Poštnina plačana v gotovini ,, . An ,. Abb. postale 1 gruppo Lena 4UU lil* Letu XXXVIII. St. 76 (11.204) TRST, torek, 13. aprila 1982 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajali v Trstu 13. maja 1945, njegcv predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 28. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od S. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8 maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi VELIKONOČNI POZIV ITALIJANSKIM DRŽAVLJANOM Predsednik vlade Spadolini napoveduje druge odpovedi Vlada močno zaskrbljena ob možnosti, da bi spremenili način izračunavanja odpravnin in bi se vrnili na način izpred leta 1977 RIM — Predsednik vlade Spadolini je pred veliko nočjo naslovil na italijanske državljane poročilo, v katerem obravnava težak gospodarski Položaj, v katerem se nahaja Italija. Poročilo obravnava celo vrsto pro nlernov, je pa očitno, da je Spadoliniju bilo najbolj pri srcu, da opozori italijanske državljane na nevarnost, ki jo predstavlja za italijansko gospodarstvo in za Spadolinijevo vlado referendum za odpravo zakona o zamrznitvi odpravnin. Vse drugo je v bistvu Spadolini dodal, da to opo zorilo ne hi izzvenelo preveč očitno. Pa poglejmo malce pobliže vsebino velikonočnega poziva predsednika vlade. y zadnjih mesecih, pravi Spadoli-•*L si je vlada prizadevala, da bi Premostila zelo nevaren gospodarski Položaj, ki ga označujejo visoka in- menimo, da gre za popolnoma novo številko, saj so si glede te vsote gospodarski izvedenci zelo narazen, vendar obstaja dejstvo, da je Spadolini dal daleč največjo vsoto). Stroški za delovno silo bi se s tem tako povečali, da bi ogrozili vse bodoče delovne pogodbe. Zato vlada odločno zagovarja odobritev novega zakona, ki naj bi pre prečil, v popolnem spoštovanju za konitih pravic, ki so si jih delavci priborili, da bi odpravnine imele na podjetja, ki jih že pesti dolga gospodarska in družbena kriza, tako porazen učinek. Vendar pa vlado skrbi dejstvo, je še dejal predsednik Spadolini, da je rok za odobritev novega zakona v parlamentu zelo tesen. Dejstvo, da je bilo potrebnih celih sedem mesecev za odobritev finančnega zakona, opozarja, da ne kaže biti preveč optimistično razpoloženi. Vendar pa se vlada zaveda, da bi vsa politika za zajezitev inflacije propadla, če ne bodo tega zakona pravočasno o dobrili. Tega parlament ne more dovoliti, saj državljani ne bi razumeli. Moramo nadaljevati z našo borbo proti inflaciji in proti terorizmu, je zaključil Spadolini in zagotovil, da bo vlada storila svojo dolžnost do konca. PRED BODOČIM SEDEŽEM PROCESA ZARADI UGRABITVE IN UMORA ALDA MORA RDEČI BRIEMDIsfi LAŽJE RANILI 3 KARABINJERJE SEJA ZBORA REPUBLIK IN POKRAJIN SKUPŠČINE JUGOSLAVIJE Poglobljena razprava o polili družbenega dogovarjanja med republikami iu pokrajinama Govor je bil o odgovornosti pri izvajanju stabilizacijske politike Neprobojni jopiči m bržkone tudi neizkušenost napadalcev preprečili najhujše - V bolnišnici zadržali le enega renjenca Solidarnostne izjave predsednika republike in Spadobnija RIM — V atenlatu na karabinjersko izvidnico pred bodočim sedežem procesa zaradi ugrabitve in umora Alda Mora na rimskem Foro Kalivo so bili včeraj popoldne trije karabinjerji lažje ranjeni, odgovornost za teroristično dejanje pa so si že prevzele rdeče brigade. Dinamika atentata ni za sedaj še povsem jasna. Proti karabinjerskemu kombiju, ki je bil pred bivšo telovadnico, kjer se bo jutri začel proces proti ugrabiteljem in morilcem Alda Mora, so teroristi iz drvečega avtomobila zagnali dve ročni bombi ameriške izdelave, na srečo je le ena eksplodirala. Istočasno so teroristi sprožili rafal iz brzostrelke, iz dneh drugih avtomobilov pa so proti karabinjerjem streljali še s pištolo in z lovsko puško, da so streli prerešetali vozilo. Karabinjerjem pa je vseeno uspelo odgovoriti na streljanje in so po njihovih trditvah baje enega od teroristov tudi ranili. Po atentatu so trojico odpeljali v bolnišnico, kjer so dvema nudili le prvo pomoč, 22-letnega Michela Scaringella pa pridržali zaradi rane na hrbtu in na glavi. Bržkone se morajo karabinjerji zahvaliti svojim neprobojnim jopičem, da ni bilo hujših posledic. Prav tako ni izključe no, da so bili napadalci precej neizkušeni in niso zasede temeljiteje pri pravili. Včerajšnji atentat so takoj obsodile vse politične sile. Predsednik republike Pertini je poslal izraze solidarnosti ranjenim, isto je storil tudi predsednik vlade Spadolini, ki je med drugim zagotovil, da ne bo zastojev v procesu proti krivcem za pokol v Ul. Fani. Pahr sprejel Magnaga BOČEN — Voditelj južnotirolske ljudske stranke Magnago se je pred velikonočnimi prazniki sestal v Joch-bergu na avstrijskem Tirolskem z zunanjim ministrom Pahrom. Po srečanju sta oba izrazila zmeren optimizem nad potekom pogovorov o južnotirolski avtonomiji. Giovanni Spadolini Ascijska stopnja, proizvodna rece-®iia, naraščajoča brezposelnost in šibkost italijanskega denarja na •»ednarodnem tržišču. Glede vseh teh problemov se je vlada močno angažirala in pri tem so ji pomagale organizacije delavcev in delodajalcev. Namen je bil omejiti inflacijo, dati novega zagona investiram, paziti na okrepitev izmenja-Vp s tujino in na okrepitev lire. Konec prejšnjega leta in v začet-aa letošnjega le že kazalo, da je sriza že skoraj mimo; inflacija je namreč padla na nekaj več kot 16 °dst., devizne rezerve so se okrepile, tako da je vlada lahko predčasno akinila nekatere začasne ukrepe za omejitev uvoza, indeks industrijske recesije je bil nekoliko nižji, kar je 'se liajaio upati, da bo pot za izhod ** ''rizc lažja. Zdaj vemo, da ni tako, pravi Spadolini. Nismo še izšli iz predora, Potrebno bo še mnogo odpovedi, da ni premostili krizo. Zadnii podatki 0 trgovinski bilanci so zaskrbljujoči, je februarja uvoz daleč presegel Istočasno je italijansko gospodarstvo doživelo dva udarca in si-£ei' padec vrednosti francoskega *ranka in istočasno močno okrepitev ameriškega dolarja: gre za dva do-godka, ki nikakor nista odvisna od 'talijanske vlade, spričo katerih pa s° se italijanske devizne rezerve no zmanjšale. Spadolini zato napoveduje nove odpovedi in pravi, da Italija ne mo Pričakovati tuje pomoči: niti po ®°jil niti olajšav za svoj izvoz. Trčki1. je sprejeti borbo in se uveljavi na mednarodnih tržiščih v enakopravni borbi s tujo konkurenco. Povečan primanjkljaj v trgovinski "Janci, ki je v veliki meri odvisen °d uvoza potrebnih surovin, morda , ?.a P trdni volji italijanske indu strije. da v tej borbi zmaga. K za Sotovitvi zmage na tem področju Prispeva tudi dejavnost vlade za zmanjšanje inflacijske stopnje in za ‘Uezitev stroškov za delovno silo. vendar pa zamude pri odobritvi rinančnega zakona, ki jih ne gre pri-P'sati vladi, breme javnega pn-mmrikljaja in težaven mednarodni ln notranji položaj ne dopuščajo Prevelikega optimizma. Prednost v adnih prizadevanjih za premosti-fv inflacije in recesije imajo pobu-v obrambo vrednosti lire in o-mepitev njenega položaja na mednarodnem tržišču. Vlada bo spreje-a. če bo potrebno, svoje odgovoriti z ustreznimi ukrepi, katerih "kmen bo preprečiti in zavrniti vsa-0 špekulacijo in zagotoviti pogoje a '2vajanje strukturalne preosno-,e celotnega italijanskega gospodar-Va: gre 2a srednjeročno preosno-°' glede katere so soglasne vse stranke vladne koalicije. - ^Padolini se je potem lotil vpra-.anja. ki mu je bilo najbolj pri srcu it p ara(ii katerega se je predstavil Julijanskim državljanom s tako ne-P°Pularnim pozivom. Stranke vladne ’ 2i^e’ pa tudi stranke opozicije se ecJaj morajo spopasti z drugim iz-jedilo perečim problemom: treba je KLJUB VOJNEMU STANJU OB FALKLANDSKIH OTOKIH NI PRIŠLO DO SPOPADOV Britanska pomorska blokada povzročila umik argentinskih ladij v pristanišča V Buenos Airesu čakajo na izid Hai gove misije v Londonu - Vendarle kompromis? LONDON, BUENOS AIRES — Po dolgih dneh zaskrbljenega pričakovanja in alarmističnih predvidevanj glede razpleta »dejanskega vojnega stanja* med Argentino in Vebko Britanijo, se je včeraj napetost, prvič od začetka mednarodnega spora okoli suverenosti nad Falklandskimi otoki, nekoliko zmanjšala. Postopoma se utira vtis, da bo argentinsko zasedbo britanskega otočja v južnem Atlantiku moč razrešiti po mirni poti, čeprav se sprti strani za sedaj še nista odrekli bojnemu raz- jevje,. ob pričakovanju izidov po- položcnju in nevarnemu rožljanju z "»vnih pogovorov šefa ameriškega orožjem Velika Britanija je včeraj ob zori sprožila napovedano pomorsko blokado 200 morskih milj okoli Falklandskih otokov, torpede kraljevskih podmornic pa se kljub temu niso oglasile, ker se argentinsko lad- State Departmenta Haiga v Londonu, ni upalo prebiti skozi zastraženo območje in se je raje zateklo v pristajališča. Glavno pozornost velja torej v tem trenutku nameniti prizadeva-n.jim uglednega Reaganovega od Marghareth Thatcher Alexander liaig ...milini.........................m.... ZAOSTROVANJE NA ZASEDENIH ARABSKIH OZEMLJIH j^clati jn odobriti nove norme. “J*10 določale način izračunavanja J^bravnin odvisnih delavcev, da bi izognili referendumu, za ka" JeJp8a je vlada sicer, kot določa -fva' že določila datum. _ . \.e bi se vrnili k načinu, ki je velial pred letom 1977. pravi predel1* Spadolini. ki mu spet teče ”°da v grlo, bi to imelo za italijansko gospodarstvo katastrofalne Posledice, prav v trenutku, ko je ' atla najbolj angažirana za sanaci-■!° Jn preosnovo gospodarstva. Da bi splačali zaostalo dravinjsko dokla r? v odpravninah, pravi Spadolini. ' Podjetja motala prevzeti nase teme 25 tisoč milijard Ur (naj ®- Po velikonočnem atentatu demonstracije Palestincev Neuravnovešeni izraelski vojak je streljal na arabske vernike in ubil dve osebi JERUZALEM — Po velikonočnem I krepe proti agresivni politiki Begi terorističnem napadu na arabske | nove administracije. vernike pred jeruzalemsko mošejo Al Aksa, v katerem sta dve osebi izgubili življenje, pribhžno 40 pa jih ie bilo ranjenih, se je ozračje na Bližnjem vzhodu' ponovno nevarno zaostrilo. Vrhovni muslimanski svet, ki združuje Arabce, oziroma Palestince živeče v okvirih izraelske države, je že takoj v nedeljo reagiral na atentat in oklical sedemdnevno splošno stavko. Včeraj pa so se po vseh središčih, kjer živijo Palestinci zvrstile protestne manifestacije, ki so se večkrat sprevrgle v spopade med demonstranti ter izraelskimi policijskimi in vojaškimi silami. V Jeruzalemu je pohcija razpršila Pa lesi inče s rolzivci, pri tem jih je tudi nekaj ranila. 37 pa jih je aretirala. Do še ostrejših spopadov je prišlo v Cisjordaniji in še posebej v begunskih taboriščih, kjer so izraelske oblasti uvedle policijsko uro. Na območju Gaze pa je izraelska vojska celo streljala na demonstrante in pri tem ranila dva fanta in tri dekleta. Skoraj v vseh manifestacijah so mladi Palestinci vzklikali Arafatovi palestinski osvobodilni organizaciji in nosili njene zastave. Na teroristični napad v Jeruzalemu so ostro reagirale tudii arabske države, ki obtožujejo izraelsko državo. da je neposredno odgovorna za zaostrovanje ozračja in zahtevajo u- Izraelska vlada poskuša omejiti posledice atentata in ga prikazuje le kot izpad neuravnovešenega vojaka, ki je streljal na arabske vernike. Sodne oblasti pa kljub temu ne izključujejo možnosti, da je bil atentator povezan z židovskimi nacionalističnimi organizacijami. Napeto ozračje med palestinsko manjšino in izraelskimi oblastmi že resno postavlja pod vprašaj umik izraelskih čet s Sinajskega polotoka. Brežnjev pristaja na srečanje z Reaganom? MOSKVA — Ugleden sovjetski funkcionar je skupini ameriških izvedencev za zunanjo politiko na obisku v SZ dejal, da bo predsed nik Leonid Brežnjev «najbrž» sprejel vabilo ameriškega predsednika Reagana o medsebojnem srečanju, ki naj bi bilo predvidoma junija meseca ob priliki konference OZN razorožitvi v New Yorku. poslanca, ki .je v nekaj dneh trikrat preletel Atlantik. Haig je v nedeljo zvečer namesto v Washing-ton spet dopotoval v London iz Buenos Airesa, kjer se je pogovarjal z argentinskim predsednikom Galtierijem. Britanski premierki stiska. Vendar pa previdno optimistično razpoloženje še ne odpravlja možnosti vojaškega spopada na južnem Atlantiku. Nekateri viri, ki jih navaja argentinski tisk, trdijo, da ie buenosaireska vlada trdno od- Tbatcherjevi .ie Haig, kot je ši.m-uočena vprašati vojaško pomot' odpovedal na londonskem letališču, talih članic Organizacije ameriških prinesel nekaj »posebnih zamisli*, ki naj tri izvirale iz »odkritih in pomembnih* pogovorov z argentinskim predsednikom. Za kaj pravzaprav gre je sinoči sporočiio samo argentinsko zunanje ministrstvo: skratka Haig naj bi v Londonu podal buenosaireški predlog, po katerem naj bi bila Argentina pripravljena umakniti svojo vojsko s Falklandskih otokov, če Velika Britanija odpokliče svoje ladjevje, ki pluje proti območju in prizna argentinsko suverenost nad otočjem. Isti viri argentinskega zunanjega ministrstva poudarjajo, da je južnoameriška vlada pripravljena usta- BEOGRAD — Na področju družbenega dogovarjanja med republikami in pokiajinama so bile velike pomanjkljivosti. ki so zmanjševale u-činke dogovarjanja v celoti. Ker ni bilo mogoče doseči soglasja o bistvenih vprašanjih, ki bi jih bilo potrebno uskladiti z dogovarjanjem, so izostale rešitve, od katerih sta bila pogosto odvisna celoten razvoj in politika stabilizacije. Ta in več po dobnih ocen so bile značilnost včerajšnje razprave na seji zbora republik in pokrajin skupščine Jugoslavije, v kateri so sodelovali predstavniki vseli republik in pokrajin. Včerajšnja razprava je bila pravzaprav vrhunec večmesečne delegatske razprave o odgovornosti za izvajanje in določanje politike, ki je v pristojnosti tega skupščinskega zbora ter v zvezi s tem o aktualnih vprašanjih dogovarjanja republik in pokrajin za uresničevanje skupnih interesov v federaciji. O problemih odgovornosti je uvodoma govoril delegat Srbije Predrag Gligorič. V zadnjih letih so republike in pokrajini več pozornosti namenile sebi in svojemu razvoju, manj pa Jugoslaviji in njenemu razvoju, .je poudaril. Na tej podlagi je nastala republiško-pokrajinska etatistična zavest o lastniškem socializmu na škodo zavesti o jugoslovanskem «zajedništvu». To je pripeljalo k zanemarjanju skupnih interesov v korist razdrobljenih interesov. Nikakor ne moremo preprečiti, da ne bi vsak vlekel vrv na svojo stran. Kako v takih razmerah uresničiti odgovor-, nost v skladu z ustavnimi načeli skupnih interesov, ko smo vei z besedami za Jugoslavijo, trdno in sposobno, vendarle, če bi bila lahko sestavljena iz več popolnoma neodvisnih sestavnih delov, je dejal Predrag Gligorič. Delegat iz Slovenije Marko Bulc je v razpravi rekel, da je zdaj že popolnoma očitno, da se je dogovarjanje republik in pokrajin uveljavilo kot osnovni ustavni institut, ki je postal nezamenljiv. Dejstvo, da je sedaj v procesu dogovarjanja več problemov. kot jih je bilo prej. ne pomeni, da je dogovarjanje v krizi, je poudaril Bulc. To je posledica bolj razvitega razumevanja odgovornosti vseh zveznih enot za uresničevanje lastnih in skupnih interesov. Pravica do zagovarjanja različnega interesa šele zdaj dobiva državljansko pravico. Dogovarjanje gre težje zaradi vedno bolj zaostrene ekonomske politike in ni dogovarjanje tisto, ki povzroča težav, temveč so težave v gospodarstvu zaostrile dogovarjanje. Odgovornost republik in pokrajin za njihov razvoj in razvoj celotne skupnosti je jasna po ustavi, je de-j jal Bulc. Toda v zadnjem času se pojavljajo ocene, da je problemov krivo obnašanje republik. Izjemno pomembno je, da republike samostojno razpolagajo z ustvarjenim viškom dela in na tej podlagi razvijajo vse odnose v Jugoslaviji, je rekel Bulc. Delegat Vančo Nikolovski (Makedonija), pa je poudaril, da je nesprejemljiva teza, da je skupni interes tisto, o čemer se republike in pokrajini dogovarjajo. Če smo se z ustavo dogovarjali, da moramo imeti enotno tržišče, le-tega ne moremo trgati z nikakršnim dogovarjanjem. Če smo se dogovorili, da imamo e-notno nacionalno valuto ne moremo z dogovori uvajati deviznega plačevanja. Torej je res, da se morajo republike in pokrajini dogovoriti, vendar ni mogoče sprejeti teze, da je pravilno vse. o čemer se dogovarjajo. Če upoštevamo različno razvojno stopnjo republik in pokrajin kot tudi različnost strukture gospodarstva, je očitno težko priti do take rešitve, ki ne bi nikogar prizadela, je menil Nikolovski. Predsednik zbora republik in pokrajin Zoran Polič je na včerajšnji I Jani. (dd) afiiiiHiiiMiiiimiiiiiiiiiiiiiifiiiiitiiiiiMiimmt« Avstrijski predsednik Kirchschlager od danes na obisku v Jugoslaviji DUNAJ — Avstrijski predsednik republike Rudolf Kirchschlager bo prispel danes na tridnevni uradni obisk v Jugoslavijo. Obiskal bo Beograd predvidoma pa tudi Zagreb in Ljubljano. Do obiska je prišlo na povabilo predsednika predsedstva SFRJ Sergeja Kraigherja, s katerim se bo Kirchschlager pogovarjal o številnih mednarodnih vprašanjih in tudi o medsebojnih odnosih. Med temi bo nedvomno poudarek tudi na vprašanje manjšin, koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov. O tem je Kirchschlager govoril tudi v dolgem intervjuju z dunajskima dopisnikoma Tanjuga in Dela. Dejal je: «Mislim da mora biti manjšina deležna prednostne obravnave praktično na vseh področjih. Potrebno je določiti več sredstev za kulturno dejavnost manjšine, kajti kulturna dejavnost je velik povezovalni element, ki manjšino združuje, ji omogoča ohranjevati njeno identiteto Zdi se mi, da je treba tudi gospodarsko posebej pospeševati tista območja na katerih živi manjšina, kajti pripadnikom manjšine je treba omogočiti, da si služijo kruh tam. kjer živijo in kjer so zrasli. Razen tega mislim da so v okviru možne zakonodaje tudi politična zaščitna določila, v takšni obliki, da manjšini zagotavljajo določene dodatne pravice. Seveda le. če pride do tega, da bomo v manjšinah resnično videli dragocen povezovalni člen med dvema narodoma in ne ločevalni element. In tu — to rad povem in to tudi vedno znova poudarjam —. tu še nismo na cilju Nismo na cilju mi glede našega odnosa do manjšin na Gradiščanskem in Koroškem, pa tudi na večini drugih manjšinskih območjih v Evropi še niso na cilju. Kajti le počasi smo se ločili od miselnosti nacionalne države iz prejšnjega stoletja in smo večkrat še pod vplivom te miselnosti. To je treba po mojem mnenju reševati v smislu resnično velike svobodne Evrope.