Zafajt/ffet TEDNIK TRBOVLJE, 16. avgusta 1962 • številka 34 Leto XV « 20 din Pozdrav rojakom! Te dni je na obiskih v Zasavju največ rojakov. Ni še doflo, ko smo si segli v roke in se poslovili z isto željo, da bi 6e kaj kmalu spet srečali in pomenikovali o preživelih dneh odsotnosti. In spet ne bo dolgo, ko boste odpotovali nazaj v kraje, kjer zdaj živite. Nešteto od vas se je ponovno odločilo za obisk k svojcem, znancem in tovarišem v domovini. Neštetim se je pa letos prvič uresničila želja, priti spet v svoj rojstni kraj, spoznati domovino po dolgih letih, videti dosežke nove socialistične domovine, objeti sorodnike in stisniti roko prijatelju. Vsem vam kličemo: Dobrodošli! ter srečno in veselo bivanje md nami oziroma med sorodniki in znanci! Veselimo se teh srečanj, ob katerih si bomo obujali spomine. Tisti, (ki ste že spoznali napore graditve boljšega in srečnejšega jutrišnjega dne, boste lahko ugotovili vrsto novih dosežkov. Vsem, ki ste letos po dolgih letih odsotnosti prvič prispeli na obisk v domovino, se vam bodo, nedvomno še bolj vtisnlii spomini na spremenjeno podobo naših krajev. Se enkrat vam kličemo: prisrčno pozdravljeni med nami in prihodnje leto spet na svidenje! 1 z vsebine • STROSKI I'RESE-GLI REALNO STOPNJO - Zapisi o izkoriščanju bolniškega zavarovanja — stran 3 9 UTRINKI izpod KUMA — stran 5 • OBISK V JEVNICI stran 6 • TRBOVELJSKI »MONTE CARLO« — na obisku pri trboveljskih upokojencih — stran 7 • V KOMUNAH CIM-PREJ UVESTI ANALITSKO SLUŽBO — stran 2 • Športni tednik — stran 9 • ZANIMIVOSTI -stran IS Zastave na pol droga V soboto zjutraj je tudi rudarje v obeh zasavskih rudnikih in ostale delovne ljudi na našem področju pretresla novica, da so v velenjskem rudniku pri opravljanju dela izgubili življenje štirje še mladi rudarji. Žrtve rudarske nesreče v Velenju so v nedeljo pospremili na zadnji poti tudi predstavniki obeh zasavskih rudnikov in godbe na pihala. Poletni motiv iz okolice Radeč Zbirali bodo star papir (N. S.) LJUBLJANA - Na zadnjem plenumu OK LMS so mladinci na predlog predsednika OLO Ljubljana tovariša Mikoša sklenili napraviti akcijo za zbiranje starega papirja. V tej akciji nameravajo mladinci zbrati Martin Arhnauer — novi predsednik ObSS v Litiji I 100 ton starega papirja, kar bi bilo približno 10 kg na mladinca v našem okraju. Občinski komiteji LMS v Zasavju so o tem vprašanju tudi že razpravljali in sklenili, da zberejo mladinci čimveč starega papirja ter Proizvodni plan za leto 1963 Na eni od minulih sej v minulem mesecu so razpravljali člani upravnega odbora Strojne tovarne iz Trbovelj o osnutku osnovnega proizvodnega plana za leto 1903 ter ga tudi potrdili. Po osnutku plana je razvidno, da se bo izvoz v naslfed-njem letu povečal za skoro 100 odstotkov, se pravi od letošnjih 355,000.000 na 700 milijonov dinarjev v prihodnjem letu. Količinski plan proizvodnje pa predvideva, da bodo -v naslednjem letu izde- Razstava fotografij o gradnji nove Zasavske ceste (ma) ZAGORJE - V okviru prireditev ob občinskem prazniku je bila v Delavskem domu odprta tudi razstava fotografij, ki so jo pripravili pripadniki JLA o gradnji nove Zasavske ceste. Razstava je bila skupaj z razstavo akvarelov Toneta Leskoška odprla do včeraj zvečer, računajo pa, da bo v prihodnjih dneh obiskala Se Trbovlje, Hrastnik ln Litijo. laii že 6060 ton raznih proizvodov v skupni vrednosti 4 milijarde tristo milijonov dinarjev. Mimo tega so pa razpravljali člani upravnega odbora tudi o osnutku invcsticijsko-vzdrževalnega plana po vrednosti in nazivu za naslednje leto ter sklenili, da mora biti ta ter tudi dokončni plan proizvodnje za prihodnje leto izdelan do konca tega meseca. Topel sprejem gostov iz Holandije (L) TRBOVLJE — V ponedeljek je prispelo na dvodnevni obisk v Zasavje 80 članov rudarskega pevskega zbora iz VVuubacha in jazz ansambla iz Limburga na Nizozemskem. V ponedeljek zvečer so se predstavili stanovskim tovarišem iz Trbovelj v veliki dvorani Delavskega doma, v torek zvečer pa še Zagorjanom, prav tako v Delavskem domu. Goste iz Holandije so tako v Trbovljah kot v Zagorju zelo lepo sprejeli. triko pomagajo našemu gospodarstvu oziroma papirni industriji, ki je morala uvažati letno 5000 ton starega papirja za predelavo. Vse mladinske organizacije so o akciji že obveščene in bomo o prvih rezultatih lahko kmalu poročali. Mladinci žele, da bi jim v tej akciji pomagale vse gospodarske organizacije, ustanove in tudi družbeno-poli-tične organizacije, da bo uspeh čimboljši. (ma) LITIJA — Te dni se ja sestal- plenum litijskega občinskega sindikalnega sveta.' Na seji so razpravljali a šestmesečni realizaciji v litijski občini, o novostih v socialnem zavarovanju ter o ustanavljanju komunalnih skupnosti socialnega zavarovanja. Na seji so za novega predsednika občinskega sindikalnega sveta Litija izvolili Martina Arhnauerja. V prvih sedmih mesecih 638.200 ton premoga (ma) TRBOVLJE — Rudarji z Rudnika rjavega premoga Trbovlje - Hrastnik so v mesecu juliju nakopali 80.500 ton premoga, v prvih sedmih mesecih letos pa skupaj 638.200 ton premoga. Operativni plan proizvodnje premoga v tem rudniku v mesecu juliju ni bil dosežen zaradi izrednih težav v jamskih obratih Dol, Hrastnik in Trbovlje. Ob koncu julija se je proizvodnja nekoliko izboljšala in zdaj v prvih avgustovskih dneh poteka normalno, čeprav Imajo na jamskeih obratu Trbovlje težave zaradi precejšnjih izostankov z dela, največ zaradi bolezni in nezgod. V začetku avgusta so začeli tudi z delnim pridobivanjem premoga na površinskem kopu na Dobrni, vzporedno s tem pa nadaljujejo z deli pri odstranjevanju velikega zemeljskega plazu, ki je spomladi prekril ta površinski kop. Rudnik rjavega premoga Trbovlje - Hrastnik je v prvem polletju Izvozil preko »Tehnoimpeaa« tudi 6160 ton premoga — največ debelejših vrst — v Avstrijo. Računajo pa, da bodo v drugem polletju izvozili približno prav toliko premoga tudi v Avstrijo. Napredek odvisen V komunah čimprej uvesti od občanov analitsko službo Prejšnji četrtek je bila v stekleni dvorani Delavskega doma ob 9. avgustu — prazniku občine Zagorje ob Savi — slavnostna seja občinskega ljudskega odbora, ki so se je udeležili med drugimi tudi republiška ljudska poslanca Jože Kladivar-Leon in Jože Bračun, podpredsednik OLO Ljubljana Tone Koprivnikar, podpredsednik ObLO Litija Albin Jesenšek, zastopniki pripadnikov JLA — graditeljev nove Zasavske ceste, predstavniki družbenopolitični** organizacij zagorske občine in zastopniki zagorskih delovnih pcdektivov. Udeleženci slavnostne seje 60 najprej z enominutnim molkom počastili spomin padlih borcev in žrtev fašističnega terorja, potem so pa delegacije občinskega odbora ZB NOV in ObLO odnesle vence na grobove padlih prvoborcev, na grob narodnega heroja Toneta Okrogarja-Nestla in drugih. Predsednik ObLO Zagorje ob Savi Dušan Kolenc je zatem v govoru na slavnostni seji med drugim naglasil, da so bili streli pred enaindvajsetimi leti, ko so borci prve revirske čete napadli sedež werkschutza in žandarmerij-ske postaje v Toplicah, zgodovinski glasniki porajajoče se nove dobe. Napredek, ki ga je dosegla zagonska dolina v zadnjem času, je očiten in vzpodbuden. Predsednik Dušan Kolenc je med drugim tudi naglasil, da bo napredek občine v prihodnje še bolj odvisen od samih občanov. Zaradi tega bo bolj kot kdajkoli važno, da bodo gospodarske organizacije v celoti dosegale predvidena planska predvidevanja in da bo postala proizvodnja še bolj kvalitetna in cenena. — Pri tem je še poudaril, da se tudi zagorske gospodarske organizacije v zadnjem času bolj vključujejo v izvoz in iščejo zraven tega tudi možnosti, da bi v prihodnje še Več izvažale. — M. L. Po doslej znanih podatkih o realizaciji družbenih planov zasavskih občin je očit-‘ no, da so presegli planirano vrednost proizvodnje le v hrastnišlki občini, v vseh treh ostalih občinah so za nekaj odstotkov pod planom. Opaženo je, da so zlasti v manjših gospodarskih organizacijah planirali več, kot pa so lahko proizvedli. Znane so tudi druge težave, ki nastopajo v gospodarjenju. Te so zahtevale razmišljanja o preusmerjanju proizvodnje in o zmanjševanju zalog v nekaterih kritičnih gospodarskih panogah. Znano pa je tudi to, da o težavah razpravljajo predvsem V gospodarskih organizacijah samih in da ponekod ne marajo javnejše razprave. So tudi primeri gospodarskih organizacij, ki bi iz takih vzrokov našle rešitve v vskla-ditvi proizvodnje in celo v združevanju svojih sil, vendar 6e takim rešitvam izmikajo. Vsemu temu se pridružuje tudi včasih dokaj neobjektivno razpravljanje o problemih gospodarjenja tudi v nekaterih občinskih forumih. Do takšnega razpravljanja pa privede pomanjkljivo informiranje o gospodarskem stanju v komunah v določenih obdobjih. Marsikatera _ razprava je posledica zgolj približnih poznavanj razmer v gospodarskih organizacijah, kar pa ne more biti primerna osnova za ugotavljanje vzrokov in posledic gospodarjenja. Nedvoumno se zastavlja zahteva po hitrem in sposobnem analiziranju gospodarjenja v občinah. Nujno je, da imajo komune samostojno in uvedeno analitsko službo, ki bo omogočala razprave o dosežkih v okviru družbenega planiranja ob vsakem času, ne pa le ob četrtletjih in polletjih. Pa tudi podatki za taka obdobja bi morali prej priti do ljudskih odbornikov in drugih oseb, ki naj bi o tem razpravljale in vplivno odločale. Torej se je zdaj znova ponovila praksa zapoznelega obravnavanja gospodarjenja v občinskih ljudskih odborih. O polletni realizaciji doslej ni bilo zbranih podatkov, zato so seje na to temo sklicane ali pa šele bodo v tem času. To bo imelo slej ko prej negativen vpliv tudi na bodoče planiranje. Zdi se, da bi bilo prav, če bi o družbenih planih za prihodnje leto razpravljali že jeseni, tik po času, ko mine tretje tromesečje, ne pa da razpravljamo o realizaciji družbenega plana v treh tretjinah tega leta šele tik pred novim letom. Opravičila, da ni pokazateljev za družbeno planiranje za prihodnje leto, so v bistvu nesprejemljiva. Kar je v komuni in kako naj bo v komuni, to nam je že precej let znano. Pri planiranju pa je potrebno govoriti predvsem o vsebini gospodarjenja in ne le o podrobnostih. Mislim, da bi o tem lahko govorili .