r „ .. ^
Najrečjl slovenski ted-sik v Združenih državah
Izhaja
■IIJO
NASLOV uredništva in uprav-ništva:
1951 W. 22nd Plača, Chicago, UL
Telefon: Canal 2487
V———'
OFFICIAL ORGAN

OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
Entwad — 8«cond-CUi» Matter Januar, 18. 1»15. at the Poat Otfle« at Chieaco, Illinoia, udar the Act of Angnat 24. 1»1Z.
r-^
The largest Slovenian
Weekly in the United States of America.
luuW mry Wednesday
Subcription price: Far members, jraarljr. ,|0J<
Far mmmtmhm.....|1JI
Faraiga Caim triaa____$2.00
OFFICE OF PUBLICATION: 1951 W. 22nd Placa^ Chicago, III.
TalaphoM: Canal 2497
V__J
ACCEPTANCE FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3, 1917, AUTHORIZED ON JUNE 22, 191 ft.
1 '' ' ■ ■
No. 52.—Štev. 52.
Chicago, 111., 31. decembra (December) 1919.
Leto V. Volume Y« f
Razne vesti.
Zadeva glede mirovne pogodbe. Washington, D. C. 29. decembra. — Med republikanskimi in demokratskimi senatorji se je pričelo živahno gibanje za dosego pobotanja ali kompromisa v zadevi odobritve mirovne pogodbe. 'Republikanci, tako tudi demokratje so že odobrili tri važne pridržne tooke izmed 14, katere je večina senatske zbornice pri minulem zasedanju odobrila.
Te tri izpremenibe se nanašajo na uvod mirovne deklaracije, na točko 10 in na točko glede Shan-tunga. Točka 10 določa, da naj ima le bodoči kongres pravico reševati vprašanja o miru in vojni.
Senatska zbornica se bo zopet bavila z zadevo mirovne pogodbe takoj po novem letu.
Ai^lija dobi internirane nemške parnike^ Washington, D. C. 26. dec. —
Vsled priporočila državnega de-partmenta je predsednik Wilson odredil, da naj se izroči sedem preostalih interniranih nemških parnikov — Angliji. Ti parniki so bili zadnji čas v rabi za prevažanje ameriških čet na povratku iz Francije.
Ameriška vlada bo te parnike izročila Angliji takoj, ko se zglasi kak pooblaščene^ Anglije v New Yoritu, kjer so parniki usidrani. Tc dni je dobila Cunard paro-brodna družba največji bivši nemški potniški parnik — 4'Imperator/ '
Državni department je sledil temu koraku na podlagi pogodbe medzavezniške parobrodne komisije; sklenjene še za časa premirja. Ti parniki so bili le začasno dani Združenim državam na razpolago, da se je številno a-merško armado tim preje prevor žilo domov. Ti parniki so: "Graf Waldersee", "Zeppelin", "Pretoria,M "Cap Finistere", "Mobile", "Princ Friedrich Wilhehn-', in "Kaiserin Augusta Victoria."
Prememba v zveznem, vrhovnem sodišču.
Washington, D. C. 26. decembra. — V uradnih krogih se zatrjuje, da bosta dva člana najvišjega zveznega sodišča zapustila svoja mesta. Imenu teh sodnikov sta za javnost sedaj še neznana. Eden izmed teh bo skoraj-gotovo prevzel službo v uradu Lige narodov v Ženevi, drugi se pa umakne v privatno življenje, ker namerava izdati obširno knjigo, kaj vse je najvišje zvezno sodišče že storilo dobrega od časa zadnje civilne vojne, do današnjega dne.
Na mesto enega izmed teh dveh odstoplih sodnikov bo imenovan naslednik iz sedmega distrikta (Illinois, Indiana in Wisconsin) Splošna sodba je, da bo zasedel mesto najvišjega zveznega sodnika kak Chikažan. Chikažani so že imeli pred leti sodnika Fullerja v tem važnem uradu, ki je pa umrl; namesto njega je imenoval bivši predsednik Taft sodnika Whit-a iz Louisiane. Skupno število najvišjega zveznega sodišča znaša devet sodnikov ki so dosmrtno imenovani za ta važen urad.
Ljudstvo štetje. — Ameriški
Slovenci pozor! Washington, D. 0. 27. dec. --V petek, dne 2. januarja 1920 se bo pričelo uradno ljudsko štetje v Združenih državah ameriških* To delo bo imelo v oskrbi 87,000 uradnikov in uradnic, da popišejo ljudstvo, tako tudi narodno in industrijsko bogarstvo naše domovine.
To ogromno delo bo imel pod svojim nadzorstvom vrhovni ravnatelj Samuel L. Rogers, ki bo podal v javnost že čez 2 tedna glavne podatke o tem štetju in popisovanja.
Meseca jan. 1917 je urad 'a ljudsko štetje izračunal, da živi v Združenih državah 113,309,285 duš.
Stroški sedanjega ljudskega štetja so izračunani na $22,000,-000. — Leta 1910 so štele Združene države 91,972,266 prebivalcev, nevpoštevši prebivalcev Alaske in kolonijalnih otočij.
Op. ured. Pozor ameriški Slovenci! Ko bo prišel v vašo hišo u-radnik ljudskega šetja, ter vas bo vprašal o narodnosti (Nationality), recite, da ste Slovenci (Slovenians). Na vprašanje, kje ste bili rojeni, ali kje so bili rojeni vaši stariši, odgovorite: v Jugoslaviji. Ne omenjajte nič o pokojni Avstriji, ali celo avstrijskem jeziku. Naše stare Avstrije ni več. Tako tudi sploh ni na svetu avstrijskega jezika. Torej pozor!
Kardinal Gibbons o boljsevikih | Baltimore, Md„ 29. decembra! — Na nekem shodu Ameriške na^ rodne organizacije, koje namen je zadušiti boljševizem v Združenih država/h se je kardinal Gibbons, tudi član te organizacije o boljše-vikih izrazil sledeče:
'Ako članom " rdeče " organizacije naša domovina ni po volji, naj jo zapustijo ter se vrnejo domov. Če se le ti ne bodo sami vrnili v svojo staro domovino, jih bomo pa mi tja poslali. Ti so prišli semkaj da bi postali bodoči držav-
ljani, ne pa naši diktatorji. j Ker i* »moreč H. Green v prepi
Inozemci, ki prihajajo k nam l-majo vse ?!' lepe ?! prilike, da se zamorejo pošteno preživljati. Živ-Jjenske razmere in druge okoliščine tukaj so zanje boljše, kot so bile pa doma. Naše oblasti dajejo inozemcem vsemogoče prilike, da bi postali koristni in dobri državljani naše mogočne domovine.
Naše postave niso tako stroge kot one v stari domovini, priseljenci naj si pa zapomnijo, da je treba naše postave izpolnjevati ravno tako, kakor jih Amerikanci izpolnujejo. Tujci torej ne ibodo našim oblastnim narekovali, kako naj vladamo svojo lastno državo. Vsled tega rečem še enkrat: Komur naša domovina in naše postave ne ugajajo, naj se vrne v svojo staro domovino iz katero je semkaj pribežal."
Žrtve uživanja lesnega alkohola.
Od 24. decembra do 29. decern*
Vožnja na pocestni železnici v Chicagu znižana.
Minulo soboto je stopila v veljavo znižana pristojbina za vožnjo na pocestni železnici v našem mestu. Od 8. avg. t. 1. smo morali plačevati po 7e, zanaprej pa znaša vožja samo 6e, za otroke pa 3c.
Mestni župan bo skušal spraviti zopet v veljavo staro ceno pri vožnji na pocestni železnici, ki je znašala že leta in leta samo 5c.
Linčali zamorca. Wilmington, N. C. 27.
d (H*.
Predsednik Wilsonov 63. rojstni; bl*» je umrlo v raznih krajih ter
ru ubil belokožča R. M. Browna, so prvega aretirali in zaprli v o-krajno ječo v Franklinton X. C. Danes, na večer je udrla v zapore oborožena druhalljudstva, ter jc s silo iztrgala morilca iz rok policije. Nesrečnika so zatem privezali k avtomobilu in ga vlekli 2. milji iz mesta, kjer so že mrtvega obesili na neko drevo.
Povišanje plače.
New York, 28. decembra. — Počevši s 1. januarjem bo Western Union brzojavna in telefonska družba povišala svojim uslužbencem plačo za 15 odstotkov, kar bo znašalo okrog $5,000,000 na leto. Povišanje jie določeno na one uslužbence, ki zaslužijo manj kot $250.— mesečno. Uslužbenci ki so pri tej družbi že nad leto dni bo-►do d«?bili 15 odstotkov, manj kot leto dni pa 10 odstokov. Skupno število uslužbencev označene družbe znaša 32,000 oseb.
General Wood, republ. pred. kandidat.
Lincoln, Neb. — Neka liga vo-lilcev tega okraja, je vložila pri državnem tajniku prošnjo, da naj se stavi ime generala t Wood-a kot prihodnjega republikanskega predsedniškega kandidata povodom primarnih volitev, vršečih se dne 20. aprila 1920 v državi Neb. — To prošnjo je podpisalo številno moških in ženskih yolitcev našega mesta, _ _ _________
dan.
Washington, 27. dec. —Jutri bo dosegel predsednik Wilson 63. leto svoje starosti. Njegovi prijatelji zatrjujejo,da se bo tem povodom oprijel zopet svojega urado-vanja in javnega delovanja v vseh vladnih in političnih poslih. Predsednik Wilson boleha že zadnje 3 mesece na živcih, kar je povzročilo zakasnclOst mnogo važnih vladnih zadev, pred vsem pa odobritve mirovne pogodbe.
Dalje se poroča, da predsednik Wilson sploh ne namerava več kandidirati na demokr. tiketu; rad bi pa Wilson videl, da bi njegovo mesto zasedel kak vreden naslednik njegove politične stranke.—
'Predsednikovo zdravstveno stanje se vidno boljša, tako, da tnu je njegov telesni zdravnik Dr. Grayson že dovolil voditi nadaljnje posle vlade. Dr. Grayson mu je pred ivsem svetoval, da se mora skrbno čuvati zopetnega prehlada; vsled tega se ne bo smel podajati v zimskem času venkaj na prosto.
Izjava gen. Pershing-a.
Lincoln, Neb. Tukajšnji Trgovski klub je priredil generalu Pershingu velik banket, kojega se je udeležilo nad 500 povabljencev.
Pri tej priliki je imel gen. Pershing govor, povdarjajoč, da namerava v kratkem zapustiti svojo rvojaško službo in se posvetiti trgovini. — General Pershing je kupil te dni v tem mestu lepo domov je (hišo) kjer bo živel s svojim sinom in sestrami. Njegov edini sin, Warren bo čez čas obiskoval ravno isto državno univerzo v Lincoln, Neb. kakor njegov oče; to je iskrena želja generala Pershing-a. V politiko se gen. Pershing v obče ne bo spuščal.
Podrazenje nedeljskih izdaj
časnikov. Detroit, Mich. 27. dec. — Po-čevši s 4. jan. 1920 se bo prodajalo tukajšnja lista "Detroit News" in "Detroit Press" po deset centov iztis, namesto 8 c.^Po-draženje se bo vršilo vsled visoke cene tiskarskega payirja.
mestih Združenih držav 91 oseb vsled uživanja lesnega alkohola (denaturiranega šprita).
Policijske in državne oblasti bodo vsled tega odredile najstrožjo preiskavo, da ljudstvo ne bo moralo več dobivati te strupene pijače. Število lesnega alkohola po raznih mestih je sledeče:
Chcago 7; Springfield, Mass. 4; Chikopee, Mass. 35; Memphis, Tenn. 3; Hartford, Conn. 13; St. Paul, Minn. 3, Cleveland, O. 9; Newark, N. J. 2; Holyoke, Mass. 6; Greenfield, Mass. 1; New York City 5; Marinette, Wis. 1.
Chikaške žrfcve:. Mihael Nova-kowski, 33 let star, stanujoč na 2714 W. 47 St.
Mrs. Mary Mofenkovvski, 33 let 626 W. 18th St.
Mss Mary Zitoi-t, 31 1. 429 So. Halsted St.
Charles C. Conway, 31 1. 1554 E. 63 St.
Ralph Mihvicz, 34 I. 35(H) So. Cal. Ave.
Joseph Hrutel, 53 I. 2834 W. 25. Place.	[
James Nidhols, 40 1. 125 So.' Halsted St.
V Chicagu je umrlo od 1. julia tekočega leta do Božiča že 30 o* seb vsled uživanja lesnega alkohola.
Draginja v Ameriki.
Boston, Mass. 28. dec. — Narodni industrijski konferenčni odsek je izdal danes o draginji v Združenih državh sledeče poročilo:
Od meseca julija 1914 do novembra 1919 sq se živila podražila za 82.2 odstotkov, oblačila za 135 odstotkov, stanovanja (najemnica) za 38 odstokov, kurjava in razsvitljava za 48 odstokov in druge razne potrebščine za 75 odstotkov.
Produkcija premoga v Illinois. .
Springfield, 111. 27. dec, — V
poslovnem lefu 1919 je bilo v 51 premogovnih okrajih države lil. nakopanega 75,099,784 ton premoga ; tako poroča državni rudniški ravnatelj Thompson.
V	primeri z letom 1918 se je v državi 111. tekoče leto manj pro-duciralo 14,879,685 ton premoga.
V	državi Illinois je bilo L 1919 skupaj 939 premogovnikov, leta 1918 pa 967. Povprečno se je delalo v teh premogov nikih letos po 160 dni;.nesreč pri tem podjetju je bilo takoče leto 208, leta 1918 259.
Tatvine avtomobilov v Chicagu
Leta 1919 je bilo v Chicagu u Rradenih 4346 avtomobilov; leta 1918 pa samo 2611. Od prvoozna-čenih je bila najdenih in vrnjenih 3098, ostali se pa se nahajajo v rokah tatov. •
Zasedanje jugoslovanskega narodnega predstavništva odgodeno.
Washington, D. C., 22 decembra. — Zunanji informacijski biro Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Washington!! dobil je iz Belgrada sledeči kablegram: "Ministrski svet, ki na podlagi člena 53 državne ustave izvršuje oblast vlade v odsotnosti prestolo-ltaslednika-regenta. je podpisal 15. decembra odredbo, ki na podlagi člena 54, tretje ustavne točke zasedanje začasnega Narodne-' ga predstavništva prekinjuje do 15. februarja 1920."
Povrat3k ameriških vojakov iz Sibirije.
Vladivostok, 11. dec.^zakasnelo). Armadni transportni parnik "Logan" je odplul danes od tukaj proti Združenim državam; v San Francisco bo dospel okrog 1. januarja. Na tem parniku je 842 ameriških vojakov, ki so opravljali službo v Sibiriji; v Sibiriji je sedaj ostalo samo še 53 ameriških vojakov.
Vojni stroški Francije.
Pariz, 29. decembra. — Danes je finančni minister M. Klotz poročal v poslanski zbornici o skupnih vojnih stroških Francije kakor sledi :
Francija je izdala v minuli vojni vsega skupaj 220 bilijonov frankov, ali okrog 40 bilijonov dolarjev in sicer: 40,000,000,000 frankov za artilerijo, 19 bilijonov za podporo družinam vojakov, 20 bilijonov za javne stroške, 25 bilijonov za obresti in drugo, 20 bi lijonov za živila in 4 bilijone za vojno posojilo dvema zavezniškima državama.
Francozi zahtevajo nemškega prestolonaslednika pred sodišče.
London, 27. decembra. — Na nedavno se vršečem sestanku angleških ter francoskih sodnikov je bilo soglasno sklenjeno, da bo Francija zahtevala izročitev bivšega nemškega prestolonaslednika Friderik Viljema in več drugih Nemcev ki so povzročili minulo svetovno vojno.
Friderick Viljem je obtožen več kriminalnih dejanj, roparstva in nasilja, katera je izvrševal na Franeoskem. Anglija in Belgija bosta pa zahtevali izročitev in obsodbo bivšega nemškega kajzerja, ker je prekršil gotove točke mednarodnih postav.
Nemci se selijo v Argentino.
Buenos Aires, 27. dec. — Zadnje dni prihaja v Argentino na-tisoče nemških izseljencev; vozijo se" običajno na holandskih parni-kih; danes je dospel semkaj nek parnik z 400 nemškimi izseljenci. ■ Država Argentina je dovolila vsakemu izmed teh izseljencev po 123 finega zemljišča, v okraju Misiones, na meji Paraguaja, v državi Rio Grande do Sul, Brazilija. V teh krajih živi že davno veliko število nemških kolonistov, j ki obdelujejo cbširne plantaže brazilskega čaja.
Novi "Očenaš" Nemcev. :
Berlin. (United News.) — Pan* germani so sestavili novovrsten "Očenaš", kojega naj bi zanaprej nemško ljudstvo rabilo pri molitvi. Tega "Očenaša", seveda v nemškem jeziku je bilo tiskanega in izdanega v stotisočih izvodih na razglednicah in se glasi takole: —
"Oče naš, ki si nemški duh — posvečeno bodi tvoje ime. Vrni se zopet v svoje kraljestvg. Naša volja je posvečena tebi, sedaj in na Veke. Daj nam naš vsakdanji kruh in svobodo. Odpusti nam naše dolge (in vojne dolgove! Op. stavca) in kaznuj naše tlačitelje. Ne vpelji našega ljudstva v skušnjavo, temveč reši ga noči in smrti. Daj nam zopet cesarstvo, moč in slavo na vekov veke! — Amen."
Z mirovne konference.
Pariz, 29. decembra. — Takoj, ko bo postala mirovna pogodba pravoiinočna, bodo zavezniki zahtevali izročitev bivšega nemškega kajzerja v svrho sodbe. Ho-landska se ne bo sedaj tej izročitvi baje nič več branila.
V par dneh bo vrhovni mirovni svet sklical skupaj zastopnike na prvo sejo Lige narodov; na to sejo bo povabljen tudi zastopnik Združenih držav.
Zajedno z bivšim kajzerjem se bo moral zagovarjati tudi nemški prestolonaslednik.
Ruski sovijetski zastopnik v Italiji.
Pariz, 26. decembra. — lz Rima se semkaj poroča, da je včeraj dospel v Neapol nek zastopnik so-vijetike ruske republike v zelo važni misiji.
Nitti o reškem vprašanju.
Rim, 26. decembra. — Ministrski predsednik Nifti bo pred svojim nameravanim odhodom v Pariz predložil senatni zbornici svojo'ponovno izjavo ter pojasnilo o reškem vprašanju. — Tako poroča današnji list — Giornale d' Italia."
List "Messagero" zatrjuje, da je italijanski admiral Milo obvestil kapitana Gabrijel-a D'Annun-zio, da slednji ne sme izkrcati svojih čet v Zadru. Edini način, na podlagi katerega bi bilo mogoče rešiti Italijo je ta, da D'Annun-zio sprejme ponudbe svoje vlade.
D' Annuzijeva trmoglavost
Reka, 27. dec. — Kapitan Ga-
brijel D'Annunzio se je danes izrazil da noče na noben način zapustiti Reke. Vse obljube od strani italijanske vlade so nezadostne. Annunzio je v prvi vrsti zahteval, da ne smejo vojaške o-blasti kaznovati njegovih pristašev ali čet ker so se mu pridružile. Zaeno je zahteval tudi, da italijanska vlada prizna reški in dalmatinski denar, kojega je Annunzio izdal za časa njegove okupacije. D'Annunzio je dalje podelil vsem svojim vojakom posebne vrste vojne kolajne; zdaj pa zahteva da njegovo vojaštvo lahko te kolajne javno nosi. kar pa vlada odločno odklanja.
Rim, 2 7. dec. — Italijanski ministrski predsednik Nitti bo v kratkem odpotoval v London, da poseti premijerja Lloyd George; od tam se poda na mirovno konferenco zaveznikov v Pariz, ki bo otvorjena tekom prihodnjega tedna.—Nitti je trdno prepričan, da bo dosegel z Anglijo in Francijo popolen sporazum v zadevi reškega vprašanja.
OgT3ki min, predsednik pustil framazonstvo.
Budapešta. — Ogrski ministrski predsednik Friedrich je naročil velikemu mojstru prostozidarjev, ali framazonov, da naj ga črtajo iz imenika članov. Svoj odstop je Friedrich navedel s tem, ker so framazoni pristaši komunistične vlade, koje sedanji ogrski ministrski predsednik nikakor ne odobrava.
Beograjska 'Politika" o dr. Gregorian.
Belgrad 25. nov. "Politika" piše: Poslanci, izvoljeni pred vojno i v Srbiji i v naših novih krajih so tudi sedaj skoraj vsi v Narodnem Predstavništvu, a med njimi so tu di. poslanci iz krajev, ki jih je zase dla Italija. Med poslanci iz Slovenije je eden, nesporno prvovrstni borcc za narodno edinstvo- dolgoletni poslanec iz Trsta a potem tudi poslanec v dunajskem parlamentu in goriškem deželnem svetu, ki je tvegal svoje življenje in zbežal pred polomom dvojne monarhije (pred izbruhom italijan-skoavstrijske vojne. Op. uredn.) v Švico, da bi deloval pri ustvarjanju Jugoslavije- Zaradi tega mu je dunajski parlament uničil mandat, toda Karlova vlada se ni upala razpisati novih volitev za njegovo izpraznjeno mesto, ker je vedela, za njegovo veliko priljubljenost v tem kraju.
Jugoslavija se je organizirala s svojim Narodnim Predstavništvom, toda "pozabila" je poklicati tega velikega narodnega borca v svoj parlament in je določila drugega, dočim on še nadaljuje s svojimi lastnimi sredstvi v Parizu delo, na katerem je pričakal sive lase.	♦
Zakaj je država pozabila tega človeka ?
