Političen list za slovenski narod.
poŠti prejemali velja: Za celo leto predpl&čan 15 fld., za pol leta 8 fld., za četrt leta 4 fld., za en mesec 1 fld. 40 kr J administraciji prejeman, velja: Za eelo leto 12 fld., za pol leta 6 fld., za četrt leta ■ fld.. za en mesec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija v „Katoliški Tiskarni", Vodnikove ulice št. 2.
Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 -kr.. če se tiska enkrat: 12 kr.
i če se tiska dvakrat: 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob l/»6. uri popoludne.
Štev. 254.
V Ljubljani, v ponedeljek 7. novembra 1892.
Letnilc XX.
Državni zbor.
Z Dunaja, 5. novembra.
Po trimesečnem prestanku je pričel državni zbor danes zopet svoje delovanje. Kakor je zaradi vpisovanja že navadno, prišlo je bilo k prvi seji prav obilno poslancev, ki so se bolj ali manj prijazno pozdravljali in si stiskali roke. Tudi stari predsednik dr. Smolka je zopet prišel, dasi so mu po nekaterih listih že klenkali, češ, da več ne pride nazaj in da postane Chlumecky predsednik poslaniške zbornice. Levičarji si gotovo žele enega svojih imeti za predsednika, in tudi Chlu-meeky bi ne imel nič proti temu, da se pomakne za stopnjo višje, aii dr. Smolka je na duhu in na telesu še tako čvrst in čil, zraven tega pa tudi tako samozavesten, da se ne umakne s predsednikovega stola, dokler more še gibati s svojim mazincem. Kakor se kaže, so mu počitnice jako dobro teknile in nihče bi mu ne prisojal 82 let.
Pričel je zborovanja z navadnimi naznanili, izmed katerih omenjamo čestitek presvetlemu cesarju o njegovem rojstvenem dnevu in godu, kakor tudi odstopa ministra Pražaka.
V obširnem govoru spominjal se je doktor Smolka tudi poslanca D e m e 1 n a , ki je 15. septembra nenadoma umrl. Potem pa je dal besedo finančnemu ministru dr. Steinbachu, ki je zbornici predložil
državni proračun za !. 1893
in ga vsestransko pojašnjeval v temeljitem, večkratno živahno pohvalo sprejetem govorom. Da či-tatelji dobe pravo podobo o državnem gospodarstvu, kazalo bo objaviti celi ta govor, ki Vam ga pošljem po stenografičnem zapisniku. Tukaj le omenjam najglavnejŠih številk. Potrebščina za 1. 1893 znaša 608,684.794 gld., prihodki pa 609,572.085 gld., torej se kaže presežka 887.291 gld. V primeri s proračunom za I. 1892, v katerem je znašal ko-
nečni presežek le 231.983 gld., je torej proračun za 1. 1893 ugodnejši za 655.308 gld. Če pa pomislimo, da sta bila za zniževanje državnega dolga v proračun za I. 1892 postavljena samo dva milijona goldinarjev, za I. 1893 pa v isti namen trije milijoni goldinarjev, je predloženi proračun prav za prav ugodnejši za 1,655.308 gld.
To boljšanje državnih financ pa je še očivid-neje, ako primerjamo najnovejši proračun s celim proračunom tekočega leta; za I. 1892 znaša cela potrebščina 586,308.613 gld., za leto 1893 pa 608,684.794 gld.; poslednja je torej višja za 22,376.181 gld., ali tudi prihodki se povikšujejo v tako izdatni meri, da je konečni vspeh, kakor smo omenjali, vendar za več, kakor za poldrugi milijon goldinarjev ugodnejši od presežka tekočega leta.
Največja pomnožitev troškov se kaže pri vojaštvu; ali ta pomnožitev še ni pri kraju, rekel je minister; rastla bode še tako dolgo, dokler bodo trajale sedanje politične razmere. Tudi troški mi-nisterstva notranjih zadev so večji zaradi večje potrebščine za javno varnost.
Dohodki so se pomnožili pri direktnih davkih za 1,867.100 gld., pri carini za 1,431.060 gld., pri indirektnih davkih za 3,641.100 gld., zmanjšali so se pri loteriji za 750.000 gld., kar bode zlasti veselilo nekega poslanca (dr. Roserja, veselost). Ne da se tajiti, rekel je minister, da se dohodki loterije manjšajo (dr. Roser: hvala Bogu! Veselost); to je iz nravnih ozirov prav hvale vredno, s finančnega stališča mu pa to kot finančnemu ministru prizadeva skrbi. Tudi pri mitnicah so se znižali dohodki za 748.000 gld., pri žganih opojnih pijačah za 10.500 gld.
Minister je govoril dalje o prevravnavi direktnih davkov, o cenejši soli za gnoj in živino, o kateri so se z ogersko vlado pričele razprave, ki niso neugodne, o državnih železnicah in o valuti, s katero se mu je kamen odvalil od srca, ko je dotične postave izročil cesarju v potrjenje.
Konečno je priporočal, da si je treba v marsičem pritrgovati in varčevati in da ne gre več izdajati, kakor pridobivati. To velja pri zasebnem gospodarstvu, pa mora veljati tudi pri državnem. On nikakor ni brezpogojen pesimist, ali to reče, da bi bila v sedanjih okoliščinah za državo največja nesreč», če bi se pri državnem proračunu zopet prikazal primanjkljej. (Živahno odobravanje in ploskanje.)
Interpelacije.
Ko je minister končal svoj govor, storila sta novo izvoljena poslanca dr. Kronawetter in dr. Tuček obljubo; slednji se pri tej priliki ponavljal navadni pridržek gledč češkega državnega prava. Potem je sledila cela vrsta interpelacij, izmed katerih ste načelne važnosti interpelaciji konserva-tinega kluba
o verski šoli.
Prvo je izročil načelnik konservativnega kluba grof Hohenwart sam; glasi se tako :
„Duuajski okr. šolski svet je dn6 10. oktobra t. I. izdal odlok, da naj katoliški otroci v ljudskih šolah pri šolski molitvi pač delajo križ, besed pa glasno ne izgovarjajo; ta sklep je bil dež. šol. svetu znan. C. kr. nižje-avstrijsko namestništvo pa je dne 18. oktobra razveljavilo dotični odlok, o katerem so listi obširno pisali. Ker se torej v šoli ne dopušča spoznanje treh božjih oseb, ker je krščansko prebivalstvo vsled tega obče razburjeno in ker vsa stvar ni dovolj pojašnjena, vprašajo podpisani g. naučnega ministra: 1. Ali hoče njegova ekscelenca to stvar v celem obsegu v zbornici pojasniti s akti ? 2. S katerimi sredstvi namerja njegova ekscelenca v prihodnje zagotoviti redno poslovanje pri šolskih oblastih ter obvarovati prebivalstvo takih dogodkov, ki globoko žalijo vsak verski čut9"
Poslanec Karlon in tovariši vprašajo skupno ministerstvo, sklicevaje se na spomenico avstrijskih škofov gledč verske šole z dne 30. januvarija 1888,
LISTEK
Cikago in svetovna izložba leta 1893.
