fteo. 291. «LlDMlnnl,sčetrtek, dne zi. decembra 3905. Leto xxxiii. Vetja po poŠti: za cel« leto nap rej K 26"— M pol leta „ „ »■— M letrt leta „ „ 6 50 *a eo mesec „ „ 2-20 V upravniBtfti: mm celo kto naprej K 20 -sa pol leta „ „ 10— » ceM leta „ „ 5'— u cn mate« „ „ 170 Za padi), na 4ora 20 h na mesec. Posamezne Stev. tO h. LOVEN Inseratl: Cnostop. petitvrsta (72 mm): za enkrai .... 13 h ti, Uredništvo I« * Kopitarjevih ulicah Jt 2 (vhod ?»z dvorlSfe nad tiskamo). - Rokopisi s« »e vratajoj nefranklrana pisma se nc sprejemajo. Ur«dnllk«ga telefona Stev. 74. Političen IftfM slovenski narod za dvakrat . . , za trikrat .... 9 „ za vc< ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob* javljenju primeren popust Izhaja Vsak dan, IzvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. uri popoldne. Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — i/sprcjema naročnino, Inserate ht reklamacije. (JpravniSkcga telefona Stev. 168. ClpravniStvo j« - Vs css ooiignn reformo. (Govoril posL Šuklje v poslanski zbornici 4. decembra.) Armada. še nekaterih točk v govoru g. minist, predsednika glede avstro ogrske nagodbe se hočem dotakniti. Priznati moram, da je ta del govora name in na moje tovariše naredil mnogo neugodnejSi utis. Vidi se mi, kakor da bi se njegova ekscelenca zibala v sinjem optimizmu, na kateri mineveiujemo is morda on sam ne. Naravnost neresnična je trd;tev, da je glede armade ostalo vse pri starem. Mi vsi vemo, da armada danes ni več to, kar je bila I. 1903., do nesrečnega povelja v Hlo-pib. Ted«j se je rekle: Ogrski častniki v ogrske polke ! V taki rt formi je nekaj zdrave pameti. Gotovo ai dobro, za izvežbinost armade naravnost nevarno, ako pcšdjajo čast nike ▼ polke, kjer nc poznajo ne jezika, ne narodnega duha v moštvu (Tako je 1) Kje služijo n. pr. slovenski častniki? Pri gali-Skih in ogrskih polkih in v naše polke pošiljajo nemške, ogrske ia druge častnike. Ko bi častnike pošiljali v domače poike, bilo bi to pravilne, toda stvar ni taka. Pite/• pač besedo »ogrski*, a izgovori se »mažarski«. (Tako je!) Vtem grmu tiči zajec. Ia ker je še premalo mažarskih častnikov, hočejo jih umetno vzgojiti. Mnogo ustanov, mnogo naraščaja ! Ali mislite, da dobi tako ustanovo egrski Srb, Slovak, Romun, ako se zaved* svoje narodnosti ? Ne! Ustanovo dobi le eni, ki je Midjar ali se izdaje za Madjara ! (KI ci: Žal!) EJen govornikov z leve strani, dr. Syl-vester, je v svojem premalo uvaževanem govoru opozarjal, da sprejemajo gojence iz Ludovike tudi ▼ stalno armado, torej gojence, ki so vzgojeni le v madjarskem jeziku. In sedaj primerjajt3 krivico proti Jugoslovanom ! Na Reki imamo akademijo za mornarje O našem pomorskem prebivalstvu je nedavno pisal velik angleški list, da se morejo z japonskimi pomorščaki meriti samo naši Dalmatinci. (Čujte! Cijte !) Ia to prebivalstvo ne more svojih sinov pošiljati v momar ško akademijo na Reki, ker ne znajo nemškega. (Razni medklici.) Zi nemštvo pa v Dalmaciji ni tal. Poj -dite tje in se prepričajte ! Ondi nihče ne govori nemSkfga. Dalmacija leži v ebnožju romanske kulture, s hrvatskim in italijanskim jezikom ljudje izhajajo Stara hrvatska in julijanska kultura jim zadošča. Ia če si •gledate moraarski šematizem, najdete, da se v mornar ci skoraj sami nemški in ogrski častniki. Onih pa, ki dajejo pomorščake, ki poveljujejo trgovinski mornarici, ne najdete med častniki. (Cujte! Cujte!) Ia vsled tega bode tudi med častniki v ogrskih polkih in med onimi v ostali armadi nastalo razmerje, kakor je ži sedaj med častniki stalne armade in honveda. Ta razdor se izvrši I Odkrito povem, da ne razumem, kako se more g. min. predsednik sklicevati na naredbo vojnega ministra z dne 1. nov. 1904, ob enem pa trditi, da je ostalo vse pri starem. Govor g. min. predsednika je bil sicer jako jasen, toda v eni točki sem razmišljal kakor o sibilinski knjigi. Kdo naj to razume, da je v enem letu 12 polkov v Avstriji in 9 polkov na Ogrskem dobilo nov polkovni jezik. Ali je jezik rodil mlade? (Veselost.) Te gotovo pomeni, da na Ogrskem pri polkih, koder ni 20 odstotkov Madjarov, vse one prištejejo Madjarcm, ki lomijo madjar-šiino, in take debi polk madjarski jezik. Jasno je torej, da hočejo Madji>ri z armade ustvariti madjarsko državo. (Pritrjevanje.) Zate pa poslanci na teh klopeh nimamo veselja, da bi plačevali vojaške troške za ogrske državne pelovico in tako pedp rali nudjarizacijo svojih rodnih bratov. Velika Avstrija. Ša sekaj I Od 1. 