Posebna izdala ob 7. uri
■ t>
Posamezna številka 30 vinarje
Šlev. 252 C.	v LiiiDijam, v
m Velja po pošti« s
u oelo leto oapret .. K 50* -sa en meset „ ., „ 4.S0 ta Nemčijo oeloletno . „ 55'— ia ostalo Inozemstvo. „ tO' -
V Ljubljani oa dom S« oelo leto naprej.. K 48 — ■a sa meseo „ .. K i-— ¥ iprait projemao netuSno „ 3-50
s Sobotna Izdaja: a
Za oelo leto.....B 10-—
■a Nemčijo oeloletno. 12- — ■a ostalo inoiamstvo.
15 —
)ek. lige 4. novembra ista.
im xlvi.
n	
■V:?*	
■te* ,1	*
Inseratii
Enostolpna petUrrsU (U ma ilroka In 3 nuu visoka «11 nj*
prostor) sa takrat . . . . po su« ta d»a- ln večkrat . „ 45 , pri večjlb naročilih primere« popust po dogovora. Ob aoholsb dvojni tarii.
t, Poslano: gr:—^ Enostolpna petlivrsta K J Izhaja vsafc dan tsvcemit del j« ln praznike, ob S. ari pop. Hodna letna priloga rotiti red
Uredništvo |e r Kopitarjev! nlloi itev. 6/111. Rokopisi se ne vračajo; neiranfelrana pisma se ne sprejemajo. — Drodntikega telefona itev. 50. as
Političen list za slovenski narod.
Opraralitro Je f Kopitarjevi nlloi it 6. — Račun poštne hranllnioe avstrijsko it. 24.797, ogrete 2R.511, bosn.-horo.it.7563.—Dprarntikesa taletona it. 50.
Pogoji entente za premirje.
Narodno veče je prejelo dne 2. novembra 1918 od avstrijskega vrhovnega vojnega poveljstva noto, s katero so stavile ententne države dne 29. oktobra 1918 pogoje za premirje, ki se glasijo:
A. (Pogoji za kopno.)
1.	Sovražnosti na kopnem, na morju in v zraku naj se ustavijo.
2.	Popolna demobilizacija cele avstrijske armade. Vse enote, ki operirajo na fronti od Severnega morja do Švice, naj se takoj odpokličejo. Avstro-Ogrski se dovoljuje, da ima v svojih mejah največ 20 divizij v obsegu mirovnega stanja. Polovica vsega infanterijskega materijala in topničarstva ter odgovarjajoče opreme, v kolikor se nahaja v področju ozemlja, ki se ima evakuirati, mora se zbrati na mestih, ki se določijo v dogovoru z zavezniki, ter izročiti zveznim državam.
3.	Evakuacija vsega ozemlja, katerega je Avstrija od početka vojske s silo zasedla, se mora dovršiti v dobi, katero bo odredilo vrhovno poveljstvo na raznih frontah.
4.	Od vrhunca Umbraila do severno od štilferskega sedla gre črta po slemenu retskih alp do izvira Adiže in. Eisaka preko hriba Resel in Brennerja ter po vrhovih Filerja. Črta naj se okre-ne na jug preko hriba Toblach in gre do sedanje meje ob karnskih alpah, potem se okrene do hriba Trbiž, nadalje gre ob vodovju julijskih alp preko Mangarta in Triglava in razvodja nad Podbrdom ob Idriji. Od tu naprej naj gre linija v jugovztočni smeri proti Snežniku, izvzemši celo kotlino Save s pritoki. Od Snežnika naj gre črta proti Primorju, čez Kastvo, Matulje in Volo-sko. Ti kraji se imajo izprazniti. Nadalje naj gre granica ob administrativni meji Dalmacije. V evakuirano področje spadajo vse doline in reke, ki se spuščajo proti Šibeniku, kakor Krka, Vutišnica in njeni pritoki.
V to ozemlje spadajo vsi otoki, ki se nahajajo na severu in zapadu Dalmacije: Premuda, Silva, Ulb, Maon Pag in Puntadura na severu. Nadalje Sv. Andrija, Vis, Hvar, Kurčola, Last ovo in otoki v okolici in otočiči do Pelagoze, izvzemši otoke Torkola, Solta in Brač.
Celo izpraznjeno ozemlje bodo zasedle čete entente in Zedinjenih držav Severne Amerike. Vojni in železfiiški materij al, ki se nahaja v ozemlju, ki ga je treba evakuirati, mora ostati na svojem mestu.
Izročitev tega materijala se ima takoj izvršiti. Oskrbo s premogom prevzamejo zavezniki in Zedinjene države pod posebnimi pogoji, ki bodo dogovorjeni z vrhovnim poveljstvom zavezniških vlasti na raznih frontah.
