in pol uri pop. v novih prostorih „Narodne delavske organizacije" ul. S. Francesco št. 2, od koder se bo skupno odkorakalo z godbo NDO k veselici pri Sv. Jakobu.
Pridite vse 1 —
Odborniki in namestniki NDO so vabljeni, da se vdeleže današnje izredne odboroveseje, ki se vrši točno ob 8. zvečer.	_
Vesti iz Goriške.
Telovadno društvo „Sokol" v Solkanu priredi dne 3. septembra ob 3. uri popoludne tombolo na trgu pred Mozeti-čevo gostilno. Dobitka sta: činkvina 100 K, tombola 200 K. S ečke po 40 stot. Po tomboli bo veselica na Mozetičevem dvorišču z godbo, javno telovadbo (na orodju in nastop naraščaja), šaloigro in plesom. Vstopnina na veselico 40 stot. Ker je čisti dobiček namenjen za zgradbo sokolske telovadnice v Solkanu, vabi odbor na najobil-nejšo udeležbo.
Razpisana je služba cestarja v Dvoru, stavbenem okraju Tolmin.
Zahvala. Podpisani odbor se najsrčneje zahvaljuje vsem onim, ki so pripomogli, da je izpala veselica v prid CM družbe nad vse nepričakovano. Posebna zahvala veljaj slavnemu županstvu v Nabrežini, gospicam, ki so pomagale nabirati darove ter na veselič-nem prostoru pri razprodaji, nadalje barkov-Ijanskim in nabrežinskim darovateljem, ki so nam doposlali darove toliko za paviljone, kolikor tudi za srečolov. Čisti dobiček te prireditve, ki je znašal 440 kron, je bil hro- j cen polovična barkovljanski in nabrežinski podružnici CMD.
Skupni odbor pevskih društev „Adrija" in „Nabrežina".
Iz Kormina. V minoli noči so neznani svedrovci vdrii v pošto. Prevrtali so malo1 ročno blagajno in odnesli denara in vrednostnih papirjev v znesku 6500 K. O tatovih ni sledu. Policijski agenti so pač aretirali nekega domačina, a zdi se, da ni nič kriv na tej tatvini. __t
Vesti iz Istre.
Internacijonalizem v Puli. Iz Pule: Znano je, da je internacijalno demokratično >tranko v Puli ustvarila — laško-liberalna irredentovska stranka. Kakor so to na prvi hip čudno zdi, vendar je resnica. Italijanski liberalizem je videl svojo gotovo pogubo vsled naraščajočega pritiska bolj in bolj \ zdramljajcčega se slovanskega življa. V tem strahu so irredentovci prišli na misel, da bi interni-cijonalizem utegnil vsaj zadržavati vstajanje in napredovanje Slovanov. —
9E
Tako je v Puli iredentizem favoriziral internacijonalizem.
Da je temu res tako, smo dobili ravnokar zopet kričeč dokaz. Po celomesečni reklami prirede mesarski pomočniki dne 3. septembra svojo veselico. Ker njihova časa del popolo stoji na precej slabih nogah, bi človek mislil, da se bo ta velika veselica tam vršila, kar bi kolikor toliko gmotno
podprlo njihov dom. Kaj še! Obrnili so se zmoŽen slo venskega, do italijanskih liberalcev za prostor, kjer se, navadno vrše največe orgije italijanskega Škega in
- Sprejme se za Trst ■■•
KONTORIST
(fakturist)
Prednost
nem-Iaškega jezika. —
imajo iz lesne stroke.