1850. do 23. septembra t. 1. so avstrijski mtrodajni krogi naredili g'ede Ogrov napako za napako. Iz enega ekstrema padajo v drugi. Veliko se sedaj govori in p še o »veliko-avstrijski" ideji. Dobrikajo se nemadjarskim narodom in bi jih radi pridobili za : Veliko Avstrijo. Tudi to je misel, ki utegne biti nevarna. Danes ni več ugodnih tal onkraj Litave za Veliko Avstrijo, najmanj na Hrvatskem. Danes so razmere take, da — žal —■ ne najdete resnega politika med Hrvati ali drugimi ne-madjarskimi narodi, ki bi 6e vrjel obljubam z Dunaja. (Pritrjevanje.) Ljudstvo je nezaupljive in stara krivica se mašču,e. Ljudje ne pozabijo, kake se jim plačali požrtvovalnost 1. 1848 ia 1849., posebno pa Hrvatom, ki so krvaveli na bojiščih. V zahvalo so Hrvatom poslali Bachove huzarje in pozneje so jih izročli ogrskemu sovražniku. Nikar ne mislite, da se kdaj povrne 1. 1849. Madjarsko revolucijo se zmagali s pomočjo ne-madjarskih narodov in Hrvatov, in teh danes več ne dobite. Volivna reforma. »Naša »S ovanska zveza" odločno zahteva splošno in enako volivno pravico. (Tako je !) Mi se ne bojimo tega izreči, a ne zato, ker soc. demokratje isto zahtevajo, marveč navzlio temu. Mi se tudi sse bojimo soc. demokratov. Mi vemo, da je med nami in njimi veliko, morda nepremostljivo nasprotje. Mi javno priznamo to nasprotje in sprejmemo boj. Mi upamo, da z delom za narod odvrnemo nevarnost za državo, družbo in kulturo. Za spit šio in enake volivno pravico pa smo, ker hočemo svoje ideie braniti v prostem boju, ker jim hočemo odpreti pot in v to potrebujemo splošne in en« ke volivne pravice. Gosp. ministrski predsednik se je dne 28. novembra izrazil, da hoče izvršiti splošne in enako volivno pravico. V gosposki zbornici pa je pred dvema dnevoma še odločneje govoril. Rekel je: Jasno mi je, da mora vlada do konca po tej poti; konec pa je zmaga ali padec." To so moške besede, simpatizujem s to moško odkritostjo. Mirno rečem, da naš kiub ae g»,i želje, postati vlalaa stranka B.li smo v obstrukciji proti Kijrberju. V deželnem zboru so moji ožji tovariši skoraj štiri leta vstrajali v obstrukciji proti zastop niku vlade, ki je hotel na Kranjskem ustvariti enake razmere, kakor jih je grof Kbuen Hidervary na H vatskem S tem smo dokazali, da znamo tudi poštene obstruirati. Rečem pa tudi, da danes nimamo povoda, posptševati padec gosp. m n. predsednika in njegove vlade. Dtne? mu želimo uspeh, ker upamo, da je uspeh vlade tudi zmaga velike svobodne in napredne ideje, splošne in enake volivne pravice. (Živahna pohvala in ploskanje. — Govorniku mnogi čestitajo.) Skupno delo In nnndno - radikalno dllaftvo. Dunaj, 14. dec. Iz vseučiliških krogov se nam piše: V zgodovini slovenskega dijaštva moremo zaznamovati že nekaj ponesrečenih poizkusov, kake bi isto nastopalo skupno v stanovskih interesih. Tak ponesrečen poizkus preti postati tudi nameravani vseslovenski dijaški shod v Ljubljani, glede česar so se vi šila letos v juniju posvetovanja zastopnikov vseh treh slov. akad. društev na Dunaju. Naj navedemo, kaj je pisala e teh posvetovanjih „Omladina", glasilo naredno-radikalnega dijaštva, ker je baš ta članek značilen za medsebojno razmerje naših aka-demičnih društev. »Omladina" (št 5, platnic?) piše, da se je »klerikalno dijaštvo" začelo na papirju zadnji čas nenavadno ogrevati za slogo, da pa je ,v istem trenotku zadalo slogi prav močne udaroe", kajti shod zaupnikov dunajskega dijaštva, ki se je vršilo po znanih izjavah Gautschevih in Hartlovih, je sklenil soglasno, da iz razlogov, ki se jim je tehtnost soglasno priznala, ne priredimo te pc čitnice vseslovenskega dijaškega shoda za slovensko vseučilišče v Ljubliani. Komaj preteče dober teden — pravi »Omladina* — že izidejo v klerikalnih listih članki — pisani ed istega človeka, ki je v seji pritrjeval sklepu — ki očitajo drugim strujam, da se protivijo shodu, med tem ko je klerikalno dijaštvo edine, ki se še kaj zavzema za slovensko vseučilišče!" BOmladina" nato očita »klerikalcem" nepoštenost ter celo priporoča somišljenikom, „da se s klerikalci dogovarjajo le pri p r i č a h (če ne, vse zataje) in z vsemi kartelami, ki jih človek upotrebuje proti