Na potih, ki naj jih odkažejo vrhovni poveljniki zavezniških oblasti na raznih frontah, se ne smejo izvršiti rekvizicije, ne motenja ali opustošenja potom sovražnih čet v področju, katere mora sovražnik izprazniti ali katere se nahajajo v posesti sil zaveznih držav.
5.	Zavezniki imajo absolutno pravico:
a)	da se smejo vse čete svobodno kretati n& vsaki cesti ali železnici ali vodnem potu avstro-ogrskega področja;
b)	da uporabljajo potrebna avstrijska ali ogrska prometna sredstva in da zasedejo vse one strategične točke v nvstro-ogrski monarhiji, katere smatrajo zavezniki za potrebne v ta namen, da se nastanejo, ali vzdržujejo red vse potom rekvizicij v korist zveznih vojakov, naj se nahajajo kjerkoli.
6.	Naj se odstranijo vse nemške čete v roku 15 dni, ne samo z italijanske in balkanske fronte, ampak iz
celega avstro-ogrskega teritorija, ter naj se vse one nemške čete, ki se niso še odstranile po teh dneh iz ozemlja, internirajo.
7.	Provizorična uprava področja, ki naj ga Avstrija-Ogrska izprazni, bo poverjena lokalnim oblastem pod nadzorstvom postajnih poveljstev zveznih okupacijskih čet.
8.	Domov naj se pošljejo, ne da bi se isio zahtevalo od zaveznikov, vsi vojni ujetniki ier internirani podaniki zaveznikov, kakor tudi civilno prebivalstvo, ki je bilo odstranjeno iz svojih bivališč, in to pod pogoji, kot jih bodo stavili vrhovni poveljniki na posameznih bojiščih.
9.	Bolniki in ranjenci, ki ostanejo na evakuiranem področju, morajo ostati v oskrbi avstro-ogrskega osobja, ki naj se pusti na svojem mestu s tozadevnim zdravstvenim materijalom.
B. (Pogoji za morje.)
1.	Takoj naj se ustavijo vse sovražnosti na morju in naj se točno navedejo mesta, kjer se nahajajo in plovejo avstrijSko-ogrske ladje. Nevtralcem se zasigura svoboda, katera bo zajamčena v teriiorijalnih vodah v zaledju Av-strije-Ggrske od trgovske in vojne mornarice zaveznikov in Združenih držav in da pri tem ne sme priti v razpravo vprašanje nevtralitete.
2.	Zaveznikom in Združenim državam naj se izroči 15 avstrijsko-ogr-skih podvodnikov, ki so bili zgrajeni med letom 1S10. in lotom 1918. Vsi ostali podvodniki, ki se nahajajo v avstre-ogrskem teritorijalnem vodovju ali bi mogli vanj prodreti, se imajo poplnoma razorožiti in napra\'iti nepremičnim in morajo ostati pod nadzorstvom zaveznikov in Zedinjenih držav.
Zaveznikom in Zedinjenim državam se imajo izročiti z opremo in materijalom vred 3 vojne ladje, 3 lahke križarke, 9 torpedovk, 1 minoncsec, 6 donavskih monitorjev, ki jih bodo označili zavezniki in Združene države.
Vse ostale nadvodne vojne ladje (vključivši porečne ladje) se morajo zbrati v onih avstro-ogrskih glavnih lukah, ki jih bodo označile Zedinjene države in zavezniki. Morale se bodo pa popolnoma razpreiniti in popolnoma razorožiti ter staviti pod nadzorstvo zaveznikov in Združenih držav.
3.	Svoboda plovbe za vse ladje vojne in trgovske mornarice zaveznikov in Zedinjenih držav na Jadranskem morju, vključivši ieritorijalne vode, kakor tudi po Donavi in njenih pritokih v področju Avstro-Ogrske. Zavezniki dobe pravico, da očistijo vsa polja min in razrušijo vse zapreke, katerih položaj se jim ima naznaniti. V zavarovanje plovbe po Donavi bodo zasedli zavezniki in Zedinjene države vse i^rdbe in obrambne naprave ali jih bodo razrušili.
4.	Blokada s strani zaveznikov in Zedinjenih držav se vzdržuje v sedanjem stanju.
5.	Pri tem se bodo zaplenile avstro-ogrske ladje, ki zablodijo pri plovbi, izvzemši one slučaje, ki jih odobri komisija, sestavljena iz zaveznikov in Zedinjenih držav.
6.	Evakuacija cele obale in vseh avstro-ogrskih trgovskih luk, ki se nahajajo izven lastnega avstro-ogrskega teritorijalnega vodovja in da se ne obdrži vsega plovnega materijala, vsega vojnega materijala, ladijskega materijala, rezerv in vsega plovbenega materijala.