že dovolj zgodaj in da bi proučeno vsebino potem zlahka oblikovali po raznih navodilih, ki šele pridejo. Primer za takšno trditev lahko najdemo v namenu letošnjega družbenega plana v Trbovljah, ki je predvideval ustanovitev gradbene industrije. Toda pri tem je ostalo le pri zamisli. Prav ustanovitev takšne industrije pa bi dala družbenemu dogajanju dokaj drugačno vsebino, kot pa jo daje registracija gospodarskih dosežkov v posamez- Razsvetljava ob Kolodvorski cesti ZAGORJE - Pred kratkim so ob Kolodvorski cesti ure- • Letna naročnina 720 din Jj ‘posameznih grosističnih fr- ga dohodka in je 1,602.688 di- dili javno cestno razsvetljavo. '•* »n« -----' ’ • _ -> ---:— i.: v: un.- — Doslej je bila ta cesta dokaj slabo razsvetljena. Ob Kolodvorski ce.*ti so namestili Uredništvo ZT fluorescenčne svetilka Trgovska podjetja pred važnimi odločitvami V zadnjem, čustjp Jisph iti- je j) zadnjih nekaj letih res vanja, ne bi bilo vrč posred-rih zasavskih občinah podrob- 'večal promet v trgovini, ob nikov, potrošnikom bi pa bilo neje razpravljaj, g proble- tem pa ni bil dosežen bistve- omogočeno nakupovanje blaga mih, ki se porajajo v blagov- nejši napredete v povečanju boljše kakovosti in po pristopnem prometu. Vzrokov za to prodajnih površin, prodajaln, nejših cenah, je vec^ nedvomno je pa naj-, skladišč, v večji izbiri blaga, V Zasavju zdaj deluje že važnejši — sorazmerno naza- konkurenčnosti cen itd. Iz teh precej prodajaln grosističnih 'dovanje prometa v primerjavi ugotovitev zdaj izhaja potre- trgovskih podjetij in proizvod-'s pričakovanji. Preseneča tudi ba, da se v prihodnje v vseh nih podjetij. Omeniti velja, da ■ ugotovitev, da so največkrat štirih zasavskih občinah po- je dosedanje poslovanje velike pobudniki za take razprave sveti vso pozornost razširjanju večine poslovalnic veletrgovin, tovariši iz trgovskih podjetij, in povečanju zmogljivosti tr- proizvodnih podjetij in drugih ki so pa sicer vse doslej radi govske mreže. Ob tem se pa izvenzasavskih podjetij v Zaporah tj ali na nadaljnji razvoj vse bolj poraja tudi zahteva savju ugodno in primerno, in napredek trgovine, saj so po večjem razvijanju trgovine Trgovska podjetja v Zasav-se uspavali ob tem, ker so se na način samopostrežbe in sa- ju bodo v kratkem pred važ-proizvodi tako rekoč sami od moizbire. nimi odločitvami. Ob tem ve- sebe prodajali. Ob tem so se oy vpra'san)u nadaljnjega lh. oglasiti, da ne bi smeli pa v mnogih zasavskih trgov- urejanja specializacije tr- ‘“g za razpravami o tem, skib podjetjih v preteklosti govske mrde v 2asavju, kar.. k.aksn*organizacijska oblika tudi odločili, da večji del seveda 2ahteva določena inve- b° vpeljana z morebitno reor-ustvar,enega čistega dohodka sticijska sredstva, se je Pa raz- &*nizacijO, pač pa za dosego namenijo za osebne dohodke, ustavila. Občinski ljud-J’?an>t*nla *troskov trgova- ki so ze bili prtltcno nad po- ski oJhoH m - y vdji nja, odpravo posrednikov m vprečjem ostalih panog, man,- mcri pomagati trgovskim pod- ** ,e™.’ daL se Prosnikom si det pa namenjal, za sklade. jetjem pri urejanju teh proble- omogoči nakup blaga bolje Zdaj, ko zasavska podjetja mQy Sjmj t ska podjetu kakovosti m po pnstopnejsib -kot že omenjeno - ne be- J0 „ zadnfem l^u precej- ccnah' S'v.eda t* P” *"P ne ležijo bistvenega povečanja fe„ M KS(varjenega %st ' gre pozabit, tud, nasodelova-prometa so začel, razmišljati dohodka namenjala za osebne V' >la področju Zasavja, o J S° dohodke, medtem ko je v skla- katerem smo v našem listu ze skoro povsod ugotovil,, da se dif} 0!fJ/0 bol) malo sredstev, nekajkrat pisal, ,n opozarjali _______________________ Pred trgovska podjetja v Za- ** njegovo ekonomsko in savju štopa torej zdaj izredno družbeno upravičenost. Važna zahteva: zbrati potreb- M l rvr /7- / -1 « » _ .. . J _ il — 1 _ * »ZASAVSKI TEDNIK,« glasilo SZDL Litija, Zagorje, „, . , , . Hrastnik, Trbovlje 0 Ureja !*T. uredniški odbor urednik Stane SU! Glavni tnJetijnvitCitKt-aCi-‘° PTk/ ullAR • ZZe,;JP™lZ>? £ bod°. M. L. ZADOVOLJIVA DELITEV ČISTEGA DOHODKA V TRBOVELJSKI OBČINI lipovsfk UrTdtk rp *&**Z‘£j£wako LIPOVŠEK 0 Tiska CP »Go- 2ase v tem uspela, ker ni mo- . ,. rcnjsll tisk« v Kranju • g0{e govoriti o kakem zdruie- Na članek, objavljen v Uredništvo in uprava TR- van:u sredstev v trgovskih zadnji številki ZT pod gor-BOVLJE, Trg revolucije 11/11; podjetjih na območju ene ob- njim naslovom pojasnjujc-telefon 80-191, poštni predal kaj šele v Zasavju. Tako mo, da sc je kolektiv trbo- 82 • Tekoči račun pri Narod- postaja vse bolj aktualna in veljske Splošne bolnice lani n! banki Trbovlje 600-13-3 146 gospodarsko zanimiva ponud- dvakrat odrekel delitvi čiste-0 Letna naročnina 720 din - - ——.•, .. „n s„ 1 Am .v (z dostavnino) mesečna 600 din (z dostavnino) 0 Nenaročenih rokopisov in fotografij rane prodajalne, s čimer bi se menil 7.a sklade. govskih podjetij, da bi v Za- narjev, ki bi jih lahko savju odprla svoje specialni- delil na osebne dohodke, raz- na- ne vračamo inatno zmanjšali stroški trgo- nih obratih, ki res tudi zdaj delujejo in proizvajajo, kot bi tudi sicer — v obliki gradbene industrije. Razlika med enim in drugim je vsekakor znatna, predvsem tedaj, če gledamo na komuno perspektivno. Planiranje od planiranja se torej razlikuje, kot se temu enako razlikuje tudi razpravljanje o planiranju od razpravljanja o pravem planiranju. ’ V. SIREC Sodelovanje v novih statutih V razpravi o novem statutu občine v hrastniški občini je prišla do izraza potreba po formuliranju sodelovanja med občinami v obravnavanju šolstva. Ob tem pa nastopa vprašanje, kako obravnavajo osnutki statutov občin sodelovanje med občinami tudi v ostalih vprašanjih, predvsem pa v gospodarstvu, ki bo za-, htevalo s časom takšno obravnavanje, ki pa naj bi vsekakor bilo uzakonjeno predvsem v statutih občin, da ne bi bili razgovori o tem vprašanju samo plod slučajnih okoliščin in občasnih potreb. V dosedanjih javnih obrav- navah nismo mogli zaslediti tega, da bi komisije za pripravo statutov s posebno pozornostjo obravnavale tudi to vprašanje, ki se pojavlja v vsakdanjem življenju že dokaj časa in zahteva tudi primeren odnos do vseh činitcljev vseh Zasavskih občin. Prav tako kot so v šolstvu že bili doseženi nekateri rezultati v sodelovanju, ki zahtevajo tudi formulacijo v statutih, kjer naj bo očitno vsaj to, da posamezne občine nastopajo kot soustanovitelji nekaterih šol, je jasno, da tudi v zadevah kulturne dejavnosti ne moremo govoriti o strogi ločenosti med posameznimi komunami, saj so predstavniki občin često v zadregi, ko^je govora o tern, kje je v občini kulturno središče. V hrastniški občini bi na primer mogli govoriti o * treh kulturnih središčih: Radečah in dvakrat v Hrastniku. Toda ali niso to le središča močneje izražene kulturne dejavnosti? Ali je mogoče v zasavskih občinah govoriti na primer o šestih ali več kulturnih središčih;1 Saj se vendar kulturna dejavnost v teh krajih dopolnjuje in črpa pobude druga iz druge. Taka povezanost je pa tudi v gospodarstvu. Potrebna je posebno v kmetijstvu, potem izrazito v turizmu, saj ne moremo govoriti o turizmu ene občine, temveč le o turizmu v Zasavju, ki terja enovitost pogojev za turizem. In takšnih vprašanj bo z leti še več, statut pa naj velja kar se da dolgo in torej naj predvideva razvoj kar najbolj daljnosežno. Preden bo zaključeno delo na statutih in preden pridejo le-ti v javno razpravo, bo treba ponovno premisliti ob drugem tudi to. y. SIREC Stroški presegli realno stopnjo SE O SOCIALNEM ZAVAROVANJU Razprave o komunalnih skupnostih socialnih zavarovancev se nadaljujejo v vse večjem obsegu v vseh zasavskih občinah. Od Zavoda za socialno zavarovanje zahtevajo vse več podatkov, ta pa ugotavlja, da jih po sedanjem načinu poslovanja ni zbiral dovolj. Pomemben pa je podatek podružnice tega zavoda v Trbovljah, da so letos gospodarske organizacije z območja njenega’ poslovanja plačale v polletju že 15 milijonov dinarjev posebnega prispevka, medtem ko so lani v vsem letu plačale le 4 milijone 600.000 din takega prispevka. To pomeni da so gospodarske organizacije močno presegle realno stopnjo Stroškov za zdravstveno zavarovanje. V trboveljski občini se je število izgubljenih delovnih dni na ta način povzpelo pri tovarni pohištva celo na 8,49 odstotkov, kar je več kot pri rudniku, ki ima odstotek 8,18. Nad povprečjem, ki je dejavnosti dovoljeno, je še šest drugih gospodarskih organizacij. Sistematično pa so se lotili reševanja teh problemov le pri rudniku. AMBULANTE SAME NE BODO UREDILE ZADEVE Ko smo vprašali za mnenje zdravnike v ambulantah, so nam rekli, da ambulante same ne bodo mogle rešiti tega problema. Pravijo, da so zdravniki sicer lahko strožji, vendar je to vprašanje kompleksno. Menijo, da je v veliki meri stvar uprav gospodarskih organizacij, da preprečijo prevelik naval na ambulante s poostrenim kriterijem discipline. Priznavajo tudi, da je negativno vplivalo na ocenjevanje delovne sposobnosti delavcev prav to, da si le-ti sami izbirajo zdravnika. Vsak zdravnik pač ne more poznati vsakega delavca, ki prihaja k njemu, In to simulanti prav dobro vedo, zato gredo