zahrbtnim ljudem." A ta napad »Omladine* je čisto neos-novan. Takoj, bo so se pričela posvetovanja, je poročala »Zora" v IX. št. str. 147: O vseslovenskem dijaškem shodu: ,V dunajskih dijaških krsgih se je izprožila misel, sklicati po prete&u desetih let zopet enkrat v Ljubljano vseslovenski dijaški shod. Ljubljana bi gotovo z veseljem pozdravila v svoji sredi združeno slovensko mladino, zlasti sedaj, ke je vseučiliško vpra sanje na dnevnem redu. To bi morala biti tudi glavna točka zborovanja. Drugo nič manj važno vprašanje, ki bi se naj obrav-nalo, pa bi naj bilo gmotno vprašanje Katoliško narodno dijaštvo pozdravlja to misel, ker je tak sbnd v interesu slovenskega dijaštva in tudi velikega pomena za ves narod. Napredno svobodomiselno dijaštvo ji menda tudi ne nasprotuje, narodno radikalno pa o tem — premišljuje. Kaj bo rezultat, bomo videli in petem — govorili. Upamo pn, da bomo v tem najbrže vsi edini. Dal Bog!" O rezultatu posvetovanj je poročala „Z)ra" (št X str. 163) popolnoma istšnito ter pristavila: »Ugovor, da je dijaštvo sedaj z d;lom preobloženo, ne velja povsem, kajti stvar se nam zdi tako lažna, da bi b io bolje, kaj drugega opustiti preje, kakor ta sh< d. Stran karski interesi pridejo tu šele v drugi vrsti v poštev. Katoliško narodno diiaitvo ima tudi svoj strankarski shod v Ljubljani, a vkljub temu je bilo za to, da sc vseslovenski dijaški shod skliče žiletošaje poč t niče ravno z oziram na važni moment. O.talo pa je s predlogom v manjšini. Stvari slovenskega vseučlšča pč to ni v korist * Prt posvetovanjih sta zastopnika »Danice* izrazila sledeče stališče : Katol. nar. diiaštve se dobro zaveda, da so gotsvi po misleki, ki govore proti shodu, ki pa niso odlnči'ni. Dijaštvo je res o počitnic.--h obla ženo že itak s strankarskimi shodi, a ker je čas važen, «e ne smemo ustrašiti še te male žrtve. To stališče sta obdržala tudi potem, ko je bil njun predlog brez glasovanja odklonjen in je ostalo edino še vprašanje, ali naj se tak shod sploh skliče in kdaj. Ker princpielno ni imel nikdo ničesar proti shodu, je bilo pač jasno, da bomo vsi soglasno pritrdili, da če je »nemogoče" shod sklcoti o velikih počitnicah, naj se skliče čim prej pozneje. Tako je prišlo, da sta zastopnika .Danice" istotako pritrdila sklepu, da se vse dijaški shod skliče pozneje, to pa zato, ker je bil njun predlog odklonjen. To je bile stališče zastopnikov »Danice", katero sta izjavila tudi takoj v X. številki .Zore". Omladina je torej trdila neresnico, da se je razlogom, ki so govorili proti prireditvi shoda v minulih počitnicah, priznala tehtnost soglasno. trudili smo se, ko smo čitali nato v počitnicah v 5. številki »Omladine* navedeni napad. Ker sme bili mnen|a, da izhaja dotična notica od kakega radikalnega akademika, ki o stvari sploh ni dobro informiran, smo apelirali v 1. številki letošnje »Zore" na urednika »Omladine", da naj se pouči o resnici pri zastopnikih »Slovenije" in »Save". Pričakovali smo, da bodo ti sami nastopili proti napačnemu poročanju. Ob priliki letešnjih demonstrac j na dunajski univerzi začetkom novembra je bilo skupno posvetovanje v Sloveniji glede na-štga nastopanja. Zastopnik »Danice" je vprašal seveda navzoče Slovenijane, če se strinjajo z notico v 5 številki »Omladine", na kar so izjavili, da se strinjajo. Predno se je posvetovalo o spomenici na rektorja, je zahteval zastopnik .Danice" od navzočega zastopnika »Slovenije", da poskrbi »Slovenija* , ki je posvetovanja sklicala, da se zadeva z junijskimi posvetovanji de-finitivno preišče. To se nam je obljubilo, a zgodilo se v tem oziru, kolikor je nam znane, še ni ničesar Čakali smo kakega odgo era, a dočakali 12. t. m. — nov poziv, da gremo v Slovenijo k skupnemu posvetovanju glede vseslovenskega dijaškega shoda. Torej najprej se nam očita nepoštenost in nelojalnost, potem pa se nas povabi k posvetovanju, kjer se bodo po izjavi .Omladine" pogovarjali z nami pred pričami in z vsemi kartelami, ki se upatrebujejo proti zahrbtnim ljudem, prav kakor bi bila vsa zadeva z našo verolomnostje že davno poravnana. Da se posvetovanja nismo udeležili, je jasno, ker se moramo po teh dogodkih nadejati zopet sličnega nekulantnega postopanja od strani radikalcev. V zadnjem času, zlasti v mesecih pe skupnih posvetovanjih, se čita v vsaki »Oaladini" najstrastnejše