7.	Zavezniki in Zedinjene države bodo zasedli vse pomorske in kopne utrdbe in otoke, ki služijo v varstvo
obale Pulja, kakor tudi gradilnico in arzenal.
8.	Vrnitev vseh od Avstro-Ogrske zadržanih vojnih ladij vseh zaveznikov in Zedinjenih držav.
9.	Prepoved vsakega razdiranja naprav ali materijala pred izpraznitvijo, predajo ali vrnitvijo.
10.	Vsi vojni ujetniki vojne in trgovske mornarice, ki se nahajajo v rokah Avstrije-Ogrske, se morajo brez vsake izjemnosti poslati domov.
Narodno veče naj proti teri torija 1-nim vprašanjem takoj brzojavno zavzame svoje stališče.
Premirje na fronti.
Kor. urad, Gradec, 3. novembra, ob 6. uri 5 minut popoldne:
Dunaj, 3. nov. (Iv. u.) Uradno se razglaša: 3. november:
Na italijanskem bojišču so naše čete na pod sta vi sklenjenega premirja
ustavile sovražnosti. Pogoji za premirje se objavijo posebej.
Šef generalnega štaba.
Vrhovno armadno poveljništvo jc br-zojavilo Narodnemu svetu v Ljubljani 3. t. mes.: Včeraj sporočeni pogoji premirja entente so bili sprejeti. Komisiji z genera lom pehote Webrom na čelu se je brzo javilo brez žice: Vsi pogoji za premirje se v slučaju, da jih brez izgubo, če jih ni mogoče omiliti, brez prejudica za mir sprejmejo. Zato so avstrijske čete žc dobile povelje takoj ustaviti sovražnosti. Prepustilo bi se, da točko 4a) glede stihe zemlje in točko 4 glede morja m tako razumeti, da bi sovražna armada svoj- prosto gibanje smela 7. napadi na nemško dr žavo izffcbii; Čeprav ne bi mogli takega r.i pada prefu čiti, bi moral/ temu napodu p: interno ugovarjati. Sprejet bi bil tudi ta pogoj, tod.i preje bi se moralo poskušati sovrašs-.o p- .»• uiranje popolnoma z&držaii. Vrhovno poveljstvo. — Načelnik generalnega štaba.
Odgovor Narodrt«
ententi.
Narodno veče v Zagrebu je poslalo vsem državam entente sledečo depešo:
Predsedstvo Narodnega veča jedin-sivenega naroda SHS., ki živi na teritoriju bivše avstro-ogrske monarhije, je izjavilo v manifestu od 19. oktobra 1918, da proglaša neodvisno državo SHS. na tem teritoriju in s tem pretrgalo vse vezi z avstro-ogrsko monarhijo in s habsburško dinastijo. To izjavo je v svoji seji dne 20. oktobra ponovil tudi hrvatski sabor kakor predstavitelj enega dela jugoslovanskega naroda v bivši avstrijsko-ogrski monarhiji. Tej seji je prisostvoval tudi osrednji odbor Narodnega veča v Zagrebu, ki je vrhovna eksekutiva za jugoslovanske pokrajine bivše avstrijske-ogrske monarhije. Nadalje je Narodno veče sporočilo vladi Zedinjenih držav Severne Amerike, Francije, Anglije, Italije, Srbije, jugoslovanskemu odboru v Švici, da država SHS. (Jugoslavija) stopa v eno državo s Srbijo in Črnogoro, katera država naj se po našem načelu preuredi tako, da se bo raztezala po celem etnografičnem teritoriju naroda SHS. Z isto noto je bilo priobčeno tudi to, da se ne nahajamo v vojnem stanju z aliiranimi državami, ampak da jih smatramo kot prijateljske države, katero prijateljstvo postane močnejše radi tega, ker sta bili od pričetka vojske naši narodni državi Srbija in Črnagora najzvestejši zaveznici entente. Te činjenice niso mogle biti znane ententnim oblastem, kadar so stavile pogoje za premirje avstro-ogrskemu vrhovnemu poveljstvu. Tudi ni bila ta činjenica znana, da se je vsa avstrijska-ogrska monarhija razdelila v nekoliko nezavisnih držav. Kot vrhovno zastopstvo naroda in države SHS. smatramo za svojo dolžnost, da obrnemo na to činjenico pozornost visokih ententnih vlasti in prosimo, da se slednje na to ozirajo v tem zmislu, da se priznava pravica samoodločbe v po-
1 polnem obsegu besede in da se preneha s pogovori z uradnimi zastopniki bivše avstrijske-ogrske monarhijo, ki ne obstoja več, in da se z okupiranjem enega dela našega narodnega teritorija no ustvari prejmite proli popolnemu nakani narodnemu in državnemu ujatii-njenju. čast nam je sporočiti, da je mornarica bivše avstrijske - ogr. ko monarhije in vse obrežne utrdbe službeno predano oficijelnim zastopnikom Narodnega veča in da radi tega ne more bivša avstrijska-ogrska monarhija s to mornarico razpolagati. Končno priobčujemo, da smo že preje net;o smo zvedeli za pogoje premirja, ki ko se stavili bivši avstrijski-ogrski mdnar-hiji in avstrijskemu vojnemu vrhovnemu poveljstvu, dali navodila jugoslovanskim četam, da idejo nasproli ententnim četam in da položijo orož.jt;.