nacijonalizma. Na občini pa so zaprosili
kole, potrebne za ograjo in ki so različno	jv-r	rr • i v,
pobarvani in tudi — črnorumeno. Tudi go- Ponudbe pod šifro : „1 rajna služba
stilničarjo da si hočejo naročiti iz italijansko-' štev. 1483" na upravnistvo U ga lista, liberalnega tabora. Med njimi tudi baje ne- j ^	mr	m
kega že večkrat faliranega trgovca, za tojliHHHHHBVHHBiiM^B
pa pristnega laškega nacijonalca. In to|vzlic--
temu, da bi jih mogli najti tudi med somiš- f! j II f AVI M) PM1\ l Pflltlfl Ijeniki. Ali zdi se, da so jim ti — presoci- j UIU J C P C vUfrfrl A vUlllp«
jalistični.	. Delavnica s skladiščeni mramorja
In vendar so mesarski pomočniki soci-j	*
jalisti i Samo da svoj socijalizem kažejo le Trst, via Farneto 12 (vogal via Gelsi)
ob volitvah! Ali ni to čudno?! Kdor je te	-
ljudi opazoval na volitvah in kdor jih boj Izvršuje vsako delo po naročilu za opazoval sedaj dne 3 septembra, se mu cene, ki ubijajo vsako konkurenco
mora zasvitati v glavi. Radovedni pa smo, j	-
kako nas bo zopet naš Leskovec prepriče-val, da ne vidimo prav. Nam pa postaja vedno bolj jasno, zakaj Čehi odklanjajo centralizem v socijalni demokraciji in se postavljajo na svoje noge 1
Nismo napisali teh vrstic, da bi komu škodovali, ampak le, da sebe obvarujemo Škode.	O č e v i d e c.
Hočete se prepričati ?
Obiščite velika skladišča
MarijeHalarizu
Ponte delta Fabra 2 — ulica Poste Nuove
(vogal Torrente)	„Alla Cittk di Londr»J
Velik izbor izgotovljenih oblek za moSke in dečke kostumi ra otroke Površniki, močne jope, kakor tudi raznih faletotov. Obleke za dom in delo. Delav-ke obleko. Tirolski loden. Nepremočljivi plašči (pristni angleški). • Speciallteta : blago tu- in ico tmakih tovarn. Izgotovljajo se obleke po meri po najnovejši modi, točno, solidno in elegantno po nizkih cenah.
Doktorica \\ Klara Kukovec
SVOJ AMBULATORIJ
ima
za ženske in otroške bolezni v Trstu, Piazza della Borsa 7, II.
Ordinuje od 3—4V2 ure pop. Stanuje pri Sv. Ivanu (Vrdela) št. 1049.
TELEFON 19-86.
Iz Sv. Antona poleg Kopra. Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda pri Sv.	^^ iy
Antonu (Turki) bo imela svoj občni zbor __' "__z vsemj najnovejšimi in krasnimi vzorci, ki
dne 3. septembra t I ob 5. uri popoldne ...................imaj0 neznatne, komaj vidljive madeže. Te
v prostorih „Gospodarske zadruge pri Tur- --odeje so za vsako boljšo družino za pokri-
kih s sledečim dnevnim redom: 1. Prestetje „ .. ■ • ■ •	! vanje postelj in ljudi, prav gorke, mehke in
Pekarna VEKOSLAU cul
TRST, Piazza Caserma štev. 4. podružnica Via Caserma št. 13.
Vsak dan večkrat svež kruh, raznovrstne sladčice, biškotini, bomboni in šokolada. Najfinejše moke po zmernih ceiah.
Vsprejema se v peko pecivo vsake vrste.
POSEBNOST: vsakovrstni likerji in —— vino v steklenicah. ——
Redka prilika!
Tovarna, katero je uničil požar, prepustila mi je vso zalogo rešenega blaga, t. j. več tisoč krasnih, težkih
flanelastih odej
HenriK pl. Chlcchio
Via Stadion 35.
zneska v dveh nabiralnikih ; 2. Sprejemanje novih udov; 3. Volitev odbora in namestnikov; 4. Slučajnosti. — Po zborovanju bo pevska zabava.