Zato ker dr. Gregorin ne pripada nobeni stranki, a parlament so potrebni gotovi strankarji?! a ne gotovi rodoljubi."
Vzpostavitev brzojavnega prometa z Nemčijo.
Ljubljana, 24. nov. Kakor raz
glaša poštno in brzojavno ravnateljstvo za Slovenijo, je bil vzpostavljen brzojavni promet z Nemčijo. Dovoljene So državne in privatne brzojavke in se usmerjajo via Avstrija- Pristojbina z besedo, je 22 in pol par ali 67 in pol vinarjev- Plačuje se tudi občinski pribitek 1 dinarja ali treh kron od brzojavke.
AGITIRAJTE ZA K. DNOTO!
JE-
K.




Is urada društva Bv. Štefana it
1 K. 8. K. J v Chtoagu, D1 -
Tem potom mznanjam članom našega društvu, da so bili izvoljeni na zadnji letni seji dne 7. decembra sledeči uradniki za leto 1920:
Predsednik John Zvezieh.
Podpreds. Frank Augustin.
L tajnik Frank Mravlja.
II- tajnik Alois Bobič-
Blagajnik Frank Grill.
Zastopnik Frank Banič.
Nadzorniki: Joseph Zupančič za 3 leta, Joseph Perko za 2 leti, Anton Kremesec za 1 leto.
Maršal in zastavonoša: Leopold Mladič.
Vratar: tfoto Arh.
Društveni zdravnik Dr. Croft-
K sklepu pozdravljam vse člane -društva sv. Štefana štev. 1 in vse člane Je d note in želim vsem veselo novo leto. j .	Anton Stonich,
bivši II. tajnik.
POZIV NA SEJO It čada društva sv. Jožefa št. 2.
K. S. K. J. Joliet. 111.
Huse društvo bo imelo svojo redno mesečno sejo dne 4. januarja 1. 192H in na tej seji bo umešče-nje društvenega odbora za leto 1920.
Zatorej tem potom uljudno vabim vse naše člane in članice, da se gotovo udeležijo te seje, ker pri tej priliki bo tudi poročilo o društvenem stanju in poslovanju (v minulem letu.
Posebno uljudno vabim na to sejo vse člane — vojake našega
Zastavonoše Joftm Berus, Frank Gregorčič. Maršal Joa Berus.
Vratarja: Martin Legan in Andrej Hočevar st.
Društvo je na tej seji tudi sklenilo, da se v bodoče obhaja društveni praznik, vsako leto drugo nedeljo v mesecu decembru; vzrok, da je društvo to premembo napravilo je, ker so razmere v zadnjih letih nastale take, da je nemogoče obdržavati društveni prazni na delavni dan. Čas in razmere vse spremene; tako je tudi ta lepa društvena navada skozi 24 let, morala sedaj prenehati in se premestiti na določeno nedeljo.
Društvo je v zadnjem letu v denarnem stanju povoljno napredovalo, ker je bila sreča mila članom, da so bili izvanredno zdravi, da že več let ne tako. Blagajna je precej narasla vsled tega, da smo z uspehom zadovoljni ob koncu leta. Dal Bog še več takih let! —• Želeli bi le, še, da bi nas "suhi" časi zapustili, ker to je precej hud udarec za društvene veselice, ki se jih sploh ne izplača več prirejati.
Z veseljem sem čital uradno naznanilo, da preneha posebna dd-klada po novem letu. Gotovo se bodo vsi člani oddahnili, posebno pa društveni odborniki, ker jim doklade delajo veliko neprilik.
Tem potom uljudno vabim vse rojake v tukajšni okolici ki še niso pri društvu, da pristopijo k našemu društvu in K. S. K. Jed-noti, kjer boste zavarovani za vse slučaje sigurno. Staršem pripora-čam, da prejkomogoče, vpišejo svoje otroke v mladinski oddelek
Mihael Novak ; III.
nadzornik Viljem
Obenem želim veselo, srečno Novo leto vsem članom in članicam K. S. K. J., posebno našemu društvu št. 38.
Z bratskim pozdravom
Peter Majerle, I. tajnik.^
NAZNANILO. Iz urada društva Jeeus Dobri Pastir št. 49, Pittsburgh, Pa.
Tem polom naznanjam vsem članom našega društva, da so bili izvoljeni na zadnji letni seji, katera se je vršila dne 21. decembra v odbor sledeči uradniki:
Predsednik Stephen Rogina podpredsednik Anton Sršič; tajnik Joseph L. Bahorich; drugi tajnik Mihael Staiduhar; blagajnik Joseph Radovič; zastopnik George Weselich; nadzorniki: John Kroteč, Stephen Mihelič, John Hajdinič; maršal Matt Mi-ketič; reditelj Marko Kroteč.
Obenem se prosijo »vsi člani go ri omenjenega društva, da bi se malo bolj udeleževali rednih sej kakor ste se do zdaj tega leta.
H koncu pozdravljam vse' člane in članice naše slavne K. S. K. Jednote in vam voščim srečno in zdravo Novo leto 1920.
S sobratskim pozdravom
Joseph L. Bahorich.
društva in vse leta 1919 na novf»^er g tem koristite Sebi in Vašim
pristopile člane.
Bratski Vam pozdrav
John Vidmar, tajnik.
* NAZNANILO.
Iz urada društva sv. Cirila in Metoda št. 4 K. S. K- J- v Tower, Minil., se naznanja, da smo imeli letno zborovanje dne 14. decembra, pri katerem je bil izvoljen sledeči odbor za leto 1920:
Predsednik John Tekavee. Podpredsednik John Dragovan. I. tajnik Josip Oblak, box 1162 Soudan. Minn- II. tajnik Thom Erchul ml. Blagajnik Geo Nema-nič. astopnik John Zavodnik. Gospodarski odbor: I. Paul Ver-ban, II. Frank Švajger, III. John Miklič ml. — Bolniški odbor: Predsednik Josip Erchul ml-, pomočnik John Malenšek- — Za Tower Frank Murn. Redarja: John Matjašič in Josip Štefan star. Zastavonoše, (za društveno) Josip Japel, (za ameriško) Josip Vaida, (za službeno) John Tekavc ml.N
Uspešno, zdravo" in srečno novo leto voščim vsemu članstvu naše Jednote.
Josip Oblak, tajnik.
NAZNANILO.
Iz urada dr. sv. Cirila in Metoda št. 8. K. S. K. Jednote v Joliet, 111. se naznanja, da se je vršila letna seja dne 21. dee. t. 1. na kateri se je rešilo več, zelo važnih stvari v korist društva, tako tudi v korist in popolno zadovoljnost članov.
Odbor za leto 1920 je bil izvoljen kakor sledi: Predsednik Frank Terlep 1. podpredsednik Josip Zulich; tajnik Math Buchar; zapisnikar Jakob Konte; blagajnik Jofhn Gregorčič;'zastopnik John Barbich; nadzorniki: Frank Zupancich, Jerry llijaž, John Kolenc; bolniški odbor: John Kralj, Anton Planine. Marko Znidarich; reditelj Josip Rakar; zastavonoše: Frank Du-sha in Ludvig Solnce; banderono-še: Jos. Valeutinčnč, Feliks Jam-nik in Thom Buchar.
Sobratoki pozdrav in srečno Novo leto 1920.
Mathew Buchar, tajnik.
Bridgeport, Ohio.
Društvo sv. Barbare štev. 23, K. S. K. J. v Bridgeport Ohio je imelo svojo letno sejo dne 7. dec. Pfi tej seji, se je izvolil sledeči odbor za prihodnje leto 1920: — Predsednik Anton Hočevar. Podpredsednik Josep Berus. Tajnik Mihael Hočevar. Drugi tajnik Mihael Gregorčič. Blagajnik Jahn Klep. Zastopnik Louis Sustaršič. Podpisovatel pobotuih knižic Vid LegSn. Nadzorniki: Frank Gregorčič, John Berus, John Kovačič.
otrokom, ko bodete vi onemagali pri društvu, bo Vaš sin, Vaša hčer, zavzela Vaše mesto, ter bodo ponosni, da so člani istega društva in Jednote kot ste Vi. Kolikor večje število je mladih članov, toliko boljše je za stare člane, kajti ako bi sami stari člani ositali pri Jednoti; bi asementi vedno naraščali, že vsled tega, je vsakega, člana ki ima otroke dolžnost, da jih vpiše v isto društvo in Jednoto h kateri spada on.
Zatorej dragi sobratje društva sv. Barbare štev. 23, premislite vse to, ter pripeljite vaše drage pod zastvo sv. Banbore in K. S. K. J. kjer naj bodo oni nadaljevali, kar ste Vi začeli.
H koncu se uljudno zahvaljujem vsem starim odbornikom, ki so v preteklem letu tako složno in vrlo delovali za napredek društva, novoizvoljenim pa želim obilo vspeha v novem letu!
Vsem#članom in članicam K. S. K. J. voščim zdravo veselo novo leto, posebno pa članom Društva sv. Barbare štev. 23. Z bratskim pozdravom
Mihael Hočevar, tajnik.
NAZNANILO.
S tem se naznanja imena urednikov društva sv. Vida št. 25. KSKJ. Cleveland, Ohio za leto 1920, ki so bili izvoljeni na iz-vanr.pdni seji, dne 30- novembra. ' Anton Grdina, predsednik.
John Viderwol, podpreds.
Josip Russ, I. tajnik.
Anton Fortuna, zapisnikar.
John Melle, blagajnik.
Josip Ogrin, zastopnik-
Nadzorni odbor:
'Anton Korošec, p reds-
Josip Grm II. odb.
John Pajk III. odb.
Anton Drečnik, zastavonoša.
Ignac Perko, vratar.
Gori omenjeni odborniki nastopijo svoje urade pri seji dne 4. januarja 1920 in so vsi proše-ni, da se udeleže te seje. Dalje se uljudno vabi tudi druge člane našega društva, da pridejo pol-noštevilno na prihodnjo sejo, na kateri boste slišali natančno poročilo o celoletnem društvenem poslovanju, o vseh dohodkih ter stroških.
Z bratskim pozdravom do vsega članstva K. S. K- J. Vsem skupaj voščiva veselo in srečno Novo leto.
Anion Grdina, predsednik.
Josip Buss, tajnik in zastop.
NAZNANILO.
Iz urada tajnika dr. sv. Petra in Pavla št. 38 K. S. K. J. V Kansas City, Kansas.
Tem potom naznanjam, da je imelo naše društvo glavno sejo dne 7. decembra t. 1., pri kateri je bil izvoljen odbor kakor sledi:
vendar sme »nosni, kajti na blagajna se je letu povišalo za približno trič in dolarjev. Lep uspeh kaj net Zato apeliram na vse člane in članke: Idite na dek>! Pridobite kar največ mogoče novih članov v naše društvo; še je veliko rojakov, ki niso pri nobenem društvu, ali vsaj pri slovenskem ne, in ki bi morda v društvo pristopili, ko bi se le nekoliko agitacije zapričelo. Ravno tako je tudi še veliko stari-šev, ki nimajo nikjer zavarovanih svojih otrok. Starši, oče, mati! dajta, vpišite svoje otroke v Mladinski oddelek naše matere K. S. K. Jednote, kjer bosta imela za borih 15c mesečno zavarovane svoje otroke. Mati K. S. K. Jed-nota je že marsikatero solzo izj brisala, vdovam in sirotam, in ra vno isto hoče storiti tudi vam v slučaju nesreče. Zato ne odlašajte da ne bo prepozno, ampak vpil šite jih še danes, kajti ne veste ne| ure ne dneva...
Kakor se mže zadnjič omenil, jel I bilo meseca novembra sklenjeno, Ida vsi, kateri so prizadeti vsledl stavke, da ne morejo plačati mes doneskov, naj se priglasijo prfl društvu, in društvo jim bo rade-] volje pomagalo.
Naj omenim še nekoliko o pla-| če vanj u mes. asesmentov. Kakor je vsakemu članu znano, da kdorj dvakrat zaporedoma ne plača in ^■nič društvu nejavi, da se gaj
Ignac Gregonč ; go voli jo to naznanilo vpoštevati. iterim iz ;a Spruce: Anton Pene. — Mar- prečno in zadovoljno noro leto Sal Ivan Maček, Zastavonoša <«i želim vsemu članstvu KSKJ-
NAZNANILO.
Iz urada dr. sv- Alojzija št- 52. Indpls. Ind., se naznanja, da smo na zadnji glavni seji dne 7. dec. izvolili sledeči odbor za leto 1920:
Predsednik Josip Zore.
Podpredsednik Anton Sekula.
I.	tajnik Frank Sobotin.
II.	tajnik Anton Rudman-
Zapisnikar Martin Česnik.
Blagajnik Frank Radež.
Zastopnik Rev. Ciril Orendac.
Nadzorniki: I. Frank Luzar,
II. Josip Urajnar, III. Frank U? rajnar-	'
Reditelj Anton Gerbajs*
Društveni zdravnik: dr. Frank Micul.
Zastavonoše Math Šinkovec in John Kovač.
Poslanec Mihael Ratkovič. J
Vratar John Hutar.
Seja se vrši vsako prvo nedel Ijo v mesecu v John Gačnikovi dvorani.
Vsi člani na potnih listih naj se zanaprej obrnejo na doli oznaf ceni naslov v društvenih zadevah.
Sedaj pa voščim vsem članom in članicam K. S. K- J. prav veselo in srečno novo leto 1920.
Sobratski pozdrav
Frank Sobotin, tajnik. 721 X. Ketcham St. Indianapolis, Ind.
amerikansko) Jos. Kovač: (za Ivan Lušin, Ed. Pe-Petrič.
Veselo In srečno novo leto vsemu članstvu K. S. K. Jednote !
Frmafc Merlin, tajnik.
NAZNANILO.
S tem naznanjam, da se bili izvoljeni sledeči uradniki društva Sv. Srca Jezusovega št. 70 St. Louis, Mo. — za prihodnje leto 1920:
Predsednik Josip Simonieh.
Podpreds. Josip Belobrajdič-Tajnik John Mihelčič.
apisnikar Rudolf Grabrijan.
Blagajnik Math Omerza.
Zastopnik Anton Bukovic.
Nadzorniki: Jos. Tratnik, Frank Drmačič in Josip Požek.
Bolniški odbornik Valentin Kušar.
Vratar John Desina.
Novim uradnikom želim in voščim srečno novo leto 1920 ter u spešno delovanje za napredek na šega društva in K- S- K. J:
Bratski pozdrav
John Mihelčič, tajnik. 2842 So. 7th Str. St. Louis Mo.
se
suspend«. Vendar je veliko članov, ki se kratkomalo nič ne zme; tlijo, že celo na tajnikov opomin ne. Kaj hoče tajnik v takem slu čaju storiti! Opominjam je bil, a zglasil se ni! Suspendirati ga, ali pa zanj Jednotin asesment za meseca plačati iz dr. blagajne! — Pripeti se, žal pogostokrat, da kakor 'hitro tajnik pošlje asesment in mesečnb poročilo na glavni u-rad Jednote, pride ravno isti, ki je bil opominjan in ki je imel dovolj časa za gladiti se, in zopet želi biti član društya in Jednote. Tak član sam sebe v nevarnost postavlja, ter daje nepotrebno delo in sitnosti lokalnemu in glavnemu tajniku. Zatorej dragi sobratje, malo bolj točnosti je treba v tem oziru. Ako si v zadregi, ni potreba nobenega denarja, ampak samo besedo, da želiš še nadalje v društvu ostati. "Ne misli, da ako te tajnik opomni, da to piše in dela le sebi za kratek čas. Ako dobiš opomin ter nimaš časa, ali karkoli je že, da bi se osebno glasil pri tajnika, deni opomin v koverto in ga po pošti pošlji z opombo tajniku nazaj.
Gp. nadzornike, blagajnika, predsednika, ter zastopnika prosim, da se snidejo k pregledovanja računov, v tajnikoven stanovanju v soboto zvečer dne 10. januarja 1920. S sobratskim pozdravom
Matija Ivanetič dr. tajnik.
NAZNANILO.
Društvo sv. Jožefa štev. 53. K. S. K. Jednote v Waukegan, 111. je imelo svojo letno glavno zborovanje, na katerem je bil izvoljen za leto 1920, naslednji odbor:
Predsednik: Frank Ogrin.
Podpredsednik: Frank Šebe-nik.
Tajnik: Matija Ivanetič.
Zapisnikar: John Jamnik.
Blagajnik: Frank Zore.
Zastopnik: Frank Opeka st.
Nadzorniki: Frank Gostiša za 1. leto; Frank Mikš za 2 leti; August Čepon za 3 leta.
Bolniški odbor: Jožef Drašler, za 10. cesto, Frank Petkovšek za Market Str. in okolico.
> i
Zastavonoše: John Mrlak; za ameriško , Franik Mrlak, za društveno.	'
Reditelj John Grampovčnik.
Vratar John Bogataj.	I
Društveni zdravnik Dr. Louis J. Jolly.
Za kandidate k zdravniku voditi: Frank Opeka, starejši.
Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob pol. dveh popoldne v Math Slanovi dvorani.
.Nadalje je bilo sklenjeno, da s i kupi za $1000.00 (en tisoč) dolarjev Gov, Savings Certificates, iz društvene blagajne, kateri se obrestujejo nad 4*4% mesto sedanjih 3%.
Dragi sobratje in sosestre dr. sv. Jožefa štev. 53! Leto 1919 je takorekoč za nami. V letu 1919 smo brezdvomno imeli največjfe neprilike in zapreke od kar obstoji naše društvo. Skozi celo leto smo imel! p»obcn Jednotin ase-smen; vttei špaa*\e influence,'
NAZNANILO. Iz urada društva sv. Srca Jezusovega št. 54 Chisholm, Minn.
Odborniki našega društva za prihodnje poslovno leto so sledeči:
Predsednik Ignac Zabernik, 331 W. Elm Str.
Podpredsednik Luka Terhlen.
I. tajnik Frank Okoren, 504 Poplar Str.
Podtajnik Anton Fink-
Blagajnik Maks Robnik, W. Spruce Str.
Zastopnik Frank Mihelič, Pierz Locat.
Bolniški načelnik Ignac Klan-čnik, 401 W. Poplar Str.
Porotni odiborniki: Frank First star., Gregor Rose, ^ohn Klun.
Maršal Anton Mehle.
Zastavonoše: Math Funtek, Jos. Centa-
Bratski pozdrav vsem skupaj-Anton Repesh, tajnik.
NAZNANILO.
Iz urada društva Marije Poma gaj štev. 79 K. S. K. J. v Wauk«v San 111. se naznanja, da je imelo društvo svojo letno sejo dne 21. dec. pri kateri je bil izvoljen za leto 1920 sledeči odbor:
Frank Grom, predsednik.
John Cankar, podpredsednik.
John Zalar, I. tajnik.
Anton Bespalec II. tajnik.
. Peter Trček, blagajnik.
Anton Marinčič, zastopnik.
Nadzorniki: John Petrovčič, Jakob Babnik in Andrej Pirman.
Bolniški odbor: Frank Osenek Zastavonoša John Varšek in Fr. Osenek. Maršal John Grčar. Vratar John Gregorka. Društveni zdravnik Dr. S. B. Jolly.
Nadalje je bilo sklenjeno, da se tudi v bodočem letu kolekta od vsakega elana $1.00 za društveno blagajno in sicer maja 50c in okt. 50c, ker ostane tudi bolniška podpora tedensko $6.00.
•Na. prihodnji seji januarja mesca bode prečitan celoletni račun, iz katerega bode razviden položaj društva radi tega želim, da bi se člani -gori omenjenega društva vdeležili seje v polnem številu.
Želim ;vsem članom (icam) našega društva ter ostalemu članstvu K. S. K. J. zdravo in zadovoljno novo leto 1920.
John Zalar, tajnik.
Lottis Sekula, tajnik-
NAZNANILO.
Iz urada dr. sr. Ane It. 105 New York, N. Y.
Pri zadnji seji 14- decembra 1919 je bil izvoljen sledeči odbor za prihodnje leto:
Miss. Mary Kompare, predsednica.
Mrs Katarina Zupančič, podpredsednica.
Mis Margareta Mole, I. tajni-
jptV-
Miss Marija Yurkas, II. tajnica.'
Mrs. Alojzija Grum, blagajni-čarka.
Mrs Agnes Češark, zastopnica-
S spoštovanjem in pozdravom Ivana Ovca
; < NAZNANILO.
Na glavni letni seji društva Presv. Mar. Srca št. 111 Barber-ton. O., »o bile izvoljene sledeče uradnice i
Predsednica Frances Berton-cel.-
; Podpredsednica Anna Sig-mund*
Tajnica Yennie Okolich.
II. tajniea Mary Žnidaršič.
Blagajnič»rka Mary Kramar.
Zastopnica Uršula Dormish.
Seja se je vršila v najlepšem redu, in kar me pa najbolj veseli je pa to, da se ne vidi pri društvenih sejah kislih obrazov; vsaka je zadovoljna in se včasih tudi pošteno nasmeje. Le tako naprej, da bomo tudi v bodočem letu zadovoljne med sabo.
Naznanjam Vam tudi, da je samo 1 članica ostala dolžna za asesment, druge so pa vse plačale; splošno pa vse dobro plačujejo, da jih ni treba opominjati v 'Glasilu", kakor vidim pri drugih društvih. Prosim Vas, da tudi v bodočem letu tako točno plačujete mesečne asesmente in prispevke.
Končno želim vsem članicam našega društva, kakor tudi vsemu članstvu K. S- K- Jednote srečno in veselo novo leto.
S sesterskim pozdravom
„ Jennie Okolish, tajnica.
3J8
635
NAZNANILO.
Iz urada dr. sv. Cirila in Met. št. 59 Eveleth, Minn., se naznanja, da smo imeli glavno letno sejo dne 14. dec. 1919 in volitev odbora za leto 1920.