Zagreb, 3. novembra 1918.
Za predsedstvo Narodnega veča: dr. Ante Pavelič, Svelozar Fribičevi£.
Srbski vladi v Nišu, jugoslovanskemu odboru v Ženevi je bila posli ,'! gorenja nota s pristavkom: Čast nam je priobčiti, da smo danes ententnim oblastem poslali naslednjo noto.
Jugoslovansl^zastopniki na Krfu.
Pulj, 4. noW'ml)ra. Danes se odpe-Ijejo na Krt dr. Tresič-Pavičič, dr. čok, Bukšek ier ladijski kapitan Dolcnc in podpolkovnik Liska preko Splita, da se na Krfu pogajajo z ententinim bro-dovjem.
Sestanek med italijansko in jugoslovansko mornarico.
Pulj, 4. novembra. Včeraj ob 1. uri popoldne se je v bližini Rovinja seslaio italijansko brodovje z zastopniki jugo slovanskega brodovja iz Pulja: fregat-nim kapitanom Milenkovičem, dr. Krm-potičem in dr. Vukotičem, Sklenili su premirje.
Ml ®«<a	e
Italiiam
Sprejem Halijsnm
Trst, 4. novembra ob 1. uri zjutraj. Italijansko brodovje, ki jc prispelo v Trst včeraj ob pol 5. uri popoldne, je začelo izkrcavati italijansko vojaštvo, ki bo štelo skupaj do 7000 mož berza-Ijerjev. Izkrcavanje še ni končano. Poveljnik italijan. čet je tenente generale Carlo Pezitti di Roseto. Pri sprejemu so delali Italijanom častno stražo: oddelek jugoslovanske mornarice pod jugoslovansko zastavo, oddelek srbskih ujetnikov pod srbsko zastavo, oddelek italijanskih ujetnikov ter tržaška na-
u Tr
rodna garda. Frvi sprejem se je vršil na namestništvu. Župan dr. Valerio jc, pozdravil italijansko vojsko in Italijo, nakar sc mu je zahvalil italijanski poveljnik. V imenu italijanske socialno-demokratične stranke je pozdravil Italijane dr. Puecher, nakar jc govoril dr. Rybaf v imenu Narodnega sveta SHS. kol zastopnik naroda ir« vseh njegovih vojnih enot. Zahvalil sc jc /a hitro intervencijo, ki je bila potrebna za vzdržavanje miru iu reda. Na dr. Rybarev pozdrav je odgovarjal italijanski poveljnik, dn ga veseli, da je našeV v Trstu tako patrijotično in edino pre-
bivalstvo ln upa, da bo ostalo Se nadaljo tako, da ga ne bodo motile politične strasti in boji. Italijane je pozdravil tudi zastopnik češko-slovaškega vojaštva v Trstu.
Pozneje se je vršil na municiplju nov sprejem. V zasebnih razgovorih, ki jih je imel tam italijanski general s slovenskimi zastopniki, je izjavljal, da prihaja po višjem nalogu, da okupira »Vaše mesto« (la vostra citta) z namenom, da napravi red in mir. Na vili Neckar, kjer se nahaja poveljstvo mornarice, so izobesili italijansko zastavo. Na zahtevo slovenskih zastopnikov so jo zopet sneli in sedaj vihra na vili slovenska trobojnica.
Občevanje italijanske z jugoslovan-" sko mornarico je zelo prijazno. Tudi napram slovenskemu prebivalstvu se italijansko vojaštvo lepo obnaša. Italijanski vojaki soglasno izjavljajo, da so prišli v Trst samo, da napravijo mir in red.
Župan dr. Valerio je ob pol 8. uri naznanil prebivalstvu, da preneha sedanji odbor za ljudski blagor ter da
zopet nastopa stari red z županom, občinskim zastopom in občinskim odborom na čelu. Razlika je le ta, da se
župan ne imenuje ve$ »podesta«, marveč »slndaco«.