Razpisana služba. Pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Poreču je razpisana služba Velik izbor Plaque-verižic garantiranih in pri
uradnega sluge.	j veskov. Napratniki, zapestnice, igle zali brezj	RFKFRA p kr fin nadel r
Iz Čežarjev pri Kopru. Ozirom na dijamantov. Zlate, srebrne, nikelliate	ocrtn«, t. iir. mi. ndusir.
-------.. --------ajj jekieue	— Regolatorji iz prvih
tvornic „ZENIT, OMEGA".
Sprejema vsako popravo z garancijo enega leta
zadnji odstavek v „Edinosti", češ, da pri nas ni nikakih agitatorjev ali hujskačev proti društvu, ali celo proti narodni stvari. — Če so nasprotstva, so to le osebna, kar da se je pokazalo ravno na zadnji veselici, odgovarjamo — bi opozorili dopisnika, naj j prej natančno prečita, predno kaj poprav- j Ija. Dopisnik se mi zdi podoben krojaču, ki je iztrgal iz obleke na celem kos blaga, ■ ga zopet prišil na istem mestu in ki meni g potem, da je s tem obleka popravljena, i P Će bi bil natančno prečital moj dopis, bi ^ videl, da nikjer ne govorim o agitatorjih in hujskačih proti .društvu", ali celo proti „narodni stvari".
Ker ni prinesel dopisnik nič stvarnega, mu tudi ne morem odgovarjati. Ako pa bi dopisnik govoril točneje, sem pripravljen odgovoriti točneje.
Nazarij Bertok, predsednik pevsk.-bralnega in godbenega društva „Volarič".
moćne, 199 cm dolge in 135 cm široke. Pošiljam po povzetju 3 komade krasnih, težkih flanelastih odej za 9 K v raznih modernih barvah in vzorcih. 4 odeje za hišno gospodarstvo za 10 K. Vsakdo, ki naroči to blago, je zadovoljen.
V p.
Nachod (Češko).
Tvorniška zaloga 2—8. Tvorniška zaloga 2- 8.
A. SBOGAR
kovač, mehanik in elektrotehnik - z delavnico za nikeliranje, posrebrnepje, bakranje itd. itd.
Trst, Via Gaetsno Donizatti 5 - Telefon 126, Roir. IV.
Popravlja priprave za točenje piva, motorje na gas in bencin, sesaljke, šivalne stroje, motocikle, bicikle in izvršuje druga dela, ki spadajo v stroko mehanikov, priprave za električno razsvetljavo, električne motorje in vzdigovalnice. električne zvonce, telefone in vsako delo elektrotehniško. - Zaloga žsnro, stekel za gas in elektriko in d ugih predmetov.
l\a obroke!
•Hi HALI OGLASU
RBBB8B
ftlBSI
MALI OOLASI s« računajo po 4 ftot. besedo. Maštao tiskane besede se računajo enkrat več. Najmanji pristojbina iniU 40 stot Plača m tako} Inser. oddelku.

Trnnuar v Dajem ali o^up* tr8r"
» rUUVtJU ^ino, ozir. želi aiužbe poslovodje v večji trgovini. - Ponudbe pod „Trgo ec štev. 1484" ins. odd. Edinosti.	1484
Konja
tiso-fga, dobrega prodam za zmerno ceno Naslov pove ins oddelek Ejinosti.
