Avgust Žigon:
Krst pri Savici.
(Iz nameravanega predgovora k Prešernovi Čitanki.)
Lieber Freund! Deinem Wunsche gemafi schicke ich  Dir  24 Exemplare von  meinem  nach   Deiner Meinung so schwer zu verstehenden Kerst . . . Prešeren Vrazu: 4. III. 1837. (Letop. M. SI. 1877/159.)
Obup je bil sklep Julijine dobe. „Fant s celo močjo se v veslo vpre", — a kam? Ali ni, kakor da bi bilo tu celo človeka Prešerna pahnilo iz ravnotežja, „v obupa brezne po brezkončni poti"; kje je tu tista volja in moč epiloga „Sonetov nesreče": „Naprej me sreča gladi, ali tepi, — me tnalo našla boš neobčutljivo"! Kakor da so se človeku in poetu zamajala tla — zamajal se svet — ob ^zgubljeni veri". Kam? poet in človek!
Tu — nenaden dogodek! Nov vpliv iz žive realnosti, ki je poetu in človeku vstvaril novo trdno točko, nov cilj! Doba temnega obupa — subjektivna smrt Julije-Ifigenije za poeta; temnejši dan pa ob je k-
¦v                  v...
tivna smrt Čopova v Prešernovem življenju! Huiše od vsega, kar ga je bilo doslej doletelo v življenju, je zadel ta doživljaj Prešerna, v svoji nepričakovanosti tako silen, da je ob njem zbledela ter se hipoma zmaknila v mirno oddaljenost človeku in poetu — izguba Julije. Grob Čopov! Strma ločitev od prijatelja: nova rana. Nova rana, ki je v poetu premagala starejšo rano, „staro rano", — rano „ljubezni".
•v
In iz nove rane novi biseri: iz Čopovega groba poslej nova poezija!
„Dem Andenken des Mathias Zhop", mojstrsko zasnovana „tercin-ska perioda" ', nagrobnica prijatelju in učenjaku-mentorju, je neposredna solza iz novega motiva. Na dva simetrična si dela zložena, se v prvem vtaplja v subjektivno stran Čopove smrti: vglablja v pomen  nepričakovanega  doživljaja  zanj, za Čopa samega,  ki zanj
1 O tej prim.: Zbornik Mat. Slov. VIII., 1906, str. 91,97.
413
pravzaprav ni bil nic bridkega; ter razgrinja v drugi polovici svoji potem pa še drugo, ono obratno, objektivno stran strmega dogodka: pomen te smrti za druge; za prijatelje, učence, domovino, pa tudi za_Ji_rsi učeni svet, — ki jim je vsem nesreča, ker jih je ž njo zadela bridka izguba neprecenljivega bogastva, nenavadnih zakladov učenosti, zlatega srca in orjaškega duha.
Ali ne preseneča ta delitev? Subjektivni najprej, nato objektivni pogled na isto dejstvo! To je nekaj tako novega v Prešernu, da potrebuje povdarka. In še nekaj treba naglasiti: da je tu naenkrat v Prešernovi poeziji popolnoma nov svet, svet sam zase, ki ni v njem še sledu ne o dogodkih poprejšnje faze, prav kakor da jih sploh nikdar ni bilo.   Nobenega odmeva tu iz dobe »izgubljene vere"!
A je li svet „stare rane" poetu res preminil? Ali je poeta docela prevzel ta novi svet, ki mu ga je odprl Čopov grob?
L
v
Ni še bila nje obletnica, ko je sledil nov spomenik o Čopovi smrti:
¦v
spev, ki ga je poet s posebnim sonetom „Matiju Čopu" izročil „prijatla dragim manom", a kot „pesem milo", kot elegijo, ki se v njej strneta oba svetova, stari in novi, — kot solzo, ki bila „ločitvi od njega mu je hladilo, hladilo b'la ljubezni stari rani":  Krst  pri Savici.
Nikak „junaški" ep, ampak „mila" elegija: vrba-žalujka na dvojni
•v
grob, — grob Čopov, in pa grob poetov; na tisti vidni grob tam zunaj v objektivni resničnosti, in pa na tisti osebni, svetu nevidni, v notranjosti poetovi zakriti, a vendar faktični grob poetovega življenja, ki je vanj pokopal — svojo subjektivno smer!
Pokopal misli visokoleteče, Zelja nespolnjenih sem bolečine, Ko Črtomir ves up na zemlji sreče.
Drugič je s tem poet združil svoje ime s Čopovim v svoji poeziji: v dveh pesnitvah zapored, a obakrat šele zdaj — po smrti njegovi. In nele ime, — ampak življenje svoje z življenjem njegovim, njegov grob celo zdaj tu s svojim: v spevu, ki je vanj zajel poet spet enkrat, tretjič, vse življenje hkratu, vse dobe svoje, ves rezultat svoje dosedanje poti, z Julijo ter z obema grobovoma vred, v eno samo pesem; v^gevUjJki je vsebinsko in umetniško taj|. da mu je ni primere y naši H zgodovini ne dotedaj ne dodahes.
v
Spev-nagroJanik! Da pa ni le Čopov, ampak da je „Krst" po svoje tudi osebno poetov nagrobnik, — to je ključ v njegove globočine. Toda tu o teh le troje: nič več ne ko to in toliko, kar nujno tiče v označbo
414
stikov „Krsta" z organskim razvojem poetovim, v označbo organske enotne skupnosti „Poezij".
Že vnanja forma deli „Krst pri Savici" v dva samostojna dela: v tercinski „Uvod" in stančni „Krst". Svojo individualno idejo, glavno idejo speva, je izrekel poet v drugem zase; v prvem pa je razgrnil zgodovinsko ozadje te glavne ideje, lokaliziral dejanje v dobo in kraj, ter tako razbremenil glavni del, da mu omogoči samostojno notranjo enotnost.
Veliki dogodki ob koncu osmega stoletja v naši domači deželi so zgodovinsko ozadje „ Krsta".