(Iz „č. osad v Americe".)
(Dalje.)	. ,
Reka Čikago s svojima strugama deli mesto, kakor omenjeno, na tri dele nejednake velikosti, koji so med seboj spojeni s tridesetimi mostovi. Ker se pa ti mostovi radi neprestanega dohajanja ladij morajo često odperati, kar ovira promet na ulicah, zgradili so poleg nadzemeljskih cest tudi podzemeljske v podobi širokih sezidanih prerovov, koji so 800 do 900 korakov dolge in vedejo pod reko.
Trgovinski oddelek Čikaga je bil prej na močvirnem ozemlju, kar je dokaj ovirala kanalizacijo in osuševanje. Da se temu opomore, bilo je samo jedno sredstvo: celo četrt zvišati za nekoliko čevljev. Ci-kažani niso dolgo razmišljali ter so dvignili svoje mesto zaradi opasnosti takoj za osem čevljev. Poslopja so dvignili s posebnimi pripravami in je pod-zidali. Ulice so bile nasute, in cela četrt, prej mok-krotna in nezdrava, je zdaj zdravejša, nego drugi mestni oddelki. Kmalu so izprevideli, da širjava ulic od leta do leta rastočemu prometu več ne zadošča. Kaj početi? Morda podreti trgovinske palače in
ogromne hotele in je zgraditi kje drugje? Nikdar; za temi hišami zgradili so nove temeljne zidove, hiše so iz starih temeljev dvignili in je premestili na nove podstave! Človeku se dozdeva, da Čikažani ne poznajo pojmov nezmožnosti. Ne strašijo jih nobene težave. Z največjimi palačami postopajo, kakor bi bile to kostke za igranje, igrajo se z jezeri, ožinami in rekami dik s šahovimi figuricami, ter ustanovljajo in gradijo nove četrti s tisto mirnostjo in lehkobo, kakor postavljajo otroci lesene hišice iz igralnih škatuljic.
Cikago je mnogo trpelo vsled nekega nedo-statka; reka Čikago, v kojo se stekajo kanali svetovnega mesta, imela je baš pred svojim izlivom v pristanišče premajhno potočje, in torej ni mogla odnašati odpadkov in kanalne odtoke dosti daleč v jezero. Dasi se je za vodovode potrošilo mnogo novcev, vendar je bila ježema voda v pristanišču okužena in sprijena; to zlo je tembolj nadlegovalo Čikažane, ker so bili odkazani samo na jezerno vodo. Tu je moglo odpomoči samo jedino sredstvo, koje se je na vsem božjem svetu moglo izcimiti t možganih kakega Jankeja. Čikažani so kar reko napeljali nazaj ter jo spustili od izliva proti njenim izvirkom. Nje izvirki so se pa nahajali v področju Mississippa. Čikažani so zdaj spojili svojo reko s tem veletokom, zagradili so izliv ter črpali jezerno
vodo v reko, in tedaj teče zdaj mestu v jezero v Mississippi.
Še drugi slučaj: Vzlic arteškim vodnjakom po raznih oddelkih mesta bilo je jako težavno oskrbeti množečemu so občinstvu pitne vode. Michigansko jezero, to veliko sladkovodno morje, dotikalo se je sicer mesta, toda radi nečistote v pristanišču je bila voda nepitna. In sklenili so torej, čisto jezerno vodo zajemati iz odprtega jezera: pod jezernim dnom izkopali so tri kilometre dolg tunel, v kojem se zdaj črpa voda s štirimi velikimi parnimi crpalnicami.
Vse to v Čikažanih svedoči, da so energični, izumljivi in da imajo smisel za javnost. Toda ne-brojni so vzgledi individualne tvorne sile. Kdo ni še čital o velikanskih klavnicah za prašiče in govejo živino, o strojnih delarnicah, livarnah, tovarnah za vagone, gasilnih napravah i. dr.? Kdo ni čul o množini žita, koje se vsako leto sem dovaža in čiui Čikago največjim žitnim tržiščem na svetu?
Poleg pristaniškega tira stoje ogromne, stolpom slične žitnice, takozvani elevatori, velikanska poslopja iz opeke ali lesa z 8 do 10 nadstropij. Namenjena so v shrambo žiti, koje se pošilja le-sem iz vseh delov prerij. Odtodi se vsiplje na ladije, koje je prepeljavajo po vsem svetu.
na izjavo škofov v šolskem odseku gospodske zbornice z duč 28. iebr. in 12. marca 1890 in na novo škofovsko vlogo na ministerstvo z dnč 13. marca t. I.: 1. Iz katerih vzrokov se ministerstvo doslej ni oziralo na storjene korake avstrijskih Škotov gledd ljudske šole? 2. Do kedaj hoče ustreči zahtevam gledd ljudske šole, katere so stavili škofje v imenu katoliškega ljudstva?"
Dogodki v Libercih na Češkem.
Druga važna interpelacija zadeva razpust občinskega zastopa v Libercih (Reichenberg) na Češkem. Izročil jo je Plener s svojimi levičarskimi tovariši, ki ministerskega predsednika vprašajo, ali odobrava to odredbo cesarskega namestništva praškega in iz katerih vzrokov je bil razpuščen omenjeni zastop.
Nemškim nacijonalcem pa ni zadostovala interpelacija, marveč je dr. Bareuther stavil nujni predlog, da naj vlada takoj prekliče razpust mestnega zastopa v Libercih in mu nemudoma izroči mestno gospodarstvo.
Razprava o tem predlogu trajala je cele tri ure. Zagovarjali so predlog razven Bareutherja še Prade in Steinwender, mladočeška poslanca Eugel Vašaty, radikalni socijalistični poslanec Pernerstor-fer in krščansko-socijalna dunajska zastopnika dr. Lueger in Hauck. Mladočeška podpirala sta ta predlog v prvi vrsti zaradi tega, da se češkim poslancem ponudi priliki, povedati svetu, kako se v Libercih godi češkemu prebivalstvu. Pemerstorfer je surovo napadal vlado in cesarskega namestnika grofa Thuna, kar je pripravilo ministerskega predsednika, da je tudi on poprijel besedo in odločno zavračal surove napade predgovornikove.