Trst, 3. nov. (K. u.) Jugoslovanska torpedovka s parlamenterji tržaškega dobrobitnega odbora na krovu se je popoldne ob dveh vrnila iz Benetk in je prinesla pisano sporočilo nastopne vse* bine: »Podporo pošljem takoj. Diaz.«
Trst, 3. nov. (K. u.) Med nepopisnim vzhifienjem nepreštevne množice je danes ob" štirih popoldne semkaj do-speio šest italijanskih torpedovk-lovilk, in sicer: »Audace«, »Climente«, »Missori«, »Fabbrici«, »Tomaso« in »Procione« ter se ustavilo ob Karlovem molu. Bivši tržaški podesta dr. Valerio in vodja italijanskih socialnih demokratov dr. Puecher sta kot zastopnika tržaškega dobrobitnega «dbora prišla na eno izmed ladij, da pozdravita do-šlece in sta potem med viharnimi ova-cijami in zvoki mnogoštevilnih godb povedla poveljnika dospele flotile v prejšnjo namestništveno palačo k do-brobitnemu odboru. Na molu se odigravajo med zbrano množico in tačas izkrcanimi karabinijeri ter posadkami italijanskih ladij entuzijastični pozdravni prizori in pobratenja.
narodna ulada in obrana.
POZIV NA FRONTNE VOJAKE.
Vsi jugoslovanski vojaki, ki se vračajo s fronte ali pa so v Ljubljani, naj so nemudoma zglase v šentpeterski vojašnici, ki je odslej edino zbirališče za jugoslovanske podčastnike in vojake. Dolžnost vsakega vojaka je, da se brez odloga zglasi.
ŠTACIJSKO POVELJSTVO SHS.
V LJUBLJANI.
Jugoslovanski državljani in državljanke!
" V Ljubljano pride 400 do 500 mož našega 17. pp. Po dolgem potu, lačni in žejni! Pomagajmo jim! Komur je količkaj mogoče, naj prinese danes, 4. t. in., od 9. do 12. ure in od 3. do 4. ure hlebček kruha na magistrat in naj ga odda hišniku. Naše gostilničarje pa prosimo za pijačo. Vin« naj pošljejo v steklenicah v Ljudski dom iix v Domovino na Dunajski cesti, kakor je komu bolj prikladno.
4. bosanski pešpolk pride danes v Ljubljano.
Danes, 4. nov. dopoldne okrog 10. ure bo prikorakal na poti od fronte v Ljubljano en bataljon 4. bosanskega pešpolka, ki se je narodni vladi prostovoljno dal na razpolago za vzdržavanje reda. Sledijo mu še ostali trije bataljoni.
Bataljon bo korakal iz Šiške z godbo v Ljubljano. Poživljamo vse narod-ivo prebivalstvo, da slovesno sprejme vrle brate iz Bosne, ki so pripravljeni v težkih razmerah, da nam pomagajo. Pokažimo s tem svoje vesolje do rodnih bratov ter hvaležnost do brambovcev naše zemlje v teh časih. Vsakdo bo razumel, kaj mu veleva dolžnost.
Tako bo narodna vlada danes razpolagala v Ljubljani z okroglo 4000 možmi regularnih čet, ne glede na prostovoljske oddelke ter na regularne jugoslovanske ter češke in poljske oddelke, ki so v službi narodne vlade izven Ljubljane. — Promet na južnem kolodvoru se je nocoj vršil v redu in miru.
Čeho-Slovaki v Ljubljani.
V Ljubljani se je osnovala češko-slo-vaška legija, katera je štela včeraj 1000 mož in 50 častnikov. Upati je, da se legija tekom današnjega dne zviša na 3000 mož in 150 častnikov.
Poveljstvo nad jugoslova^kim letalskim brodovjem na Slovenskem
je prevzel nadporočnik Žarn.
Zastave na jugoslovanski mornarici.
Zagreb, 4. nov. Narodno veče je izdalo ukaz, naj jugoslovanska mornarica razobeša zastave vseli treh plemen jugoslovanskega naroda: slovensko, hrvatsko in srbsko.
Češki železniški uradniki na Slovenskem.
Praga, 2. nov. Narodni svet, Ljubljana. Želimo, da bi železniški uradniki in uslužbenci češke narodnosti vztrajali v službi na vašem ozemlju. — Narodni odbor čoško-slovaški v Pragi. — Dr. Soukup.
Umikanje desorganizirane armade čez slovensko ozemlje.