od ene do druge ambulante in so včasih naravnost nesramno vsiljivi, kar tudi privedle do popuščanja zdravnika. Najvažnejše pri tem je pa to, da s takimi primeri zdravn:ki izgubljajo veliko časa, ki ga potem primanjkuje PTi pregledih tistih pacientov, ki so res potrebni vse pozornosti. CE EN OBRAT MORE, ZAKAJ NE BI MOGEL DRUGI? Pri rudniku Trbovlje— Hrastnik ugotavljajo, da je pri hraslnlf-em obratu znatno manj bolezenskih in nezgodnih izostankov, pa tudi neopravičenih, kot pa pri trboveljskem obratu, čeprav sta oba obrata številčno in po sestavu dokaj izenačena. Tako je na hrastniškem obratu bilo v letošnjem prvem polletju 5,3 odstotka bolezenskih izostankov, na trboveljskem pa 6,5 odstotka, torej gre za razliV.o nad I odstotkom. Nezgodnih izostankov je na hraslniškem obratu 0,3 odstotka, na trboveljskem pa enkrat več. To pa pomeni, da je prizadevnosti v teni sm slu bilo vse-‘ skozi na hraslniškem območju več kot pa na trboveljskem. To kažejo tudi pregledi za nekaj let nazaj. Torej: zakaj ne bi mogel en obrat tega, kar more drug obral? ZNIŽANJE OSKRBNEGA DNE: PRAV, TODA.. V trboveljski bolnišnici so znižali oskrbni dan za 450 d narjev. To novico so vsi sprejeli z odobravanjem, toda obenem se je rodil pomislek, da ne bi morebiti šlo to znižanje na račun kakovosti oskrbovanja zavarovanca. Razen tega se je v razpravi pojavila tudi misel, da bi bilo dobro vedeti za stro ke oskrbovanja bolnikov, lo.e-no od stroškov za zdravila. Ponrsle-k, ki ja izražen v obliki predloga, je upoštevanja vreden. Razen tega je razveseljiva novica, da so z.nižali ceno tudi na klnikah in pričakovati je. da bo !a-ko tudi na poliklinikah. Mimogrede je vredno omeniti tudi to, da je bilo v prejšnjem mesecu izdanih za polovico manj receptov kot poprejšnje m:sece. Tako da se v tej smeri stvari v redu razvijajo, kot navadno pravimo temu. KONTPOTA BOLNIKOV OD STRANI GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ Pri rudniku, kjer Je položaj po trl že kočljiv, ker so bolniški izostanki :eo h tro naraščali v zadnjih mesec h. so s l.i.n bili vzpedbuj.ni tudi h kontroli boin kov, ki so si zagotovil) bolni ki sla-lež. Ob obhodu cd^ovorn h tovarišev, so se nekat ri -bolniki« po ku ali ri.r.T, enega so zalotili pri vožnji s kolesom na taki stezi, k er še reš težko pride'. Ta ;e je teko peljal na obisk. Nekatere so zalofli s ko:o v rokah in ko:em na hrbtu. Eden }e v delovni obleki č kul ra topilce Čatež, in t ko naprej. Ugotovljen Je na primer tudi primer -b !ni'.a<*. kateremu "e bilo predpl ano slrcgo ležanje, pa so ga našli pred l:Ko, bosega in brez srajce - ker je biia vro ina — in je klical koko i ... Ob tem znova ugotavljaj, da bi bilo potrebno uvesti določbo, da sme ocenjevali delovno sposobnost delavca le za to Izbran zdravnik od gospodarske organizacije. DRŽAVLJANI PROTESTIRA TO Od čaca do čars< pišejo državljani na naslov zJrav-nijkih komisij pri zavodu za socialno zavarovanje in tudi na druge naslove. V teh pismih p role-tirajo zoper brezbrižno dajanje bolniške ja staleža ljudem, ki sc potlej širokoustijo, ©eš, saj sem dobil »bolniško«, kadar se je meni zdelo, in potem popivajo ves čas in so vedno znova v bolniškem staležu. Saj so znani nekateri primeri, ko so na delovnem mestu le 100 in še manj delovnih dni. V nekem primeru lahko govorimo za 46 delovnih dni, ki jih je delavec prebil na delovnem mestu, ostale dni v 14 mesecih pa je preživel v bolniškem staležu, med dvema bolniškima staležema je vzel dopust ali pa naredil »plave« in podobno. Tega »delavca« so tudi dvakrat pognali iz zdravstvenih ustanov, na primer iz zdravilišča in bolnišnice zaradi grobosti in pijančevanja med zdravljenjem. Zal pa so pisma, ki opozarjajo na izkoriščanje — anonimna. Kljub temu pa pristojni organi preverjajo verodostojnost navedb in mnogokrat ugotovijo, da so dejstva taka, kot so bila opisana. RAZPRAVLJAJMO O TEM NA EKONOMSKIH ENOTAH Odločanje o sprejemu in odpustu v takih primerih je zelo važno prenesti na ekonomske enote. Na te enote bi bilo zelo prav prenesti tudi vse pravice in dolžnosti, ki nastopajo v zvezi z decentralizacijo socialnega zavarovanja. Predvsem pa naj bodo na teh mestih natančno obveščeni o v6eh posledicah, ki nastajajo v zvezi s prekomernim izostajanjem z dela v njihovi enoti in sploh v go- spodarski organizaciji. Na tem se ponekod že dela. POTREBNA SO POSVETOVANJA Z ZDRAVSTVENIMI DELAVCI tako menijo pri gospodarskih organizacijah in tudi pri zavodu za socialno zavarovanje. V nekaterih primerih so tdkšni razgovori že bi- datne stopnje prispevka, ki jo plačajo organizacije iz stro- li, vendar niso rodili kdo va kakšnega uspeha. Morebiti zdravniki niso seznanjeni ž vsemi problemi, s katerimi' se s tem v zvezi ukvarjajo gospodarske organizacije? —. Ponekod pravijo, da zdrav-i nike obveščajo o najbolj proJ blematičnih delavcih, ki grH do k zdravnikom iz špefcu« lantskih razlogov. Skupščina lahko z upoštevanjem takih činiteljev popoln noma ali delno oprosti sodelovanja pri preskrbovan.u dopolnilnih sredstev kolektive, za katere presodi, da je taka prav. Nekatere kolektive pa lahko celo nagrajuje za uspešno delo in podobno. Skupščina regulira z vrsta.' aktov izvajan.e zavarovanja, obseg nekaterih pravic in tudi 'pogoje za uporabljanje pravice zdravstvenega zavarovanja, Gre predvsem za pravica snovanja zavodov, torej za zagotovitev upravne in strokovne tehnične sluibe. Skups ščina ima seveda tudi pravica, potrjevanja statuta zavoda. Posebnega poudarka je delei-na pravica sprejemanja pravilnikov o pogojih za uporaba pravic iz zdravstvenega zavarovanja. To je povezano s svobodno izbiro zdravnikov in neposrednim ustvarjanjem pogojev, po katerih bodo zavarovanci izkoriščali pravice v breme skladov, pa tudi pogojev, po katerih bodo zavarovanci sodelovali pri kritin stroškov zdravstvene zaščite, če se je poslužijo izven določenega režima. Skupščina na primer lahko odredi Za Do-trebno, da bodo delovno sposobnost zavarovancev ocen e-vali zdravniki obratnih ambulant — ne glede na to, katerega zdravnika si je zavarovanec sicer izbral. So pa še druga pooblastila, ki jih ima skupščina, ki pa ne zadevajo neposredno zavarovanca in gospodarsko organizacijo, V. S. Dvakrat se ml je posrečilo, bom zdaj še v tretje dobil bolniško? Samoupravljanje v socialnem zavarovanju Že smo pisali o tem,' da bodo ustanovljene komunalne skupnosti socialnega zavarovanja, ki bodo združevale zavarovance večih občin. Tako bo tudi za revir e ustanovljena skupnost socialnega zavarovanja. Poleg komunalnih skupnosti so pa še republiška in jugoslovanska skupnost socialnega zavarovanja. Za nas je trenutno najbolj važno, da ima skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja, ki je glavni forum te skupnosti, zelo obsežne in važne naloge in pravice. Skupščina vodi celotno politiko socialnega zavarovanja v komuni, odreja stopnjo prispevka za zdravstveno zavarovanje v okviru razpona, ki je določen v republiki, odloča o zagotovitvi dopolnilnih sredstev — odreja višino do- škov poslovanja in višine izredne stopnje prispevka, ki obremenjuje v primeru pasivnega poslovanja socialnega zavarovanja čiste osebne dohodke delavcev ter sredstva za samostojno razpolaganj organizacije. Skupščina ima torej možnost urejanja politike zagotavljan a sredstev za stelad zdravstvenega zavarovanja, ob tem pa mora voditi računa o * materialnem stanju zavarovancev in gospodarskem položaju organizacije, pri čemer e dolžna upoštevat’ činitel e, ki vplivaji na izdatke zdravstvenega zavarovan a. Ti činitel i so predvsem: delovni pogori, struktura zaposlenih po spolu, stopnja sodobnosti proizvodnega procesa, lokacija delovne sile, zdravstvena kultura članov kolektiva. Za 1,7 odstotka nad planom Iz delavnic poslovalnice SAP-Turist biroja v Zagorju Letošnja polletna izvršitev družbenega plana je bila v hrastništd občini ugodna. — Plan so presegli za 1,7 odst., kar je vsekakor ugodneje, kot pa je z dosežki v sosednih občinah. Največja zasluga za to gre vsekakor Tovarni kemičnih izdelkov in Steklarni Hrastnik. V tem so že vidni sadovi rekonstrukcije in pravočasne usmeritve v izvoz. To pomeni, da je bilo letošnje planiranje v hrast niški občini realno, čeprav je letošnji plan dokaj visok in zahteva vrednost proizvodnje 12 milijard 329 milijonov dinarjev. Polletni dosežki v izpolnitvi družbenega plana pa bi bili še večji, če bi v tem času bila opravljena montaža mlinov v cementarni Zidani most. Seveda ta obrat v bistvu ne spreminja odnosa v proizvodnji, ker je njegova zmogljivost znatno manjša, kot so zmogljivosti ostalih tovarn. V hrastniški občini menijo, da so ti dosežki uspeh dokaj aktivnejšega samoupravljanja. ki vse bolj vzpodbudno deluje na usmerjenost proizvodnje in na prizadevanje podjetij. Tako tudi storilnost kaže znatno izboljšanje, čeprav ne dosega planirane. — Povečanje storilnosti je izraženo v odstotku 13,4, med- tem ko je bilo predvideno za 0,2 odstotka večje. Seveda je tudi tukaj odigral znatno vlogo začetek obratovanja rekonstruiranih naprav tovarne kemičnih izdelkov. — Večjo pozornost pa bodo morali posvetiti storilnosti v steklarni. Tamkaj gre predvsem za izpopolnitev tehnološkega procesa proizvodnje, ki je še vedno precej zastarel. Slišati pa je že zdaj, da bodo veliko storili za nadaljnjo mehanizacijo, predvsem pa avtomatizacijo proizvodnje, kar bo imelo za posledico vsekakor znatno izboljšanje storilnosti. V prašan je je le, ali bodo s tem uspeli že v letošnjem letu. Nasprotno temu pa lahko pričakujemo znižanje v doseganju proizvodnih načrtov v Papirnici Radeče, kjer so začeli z rekonstrukcijo, in jih bo ta nedvomno ovirala v proizvodnji, kakršna bi lahko bila v primeru, če