Volitev je bila hitro končana, ker je bil soglasno potrjen ves stari odbor in sicer: Predsednik Anton Fritz; podpredsednik Jos. Francel, tajnik Frank Peterlin, zapisnikar Ivan Lokar; zastopnik Martin Sukle; blagajnik Jos. In-tihar; nadzorniki: I. 'Anton Za-krajšek, ft Anton Zevnik, III. Ivan Intihar. Bolniški odbor za
NAZNANILO.
Iz urada dr. 'Mar. Zdravje Bolnikov" št. 94 Sublet, Wyo.f se tem potom naznanja vsem, zunaj društva živečim sobratom (na potnih listih) da se je vršila -glavna letna seja dne 14. decembra, na kateri so bili izvoljeni sledeči u-radniki za leto 1920:
Predsednik Joe Rakun; podpredsednik Konst. Podlesnik; I. tajnik John Krumpačnik; II. tajnik Frank Cirej; zastopnik Frank Kramer; blagajnik Alois Oresnik; Nadzorniki: Frank Cirej in John Zebre; bolniška obiskovalca: John Solar, Tony Podmenišck; vratar John Zebre.
Torej so prošeni vsi, zunaj živeči člani, da se naj zanaprej,o-bračajo v društvenih zadevah na novega tajnika John Krumpačnik, Box 122 Sublet, Wyo., da mu bo tem ložje voditi knjige ter o-pravljati svoj posel.
Pozdrav do vsega članstva K. S. K. Jednote. Mnogo uspeha in sreče v letu 1920!
Frank Kramar, bivši tajnik. -
NAZNANILO.
Teni potom naznanjam vsem članom društva sv. NJožefa št. 103 Milwaukee, Wis., da je bil na glavni naši seji izvoljen sledeči odbor za 1. 1920:
Predsednik Math Sekula.
Tajnik Louis Sekula.
Zastopnik Jakob Rupnik *
Blagajnik Andrej Bizjak.
Nadalje je bilo sklenjeno, da se ne bo več pobiralo asesraenta na domu tajnika, tako tudi ne na domu blagajnika, ampak mora priti vsak član plačat na sejo.
Dalje je bilo tudi sklenjeno, da se bo z vsakim onim članom postopalo strogo po pravilih, ki se preseli in ne naznani premeffl-be naslova tajniku društva nem mesecu.
v e-
Iz urada dr. Marije Pom. št. 119 K. S. K. J. v Rockdale, IU.
Naznanjamo, da so bile na let ni seji dne 14. dec. izvoljene sledeče odborniee za 1. 1920:
Predsednica Ana Marentič; podpredsednica Terezija Erjavec: tajnica Agues Piškur; zapisnikar-rica Marija Boštjančič; blagajni-čarka Josipina Malnarič; zastopnica Marija Erjavec; nadzornice: Therese Zupančič, Josephine Videč, Ana Pire; zastavonosilka An-tonia Žerovee.
Na tej seji se je tudi sklenilo, da katera članica ne pride 3 mesece na sejo, plača 25c v društveno blagajno; to pa ne velja za a-sesment, ker isti se mora vseeno plačati vsak mesec; o nerednem plačevanju ima naše društvo že bridko skušnjo in tudi škodo, ker je plačevalo dolgujoče ases. Članic; v zahvalo so pa potem iste pustile društvo. Upam in želim, da bi ta sklep seje vse članice vpo-števale.
Prav srečno, zadovoljno in u-spešno Novo leto želim vsemu članstvu naše Jednote!
' Agnes Piškur, tajnica.
140
NAZNANILO.
druitva sv. Rotzalije št.
Spring-field, 111.
Na letni seji dne 21. decembra so bile izvoljene sledeče uradnice za prihodnje poslovno leto:
Predsednica Štefanija Zaubi.
Podpreds. Mary Kužnik, star.
I.	tajnica Mary Barborich.
II.	tajnica Katy Andrews.
\ Zastopnic* Mary Kužnik ml. j
Blagajničarka Antonija Bre-šan.
Zapisnikarice: Frances Potnik. Mary Klopčič.'
Ob enem je bilo tudi sklenjeno, da mora plačati vsaka članica 50c v društv. blagajno v pokritje društvenih stroškov. To posebno naklado lahko plačate meseca januarja, aH februarja. Zdaj bo veliko lažje, ker je odpadla posebna (in-fluenčna) naklada pri Jednoti. Znano je vam gotovo, da pride z Novitn Hetom zopet star asesment v veljavo. Res je bito težko plačevati celih 11 mesecev ta posebni asesment; pa vseeno, prestali smo ga in Bog daj, da ne bilo tre-
našo l\. tv. o. v iiHMopuem ie»u 1920 in da hi veliko napredovali
z novim članstvom.
Voščim vsi m sosestram in veselo Novo leto!
Mary Barboich, tajnica.
srečno
NAZNANILO.
Iz urada dr. sv. Jan. Krstn. it. 148 Joliet. 111.
Zgoraj imenovano društvo je i-
melo svojo letno sejo dne 21. dec. 1919, in si je izvolilo sledeče Člane za društvene uradnike za leto 1920:
Predsednik Joseph M. Grill. Podpreds. Joseph Sekula. Tajnik Steve (i. Vertin. Zapisnikar Joseph Avsec. Blagajnik Mathew H. Rogina. Zastopnik Rev. John Plevnik. Ravnatelj Frank Papež. Nadzorniki: Villiam J. Vertin, Frank Kostelec, John Kochevar.
Pri tej priliki prosim vse naše člane, da naj se v vseh društvenih zadevah obračajo po 1. jan. 1920. na našega novega tajnika, sobra-ta Steve G. Vertin, 1004, N. Chicago, Str. .
Opozarjam še k sklepu vse tiste člane, ki dolgujejo društvu, da to poravnajo najkasneje do 31. tega meseca, da mi bo mogoče knjige urediti, ter iste izročiti novemu tajniku.
r on, Ulan, — lajniKU m pretrseu-niku, ki sta zame skrbela v tej hudi sili. Bog jima povrni to dobro delo tisočkrat!
Imena vseh darovalcev mi ni mogoče obelodaniti, ker niso vsi spisani. Dobil sem $439. — (Šti-ristodevet in osemdeset) .vsega skupaj. Lepa Irvala tudi 131etni deklici Uršuli Mervar iz Aurore, ki je za naju prosila obleke v najhujši bedi. Še enkrat: Iskrena hvala vsem skupaj!
Do smrti hvaležna r
Anton Hodnik, in Marija Hodnik, soproga.
Lokalne vesti.
Božič:.* praznike smo obhajali v naši naselbini tudi letos na zelo primerem način ob ugodnem vremenu in skromnem razpoloženju. Če bi bil minuli Božič za Slovence tudi v narodnem ozim tolikega pomena kot v dušnem, bi ga ne pozabili izlepa. Upajmo torej, da bomo zamogli saj letos osorej našim sobratom onkraj oceana voščiti in želeti v resnici vesele božične praznike, kar letos nismo mogli.
Naša domača cerkev sv. Štefana je bila na Sv. dan pri vseh štirih službah božjih polna vernikov

"Carniola' želi vsem cenjenim rojakom "Veselo in srečno novo leto!"
Pred naznanil o: Naš klub bo priredil dne 29. jan. zvečer v Chicago Beach hotelu dobrodošlico ali pozdravni večer v počast ivsem našim iz vojne srečno se vrnivsifri članom vojakom. Vstopnina $2.00 za osebo. Tiketi so že sedaj na prodaj pri članih (icah) kluba.
Odbor.
ee
od bliža in daleč. Krasno ozaljša-Pozdravljam vse člane in člani-ini oltarji, lične jaslice, lepa pridi-K. S. K. Jednote želeč jim ve- ganljivo božično petje in potr-
selo in srečno Novo leto!
Mathew H. Vertin, tajnik.
NAZNANILO.
Članicam društva Marije Pomagaj št. 164 K velet h, Minn, naznanjam, da so bile izvoljene sledeče sosestre v odbor za leto 1920:
kovanje iz zvonika je moralo vsakega vernika v srce ganiti. Najlepši je pa bil prizor pred vsako sv. mašo, ko je 12 belo oblečenih malih deklic prišlo počastit Jezuščka v jaslicah ob milodoneči čarobni pesni "Tiha noč."
Božična kolekta v naši cerkvi
Predsednica Frances Grego- je znašala do 27. t. m. $1490
rich; podpredsednica Mary Peru-šek: tajnica Mary Anzelc; zastopnica Mary Shukle; /blagajničar-
Tudi iz naše sosedne naselbine v South Chicagu nam poročajo o lepem, letošnjem božičevanju,
ka Terezija Kral; zapismikarrica Cerkev sv. Jurja je bila pri sv. o-Jeriea Intihar; nadzornice: Neža; pravilu tudi polna vernikov. Vse
je bilo praznično navdušeno. O božični kolekti in o drugem iz
Deibevc, Mary Perušek; bolniške obiskovalke za mesto Ivana Ko-
stelic in Frances Kvaternik; za 80uth chikaške naselbine bomo! Chicken town Mary Osolnik; za ve£ poročati v prihodnji številki, j Spruce Location Frances Gruden. Smrtna kosa. V naši naselbini I Dal Bog, da bi naše društvo tu- sm0 imeii minule praznike čuden, di v novem letu lepo napredovalojs]učaj smrti, ki ni bil prvi, temveč; v pravi sestrski ljubezni in za- že tretji te vrste tekom enega stopnosti!	leta.
Mary Anzelc, tajnica. Na 1832 w> 21 Pl. v neki malit
"	i sobici gornjega Nadstropja je sa-1
Iz* urada društva Mar. Pomoč. motaril 40 letni rojak John Per- j Kristajonv št. 165 West	po poklicu mizar, doma i/.
Allis, Wis.	Kosez .blizo Dravelj nad L julija
Dne 14- decembra se je vršila
glavna, letna seja v najlepšem redu. Na tej seji je bil izvoljen sledeči odbor za prihodnje leto:
Terezija Jamnik, predsednica.
Zofija Moze, tajnica.
Ivana Kozlevčar, blagajn, in zastopnica.
Terezija Kovačič, zapisnikar-rica.
Nadzornice: Frančiška Jane-žič, Ludmila Lipoglavšek, Rozali-ja Bizjak.
Od sedaj naprej prosim cenj. članice, da bi prihodnje leto 1920 bolj redno plačevale svoj. ases ment. Upam, da boste vpošteva-le ta moj opomin-
Želim vsem članicam srečno nofo leto 1920!
S sosestrskim pozdravom
Sophie Moze, tajnica.
—	POPRAVEK.
V uradnem naznanilu društva sv. Jeronima št. 153, Canonsburg, Pa., priobčenem v štev. 50 "Glasila" se je'nam urinila neljuba pomota.
Pravilno se ima glasiti v seznamu odbornikov:
"Zastavonoše Avgust. Novak in
Frank Vende. — Maršal Frank Krulc."
Ta popravek prinašamo na zahtevo društvenega tajnika.
Uredništvo.
Aurora, Minn.
Cenjeni sobrat urednik:—
Sprejmite moje žalostne vrstice, ker me je zadela velika nesreča. Dne 23. avgusta mi je zgorela hiša, vse pohištvo in obleka j ničesar ni bilo mogoče rešiti, niti ene stvari.
Jaz bi bil že preje pisal in se zahvalil dobrim ljudem, ki So ml v tej nesreči s kakim darom priskočili na pomoč; pa čakal sem, da bi bila nova hiša dograjena— Žal pa, da ni bilo mogoče dobiti lesa in 'plajstra-" — Zdaj je toliko narejenega, da smo se preselili notri.
Z žalostnim srcem izrekam leper hvalo vsem darovalcem. Najlepša
no. —
Dne 20. dec. vrnivšl se zvečer domov si je pripravljal večerjo v nezakurjeni sobici; ker ga je zeblo,je.sedel poleg plinove peči in*e grel. Naenkrat mu je pa menda postalo slabo da je bruhnila iž njega kri. Tako je ležal nesrečnik mrtev v mlaki krvi neopaženo celih 5 dni. Hud zopern duh iz one sobe je privabil sosede na Sv. dan (25. t. m.) zvečer, da so poklicali policijo, ki je s silo. udrla v sobo mrtvega rojaka Peršina in odredila preiskavo koronerja.
Pokojnik je živel v Ameriki 8 let. V Kenodhi zapušča brata Al-bin-a, katerega je policija obvestila. Pa zaman, kier ga ni bilo k pogrebu 27. t. m. V starem kraju ima pokojnik stariše in eno sestro.
Za dostojen pogreb, katerega je imel v oskrbi naš rojak Andrej Glavač je preskrbelo društvo "Zvon" št. 70 J. S. K, J. kojega član je bil pokojnik zadnjih 6 mesecev. Naj v miru počiva!
Zanimivo gledališko igro. "Ne v Ameriko!" priredi društvo sv. Jurja št. 960 C. O. F. zarlnjo nedeljo meseca jan. 1920 to bo 25. prih mes. popoldne in zvečer v slov. Cerkveni dvorani. Na to prireditev opozarjamo že danes vse rojake .in rojakinje iz naše na-selibine.
Dobrodelna prireditev. — Nedeljska prireditev Zveze Jug. Žen in Deklet v Chicagu v korist oslepelim slovenskim vojakom iv domovini je izpadla nad vse povolj-no ter izborno. Poroča se, da bo znašal čisti prebitek okrog $350.
Bolj obširno poročilo o tej prireditvi sledi prihodnjič.
I	-
VABILO
— na — Silvestrov večer
katerega priredi slovenski zabav, ni klub "Carniola" v South Chicagu, 111. dne ,31. decembra t. 1. (na starega leta večer) v Medo-shevi dvorani 95 St. in Ewing Ave. s plesom in izborno zabavo. Vstopnina 50e. Igrala bo slovenska godba.
NAZNANJE j™
Chicaškim Slovencem obojega spola!
Dne 1. januarja, 1920 ob 3. uri popoldne, se vrši ustanovna seja za dramatični khib v dvorani S. N. P. J. na 2657 So. Lawndale Ave. Na to sejo pride lahko vsak, ne glede na njegovo politično ali versko prepričanje, če ima voljo pristopiti k dramatičnemu, god-benem ali pevskemu zboru, kot izvršujoč, ali pa vsaj podporni član.
V Chicagu je 5000—7000 Slovencev, tako se vsaj pripoveduje; iz tega števila bi se dalo dobiti toliko zmožnih, ki imajo veselje, da bi delali pri teh kulturnih društvih. Vsi izgovori, da smo preveč raztreseni, je sama pretveza. Eno je pač. In to je ,da smo preveč brezbrižni za take reči. Ali ni morda res? Res je, res, recite kar hočete. INaši rojaki po manjših naselbinah 'več delajo na kulturnem polju ikakor mi, čeravno imamo mi takšne, ali smelo rečem še boljše moči. Ako pridejo rojaki iz drugih mest v Chicago za delom ali kakor si že bodi, se pritožujejo, kako strašno dolg čas je v tej Chieagi. To je tudi resnica. Da je tako, pade največ krivde na našo publiko!
Par let nazaj smo videli že lepe uspehe na našem odru;.nemore se pa reči, da je bilo to dovršeno delo, ali upanje je bilo, da se bo razvijalo vsaj to tiste stopinje, ki diši po umetnosti. Toda naše občinstvo nam ni dalo dovolj velike podpore. Slaba udeležba naredi žalostno razpoloženje med prireditelji. Ljudje ne mislijo nato, da so taksne prireditve zvezane z velikimi t roški!
Torej tisti ki imate veselje in mislite, da bi se dalo povspeti vsaj to tiste stopinje, ki se bo lahko reklo: dobro je bilo* pridite, in pripeljite s seboj prijatelje. — Kar se tiče pristopnine, se bo ;if i tej seji dolčilo kolika bo. Tudi volitev potrebnih odborov se bo na tej seji vršila in vse potrebno. —
Upam da ne boste prezrli naznanila ter beležim „
Martin Judnich, organizator.
NABIRALNE POLE POSLANE V STARO DOMOVINO !
V začetku leta 1919 je Zveza Jugoslovanskih Žen in Deklet * Clevelandu, kakor tudi po drugih naselbinah začela nabirati za si rote v starem kraju, katera svotf se je odposlala na The Americar Jugoslav Relief v New York City.
Na vsaki poli je bilo napisano da se ta imena pošljejo pozneje ko !bo ta kampanja zaključena v Ljubljano v muzej, da se bo lahko poznejše čase videlo, kedo je ka daroval v ta namen.
Da pa ni ta beseda ostala mrtvj* je Zveza J- Ž. in D. spravila vse pole skupaj, katerih jih je po šte vilu 101 v eno vezano knjigo, ; napisom (Nabiralne pole Z- J. Ž I. D. Cleveland, Ohio,, in imenr dobrosrčnih Jugoslovanov, kate ri so darovali v pomoč bedni do movini- Cleveland, Ohio, let? 1919.
To knjigo bodo s sabo vzeli za stopniki U. S. Relief Shipment, kateri bodo spremljali zabojd V domovino, ter bodo tam v iment Zveze izročili knjigo v prave ro ke.	'	.
Cela svota izkazana z imeni \ tej knjigi je nad $6,000.00 dolarjev. Poslalo se je še več na urač Reliefa v New York,'N. Y. ta ko, da cela svota nabrane svotf znaša nad $7,000,00. Da pa ni ce la vsota v tej knjigi, je pa vzrok ker vse naselbine niso vrnile pol ampak samo denar.
Nabiralke so bile sledeče člani ce Zveze J. Ž- I. D., kakor t ud: člani S- N. Z.
Mary Haffner, Uršula Rottar Anna Karlinger, Helena Žlindra [Carolina Gabrenja, Nežika Pikš;
Nežika Zalokar Mary Mramor, A-lojzija Pikš, Frances Hudovernik, Mary Kenik, Mary Rakar, Frances Mervar, Mary Ivančič, Jožefa Jevnikar, Doroteja Strniša, Fanny Odlazek, Mary Hrastar, Valentin Mavko, Mary Škerl, Rev. Joseph Škur, Josip Fajfar, Josip Kocjan, Frank Gorenc, John Novak, Frances Babnik, Mary Bogataj, Rozi Zupančič, Frank Drašler, Ivanka Vokač, Pavla Mihajlovič, Frahces Fur-lan, Frank Tomaži, Frances Britc, Paulina Klun, Desanka Stankovih, John Klun, Rozi Cerkvenik, Josephine Laushe, Ivan Možina, John Pelhan, in Amerikanski Slovenec- Ta svota se je nabrala po sledečih naselbinah: Cleveland, Collinwood, Newburg, Nottingham, Chisholm, Minn. Aurora, 111., Kinney, Minn., New York, City, Heuston, Pa- Canonsburg, Pa, in »Joliet. 111., te naselbine so naredile svojo dolžnost torej vsa čast jim. Lepa hvala vsem darovalcem. in nabiralkam (cem). Njih imena bodo še v poznejša leta čitana v arhivu zgodovine nove Jugoslavije.
Frances Hudovernik, tajnica.
LEPO DARILO ZA JUGOSLOVANSKE OTROKE.
American Yugo-Slav Relief, 511 5 Av. New York odpremlja v Jugoslavijo trinajst zabojev oblačil, darovanih temu Relie-fu- Eno samo darilo obstoja iz 1700 komadov blaga, zlasti rožastih ža-ketov, čepic, čevljičkov in odej za deteta, katero blago ni le dobro za gorkoto, ampak tudi lepo za oko. To je dar ameriškega društva 'True Blue Club" v Beverly, Ma-ssachussetts.Pošiljatev pa se ozira tudi na starejše otroke in na stariše in predstavlja najboljše blago. American Jugo-Slav Relief pa bi želel da bi bila ta pošljatev mnogo večja, ker razmere v Jugoslaviji z ozirom na oblačila so strašne- To blago se ho razdelilo iz treh glavnih središč: Ljubljana, Zagreb in Belograd.
Najboljši način, da se potrebnim ljudem v Jugoslaviji pripomore do oblačila, je ta, da se prispeva v denarju, s katerem naj se kupi 'blago na debelo. Za samih pet dolarjev se more na tak način kupiti za enega otroka čevlje, nogavice in volnena oblačila, dočim pošiljatev petih dolarjev na poe-dinca bi komaj zadostovala le za par čevljev- Radi tega je denarna pomoč, ki jo darovatelj prispeva potom American Jugoslav Reliefa, večkrat izdatnejša.
PRISPEVKI | K AMERICAN-JUGOSLAV RELIEFU
511 Fifth Avenue, New York City do 3. decembra 1919.
Poprej potrjeno ( 26
novembra 1919 . ..$317,380,88 Mr. R. J. Caldwell,
New York City .... ' 500,00 ^lovenic Progressive Benefit Society, Chi
cago Razno
183.15 25.00
Skupaj..........$318,089,03
POSLANICA OTROK V JUGOSLAVIJI OTROKOM V AMERIKI.
ko l>omo imeli vse te stvari pri nas doma, ali tedaj ne bomo pozabili hvaležnosti napram onim, ki so nam pomagali v sili- Hvala Vam, ameriški bratci."
ciar- vsait. uuu«. jan^u potom svoje šole, cerkve ali organizacije, h kateri spadajo njegovi stariši; ti pa bodd poslali
darove na Children's Relief.
NA POLJANI.
Povest Spisal Ksaver Meško.
Otročiči v Jugoslaviji pravijo ameriškim otrokom tako-le:
"Predstavljajte si, da ne bi i-meli ne mleka, ni sladkorja, ne mesa skozi šest let in da bi mogli dobiti vse to samo, ako bi Vam to poslali prijatelji iz daljne zemlje;
'Predstavljajte si, da bi bila Vaša obleka tako obnošena, da bi je bile še same cunje, in da ,bi nastopila huda zima, pa ne bi mogli iti v šolo, ker nimate na sebfc ničesar, kar bi vas gorko držalo, in bi se počutili lačne, zmrznjene, slabe in bolne.