napade, ki imajo ečividen namen diskreditirati katol. nsrod. dijaštvo v javnosti Zadnja .Omladina" napada zastopnika »Zarje" pri skupnem po- I svetovanju v Gradcu V notici »Skupno delo in klerikalno dijaštvo" (St 6. »Omladine") nam kliče takratni urednik: »Ne prisegajte na slovensko zastavo, dokler vam ukazuje Rim!" Pri tem naj pa mi mislimo, da jim je skupno nastopanje v narodnih in stanovskih interesih resna stvar?! Utis, ki ga naredi vse t» postopanje narod rad dijaštva, je ta, da nočejo skupnega sodelovanja, da se pa tega ne upajo naravnost povedati. Hočejo pač š; nadalje na vsak način brc; dokazov zabavljati čez »plačane Daničarje" na svojih strankarskih shod h To jim je glavna stvar in fo je gotovo lažje, kakor pa nastopati v zvezi z vsem dijaštvom, kjer se pokažejo v pravi luči. Tako so r a d i k a I c i onemogočili za sedaj skupno delovanje. Radovedni smo, ali bodo, kar zahteva niih akademična čast, opravičili svoje ravnanje ali ne. nemiri In upori o RusUL Upor na Livskem in Kurskem je povzročil v Berolinu govorico, da zasede Nemčija Kursko in Livsko. Menda sta določena že v ta namea 1. in 17. armsdni zbor. Nemški armadi bi pa poveljeval general dr. baron Goltz. Iz Kuxhavena so odplule tri angleške ladje v Baltiško morje, da ščitijo angleške državljane v Rigi, Dorpatu in Pet*rburgu. Angleškim vojnim ladjam sta sledili dve francoski križanci. Sodbo o teh poročilih je težko izreči. Ce bi poslala Nemčija svoje dete na Ruse, bi se to zgodilo gotovo v dogovoru s carjem. Nemčija bi bila gotovo hudo prizadeta, ako bi se posrečilo ruskim upornikom uvesti ljudovlado, na kar delujejo. Zato je pa nekolike verjetno, da hoče nemški cesar to preprečiti. Iz Peterburga poročajo, da počiva ves promet na železnicah, ker so poškodovane malone vse proge, ki jih pripravljajo vojaki. V plemiškem peterburškem mestnem delu so razbili vse pisemske skrinjce. Poštna stavka je sicer končana, a boje se, da izbruhne nova velika stavka. V Peterburg se ne more priti po morju. sSeverin Golos" priobčuje oklio osrednjega vseruskega vojaškega odbora, ki naglaša, da je doseglo prekucijsko gibanje svoj višek. Pospešiti se mora odločilni boj in končati prelivanje krvi. Vse častnike in vojake poživlja, n8j pristopijo k osrednjemu vseruskemu vojaškemu odboru. Vojaška zveza hoče ustavno zbornico in preneha delovati, kakor hitro povzroči splošno stavko armade in mornarice. Moskovski lekarniški uslužbenci s t a v k a j o od 9. t. m. nadalje. Letos stavkajo že tretjič. stavkajo, ker so odbili lastniki lekarn dve njihovi zahtevi. Farmacevti v občinskih bolnišnicah so izjavili, da prično tudi stavkati, ako bi poizkušali s silo nastopiti proti stavkujočim lekarniškim pomočnikom. U Odese poročajo, da je izostalo ju dovsko klanje. Vojaška posadka je naznanila z lepakom, da nastopi z orožjem proti množicam, ki bi nastopale proti judom. V seji „Zveze zvez" 19. t. m. so naznanili, da so izbruhnili novi nemiri v S e-vastopolu. Baje je mesto H a r k o v v rokah upornikov, ki so izvolili novo dumo, ki je nakazala upornikom 10000 rubljev. „Slovo" poroča, da se zopet od 12. t m. ponavljajo boji med Armenci in Tatari. Namestnik je dal Armencem 500 pušk, da ustanove lastno milioo. Vojaki in družba pa zahteva, naj razorož jo armen sko milico. Vojaki so pričeli kar sami je mati Armencem orožje. V mestu je panika. V Jaroslavu je zasedlo 600oboroženih delavcev Korzikinovo tovarno in proglasili , da je tovarna zanaprej delavska last Iz Moskve poročajo, da so proglasili včeraj splošno politično stavko, s katero bi pričeli danes opoldne V Moskvi se pričeli včeraj zjutraj stavkati uslužbenci električne cestne železnice. Tudi moskovski železničarji so sklenili, da se pridružijo splošni politični stavki. Vsled tega je ukazal baje peterburški delavski svet, da prično stavkati danes opoldne. V Moskvi naj bi deloval le vodovod. Ta poročila še niso potrjena. „Novo Vreme* poroča, da so sestavili zastopniki prekuoijskih strank »klic, ki poživlja d lavce in vojake, naj ustanove de mokratično republiko. Oklic izziva tako, da ga nočejo priobaiti niti radikalni listu Danes dopolee so nam došle sledeče brzojavke: Peterburg, 21. decembra. Moskovski župan G jčkov, ki je bil sem poklican, da sodeluje pri postavi glede volilne reforme, je dobil brzojavno vest iz