i JTŽN Ra PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE X. . Štev. 197 (2816) Skrajni je čas, da bi italijanski uradni krogi od tistih v tisku — tako redko posejanih besed o potrebi zbližanja med obema jadranskima državam, prešli k dejanjem: ni nobenega dvoma, da bi moralo biti prvo dejanje storjeno v smeri prekinitve protislovenske hajke v Trstu in v smeri priznavanja naših najosnovnejših pravic! Poštnina platana v gotovini Spedizione In abbon. post. J. gr. TRST, petek 20. avgusta 1954 Cena 20 lir 1SKHNJE KOMPROMISNE REŠITVE HH BRUSELJSKI KONFERENCI EPS Sokovi posredovalni predlogi sprejeti s pridržki v francoski delegaciji in z nevoljo " Mend^s-France opozarja, da je od sprejetja njegovega načrta odvisna njegove vlade in EOS - Adenauerjeva in Piccionijeva borba za .naddržavnost” E^poldne'ob ~~ Danes firuslju »*.,b \X' un se ^ v stih zunanjih ^onferenca še-evroPske lu m*bistrov držav Ui. 2e “brambne skupno-"akazuie m„?rvem dnevu se ferer>ca odlJ?0 - da bo kon" Prišlo do -na' ne da bi Glavni >ncnega sklepa. r>iih dveh S0. Iz ni,yhe^uno glavnih Cstali mi«: , . 12haia. da so !Pt°toVfSeiSri 'zrazili na-knU,’ Spaak Ianc?sk'm načr-„ “Premisno tor Predložil Procedl,.., ul°- v glav- znacaja, odložitev k'Vi°-doralnegU‘C 0kference Povzročiti >n s°^L 3j Mendes-Fran-Do?- irancofkn bnim Prika- ko ^a Političnega I-»»lopat* °n prevzel 'tenu Franciji 3 Poudard, da »lDenrnih kom ?® parla- da ■ misl3 izreklo je pogodba EOS Pfedioj*fika k Potrjuje se. J1'* vpb iutri gaciia v OZN ^evn? Saoja M ,zahtev0 za dabjs Jtrl pr'hoa . CiPra na , Aocofl5v«e s^dniega zase- il v Zl)le 2 letal-? ne OZN-£ Erška a”? odpotova-?t64an$a osn^f kacija' ki "»sti *obrazlog ® osebnosti, tociji o;« eriski j a v- da^a 3rfkemu J 0t)e-:st ameriiVii. a. i.e t£veJiralomnlriŠklh vojnih Z Po^iine Cb V2hodn' o- Palčka Im Pa so lac«n feov it ala izvrL amariška Voi'«« ri*.50 naaot8ka3Šk_ov‘m Pi PriT-;°V iž""13 izvrši ."‘“'uisKa bi j^ah i ,So v nad sto ( S in ? -^Lcnih ‘kh*1 Pa f Tašekril>,Ua V 08 ^-Vršila uPln& ,„ASe ozna, v Porajinihodno veljstvom, da odbije morebitni komunistični napad na Formozo«. v Medtem pa je britanska ad-miraliteta javila, da so se «nedavno» britanske vojne ladje udeležile manevrov v Kitajskem morju skupno s pomorskimi enotami, ki pripadajo sedmi ameriški floti. Admiraliteta pa zanikuje, da >.manevri bili v zvezi s kakršnim koli prej priprav-l3|ninj načrtom za britansko udeležbo pri obrambi Formoze. Dodaja, da so bili ti ma-aavri “organizirani na mestu« ■n da so sestavni del normal-nega vežbanja britanske mornarice. Medtem ko se nadaljuje hladna vojna okrog Formoze, Pa je Singman Ri izkoristil ameriško napoved o umiku nekaterih divizij s Koreje za novo hujskanje na vojno. Da-nes je v Seulu organiziral Protestno demonstracijo proti umiku ameriških čet. Južno-korejski minister v Washing-tonu pa je izrazil v državnem departmaju «resno zaskrbljenost« zaradi nameravanega u-mika štirih ameriških divizij z Južne Koreje. Minister je iz-3®,v da bi umik teh divizij “d sestih, ki so sedaj na Ko-tv31’ n . .s°razmerne okrepi-južnokorejskih divizij °b Oto- K’o, 1 praznino, ker da je na JBi —‘maln^daie hi?8111'111 .°ko,i Poldrug milijon P na kon dovoli'0 Po- »feloik am°o .. °’ da Cek- Vi?!" ^rg“adepaa®°^kega 0 H^Up/^tmaj vga%°: um nocoj 'b«rrižk'h?Vlo?iikiniCdeiaanega * 1 bUzu ob u^n°6ti u^.ostjo r®oze. v voj Fo °b kit ■ V* > .‘gostjo ®oze. v aj5kl Šs&nJSsgCS slali na Okinavo, Guam, na japonsko in na Havajske otoke. Dve ameriški diviziji bosta ostali na Koreji. Singman Ri je za protestno zborovanje pripravil resolucijo. s katero se zahteva, naj južnokorejske čete korakajo proti severu. Južnokorejska skupščina pa je v svoji včerajšnji resoluciji zahtevala, nai Amerika podpre z letalstvom in mornarico južnoko-rejski napad na Severno Korejo. Tudi britansko obrambno ministrstvo pa javlja, da proučujejo možnost zmanjšanja ali uinika divizij Common-wealtha s Koreje. Kanadski o-brambni minister je tudi javil, da Kanada razmišlja o umiku svojih čet s Koreje, da pa je izvedba tega ukrepa odvisna od poveljstva Združenih narodov. / «oCItiku jfa atneriške e na dol. a Lja3?nilo, Jp °sto opekaj. ^ ki d? bo u °dhr'-,D°t0Val Pod Up°tabu 3egovini<(Vse ovai je Po. kitajskih in severnokorejskih vojakov -„^,^asbingtonu izjavljajo, da um * vnemu departmaju zdi estno umakniti štiri divizi-v-’ .r 1® bilo tudi s Severne vnui e umaknjenih 200 tisoč ie Jt0V' Sin8man Ri pa zatrju-čifi se booe s lem povzro-N P0Y napad s severa. ®katere divizije bodo po- Šele septembra odgovor na noto SZ LONDON, 19- ~ Angleški, francoski in ameriški izvedenci so včeraj nadaljevali proučevanje zadnjih sovjetskih not, ki se nanašajo na evropska vprašanja. Pred prihodnjim tednom se ne bodo več sestali. V krogih blizu francoskega vladnega predsednika izjavljajo da so se izvedenci zelo približali sporazumu, ki bo v veliki meri upošteval francoski načrt odgovora. Pojasnjuje se tudi, da s francoske strani ni bilo nobenega predloga za sklicanje konfe renče štir>h Kakor zatrjujejo v obveščenih krogih, ne bo odgovor izročen pred septembrom. mes«; «Ce bo imel Mendes-France dovolj poguma, bo lahko predložil francoski narodni skupščini pogoje, ki jih bo dosegel v Bruslju in izjavil, da so najboljši, kar jih je bilo mogoče doseči- Ce pa bi jih narodna skupščina zavrnila, jo lahko prisili k razpustu in predloži vprašanje francoskemu ljudstvu, ki ima pravico izbirati, kot ima svet pravico zahtevati, da do tega izbiranja pride. Nenormalno je, da je usoda tako važnega načrta, kot je EOS, odvisna od francoske narodne skupščine, ki kot priznavajo, ne predstavlja več čustev francoskega ljudstva«. Za primer neuspeha bruseljske konference pa navaja «New York Times« naslednji dve možnosti: «Prva pred- stavlja angloameriški načrt, da se Nemčiji vrne njena suverenost in omogoči njena o borožitev bodisi v okviru NATO, bodisi, če bi Francija postavila veto. v obliki Nem čije kot neodvisne zaveznice ZDA in Velike Britanije. Druga možnost bi bila pospešiti ratifikacijo EOS v Itahji z upanjem, da bo Francija nato spremenila svoje stališče, da ne bi ostala osamljena«. Tudi «New Yoxk Herald Tribune« izraža enako mnenje, izolacionistični «Daily News» pa se nadeja, da bo v Bruslju Mendes-Franceov načrt zavrnjen in da bodo ZDA in Velika Britanija še nadalje pritiskale na Francijo, naj končno vendar ratificira EOS. Zahodnonemški tisk kaže v veliki večini pesimizem glede uspeha bruseljske konference in se vprašujejo, kakšen izhod bi bilo treba najti po morebitnem neuspehu pogajanj. «Koelnische Rundschau«, glasilo kanclerja Adenauerja, piše tako: «Ce francoski parlament ne bo ratificiral EOS pred počitnicami, se bosta Churchill in Eisenhower zavzela za razdružitev bonnske m pariške pogodbe in za vrnitev popolne suverenosti Zahodni Nemčiji«. “Frankfurter Allgemeine Zeitung«, glasilo velikih poslovnih krogov pa piše, da bi bilo v primeru neuspeha načrtov o evropski vojski treba misliti na lastno nemško vojsko, čeprav bi tudi to zahtevalo dolge in negotove raz. govore. Neodvisni socialistični ((Frankfurter Rundschau« pa piše, da «samo najbolj zaslepljeni oboževalci EOS ne vidijo, da je preporod Francije za Evropo važnejši kot nemška oborožitev, ki trenutno ni aktualna«. Socialdemokratski «Neue Rheinzeitung« pa pravi, da je “vojaška skupnost zahodnoevropskih držav postala iluzija«. Londonski tisk pa kaže nasprotno optimizem in prisoja Mendes-Fraceu mnogo možnosti, da s svojim stališčem prodre. Tako izraža liberalni «News Chronicle« mnenje, da je za uspeh konference odvisno v prvi vrsti Adenauer-jevo stališče, kajti “Adenauer je gradil svojo politiko na evropski vojski in zdaj je mogoče soditi da bo sprejel francoske predloge, ker ima verjetno rajši EOS tudi v obliki, kot jo predlaga zdaj Francija, kot nobene EOS« Konservativni «Daily Tele-graph* pa pravi, da Mendes-Franceu doslej ni manjkal pogum, ki ga bo potreboval tudi zdaj; toda še več mu bo potrebno spretnosti. “Times« pa poudarja, da je oborožitev Nemčije neizbežna in da EOS ni načrt, ki naj pomaga obnovitev nekdanje Nemčije. Desni kourervativni “Daily Expres» pa piše, da bi Anglija morala s simpatijo podpirati bivšega zaveznika Francijo, ne pa bivšega sovražnika Nemčijo. V Parizu pa objavlja «Fi-garo« članek Roberta Schu-mana, bivšega zunanjega ministra in podpisnika pariške pogodbe EOS, ki napada Men-des-Franceove načrte o EOS, ker da korenito spreminjajo obstoječo pogodbo. Schu-man zatrjuje tudi, da ni res, da francoska skupščina ne bi ratificirala pariške pogodbe; če ne bi bili sprejeti Mendes-Franceovi načrti. V glavnem pa ugiba francoski tisk o tem. do kam je Men-des-France v Bruslju pripravljen popustiti in skoraj soglasno ugotavljajo, da je sicer mogoče popuščanje glede načina izvajanja pogodbe, ne pa glede bistva francoskih predlogov. «Le Monde« pa objavlja obširno poročilo o podrobnostih Mendes-Franceovih predlogov. Francosko zunanje ministrstvo je kasneje zanikalo, da bi bil «Le Monde« pooblaščen objavljati uradne načrte francoske vlade. sveta Svetozar Vukmanovič njemu na čast kosilo, ki sta se ga med drugim udeležila tudi podpredsednik izvršnega sveta Slovenije dr, Marijan Brecelj in avstrijski veleposlanik dr. Walter Wodak. Danes pa je priredil kosilo na čast ministru Waldbrunnerju vastrijski veleposlanik dr. Wodak. Avstrijski minister na Bledu BLED, 19 — Na Bledu se že nekaj dni zadržuje avstrijski prometni minister Wald-brunner. Čeprav Waldbrunner ni na uradnem obiska v Jugoslaviji, temveč le gost avstrijskega veleposlaništva, je vendar imel nekaj razgovorov o vprašanjih, ki zanimajo obe držav,i zlasti glede nadaljnjega izboljšanja prometnih zvez med Jugoslavijo in Avstrijo. Včeraj je priredil podpredsednik zveznega izvršnega Pred razgovori med Indijo in Portugalsko NOVI DELHI, 19, — Uradno javljajo, da je indijska vlada določila glavnega tajnika v zunanjem ministrstvu Pillaia in podtajnika v zunanjem ministrstvu Nehruja, da zastopata Indijo pri proučevanju vprašanja o ustanovitvi komisije nevtralnih opazovalcev za portugalske posesti v Indiji in bližnje indijsko ozemlje. Indijska vlada je predlagala, naj bi se razgovori med portugalskimi in indijskimi predstavniki začeli 24. avgusta. Včeraj ponoči ob 2.30 uri je bivšega predsednika italijanske vlade zadela srčna kap - Pogrebne slovesnosti se začno danes v Valsugani, svečani pogreb pa bo v ponedeljek v Rimu Zajeta čožotska ladja pri nedovoljenem ribolovu v bližini Izole KOPER, 19 — Patrolni čoln obalne službe je včeraj v pozno popoldne zapazil štiri italijanske motorne ribiške ladje, ki so lovile ribe v teritorialnih vodah jugoslovanske cone okrog tri milje od Izole. Brž ko so italijanske ladje zapazile, da jih zasledujejo so tri pustile mreže v morju in zbežale iz teritorialnih voda, ena med njimi pa je bila zajeta. Zajeta italijanska ribiška ladja “Tullio« je registrirana pri pristaniškem poveljstvu v Chioggi, poveljuje ji pa kap. Aristide Marella. Na ladji so našli tudi 146 kg rib, ki so jih zaplenili. RIM. 19. — Bivši predsednik italijanske vlade in predsednik nacionalnega sveta de-mokristjanske stranke Alcide De Gasperi je preteklo noč ob 2.30 umrl v Valsugani, kjer je bil na oddihu. Zadela ga je kap. Pogrebne svečanosti se bodo začele jutri v Valsugani, zvečer pa bodo njegovo truplo prepeljali v Trento, kjer bo ves dan v soboto izpostavljeno v občinski palači, V nedeljo pa bodo truplo prepeljali v Rim, kjer bo v ponedeljek zjutraj svečan pogreb. Za ponedeljek zjutraj je bila sklicana izredna seja ministrskega sveta, na kateri bo komemoracija pokojnika. Jutri zjutraj pa bo seja vodstva demokristjanske stranke. Danes so v Valsugano prišli vladni predsednik Scelba, podpredsednik vlade Saragat, več drugih članov vlade, predstavniki demokristjanske stranke in številne druge o-sebnosti. Scelba je ob 22.40 ponovno odpotoval v Rim. Se prej je govoril po radiu in komemoriral pokojnika. Vest o De Gasperijevi smrti je številne politične, diplomatske in gospodarske osebnosti zatekla izven prestolnice zaradi poletnih počitnic. Ves dan prihajajo iz najrazličnejših krajev Italije in tujine družini pokojnika in tajništvu demokristjanske stranke sožal-ne brzojavke. Med drugimi so sožalno brzojavko poslali predsednik republike Einaudi, predsednik senata Merzagora, predsednik poslanske zbornice Gronchi, tajnik KPI Togliatti, tajnik PSI Nenni in številne druge osebnosti, kakor tudi tajništva sindikalnih in drugih organizacij. Sožalne brzojavke so poslali tudi Churchill in Eden, Eisen-hower, kancler Adenauer, vrhovni poveljnik NATO general Grunther, predsednik grške, vlade maršal Papagos, grški zunanji minister Stefano-pulos, predsednik francoske vlade Mendes-France. predsednik francoske narodne skupščine Le Troquer tn predsednic republiškega sveta Mon-nerville, avstrijski kancler Raab in številne druge osebnosti iz raznih krajev sveta. V Bruslju je ob otovoritvi konference o EOS počastil spomin De Gasperija belgijski zunanji minister Spaak, ki je dejal, da pomeni De Gasperi-jeva smrt veliko izgubo za Italijo, ter je poudaril, njegova prizadevanja za ostvaritev evropske skupnosti. De Gasperijeva prizadevanja za uresničenje evropske skupnosti so med drugimi poudarili tudi francoski vladni predsednic Mendes-France, kancler Adenauer, bivši francoski zunanji minister Robert Schuman in drugi. V vsej Italiji je tisk vest o De Gasperijevi smrti objavil v izrednih izdajah, _ tuji tisk, ki posveča daljše članke De Gasperijevi osebnosti, poudarja njegove zasluge za povojni dvig Italije. De Gasperi se je rodil v Pieve Tesino v pokrajini Trento 2. aprila 1881. Doktoriral je na Dunaju leta 1905 v leposlovnih vedah. Ko je doktoriral, je prevzel ravnateljstvo dnevnika “La voce Cattolica« v Trentu, ki je spremenil ime v “Trenti-no». Poleti 1911 je bil izvoljen za " svetovalca v dunajski Reichsrat. Ves čas prve svetovne vojne je bil na Dunaju poslanec v parlamentu. 