"Vidite, tako se nam godi.
"Amerika, in Vi, mali bratci in sestrice tam tam onkraj oceana, ne odnehajte pomagati nam in pošiljajte nam še naprej mleka, sladkorja in kakao. Radi imamo te stvari in jih toliko potrebujemo.
- "Take hrane ne moremo še dobiti zadosti pri nas. Kako smo hrepeneli po takih stvareh, ko nismo imeli drugega kot korenine in travo. Še črnega kruha dostikrat ni bilo.
L_
(Dalje.)
"Pusti jo! O ko bi videla to rajna mati!"
^Vsa bol, iki je polnila srce in je -bila velika, da bi najrajši umrlo srce, ker je ni moglo več nositi, je zaječala iz kratkih Besed.
Kakor bi ga zadel močan udarec, je sklonil študent glavo, je izpustil deklico in je šel naglo v nadstropje.
S solzami v očeh, pekočimi, kakor če bi nesla k pogrebu lastno dete, je strmela Katra za njih. "Ali tudi ta? — O Trata, s pro-kletstvom udarjena! O deca, izgubljena !"
Kako si sejala, o Katra? Kaj si sejala, ali snetljivo seme? . . . Povzdignila je oči k Materi božji, viseči v veži in glej, ne sence greha ni bilo v očeh, ker ni bilo sence greha v srcu.
In tako je vstalo v srcu, trpečem, a močnem ob zavest vda. je sejalo dobro seme, mehko upanje.
"Pije, nadleguje dekleta — a glej, spomin na mater mu je še svet. Morda vendar ne propade popolnoma ... O Kristus, usmili se! O Devica, usmiljenja polna, varuj ga ti!"
Na predvečer pred starini letom je zašumelo na Tratj.
Proti večeru, v prvem mraku sc je vrnil Peter pijan domov. Zi-baje se je iskal po hiši Jerice. Ko je ni našel nikjer, se je napotil v hleve. Čez hip je prihitelo dekle preplašeno iz hleva, Peter za njo. A že je stal Andrej ob njem.
"Mir dekletu!"
"Stran, starec, hlapec!"
Nande, stoječ , nekoliko korakov strani od Andreja — on je poklical Andreja, ko je opazil iti Petra v hlev.— je videl, kako je zardelo resno lice starčevo, kako so se mu napele žile na čelu. Ne da bi rekel še besedico, je povzdignil hlapec roko in je udaril zasramovalca s težko pestjo. Napol cvileč, napol grgajoč glas se je zaslišal v polmraku. Kakor besen se je zagnal Peter v starca, a je odletel takoj v stran. Lotil se ga je spet, hropeč, sikajoč kletve, tresoč sc po vsem telesu. A hlapec ga je pahnil še dalje od sebe.
Nande je stal kakor vkopan v zemljo. Roke stisnjene v pesti, so mu drhtele, glavo je nagibal prežeče naprej. Oči so mu plamtele, slednji žarek iz njeh je kričal in bodril:
"Stric, dajte ga! Poplačajte mu nesramnost, nišvrednežu!''
Roteč se in preklinjajoč, da bi se zrušila Trata Ob tem proklet-stvu pač v istem hipu, če bi ne imel Bog usmiljenja z njo zaradi pravičnih v nji, je odšel Peter, ko je spoznal, da so ibrez vspeha vsi njegovi napadi in si ne more u-miriti po maščevanju vpijoče jeze, čez dvorišče v hišo.
Zavrelo, zašumelo je na Trati: med posli, v hlevih, v kuhinji, in med gospodo v nadstropju.
'Ko je sedela družina pri večerji, se je prizibal iz nadstropja gospodar, vidno napit, zarudel v lica. S krvjo zalite oči so gledale nemirno in grozeče. Katra ga jc videla iz kuhinje, ko je glasno stopal mimo, in se je prestrašila in je šla, nesrečo sluteč, za njim v družinsko sobo.
Tišina jc zavladal v izbi, ko je stopil k mizi.in je položil troje bankovcev in nekaj srebra pred Andreja.
"Je prav tako?"
Stisnjen, grozan je bil njegov glas, sikanje zmaja, ki se pripravlja, da ugrizne smrtonosno.
Andrej je komaj pogledal denar. ,	• - - - .i
"Menda bo."
"Greš lahko jutri ali dan po novem letu, kakor hočeš."
"Matevž!" je kriknila Katra. Sesela se je na klop ob peči in si je zakrila oči z rokami. A videla je vendar jasno: odhaja on, ki je dal vse življenje Trati, ki je Trati več m[o gos-podar sam. Ko sto-
ri več nego gospodar sam. Kdo stopi na njegovo mesto, kdo?
Zato starkin obup, zato plašni vzkrik iz gloibočine srca.
"Grem takoj jutri."
Tako miren je bil odgovor, da se je zavzel in zdrznil gospodar, mož iz železa. Resnično globoko je morala zadeti ta nehvaležnost, da se je mogel mož, navezan na Trato bolj nego sin na mater, odločiti tako naglo in mirno za ločitev.1 :
''Ti, deikle, lahiko ostaneš."
Tedaj je vstal Andrej. Oči vseh so se vprle vanj, ko se je zravnal, ob mizi ikakor mladenič, vsem je zastal dih.
"Mesetar z dušami! Da bi se mi posušila roka, ki je pestovala tebe, ti morilec nedolžnosti! To imaš!"
Po tleh ie zažvenketal denar, kotalil se je na vse strani. Ne e-na roka se ni zganila, da ga poišče in pobere, še Nandetova ne. Tratnik je odstopil za korak, drhteč v nemem gnevu. Pri peči je zaihtel star glas.
"O Trata, zapuščena, ml Boga sojena in obsojena ..."
Drugo jutro se je odpeljal Ven-delin. Šel je za en dan šel v obiske k'sošolcu doli v trgu. Poslovil se je na kratko, nemirno in v zadregi. Niti pobožal ni sestric po mehkih, žametastih licih.
Še tesnejša senca, še večja žalost je legla na mladi srci.
Proti« večeru se je napravil na pot Andrej z Jerico. Skrinje z obleko sta prenesla s Tonetom k Dolinarju, ki ,je obljubil, da jih pripelje dan po novem letu v hribe, na dom Jeričine matere.
Ves dan je drhtel nemir v oeeh JeričinjJi: tako nenadoma je prišlo vse.in zaradi nje. Tiha skrb je sevala iz oči, strah skoro. Pred materjo? A stric pove, da je nedolžna. Pred prihodnostjo? Pred potjo, zavito v mrak in v temo. a določeno ji morda že ta dan, od vekomaj morda že? V nejasnih slutnjah je drhtela mlada duša, zbujena nenadoma in ne z nežno roko iz brezstrastnih mladostnih sanj.
Skrivna skrb je kljuvala tudi v srcu Andrejevem.
Črez petdeset let na Trati, o Andrei, in odhajaš izgnan in reven! Vse moči si dal Trati, vsa mladost je zakopana v nji, vsa krepka moška doba je vsejana v njo. In kje boš žel sedaj na stara leta, siromak, izdelan in brez moči?
A tiho . in toplo veselje je trepetalo v srcu starčevem navzlic vsi žalosti, stopajoči ob njem, govoreči mu bridke besede, puntar- -ske besede zoper Trato in zoper Tratnika.
Ker glej, kaj mu hoče Trata, ko pa ima ob sebi biser, dragocenejši nego desetero Trat, desellero Poljan. Čist in neomaževan vfca-me ta biser s Trate, nehvaležne in nevarne.
. "Na moji vesti je bila, in čisto sem jo ohranil, kakoršno sem sprejel . » . Veseli se, o sestra, mati, skrbi polna."
Čemu torej žalost in nemir? — Ker glej, kako je pisano? Šel je mož in je videl dragocen biser in je hitel domov z veliko naglico in je prodal vse svoje bogastvo kakor bi bilo majhno perišče ma-lovredne zemlje in je hitel naglo nazaj in je kupil oni biser. Vse premoženje je dal zanj, ne novca * ni hranil za težke dni, za dneve suše, za dneve toče, za dneve po-voduji, za lakote in gladu dni -^ Čemu mu vse drugo, ko pa je imel biser?
(Nadaljevanje.)
;_ "11 r
Do modrosti vodi samo ena pot, do abotnosti jih je pa cela vrsta,
Dosti upnikov povzroča dosti skrbi in sovražnikov.
Ne zaupaj vseh tajnosti kake* mu kmed, svojih priiateliev«
SI. DECEMBRA 1919.
"GLASILO K. S. K.
Lastnina

Izhaja vsako sredo.__..
ovenske Katoliške Jednote ▼ Združenih državah
1951 West 22nd Place,
ameriških._
Uredništvo in upravništvo:
Telefon: Canal 2487.
CHICAGO, ILL.
Naročnina:
$0.96
Za člane, na leto....................*........................ 1.50
Za nečlane Za inozemstvo
2.00
OFFICIAL ORGAN
of the JSllš^Li. - ___».
GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
of the
UNITED STATES OF AMERICA •_
Issued every Wednesday.
Owned by the Grand Carniolian Slovenian Catholic Union of the United
States of America.	__
1951 West 22nd Place,
OFFICE: Phone: Canal 2487.
CHICAGO, ILL.
Subscription price:
year.
For Members, per For Nonmembers For Foreign Countries.
. • • • •.

........
.$0.96 . L50 2.00
Ob robu leta.
In zopet nam tone eno leto zemeljskega življenja v morje ne skončne večnosti! Danes se poslavljamo od njega za vedno. Dasi ravno so dolgotrajni dnevi' in večeri naše vsakdanje življenske borbe, je prestano leto le kapljica v morju neskončne večnosti; življenje naše pa kot rosna kapljica v vesoljnem stvarstvu.
Koliko je onih žrtev usode, ki so še lansko leto -- še včeraj, veselo prepevali, danes jih pa krije že črna zemlja. Odšli so proti cilju, kamor jim bomo tudi vsi mi sledili; šli so, bogatini in reveži, kajti smrt ne pozna nobene razlike.
Odpri oj človeK danes svojo knjigo življenja! Prelistaj jo od začetka d6 konca! Ali ti kažejo ti listi čiste, poštene račune? Koliko si v tem letu storil dobrega zase in za svojega bližnjega? Ti li morda vest kaj hudega očita! Pomni, da boš moral to knjigo odpreti tudi pred bo?jim Sodnikom in pred svetom, ko te bodo položili na mrtvaški oder.	*
Če si živel v zmotah, kreni sedaj na pravo pot življenja. Postani dober član človeške družbe; postani pa tudi dober člart naše K. S. K. Jednote!
Kakor sestavlja vsak previden in praktičen gospodar, ali trgovec ob robu leta bilanco o minulem letnem poslovanju, tako jo naredimo danes tudi mi kot posamezni člani, društva in celokupne Jednote. Koliko koristi oziroma čistega prebitka nam kaže ta bilančna knjiga? Koliko škode in izgube ?
Dragi mi sobrat! Cenjena mi sosestra! Si li morda kaj ti kriv, da ni šel ves račun gladko naprej ? Pomisli in presodi to-le:
"Ali si se tekom leta redno udeleževal mesečnih društvenih sej?
"•Si li redno plačeval društvu in Jednoti to, :ar je društvenega in Jednotinega?"
" Si li morda deloval v nasprotju z našimi pravili ?''
"Ali si storil kaj dobrega za svojega nesrečnega sobrata in so-sestro?"
"Si li deloval za prospeh društva in Jednote?"
To so glavna vprašanja in odgovori pri sestavi bilance za leto 1919 tvojega življenja.
Če ti kaže obračun nepovoljne uspehe, potem stori takoj danes resno zaobljubo, da se boš leta 1920 do cela poboljšal. Drži se zaobljube in leto 1920 ti bo v tolažbo, zadoščenje, ponos in veselje.
Zapiši si na.čelo tri lepe čednosti, katere si je nadelo tvoje dru štvo za svoje notranje geslo: Sloga. Bratstvo. Pomoč. Pospešuj te čednosti in vsakdo te bo ljubil in čislal kot svojega vrednega dru štvenega sobrata (sosestro).
Od robu 5-letnega poslovanja, oziroma obstanka našega lista si usoja uredništvo "Glasila" še enkrat izražati vsemu cenjemu članstvu K. S. K. Jednote ter vsem cenjenim čitateljem in dopisnikom najiskre nejša novoletna voščila. Mnogo uspeha, zdravja in sreče vsem skupaj
hče tukaj ni vedel za obstoj kakega londonskega pakta; nasprotno, kUub vsem policijam smo polagoma izvedeli, da se je v Rimu vrši koi^rSenih narodov in da se je sklenil rimski pakt, ki obeta tudi nam Slovencem in sploh avstroogrskim Jugoslovanom jasno, svo-
'^Ko^tlilialijani pri Kobaridu tako brutalno poraženi, kakor menda v tej strašni vojski nobena druga armada, sem bil tako potrt, kakor bi ine bila osebno zadela najhujša nesreča ali kakor da bi bili poraženi Jugoslovani. Tedaj mi je prijatelj v kavarni šaljivo rekel: "Lepo te prosim, ne delaj takega mrtvaškega obraza, saj čene te mo-
Tedaj^smo imeli v kavarni hotela "Union" (ki je postal historičen ker so po razpadu Avstrije v njem stanovale vse ententne misije in komisije in ker se je tam poleti 1918 vršil velik meeting ob navzočnosti čeških, poljskih in jugoslovanskih prominentmh politikov) stalno mizo v varnem kotu, pravo "zarotniško mizo", pri kateri smo zaupljivo skupaj sedeli sami Jugoslovani in Italijani ter govorili o lepši bodočnosti. Tudi v našo gostilniško družbo je prijatelj, ki je bil vojaški zdravnik, včasih seboj pripeljal vjetega italijanskega vojaškega zdravnika, dasi je bilo to seveda od vojaških oblasti strogo prepovedano. Skupaj smo peli narodne pesmi, La Marsellaise, slovanske himne. Od srede leta 1918 smo peli že pri odprtih oknih in včasih nam je policijski stražnik, ki je prišel napovedat "policijsko uro", t j. da se mora gostilno zapreti, ker je prišel določeni čas, mežikaje rekel: "Tako lepo ste peli, gospodje, da bi bil najraje med vami; saj
mi tudi komnj čakamo ..."	.....
Tudi ljudstvo je bilo z vjetimi italijanskimi vojaki, ki so hodili na delo na polje in v razna podjetja, zelo prijazno; dobili bo jesti, piti in tobaka, kolikor je bilo mogoče. Uživali so skoro polno svobodo in le malokdo je v njih videl "sovražnike".
Izvedeli smo seveda — ker o tem celo avstrijski listi niso mogli popolnoma molčati — o 14 točkah, ki jih je postavil Wilson.
Wilson! Amerika! To so kmalu postali za nas pojmi kakor Bog in nebesa. Nad vse pravičen, plemenit mož na čelu stomilijonskega, duševno in kulturno silnega naroda; eden izmed skrajno redkih zares velikih mož, morda sploh edini veliki mož te infernalne dobe, v kateri je postalo "lepo", "spoštovano" in "plemenito" vse ono, kar je vsak poštenjak iz vsega srca moral instinktivno zaničevati.
• In ko smo se po razpadu Rusije tresli, kaj bo s Francijo, ko je prišel strašni nemški naval na to deželo, tedaj smo obračali svoje duševno oko tja v Ameriko; naše vroče želje so se kakor molitev vspe-njale tja čez Atlantski ocean. In če so nam vsakdanji vojni bulletini, razobeseni pri redakcijah dnevnih časnikov, pravili o groznem napredovanju Nemcev pri Reimsu — prve čase zadnje ofenzive — tedaj
Novoletne zaobljube.
Spisal Stephen A. Norton.
tudi v — nemških karikaturah. Ali za primeroma sposoben portret je bil ta spomin vendar preslaboten. Treba je imeti pred očmi vsaj majhno podobico, če ne že živega Človeka, ako se hoče podati njegovo resnično karakteristiko.
Tedaj mi prinese prijatelj Francelj (dr. Zupane) v triumfu staro številko berlinskega ilustriranega tednika "Die Woche". Tam je bil ^ ponatisnjen cinkograficen kiišej, predstavljajoč Wilsona (po fotografiji) ob času, ko je nastopil svoje prezidentstvo. Slika je bila še dosti čedna, dasi vsled retuš na fotografiji, po kateri je bila posneta, precej "mehka" in v,malih, karakteristikah v anatomiji lica nejasna. Toda celotni izraz je bil lep, prav tak, kakor ga ima Wilson v mojih mislih: Mogočen pogled, ki sega v sredo človeka; silna Volja se kaže v oblikovapju kosti v licih in v izrazu okrog ust; pri tem dobrota, ki sije tako iz oči, kakor tudi iz potez okrog ust; in naposled nad vsem obrazom čar visoke osebne kulture ter moža globokih misli, ki gleda na vse človeško z razumevajočo ironijo.
Ali je Woodrow Wilson res takt Ne vem, a čutim ga tako. In zato sem svojemu portretnemu poskusu podal ta izraz. Vem, da ima Wilson v resnici razmerno ožje, oziroma daljše lice, da moja podoba ne podaje mehanično ]>osnetka njegovih fotografij. A kakor rečeno, meni je šlo predvsem za izraz. Ljudstvo je bilo zelo zadovoljno s to podobo; nekateri so rekli: Ravno takle mora biti; to je pravo lice takega moža. In slo mi je tudi za to, da učinkuje ta slika živo, življen-sko. Če sem vse to povedal, naj se mi ne očita samozaljubljenost. Hotel sem le razložiti bistvo svojega poskusa v zvezi z njegovim namenom pri nacijonalni manifestaciji, prvi manifestaciji naše narodne svobode po neštetih stoletjih.
V nedeljo, dne 27. oktobra 1918, sem dopoldne z ogljem malo skiciral linije obraza. Takoj po obedu — v anglosaških deželah bi rekli po lunehu, ker imajo glavni obed šele proti večeru — sem se z vsem ognjem navdušenja spravil nad to delo. Risal sem z barvastimi, svinčniki, z grafit« m sem retuširal sence in naposled sem lice laziral z akvarclno barvo. Lase sem napravil osivele in sem in tje na licu dodal par malih potez, da je Wilson izgledal za toliko starejši, kolikor je bil oni kliše premlad. Naposled še hitro obleko s tušem, perilo s kitajsko belo in za ozadje "The Star Spangled Banner". Ob šestih zvečer je bilo vse gotovo in odpočil sem si s podobnim zadovoljstvom, kakor Bog, ko je svet ustvaril bil.
Podobo so prenesli na magistrat, kjer je bila pribita na drog in ovenčana s smrečjem. Pod podobo je bil pritrjen ovenčan oval z napisom: "Slava Wilsonu, očetu narodov!" in okrog ovala so bile slovenske, hrvatske in srbske zastavice.
Torek, 29. oktober 1918, dan manifestacije, je bil zjutraj meglen. A proti 10. uri dopoldne, ko se je začel zbrani sprevod pomikati skozi mesto, so se na nebu prikazale sinje lise in kmalu smo imeli sicer hladen, a solnčen jesenski dan. To je bil dan sreče, dan, kakor ga katerikoli narod le redko doživi, dan, ko vse raja in bi najraje objelo cel svet. Eden izmed onih trenotkov naivne sreče brez skepticizma in pomislekov, trenotkov, ki so tako silno redki v življenju posameznika i u življenja narodov. Otroci pod božičnim drevesom vživajo taka srečo.
Mesto je bilo ogrnjeno v naše mile belo-modro-rdeče narodne zastave — po štirih letih, v katerih so le o prilikah avstrijskih in nemških zmag "per ordre du moufti" visele z uradnih poslopij in nekaterih privatnih hiš črno-rmene avstrijske zastave in celo nemške državne, nemške naeijonalne, in včasih tudi kaka turška in bulgarska! Vse mesto je bilo na cesti, vsakdo se je skušal udeležiti sprevoda. Z dežele pa je privrelo neštevila kmečkega ljudstva, večinoma na dvo-vprežnih vozovih, konji ozaijšani s šopki in narodnimi trakovi, vozovi pa s smrekovimi drevesci in slovanskimi zastavicami. Kmečko ljudstvo po večini v naših prelepih alpskih narodnih nošah; tudi mestnih deklet in gospa je bilo na stotine v narodnih nošah, ki so tako lepe, kakor malokatere druge v Evropi (dolgo svileno krilo diskretne barve, enako ali pa z barvastimi in zlatimi cveticami dragoceno vezeno oprsje brez rokavov, črn predpasnik, čez pleča in prsi pisana svilena ruta, na glavi avba iz nagubano šivanega belega platna, vezena spredaj z zlatom in svilenimi cvetlicami, okrog bokov pošev viseč orna-mentalno kovan srebrn pas, na katerega koneu je velika pentlja v narodnih barvah, bela srajca z dolgimi, koketno nagubanimi rokavi). — Prišlo je vse slovensko državno uradništvo, avtonomno uradništvo dežele Kranjske in mesta Ljubljane, trgovska, advokatska, notarska zbornica, vse kulturne organizacije, umetniki in znanstveniki, duhovščina, rudarji iz naših rudnikov, železničarji, delavci vseh političnih strank, telovadski zvezi "Sokol" in "Orel" v dolgih uniformiranih
Povodom nastopajočega Novega leta naj naredi vsakdo izmed nas sledeče zaobljube: \
"Da bi živel sleherni dan v smislu velike ljubezni, ki nas obda je na svetu, napolnjenem s pričujočnostjo Boga.