rekonstrukcije ne bi bilo. Tudi to- krat pa kaže, da so v hrastniški občini prelmalo pozorni proti obrtnim in podobnim podjetjem, ki med velikimi tovarnami dejansko sicer ne predstavljajo posebnega gospodarskega potenciala. Čeprav je tako, pa bo ljudski odbor le moral enkrat dokončno povedati svoje mnenje tudi o tem. Ze več kot leto dni namreč slišimo v ljudskem odboru različna mnenja na temo obrti, in že večkrat je bilo rečeno, naj bi svet, v katerega pristojnost sodi obrt, izrekel svoje mišljenje pred ljudskim odborom, kjer naj bi tudi predlagal konkretno ukrepanje za v bodoče. Vsekakor pa bi bilo primerno, da ljudski odbor sam da najprej simer delovanja tega sveta. Ob koncu naj povemo le še to, da bodo o družbenem planu razpravljali na seji ljudskega odbora, ki naj bi bila predvideno 25. avgusta. V. SIREC Polletni plan presežen za 64 odstotkov Vsa leta doslej delovni ko- voljivi višini), in kar je tudi lektiv obrtnega-komunalnega važno za delovni kolektiv, da podjetja »Crkoslikarstvo« iz so se občutno zmanjšali tudi Trbovelj ni izpolnjeval niti materialni stroški, polletnih niti letnih planov. Pleskarska dela opravljajo V letošnjem prvem polletju večinoma v Trbovljah, Hrast-so pa presegli polletni plan niku in Pivovarni Laško, za 64 odstotkov. kjer imajo zagotovljena dela skozi vse leto. V primerjavi Delovni kolektiv omenje- s prejšnjimi leti so se orien- nega podjetja, ki šteje tre- tirali predvsem na anti/koro- nutno 24 zaposlenih, predvi- ziVno pleskanje (pleskanje devajo P«, da se bo do kon- industrijskih izdelkov), ki Večina gospodarskih orga- nega fonda za osebne dohod- vseh teh izdatkih namreč se ca povečalo število za- prinaša tudi pretežni del do- nizacij v Zasavju je že spre- ke. Razumljivo je, da bi takš- skrivajo znatne rezerve, ki Viri sredstev za povečanje najnižjih osebnih dohodkov po&lenih na 30 do 35, 6i je hodka. V podjetju poudarja- jeia spremembe pravilnikov no odvajanje sredstev vpil- bi lahko v mnogočem pripo- za<^a^ halogo, da v letošnjem jo, da bi se morali v večji o delitvi čistega dohodka in o delitvi osebnih dohodkov. valo na zmanjšanje poslov- mogle k povečanju najnižjih letu napravijo 29,200.000 din meri preusmeriti na prevze-nega sklada; vendar ne zme- osebnih prejemkov. dohodkov. V prvem polletju manje večjih industrijsko- Zatem, ko bodo občinske ko- raj, zlasti pa takrat ne, kadar Ce k vsemu temu dodamo ®o pa ustvarili nad 5 milijo- pleskarskih del. Prav tako misije za izvajanje predpi- bi čisti dohodek povečali na še možnost ,da se tudi komu- nov din čistega dohodka ozi- upajo, da bodo že v nasled- sov o delitvi čistega dohod- račun produktivnosti dela. ne odpovedo določenim sred- roma so dosegli realizacijo njem letu lahko sodelovali ka gospodarskih organizacij To pa je za zdaj edini iz- stvoni za povečanje osebnih 23,231.000 din. Da so pa Lah- na raznih razpisnih (Jicitacij- in zavodov pregledale nove pravilnike, bo napočil čas, da sc ob polletnem periodič- nem obračunu izvede delitev čun povečanja een. Zato, če osebnih dohodkov v skladu ne želimo zmanjšati poslov-z vsemi družbenimi norma- nega sklada, bo pač potrebno mi in po kriterijih, ki so jih sprejeli delovni kolektivi. Zraven tega je pa v zad- vodnje, njem času v središču pozornosti gospodarskih in druž-beno-političnih organizacij in organov občinskih ljucl- hod, zlasti še, če izvzamemo dohodkov najnižjih katego- ko prvič v zgodovini svojega skih) delih, kakršnokoli možnost povečanja čistega dohodka rij delavcev, izhaja, da ima- obstoja dosegli tako lepe re- Delovni kolektiv pa si želi, jo delovni kolektivi precejš- zultate, so bile potrebne tu- da bi lahko odprli avtoličar- nje možnosti, da ta problem di notranje spremembe. V sko delavnico, za kar jim pa ugodno rešijo, vprašanje, ki primerjavi z lanskim in primanjkuje potrebnih pro- je velikega pomena za živ- prejšnjimi leti se je za ne- štorov, čisti dohodek povečati edi- ljenjski standard določenega kajlkrat povečala storilnost, 1°' primerjamo nole po zaslugi večje proiz- števila proizvajavcev. izboljšala disciplina (delov- Poprečne osebne dohodke v M. L. na, ki pa žal še ni na zado- boljšega poslovanja ter večje prodidktivnosti dela. Naslednja možnost za povečanje najnižjih osebnih skih odborov vprašanje, ka- dohodkov je v zmanjšanju zadruge Zagorje ko povečati osebne dohodke razponov med najnižjimi in m najnižjim kategorijam. Go- najvišjimi osebnimi dohodki. .jonodoliok snreiel *- a» To še posebej velja za ^ J P J zmanjšanje listih visokih Sprejet pravilnik tovo je, da je treba te dohodke popraviti. Čeprav pri lanskem in letošnjem poletju, dobimo povpreček 21.180 proti 27.859 din v letošnjem polletju. Ze to razmerje nam kaže ,da je delovni kolektiv »Crkoslikarstvo-. našel svojo , , , ,, . , , pot in da bo verjetno eno iz- med prvih podjetij v komuni, ki bo izpolnilo in tudi Zadružni svet Kmetijske druge ni ekonomska enota, ob Savi je Cisti dohodek, namenjen za pravilnik o delitvi čistega dohodka. S w«r». SP22SJ: ^££5? S da bi to zahtevo kjerkoli podcenjevali ali jo celo zavračali, se pojavlja vprašanje, kje dobiti sredstva za takšno povečanje osebnih dohodkov. l*o določilih zveznih predpisov lahko gospodarske or- mogoče uvrščati v kategorijo družbenih ekscesov. Vsa sredstva, pridobljena na ta so obračunska obdobja ugotavljanje in delitev čistega dohodka tromesečna ali bo razdeljen takole; gozdarski ekonomski enoti gre 33%. kmetijski ekonomski enoti 40",o, upravi kmetijsko zadrugo pa 25%. Sredstva, namenjena za osebno dohodke jn prispevke, pa bodo delili samoupravni organi ekonom- krepko preseglo letni plan. J. S. Nova avtobusna postajališča (j) TRBOVLJE - V sode- Saši mi osebnimi dghodki. Prav lepe možnosti za pri- podlagi pravilnika na o delitvi ge namenjali ganizacije izločijo iz dela či- dobilev sredstev, s katerimi stega dohodka, ki je name- bi regulirali najnižje osebne njen za osebne dohodke de- dohodke, pa so še v /.manj- ke’ 1®°/° P3 23 sklone podjet,-lavcev in uslužbencev, dolo- fanju izdalkov, ki sc plaču- ia-povečanje jejo na račun s.kupnih slro- r bistvu čena sredstva za i ajnižjih osebnih dohodkov, škov poslovanja, Ta izločena sredstva lahko vendarle vplivajo znašajo Iri odslntlke od skup- Čanje osebnih rezervni sklad, skupni re ^ doh°dkov. Določeno za osebne dohod- J0 ,udl' da so ekIadl struge enotni, uporabljajo pa se na predlog delav 1'cega sveta ekononjske enote v okviru skupnih potreb kmetijske na poveli o hod k o v. V Zagorska kmetijska zadruga ima gozdarsko in kmetijsko ekonomsko enoto, pri čemer uprava kmetijske za- sta iz Trbovelj zadnje dni minulega meseca nekoliko premaknila dosedanja avtobusna postajališča. To so naredili zalo, da ne more priti več do zaprtja prometa. Mimo tega so pa z vidnimi tablicami zadruge, unravlja jih pa za- opremili tudi vsako postaia-družni svet kmetijske za- lišče z navedbo, v katero druge Zagorje ob Savi. smer vozijo avtobusi. Utrinki izpod Kuma TT oja na Dobovec je ena sama lepota. Cim više greš, tem lepše, tem bolj sveže je. Za tistega, kdor ne hodi tod velikokrat, je tudi pogled nazaj v dolino presenetljiv. Od tod je najbolj vidno, kako prašna in polna saj je dolina. Dobovec je lep in idiličen, ker nima tovarniških dimnikov, ki bi ga po-nesnažili, toda od lepote ni mogoče živeti. Kmetovanje v hribih ni donosno in ni dovolj za preživljanje. Torej gredo prebivavci vsak dan v dolino, v tovarne, ki jim dajejo več, kot jim da zemlja. V6ak dan se Dobovčani tudi vračajo. Čeprav se vračajo v delo na zemlji, pa imajo tudi nekaj prostega časa, imajo potrebe po razvedrilu in^druž-benem življenju, kot pač vsi ljudje z normalnim življenjem in urejenim odnosom do družbe. "N T jihova zveza z dolino je JM razširjena cesta. Tod ^ so prej prevažali les s konjsko vprego, zdaj ga pa prevažajo s tovornjaki ali traktorji. Tako gre mnogo hitreje in bolje. Milijoni, ki so bili porabljeni za to cesto, se torej hitro vračajo. Zdaj namreč v poldrugem mesecu spravijo v dolino toliko-lesa, kot so ga prej komaj v pol leta. T-Nrugih zvez domala ni-II majo. Kulturno življenje, razvedrilo in še kaj podobnega, nima veliko prostora. Vse to je osredotočeno v šoli, zato jim šola po- meni , veliko več kot samo prosvetljevanje otrok. Tako je pravzaprav v vseh manjših krajih, v vseh bolj odročnih vaseh. Toda če bi imeli svoj kulturni dom ali dom družbenih organizacij s primemo dvorano, bi si lahko omislili tudi kakšna gostovanja kulturnih skupin, vsekakor pa vsaj poživitev lastnega delovanja na tem področju. S tem namenom so tudi že začeli zbirati sredstva. Pet let že pripravljajo gradnjo primernega doma za društveno in družbeno delovanje. -Svoji drarpski družini bi namreč radi omogočili nastopanje pod streho in ne le na prostem. Svojemu klubskemu življenju bi radi zagotovili več prostora in tudi drugače Prejšnji leden jc bilo videti na njivah okrog Dobovca še dosti pšenice bi se raje sestajali in pogovarjali o življenjsko važnih zadevah — če bi imeli primerne prostore. r7 amisel o gradnji druž-/ benega doma bodo 1 uresničili. Zagotovili so si že tudi pomoč občine, zbrali so že nekaj lesa in domenili so se, da bodo delali prostovoljno — vsak po 30 ur. Nekateri gotovo tudi veliko več. Vse bo pač odvisno od dobre volje posameznikov in organizacijskih sposobnosti njihove organizacije Socialistične zveze in tamkajšnjih društev. Predvidevajo, da bodo zgradili ta dom v dveh letih ... T~7 emeljska dela so že za-/ čeli, potem pride na ^— vrsto betoniranje, spomladi pa bodo imeli že zgrajeno sejno sobo, pisarno krajevnega odbora, pisarno krajevne organizacije SJocialističr ne zveze, sobo za smučarski klub in za Zvezo borcev ter prosvetno