24. oktobra 1918 je bil ustanovljen “Fascio Nazionale Italiano«, v katerega so se vključili vsi tridentinski poslanci, niso se pa vključili tržaški socialisti in furlanski katoličani. De Gasperi je bil imenovan za tajnika. Po priključitvi Južne Tirolske k Italiji je vstopil v Italijansko ljudsko stranko (Par-tito Popolare Italiano) in ju- nija 1919 je postal član nacionalnega sveta. Leta 1921 je bil izvoljen za poslanca. Po prihodu fašizma na oblast je sledila tako imenovana doba “pogojnega sodelovanja«, ki ga je voditelj ljudske stranke Don Sturzo sprejel, a po kongresu, ki je bil v Turinu 1923, je stranka izstopila iz vlade, Julija istega leta je De Gasperi prevzel tajništvo in vodstvo stranke, ker je Don Sturzo odstopil. Po umo-ritvi Matteottija je De Gasperi skupno z drugimi opozicijskimi poslanci odšel na Aven-tin. Ker mu je bil zaradi tega odvzet poslanski mandat se je umaknil na Trentinsko. Marca 1927 je bil aretiran v Firencah, ker je bil osumljen, da misli pobegniti čez mejo. Obsojen je bil na štiri leta zapora; kazen mu je bila znižana za eno leto, v zaporu pa je ostal 16 mesecev. Ko je priš.l iz zapora, je sodeloval pod raznimi psevdonimi v za-1 r?psK? Prem° ložništvu “Mondadori« ter v s e sKUPnc>sti revijah “Vita e pensiero« in “Rivista internazionale di scienze sociali e discipline au-siliarie«. Leta 1930 je bil spre- jet v vatikansko biblioteko in je pozneje postal njen tajnik. V drugi svetovni vojni se je leta 1942 lotil reorganizacije PPI. Po 8. septembru 1943 se je umaknil v San Gio-vanni in Laterano skupno z Nennijem, Bonomijem in drugimi. 29. julija 1944 je bil na neapeljskem kongresu izvoljen za političnega tajnika demokristjanske stranke, na rimskem kongresu leta 1946 pa je odstopil kot tajnik in je bil izvoljen za predsednika nacionalnega sveta stranke. V. prvi Bonomijevi vladi (18. junija - 10. decembra 1944) je bil minister brez listnice. V naslednji vladi pa je bil zunanji minister (od 12. decembra 1944 do 19. junija 1945); to mesto je obddržal tudi v Parrijevi vladi (od 21. junija do 8. decembra 1945). Od 10. decembra 1945 do 28. junija 1953 je bil predsednik ministrskega sveta v sedmih zaporednih vladah. V prvih dveh vladah je obdržal tudi zunanje ministrstvo, ki ga je ponovno prevzel, ko je sestavil svojo sedmo vlado (od 26. julija 1951 do 28. junija 1953). Leta 1946 je bil izvoljen za poslanca v ustavodajno skupščino. Ponovno je bil izvoljen pri volitvah leta 1948 in 1953. Ko je podal ostavko svoje sedme vlade po zadnjih volitvah, je dobil nalogo za sestavo nove vlade, toda na seji 28. julija 1953 ni njegova osma vlada dobila zaupnice v poslanski zbornici in je zaradi tega odstopila. Septembra 1953 je b.il De Gasperi izvoljen za tajnika demokristjanske stranke, 11. maja letos pa je bil izvoljen za predsednika skupščine evropske premogovne in jeklar- Na neapeljskem kongresu je bil ponovno izvoljen za predsednika nacionalnega sveta demokristjanske stranke. De Gasperijeva doba italijanske politike Spopadi med stavkajočimi delavci in policijo pred tovarno »Siemens« v Muenchenu na Bavarskem. Z De Gasperijem je umrla vsekakor ena izmed najpomembnejših političnih osebnosti povojne Italije, mož, ki je dal svoj pečat in svoje ime razvoju italijanske notranje in zunanje politike v dobi osmih let. Njegovo točno vlogo v tem razvoju in smer, ki mu jo je vtisnil, bo podrobneje ocenila kasnejša politična zgodovina, že danes pa mu ni mogoče odrekati določenih. zaslug v razdobju obnove dezorganiziranega notranjega življenja in gospodarstva o prvih povojnih letih, čeprav ni mogoče prezreti šibkosti, ki izhajajo tudi iz njegove nazorske usmeritve, zlasti v odnosu do preživelih struktur iz časa fašizma, tako v gospodarstvu kot v notranjem političnem življenju Prav tako je treba ugotoviti, da se je sveži razmah prvih let kmalu izčrpal in otrdel, gotovo ob odločilnem sodelovanju vodilnih mož demokristjanske stranke. V tem razdobju se je italijanska buržoazij, ki je stavila vse na kocko fašizma in je bila zato po padcu fašizma popolnoma na tleh, s podporo vladne politike spet postavila na noge in začela pridobivati prejšnje pozicije. To ni šla brez hudih udarcev uradne politike naprednim silam, ki so nosile vso težo boja proti fašizmu, zlasti pa ne brez u-darcev delavskemu razredu. Tu je pokazal De Gasperi veliko mero razredne in nazorske nestrpnosti, pa tudi o izbirčnosti v sredstvih ni mogoče govoriti: od ubitih delavcev v Moden i do nedemokratičnega večinskega volilnega zakona iz leta 1953 gre lestvica prijemov za ponovno utrditev oblasti italijanske bur-žoazije in za čim večji vpliv Vatikana na notranjepolitično življenje, gre proces razkrajanja vrednot, ki jih je u-stvarilo gibanje odpora proti fašizmu. Ta proces se pod. po-degasperijevskimi vladami nadaljuje, oblika politike, ki jo je uvedel De Gasperi, pa je doživela poraz na lanskih volitvah. De Gasperijeva prejšnje politično in nepolitično življenje je za nas razmeroma nepolno; o menili bi le, da o-staja njegova vloga v času pred prvo svetovno vojno in med njo, ko je bil poslanec v dunajskem parlamentu, v ocenah italijanskih političnih piscev sporna in da se uradni figuri patriota postavlja nasproti vrsta političnih spisov, ki opisujejo takratne De Gašper ijevo delovanje tako, kot bi bilo, končno tudi v skladu s tedanjo avstrofilsko usmeritvijo Vatikana. V kasnejših letih mu ni mogoče odrekati določenega, čeprav pasivnega antifašizma in sodelovanja s CLN. Kar se nas tiče, moramo ugotoviti, da nam je De Gasperi med pogajanji za sklenitev mirovne pogodbe po drugi svetovni vojni javno in pred mednarodnim forumom priznal pravico, da zahtevamo ne le odškodnino, temveč tudi maščevanje za vse, kar nam je prizadejala 25-letna italijanska okupacija. Ugotoviti pa moramo tudi, da s tem priznanjem niso bila v skla-■du dejanja, ne takrat, še manj kasneje, kakor tudi, da pri tem ni izbiral sredstev: tako je na primer v tistem času v nasprotju s svojim siceršnjim okorelim dogmatizmom postavil za zunanjega ministra Nennija, ker je na ta način hotel doseči podporo ZSSR za cilje italijanske baržoazije, predvsem v teritorialnih vprašanjih. V skladu s takratnim priznanjem naših pravic tudi ni bila ne politika do Slovencev v Italiji, na Goriškem, v Beneški Sloveniji, v Kanalski dolini, ki so bili neposredno pod upravo vlade, katere predsednik ie bil De Gasperi, nc politika v Trstu, kjer se je prav v času De ' Gasparijeve, vlade, začelo izvajati postopno priključevanje k Italiji in kjer je rimska vlada sčasoma dobivala vse večjo in večjo besedo. Končno je treba omeniti tudi pritožbe južnotirol-skih. Avstrijcev, da Italija ni spoštovala in ne spoštuje sporazuma, ki ga je z avstrijskim zunanjim ministrom Gruberjem sklenil in podpisal De Gasperi. V tržaškem vprašanju je vodil De Gasperi, bodisi kot ministrski predsednik, ki je dajal smer vladni politiki, bodisi kasneje kot zunanji minister, politiko priključitve vsega STO k Italiji z bolj ali manj neprikrito željo kasnejšega postavljanja zahtev tudi po drugem jugoslovanskem ozemlju, ki ga je Italija po drugi svetovni vojni izgubila. Svoj višek je dosegla ta politiko s tristransko izjavo leta 194S, ki govori o vsem Tržaškem ozemlju; kasneje se je področje, ki ga jc Italija realno lahko zahtevala, vse bolj krčilo, čeprav je Rim na drugi strani- izsilil vse večje koncesije v Trstu, ki so se čedalje bolj negativno odražale v gospodarskih in socialnih pogojih življenja v našem mestu. Kjer ni šlo za neposredne italijanske zahteve — čeprav preračunano kot pridobivanje podpore za te zahteve — je De Gasperijeva zunanja politika sledila zahtevam wa-shingtonske politike in ji postala najzvestejši oproda. Važno vlogo je odigral De Gasperi v pripravljanju in organiziranju tako imenovanega evropskega združevanja, se pravi, «male Europe«, šestih držav od Nemčije do Bene-luxa, ki so imele takrat vse — danes ne več — demokrist-j ansko zunanjepolitično vodstvo. Kot je De Gasperijeva notranja politika doživela poraz 7. junija 1953, kar se je odrazilo tudi v tem, da nekdanji osemletni ministrski predsednik ni mogel dobiti več zaupnice v parlamentu, tako je zunanja politika, ki ji je postavil temelje on, zašla v krizo prav v zadnjem času. V zadnjem letu svojega življenja je bil De Gasperi v stalnem političnem nazadovanju in je lahko bil samo še, čeprav neuradni, kandidat za reprezentativno mesto predsednika republike po skorajšnjem preteku Einaudijeve predsedniške dobe. Razdobje, ki mu je njegouo politična o-sebnost in dejavnost vtisnila pečat, pa je preživel komaj za leto dni. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — SPOMIMHKI ISNF.V1 Na današnji dan je leta 1944 maršal Tito pohvalil borce Slan-drove, Zidanškove brigade in XIV. divizije za uspešno izvedene operacije na Štajerskem. mmjm, ‘ D B J M Teroriziranje Slovencev in Hrvatov so na Primorskem u- vedli fašisti. Z njim so terorizirali tudi tiste človeško čuteče in človeško misleče Italijane, ki se jim je taiko ravnanje upiralo, ker so vedeli, da bo teroriziranje Slovantrv Italiji v sramoto ter v mednarodnih odnosih v veliko škodo. Ko so krdela Francesca Giunta zažgala Narodni dom v Trstu, so nasilniki terorizirali množico in javne organe, da ni smel nihče gasiti ali pomagati nesrečnim žrtvam in je bilo komaj mogoče razpeti mrežo za tiste, ki so se metali iz gorečega poslopja. Nasilniki so z lažmi o skritem orožju v Narodnem domu zavajali ljudi v svoje sadistične orgije, da so z njimi diujali zoper Slovence in se udeleževali terorističnih pogromov. Večina italijanskega prebivalstva se takega divjanja ni u-deleževala, a mu tudi ni smela nasprotovati, ga ovirati ali se zavzemati za Slovence, da ne postane tudi sama žrtev terorističnega viharja, kakor se je zgodilo n. pr. s socialističnimi organizacijami in stavbami, kjer se je gojilo bratstvo med obema domačima narodoma. Naraščajoči fašistični terorizem se je opiral na neko šovinistično manjšino, ki pa je s svojimi terorističnimi dejanji strahovala prebivalstvo po vsej Italiji in preplašila tudi kralja samega, da ji je prepustil državo. Terorizem zoper Slovane je postal tedaj državna zadeva in se je začel odevati v nekakšno zakonitost. Oblikovati se je začela fašistična zakonodaja, ki je vse Italijane in Slovane oropala temeljnih človeških svoboščin in je s tem orodjem strahovala nasprotne zdrave sile prebivalstva prav do konca svojega obstanka. Sovence in Hrvate je oropala vseh narodnih pravic, šol, društev, tiska, kulturnih in gospodarskih u-stanov in jih brezobzirno z vsemi sredstvi raznarodovala. Narodnoosvobodilna borba je bila naperjena predusem zoper fašistični in nacistični teror. Osvobodila je sve zahodne Slovence in Hrvate. Prišlo pa je novo razočaranje. Krivične nove meje so pustile mešane in premnoge čisto slovenske ali hrvatske kraje v Italiji ali na Svobodnem tržaškem ozemlju. Slovenci in Hrvati v pasu B so se rešili nadaljnjega raznarodovanja; a Italija še zmeraj zahteva zase tudi tiste Slovane. Slovenci v pasu A in v Italiji pa morajo še zmeraj prenašati posledice nekdanjega teroriziranja: odrekanje človeških in narodnostnih pravic ter nenehne poskuse raznarodovanja P° fašističnih zakonih. Italija si je po vojni izdelala novo napredno ustavo. Ni ji pa še uspelo, da bi se otresla fašistične zakonodaje. Zr tve te zakonodaje so ostali Slovenci v Italiji in — čudo prečudno —- v pasu A Tržaškega ozemlja, ki se še. zmeraj upravlja po isti zakonodaji. Posledica nekdanjega teroriziranja in fašistične zakonodaje je današnja politična, kulturna, jezikovna in gospodarska neenakopravnost slovenskega prebivalstva na Tržaškem in v Italiji. Ker verujemo v napredovanje človeštva, smo prepričani tudj o možnosti izboljšanja takih razmer. Vemo, da zavezniške in italijanske oblasti, ki jim je poverjena usoda zahodnih Slovencev, niso fašistične; saj so to dokazale in dokazujejo na več načinov, z dopuščanjem nekaj slovenskega šolstva, ki je žal še pomanjkljivo in nezadostno, z dovoljevanjem nekaj slovenskega tiska, društev i. dr. Vendar se obenem zdi, da so te oblasti pod delnim vplivom nekdanjega fašističnega teroriziranja, če se po toliko letih še zmeraj ne morejo odločiti za popolno enakopravnost slovenskega prebivalstva z italijanskim in mu že deseto leto po osvoboditvi še zmeraj odrekajo prosto uporabljanje materinega jezika v javnosti, zlasti pa uradih in sodiščih, povrnitev škode, ki jo je povzročila krivična fašistična država s svojim terorjem, samostojno slovensko šolstvo, potrebne gospodarske zavode itd. Med Jugoslavijo in Italijo mora prej ali slej vsekakor priti do kakšne, boljše — začasne ali trajne — ureditve odnosov, ki naj bi jih ne. kvarile več posledice nekdanjega fašističnega teroriziranja. Pogajanja v tem smislu se menda vršijo ie mesece in mesece. Eden najtrših orehov so, kakor se zdi, jamstva za politično, kulturno, jezikovno in gospodarsko enakopravnost slovenskega prebivalstva z italijanskim. Ce je na italijanski strani toliko pomislekov in obotavljanja prav glede jamstev, je to znak, da posledice teroriziranja še zmeraj trajajo. Ce bi takih posledic ne bilo bi tudi ie davno ne bile več potrebne obširne slovenske spomenice o krivicah in zapostavljanju, kakršne morajo Slovenci na Tržaškem in v Italiji žal še zmeraj sestavljati in jih predlagati na pristojnih mestih. Odzivi večine italijanskega tiska na take spomenice pričajo, da je prav večina italijanskega tiska na take spomenice pričajo, da je prav večina italijanskega tiska še zmeraj in še najbolj pod vplivom posledic nekdanjega teroriziranja. Prav tz njega prihajajo glasovi, ki dokazujejo, da so protislovenski tokovi v Italiji še zmeraj nenavadno močni. Glavna argumenta za odbi- janje slovenskih zahtev sta posebno dva; maloitevilnost Slovencev in obramba itali-janstva. Zahodnih Slovencev na Tržaškem in v Italiji je po raznih virih najmanj 160.000. Italija je po prvi svetovni vojni zahtevala poseben statut za samih 10.000 Italijanov v Dalmaciji in ga tudi izsilila, Slovencev je šestnajstkrat več — pa naj bi bili brez-pravni ali bolje enakopravni Italijanom v tem smislu da bi smeli pošiljati otroke p italijanske šole in se izživljati v čisto italijanskem duhu? Obramba italijanstva je zelo hvale vredna zadeva kjer je potrebna. Prepričani pa smo, da se italijaustpo nikakor ne more braniti s tem, da se 160.000 Slovencem odvzamejo njih narodnostne pravice, češ da jih je premalo. Slovenci ne marajo, da bi se zaradi njih raznarodil tudi en sam od vseh 46 ali 47 milijonov Italijanov. Nobenega teh Italijanov nihče nikjer ne ogroža. Vsi lahko hodijo v italijanske šele govorijo italijanski v javnosti, po uradih in pred sodišči, se zbirajo v italijanskih društvih, sodelujejo neovirano pri nadaljnji izgradnji italijanske kulture in prispevajo vsak po svojih močeh k veličini italijanskega naroda. To velja tudi za Italijane v Jugoslaviji in v pasu B Tržaškega ozemlja, kakor potrjujejo tamkajšnji Italijani sami. Prav talko pa Slovenci