Carskega sela, da ga car ne sprejme. Gučkov se je včeraj vrnil v Moskvo. Riga, 21. decembra. Vojaški vlak je skočil s tira. Pet vozov je razbitih, mnogo vojakov mrtvih in ranjenih. Železniški tir na progi Riga Orel je razdejan. Na včerajšnjem socialno demokraškem shodu s« izvolili novo mestno upravo in pozvali sedanjega načelnika naj odstopi. Peterburg, 21 dec. Iz Voroneza se poroča, da je več carskih posestev opu-stošenih. Moskva, 21. decembra. Izdajatelje .Ruskega Slova", Sigmunda, Ignatjeva in Fcdora Pipina so sinoči v uredništvu ,SIova' zaprli. Tudi delavski list, ki je pozival k oboroženi revoluciji, so zaprli in zaplenili mnogo listov. PeterburgJ 21. decembra. Na Petrovi železnici stavkajo. Iz Moskve se poroča, da so tudi tam začeli sinoči stavkati vsi železničarji. M • s k v a , 21. decembra. V^ed splošne stavke je ustavtieno vse prometno življenje. Električna železnica stoji. Od včeraj opoldne stoji tudi mnogo tovarcn. 50 000 delavcev štrajka. V nobeni tiskarni se ne dela, zato listi ne izhajajo. Danes je večina šol z prtih in učenci gredo na božične po- čitnice. Vse žganjarne so zaprte. Tudi inženirsko društvo je sklenilo sta*ko Poštni in brzojavni uradniki, kakor tudi bančni uslužbenci so sklenili, da danes ustavijo delo. Ker električna centrala stoji, je mesto brez luči. Na pošti sinoči ni bilo luči, zato niso mogli delati in tudi gledališče je bilo za prte. Danes ponoči so zaprli mnogo delavskih voditeljev. Shod stavkujočih je vojaštvo razgnalo. K reftki resoluciji. V listu za naredbe vojnega ministrstva so bila nedavno uradno naznačena nova imena krajev in vasi. Tukaj samo par primerov: BsrOtarjra; (sicer Bunjovo), Hi om viz (Privod ), H*rsalia (Podlios)... Gotovo se bodo čez par let Mažari jezili, če bo kak nepatrijotičen" Slovak imel te kraje s pristno mažarskimi imeni" za slovanske! Za zanemarjeno Dalmacijo. Minister za zunanje stvari Byiandt Rheidt in ministerski predsednik Gautsch sta zaslišala dalmet nske poslance P e r ida, Biankinija, dr. Z*ffiona, Vukovda in dr. Ferija Dalmatinske zastopnike je vodil preds dnik dalmatinskega deželnega zbora Ivčevid. Rargovarjali so se o železniški zvezi Dalmacije z ostalo državo in o dalmatinski ladjeplovbi kakor tudi o jezikovnih zadevah pri dalmatinskih oblastih. Oba ministra sta obljubila, da hočeta upoštevati dalmatinske želje. Fejervary zopet odstopa. Soglasen sklep obeh ogrskih zbornic, ki sta protestirali proti zopetnemu odgode-nju ogrskega državnega zbora, je povzročil, da je podal včeraj Fejervary zapet vladarju demisijo vsega »grškega ministrstva. Prvič je demisioniral Fejervarjr, ko vladar ni takoj pritrdil drznemu načrtu starega generala o splošni volivni pravici, a vladar ni odobril Fejervaryjevega odstopa. S svojo volivno reformo je sodil 721etni general, da si pridobi s svojim načrtom ljudstvo in razbije koalicijo. It, res je bil boj hud. A baje je izgubil Fnžu pri Ptuju je postal poštni eks-pedient v Podsredi. — Poštna pomožna uradnica Marija Debelak je postala po štarica 2. razreda (2. stopnje) v L;ubnu. — Poštarica 2 razr. (2. stopnja) Roža C e r -n o v š e k v Ljubnu je bila na lastno proš njo premeščena v enaki lastnosti v Bra slovče. š Slovanska čitalnica v Mari boru ima svoj izredni občni zbor v petek dne 22. t. m. ob 8 uri zvečer. š Ven s slovenskimi učitelji I Komaj so Nemoi na znanem graškem shodu proglasili ta klic za svojo parolo, že so ga začeli izvrševati. Na povelje „Marburgerce" je predsednik okr. šol. sveta za mariborsko okolico takoj dal odstraniti suplentko na Marčovinski šoli, ki je ondi svojo sluibo opravljala že en mesec v popolno zadovoljnost šolskega vodstva. Cemu to ? Poduk se mora sedaj vršiti v 2 razredih le pol dne. Tako skrbe Nemci za napredek šole. Poslanci naši naj pa ta slučaj osvetle, da bo vlada videla, kako je pri nas političen uradnik odvisen od tako akutnih listov, ka-je »Marburgerca". š Zmaga Slovenoev v mari borski okolioi. V mariborskem okraj nem glavarstvu so pri volitvah v cenilno komisijo za osebni dohodninski davek zmagali na vsi črti Slovenci, in sicer ne-le v 3. ampak tudi v 2. razredu. S tem so Slovenci dokazali, da so tudi celo ob jezikovni meji davčno močnejša m^č ko Nemol š Pri občinskih volitvah v Laškom so v I. razredu zmagali Nemci. Dnevne novice. ,,Sočini" romani. Lep roman si