A ne vrše se v Prešernovem spevu ti dogodki sami; v prvih dveh, nič več ko dveh tercinah „Uvoda" jih pesnik komajda le omeni, in še tu pove o njih le, da so — bili in minili; že tretja tercina pa je prestop — v sedanjost. „Gnijo po poljih v boju pokončani trum
"V
srčni vojvodi in njih vojšaki, sam Črtomir se z majhnim tropom brani"! '
Ne tisti veliki dogodki sami, ampak — njihov konec: zadnja epizoda večletnega odpora — je torej snov „Uvoda". „Slovenci so se stare vere terdo deržali", tako je izločil poet vse glavne dogodke same v „Opombe" na sklepu; le zadnja noč, samo zadnji dogodek, — tista noč in tisti dogodek, ki stre, vgonobi zadnji preostanek odpora tam gori v zakotju trde gorenjske strani, ko vniči Gorenjca „ Črtomira z majhnim tropom" njegovim: — le ta se vrši in izvrši vpričo naš v „ Uvodu".
Sklep in konec zgodovinskih dogodkov je torej pričetek Prešernovega speva. Zadnji, ampak prav najzadnji, prav poslednji dih svoj izdahne naša slovenska antika — vpričo nas, ter zamre, premine v preteklost. To je tisti veleznačilni moment naše zgodovine, ki si ga poet izbere, da ga s posebnim povdarkom oživi iz pozabe, ter ga da doživeti nam samim pred našimi živimi očmi — v živi sedanjosti. Vanj se je poet sam zamislil ter ga sebi in nam predočil v svoji * spesnitvi, od vseh večletnih dogodkov edinega, — kot moment propasti starega veka in sveta: našega! In mojstrsko si je iz te ideje in po tej ideji izmislil primerno snov umetnik, vstvaril si jo vso sajii iz svojega, z junakom Črtomirom in njegovo trdnjavo v Bohinju vred, — da opesni ta velepomembni moment sam zase, v posebnem „Uvodu", v posebnem ritmu, kot samostojno celoto.-
Grandiozna ideja! Zgodovinski moment, ko je zgrmel v preteklost, v  razpad  naš stari svet; moment  obenem,  ki je bil hkratu tudi
1  Leta 772. (Prim, dr. Fr, Kos: Gradivo L, str. XLV.)
2  Izvzemši prve verze „uvoda" si je Preširen vso dogodbo sam pesniško izmislil, jo na slovenske verske boje devetega (!) stoletja naslonil in v slovenske domovine najlepši kraj postavil. (SN. 1874, 4. oktobra, štev. 226.)
415
zgodovinski pričetek nove smeri, novega veka in sveta, novega življenja, novega naziranja, nove kulture in novega duha — v naši deželi. „Časov sile" stro tu stari vek, antiko našega naroda pred našimi očmi; in vpričo nas se zmagoslavno obveljavi tu v naši deželi tisti silni kulturni fakt zgodovine, ki je tudi nas kot narod, kakor vso Evropo, preobrazil ter bil pričetek naše sedanje narodne in kulturne oblike: pričetek oblik in razmer našega dandanašnjega socialnega življenja, — naše moderne.
To je ideja „Uvoda" ; — prvo izmed trojega, kar bodi tu naglašeno o „Krstu pri Savici".
A — kaj pa je ideja, ki je iž nje in zaradi nje poet, da jo izreče in samostojno vtelesi, vstvaril svoj stančni „Krst"?
II.
Nazorno plava že v „Uvodu" samem za označeno glavno idejo njegovo tudi ta, ter se nam polagoma napoveduje, obveljavlja prav od kraja že dosledno dalje do konca — v logiki dogodkov, ki teko v „Uvodu" mimo nas! Na tri dele, medsebojno samostojne tri dele kroji vso celoto „Uvoda" — arhitektonika:l Le on, „sam Črtomir se z majhnim tropom brani" še za staro smer — v prvem delu. Ob-nemore, klone ter odneha pa tudi ta poslednji odpor, in zadnjo, prav najzadnjo moč si zbere pogrezujoči se vek vso le enkrat še, na vekov veke poslednjič, v tisti silni ogovor Črtomirov tovarišem, ki plane v njem iz osrčja skrajne stiske, prav tik pred končnim porazom še enkrat duh starega veka našega s krepko, živo, odločno silo ter ojunači in podžge v zadnje realno dejanje za staro domačo vero, stare domače postave v slovenski domovini tisto zadnjo odporno četico, ki naj bi se ne vdala pritisku dejstev, ampak naj bi se otela z drznim pobegom vsaj, ko se z zmago, s trdnim neodjenljivim odporom ne more več: — tam na sredi speva v njegovem drugem delu. Podžge se zadnji jasni plamen moči, poslednji ogenj, toda kakor zadnja večerna zarja dobe tik le pred večnim zatonom njenim, da ugasne ob pritisku močnejšega zakona, pod neizprosno, zakonito-trdno pestjo močnejše realnosti — v tretjem delu „Uvoda", kjer stre, kjer zaduši tisti po-nočni poboj zadnji preostanek staroslovenskega sveta in staroslovenske misli!
1 „Uv6d." 1.
1 + 1, 2, 2, 1 6
II.
i + 3*3+i
"T"
2.
1 + 6
1 + 6+1
6+1
7
Prim. sicer: Zbornik Mat. Slov. VIII., 1906, str. 106/109 in 121/122.
416
In drugo jutro — solnce: svetlo in jasno nad domačimi gorami našimi; zmagoslavno solnce nove dobe nad Črtomirom tam ob jezeru Bohinjskem, tam v prvih stancah novega speva!
Kam meri to?
Na tri dele, tri medsebojno samostojne dele deli tudi drugi spev — spet arhitektonika.'
Idila miru — po tisti strašni noči s hudo uro na nebu in z mesarskim klanjem na zemlji! „Mož in oblakov vojsko je obojno končala temna noč." Idila svetle, jasne, mirne, čisto grške lepote: tista idila blejska, — lep spomin Črtomirov iz nekdanjih bivših dni ob tej težki uri njegovi, odmev še domače antike, „ki zdaj ovrgle so jo časov sile"!
¦v
To je uvodni in pričetni, tisti prvi del speva. Se ni zamrl, ampak se živi, še diha tu stari svet — vsaj v enem živem bitju slovenskem, živ ko nekdaj: živ še v Črtomirovem spominu in duhu, — kjer ga ves vseobči vnanji poraz še ni stri ter ni mogel vgonobiti. A kaj boš, zadnji knez, in' le še zadnji mož starega sveta, ko sile sam, en sam še — stare korenine!
Na tleh leže Slovenstva stebri stari, V domačih šegah vterjene postave; — Al, de te ta skeleti jenja rana, — Ne boš posnel Katona Utikana!