ne morejo dopuščati, da bi se raznarodovali 'njih rojaki v pasu A »n p Italiji. Kakšna ovira za uveljavljanje italijanstva naj bi bilo dejstvo, da bi teh 160.000 Slovencev imelo zadostno število svojih šol, da bi v slovenskih in mešanih krajih prosto govorilo slovenski tudi v javnosti, po uradih in pred sodišči, zahajalo v slovenska društva, se udeleževalo slovenskih kulturnih prireditev ter se posluževalo slovenskih gospodarskih zavodov? Le kdor misli braniti itali-janstvo s prisilnim ali zvijačnim vpisovanjem slovenskih otrok v italijanske šole, s prepovedovanjem slovenske govorice iti slovenskega uradovanja, s pačenjem slovenskih imen in priimkov, z opiranjem slovenskega društvenega, kulturnega in gospodarskega življenja itd., le ta se bo oklepal sovražnega dokazovanja z maloštevilnostjo Slovencev in bo vpil, da je italijanstvo zaradi njih v nevarnost i. To bi bile najhujše posledice teroriziranja. Zoper nje se Slovenci borijo zdaj in se bodo vselej borili, naj se tržaško vprašanje reši kakor koli. Prepričani so, da bo njih borba prej ali slej prav gotovo uspela, kajti razvoj človeštva kaže zmeraj le naprej, nikoli nazaj. P—in ZVEZA PARTIZANOV bo priredila ob priložnosti velike manifestacije na Ostrožnem pri Celju, posebej še na željo svojega članstva, zlasti bivših partizanov in aktivistov 18. in 19. septembra 1954 iilel m OSTROŽNO pri ETUD Vpisovanje je na sedežu Zveze partizanov v Ul. Ruggero Manna 29 in na vseh sedežih OF v mestu in okolici. Vse podrobnosti bodo pravočasno sporočene. Ustoličenje na prizivnem sodišču Včeraj dopoldne je bil ustoličen glavni, prokurator prizivnega sodišča dr. Gregorio Matera. Po običajnih formalnostih je pozdravil novega prokuratorja prvi predsednik prizivnega sodišča dr. Con-salvo, nato pa še dr. Colotti in glavni kancler Lelli, V imenu odvetnikov pa je imel kratek nagovor odvetnik Gius. Dr Gregorio Matera se je vsem prisotnim zahvalil in jih pozval k skupnemu sodelovanju. VPRAŠANJE REDNIH POMORSKIH PROG IZ TRSTA VEDNO BOLJ PEREČE OBNOVA POMORSKIH ZVEZ S PREK0M0RJEM v izključnem interesu tržaškega pristanišča Sele sedaj gradijo v tržaških ladjedelnicah prvi dve ladji, ki bosta pluli iz Trsta, medtem ko so ostale registrirane v italijanskih pristaniščih Vprašanje rednih tržaških pomorskih prog postaja zlasti sedaj vedno bolj pereče, ko se promet skozi tržaško pristanišče tako naglo zmanjšuje in ko se vedno bolj čuti konkurenca severnih pristanišč. Celo »Giornale di Trie-ste», ki se le redko bavi s temi vprašanji, je bil pred dnevi zaradi tega prisiljen odkrito priznati, da je stanje slabo. Trst ima dovolj rednih pomorskih prog edino proti Le-vantu, kamor povprečno od-plovejo tri ladje v dveh dneh. Vendar pa je tu konkurenca zelo ostra in prav na teh najbolj donosnih progah sko-ro ne srečujemo ladij, ki nosijo tržaško zastavo. To pa istočasno pomeni, da Trst nima polne koristi od tega prometa, ker z ladijskimi tovor-ninami zaslužijo številne druge pomorske družbe. Reiutivno dovolj je tudi rednih pomorskih prog proti Perzijskemu zalivu. Te proge so (častna izjema) v rokah tržaških pomorskih družb, ki so na ta način uspele dvigniti promet v tej smeri. Proti Daljnemu vzhodu (Indiji. Indokini, Kitajski, Japonski in proti Avstraliji) Trst nima niti ene proge razen nedavno ustanovljene proge ((Jugoslovanske linijske plovidbe« proti Idonezijl. Pred vojno je bil promet med Daljnim vzhodom in Trstom zelo živahen in donosen, sedaj pa obstajajo še mnogo ugodnejši pogoji, da se ta j promet razširi in obnovi. Seveda pa je to nemogoče brez rednih in hitrih pomorskih zvez. Se slabše je stanje proti Severni in Južni Ameriki. Avstrijci so se že mnogokrat pritoževali zaradi tega. vendar brez * uspeha. Posledica neizpolnjenih avstrijskih želj pa je. da gre še vedno okrog 62 tisoč ton avstrijskega prometa proti obema Amerikama skozi Bremen, medtem ko gre skozi Trst le 52 tisoč ton. Z, uvedbo nove redne proge Tržaškega Lloyda se je stanje proti Vzhodni Afriki nekoliko izboljšalo, medtem ko ni upati na napredek prometa proti Zahodni Afriki, dokler ne bosta končani obe Lloydovi ladji, katere sedaj grade v ladjedelnici Sv. Mar- g Kot vidimo, je stanje pomorskih prog iz Trsta proti prekomorskim deželam precej slabo in je po izjavah avtor«* tativnih tržaških gospodarskih strokovnjakov med glavnimi vzroki za padanje tržaškega pomorskega prometa. «Giornale di Trieste« to sicer priznava, istočasno pa ne pove, da je Tržaška trgovska in industrijska zbornica že pred tremi leti napravila podroben načrt novih pomorskih zvez in da je ta načrt obležal pozabljen v predalih rimskih ministrstev. Redne pomorske zveze vzdržujejo namreč v Trstu držav* ne pomorske družbe vključe* ne v hoolding Finmare. kamor spada tud) Tržaški Lloyd. Te družbe, s Tržaškim Lloy-dom vred, pa se za Trst sko-ro ne brigajo in vzpostavljajo redne pomorske zveze raje iz Genove. To pa je glavni vzrok za pomanjkanje rednih pomorskih zvez. Pri taki politiki ni čudno, da šele sedaj, 9 let po vojni, gra de v tržaških ladjedelnicah prvi dve ladji last Tržaškega Lloyda, ki bosta pluli iz Trsta! Več ko 100.000 ton ladjevja zgrajenega v Trstu pomočjo ERP in s pomočjo fondov tržaškega proračuna pa plove iz Genove, Benetk in Neaplja. Politiko pošiljanja ladij iz Trsta je pa podpiral prav iredentistični tisk, medtem ko je na poslovilni vožnji v Genovo spremljal te ladje celo tržaški župan. Ni torej dovolj bolj ali manj objektivno opisati stanje pomorskih prog, temveč je treba istočasno tudi jasno povedati, kdo je kriv takemu stanju in kaj je treba napraviti, da se položaj popravi. Mnogo se govori o reorganizaciji pomorskih prog v Italiji in tudi o drugačnj razdelitvi funkcij štirih najvažnejših pomorskih družb, med njimi tudi Tržaškega Lloyda. Trst je življenjsko zainteresiran. da dobi Tržaški Lloyd zopet svojo samostojnost in da lahko vzpostavlja zveze proti onim deželam, ki prvenstveno zanimajo tržaško pristanišče. Uradno objavo IMENOVANJE VIŠJEGA DRŽAVNEGA PRAVDNIKA Z upravnim ukazom št. 46, ki je postal veljaven 18. avgusta 1954, je bil dr. Grego-rio Mattera sodnik III. stopnje, imenovan za višjega državnega pravdnika pri tržaškem prizivnem sodišču. ZBIRANJE PODATKOV O ŽIVLJENJU DRUŽIN Urad za ljudsko štetje pri ravnateljstvu za notranje za-deve obvešča, da je v smislu nalog, ki mu jih daje ukaz št. 12 z dne 12. februarja 1953, dal pooblastilo za nabiranje podatkov o življenjskih razmerah kakih 5 odst. družin, ki prebivajo v občinah anglo-ameriškega področja Svobodnega tržaškega ozemlja. Z nabiranjem podatkov bodo pričeli okoli 15. septembra 1954. Družine, ki bodo napro-šene, da dajo potrebne podatke. urad prosi, naj pri tem sodelujejo, Vlom v mlekarno Med opoldanskim odmorom so neznanci s ponarejenimi ključi prišli v mlekarno v Ulici Conti št. 42, katere lastnica je 66-ietna Edvige Salvador por. Toso }z Ulice Ghir-landaio 23. Odnesli so nekaj denarja in slaščic v skupni vrednosti 2.000 lir. Nesreča na lokomotivi Na železniški postaji na Opčinah pa se je ponesrečil na delu 34-letni Klavdij Žigon (z Ulice Settefontane 7. Z vrelo vodo je polival na lokomotivi premog, pa je nerodno padel in se oparil po hrbtu. Dobil je opekline prve in druge stopnje in bo ozdravel v 6 do 8 dneh. Z lambrete je padel Iz neznanih vzrokov je sinoči padel v drugem predoru z lambreto 60-letni Nicolo De-pangher iz Ulice Baiamonti št. 9. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v glavno bolnico, kjer so ga sprejeli na opazovalni oddelek, ker se je ranil po nosu, si opraskal roke in zgubil spomin. Ozdravel bo v 4 do 6 dneh. OB ZADNJEM POENOTENJU MEZD INDUSTRIJSKIM DELAVCEM Kdo zagovarja delavske interese Medtem ko demokrščanski sindikati sklepajo kompromise z delodajalci na škodo delavcev, se vodstvo kominformovskega sindikatu trudi, da odvrne delavstvo od resnične razredne borbe za delavske interese Pri nas imamo dve sindi-j njemu poenotenju mezd po-j mi v začetku zahtevali. Ravno kalni organizaciji, ki si lastita polnoma zaman, ker so de-j tako so v Italiji popustili kar _• . ' i: : _ r ~ i J .1.11 > 4» 1..« 41 m Tina (t^nninirlza Deska na nogo Na delu v lesnem pristanišču se je včeraj ponesrečil 35-letni Franc požar z Opčin, Kraška ulica št. 23. V bolni-nico je prišel sam in je izjavil, da mu je padla na nogo debela deska, ki jo je hotel položiti na skladovnico. Požar si bo moral zdraviti ranjeni prst na levi nogi približno 6 do 15 dni. Nesreča ne počiva Okoli 7. ure je včeraj 28-tetni Renato Primožič z Ba-dihov št. 126 povozil v Ulici Mazzini 55-letno Valerijo Fabjan iz Ulice Canalpiccolo 2. Zenska je takrat prečkala cesto na mestu določenem za pešce. Pri padcu se je pobila po kolenih in rokah. Ozdravela bo v 5 do 10 dneh. pravico zagovarjati interese tržaških delavcev, in sicer bivše Enotne sindikate, ki so se na zadnjem kongresu preimenovali v Zvezo dela STO in ki so v rokah kom-informovskih agentov ter Delavsko zbornico, ki je v rokah predvsem desničarskih e-lementov krščanske demokracije. Obe organizaciji sta najtesneje povezani z dvema glavnima sindikalnima organi, zacijama v Italiji, prva z Italijansko splošno zvezo dela (CGIL), katere vodstvo je kominfomovsko, druga pa z Italijansko zvezo svobodnih sindikatov (CISL), ki je v rokah demokristjanov. Vse to kar tj dve tržaški sindikalni organizaciji delata v Trstu, je navsezadnje le odraz sindikalne politike in akcij dveh italijanskih organizacij, kar je razvidno iz tega. da je vsaka sindikalna akcija v Italiji dejansko raztegnjena tudi na Trst. Ce italijansko sindikalno kominformovsko vodstvo začne z neko akcijo, se tudi tržaška podružnica prične gibati, Isto se dogaja pri demokristjanih. Ta sindikalni položaj traja v Trstu že 6 let, pri čemer sta obe sindikalni organizaciji navezali tržaške delavce na italijansko politiko, še predno so italijanski reakcionarni krogi upali, da bodo v Trstu kaj dosegli. Zato se ti dve sindikalni organizaciji res ne moreta ponašati, da bi resnično kaj koristnega napravili za tržaške delavce. Dejansko sta samo podprli sindikalne akcije svojih rimskih central. Kljub temu pa se ti dve sindikalni organizaciji v Trstu stalno prepirata, katera bolj skrbi za delavce, kateri .ie uspelo izsiliti od delodajalcev večje koncesije v prid delav. cev itd. Do sedaj moramo priznati Delavski zbornici, da je prišla vedno prva na cilj. To pa ne pomeni, da je dosegla tiste zahteve, ki so jih delav-Cl postavljali. Nasprotno. Cilj, ki so ga dosegli demokristjani, je vedno predstavljal bolj zmago delodajalcev kot pa delavcev. Toda nekaj so kljub temu dosegli. Dosegli so vrsto kompromisov, s katerimi so pasivizirali delavstvo in razbili vsako enotno delavsko ak_ cijo. Po kratkih protestih se je kominformovsko vodstvo vedno sprijaznilo z novim položajem in molče sprejelo to, kar so demokristjani dosegli. To vlogo igrajo kominformov-ci že vsa leta, odkar so se začeli sramovati ((sramotne preteklosti«. Zadnje poenotenje mezd industrijskih delavcev, ki so ga dosegli demokrščanski sindikati, je najbolj zgovoren dokaz. da se obe sindikalni organizaciji v Trstu borita predvsem za politični prestiž in ne za koristi delavstva.__ Po sporazumu med demokrščan-skimi sindikati v Italiji in Italijansko industrijsko zvezo, so postavili Trst šele v tretjo plačilno skupino v zvezi s povišanjem mezd. Tržaški delavci so se temu odločno uprli in zahtevali, da se jih postavi v prvo skupino, in sicer v skupino z Genovo, Turinom in Milanom. Na formalno posredovanje Delavske zborice v Rimu pa sO Trst vključili v drugo skupino. S tem so dosegli kompromis, ki je bil_ na papirju že vnaprej določen. Kominformovsko sindikalno vodstvo je protestiralo še nekaj dni, nato pa je vrglo puško v koruzo in molče potrdilo omenjeni sporazum. Namesto da bi nadaljevali z delavskimi zahtevami po vključitvi Trsta v prvo skupino, in sicer v skupino industrijsko razvitih mest, v katero Trst dejansko tudi spada, so vso težo politične akcije med delavci usmerili proti iibarat-tu». Tako je bila stavka industrijskih delavcev proti zad- lavci dobil; to, kar so jim apriborilia demokrščanski sin. dikati. Medtem pa, ko se komin-formovci od časa do časa v Trstu razburjajo in organizirajo razne sindikalne akcije, ki pa se vedno razblinijo v nič, se njihovo vodstvo v Italiji drugače bori za tržaške delavce. V Trstu zahtevajo vključitev delavcev v prvo mezdno skupino, v Italiji pa vključujejo Trst v drugo skupino, in sicer s 5. odstotno manjšo plačo, kot je predvidena za delavce v prvi skupini. To so uradno zahtevali za tiskarske delavce. Trst so postavili v drugo skupino skupno s Palermom, Barijem, Bocnom itd., in sicer za osmimi drugimi italijanskimi pokrajinami. V Trstu se kom-informovci nekaj dni potegujejo za vključitev industrijskih delavcev v prvo skupino, kot smo to že omenili, v Italiji pa njihov vodja Di Vittorio osebno sprejema povišanje družinske doklade za skupno 42 milijard lir in ne za 180 milijard, kot so to sa- se tiče povišanja draginjske doklade itd. Kaj nam vse to dokazuje? 