Dr. Lueger pa je porabil to priliko, da je jedno zasolil Madjarom ter brco dal dunajskemu mest-nemu zboru, češ, da bi bil moral biti tudi on že zdavnej ratpuščen, ako bi veljali razlogi, ki so baje provzročili razpust mestoega zbora v Libercih. Tudi je omenjal, da sd pri tej priliki razni govorniki, zlasti pa Pernerstorler in Taaffe, rabili besede: fri-voliteta, brutaliteta, nesramnost itd.
Gospoda Pernerstorler in Taaffe naj vsaki dan na kolenih zahvalita Boga, da tega nista govorila v mestnem zboru dunajskem, ker bi bila zaradi takih izrazov za vse večne čase izključena od sej I (Živahna veselost.)
Pri glasovanju je bila nujnost Bareutberjevega predloga s 144 glasovi proti 58 odklonjena in predlog se bode razpravljal kakor vsak drug zadostno podpiran samostojen predlog ter pride o svojem času k prvemu branju. Minister Taaife je levičarjem v tolažbo zagotavljal, da hoče prej ko mogoče Odgovoriti na Plenerjevo interpelacijo. Takrat se bode zvedelo, kateri razlogi so pripravili cesarskega namestnika, da je razpustil mestni zastop, ki svojega prusko-netaškega mišljenja nikdar ni prikrival.
Ob V« 5. uro je predsednik dr. Smolka sklenil sejo in prihodnjo sejo napovedal na torek 8. t. m.
Kako ogramna množica žita je tu, pove nam najbolj statistika iz 1. 1887. Samo v tem letu iz-vozilo se je iz Clkaga blizu 7 milijonov sodov moke, 22 milijonov bušlov*) pšenice, 51 ,/2 milijoiia bušlov tnršice, 45,/2 Milijonov ovsa, 1VI3 milijonov bušlov ječtfteda i. t. d., vkupe 140 milijonov bušlov poljskih pridelkov! Klavnice so odposlale od todi I. 1886. 310 milijonov liber slanine in 573l/s milijonov liber gotejega mesa! L. 1890. se je spečalo na tržiščih 78 ini-lijonov hektolitrov žita, 7,600.000 prašičev, 3,700.000 volov, 2,180.000 drobnice, vkupe nad 13 milijonov repov v vrednosti 1200 milijonov frankov. Trgovina z maslom iznaša na leto 70 milijonov kilo; sira se proda na leto 34 milijonov kilo in jajec 1,113.000 zabojev po 30 tucatov. Poleg tega treba še računiti 140 milijonov kilo naloženega mesa, 52 milijonov kilo surovih kož, 2 milijona kilo volne i. t. d.
Preobširno bi moral tu opisovati, ako bi hotel navajati klavnice, hleVe, žitno borzo i. dr. Vender moram pondarjati, da se je Cikago kot industrijsko mesto v poslednjih letih neobičajno povspelo. L. 1887. je bilo ▼ CikSgu 2400 raznovrstnih tovaren z glavnico v vsoti 140 milijonov dolarjev, 135.000 de-lavcev, in izdelki so se cenili nad 400 milijonov dolarjev. Trgovina v Cikagu je v tem letu repre-zentovala vrednost 1100 milijonov dolarjev. __(Dalje sledi.)
*) Bashel (angl,- baiil) meriea , 100 builov 65'/, mernikov.
Politični pregled.
V Ljubljani, 7. novembra. UVotranje dežele.
Češki shod. Izid češkega shoda liberalcem nikakor ni po volji. Vsi nemški liberalni listi, ki so pričakovali, da se na shodu Cehi prav do dobrega spró, sedaj pišejo, da so se Staročehi in veleposestniki popolnoma udali Mladočehom. Veleposestnike hinavski pomilujejo, da so postali sluge Mladočehov. Najbolj se pa ježi „Pester Lloyd". T» list sicer odreka shodu vsak vspeh, ali samo to ga vznemiruje, ker se je na shodu pokazalo, da so vse češke stranke za češko državno pravo. Celó iz Šlezije sta bila v Pragi dva zastopnika. Ta list kliče vse odločujoče kroge, da naj se upró češkemu gibanju. Z obnov-ljenjem češkega državnega prava bi prišel dualizem v nevarnost. V pogodbi mej Avstrijo in Ogersko ni nič govora o češki državi. Ogri bi se torej morali z vso odločnostjo ustaviti takim spremembam. V takem slučaju bi na Ogerskem skrajni elementi dobili prevago in moč države bi prišla v nevarnost. , Iz vsega članka je pa vidno, da so Madjari v strahu za svojo moč, če se opomorejo Slovani v naši državni polovici. Okrepljenje češkega naroda bi spodbujevalno in okrepčevalno vplivalo na ogerske Slovane in madjarska sila bi potem ne mogla morda dolgo pokoriti večine nemadjarskih narodnostij.
Permanentni kazenski odsek. Nemški i liberalci niso nič kaj zadovoljni s sklepi permanent-! nega kazenskega odseka, ker večina noče vsprejeti I vseh predlogov, katere stavi kak liberalni član. Glavno levičarsko glasilo že vé povedati, da liberalni krogi nimajo veselja odsekovega elaborata spraviti pred zbornico. Zaradi tega še ni gotovo, da bi spomladi stvar že prišla pred zbornico. Najbrž se zopet stvar za dolgo odloži.
Ogersko. Umrl je vodja skrajne levice Iranyi. Vse življenje bil je velik nasprotnik Avstrije. Se na smrtni postelji je to pokázal, kajti obrnil se je bil pismeno do svojih somišljenikov, da toaj Vse sile napno, da se prepreči oveučanje Hentzijevega spomenika. Zbornica ogerska je pa sklenila, da se Iranyi zaradi njegovega čistega domoljubja pokoplje ' na državne stroške in zbornica položi veuec na njegov grob. Zbornica je torej privolila v venčanje j groba avstrijskega nasprotnika, imela pa ni poguma, ! da bi bila se izrekla za venčanje spomenika moža, • ki je zvesto služil svojemu vladarju. To je jako ka-| rakteristično za sedanjo večino ogerske zbornice. O Iranyiju imamo še omeniti, da je bil član debre-činskega državnega zbora, kateri je bil sklenil, da se Ogerska odtrga od avstrijske dinastijo Od ustavne : dobe je bil za personalno unijo in je jako sovražil avstrijsko zastavo. V zbornici je sedaj imel 90 somišljenikov.