Iščimo te ljubezni v vseh navadnih stvareh vsakdanjega življenja.
Delajmo, počivajmo in pojmo v svesti, da je naš božji Prijatelj blizo nas.	,
Sprejemajmo težave in prenašajmo bolečine v zaupanju, da On, ki nas ljubi, ve za naše bedno stanje in skrbi za nas.	s
Vsak novi dan in noč sprejmimo kot novo, dobro božje darilo.
Ogledujmo naravo kot božje stvarstvo; iščimo lepoto sveta, katero nam odkriva božja Previdnost v neizmerni ljubezni do nas.
Čitajmo božjo ljubezen do nas v zvezdah, očeh naših prijateljev in dobrih knjigah; kajti V3a dobra navodila teh so Njegova navodila in navdihnjene misli.	t
Čitajmo radi knjige življenja dobrih in pravičnih mož; to nas bo polnilo z navdušenjem in spoznanjem, da nam bo srce bilo v veselju in upanju. Na ta način bomo zadobili moč, preobloženi pod bremenom; zadobili bomo tolažbo ter mir v težavah, tako bomo tudi na fa
način dospeli do studenca zemeljskega veselja."
- / ~
Kako je postal moj portret Woodrow
Wilsona?
f—.
Par let smo skoro noč in dan poslušali v Ljubljani zamolklo, neprestano bučanje topov na fronti ob Soči. Po prvem presenečenju smo se teh bobnečih valov, včasih komaj slišnih, ob južnem vetru pa zelo močnih, tako privadili, da nam je bilo kar čudno, če je sem in tja za par dni umolknilo. V takih slučajih smo se radovedno izpraševali, kaj se je m >ralo zgoditi, da je tako tiho. Bilo nam je, kakor onemu mlinarju, ki se ponoči prebudi, če se mlin ustavi in ne sliši več običajnega, samoposebi razumevnega ropota.
Potem je pa prišla v pozni jeseni 1917 Kobarid (Caporetto), velika katastrofa za Italijo. Odtlej nismo slišali niti ene kanone več; fronta, ki je bila preje oddaljena od Ljubljane komaj dobrih 60 km zračne črte, se je pogreznila daleč tja v zgornjeitalsko ravan. Odleglo nam je z občečloveškega stališča, ker bojazen, da vtegnejo granate dne deževati prav v sredo mesta Ljubljane, je postala prazna. Nismo pa bili mi, kar nas je čutilo slovansko in ki smo se v teh letih zbirali, opazovani od državne policije, v malih gostilnah v posebnih sobah, veseli tega italijanskega poraza tudi politično. Kajti vsi smo tedaj, odrezani od velikega sveta in dan na dan žurnalistično krmljeni le z nemškim in avstrijskim zmagoslavjem, smatrali Italijo za našo, t. j. insko prijateljico, ki nam bo po končani zmagi kot bližnja " vseh ententnih sil prva pomagala iz narodnega robstva. Ni-
VELIKA MANIFESTACIJA NA KONGRESNEM TRGU.
smo si s tresočimi se usti šepetali: "Moj Bog, saj naposled mora vendar zmagati stvar pravice!" in dostikrat se je izmed gneče, ki se je tiščala okrog vojnih poročil, izluščil čisto preprost možak* zamahnil z roko«in glasno zagodrnjal: "Wilson jim bo že pokazal!"
Potem se je začelo vidno umiranje nemške moči in čez ocean so dan na dan pluli tisoči in stotisoči amerikanskih vojakov v Evropo-
Prišel je konec! Kakšna je bila tedaj naša mentaliteta in kakšna brezmejna radost je prešinjala vse, si vsakdo lahko posname iz tega, kar sem povedal. In zato sem te stvari tudi povedal. Naš čut je bil le: f Zdaj sta tu, pravica in narodna svoboda! Vendar enkrat zares svobo- vrstah in z veliko kavalkado, vse šole in, last but not least, vse v da; Bog vedi, ali bomo mogli prenašati toliko sreče, toliko, toliko zlate sreče!
Zadnje dni oktobra je bilo leta 1918, ko nam je bil razpad avstrijske fronte v Italiji že povsem jasen. Ljudje so po javnih lokalih in po ulicah neženirano in glasno diskutirali položaj, naši nemški someščani in neslovanski oficirji so hodili bledi, prepadeni, plašni okrog. Ljudje, ki so do zadnjega zaničevali" vse slovensko in to s povdarkom kazali pri vsaki priliki, so postajali od ure do ure vijudnejši; začeli so slovenske ljudi slovensko pozdravljati in ostentativno slovensko govoriti, dasi jih temu ni nihče silil in se je nam vsem naravnost gabilo.
Ljubljani bivajoče vojaštvo slovanskih narodnosti in slovanski oficirji avstrijske armade. Zlasti navzočnost vojaštva in invalidov je marsikomu zvabila na lice kako skrivno solzo navdušenja. Vse je imelo narodne kokarde.
Izvrstno .disciplinirani sprevod je bil dolg par ur. Mojo Wilsono-vo sliko je nosil pred neko godbo slovenski "Amerikanec" Frank Goldman, ki je bil več let v Chieagu in je kljub svojemu nemško-ži-dovskemu imenu pristen avstr. Slovenec. Nisem bil daleč pred njim in včasih sem se ozrl. Slika in napis pod njo sta se visoko dvigala izmed nebroja drugih zastav in emblemov in vsakdo jo je aklamiral z
Ostani to, kar si bil! Saj te radi tega nihče ne ubije, nihče ne oropa!1 glasnim "Živijo" ali "Živijo Wilson" in dekleta so z oken sipala cve-
Toda kljub temu razpoloženju v srcih se izprva na venkaj ni ] tje nanjo, pravzaprav nič ganilo. Pretežko je bila ležala pest tujca stoletja na | V Ljubljani je bilo tedaj par stotin madjarskega vojaštva in to nas; ni nas ubijala fizično, a skoro bi nam bila ubila dušo. Tudi je naš je imelo ta dan pripravljenost. Na raznih karjih so imeli skrito kako — vsaj ljubljanski — temperament pretežak; težko je pri nas spraviti strojnico in ko se je sprevod pomikal mimo glavnega kolodvora, je obstoječe navdušenje do javnega izraza. Gotovo leži to tudi na naši tam stalo več teh vojakov v železnih bojnih čeladah, s puškami in
deževni (ca. 1800 mm dežja na leto), megleni in hladni klimi. Tudi kranjski kmet se svojih mehkih, gorkih čutov pred javnostjo skoro sramuje. Seveda, če se "zamašek odpre", če se najdejo ljudje, ki znajo priliko porabiti, tedaj prikipi tudi naše navdušenje na dan in potem skoro ne ve več, kdaj naj bi ponehalo. Tako je bilo tudi to pot.
Sedel sem popoldne po obedu v kavarni, bilo je menda v petek, dne 25. oktobra 1918. Zunaj žalosten, meglen, dasi suh dan, malo ljudi na cesti; v kavarni so že ob treh popoldne začeli v temnejših kotih prižigati ljuči. Tako žalostno in vsakdanje je bilo vse. Kakšni ljudje smo, za Boga? sem si dejal. Iz Zagreba smo imeli že poročila, da vre vse ljudstvo po cestah, godbe igrajo himne ententskih držav, po celem mestu vise tisoči narodnih, francoskih, angleških, amerikanskih zastav, ljudje se objemajo in govorniki nastopajo po ulicah. In v Ljubljani? Mrtev jesenski dan. Tedaj me je elektrizirala vest, da zahteva naše srednješolsko dijaštvo na^dno manifestacijo. Kmalu se je našlo tudi med mlajšimi možmi par energičnih ljudi, ki so stvar vzeli v roko. Med njimi moj prijatelj, advokat dr. Franc Zupane. Omenjam ga zato, ker nam je bil med vojsko, tudi v najhujših časih, v veliko tolažbo s svojim vednim mladeniškim navdušenjem in nepoboljšljivim optimizmom. Tudi iz najtežjih vojnih in političnih dogodkov znal je izčarati za nas prijazne perspektive za prihodnjost in v težkih dneh sftio ga naravnost iskali, da nam je dušo olajšal. Bodi mu hvala za njegovo zdravilo!
Torej za torek, dne 29. oktobra 1918, se je pripravljala narodna manifestacija. Kakor je pri nas to ponavadi, je izpočetka izgledalo, kakor da bo to le stvar mladine, dijaštva. A spotoma se je jasnilo v vseh dušah in čedalje več krogov in korporacij je spoznalo, da se morajo in hočejo pač udeležiti. Ko je prišel oni dan, je manifestiral ves narod!
Jaz sem si domislil; da je na vsak način treba in prav, da imamo pri tej manifestaciji tudi Wilsonovo sliko. Toda kje zdaj naenkrat dobiti jo? No, sem si mislil, jo bom pa sam napravil, saj imam slikarske talente in sem v mladosti pravzaprav hotel slikar postati in eno leto tudi delal v neki privatni umetniški šoli v Monakovem. A kje dobiti kak Wilsonov portret? Saj v spominu sem pač imel njegovo lice prav dobro; neštetokrat sem ga videl v ilustriranih časopisih in med vojno
browningi. Med njimi je bil lep mlad oficir, črn kakor cigan, in gledal je v nemem sovraštvu kakor tiger izpod okrajka čelade. Ko je zagledal Wilsonovo sliko, se je mokantno namuzal. "Saj se ne boš več dolgo" so mu zaklicali nekateri ljudje.
Naposled je ves sprevod napolnil obširni Kongresni trg (imenovan po ljubljanskem kongresu 1821, kjer so cesar Franc I., car Aleksander I. in drugi evropski potentati delali kravje kupčije z narodi in deželami ravnotako, kakor bi jih gotovi ljudje radi delali še dandanes) in z balkona deželne palače so govorili razni govorniki, katerim so s trga odgovarjali v nebo kipeči klici naroda in petje naših iz-bornih pevskih organizacij ter razne godbe. Kulminacija vsega je nastopila, ko je govoril slovenski oficir in koncem govora potegnil sabljo ter pozval tovariše, naj prisežejo zvestobo Jugoslaviji.
Potem se je sprevod počasi razšel, a celo mesto in iz cele dežele došli ljudje so bili še cel dan na ulicah in promenadah — seveda je vse delo počivalo *— in čisto neznani so se drug drugemu smehljali in se pozdravljali, kakor bratje in sestre.
Ovenčana Wilsonova podoba pa je bila postavljena na balkon Mestne hiše, kjer je ostala več dni. Potem sem jo vzel v svojo uradno pisarno in slučajno se je natanko prilagala v okvir, v katerem je dotlej nad mojo pisalno mizo visela, oziroma morala viseti podoba cesarja Karla. Kari je b.jl deložiran iz tega okvira in odtlej je na vsakogar, ki je imel pri meni uradno opraviti, iznad pisalnika gledalo di-stingirang lice Woodrowa W7ilsona.
Enkrat je igrala ta podoba potem še reprezentativno vlogo. Ko je došel v Ljubljano amerikanski polkovnik Miles, so ga narodne« dame povabile na skromen čaj v "Narodni dom". A o prihodu tega delegata smo izvedeli šele tisti dan in dvorana v Narodnem domu, kjer je bila me vojsko vojua pošta, je bilo še do skrajnosti zanemarjena, zid vmazan, meblji razbiti. Tedaj smo delali a la Barnum & Baily. Prišle so delavke z vodo, prišli so tapetniki s perzijskimi preprogami, prišel je mestni vrtnarski nadzornik. V par urah, ravno do prihoda gostov, je bila dvorana za silo prirejena, in nad mizo, ki je bila pripravljena za amerikanske goste, je med zelenjem visela Wilsonova slika.
Sedaj podarjam to skromno risbo, ki je pa igrala pri nas, če smem tako reči, zgodovinsko vlogo, amerikaiiskima prijateljema gg.
*..................V" ...................
: K. S. K. #HJednota
GLAVNI USAD: JOUBT, tt.t. 1	Telefon 1048.
od ustanovitve do 1. decembra 1919 skupna izplačana podpora $1,709,497.69.
GLAVNI TTBADNIKI: Začasni gL predsednik: Math. Jerman, 382 Michigan St., Pneblo, Colo. I. podpredsednik: Joseph Sitar, 607 N. Hickory St., Joliet, IU. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Glimi blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway St., Joliet. m. Duhovni vodja: Rev. Franci« J. Aibe, 620—10 St., Waukegan, HL Pooblaščenec: Balph F. Kompare, »206 Commercial Ave- So. Chicago, XB. Vrhovni adravnik: Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZOBNI ODBOB: Jeiip Dunda, 704 North Baynor Ave., Joliet, HL Martin Nmnanich, 1900 W. 22 St., Chicago, 111. Math Koatainiek. 302 No. 3rd Ave. West; Virginia, Mian. John Mravints, 1107 Haalage Ave., N. S. Pittsburgh, Pa. Frank Frančič, Sli—2nd Ave^ Milwaukee, Wis.
V POBOTNI ODBOB: Mihael J. Kraker, 719 E. 3rd 8t, Anaconda, Mont. Geo. Flajnik, 4413 Butler StM Pittsburgh, Pa. Anton Gregorieh, 2112 W. 23rd St., Chicago, m.
PBAVNI ODBOB: Anton Bnrgar, 82 Cortlandt 8t, New York. N. T. Joseph Buss, 6517 Bonna Ave~N. E., Cleveland, Ohio. Frank Plemel, Bock Springs, Wyo.	:
UBEDN1K "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1951 W. 22nd Place, Chisago, 111. Telefon Canad 2487. Vsa pisma in denarne sadeve, tikajoče se Jednote naj še pošiljajo na glavnega tajnika J06IP ZALAB, 1004 N. Chicago St., Joliet, I1L, dopise, društvene vesti, razna namenila, oglase in naročnino pa na: "GLASILO K. S. K. JEDNOTE, 1915 W. 22nd Place, Chicago, HL
NAZNANILO O UMOBOLNBM ČLANSTVU NA GL. URAD. Vaa cenjena društva, ki imajo kakega člana ali članico v umobolnici, se tem potom prosijo, da mi pošljejo naznanilo s popolno označbo imen članov in Članic nahajajočih se v zavodu za umobolne, kakor tndi natančen datum od kedaj se taki člani (ice) nahajajo v omenjenih zavodih. Naznanilo mora biti podpisano od društv. odbora in opremljeno z društv. pečatom.
V umobolnici nahajajoči se elan! in članice niso opravičeni (e) do poškodninskih in operacijskih podpor. Vsled tega tudi ne plačajo v to potrebnih asesmentov. Ker so pa društva skozi leto 1919 plačevala Jed no ti poškodninske asesmente tudi za take člane, radi tega se vsa prizadeta društva tem potom obvešča, da odštejejo na razpisu ases. za mesec jan. 1920, za vse take člane in članice skozi leto 1919 Jedno-ti vplačane poškodninske asesmente. Na vsak način pa morajo društva poslati uradno naznanilo na glavni urad z označbo imen vseh v umobolnici nahaja jočih se članov in članic, prej ko se zamore odšteti za nje poškodnmski asesment.
Cenjena krajevna društva naj blagovolijo to vpoštevati in se po tem ravnati.
Glavni urad 26. dec. 1919.
Josip Zalar, gl. tajnik.
ZBOROVANJE GLAVNEGA URADA.
Zborovanje glavnega odbora Jednote se prične dne 19. januarja 1920 ob deveti uri dopoldne v glavnem uradu. Uradnikom, koji se imajo vdeležiti zborovanja, poslal sem službena obvestila in upam, dal se seje gotovo zdeležijo.
Vsa društva, ki imajo kaj poročati ali želijo kako stvar predlog žiti glavnemu odboru Jednote v presojo in rešitev, naj pošljejo pisal rnje najkasneje do 19. jan. 1920 na glavni urad. Za glavni urad K. S. K. Jednote: Joliet, III., 26. dec. 1919.
Josip Zalar, gl. tajnik.
tukaj v Ameriki pa plačujemo za en funt 21 eentov.
e>
MilwauSk! socialist Viktor Berger je bil te dni zopet izvoljen v kongres. Radovedni smo, koliko časa bo sploh sedel v kongresni zbornici, ker odločilna kocka zanj ni še padla.
Predoviču in Sitarju, da jo poneseta seboj v svojo Rrečnejšo in mogočnejšo amerikansko domovino. .	% V Ljubljani, dne 23. novembra 1919.
DR. MILJUTIN ZARNIK, _
p
magistratni ravnatelj in županov namestnik. Opomba uredništva: Iskrena hvala g. Walter Predovich-u, ker je izročil gornje originalno pismo, oziroma poročilo našemu listu za objavo!
NAZNANILO ASSESMENTA 1—20 ZA MESEC JAN. 1920.
Imena umrlih članov in Članic. 771 Štefan Štrukel, star 49 let, član dr. sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, 111., umrl 27. nov. 1919. Vzrok smrti: Pljučnica. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 26. dec. 1897. R. 27.J
7236 Krank Kokal, star 44 let, član dr. sv. Jožefa 12, Forest Ctity, Pa., umrl 13. dec. 1919. Vzrok smrti: Ubit v premogokopu. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 12. sept. 1904. R. 29, 921 Martin Oštir, star 43 let, član dr. sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., umrl 13. nov. 1919. Vzrok smrti: Pljučnica. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k'Jednoti 21. maja 1900. R. 24.
2746 Marija Medoš, stara 54 let, članica dr. sv. Roka 15, Allegheny, Pa., umrla 18. nov. 1919. Vzrok smrti: Srčna bolezen. Zavarovana za $1000.00. Pristopila k Jednoti 17. maja 1906. R. 41.
11056 Frank Gaspari, star 57 let, član dr. sv. Vita 25, Cleveland, Ohio, umrl 18. dec. 1919. Vzrok smrti: Črevesni rak. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 14. febr. 1907. R. 44
1780 Marija Žalec stara 56 let, članica dr. sv, Jožefa 43, Anaconda, Mont., umrla 30. nov. 1919. Vzrok smrti: Pljučnica. Zavaro vana za $1000.00. Pristopila k Jednoti 6. avg. 1902. R. 39.
5019 Ludvik Dolan, star 46 let, član dr. sv. Petra in Pavla 51, Iron Mont., Mich., umrl 23. nov. 1919. Vzrok smrti: Poškodovan pri delu v rudniku. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 2.; febr. 1903. R. 29.
11725 Anton Hren, star 33 let, član dr. sv. Srca Jezusovega 54, Chisholm, Minn., umrl 26. okt. 1919. Vzrok smrti: Pljučnica.
Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 12. junija 1907. R. 21.
2596 Josipina Zalar, stara 53 let, članice dr. sv. Jožefa 56, Lead-ville, Colo., umrla J6. nov. 1919. Vzrok smrti: Rak na želodcu
Zavarovana za $1000.00. Pristopila k Jednoti 23. nov. 1905. R. 39.
5499 Helena Dančulovič, stara 47 let, članica dr. Marije sv. Rožnega Venca 131, Aurora, Minn., umrla 19. nov. 1919, Vzrok smrti: Vnetje možgan. Zavarovana za $1000.00. Pristopila k Jednoti 2. dec. 1912. R. 40.
54S1 Barbara Balinčič, stara 39 let, članica dr. Marije Pomagaj 147, Rankin, Pa., umrla 25. nov. 1919. Vzrok smrti: Porod. Zavarovana za $1000.00. Pristopila k Jednoti 4. dec. 1912. R. 32.
21378 John Odl&zek, star 41 let, član društva sv. Antona Pad. 158, Hostetter, Pa., umrl 2. dee. 1919. Vzrok smrti: Poškodovan v premogokopu. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 1. febr. 1916. R. 38.
1011 Marija Sterniša, stara 46 let, Članica dr. Marije Magdalene 162, Cleveland, Ohio, umrla 6. nov. 1919. Vzrok smrti: Srčna bolezen. Zavarovana za $500.00. Pristopila k Jednoti 1. Jan. 1901. R. 27.
Imena poškodovanih in operiranih članov in članic.
12993 Josip Novak, član dr. sv. Jan. Krstnika 14, Butte, Mont, ope-' riran 26. sept. 1919. Opravičen do podpore $50.00.
21814 Josip Rojtz, član dr. sv. Barbare 40, Hibbing, Minn., operiran 30. avg. 1919. Opravičen do podpore $50.00.
17099 Anton Brandstatter, član dr. sv. Antona Pad. 87, Joliet, 111. operiran 9. okt. 1919. Opravičen do podpore $25.00.
5150 Terecija Lanff. članica dr. sv. Genovefe 108, Joliet, 111., operirana 14. nov. 1919. Opravičena do podpore $50.00.
7794 Rosi Simonich, članica dr. sv. Družine 109, Aliquippa, Pa., operirana 4. nov. 1919. Opravičena do podpore $50.00.
Glavni urad 26. dec. 1919.
Josip Zalar, gl. tajnik.
MLADINSKI ODDELEK.
Zaporedna štev. smrtnega slučaja 70.
4357 Ludvik Palčar, star 3 lete, 11 mesecev in 22 dni, član dr. sv. Antona Pad. 72, Ely, * Minn., umrl 21. nov. 1919. Vzrok smrtij Davica. Pristopil v Mladinski oddelek 25. junija 1918. Opravičen do $100.00 za pogrebne stroške, katera svota je bila pok. očetu nakazana dne 8. dec. 1919.
Joliet, 111., dec. 26.1919.
> § / Josip Zalar, gl. tajnik. -
Živeli "caparji" in "cunjar ji"! Minuli teden so vstanovili tudi Amerikanci našega mesta takozvani "Old Clothes Clrtb. Urad tega kluba je v sobi št. 107 City Hall, Chicago, 111- Vsak član tega kluba mora obljubiti, da bo rad nosil staro, če prav že zakrpano obleko. Ubogi polentarski "junk dealer ji" ne bodo delali
več toliko biznesa.
e
Za kogar ni v Ameriki dovolj svobode in demokracije, naj se zglas} pri stričku Sam-u, ki mu bo preskrbel prosto vožnjo v srečno?! boljševiško Rusijo.