1. Da se kominformistično vodstvo vedno sprijazni s tem, kar dosežejo demokrščanski sindikati, ki so. kot je znano, in to predvsem v Trstu, tesno povezani z delodajalci; 2. da so vse njihove trenutne sindikalne akcije samo pesek v oči članom njihovega sindikata, da «pokažejo dobro voljo«, ki pa se vedno konča z neuspehom; 3. da je njihova glavna naloga v Trstu ta, da odvračajo delavstvo od resnične razredne borbe za delavske interese in da ga vežejo na voz kominformovskega politi-kanstva, ki je v Trstu najtesneje povezan s političnimi interesi italijanske buržoazije. Perila ni bilo več Neznana roka je ukradla 27-letnemu Liviju Dandriju z Opčin, Doberdobska ulica 8, dve rjuhi, dve srajci, dve majci, dva para nogavic in nekaj robcev Sklicanje konference KP STO Na konferenci bodo sprejeli politično organizacijske sklepe kot rezultat dolge in odkrite diskusije med članstvom Tajništvo Kp STO je izdalo včeraj naslednje poročilo; «Kot zaključek živahnega razpravljanja v skupinah na terenu se je 18. avgusta sestal izvršni komite KP STO. da bi napravil zaključke iz rezultatov široke in odkrite diskusije med člani partije in da bi konkretiziral z nakazovanjem programskih in organizacijskih smernic naloge komunistov in socialističnih sil v Trstu v sedanjih pogojih tržaškega delavskega in socialističnega gibanja in tudi v onih težavnih gospodarskih in socialnih pogojih delavskega razreda naše cone, ki se predvidevajo. Člani izvršnega komiteja so se soglasno strinjali o nujnosti in neizbežnosti, da je treba politično in organizacijsko izraziti zaključne ocene in sodbe, do katerih so prišli tovariši v partiji. V ta namen je izvršni komite sklenil sklicati partijsko konferenco, ki bo izdelala primerne sklepe«. Velika tatvina v Lop V noči med sredo in četrtkom so neznanci obiskali hišo 44-letne Josipine Giuliani v d. Komar v Logu št. 4. Prišli so, ko so v hiši že vsi spali. S ponarejenimi ključi so odprli vrata in tiho zlezli v kuhinjo, nato pa v sosednji prostor. Verjetno so. dobro poznali hišo. ker so iz neke omare odnesli 155.000 lir v gotovini, 4 zlate verižice, 3 zlate prstane in razne druge stvari v skupni vrednosti 255.000 lir. Josipina je mirno spala in ni slišala nobenega ropota. Malopridneži so na tiho prišli in na tihem odšli Ko pa je Josipina zjutraj vstala, je takoj opazila, da je v kuhinji nekaj v neredu. Za-skrbljena je pogledala v o-maro in vsa žalostna ugotovila, da ji je nekdo odnesel dragocenosti in denar. Tatvino je prijavila policiji, ki je uvedla preiskavo. IZPRBD ZAVEZNIŠKEGA VOJAŠKEGA SODlSCA ZAKAJ SE JE POLICIJSKI AGENT predstavil kot ljubljanski zobozdravnik? vi spalnici tudi neki revolver in pet nabojev. Na vprašanje odvetnika Bologne je Rabiš izjavil, da je Bordon naročil Brainiju, naj zbira orožje za prodajo. Bordon je torej vedel več stvari glede orožja in jih ie tudi verjetno povedal agentom javne varnosti. Zakaj ga torej niso aretirali? Na podobno vprašanje odvetnika Na razpravi proti prekupčevalcem i orožjem so včerai v Kezicha je kaplar Rubiš z glavnem pričali policisti, ki so v tej zvezi vodili preiskavo ni bilo mogoče aretirati«. Za . , ■ — — ■■ ■' *** Tfni Ca ni hiln r*t minpp htmH Včeraj se je nadaljeval na vojaškem sodišču proces proti skupini fantov, ki so se ukvarjali s prekupčevanjem orožja. Kot prva priča je nastopil inšpektor civilne policije Giordano Stefani, ki je povedal nekaj o obtožencu Liski. Kakor je znano, je Liska obtožen da je imel pri sebi brzostrelko znamke »Sten«, katero je kupil od Bordona. Da ne bi imel sitnosti je Liska vrgel orožje v morje nekje pri Miljah; ko pa so brzostrelko potegnili iz morja, niso mogli dognati, če je bila uporabna ali ne. Nato je pričal kaplar Rabiš, ki se je fantom predstavil kot zdravnik Toni in ki mu je 21. julija Liska dal 47 nabojev. Odvetnik Sardos je vprašal Rabisa, če govori slovensko. Rabiš mu je odgovoril, da ne. Odvetnik Sardos: «Vi ste se predstavili kot zobozdravnik ki je zaposlen v Ljubljani 'in se bo v Ljubljano tudi vrnil?« Rabiš: «Da, tako sem se predstavil Bordonu«. Nekam čudno je vse to, zakaj se je Rabiš, verjetno po navodilih od zgoraj, izdajal za ljubljanskega zobozdravnika. Po kratkem odmoru je ponovno pričal kaplar Rubiš, Povedal je. kako so 8. julija zvečer šli skupno z Bordonom v Ricmanje, kjer so se sestali z Brainijem. Razgovarjali so se v Brainijevi kleti in jim je takrat Braini obljubil, da jim bo naslednjega dne prinesel pl. štolo in brzostrelko »Sten«. In res je naslednji dan okrog 20. ure Braini izročil v Riema-njih Rabisu brzostrelko, dva šaržerja in 100 nabojev. Nato je Braini odšel k nekemu svojemu prijatelju po pištolo, za katero je zahteval 8.00o lir. Ker pa je Braini prejšnji dan obljubil »kupcem« dve pištoli, prinesel pa je le eno, so odšli iskat po vasi Braimje-vega prijatelja, katerega pa niso našli. Rabiš je nato povedal, da so 7. julija dobili v Brainije- kaj ga ni bilo mogoče aretirati, pa je še vedno tajnost, za katero ve le policija. Za Rabisom je pričal agent civilne policije Glovunni Vi-dali, ki je našel 7^ julija pištolo v Brainijevi spalnici pod gredo. Odvetnik Bologna je podrobno spraševal Vid.v lija. če je govoril z Brainijem pred preiskavo, če mu je obtoženec sam od sebe povedal, kje je orožje in če mu je takrat povedal, kako je prišel do orožja. Vidali je izjavil, da je govoril z Brainijem, ki pa mu je povedal samo, kje skriva orožje. Ob koncu je nastopil še kot priča inšpektor Stefuni, ki je zaslišal Brainija ter je tako zvedel, kje je imel orožje in je potem naročil Vidaliju, naj pogleda v Brainijevi spalnici. Inšpektor Stefani je tudi povedal, da je Braini našel pištolo med ruševinami nekega zavetišča in je izrazil svoje mnenje, da so namreč obtoženci trgovali z orožjem le z namenom, da bi nekaj znsiu-žili. Razprava še ni končana. se je, ko je videl tujca v avtomobilu, da mu je ta nekaj dni prej prodal kos blaga za obleko. Tujec se je naglo odpeljal z avtom, Dondarini pa je pohitel v slačilnico, kjer je takoj zapazil tatvino. Policija je seveda uvedla preiskavo in s pomočjo podatkov, ki jih je dal Dondarini, so pred dnevi aretirali 29-letnega Josipa Barillara iz Ulice Machlig 28. Barillaro je izjavil, da trguje s tekstilom in da večkrat rabi avto. ko gre naokrog prodajat svoje blago. Trdil je. da ni bil še nikoli na openski postaji in da nima nobenega opravka s tatvino ter da Dondarinija sploh ne pozna. Pri soočenju pa se je Dondarini spomnil, da pozna Barillara in da mu je prodal kos blaga za obleko; nikakor pa ni hotel priznati tatvine. Toda policija mu ni preveč verjela in" so ga zaprli ter prijavili sodnim oblastem. IX. TRADICIONALNI KONCERT bo v nedeljo 22. avg. 1954 ob 15. uri v Aempolaju Sodelujejo šempolajski oktet in številni pevski zbori prosvetnih društev DANES, petek 20. avgusta Bernard, Zorka t Sonce vzide ob 5.10 lajat® 19.06. Dolžina dneva 13.su. «3J vzide ob 21.48 in zatone JUTRI, sobota 21. avgu«» Ivana. Mirjana Venezia. 16.00: ((Teksaški V#*' mik«, R. Scott. POLETNI KINO:..^ Ariston. 20.30 in 22Hy‘ A^ValrmriGi0.r^ R^ll.451TS la«, G. Grant. ,).,00; #Sm:c» Po koncertu prosta zabava Teden tržaške mladine V zvezi s pripravami na »Teden tržaške mladine« bo danes ob 20. uri mladinski sestanek v Lonjerju. Sestanek srednješolcev bo ob 19. uri v Ul. Roma 15, SPDT sporoča, da se nadaljuje tedensko planinsko letovanje. Vse informacije na sedežu v Ul. Machiavelli 13, tel. 36-491. SPDT priredi 4. in 5. septembra Izlet v Bovec in na Mangart. Vpisovanje na sedežu v Ul, Machiavelli 13, II. Mladina openskega okraja priredi 29. t. m. izlet v Sežano. Vpisovanje na sedežu na Opčinah do 21. t. m. Prosvetno društvo «Slavko Škamperle« obvešča vse, ki so se vpisali za izlet v Idrijo, da bo odhod v nedeljo 22. t. m. ob 4 uri zjutraj izpred svetoivan-ske cerkve. Za izletnike Iz mesta se bo ustavil avtobus ob 4.15 pri spomeniku Rossetti pred Ljudskim vrtom. Ljudska prosveta Pevski zbor PD v Barkovljah. Ker smo vabljeni v nedeljo 22. t. m. na tradicionalni konoert PD v Sempolaju, sklicujemo za danes 20. t. m. pevsko vajo ob 21. uri. Za kritje stroškov ob priliki tega izleta In nastopa bo poskrbljeno. Prosimo, da se o trni obveščate med seboj in da pridete vsi k vaji. Naročnina PRIMORSKEGA DNEVNIKA za JUGOSLAVIJO pos. številka din 10.— mes. naročnina » 210.— Naročila sprejema AGENCIJA DEM. INOZ. TISKA - Ljubljana, Stri. tarjeva 3/1. - Poštni predal 198. - tel. 21928. Posledice zaužitih pomirjevalnih praškov V prvih jutranjih urah so včeraj pripeljali v glavno bolnico 40-Ietno Paolo Kirker por. Enniniozer, ki stanuje na Trgu Vinci št. 1. Njeni svojci so jo našli nezavestno v postelji in so takoj obvestili Rdeči križ. Zdi se, da je ženska zaužila ponoči preveliko količino pomirjevalnega zdravila za živce. Prometna nesreča Včeraj pozno popoldne se je zgodila v Ulici Cigotti prometna nesreča, ki bi lahko imela hujše posledice. Vendar je šlo kolikor toliko po sreči. Po omenjeni ulici se je peljala s kolesom 9-letna Ana Marija Vazmina iz Zavelj št. 9. Na križišču z Ulico Ponziana je trčila s tovornim avtom, ki ga je vozil 43-letni Skorja Vladislav. Zaradi moč nega sunka je deklico vrglo 2 metra daleč, sprednje levo kolo tovornika pa je popolnoma zmečkalo bicikel. Deklica se je nekoliko pobila po čelu, si ranila desno roko in je dobila pretres možganov. Ozdravela bo v dobrem tednu. Tatu so izsledili V torek 10. avgusta zvečer je 40-letni Nildo Dondarini, ki stanuje v železničarskih hišah na openski postaji, prijavil policiji, da mu je nekdo ukradel 100.000 lir v slačilni-c na postaji. Dondarini je izjavil. da je z vlaka zapazil, kako je neki tujec prišel iz slačilnice in se je nato odpeljal z avtom. Tujec se mu je zdel zelo sumljiv in je zaradi tega skočil z vlaka ter teke! k avtomobilu, da bi videl, kdo pač je ta oseba. Spomnil Vespist povozil deklico V Ulici Ginnastica je včeraj popoldne 23-letni Santo Vacacri z Opčin št. 917 povozil z vespo 6-letno Roberto Page iz Ulice Ginestri 7. Deklica je prečkala cesto z neko gospo pred avtobusom, iz katerega je izstopila. Verjetno je motorist ni zapazil in jo je povozil. Pa ne bo hudega, Roberta bo ozdravela v 2 do 4 dneh. Avtomobili jim dišijo Malopridneži imajo zdaj na piki zlasti avtomobile tujih turistov, ki si verjetno mislijo, da so v našem mestu sami poštenjaki in pustijo svoja vozila na cesti brez skrbi. Pa se zelo motijo. O tem se je prepričal 56-ietni nemški državljan Karl Pap-penberger, ki je pustil svoj avto na cesti pred hotelom Jolly. Neznanci so mu iz avtomobila odnesli aktovko z raznimi usnjenimi vzorci Skoda znaša 18.000 lir. V noči med sredo in četrtkom pa so neznanci razbili šipo avtomobila, ki ga je pustil na cesti pred hotelom Brioni 28-letnl ameriški državljan Rader Walter Horton. Odnesli so dva polna kovčka oblek, dva fotoaparata, dve srebrni zapestnici in razno drugo blago v skupni vrednosti 650.000 lir. ParatMso! 19.45 in 22.C G. Peck. . ,pajit Ponziana. 20.00 m 21. štvoo), S. Tracy. „rvnežašeea«1 Garibaldi. 20.00: «<>necs M. Vitale. -mmc* * Secolo. 20.00: ((Ura res«" Morgan. »Ljubil«10' Grad Sv. Just. 21.00. mr- H. Larnarr. " - PETEK, 20. avgusta C O A A T U » 254.6 m ali 1178'‘J, jj Poročila v slov. 5.40, • ■ 19.00 in 23.30. l245,*’ Poročila v Ital. 6.15, in. 23.00. , ... 650? 6.45 Jutranja ri2*8’,; koF gled tiska; $45 iti 7.30 Zenski kotiček, u.’ na glasba: 14.00 01»»»% ljah; 14.45 P°F> .?$"“ vrf 15.00 Poje gorenj*1 me!rfS kvintet; 17.00 Vesele^ ,, 17.30 Dalmatinske 0;ar.g l5 SgJ Poročila v tirvaSč■ nj,* teijev **? be slovenskih skladat ^« jata violinist Ivo Go™?., tt? im «jv/ «Stirje fa,rj nož, 23.40 Glasba za lanKO TBS1' 1,1 u, ICC-S^ , 11.30 Zabavna icarlmron ih' 12.10 evt\ Glasba PL Jg Predavanje; 12.10 nekaj; 13.00 Glasb* -j(c; «j ' Kulturm onfe 14.15 Lahki motivi za 17.30 Plesna Slafpa o za Sa-ens: Koncert št. e ^ e in orkester; 18.25 S y j? lostni valček: r,rista vš 19.15 Koncert 20.39 i-.« 'as Operni dueti; ,2>„„ir in 19.10 ivoncei ( uavaPKt 9 Kodermaca; 19 35 05 r re; 20.00 Sport;__20-W >v Tržaški ~ kulturni VUUCl IlicB-a, _n (-.K M e; 20.00 Šport; 201» ^ venske filharmonije.^ je ljubljene lahke .Ji Concertino za .klavir ,fl ■ — Kf ilB Iil'11 UVOldil, t” pevke; 23.30 polnočna ster; 22.00 Knjizevv-r ^ nost; 22.15 Iz ,a^leSif"L.' nit) dvoran: 23.00 gij#1 r it » t Uj 11.45 Komorna Gino Conte z ?rK,ooO ■JjLjJ' Italijanske pesmi. ‘ • siinjlfji ske sonatine: . al' jierbt1' i koncert, dirigira n Kara,jan. f * * 1.0 V I*. A te 327.1 m. 202.1 ^ t{ Poročila Rossetti. Zaradi počitnic zaprto. Excelsior. Zaprto zaradi obnove. Penice. 16.30: ((Dobrodošli k regimentu«, J, Durante, J. Wy-man. Nazionale. 16.45: »Dekle za 20 dolarjev«, M. Beyerly, G. Richard. Filodrainmatico. Zaradi počitnic zaprto. Arcobitleno, 16.00: «Honduraški uporniki«, G. Ford, A. Sheri-dan, Auditorium. 16.45: ((Osvajalec Mehike«, P.' Muni, B. Davis. Astra Rojan. 16.30: «Moj zakon«, B. Elliot, P. Forster. Mladoletnim prepovedano. Cristailo. (Trg Perugino) 16.00: «As v rokavu«, K. Douglas, B. VVilder. Grattaclelo. 16.30: ((Poželena ženska«, E. Stewart. Alabarda, 16.00: »Moj greh je, da te ljubim«, J. Sernas, L. Rossi. ' Armonla. 15.00: «Divja zemlja«, R. Taylor, B. Donlevy. Aurora. 15.30: «Varjetejska predstava«, F. Astatre, C. Charisse. Garibaldi. 16.00: ((Onečaščena#, M. Vitale A Farnese. Ideale. Zaprto zaradi obnove. Impero. 16.00: «Protivohunska operacija K 2», M. Toren. Italia. 16.30; »Dogaja se v Berlinu«, J. Mason, C. Bloom. Viale. 16.00: «Zakl»d svete reke«, J. Payne. Kino ob morju. 16.30: «Zbogom Mr. Harris«, M. Redgrave. Massimo. 16.30: «Zločinec pride ponoči«. Moderno. 17.00: »Za naju raj«, B. Grable. Savona, 16,00: «Ljubrzen je lepa«, D. Ni ven, V. E Ben. S. Marcu. Zaradi počitnic zaprto Vittorio Veneto. Zaradi počitnic zaprto. Azzurro. 16.00: «Protl vsem zastavam«, E. Flynn. Belvedere. 16.00: »Kokain«. Marconi. 16.30: ((Prepovedana želja«, M. Lebau, Novo dne, 16.00: »V nedeljo se ne strelja«, Fernandel. Mladoletnim prepovedano. Odeon. 16.00: ((Plamen«, E. Rossi Radio. 16.00: «Plymoutski pustolovci«, S. Tracy. _ no 6.66* ef ia ob 5.00, ,0 u 13.00. 15.00. 17.0°, '%<>!! 12.00 Slovenske na« ti; U 12.20 Kmetijski go«cfji)t Aleksander skrjabm* 3j irv klavir in orkester- dc-v glasba: 14.00 Ka« -jdi4.,#' 14.40 Igra orkester r_ po»J; bor; 15.30 Želeli. ste jgtfO te!; 16.00 Utrinki ‘Vpn: Jjt Vilko® de 1’Isle - prcfrrf; ni e in Paul; 161jjf: koncert: 17.10 V pljS, 18.00 Iz bojev našin ^ 18.30 Poje Ljubljan* ptl^ zbor: 18.50 Marjrta 000 «p Družina v Francij'Te^n%’tj ška v pesmi; 20.30 ,. jč jij! nanje-polltični prcufjj černi konoert oper11 ■ J/ff Oddaja o morju in 22.20 Plesna glasba- OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA. SMHT1 IN POROKE Dne 19, avgusta 1954 se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrle so 3 osebe, porok pa je bilo 5. POROČILI SO SE: slaščičar Pasquale Svagliola in gospodinja Ivana Mermolja, pomorščak Li-vino D ud me in gospodinja Jolanda Bologna, mizar Bruno Cok in gospodinja Amalija Valenčič, trgovec Giulio Baretti im uradnica Egidia Farna, krojač Roberto Morassut in šivilja Claudia Finotto. UMRLI SO: 63-letni Antonio Flego, 45-letrva Josipina Petaros por. Jerman, Alberto Braini star 6 mesecev. dežu italijanska ladja »Grado« s 151, proti Šibeniku ital. ladja «Maria Cosulich« s 1.000 kiub. m lesa, proti Sudanu Ital. ladja «Siculo» prazna. VREME VČERAJ Najvišja temperatura 26,4, naj nižja 18, ob 17. uri 25,2. Zračni tlak 1014,2 stanoviten, veter za-padnlk 11 km/h, vlaga 63 odet., nebo 3/10 pooblačeno, morje nekoliko razgibano, temperatura morja 23.8 stopinje. Za oglase, ostnr*n'o!t» se obračajte ved« IIP'3’ ^ M|{| PRIMORSKEGA 0^ Ul. sv. Frančišk Tel. 3733** ADEX I • « sept«"1 *■’ 5' in izlet * tridnevni 'Z1 Z AG REB 4. ln 5. »epgfl dvodnevni r.p.