Tnanje države.
Nemčija- Bismarku se je tudi zdelo potrebno izreči se proti novi vojaški predlogi. Njemu se zdi nepotrebno pomnoževati vojsko, ker je že sedaj vojska tako velika, da bode vse čete težko vodil käk voj-| skovodja. Več vojske Nemcem ni treba, pač pa več I podčastnikov. Bismarcku se ne zdi verojetno, da bi , Nemci se morali braniti fta dve strani. Rasi ne marajo za vojsko z Nemei. V Rusiji so za vojsko z i Nemčijo le Poljaki, nihilisti in židje. Prvi se nadejajo, j da se obnovi poljska država, ako bö'do Rfisi tepeni, I židje pa tudi od ruskega poraza priéaküjéjó zbolj-| šahja svojega stanja. Poljaki se zdó Bismarkn vsaj ' nekoliko nevarni, ker so si znali pridobiti vplivna j mesta. V vseh višjih ruskih vojaških in diploma-! matičnih službah je mnogo Poljakov, kateri potem hujskajo proti Nemčiji. Rusi neso ža take posle, I temveč le za pisanje romänov in novel. Nihilisti pa seveda tudi upajo, da v vojski ložje dosežejo svoje namene. Augleži tudi delajo na to, da se spreta Nemčija in Rusija, da bodo imeli svobodho roko V Indiji GotoVo podkupujejo č&sojrise, da pišejo za vojsko. Vzlio temu pa Bismarck ni prepričan, da bi prišlo do vojne. Vse to je bivši kancelar razkladal nekemu Blumu.
Belgija. Jutri se otvori belgijska zbornica. To zasedanje bode važno, ker se bode zbornica posvetovala o reviziji ustave. V prestolnem govora bode kralj pozivljfcl zbornico k složnosti, da po stoji modrosti premeni ustavo tako, kakor zahtevajo interesi dežele. Pred otvorjenjein zbornie« mislijo radikalci prirediti veliko demonstracijo za občno volilno pravico. Ko se bode kralj peljal v zbornico, bodo manifestantje klicali: „ZiVela občna talilna pravica Ia Vlada je že storila vse potrebno za tztfr-žavanje reda, ko bi manifestantje hoteli kaj razgra-jati. — Socijali8ti močno agitujejo mej vojaškimi novinei, in ne brez vspeba. Nedavno je več vojaških novincev, sevéda socijalistov, se izreklo, da se bodo takoj spuntali, ako pride do kake vojske.
izvirni dopisi.
Z dolenjskih hribov, 3. novembra. Mdogo se prazne slame mlati sedaj po liberalnih Časopisih. Kriči se v eno mer: Narodnost je t nevarnosti, škofje, duhovniki so sovražniki naroda. VprSiam vse, ki res kaj mislijo: ali je mogoče, da se take badaloati pošiljajo v 19. stoletja med svet! Kdor ima še kij
možgan v glavi, ta more reči, da so ljudje, ki tako pisarijo, pravi nevedneži, ali so ,pa hlapci frama-sonov. Narodnost je res v nevarnosti, to tudi jaz trdim. Pa zakaj je narodnost v nevarnosti? Narodnost je zato v nevarnosti, ker največja nevarnost preti slovenskemu naroda od strani liberalnih kri-čačev, ki po svojih časopisih vedno zabavljajo škofom in duhovnikom.
Največja nevarnost preti slovenskemu narodu odtod, ker se kmetskemu stanu dandanes godi tako slabo. Pretečeni teden sem šel na polje, videl sem, kako je pajk vlovil muho, in potem ji je spil kri. Slovenski kmet, taka muha si ti, in liberalizem je oni pajek, ki ti srka kri. Najboljši dokaz nam kmetom za to je seja deželnega zbora kranjskega, ko se je šlo za legalizacijo. Naši liberalni poslanci, ki vedno kričč, kako ljubijo narod, istemu narodu niso privoščili polajšave pri legalizovanju.
Pojdite liberalni narodni gospodje mimo gledišča v Ljubljani in preštejte, če morete, krvave žulje kmetov, s katerimi se je sezidalo gledišče večinoma za — Nemce. Tako liberalizem pije kri kmetiškemu ljudstvu. Kaj ima kmet in sploh kaj imamo vsi drugi, ki ne stanujemo v Ljubljani od gledišča. Ako se ljubljanska gospoda hoče kratkočasiti, stori naj to na lastne troške, ne pa za deželni denar. Koliko žuljev bi bilo treba kmetom darovati, ako bi bila dovoljena višja dekliška šola. Zopet so bili liberalni kričači prvi, ko so hoteli kmetom še ta težak jarem naložiti. Poglejte na dolenjsko železnico, kaj ste storili, ko ste sklenili, da bo dežela porok za železnico. Zopet s tem ste hud udarec dali kmetu! To je nekoliko dokazov, da so prav tisti gospodje, ki v eno mer kričijo, da so škofje sovražniki, sami največji sovražniki narodnosti, in zato tako blatijo vse, kar je katoliškega, da morejo tem ložje vres-ničevati svoje namene. Kak krik ste zadnje dni zagnali o katoliškem shodu, dasi se na njem ni nič žalega zgodilo družbi sv. Cirila in Metoda! Kjer se pa v resnici godi krivica naroda slovenskemu, tam imate Vi gluha ušesa.
Mnogo govorite in pišete o osivelih rodoljubih. Mi pa poznamo še druge osivele Slovence. Osiveli so slovenski volilci zato, ki se kesajo, da so take liberalne poslance volili. Tako sem vzlasti mislil, ko sem bral debato seje v kranjskem deželnem zboru, v kateri so liberalni poslanci zabavljali čez mil. knezoškofe. Za tako govoričenje ni, da bi davkoplačevalci plačevali poslancem deželnozborske dnevnice. Vse to nam dovolj glasno dokazuje, da liberalci niso naši prijatelji, če torej hočemo sebi dobro, Skrbimo, da dobimo verne katoliške poslance; drugo tarnanje nam nič ne pomaga. Kmetovalci dobro si to zapomnit»!	Kmeti$ka liga.