Pretrpel boš propast, razpad domače antike, ta razsip svojega sveta; a kako? Uklonil narod ves je svojo glavo, kar ga je ostalo še živega;  porazil meč je,  kar je v narodu bilo  neuklonljivega.   In  ti?
Ker mlad še in močan, dozoril si, udejstvil si, — dasi z veliko bolestjo, — tisto silno, junaško tvorbo na samem sebi: prehod svoj iz stare dobe v novo obliko, preporod, preoblikovanje, preliv iz starega duha v strogi duh nove dobe.
V drugem delu speva — zadene Črtomir ob trdo dejstvo samo, ob novi princip socialnega življenja, ko se snide z Bogomilo. V tretjem delu — pa po kratkem boju sledi neizogibno dejstvo, da skloni tudi zadnji, prav najzadnji mož starega sveta, novi misli svojo pamet in voljo, ter odide „čez goro zeleno".
Zdi se, ko da to dejstvo speva ni ničesar druzega kot stroga logika snovi, dogodkov: narod, zadnja trdnjava z zadnjo odporno četo, in zdaj — še najzadnji preostali odporni mož! Po resnici zgodovinskega
i „Krst": Uvod [3].
I. del (stance   4/20): [3 + 1 + 3] * 3 * [3 + 1 + 31;
0     II. del (stance 21,35): [3 + 1 + 3] * 1 + 2, 2, 2, 1; III. del (stance 36 50): [3 + 1 + 3] * T^fl, 4, 1 + 1. Sklep [3].
= 3		=   3 stance
= 7	3 . 7	= 17 stane
= 1	1 + 7	= 15 stane
= 7	1 + 7	= 15 stane
= 3		=   3 stance
417
dejstva se razvijaj, teci dejanje tudi v spevu do skrajne meje! Tudi on, kakor narod njegov, kakor zadnji „majhni trop" v zadnji odporni trdnjavi, — zapadi zdaj končno še sam, tisti edini še oteti mož, nevzdržni reki zgodovine, nepremagljivi sili zgodovinskega razvoja! Saj taka je bila faktična resnica.
Zapadel je zadnji mož nekoč, ki se je ohranil, — razvoju! In tako se skloni tudi ti, zadnji mož, Črtomir, — v spevu Prešernovem, razvoju: ter ne zapadi pogubi, vgonobitvi, smrti, — ne od tujega meča, ne od lastne roke! Prav kakor — tvoj narod sam tam nekoč v davnini. Pretrpel je živ tisti silni preobrat v svojem kulturnem razvoju, ohranil se do današnjega dne — narod Prešernov in naš.  In tako ga
v
pretrpi, „prestani    — tudi Črtomir tu!
Reprezentant, objektivno po zgodovini vstvarjenapersonifikacija zgodovinskega dejstva v razvoju domačega naroda samega je postal s tem dejstvom Črtomir — v spevu Prešernovem. Pač bi bila to ena ideja „Krsta pri Savici". Kakor rod sam, ki §e je ohranil res naravnost kajkor^.po, čudežu, prav tako se ohrani in reši iz poloma dobe tudi Črtomir! A ni pa to še prava, in naglasiti je, da še od daleč ne — prava ideja tega takega momenta.
Fakt, da se Črtomir ukloni razvoju: tisto dejstvo, da poet da Črtomiru obliti teme v krstu ob slapu Savice, — je izraz globlje namere umetnikove; za tem takim dejstvom je druga ideja, ideja iz same žive sedanjosti Prešernove. Umetnik vstvarja in postavlja tu nov monu-ment tisti teoriji, ki je vse njegovo delo njen slavospev, teoriji, ki je dala poetu-umetniku njegovo poezijo in umetnost, oni teoriji, ki jo je prejel v šoli svojega mentorja-mojstra Čopa, v čigar spomin kleše prav v tej elegiji sami — zdaj nagrobnik! In katera je ta teorija? Prešeren je spesnil s to tako snovjo v svojem „Krstu" apoteozo — romantike: hkratu novo, višjo stopinjo „Sonetnega venca", ki je bil v njem nekoč izpovedal, poet, svoj pesniški ,,Čredo"!
A v kakem smislu apoteozo romantike, in v kakem novo, višjo stopinjo „Sonetnega venca"?
Črtomir se v Prešernovem „Krstu" ukloni — krščanskemu principu. To |e neutajno dejstvo, vnanji sklep dogodkov v spevu. Kako pa bodi t o" dejstvo — apoteoza romantike? ter posebej kako da novo, višje stopnjevanje idej „ Venca"?
1.) Nov korak v zistem iste teorije: zadnji logični korak umetnikov v svet romantike, korak tja do zadnjih skrajnih njenih meja, tja do njenih prvih korenin, ker do najprvega, do zgodovinskega vznika njenega — je s to snovjo svojo, s tem takim Črtomirom svojim Prešernov „Krst". 2.) Monument je bil poet-umetnik vstvaril 1. 1833. romantiki v največji dotakratni vstvaritvi svoji, v ,,Sonetnem vencu", kot spevu o tistem modernem literarnem principu romantike: o — „kaosu"; nionu-
418
mentalnejšo piramido, še sijajnejšo gloriolo ko tam pa je vstvaril zdaj, leta 1835., za spomin Čopove smrti, — romantiki njen poet-umetnik v • ^gigantski, največji spesnitvi svoji, v svojem „Krstu pri Savici", kot spevu o tisti najgloblji maksimi romantike, o smeri in poti navznoter tja preko „kaosa", tja do stikov „kaosa", človeštva, kakor vesoljstva z abstraktno Neskončnostjo: do stikov s Pravirom, do — „Kaosa"! V „Krstu" torej leta 1835.: kot spevu o „Kdosu" in njegovem živem življenju v življenju in zgodovini narodov, človeštva, kakor tudi vsakogar posamnika.
Dvoje potemtakem, in eno in drugo — zadnji in poslednji dve skrajnosti v zistemu romantike, ki do njiju obedveh dorasle in z energično potezo poseže ter jo glorificira s Črtomirom, s krstom njegovim Prešeren-poet, mislec, — v svojem „Krstu".
1.) Krščanstvo, nastop krščanskega principa, — ne v človeštvu sploh, ampak posebej v Evropi, to je prva, je historična skrajnost v zistemu, ker po teoriji romantike same historični vznik, historična kal romantike-,,moderne". In 2.) prestop preko subjektivnega „kaosa", preko lastnega človeškega, ter s tem sploh preko tega sveta tja do „Kaosa", ki je Stvarnik in Vladar vesoljstva: prestop v svet nadčloveške Skrivnosti, v svet mistike, ki je zadnje dno in zadnje, rekel bi religiozno ozadje zistema romantike,—to pa je druga, je filozofska skrajnost v zistemu.