življenje. Seveda bodo zgradili tudi ktet in preddverje, k Vse ostale prostore pa bodo gradili in urejevali pozneje, tako dvorano, namenjeno kulturno prosvetnemu življenju in zborovanjem, pa prostore za ambulanto in klubski prostor. Ta dom, ki že nastaja, je nasproti starega gasivskega doma, na primerni ravnini rn bo v svojem obsegu nedvomno v ponos MajiC' T “ rj-joda Dobovčani gradijo I tudi drug dom. Ta dom. ki je v resnici lovska koča, torej dom 36 lovcev tamkajšnje lovske družine, pa je že pod streho. K Gostovanja - prijetna osvežitev v kulturnem življenju Zasavja Čepravv vseh štirih zasavskih občinah — v Trbovljah, Zagorju ob Savi, Litiji in Hrastniku — na široko razpreden mehanizem kul-tumo-pirosvctnih Institucij v okviru občinskih Svetov Svobod in prosvetnih društev in je mogoče govoriti o uspešnem delu večine teh društev, pa pomenijo gostovanja nekaterih osrednjih slovenskih gledaliških ansamblov prijetno osvežitev kulturnega življenja v Zasavju. V zadnji sezoni so v vseh štirih zasavskih občinah .rodno gostovali nekateri priznani slovenski ansambli. V Zagorju ob Savi je bil zadnjo sezono razpisan abonma s prestavami Drame in Opere Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane, Slovenskega ljudskega gleda- lišča iz Celja ter amaterskih gledaliških ansamblov z Jesenic, Trbovelj in Zagorja ob Savi. Slovensko ljudsko gledališče iz Celja je imelo v Trbovljah v zadnji sezoni dva abonmaja, od tega enega mladinskega. Zraven tega je pa gostovalo Slovensko ljudsko gledališče iz Celja občasno še v Hrastniku in Radečah, v Litiji pa v okviru abonmaja Mestno gledališče iz Ljubljane. Ob tem velja omeniti, da neprimerni prostori onemogočajo v Litiji, Hrastniku in Radečah gostovanja večjih gledaliških ansamblov in da so bili zato tamošnji prebivavci prikrajšani za marsikak kulturni užitek. Sicer pomenijo gostovanja teh ansamblov za vse štiri zasavske občine precejšnje izdatke in včasih prav zaradi pomanjkanja sredstev ni bilo mogoče v celoti izvesti program gostovanj, vendar že sedanja gostovanja po zatrdilu mnogih Zasavčanov pomenijo velik prispevek k prosvetljevanju in kulturnemu dvigu prebivavstva. Hkrati s tem je opaziti tudi prizadevanje članov domačih skupin, da izboljšujejo kvaliteto, da bi tako tudi sami zagotovili zadostno število obiskovavcev prireditev. Vzporedno z vsem tem se pa tudi vse bolj večajo možnosti za še večjo razmahnitev kultumo-prosvetne dejavnosti, še posebej v Trbovljah in Zagorju ob Savi, kjer imajo na voljo tudi primerne prostore, ki pa žal v celoti — zlasti še Delavski dom v Zagorju ®*> Savi - niso jz- koriščeni. Zato je v Zagorju v zadnjem času opaziti prizadevanja, da se zagotovi kar največ kvalitetnih prireditev,. da bi bilo tako kulturno življenje v kraju kar najbolj pisano in bogato. In še besedo, dve, o zabavnih prireditvah. Kljub temu, da v okviru zasavskih Svobod in prosvetnih društev deliije vrsta zabavnih ansamblov jn skupin, je pa zabavno življenje dokaj slabo razvito. Sicer prihajajo v Zasavje razni -Kvazi« ansambli, katerim pa gre v večini primerov le za izkupiček predstav ,ne pa tudi zato, da bi obiskovavcem za visoko vstopnino nudili kaj več kot samo malo slabe glasbe in neslanega humorja. Zaradi tega bi veljalo v prihodnje posvetiti več pozornosti zabavnim priredi fr vam in omogočiti gostovanja vsem tistim, %i jim ne gre samo za zaslužek, hkrati pa organizirati več nastopov zasavskih zabavnih ansamblov in skupin. Delovni ljudje iz Zasavja si namreč od časa do časa žele tudi razvedrila, toda pristnega in sprejemljivega. (ma) Z oken na Dobovcu pozdravijo obiskovavce rože. Prijetno presenečenje, ki bi ga kazalo posnemati letu bo gotovo že povseiri urejen. Lovci so se pri delu izkazali. Vsak je prispeval nad 100 prostovoljnih delovnih ur. Sami so prispevali tudi les Prav tako pa so zbrali" za dom družbenih or-' ganizacij že 56 prostornin-skih metrov lesa. I j-pjako bodo imeli na Do-I bovcu še več življenja. Članom raznih organizacij bo poslej mogoče pridobiti v svoje vrste še veS prebivavcev, zlastL bodo laže delovali z mladino in tudi goste bodo lahko sprejemali. — Navsezadnje je to prijeten kraj za oddih in razvedrilo po napornem delu. S takim prizadevanjem pa si zagotay-ljajo še turističen pomen. Torej poslej ne bo šlo le za poživitev dogajanja v kraju samem, temveč za zbliževanje kraja s središčem komune ih sosednimi središči in kraji. *j--koslej o Dobovcu torej M ne bo mogoče govoriti samo kot o kraju, ki ima šolo, temveč kot o kraj it z živahnim družabnim živijo« njeni. j Spomenik padlim Zadnje dni so v Jevnici spet začeli z deli pri urejanju struge jevniškega potoka, in sicer od zapiavne pregrade do Jevnice. Delavci podjetja za urejanje hudournikov bodo obzidali strugo, za kar je na voljo 3,5 milijona din. Na sliki: del že reguliranega jevniškega potoka Jevnica, avgusta 1962 Dandanes kilometer, pravzaprav tudi deset ali Pa sto kilometrov, ne pomeni nobene razdalje. Saj sta zato vlak in avtobus, da ti pomagata skrajšati razdaljo med kraji. In zato ni čudno, ie se takole dopoldne odločiš, da obiščeš popoldan neki kraj. Pripraviš se na pot, vzameš s sabo beležnico im kamero. Toda pred odhodom se vprašaš: Ali bom dobil v tem kraju dovolj zanimivega gradiva? Točnega odgovora ne dobiš od samega sebe. Kljub temu se napotiš. V Zasavju za zdaj z ostalimi kraji navzgor ob Savi do Ljubljane tie ni avtobusne zveze (da bi bila čimprej dograjena nova Zasavska cesta), zato se mo-l£uš — hočeš ali nočeš — odločiti za vlak. Se bolje je, če riedeš na motorko in spoto-tana opazuješ kraje. In tako tl pot kar hitro mine. Ce greš z »-navadnim« potniškim vlakom pa tako počasi tečejo minute, da ne veš, kaj bi 0očel ■ • • Sicer pa. V Jevnici smo. In sem sem se namenil na Zadružni dom v Jevnici, v katerem ima »voje prostore v njem sta pa še trgovina In gostilna kratek obisk. Na postajališču (ki spada pod železniško postajo v Kresnicah) je vedno dovolj potnikov. Največ takrat, ko gredo domačini zjutraj na delo v Ljubljano in se potem popoldan ali zvečer vračajo domov. Zadnje čase pa ne manjka ob lepem vremenu tudi izletnikov, ki se podajo ali na drugi breg Save (čez viseči most) ali v okolico Jevnice, ali pa kar na Janče, v dom planinskega društva Litija-Smartno v nadmorski višini 794 metrov. Jevnica ni velik kraj. Pravzaprav samo središče kraja, kjer je hiše z označbo »Jevnica« najti še daleč naokoli. In tujcu, ki pride prvič v kraj, se najprej zazro oči v bližini postajališčnega poslopja v regulirano strugo potoka, tki teče skozi Jevnico. V prejšnjih letih so s sredstvi Vodne skupnosti Ljubljanica-Sava regulirali precej struge potoka. Skozi podvoz pod železnico hitro prideš po vegastem nasipu, ki ga je že večkrat napadla povodenj, do visečega mostu, preko katerega je mogoče na levi breg Save. Pa tam ni več Jevnica, pa ‘ tudi ne več območje litijstce občine. Spotoma do Jevnice imaš čas razmišljati, zakaj se ti- _______________sti, ki uporabljajo pot preko nasipa, ne zberejo in vgradijo betonske cevi, ki so ob nasipu, da bi lahko tekla skozi voda in ne ogrožala nasip. V središču Jevnice te že od . daleč pozdravlja spomenik, ki so ga izročili namenu lani ob praznovanju 22. julija. Letos so uredili okolico spomenika in postavili v bližini spomeniiia tudi javno svetilko, da je spomenik viden tudi ponoči. Šola v Jevnici je stara, Zadružni dom pa nov, vendar še neometan. Verjetno bi bilo umestno zbrati toliko sredstev, da se uredi njegova zunanjost. Ce se pa hočete prepričati, če je vse to res, kar smo vam skušali j popisati v tejle naši reportaži se napotite v Jevnico. Ne bo vam žal. Ce sto še mladih in utrjenih nog, jo lahko mahnete kam v bližnjo okolico, sicer pa lahko posedite tudi v kr-ajevni gostilni, kjer vam bodo po-. _. stregli v teh pasjih dneh tudi domače proivetno dru v , reg g hladnimi pijačami in počakate na vlak, da se vrnete domov. (ma) Stanovanjski blok v Jevnici Most čez Savo v Jevnici TRBOVELJSKI »MONTE C A R L O« Da si bomo takoj na jasnem, nismo odkrili tajne igralnice, kjer bi šle vloge do štiri ali petštevilčnih številk. Ne! Odkrili vam bomo raj, »trboveljski 0 Monte Carlo« upokojencev z Neže, Nasipov, Dobrne, skratka kotiček trboveljskih upokojencev. Priznati moram, da tudi oni igrajo karte, »duraka«, toda ne za denar, igrajo ga le zato, da jim čas hitreje mine. Po dvoinpolmesečnem delu se prileže razgovor v akacijskem gozdiču ali pa partija »duraka« ali balinanje. Približno pet tisoč prostovoljnih delovnih ur je za njimi in ponosno zro na svoj »Dom upokojencev« in »Park upokojencev«. Čas, prosti čas — dolgčas, zravnali teren za balinišče,cev nam je pa povedal: »Potega ne poznajo upokojenci, uredili svoj park, in na stezi- trebno bi bilo, da bi čimprej ki se zbirajo na Nasipih v co, ki drži vanj, obesili tablo dogradili še naše plesišče. Domu upokojencev, je zbri- z napiŠom »Park upoko- Zagotavljam ti, da bom jaz Ban z njihovega besednega j encev«. odprl prvi ples in pokazal zaklada. Ko sem minulo so- Pa se povrnimo ponovno zbrani mladini, kako se je boto ves prepoten prisopihal na začetek del. Z zamislijo o treba vrteti!« V njihov »Monte Carlo«, so postavitvi doma so seznanili V nadaljnjem razgovoru Ce ni prevroče, se kar prileže parliui bahnana me sprva gledali kar malo samoupravne organe na rud- smo zvedeli, da imajo v na-'začudeno. In kmalu bi jim niku Trbovlje — Hrastnik in Črtu dograditi igrišče za ba-moral pokazati tudi osebno jih zaprosili za staro barako linanje ter napraviti manjše izkaznico. Eden izmed upo- z Dobrne. Njihovi želji so otroško igrišče. O ostalih na- _ ____ kojencev je dejal drugemu: ugodili, in v začetku maja so Črtih nam je pa pripovedo- Iji v komuni pomagali, da bi dalje tov. Šipku in ing. Šnaj-.»Ti, ali ni ta premlad za začeli upokojenci prenašati Naša največja želja je pa, sedniku ObLO tov. Gosaku, da bi nam odgovorni činite- direktorju rudnika RTH, na- upokojenca?