je izmislila „Soča", da dokaže izdajstvo BSlovenčevo". Dokazala js, da smo mi naredili z vlado kupčijo : Ako dd v Gorico slovenskega nadškofa, pa dovolimo mi italijansko vseučilišče v Trstu. Krasen načrt, izvršili so ga skupaj .Slovenec", princ Hohenlohe, Susteršič, Suklje in Gautsch. Kako izdajstvo nam je »Soča* dokazala I Izvedeli smo za gotovo, da niti dr. S u-s t e r š i č n it i S u k 1 j e nista niti ene besede izpregovorila glede tega z vlado. Drugače je pa s .Slovencem0. Kakor je trdil že „Narod", smo mi v direktni zvezi z vojnim ministrstvom, ki nam daje na razpolago vse informacije. In kakor je razvidno iz »Soče", se oglaša v našem uredništvu poleg raznih dvornih svetnikov tudi vedno princ Hohen lohe, kadar gre skozi Ljubljano. Odtod izvira, da nismo še napovedali Italiji vojske, kakor je od nas zahteval sodrug Klobasa. Ia iz teh naših sej je izvedela .Soča* svojo fulminantno novico. Ce hoče Gabršček postati dvorni založnik, naj se le pri nas oglasi ! Bomo že naredili! Nasilstvo pri volitvi v tr-i govsko in obrtno zbornico goriško. Komisija pri volitvi v trgovsko in obrtno zbornioo goriško je proglasila * vseh petih kategorij ih italijanske kandidate za izvoljene, dasi so Slovoici zmagali v štirih kategorijah z devetimi kandidati. Komisija je priglas la za izvoljen laške kandidate, ker večina slovenskih glasovnic ni bila podpisana, a podpisa volivai razpis ni zahteval. Osebne vesti. Povodom svojega umirovljenja je bil preistojaika rudnika v Rajblju, višji rudniški svetnik g. J. Ha-b e r m a n n , imenovan za dvornega svetnika. — Davkar gospod Jožef Oblak je prestavljen iz Ljubljane v Kočevje, davčni tfijial gospod Franc Kobau za davčnega kontrolorja iz Mokronoga v Radovljico in davčni praktikant gospod Viljem K o b a l iz Metlike v Ljubljano. Upravništvo ,Dom in Sveta1 prav lepo prosi, naj mu cenjeni naročniki kmalu dopošljejo izpolnjene nabiralne pole, katere so priložene zadnji številki „D >m in Sveta*, ker se na poznejše ielje ne bo moglo ozirati. — Tečaj za zdravljenje jeo. lajočih otrok. V februarju vis.i se bode na Dunaju tečaj za zdravljenje jecljajočih otri k za ljudske učitelje. UJeležniki se marajo kmalu zglasiti, da se jim vpošljejo na-tančneja roiasnila in se preskrbijo suolenti. — Najstarejši mož v župniji Breznica je dne 19. decembra umrl, nam. reC Anton Mežek rojen dne 11. janu-arja 1811. Pokojnik je stari oče duhovnikov Již.fa in Jineza Pristov. Do zadnjega leta bil je popolnoma bistrega duha in čvrstega zdravja Nai v ma neka gospa y Bristolu, ki ni hotela sredi silnega požara zapustiti •vojega slepega moža. 401etna gospa Chil-cott je bila šele 14 dni poročena s 50'etnim C h i 1 c o 11 o m , ki je bil neozdravljivo slep. Imela je prodajalno s čipkami in okraski v predmestju mesta Lawrence Hill. Ko je pred nekaj dnevi hotela užgati plin v prodajalni, se je užgalo blago in v malo trenu kih so bile vse čipk« v ognju. Hitro je planila gospa pe stopnjicah v prve nadstropje, da reši ondi se nahajaječega soproga. Videli so jo, kako je stoječ pri oknu vila roke. Prinesli so lestvo, a gospa ni ho tela zapustiti moža. Tudi na rjuho, ki so jo nastavili spodaj, ni hotela skočiti. Kmalu nato pa je izginila ed okna. Oba so našli zadnšena v sobi; mož je imel svojo roko še ovito ok"li vratu svoie soproge. — Umirovljen je davkar gospod Anton Nudi č. Književnost In umetnost * A. Aškerc. Mučeniki. Aškerc je izdal zopet knjigo zabavljanja preti katoliški cerkvi. Kar si more le izmisliti domišljija človeka, ki noč in dan sanjari o samih inkvizitorjih, o grmadah in o hereti kih, je tu nagromadil. To niso pesmi, ampak same krvave klobase in osmoljena polena. To so čudni „mučeniki". Vse njihovo mučeništvo obstoji v tem, da so ali uskečili iz samostana v gostilne in se obabili, ali da popivajo v kleteh in zabavljajo čez »papi-ste", da se kar kadi. Hudiči, mrcine in podobni izrazi so jako priljubljeni Aškerčevim nmučenikomB. V celi knjigi ni poezije niti za eno drobno kitico Nekatere pesmi so uprav ostudne, n. pr. ko slavi ta čudni .pesnik" odpadnike, ki so se polastili cerkve, se de nagega slekli in v taki .muče-niški* opravi plesali po cerkvi in uganjali ostudne orgije. Aškerc jih prišteva med mu-čenike! Ze naslovna.slika, ki kaže gorečo grmado in neke cigansko ženske, e kateri se ne ve, ali