* SAN SALVADOR - Pripadniki salvadorske uporniške fronte Fai'a-bundo Marti so v nedeljo z uskla jeno akcijo prekinili dobavo električne energije na tretjini salva dorskega ozemlja. držav (na osnovi sporazuma, ki določa medsebojno sodelovanje v primeru tuje agresije) v primeru britanskega napada. Haig si je baje zaman prizadeval prepričati Galtie-rija, naj ne zaprosi za takšno pomoč (tudi ZDA so med podpisnicami dogovora OAD), ki bi britan sko-argentinski spor sprevrgel v pravcati mednarodni zaplet, kate rega razsežnosti bi bile težko pred vidljive. Galtieri je baje celo za grozil Haigu. da bi lahko prosil za vojaško pomoč SZ, če bi se njegova vojska znašla v hudi stiski. llllllillilimimilillllllllllluluIllIllIinllinilllilluiimiiMIllMHMUluuUlIHlIllIllllinllllllllMMIIItllilllllllil« noviti na Falklandskih otokih civilno vlado, v kateri bi lahko sodelovalo tudi 1800 krajevnih prebivalcev. ki so po večini britanskega porekla. V tem primeru bi Argentina brž umaknila okoli 9000 vojakov z otočja in sprejela začasno upravo, ki naj bi jo nadzorovali OZN in organizacija ameriških držav OAD v Kljub temu, da se .je Haig včeraj ves dan pogovarjal s Thatcherjevo ter zunanjim ministrom Py-mom in notranjim ministrom Not-tom. za sedaj še ni znano, kako bo britanska konservativna vlada reagirala na ta argentinski predlog. Znano je, da Britanci sploh nočejo začeti pogajanj, dokler se argentinska vojska nahaja na Falk landskih otokih. Še teže pa je verjeti, da bo Thatcherjeva brez obotavljanj sprejela argentinsko suverenost nad območjem. O britanskih protipredlogih. če jih sploh bo, bo najbrž moč izvedeti kaj šele jutri, ko se bodo v Londonu sestali člani spodnjega doma. Ob koncu vcerašnjih pogovorov s Thatcherjevo je novirnarju, ki ga je vprašal, če je sedaj nekoliko bolj optimist, ameriški državni tajnik Haig odgovoril, da ni. Dejal je, da dosego sporazuma ovirajo še nekatere bistvene težave in da bo sedaj brž odpotoval nazaj v Buenos Aires, češ, da ga pesti precejšnja časovna ...n..........„„„„„„...........milnimi...iii.i.ii................................*...."»“"««......................................... Naval tujcev med velikonočnimi prazniki pozitivno znamenje za turistično sezono središča. Za sedaj še vedno manjka prava koordinacija, a navsezadnje so po včerajšnjih podatkih turisti že začeli odkrivati kraje, ki se bolj poredko reklamizirajo na turističnih prospektih. Seveda ima skoraj vsak uspeh tudi svoje senčne strani. Sinoči je na italijanskem cestnem omrežju zavladal kaos. Vsi skoraj brez izjem so skušali do zadnjega izrabiti včerajšnji praznični dan, da niso zvečer ceste vzdržale navala vračajočih. Skoraj povsod je prišlo do hudih zastojev. Na avtocesti Benetke • Milan se je promet odvijal po polževo, da je bila vsa avtocesta ena sama neskončna avtomobilska kolona. Kljub takemu položaju pa je bilo še malo smrtnih prometnih nesreč, saj je med sedanjimi prazniki do sinoči na italijanskih cestah izgubilo živi je-. nje le ducat oseb. . . seji zbora odgovoril na vprašanje delegata Ljuba Babiča, ki ga je zanimalo, kdaj bo indelan predlog dolgoročnega programa politike gospodarske stabilizacije, ki ga pripravlja posebna komisija za ta vprašanja (vodi jo Sergej Kraigher). Zoran Polič je poudaril, da so pripravljeni temelji za program stabilizacije. vse republike in pokrajini in drugi člani komisije pa merajo nanje dati pripombe do 19. aprila. Povedal je. da bo predstavnik komisije na eni prihodnjih sej podrobneje seznanil zbor republik in pokrajin z vsebino predloga. To pomeni, da bodo to točko morda uvrstili na dnevni red seje zbora, ki ie predvidena za 22. ali 23. april, (dd) Kuvajtsko posojilo za Jugoslavijo BEOGRAD — Predsedniki Narodne banke Jugoslavije so včeraj v Kuvajtu podpisali sporazum o srednjeročnem finančnem posojilu v višini 250 milijonov dolarjev. Posojilo bodo dale tri kuvajtske finančne ustanove, denar pa bodo porabili za izvajanje programa gospodarske stabilizacije Jugoslavije, kot tudi za vzdrževanje predvidenih rezerv države. Rok odplačila tega posojila je sedem let, s tem, da ga bodo začeli odplačevati čez tri leta. Podobno posojilo v enaki višini in pod enakimi pogoji .ie Narodna banka Ju-I gos la vije dobila v Kuvajtu tudi I iani. (dd) itirmiitiiiiuiuiiitmitiuiiniiiiiiiimiiminminniiiMii Umrl je dr. Metod Mikuž zgodovinar in prvoborec NOB LJUBLJANA - S komemoracijo na filozofski fakulteti ljubljanske univerze in s pogrebno svečanostjo na Žalah, se je Ljubljana včeraj poslovila od dr. Metoda Mikuža, uglednega slovenskega in jugoslovanskega zgodovinarja, politika, univerzitetnega profesorja in udeleženca NOB od leta 1942. Dr. Metod Mikuž je umrl v petek v 72. letu starosti. Njegov spomin so počastili prof. dr. Stiplovšek v imenu filozofske fakultete, prof. dr. Ignacij Voje v imenu oddelka za zgodovino filozofske fakultete in Franc Kimovec - Žiga v imenu Socialistič- RIM — Italijanski turistični operaterji so si oddahnili. Sodeč po prvih in še nepopolnih podatkih je med velikonočnimi prazniki obiskalo Italijo od 20 do 25 odstotkov več tujih turistov kot običajno. To zimo vloženi propagandni trud se je torej pozitivno obrestoval. Od Alp pa do Sicilije so v teh dneh zabeležili rekordno prisotnost tujih in domačih gostov. Predvsem Nemci. Francozi, Nizozemci in Skandinavci, ki so se lani izognili Italiji, jo sedaj ponovno odkrivajo, Velikonočni prazniki so namreč ra italijanski turizem pravi barometer prihodnje sezone. Lanski katastrofalni padec tujega turizma je že napovedovala pičla prisotnost turistov med lanskimi velikonočnimi prazniki, da lahko sedaj upravičeno pričakujemo nasprotni trend. Z uspehom pa niso zadovoljni sanij turistični operaterji, ki z zadovoljstvom navajajo, da so marsikje zabeležili večjo prisotnost tujih turistov kot med lanskim velikim šmarnom, temveč celotno italijansko gospodarstvo. Za Italijo je turizem ena redkih pozitivnih postavk v plačilni bilanci, da se vsak uspeh pozitivno odraža na celotno gospodarstvo. Kot rečeno, je sedanji uspeh rezultat pro pajandnih naporov na najrazličnejših turističnih borzah. Pomembno vlogo je tudi odigral ugodni tečaj med liro in drugimi zahodnoevropskimi valutami in ne nazadnje precej omejene podražitve turističnih storitev. Med prazniki so seveda prišle na dan tudi po manjkljivosti. Italijanske turistične agencije še vedno propagirajo v tujini predvsem zgodovinske znamenitosti in znana turistična središča, pozabljajo pa na bolj obrobne kraje, ki bi lahko razbremenili pritisk na glavna ne zveze delovnega ljudstva Slovenije in drugih družbenopolitičnih organizacij. Dr. Metod Mikuž se je rodil 22. dec. 1909 v Prečni pri Novem mestu. Gimnazijo in teološko fakulteto (z doktoratom o stiškem samostanu) je končal v Ljubljani. Tu se je leta 1940 vpisal še na filozofsko fakulteto, da bi se posvetil zgodovini. Ob okupaciji Slovenije se je leto 1941 opredelil za Osvobodilno fronto in delal kot njen aktivist, poleti 1942 pa je odšel v partizane. Najprej je bil verski referent pri glavnem štabu NOV in POS, član verske komisije pri SNOS in član vrhovnega plenuma SNOO. Na drugem zasedanju AVNOJ v Jajcu je bil izbran za člana predsedstva. Po vojni je bil pokojni dr. Metod Mikuž član predsedstva skupščine SR Slovenije, zvezni poslanec, član vodstvenih organov' SZDL in Zveze borcev ter dolga leta profesor novejše zgodovine na ljubljanski filozofski fakulteti. Leta 1946 je promoviral za doktorja zgodovinskih znanosti, leta 1947 je bil izvoljen za izrednega, leta 1956 pa za rednega profesorja. Njegova katedra za novejšo zgodovino je bila prva s to problematiko na jugoslovanskih univerzah in dr. Mikuž je z raziskovalnim in dokumentarnim delom razvil prvo metodologijo proučevanja NOB. Mikuževo znanstveno delo obsega nad 270 bibliografskih enot. Med njimi je po obsegu in metodologiji izredno pomemben pregled zgodovin« NOB v Sloveniji v petih knjigah, ki ga je začel izdajati leta 1960. Med obema vojnama je dr. Mikuž napisal priročno knjigo Svet med vojnama (1918-1939), v kateri je obravnaval svetovna politična dogajanja po februarski in oktobrski revoluciji leta 1917 v Rusiji ter odmevih revolucije po svetu, obdobje stabilizacije. iskanja miru in krize, špansko državljansko vojno in zaključil s 1. septembrom 1939. I«ta 1967 je dr. Metod Mikuž izdal oris partizanske sanitete na Slovenskem, zasnovane predvsem na podlagi študija virov v arhivu Inštituta za zgodovino delavskega gibanja. Leta 1969 je izdal knjigo Slovensko partizansko gospodarstvo v luči partizanskih dokumentov. Med drugimi pomembnejšimi Mikuževimi deli naj omenimo še Zgodovino slovenskega osvobodilnega boja. Oris zgodovine Slovencev v stari Jugoslaviji, Boji KPJ za zahodne meje in druga svetovna vojna. Zadnja leta je ustvarjal knjigo o svetovni zgodovini in mednarodnih odnosih po letu 1945. Dr. Metod Mikuž je bil dobitnik partizanske spomenice in drugih odlikovanj ter družbenih priznanj, med katerimi nagrade 4. julij, Kidričev« nagrade in nagrade AVNOJ l 1930 OBRAČUN PO VELIKONOČNIH PRAZNIKIH Kolona avtomobilov in polne mize kljub besedam o krizi in recesiji akcijah dežele in o potrebnih ukrepih. o energetskih infrastrukturah, o premogovnem terminalu v Trstu, o terminalu naravnega plina v Tržiču in o premogovni centrali. Glede gradnje premogovnega terminala v Trstu je KD mnenja, da bo treba pozorno proučiti razsežnost terminala samega in prilagoditi zmogljivost struktur resničnim potrebam dobave premoga. V zaključnem delu dokumenta KD poudarja, da je treba še v tem letu sklicati deželno konferenco o energiji, da bi na njej pridobili še druge elemente za izdelavo specifičnega zakonodajnega instrumenta, ki bi deželi omogočil, da bi v mejah svojih, čeprav omejenih pristojnosti, lahko ukrepala v tem sektorju. • Krožek za politično-družbene študije Che Guevara prireja jutri, ob 18. uri, v dvorani avditorija, okroglo mizo s sodelovanjem evropskih poslancev Modiana (KD), Carossina (KPI) in Cecovinija (PLI) na temo «Trst in njegovo pristanišče, dežela in Evropska gospodarska skupnost*. Velikonočni prazniki ohranjajo v sebi prastari dvojni obraz. V petek in v soboto teče beseda o revščini, o socialni stiski, o pomanjkanju stanovanj, o samoti, o tragičnih problemih ostarelih itd. Novinarji poudarjamo vse, kar je talostno (laičnost je važna do neke mere), v nedeljo in na velikonočni ponedeljek pa se slika spremeni: šunka, pirhi, velikonočna jajca, kozlički, žolca, polica, polne restavracije, kolone po cestah, blagostanje prekineva in o tem se piše. Letos je bil ta dvojni obraz velike noči malce prikrit, kajti časmisi več dni niso izšli zaradi dveh’stavk in velikonočne nedelje. Kako pa je bilo v resnici? Najprej se ustavimo pri meteorologiji. V soboto je kazalo, da bo burja udarila po praznikih, v nedeljo pa je sonce sijalo kot naročeno. Kolone avtomobilov so se napotile iz mesta na Kras ali pa k morju in v hribe. Videl si vse mogoče «ška tlet-: od ferrarija do fičota iz pam-tiveka; ljudje smo se množično odzvali skrivnostnemu povelju Restavracije so bile nabito polne, ogromno je bilo ljudi pri nbmor skih središčih, veliko jih je v hri bili uživalo zadnji sneg. V noči med nedeljo in velikonočnim ponedeljkom se je vreme skl salo, ponedeljek pa je bil ponovno lep tako, da se je naval na gostilne, travnike, obale in gorska središča ponovil; tu seveda ne gre po zabili osmič, ki so nekakšna krona velikonočnega tavanja. Nesmiselno bt bilo naštevati, koliko je stal gram čokolade velikonočnega jaica, prav tako bi bilo neumno naštevati cene jagnjetine, kozličkov, potic itd.: to smo že plačali. Kriza gor, kriza dol. včasih je lepo pretiravati pri jedači, pri darilih in pri stroških nasploh. Žalostno je le to, da se ljudje ;vsaj večina) ne drži predvehkomčnega posta, tako da sedemo k bogati mizi skoraj siti in potem nastanejo problemi s prebavo in z linijo, ker je težko izbiti pridobljen kilogram itd. Vse to je seveda strašansko malenkostno, vendar nam ne bo nihče zameri, saj so vsa televizijska in radijska poročila takoi po obrednih govorih . Moderno 16.00 - 18.00 - 20.00 - 22.00 «11 tempo delle mele». Filodrammatico 15.00 «Josephine Timmorale*. Capitol 17.00 «La pazza storia del mondo». Mel Brooks. Vittorio Veneto 16.30 «Culo e cami-cia*. R. Pozzeito, E. Montesano. Mignon 15.00 «Lilli e il vagabondo. Radio 14.30—21.00 «Orgasmo nero*. Lumierc 16.00 «Isola». tako kakca- tudi drugi italijanski, 'dnevhiki ne. zaradi stavkovnega* gibanja časnikarjev in tiskarjev. Na splošno velja, da so ljudje preživeli praznike v znamenju tradicije, ob dobro obloženih mizah, zlasti včerajšnji dan pa izrabili za daljše ali krajše izlete in predvsem sprehode v naravo. Pravzaprav je glavno besedo tokrat imelo vreme. Čudovito toplo in prijetno v nedeljo, zimsko mrzlo in vetrovno včeraj, da je marsikoga odvrnilo od nameravanega izleta. April je pač april, pravijo. Ob tem naj bralce spomnimo, da je bila lani prav na veliko noč, ki je bila sicer teden dni kasneje, močna pozeba, ki je povzročila precejšnjo škodo v vinogradih na območju Brd. Torej je slejkoprej umestno vprašanje, kako bo z vremenskimi razmerami v prihodnjih dneh. Zeto živahno je bilo v nedeljo v Gradežu, kakor so nam povedali v uradih letoviščarske ustanove. Pravzaprav so v nedeljo zabeležili pravcati naval nedeljskih izletnikov, pojavili pa so se tudi prvi tuji gostje. Te dni so po nekajmesečni zapori odprli že tudi nekaj hotelov. Ne gre namreč pozabiti, da se bo čez dober mesec že pričela turistična sezona. Polne roke dela so imeli zlasti v nedeljo v številnih lokalih v goriški okolici. Ne toliko radi priložnostnih gostov, ampak zaradi gostov, ki so velikonočno kosilo rezervirali že nekaj dni prej. Polno zasedeni so bili lokali tudi včeraj, zlasti v popoldanskem in večernem času. ko so se številni izletniki vračali domov. Dober obisk so zabeležili tudi v gostilnah na jugoslovanski strani meje. Izleti Kriška sekcija VZPI-ANPI sporoča, da je na razpolago še nekaj prostih mest za izlet v Val Camo-nico (29. in 30.5.). Vpisujeta Zofi Sedmak (Ljudski dom) in Gigi Bogateč (Brufj), ki obenem prosita ostale izletnike, da poravnajo vpisnino. Sekcija KPI «J. Verginella* iz Križa prireja od 15. do 19.5. izlet na Dunaj. Informacije dobite na tel. 220-213. Mali oglasi telefon (040) 79 46 72 OSMICO je odprl Dušan Radovič v Nabrežini. Poskrbljeno za prigrizek. Vabljeni. IŠČEMO sposobnega in vestnega računovodjo 7.a sodelovanje oziroma za družabnika. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika. Ul. Montecchi 6, pod šifro «Pisarna». PRODAM zemljišče - 4.000 kv. m v bližini Zgonika. Za informacije telefonirati ob delavnikih na št. 820-197 od 8. do 12. ure in od 15. Ure do 17.30. PRODAM alfetto 1.8 v dobrem stanju. Telefon 040/229341. PRODAM 3000-litrski rezervoar. Telefon 040/755550. PEPE ŠERVOTOV je v Doberdobu v Vrtni ulici odprl osmico. Toči belo in črno vino lastne proizvodnje. KROJAČNICA za moške in ženske z novimi spomladanskimi vzorci blaga izdeluje obleke, plašče in kostime. Košuta, Drevored D’An-nunzio 11 (stavba kina Capitol). škem minili mirno, brez Velikih pretresov, hudih prometnih nesreč ali podobnih dogodkov. Sicer pa o$teli . .. ..... . __________ . _________ stvareh tudi ne hi mogli porb^ti;? Ijo precej živahen, nikakor pa ni SLOVENSKO n STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih Zvezo katoliške društev slovenske prosvete v Kulturnem domu v Gorici EDUARDO DE FILIPPO DOLGONOGE LAŽI V petek, 16. aprila 1982, ob 20.30 ABONMA V «PONEDE-L JEK* V nedeljo] 18. aprila 1982, ob 16. uri ABONMA «NEDELJA» Na predstavo bodo udeležence s ^lasa Pripeljali avtobusi po običajnem voznem redu. met pa je precej živahen. O hudih prometnih nesrečah pa na srečo še ni poročil. Upati je, da bo končni obračun prav tako ugoden. prehodu pri Rdeči hiši je bil, kakor so nam povedali na poveljstvu obmejne policije, včeraj in v nede- mogoče govoriti 0 gneči. Številni so bili tokrat avtomobilisti iz notranjosti države pa tudi tuji državljani, Množica udeležencev se je včeraj dopoldne in zlasti popoldne zbrala na tradicionalnem prazniku pomladi v Doberdobu, v priredbi tamkajšnjega prosvetnega društva Hrast ter sledila bogatemu in pestremu kulturnemu ter zabavnemu sporedu, ki se je končal s plesom ob zvokih znanega narodno - zabavnega ansambla. Veliko ljudi se je povzpelo tudi na Krminsko goro, na tradicionalni praznik, po številnih krajih so bile na sporedu rekreativne in zabavne prireditve. V trenutku ko poročamo, na cestah na Goriškem ni zastojev, pro- .................. Danes javna skupščina v podgorski tekstilni tovarni O krizi v podgorski tekstilni tovarni, ki ji ni videti izhoda, bodo razpravljali na javni skupščini, ki bo danes- ob 9.30 v tovarniški menzi v podjetju. Na skupščino so sindikalni predstavniki povabili predstavnike goriške občine in pokrajine, političnih strank, trgovinske zbornice, konzorcija za industrijsko cono ter nekaterih drugih u-stanov. Umrl je Anton Pavšič upokojeni ravnatelj V soboto je v starosti 96 let mrl Anton Pavšič, človek, ki večji del svojega življenja posvetil šolstvu. Rodil se je kot zadnji izmed osmih otrok v Lokah pri Krom berku. Srednje šole je obiskoval v Gorici, kjer je prejemal štipendije in podpore kot dober dijak materna tike. Iz tega predmeta je diplomiral na dunajski univerzi. Svoje pr OBISK DELEGACIJE SKGZ PRI SZDL i _ Plodni stiki med zamejskimi Slovenci in prebivalstvom Severne Primorske Zastopstvo TO SKGZ je obiskalo razne kraje ob meji • h pogovorov je prišla do izraza želja in potreba po še bolj razširjenem sodelovanju Konec prejšnjega tedna je prišlo do zanimivega in koristnega srečanja med zastopstvom teritorialnega odbora SKGZ za Goriško in predstavniki medobčinskega sveta SZDL za Severno Primorsko. Srečanje je bilo koristno tudi zaradi tega ker so se zamejci seznanili z novoizvoljenimi predsedniki in tajniki občinskih konferenc SZDL na območju Nove Gorice, Tolmina, Ajdovščine in Idrije ter jih podrobneje seznanili z zamejsko tematiko, seveda z dogodki zadnjih dni in tednov. Goriško delegacijo je vodil dr. Mirko Primožič, delegacijo ZSDL pa Vlado Uršič. Na srečanju v Novi Gorici so predsednik TO SKGZ in sodelavci o-risali politični položaj na Goriškem, delovanje Slovenske kulturno-gospo-darske zveze in njenih članic, stike ki jih te imajo s sorodnimi jugoslovanskimi društvi in organizacijami na obmejnem območju. Precej poudarka je bilo danega začetku razprave o globalnem zaščitnem zakonu, v rimskem parlamentu, bila je tudi izražena zahteva, da se do zakona pride v dogovoru s Slovenci, ne mimo njih ali celo proti njim. Predsednik medobčinskega sveta SZDL pa je obširneje povedal o sedanjem političnem in gospodarskem položaju v Jugoslaviji, o prizadeva njih za zajezitev inflacije, o volit- iitiiitmiiumiMiniiitMMiiiMHitiiiiiiutitiiiiiiuitiiinHmuHiununiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinittiiiiniiiiiiiiiiitiiitiiii NEOBIČAJNA GOBARSKA SREČA KMEČKA POSESTVA GRU-DINA, vpisana v seznam rejcev prašičev in nagrajena z zlatim odličjem za rejo izbrane pasme, javljajo odprtje novega središča za rejo prašičev v Ru-pi (na štradalti) občina Sovod-nje. Prodaja zasebnikom in trgovcem ob ponedeljkih, sredah in petkih od 10. do 12. ure in od 15. do 17. ure, ter ob sobotah in nedeljah od 10. do 12. ure. ali po telefonu štev. (0481) 391-063. 12 11 10 - 12.697.000 lir — 632.700 lir -t 60.800 lir 35-LETNI, pošten, s trgovsko izobrazbo, z lastnim avtomobilom, redno zaposlen v dopoldanskih urah išče kakršnokoli zaposlitev v popoldanskih urah. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika. Ul. Montecchi 6, pod šifro «Popoldnevi». TV COLOR vam omogoča slediti športnemu dogodku leta; svetovno nogometno prvenstvo v Špa-nijt; 70 ur prenosov, 46 tekem, intervjuji in reportaže na I. in TI. programu RAI, TV Ljubljana, TV Koper, TV Švica in TV Montecar-lo. Sedaj je pravi čas, da kupite barvni TV sprejemnik po ugodni ceni. Strokovno pomoč namestitve tv antene in servis vam nudi Aldo Colja, Kontovel 134, telefon (040) 225471. UPOKOJENEC z dobro urejenimi življenjskimi pogoji išče žensko staro približno 50 let za skupno življenje. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6, pod šifro «Pomlad». PRODAM hišo v dobrem stanju z dvoriščem v okolici mesta. Telefon 040/228390. OSMICO je odprl Ladi Kocjan-Dolina št. 147. Toči beto in črno vino. vah ki so bile in ki se še vršijo v vseh politično-sindikalnih strukturah ter v občinah in v zakonodajnih telesih. Orisal je tudi položaj Jugoslavije v svetu in njena prizadevanja za mir. Lojze Lah, predsednik občinske konference SZDL v Novi Gorici, pa je podrobneje o-brazložil vse stike, ki jih novogoriške organizacije in ustanove imajo z zamejstvom. Sledil je obisk cementarne Anhovo, kjer so se člani zamejske delegacije seznanili z utripom tega velikega industrijskega objekta, ki je precej avtomatiziran, daje pa kljub temu veliko zaposlitve številnim ljudem v bližnjih vaseh. Na pogovorih, ki sta se jih udeležila tudi generalni direktor cementarne Anhovo Milan Vižintin ter bodoči župan v Novi Gorici Zorko Debeljak, je bilo precej govora o gospodarski problematiki Slovencev v zamejstvu, o gospodarskih stikih med sosednima deželama, o prostor skem načrtovanju. Obisk zamejske delegacije pa je bil se drugače bogat. V Tolminu so gostje obiskali šolski center «Vojvo-dinas, kjer jih je sprejel podravna-telj Franc Vrabelj, knjižnico kjer jih je sprejela ravnateljica Marta Pili. Zatem je bil na vrsti ogled Breginja, ki je že popolnoma obnovljen od časov potresa, ko je bila vas v celoti porušena. Delegati so si ogledali tudi breginjski obrat kobariške tovarne TIK. kjer jim je direktor Zvonko Uršič, orisal delovanje te tovarne, ki ima na kobariškem območju štiri obrate in prizadevanja za gradnjo novih hal ter povečanje zelo specializirane proizvodnje. Sledil je še obisk Bovca in tamkajšnjih turističnih naprav. Tudi v tem kraju je videti precej novega in zavzetost, da se kraj turistično razvije, kar je o-pazno zlasti v zadnjem času. Dogajanje je zamejcem orisal predsednik krajevne skupnosti Bovec Marijan Bric. V nadaljnjem pogovoru tudi z zastopniki Idrije in Ajdovščine so bile nakazane številne možnosti za še nadaljnje sodelovanje med Goriško in celotnim severnoprimorskim območjem na vseh ravneh in za razširitev že obstoječih stikov. Neobičajna najdba in okusno praznično kosilo. O gobah navadno šemo proti koncu poletja in v jeseni. tokrat pa moramo zabeležiti dogodek, ki se .je pripetil ob koncu tedna v Rupi. kjer so v gozdičku akacije in kropince našli veliko in povrhu vsega še užitno gobo Glivo, ki je pognala iz debla kropince. je blizu hiše našel Ernest Pavletič, odlično kosilo pa so z njo pripravili pri sosednih Tomšičevih. «Bila je zelo okusna, prava poslastica.* so nam zagotovili včeraj. Pa še statistični podatek: goba velikanka je bila težka skoraj 3 kilograme. ra | pripravil načrt otvoritvene prire-pi-lditve, ki med drugim vsebuje odkritje bronastega kipa Alojza Gradnika, delo kiparja Negovana Nemca iz Nove Gorice. Ob tej priložnosti pripravljajo učitelji brošuro o šte-verjanskem šolstvu, ki se je začelo z ustanovitvijo prve šole 1878. leta. Oktobra poimenovanje šole v Števerjanu po Alojzu Gradniku V Števerjanu so v teku priprave za poimenovanje novega poslopja celodnevne šole po briškem pesniku Alojzu Gradniku. Po več sestankih s starši otrok, ki obiskujejo to šolo. so ustanovili pripravljalni odbor za poimenovanje, ki ga vodi Marjan Terpin. Slovesnost bodo priredili zadnjo nedeljo v oktobru letos, ko poteka 100-letnica pesnikovega rojstva. Odbor je že Priprave za ustanovitev časnikarskega krožka V Gorici potekajo že več časa razprave o ustanovitvi časnikarskega krožka, v katerem naj bi bili združeni poklicni in amaterski časnikarji in ki naj bi skrbel ne le za zbiranje časnikarjev, marveč tudi za kulturne prireditve. Pripravljalni odbor, v katerem so časnikarji vseh tukajšnjih dnevnikov in najbolj razširjenih drugih sredstev javnega obveščanja, je sklical ustanovni občni zbor krožka. Ta bo v petek. 16. aprila, ob 20. uri, v mali j dvorani UGG v Ulici Rismondo. letni Feliee Colautti iz Tržiča, iz varnostnih razlogov pa so za nekaj časa morali prekiniti celo promet po državni cesti proti Zagra-ju. Colautti se je nareč ob prihodu policijske obhodnice, ki je imela nalog, da ga pospremi na prisilno zdravljenje v psihiatrično bolnišnico. zabarikadiral v stanovanje, ter pričel groziti in streljati z orožjem. Končno je policajem le uspelo priti v stanovanje ter Colauttija odpeljati. Orožje, s katerim je streljal, je bito redno prijavljeno. Letovanje otrok v Savudriji in v Zgornjih Gorjah pri Bledu Vpisovanje in informacije pri SKGZ, Ul. Malta 2, vsak dan od 9. do 12. ure do 30. aprila Razna obvestila Danes ob 10.40 bo ljubljanski radio, v okviru oddaje Val 202, oddajal pogovor o Gorici in njeni preteklosti. Sodeloval bo časnikar in družbeno politični delavec Marko Waltritsch. Intervju je pripravil novinar in komentator ljubljanskega radia Marjan Drobež. Poleg vloge. ki so jo Slovenci imeli v vsej zgodovini Gorice, bo oddaja obravnavala tudi sedanje aktualne probleme naše narodnostne skupnosti. Kino (ioricu VERDI 18,00—22.00 «Eccezzziunale... veramente*. D. Abbatantuono in S. Sandrelli. CORSO 18.00—22.00 «Banana Joe*. B. Spencer. Barvni film. VITTORIA 17:00—22.00 '«Dammene' ancora*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELS10R 17.30-22.00 «Culo e ca micia*. PRINCIPE 18.00-22.00 «Beatrix». Prepovedan mladini pod 18. letom. /Vova d orico in okolica SOČA 17.00—21.00 «Tessa». Ameri. ški film. SVOBODA 18.00-20.00 «Zobar v postelji*. DESKLE 19.30 «Virus». Ameriški film. vo službeno mesto je imel na slovenskem učiteljišču v Gorici, kasneje pa na nemški gimnaziji. Med prvo vojno je moral obleti vojaško suknjo, ki jo je nosil tri leta in bil v tem času tudi ranjen. Zaradi stikov z uporniki ga je avstroogrska oblast vtaknila tudi v zapor. Po vojni se je poročil z Jožefo Legišo, s katero je imel tri otroke. Zaposlil se je na idrijski gimnaziji, vendar le za kratko dobo, ker je tudi njega kot druge Primorce fašizem začel preganjati. Pavšiča so leta 1923, premestili v Videm, kmalu zatem pa v Gorico, kjer je po opravljenem izpitu za poučevanje nemščine dobil stalno službeno mesto. Z obnovitvijo slovenskih šol je začel poutevati najprej na učiteljišču, 1947. leta pa je na strokovnem zavodu, kjer je postal vršilec dolžnosti ravnatelj. Ta položaj je zavzemal vse do 1956. leta, ko so ga ob 70. letu upokojili. Ravnatelj Pavšič je bil svojevrstna osebnost, malce čudaško o-barvana, ki se je bomo vsi spominjali s prijetnostjo. Rad se je pogovarjal. pravil svoje zgodbe, ki jih je dosti poznal prav zaradi dobrega spomina. Bil je zvest obiskovalec nekaterih kavarn, med katerimi tudi Bratuževe kavarne, kjer je neskončno rad kvartal in zlasti šahiral. V teh igrali je bil vztrajen tudi zato, ker poraza ni prenesel. Prejšnji dan je v pogovoru o ge-rontološkem kongresu v Ljubljani nekdo dejal, da bi mu bilo najljubše, če bi se ga ljudje po smrti spominjali z nasmeškom. S pokojnim Antonom Pavšičem bo prav tako. najbrž Mario Pahor umrl za posledicami prometne nesreče Jutri popoldne bodo v Sovodnjah pokopali 53 letnega Maria Pahorja, ki je umrl za posledicami prometne nesreče, ki se je pripetila pred tednom dni na avtocesti blizu Nove Gradiške. Pahor se je z avtomobilom zaletel v tovornjak, ki je bil menda ustavljen ob robu ceste ter brez luči in drugih opozorilnih znakov. Kljub intenzivni negi zdravniškega osebja univerzitetne klinike v Zagrebu, je podlegel poškodbam Pokopali ga bodo jutri ob 16. uri na pokopališču v Sovodnjah. Krsto s posmrtnimi ostanki bodo okrog 12. ure izpostavili v hiši žalosti v Sovodnjah. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Marzini, Kor-zo Italia 89. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danps ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Sant'Antonio, Ul. Romana. Slovensko deželno gospodarsko združenje, Pokrajinski odbor Gorica, izreka ob smrti svojega člana Maria Pahorja iskreno sožalje družini. Ob izgubi borca našega sovaščana in Ivana Maliča izrekamo iskreno sožalje ženi Urški, sinovoma, bratoma, sestram in vsem sorodnikom. Zveza borcev Peč ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame Jožefe Lakovič vd.Jarc se toplo zahvaljujem župniku, zdravniku, zboru Jezero, darovalcem cvetja in vsem, ki so z mano žalovali ali na katerikoli način počastili njen spomin. Hči Helena Doberdob, 13. aprila 1982 N{ maral na prisilno zdravljenje Precej preglavic je agentom dr- | žavne policije v petek povzročil 35 MICHELUS MARINO SIP* GORICA Ul. Don Bosco 104 telefon: 81941 FERRARI V Gorici smo izključni zastopnik za svetovno znane motokultivatorje ferrari od 5 do 14 KM in za vse priključke. Pri nas so cene najugodnejše. VELIKA IZBIRA KMETIJSKIH STROJEV Naznanjamo žalostno vest, da je umrl predragi MARIO PAHOR trgovec Kljub najvišji strokovni negi na univerzitetni kliniki v Za grebu je podlegel hudim poškodbam, ki jih je zadobil v prometni nesreči, po krivdi drugih, na avtocesti Zagreb Beograd. Pogreb bo jutri, 14. t.m., ob 16. uri iz hiše žalosti v Ul Bergomas v Sovodnjah na domače pokopališče. Žalujoči: žena Marica, sin Aleksij in hči Lučka Gorica, 13. aprila 1982 Dne 10. t.m. nas je v 95. letu starosti zapustil naš dragi ANTON PAVŠIČ profesor v pokoju Pogrebna slovesnost bo jutri, 14. t.m., ob 11. uri iz cerkve sv. Ignacija, iz goriške bolnišnice na goriško pokopališče. Žalostno vest sporočajo: sin dr. Tri-stan z ženo Zdenko, hčeri Tončka in Nel-ka, vnuka Rodney in Alesander, sorodniki, prijatelji in znanci -Gorica, 13. aprila 1982 V KOMPLETU ŠTIRIH KNJIG SRBSKE, MAKEDONSKE HR VAŠKE IN SLOVENSKE NARODNE PRIPOVEDKE Narodne pripovedke danes nimajo svoje vrednosti samo zaradi folklornih sestavin, ki jih vsebujejo, ne kot neizčrpna jezikovna zakladnica. V ospredju je vsekakor literarna vrednost narodnih pripovedk. Snov, ki jo obdelujejo, način, s katerim nam jo posredujejo, zgradba pripovedk, njihova sugestivna moč, to je vse tisto, kar je značilno za umetniško stvaritev. To je gotovo nova sestavina pogleda na umetniške pripovedke, zalo doživljajo danes nova vrednotenja„ Verjetno sicer ne samo zalo, deloma pa prav gotovo tudi zato izdaja založba Mladinska knjiga v Ljubljani posebno zbirko Zlata ptica, v kateri izhajajo ljudske pesmi in pripovedke vseh narodov sveta v slovenskem prevodu. Zal ni podatkov, koliko knjig je doslej v lej zbirki izšlo. Založba pa je zdaj pripravila in izdala poseben kom plet narodnih pripovedk jugoslovanskih narodov v štirih knjigah, ki prinašajo hrvaške, makedonske, srbske in slovenske narodne pravljice in jih združila v eni mapi. To je lepa, ilustrirana in pomembna izdaja, ki bo omogočila primerjavo narodnih pripovedk jugoslovanskih narodov, obenem pa vsem prijateljem tovrstnega berila približala srbske, hrvaške in makedonske pripovedke. Res je sicer, da izdaje niso nove, to pa vrednosti te izdaje ne zmanjšuje. Srbske narodne pripovedke je priredil Milorad Panič - Surep, ki se je seveda opiral na Vuka Karadžiča. Izdaja srbskih narodnih pripovedk ima tudi daljšo spremno besedo prireditelja, ki o-pozarja na današnje vrednotenje in pomen tega ljudskega blaga. Knjigo je ilustriral Kosija Gatnik, medtem ko so prevodi pripovedk še delo Alojza Gradnika in Severina Šalija. Makedonske pripovedke (gre za drugi natis) so pripravili Dragi Štefanija kot avtor uvoda in prevajalec Maks Robič. Ilustrirala je knjigo Irena Majcen. Iz uvodne besede povzemamo, da je za makedonske pripovedke značilen realizem, nič manj pa humor. Ta humor si je makedonsko ljudstvo o-hranilo kljub izredno trdemu življenju v preteklosti, kljub zatiranju in izkoriščanju, ki mu je bilo izpostavljeno dolga stoletja. To trpljenje se jasno izraža tudi v teh pripovedkah, v katerih so bogastvo, cesarji in princese samo simboličen izraz želje po boljšem in lepšem življenju. Hrvaške narodne pripovedke je za slovensko izdajo izbral in u-redil Balint Vujkov, prevedel pa jih je Cvetko Zagorski. Ilustracije so delo Maričke Koren, ki se je dobro vživela v hrvaško ljudsko psiho. B. Vujkov je napisal daljšo spremno besedo, v kateri opozarja na značilnosti hrvaškega ljudskega pripovedništva, sicer pa pojasnjuje tudi koncept svoje u-reditve ljudskih pripovedk, ki je drugačen od običajne. Daljšim pripovedkam slede krajše, resnejšim zabavnejše, pomešane so pripovedke iz različnih krajev in časov, tako da tudi taka pestrost prispeva k zanimivosti. Slovenske narodne pripovedke prihajajo na knjižni trg že devetič. Uredil jih je Alojzij Bolhar, ilustracije so posnete po podobah Maksima Gasparija. Tako ta knjiga naših pripovedk že sama po sebi na knjižnem trgu ne bo odveč; Sl. Rti. • * • Ameriške oblasti so se dolgo upirale, da bi smelo anglo - francosko potniško letalo »concorde leteti nad ZDA in pristajati na a-meriških letališčih. Nato so se stališča omilila in vse je bilo v redu. Sedaj pa je prišlo do malega »incidenta* Neko letalo »Concorde* je namreč razbilo stekla na poslopju blizu letališča Kenne-dy v New Yorku. letalo je bilo francoske družbe »Air France*, ki jo je sodnik obs-*dil na povrnitev škode. Ne gre za veliko vsoto, komaj 130 dolarjev, toda gre za nov dokaz, da letala z nadzvočno brzino s svojim »bangom* škodujejo. . milimi i»inn um m ■ ■■ i ■ 111 iiiiiin BEŽEN POGLED V ZGODOVINO, KI SE ZAČNE Z LEGENDO Slovito turistično središče Opatija ko se je pisala še z malo začetnico Na ruševinah starorimskega templja naj bi bili menihi-brodolomci zgradili svoj samostan - Burni časi prepirov s Kastavci - Prva vila in današnji dan V milanski galeriji so pred nedavnim dali na ogled avtomobil »Alfa Romeo Spider 2300», ki je pred 50 leti pridrvel prvi na cilj v tekmi «1000 milj«. Vozilo je vzbudilo veliko zanimanja Iz umetnostnih galerij ANGLEŠKO GOVOREČI LIKOVNIKI V CENTRU BARBACAN Razstavo so odprli pred tednom dni in bo trajala do 28. tiprila Trst ni le stičišče različnih kultur, pač v zvezi z dejstvom, da je njegovo prebivalstvo nacionalno mešano, pač pa se v njem