« In padla je dele barake na svoje »ozem-|zahteva: »Pokaži legitimaci- Ije«. Hkrati s postavitvijo ‘jo!« Šele ko sem jim objas- doma so gradili tudi klet ter ;nil, da sem novinar, je bilo pripravljali ploščo za ples. , vse v redu tudi brez osebne Pri delih je sodelovalo pri-izkaznice. Ko sem jih poba- bližno 60 do 70 upokojencev, derju, ter vsem gospodarskim organizacijam, ki so znale prisluhniti našim željam.« , Mimo pet tisoč prostovoljnih delovnih ur so upokojenci vložili v svoj dom in park tudi približno 500,000 dinarjev za malice, prevoze, za nove mize in stole v domu 'i| ^ Pravzaprav je »Dom upo- mŠ kojencev« njihov ponos, nji- mW 4» ] 1 f ~ .1 tBl ”" m hov miljenčck, saj je simbol Li jm i njihovega dela. Koliko be- 11P** tonskih kvadrov so znosili z Dobrne, da so postavili te-melje zanj in zgradili klet! Šestdeset, sedemdeset, osem-WSm 1 deset let stare kosti so ječa- le pod dvajsetkilogramskimi Glavni pobudniki za ureditev Doma in parka upokojencev kvadri> toda sedaj je že od desne proti levi: Janez Zibret, Jaka Stopinšek, gospo- vse Pozabljeno - niti dež niti dar doma Jože Košerlin, Rudolf Vidimar in Martin Sluga sneg iih ne 1x1 več motil pri kvartanju ali razgovorih. Ta , , _ ali ona skupinica pa bo v val gospodar »Doma upoko- lahko kaj kmalu zgradili jesenskem in zimskem času jencev« tov. Košalm: »Veseli vodovod, saj moramo sedaj sedela v domu pri kozarčku me, da smo z lastnimi roka- nositi vodo z Dobrne. »ta rdečega«, poslušala radio mi postavili ta dom in ure- V imenu upokojencev, ki in razpravljala o vsem modih naš park, ki sta sedaj so sodelovali pri delih, in ki gočem. pravzaprav naš drugi dom. prihajajo v svoj drugi dom Njihova želja, njihovo ho-ral, zakaj so zahtevali oseb- ki 60 opravili približno 5.000 /telimo si pa, da bi še v le- vsak dan, pa bi se zahvalil tenje in ponos sta »Trbovelj- no izkaznico, sem zvedel, da prostovoljnih delovnih ur. tošnjem letu postavili v na- vsem tistim, ki so nam po- ski Monte Carlo« — »Dom imajo semkaj dostop le upo- Kupili so tudi nekaj vina in šem parku lične mize in magali z denarjem in mate- upokojencev« in »Park upokojenci, njihove žene ter ga prodajajo utrujenim upo- klopi ter zasadili okoli doma rialom, ali pa moralno. Naj- kojencev«. otroci do 14. leta starosti, kojemcem »igravcem«, in z akacije ali pa topole. lepše se zahvaljujem pred- Janko SAVŠEK »In tu bom odprl prvi ples na novi plesni ploščadi,« Je dejal upokojenec Vidmar »Želimo imeti mir, za to smo izkupičkom so si konec mi- to tudi zgradili!« so mi povedali. Gospodar »Doma upokojencev tov. Košalin je pri- dva zvočnika, povedoval v družbi s 83-let- krajšala ure nulega meseca kupili UKV radijski sprejemnik. V soboto so montirali tudi ki jim bosta in dneve v -'fM nim predsednikom delovnih gaju, ki je kakih deset me-upokojenečv, kako so prišli trov oddaljen od doma. *voj kotiček. »Dolga leta so V »Park upokojencev« pri-upokojenci hodili na »kipe« de dnevno tudi do 150 upo-nabirat premog, in ko so šli kojencev iz celih Trbovelj (!). domov s polnimi koši, so Največ jih je pa iz Dobrne, Večinoma počivali tu v tem Neže, Žabjeka, Terezije in ®kacijevem gozdičku. Misel, Ribnika. V teh naseljih je da bi očistili akacijev goz- približno 300 upokojencev, diček ter postavili nekaj Stiriinšestdesetietni upoko-hlopi in miz, je sprožil jenec Jaka Stopinšek je de-teta 1960 tovariš Vidmar, jal: »Čeprav sem bil tudi Počasi so se za to zamisel sam med tistimi upokojenci, ®greli še ostali upokojenci in ki so si zamislili zgraditev ®*čeli so čistiti gozdiček, doma in parka, nisem nikoli Postavili so nekaj klopi in verjel, da ga bomo imeli in se začeli že zgodaj tako kmalu in da bo tako lep. zjutraj zbirati tu. Vrgli so Kaj je lepšega kot to, če se «arte in govorili o vsem mo- umakneš iz kolonijskega živ-Ročom. Jezili smo se, če nas žava in se tu predaš kvarta-Pregnal dež ali pa veter nju, razgovoru... No, pa domov, in padla je beseda o sem sedaj tu več kot pa , ■ ■ . domu.« doma. Videti bi me samo In res, že letos julija jo morali, kako hladnokrvno -1 dorn postavljen. Se prej igram »duraka«. Predsednik _. _ , . .. . 60 Pa uredili okolico doma, doma in delovnih upokojen- Dom upokt>jenccv Nasipih v Trbovljah Na vrsti pregled pravilnikov (ma) LITIJA - Občinska komisija za izvajanje predpisov © delitvi čistega dohodka gospodarskih organizacij in zavodov v Litiji je že pred časom končala 6 prvo fazo dela. Delovni kolektivi zdaj že sprejemajo dopolnjene pravilnike o delitvi čistega dohodka in o delitvi osebnih dohodkov. Tako bo ta teden po končanem proučevanju komisija že razpravljala o pravilnikih, ki so jih predložili Predilnica Litija, Industrija usnja, krzna, konfekcije in lahke obutve Šmartno, Lesna industrija Litija in Kresniška industrija apna. Nastop šolanih psov LITIJA - Klub za vzrejo športnih in službenih psov iz Trbovelj je pripravil v nedeljo na nogometnem igrišču v Litiji uspel nastop šolanih psov. Nastop si je ogledalo precej Litijanov. Ureditev električnega omrežja Podjetje Elekfcro-Trbovlje, ki vzdržuje in urejuje električno omrežje na področju vseh treh zasavskih komun, je pripravilo obširen program za ureditev električnega omrežja na območju zagorske občine. Tako to podjetje TRIBUNA Zagorjanov gradi razdelilno transformator!«) postajo (RTP) v Podvinah. Izvedba nekaterih del omenjenega programa je pa še v zaostanku. Tako so na primer v načrtu elektrifikacijam dela v Kotredežu, ureditev 10 kV transformatorske postaje. Kotredež se je doslej napajal od rudniških energetskih naprav, je pa potrebna preureditev, ker je razdalja od dosedanjega napajališča v Potoški vasi prevelika za naraščajočo potrošnjo elcfcfcrične energije. Elektro-Trbovlje želi ta dela izvršiti še letos, manjka pa še za izvedbo teh del potrebno gradbeno dovoljenje, na katero čaka podjetje že precej časa. Prav tako namerava Elek-^ro-Trbovlje urediti napajalno postajo v Sklendrovcu, in sicer tako, da bi dobil daljnovod proti Podkumu in Polš-niku močnostno stikalo, katerega vgraditev je potrebna. V [kratkem bo Elektro-Trbovlje izvršilo prehod napetosti od 3 kV na 10 kV na področju Ižlake-Troj ane na novem daljnovodu. S tem se bodo na tem predelu znatno izboljšale energetske in napetostne prilike. Na področju zagorske komune bo razen napajalne transformatorske postaje v Kotredežu in gradnje RTP v Podvinah izvršeno še več različnih del na električnem omrežju v vrednosti preko 12 milijonov dinarjev. Enako je v izdelavi tudi projekt za rekonstrukcijo sedanjega dvosistemskega daljnovoda TE Trbovlje — RTP Zagorje, z realizacijo tega načrta bodo pa pričeli prihodnje leto. S tem se' bo znatno povečala sigurnost napajanja zagonskega rudnika in celotno oskrbovanje potrošnikov z električno energijo na področju zagorske komune. S. Šuštar V »Pletilstvu« letos mnogo bolje (ma) ZAGORJE - V Pletilstvu Tovarne konfekcije in pletenin »Sava« v Zagorju ob Savi so dosegli v prvih sedmih mesecih letos pomembne delovne uspehe. V prvih sedmih mesecih lani je znašala vrednost proizvodnje 30.441.000 din. letos pa že -16,600.000 din ob zmanjšanju števila zaposlenih za 3% in za 26,5% večjih celotnih osebnih dohodkih kot lani. Povprečni mesečni osebni dohodki delavk v Pletilstvu so lani znašali 11.500 din, letos pa 13.000 din. Na zaposleno je bilo lani ustvarjeno v prvih sedmih mesecih za 435.000 din proizvodnje, letos Obljuba dela dolg .Mladinci in mladinke iz Radeč so na zadnjem sestanku razpravljali o nekaterih problemih • » glede . idejno-vzgojnega dela ter kulturnega in športnega življenja, pri čemer so ugotovili vrsto pomanjkljivosti v tem delu. Menili so, da je za te napake kriv tudi krajevni mladinski komite v Radečah, ki je do nedavnega posvečal premalo pozornosti delu organizacije. S spremembami v krajevnem komiteju se stanje že v mnogočem popravlja. V razpravi so mladinci poudarjali, da mladinska organizacija premalo sodeluje pri reševanju nekaterih vprašanj, kot npr. pri vprašanju stanovanjskih skupnosti, njenih servisov In usluž-nostne obrti sploh, na preganjanju šušmarstva in razmerah v šolstvu. Nadalje so želeli zvedeti o novih spremembah v socialnem zavarovanju itd. Vse to kaže, da bo morala tudi mladina začeti s spoznavanjem in reševanjem lastnih problemov, posebno ker se družbeno življenje v zadnjem času naglo spreminja. Tako so med ostalim poudarili, da obljuba dela dolg, namreč da pomagajo pri gradnji športnega objekta. Mladinci so dklenill, da bodo v bližnji prihodnosti organizirali več delovnih akcij. Na kraju sestanka so na slovesen način prevzeli nagrado 30.000 . din od CKLMS za ^sodelovanje v razpisu za tekmovanje v gradnji športnih objektov. Nagrado so mladinci namenili najbolj delavni rokometni sekciji za nakup športnih rekvizitov. N. S. Na eni od minulih sej je sprejel občinski ljudski odbor v Trbovljah sklep, da se dodeli pet milijonov din za potrebe tistih hišnih svetov, ki morajo popraviti stanovanjska poslopja, oziroma tistim, ki ne morejo iz stanarin kriti vseh izdatkov ter v redu vzdrževati stanovanjskih poslopij. Svet za komunalne in stanovanjske zadeve pri občinskem ljudskem odboru v Trbovljah je dobil od hišnih svetov 33 prošenj za dodelitev sredstev iz omenjenih petih milijonov din. Svet je pa imenoval komisijo, ki je pregledala vse stanovanjske hiše, katerih hišni sveti so zaprosili za pomoč. Komisija je prišla do zaključka, da bi potrebovali najmanj okoli 50 milijonov dinarjev', če bi