S Trsafa, 2. novembra. (Romarski shod), tfakot sčm bil že nekaj omdnil, smo imeli o Vseh Svetih zidnji letošnji romarski shod. Vže prešhji dan se jfe zbralo lepo število hrvaških in slovenskih tottiSrjev. Drugi dan jih je pa bila polna crkev, dasi je precej prostorni. Slovencev je bilo gotovo okolb 200. — Vseh romarskih shodov v tem letu je biltt 8 in sicer: 10. ifiijnika, obletnica prenesen ja hišiee Matere božje iz NSzareta na Trsat; na binkoštne praznile; na praznik sv. apostolov Petra in Pavla; na porcijunkolo, na Veliki Šmaren; na Mali Šmaren; na kvaterno nedeljo v jeseni, in na praznik Vseh Sveitnikov. Na praznik Marijenega rojstva, o Vseh Svetih, posebno pa na kvaternico priroma tudi veliko milih Slovencev. Zato se te dni ttftft gfovetisko pridigi. — ftazun teh shodov je bilo še 7. votivnih procesij, natnreč: iz Grobnika Jelenja in Cernika na binkoštni pondeljek; iz Kastva 2. julija; iz lEteke 5. avgusta; v nedeljo |)o 5. avgusta zopet iz Grobnika; na god sv. Roka iz Drage, Ku-kuljanovega, Sv. Josipa in obeh Kostren: Sv. Lucije id sv. Barbare; v nedeljo po sv. Jarnejn zopet iz Reke in sieer udje bratovščine žalostne Matere božje. Tako se verno ljudstvo o raznih časih zateka k trsatski Materi božji, katera deli tu že od I. 1291 milosti svojim častilcem. Trsat je gotovo najimenitnejša in najstarejša božja pot na Jugoslovanskem; torej najbolj zanimiva.
Zato nas pa zelo veseli, da se žarijo vedno bolj zanimajo tudi mili bratje Slovenci. Do zdaj se jim je nekaterikrati postreglo e slovensko pridigo, v prihodnje se j m bode še bolje streglo. Romanje Slovencev na skalnati Trsat vpliva mnogo na naše sicer priprosto, a pošteno ljudstvo. Tudi naši Ijddj« nagibajo se k pobožnosti, a žalibog ne poznajo sredstev, vodečih k popolnosti in pobožnosti. Teb se pa uč6 od vornih Slovencev, prihajajočih od daleč k „Mi-
riji zlati" na Trsatu. Naj se tedaj narod hrvaški in Blovenski vedno tesneje dražita tudi v verskem otiru. Izvestno mu bode to v časno iu večno korist.
Naj tudi omenim, da je bilo v tem letu še mnogo odličuih romarjev na Trsatu. V blagem spominu nam je ostal župnik iz Pariza. Tudi nekaj „brezdomovincev" je bilo tukaj. .Ta črna zalega" ni le s tem zadovoljna, da doma za mili svoj rod daruje iu meli, ona prihaja še celo na daljni Trsat, da tudi tu prosi narodu svojemu časne in večne sreče. Slava tacim „brezdomovincem". — Goriških „revolucionarjev" nismo imeli letos čast tu videti. Znabiti prinese zdaj k nam katerega „huda kraška burja", katera vse osmodi, posebno še nekatere.
Marsikateri „brezdomovinec" se je čuti pri prvem pogledu naše cerkve varanega. Mislil je, da bo videl na Trsatu krasen dom, a tu mu je stala pred očmi stara nizka, brez vsega črteža sezidana cerkev. Marsikaj dragocenega je v njej — omenim le 5 oltarjev iz finega marmorja — a lepote ni v njej, ker ni nobenega sorazmerja med svetiščem, srednjo in stransko ladijo ter oltarji. Treba torej dostaviti še tretjo ladijo, srednjo pa podaljšati čez svetišče in izdatno povišati. Potem bi bil hram božji res krasan in pristojen svetemu kraju, na katerem je stala 3 leta in 7 mesecev Marijina hišica.
To je lepa misel, a drugo?--Kamna nam
sicer ne manjka; tudi obrušenega se dobi, saj ga burja vsako leto brusi eelih 5 mesecev. A nekaj druzega nas teži. Frangtipabov hi več, Amdtikanci so predaleč, ljubi Madjari pa sami težko shajajo. Drugo nam ne preostaja, kakor čakati in misliti.
Škore) bi bil pozabil povedati, da je Reka polna vina, in to, laškega, dalmatinskega in istrijanskega. Pri vsej svoji nenasitenosti mu ne more kaj, zato ga gospodarji po nizki ceni tudi nam ponujajo.
Liga + 37.
Od štajerske meje, 31. oktobra. Nedavno ste poročali, da je bilo v Cerkljah ranjenih več mla-deničev, ki so streljali s rnpiči. Enake nesreče se vedno ponavljajo, žal, da .-e ljudje ne streznijo, da bi bili previdnejši. Streljanje s topiči v nekaterih krajih v resnici presega žb Vse meje, posebno prt podružnicah, in Id se godi tudi pri nas. Včasih je Že tako grmenje, da morajo človeka ušesa boleti. Mnogi možje so sicer proti temu, ali kaj pomaga, Ker pri nas nemarno zakona proti temu.
Ta navada ali bolje razvada pa ima v mnogem ¿žiru slabe nasledke. Navadno se zbero fantalini, li so odrasli ponavljalni šoli, ter pobirajo po soseski denar za smodnik in pijačo. O delopustu pred gžegnanjem" že začno streljati. Ker hočejo zopet * dnevu" streljati, zato fedno kurijo C-lo noč, da ne laspi, pijančujejo, vasujejo itd., da so zjutraj vsi Vrtoglavi. Ob 9. uri je zopet streljanje in potem me! cefo Sv. ifiafio i a Še pred pfldigo. ff «fel|sči, kateflra s« navadno pridruži čeli kopa gledalcev, oes9 pfi Sv. maši, Vrh tega pt Št dtttge Vernike molijo z vednim streljanjem. To 80 slabi nasledki t Moralnem ožim tehke b4šreč0 j» «e tudi dogajajo še poleg tega, ker V Svoji prešifnosli čelo 8 smddkami in žveplenkami zažigajo topiče, da marsikoga oplazi po obrazu ali rokah ter ga poškoduje. Vsako leto se v naši deželi pripeti več Mcih nesteč.
Dalje fifivadno kak krČmar" napraVi V ofeližju podružnice kfčfflo, kje* se popiva, razgraja, konečno pa še večkrat pretepa. In tako se čeSto zgodi, da je uboj žalosten kotittt „žegnanjs".