Ksaver Meško:
Pismo.
OB SKLEPU LETA.
Leto 1919 jemlje od nas slovo. Letošnje poslovno leto, bo ostalo cenjenemu članstvu v nepozabnem spominu, ker je bilo težko in občutno za članstvo naše dične organizacije. Nikdar popreje v zgodovini naše Jednote, ni bilo članstvo tako obloženo z visokimi asesmenti, kakor ravno tekom leta 1919. Članstvo je mirno in potrpežljivo prenašalo veliko breme in ob zaključku leta ponosno gleda na napredek finančnega stanja Jednote. S posebno doklado, katero je Članstvo plačevalo skozi 11 mesecev, se je Jednotino premoženje nad vse lepo pomnožilo. Vsak član(ica) je lahko ponoseji(a), ki spada k tako bogati organizaciji kakor je K. S. K. Jednota. Ta lep napredek naj bo v tolažbo vsakemu posameznemu članu in članici, posebno pa še društvenim odbornikom in odbornicam, ki so imeli ravno tekom letošnjega leta nepopisno težavne uradniške posle.
Da smo tako lepo napredovali je v prvi vrsti pripisovati marljivemu delovanju društvenih uradnikov in uradnic. Med društvi in glavnim uradom je vladala najlepša bratska sloga in zastopnost. Radi tega si štejem v dolžnost zahvaliti se tem potom vsem cenjenim uradnikom in uradnicam krajevnih društev za naklonjenost in pravo bratsko vzajemnost. Upam, da bosta lep mir in sloga vladala med društvi in glavnim uradom tudi v bodoče, kar bo v dobrobit celokupnega članstva naše mogočne organizacije. Ko se letošnje leto poslovi od nas, pozabimo istočasno na vse težkoče in težave, ki smo jih imeli pri poslovanju. Storimo trden sklep, da bodemo v novem letu s podvojenimi močmi delovati za napredek Jednote po geslu "Vsi za enega in eden za vse!''
Še enkrat torej najlepša Ifvala^vsem cenj. uradnikom in uradnicam za njih marljivov in truclapoino delo, kakor tudi vsakemu posameznemu članu(ici), ki je na ta ali oni način pomagal k napredku naše dične K. S. K. Jednote. '"	%
K sklepu želim vsem skupaj zdravo, srečno ter zadovoljno novo leto 1920!
Z bratskim pozdravom ostajam Vam vdani sobrat
Josip Zalar, gl. tajnik.
Snežinke.
Zdaj, ko živimo v dobi zime in snega, ne more nihče tarnati o vročih pasjih dnevih. S snegom vred je prešla tudi doba kislih kumar za razne urednike. Pa se 'bo čez 8 mesecev gotovo zopet povrnila.
Kdor ima — danes gorko suknjo, fine čevlje, kosmato kapo in pa polno drvarnico premoga — ta lahko sam sebi vošči: 'Veselo, toplo, zadovoljno in srečno
novo lfeto 1920.19 m
V Willardu, Wis. so imeli naši slovenski farmarji nedavno 20 stopinj pod ničlo- Tukaj v Chi-cagu se pa tudi v poletnem času vedno sučemo dkrog ničle, ker smo vsled neznosne draginje vedno bolj suhi«
»
Žalostne želodčne posledice minulih (božičnih praznikov ima oni, ki se je preobjedel kurje pečenke in potic. — Trinerjevo
vino ga bo zopet ozdravilo. •
Dne 22. decembra je odpotovalo iz Ne wYorka na neki stric Samo-vi barki po "šup" 245 ruskih anarhistov, rdečkaTjev in boljševikov. Lenin in Trockv jima bosta skoro gotovo priredila ob prihodu sijajen: sprejem ter pozdrav. Preveč rdeča barva niti puranom ne ugaja, tem manj
pa še nam, Amerikancem. •
Pravijo, da ima naša vlada na "črni tabli' še okrog 60,000 ra-dikalcev, katere čaka slična usoda, kakor "Miss" Emmo Goldman in njenega prijatelja Aleksandra Bergmana.
e
*' Živela ameriška svoboda!'' je vzkliknila neka anarhistinja, ko je te dni v New Yorku nek policist s "krepeleem" pobožal po glavi
x	e
Kokošja jajca po $1— ducat. Surovo maslo po 80c funt. Slad-
kor po 22c. En 'drink' viške 40s. Kozarec ječmenove vodelOe. To so posledice minule vojne pri nas v Ameriki, brez vseh 14 Wilso-
novih točk v mirovni pogodbi. •
Da, da! V Ameriki je nastala pravcata vojna med senatorji zaradi odobritve mirovne pogodbe 11. nov- 1918 smo prenaglo ob-, hajali.
•
Vojno smo započeli, da bi bil čim preje sklenjen svetovni mir Amerika pa zdaj povzroča v Parizu največjo protimirovno o-fenzivo«
•
Polentarski komedijant Annun-zijo je po zatrdilu ameriških listov že večkrat zapustil Reko, pa je še danes poglavar tega mesta..
"Ni vse žganje, kar teče", je rekel nek Hrvat v Gary, Ind. ko je plačal $60. — za eno galono pobarvane vode, namesto — viške. N
•
V Chicagu zaslužijo naše slovenske slamnikarce od $8 — 10 na dan. — Pa tarna chikaško
ljudštvo o slabih časih!
•
Poslaništvo države S. H. S. v Washingtonu, D. C- priporoča a-meriškim Jugoslovanom pošiljanje denarja v dolarjih; razni "šifkartaši" pa v — kronah; samemu sebi podirati hišo gotovo ni umestno!
Kdor hudo kašlja, naj gre v tfew York. V New Yorku so nedavno oglašali, da naj naši rojaki "zastavijo' kašelj. — Tudi ča-us primerna reklama!
e
Kdor ima $10,000.00 (deset tisoč) naj odpotuje v Jugoslavijo, pa bo postal odmah milijonar.
Srečni Jugoslovani v starem kraju! Dasiravno jim prede trda in grenka, lahko kupijo kilogram sladkorja za K 14. — Mi,
Prijatelj! Sedim ob gozdu za tinjsko pro-štijo in se pogovarjam z brkatim Srbom. Proštija, ki je razdejana, da me venomer spominja evan-gelskega "razdejanja na svetem mestu", je zdaj vojašnica oddelka drinslke divizije; ogromna gospodarska poslopja — neki svojeglav tukajšnji administrator in okrajni glavar 'velikovški, nemški baron, sta jih svoječasno zidala, dolg salon za 35 glav goveje živine sta naredila, a ne enih jasli za kako tele — so polna konj in mul; hleve za svinje so vojaki skurili, niti za eno prase ni več staje — "e'est la guerre, vojna je"; ob hlevih kujejo ob jutrih, včasih celo dopoldne in ob večerih črnopolti vojaki-eigani: konje podkavajo.
Sediva in zreva mimo cerlčve in proštije, da ne vidiva zevajočih ogromnih ran v strehi in povsem razbitih oken, zakaj pogled nanje razžalosti in razsrdi, doli na tinjsko polje. Sribin pravi, da vse to polje "ne valja ništa", da ga on ne bi maral zastonj v dar. — Pri njih doma da živi zadnji delavec bolje nego tu pri nas premožen kmet. Da pridela pri njih kmet letno 5—6 -vagonov pšenice, 5—6 vagonov koruze. —, "Kaj pa delajo s tolikimi pridelki?" se začudim. — "Konje in svinje krmijo z njimi." — Sliv je tam doli kakor pikinja na smrekali tu v našem gozdu. Po 100 litrov sli-vovke da "speče" na leto, pa še proda mnogo sliv Švafoom in Židom. "Srtbija, mastna, mastna," ponavlja samozavestno. Zraven se smehlja, komaj se pozna ta smehljaj ob kotih usten, otožno in zamišljeno: daleko je domovina, daleko njegova kuca, žena, otroci. Dopusta pa ni mogoče dobiti. "Jaz polja ne hvalim, ga ne grajam. Če 'bi bilo že naše, bi ga morda hvalil. Zdaj še ni. Tuje je še, malone sovražno nam."
Strniim v daljavo, poslušam, mislim. Tja črez Dravo zrem, ki se skriva v strugi, kakor ogromna in prežeča bela kača. Ponoči nam nadiha in napuhti strupene megle, da vidim zjutraj, kadar pridem na zaspani mlečni dan, komaj lastni nos, dasi ni ravno premajhen. Onstran Drave, glej, na navpični skali kamehska cer kev, pred stoletji grad blažene Hilde-garde. Dalje tam topa glava Malega, ostri »vrh Velikega Obirja. Kakor v sanjah mi vstajajo pred dušo spomini: dnevi in meseci, ko sem »bil konfiniram v tistih tihih, samotnih Kostah za Obirjem. Ko sem vstal zjutraj in je pravkar vzhajalo solnce, se mi je zdel vrh Obirja tako blizu, da bi iztegnil roko in bi zlasal molčečega starca — a kaj, ko pa je vse tam čisto >belo, povsem gola vsa ostrinasta glava. Lepo je bilo pravzaprav tam, le jesti smo imeli vse poletje samo mleko. Samote pa toliko, da bi človek znorel ali zblaznel, kar je v svojih posledicah menda približno isto. Glej, še plasti snega na Grintovcu se belijo v daljavi. In tam dalje čez Gorenjsko! Pozdravljeno tisočkrat !
Zamislil sem se, Srbin čuti to, ali se je nagovoril in se je poslovil.
Dan je lep kakor v nebesih. — Vendar razgled ni povsem čist. Lahek, prozoren dim visi nad deželo, in nad gorami. Pokrajina se mi zdi lepo oko, na lahko ska-
ljeno in motno po s silo prikritih solzah.
In res leži nad «vso deželo tajna
mora, tiha bridkost. Trpki spomini na minule dni, na nasilnosti in
krivice, ki jih je prinesla s seiboj vojna, težeče pričakovanje, kaj skriva v stisnjeni roki temna prihodnost, kaj nam bo podarila.
Y zadnjih časih so hoteli z u-metnim veseljem, s pitjem, z bučnim vpitjem pregnali tisto težko in mučno, ki je v vseh srcih, v vseh dušah. V eno najžalostnejših dušeslovnih zmot smo zabredli v nemiru sedanjih časov, v hlastanju po nekih uspehih, vsaj enodnevnih, v zmoto, da je mogoče, srca, duše lečiti, s pitjem, petjem, plesom. In da je mogoče, prepričanja, duše kupovati z veselicami. Za sla'bo stvar, za dobro-no. Slabe duše, da, dobrih ne. A duše ki se vdajajo danes za veselice nam, se bodo vdajale jutri drugim. Primem se včasih za glavo, in se vprašam začuden: ali res spim, sanjam? Poprej so venomer govorili o "tužnem Korotanu", zdaj bi morali o "veselem, plešočem." Potaplja se v veselicah. In vendar so te naša največja bol. Po primorskem ljudstvu jokajo naši listi — in res, kdo ne bi trpel, ki je nekoliko pozna naše Primorce in njih zgledno narodno zavest? — ker ga Lahi zastrupljajo in pogubijajo z veselicami. — Kaj če bi kupovali glasove za Italijo z denarjem, z rižem, z makaroni! Ne bilo bi prestrašno. Strašno je pa, da gredo mnoho globlje:
PISATELJ KSAVER MEŠKO.
srca in značaje pogubljajo, duše pehajo v blato z veselicami. Če hoče kdo uničiti cel narod, opijanja naj ga z veselicami. Na plesišča naj goni 141etna in še mlajša dekleta! Komu v prid se godi to <v Korotanu? Plebiscitu? Kdo more verjeti, da nas bodo rešile veselice, o kakoršni sem sam slišal sodbo: "Eine deutsche Ban-da spielt, deutsch wird gesproehen und ist eine slovenisehe veselica! Mit dem wollen sie die Deutschen koedern? Werden uns aber nieht" — "Nemška godba igra, nemško govorijo, pa je Slovenska veseli-ca. S tem hočejo Nemce pridobiti. Pa nas ne bodo." — Težko mi je pri srcu. Čudni, prečudni so ljudje: s cvetjem obsipavajo mrliče, .prikriti in skriti hočejo smrt z rožami. Pa smrti zato ni?
Mislil sem nekaj časa, da sem v zmoti glede teh veselic — mislim le veselice s plesi, ne zborovanj, kjer govorniki ljudstvo poučujejo. Ta so v sedanjih razmerah edino umestna in potrebna. A slišim vsepovsod isto sodbo od resnih ljudi, ki so vse svoje življenje delali in se borili v ti nesrečni deželi. In v listih smo brali v zadnjih časih iste sodbe in ob-sodlbe tega brezmiselnega veselja-čenja.
Vsi želimo in »vsi upamo, da bo pas A naš.
A dajte ljudem živil, obleke, ofouval; znižanje davke, poštne pristojbine, voznico na železnicah, carino. S tem jih bodemo pridobili, ne z veselicami, koder se v eni noči zapije in zafrlička za vse mogoče in nemogoče reči 40.000 K, konec pa je: nekaj bornih tisočakov za "neke narodne namene", proti jutru pretep in velik telesen in moraličen maček.
Lep dan je, kakor v nebesih. Kaj se naj udajam bridkim mislim. Prisluškujem rajši mirnemu1 in enakomernemu dihanja gozda, ki sanja za menoj in ves duhti od smole.
Drag znanec mi je izza časov, ko sem kaplanoval v sosednom Škocijanu ob Klopinjskem jezeru in sem zahajal sem v posete k častitljivemu, ve*dno navdušenemu proštu Lovru Serajniku in k vedno vedremu njegovemu nečaku kaplanu Volbenku Serajuiku. Od
..•I ••ti
VailJlVHl,
Nakoval zanje glasnega smeha take hrani ca druge vrste ljudi ampak kaj tako srčno lepega, da se mi zabliskajo oči in se mi na
smehlja sree. Tako tiho, obzirno lepoto ljubim. Zato imam tudi O neka rad.
Sredi misli mi roka kar sama od sebe seže po knjigi. Razen brevirja sem si prinesel s seboj zvezek Turgenjeva. Med potjo sem mi je dal znan gospod Horst Sehoettlerjeve "Finessen" dva zvezka "Da ti ne bo dolgčas." — Bogu čast, če sem poskusil že vse hudo na svetu, dolgega časa He nisem. Še ko sem sedel pod rajno Avstrijo v ječi in mi niso morali dati ne časnikov, ne knjig ne. Na srečo sem imel v denarnici košček drobnega svinčnika, ki ga niso videli in mi ga ne odvzeli, ravno toliko, da sem ga mogel za silo držati. Pa sem prepisoval iz brevirja psalme in življenje svetnikov in se jih učil na pamet. Tudi "Pines" ne berem iz dolgega časa. Berem zdaj odlomek iz njih z enim edinim namenom, da vidim, kaj vse pri Nemcih tiskajo, kupujejo in berejo. Ce bi prišel pri nas pisatelj s takim rokopisom k založnikom, bi se mu vsi, ne izvzemši najpodjetnejšega in naj-požrtvovalnejšega med njimi g. Lavoslava Schwentnerja, v obraz smejali: "Ljubi gospod, pa se vam ne zdi škoda dragega papi-rjaV*
A tu v knjigi je tvoje pismo.
Da ti naj pišem, kako sem hodil semkaj, mi naročaš. Prijatelj, tudi to je čudna storija. Gogolje-•vega peresa bi bila vredna ta pot i.n vsi lepi, naravnost krasni dogodki na nji. A kje naj vzememo mi Slovenci Gogolja? In kaj njim ? Kvečjemu ubili bi ga! Zato lepo skromno in ponižno, da ne bo spet kdo "nedotakljivih" raz žaljen!
Iz Borovelj do sem sem šel seveda peš. Pač so pisali o avtomobilski zvezi med Borovljem in Ri karjo vasjo, tukajšnjo železniško postajo. Pa vprašam. zadnjič na Brezjah mladega kaplana, ki je tudi moral iti to pot: " Ali že vozi avtomobil iz Borovelj T" Gospod,: "Ne, a železnico so začeli graditi." "Bogu slava," sem si rekel, ''ni še izumrl med vojno zadnji humorist. In ta g. kaplan je humorist humoristov. Začeti so gra-• diti železnico! Če bo šel prvi vlak 20 let po njegovi smrti, kaj to njemu?"
Tako sem si mislil in sem bil vesel gospoda, bolj vesel nego poti iz Borovelj semkaj. Stopi pa ti, prijatelj, v Ljubljano in si oglej tam avtomobilski park! In po-prašaj, kdo da se danes po Sloveniji kaj vozi v avtomobilih — nekoč so dr. Šusteršiču (moj prijatelj ni bil, a bil je deželni glavar kranjski) — njegov avtomobil hudo zamerili. Kaj boš slišal? Vsak boljši pisar! Se naj li človek jezi ali žalosti? Pa je vredna ob dnevu, lepem kot,deviško oko? Ali se je vredno jeziti v Jugoslaviji? Saj bi tedaj vsi, ki nismo slučanjo koritarji, zboleli. Pa bi nas bilo vendar malce škoda, ne?
A kaj avtomobili! Ni vredno, da govorimo tu o njih, dokler še imamo zdrave noge. Zanimivejše so te-le dogodbice:
Kakor veš, delujem na Koroškem edenindvajset let. In deloval sem čestokrat v razmerah, da bi se razjokal nad njimi, ko bi si ne bil govoril v najbridkejših trenutkih: "Saj vse rfkupaj ni vred no!" Zdaj so spet klieali delavcev na Koroško, cerkvena oblast pa me je vprašala, ali bi šel duše past in slovenstvo reševat na Slov. Koroško, v tinjsko nadžup-nijo. Odločil sem se, da si sem živel, kakor veš, v najgostoljub-nejši hiši, pri sinovih sv. Frančiška na Brezjah. Pa mi veruješ, da skoro na Koroško ne bi mogel? Veruj ali ne, resnica pa vendar je! ~
Stal sem v mali družbi na jeseniški postaji, da vstopim v vlak. Nedaleč od nas sta stala dva mlada pobiea v uniformi. Nisem opazil, da bi vprašala le enega potnika, po kaj da gre na Koroško in ali ima legitimacijo ali ne. Kar malo pred odhodom vlaka pa stopi eden k meni in zahteva legitimacijo. Okoli stoječi se pogledali začudeno.
Spomnil sem se sličnega dogodka v nekdanji militaristični in hi-tokratieni Avstriji, ki sta jo pah

jo dali z največjo ushsžnostjo. Ko se peljemo iz Jesenic, pride skozi voz neki narednik. Nikoder ni vprašal za legitimacijo, od mene
premično
nje —20 K!
In to v č%su, ko dobiva telj in podučiteljica — na kem vsaj — mesečnih 1000 do 1200 K! Iz srca jim privoščimo! Ponosen sem, da sem že svoječas-
~ ... , .	---Podpisani Matevž Lavriša, A-
Collinwood, Ohio, je poslalo Meš- lojzij Cepon, kotu K 500.—*{&etsto). i j Šai
jo je zahteval. Izstopili smo na j no v "Jugoslovanski ženi" javno Otočah. Ob postaji je stal že sivo-' povzdignil svoj glas proti ti javni las poročnik' in se pbgovarjal z j sramoti in ti moderni sužnosii v nekim gospodom in z neko damo; i najogabnejši obliki in z najža dišal: sloven- lostnejšimi telesnimi, I
kakor sem dobro slišal sko. Ko je mene zagledal, se je uoslovil in je hitel urno naprej. 'S tem se bova danes še sreča-a", sem pomislil. Res, spodaj pri mostu me je čekal. — Kajpada je med tem slovenščino* že pozabil in me je — edinega izmed nekaj stotine romarjev — nagovoril v avstrijski nemščini: — 'Bitte, Hochwuerden, Ih're . Legitimation!" — Če ni postal gospod med vojno vojni dobičkar ali si ni napravil tisočakov ob
pa
X*
zlasti
moralnimi posledicami. In danes ne morem odpustiti dr. Kreku — od vseh drugih, ki so sedeli v kranjskem deželnem zboru, v tem oziru itak ni bilo ničesar pričakovati -*- ki je bil vendar mož širokega obzorja in, sodim, tudi mož veliko soeijalnc pravič nosti, da ni nastopil za pravično ureditev učiteljskih plač. Mlada gospodična naj živi in se naj oblači s 60 K na mesec! Celo med vojno! Ta sramota bo Kranjski ostu-
smrti Avstrije, rešuje zdaj dom o- 1 a za dolga desetletja! A ta dobi vino pod jugoslovansko kokardb. na Koroškem duhovništvo, ki je Šel sem te dni po mašno vino k edino branilo in držalo narodnost
sosedu Cencku v Skocjan. Seveda nad Velikovee, ker je leseni mosl pod Kamcjiom in Rikarjovasjo porušen. Tako sem za vina naredil pot
v razmerah, o kakšnih večina gospodov, ki se štejejo zdaj edine rešitelje in zveličarje Koroške, še
pol litra ne sanja ne, edino stalo in se bo-štirih ur, dasi rilo zoper ves sistem in vse šika-sta cerkvi v zračni liniji oddalje- ne od zgoraj in spodaj z narav-ni kake 4 km. Ko sem šel proti ve- nost čudovitim idealizmom, če ne likovškemu mostu in videl tam heroizmom, v letu Gospodovem stražo, sem si rekel: "Stavim sto 1919 približno iste plače kakor v proti eni, da bodo od mene zahte- preteklih letih učiteljstvo na vali legitimacijo." In tudi so! Ali Kranjskem, in mu še teh vinarjev tudi od vseh driyjih, ki so tisto' ne izplačujejo, to pa je vendar le sredo, ob tržnem dnevu, šli čezi krivično.