hoteli ugoditi vsem zahtevam. Komisija je predlagala svetu za stanovanjske in komunalne zadeve, da se dodelijo sredstva tistim hišnim svetom, ki marajo nujno zavarovati hiše, oziroma tiste hiše, kjer so potrebna večja popravila. Na minuli seji je svet sklenil, da se dodelijo sredstva za popravilo naslednjih stamovaAjskih poslopij: pa že 685.000 din. Omeniti je treba, da so se letos v Pletilstvu mnogo izboljšali notranji odnosi, produktivnost dela se je povečala, prav tako pa je zdaj veliko večji odstotek tistih delavk, ki dosegajo predvidene norme. na Neži hiša št. 13, za tem za obnovitev strehe na poslopju ob železnici št. 34, za obnovitev strehe na Nasipih št. Trboveljski OBČAN 29 in 30 ter na Žabjeku številka 29. Svet se je odločit za dodelitev sredstev tem hišnim svetom zato, ker so strehe in strešna ogrodja na omenjenih stanovanjskih hišah tako slaba, da ogrožajo življenje stanov a vcev. Ce ne bi dali sredstev tem hišnim svetom, bi moralo dobiti 28 družin v kratkem času novo stanovanje, kar je pa nemogoče. Svet je še sklenil, da bodo poslali vsem ostalim hišnim svetom, ki so poslali vloge za dodelitev sredstev, pismena pojasnila, zakaj so dodelilili sredstva omenjenim hišnim svetom. J. S. NAROČAJTE IN KUPUJTE Zasavski TEDNIK čcnišenlčanl vsako leto prostovoljno darujejo kri. Tako / se je tudi prejšnji mesec odzvalo 22 Cemšenlčanov. Razdeljeno pet milijonov din Zapisek o paradižniku in čebuli Zadnje tedne je bil paradižnik v Trbovljah po 70 din, zadnje dni pa je že po 100 din. To je zapisano v po-nedeljek^red zaključkom redakcije. To pa omenjam zategadelj, če bi bilo danes kaj drugače. Verjetno pa ne bo, kajti če človek logično misli — bodo cene še višje. Najbrž iz »zabavnih« motivov, kajti normalno bi bilo — obratno. Paradižnika je namreč vedno več. Zdaj je vendar njegova sezona! Menda je tudi povpraševanje vedno večje. Ali je cena nastala kot posledica povpraševanja? Po zakonu ponudbe in povpraševanja, ki se — mimogrede povedano — velikokrat zlorablja? Ali se je s paradižnikom zgodilo tako kot s solato: da je nenadoma zmrznil? Ampak solati se je to zgodilo pozimi! Vprašanje je vsekakor zanimivo in nedvomno je tudi silno zamotano. Za potrošnika vsaj, ki ni poučen o vseh zapletljajih, ki nastajajo okrog cen v trgovini. Morebiti pa bo paradižnik cenejši pozimi?! Tako bi človek lahko sodil po lanskoletnih izkušnjah s čebulo. Čebula lani ni bila dobra — pozabil sem že za njeno ceno. Poleti je bila gnila. Ne vsa, temveč skoraj vsaka druga. Ce jo torej preberemo, je bila v resnici tudi draga. Rekli so, da je to zaradi deževnega vremena. Pozimi pa je bila čebula lepa in zdrava — ne sicer vedno, toda tolikokrat, kot je bila poleti slaba. Žal pozimi paradižnika ni, sicer bi na osnovi takšnih izkušenj s čebulo človek pričakoval, da bo poceni. Prav hvaležen bom tistemu, ki me bo rešil iz zadrege in mi pojasnil vzrok taki zmedi na tržišču s paradižnikom. Ja, mogoče pa je uvožen! or V nedeljo v lovsko kočo nad Podmejo (ar) TRBOVLJE - Vsakoletno tradicionalno lovsko nedeljsko zabavo bodo trboveljski lovci pripravili tudi letos. Ta prireditev bo pri njihovi koči na Podmeji nad. Trbovljami v nedeljo, 19. avgusta in bo zabava združena z bogatim srečelovom. V nedeljo torej na svidenje pri lovski koči! ŠPORTNI TEDNIK Enaindvajset točk postavi. Gledavcev približno 800. bilo razred boljše moštvo. Za Ru- nedelj® zvečer pomerila v, dar j a sta bila uspešna Cop In rokometu moštvo »Prvomaj- Mlado Rudarjevo moštvo ni Halilagič, tretji gol je pa dobilo kos prvoligašu, dasi le-ta segel Halilagič iz prostega ni pokazal kakšne posebno strela, ki 6e je odbil od bra-učinkovite igre. Domača vr- nivca. Že to nedeljo se bo začel ponovni ples v slovenski nogometni ligi. Rudar bo začel boj z enajstorico >Ljubljane*. Uspeh bo odvisen od tehničnega znanja igravcev, kondicijskih sposobnosti in ... • Če pogledamo povprečno starost sedemnajstih igravcev, s katerimi bo Rudar nastopil v jesenskem delu prvenstva, vidimo, da je to eno od najmlajših moštev, ki tekmujejo v SCL, saj je povprečna starost iglavcev 21 let. Že to da ■ upati, da bo to moštvo, ki bo prekrižalo račune marsikateri slovenski eajstorici. V Rudar- ■ jevem taboru so sedaj naslednji igravci: Leskovšek, Krasnik — Kos M., Deželak, Draksler, Knez — Kos S., Zalokar, Breznikar, Čop — ]o- . vic, Halilagič, Bostič, Pajer, Kastelic, Majcen, Žibret. Vse-moštvu mor- jal, da je moštvo mlado in da nekateri igravci še nimajo dovolj rutine in da niso še navajeni na kolektivno igro, da pa je upati, da bo Rudar v jesenskem delu prvenstva dose- sta, zlasti pa napadalna pe-torica, je pokazala precej omahovanja v zaključnih akcijah. Gostje so bili mnogo boljši v prvem delu igre, v drugem polčasu je pa Rudar pokazal dokaj lepo povezano in smiselno igro, vendar ni rodila zaželenega uspeha. V domačem moštvu je na- geFimeZ:Pravdo tVener teh- upa, da bodo iz 13 tekem osvojili 21 točk. Po njegovem mnenju bo najtežja tekma s Slovanom. fl00in V.rjljvvl s časom 5:12,8 v postavi: Vodišek, Sribar, Florjane, Podjeshik. Odlična i* zuPatk je ddsegla ha 400 m‘crawl pio- ne lige, ljubljanska Olimpija, in trboveljski Rudar. Dasi je bi,la tekma sredi' tedna, se je zbra’o precej gledavcev. Rudar je pokazal smiselno lepo in kombinacijsko dovršeno igro. Domačini ,so pa bULza segla plavavca hrbtneea sioga 4 X 200 m crawl (Lukač. Ma-Hutar 2:57.8 in Lukač 3:01.0. >°vašič, Irt. B.urja) s časom Najuspešnejši so pa bili plavavci v Splitu, k er so dosegli v tekmi z -Mornarjem-i rekordno število točk 13.586. Tu so dosegli tudi-vrsto od- 99. »Kar nehaj in pojdi domov, da ti mamica obriše solze,- — »Sel bom, toda tudi vrnili se bomo in lakrat boste vi zares jokali,- Prvi spopad je bil tako končan. »Sicer so res vsi izginili, toda najbolje bo, če jo popihamo tudi mi, preden nas bo zasačil čuvaj parka,- je odločil Alfredo. — »Pojdi z menoj domov,- je povabil Giorgio Alfreda, »Angelletta bi tc rada spoznala. Toliko som ji pripovedoval o najinem prijateljstvu in o tvoji pomoči,- — Dekletce je bilo zaprepadeno, ko je videlo, kako umazana in spraskana sta oba dečka. Natanko sta ji morala poročati o poteku borbe. »Ti je všeč moj prijatelj?- jo je vprašal Giorgio, ko je odšel Alfredo domov. »Seveda, skoro bolj kol II. Toda zelo je bolan,- — »Vem, precej kašlja,- — »To ni samo kašelj. Poznam to vročino in le polne roke. Prav tako je z menoj. In o meni je zdravnik rekel, da bom kmalu umrla.- To so zdi se 100. •>Angelletta, kaj vendar govoriš1? neumnosti!« — »Zal n J fc GIorgTo," toda mi, da tvoj prijatelj ne bo živel veliko dlje kot jaz,- Veselje nad zmago je bilo pokvarjeno. Se dolgo pnlem ko je Giorgio ležal sam v svojem podstrešnem kotu, je mislil na dekličine besede in videl pred seboj bled in upadel Alfredov obraz. Takrat sc je spomnil, da je govoril Alfredo o neki skrivnosti in to je Giorgia potolažilo: najbrž je zalo videti lako slaboten in ne zaradi kake bolezni. - Toda na žalost je imela Angel-lella prav. Ko je čez nekaj dni prišel Giorgio k Alfredu, je le-ta ležal v postelji. Pogovoriti se nista mogla dečka tokrat ničesar, kajti mojster Limona je bil doma in še pijan kot ponavadi. Giorgia je surovo nagnal. Cez nekaj dni pa ,ie Giorgia obiskal doma mladi ribič Cante. »Alirtdo te prosi, da prideš k njemu,-, 10:09,0 ter Franci Amon na 200 m mešano 2:58,8. Svoje osebne rekorde pa sta dosegli M. Sribar'na 100 m hrbtno 1:28 8 in A. Petrič na 100 in matuljčck, najboljše, letpšn e klubske čase sta pa do.seaia N. Irt na 400 m cravvl 5:11,0 in Iška Kočar na 100 m metuljček 1:32,8. Zaradi dolge in utrudljive vožnje z avtobusom ter hude vročine (do 40°C) ter bolezria nekaterih fekruovavcev 'je doi segla plavalna , ekipa -Rudarja- relativno najslabše rezultate. Osebni rekord je doseg gel Malovašič na 109 m cravvl —s. časom 1:11.0; Turneja je povsem ureeni-■ čila načrte PK »Rudar-, saj jim je. zagotovila obstanek v družbi najboljših jugoslpvan-skih plavavcev, kar pomeni vc«:k uspeh za"mlado moštvo. Seveda pa bi bili lahko uspee hi še večji, če_bi imeli p:a-vavci zimski bazen. Letošnja sezona je pokazala, da brez zimskega -treninga -plavavci ne bodo mogli enakovredno tekmovati s klubi, ki imajo zim.ske bazene. Kot primer naj služi ekipa PK -Ljublja-na~, ki je zaradi neprekinjenega treninga postala od enakovredne ekipe proti Rudarju druga najboljša ekipa v držhvi. Nujno bi bilo treba dograditi na pol zgrajen zimski bazen, saj hi bil s tem omogočen nadaljnji razvoj pia-vavcev, ker je brez zimskega bazena vsako nadaljnje tekmovanje v II. zvezni ligi brez pomena. VAŠ OBVEŠČEVAVEC Mali oglasi Prodam zazidljiv desni štedilnik. — Kahne, Dom in vrt 21. Oddam opremljeno sobo dvema dijakinjama. — Naslov v upravi Zasavskega tednika ZAHVALA Ob izgubi drage žene in mame MARIJE SAJOVIC izrekam zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za iskreno sožalje, vsem darovavcem vencev in eVetja in vsem, ki so jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujem zdravnici dr. Ker št a j novi in osebju bolnice za vso skrb med boleznijo. Žalujoča: mož Slavko in sin Stane. Turistično društvo Trbovlje organizira v nedeljo, 19. avgusta, izlet na »Ovčar-stki bal« na Jezersko. Prijave sprejema turistična pisarna do zaključno 17. avgusta 1.1. ali po telefonu na številko 80-247. — Vljudno vabljeni! Kino Delavski dom v Trbovljah: 16. avgusta jug. cin. film »Čudno dekle«; 17. do 20. avgusta jug. cin. film »Saša«; 21. do 23. avgusta nem. film »Zakon v senci« Kino Svoboda — Trbovlje II: 18. do 20. avgusta domači film »Stopnice junaštva«; 21. do 23. avgusta ameriški barvni CS film »Tarzanova borba za življenje« R a z p i a VEČERNIH ODDELKOV PRI DELAVSKI UNIVERZI TRBOVLJE Za sezono 1962/63 razpisuje Delavska univerza Trbovlje vpis v naslednje oddelke za odrasle: 1. večerno osemletko 2. administrativno šolo 3. višji administrativni tečaj — pogoj dovršena gimnazija ali administrativna šola in 2 leti prakse ali 2 gimnaziji in 2 leti prakse 4. I. letnik ESS 5. I. letnik TSš, strojni oddelek 6. I. letnik Elektrotehniške šole 7. I. letnik Tehniške srednje šole — rudarski odd. 8. tuji jeziki — angleški tečaj — intenzivni — začetni; angleški intenzivni — nadaljevalni; nemški intenzivni — začetni; francoski intenzivni — začetni Za oddelke od 4—7 je potrebna popolna osemletka oziroma ustrezna industrijska ali vajenska šola. Khndidati naj v razpisnem roku do 31. 