predstavlja svobodno misel ali hetero ali personificirano jetike, nam s svojim dimom jasno pove, da je tu mnogo prismojenega. I a ta duh prismojenosti pos'aja vedno večji, čim dalje čitaš; sploh pa človeku zdravega okusa ni mogoče piečitati teh silno bedastih luteranskih parrflitev brez največjega premagovanja. — Aškerčeva poezija je umrla ed apostatskih krčev. Na grob si je zdaj navalil to težke klado, da nikdar več ne vstane. Aškerc ni več pesnik (ako ne izvaja pesništva morda od besede „pesa"). — Njegove nesto je le še pri kakem humori-stičnem apostatskem listu, ki živi ed pam-flitov. Stopil je s Parnssa v močvirje in tam bo najbrže ostal pozabljen in preziran ter bo zbiral dračje ?a grmade, na katerih se- j žiga sam svoj nekdanji pesniški ugled. Aškerc misli, da bo s to svejo knjigo pri vedel Sloveno« do odpada od katolicizma, a on je dokazal le nekaj drugega: Di od-pidništve živi same od klevete, ed sirovega zmerjanja in zabavljanja, da pa nima niti idej. niti pesniške lepote. Grdo je in v grdobi|i se valja. Naj se ozre Aškerc na krščanske pesnike z njihovimi vzvišenimi, krasnimi proizvodi! Nato naj si zakrije lice in naj utihne, ker pesnik ni več, ampak le kurjač za grmade. llnbllonski novice. lj Leonova družba. Predavanje o Medvttjovih „Hoeziiah" je bilo prav dobro obiskano. Dr. Lampe je najprej govoril o razmerju Medvedovem do novih struj. Moderni so impresionisti, ki pesnijo pod vtiskom hipnega čuvstva. Njihove idije so večinoma zakrite cd individualnih čuv stev. Naravo opevajo le, kakor se zrcali v njihovih čuvstvih in njih ideje so vedno nejasne, izredne, bolestne, tako da se zatekajo po snov v norišnice. Ves drugačen je Medved, katerega poezija je klasične izklesana, vseskozi jasno refleksivna, četudi obdeluje temne probleme. Pri njem prevladuje razum, ki z jasno logiko pred ra v b st 'o stvari in ga opeva v jedrnati, moško odločni obliki. Predavatelj je citiral zglede zato iz vseh oddelkov Medvedove zbirke. Posebno je pa še analizirsi Medveda kot prvega slovenskega satirika, ki biča s krepko roko dru žabne in literarne nedostatke. Predavanju je sledila živahna debata, v katero so posegli dr. Krek, ki je omenil Medvedove razmere do Gregorčiča in Lermontova, prrf. Jarc, kije kazal na to, kako je tudi pri Medvedu zdravi naturalizem nekak regulativ za idealistično smer, di. M. Opeka ki je povdarjal posebno jezikovne stran Medvedovih poezij z njenim besednim bogastvom. Potem se je razvila daljša debata o pesniškem glasoslovju glede ca stihe, katere sta se udeležila zlasti dr. Al. U š e -n i č n i k in pref T r š a n Bil je jako prijeten in poučen večer, v čast pesniku, ki si je s svojimi umotvori priboril eno prvih mest v naši literaturi. Predsednik dr. Gruden je izrekel slednjič željo, da bi naš vrli pesnik sedaj, ko je stopil v dobo pesniške zrelosti, še dolgo mogel napredovati na tej peti. — Prihodnje predavanje bo prvo sredo po novem letu. Govori d r. Krek o psihologiji in psihiatriji. lj Ljubljanski občinski svat ima izreano sejo v soboto, dne 23. decembra 1905 ob 5 popoldne v mestni dvorani. Na dnevnem redu so poročila: o neki ponudbi za odkup mestnega sveta ob Levstikovih ulicah za Wettacbove vilo; o proračunu mestnega loterijskega posojila za leto 1906; e proračunu mestnega ubožnega zaklada za leto 1906; o proračunu zaklada meščanske imovine za leto 1906; e proračunu ustanovnega zaklada za leto 1906; o povečanju konjske klavnice; e uravnavi hodnika pri hiši Antona Bizjaka v Bohoričevih ulicah št. 16 in o uredbi uhoda v njegovo hišo; o prevzetju nekaterih stropov v Mestnem domu, za katere je imela jamstvo tvrdka Faleschiai in Schuppler; o izvolitvi dveh zastopnikov občinskega sveta v šolski odbor obrtne nadaljevalne šole; e nasvetu dovolitve nagrad uslužbencem mestnega užitninskega zakupa; o proračunu troškov tega zakupa za leto 1906 — Volivne reforme še ni nikjer, dasi je že par tednov tiskana. li Konoert ,,Glasbene Matice". Prihodnji veliki koncert „G!asbene Matice* bode dne 12. in 14 januarja 1906 Izvajalo se bode B e s s i j e v o velike oratorijsko delo .C a n t i c u m o s n-ticorum" ali .Visoka pesem* Salomennva. li Pevske vaje ,,Glasbene Matice". Prihodnje pevske vaje za „Vi-soke pesem" so se take razdelile: V s o b e t e , dne 23 decembra ob 8. uri zv. skupna vaja celega zbora, v