¦v
Dejanje Črtomirovo je v Prešernovem „Krstu" glorifikacija obojega: obeh teh dveh momentov romantike, — obedveh skrajnosti njenega zistema.
Tja v globoko, mistično ozadje človeštva in vesoljstva navznoter do „Kaosa" — Prakali. In tja v zgodovino nazaj, v historično življenje človeštva — do zgodovinskega dejstva, ki je v človeštvu kal tiste smeri navznoter: smeri romantike.
Dejanje Črtomirovo v Prešernovem „Krstu" simbolizira prvo idejo, ki je vsled nje „Krst" kot spev o „Kaosu" in Njegovih ukazih — nova, višja stopinja „Sonetnega venca", speva o „kaosu" in njegovih težnjah-ukazih; in drugo idejo, ki je vsled nje „Krst" glorifikacija, in Črtomirovo dejanje sijajna gloriola principu in zistemu romantike — prav v smislu teorije A. W. Schlegla!
To je drugo izmed trojega,  kar bodi tu naglašeno o „Krstu pri
Savici".
In tretje?
III.
Ni še, še nobeno izmed obojega ni tista glavna, nam najvažnejša in prva, tista individualna ideja Prešernova v „Krstu" : nit „Krsta", ki se v njej tke osebni razvoj genijev organsko in v soskladu z dosedanjo potjo dosledno dalje tja proti velikemu cilju; tista ideja namreč,
419
ki imamo v njej odkritosrčno izpoved poetove najpristnejše notranjosti; ideja hkratu, ki se vsled nje spaja in zliva „Krst pri Savici", dasi samostojen spev, enotno v organsko celoto vse dosedanje poezije Prešernove. Ideja, ki je v prvi vrsti zaradi nje, — da jo vtelesi, — in iž nje vstvaril leta 1835. svojo, z, letnico 1836 tiskano vstvaritev poet-umetnik!
In katera je ta ideja?
¦v
Ne tisto, da se junak speva, Črtomir, ukloni krščanskemu principu; v tem je le glorifikacija romantike! Ampak to, da se sploh ukloni nekemu novemu principu življenja: — to je, kar tu zaodeva tisto individualno, osebno idejo poetovo. Neki prestop iz dosedanje v novo, res diametralno drugačno smer, neko taktično osebno „spreobrnenje" torej: — to je v „Krstu" tisti moment, ki se v njem zaodeva glavna misel.
A kak prestop, kako spreobrnenje ? L^-I^f~        Solnce,  mlado  jutranje  solnce  žari  zmagoslavno  nad   domačimi gorami — tisto jutro po zadnji staroslovenski noči, tisti strašni noči s hudo uro na nebu in s krvavim pobojem na zemlji.
Mir na zemlji, mir na nebu: — nova doba v domači deželi! Toda mir — šele na zunaj. Kot katastrofa je prišlo od severa sveto blago-vestje, ž njim novi princip v naš narod. Višnji blagoslov, prinesli so te nam z ognjem in mečem.   A nič za to!
¦v
Kip miru — stoji, naslonjen na svoj meč krvavi, tudi Črtomir, v sveti samotni divjini Bohinjskega jezera, v sveti tihoti tistega solnčnega jutra. Slika miru, a le na zunaj, prav kakor Bohinjsko jezero pred njim.   V Črtomirovi notranjosti pa besni in vihari!
Bohinjsko jezero stoji pokojno... Dno njegovo pa ni mirno: vojska, — boj „somov", „in drugih roparjev" besni „pod vodo", „v dnu globočine".
Rešil se je srečno Črtomir iz poraza poprejšnje noči; minil poboj je boja, — „to noč je jenjal vojske šum vunanji"; a,ni minil zanj boj notranji, boj „somov", „in drugih roparjev" — „pod vodo", „v dnu globočine": „Potihnil ti vihar ni — v prsih boja"!
V prsih, v notranjosti, v duhu besni, divja subjektivni vihar. Tam valovi nemirno, razburjeno morje, tam rije in orje do dna; tam ni potihnil vihar, ampak celo —
Le hujši se je zbudil červ nekdanji, Ak prav uči me v revah skušnja moja, Bolj grize, bolj po novi kervi vpije, Požrešniši obupa so Harpije.
¦v
A izmakne se Črtomir temni sili; iz temnega hipa izbegne v jasno misel, v jasno sliko; zasanja lep spomin, ki ga s svojo lepoto reši o
420
tistiuri — globokega brezna valov. Bogomila, nekdanja Bogomila, — spomin o tebi, in s tabo spomin tja v stari mirni čas, tja v lepe dni na Bledu, ter up, up vate, je Črtomira tisto uro otel, srečno premamil iz temnega, skorajda katastrofalnega boja s Harpijami, Erinijami obupa !
Stari svet: domače antike odmevi so vstali v njegovem duhu. Kakor nekdaj v resnici, doživlja Črtomir v svojih mi slih, v spominu svojem, — v sanjah jasno davnino. In iž nje mu vzraste nov cilj — tja v bodočnost. Obnoviti prejšnje dni, — to je hrepenenje, ki ga obide. Nov cilj, vreden življenja, cilj v globokem oddihu tam v zaklonu otroško-naivne lepote, v toplem zadovoljstvu svoje lastne osebne eksistence, v mirni idili dveh src mu postavi tisti up ter njega „moč golj'fiva" tja predenj: trdni up — v „zvesto" Bogomilo! Miru, mini! — v sladkih mejah subjektivno-zadovoljne eksistence ob Bogomili: v srečni udejstitvi osebnih človeških teženj in upov.
Bil je to v Črtomirovi osodi prav tak hip kakor nekoč v osebnem razvoju Prešernovem tisti stadij tam tik pred končnim porazom, tik pred katastrofo, tik pred spoznanjem faktične realnosti v ^Julijini" dobi: tam v tistem predzadnjem sonetu deveterosonetnega cikla za „Sonetnim vencem" (v sonetu o obupujočem „zdravniku" in o obupu-jočem „brodniku"), kjer je poet že spet bil na poti, da si obnovi poprejšnje dni, da se zateče — miru željan — iz realnosti življenja v okrilje svetle „zvezde", ki je v resničnosti ni bilo nikjer, ki si jo je bil le sam, sam sebi vstvaril nekoč v velikem pesniškem aktu svojega lastnega duha!