8. 1962 dostavijo Delavski univerzi pismeno prošnjo z zadnjim šolskim spričevalom in pismeno izjavo (osebno ali gospodarske organizacije) o plačevanju šolnine. Delavska univerza Trbovlje RAZPIS Kadrovsko-soclalna komisija pri DS CEMENTARNE TRBOVLJE, razpisuje za šolsko leto 1962/63 štipendijo za rudarskega inženirja. — Prošnjo za štipendijo je poslati na kadrovsko komisijo podjetja. Zadružni svet Kmetijske zadruge Zagorje ob Savi je sklenil, da odproda naslednja osnovna sredstva: 1. poltovornl avto znamke Fiat 615 za 850.000 din 2. moped Colibrl, leto izdelave 1958 za 70.000 din Prednost nakupa ima socialistični sektor, in sicer do 20. t. m. Po tem datumu ima pravico do nakupa tudi privatni sektor. Podrobnejše informacije glede prodaje lahko dobite na Upravi zadruge v Zagorju, Cankarjev trg št. 5 (tel. 81-032). Kino »Svoboda II« v Hrastniku: 16. avgusta ital. film »Noč«; 18. do 20. avgusta francoski film »Glej svoja dela Danijela«; 22. in 23. avgusta franc, film »And 14« Kino Delavski dom Zagorje: 16. avgusta ameriški film »Kovinska zvezda«; 18. do 20. avgusta ameriški barv. film »Trojanska Helena«; 22. in 23. avgusta mehiški barv. film »Glasba v noč« Kino Litija: 16. avg. zahod-no-nemški film »Od Aljaske do Mehike«; 17. do 19. avgusta jap. film »Skrita trdnjava«; 21. do 23. avgusta sovjetski film »Aleksander Nevski« Kino Šmartno: 16. avgusta jug. film »Pogon B«; 18. do 19. avgusta poljski film »Križarji«; 22. do 23. avg. angleJki film »Ključ« SOBOTA, 18. avgusta 8.35 Nekaj partizanskih samospevov z medigro; 9.10 Zabavni Ikaleidoskop; 10.15 Od tod in ondod; 11.35 Mali klub ljubiteljev popevk; 12.05 Igra nam Trio Avsenik; 14.05 Glasbeni omnibus; 14.35 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo; 16.00 Vsak dan za vas; 17.50 Ciganske melodije; 18.30 Dalmatinske narodne; 20.00 Za prijeten konec tedna. NEDELJA, 19. avgusta 8.00 Mladinska radijska igra; 9.05 Z zabavno glasbo v novi teden; 10.00 Se pomnite, tovariši...; 11.50 Sto taktov za dober tek; 12.05 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo; 14. Petnajst minut 6 Slovenskim dktetom; 14.15 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo; 16.00 Humoreska tega tedna; 16.20 Melodije za nedeljsko popoldne; 20.00 Vaša pesem — vaša melodija; 23.05 Zaplešimo v novi teden. PONEDELJEK, 20. avgusta 8.05 Igrajo Veseli hribovci; 8.55 Za mlade radovedneže; 9.25 Vedri intermez-zo na hammond orglah; 10.15 Od tod in ondod; 11.30 Zabavni kaleidoskop; 12.05 Lovski kvintet Ljud- ske milice; 12.25 Melodije ob 12.25; 14.05 Glasbeni omnibus; 14.35 Pesmi in plesi jug. narodov; 17.05 Z arijo skozi stoletja; 20.' Iz doline v planine; 20.45 Kulturna kronika. TOREK, 21. avgusta 8.25 Zabavni kaleidosikop; 8.55 Počitniško popotovanje; 9.10 Med rapsodijami; 9.45 Od Splita do Dubrovnika; 11.00 Tri p>e6mi Goj-mirja Kreka; 12.05 Veselo po domače; 12.25 Melodije ob 12.25; 13.30 Spored arij s slovitimi sopranistkami; 14.35 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo; 15.20 Iz sončne Dalmacije; 16.00 Vsak dan za vas; 18.10 pesmi s Pohorja; 18.45 S knjižnega trga; 20.00 Pol ure z velikimi zabavnimi orkestri; 20.30 Radijska igra; 21.39 S popevkami po Jugoslaviji. TRBOVLJE Rodile so: Antonija Cest- nik, Trbovlje, Globušak 8 — deklico; Marija Kovač, šivilja, Trbovlje, Klek 29 — dečka; Viktorija Martin-šek, Hrastnik 15 — deklico; Stanislava Lavrin, Kisovec 121 — deklico; Fran-či/ca Brlogar, Fodkum 45 — dečka. Poročila »ta se: Jože Bole- slav Kačič, slaščičar, Trbovlje, 1. junija 8 in Barbara Ivkovič, bolničarka, Suhopolje. Umrli so: Anton Miklavčič, upokojenec, Žabjek 15, star 69 let; Neža Jesih, upokojenka, Golovec 7 - stara 83 let. HRASTNIK Rojstev ni bilo. Poročila sta se: Janez Gradič, rudar, Krištandol 6 in Pavlina Hribernik, gospodinjska pomočnica, Krištandol 6. Umrl je: Ferdinand Keck, upokojenec, Hrastnik 68 — star 80 let. BREŽICE: ' Rodile so: Rozalija Zibert, Brezje 12, dečka; Ivana Lokar, Sentlenart 7 — deklico; Ema Račič, Brege 39 — deklico; Kristina Kranjc, Bizeljsko 102 - dečka; Marija Krušlin, Ključ — deklico; Ana Franko, Cresšnji-oe 69 - dečka; Ružiča Vukovič, Laduč — deklico; Antonija Jalovec, Globočice 14 — deklico; Matilda Cudič, Brezje 9 — dečka; Ivarlka Stefanič, Gor. Pi-rošica 24 — dečka; Jožefa Hrovatič .Brežice — dečka; Ana Godler, Videm-Krško — deklico; Alojzija Jerala, Sevnica — dečka; Kristina Ernest, Videm-Krško -dečka; Frančiška Žitnik, Crešnjice — dečka; Poročila sta se: Vladimir Pucko, IT mehanik iz Brežic, in Stanislava Marolt, učiteljica iz Čateža pri Vel. Loki. Smrti ni bilo. Srečanje športnikov Domžal in Zagorja (ma) ZAGORJE - V počastitev 9. avgusta - praznika občine Zagorje ob Savi — so bila v soboto in nedeljo na sporedu številna športna tekmovanja med športniki iz Domžal in Zagorja ob Savi. V soboto je bil v domu Partizana mestni dvoboj moških vrst Domžal in Zagorja v vajah na orodju. Zmagali so Zagorjani z rezultatom 131: :126, med posamezniki pa so bili najboljši Draksler (Z) 44,90, Zule (D) 44,80, Brez-govšek (Z) 43,20 itd. Preseneča tudi dobra uvrstitev Zagorjana Povšnarja na 5. mesto. Delegaciji telovadcev sta odnesli na grobnico ponesrečenih zagorskih rudarjev šopke cvetja. V nedeljo so pa bila na sporedu tekmovanja v streljanju, kegljanju, šahu, malem rokometu, namiznem tenisu, nogometu in košarki. V streljanju z zračno puško gostje iz Domžal, in sicer v steljanju z zračno puško 1249:1121, v streljanju z malokalibrsko puško pa z 1092 proti 854 krogov. V kegljanju Športni dvoboj v Crikvenlcl (S. S.) TRBOVLJE - V revirski počitniški koloniji v Crikvenicl se kar dobro »vzamejo skupaj« člani trboveljskih delovnih kolektivov, ki so tamkaj na oddihu. Tako so se odločili za prijateljski dvoboj športniki Strojne tovarne in Termoelektrarne. Srečanje je bilo v naselju Strojne’ tovarne. S transparenti in godbo na čelu so prikorakali športniki Elektrarne v naselje STT. V prijateljskem dvoboju so se pomerili v balinanju, namiznem tenisu in šahu. v mednarodnem slogu so Domžalčani podrli 3.039 klinov, Zagorjani pa 3035. Šahovski dvoboj na 10 deskah so odločili v svojo korist Domžalčani s 6:4, omeniti p« velja, da je Zagorjan Hribovšek igral remi z Domžalča-nom Vavpetičem. Na turnirju v malem rokometu so zmagali rokometaši Zagorja, ki so premagali Zidani most z 21:9, z Rudarjem iz Hrastnika pa igrali 14:14; z zmago nad Zidanim mostom 17:11 so drugo mesto osvojili Hrastničani. — V prijateljski tekmi so po zaključku turnirja rokometaši Rudarja iz Hrastnika premagali pripadnike JLA — graditelje Zasavske ceste z 20:12. Na nogometnem turnirju so nastopila samo moštva Domžal, Zagorja in pripadnikov JLA — graditeljev Zasavske ceste, ker je ljubljanski Slovan — lanskoletni zmagova-vec turnirja — odpovedal udeležbo. Nogometaši Zagorja so s 6:2 premagali Domžale in z 2:1 moštvo pripadnikov JLA in tako osvojili za eno leto prehodni pokal. Športniki iz Zagorja ob Savi ih Domžal so sklenili, da se bodo v prihodnje še naprej sestajali. Hkrati so predlagali, da naj bi bila odslej tradicionalna srečanja športnikov iz občin Domžale, Kamnik, Litija in Zagorje ob Savi, seveda vsakokrat v drugi občini. Zraven tega so predstavniki Partizana iz Domžal in Zagorja sklenili, da se bodo v prihodnje še večkrat srečali in da bodo pripravili tudi skupen izlet članov obeh društev v znane partizanske kraje. Tako naslonjena. Je Izidora sedela zelo dole«. Pričelo se je že mračiti. Vstala Je in začutila, da je lačna. Ni si znala pomagati in nadaljevala je svojo pot. Toda hodila Je vse teže in teže. I.akota in utrujenost sta napravili svoje. Zmračilo se je že popolnoma. Nad reko Seino je nastala gosta megla. Ubogo dekle je končno prispelo na trg Notre-Dame. Sla je še dalje in prispela do nekih hišnih ■svat. V mraku je z glavo udarila v nje. Noge je niso več nosile, sesedla se je na zemljo in začela jokati. Počasi pa je z jokom ponehala. Zaprla je oči in zaspala. Zamolkli glas velikega cerkvenega zvona jo je zbudil. Ker ni lrila vajena na. take glasove, je hotela pobegnili. Toda prevelika utrujenost ji ni dopuščala, da bi daleč prišla. Dospela je do reke, se naslonila na ograjo ob njej in opazovala reko. Pod mostom je bila skupina mož, ki so se pogovarjali ob ognju. To jo je vzdramilo iz njene otopelosti. Začela je gledati, od kod prihaja svetloba ognja. Ob reki je sedelo in ležalo osem razbojnikov, Coouelotovih prijateljev, ki jih je ta ravnokar hotel naprositi za pomoč. Vsi so bili opasani z mečem kakor pravi plemiči. Večina od njih je bila dobre volje in kar XAV1ER DE MONTEPiN 41 Maščevanje in ljubezen prijetno so se počutili pod obokom mosta, ki so mu tiste čase rekli »Hudičev most«. Njihovo zabavo in govorjenje jc nenadoma pretrgal vzklik nekega tovariša. Vsi so se ozrli proti njemu. Ta jc z roko pokazal na stopnice, ki so držale na most. Vsi so pogledali v'naznačeno smer. — Ali je kafišen človek ali duh?- je tiho vprašal eden od razbojnikov. Pravijo,