*' AJDOVŠČINO' ŠTANJEL BRANIK dornberg 4. in 5. sepj^t * enoinpoldnevn 0 OPA^JO-f 5. sept etn®1* t enodnevni KOMEN V]C0 , kostanj^ ^ Vpisovanje do L pri «Adna-E*PtelT Cicerone st. 4 —ob'1 f »Adria-Evprt55"^ 5tj svoje kiten t * pN t preselila v n 4t Od 3. PRIHODI IN ODHODI LADIJ V sredo so priplule v Trst sledeče ladje: iz Ravenne ital. ladja »Ma-rla M.» prazna, Iz Gra-deta italijanska ladja »Grado« s 16 potniki, z Reke jugoslovanska ladja »Soča« s 16 potniki, i Odplule so: proti Reki ital. ladja »Fredianna« prazna, proti Benetkam ital. ladja »Messapia« s 798 t raznega blaga in 180 potniki, proti Reki ital. ladja «Triton Marls« prazna, proti Adenu angleška ladja »Prospec-tor« z 11.257 t bencina in 47 pot- i nikl, proti Reki jugoslovanska i ladja »Lastovo« s 35 t raznega blaga in 25 potniki, proti Raven- ] n| ital. ladia »Maria M.» z 254 t bencina in 7 potniki, proti Reki ameriška ladja «Excester» s 529 t raznega blaga, proti Gra-1 NOČNA SLUŽBA LEKARN INAM, Al Cedro, Trg Oberdan, 2; Picclola, Ul, Oriaoi, 2; Alla Salute, Ul. Giulla, 1; Serravallo, Trg Cavana, 1; Harabaglia v 6 d° Vl3< Z a G na zagrebsKi ^ Vpisovanje y ,3 ' tu 12* moU9*1 ”,e‘ Z ZAGH^e/ Vpisovanje ZAHVALA ^ ^ Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki s° if* rikoli način stali ob strani ob izgubi na Miloša Hupla dei^j Posebno se zahvaljujemo odboru ! Zadruge s Proseka, domačemu pevski i ^ godbi, njegovim prijateljem, sorodnike ^.,11 darovalcem vencev in cvetja ter vse so ga spremili na njegovi zadnji potl* gfrn Žalujoči družini RUPEE 1 Prosek, 20. avgusta 1954. primorski dnevnik Proizvodnja in potrošnja električne energije v Sloveniji Proizvodnja električne energije v Sloveniji danes skoro štirikrat večja kot ^937. - Nove velike elektrarne in perspektive nadaljnjega razvoja elektrogospodarstva - Električna energija v odnosu na življenjski standard Malokatera dežela v Evro-Or;i!e 0 b°6ala na et.erget-S* lzvonh kot Jugoslavija. r^\reke’ kl *e porajajo osrijih njenih visokih gor- bm, s‘s.ten'°v, skupno z re-7™. ki se iz centralnih alp- ni««« manvov pretakajo čez 22? ozemlje, tvorijo tako cufj 5ne energetske poten- "i Dat?'Ve 'ieka3 stolet‘j manUr • ?a bl te' tiežtrli pri-»iu Jk?va‘° kakršne koli ener- \it6m *e l,oeebno predli! ^ievenija. Njene reke, ® OifOr Vtient-n.. s ni« «ako.r biserna studenč-strm k °Ce razlivajo kraj roDsllo “bronkov srednjeev-PolniinSa pskeSa sistema ter Sloboi« pr.ost,rane doline ter bi so. ske' skrivajo v se Prim.?1’*- ph ni več tok n» ■,z deIom človeških mero kn? •“ ? tako Pripravn° stv0 *Pt i® koplska sila. Dej- s'le 'zaiet; m°gh te vo“ne jeti z ogromnim števi-icnih agrega . na moj bi bi lB;„mUiiona kilovatov tet milijard0 v1?r012vaiali nad 10 tako vi« u ur> Poraja m«* številke, da je ko rDr!j!IPU človeku kai tež- Predstavljati si, kolikšna , —jvu £ oj terih ''?ktrioniH agregatov, ka-p*d 2 m°č bi znašala Preproš|SOke Žtevilke'' da £ re*u,awiku kaj težje ta pn* -j3'' si, kolikšna 1* nreri trglla' Morda bo laž- momoš a\a' če-si 2amisli-°e, Oe j večje elektrarni agrerati'postavimo. da nje-tisoč v;?? . razvijajo silo 30 •«? °V' ,p°t™ > ta drocentrale Vuzenica na Dravi ter z montažo drugega agregata v hidrocentrali Mariborski otok, se je skupni instalirani učinek vseh hidro-, central v Sloveniji samo v letu 1953 dvignil od '264.960 na 324.960 kWA (kilovatam-perov), t, j. za 22,7%,. V letošnjem letu pa bosta v hidrocentrali Medvode ter hidrocentrali Vuzenica stekla še druga agregata, s čimer se bo skupni instalirani učinek hi-drocentral v Sloveniji povečal še za okrog 30.000 kWA. Razen zgoraj omenjenih e-lektrarn obstaja danes v Sloveniji še nad 100 industrijskih elektrarn, od katerih večina proizvaja električno energijo za potrebe lastne industrije, delno pa jo oddajajo tudi v omrežje omenjenega sistema. Proizvodnja električne energije v Sloveniji stalno raste, vzporedno z njo pa tudi potrošnja. Samo v 1953. 1. se je potrošnja električne energije v Sloveniji povečala za okrog 12%. Potrošnja električne energije raste v Sloveniji predvsem zaradi naglega razvoja industrije, ki se vsako leto obogati z desetino novih proizvodnih kapacitet, obenem pa tudi zaradi nagle elektrifikacije oddaljenih podeželskih predelov. Število odjemalcev izvajalcev aluminija in aluminijastih izdelkov. Zagotovljene količine potrebne električne energije bodo dale vso možnost, da se postopno industrializirajo tudi doslej pasivni predeli Slovenskega Primorja. s čimer bodo za vselej izbrisani sledovi zastoja, ki ga je izzvala fašistična okupacija. Obstoječim tvornicam v Slovenskem Primorju, ki so zrasle po osvoboditvi, se bo pridružila še cela vrsta novih proizvodnih objektov, razrasli se bodo novi slovenski industrijski centri, a na videz mrtev Kras bo oživel in se razgibal. M. M. KAJ SE DOGAJA V GUATEMALI ? 1 V tržaškem pristanišču: Ribiči pregledujejo mreže. (Foto Magajna) j ((osvobodilno)) voj sto Citali smo, ni dolgo tega, da se je regularna vojska v Guatemali uprla. Njeni voditelji so postavili zahtevo, da se razpusti tako imenovana »osvobodilna« vojska samozvanega generala Armasa. ki je zrušila režim predsednika Ar-benza. Po štirinajsturni bitki, je bilo med nasprotnima strankama podpisan sporazum o prekinitvi ognja, »osvobodilna* vojska pa je bila razpuščena. Teko Je b#a razpuščena vojska, ki je malo pred tem I severu«. Objava je delovala »triunfirala«, toda ne zahva- senzacionalno, toda v trušču ljujoč svoji moči, vojaški pri- ameriške propagande in po-pravljenosti, patriotizmu in plavi demantijev, se je slisa-junaštvu, ampak svoji moder- la kakor glas vpijočega v pu-ni oborožitvi tako na suhem, ščavi. Poznejši dogodki pa so v zraku in na morju. Iz kakš- v polnosti potrdili njeno ve- «*ia je id * *— ~ morla kšna' da bi hkrati električne energije v gospo-elektriz ?2svetljevati 500.000 dinjstvu se je lani od 200.000 V knjigi z naslovom «Leteči krožniki dejansko obstajajo» je major Donald E. Keyhoe pred tremi leti poročal o prvih izsledkih svojega raziskovanja te uganke, ki vznemirja ~ V svoji knjigi «Leteči krožniki z drugega planeta» pa je zbral vse, kar vojno letalstvo ZDA ve o tej zadevi “Rktričn ? - U)evatl 500.000 paganjau 3M?n,C a,! pa bl ab troleiV,.T tramva)skih voz WSU,“V- Res je, da vse res na .5 ,ni,so tako velike, ^ precel ,Ud-'. da s° mn°ge Pač, da k: ecle- Dejstvo je na Dravi 'cV . Sloveniji samo »•gradil; n’ ip s»5i lahko na t,??an’ 60 precej ve-eleKtrarn d ■ prav gigantskih ?:«»o še' .Tj1- vsem tem pa k' bi iih tlunali elektrarn, taz»ih drugth°SU graditi na iih 'D r,rih:;;..vodn'h področ-alatno celnok*. da ne orne-bi žarna. ne kapacite-?,ega števila svoieSa cgrom-tavljaiQ ? prav tako pred-;a,et8ije TPrece)knje količine J ■ v°dna vendaii Je vse to 'at‘ je . energija! Upošte-s?,rSijo, ,c„ £eba tudi termo- OiOVoni: Katerfl r.h,l,i. ,, . °venij; —-iv “»inska k av tako močna su-«?il ne , Premoga Slo- katero obstaja iv t-’ baza. i?dtlikov ?'*.mailikuje, saj je Va>*boC ku0t k'ar kpR' s ^ ^°^°če, zaradi fe«. nrl^etnim pre » ESflS Pn ten > že s?'t0V' katerih j, v0ju 'istv0^l°Jve}enjski ba. ‘erm0 'e' da tudi v raz- «-fcjih , rglje ni »'deti dfažj0 ._zaPrek bo?^iih°e0er5‘ie doj-r*kjo tetlPrek' Sicer Pa kih =u.ameniala Cr8‘i° v bo" b°čn^mulanihkihergija vel1' citdo delovale klhnc«ntral, ki i2»od brav.PoziSM^°. kapa" Pižjegf,. hldr°etieroii° 3e pr?' ti6ll 83 stanja vna?8 J,e zaradi Ct prec«i niit rek v sploš-dr„ ta grarir." Prikladnih «ra' e^30s,ta>?tn,h hi-Co n' že vel5- i ^a^no n načrti. Kakor v L°bnictnnra1?. bodo leki. tem 111 »v?« ° °ri?' Planu ?mv«Č gre I 0 nekl ’a hiri gorskih zaietje skerw 5°Ce^traln Pri^okov, bo lijo?0.Žasu dala J.amu v zir )e kilo"vatUni°hkrog 100 mi‘ pt'bizv..01 Hoteli1 tUr enelgl-‘HUo n' termo eneig’J° tiso-110. Potrebno T°Centralah' ltVa 150 Pfernoga To ?4,.mu bo*'?aeišer‘ Prihranek", Pa 'ndustHi^ posebej hva- Kak0r7r,3a- id«,. Ugi sile ■Otavi j jamo, da so VTrnn, lahv?Veniii skoraj 1 Vse do r, aUdl doda-'lani 'i0r° niso ?edavnega te »o j/, 'tkoriščene I6 “u1 nai' t^ Jltl snlou , e' a v kolikor povečalo že na 21..000. medtem ko od energije, ki je potrošena v Sloveniji, potrošijo 22,5%, a ostalih 77,5% porabi industrija. V Ljudski republiki Sloveniji porabijo trenutno le neka; nad 60% celotne proizvedene energije, dočim večji del tega viška oddajajo v sosedno LR Hrvatsko, manjši del pa celo izvažajo v sosedno Avstrijo, Ta višek pa je le trenutnega značaja, kajti že v doglednem času bodo v Sloveniji spustili v pogon eno največjih industrijskih kapacitet kot je velika tvornica glinice in aluminija v Kidričevem, ki bo zaradi elektro-litičnih tehnoloških postopkov eden največjih potrošnikov električne energije v Jugoslaviji nasploh. Prav zato se kljub obstoječim viškom elek. trične energije še vedno for-sira gradnja novih hidroeen-tral in termocentral. Poleg tega, da v Vuhredu že gradijo novo hidrocentralo na Dravi, a v Šoštanju šesto in največjo termocentralo, bodo verjetno že letos začeli s pripravljalnimi deli za zgraditev prve akumulacijske hidrocen-trale Lobnica na Pohorju. Kazen tega bo naslednjo pomlad v obstoječi hidrocentrali Dravograd montiran poleg dveh (obstoječih) še tretji agregat. Tretji agregat bo v doglednem času dobila tudi hidro-centrala Vuzenica, a prav te dni so v remontu vsi večji agregati v obstoječih termo-centralah, dočim bodo termocentralo v Trbovljah pojačili še z enim agregatom ter z ostalim izboljšanjem povečali njen instalirani učinek se za nadaljnjih 26.0C0 kilovatov. To vse kaže, da je v Slo-eniji tudi v naslednjih letih pričakovati izreden porast proizvodnje električne energije, kar se bo nadvse povoljno odrazilo ne le v njenem nacionalnem dohodku. temveč tudi v nadaljnjem izboljšanju življenjske ravni vseh Jugoslovanov. Prvič v svoji zgodovini bo LR Slovenija postala eden najmočnejših pro- (Nadaljevanje in konec) ^ D. McLean, David S. Bunch Toda kazalo je, da je v te- j in njuni ženi zagledali sku-mi zgrešil Foglovo letalo, pač pino okroglih, svetlečih se lepa jt'ake£ čudnega statistik; k;kar 8U7iLK-19.37 izkazu ‘t Vs* skimJNj central b>t k jbalenko«?3 mord v‘ k ScentraU £,'* Orgije H k )e bila ? ? ala na Dra‘ so premeščen v Pentagon, so ga j kapetan George Madden z imenovali za tiskovnega ata- bombnikom B-29 na službenem šeja vojnega letalstva v zade- letu nad Kalifornijo. Poleg vi letečih krožnikov. | njega je sedel drugi pilot, po- Proti koncu januarja je do- i ročnik Frank Briggs. V višini bil na vpogled poročilo iz La- j 5300 m sta nenadoma zagle-reda. Opoldne pa me je Chop I bala skupino modro bleščečih poklical iz Pentagona. j se letečih predmetov, ki so Ko sem se peljal tja, sem ! leteli v obliki formacije. V. razmišljal o poročilu McLeana j Briggs je dal svarilni znak, o pojavu letečih krožnikov 1 Madden pa je poklical po mi- v Južni Karolini, v bližini krofonu kontrolo zračnega pro- Landruma. Ob petih je več sto človeških oči opazilo blesteč krožnik in tudi kontrolor zračnega prometa na letališču je skozi daljnogled videl, kako se je krožnik nagloma obr. nil in švignil kvišku. Približno šest minut pozneje so J. meta na letališču. 8 minut poigravanja Ves prizor je trajal samo pet sekund. Ko pa sta pilota z letalom spet pristala, so ju o pojavu natanko izpraševali. Iz poročila je razvidno, SNJlillSMin *M| "t ker so >?re resn° raču- barodnT.“'T“ elektrarn nosr, 1.? .”°sP°darstvo le» prevečS<) Pjevej primitiv-v4a®eil Pa ^»drobljene, po-Člisttp Elede va . Ptoiz- A A* zato je dalj potrebe in- •Jitvi 5e je taw,emaihna' Pruv klk hi?reš'o na Po osvobo-fdboe °centrai gzadnj0 veli-)ičin8e dajejo L katerih že t. u trične 'e ko- Uhk* k°ličine ° energije. Da )e pr .Ugotovimn Precejšnje °i)e , °dnin^u ,Po tem. da b'la SkSl°Ven‘h tktr'c,n* ener' fe% V u8o, kar Več1n kot jte '„.pa ie to a. )e se važ Z novimi tkaninami in oseb-1 rejena iz rdečega tweeda in Dimi značilnostmi v podrob- j ima majhen ovratnik ter je nostih razstavljenih izdelkov j spredaj visoko zapeta. Isto so modni risarji in strokov-j značilnost je z zelo posreče-niaki pritegnili pozornost ob- dr0. etoktrarne' d« so vse Ve-s5h0; Ht termopA,, e,nije (hi- elektrnp Pevezan« alel n,ed- danes trgetski „.v. enoten »en H^giin krbuie z ki lije .»e le vse nr a itriSnu »S6dn’e Vlmveč tud e S1°- >|rijene„HrvatsketPdl Predele tem Av- ak, « j^0*ner?et: 37 vklju- :PrrQ»,2v.ud.pih odda 5?m, TluPPo v**"* v omrež- K," letn -je v'l'a"«-i -lpv-estici- ‘iektov i Ja elekt--prav Po ne ?*la država « do'- M« elektrijPr r.^ooD. .oocrgije Do drum sv«I?ične pesehnVZpo‘>u. tib, ko ob4uten U?