Very Rev. Matija Sava, dekan v Skakopee, Minn., mu je poslal ♦100.00 za sto maš. Neimenbvana Gorenjfca v Chioagu $1.00
Iskrena hvala vsem darovalcem !
Rev J. 0. Smoley,
St. Michael's Church, Iron River, Wis.
Ustnica uredništva.
—.—
Raznim dopisnikom in tajnikom krajevnih društev naznanjamo, da boipo vse zaostale dopise in naznanila priobčili v prihodnji izdaji.
Dalje poročamo, da bomo obelo danili v prihodnji številki zopet več staro!?rajskih vesti, osobito iz Slovenije. Dne 26. in 27. t. m. smo prejeli iz Ljubljane zopet nekaj številk "Slovenca," "Slovenskega Naroda" in "Domoljuba." Ena številka "Slov. Naroda" od 14. dec. je romala do Chica«a samo 12 dni! Dosedaj smo ponatis-koVali vse vesti iz Jugoslavije iz tržaške "Edinosti", katera prihaja redno v zelo skromni obliki, včasih do polovice prazna, vsled laške cenzure.
8 tednov trajajoča stavka tiskarjev v Ljubljani je bila končana dne 6. dee. Tiskarji so dosegli 60 odstot. povišanje plače; vsled i tega bo znašala naročnina na
John Zore, Ant ti t on Kaučnik so pred od
hodom iz New Yorka še enkrat poslavjlamo od svojih številnih prijateljev in znancev v No. Chi-cagi in Waukegan, 111. Oh enem se še enkrat zahvaljujemo vsem, zlasti John Zalarju, Frank Fur-lanu, Prank Zorcu, John Lešnja-ku in Louis Verhovcu za vso pomoč in prijaznost, ki so nam jo izkazali pred našim odhodom. Zahvaljujemo se ob tej priliki tudi rojaku Leo Zakrajšek u za njegovo hitro in dobro postrežbo, s katero smo mi vsi popolnoma zadovoljni in zato njegov tvr<Jko vsem rojakom v Ameriki priporočamo. (To smo napisali iz svoje lastne volje in sami plačamo za priobči-tev). Alojz Čepon, Janez Zore, Anton Požes, Anton Kaučnik. Matevž Lavriša-
Pajek se ne boji nesreče, četudi visi redno na nitki.
Samo majhna cvetlica živemu je več vredna, kot cel voz vencev mrtvecu.
Pred odhodom na parnik La Savoie izjavljam, da sem bil od tvrdke Leo Zakrajšek dobro po-strežen in zato omenjeno tvrdko tudi drugim sorojakom priporočam. Frank DovVk, prej v Glean-sonton, Pa., a sedaj odhajam na Spodnje Lakenee, fara Trebelno.
most ne vem, dvomili.
Toda brez šale to-le: Red mora j kob za lepo Labonovo hčerko Ra biti in bodi!! Vojaki so delali poihelo. Pogodila sta se, kakor zna povelju in jim ne morem ničesarj no, z očetom za sedem let. A La-
očitati. A to treba povdariti j Stara mačeha Avstrija nam je vsaj povedala, kaj hoče od nas. Zdaj pišejo naši listi o vsaki veselici, ne
Podpisani se pred odhodom iz Amerike na parriiku La France še enkrat poslavljamo od vseh svojih prijateljev in znancev y Waukeganu in No. Chicago, 111., in vse iskreno pozdravljamo- Da-___ ____________ Ue uporabimo to priliko, da pri-
Štirinajst let je služil očak Ja-(dnevnike K120. letno; nar<Jčnina . p0^mo r°jaka heo Za krajše k a
starokrajskih listov za Ameriko! ludl dru*,m rojakom, ker vemo, nam še ni znana. da bodo tudi drugi pri njem tako -_ »	; točno in pošteno postrežem ka-
kor smo bili mi.
Vsem rojakom v Ameriki iskren pozdrav, Lovrenc Jašovec, Anton Leskovee in John Sedej.
Začni novo leto z resnim trdim dtlspom.
Bolezni želodca zastrupijo življenje. Napolnijo ga z žalostjo in mu ukradejo vse veselje. Naredi konec tem mukam in začni novo leto z resnim trdnim sklepom, da se bodeš boril proti tem kazite-ljem miru. Čitaj nasledile vrstice: West, Texas, Dec. 1, 1919. Tri-nerjev Amerikanski Elixir of Bitter Wine zasluži najvišjo pohvalo. Moja žena je bila vedno bolna. Glavobol jo skoraj kdaj pustil. Pretečeno spomlad sem kupil Tri-nerjev Amerikanski Elixir of Bitter Wine, vzela ga je redno in danes je bolj zdrava, kakor je bila pred leti. Vam udani Jos. F. Pud-lačka, R F D 4." Trinerjev Amerikanski Elixir bode tudi tebi pomagal, kajti nikdar ne razočara. Enako potrebuješ toniko zlasti po mrzlici, vprašaj svojega lekarnarja za Trinerjevo Angelica Bitter Tonic. On ima tudi krasen stenski koledar za te zastonj (ali dobiš ga, ako nam pošlješ 10c.) Joseph Triner Co., 1333—43 So. Ashland Ave., Chicago, 111.
VSEM SLOVENCEM V CHISHOLMU IN OKOLICI:— *
bon je bil Žid in je ogoljufal Jakoba čez sedem let s starejšo] hčeriko Lio, brljavo in krmežljavo žensko. A prosim te, kako naj
Ustniea upravnišlva.
Društva, ki nam dosedaj še ni-pa o rečeh, ki so za ljudi vendar j ljubi moški žensko, ki nima lepih Is0 doposlala imen novih odborni-precejšnje važnosti. Zakaj kar oči? Pa je služil Jakob za Rahelo kov za prihodnje leto, naj to store preplavati Drave ni mogoče, če še sedem let — "kakor kratki v kratkem, če hočejo, da bodo bi človek slučajno legitiraatima-1 dnevi so se mu zdela ob velikosti Ipriobčena v novem imeniku.
njegove ljubezni", pravi knjiga
boži. Tako nekako služim jaz za I Over the Top. — Do cilja bdmo tinjsko nadduhovnijo. A kratki se dospeli, če pridobi sleherni icned
cije ne imel in bi ne smel čez most. Tudi iti z Jesenic čez Golico ni kak sprehod tako za pa
kosilu. In to: Ali so res edino mi resnično ne zde dnevi mojega kokarde druge, srea pa ista kakor 1 službovanja. Prisluhi pa bom na-
v Avstriji, kjer so sovražili vsa kega slovenskega duhovnika? — Vedeli so pač, da je ljudstva, si a vi ji?
Kako živim, vprašaš?
Tako-le: Stanujem v mežnariji, v prizemni sobi, da je bila ječa, ki me je leta 1916 vtaknila v njo
posled — Lio.
Takšno glej prijatelj, je ti-. _ , prijatelj'vi jen je narodnega pionirja a*. zdaj pri nas, v Jugo- Koroškem, delovanje in tupljetjje |kuSnje-
koroškega duhovnika v letu Gospodovem 1919, ko je baje dih in duh demokratstva in prostosti prestvaril in pretvoril obličje ze ml je, Ako mi gre bridkost čez
Avstrija - da me je sovražila, ji>™*li, kakor mračen oblak če* morim nr^,,^ J tiho, lepo pokrajino, in me bolno
zapeče v srcu, mi izbriže bridkost
Pred odhodom na parnik Ro-chambeau pozdravljam svojega sina Frank Kranjca in brata Matijo Kranjca, dalje Simona in Režo Bizjak, vsi v Clevelandu, O., istotako tudi brata Antona Kranjca v Aurora, 111. Končno pozdrav-I jam vse svoje prijatelje in znan* _ce v Clevelandu. Končno se zahvaljujem tvrdki Leo Zakrajšek Pregovori so sad praktične iz- * New Yorkn za točno in pošteno
postrežbo teh jo tudi drugim rojakom priporočam, posebej pa še
nas enega novega K. 8. K. J.
člana(ico) ta
Vsakdo ima rajši stalno bo, kakor pa stalno delo.
služ-
; svojemu sinu in bratom, v
Andrej Kranje. (Advertisement)
V POJASNILO.
niti ne zamerim, prehudo, saj sem tudi jaz njo — še pravi salon proti nji. Tla vsa razjedena od vlage in trohnobe, zrak zatohel, da me vsako jutro bole glava in >rsi. Ne spim itak skoro vso noč in zjutraj me ščeme oči, da jih <omaj odprem. "Pa zrači!" me iaraš. Saj zračim. Pa ne pomaga. Zakaj solnčni žarki navzlic svoji iznajdljivosti in prožnosti ne najdejo poti med drvjem in trto — ne dozori grozdje itak ne — ki senčijo in zastirajo okna. Pač pa najdejo pot v sobo razna druga nepoklicana bitja. Narezali so mi, ko sem romal sem čez Apače, kjer sem tudi preživel devet mesecev v konfinaciji, v prijateljski hiši krasne gnjati. Pridem nekaj dni pozneje iz gozda. Ko zasučem v durih ključ — slišim v sobi ropot. "Čudo ptečudno, ali straši celo v ti luknji? Pa ni strahov strah pred njo? Odprem. Ko vidim rep mačke, ki je baš švignila skozi okno. Izginili so tudi tisti lepi kosi gnjati, ki sem jih hranil, če bi prišel kak sosedni gospod v o* biske.
Hrana?
Kak je že živel tisti nam vsem dragi in ljubi Frančišek Asiški, ko je dal slovo svetu in je začel z vsem srcem služiti Gospodu Bogu ? Pa ni hodil z lončkom od hiše do hiše ter je sprejemal, kar so mu dala dobra srca. Tako nekako se godi meni.
A nikar ne misli, da je le meni tako. Ne. Te dni mi je pravil — ne tožil — mlad, idealen provizor na najbolj izpostavljeni fari, pet minut od demarkacijske črte, da še letos ni dobil nič plače. Od česa naj živi? In koliko bi pač znesla njegova plača? Kakih 100 ali 150 K mesečno!
O drugem — o fantu, idealnem, da bi ga trebalo postaviti v izložbeno okno za »vzgled vsem Jugoslovanom so mi pravili, da je bil povabljen na "medstrankarski shod" — kakšna čudna imena rabi naš razorani čas! — v Lju-
i x Kar
je rosa
V pojasnilo številnim rojakom,1 prijazna beseda za srce. ... j .	. • xi . ,ki so mi pisali glede odplovitve
iz misli, srd iz srca misel: Moja parnikov iz New Yorka po Novem
mof 1 1	rm r\ 1 r\ 1	/I a	> ____J_ I	*
za cvetlico, to je
mati je želela, da postanem dp hovnik.
Zamislil sem se, a se je zveče-rilo.--
Mrači se komaj vidim črke pred seboj. Hladno postaja: jesen prihaja.
A jesen me vabi s svojo otožno-stjo na pot, kakor pomlad s svojim hrepenečim 'nemirom.
Kam naj grem? Na Gorenjsko? Krasni ljudje, pretopla pitna voda! Na Dolenjsko, Novo mesto, v Kandijo? Krasni ljudje, preveč vina! Med gore? Na Jezersko morda, polno sladkih in bridkih spominov? Izvrstni ljudje, l^ras
letu, naznajam odhod naslednjih parnikov:
1.	Francoska črta.
3. j an. parnik La Savoie 6. j an. parnik La France 10. j an. parnik La Touraine 17. jan. parnik La Lorraine 24. jan. parnik La Fayette
2.	Cunard črta..
24. jan. parnik Royal George 24. jan. parnik Imperator 24. jan. parnik Carmania. 3. NEW YORK—TRST.
3.	jan. parnik President Wilson 10. jan. parniK Argentina
22. jan. parnik Pannonia. (Na Trst morejo potovati samo
Nekateri ljudje niso zmožni misliti če so pijani in ne govoriti, če so trezni.
Srečno Novo leto! — Naj
bo leto 1920 polno blagostanja za Vas. Upamo, da nam bo mogoče prihodnje leto še boljše postreči ^vsem našim starim prijateljem. Zaeno vabimo vse one, ki še ne poznajo našega denarnega zavoda, da naj pridejo k nam, da se spoznamo. Vaš rojak J. Osbolt Vam bo šel na roke pri vseh vaših bančnih poslih.
First National Bank
CHISHOLM, MINN.
Glavnica in preostanek $100,000.00 Skupno premoženje $1,700,000.00
na voda, vina malo. Pa bi še. šlo oni Slovenci, Id spada jo sedaj pod morda kakokrat čez Jezerski vrh Italijo).
na pol litra cvička v, Belo, najbolj	_
idilične toplice na Slovenskem, I spremembi
kakor sva storila zadnjič s tovari-l^ piše ^ ^ ^ ^ moj na_
Navedeno vozni red je podvržen Kdor želi potovati,
Šem pisateljem Petrom Bohincem. L|ov Gospa kučegazdarica, vrla Kran-jica-tDolenjka, nama je dala celo krasne razglednice, po 10
vin.
POTNE LISTE preskrbim o-nim, ki nočejo sami imeti tega
komad, češ: Pr^lvojna zaloga so |^os a' — čudo božje, -v letu navijačev PRENOČIŠČE. Snažno, udobno cen in verižnikov, v letu Gospo- in varno prenočišče po primerni dovem 1919! Seveda, enkrat gre ceni dobite pri meni za čas bivanja
človek Če? vrh, večkrat* je mal pretežavna pot. A spal bi mord tam med gorami,' spal mirno, brez skrbi, ibrez težkih sanj vsaj eno noč. Vredno bi bilo za to iti tja! A vem, kaj da storim: doli v domovino, na Štajersko, pogledam prihodnje tedne, na materin grob
Tiho! Čuj, kaj je to? Ali šumenje Drave doli v strugi? Ali sope le zemlja v prvem spanju, ali je tajen sen noči?. Nisem še slišal šumenja reke sem gori nobeno noč, nocoj ga brž slišim, bolj čutim ga z mislimi in s srcem. — Kakor voda v strugi odteka naše življenje, brzo, neslišno, kdmaj slišno — kam — kam?
NE POZABITE LEPIH QRAD K. S. K. JEDNOTE!
NA-
v New Yorku. Nič zato, ako ste karto kje drugje kupili.
POJIUANJE DENARJA. — Izrabite sedanje skrajno nizke cene, ako nameravate poslati svojcem kako pomoč ali plačati kak dolg.
100 Kron za......$ 1.30
200 Kron za....... 2.50
, 500 Kron za....... 6.00
1.000 Kron za...... 11.75
5.000 Kron sa...... 58.00
10.000 Kron za...... 115.00
25.000 Kron za...... 285.00
50	Lir	za. .........$4.50
100	Lir	za.......... 8.75
200	Lir	za.......... 17.00
500	Lir	za.......... 42.75
1000	Lir	za.......... 85.00
LEO ZAKRAJŠEK
70 — 9th Ave. New York, N. Y.

NAZNANILO.
Slavnemu občinstvu v Chicagu se uljudno naznanja, da bode izdalo
Minsko in Posojilno društvo 'Slovenski Dom'
novo 46. serijo
▼ torek večer, dne 6. januarja 1920 v Cerkveni dvorani, 1856 W. 22nd Place in So. Lincoln St.
Delnice se lahko vzamejo tudi na domu pri tajniku Jos. Zupan-čich, 1824 W. 22nd Place.
Društvo je staro že čez enajst let, ter je* najstarejše in največje slovensko podjetje te vrste v Chicagu. Da lepo in složno napreduje, kažejo sledeče številke:
V preteklem letu ie društvo prejelo novih delnic............980
Ven vzetih delnic je bilo 681, dozorelih 180; torej skupaj
izplačanih......................................................................g61
Več prejetih kakor izplačanih....................'..!	119
Tekočih delnic ob zaključku leta...................... 3208
Prometa je bilo v preteklem letu....................$ 92,583.10
Posojenega na hiše in knjige.......................$108,365.00
Društveno premoženje dne 30. sept. 1919.............$113,420.27
. Zdravo, zadovoljno in srečno Novo leto želijo v»em delničarjem (kam) uradniki in ravnatelji društva.
URADNIKI:
John Zeffan, predsednik. Louis Duller, podpredsednik. Jos. Zupancich, tajnik, 1824 W. 22nd Place, Telefon: Canal 7130.
John Zeffan, Louis Duller, Joseph Župancich, John Terselich,
elefon: Canal 7130. John Terselich, blagajnik. '
RAVNATELJI:
Anton Kremesec, John Petrovcich, Frank Grill, Maks Omerzell,
Anton Banich, Peter Prach, Andrew Glavach, John Zvezich.

Pozor gg. tajniki krajevnih društev!
Kadar^potrebujete nova društvena kuverte, vabila in vstopnice za veselice,!
lično izdelana pn tiskovine, obrnit« na
on pravila, , .	s, »li kake druge
se na največjo slovansko nnijsko tiskarno v Ameriki,
NARODNO TISKARNO, 2146-5« Bine Island Ave., Chictg«, ELL
Ta Vam bode isgotovila vse tiskovine v popolno zadovoljnett glede eene, točnosti in okusnega dela. Osobito vam priporočamo zelo pripravne Vplačilne knjižice za Člane in članice, izdelane v malem žepnem formata
prikladne Nakaznice sa bla-drugih izdatkov, ter po-
pole za vodstvo članov, da se. ima na podUari^h^ria^Vvedno^niJ tančen pregled števila članov po skladih, ali razredih.
,, , ^ N» zahtevo pošljemo vsakemu društvu vzore« gorinsvedenth tiskovin na ogled brezplačno!
OPOMBA: V naši tiskarni se tiska "Glasilo K. S. K. Jednote".
Tržaška "Edinost" od 28. nov
V smislu vladne' naredbe se je ričelo v Jugoslaviji kolkovanje kronskih bankovcev-
Ta odredba je bila nujno potrebna, da se končno vendar reši država neprestanega uvaža nja neprepečatenih in zlorabno prepe-čatenih kronskih bankovcev, katerih se je vsled prvotne kratko-vilne valutne politike prejšnje vlade zaneslo že več milijard v državo, tako da je njeno gospodarsko stanje v resnici že resno ogroženo- Pozno sicer,^ vendar je prišla sedaj ta odredba, in seveda žnjo tudi vsi iz nje izvirajoči u-krepji, med prvimi zaprtje meja, s čimer se hoče preprečiti uvoz kronskih bankovcev v državo za časa kol kovanja, kar je nujno .potrebno, ker je več ko gotovo, da bi oni brezvestneži, ki so doslej na tako nevaren način ogroža vali državne koristi, v zadnjen hipu se Storili prav vse, da spravijo v državo kar največ mogoče neprepečatenih ali zlorabno prepečate-nih kronskih bankovcev. Zapretje meja je torej neobhodna potreba, da se reši država nadaljne ogromne škode,.ki bi jo mogla zadeti še tik pred uredbo valutnega vprašanja.
Za naše zasedeno ozemlje je prava posledica zapretja meja ta, da je obustavljeno vidiranje potnih listov za potovanje v Jugoslavijo. Delegat vlade kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Trstu, gospod Brano Markovič, je prejel včeraj 27. t- m., dopoldne od vlade SHS v Ljubljani brzojavni nalog, da takoj ustavi vidiranje potnih listov. Vidiranje je popolnoma obustavljeno do 14. decemfcra t. 1. Ker je potovanje iz zasedenega ozemlja v Jugoslavijo nemogoče brez pritrdila delegata vlade SHS v Trstu in ker delegat vlade SHS do vštetega 14. decembra t. 1. v zmislu naloga vlade SHS ne sme izdajati pritrdila, je pota intake hi potova nje -iz ,«asede-nega ozemlja v Jugoslavijo nemogoče do vštetega 14. decembra t. 1. Razumljivo je, da osebe, ki imajo že vidirane potne liste za potovanje v Jugoslavijo, morejo potovati tjakaj- Opozarjamo pa jih na naredbo vlade SHS, s katero je strogo, z zapretitvijo težke kazni, prepovedano uvažanje kronskih bankovcev v Jugoslavijo, in na dejstvo, da vsako-dar, kdor bo v tem roku potoval v Jugoslavijo, čaka prav gotovo onstran pre mirne črte najstrožja preiskava-
Glede potovanja skozi Jugoslavijo, ne da bi potnik izstopal z vlaka, s katerim se vozi v kako sosedno državo, delegat vlade SHS v Trstu še ni dobil nikakršnih navodil in je zato tudi takoj brzojavno zaprosil vlado SHS zanje. Ker se glasi prvotno navodiloma naj se nemudoma ustavi vidiranje potnih listov, je ustavljeno zasedaj seveda tudi vidiranje potnih listov za potovanje skozi Jugoslavijo v sosedne države. Ako in kakor hitro dobi delegat vlade SHS v Trstu v tej stvari kaka posebna navodila, obvestimo nemudoma občinstvo. Zasedaj pa je, kakor rečeno, obustavljeno tudi vidiranje potnih listov za potovanje skozi Jugoslavijo.
Obustavitev vidiranja potnih listov po delegatu vlade SHS v Trstu je zaradi vesti, ki so prihajale zadnji dni in še prihajajo iz Belgrada in od drugod, zbudila med občinstvom neko vznemirjenost, ki je pa popolnoma neutemeljena. Iz najzanesljivejšega vira doznavamo, da ta obustavitev ni v prav nikakršni zvezi z resničnimi, izmišljenimi ali dom-r.evanimi dogodki, ki so se ali ki naj bi se bili dogodili v Dalmaciji, na Reki ali kje drugod, in ki se baje pripravljajo ali nc pripravljajo, temveč ima svoj vzrok edino le v kolkovanju kronskih ban* k ovce v.