srečujejo, realizirajo in uveljavljajo tudi ljudje, ki najdejo v njem svoje daljše ali krajše po navadi le začasno ali občasno bivališče. Tako imamo na primer v Trstu tudi tri angleško govoreče likovnike. Ponavljamo, angleško govoreče, ne pa angleške likovnike, kajti John Corbidge se je rodil pred kakimi petdesetimi leti v Sheffieldu na Angleškem, se v Londonu izšolal in se specializiral za grafiko, toda kaj kmalu je zapustil Veliko Britanijo in se naselil najprej na Cipru, nato je živel v Bejrutu, iz Bejruta se je preselil v Atene in pred kakimi osmimi leti je prišel v Italijo in se za stalno naselil v našem mestu, kjer je doslej priredil že več razstav, predvsem v galeriji II Tribbio. Medtem pa je razstavljal tudi v raznih krajih širom po Italiji in drugod po svetu. Lowell Ellis pa je z Jamajke, kjer pa se je praktično le rodil, Pred mnogimi mnogimi stoletji je, kot pravi legenda, vihar potisnil nekaj menihov - benediktincev k skalnati obali med Reko in Lovra no in sicer prav v zalivček Preluka. Skupina brodolomcev se je povzpela v breg in med lovorovim grmovjem odkrila ostanke starega rimljanskega templja, posvečenega Apolonu. In menihi so si prav na teh ruševinah postavili syojo opatijo in cerkvico, posvečeno sv. Jakobu. Njihovo novo domovanje bi bilo moralo o-stati samotarsko, danes, papa tem področju razteza eden najbolj pomembnih turističnih centrov ob Jadranu. Če bi se bili tedanji menihi zavedali, kaj vse se lahko iz njihove pobude rodi, bi verjetno ne postavili samosta na in cerkvice, pač pa bi si bili zgradili splav in odpluli dalje, ali pa bi se bili povzpeli nekoliko višje v breg Učke, čimbolj daleč od privlačne obale. Morda pa je bila usoda Opatije že tedaj zaznamovana, pravzaprav že pred njihovim prihodom, saj so naleteli na ruševine templja, ki je bil posvečen poganskemu bogu zdravja, dobrote in lepote, Apolon je bil tudi bog poezije in petja, bog sonca, bog ljubezni in še marsičesa, torej vsega tega, kar lahko Opatija danes nudi. Prav gotovo ni sodobne Opatije postavila na noge skupina menihov, pač pa moremo reči, da je bil ustanovitelj Opatije reški Patricij beneškega porekla Iginio Scarpa, ki si je 1844 dal zgraditi dom «Villa Angiolina*, prvo zgradbo okoli katere je nastalo celo mesto vil, počitniških domov in predvsem hotelov. In vendar je benediktinska opatija dala kraju ■ in rhestu ime in tudi mala cerkvica, posvečena sv. Jakobu priča o davnem izvoru tega kraja, ki je pod imenom opatije postal slovi-£o*%fflWčno* središče, v katerega so najprej prihajali na oddih in razvedrilo cesarji in cesarice, kralji in princi, natrga sloviti pisatelji, glasbeniki, umetniki in za niimi filmske in gledališke zvezdice, končno politični ljudje in meščanski bogataši, v zadnjih', desetletjih pa množice preprostih turistov. Romunska kraljica in pesnica Carmen Sylva, ruski literat Anton Čehov, sloviti skladatelj Franz Lehar, pripovednik in komediograf Lucio D’Ambra, znanstvenik Theo-dor Billroth, madžarski romanopisec Ferenc Molnar, pa tudi sloviti italijanski umetnik Giorgio De Chirico in mnogi mnogi drugi u-metniki morejo biti na neki način hvaležni Opatiji, ker jim je ta riudila navdih za razna njihova dela, ali pa so iz Opatije odnesli izredne spomine. Ostanki v začetku omenjenega templja rimskega boga Apolona so izginili, izginila je tudi benediktinska opatija. Nedotaknjena pa je mala cerkvica posvečena sv. Jakobu. V srednjeveških kronikah in zapiskih menihov se večkrat omenjata prav opatija in cerkvica, ki jo omenjajo tudi leta 1300. Tedaj so menihi samostan začasno zapustili, ker so pobegnili pred kugo. Opatija ali samostan je pil pomemoen celo za cerarja miljana in Ferdinanda I., ki sta se potegnila za jujegove »„dje,. ki so tod živeli, da so torej ali-..'»boljtr-za njegove privilegije. - -rekH »gremo v opatij V neki monografiji, ki jo je napisal Ciubelli, beremo, da so se. za opatijo potegovali puljski, s,ehj- * •ski: in tržaški škof, vtem, ko'So bile kastavske oblasti vedno v sporu z menihi, ker so jim ji o-gražali določene fevdalne pravice. V že omenjeni cerkvici sv. Jakoba pa moremo zaslediti napis, ki pravi: «1506. die 21 Juli Simon ab-bas fieri fecit*. Gre torej za napis, ki govori o opatu Simonu, ki naj bi bil dal zgraditi cerkvico. Vendar to ne bo povsem držalo, kajti opat Simon je tedaj cerkev le obnovil, kajti latinski dokumen- ..........................................................................................»».»H............HMIIIIIIIII.............................................................................................................IIII.I.II.I.II.I........................... Kako ugotovimo in kako se ravnamo ob žolčnih in ledvičnih kamnih Če je pravočasna, je odstranitev žolčnih kamnov kaj enostavna in nenevarna - Tudi ledvični kamni se dajo odstraniti na razne načine - Če drugače ne, z operacijo Med tegobami, ki vsakodnevno tarejo naše bolnike, moramo brez dvoma omeniti tudi žolčne in ledvične kamne. Začnimo z žolčnimi kamni. V prvi vrsti obolevajo ženske, zlasti tiste, ki so večkrat rodile. Moški obolevajo redkeje, je pa pri njih zato po navadi potek težji. Včasih so bili žolčni kamni bolezen kasnejše življenjske dobe, danes pa jih najdemo pogosto že pri mladih celo pri otrocih. Na nastanek žolčnih kamnov vplivajo tako splošni kot lokalni dejavniki. Brez dvoma gre za posebno nagnjenost, saj bi skoraj lahko govorili o značilnem videzu ljudi, ki jih žolčni kamni ogrožajo. Po navadi so dobri jedci nagnjeni k debelosti, so manj ak tivni in nagibajo k zaprtju. Med lokalnimi faktorji pa moramo v prvi vrsti pomisliti na zastoj žolča in na vnetje žolčnih poti. Mesto. kjer se tvorijo žolčni kamni, je v prvi vrsti žolčni mehur, le izjemoma se kamni primarno tvorijo v žolčevodih. Tudi po sestavi se kamni ločijo med seboj. Nekateri se zaradi poapnitve lepo vidijo na rentgenski sliki, drugih pa ne opazimo, ker so iz snovi, ki v celoti prepuščajo rentgenske Žgi 1*1^^ Zanimivo je, da jih včasih od krijemo zgolj slučajno, ne da bi bolniku povzročali kakršne koli težave. Pri nekaterih bolnikih se pojavijo težave le ob dietnih prekrških. Zlasti mastna in obilna hrana. Tudi težji fizični napori ali pa psihični pretresi so lahko vzrok za napad. Tak napad spremlja intenzivna bolečina, ki se pojavi y zgornjem delu trebuha in izža- reva v desno ramo in pod desno lopatico, včasih pa proti srcu, tako da se celo zamenja s srčno bolečino. Težave lahko nastopijo iznenada. iz popolnega zdravja, ali pa jim predhodijo nejasne bolečine v zgornjem delu trebuha z občutkom napetosti okrog pasu. Napad je lahko kratkotrajen ali pa tra ja ure ali celo dni Na sam potek vpliva dodatno še zapora žolča ali pa infekcija. Bakterije i-majo namreč v zastajajočem žolču kaj ugodno gojišče. Zato spremlja napad pogosto mrazenje z vročino in bruhanjem. Včasih se kamen izloči v črevo in bolnik kasneje nima več težav, seveda pa je tak srečen izid bolezni bolj redek. Pogosteje se napadi ponavljajo v krajših ali daljših časovnih razmakih, če se ob tem pojavi še zlatenica, je dokaz, da je kamen popolnoma zaprl odtok žolča in da pretijo bolniku dodatne komplikacije, med katerimi je infekcija na pryem mestu. Zaradi razmnoževanja bakterij se začne v žolčniku nabirati gnoj, bolniku pa grozi nevarnost, da žolčnik poči, gnoj pa se izlije v trebušno votlino, kar se lahko konča tudi s smrtjo, če pomoč ni pravočasna. Po toči zvoniti je prepozno, pravi star pregovor, zato je bolje, da poiščemo pomoč pri svojem zdravniku, še preden se pojavijo komplikacije. In če bo treba na o-peracijo, je ta nenevarna in majhen poseg, dokler gre zgolj za kamne, postane pa bistveno nevarnejša in težja, če so prisotne že okvare zaradi zastoja žolča in infekcije. Ledvični kamni pa so dokaj pogosta motnja, ki jo opažamo pri bolnikih. Nenadna močna bolečina, ki se ponavadi pojavi v ledvenem predelu in izžareva navzdol proti mehurju, je značilno znamenje ledvičnih kamnov Bolečina je po navadi tako močna, da se bolnik zvije in pobledi, o-znoji, neredko pa ob tem sploh ne more do besede. Bolniki, ki so tak napad ledvičnih kamnov doživeli, pravijo, da je najmočnejša bolečina, ki so jo kdaj občutili. še posebno je sumljivo, da gre za napad ledvičnih kamnov, če je bil bolnik prej vedno zdrav. Povzročitelji teh težav so sečni zgostki v ledvicah samih, zlasti v ledvičnih čašicah in v ledvičnem mehu, lahko pa tudi v sečevodih ali v sečnem mehurju. Prvi pogoj za nastanek kamnov so navadno presnovne motnje. Kadar se v seču nabere preveč sečnih soli in koloidov, se ti sprimejo v zgostke, ki kasneje še oka-menijo. Do teh motenj pride po- gosto pri protinu ali pri čezmer- ,. seveda potrebna operacija. nem delovanju obščitnic. Kamni seveda ovirajo izločanje seča, seč za tako oviro zastaja, zaradi česar se pridruži še vnetje, saj i-majo bakterije v zastajajočem seču najboljše pogoje za razmnoževanje. Zato tudi pogost pojav vročine z mrazenjem pri teh bolnikih. Seveda pa lahko taki kamni poškodujejo sluznico sečnih izvodil, zato bolniki pogosto ob napadu ledvičnih kamnov opazijo kri v urinu. Moške trikrat pogosteje prizadenejo tovrstne motnje kot ženske. Kamni so lahko različno veliki in različno oblikovani. Nekateri so drobni in lahko upravičeno govorimo o ledvičnem pesku, drugi so večji, kot grahovo zrno, nekateri, zlasti v ledvičnem mehu, se med seboj sprimejo in zagozdijo, kar je še posebno nevarno. Tudi po obliki, po barvi in po hrapavosti se ločijo med seboj. Na to vpliva predvsem njihova sestava, pa tudi mesto, kjer se tvorijo. Dokler so kamni le v ledvičnih čašicah in v ledvičnem mehu, po navadi ne povzročajo težav in jih odkrijemo le po naključju med rentgenskim pregledom. Kakor hitro pa se tak kamen premakne naprej v sečevod, povzroči to hude bolečine in motnje v odtoku u-rina. Bolečine trajajo toliko časa, dokler se kamen ne premakne navzdol v sečni mehur ali pa se celo izloči na prosto. Če se seveda kamen sam ne izloči, mora pri tem pomagati zdravnik - urolog, ki bo poskusil kamen najprej s posebnim aparatom zdrobiti in odstraniti s po-sptojo zanko, če pa to ne uspe, je ti iz prejšnjega stoletja izrazito govore o opatiji in cerkvici, posvečeni sv. Jakobu, o čemer govori tudi papeška bula papeža Nikolaja V., ki nosi datum 1435. In kako to, da je kraj dobil ime po samostanu, po opatiji in ne po svetniku, kateremu je bila posvečena cerkvica, torej po sv, Jakobu? V kastavskem statutu iz 1490.'leta se večkrat omenja «sv. Jakob v mejah kastav-ščines, ko pa je govor o »Gospodu opatu iz sv.1 Jakoba*, se vedno govori, da «se nahaja tam, v opatiji*. Iz tega moremo sklepati, da so se tako izražali lju Pri ljudeh, ki imajo ledvične kamne, je zelo pomembna prehrana. Predvsem se morajo izogibati hrani, ki vsebuje veliko oksal-ne kisline (npr. špinača). Tudi* preveč mleka odsvetujejo. Priporočajo pa živila, ki vsebujejo magnezij, saj naj bi imel le ta topilni učinek na kamne. Magnezija je veliko v nekaterih mineralnih vodah, kot na primer v Dona-tu. V hrani pa je veliko magnezija v nekaterih stročnicah in žitaricah, zlasti v ovsenih kosmičih in v črnem kruhu, dr. R. R. 'rekh »gremo v opatljnnmii.so rekli «gremo k sv. Jakobu*, in iz tega je ostalo tudi ime Opatija. Danes se ime Opatija v človeku. ki jo omenja, niti od daleč ne povezuje z nekdanjim samostanom, z nekdanjo opatijo. Opatijo, samostan so si postavili menihi, da bi živeli v miru, toda stari dokumenti pravijo, da je bila zgodovina samostana vse kaj drugega kot mirna. Nasprotno, zgodovina je bila burna, kajti v neki monografiji med drugim beremo: «Se razume, da ta samostan ni bil na svojem mestu in če ni bilo potresa, ki bi ga bila poslala božanstva in ki bi odgovornim dal razumeti, da se sveta stvar nikakor ne sklada s posvetno, so za to poskrbeli ljudje bližnjih krajev, ki so samostanu ohemogočili mir.* Kronike petih stoletij govore, da je samostan pogosto menjaval gospodarje, da so ga enkrat prodali, drugič enostavno zasegli, tretjič izropali, pa ga spet vrnili v prejšnje stanje. Končno je samostan v Opatiji povsem propadel, nato so ga ponovno zgradili in restavrirali, končno spet zapustili. Samostan so imeli najprej v rokah benediktinci, za njimi so prišli avguštinci, končno jezuiti. In tudi cerkvica je imela burno zgodovino. Za njo so se potegovali celo papeži in cesarji, škofje in drugi cerkveni dostojanstveniki, včasih za to, da bi jo zaščitili, drugič pa da bi jo drug drugemu iztrgali, ali jo celo komu podarili. Končno je tu še Kastav, ki o-težkoča življenje in razvoj opatije. V neki kroniki iz davnih časov beremo. da so bili odnosi med Kastavci in menihi avguštinjanci v začetku dolgo časa zelo napeti in to zaradi samostana in cerkvice. Bil je to dolgoleten spor zaradi odvisnosti opatijskih menihov, ki so morali vsako leto 25. julija postreči Kastavcem z vinom, mesom in kruhom, ko so ti prihajali v procesiji v opatijo. Seveda bi se spor bil lahko tudi zavlekel, toda zgodovina je šla svojo pot. Poleg že omenjene cerkvice je bila zgrajena že v začetku omenjena »Villa Angelina*, nato je prišel mogočni hotel Kvar-ner, ob hotelu je nastal čudoviti razkošni park in ob tem jedru so začeli rasti kot gobe po dežju novi hoteli, nove vile in v Opatijo so začeli prihajati ugledni gostje, med katerimi so bili tudi ce-1 sarji in kralji. In samo ob,sebi se f razume, da se Kastavci vAem o-kolju niso mogli več prepirati z menihi. Pa tudi menihi niso mogli dolgo vztrajati. Najprej so pred mondenostjo bogatih gostov zaprli eno oko, nato so zaprli obe očesi, končno so uvideli, da jim tu ni možno življenje in so izginili. Le cerkvica je ostala, cerkvica, ki vzbuja še vedno zanimanje vedno številnejših domačih in tujih gostov, ki prihajajo iz leta v leto v Opatijo in se niti od daleč ne spomnejo, da izhaja Opatija iz opatije, samostana, za katerim ni nikakega sledu več. G. S. kajti dalj časa je živel v New Yorku, kjer je tudi študiral in sicer na univerzi, kjer se je posvetil umetnosti, znanosti in časnikarstvu. Nato je prišel v naše mesto in v nekaj letih priredil več razstav, v glavnem v tržaških galerijah, razstavljal pa Jutri zvečer v openskem Prosvetnem domu Slovensko kulturno društvo »Tabor* na Opčinah pripravlja za jutri zvečer lepo kulturno prireditev. V dvorani Prosvetnega doma bo namreč razstavilo vččje število olj, perorisb, akvareliranih risb in tudi nekaj temper pred dvema letoma umrlega tržaškega slikarja Avrelija Lukežiča. Avrelij Lu-kežič je sicer že razstavljal na Opčinah. Bilo je to pred mnogimi leti. Opensko SKD Tabor mu je pripravljalo še drugo veliko razstavo, žal pa je to bilo prepozno, kajti Luke-žiču je odpovedalo srce. Sedaj pa, ko so večje število Lukežičevih del zbrali za veliko postumno razstavo v tržaškem Kulturnem domu, ki je doživela izreden uspeh, ter po ponovitvi iste razstave v go-riškem Kulturnem domu, bo o-pensko KD »Tabor* omogočilo ogled Lukežičevih del tudi O-pencem in ne samo njim, saj si bodo mogli bogato ali bolje del bogate Lukežičeve zapuščine ogledati tudi tisti, ki so morebiti zamudili razstavo v tržaškem in goriškem Kulturnem domu. Kot je pri openskem društvu v navadi, bo svečano odprtje razstave jutri zvečer spremljal tudi primeren kulturni spored. Nastopil bo najprej ženski pevski zbor openskega društva, nato bo nastopila domača folklorna skupina, časnikar Franc Udovič pa bo spregovoril nekaj besed o našem u-metniku, ki ga žal temeljiteje odkrivamo in spoznavamo šele sedaj, po njegovi smrti. Odprtje razstave bo jutri, v sredo, zvečer oh 20.30. je tudi v Tarčentu, Milanu in drugod. Lowell Ellis je kipar, ki obdeluje v glavnem les in le v zadnjem času tudi kamen. Tretja angleško govoreča likovnica, ki živi in ustvarja v Trstu, je Barbara Strathdee. Po rodu je iz Wcllingtona na Novi Zelandiji, v našem mestu živi od leta 1966, pa čeprav hkrati tudi v Welling-tonu, kjer poučuje na tamkajšnjem Community Institute. V Trstu je priredila doslej nekaj razstav, v glavnem pa je sodelovala na kolektivnih razstavah. Sicer pa je doslej razstavljala še v Rimu, Londonu in v raznih galerijah v Wellingtonu. Tem trem, kot smo rekli angleško govorečim, vendar ne angleškim umetnikom, je Avtonomno podjetje za gostinstvo in turizem za Trst in obalo pripravilo lepo razstavo v svojem razstavišču Centro Barbacan na istoimenskem trgu v Trstu. Razstavo so od* prli pred tednom dni, 7. t.m., in bo trajala do 28. aprila. O razstavi in tudi o smotrih razstavišča Centro Barbacan, je zelo številnemu občinstvu spregovoril komisar avtonomnega turističnega podjetja dr. Dario Santin, o umetnikih ali bolje o njihovi umetnosti pa je spregovoril umetnostni kritik prof. Sergio Moiesi. John Corbidge je posebno za to priložnost pripravil dva velika panoja, Barbara Strathdee je dala na razstavo štiri svoja dela, Ix>-well Ellis pa je razstavil večje število svojih razmeroma zahtevnih del. Rekli smo, ua je Ellis kipar, ki dela v glavnem v lesu. Pravzaprav bi mogli reči, da El Us nekak«/ pomaga ,a.i,i prirodi ali bolje, da priroda pomaga njemu, kajti njegova abstraktna plastična dela so pravzaprav le iz glajena in «očiščena» debla ali drevesne korenine, vsekakor čudovita »plastična telesa*, ki jih odkrije tenkočutno Eli: sovo oko in ki jih on primerno obdela, vendar v skladu s tem, kar mu »surovina* nudi. Fre BO 10 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Tečaj za otroške bolničarje 13.00 Italijanska kronika 13.25 Vremenske razmere 13.30 Dnevnik 14.00 Vlak za Istanbul, 2,< nadaljevanje 14.30 Danes v parlamentu 14.40 Emil, 9. nadalj. 