°dnjQSo „Se vki v°)nt V 7n?,ZP0D Še ?adnjih le. tetrnv'° Pov'semlJUČ"e v or «s ,',™7 »nt bbve hi iskovalcev letošnjih london skih modnih tednov. Čipke, žamet in težki, svileni sateni s prekrasnim motnim bleskom, so med najpriljubljenejšimi tkaninami. Pri plaščih, kompletih in težjih oblekah prevladuje tweed, s katerim tekmujejo tkanine iz visokokakovostne volno ter tako imenovana hopsi cks in baratheax. Modni strokovnjak Hardv j Amies je vpeljal širšo in bolj zaokroženo linijo gornjega dela oblek s tem, da je izpeljal iz ravne linije ramen širr.ke vrhnje dele rokavov. Mojster Mattli pa je z daljšimi jopicami, nizko prišitimi žepi ter okrasnimi trakovi na hrbtu in sprednjih delih osredotočil pozornost na boke. John Ca-vanagh je dal svojim jopicam 'n oblekam z elegantno ohlap. bustjo, ki mehko pada od ra-men do tik pod pas, linijo, ki spominja na udobne bluze. Kratke večerne obleke so postale pravilo. Posebno občudovanje žanje edinstvena večerna obleka iz črnega satena. okrašena z velikimi rdečimi vrtnicami in smaragdno-zelenimi Usti, £ njo tekmuje druga iz satenastega kot fuksi- nim učinkom uporabil na plaščih iz zelenega tweeda, ki je zamišljen kot dopolnilo ob. leke. Gumbi plašča segajo do tik pod pas. Elegantno linijo stopnjujejo kožuhovinasti o-kraski. Zenski svet na splošno tople pozdravlja dejstvo, da so Se ohlapne tričetrtinske jopi ce trajno uveljavile. Te jopice so namreč zelo prakt čne, ker se dobro podajo tako na cele obleke kot na krila Tretje poročilo obveščevalne službe se tiče primera v Laredu. Razsvetljenih letečih krožnikov pa je bilo čedalje več. V zadnjem času so odkrili še najmanj dva različna tipa, in sicer ne samo v Ameriki; ameriški piloti so jih srečali vsepovsod po svetu. Tudi številni civilisti so jih videli, največ nad raznimi obrambnimi področji in nad raznimi mesti. »Predlagali so«, mi je dejal Chop, ko sva se srečala v petem nadstropju Pentagona, «da postanete vsaj za nekaj tednov sodelavec Project-Blue-booka«. Pred tremi leti bi me bil tak predlog silno presenetil. Leta 1949. ko sem že več mesecev zbiral podatke, sem namreč napisal članek za revijo »True«. v katerem sem postavil damnevo, da gre pri letečih krožnikih za pojnv z nekega drugega olaneta. Tedaj je vojno letalstvo dalo izjavo, da gre za sleparijo, za halucinacijo ali zmoto. Pozneje sem v svoji knjigi »Leteči krožniki dejansko obstajajo)) ponovil svoje mnenje. Oficirji iz Pentagona so me nato skušali prepričati, da sem v zmoti. Avgusta 1952 pa je vojno letalstvo ZDA nenadoma spremenilo svoje stališče. Filmski posnetki Ko sem prišel v sejno dvorano v Pentagonu, so pravkar prihajali tja oficirji obveščevalne službe. Dva izmed njih sta bila vodilni kapaciteti na področju raziskovanja nih virov, je znano, kakor je tudi znano, da se proti tej in takšni vojski slabo oborožena, blokirana in osamljena demokratična Guatemala ni mogla dolgo upirati. Za boljše razumevanje dogodkov, ki so se odigrali v Guatemali pa treba vedeti, da ta vojska, Armasova vojska, nikakor ni bila sestavljena samo iz Guatemalcev. V njej je bilo tudi mnogo pustolovcev iz raznih srednjeameriških držav, ki so se pod geslom «križarskega pohoda proti komunistični Guatemali« bili vanjo vpisali za dnevno plačo dveh in pol dolarjev. Kaže, da si nadaljnjega obstoja te vojske niso želeli niti oni, ki so se je pcslužili; da so lahko zrušili Arbenzov režim. Saj bi mogla, če bi se jo pustilo še naprej obstajati, vselej in vsakogar spominjati na poreklo sedanjega režima. Psled tega se je moral tudi Armas vdati in pristati na to. da se poslovi od onih. ki je bil z njihovo pomočjo »osvobodil« svojo domovino. Osebno pomeni to udarec za Armasa. novopečenega diktatorja s'hitlerjevskimi brki. Hkrati pa je to prvi znak za uresničenje nekega načrta, ki je bil izdelan še pred napadom na demokratični Arbenzov režim, takrat, ko se je ta šele pripravljal. Gre pa za naslednje. Ze januarja t. 1. je Armasova »vlada« objavila nekatere podrob- čih se NLP, čeprav ni bilo razločiti njihovih podrobnosti. Pri predvajanju tega filma sem bil od navzočih edini, ki nisem pripadal vojnemu ministrstvu. Ko sem odšel iz sejne dvorane, sem se napotil v bar, ki je v drugem nadstropju Pentagona. Naproti mi je prišel letalski kapetan Jim Rior-dan, reakcijski pilot, ki sem ga poznal že več let; tudi njegovo ženo Sheilo sem poznal. »Pred nekaj dnevi sem prišel s Koreje«, mi je dejal. «Ali so tudi tam videli leteče krožnike?«, sem ga vprašal. »O dveh ali treh primerih sem res slišal«, mi je odvrnil. «Ali so skušali katerega *• jeti?« Kapetan Mantell izgubi življenje «0 tem pa vam ne bom pripovedoval«, me je zavrnil. «Komanda vojnega letalstva bi me dala obesiti. S to rečjo se ni šaliti. Pomislite samo, kakšna panika je nastala leta 1938, ko je Orson Welles dal v svet svojo radijsko igro o invaziji prebivalcev Marsa na Zemljo. Predstavljajte si, če bi se taki leteči krožniki spustili nad Los Angeles ali nad VVashington. To ne bi bila šala.« Ko sem prišel domov, sem natanko preštudiral poročilo ATIC in si podrobno ogledal trditve dr. Menzela. Nekatere njegove opazke so me osupnile, zlasti zaradi tega, ker jih je hotel opreti na znanost, Bile so prelahkotne in preveč preproste. Niso me zadovoljile ne v primeru kapetana Thomasa Mantella, ki je pri lovu na velikanski leteči predmet izgubil življenje (videlo ga je več tisoč ljudi v Ken-tuckyju, tudi poveljnik letališča, piloti in šef radarske Obveščevalna služba vojne- nosti o pripravah za oborožen ga letalstva ZDA je morala "apad- k. ga je pripravljala naposled točno ugotoviti, kaj leteči krožniki niso. Nekateri uslužbenci Pentagona so bili sicer mnenja, da je treba o letečih krožnikih molčati, dokler se ne ugotovi, da ne gre za sovražnika. Toda dolgo niso mogli plesati na vrvi. StVar je morala le priti na dan! rodostojnftst. Posebno zanimiv je neki dokument, tako imenovani tajni »gentlemanski sporazum kompromisa in združitev« med Idirogasom Fuentesom in Carlosom Castiljom Armasom. Kdo je Idirogas Fuentes, je prvo vprašanje, ki se nam postavlja, zakaj ime nam je popolnoma novo. Takoj bomo to pojasnili. Leta 1944 je bil v Guatemali zrušen dolgoletni režim diktatorja Ubica, enega največjih oboževalcev Hitlerja in Franca. Na njegovo mesto je prišel general Frederico Pon-ze, osebnost, ki se je od prejšnjega predsednika le malo razlikovala. Vladajoča aristokratska kasta je hotela z njegovo pomočjo zaustaviti naraščajoče ljudsko gibanje, ki je ogražalo njene interese. Toda General Ponze ni bil sposoben tega storiti, nakar se je začel posluževati terorja. To je v oktobru 1944 privedlo v revolucijo. Vojska, ki ji je stal na čelu takrat še mladi častnik Arbenz, je zrušila generala Ponzeja. Ameriški poslanik V Guatemali, se je tačas trudil, da bi na predsedniško mesto prišel Idirogas Fuentes, bivši minister v Ubicovi vladi. Njegova naloga bi bila ohraniti kontinuiteto dotedanjih režimov, ki so zagotavljali nemoteno poslovanje inozemskih družb, gospostvo domače aristokracije, kakor tudi, da bi zaustavila nadaljnji tok revolucije. Toda to se ni zgodilo. Na volitvah je bil izbran za predsednika Juan Jose Are-valo, ki je tačas živel v emigraciji, in sicer kot profesor proti Guatemali s teritorija Hondurasa in Nicarague, pod neposrednim vodstvom sina predsednika Nicarague, Anastazija Somoze, o akciji, da se J pedagogike na neki argentin- podpre «neka mogočna družba« i ski univerzi. Tako je prišlo s pomočjo vlade Hondurasa, j do režima, ki so ga takoj Nicarague, Dominikanske republike, Salvadorja, Paname, Venezuele in «neke sil* na r DALJNKOSEZNI FOTOGRAFSKI APARAT. — S to-le na pravo snema obveščevalni zbor ameriške vojske v oddaljenosti nad 4* km Jasne slike v primeru, če ni mogoče snemati slik iz izvldniških letal. Fotografski aparat upravljata dve osebi. Ima eno izvidniško lečo (levo) in eno za slike, ki tehta nad lt kg, je 61 cm debela in ima nad 24 cm premera označili za komunističnega zaradi sledečih Arevalovih besed; »Ko postanem predsednik, bom gledal, da se bo z Guatemalci ravnalo prav tako lepo kot z inozemci«. Idirogas Fuentes je imel torej postati predsednik, ko je šlo guatemalsko revolucijo spremeniti v nekaj povsem nasprotnega od tega, kar so si želele množice delavcev in kmetov. Odsihdob je bil Fuentes voditelj aristokratskega odpora proti novemu režimu in duša opozicije. Na volitvah leta 1950 je ponovno kandidiral in ponovno propadel. Za predsednika je bil izbran Arbenz. Zatem je emigriral, se našel z Armasom in skupaj z njim pristopil k organizaciji zarote, ki ji je bil cilj zrušitev obstoječega režima v Guatemali. Dne 31. marca 1952 je bil med njima v San Salvadorju podpisan omenjeni ((gentlemanski« sporazum. Na osnovi tega sporazuma, je imel Castillo Armas prevzeti vlogo »šefa revolucije*, ki se »pod njegovim izključnim poveljstvom nahajajo vse oborožene sile, kakor tudi vodstvo vojaških operacij*. Fuentesova naloga pa je bila. da gibanju zagotovi politično podporo za zrušitev Arbenzo-vega režima. Ko ((revolucija* zmaga, bi Castillo Armas postal predsednik začasne vlade, njegova funkcija pa bi trajala «vse dotlej, ko bi v deželi bila vzpostavljena red in normalno življenje«. Idirogas Fuentes — je bilo rečeno v sporazumu — se ne (Nadaljevanje na 4. strani) Ali je vrenja v sovjetskem slovstvu, ki ga. je bilo opaziti po St smrti, že konec? satelj piše knjige zato, ker družbenega razvoja. Pisatelj ima nekaj svojega, kar mora je bolj podoben skavtu kakor ljudem povedati. Pisati mora pa zapisnikarju. Ni njegova zato, ker je doživel ljudi, stva- stvar prepisovati, ne razlagati; ri in čustva, ki jih mora dati biti mora odkrivatelj. Bhren- (Nadaljevan je in konec) Ob tem vprašanju se je Ehrenburg odločil, da se bo v svojem pisanju lotil bistva stvari Nato sega daleč nazaj v leto 1934. Tedaj je na prvem kongresu sovjetskih pisateljev neka mlada delavka kritizirala pisatelje, da niso v svojih delih nikoli pisali o tekstilnih delavcih. Od tedaj daUe _ pravi Ehrenburg -je bilo napisanih mnogo literarnih del iz Življenja sovjetskih tekstilnih delavcev, po katerih Pa v knjižnicah tekstilnih tovarn žal nihče ni povpraševal. Nasprotno še danes delavke teh tovarn jočejo ob Tolstojevi Ani Karenmi. Tolstojevega romana ne čitajo le zato, da bi spoznale živ- kjer pa ne čustvenega sveta človeške notranjosti. En razlog, zakaj imajo še danes klasiki tak uspeh, je res v tem, da je bilo starej- hova naloga je na videz preprosta; «slikati svet, ki je ostarel, a še Živi. V času med obema svetovnima vojnama so veliki pisatelji preteklega res v vem, je . .. . ■ , j,, j sim pisateljem laže pisati ka- stoletja se vedno dajali od- /-v . • liAna Hpla.1 K IPITIU Ehrdl- kor današnjim. Oni so opiso- 3® rdečega brokata, ki je po- i ])enj*» neke mrtve družbe, am. suta s črnimi in zlatimi vozli. )jak zato. da bi razumele kom-Ena izmed Cavanaghovih pleksnost živih človeških ču-oblek, katerih vrhnji del spo- stev, V sodobnih delih nam-bunja, kot smo že omenili, na reč ni ljudi, ampak stroji, Prijetno ohlapnost bluz, je na-1 zunanjost, napredek vsega, ni- vali družbo, ki se je spreminjala izredno počasi... Naša družba Pa se gradi tako rekoč pred našimi očmi. Vendar je treba priznati, da so bila mnoga dela uspešnih pisateljev — ip niti ne starih — napisana tudi Že sredi tega procesa in postala zgodovinska. Res je tudi, da se je v sedanjih desetletjih marsikaj spremenilo, ne-le ljudje... tudi občutja in čustva, ki so se zdela nespremenljiva. Niti Lev Lolstoj niti Turgenjev ne Gončarov ne Cehov se niso borili z vsemi temi težavami... Toda vse to ne teži ie sovjetskih pisateljev. Z vsem tem se borijo tudi mnogi pisatelji svobodnega sveta. NJi- lična dela*. K temu Ehren burg prišteva Romaina Rol-landa, Bernarda Shawa, Knu-ta Hamsuna in H. G. Wellsa, pa tudi prva dela Ernesta Hemingwaya, Erskina Cald-wella, Johna Steinbecka in Williama Faulknerja. Hvali tudi nekatere pisatelje »bur-iujske Evrope«, ki so padli v nemilost pri sovjetskih kritikih, n. pr. Julesa Romainsa, Jamesa Joycea in FranCoisa Mauriaca. Seveda se Ehren-burgova hvala nanaša le na ona njihova dela, ki so jih napisali v obdobju med obema vojnama. Ti pisatelji so se po njegovem mnenju v svojem času zavedali, da je njihova družba obsojena, vendar so še vedno uživali tisti »mir«, ki je tako potreben za ustvarjanje. Sedaj tega miru nimajo več in ne pišejo. Tukaj se Ehrenburg pač ni zavedel, da je sam neduhovito povezal mlade pisatelje bur-žujskega sveta s sovjetskimi pisatelji. Tem je teže pisati, ker se njihova družba prehitro spreminja, onim prvim pa teže zato, ker nimajo »bodočnosti«. Oboji so danes ustvarjalno na tleh. Hladnost, ki jo leningrajski inženir čuti v sovjetskem slovstvu, Ehrenburg razlaga z dejstvom, da posveča sovjetski pisatelj preveč svojega pisanja opisovanju vseh vrst proizvajalnih procesov. Ljudje bi se lahko več in bolje poučili o vsem tem pri specialistih na raznih področjih, kakor pa da jih tega učijo pisatelji. Tl morajo ostajati le na enem področju, ki ga morajo znati odkrivati bolje kakor njegovi tovariši — to je v notranjem svetu človeškega življenja. V tej zvezi lija Ehrenburg predlaga, naj bi o pisateljih in pisateljskem poklicu oživili nekatere izraze, ki so v zadnjih desetletjih dejansko izginili iz rabe; »poslanstvo«, «navdih«, »predanost«. Morda so te besede res preširoke po svojem pomenu, pravi Ehrenburg, vendar odražajo pravo razumevanje dolžnosti pisatelja, človeka, ki mora v svojem kratkem, osebnem življenju preživeti množice življenj, ki mora ogrevati človeška srca in sebe, biti kot plamen...« Večkrat se v svojem članku Ehrenburg povrača k misli, da je pisatelj ustvarjalec in ne aparat, ki mehanično registrira dogodke. Pisatelj ne piše knjige zato, ker zna pisati, ne zato, ker je član zveze pisateljev in bi ga lahko kdo vprašal, zakaj ni tako dolgo nič napisal... Pravi pi- na papir. Tako se porajajo strastna dela, in čeprav imajo na sebi kdaj kako umetniško napako, taka dela privlačujejo čitatelje. Ehrenburg je napisal, da pisatelj značajev v svojem delu ne sme podrejati že vnaprej določeni shemi zgodbe.., Junaki slovstvenih del so do neke mere samostojni in se razvijajo izven pisateljevega hotenja. On mora njihov značaj le upoštevati, ne more pa jim narekovati, kako naj delajo. Kritiki imajo napako, da zahtevajo, da morajo pisatelji popravljati napake svojih junakov. Ali morda mislijo, vzklika Ehrenburg, da »o pisatelji bedaki in politični ne-vedneži, ki se ne zavedajo, da delajo njihovi junaki tudi napake? Te napake je treba vse. kakor popraviti, toda to ni pisateljeva stvar. Družba naj popravi okolje, v katerem živijo prototipi teh junakov... Po mnenju Uje Ehrenburga ni pisateljevo poslanstvo v družbi, stopati v zadnji straži svojega čaea, biti zapisnikar burg zaključuje svoj članek s priznanjem, da se je dolgo obotavljal, preden se je odločil, da objavi te svoje miali. Za to se je odločil v prepričanju, da je mogoče vprašanjem leningrajskega inženirja in milijonov drugih zadostiti le z literarnimi deli, ki so «stopnjevana v čustvih«, kajti samo taka dela lahko postanejo «čustveni cement družbe«. Toda takih knjig ni mogoče naročati, naj bodo napisane, ni jih mogoče predvideti v načrtih. Taka dela je mogoče le ustvarjati. Te kritične misli je napisal lija Ehrenburg skoro pred letom dni v prepričanju, da je nastopil nov čas, ko bo sovjetskemu umetniku dovoljeno več svobode. Dragocenejše so, ker jih je napisal nekdo, katerega imena se je sovjetska propaganda vse doslej posluževala za prikrivanje svojih pravih ciljev. Se dragocenejša pa so zato, ker najlepše dokumentirajo najnovejši razvoj v sovjetskem slovstvu na predvečer kongresa Eveae sovjetekih pisateljev, V ROK E Vremenska napoved za danes: Lepo, jasno in sončno, tu pa tam nekoliko oblačno. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 26.4 stopinje: najnižja 18 stopinj. TRST, petek 20. avgusta 1054 PRIMORSKI DNEVNIK RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cona Trsta: 18.15: . Skladbe slovenskih skladateljev izvajata violinistt* Gorše in pianista Zdenko Peharda. Trst H.. • Tržaški kulturni razgledi. — Trst I.: 11.45: Komorna g ba. — Slovenija: 14.40: Igra orkester radia Maribor. ,*■ j : 'L-. .... *r. SVETOVNO KOLESARSKO PRVENSTVO V Solingenu 2e poskušajo Proga Klingen Ring, na kateri bodo cestne dirke, je dovolj težka in bolj pri klad na gorski m dirkačem SOLINGEN. 