Sanjal, domišljal si je poet realni fakt iz daljave v daljavo, ne da bi ga bil res — srečal in doživel in preizkusil v živi realni kakovosti njegovi. Prav tako sanja zdaj, si domišlja zdaj iz daljave tja v daljavo isto dejstvo, — žensko, Bogomilo svojo, Ifigenijo, zdravje, srečo ob
¦v
njej — Črtomir, miru željan, tu tik pred končnim porazom svojim, pred katastrofo — svoje subjektivnosti. Subjektivist svojega, a zdaj propalega sveta, ki ga „ovigle so mu časov sile"; sanjav poet svoje lastne, pristno osebne subjektivnosti:  to  je  tam v prvem  delu
¦v
„Krsta" Prešernov Črtomir, ki brez realne podlage, ne da bi poznal ter že preizkusil živi fakt življenja v vsej resnični kakovosti njegovi, sanja, zida „gradove svitle si v oblake". Subjektivnost, sama čista in gola subjektivnost, ki sanja le svoj svet, svoj lepi, a s stališča resničnosti nični svet; subjektivnost, ki reva idealno izbegava realno, faktično resničnost sveta in življenja ter se zateka v svoje sanje; — to je tisto jutro po zadnji staroslovenski noči, še vedno ves v duhu antike, Črtomir.
VjJJvodu" — zadnja staroslovenska noč! V prvem arhitektonskem delu „Krsta" še nadaljevanje njeno v Črtomiru: prvo jutro, prvi dan po tisti noči, prvi dan — nove dobe.
421
Prvi dan, ki se Črtomiru zvrhovi v novem življenjskem, a čisto osebnem hrepenenju, v tistem določenem, a le zgolj subjektivnem cilju, ter v tistem trdnem, dasi ničnem upu!
Enkrat videt' želi podobo milo,
Pozdravit' prejšnjega veselja mesto;
Al srečno je prestala časov silo,
Al njeno mu serce še bije zvesto,
Al morebit' pod hladno spi gomilo,
Al premagavec mu je vzel nevesto,
Al živa, al mertva je, zvedet' more,
Ločiti pred se iz sveta ne more.                     [16. stanca.]   *
Tak prestopa Črtomir v drugi del „Krsta": odločitve, sreče ali nesreče, veselja ali žalosti, da, miru si pričakovaje — od sveta! In celo iz prav določene strani sveta, iz — ženske: od „Bogomile".
Drugo jutro — pričenja drugo misel, drugi del speva: tam ob slapu Savice.
V samotni gozdni divjini osmega stoletja — „junak premišlja" realno dejstvo, kako življenje, beg let stro mladostni zalet moči človeku ter ga presilijo in premorejo, da odjenja od vsega osebno svojega: „Kak se zažene, se ,pozneje' vstavi — mladenič". Motiv, ki v spevu napoveduje novo smer: objektivno dejstvo!
In zatem prihod Bogomilin: pričetek te nove smeri v elegiji.
Z Bogomilo stopi v drugem delu, tam na sredi, na vrhu speva,
¦v
pred Črtomira-sub j ektivista hladna, trezna, rezko-trpka, neizprosna resničnost življenja sama, — realnost: „objektivno dejstvo", dasi se tega Črtomir še ne zave takoj ter še dolgo, dolgo ne spozna te resnice!
Ni si je poiskal sam, ampak i z n e n a d a stopi tu predenj f a k t i č n a kakovost dejstva, sama od sebe, zoper njegovo pričakovanje, ter se mu da spoznati. Kako zelo zoper vse pričakovanje, priča vsprejem, s kakršnim
¦v
jo Črtomir vsprejme — v svoji slepi veri, sam vase svoj pogled uprt!
„0, sem na serce moje Bogomila!
Skerbi je konec, žalosti, nesreče;
Se trese od veselja vsaka žila,
Kar gledam spet v obličje ti cveteče; —
Naj brije zdaj okrog viharjev sila,
Naj se nebo z oblaki preobleče,
Ni meni mar, kar se godi na sveti,
Ak smejo srečne te roke objeti."                    [23. stanca.]
422
v
Tak je Črtomirov pozdrav, — izraz njegovega pričakovanja, izliv njegovih želja, njegovega hrepenenja.
Izbruh strasti? Vzdih feminizma? Nizkotno naziranje in čustvovanje! Silno hrepenenje utrujenega moža — po miru, stalno trajnem miru v zaklonu tihe osebne sreče! Nič ne svet sam in „kar se godi na svetu"! Ampak brez ozira na cilje in dogodke tujega, vnanjega, „objektivnega" sveta:  le  sreča v samem   sebi, zadovoljstvo
¦v
v svoji lastni notranji subjektivnosti! To je smer in cilj Črtomirovega teženja; to vsebina in smisel ter pomen njegovih besedi: to — vse njegovo pričakovanje.
Skrb je žalost in nesreča njegova. „Skerbi je konec!" — njegova vroča želja. In vzklik je to njegov za prvi pozdrav Bogomili le, ker je vse hrepenenje njegovo samo in edino to: da bi bilo, da bodi konec „skerbi", ž njo žalosti, nesreče. Osebni mir, v njem osebni blagor! — tega si želi,  po tem teži in hrepeni iz dna globoke  utrujenosti svoje!
Prav zato pa nima tam onkraj izpovedi Bogomiline, tam v tretjem
¦v
delu speva, Črtomir drugega pomiselka zoper novo blagovestje kakor edino tega, da — Valjhun ne prihaja v znamenju miru. In zato pa kar z. vso dušo objame v smislu  svoje   težnje  novi nauk, ki mu ga
"V
prinaša Bogomila, (ona, ki vidi v njej ter sanja, si obeta Črtomir v njej svojo Ifigenijo, svečenico sladkega miru, svojega subjektivnega miru), prav ker mu ga prinaša kot nauk „ljubezni in miru in sprave"; brezodporno in takoj se mu ukloni, ko mu sam apostol novega principa, duhovnik, svečano zatrdi, da je zapoved nove vere — mir in ljubezen: „Po celi zemlji vsem ljudem mir bodi!" „Očeta enega sinovi; ljudje vsi — bratje; bratje — vsi narodi" : „ljubiti m 6 r'm o se" ! Valjhun pa da ravna po „slepi" glavi svoji le, — „po božji volji ne"!