Da se preprečijo take nesreče, naj bi niši ia-stopniki predlagali v deželnem zboru tak zakon, kakor ga že dolgo imajo na Štajerskem. Dokler pa nemarno takega zakona, naj bi se pri podružnicah na godu dan podružničnega patrona darovala ob 8. uri zjutraj slovesna sv. maša v podružnici, prihodnjo nedeljo pa ob 10. uri v župnijski cerkvi navadna pobožnost. To je moja misel, katere nočem nikomur vsiljevati. Kaj mislijo drugi o tem?
Ce pa ljudje že na vsak način hočejo s streljanjem praznovati, naj bi se za streljanje odločile le tfezne in pametne osebe, da se zabramjo mnoge nerodnosti in nesreče. Dixi.
l' I > T- ■	i	'
Socifalne stvari.
Tuj kapital. Pisali smo že na tem mestu, da «i bodo taji kapitalisti hoteli izkoristiti Avstrijo in v njej nalagati svoje premoženje Naše cesarstvo tiamreč po mnogih krajih še ni gospodarsko, niti uidustrijalno tako razbito, kakor druge zemlje; tato imajo podjetni ljudje še vedno dovolj mesta — no-
vim podjetjem. Zato hodijo tujci k nam in hodili bodo pozneje še p< gosteje, ker jim domä kapital nikakor ne nese toliko, kakor v državi še v mnogih ozirih ne izsesani. Pliuove družbe so z večine ptuje in dobro se jim godi povsod. Tako n. pr. daje dunajska angleška plinova družba po 25°/0 dividende svojim delničarjem. Druga angleška družba je hotela pod imenom „The Exploration na drug način bogateti. Dunajski vodovod daje včasih premalo vode s hribov, odkoder je napeljan. Zato hotela je družba kopati na kamnenem polju blizu Dunajskega Novega Mesta vodo in jo napeljati v sedanji vodovod, ki daje v resnici izvrstno vodo. Stalno je mislila tedaj poslabšati vodo in stalno dobivati sebi velikega dobička. A ni šlo ; vse, kar je poštenega in razumnega na Dunaju, je jelo protestovati, ni za trdno se nadejamo, da bo „Exploration" za vedno pokopana.
Omenjamo pa to stvar zaradi tega, da tudi mi od vseh stranij dobro premislimo, predno ¡¿pregovorimo kako priznalno ali celo priporočevalno besedo o podjetjih tujcev v naši deželi. „Le čase le nostre son fatte per noi!"
0 Madjarih. Trgovinski muzej, vzdrževan od ogerske vlade, pravi v svojem zapisniku za leto 1888 te le besede: „Podpora obrti je temeljni pogoj za naše blagostanje, in zato je naša domovinska dolžnost, da pomagamo obrtu k vedno večjemu
tazvoju..... Na milijone so vredni
izdelki, ki jih n a š i z a v o d i i n t u k a j -š n j i k u p c i i z t u j i n e p r i v a ž a j o ; d o m li se jih pa mnogo izdeluje in bi se jib z z a d o s t n o p o d p o r o moglo izdelovati še mnogo več in ceneje." — Madjari so to tudi delali. Požrtvovalno so podpirali vsako novo, večje podjetje, in v resnici je sedaj dovoz v Ogersko v mnogih ozirih neprimerno maujši, nego prejšnja leta. Podpirali so izdelovanje in — promet. Ugodnosti, olajšave pri prometu so bile ondukaj na dnevnem redu. Seveda je to jako škoddo naši polovici, vzlasti industrijski Češki. Mlinarji češki niso mogli konkurirati z madjarskimi in velikanske množine itidke so vsako leto iz Madjarske prispele v češke krone dežele. Zato se je pa vzlasti zadnje dni v javnosti jako velikokrat čul na Češkem poziv, naj se ne kupuje madjarska moka. Takoj so zroj li Madjari. V fioaočnem odseku je Falk celo trdil, da je tak poziv rušenje trgovinskih pogodeb, in poudarjalo se je, naj se Cehom vrača pri tistih izdelkih, ki se izdelujejo na Ogerskem, osobito v tkalski stroki. Oj, sevčda smo jedini — v egoizmu I
Vino in tobak v Hercegovini. Hvali se, da bo vina v Hercegovini letos jako mnogo, da pa ne bo dffbfOf ker grozdje ni moglo dozoreti. — Tudi s tobakom letos ni sreče. Bilo je preveč dežja in zato bo malo pridelalo ljudstvo. V slabšo vrsto bodo nastavili tobak in vsled tega tudi manj plačevali.
DiflO. Septembta meseca so izvozili preko Reke in Trsti 4-7 milijonov dog (lani tistega meseca 2*7 milijonov), in sicer 3 02 milijonov na Franeosko, 108 na Laško. Od 1. januvarija do 30. septembra ife je izvoiilo na Francosko leta 1890 — 28.14 mil., leta 1891 — 43;85 mil., leta 1892 17-15 mil; tedij v tem ožifu letošftji izvoz jako zaostaje za prejšnjimi. Na Laško pa gre bolje. Letos so poslali že 6*06 milijonov, mej tem ko je prejšnja leti bilo le krog tri milijone.
Dnevne ilovice.
V Ljubljani, 7. novembra.
(Vdanostne izjave.) Včeraj dopoludue poklonila se je prevzvišenemu knezoškofu ljubljanskemu deputaeija občine D o 1 pod Ljubljano, obstoječa iz g. župana Jos. Kuharja in dveh občinskih odbornikov, ter jim je izročila krasno izdelano diplomo častnega občanstva. Diploma dela vso čast „Katoliški tiskarni". — Nadalje so poslali svoje pismene udanostne izjave zopet nastopni občinski j zastopi: Bohinjska Bistrica, Erzelj pri Vipavi, K o m p o I j e pri Lašičab, L o š k i Potok, Naklo-Podbrezje, Podgora pri Lašičab, Šent-Vid pri Vipavi in Videm pri Lašičah. — Iz Železnikov pa je poslal županov namestnik, I. občinski svetovalec in učitelj Josip Le-v i č n i k udanostno iijavo ali „plebiscit" ou-dotnega prebivalstva s 112 podpisi. — Ponosnim j Gorenjcem iz podnožja Triglava, vrlim Dolenjcem ' iz Suhe krajine iu zavednim Notranjcem is soločne (
Vipavske, edinim v načelih in ljubezni do svojega vladike, kličemo: Slava!