19. — Danes je bilo mogoče ves dan opazovati na krožni progi Klingen Ring razne dirkače, ki se bodo v soboto in nedeljo borili za mavrično majico svetovnih prvakov. Zlasti sta bila opazna danes popoldne Bobet in Forestier; prišla sta to noč in sta popoldne prišla na progo, da se z njo nekoliko seznanita. Nekateri strokovnjaki in tehniki, ki so te dni obiskali progo Klingen Ring, so prišli do zaključka, da je ta proga, če jo dirkači 16-krat prevozijo, približno tako težka, kakor kaka etapa v Pirenejih. S tem je priznano, da bo to svetovno prvenstvo za večino zelo težko. Čeprav teh težav ne gre pretiravati, je vendar gotovo, da je Klingen Ring za 70 odstotkov bolj ugoden za »plezalce« kot pa za daljinske in brzinske dirkače. Coppiju bi morala biti taka proga pogodu. Znano je tudi, da je v dobri formi — videti bo le še treba, kaj bodo rekli Bobet in ostali. Po včerajšnjem intenzivnem treningu so Coppi, Gismondi in Carrea danes počivali, jutri pa nameravajo prevoziti po Klingen Ringu zopet kakih 100 km. Motorne dirke v Bernu BERN, 19. — Danes popoldne so se pričele poskusne vožnje za avtomobilsko in motorno dirko za veliki nagradi Berna. Najprej so vozili motorji 250 in 350 ccm na 7.280 m dolgi krožni progi. Casomeril-ska služba pa ni delovala in zato ni bil sporočen noben rezultat. Vendar so se zdeli najbolj hitri Nemci Haas. Hollaus in Lueller. Pač pa so znani časi za motorje 500 ccm: 1. Duke (VB) «Gilera» 3’05”3, povprečno 141,436 km na uro; 2. Amm (VB) «Norton» 3'07”5; 3. Brett (VB) «Norton» 3’08”7; 4. Mac Intyre (VB) «AJS» 3'09’T; 5. Paveri (Švica) »Norton« 3’09”9; 6. Coleman (VB) «AJS» 3’10”3; 7. Armstrong (VB) «Gilera» 3’11”3; 8. Kava-nagh (VB) «Guzzi» 3’12 1: 9. Anderson (VB) «Guzzi» 3’13 4: 10. Lorenzetti (It.) «Guzzi» 3’14”6. gawa 58,5. Dick Cleveland je bil peti z 59,2. 100 m — ženske: 1. Peters (ZDA) 1:09, 2, Tyamamoto 1:11,8, 3. Atarašhi 1:12. 100 m metuljček; 1. Naga-sawa 1:05,9 (nov jap. rek.), 2. Fadgen 1:07,5, 3. Yosuoka 1:07,6. Prejšnji japonski rekord: 1:08,8. Japonski plavalni voditelji zatrjujejo, da predstavlja rezultat Nagasa\ve svetovni rekord v dolgih bazenih (50 m). Prejšnji rekord je imel Bith Carter (ZDA) z 1:07,3, ki ga je postavil 1. 1948 v Franciji. Uradni svetovni rekord pa ima Madžar Tumpek z 1:04,3; pa tudi Tumpek je že plaval v boljšem času 1:02,3. Danes začetek veslaškega prvenstva za ženske AMSTERDAM, 19. — Za evropsko veslaško prvenstvo žensk, ki se prične jutri, je žreb določil sledeče skupine: Četverec s krmarjem: I. pred-tek: Finska, Rusija, Češkoslovaška, Romunija. — II. pred-tek: Jugoslavija, Danska, Holandska, Velika Britanija. Zmagovalci se kvalificirajo v finale, ostali pa tekmujejo še enkrat za nadaljnja mesta; enako pri ostalih skupinah. Skif: I. predtek: Danska, Poljska, Velika Britanija. — II. predtek: Francija, Avstrija, Češkoslovaška. Četverec brez krmarja: I. predtek: Nemčija, Velika Britanija, Rusija. — II. predtek: Holandska, Avstrija. V dvoje: I. predtek: Holandska, Nemčija, Francija, Rusija. — II. predtek: Poljska, Belgija, Češkoslovaška. Osmerec: I. predtek: Francija, Velika Britanija. Holandska. — II. predtek: Rusija, Romunija. PRED EVROPSKIM PRVE1VSTVDM V ŠVICI BO BELGIJEC MOENS ZMAGAL V TEKU NA 800 M V BERNU? Piavalna prireditev v Osak; z rekordnimi rezultati Jiro Nagasawa z univerze v Wasedi je ponovno zboljšal svetovni rekord na 200 m metuljček s časom 2:30,4 Rezultat je bil dosežen v 50-metr-skem bazenu. Nagasawa je izboljšal svoj prejšnji rekord, ki ga je dosegel na državnem prvenstvu, za eno sekundo. Drugi je bil Mamoru Fujnie z univerze St. Paul v času 2:34,7. Na 400 m so triumfirali A-meričani; Kord Konno je zmagal v 4:37,2, drugi je bil Wool-sey (Honolulu) 4:40,8, tretji Yoshihiro Shoji 4:41,1. 200 m prsno: 1. Kinura 2:43,2, 2. Tanaka 2:43,4, 3. Gleie (Danska) 2:43,7. 100 m: 1. Atsushi Tani 57,8, 2 Manabu Koga 58,0, 3. Tani- Na papirju ne bi bilo prav težko sestaviti lestvico za prvenstvo v Bernu. Na 800 m bi n. pr. dali prvo mesto kar Belgijcu Moensu. Ta je namreč na državnem prvenstvu v Bel. giji dosegel 1:47.5, to je čas, kakršnega za Harbigom od 1. 1939 nihče več ni dosegel; Harbig je tedaj postavil svetovni rekord z 1:46.6. Sicer je Moens na belgijskem prvenstvu dosegel tudi še precej dober rezultat na 400 m: 48.1. Na 800 m pa je bil De Muynck drugi z 1:48.6; na 1500 m Herman 3:52.6. Reiff 3:53.2. Marjanovič - 197 cm v višino V sredo so na stadionu Odreda nastopili atleti, ki se v Ljubljani pripravljajo za evropsko prvenstvo. Nastopilo je tudi nekaj slovenskih atletov, ki niso reprezentanti. Na splošno se je izkazalo, da so atleti v dobri formi. Najbolj uspešen je bil Marjanovič, ki je skočil v višino 197 cm ter s tem izenačil državni rekord Dimitrijeviča. Pač pa se bodo morali sprinterji še precej vaditi v štafeti; doslej jim to ni bilo mogoče zaradi odsotnosti Lorgerja. Radovanovič si še ni pridobil pravice za pot v Švico; skače svojih 7 m in se na boljše ne premakne. Radosav-ljevičeva je s 13.50 dosegla letošnji najboljši rezultat v metu krogle. Rezultati: 100 m: Jovančič 10.8, Petrovič 10.9, Pecelj 10.9, Benjak 11.0; 400 m: Grujič 49.4. Zupančič 50.7, Kopitar 50.9; met kopja: Pavlovič 64.41, Kopitar 61.09; daljina: Radovanovič 7.00, Cop 6.31; višina: Marjanovič 197 cm: 2000 m: Štritof 5:23.0, Vipotnik 5:24.8 (nov slovenski rekord); 4x100 m: (Jovančič, Pecelj, Benjak, Lorger) 43.0. * * * Preden so Rusi odpotovali v Švico, so na izbirnem tekmovanju dosegli nekaj rezultatov, ki tudi vzbujajo spoštovanje: 200 m: Ševčenko 21.8; 400 m: Ivakin 48.6; 800 m: Agejev 1:49.4 (rekord); 1500 m: Belo-kurov 3:50.0; 5000 m: Okorokov 14:16.0, Anufrijev 14:21.0; 400 m ovire: Litujev 51.1; steeple-chase: Kadjajkin 8:49.0; višina: školjarov 195; troskok: Ivanov 15.06; krogla: Grigal-ka 16.66; disk: Grigalka 51.51; kopje: Kuznecov 72.04; kladivo: Krivonosov 61.25 (rekord). Ženske - 200 m: Sokova 25.4; krogla: Zibina 16.08; disk: Dumbadze 52.26. Italijani odpotujejo v nedeljo TURIN, 19. — Včeraj je bil zadnji poskusni nastop atletov, ki pojdejo na evropsko prvenstvo. Zraven teh pa so nastopili še nekateri drugi povabljeni atleti. S palico je skakal samo Chiesa. ker Ballotte ni bilo. Poskusil je s 390 cm. 405 pa že ni mogel več preskočiti, ker mu ni uspel zalet. Kladivo sta metala samo Taddia m Valente. Taddia je dobro metal in ŠTANDREŠKI KMETOVALCI SE MEHANIZIRAJO Društvo neposrednih obdeloualceu ima oholi nesel poijedeishih stroje« Zanje bi potrebovali primeren prostor, kjer bi fili lahko shranili V Standrežu, največjem go-riškem predmestju, se je mehanizacija vsestransko zelo razvila. Pri tem ne mislimo toliko na razne vespe in lam-brete, ampak na mehanizacijo v poljedeljstvu. V veliki meri gre zasluga za ta napredek Društvu neposrednih obdelovalcev, ki ga vodi znani štandreški poljedelec Lupin, kf; se za razvoj društva zanima, kar dokazuje tudi stalno dopisovanje s poljedelskim nadzorstvom, kakor tudi njegovi pogosti obiski raznih poljedelskih razstav. Društvo ima sedaj dve vprežni kosilnici, dve vprežni škropilnici, dve moderni sejalnici, tridelni valjar in napravo za brušenje nožev, ki jih pričvrstijo na kosilnice. Poleg tega dokaj velikega števila poljedelskih strojev pa imajo v Standrežu okoli šestdeset zasebnih nožev za kosilnice. tako da razpolaga vsaka kmetija s svojim, in tudi vsaka kmetija skrbi zase, da je nož pred pričetkom košnje nabrušen. Na tak način je kosilnica popolnoma izkoriščena. Poleg tega imajo v Standrežu tudi štiri zasebne traktorje, pred tedni pa so v Vidmu kupili okoli 50 železnih grabelj po 2.500 lir, katere so že preizkusili in so se zelo obnesle. Take grablje se vlečejo po dolgem po njivi ter opravi z njimi en človek enako delo veliko bolje kot ga z lesenimi grabljami opravijo trije ljudje. Zasebniki imajo tudi štiri motorne kosilnice. Ce pregledamo društveno lastnino, potem bomo ugotovili, da so si neposredni ob- lastniki manjših motornih vozil, ki jih rabijo skoraj izključno za prevoz na delovno mesto. Zaradi tega zahtevajo poslanci v interpelaciji posebno znižanje taks za vsa motorna vozila, ki imajo manj kot 10 HP. jesenski izpili Popravni izpiti na srednjih šolah v Gorici se pričnejo 6. septembra (mature pa 20. septembra) ob 8.30 in se nadaljujejo po vrstnem redu, ki e objavljen na razglasni deski vsake šole. Učenci, ki nameravajo delati sprejemni izpit za I. razred nižje srednje šole (gimnazije), lahko še danes vložijo prošnjo na ravnateljstvu šole po predpisih, ki so na razglasni deski šole v Ul. Randaccio. SEJA POKRAJINSKEGA UPRAVNEGA ODBORA Telovadnico CONI v Ul. Škodnik bodo zgradili na pokrajinskem zemljišču j postavil na vogal pri pošti. “ —- Gospodinje so se prerivale, da Za popravilo kopališča v Lužnicuh so odobrili pol milijona lir Puc zmagovalec v Skoplju? Tudi Vospernik ie bil dve koli prod koncem v vodstvu V nadaljevanju na polfinal-1 XII. kolo - Sarajevo: Vu-nih turnirjih za šahovsko pr- letič - Šiška remi, Tot - Lon- venstvo Jugoslavije so slovenski udeleženci dosegli sledeče rezultate: VIII. kolo — Trstenik: Nikolič - Guzelj remi, Bertok -yošpernik remi. Todorovič -Kržišnik prek. — Sarajevo: Matulovič - Siska 1:0. Longer-Jovčič 0:1. — Skoplje: Suba-rič - Puc 0:1, Udžvarlič - Gro sek 0:1. IX. kolo — Trstenik: Guzelj - Jerman remi, Nikolič Kržišnik 1:0, Vošpernik - Todorovič remi. — Sarajevo. Šiška - Bulat 1:0, Gojak - Longer 0:1. — Skoplje: Puc - Bra-dvarevič remi. Grosek - Ivkov Temi- *,-> X. kolo — Sarajevo: Niko- jac Šiška 1:0, Lukič - Longer prek. — Trstenik: Jerman-Kržišnik remi, Nikolič - Vospernik remi, Majstorovič -Guzelj 0:1. - Skoplje: Damja. novič - Puc 0:1, Martinovski- Grosek remi. XI. kolo — Skoplje: Grosek Marič 1:0 (prvi poraz Manca), Puc - Kaiaklajič remi. ^r-stenik: Guzelj - Trajkovič 0:1, Kržišnik - Majstorovič remi Vošpernik - Jerman 1:0. sedaj še nimajo primernega prostora. Zaradi tega se pojavljajo glasovi da bi bilo zelo pametno, če bi si društvo zgradilo tudi lopo, pod katero bi stroje spravili, kajti kmetje imajo svoja dvorišča že itak dovolj natrpana s svojim orodjem. Uresničitev te zamisli bi bila toliko nujnejša, ker bi lahko kmetje pred uporabo prišli po stroj v kmetijsko postajo; po uporabi pa bi ga prav tako lahko tudi tja odpeljali. Morda bi kazalo dobiti tudi kakšnega človeka, ki bi okvare na stroju v taki kmetijski postaji popravljal. Ce pregledamo pot, ki so jo napravili štandreški neposredni obdelovalci, potem smo lahko prepričani, da bodo u-resničili tudi to slednjo željo in da bo v Standrežu kaj kmalu zraslo novo kmetijsko poslopje. ger prek. — Skoplje: Puc - Šoti rovski remi, Subarič - Grosek 0:1. — Trstenik: Guzelj -Kržišnik remi, Vošpernik Majstorovič remi. XIII. kolo — Trstenik: Kržišnik - Trajkovič remi, Guzelj Vošpernik 0:1. — Sarajevo: Šiška - Carev remi, Longer -Matulovič 0:1. — Skoplje: Puc - Hočevar remi, Grosek Bradvarevič remi. Po XIII. kolu sta v Trste-niku vodila Bertok in Vošpernik z 8.5 točke pred Djuraševi-čem in Trajkovičem 8 itd.; Guzelj in Kržišnik sta si delila 11. in 12. mesto s 5.5 točke. V Sarajevu je bil prvi Ni-kolac z 9.5 pred Smederevcem Matulovičem 9, Longerjem 8.5 itd. šiška je bil s Totom in Gojakom na 14.—16. (zadnjem) mestu s 4 točkami. V Skoplju pa je Puc v XIV. kolu remiziral z Božičem, Grosek pa z Damjanovičem in je torej bilo stanje pred zadnjim kolom: 1. Puc 10 točk; Ivkov 9.5; Karaklajič, Segi, Vukovič 9 itd. Grosek je s 7 točkami delil 7. in 8. mesto z Bradvarevičem. dosegel 57.89 m (razen tega še | delovalci kupili že okoli deset 56, 54.50. 56 prestop, 56, 57), j kmetijskih strojev, za katere pri poskusnem metu pred tekmovanjem pa je vrgel celo čez 58,50. Valente je bil slab (največ 51,75). Filiput in Fantuzzi skoraj nista tekla zares, saj je Filiput dosegel komaj 54, Fantuzzi pa 55.9. Na 800 m so nastopili ne-reprezentanti in je zmagal Pa-telli z 1:56.3. Nastopili sta nato štafeti 4 x 100. Zmagala je štafeta A (Vittori, D’Asnach, Sangerma-no, Gnocchi) v 41.6; štafeta B (Ghiselli, Montanari, Velardi, Chiesa) pa je dosegla 42.3. Tudi ženske so nastopile razdeljene v dve skupini; prva v postavi Musso, Leone, Bertoni, Greppi je dosegla 47.1, druga (Coccianti, Simonetti. Bosio, Ardizzone) pa 50.1. V teku na 300 m je zmagal Lombardo v 34.0, kar je najboljši italijanski čas, drugi je bil Dani s 34.3, nato Filiput 35.2 in Fantuzzi 35.2. V skoku v daljino je Bravi dosegel 7.20, Druetto pa je bil šele tretji s 6.65. Ce bi se dobro odrezal, bi mogoče tudi šel v Bern. Consolini je vedno siguren na svojih 53 m; tudi danes je dosegel 53.40 in dober je bil to pot tudi Tosi z 52.10; Meroni 45.61. V višino sta samo Zanoncelli in Bernes skočila 180 cm. Precej dobri so bili rezultati na 200 m: Gnocchi 21.7, Dani 21.8, Montanari 21.8. Zigiotti je vrgel kopje 64.92 m. Potem sta še enkrat nastopili štafeti 4 x 100 m. Postava Ghiselli, D’Asnach, Sangerma-no, Gnocchi je še izboljšala rezultat štafete, ki je malo prej zmagala, na 41.1; moštvo B z Vittorijem namesto Ghisellija pa je doseglo 42.4. TURIN, 19. — Po včerajšnjem poskusnem nastopu so italijanski lahkoatleti, ki bodo šli v Bern, dobili še nekaj dni prostosti. V nedeljo pa se sestanejo v Milanu in odpotujejo v Bern. Valente, ki v metu kladiva ni dosegel zadovoljivega rezultata, bo ostal doma. Določeno je bilo tudi, da bodo v štafeti nastopili Ghiselli, D’Asnach, Sangerma-no in Gnocchi, to je tista postava, ki je dosegla 41.1. Montanari bo tekel na 200 m, Vittori bo pa rezerva. 