¦v
Miru, sreče! To je krik vse subjektivnosti Črtomirove. In kakor razodeva pozdrav njegov ob svidenju z Bogomilo, da si tega zatrdno obeta — ob Bogomili, prav tako odmeva vnovič le zopet ta isti krik, in hkratu ž njim tudi isti up Črtomirov — še vedno in dosledno dalje tam v tretjem delu speva: še po izpovedi Bogomilini!
v
Slišal je Črtomir Bogomilino odkrito povest. Pa kako jo je umel ? Po svojem, po subjektivni želji svojega srca!
„Kak bom povernil, Bogomila draga,
Ljubezen, skerb, kar si terpela zame?
V veselji skorej mi serce omaga,
Ki v njemu tvoja ga ljubezen vname;
Dokler kervi ne vteče zadnja sraga,
In groba temna noč me ne objame,
Ti sužno moje bo življenje celo,
Ti gospoduj čez vero, misli, delo."                  [36. stanca.]
423
Subjektivist! Nič ni bila Bogomilina izpoved njemu drugega, ko — sami obeti. Zakaj naj bi sicer bila prišla Bogomila? Le da njega reši notranjega viharja, da prinese njemu subjektivno srečo v globokem miru zadovoljne eksistence! Kaj naj je sicer pomen in namen njenega
¦v
prihoda? Drugega ne ko to, zaradi česar si jo je on, Črtomir, tako želel še živo in zvesto, želel po svoje in zase, včeraj tam ob jezeru, ko je z očmi valov globoko brezno meril, ko misli so strašne rojile mu po glavi, ko, Bogomila! bila je lepa podoba tvoja, ki speljala ga je „iz boja"; ter zaradi česar je pričakoval danes ob slapu tu Savice on — ne sicer nje same, a o njej vesele ali žalostne novice!
Miru, sreče!   Sreče — na zemlji!
Tako gleda in umeva Črtomir  še zdaj,  tu v tretjem delu speva,   f še zdaj takraj njene izpovedi, — Bogomilo. Subjektivist še vedno, prav isti  še  subjektivist kakor tam  v „Uvodu" ter v „Krsta" prvem
¦v
delu, prav tak sanja tudi zdaj še tu Črtomir po svojem le dalje svoj svet, svoje gradove, svojo subjektivnost kakor prej, strogo dosleden le samemu sebi, — ter vidi in umeva Bogomilo, vidi in umeva vero, vidi ves svet in umeva življenje le v smislu svojih subjektivnih ciljev, v svitu svoje osebne, svoje lastne subjektivnosti in njenih teženj! In kot tak upa še zdaj „konec skrbi in žalosti, nesreče" — v tostranskem svetu, upa miru ob Bogomili: ker si sanja tudi njen cilj le zvesto ob sebi, ob njem samem! In življenje, vse življenje svoje da posveti njej, žrtvuje njej: svojemu cilju, — to je njegova samoobsebna misel in namera; — njej: v zakona zvezi. Subjektivist, ki ne sluti še višjega — zakona. Tako še tam — v samem tretjem delu „Krsta"! Subjektivist, ki obveljavlja le svojo osebno težnjo, svojo osebno bolest; ki se mu še vedno zdi, ko da je ves svet, vse okoli   njega: ljubezen, skrb, trp-
¦v
ljenje, — le zanj, za posamnika Črtomira; in ko da bi ne imeli ta svet in vse vesoljstvo, vsa ljubezen in skrb ter vse trpljenje — svojega višjega zakona, prav svojelastno samosvojega, v namerah in teženju „Kaosa", ne „kaosa"; v „božji volji" določenega, za nas človeštvo in za vsakogar posamnika izmed nas, ki smo vsakdo le del in delček vse vesoljne Celote, torej in potemtakem — „objektivnega", izven naše lastne subjektivnosti tam v „centralni Prakali" ležečega cilja in namena! Subjektivist — brez višjega spoznanja o Vseobčestvu, ter zato še brez spoznavanja, da nima posamnik — svojega pravega cilja v samem in edinem sebi, ampak izven sebe tam nekje v vseobči Celoti in njenih namerah!
A Bogomila mu je prinesla — meč! „Ne združenja, ločitve zdaj so časi!" „V trdnem, ali vendar milem glasi" zavrne in odkloni namero Črtomirovo, ter mu pokaže tja ven preko sebe — drugega GOSPODA, ki mu žrtvuj, ki mu usiižni človek Črtomir življenje in delo svoje. In pokaže mu tako hkratu, Bogomila Črtomiru,  pot preko samega  sebe
424
in preko lastne subjektivnosti, tja ven do stikov z najglobljim zakonom, tja ven v svet objektivnosti in daljnjih, velikih ciljev njegovih! Novo življenje in veliko delo mu odkrije in da Bogomila za cilj njegovih dni: življenje in delo — za „Kaos" in udejstvitev Njegovih namer in teženj!
„De bodo znani božji jim obeti,
Jih oznanvat pojdi v slovenske mesta;
Kar dni odločenih mi bo na sveti,
Bogu in tebi bom ostala zvesta,
V nebesih čakala bom pri očeti
¦v
Cez majhen čas deviška te nevesta,
Dokler žalujejo po teb' otete
Kerdela, prideš k meni v mesta svete."          [48. stanca.]
In Črtomir — umolkne. Ni besedice ne, ne ugovora ne tožbe, nima poslej več spev Črtomirove, — le samo tisto kratko oporoko še, ki ž njo odda Črtomir svoje zadnje posvetno blago, ki se pa dejstva samega že ne dotakne več ni z dihom.
¦v
Dogodilo se je, zgromelo je — vse do kraja! Črtomir — je izpregledal! In ne besede več o tem, — ker ni ob tem takem dejstvu nobena več mogoča.
In to je bil cilj — speva!
Do tega takega momenta je hotel v svojem spevu poet-umetnik pristopnjevati dogodke; ta moment je bil njegov pristno osebni cilj in namen v tej umetnini, tej elegiji njegovi: moment, ki Črtomiru kar besedo vzame, ker mu zapre — vsak izhod, vse ceste in poti.   Bil je
v
to v razvoju Črtomirovem prav tak moment, kakršen je bil v življenju in razvoju poeta Prešerna samega tisti njegov doživljaj, ko je z višine svoje, z jasne visokosti „sanj" svojih, „sanj" lastne notranje subjektivnosti pogledal v brezno objektivne realnosti, tja globoko navzdol, — ob tistem nenadnem srečanju realne Julije ob živem realnem ženinu njenem. Moment le, — le hip, en sam pogled! In kakor ga je poet sam doživel ob ženski ta tak moment, prav tako ga prinese v spevu njegovem — tudi Črtomiru ženska!