1481
7nilhila Fe je PfeieB» Paema F xteriea, bele fatjllUHd barve s Črnimi in rujavimi linami na g'avi, f-liši na ime „Zora". Pro«i se. da se jo prinese v tovarno sodaste vode Stumpf C. uL S. Cilino proti primerni nagradi.	1477
bv Mroae v Stž*»ni dne 7. 9. t. 1 pride t:a s ikat f »tograf A. JerkiČ. ProBtor se pravočasno taznani NibčJ naj ne zamudi ugodne prhke.	4147
Ob priliki
\/olil#0 pi'ane zajce Schwab, ki dosežejo do VcllKc 30 funtov mladi od K 1-50. za pasmo od K 6-— naprej prodaja Schwab Dunaj Ulimmer-gasse 1. Cenik itd. zastinj.	1358
Prflfia fle oden -Društva, ki prirejajo zabave in I rUUC* predajanja po različnih krajib, more o si prav po ceni, skoraj zastonj, nabaviti velik, raz-tezljiv in Bkrčjiv oder iz železa in platna, ki nosi 160 oseb pevcev in je Širok 6 m, najožji pa 3 iu pol m, visok 43 m, najniž i pa 2 in pul m, torej za veak vrostor in vBako priliko vporaben. — Pojasnila in ogled v Čitalnic* v Ko^ru.	1473
rntnnrifipni atelje v 'lratu se proda, ker I ulUyrdllwlll 88 celo opusti radi bolezni. Nas'ov pove ins. oddelfk „Edinosti".	1455
PpnHo C P 23 hektolitrov najboljšega vipav IJU Ud. oC skega belega vina v Šmarjah pri Ajdovščini ter 16 htktulitrov Črnega v Istri. Pojasnila daje gostilničar pri Francu ul. Geppa 16, kakor tudi Josip Samec, Šmarje pri Ajdovščini. 1459
PpnHo ee hiša za
II U Ud boba. Pojasnila daje
družine v bližini Sv. Ja-Miha HervBiin, Konftumno društvo pri Sv. Jakobu.	1469
Uinelfo cnrln iz fine£a hraelovega lesa» v
Tllldnt/ OUUU veli&i množini in razne vsebine ima ra prodaj Anion Zaje, posojil, tajnik v Trnovem (Notranjsko).	1394
Slovanske igralne karte dajajo v
Trstu v knjigarni J. Gorenjec, ul. Caserma 16. 1472
ec isi
Velika zaloga, izdelanih oblek
Velika izbera letnih oblek za gospode in dečke, jukenj, površnikov vseh kakovosti. — Specijaliteta v veznji.
Velika izbera volnenega blaga. Najzinernejše cene.
Adolf Kostoris - Trst
Ulica S. Giovanni štev. 16, I. nadstropje, zraven „Buffet Automatico".
Telefon št. 251, Rim. II.	_
INI
3* C/3
.P ^ »
<1 M <">
• n
S " S n
CL
w a
Velika klobučarna
Romeo Doplicher
Klobuki iz klobučevlne prvih tovarn.
Specijaliteta: trdi angleški klobuki
Emporij kap za potovanje in za šport.
■ ■n^i

Splošno anonimno druitvo za prevažanje
Vla Ghega 3, Telefon 2487.
SthuiiiM in prevažanje pohištva RazpošII. in shromba Kovčekov
Telefon 1220.	Telefon 2572.
ttftenle In shramba preprog	2015
Telefon 2573.
= Novo pogrebna podjetje =
Trst, Corso St 47 (vogal Piazza Carlo Goldoni). — Telefon št. 1402. Zaloga oprave ulica della Tesa St. 31.
Podjetje je popolnoma preskrbljeno z vso najnovejo elegantno opremo za vršitev pogrebov vseh razredov. - Vozovi z električno razsvetljavo. - Oprava mrtvaških sob, odrov itd. itd.
- po najnovejšem praktičnem sistemu. ---
Prodaja vse mrtvaške predmete, vence, za zar. ćence, birmance in druge sluć je.
Sili« vnscenin M pne odliiuvane Tc&tuie gosj. J. Kovač-a v Gorici.
Zastopstva s prodajo vseh potrebnih mrtvaških predmetov :
J. SRZEK,	A. JAMŠEK in F. BERNETIĆ,	T VITEZ,
Opčina št. 170 tik sežanske	pri glavni cesti pri Orehu	Nabrežina, glavni trg pri
ceste.
(Noghere).
cerkvi.