(Osebna vest.) Gospod dvorni svetnik baron Hein se je včeraj z brzovlakom odpeljal na Dunaj.
(Imenovanja.) Graškega nadsodišča predsednik gosp. dr. vitez Waser je povodom svojega umirov-ljenja odlikovan z redom železne krone prve vrste. Na njegovo mesto je imenovan dosedanji predsednik graškega deželnega sodišča, grof Gleispaeh. Novi predsednik graškega nadsodišča je bil rojen leta 1840 v Gorici. — Poveljnik deželne žendarme-rije v Ljubljani, g. major K. Rummer, je imenovan podpolkovnikom in nadporočnik g. L. P a v -1 o w s k i stotnikom druge vrste ; stotnik druge vrste, g. E. Horsky, zdravstvenega oddelka št. 8 v Ljubljani je imenovan stotnikom prve vrste. — Poveljnik štajersko - koroškega brambovskega polka št. 4, podpolkovnik Bi ve pl. Westen, je imenovan polkovnikom, poveljnik domobranskega bataljona št. 25 v Ljubljani, major Wodniansky, podpolkovnikom, neaktivni poročniki Fr. Wernisch domobranskega bataljona št. 25, dr. Toplak domobranskega bataljona št. 24 v Novem Mestu, Julij Kramer dom. bataljona št. 25, Fr. Jagodic in vitez Luschan domobr. bataljona št. 23 nadpo-ročniki; nadporočnik-avditor J. K a v Čn i k stotnikom druge vrste, višja zdravnika dr. Dereani in dr. Rožanek polk. zdravnikoma.
(Velik podpiratelj katoliškega tiska) daroval je v pospeševanje družbinih namenov „K a t. tiskovnemu društvu" vnovič s t o goldinarjev, kar radostnim 8rcem javlja odbor. Bog povračaj obilo!
(Umri) je včeraj v Kropi tamošnji beneficijat čast. g. Valentin L a v t a r , rojen leta 1849 v Železnikih, posvečen leta 1873. Pogreb bode v sredo, dne 9. t. m. ob 9. uri dopoldne. Naj v miru počiva !
(V Kranju) je včeraj v mestni farni cerkvi prečast. g. dekan blagoslovil krasno podobo, pred-stavljajočo „Jezusa pri zadnji večerji". Poäoba, postavljena v stranskem oltarju, je bila haročena na Tirolskem in je krasna olepšava kranjske farne cerkve.
(Ogenj.) V Hrašah pri LesCah je včefij popoldne pogorela hiša s skednjem nekega kajžarja. Zažgali so baje otroci. Gosp. R. Hamerlic iz Radovljice je otel ognju jednegS otroka, drögi pa jedno žensko.
(Novi novci.) Kakor se govori, izdali se bodo prvi novi novci po 20 kron in 20 vinarjev danes v dunajski penezniei. Izdelanih je baje 100.000 komadov kron, večino tega novega denarja dobi avstro-ogerska banka.
(Slovenske gledališče) je bilo sinoči prav dobro obiskano. Ponavljala se je Zajčeva opereta „Mornarji na krdv", nato pa navrgla veseloigra „Dve tašči. Občinstvo je bilo v obče zadovoljno in precej dobre volje. Ta mesec še pride na oder Ipavec-Funtkova spevoigra „Teharski plemiči."
(Osrednje semenišče sarajevsko.) Vsled toplega za zidanje povoljuega vremena nadaljuje se še vedno delo pri stavbi semenišča v Sarajevu, ki bode namenjeno in Vse štiri škofije V Bosni in Hercegovini. Delo se bode nadaljevalo« dokler bode dopuščalo vreme. Koncem Avgusta prihodnjega leta bode za-padni del velikädskega poslopja dovršen. Semenišče in veliki altar v semeniški cerkvi bedeta posvečena sv. Cirilu in Metodu, koja vzbudita v imenitni fiamen mnogo dobrotnikov!
(Umrla) je dne 5. t. m. v Celovcu po kratki bolezni, stara 68 let gosp. Terezija Müller, sestra prečast. gospoda stolnega prošta in vodje družbe sv. Mohorja, dr. Val. Müller-ja. N. v. m. p.
(Nepotrjen zakon.) Presvetli cesar n i potrdil načrta lakona deželnega zbora koroškega, po katerem naj bi se uravnalo dajanje nadevka („likofa") kmetskim poslom!
(Tatvina.) Z Brda pri Lukavici se nam poroča: Veliko je bilo zadnji čas brati o tatvinah v cerkvah. Tudi našo cerkev je obiskal tak malovreden človek. 2e večkrat je bilo poznati na dveh cerkvenih pu-šicah, da si je nekdo prizadeval z limanico pobirati krajcarje iz nabiralnika. Ko sta bili obe pušici tako prenapolbjeni, da z limanico tat ni ničesar opravil, poskušal je z nebo ostro rečjo, malimi kleščami ali enakim orodjem. V soboto dni 5. t. m. pa je a silo, z močnim dletom, kakor kaže sled na kamnu, izdrl it kamna želeioo ključavnico, ki je bila na dveh krajih globoko v kamen vdelana in s svincem šalita. Storil je to po deevu, najbolj gouvo okoli
poldne, ker dopoldne bila je ključavnica še cela, popoldne pa so bili ljudje v cerkvi. Dobil je le nekai kracarjev, ker je bilo pred kratkim vse iz nabiralnika vzeto. Vsekako je škoda storjena pri nabiralniku veliko večja, kakor je bilo denarja v njem. Le čudo, da se cerkveuim tatovom tako redko pride na sled. Ali je bil v tem slučaju zločinec domačin ali tujec, je težko soditi.
(Strašna smrt.) V Petrinjah pri Kozini v Istri je J. Metlika ubil svojega očeta, prišedšega iz Trsta, kamor je bil peljal nekaj sena. Sprva je zločinec tajil, pozneje pa je priznal, da se je z očetom spri ter ga s kamnom udaril po glavi. Ljudje so poklicali duhovnika, da je s sv. oljem mazilil nesrečnega očeta, ki je kmalu nato umrl. Malopridni sin se je vedno ogibal cerkve in živel brezbožno.
(Nesreče.) S Koroškega se nam piše, dnö 6. nov: V Ladingu igrali so se dne 15. okt. otroci kmeta T. v kuhinji. Po neprevidnosti prevrnil je otrok lonec kropa, ki je 13 mesečnega fanta tako hudo ožgal, da je umrl 6 dni pozneje po groznih bolečinah za ranami! Pazite na otroke! — Ravno v ffctem kraju zastrupila je, kakor se sodi, due 22. okt. neka posestnica svojega moža. — Dne 30. okt. vzel si je v Ravni nek kmet, znan pijanec, življenje s tem, da si je prerezal vrat.