Čez slovensko ozemlje po vseh dolinah in čez vse prelaze se valijo nepregledne množice vojaštva. Do kranjske meje so prispele dozdaj le še etapne čete in čete, ki so bile v rezervi, dalje Iren, artiljerija in številni avtomobili. Posebno trpi vsled tega prehoda Vipavska dolina, ozemlje, ki pelje čez staro rimsko ceslo čez Hrušico proti Logatcu in cesta čez ostojnb proti Ljubljani. Križališči teh čet sta precej Ajdovščina in Logatec. V Ajdovščini je tako
bodo oddajali proti takojšnjemu plačilu. Pogoji licitacije so navadni. Potrdila o umestnosti nakupa ni treba nikakega. Vsak kupec naj prinese seboj tudi vrv za odvod konjev. Posamezni kupci dobe tudi po več konjev. Začetek licitacije vsak dan
ob 9. uri dopoldne, — Poverjenišlvo za kmetijstvo,
— Narodna straža v Idriji šteje 300 mož, ki so dobro organizirani in skrbe za. red v polnem obsegu, Vojaštva je doslej skozi Idrijo šlo zelo tnalo.
vrvenje, veliko večje in hujše, kakor takrat, ko je padla Gorica. Proti Gorici sem se vale še vedno nove čete, pred katerimi gre strah med prebivalstvom. Samo proti Vipavski dolini je napovedanih 200.000 mož. Topovi, tren, avtomobili, pešci, živina, konji, konjeniki in gonjači, vse pomešano. Kraj ceste gore ognji, ob jarkih vse polno municije in orožja, vmes poginuli konji. Na cestah poškodovani avtomobili, topovi največjih kalibrov prepuščeni svoji usodi. Vse to je zelo nevarno, ker bi utegnilo ustaviti promet rra cesti. V Ajdovščini vzdržuje red narodna straža, ki je prevzela vse vojaške objekte, njej ob strani stoji v soboto došli vzorno disciplinirani češki strelski polk št. 30. Narodne straže s kordoni na cesti stoje v Vipavi, Št: Vidu, na Razdrtem, v Postojni, na Planini, v Logatcu in na Vrhniki. Preskrbljeno je na posameznih stražnicah za prehrano vojaštva.
Fronta se razhaja.
General Čičerič je prispel včeraj v Ljubljano in je sporočil, da se peta armada, ki sestoji iz IV., VIL, XVI. in XXIII. armadnega zbora, vali proti Kranjski. Del armade že pleni po Goriškem. Dva zbora korakata preko Nabrežine in Ajdovščine, en zbor proti Idriji in Škofji Loki, en zbor skozi Šoško dolino in Podbrdo. Armada šteje 400.000 mož in 80.000 konj. Hrane ima le za nekaj dni ter zahteva, da jo prehrani prehodna zemlja. Transporti bodo trajali pet do šest tednov. Narodna vlada SHS v Ljubljani je zahtevala, naj armada pošlje parlamenterje ententinim četam, odloži orožje in se izroči v ujetništvo. Danes pride v Ljubljano general Wurm, da se dogovori z Narodno vlado. Armada odklanja pot skozi Koroško, češ, da tam prehranjevalnih postaj ni, da so ceste slabe, Položaj je kritičen.
Nemški koroški parlamenterji pridejo danes na Slovensko,
Včeraj se je obrnil nemški Narodni svet v Celovcu, na čelu mu dr. Lemesch, na slovenski Narodni svet v Ljubljani s pozivom, če bi smel in kako naj bi poslal parlamenterje narodni vladi v Ljubljano. Nemški parlamenterji so se obrnili na slovenskega komisarja za Koroško Smodeja za legitimacije in se pripeljejo danes čez Železno Kaplo in Jezersko z avtomobili na Kranjsko. Prosijo, naj jim pridejo nasproti zastopniki narodne vlade SHS v Ljubljani. Hočejo se baje pogajati o izročitvi jugoslovanskih vojakov jugoslovanski narodni državi.
Mažari in Jugoslovani.
Zagreb, 3, Narodno veče je dobilo sporočilo, da pride tekom jutrišn)ega dne predsedništvo Narodnega sveta ogrskega v Zagreb, da se začne dogovarjati z Narodnim večem SHS.
Bodimo trezni!
Zagreb, 3, Oddelek za javno varnost Narodnega veča SHS je izdal zelo ostro naredbo, s katero se od 3. t. m. dalje najstrožje prepoveduje točenje vina in žganih pijač. Gostilničarji, ki bodo iztočili le kapljico opojnih pijač, bodo kar najstrožje kaznovani.
Varaždin Narodnemu veču.
Varaždin, 3. V svoji današnji seji je mestni svet varaždinski soglasno sklenil, da podari Narodnemu veču 100.000 kron. V spomin na 29. oktober je odločil, da se dosedanji trg Franca Jožefa I. imenuj odslej »Trg svobode«.