¦v
A kaj pomeni pravzaprav ta tak moment za Črtomira? S tem smo zdaj pri glavni točki „Krsta" !
Poraz subjektivnosti, odpoved subjektivni smeri; in vklonitev pred — „objektivnostjo" ter njeno orjaško, vsemogočno močjo!
Moment je  torej  kakor — pokop!   »Pokopal misli visoko leteče,
^                                                                                                                                                                                             "V
Zelja nespolnjenih sem bolečine, Ko Črtomir — ves up na zemlji sreče." Subjektivno — teman bolesten pogreb samega sebe, — čeprav objektivno človeku prva zora novega Vstajenja, vstajenja .preko samega sebe!
29
425
V to točko meri — vse in vsa kompozicija „Krsta pri Savici"!
Na tri glavne dele deli arhitektonika „Uvod" in vsebino njegovo. Odporen subjektivist je v prvem delu Črtomir, ki se ukloniti noče, ampak se bori, dasi sam, trdovratno za staro smer, za domačo antiko. Nastop neizprosnega dejstva realnosti/„lakote nepremagljive", je dogodek drugega, osrednjega dela tam v „Uvodu"; in neuklonljivi
¦v
subjektivist Črtomir mora odnehati od nadaljnje obrambe vsled zakonito-trdne sile nepremagljivega, realnega dejstva. V tretjem delu „Uvoda" pa — poraz subjektivnega stremljenja, poraz, ki stre zadnje prizadevanje, prav najzadnji poizkus rešitve še v smislu in smeri subjektivnega cilja: tisti poizkus rešitve v pobegu, — v izbegu torej pred neizprosnim in nepremagljivim dejstvom realne, objektivno fakticne * resničnosti.
Na tri glavne dele deli arhitektonika pa tudi „Krst" in njegovo vsebino. Subjektivist Črtomir sanja tam ob jezeru svojo subjektivno smer dalje, zida u p e na oblake, ne pa ob objektivno, realno kakovost dejstva, ter izpolni ves prvi del „Krsta" s svojim subjektivnim teženjem, svojo žalostjo, in svojimi sanjami, daje ves tisti del — sama samcata subjektivnost, ki jo poet-umetnik sam še povdarja s svojimi osebnimi, lirskimi prilivi. Nastop dejstva samega, tistega  dejstva, ki
¦v
o njem Črtomir v vsem prvem delu po svoje sanjari, — v vsej njegovi, objektivni, živi realnosti in fakticni kakovosti: to je vsebina drugega, tistega osrednjega dela v „Krstu", — tisti prihod in tista izpoved „ Črtomirove" Bogomile. V tretjem delu „Krsta" pa kratek up ter kratek odpor: boj subjektivnosti zoper objektivno dejstvo; odpor in boj, in enkratni še, zadnji, prav najzadnji poizkus izbega v smislu in smeri svoje lastne subjektivnosti, poizkus, ki skonča s porazom subjektivnosti in zmago realne objektivnosti!
Čudoviti paralelizem forme in vsebine v obedveh glavnih delih vsega speva mora presenetiti, ko se ga zavemo. Umetnik izreka važna dejstva o svojih namerah, ter piše komentar, svoj komentar pač brez vsake besede ter le s formo samo! In zato ni in ne bo umeti pesnika in njegove vsebine prav, dokler ne razumemo in ne spoznamo dodna — umetnika in njegove umetnosti, vse njegove forme. „Uvod" je le preludij, ki s točno paralelnimi dogodki napoveduje glavno idejo „Krsta". Poraz je sklep tam: vnanji poraz, ki mu sledi — vnanji, a še ne notranji mir. Poraz je sklep tu: notranji poraz, ki za njim nastopi — globok mir, tisti notranji mir zdaj, ki je mir stikov s „centralno prakaljo", mir — „objektivnosti".
¦v
Soroden rezultat, soroden doživljaj Črtomirov za sklep tam in tu, — v „Uvodu" in v „Krstu" : Poraz osebnih, subjektivnih strem-ljenj in namer! Zasegel pa je Črtomira tisti doživljaj njegov tam v „Uvodu" zoper njegovo  namero  in  voljo — kot katastrofa;   in zoper
426
njegovo namero in voljo mu je dozorel v „Krstu" tudi tisti drugi, prvemu sorodni doživljaj njegov, tudi tu kot nenadna, nepričakovana katastrofa zanj kot človeka. In kaj je bil Črtomirov doživljaj tam v „ Uvodu"? Poraz, ki je odprl Črtomiru objektivno sodbo in spoznanje o dobi in osodi domačega naroda, sodbo in spoznanje, ki jo izreče šele kesneje, ko pravi: „staršev  so  postavo" — zdaj  ovrgle „časov  sile".
¦v
In kaj pa je Črtomirov doživljaj tu v „Krstu" samem? Spet poraz, a druge vrste poraz, ki iz njega dozori  objektivni  pogled na Bogo-
¦v
milo, na žensko ter ž njo na ves svet, na vse življenje Črtomiru: — tudi na njegovo lastno! Pogled, ki dozori v Črtomiru — odpoved dosedanji misli in dosedanjim upom, ter povzroči „spreobrnenje" njegovo : prestop iz subjektivne smeri — v objektivno razumevanje in presojanje sveta, človeštva, življenja. Prestop, ki pa se v „Krstu" druži še z drugim momentom: z uklonitvijo lastne subjektivnosti, posebej lastne subjektivne volje —Višnji Volji, ki je izven nas ter za nas Objektivnost; druži torej s prestopom in uklonitvijo — samega sebe v službo Objektivnosti!
In tu smo zdaj na cilju.