Telegrami.
Dunaj. 7. novembra. Szapary je bil opoludne zopet sprejet pri cesarju v av-dijenciji. Zvečer se povrne v Budimpešto, da bode pri konferenci liberalne stranke v sredo zvečer dal obljubljeno pojasnilo o cer-kvenopolitičnem vprašanju.
Praga, 6. novembra. Kacih 800 mladih ljudij je danes šlo na Belo goro demon-strovat. Oblastvene naredbe preprečile so vsakeršne izgrede.
BudimpeSta, 6. novembra. Ministerski predsednik grof Szapary odpotoval je danes na Dunaj.
Budimpešta, 6. novembra. Poslednjih 24 ur jih 11 zbolelo, dva pa umrla za kolero.
BudimpeSta, 7. novembra. Eötvös je interpeloval, kaj je resnice na govoricah o ministerski krizi. Trgovski minister je pa odgovoril, da o tem more dati pojasnila le ministerski predsednik, katerega pa sedaj ni v Budimpešti.
Budimpešta, 7 novembra. Opozicija je izrekla željo, da se odloži seja zbornice po-slancev zaradi ministerske krize. Pravosodni i minister je pa odgovoril, da vlada ostane j odgovorna, dokler vladar ne odpusti njenih ' članov. Potem se je vsprejela novela o zem- i ljiških knjigah. Prihodnja seja bode v sredo.
Rim, 6. novembra. Papež je vsprejel v pol ure trajajoči avdijenciji velikega kneza Sergej». Veliki knez je obiskal potem še kardinala Rampollo, ki mu je vrnil obisk.
Rim, 7. novembra. Pri volitvah za zbornico je dosedaj voljenih 184 vladnih pristašev, 71 opozicijonalcev in 17 je pa ožjih volitev.
Kolonja, 6. novembra. Kakor je izvedela .,Kölnische Zeitung", boljša se zdravje ministru Giersu. Pomladi prevzame zopet vodstvo ruskega ministerstva vnanjih stvarij.
Bruselj, (i. novembra. V predmestju Molenbeck jih je za kolero 5 zbolelo, 3 pa umrli.
*.'r®»rlM t*.:
3. novembra. Ivana Melik, delavčeva hči, 7 mesecev, i Črna vas 36, hudi kašelj.
V bolnišn iei: 2. Marjeta Dimnik, gostija, 70 let, marasmus,
u. zjut. S. a. poç. 9. h. zvee.
7389 738-7
9-4 5-6
si. vzh. brezv.
jasno oblačno
ooo
Zahvala.
Za mnogobrojno prijateljsko sožalie, ska-zano nam ob prebritki izgubi našega nepozabnega soproga, oziroma očeta, gospoda
Frana Fortune
izrekamo najtoplejšo zahvalo, osob to daro-vateljem mnogih krasnih vencev, kakor tudi za mnotrubrojno spremstvo pri pogrebu preč. duhovščini, gg. uradnikom, gg. pevcem za njih ganljivo petje, posebno pa slavni prostovoljni požarni brambi v Ljubljani za prekrasen venec in udeležitev, ter vsem prijateljem in znaocem, ki so se od blizu in daleč potrudili izkazati poslednjo čast našemu pokojnemu soprogu, predragemu očetu.
Zatičina, dne 5. novembra 1892.
orednja temperatura obeh dni fi-0° in 6-7°, oziroma za 0'1 in 0'8° nad normalom.
526 1
Žalujoča obitelj.
Zahvala.
„ ^ Rodbina c. kr. nadinženerja Zužek-a zahvaljuje se presrčno vsem onim, ki so se je povodom smrti ljube hčerke
«
tako sočutno spominjali ter blagej pokojni darovali vencev in jo k večnemu počitku spremili.	527 1
V Kranju, dne 7. listopada 1892.

Slfarija ¿Petelin roj. Sorti\ SlTartin éPetelin,
C. Ar. gimnazijski učitelj v Slovem Sifestu,
poročena.
¿juSljani, Sni 7. ncvcmßza 1S92.
ctamefcto -poictviiMja nauianiia.
524 1
V tukajšnji redutni dvorani je razstavljena
plastična podoba
IT bitke pri Kustocl ^m
z dne 24. junija 1866. — Razstava je odprta vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. ure popoldne. Vstopnina ob delavnikih 20 kr., ob nedeljah in praznikih 10 kr.	-509 9—6
itmr Podoba Je zopet si. občinstvu Izpostavljena na ogled.
1> u u a j 8 k a t>
orza.
Dni 7. novembra.
Papirna renta 5%, 16% davka ....	97 gld. — kr.
Brebrna renta 5%, 16% davka ....	96	. 75 „
Zlata renta 4%, davka prosta.....114	, 80 ,
Papirna renta 5%, davka prosta ....	100	. 25
Akcije avstro-ojterske banke, 600 gld. . .	986	„ — „
Kreditne akcije, 160 gld. .'......311	„ 50 .
London, 10 funtov stri........110	i* 80
Napoleondor (20 fr.)................9	„ 54
Cesarski cekini...............6„71„
Nemških mark 100 .	58 80
Dné 5. novembra.
Ogerska zlata renta 4%.......112 gld. 25 kr.
Ogerska papirna renta 5%......100
4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . .	140
5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .	152
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....186
Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4 %	96
Zastavna pisma „ „ B „ „ 41/,*	100
Kreditne srečke. 100 gld.......101
8t. Genois siV-ke. 40 eld	63
40
„	50
n	25
"	'S
n
■„	35
,MERCI
imenjarnična delniška družba na Dunaju,
I., Wollzeile štev. 10.
Najkulantnejie «e kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute in devize. Razna naročila lzvrS6 se najtočneje.
Za nalaganje kapitalov priporočamo:
4% bolzansko-meranske prioritete.
4'/,% gallikega zemljiškega kreditnega druitva zastavna pisma.
4% duhovsko - podmokelske (Dux -Bodenb&oher) srebrne prioritete.
Brezplačno shranjevanje in oskrbovanje
Natančnejša pojasnila dajo se v našej pozvedovalnej pisarni ustno in pismeno.
Izdajatelj in odgovorni vrednik : r. Ivan Janeii.
Tisk .Katoliške Tiskarn" v Ljublni.