— Licitacija konj. V Nušakovi vojašnici bode vse dneve tega tedna licitacija konj. Vsak kmetovalec naj si preskrbi dobre konje za vprego in za pleme. Konji se
CeSko-slooaška republika.
Povratek češko-slovaških legijonašev Prago.
Praga, 2, V četrtek se je peljalo prvih 5000 češko-slovaških legionašev iz Rusije čez Olomuc v Prago,
Škodove tovarne ustavile delo.
Plzenj, 2. novembra. Škodove tovarne vsled pomanjkanja premoga od nedelje naprej stoje. Delavcem so dali en teden dopusta. Ukrenili So potrebno, da dobe premog.
Ustavni zakoni češko-slovaške republike.
Praga, 3. nov. (K. u.) Češko-slova-ški tiskovni urad javlja: Narodni vy-bor je danes imel posvetovanja, ki so trajala preko polnoči. Dr. Pantuček je poročal o sedmorici začasnih zakonov, ki so bili po daljši debati soglasno sprejeti. Poleg teh so se sprejeli štirje zakonski načrti ustavotvorne komisije. Vsi ti zakoni in te naredbe se objavijo nemudoma. Tičejo se ustanovitve državnega zakonika, nadalje ustanovitve civilnih oblastev, najvišjega upravnega sodišča ter najvišjega civilnega in kazenskega sodišča, organizacije rednih sodišč in pa imenovanja osobja za najvišje upravno sodišče v Pragi. Nadalje so se razveljavile vse konfiskacije premoženja zaradi veleizdajalskili dejanj. Končno se je soglasno sklenilo, cla se 8. novembra izda razširjena amnestija za civilne in vojaške osebe.
Dr. Kramar za češko-slovaško republiko.
Bern, 3. nov. Dr. Kramar je izjavil zastopniku pariškega lista »Petit Pari-sien«: Govorice, da bo vojvoda Hohen-berški, sin umorjenega nadvojvoda Franca Ferdinanda, dobil češko krono, so popolnoma nepačne. Češka hoče ostati republika in bo iskala najožjega stika s Hrvatsko.
Izvoz plzenjskega piva iz Češke prepovedan.
Praga, 3. nov. Narodni vybor v Plznu je prepovedal izvažati plzenjsko pivo na Dunaj in sploh povsod preko mej češke države, da ne bi 1rpel vsled tega domači konzum.
Zlato avstro-ogrske banke na Češkem zaplenjeno.
Praga, 3. nov. Zlato, ki je bilo poslano iz Prage od avstro-ogrske banke na Dunaj, so v Pardubicah češke oblasti zaplenile.
Čeho-Slovaki organizirajo povratek svojih vojakov v domovino.
Dunaj, 3. nov. Na Dunaju ustanovljeni češko-slovaški Narodni vybor za Nižjo Avstrijo je organiziral vojaško pisarno, ki bo skrbela za povratek češko-slovaškili vojakov iz nemških krajev v domovino.
Vlada nemške države priznava samostojno češko-slovaško državo.
Praga, 3. nov. (K. u.) Češko-slovaški tiskovni urad javlja: Nemški generalni konzul baron Gebsattel se je danes zopet zglasil v predsedstvu Narodnega vybora ter je oficijelno izjavil, da vlada nemške države priznava samostojno češko-slovaško državo in da bi jo veselilo, ko bi mogla poslaniku češko-slovaške države čim prej pozdraviti v Berlinu.
Reuoiuciia na Ogrskem
Ministrski predsednik Karoly je naznanil izvršilnemu odboru Narodnega sveta, da je odvezal kralj vlado njene prisege in sprejel njen program o državni obliki, da ostane Ogrska monarhija ali se pa izpremeni v republiko. Ta korak je podvzel z ozirom na ja^no mnenje v zavesti, da mora imeti vlada oblast od volje ljudstva. Minister za ljudski blagor Kunffy je prebral nato proklamacijo, s katero prepušča vlada odločitev o obliki države konstiiuanti, ki se bo zbrala najkasneje v šestih tednih in bo izvoljena po načelih splošne, enake in tajne volilne pravice, ki jo dobe tako moški kakor ženske. Volilno preosnovo bo izpeljala vlada čez nekaj dni bodisi z glasovanjem v poslaniški zbornici ali z oktroaom. Vojni minister je prebral oklic, s katerim se zapoveduje vojakom na vseh frontah, da naj polože precej orožje. — Ogrski vojni minister je po sklepu ministrskega sveta sklenil, da se poviša od 10. nov. naprej plača moštvu dnevno od 16 vin. nu
4 krone. Častnikom in gažislom do vštevši stotnike se zvišajo plače za 100 odstotkov. Od 1. nov. naprej se povišajo v veliki meri tudi plače štabnim častnikom. — Poveljnik mornarice pl. Hor-thy je sporočil Narodnemu svetu, da je prišel na čelu 35.000 mornariških vojakov v Csatornyjo in da se pridružuje Narodnemu svetu ter pričakuje nadaljnjih ukrep^. Vojaški svet mu je naročil, da naj uporabi 10.000 mož za obrambo črte ob Dravi, katero da ogrožajo Hrvati; ostalih 25.000 mož naj pa pošlje v Budimpešto. — Noč na 2. nov. je bila splošno mirna; le tu in tam so bili izgredi in se je streljalo. Delavci so 2. nov. pričeli povsod delati. Policija je zaprla veliko oseb, ki so plenile. Vsi častniki posadke v Budimpešti so prisegli zvestobo narodnemu svetu in narodni vladi.