Doživljaj svojega lastnega razvoja, tisti bolestni, a največji dogodek lastnega življenja, — tisto lastno katastrofo, ki mu jo
"V
je prinesla „Julijina" doba: to je, kar je s Črtomirom poet zajel svoje g a v svoj največji spev! Dozoreval je počasi, stopnjema, ter dozorel nazadnje hipoma, ob enem samem pogledu, v trenotku, prav kakor Črtomiru v „Krstu", — tisti doživljaj njegov poetu-človeku. Propast vere poetove v Julijo-Ifigenijo je sklep „Julijine" dobe, ter tisti vele-pomembni fakt, ki je bil sklep vseh subjektivnih upov in želja poetovih; prav kakor je propast vere Črtomirove v Bogomilo - Ifigenijo sklep njegove subjektivne smeri. Propast vere: objektivni pogled na golo dejstvo kot tako, kakršno je! In konec je upov, in konec je želja in hrepenenja. Prestop, „spreobrnenje" iz dosedanje smeri v drugo: prestop iz subjektivne smeri v objektivno smer — je posledica! In * prestop — v službo Objektivnosti!
»Pokopal misli visoko leteče, Želja nespolnjenih sem bolečine. Ko — Črtomir: ves up na zemlji sreče."
„Dan jasni, dan oblačni v noči mine." Fakt! „Srce veselo, in bolno, trpeče" — obe torej, pa bodi eno ali drugo! — „vpokoj'le bodo groba globočine".   Fakt!
Prestop v objektivno smer, ter računi z objektivno resničnostjo! Smrt se tu, ob Čopovem grobu,' spet obveljavi v poeziji Prešernovi: kot trdno, objektivno realno dejstvo tega sveta in življenja, — kot nepremakljivo gotov, trden rok, kot zanesljivi sklep, ki prestavi človeka iz tukajšnje nemirne službe njegove v stalni pokoj, tja v groba skrivnostne „globočine"!
29*
427
Grandiozna skala, — „Krst"! Skala, ki si jo je odvalil s srca poet na življenjski grob svoj! Na tisti grob, ki vanj pokopal misli visoko leteče, želja nespolnjenih je bolečine; kakor Črtomir — ves up na zemlji sreče : vso svojo subjektivno smer. Veličasten spev je izklesal nanj za nagrobnik! Opesnil je v njem« tisto „spreobrnenje" svoje, ki je bilo sad „Julijine" dobe njegove: spreobrnenje, podobno Črtomirovemu! Prestop svoj iz subjektivne v objektivno smer! — to je v „Krstu" svojem opesnil ter ovenčal s trnjevo krono poet, — po svoje: kot pokop.
To je glavna ideja vsega speva. Tista pristno individualna osebna ideja Prešernova, ki se vsled nje spaja in zliva „Krst pri Savici" v organsko enotnost z vso dotedanjo poezijo Prešernovo — kot spev o f tistem silnem dogodku razvoja poetovega, o dogodku, ki mu je bil n e-posredno poprej dozorel ob Juliji: o prestopu v objektivno smer!
To je tretje, kar je bilo treba naglasiti, in kar bodi zato tu na-glašeno še o „Krstu pri Savici".1
Poet in njegova poezija se tu strne z epilogom nekdanjih „ Sonetov nesreče"! Za sabo ima poet-človek v svoji notranjosti tu tisto veliko dejstvo, ki je je slutil že davno tam nekoč kot edino rešitev — življenjskega problema svojega, ter zato kot svoj cilj: tam že, v sami dobi Erinij in Harpij, tam v epilogu svojih „Sonetov nesreče". —
*
Kakor monument na gori je v Prešernovem razvoju in v Prešernovi poeziji — „Krst pri Savici". Vsej dolgi poti njegovi, tisti bridki in bolestni poti navzgor — je ta spev zadnji, prav poslednji mejnik. Dosegel je svoj vrh, vrh svojega razvoja tu poet; dosegel je svoj vrh, vrh svoje poti tu tudi mislec in človek Prešeren; dasi še ne svojega vrha — umetnik.
In kakor postoji potnik, ko se je priboril ter povspel na jasno višino, da se oddahne in razgleda, da premeri z enim samim pogledom svojo  pot,  ki jo  ima tu  že  za  sabo,   a tudi  da si z očmi odmeri in
1 Vraz Prešernu 2. IV. 1837 (Letopis Mat. Slov. 1875/164): Ich wage mich gegen-wartig auch schon in das Gebieth der Objectivitat, wogegen die Subjectivitat machtig ankampft. Die Frucht dieses mir sehr schwer scheinenden Schrittes sind einige Balladen, die Dir, so es Gott und das gute Gliick will, wol zur Kenntniss kommen werden. Ausserdem entwarf ich einen Plan zu einem grosseren epischen Gedichte, welch.es an Umfang Deinem Ker s t gleichkommen konnte, nur bin ich noch tiber das Metrum im Streite. Anfang(s) bestimmte ich das Terzinenmass dazu, jedoch scheint mir dasselbe bei manchen freiern Stellen, Zwang anlegen zu wollen, daher werde ich mich vermuthlich verschiedener Versmasse bedienen mussen. — In wie weit mir die objective Dichtung zusagt, wirst Du aus dem beiliegenden Stiicke Der v ar am leichtesten selbst beurtheilen k5nnen.   (Torej vpliv Krsta pri Vrazu!)
428
določi pot ter najde cilj tja dalje v odprto daljavo, ki je ima še pred sabo, — prav tako je obstal, pomudil se na tem vrhu svojem genij Prešernov.
„Wenn iiber Jahr und Tag keine Zhbeliza erscheint, so diirfte ich eine Sammlung meiner pefme herausgeben." Tako je s tega "vrha pisal v literarnem pismu v Lrago Celakovskemu, ko mu je leta 1836. pošiljal sam svoj „Kerft per Savizi". S posebno zbirko pesmi je torej nameraval Prešeren takrat v naši literarni zgodovini sami naglasiti, označiti ta svoj vrh. Pa je namero kesneje opustil, in sicer — vsled nove ideje, novega koraka v svojem razvoju. A ta ideja, ta korak pa je spet posebno poglavje zase o Prešernovi umetnosti!
V Ljubljani, leta 1914.                             /«                  p y
—C—.—•—
Pastiiškin
Dnevi,
Ki
i zdaj mi siješ, dan, kako si lep in bogat; kakor takrat Jozvi, hajdi, postoj, postoj, nikoli mi ne zajdi! — — Jaz moram v noč, za svoje čare slep.
Pa tam, če višji goni te ukrep, v spomina loki z brati se mi najdi; pred mano, kakor polni grozdi v brajdi, mi novi dnevi nov bude pohlep.
Za vsemi pa, ki bodo še sijali,
že mnogo sanjan, slutnjema poznan,
sladka pričakovanja v srcu pali,
prebija rožnato oblak teman,
oko mi čara z jasnimi kristali
moj zadnji, večni — moj najlepši dan.
429