29. avgusta razstava najiepših ptičev V Gorici je bil že od nekdaj vsako leto ob sv. Jerneju praznik ptičev, povezan s posebnim semnjem, na katerem so rejci domačih ali eksotičnih ptičev prikazovali svoje varovance in jih tudi prodajali. Doslej se je semenj vršil na Trgu sv. Antona. Letos pa se je ustanovil poseben odbor, ki bo za nedeljo 29. avgusta pri pravil posebno razstavo in tekmovanje ptičev v občinskem parku. Govori se, da bo razstava dopoldne, popoldne pa tekmovanje med najlepšimi in najboljšimi pevci. Vsekakor je iniciativa hvale vredna, saj je ljubiteljev in rejcev ptičev v goriški pokrajini precej, in prav je, da pridejo do ve1 ljave. Novi kaznovani kršilci cestnih predpisov Že ves mesec avgust se vodi po naročilu policije v Gorici zelo stroga evidenca nad kršilci cestnih pravil predvsem zaradi velikega števila nesreč in raznih neprilik, s katerimi se srečujejo meščani zaradi neizpolnjevanja cestnih pravil po številnih voznikih motornih vozil. Od 10. do 16. avgusta je bilo zaradi premočnih luči kaznovanih 22 motociklistov in avtomobilistov. Zaradi prehitre vožnje je bil kaznovan avtomobilist Sil-vestro Santi in motociklisti: Livio Senbin, Leopoldo Mo- 29- AVGUSTA. rassi, Carmine Stamegna, Giuseppe D’Agosto ter Rolando Moretti. Zadnjo luč je imelo premalo osvetljeno 12 motociklistov. Stefano Picotti in Gia-como Arnosti sta bila kaznovana, ker sta s svojima voziloma parkirala na nepravem mestu. Njima je sledilo še 31 kršilcev cestnih pravil, ki so vsi obdolženi in kaznovani zaradi prevelikega ropota, prehitre vožnje ter drugih prekrškov cestnih pravil. VELIKA RAZGIBANOST NA ČETRTKOVEM sejmH Veliko povpraševanje na zelenjavnem tri prav tako tudi dosti knočii nri kramarj Prvikrat požet radie po 2SO lir, solata po SO M breskve od HO do 140 lir - Čevlji po 1. ooo Včeraj je bilo na zelenjad-1 pričakovati boljšega noža. Za- nem trgu, kjer se prodaja blaga na debelo, precej povpraševanja tako po zelenjavi kot po sadju, vendar pa prodajalcev sorazmerno z drugimi dnevi ni bilo veliko in so prisotni prodali precej blaga. Cena zelenega radiča, posebno prvič požetega, je bila 250 lir kg, salate je bilo se precej, njena cena pa se je vrtela od 70 do 80 lir kg. Sedaj je čas paradižnikov in paprike; prve so kupovali po 35 pa tudi po 40 lir. Buče so šle po 40 lir, krompir pa ni dosegel, večje cene kot 25 lir. Pri sadju prevladujejo breskve. Zanje so kupci ponujali po 110 pa tudi do 140 lir; precej je bilo opaziti tudi lubenic, ki bodo kmalu postale priljubljeno sadje posebno za otroke. Že dolgo pa ni bilo na četrtkovem semnju takega vrveža in kričanja kakor včeraj. Od pričetka Ulice Boccaccio (nekdanje Oberdan) pa do njenega konca se je razvrstilo veliko število kramarjev s stojnicami. Veliko uspeha je imel kramar s tekstilnimi ostanki, | ki jih je imel kar za cel to- Včeraj zvečer je v Gorici zasedal upravni odbor goriške pokrajine, kateremu je predsedoval odv. Culot. V glavnem so odborniki razpravljali o raznih upravnih vprašanjih, določili so pogoje, pod katerimi bo goriški občini prodano zemljišče v Ul. Škodnik, kjer naj bi se v kratkem pričela graditi telovadnica CONI. Zatem je bila odobrena tudi zahteva 37. korpusa goriških gasilcev, po kateri bodo z materialom pridobljenim iz starih barak v Ul. Diaz, gasilci zgradili majhen spomenik padlim goriškim gasilcem v bližini nove vojašnice v Ul. Paolo Diacono. Odborniki so odobrili tudi 500.000 lir za dokončno popravilo kopališča v Lužnicah, ki ga vzdržuje pokrajinska uprava. Končno so odobrili tudi razne ukrepe, važne za pokrajinske uradnike. (A.), 13.59 (A.), 15.58 (A.), 17.17 (A.) 19.15 (A.), 20.00 (D.), 21.09 (A.), 23.10 (A.). Prihodi iz Trsta: 5.21 (A.). 6.24 (D.), 7.57 (A.), 8.12 (A.)*, 8.32 (DD.). 10.42 (A.), 13.55 (A.), 14.34 (A.)**, 17.15 (A.), 19.10 (A.), 19-58 (D.). 21.06 (A.), 23.08 (A.). Prihodi iz Vidma: 0.19 (D.), 4.30 (D.), 6.06 (A.), 7.19 (A.). 8.16 (A.), 9.24 (D.), 13.56 (A.), 15.47 (A.), 17.14 (DD.), 18.29 (A.). 19.57 (A.), 21.26 (D.). * Vozi samo ob delavnikih Vozi samo ob nedeljah iti te in cilapte dnevnik l KINO CORSO. 17.30: «Nedelja preprostih ljudi«, Sofia Loren in Maria Fiore. VERDI. 17.30: «Pokol v Fort Apachu«, J. Wayne. Delavce za Kanado iščejo Pokrajinski urad za delo v Gorici obvešča, da sprejema prošnje delavcev, ki bi želeli v letu 1955 emigrirati v Ka- V1TTORIA. 17: »Komandant«. Fiorentina je v prijateljski tekmi premagala moštvo Lau-sanne Sports na olimpijskem stadionu v Lozani v 1:0. Napad Fiorentine je igral v postavi; Mariani, Gren, Virgili, Buzzin, Vidal. V nedeljo bo Fiorentina igrala s švicarskim prvakom Chaux-des-Fonds. INTERPELACIJA NEKATERIH POSLANCEV Zahtevajo znižanje taks za vozila pod 10 HP Izvedelo se je, da so številni poslanci, med njimi Foderaro. Selvaggi, itd. poslali ministrstvu financ interpelacijo, v kateri naprošajo pristojne organe, naj posredujejo pri posebni komisiji poslanske zbornice, ki bo obravnavala zakonski osnutek novih taks na prometna vozila. Omenjeni poslanci se namreč ne strinjajo z visokimi taksami, katere bi morali odslej plačevati tudi nado. Pogoji za emigracijo so sledeči: 1. Izselijo se lahko neporočeni delavci in delavke izpod 35 let, poročeni pa izpod 40 let. Kanadska komisija, ki bo pregledala prosilce, bo najprej upoštevala samce, potem šele poročene z majhno družino (družina z več kot tremi otroki ne pride v poštev). 2. Družinski poglavar bo najprej odpotoval sam v Kanado, šele kasneje bo lahko poklical družino. 3. Potne stroške bo plačal vsak sam. 4. Vsi zainteresirani, bodisi ženska ali moški, morajo biti delavci, tudi težaki, ženske pa predvsem gospodinjske pomočnice. Delovne pogoje bo zainteresiranim sporočila kanadska komisija. 5. Vsak bo moral z dokumenti dokazati svoj poklic in delovne sposobnosti. 6. Komisija bo šele pri pregledu objasnila, katere kategorije delavcev potrebuje. S tem se torej komisija ne obvezuje, da bo sprejela vsakega prijavljenca. Komisija bo zasedala pri pokrajinskem uradu za delo v Vidmu. Delo komisije se bo pričelo 13. septembra in bo trajalo 60 dni. Vsi zainteresirani v goriški pokrajini morajo do 13. septembra predložiti uradu za delo v Gorici vre potrebne dokumente navedene pod točko 5., ker se sicer ne bodo mogli predstaviti kanadski komisiji. MODERNO. 17: «Uboj». POLETNI KINO. 21: «Giocon-da», A. Arnova. bi prišle do kosov platna za brisanje posode, ki so stali po 150 ali po 250 lir. Njegov sosed je s posebno prepričevalnim glasom vabil ljudi k nakupu «zlatnine» v posebnih papirnatih vrečah. Za 100 lir so radovedneži prejeli verižico in prstan z velikanskim kamnom; vse skupaj brez vrednosti za resne ljudi, vendar v veliko zabavo nedoraslih, posebno dečkov in deklic. Na trgu je bil zopet prodajalec priprave za stiskanje limone, ki jih je v prodaji že cela vrsta. Te priprave še vedno privabljajo radovedneže, nekateri jih tudi kupijo, toda uporabijo jih prvič in nikdar več. Več uspeha je zatorej imel kramar s posebnimi žepnimi noži, s katerimi lahko režeš steklo in vse mogoče blago; za 200 lir res ne moreš Slabost qa je prijela Včeraj ob 11.15 je v Ul. Bagni nenadoma padel po tleh 64-letni Josip Jarc iz Ul. Fa-vetti 11. Starčka je nenadoma prijela slabost, tako da je padel v omedlevico ter z glavo zadel ob tla. V bolnici so ugotovili Jarcu precejšnje poškodbe na lobanji ter bo zaradi tega moral ostati nekaj dni v bolnici. to je marsikdo rad segel v žep po denar. Prav veselo pa je bilo na koncu Ulice Boccaccio, kjer si je postavila »kraljestvo« zanimiva družina s številnimi čevlji, razvrščenimi vse naokrog. Bilo je že okrog poldne in kazalo je, da jim ni več do prodaje; prodali so zelo dosti blaga in kupci, ki so ostali v bližini čudne družine so hvalili kupljeno blago: za 1000 lir si namreč lahko nabavil nove usnjene čevlje. Novi predpisi za kretanje v obmeiaem pasu Veljajo za prebivalce v FLRJ V# | VESTI IZ SVOBODNE DOMOVINE Prvi o na Pi brisi komun rimorskem Sklenili so, naj posameim sveti pri 010 začno takoj proučevali, katere pristojnosti bi lahko čimprej prenesli na občine Vozni red vlakov Odhodi proti Trstu: 0.20 (D.), 6.08 (A.), 7.21 (A.). 8.18 (A.), 9.26 (D.), 13.58 (A.), 15.49 (A.), 17.16 (DD.). 18.31 (A.), 19.59 (A.), 21.28 (A.). Odhodi proti Vidmu. 4.38 (DD.), 5.24 (A.), 6.26 (A.), 8.00 (A.), 8.34 (DD.), 10.44 Vprašanje komune je tudi v Slovenskem Primorju v ospredju vsega političnega življenja. V vseh petih okrajih so bili že prvi sestanki okrajnih odborov SZDL oziroma vodilnih ljudi občin, na katerih so razpravljali o obrisih bodočih komun. Rezultati dosedanje razprave okoli tega važnega vprašanja kažejo, da bo celotna Primorska razdeljena najbrž v dve skupnosti komun, in sicer v koprsko in novogoriško. Danes dopoldne se je tudi v Novi Gorici prvič sestal pred kratkim ustanovljeni odbor za proučevanje organizacije komune v goriškem okraju. Predsednik OLO tov. Mirko Remec je uvodoma razložil pomen ter potrebo ustanavljanja komun. Sklenili so, naj posamezni sveti pri OLO začno takoj proučevati, katere pristojnosti bi bilo mogoče čimprej prehesti na tiste občinske ljudske odbore, kjer bodo občine v perspektivi prerasle v komune. V zvezi s tem nastaja zelo resen pro-b.em pomanjkanja sposobnega strokovnega kadra, ki ga zlasti občinam zelo primanjkuje. Glede na gospodarsko moč posameznih predelov in okrajev ter upravne in politične razmere v njih je že sedaj mogoče zazreti obrise bodočih komun. Prva naj bi bila v Novi Gorici ter bi obsegala obširne predele od Cepovana, Mirna, Branika do Prvačine in Vinodola. Kanalska komuna bi obsegla Banjško planoto, Grgar, Kal nad Kanalom ter morda tudi Goriška Brda. Ajdovščina bi bila središče močne komune za vso Vipavsko dolino. Vse tri komune bi bile v gospodarskem pogledu zelo močne ter bi imela n. pr. kanalska komuna letno okoli eno milijardo dinarjev družbenega dohodka, novogoriška in ajdovška pa vsaka po 500 milijonov di-narj ev. Sklenili so, da je treba prebivalstvu prek zborov volivcev ter organizacij SZDL takoj začeti tolmačiti pomen komun. Ljudje bodo tako s svojimi predlogi in pripombami lahko znatno prispevali, da bo okraj teritorialno čimbolj pravilno razdeljen. Pred dnevi je državno tajništvo za notranje zadeve FLRJ izdalo nove predpise za kretanje v obmejnem pasu. Ker se novi predpisi razlikujejo od tistih, ki so bili do sedaj veljavni, jih zaradi razširjenosti našega lista na Goriškem onkraj meje v izvlečku objavljamo po nekem ljubljanskem časopisu. V obmejni pas smejo po novih predpisih prihajati tisti, ki imajo svoje stalno bivališče izven obmejnega pasu, le s posebnim dovoljenjem. To dovoljenje izdaja tajništvo za notranje zadeve okrajnega ali mestnega ljudskega odbora, na čigar območju ima oseba svoje stalno prebivališče. Vendar pa sme državnim uslužbencem, ki odhajajo v obmejni pas po uradnem opravku, izdati dovoljenje tudi starešina, ki je pristojen izdati nalog za uradno potovanje. Dovoljenje se lahko, izdaja praviloma z veljavnostjo največ 30 dni in le izjemoma z veljavnostjo šestih mesecev. Prav tako se izda praviloma le za eno potovanje. Prosto se lahko gibljejo v obmejnem pasu osebe, ki imajo stalno prebivališče v tem pasu in imajo tu di osebno izkaznico za prebivalce obmejnega pasu. Ti predpisi pa ne veljajo za ljudske poslance, ki smejo brez posebnega dovoljenja prihajati v obmejni pas in v njem prebivati. Prav tako ne veljajo določbe tega pravilnika za vojaške osebe in uslužbence organov za notranje zadeve. Posebno dovoljenje tudi ni potrebno osebam, ki so zaposlene na železnicah, ladjah in drugih javnih prometnih sredstvih, ki redno vozijo v kraje v obmejnem pasu. Poleg obmejnega pasu obstoji še državni mejni pas, ki obsega 100 metrov širok pas ob državni meji. V ta mejni pas smejo prihajati samo tisti državljani, ki tu stalno živijo. Osebe, ki imajo v tem pasu svojo obdelovalno zemljo, smejo prihajati v ta pas samo s posebnim dovoljenjem. Druge osebe ne smejo prihajati v ta pas, niti v njem prebivati. Bistvena sprememba novega pravilnika pa je v obsegu obmejnega pasu. Določbe o obmejnem pasu veljajo namreč le za kraje, ki so izrecno navedeni v posebnem seznamu. Za kraje, ki v seznamu niso navedeni ta pravilnik ne velja in je torej vanje možno prosto prihajati, čeprav si taki kraji v 15 km širokem obmejnem pasu. Iz Slovenije obsega seznam naslednje kraje, za katere je potrebno dovoljenje za obmejni pas; Okraj Gorica: Občina Kostanjevica: Kostanjevica na Krasu, Lipa, Lokvica, Opatje selo, Nova vas, Sela na Kra- su, Novelo, Temnica, ca, Hudi log. „ Občina Miren: Miren, hovlje, Vrtoče. -j* Občina Renče: Renče, lje. gjjji, Občina Šempeter: ^ Bukovica, Vrtojba, Draga Senpeter. ^ Občina Kojsko: £«• in?gia-Cerovo. Kojsko, Hu»* yf botin, Šmartno, VedriJ hovlje, Kozana. ^ Občina Dobrovo; » pr-Biljana, Brdice, Dobrov ^ nov, Fojana, Kozarn > ^ žeče, St. Lovrenc, g^i- Hruševlje, Neblo, Be ' pr ce pri Kožbani. Brezo™ ^ bana, Nožno, Podpor stava Slapnik, CeglO’ brj;< Plešivo, Breg. Golo yi. Hlevnik, Senik. Vrbo polže, Višnjevik. Občina Kanal: Big’ 5red- tok. Ukanja, Kombersk '■ „ nje, Rog, Kosi, gp Močile, Vogrinki, Meh lina, Kras, Podravno, ^ Hušno, Podbreg, »P- M, Nekovo, Podklan^’ r Kolenca, Strmec, Br» \ jlr kiči, podrezka Vf ^-jna, V šček, Debenje, ntft1' linje, Murska, Vrtac > p Kostanjevica, ^Uir'uen Ic'e’ valari, Robarji, Gre nje, Goljevica. Okraj Tolmin: Obc'^ P min: Podselo, VolJcan ti, Kamnica, Foni. Občina Kobarid- p!« Sturmi, Perati, Golob ■ Plohi, Piki, JcvsceK. , ^ Sužid. Robič, Staro s Potoki, Borjana. gref:5'' Občina Breginj: StJ' Podbela, Sedlo, Ho 0, novišče, Logje, Rob_ S Občina Bovec: M°ZIl‘ mec, Predil. DEŽURNA LEK* ves * Danes posluje =e, ponoči lekarna u Rabatta 18 - tel- 21-2* Zakaj ie Armas m SVlljO «r,p*ir,^r*rltlnfl)> VlHr S.#*,J ____ bo udeležil revoluC^vej -podvigov, da bi se P p/ kompromitiral s PoS so bili za zrušitev p0jr vega režima neog' "'jjed111',-pa se bo fcot Pf Ki ,1^ kandidat na volitvam aSi pripravila začasna' #ntes, vlada. Zatem bo pueo' bo izvoljen za P redseo * j,, kar se bo gotovo UŽ># jr spričo ugleda, ki "j deželj — razdelil 11 žavne položaje rne Armasove ljudi. ra« Doslej se ie v*®tes s'; i po sporazumu. Fu ^ ^ do danes ni pojav' ' rpVOlUc‘ dežeV' z brutalnimi v n lucio”8# ‘ reV°1Us.val« postopki ne omaa pa je nastopil čas,^ sCe^jfj 5« . (t na garniudi-z: kompromitiranih -!r morali pojaviti - } in njegova garni > hovo pomočjo iD tovi,J ‘pt njem bo treba **» C žim, ki bo v P! r0^: i' volji «United Fr m -j od' hkrati pa popujarn tl ^ masovega, takšen, prejele in množice sp dile. ,0»< Razpustitev nata° vojske« je torej , duhu omenjene« t) m manskega sporazll/h ^oji y terim med drug i(jno ]t ( vsaj tako je raz ^ kumentov, ki ji1 -a ^ javil letos janu^ «neka sila s s m ■taniki AV KENKU - UKEUNISTVO: ULICA MONTECCHI * « lil. nad. - Telefon številka »3-80» *****. - PoSu.l odgovoru! uredu>k^^IhANIhLA ^^ yv FRANČIŠKA St. 20 - Telefonska številka 37-338 - OGLASI: od 8. ____ do 13.30 In od 15 • 18 — Tel predal 503. — UPRAVA: ^iVin« VŠirliiTT vtoipča trlovski'00 finančno upravni 100, osmrtnice »0 lir — Za FLRJ za vsak imr, širine I S5.VTEJSS*- r« m. » p.,,«.- »«»»■« * - zal ot NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900 polletna 1700, celoletna 3200 lir. Fed. ljud. repub. Jugoslavija: Izvod ‘-0, Poštni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — Za FLRJ: Agencija demokratičnega Inozem. tiska. Drž. - ^ nlje, Ljubljana Stritarjeva 3-L, tel. 21-928 tek. račun pri Narodni banki v Ljubljani 604 . T . 375 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska ■ot '