Republikansko gibanje na Ogrskem.
Budimpešta, 3. nov. Republikansko gibanje na Ogrskem se širi silno naglo. Včeraj popoldne so bili v izložbah trgovin in na oknih električnega tramvaja nalepljeni lepaki: »Živeli republika!«
Iz nemške Hustrije.
Straža na cesarskem dvoru beži.
Dunaj, 2. novembra. Danes ob treh popoldne je hotela dvorna straža samovoljno zapustiti svojo službo, ki jo je nastopila opoldne. Stražarji so tekli ven na trg in klicali: »Saj nimamo več cesarja!« Službujoči poročnik in neki mimodošli topničarski stotnik sta pregovorila eno tretjino moštva, da se je vrnilo in deloma opravljalo službo. Čuli so se klici: »Zvečer pa pojdeino vseeno domov! Tu moramo le opravljati službo, jesti pa ne dobimo nič!«
Dunaj, 2. novembra. Otroci cesarske dvojice so danes dospeli na Dunaj. Višji dvorni mojster Hunyady jih je v avtomobilu pripeljal iz Godelleja na Dunaj.
Nadvojvoda Friderik — pobegnil,
Z Dunaja poročajo, da je pred več dnevi zapustil avstrijska tla maršal nadvojvoda Friderik ter pobegnil v Švico. Vzroka za beg je imel ta mož dovolj. — (Uboga Švica, ki bo sedaj imela v svoji sredi toliko — slavnih avstrijskih dezer-terjev. Op. stavca.)
Andrassy zapustil Dunaj.
Dunaj, 2. novembra. (Kor. ur,) Zunanji minister grof Andrassy je ponudil cesarju Karlu I. demisijo, katero je cesar sprejel. Vodstvo zunadjega ministrstva je prevzel začasno prvi srkcijski načelnik baron Flotow. Odstopil je tudi skupni finančni minister Spitzmiiller.
Dunajski parlament. ^
Dunaj, 3. nov. Prihodnja seja po-slaniške zbornice avstrijskega parlamenta je napovedana za 12. november. Vprašanje pa je, če se bo parlament sploh sešel.
Lakota v dunajskih ječah.
Dunaj, 3. nov. V celicah dunajske deželne sodnije so včeraj popoldne začeli jetniki demonstrirati proti lakoti, iz tisoč celic so doneli pretresljivi klici: »Lakota! Lačni smo!« Vpitje je trajalo tri četrt ure in je bilo slišati daleč naokrog. Le s težavo so ječarji pomirili
razburjene jetnike. __j______
Resni dogodki u Nemčiji.
Cesar Viljem II. pobegnil v glavni stan.
Ker je voditelj socialne demokracije Scheidemann od nemškega kanclerja odločno zahteval, naj Viljem II, odstopi, se je nemški cesar Viljem odpeljal k Hinden-burg i v glavni stan nemške armade, Hin-dcnburg še vedno hujska na nadaljevanje vojske in pravi, da bo nemška domovina klubovaia vsem nevarnostim.
Luiiendorff hoče dobiti zopet moč v roke ?
Monakovo, 1. nov. (Zakasnelo.) Ludendorff je te dni nameraval polovali v glavni stan nemške armade. Nastale so govorice, da se hoče polastiti svoje prejšnje oblasti. Bavarska socialno-demokratična strtlnka se je precej sešla in sklenila, da priredi demonstracijski štrajk. Nato je Ludendorff odpovedal svoje potovanje.
Velike demonstracije v Berlinu.
Berlin, 3. nov. Danes v nedeljo sklicuje neodvisna socialno-demok/atična stranka po celem Berlinu množico shodov. Pričakovati je velikih demonstracij.