15.00 Nad planeti, vzgojna oddaja 15.30 Vsi za enega: Rdečelasa Ana 16.00 Ilappy circus 17.00 Dnevnik 1 - Flash 17.05 Neposredni prenos preko tvoje antene 17.10 Marko, risanka 17.30 Pustolovske poti 18.30.Super policaj: Colombo 19.45 Almanah in Vremenske razmere 20.00 Dnevnik 20.40 Petdeset let ljubezni, 2. nadaljevanje 21.50 Mister Fantasy 22.30 Adam Strange - TV film 23.25 Dnevnik Danes v parlamentu - Vremenske razmere 23.45 Oče človeka, vzgojna oddaja Drugi kanal 12.30 Opoldanski spored 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.30 Moški in ženske 14.00 Popoldanski spored 14.30 Lepa nedelja v septembru 15.25 Scene iz »Zaročencev* 16.00 Program za mladino Svet v vesolju Galaxy Express 999 17.10 Sejem - zanimivosti 17.45 Dnevnik 2 - Flash 17.50 Dnevnik 2- šport - Iz parlamenta 18.05 Set - Srečanje s kinom 18.50 Dober večer s . . . Fredom Bongustom Vremenske napovedi 19.45 Dnevnik 2 - Poročila 20.40 Kruh in čokolada, film Igrajo: Nino Manfredi, Johnny Dorelli, Anna Kari na, Paolo Turco 22.40 Filmske novosti 22.45 Controluce, posebna oddaja 23.25 Dnevnik 2 - Zadnje vesti Tretji kanal 15.20 Rimini: Telovadba 16.20 Tako, kot me hočeš ti, tri dejanja 18.30 I/orecchiocchio, glasbena od da ja 19.00 Dnevnik 3 19.30 Dnevnik 3 - Deželni programi 20.05 Vzgojna oddaja: Mi in drugi 20.40 Jazz 21.30 Človeško razmnoževanje v svetu, ki se spreminja 22.25 Dnevnik 3 23.00 31. svetovno tekmovanje v harmoniki JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 10.00 in--11,05 TV šola: Povej mi. povej. Rastlinski laboratorij, Predeli in ljudje, Velikani svetovne knji ževnosti 11.00 Poročila 16.20 šolska TV 17.50 Poročila 17.55 Slovenske ljudske pravljice: Pastir in hudič Lisico prelisičiti je težko, še težje je prehudičiti hudiča. Tako so rekli naši dedje in pradedje, toda zgodba »Pastir in hudič* iz lutkovne nanizanke »Slovenske ljud- ELE-. ske pravljice* govori o tem tudi drugače: pastir, ki skrbi za svojo živino na paši, se sreča s samim hudičkom. Prav nič dobrega se mu torej ne obeta, ker je hudič zares hudičev. Toda dobra zdrava pamet pastirju po maga, da se vraga reši. In ne samo to, premaga ga celo z njegovim lastnim orožjem. Mladi gledalci bodo zagotovo razmislili, kako so se kdaj znašli v hudih življenjskih razmerah in kako so s pametjo premostili zadrege, v katere so bili pahnjeni 18.10 Rožnati princ, baletna od da ja 19.00 Pustolovščina 19.30 Obzornik 19.45 Mostovi - Ilidak Tik pred kongresom ZK Slo venije predstavniki madžarske narodnosti menijo, da je čas za njihove pripom be. Posebno člani ZK, ki delajo na področju narodnostne politike, bodo povedali, kakšne naloge bodo vključili v svoj prihodnji program. Kaj več o tem bomo zvedeli v današnji aktualni temi — Za Žitkovce, majhen kraj ob madžarski meji, vedo le b'ižnji sosedje. Ekipa TV pa jih je obiskala, da bi jih predstavila gledalcem. —• Končno bo danes v okviru te oddaje govor tudi o raznih dogajanjih v narodnost no mešanih kra jih. Oddajo je pripravilo dopisništvo RTV v Murski Soboti 20.00 Knjiga 20.15 Risanka 20.26 Zrno do zrna 20.30 Dnevnik 21.00 Skupno 21.50 Alpska saga - TV nadalje vanka Koper 13.30 Odprta meja V današnji Odprti meji bodo na sporedu med drugim še naslednji prispevki: TRST — Protislovenski napisi TRST — Nedokončane stavbe v Trstu TRST — Razstava ameriških slikarjev ŠPORT: DOLINA — Nogomet: Breg - Zarja 18.00 TV - vesti 18.05 Kinonotes 18.40 Rezervirano za najmlajše 19.05 TV šola 19.30 Ta leta. ti dnevi 20.15 TVD Stičišče 20.30 Vikend - film 22.00 TVD - Danes 22.10 Film TVD - Danes in Odprta meja Zagreb 19.45 Prijatelji glasbe 21.00 Signali 21.50 Zahodni svet - film ŠVICA 15.15 Girls! Girls! Girlsl, film * Elvisom Presleyem 16.50 Dokumentarni film 17.10 Zakonita obramba - TV film 19.20 Ob opravljenih računih 20.40 Kreutzerjeva sonata 22.50 Filmske novosti Ponovno o ameriški zimi O letošnji zimi v ZDA smo že pisali, tudi v zvezi z zadnjim va lom vendar kaže, da se bodo z letošnjim izrednim primerom dolgo ukvarjali tudi strokovnjaki, kajti tako ostre zime v ZDA še niso, imeli v vsem našem stole tju, ki ga je minilo že obilne štiri petine. Sicer je pri tem zanimi vo dejstvo, da si ne znajo zadeve obrazložiti niti strokovni meteorologi, ki sedaj zatrjujejo, da bo zima potrajala še najmanj teden dni. Sedanji mrzel val je povzročil veliko hudega, predvsem okoli 600 smrti, pa tudi izredno veliko škode, ki jo ocenjujejo na 8 milijard dolarjev, ne upošte vanje morda še večje škode, ki jo je sedanji mraz povzročil poljedelstvu, česar pa še niso ocenili, ker oceniti trenutno niti ne morejo. TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00. 14.00, 17.00, 19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro Po naše; 8.10 Almanah: Dogajanja iz p«>lpretokle dobe; 8.45 Glasbene skice; 9.30 Ali ste že prebrali?; 10.10 Koncert; 11.30 Pol dnevniški razgledi: Izbrani listi; 12.00 Kulturno pismo - Beležka; 13.20 Glasba po željah; 14.10 O-froški kotiček: «Nailepše bajke za najmlajše*; 14.30 Pesmi brez besed; 14.55 Naš jezik: 15.00 Glasbeni magazin; 16.00 Pripoved partizanskega časnikarja. Pripravil Jože Koren; 16.35 Evergreeni; 17.10 Mi in glasba: Z besedo o glasbeni umetnosti; 18.00 Fulvio Tomizza: »Vera Werk»; 18.45 Priljubljeni motivi. KOPER (Slovenski program) 7.30, 8.25, 14.00, 15.00 Poročila; 6.00 Otvoritev, Glasba za dobro jutro; 6.15 Obvestila in reklame; 6.37 Objave; 6.45 Cestne razmere; 7.15 Radijski, televizijski in filmski spored: 7.28 Zaključek; 7.30 Val 202: 13,00 Na valu radia Koper, Glasba, objave; 13.15 Kino-spored; 13.30 Rep«>rtaže, zanimivosti; 14.10 Predstavitev oddaj in glasbene želje poslušalcev; 14.30 Komorni zbor RTV Ljubljana: 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Primorski dnevnik: Aktualna tema; 16.30 Zabavna glasba. KOPER (Italijanski program) 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 18.3(1 Poročila; 7.00 Dobro jutro v glasbi; 8.50 Muratti mušic; 9.32 Pisma Lucianu; 10.00 Z nami je; 10.15 Knjiga po radiu; 10.32 Popevka dneva; 10.45 Mozaik; 11.00 Zig-zag; 11.10 Šola, otroštvo, vzgoja; 11.20 Flash; 11.32 Kirn; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 15.00 Glasba danes: 15.33 Prijetno popoldne: 16 00 Kantav-torji; 16.45 Poje zbor Monte Cau-riol iz Genove; 17.00 Eros Sequi se spominja Miroslava Krleže: 17.15 Casaciei; 17.55 Iz sveta kulture in umetnosti; 17.00 Jug. pop scena; 18.30 Poje Ron; 18.45 Radijska priredba; 19.15 Juke box; 19.45 Nasvidenje jutri. RADIO 1 7.00, 8,00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.03 Al- manah; 7.40 in 8.45 Glasbena kom binacija; 9.02 in 10.03 Radio ancllio; 11.10 Pisan spored; 11.34 Peklenska partija, 2. nadaljevanje; 12.03 Ulica Asiago Tenda; 13.25 Kočija; 13,35 Master; 14.28 Po njihovem mišljenju; 15.00 Erre-piuno, popoldanski spored; 16.00 R Paginone, zvočna rubrika; 17.30 Master Under; 18.05 Simfonični orkester in zbor iz Turina; 18.38 Glasbeni odmor; 19.30 Radio 1 -jazz; 20.00 Zločini v Rue de la Morgue; 20.45 Srečanje z...; 21.00 Folklorna glasba; 21.25 Štirje kosi jabolka; 21.52 Človeško življenje; 22.22 Autoradio flash; 22.27 Boring Test; 22.50 Danes v parlamentu. RADIO 2 6.30, 7.30, 8.30, 9,30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 - 8.00 Dnevi; 7.20 Minuta zate; 9.00 Od česa živi človek, 4. nadalj.; ob koncu poje Aliče; 9.32 in 10.13 Radio 2 - 3131; 11.32 A kot abeceda; 11.56 Tisoč pop«>vk; 12.10 in 14.00 Deželni programi; 12.48 Tako sem pričel; 13.41 Sound - Track, glasba in kino; 15.00 in 15.42 Radio 2 - 3131, 2 .del; 16.32 šestdeset minut; 17.32 Priznanja nekega Italijana; 18.45 Sončni krog; 19.50 Mass-music; 22.00 in 22.50 Mesto ponoči; Milan; 22.20 Parlamentarna panorama. LJUBLJANA 7.30. 9.00. 10.00, 12.00, 13.00, 15.00 Poročila; 6.30 Prva jutranja kronika; 7.00 Dobro jutro, rojaki na tujem; 7.10 Prometne razmere; 7.20 Rekreacija; 7.50 Dobro jutro, o-troci; 8.00 Druga jutranja kronika: 8.30 Z radiom na poti; 9.05 Radijska šola-za srednjo stopnjo; 9.35 Iz glasbenih šol; 10.05 Glasbena matineja; 11.05 Rezervirano za..,; 12.05 Ali poznate...?; 12.35 Naše pesmi in plesi; 13.10 Danes smo izbrali; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Po domače; 14.00 Iz naših krajev; 14.30 Priporočajo vam...; 15.05 V korak z mladimi; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.50 Radio danes, radio jutri; 17.00 Vrtiljak; 18.00 Studio ob 17.; 19.00 Sotočja; 20.00 Radijski dnevnik; 20.35 Lahko noč, otroci; 20.45 Minute s kitaristom Bojanom Dro-bežem; 21.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.30 S solisti in ansambli JRT; 22.05 Barbara Fox: Tu, na križišču cest; 23.00 Našim rojakom p«) svetu; 23.15 Informativna oddaja, v Sesti nastop v reviji Primorska poje: Najboljši je bil zbor «Lojze Bratuž» Tokrat so se nastopajoči pevski zbori zbrali v Desklah - Nastop je bil po svoji kakovosti boljši, vsekakor boljši kot je bil nastop v Ilirski Bistrici ZA KONEC LETOŠNJE ABONMAJSKE SEZONE TRŽAŠKE GLASBENE MATICE Koncert koprskega zbora «Obala» Na šestem -nastopu »Primorska poje», ki je bil v Desklah, so peli: oktet »Javor* iz Pivke, moški zbor »Soča* iz Nove Gorice, ženski zbor »Triglav* iz Bukovice, moški zbor «Gostol» iz Tolmina, ki je prvič nastopil, mešani zbor iz Bukovice, moški zbor »Valentin Stanič* iz Levpe, moški zbor «Meblo» iz Nove Gorice, mešani zbor iz Standreža in mešani zbor «Lojze Bratuž* iz Gorice. Ta revija je bila po svojem kakovostnem poprečju precej boljša kakor revija v Ilirski Bistrici. Bilo je namreč nekaj boljše pripravljenih zborov, čeprav niso povsem zadovoljili. Vendar so vsaj po e-no pesem zapeli kolikor toliko u-brano in tudi interpretacijsko več ali manj prepričljivo. Oktet «Javor» iz Pivke ima sicer lepe glasove, ki pa v dinamičnih razponih posamezniki izstopajo in celoto ošibijo na zlitosti. Izbran spored ni primeren za oktet, ker zahteva večji glasovni volumen; to velja zlasti za Mokianj-čevo Njest svjat in Hochreiterjevo Gosposvetski zvon, medtem ko je Gallusova Preparat corda vestra bila sorazmerno sprejemljiva. Oktetu bi bila potrebna pomoč pri nadaljnji glasovni izobrazbi. Moškemu zboru z Lijaka so novi mladi glasovi osvežili celotni zvok, le nekaj pevcev v basih se še oglasi s hrapavo odprtostjo, kar je bilo najbolj očitno v Adamičevem Vasovalcu; zaradi tega je prišlo tudi do dokajšnje razglaše-nosti in nezlitosti. Pri Vračkovi »Rožmarin* bi bilo potrebno kontrolirati ritem. Vsekakor je petje odražalo trud, da bi zbor dosegel čim lepšo ubranost. Sprejemljiv je bil nastop zbora »Soča* iz Nove Gorice, opozoril bi Pa na poudarjene lahke dobe na to, da nekateri pevci pojo z napol zaprtimi usti, v basih pa so še pevci, ki pošteno «mažejo» in tako slabijo celoto, ki pa je v določenih trenutkih kar prijetno zazvenela. Iz Bukovice sta nastopila mešani in ženski del tega zbora. Prednost bi dal mešanemu, ki je dosegel večjo zlitost v moškem delu, vendar je v tenorski skupini Prišlo do glasovne odprtosti v ff, ker so napenjali mišičevje brez zadostne sapne podpore. Interpretacije so bile prepričljive, le škoda, da so soprani preveč silili navzdol na p mestih, alti pa nekoliko vsiljivo izstopgli pri naraščanju. Moški zbor iz Levpe je 'najpre-pričljiveje zapel furlansko Ciam- panis de sabide sere, ki je bila tudi po glasovni ubranosti najboljša. Zanimivo je, da so pri tem zboru basi boljše zveneli kakor tenorji, zlasti prvi, med katerimi jih nekaj premalo odpira usta in tudi intonančno niso bili vselej zanesljivi. Seveda, je to lahko tudi posledica hripoznih obolenj, ki jih med pevci letos ni bilo malo. Moški zbor «Meblo» je pri Maroltovi priredbi pesmi »Barčica* pokazal jasno opredeljeno frazi-ranje. Razvijanje kitične pesmi je slonelo na smiselnosti besedila in v pristnem čustvenem vzdušju vzdržalo napetost do konca, kar se pri tej pesmi redko komu posreči. Kar zadeva pa Simonitijevo Podgorski mornarji, bi odsvetoval forsiranje glasov, ob katerem v naraščanjih in prehodih v ff prestopijo posamezniki meje intonančne točnosti in na ta način slabijo čistost ter jasnost vertikale; kakor tukaj, je še bolj pri Vodopivčevi «Žabe», prišlo do glasovnih razpršenosti, v kateri so se pojavili trenutki odprte kričavosti. Poleg tega pa so pri zadnji pesmi nekateri muzikalno neutemeljeni ritmični «okraski» privedli že do roba neokusnosti. Škoda zbora, ki razpolaga morda z najlepšim glasovnim materialom med moškimi zbori, in ki je pri prvi pesmi pokazal, da je njegovo petje lahko ubrano in v interpretiranju umetniško osmišljeno. Brez dvoma zadene krivda za tak razkorak v odnosu do umetniške odgovornosti dirigenta. Moški zbor iz Tolmina in mešani zbor iz štandreža se še borita z začetniškimi težavami v pogledu glasovnega uglajevanja, ki seveda še ni doseglo potrebne zlitosti, za katero pa je potreben čas in nadaljnje delo, pred vsem pa vztrajna volja. Je pač tako, da se mora vsak zbor prebiti skozi trdo skorjo podrobnega in včasih kar utrujajočega dela, dokler ne zazveni v dopadljivem zlitju in si pridobi sprejemljivo sposobnost izražanja svojih pristnih pevskih čustev. Oba zbora čaka torej še precej dela, ki bo v nadaljnji vztrajnosti gotovo obrodilo sadove, kakor pri tolikih drugih zborih, ki so morali po istih poteh z istimi težavami. Daleč nad ravnijo teh zborov je bil mešani «Lojze Bratuž* iz Gorice, ki ga vodi Stanko Jericijo. Predstaviš:^ A j« vjfš^vjkni, glasovni zasedbi, s tehjtiif) izbranim sodobnim sporedom pesmi Martina Železnika,* 'Stanka 'Jiericfja, to je zborovega pevovodje, s so- Mladinska knjiga (Nadaljevanje s petkove številke) Čeprav so nastajale v zelo različnih obdobjih, se v novi zbirki med seboj dopolnjujejo ter druga dru-Ko pojasnjujejo, vse skupaj pa zelo osebno in s pretanjeno umetniško govorico pripovedujejo o tem, kako živahno in izvirno se .je pesnik odzival vsemu, kar se je v zadnjih treh desetletjih pomembnega dogajalo v njegovi notranjosti in okoli njega. 8. razredu o-snovnih šol pa .je namenjena knjiga Cirila Zlobca «Pesmi ljubezni*. Rastoča odzivnost, ki .jo Zlobčeva poezija doživlja tudi med mladino, je spodbudila izbor, ki sicer predstavlja prerez skozi vso Pesnikovo dejavnost, vendar s posebnim poudarkom na tisti liriki, ki utegne biti mlademu bralcu še posebno blizu. V ospredju so pesmi z ljubezenskimi motivi. Da tudi tiste, ki jim je Zlobčeva lirika dala posebno oznako " Pesmi «pobeglega otroštva*, to-re.i pesmi generacije, ki je morala živeti svo.je otroštvo sredi vojne vihre. In, kajpak, pesmi o Krasu. Vse te tri vsebinske sklo-Pe povezuje rdeča nit navdiha ki opravičuje naslov knjige Pesmi ljubezni. Zbirka Kondor je zbirka, ki objavlja reprezentativna domača in tuja leposlovna dela (med slednjimi mnoga doživljajo prvi natis v slovenščini). Ta dela pomenijo temeljno literarno branje srednješolcev. Spremne besede in opom-be v vseh knjigah te zbirke približajo bralcu avtorja in čas. v katerem je delo nastalo, ter mu Pomagajo do popolnejše literarne izobrazbe. Letos bo v zbirki Kondor izšlo osem del. Tu je naj-Pcej Karel Destovnik - Kajuh z oelom »Markacije*. V knjigi bo Predstavljen izbor iz pesniškega dela Karla Destovnika - Kajuha. ?a.jel bo nad petdeset pesmi tega znanega partizanskega pesnika: njegova Socialna, ljubezenska M revolucionarna lirika bo v njem razvrščena v smiselno zaokroženo enoto. Izbor je pripravil dr. Denis Poniž, ki je tudi avtor spremne besede z naslovom Kajuh, pesnik za vse čase. Makedonska ljudska pripoved bo zajeta v drugi knjigi te zbirke pod naslovom «Osla jahaš, osla iščeš*, •jugoslovanske književnosti bodo tokrat predstavljene z izborom iz makedonske ljudske pripovedi, ki sega od pravljic, baik. legend do daljših besedil z mitično oziroma fantastično vsebino. Knjiga bo zanimivo dopolnilo k antologiji makedonskih ljudskih pesmi, ki je z naslovom Belila platno Biljana izšla v Kondorju leta 1980. Pripravil, uredil in komentiral jo je dr. dobno zasnovanim zanimivim delom in pesmijo Alojza Srebotnjaka. Zbor odlikujejo izbrani lepi glasovi, ki se preko svojih homogenih skupin zlivajo v izravnano celoto. V tem pogledu je bilo oči-vidno posvečenega mnogo truda in zavzetosti, da je prišlo do tako opazne glasovne izdelanosti. Zato je zbor ob taki pevsko tehnični pripravljenosti lahko barvno enotno zvenel v vseh legah in v vseh dinamičnih razponih. Mislim, da je v tem trenutku dosegel največjo dovršenost, v kolikor se spominjam nazaj, gotovo pa znatno boljši kakor na zadnjem nastopu. Kot tak sodi med naše najboljše zbore, ki se poleg tega zavedajo tudi odgovornosti v smislu poseganja po siovenski zborovski literaturi in podpiranja s tem njenega ustvarjalnega razvoja. V interpretacijah je zbor obdržal vtis večje poglobljenosti v dojemanju vrednot in poustvaritvah le-teh s pristnim snovalnim ognjem, v e-noviti čustveni zbranosti z diri- gentom, ki ga, vsaj podpisani, nismo še spoznali v tako muzikalno polnokrvnem poustvarjalnem zanosu, kakor tokrat in to enakovredno v vseh treh individualno opredeljenih pesmih. Mislim, da je ta nastop bil eden najlepših umetniških trenutkov tega zbora, ki je seveda tudi reviji vtisnil odločilni umetniški pečat; ne bodo ga zlepa pozabili zlasti tisti, ki z ljubeznijo in dopadenjem spremljajo vsak korak in vsak vzpon pevske dejavnosti na Primorskem in pri Slovencih v Italiji. IVAN SILIČ Letovan|e otrok v Zgornjih Gor|ah pri Bledu Vpisovanje pri SKGZ v Trstu. Ul. sv. Frančiška 20/III., od 9. do 12- ure. Na sklepnem koncertu letošnje sezone Glasbene matice je v Kulturnem domu v Trstu nastopil me-šani'?bor »Obalo* iz Kopra pod vodstvom dirigenta Mirka