srede dne 27 decembra in v petek, dne 29. decembra so ločene skušnje: obakrat ob polu šestih za ženski zbor, ob osmih za moški zbor. lj Smrtna kosa. V Ljubljani sta umrla umirovljeni glavni davkar g Štefan W r u s s , star 82 let in upokojeni višji inženir g. Anton S c h w a b , star 55 let. Ij Zopet nesreča na južnem kolodvoru. Včeraj popoldne je prišel prpenjač Valentin Velkavrh na južnem kolodvori med vozove, ki so ga tako stisnili, da je čez pol ure umrl. Pokojnik zapu§ča vdove s petimi nepreskrbljenimi otroci. Truplo so prepeljali v mrtvašnico k sv. Krištofu Ali res ni nikogar, ki nastopi proti vednim nesrečam na juž. kolodvoru, ki zahteva vsako leto toliko človeških žrtev! lj Utopljenega so našli danes dopoldne v Makru grabnu Starinovega hlapca Jožtfj Miheliča, rojenega 1841. 1. v Hrastju. Včeraj popoldne je pripeljal na Opekarsko cesto smeti. Kako je prišel v vodo se ne ve. Konje in voz so ljudje dobili ponoči na oesti. Truplo so prepeljali v mrtvašnic? i k sv. K«-;*tofu. li Zadi-uga urarjev in zlatarjev je v&uti zopet iz-oiila zasvejtga načemika zagrizenega hajlovca urarja S o m n i t z a s sv. Petra ceste. Upajmo, da se je to zadnjikrat zgodilo. lj Obiskovalcem knjigovodskega tečaja ,Slov. kr&6. soc. zveze1 se naznanja, da se vrSi odslej ta tečaj vprostorih .Slovenske, krščanske soc. zveze" in sicer kakor doslej vsak petek ob pol 8. uri z v e ž e r. lj Slovensko gledališče. Sinoči se je uprizorila no*itsta Carjev kurir, spisan po romanu Julija Verne — Igra je „Au vsak 2 m v premeru in V2 m močan, popolnoma še rabni so naprodaj v tovarni za barvo pri Devici Mariji v Polju pod Ljubljano. — Več o tem se izve pri Blažu Zabretu v Britolu pri Kranju. 2689 8 -1 Svojim cenjenim odjemalcem si uso-jamo naznaniti, da počenši z današnjim dnem gosp. M. Kadunc, poslrešček v Ljubljani, nI več naS zastopnik, ter jih prosimo, da cenjena naročila na drože (Pressgerm) odslej pošiljajo naravnost na nas. V bodoče računamo naSe najboljše drože samo K 120 za kg. — Poleg tega si dovoljujem ponuditi vsem pekarijam naS proizvod v sladu (Backermalzmehl) po 80 vin. kg. Vzorce pošiljamo na zahtevo brezplačno. a669 6_3 Žganjarna in tovarna za drože Dvor (H5fl) pri Frežah, Koroško. 2586 1—1 = Jax-u & sin Ljubljana, Dunajska cesta se sprejme npg po$trežniea Najstarejša, od leta 1839. obstoječa, večkrat odlikovana tvrdka najvljudneje priporoča preč. duhovščini in slavn. občinstvu svojo bogato zalogo vsakovrstnih finih, žepnih, kuhlnskih, vrtnarskih, namiznih nožev, škarij, finih britev samobrllnlkov, škarij za lase, guml-cevl, drsalke in še mnogo drugih v nožarsko stroko spadajočih predmetov. K obilnemu obisku se najtopleje priporoča 2591 3-1 N. HOFFMANNA naslednik. Naznanilo. Podpisana zadruga naznanja slavnemu občinstvu, da bodo trgovine urarjev in optikov v nedeljo dne 24. decembra t. 1. od 8. ure zjutraj do 12. opoldne in od 3. ure popoldne do 6. zvečer 3595 2-1 odprte. Zadruga urarjev In opfikarjev v Ljubljani. 2291 33 »Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani" Podružnica v CELOVCU. Kupuje in prodaja vse vrste rent. zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij j srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese Izdaja k vsakemu žrebanju. Akcijski kapital K 2,000.000'-. Rezervni zaklad K 200.000' Zamen-ava ln ekstomptuje D/ije predujme na vrednostne papirje, izžrebane vrednostne papirje in vnovči^je Zavaruj« srečke proti kurzni zapale kuponu. izgubi. Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitnlnske kavcije. MS- Eakompt ln Inka..o manlo. "Mi j«- Borzna uaroSUa. -fcft Podružnica v SPLJETU. Denarne vloge sprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. Promet s čeki In nakaznicami. •O BT&jtnp ln proo.».ja M vsakovrstnih drft&vulh pnplrjov, aredk, dan&rjav itd. £nv»rov&n,)% r.a izgube pri žrebanjih pri iz žrebanju naj manjšo na dobitka. — Promeso za vsako žrebanje. Knl.ntoa ivrSitev n s r n č i 1 np hnril Me*tjariena delniška uruzaa „ifd 13 tat C U It" '» Wo!liwl* 10 in 13. 0una|, I., Strfibfllgrassa % ___ Pojasnila v vseh foapodarsKlb ln ftnanAnlh stvareh, potem o kurznih vrednostih vseh ftpekolaoljafclh vrednoatuih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor j« mogoče visocega obrestovala pri popolni varnosti oalotenlh fflavnlo. i« ifio—136 lisa ,