Slosa-rja. Na sporedu je imel dela Hass-lerja, Gallusa, Gabriellija, Bruck-nerja, Verdija, Vrabca, Merkuja in Schaferja v prvem delu sporeda, V drugem pa VU. rukovet St. Mokranjca in priredbe ljudskih V. Simiča, S. Vremšaka, V. Mirka, A. Gajdova. U. Kreka, M. Slosarja in St. Mokranjca, torej slovenske, hrvatske, srbske in makedonske. V sorazmerno kratkem obdobju svojega obstoja in delovanja je zbor naštudiral precejšen spored, od katerega je le del predvajal na lem koncertu, med temi pa nekaj na novo pripravljenih, kakor Ga brijellijevo rPlaudite, psalite, ju-bilate*. Verdijevo *Ave Maria*, Vrabčevo »Rdeči zaton» in Merkujev Breviario, med ljudskimi pa je Krekova priredba poznane nškri-nja orehova». Že sam pojav skoro šestdeset-(lanskega zbora , mladih pevcev vzbuja prijeten vtis; njihova pevska zagnanost, ki se zrcali tako v tehtno izbranem sporedu iz različnih stilnih obdobij do današnjega časa — v domačem in svetovnem merilu — kakor tudi stu- diozen pristop k pripravam glasovno tehnične narave, poglabljanje v vokalne umetnine, njihovo vrednotenje ter poustvarjanje le-teh o izrazno tonske podobe, so odlike, ki merijo na dokaj visoko umetniško izvajalsko raven in š tem potrjujejo, da je tudi današnji mlad človek sposoben ter pripravljen sprejemati pevsko lepoto, ako mu jo znamo odkriti in da je tudi sposoben ter željgn posredovati in odkrivati jo tudi drugim. Vse več je takih primerov pri nas kakor v svetu — kadar je petje o-ziroma pevsko delo zastavljeno v pogojih profesionalne zahtevnosti, a prežeto s pristnim muzikalnim navdihom. In tega je bilo največ v prvem delu koncerta, ko je snovalna napetost bila enako moč na do kraja, medtem ko je neko liko popustila v drugem delu, zla sti pri Mokranjčevi VII. rukoveti ko je sopran takoj pričel nižati napetost zbora začela popuščati in kljub dirigentovemu prizadeva nju ni prišlo do potrebne inter pretacijske osmišljenosti, do bolj prepričljive izraznosti, ki jo delo v sebi nosi. Mislim, da je bil pojav določene glasovne utrujenosti v drugem delu, izrazito pri sopranih, posledica nastavka glasu s tendenco bolj temnega barva- nja z okrepljeno glavino rezonan-co, česar pa je bilo preveč. Ni sicer tu mesto za podrobno razpravljanje, vendar naj na kratko omenim, da vse dosedanje izkušnje takih tendenc, ki so pred leti v še hujši obliki prišle tako-rekoč že v modo, a nevešče ko piranje je kaj kmalu pokazalo slabe strani, med temi intonacij sko labilnost, glasovno razprše nost, poleg tega pa preočitno barv no razliko nasproti ostalim skupinam, zlasti altovski. To se je začelo rahlo pojavljc.ti tudi pri tem zboru. Preverjanje v smislu zastavljanja in nastavljanja glasov bi bilo potrebno tudi pri nekaterih drugih posameznikih, zlasti pri visokih basih in vsaj pri treh altih, ki občasno izstopajo z nekoliko premočno odprtostjo; to pa je lahko tudi posledica šibkosti dihalne funkcije. Sicer pa smo tudi opazili, da več pevcev v močnih naraščanjih kaj prerado pozabljajo na dia■ fragmalno podporo. Vse te pojave bo treba vsekakor revidirati in napake odstraniti, kajti škoda bi bilo pevcev, ki so zboru posvetili toliko dela in pevske lepote, kakor malokje, da bi šli mimo takih napak in pomanjkljivosti in jim ne bi nudili pomoči, saj bi ta bila v korist tako njim samim, kakor bodočnosti zbora. Drugi primer je bila nedosežena sopranska višina pri Brucknerje-vi «Ave Maria*, ki zahteva takojšnji poseg glede zastavka in nastavka tona ter njegovega razvijanja. Take in podobne napake ter pomanjkljivosti so v zboru, ki je v pretežnem delu glasovno izbrušen in uglajen, takoj opazne in motijo izčiščenost ter jasnost tn imajo s lem večji ali manjši negativen vpliv tudi na interpretacijo. Da ne bi te pripombe vzbudile splošnega negativnega vtisa, naj poudarim, da je bil la po umetniškem učinku zelo dober, smatram pa za potrebno opozoriti na stvari, za katere je še čas, da se popravijo. Opozoril bi tudi na vstope, ki niso bili pri večini pesmi enotni. Tudi to, ki sodi v notranjo pevsko disciplino, bi se ob vztrajnem o-pozarjanju zlahka popravilo in doseglo potrebno enotnost. Ob koncu pa še to; zbor sodi po svojih uspehih med liste, ki jih lahko ocenjujemo s kriteriji visokih mednarodnih dosežkov. IV AN SILIČ itmitiMMliiii Dragi Štefanija, besedilo pa nre vedla Nada Carevska. Naslednje delo je iragedija Alfreda de Mus seta »Lorenzaccio*. Znani fran coski pesnik Alfred de Musset je napisal tudi temeljno delo fran coske romantične tragedije. Dra ma Lorenzaccio na zgodovinskem ozadju florentinske republike v času vladavine Medičejcev upri zarja stiske posameznika, soočenega z absolutno oblastjo. Delo. ki ga poznavalci radi primerjajo s Shakespearovim Hamletom je prevedel Aleš Berger, spremno besedo pa je napisal Andrej Inkret. Četrta knjiga Kondorja je kratki roman Henryja Jamesa »Zasuk vijaka* Ta kratki roman angleškega pisatelja Henryja -Jamesa je po tematiki grozljivka, zgodba o duhovih, in obenem nekakšna moraliteta. ki na svojevrsten način prikazu.je boj med dobrim in zlim v človeku. Zasuk vijaka bo torej predstavil klasika angleške proze, briljantnega stilista, hkrati pa v spremni besedi, ki jo je napisal prevajalec Srečo Fišer, opozoril na značilnosti in pomen žanra v katerega delo sodi. Naslednji Kondor bo prinesel Pisma Matije Čopa Čop je bil osebnost, ki je brez dvo ma v veliki meri sooblikovala smer in podobo kulturnega osveščanja Slovencev. Neposredno srečanje s Čopovo živo besedo v pismih pomeni obogatitev našega poznavanja tega učenega Prešernovega sodobnika in prijatelja, pisma je prevedel Janko Moder, izbral jih je Janko Kos, ki jih je kot odličen poznavalec Čooa tudi opremil s komentarjem. Tudi naslednji Kondor je domače delo in sicer knjiga Rudija Šelige »Triptih Agate Schvvartzkobler*. To delo je pridobilo na aktualnosti zlasti zaradi napovedane ekraniza-cije: dvojna spremna beseda (Taras Kermavner. Denis Poniž) pa dvojno osvetljuje tako avtorjevo mesto v sodobnem literarnem u-stvarjanju na Slovenskem kot njegovo povezanost s sočasnim literarnim dogajanjem v svetu. Pred-zadnie letošnje delo te zbirke sta Ajshilov Uklenjeni Prometej in Peržani. To sta dve Ajshilovi tra gediji v prevodu in s spremno besedo Kajetana Gantarja in dopolnjujeta bogat izbor grške antične literature v Kondorju. In zadnja knjiga te zbirke, Pesmi Thomasa S. Elliota. Pesmi T. E-liota v izboru, prevodu in s spremno besedo Vena Tauferja pred stavliajo slovenskemu občinstvu eno največjih pesniških imen 20 stoletja, ki ie odločilno vplivalo na oblikovanje ne le noeziie an gleško govorečega sveta, temveč tudi na druge literature. ODOBRENA BILANCA 139. POSLOVNE DOBE zavoda CASSA Dl RISPARMIO Dl TRIESTE 1981: POTRJENO r - V 1 r* e,.V-*.f*. '• >1; .. , • >■ • . V v* » ZAUPANJE Upravni svet Zavoda Cassa di Risparmlo dl Trieste, ki se je sestal 31. marca 1982 pod predsedstvom odv. Alda Terpina, je odobril obračun za poslovno leto 1981, 139. od ustanovitve zavoda, ki je dalo naslednje rezultate: 1.190 MILIJARD ZAUPANIH SREDSTEV Na zbiranju denarnih sredstev s strani zaklada, ki je vplivalo na javno komponento v višini 59,4%, so zasebniki in ustanove odgovorili tako, da so potrdili svoje zaupanje; n|ih doprinos je porastel za 14%, kl|ub razmahu nebančnih oblik prihranka. 587 MILIJARD POSREDNIH IN NEPOSREDNIH POSEGOV v korist in podporo gospodarskega-družbenega razvoja. Od teh odpade na gospodarske naložbe v gotovini 477 milijard in sicer: 294 MILIJARD ZA EKONOMSKE OPERATERJE 95 MILIJARD ZA JAVNE USTANOVE 88 MILIJARD ZA DRUŽINE Z izključitvijo finansiranj izvedenih za račun skladov tretjih v upravljanju so gospodarske naložbe v gotovini narasle za 16,3% 1.808 MILIJONOV ČISTEGA DOBIČKA V netto amortizacij, hrambe in minusvalence na vrednotnicah in udeležbah za 26.921 milijonov. PO RAZDELITVI DOBIČKA PRESEGAJO LASTNA SREDSTVA PODJETJA 70 MILIJARD UPRAVNI SVET Uprava zavoda Cassa di Rispurmio di Trieste je takole sestavljena: PREDSEDNIK: PODPREDSEDNIK: SVETOVALCI: NADZORNI ODBOR: GENERALNO RAVNATELJSTVO: GENERALNI RAVNATELJ: GENERALNA PODRAVNATELJA: comm, Aldo TERPIN comm. dr. Arduino COLOMBO comm. Ernesto AUDOLOY, dr. Pietro BOSCHIAN, Enrico CARATTI, dr. Vasco GUARDIANI, dr. Lino OUATTROCCHI, odv. Teotilo SIMČIČ, comm. dr, Euge-nio VATTA dr, Bruno BARISON, rač. Armando CULOT, rač. Paolo D’AGNOLO comm. dr. Giordano DELISE dr. Silvio MOVIA, dr. Renzo PICCINI Bit CASSA Dl RISPARMIO Dl TRIESTE banka tvoje družine in tvojega mesta 13. aprila 1982 Prejšnji ponedeljek je v tržaškem Kulturnem domu koncertiral mešani pevski zbor »Obala* Iz Kopra, ki |e sklenil sezono Glasbene matice, člani zbora občinstvu poželi res veliko uspeha In pevovodja Mirko Slosar so pri številnem V Časnikarstvo v NOB V mali dvorani Kulturnega doma v Trstu je Narodna In študijska kn|fžnica priredila v sredo predavanje o zgodovini časnikarstva v NOB. Pozornim poslušalcem je o zanimivi in morda še premalo poznani problematiki strokovno spregovoril časnikar In urednik Primorskega dnevnika Jože Koren Poimenovanje šole po Mari Samsi * ' V1 **fll m* * a/ INI >' mtamm Dne 1. maja bo v prostorih slovenske osnovne šole pri Domju slovesnost ob n|enem poimenovanju po Mari Samsi. Na sliki: sefa pripravljalnega odbora za poimenovanje, ki |e bila prejšnji teden 1 1 || ( f ,, % rVj t Snidenje med gospodarstvom in kulturo ob «vinskem koncertu» Pri, S,Udel?f“tia bil d°ne# ,eder če,r,, "vinski koncert* moškega zbora »V. Vodnik* Iz Doline. Priletna družabnost, ki sta |o popoprala Vanček in Drejcek, |e bila namenjena snidenju med domačo kulturo In našimi gospodarstveniki: navzoče je bilo osebje SDGZ in TKB. Predsednik banke Polojac je prirediteljem izrekel toplo priznanje za lep večer Na pobudo kulturnega društva »France Prešeren* je bil v istoimenskem gledališču v Boljuncu prejšnji teden koncert harmonikarskega ansambla Glasbene matice «Synthesis 4 Ansambel jo nastopil deloma enovito, deloma pa solistično. Pod veščim vodstvom Klavdija Furlana |e izvajal zelo zahtevne skladbe in bil deležen tudi temu primernega odobravanja. «Synthesls 4» je napravil toliko večji vtis, ker |e ansambel doslel v ožjem okviru naše skupnosti bol| malo nastopal, medtem ko je žel laskava priznan|a marsikje prek naših meja fr '4 v--v; Zemlje ne bomo razdajali! ■ ,'K' V boljunškem gledališču «F. Prešeren* sta danes teden Kmečka zveza In dolinska občinska uprava priredili sestanek z domačimi zeml|lšklml lastniki, ki jih hoče|o razlastiti zaradi načrtovane Izgradnje hitre ceste. Prizadeti so soglašali, da se je treba zoper napad na slovensko zeml|o boriti enotno In zahtevati trajne protivrednosti £jg • *.' * *T&zZa,. Hlavaty v Kraški galeriji Zadruga Naš Kras je 3. aprila začela novo sezono s spominsko razstavo dr. Roberta Hlavatyja v Kraški galeriji v Repnu, kjer se |e za to priložnost zbrala velika množica. Navzoča sta bila tudi pokojnikova hči Marjanca in sin Zdenko. Razstava bo odprto do 30. maja, In to ob nedeljah In praznikih od 11. do 12.30 in od 14.30 do 17. ure. Na ogledu |e večje število Hlavaty|evlh akvarelov, nekaj risb in avtoportretov, pravzaprav avtokarlkatur. O častitljivem liku rajnega je spregovoril naš znani umetnik K. Palčič I _ £ *\ N*««/ J kolesarstvo LIEGE - BASTOGNE - LIEGE Sijajna zmaga Italijana S. Continija .LIEGE — Italijan Silvano Contini je na 68. mednarodni kolesarski dirki Liege - Bastogne - Liege dosegel eno Wojih najbolj blestečih zmag. pa tuni enega največjih uspehov italijanskega kolesarstva v zadnjih letih, saj na tej dirki ni zmagal noben Italijan že od leta 1965. Njegov uspeh je tem večji, ker ga je dosegel v ^adno slabih vremenskih pogojih na 244 km dolgi progi, na kateri je star-talo 261 tekmovalcev, na cilj pa prispelo le 52. LESTVICA L Contini (It.) 6.56', 2. De Wolf (Bel.). 3. Mutter (Švi.), 4. Criqtiie-hon (Bel.), vsi v zmagovalčevem času; 5. Prim (šve.) po 25" na čelu s? štirih tekmovalcev, naslednja skupina pa je prispela po skoraj treh minutah in pol. Med tistimi, ki so odstopili, je bil tudi Hinault. Prvi letošnji uspeh Moserja TOULOUSE — Italijan Francesco Moser si je priboril prvi letošnji u-speh na eni izmed mednarodnih e-tapnih dirk. Osvojil je namreč dirko po Pirenejih, medtem ko je zadnja etapa pripadla njegovemu rojaku Mantovaniju. VATERPO I O NA VELIKEM MEDNARODNEM TURNIRJU V TRSTU Zasluženo slavje SZ pred Jugoslavijo Tržaška prireditev vsestransko uspela - Tekma med SZ in Jugoslavijo prava poslastica Sovjetska zveza za razred boljša - Ante Lpmbaša: «Tržaški organizatorji so se izkazali* Veliki mednarodni vaterpolski turnir v Trstu je vsestransko uspel. Organizacija je bila odlična, tudi gledalci so se glede na velikonočne praznike naposled le v zadostnem številu udeležili te manifestacije, srečanja pa so bila napeta, razburljiva in kakovostna. O organizaciji in kakovosti tega turnirja se je laskavo izrazil tudi sam predsednik mednarodne zveze Ante Lambaša, ki se je ob tej priložnosti mudil v Trstu. Prvo mesto na tem velikem turnirju je povsem zasluženo osvojila Sovjetska zveza, ki je sklenila svoje «tržaške nastope* brez poraza. Sovjeti so tudi pokazali najbolj moderen vaterpolo. Za ugodno presenečenje pa je poskrbela pomlajena jugoslovanska reprezentanca, ki je osvojila drugo , mesto. Jugoslovani so izgubili le proti Sovjetom, izenačili pa so proti evropskim prvakom ZRN. Premagali so Španijo, Avstralijo in prav v zadnjem srečanju turnirja še Italijo. V jugoslovanskih vrstah je bil gotovo najboljši vratar Krivokapič, ki je mojstrsko opravil svojo nalogo in zares čudno je, da ni prejel nagrade za najboljšega vratarja na tej prireditvi. Zelo dobro pa je igral tudi Bebič, ki je bil najboljši strelec turnirja. Trener Ivo Trumbič, ki pa je le začasno prevzel vlogo zveznega trenerja, je bil s svojimi varovanci po turnirju zadovoljen in je dejal: «Mi-slim, da je končna lestvica povsem realna. Sovjeti so bili zares razred zase. Mi pa smo zasluženo osvojili drugo mesto. Svojim fantom čestitam za ta uspeh, važno pa je, da nas sedaj ta rezultat ne uspava. Treba bo nadaljevati z dobrim in trdim delom, saj nas že letos čaka najtežja preizkušnja, nastop na svetovnem prvenstvu.* Na tretje mesto se je uvrstila Zahodna Nemčija, ki pa je v Trstu nekoliko razočarala. Simpatični trener Firoiu pa je takole ocenil nastop svoje izbrane vrste: «Na tem turnirju nismo pokazali, kar zmoremo. Nastopili smo v okrnjeni postavi, pa tudi boljših priprav za tako pomemben turnir nismo imeli. Vseeno pa sem pričakoval od svojih fantov več požrtvovalnosti.* Tako po štirih dneh v tržaškem bazenu Jugoslavija — Italija i0:5 (4:2, 1:1, 2:0, 3:2) JUGOSLAVIJA; Krivokapič, Lu-1, Markovič, Vuletič 3, Djuho, Afrič, Bebič 5, Trifunovič 1, Lo-jjjca, Sukno, Milat, Tukič, Popovič. Trener: Trumbič. ITALIJA: Panerai, Missaggi, Pi-sano, Steardo 3 (1), Fiorello, Baldi-netti 2 ((1), Galli, Bertolini, Avallo-N®, Campagna, De) Gaudio, Posti-glione. Trener: Lonzi. SODNIKA: Janev (Bolgarija) in Konig (Madžarska). IZKLJUČITVE: Jugoslavija 15. Italija 8. ČETVERCI: Jugoslavija 1 (0). Italija 4 (2). Gledalcev 1.000 Ostale reprezentance so igrale v naslednjih postavah: SOVJETSKA ZVEZA Šaronov, Vdovin, Džorgadze, Grišin, Klejme-n°v, Kabanov, Kotenko, Sagajev, Mšhvenjeradze, Smirnov, Mendiga-Ij®v, Ajapbergenov. Trener: Popov. ZAHODNA NEMČIJA: Rohle, Liibb, Otto, Wendel, Hoppe, Jacoby, Schrdred, Osselmann, Stamm, Fre-und, Weyer, Kilian. Trener: Firoiu. ŠPANIJA: Delgado, Bertram, Fer- nandez, Jane, Estiarte, Esteller, A-guillar, Barcelo, Signes, Morillo, Ca-nal, Sanz, Subias. Trener: Ibern. AVSTRALIJA: M. Turner, Bas-ser, Sherwell, Montgomery, Mu-spratt, Kerr, Mayers, C. Turner, Callaghan, Wibrow, Pengelly, Gre-envvood, Tovvnsend. Trener: Hoad. IZIDI 1. kolo (četrtek) Španija Avstralija 15:10 (5:3, 1:0, 3:3, 6:4); ZRN - Jugoslavija 14:14 (3:4, 4:1, 4:4, 3:5); SZ - Italija 10:9 (3:0, 1:5, 2:1, 4:3); 2. kolo (petek) Jugoslavija - Avstralija 13:7 (4:2, 2:0. 4:4. 3:1); ZRN - Ilalija 11:10 (3:2, 3:2, 3:2, 2:4); SZ - Španija 12:7 (2:3, 3:2. 4:1, 3:1); 3. kolo (sobota) Jugoslavija - Španija 11:10 (4:2? 1:2, 4:1, 2:5); Italija - Avstralija 8:7 (2:2, 2:2, 1:1, 3:2) SZ - ZRN 10:8 (2:3, 3:2, 3:3, 2:0) 4. kolo (sobota) ZRN - Avstralija 6:4 (3:0, 0:2, 0:2, 3:0); Italija - Španija 7:6 (2:0, 2:1, 1:0, 2:5); SZ - Jugoslavija 14:12 (5:3, 2:3, 4:1, 3:5). 5. kolo (nedelja) SZ - Avstralija 8:4 (3:0, 3:2, 0:0, 2:2); ZRN - Španija 10:10 (3:2, 2:4, 3:2, 2:2); Jugoslavija - Italija 10:5 (4:2, 1:1, 2:0, 3:2) KONČNA LESTVICA SZ Jugoslavija ZRN Italija Španija Avstralija 54:30 60:50 49:48 39:44 48:50 32:50 NAJBOLJŠI STRELCI 24 zadetkov: Bebič (Jug.) 17 zadetkov: Otto (ZRN) 13 zadetkov: Estiarte (Španija) Najboljši igralec turnirja: Stamm (ZRN) »Najhitrejši zadetek*: Vuletič (Jugoslavija, po 24 sekundah). Najboljši vratar: šaronov (SZ). NAJBOLJŠA POSTAVA Nekatere prisotne časnikarje smo vprašali, če bi nam sestavili najboljšo postavo tega turnirja. Le ta naj bi bila torej naslednja: Krivokapič (Jug.), Vuletič (Jug.), Otto (ZRN), Kabanov (SZ), Stamm (ZRN), Bebič (Jug.) Estiarte (Šp.). Italija je bila četrta. Zvezni trener Lonzi je bil v glavnem s svojimi vaterpolisti zadovoljen. «Osvojili smo četrto mesto. Naša reprezentanca je še zelo mlada, proti močnim nasprotnikom, kot so Sovjeti, zahodni Nemci in Jugoslovani tudi več nismo mogli pričakovati. Moram pa priznati, da smo proti Jugoslaviji povsem odpovedali,* je dejal italijanski zvezni trener. V španskih vrstah je bilo nekoliko več pričakovati od svetovnega asa Estiarteja, medtem ko so Avstralci na tem turnirju igrali podrejeno vlogo in so bili zasluženo zadnji. Žal, ves trud tržaških organizatorjev, s predsednikom deželne zveze Fritzom Vitalijem na čelu, ni bil primerno poplačan. Zaradi stavk časopisi v Italiji niso izšli. Namen tega turnirja pa je bil prav ta, da bi se ta panoga popularizirala tudi v našem mestu. Na dlani pa je, da je vse, ki so si ogledali to prireditev, vaterpolo povsem navdušil. Prava poslastica pa je bilo srečanje med SZ in Jugoslavijo. (bi) Benečana v Kopru s polnimi jadri KOPER — Na sobotnem in nedeljskem jadralnem tekmovanju razreda 420 v Koprskem zalivu sta bila najuspešnejša brata Eulisse iz Benetk, ki sta se na končni lestvici uvrstila pred domačo posadko Niko-lii-Marinac (na Galebu). Nastopilo je 28 posadk iz Avstrije, Italije in Jugoslavije. NAMIZNI TENIS DP TRETJEKATEGORNIC Krasovki zadovoljili Državno namiznoteniško prvenstvo 3. kategorije v Gorici je v petek in soboto potekalo v znamenju res množične udeležbe in tudi zelo kakovostne igre. Tekmovanja posameznic se je u-deležilo kar 125 tretjekategornic, med temi sta bili tudi predstavnici Krasa Darma Purič in Nataša Škerk. Krasovki sta zaigrali solidno, vendar pa v tako hudi konkurenci nista dosegli vidnejših uspehov. Škerkova se je prebila do četrtega kola, kjer pa je naletela na nosilko skupine številke ena, Puričeva pa je izpadla v drugem kolu. Najbolje sta se Krasovi predstavnici odrezali v ženskih dvojicah. kjer sta se uvrstili v osmino finala in klonili najmočnejši dvojici, tako da sta si zagotovili končno 9. mesto. (B. S.) V SOBOTNI PROMETNI NESREČI Smrt mladih kolesarjev med dirko v Zenici Na sobotni kolesarski dirki «Osvo-boditev Zenice* v Bosni je prišlo do hude nesreče, ki je močno prizadela jugoslovanski kolesarski šport. Ko je večja skupina tekmovalcev vozila proti cilju, od katerega je bila oddaljena 5 km, je neki voznik osebnega avtomobila nenadoma zavil iz nasproti vozeče kolone in treščil naravnost v skupino mladih kolesarjev. Pri nesreči sta izgubila življenje 19-letni Nenad Bosanac iz Beograda in prav toliko stari Meh-medali.ia čehajič iz Bihača, težje so bili poškodovani še štirje drugi tekmovalci, med katerimi ima najmlajši 15 let, sedem udeležencev dirke pa je utrpelo lažje poškodbe. Ljubljančani potrdili tradicijo Tudi tokrat Dinamo ni uspel premagati ljubljanske Olimpije, čeprav je bil kot nikdar prej v odlični formi, ie posebno giede na odličen položaj na lestviei pa ni bil nikdar prej večji favorit. Tradicija je tako trni tokrat obveljala. Po vodstvu domačih (s Kranjčarom) so Ljubljančani z vse boljšim Rožičem premagali Vlaka, za zadnji zadetek, ki je vzpostavil ravnotežje, pa je znova poskrbel Kranjčar. Lahko rečemo, da so Ljubljančani gotovo najkvalitetnejši gost Maksimira v tej sezoni. Beograjska Crvena zvezda je po sijajni seriji dovolila, da jo na domačem igrišču porazi Vojvodina. Vladimir Petrovič je sicer povedel v vodstvo, vendar so gostje pod vodstvom odličnega Zorana Mariča še trikrat premagali Stojanoviča, tako da je gol Dušana Saviča iz 11-metrovke prišel prepozno. V Splitu se je tekma v bistvu Radničkega iz Niša v Tetovu, u- tri, ko je na sporedu 30. kolo. Vodeči Dinamo bo gostoval v Skopju, Hajduk pa v Novem Sadu, največjo zanimivost pa gotovo predstavlja derbi med Partizanom in Crveno zvezdo. IZIDI 29. KOLA Dinamo - Olimpija 2:2 Teteks - Radnički 2:0 Sloboda - Sarajevo 0:1 Hajduk - Zagreb 4:0 C. zvezda Vojvodina 2:3 Beograd - Partizan 1:0 Budučnost - Rijeka 2:2 Velež - Osijek 4:1 Željezničar - Vardar LESTVICA 4:2 začela s prvim zadetkom Pešiča, odkar je prišel k Hajduku. Že v 38. min. prvega polčasa pa je bilo vse končano, ko so domačini z poli Krstičeviča in Zlatka Vujoviča vodili s 4:0. S to zmago so Spličani na skupni lestvici tudi dohiteli Crveno zvezdo, ki si je prav v nedeljo verjetno dokončno zapravila vsako možnost, da osvoji letošnji naslov prvaka. V zadnjem kolu v glavnem ni bilo večjih presenečenj, čeprav ne moremo trditi, da prepričljiv poraz polfinalista pokala UEFA, speh Sušičevih tovarišev proti Slo-bodi, točka Rijeke v Titogradu in poraz Partizana spadajo v pričakovane rezultate. To kolo pa je bilo zanimivo tudi zaradi uspešnosti strelcev, saj je padlo kar 32 golov, kar je največ v tem spomladanskem delu prvenstva. Zanimiva je bila tudi tekma med željezničarjem in Vardarjem, v kateri je padlo kar šest zadetkov, niti enega pa ni dosegel vodeči strelec Bahtič (že-Ijezničar). Prvenstvo se nadaljuje že ju- Dinamo 43, Crvena zvezda, Ha j duk 37, Partizan 33, Željezničar 32, Velež, Budučnost 31. Sarajevo 30, Olimpija. Vojvodina, OFK Beograd in Rijeka 28, Sloboda 27, Vardar, Radnički 25, Osijek 24. Teteks 18, Zagreb 17. PRIHODNJE KOLO (Jutri. 14. t.m.) Radnički - Željezničar, Vardar Dinamo, Olimpija - Velež, Osijek Budučnost. Rijeka - Beograd, Partizan - C. zvezda. Vojvodina -Hajduk, Zagreb - Sloboda, Sarajevo - Teteks. HiiiiiiiHMiiiitiiiiiiiiiiiiiiMiniiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniimiiiiiiiMiiiiiiitiiiiifHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiNiniiiiiiiimiiifHiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiHiiiniiiiiiiiiitmiimiiiiiiaMiniMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMimimiiimtiiiiiiHmiiMimia NOGOMET ZAOSTALA TEKMA 2. AL Brežanom zlata vredni točki V soboto so doma premagali bazoviško Zarjo ■ Gostje zastreljali enajstmetrovko Breg — Zarja 1:0 (1:0) BREG: Gersinich, Rodella, Klun, Peroša, Pinzin, Dazzara, Kraljič, Albertini, Samec, Vižintin, Strnad. ZARJA: Racman, Grgič, Sossi, Bencich, Maeor, Križmančič, Ražem F., Fonda D., Tognetti, Machnich, Fonda E. SODNIK: Ferraioli iz Trsta. STRELEC: Peroša v 12. min. Breg je v sobotni zaostali tekmi 2. amaterske lige premagal Zarjo in to je bržkone edina ugotovitev, ki jo lahko potegnemo ob srečanju na dolinskem igrišču. Igra, če lahko sploh govorimo o igri, je bila docela nezanimiva, igralci so tavali po igrišču brez veze, skratka, srečanje, ki ga velja čim prej pozabiti. In če lahko najdemo opravičilo za Zarjo, ki je stopila na igrišče zdesetkana in že dalj časa pluje na lestvici v zelo mirnih vodah, pa je za Breg, ki mu gre za nohte, nerazumljivo, ..........................«hiiiimiiiinniiiii.Hlini....................................mn...........................ii""Miiii sistem igranja. Po mojem mnenju se je to še kako izplačalo in tudi obrestovalo. Zanimanje za končnico prvenstva je izredno, tekme so na zelo visoki kakovostni ravni. Pro paganda za košarko je velika. IZIDI PRVIH POLFINALNIH TEKEM «PLAY-OFFS» V BEOGRADU: Partizan - Zadar 103:96 V ZAGREBU: Cibona - C. zvezda 94:92 POVRATNI SREČANJI DANES v Beogradu: Crvena zvezda - Cibona JUTRI v Zadru: Zadar - Partizan so oba zadetka prejeli po nepazljivosti obrambne vrste. Trener Hafner je bil z igro svojih varovancev nadvse zadovoljen, ker so si v srečanju s kakovostnejšim nasprotnikom ustvarili tudi kopico zrelih priložnosti. Po drugi strani pa smo videli spretne, hitre in izkušene igralce, ki so predvajali učinkovito igro po celem igrišču, v konici napada pa so naleteli na dobro razpoloženo kraško obrambo, ki jim razen dveh zadetkdv ni dopustila, da bi si ustvarili še ostale priložnosti za zadetek. Najboljši mož na igrišču je bil v Krasovih vrstah Sugan, ki je tokrat res igral v velikem slogu. Že v prvi minuti so gostje povedli, ko je L. Glereani popolnoma neoviran iz neposredne bližine vrat zlahka premagal vratarja Paulina. Najlepša priložnost srečanja se je v 28. min. ponudila Ferfolji, kateremu je Lanza z desne strani podal lepo žogo v sredino, Krasov srednji napadalec pa je izredno priložnost zapravil s strelom z glavo nad prečko. V 19. min. nadaljevanja je neustavljivi gostujoči napadalec L. Glereani ukradel žogo neprevidnemu Štoki in z neubranljivim strelom zapečatil u-sodo domačinov. Kras se tako »poslavlja* od deželnega pokala, s svojim nastopanjem v tem tekmovanju pa je lahko več kot zadovoljen, saj je med svojo zmagovito potjo najprej premagal S. Vito, kriško Vesno, CGS in Piedimonte. (Z.S.) ROKOMET Italiji ((latinski pokala CIUDAD DE MEXICO - Z zmagi proti Franciji (17:15) je Italija osvo jila prvo mesto na mednarodnem ro kometnem turnirju za »latinski po kal*, katerega so se udeležile š< Brazilija, Mehika in Kanada. Bari - Lecce 1 Catania - Cremonese X Lazio - Sampdoria X Perugia - Brescia 2 Pescara - Reggiana 2 Plstoiese - Spal X Rimini - Palerma 2 Samb. - Cafese (1. p.) 1 Samb. - Cavese (2. p.) j Varese - Plsa (1. p.) i Varese - Plsa (2. p.) i Verona - Foggia (1. p.) x Verona - Foggia (2. p.) j KVOTE IS — 99.462.200 lir 12 — 2.823.800 Ur Uredništvo, upravo, oglasni oddelek VRST. Ul Montecchi 6 PP 559 Tal. (040) 79 40 72 (4 linija) TLX 480270 Podružnico Gorica Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 (85723) Nuioč;ni/ia Mesečno 8 000 lir — celoletna 59.000 V SFRJ številka 6.00 din. ob nedeljah 6.00 din, zo zasebnike mesečno 90.00. letno 900.00 din. za organizacij in podietia mesečno 120,00. letno 1200,00. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Oglasi Stran 8 Za SFRJ 2iro račun 60101-603-45361 ADIT — DZS 61000 Ljubliona Gradišče 10/11. nad., lelelon 223023 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir 1 st., viš 43 mm| 32.400 lir. Finančni 1.100. legalni 1.000. osmrtnice po formatu, sožalj 750 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlanije-JulijsK« kraiine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. čl«n italijanska* z vaza Časopisnih I žaloinikev FIEG1 13. OprilO 1982 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaj in tiska :H ZTT Trst 'M GOSPODARSKO PISMO II SLOVENIJE Vladni predlog kot cokla za razvoj Na kakšen način zbrati dovolj deviz, da bi lahko odplačali tista luja posojila, ki zapadejo letos, je osrednje vprašanje, s katerim se prav zdaj ukvarja celotna Ju goslavija: tako njeni politični vrhovi kot širše politično zaledje in seveda celoitno gospodarstvo. Bral ca zato ne sme presenečati, če se k temu vprašanju, o katerem smo pred slabim mesecem že pisali. ponovno vračamo. K temu vprašanju se vračamo zaradi te ga, ker prihaja do pravih nesoglasij med posameznimi republi kami in zato, ker posamezne republike močno nasprotujejo zvezni vladi. Razlika v pogledih na to, kako letos zbrati potrebne devi ze za odplačilo dolgov, je najočit nejša v pogledih, ki jih imata do tega dve republiki ter zvezna vla da. Hrvaška in Slovenija namreč zahtevata, da naj bi vračilo do! gov obravnavali povsem drugače kot pa predlaga zvezna vlada. Zvezna vlada je namreč pri pravila predlog, da naj bi zbiranje deviz za odplačevanje letošnjih dolgov uredili s posebnim inler rentnim zakonom. Predlaga, da bi morala podjetja, ki izvažajo, zaslužene devize takoj odstopiti in prodati jugoslovanski narodni banki. S tako zbranimi devizami bi ta banka najprej odplačala tiste dolgove, ki jih je treba p© ravnati letos. Ko bi bili dolgovi poravnani, bi devize lahko začeli uporabljati tudi za ostale namene. kar pomeni, da bi jih šele takrat gospodarstvo lahko začelo uporabljali za svoje potrebe. Ta zakon je zvezna vlada dolgo časa pripravljala v veliki tajno sti. Tudi, ko so o njem razprav Ijali v zvezni skupščini, javnosti še ni bilo natančno jasno, kaj je zvezna vlada pripravila, kajti gra divo je imelo oznako: stroga državna tajnost. Vseeno pa je za radi pomislekov, ki jih jc izrekel predsednik slovenske partije na sestanku z delom ljubljanskih ko slovenski skupščini, ijuOje pa so na predlog zvezne .Ude (ki je, kdo ve kako, prodrl v ja-most) reagirali zei„ svojevrstno. Iz bank so zlasti v Sloveniji začeli dvigovati svoje devizne prihranke, ker so sklepali približno takole: če hoče država nasilno pobrati de vize podjetjem. Jih lahko tudi za sebnikom. Velika škoda s tein si cer ni bila narejena, kajti varčevalci veliko svojih prihrankov niso mogli dvigniti, ker banke niso bile pripravljene na tolikšen na val in sč imele pri roki le toliko dev iz, kolikor jih rabijo za sproti. Šele takojšnje pojasnjevanje, da ni nobene nevarnosti, da bi država zasegla zasebne devize, je varčevalce pomirilo. Zdi se, da so pojasnila umestna: težko je namreč verjeti, da bi se v katerikoli državi, kjer bi imeli varče valei, na bančnih računih za več kot 9 milijard dolarjev prihrankov (jugoslovanski izvoz pa je bil la ni nekaj več kot 10 milijard dolarjev), odločili za tak korak, saj bi si s tem spodrezali vso koristi ki jah ima država od iakšmh hra nilnih vlog. Pa tudi račun za po litično škodo, ki bi bila storjena na tak način, bi bil zelo visok. Z,a radi teh dveh dejstev bi se kate rakoli vlada odločila :a tak ukrep šele v popolnoma nei/hodnem "po loža ju. V slovenski skupščini so sicer pritrjevali, da je treba zadrego s slabo devizno plačilno sposobnost jo države hitro odpravljati, da so torej zaželeni intervencijski u krepi, vendar ne taki, kot jih je predlagal ZIS. Razprava o deviznem trgu pa je dobila tudi drugačne razsežnosti. Ubiparip je v govoru pred delegati poudarja) med drugim, da ima nasprotovanje predlogu, ki ga je pripravila zvezna vlada (in kritika na račun zve/ne ad ministracije), nesprejemljive idejnopolitične oznake. Težko je sicer natančno razvozlati, kaj je s DESETTISOCI NA POHODIH ZA MIR PO VSEJ ZAHODNI NEMČIJI OFENZIVA MIROVNEGA GIBANJA videmski pokrajinski svet izglasoval V ospredju vprašanj« namestitve evroizslrelkov pershing2 na zahodnonemškem ozemlju ■ ■■ ■ ■ ■ v v ■ ■ ■ ■ v ■ resolucijo o zakonski zaščiti manjšin munistov, javnost hitro odkrila, tem mislil, toda vsi njegovo izja- za kaj gre. France Popit je ta krat namreč javno nasprotoval idejam, da bi o deviznem zaslužku odločala država. Če bo država pobirala devize podjetjem, kar lahko doseže samo z admmlstra livnim predpisom, in jih polem u vo povezujejo z Popitovim nasprotovanjem vladni zamisli. Zdi sc. kot da bi Ubiparip očital, zakaj so se slovenski politiki (tudi pred sednik predsedstva Slovenije Viktor Avbelj je javno napadel zamisel o centralizaciji deviz) jav- porabljala kot sama misli, da je no oglasili zaradi tega vprašanja najbolje, je to vračanje k etatizmu na področju ekonomskih stikov s tujino. Je spodkopavanje samo upravljanja, vendar ne samo na tem področju, pač pa ce'o širše. Zato s tem ne moremo soglašati. Toda ne samo to. je ugotavljal Popit, s takim predlogom ne moremo soglašati tudi zaradi tega, ker na tak način ne bomo zaslu žili prav nič več deviz kot doslej, kvečjemu manj. Te ugotovitve so jugoslovansko saj gre vendar za strogo zaupno zadevo. Toda odgovor iz Sloveni je je bil dokaj jasen: kdor misli, da je to samo gospodarsko vprašanje, se moti. To je izrazito po litično vprašanje, ali bolje, to je vprašanje, ki zadeva sam samo upravni sistem. Najodločnejši je bil pri tem Franc Šetinc na nedavnem slovenskem partijskem plenumu. Izjemno močno namreč odmevajo njegove ugotovitve, da je iskanje takih administrativnih javnost nekoliko presenetile, saj rešitev, kot jih ponuja zvezna vla-ni vedela natančno, zakaj kar na da, kratkovidnost, ki je lahko tudi enkrat tolikšna ostrina. Ža podro- drugače usodna za Jugoslavijo, bnosti je zvedela šele kasneje. Samoupravljanje je temelj naše-Sredi minulega tedna je namreč ga političnega in družbenoekonom podpredsednik zvezne vlade Gojko skega sistema, ki ga moramo gra Ubiparip v razlagi zdajšnjih go- diti zlasti v težavnejših obdobjih, spodarskih zadreg in gibanj, ki ne pa samo v ugodnih, je dejal, jo je_ pripravil za delegate zvezne Toda v marsikateri republiki si skupščine, določneje namignil, vladni predlog razlagajo druga kaj predlaga zvezni izvršni svet. (.t \ njem vidijo možnost, da pri Ostro pa je zavrnil, da s tem. dejo do potrebnih deviz, ki jih ko skuša najti možnosti za vrači- ra»j njihovo gospodarstvo za nor lo letošnjih dolgov, zve-.ui izvršni nialno delovanje. Tako se je na svet zagovarja nacionalizacijo in pl-jmer črna gora zavzela in pod ponovno centralizacijo ucviz. Trdil pela zvezni predlog. Tudi Vojvo je, da sploh.ne gre za vo. pač pa (1inci vidijo v njem rešitev, pa Makedonija ter Bill, Prav te je Šetinc posvaril, češ da distribuci ja deviz, ki bi jo opravljala drža va. ni izhod za nobeno republiko in noben narod. Takšno razde!je vanje potiska v mezdni položaj delavce vse Jugoslavije in delavce vsake republike oziroma naroda. Po vsem sodeč bodo odzivi na takšna jasna stališča Slovenije lahko celo dokaj burni. Slovenska (Dopisnik Dela za Primorski dnevnik) BONN — Vzdržljivost deset tiso Sev udeležencev tako imenovanih velikonočnih pohodov za mir in proti oboroževanju je bila v lede no mrzlem dežju, ponekod snegu in strupenem vetru ves čas na hudi preizkušnji. Dobro opremljeni z nahrbtniki in naloženi z glasbenimi. inštrumenti, so manifestanti na akcijah večjega obsega (v Biele-feldu, Duisburgu, Frankfurtu, Miin-chnu> in na lokalnih zborovanjih, množično podprli zahtevo po spre memhi veljavne strateške doktrine Zahoda o uporabi jedrskega orož-ia v okviru dpla nil£e drug. pa;čepfay v .ff*?'** %va> najete "tuje deljive. #rav imAift. *o ugotavljali de.egali ko tak» a . važn0, d/bi omogočili so zavračali predlog zvezne v ade jn dovoljevalj /adolže vanje v tu in zahtevah, da je treoa ne p*B jirf v ]e tjstim ki t>odo ročju ekonomskih odnosov s tu lahko dolgove vražaji. Tega v pre jino samoupravljanje samo se bolj teklosti __ tudj zaradj (.entraliza razvijati in se samoupravno dogovarjati. kako združevati devize za odplačilo dolgov in ostale de vizne potrebe. Zanimivo je. da je bila razpra va v slovenski skupščini še ved no strogo zaupna, čeprav je pod predsednik zvezne vlade o tem predlogu prav isti dan javno govoril in ga javno razlagal (čeprav seveda ne posamezna določila). Zaradi tega so časopisi šele na slednji dan poročali o razpravi ▼ cije deviz in premajhnega odloča nja podjetij o zasluženih devizah — ni bilo dovolj, zaradi česar je Jugoslavija zdrknila v zelo neza vidljiv devizen položaj. Odpreti je torej treba vse možnosti, ki lahko spodbude podjetja k večjemu iz vozu. Večina gospodarstva v Sloveniji pa ne vidi v predlogih zvezne vlade nikakršne spodbude, pač pa zaviralno coklo. JOŽE PETROVČIČ nrosto tako, da ni podvomil v to, da vsi odločilni politični dejavnik’ v Zvezni republiki Nemčiji želijo mir in da je to verjetno tudi cilj nasprotne blokovske organizacije. Ključna je ugotovitev, je nadaljeval Eppler, da mirovno gibanje, tako v Zvezni republiki Nemčiji leol v Nemški demokratični, republiki sodi. da s sedanjimi metodami in v okviru veljavnih mehanizmov miru ni mogoče zagotoviti. Vsebinsko središče mirovnih ma nifestacij so bile še naprej sporne napovedane nove ameriške rakete pershing 2 in manevrirate rakete, ki naj bi jih od konca prihodnjega leta postavili na tleh zahodne Evrope in največ v Zvezni republiki Nemčiji. Govorniki so opozarjali na eksplozivno nevarnost širjenja teže o možnosti vodenja lokalne jedr ske vojne in so se pri tem lahko naslonili na izdelane argumente ne katerih uglednih znanstvenikov, vključno z že omenjenim članicam štirih ameriških politikov Kennana, Bundyja, McNamare in Smitha. V pozivu na spremembo veljavne doktrine NATO, ki predvideva tudi prvi udarec z jedrskim orožjem, je namreč četverica opozorila, da doslej ni še nikomur uspelo vsaj malo prepričljivo dokazati, da je tnogoče nadzorovati spopad z jedrskim oro žjem in da je prišel čas za odpoved eprvemu udarcu» (odpoved u-porabi jedrskega orožja, dokler ga ne uporabi nasprotna stran). Pisci članka sami niso pustili dvoma o tem , da so jih k razmišljanju vzpod budili izgledi poglabljanja razdora znotraj zahodne skupnosti in je potemtakem brez pretiravanja mogoče ugotoviti, aa je zahodnonemško mirovno gibanje, ki je s takimi za mislimi nastopalo neitaj mesecev prej. pognalo v tek kolesje razumnega razmišljanja, od česar lahko zdaj pričakuje povratno občutno moralno pomoč. Pisci članka v re viji Foreign affairs so navsezadnje dali prav pobudnikom mirovnega gibanja v zvezni republiki tudi s tem., da so ugotovili zmanjšanje vojaške solidarnosti znotraj varšavske zveze in povečanje 1 azpok v zahodnem taboru. Izar je tudi relevantno v skupni oceni grožnje za varnost Zahoda. Po približnih ocenah je za radi kalni rez v dosedanji oboroževalni tekmi manifestiralo v štirih dneh kakšnih tristo tisoč prebivalcev Zvezne republike Nemčije. MOJCA DRČAR MURKO * BENEŠKI DNEVNIK Slovencem zagotoviti globalno zaščito, Furlanom in drugim jezikovnim skupnostim pa okvirni zakon VIDEM — Z izjemo misovskega svetovalca je videmski pokrajinski svet soglasno odobril resolucijo, ki so jo poslali obema pristojnima komisijama senata in poslanske zbornice, z željami, da bi bila uspešna tako razprava o zakonskih osnutkih za globalno zaščito slovenske manjšine v Furlaniji-Julijski krajini kot tudi razprava o zakonskih predlogih za okvirno zaščito vseh jezikovnih skupnosti v Italiji, vključno s furlansko. Izhodišče za temeljito razpravo v videmskem pokrajinskem svetu je bila resolucija svetovalcev Petrici-ga (KPI), Sbuelza (PSI) in Comi-nija (Furlansko gibanje). Stranke večine so k prvotni resoluciji predlagale vrsto dopolnil in popravkov. Kljub temu da se je prvotno besedilo precej spremenilo, so predlagatelji z določenimi pomisleki podprli dokončno resolucijo, da bi s tem dosegli soglasnost vsega videmskega V Portorožu mednarodno srečanje avtobusnih podjetij iz 13 držav To bo najbolj množična turistična prireditev na obali - Pričakujejo 120 avtobusov PORTOROŽ — Organizatorji pri o-balno - kraški turistični poslovni skupnosti so pripravili vse, kar je bilo potrebno za veliko mednarodno srečanje avtobusnih podjetij, prevoznikov in agencij, ki bo potekalo od 17. do 23. aprila na slovenski obali. Pričakujejo 120 avtobusov iz 13 držav, približno šest tisoč gostov, ki bodo napolnili hotele od Ankarana do Umaga in obljubljajo, da bo ta prav gotovo eden najpomembnejših turističnih dogodkov v Jugoslaviji spremljala vrsto zanimivih tu rističnih prireditev. Kaj sploh je to mednarodno srečanje avtobusarjev, ki mu na kratko rečejo «Ami 82»? Vsako drugo leto se avtobusni prevozniki (pa tudi proizvajalci in agencije) iz skoraj vse Evrope srečajo v Nici, vmesna leta pa so se doslej srečavali v Jugoslaviji — enkrat v Dubrovniku, dvakrat v Opatiji in se- iitiiiiiiiiiirtiiiiiiiiiiiiKfiiiiiiiiiuiMliiiiiiiiiiuiHHinMiiiiimmiiiiiiiiiiiimiiiiMiHiiiiiiiniiiiiiinmiiiiiiiiiiii Uspelo srečanje sindikatov manjšinskih šol v Italiji VERONA — Predstavniki Sindikata slovenske šole, Siidtiroler Schulge\verkschaft in Syndicat autonome valdotain des travailleurs-Ecole so se sestali dne 4. aprila 1982 v Veroni, da bi vzporedili dejavnosti treh sindikatov glede skupnih vprašanj. Proučili so probleme, ki se nanašajo na nadaljevanje stikov s konfederalnimi sindikati, na predstavništvo jezikovnih manjšin v vsedržavnem svetu za javno vzgojo, na reformo višje srednje šole, na udeležbo šolskih etničnih sindikatov pri določitvi pogodbene platforme, na priznanje študijskih naslovov pridobljenih v tujini in na sestavo stalnega organa za koordinacijo. Dosežen je bil popoln sporazum o vseh obravnavanih vprašanjih z dogovorom, da se bodo enotne zahteve oblikovale tako, da bodo upoštevane specifične potrebe, ki izhajajo iz posameznih krajevnih razmer. Končno so predstavniki ponovno potrdili načelo, da ni dopustno, da se uvajajo ukrepi za šole jezikovnih manjšin, ne da bi bili predhodno povabili na razgovor predstavnike zadevnih šolskih sindikatov. daj v Portorožu, ki po tihem upa. da bo odslej vsako drugo leto redno gostil evropske avtobusarje. Dogodek bi lahko označili kot turistično propaganden, vendar z nekaterimi posebnostmi. Avtobusi se na primer podajo na pot in jih v Portorožu (vseh 120) pričakujejo v soboto, 17. aprila, med 15. in 17, uro. že sama pot do Portoroža bo podobna ne kakšnemu avtobusnemu rallyju s turističnimi kriteriji kot so: udobna vožnja, točnost, obisk turističnih krajev in zanimivosti ob poti. .. Vse to bo prinašalo posameznim avtobusom dodatne točke. V tednu srečanja avtobusarjev bo ob slovenski obali vrvelo kot poleti. Vrstile se bodo najrazličnejše kulturne in športne prireditve, tiskovne konference (v Portorož bo prišlo kakih 50 tujih novinarjev turističnih in avtomobilističnih revij in časopisov), sprejemi. .. Naj omenimo samo nekaj najzanimivejših dogodkov! Že v nedeljo popoldan se bo na Bernardinu predstavilo mesto Munchen, ki želi ustvariti trdno prijateljsko vez med turističnim Muenchnom in turističnim Portorožem (prišel bo tudi podžupan bavarske prestolnice, ki je zadolžen za turizem in gostinstvo). Na bernardinski ploščadi bodo razstavili cvetje s svetovno znane muenchenske razstave cvetja «lga». Ob tem pa bodo uprizorili pravi mali eOktobcr fest» — bavarski večer z značilnimi bavarskimi klobasami in pivom. V skladu z dosedanjim dobrim sodelovanjem med portoroškimi agencijami in Benetkami so za čas srečanja v Portorožu pripravili majhno razstavo nekaterih značilnih beneških predmetov in umetnin. Tako Benetke kot Portorož sta namreč zainteresirana za sodelovanje. Portorož vozi Benetkam goste, hkrati pa so Benetke lahko izjemno privlačen argument pri reklamiranju portoroške turistične ponudbe. Severni Jadran je s svojo bližino osrčju Evrope izredno zanimiv za avtobusne prevoznike, prav zato so se odločili za srečanje na slovenski obali. Avtobus bo seveda osrednja tema te turistične prireditve. Več dni zaporedoma bodo avtobusi med seboj tekmovali. Preizkušali bodo (na sečoveljskem letališču) nove zavorne sisteme ABS, merili se bodo vozniki v spretnostni vožnji, merili bodo izpušne pline, na sporedu bo tudi lepotno tekmovanje avtobusnih karoserij... Vse to pa bo zahtevalo precej prostora. Zato bodo v Portorožu nekajkrat prisiljeni spreminjati prometni režim (to bo objavljeno v sredstvih javnega obveščanja). Hkrati organizatorji obljubljajo. da parkirišč ne bo zmanjkalo. Uspeh srečanja avtobusarjev je vnaprej zagotovljen, pravijo pri o-balno-kraški turistični poslovni skupnosti, vprašanje je le kolikšen bo. Že sedaj so samo za organizacijo od udeležencev dobili 5,7 milijona dinarjev v devizah, s hotelskimi in gostinskimi uslugami naj bi šest tisoč gostov od Ankarana do Umaga u-stvarilo približno 25 milijonov dinarjev prihodka, v času, ko bi bil Portorož sicer skorajda prazen. Še več kot od tega neposrednega prihodka pa računajo v tistem «ne vidnemu poslovnem deležu. Petdeset novinarjev bo dodobra napolnilo turistične stolpice po časopisih z opisi krajev in življenja ob našem morju. Hotelske prodajne službe računajo, da bodo sklenile 10 do 15 odstotkov rezervacij, morda še za to sezono. Največji uspeh bi seveda bil, če bi se avtobusarji odločili za tradicionalno srečanje (vsako drugo leto) v Portorožu. To bi ta turistični kraj postavilo ob bok Nici in bi nedvomno veliko pridobil. Zaradi tega je prav, da bi tukajšnji prebivalci in delavci, ki so kakorkoli povezani s turističnim utripom, posvetili dogodku posebno pozornost, saj se jim bo le-ta morebiti bogato obrestovala. BORIS ŠULIGOJ pokrajinskega sveta, kar se je tudi uresničilo' S sedanjo resolucijo je videmski pokrajinski svet praktično pozitivno ocenil začetek razprave v obeh parlamentarnih komisijah. Sam pa bo moral vprašanje še poglobiti v svoji komisiji, kjer bi morali uskladiti, ali bi morali vsaj priti do izraza, stališča raznih svetovalskih skupin. Kot rečeno, je bila razprava v pokrajinskem svetu temeljita. Naj-jjrej je posegel prvi podpisnik prvotne resolucije Petricig, ki je prikazal dejanski jx>ložaj jezikovnih manjšin in Slovencev v Italiji z najrazličnejših vidikov in ob upoštevanju raznih vprašanj, ki se sedaj zastavljajo. Petricig je zahteval večji dialog med posameznimi političnimi silami. da bi z njim premostili nesprejemljive domneve in sklepe, ki izhajajo tudi iz samega predloga KD za Slovence. Sbuelz in Comini sta odločno zagovarjala stališča svojih strank in dosledno podprla tudi v lastnem i-menu resolucijo. Glede slednje je treba navesti, da najprej izraža zadovoljstvo videmskega pokrajinskega sveta, da sta obe pristojni parlamentarni komisiji začeli z razpravo o zakonskih predlogih za zaščito jezikovnih manjšin, nato pa navaja, kako so ta vprašanja občutena v videmskem pokrajinskem svetu. Ob tem navaja, da je pokrajinski svet razvil poglobljeno razpravo o etnič- Indonezijskcga zunanjega ministra je včeraj v Beogradu sprejel predsednik predsedstva SFRJ Sergej Kraigher in z njim v prisrčnem in prijateljskem pogovoru izmenjal mnenja o delovanju politike in gibanja neuvrščenih v sedanjih mednarodnih razmerah. V pogovoru sta poudarila pomen bližnje vrhunske konference neuvrščenih, posebej stališča pobude za obnovitev univerzalnega popuščanja in reševanja poglavitnih mednarodnih problemov. Kraigher in Kusumatmadja sta govorila tudi o dvostranskih odnosih. (dd) Več izključitev iz ZK Kosova PRIŠTINA — Predsedstvo SAP Kosovo in predsedstvo pokrajinskega komiteja ZK Kosovo sta na včerajšnji skupni seji preučili poročilo komisije za ugotavljanje odgovo.no-sti bivšega sekretarja pokrajinskega sekretariata za notranje zadeve Mu-stafe Sefedinija in načelnika pokrajinske službe državne varnosti Is-mailja Bajramija. Predsedstvi sta o-cenili, da sta Mustafa Sefedini in Ismailj Bajrami v času, ko sta o-pravljala odgovorni dolžnosti v pokrajinskem sekretariatu za notranje zadeve, delala številne napake subjektivne narave, zaradi česar je bi- no-jezikovnih skupinah na svojem la otežena akcija odkrivanja in pre- območju, da je bil pobudnik videm- —*-------------------------- -------- ske konference 5. in 6. maja 1978, da je objavil dokumente te konference in se zato sedaj čuti soudeleženega v sedanji parlamentarni razpravi, ki se nanaša na dobršen del prebivalstva videmske pokrajine. • Po vsem tem videmski pokrajinski svet v svoji resoluciji napove-duje, da bo poslal predsednikoma obeh parlamentarnih komisij pismeni izraz podpore z željami, da bi se razprava nadaljevala do odobritve zakona, ki bi jamčil Slovencem zaščito. in zakona, ki bi uresničeval načela 3. in 6. člena ustave, da bi z zaščito etnično-jezikovnih skupin zaščitili in ovrednotili furlansko jezikovno kulturo. BEOGRAD — Indonezijski zunanji minister dr. Mochtar Kusumatmad-ja je včeraj po tridnevnem uradnem in prijateljskem obisku v Jugoslaviji odpotoval iz Beograda. Na beo- j da Pajazitu Nusiju izreče ukrep zad-grajskem letališču se je od njega (njega opomina pred izključitvijo iz poslovil zvezni sekretar za zunanje ZK, dr. Imerja Jako pa izključijo zadeve Josip Vrhovec. | iz ZK. (dd) prečevanja organizirane sovražne dejavnosti s stališč albanskega nacionalizma in iredentizma. Poleg dosedanjih ukrepov v zvezi z njuno odgovornostjo, to je z odstopom s položajev, ki sta ju upravljala in izključitvijo Mustafe Sefedinija iz pokrajinskega komiteja ZK Kosova, je predsedstvo pokrajinskega komiteja ZK Kosovo sprejelo tudi sklep, da Mustafo Sefedinija in Ismailja Bajramija izključijo iz ZK. Na seji predsedstev SAP Kosovo in PK ZK Kosova so preučili tudi poročilo komisije za ugotavljanje odgovornosti bivšega podpredsednika izvršnega sveta Kosova Pajazita Nusija in sekretarja pokrajinskega sekretariata za izobraževanje, znanost, kulturo in telesno kulturo dr. Imerja Jake, ki sta lani odstopila • teh položajev. Na podlagi poročila je predsedstvo PK ZK Kosova sprejelo sklep. 8»»»»IHIIIII»8ll8l8l»lll8l8»t«|l6ll8IIB8»»l8ll8lll»lllll»»ll6»88im»«H8l»IM6BIII»»»«»»88l8l8l8IIH»*ll86»IIH»lll8»MIIMIHI8»18HII|||||||l»8l«»ll»8ll8llll»»»|li|HI||||HI|||imilll||||8»llllll»l»»ll«8»lllim»»IIUIH»IIIIIIMniMI»lllll8lll8»llllll»llllll»lllNl ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ SKEDNJA, S KOLONKOVCA IN OD SV. ANE V spomin na Uršulo in Josipa Cerkveniča daruje N.N. 10.000 lir. V spomin na Terezo in Giorgia Vechieta daruje Anton Cerkvenič 10 tisoč lir. * # # Namesto cvetja na grob Avgusta Scheimerja darujeta Marija in Emilijana 10.000 lir za poimenovanje osnovale šole v Barkovljah po F. S. Finžgarju. Ob prvi obletnici smrti dragega moža Silvija Stoparja daruje žena Anamarija 10.000 za Športno šolo - Darovi in prispevki ZLATARNA-UR ARNA «Svizzera» di A Soroc« DOXA TRST Ulica S. Spiridione Tel. 60-252 Trst in 10.000 lir za otroški pevski zbor iz Skednja. Ob 1. obletnici smrti Zorana Sosiča daruje nečakinja Karla z družino 20.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk. Namesto cvetja na grob Rozalije Novak darujejo za Zvezo žena Mač-kolje: Nadja Zonta 5.000, Alojzija Olenik 5.000 in Lidija Smotlak 5 tisoč lir. Ema Možina daruje 5.000 lir za Zvezo borcev - Mačkolje. Za KD Primorsko-Mačkolje darujejo Nadja Zonta 5.000, Alo.izija O-lenik 5.000 in Giudita Zonta 5.0O0 liri Namesto cvetja na grob Pepija uwwcu,v ‘»O' • ' V. V spomin na Luciana Pahorja da ruje Mario Čok 15.000 lir za Skupnost družina Opčine. V spomin na Stanka Saražina darujeta Irma in Stojan Udovič 50.000 za Dijaško matico in 50.000 lir za ŠD Adria (l.onjer). Marcella Pahor daruje 20.000 lir za KD Ivan Grbec-Škedenj. V spomin na strica Karla Kufer-sina darujejo nečaki Kufersin-Pavlica 10.000 za ŠZ Bor in 10.000 za Športno šolo - Trst. V spomin na Tedija žagarja, Marico Milič in Adolfa Pertota daruje Vojko Brecelj 30.000 lir za TP1< Sirena. V spomin na Adolfa Pertota da ruje Pina Brecelj 10.000 lir za TPK Sirena. Namesto cvetja na grob Mirka Brescianija darujeta Mario in Liljana Gcri 15.000 lir za postavitev spomenika padlim v NOB iz Bri-ščikov. Namesto cvetja na grob Edkota Pertota darujeta družini Okretič in Visentin 20.000 za SKD Igo Gruden in 20.000 lir za ŠD Sokol. Namesto cvetja na grob Viktorije Stocca darujeta Ladi in Jožka 20.000 lir za poimenovan je,-osnovne šole |Y BarKovljah po F.S'. Finžgarju. Mira Sabadin (Domjo) daruje 5 lir za PREDEN PRODATE VAŠE STARO ZLATO ZGLASITE SE PRI ZLATARNI Aurum ki nudi konkurenčna kotiranja in brezplačne ocenitve. TRST, UL, MAZZINI 43/D TEL. G8980 Agraria Stokovac TRST Ul. Maovaz 36 Borgo S. Sergio Tel.: 818-186 Bogata izbira semen, rastlin, gnojil, kmečkega orodja. Parkirni prostor. 2ENSKA OBLAČILA TATJANA SOTLAR CUSMA Ulica Kandler 3 — TRST Tel.: 040/569-638 Skupnost družina Opčine in 40.000 lir za KD S. Škamperle. V spomin na Jureta št’avarja da daruje Al iojz Brišček 13.000 lir za TPPZ Pinko Tomažič. Ob 6. obletnici smrti očeta Joahi na Debenjaka daruje Nada Fabrizi 10.000 lir za osn. šolo P. Tomažič -Trebče. V spomin na Avgusta Scheimerja daruje Ladi Vodopivec 10.000 lir za ■ poimenovanje šole v Barkovljah. | V spomin na Avgusta Scheimerja darujeta Adalgisa Biekar in Mira I šuman 10.000 lir za poimenovanje šole v Barkovljah po F.S. Finžgarju. I V spomin na Anico Fonda - Wcl-ley daruje Lidija Sancin 20.000 lir za KD I. Grbec - Skedenj. Karla Hrovatin daruje 10.000 lir za pe\ski zbor Jadran. D®®0®g@ PER LA ČASA Drevored D'Annunzio 26 Tel: 741-566 Pomladanske novosti: — žaluzije — vertikalne žaluzije — senčne zavese — lesene karnise in bogata izbira zaves iz blaga. NAJRAZLIČNEJŠE senčne raft*?—MtHRt IMl % U t -k za stanovanja, vile, trgovine, bare, restavracije itd. CENE? ISTE KOT LANI HABITAT OPREMI VAŠ DOM Drev. Verdi 40/42 (vogal Ul. Roma), TRŽIČ Tel.: 0481/40148