Glede kolkovanja kronskih bankovcev in žnjim zvezanega bančnega poslovanja je ljubljanski dopisni urad objavil 24- t. m. naslednjo vest iz uradnega vira:
"'Deželna vlada za Slovenijo se je obrnila na ljubljanske bančne zavode, naj nekoliko Omilijo prakso glede- 20% pridržka pri
novih vlogah. Včeraj (23. t. m.) so ti. zavodi sklenili, da se pri vseh vlogah, kjer se ktranka podvrže šestmesečni odpovedi, opusti 20% pridržek, t. j., vpis v knjižieo se glasi na celokupno vloženo vsoto brez odbitka, in prevzame banka nase, da pri sedanjem kolkovanju dobi sama za 20% prizna-nico. To velja tudi -za vloge v zadnjih dveh tednih, ako stranka izjavi, da se podvrže odpovednemu roku"
Razvidno je torej, da pri kolkovanju dobi stranka 80 odstotkov v kolkovanje predložene vsote v kol kovanih 'bankovcih, za 20' odstotkov v kolkovanje predložene vsote pa priznanico- Na ta način vzame država 20 odstotkov, torej ono petino kronskih ban-kovceh iz prometa in izda zanje svoječasno izplačljive priznanice.
Končno naj še pripomnimo, da nam je znano iz najpristojnejšega vira, da se valutno vprašanje v Jugoslaviji končno veljavno uredi v najkrajšem času, in sicer tako, da se sedaj kolkovani kronski bankovci takoj po novem letu zamene z novimi državnimi bankovci. O stvari izpregovorimo, ko dozori.
Ministrska naredba proti uvažanju kronskih bankobcev.
Belgrad, 23. nov. (Uradno). — Finančno ministrstvo naznanja: Na podlagi pooblastila ministrskega sveta je finančni minister najstrože prepovedal, od danes naprej, pa dokler ni končano kolkovanje bankovcev do nadaljnje odredbe uvažati na jugoslo-vensko ozemlje bankovce Avstro-ogrske banke, bodisi neprepeča-tene, ali opremljene s kakršnimkoli pečatom. Carinske in redar-ske oblasto se pozi vi je jo, da najstrože izvršujejo te naredbe-
Vdanostna izjava iz Prekmnrja.
Ljubljana, 26. nov. — Predsed-ništvo deželne vlade za Slovenijo je prejelo nastopno brzojavko: "Prekmurski narodni svet v Dolnji Lendavi je na shodu zaupnikov danes soglasno sklenil, poslati dež. vladi udanostni pozdravili zahvalo za rešitev izpod tujega jarma. Bož. Sever, gerent občine Dolnje Lendave kot tajnik, dr. Josip Kočar, namestnik civilnega komisarja kot predstojnik."
Vojna odškodnina.
Belgrad, 26. nov. Kakor je znano, mora jugoslovenška mirovna delegacija v Parizu razen mirovne pogodbe podpisati še dve posebni konvenciji. Česar se tičejo ti konvenciji, '<>e ne more natančno doznati, toda zdi se, da sc ena konvencija nanaša na vojno odškodnino, ki jo ima Srbija zalite vati od Avstrije. Po odredbah t( konvencije se bo ta vojna odškod nina odbila od one vsote, ki jo mora Jugoslavija plačati za svojo osvoboditev. Jugoslovenška delegacija, ki je dobila navodila, da podpiše dogovor, je glede teh konvencij stavila neke pridrške in o tem obvestila vlado v Belgradu.
Angleški kredit za Jugoslavijo.
Belgrad, 25. nov. 'Angleška vlada je odobrila ktedit 26 milijonov fntov šterlingov kot pomoč za u-voz blaga iz Anglije v dežele zaveznikov, zlasti v Jugoslavijo. Češko in Poljsko. V Belgrad sta dospela ravnatelj angleške ustanove, ki bo izpeljal kreditno operacijo in ravnatelj belgrajske fi-lialke, ki -bo skupno s prvim organiziral kredit za naše trgovce-
Smrtna kosa.
Preminul jeV87. nov. po daljši bolezni g. Matej lah, posestnik in glavar odlične in zavedne družine v Rocolu pri Trstu. Pokojnik je bil širom znan kot razumen gospodar, kot pošten in odločen značaj ter vzoren rodoljub. Svojčas je oče Lah mamljivo pomagal pri narodnem delu v okolici in mestu. Žalujoči rodbini in posebno sinu g. inženerju Rodetu, tajniku kmetijske dri^lbe v Ljubljani, naše iskreno sočutje.
JUgoslovenski! -
'Na kongresu jugoslovenskih novinarjev v Zagrebu se je sprejel soglasno predlog glavnega urednika ljubljanskega "Slovenskega Naroda", Rasta Pustoslem-ška, da naj se namesto dosedanje trojne pisave besede "jugosloven-' ski" (slovenski: "jugoslovanski", hrvatski: "jugoslavenski", srbsky: jugoslovenski'') upo-

je umljivo, da va tudi za b "Jugosloven", ki smo jo pfcali doslej Slovenci "Jugoslovan", Hrvatje "Jugoslaven" in Srbi 1'Jugosloven".
Strmca pri Postojni. Ukrasti so hoteli vole neznani tatovi Ivanu Mrharju, posestniku v Strmci št. 15. K sreči je žačula domača hči nenavaden ropot ter je sklicala domače in druge. Voli so bili že iz hleva. Hitro jih gredo iskat in jih najdejo še blizu hiše, tatovi so pa pobegnili. Nista pa tako srečna bila Franc Požar iz Belskega in Tomaž Bizjak iz Studenega, kate rima so že prej ukradli vole in kravo.
občttta prispevala 10.
ron.
Jugoslovenski obrtniški zbor.
" Občeslovansko obrtno društvo v Celju" je sklicalo za dan 9. novembra "Jugoslovenski obrtniški zbor", ki je uspel najlepše- asto-panih je bilo okoli 40 obrtnih organizacij. Med njimi vse 'belgrajske organizacije in mnogo hrvatskih- — na čelu jim Savez hrvatskih obrtnika. Navzoči so bili: zastopnik ministrstva za trgovino in industrijo, nadzornik Zafir Stankovič, zastopnika deželne vlade na Slovenijo, okrajni glavar dr. L. Žužek in sekcijski svetnik dr. Marn, zastopnik mestne občine celjske dr. Poljanec, nadzornik za obrtno šolstvo vladni svetnik Ivan Šubic, ravnatelj urada za pospeševanje obrti inž-Turnšek, več narodnih predstavnikov, odposlanci anatske komore v Beogradu. T r go vsk o-obrtne zbornice v Ljubljani- Zborovanje je vodil predsednik Ivan Rebek iz Celja. Na zboru, ki je štel 300 delegatov, je bilo storjenih več sklepov načelne važnosti. Ministrstvo za trgovino in industrijo je bilo brzojavno naprošeno, naj glede 8-urnega delovnega časa izda potrebna navodila zastopnikom države na konferenci za ureditev dela \\ Washingtonu. Nadalje je 'bil izvoljen odbor 20 članov, ki naj izdela načrt za enotno organizacijo obrništva v-Jugoslaviji. Ta odbor je imel že istega dne prvo sejo ,kjer se je sklenila ustanovitev "Osrednje pisarne za pripravo všeofcčega obrtniškega kongresa v Belgradu".— Čudna sospota usode: to znamenito jugoslovensko zborovanje se je vršilo v hotelu "Union" (poprej) : Deutsches Ilaus), s katerega je poleg državne prvikrat visela slovenska trobojnica. O zborovanju se izda posebna brošura.
Ureditev valutnega vprašanja.
Dne 30. nov- objavljeno poročilo iz Rima o končnoveljavni ureditvi denarnega vprašanja v zasedenem ozemlju je sicer dovolj jasno; toda vendar* da ne bo napačnega umevanja, naj povemo takole po domače, kako je treba razumeti stvar. Pri zamenjavi meseca aprila se je dobilo za 100 kron 40 odstotkov te svote v lirah, torej 40 lir. Sedaj se ta 40odstotni menjal ni ključ zvišuje od 40 do 60%. To se pravi, da se dobi za zamenjanih 100 kron 60 lir. Ker je zamenje-valec že dobil še razlika od 40 na 60, torej 20 lir. To velja za denar, bi je bil zamenjan v gotovini v to določeni banki, finančnemu ali davčnem uradu itd., kakor tudi za ves oni, denar, ki je bil naložen v denarnih zavodih- Kdor je imel do zamenjave meseca aprila t. 1- naloženih n. pr. 1000 kron, se mu je tedaj ta znesek prepisal v 400 lir. Sedaj se mu pripiše še 20%, tako.da foo imel naloženih 600 lir. Ne velja pa to za tiste vlagatelje, ki so izjavili meseca aprila, da hočejo imeti svojo vlogo še nadalje v kronah. Njihova vloga ostane tudi zanaprej v kronah, kakor je bila prvotno. Glede takoimenovanih "serijskih" lir. tistega posebej izdanega italijanskega papirnatega denarja, ki se je moral sprejemati po zamenjavi 40 lir za 100 kron, velja sedaj, da se dobi zanj še 10 odstotkov dodatka. Vsaka taka lira (bil je pa "serijski" denar po 1, 2, 5 in 10 lir) je torej vredna eno četrtino več, in se torej dobi, če se zamenja ta "serijski" denar ali pri "Banki d Italia" ali finančnih in davčnih uradit, na vsako liro 25 stotink. Toliko dobe tudi tisti, ki so že oddbli tak denar in so prejeli za to oddajo potrdilo- Tako, mislimo, smo dovolj 'pojasnili to konenoveljavno uredbo valutnega vprašanja v zasedenem ozemljji.
Spomenik Oavrilu Principu-Belgvad, 22. nov- Odbor belgrajske občine je na svoji zadnji
_
Belgrad, 24- not. V minister, za izhrano in obnovo zemlje se je o snoval poseben odsek za premog in bencin. Odsek bo posloval popolnoma samostojno.
Promet z bankovci po en dinar in po pol dinarja.
Belgrad, 24. nov. Včeraj so bili stavljeni v promet ibankovci po en dinar in po pol dinarja, ki jih je izdala Narodna banka,- Razen tega bo belgrajska občina izdala za svoje področje poseben papirnat drobiž po 10 in 20 par,, za katerega je izdelal vzorec umetnik in novinar Brana Cvetkovič.
Odgovor podpolkovnika Švabiča
. na pozdrav Deželne vlade.
Ljubljana, 24, nov. Na brzojavko deželne vlade, odposlano ob o-bletnici prevrata podpolkovniku Švabiču za njegove zasluge, je prispela predstavništvu Deželne vlade od podpolkovnika Švabiča iz Palanke nastopna zahvalna brzojavka: J'Vam in Vašim tovarišem, kakor tudi prebivalstvu bele Ljubljane in vsem Slovencem se prisrčno zahvaljujem za pozdrav. Složno, energično in vztrajno do kraja na braniku svobode, prava in pravde vseh naših bratov! Prosim Vas, izporočite moje tople pozdrave vsem Slovencem. Živeli! Podpolkovnik Švabič."
Vladika Dositelj v nadškofijskem semenišču.
Zagreb, 24. nov. V petek je po-setil tukajšnje nadškofijsko semenišče vladika Dositelj. Pozdravili so ga nekateri predstavniki katoliškega gibanja in člani katoliških društev.
Monopoliziranje češkoslovaškega osebnega prometa s strani "Cunard Linie."
Nauen, 25. nov- Glasom praških vesti bo paroplovna družba "Cunard Linie" otvorila v Pragi obsežno poslovalnico. Čim uredi Češkoslovaška v Hamburgu lastno pristanišče, postavi družba v češkoslovaško pristanišče največje in najmodernejše parnike, da mo-nopolizira zase češkoslovaški promet čez Atlantski ocean.
Beneš o položaju Češkoslovaške.
Praga, 25. nov/(S). "Venkov" priobčuje pogovor svojega pariškega poročevalca z ministrom za zunanje zadeve Benešem, ki se nahaja sedaj v Parizu- Minister je izjavil, da upa, da se povrne še pfed poletje v domovino iz Sibirije 54 tisoč češkoslovaških čet, nad 12 tisoč poljskih, 4 tisftč jugoslovanskih in 2 tisoč romunskih. — Glede svoje finačne misije v Parizu je izjavil, da je našel povsod razumevanje za češkoslovaške potrebe in da upa v popoln uspeh svoje misije. Enoglasna odobritev mirovne pogodbe s strani češkoslovaške narodne skupščine da je naredila dober vtis. Minister je tudi pripomnil, da je ugotovil, da niso dosegle madžarske agitacije in zloibne vesti o nezadovoljstvu na Slovaškem zaželjenega uspeha pri ententnih državnikih. Minister je zaključil, da se smatra položaj Češkoslovaške za boljši od položaja vseh drugih sosednih držav.
Pogodba med Jugoslavijo in Ogrsko.
Budimpešta, 25. novembra. 'Az
Ujsag" javlja: Na podlagi dogovora dobi Madžarska iz Jugoslavije 3000 vagonov žita in moke, 20 vagonov masti in 300 vagonov živine.
IE PO CENI
ova /tlt-ivil.i vrrir/tijrjd 'rlr.ivje v dru/iruih.
Naročite si Vil lstissk Sitkoti naha za Stovrooe » 1920 odVaftaca lakirali pa naravnost od nas. Vsepovsod
narja ali sastooj.
Kašelj
j« neprijetna prikazen in povi mnogokrat mnogo bolečin, trpi in skrbi. Nekaj taeeca le, kar se ne morete iznebiti tako hitro kakor bi radi, razen ako storitk to, kar je storilo mnogo drugih: Vzemite
Seven's
Balsam for Lungs
(Severov Balzam za pjjufie) v zdravljenju kalija, prehlada, hripavosti, v slučaju oteikočehega dihanja, ran-»nem vratu in enakomernem po-evanju. Poskusite stekleni«* rs. Dobite ga v Vali lekarni.
toda nihče ne ve kako dolgo bo še ta cena ostala. Lahko si predstavljamo slučaj, da bo ceha kmalu poskočila; tedaj naravni o boste morali več plačevati za Vase krone	,
^^ .	. želite poslati denar vaši družini?
mrnrn ■ am	Nameravate uložiti Vas denar v jed-
^^m mm	no od hrvatskih ali srbskih bank,
m um I ■
m^m ^^M H H želite dobiti več denarja za Vaše
U mm ■ ■
mgj^m	^fl želite potovati kasneje v domovino
jV^^H S^A	ter imeti tam gotove denarje?
Wm D H BL ^m želite poravnati vaše dolgove na drugi strani?
posluiite se te prilike, ter kupite, ali pošljite krone dokler so še poceni. Mi dajemo vedno naj-nižje cene.. V slučaju da cena pade do časa ko mi prejmemo Vaš denar, računamo mi nižjo ceno, to je, da pošljemo več kron Ako želite zamenjati vaše dolarje v krone ter jih tukaj držati, kupite od nas "MENJICO" na največje In naj-zanesljive banke v Jugoslaviji ter razpolagajte s to menjico, pošljite jo na drugo stran ali prodajte jo, kadar cena kronam poskoči.
Ne držite svojega denarja nezaposlenega. Mi sprejemamo Vaš denar na
ULOGO
ter ga ne samo hranimo, ampak Vam dajemo tudi obresti, da vnin kapital vsaki dan raste. Dobili boste od nas "VLOŽNO KNJIŽICO" z obratno pošto; kadarkoli potrebujete denar, vam ga takoj z obrestmi vred izplačamo.
Vsa navodila in nasvete Vam dajemo rade volje. Jugoslovanske krone so danes K 100. — $1.20.
NEMETH STATE BANK,
i John Nemcth, President.
Centrala	'	Podružnica
v glavnem bančnem poslopju	1597 Second Ave.
10 East 22nd St.
NEW YORK, N. Y.
Bodite previdni z denarjem! Nalagajte ga v zanesljive banke!
Bolj kakor kdaj preje, je sedaj potreben ta opomin, kajti vsled večje množine denarja med ljudstvom delajo špekulantje velike dobičke z onimi, ki jim gredo na limanice.
Naš denarni zavod je zanesljiv in poznan med narodom po svoji uljudni in hitri postrežbi
r
Mi plačujemo na branila« ■Up
JgaS;
isgga
po
ld jih pripišemo k glavnici ako jih ne dvignete.
Naša banka ja pod nadzorstvom vlade Združenih držav in članica federalnega rezervnega sistema.
Pri poSiljaniu denarja v Jugoslavijo bodite previdni. Brezvestni mešetarji nastavljajo sedaj kronam visoke cene, ker se. hočejo okoristiti z nevednostjo ljudstva.
Porpraiajte nas za nasvet in cona, kadar želite poslati denar v staro domovino!
Ako imate doma Liberty Bonde, izpostavljene nevarnostim ognja in tatov, prinesite jih k nam ter Vam jih bodemo shranili
brezplačno.
Poslopje, kjer so naši uradi, je naša lastnina. Odprto vsak dan izven nedelj in praznikov od 9. d op. do S. pop.
THE JOLIET NATIONAL BANK
JOLIET, ILLINOIS
Kapital $150.000.00. Prebitek $360.000.00.
EraD Bachman inc.
2107 Bo. Hamlin Ave.
CHICAGO, ILLINOIS.
Največja slovanska tvorniea društvenih zastav, znakov, regzlij, kap, uniform in dragih društv. potrebščin. Se toplo priporoča eenj. društvom K. S. K. J.
Poskusite enkrat e kakim naročilom pri nas in dobro boste postrežem.
s	^
K lOO samo $1*35
Pošiljam denar po najnižjem dnevnem kurzu. K. 1000—VELJA SEDAJ SAMO $12.50
| Imam oblastveno dovoljenje za pošiljanje de-8 narja od "Vlade in Federal Reserve Boarda". Vse pošiljatve so garantirane. Moje geslo je: "Točna in poštena postrežba".
JOSIP ZALAR, Joliet, III.
TELEFON CANAL 6027
Frank Grill's Dairy
Prva slovensko-hrvaika
MLEKARNA
1818 W. 22nd Street	Chicago, Illinois.
Se priporoča slovenskim in hrvaškim gospodinjam slovenske chikaške naselbine.
Mleko razvsiam strankam po hiiah točno vsak dan.
Z velespoitovajem Prank Grill, slo vensko-hrvsš ki mlekar

iz mrtvega
Lfvstik.
Prevel Vladimir
IIIIll IIII lllllBlIIIIIIlIlllIItlllllllllllllllSlIltlllllll tfllllltllMIBItlllllfflll
sefei; dovolj je trgofal, zdaj je
prišel čas, da tudi on popraznuje! Zaene se gostija, pitje, j
(Dalje.)
Ali včasih pride desetnik na vratni straži tudi do teh krajev in za-tiplje žganje. Zdaj preostane le še posreduje sredstvo: molče in skrivaj, da spremni vojak ne vidi, stkne tihotapec .desetniku novec, ki ga je skrival v roki. Zgodi se, da pride vsled takšnega manevra srečno v ostrog ter prinese žganje k podjetniku. A včasih se manever ponesreči, in takrat je treba obračunati s poslednjim kapitalom — s hrbtom. Dogodek se naznani majorjuvkapital je tepen, in še hudo tepen, žganje zaplenijo, in tihotapec vzame vse nase, ne da bi izdal podjetnika; tega pa, treba je o-meniti, ne stori zato, ker bi se mu nemara studilo ovaduštvo, nego edino zato, ker bi ne bilo ugodno zanj; on bi bil vseeno tepen, in vsa tolažba.bi bila samo. ta, da sta oba tepena. Podjetnik pa mu je še potreben, dasi po navadi in po prejšnjem dogovoru tihotapec ne dobi za svoj tepeni hrbet od podjetnika niti kopejke. Kar se tiče ovadništva, je običajno v bujnem cvetu. V ostrogu ne zadene ova- oddaljeni hišici, čisto na
duha niti najmanjše ponižanje; nejevolje nad njim si niti ni mogoče misliti. Xe ogibljejo se ga, marveč občujejo z njim neizpre-menjeno, tako da sploh ne bi razumeli tistega, ki bi začel v ostrogu dokazovati vso gnusnost o»va-duštva. Tisti jetniški-plemenitaš, podel propalica, s katerim sem ibil prekinil vse stike,, je občeval z majorjevim slugo Fedko in je bil njegov vohun, ta pa je povedal majorju vse, kar je slišal o arestantih. Vsi med nami so ve-nikomur na um, da bi kaznoval deli to, in vendar ni prišlo nikoli ali tudi le» pokaral nepridiprava.
Toda za^el sem v stran. Seveda, zgodi se tudi, da pride žganje srečno v namenjeni kraj; podjetnik sprejme prinesena čreva, izplača prenašalcu njegovo nagrado in začne računati. Račun mu priča, da ga je stalo blago mnogo denarja, in zato ga krsti v svr-ho veejega dobička še enkrat ter ga iznova razredči z vodo skoraj do polovice; zdaj je pripravljen popolnopia ter pričakuje kupca. Ta se oglasi že prvi praznik, včasih pa tudi ob delavniku: Are-stant je, ki je jlelal nekaj mesecev kakor črna živina ter nagrabil drobiža, da nekega dne, ki si ga je že naprej določil v ta namen, zapije vse. Ta dan se je prikazoval revnemu trpinu že dolgo pred svojim prihodom v spanju in v blaženih sanjarijah pri delu mu krepil s svojim čarom dušo na dolgočasnem pozorišču življenja «v ostrogu. Naposled se pojavi na vztoku zarja tega svetlega dne; nakopičeni denar ni niti zaplenjen, niti ukraden, in are stant ga nese k žgan jamar ju. Ta mil daje od kraja po možnosti čistega žganja, t. p. takega, ki je le dvakrat razredčeno; toda čim zmanjkuje pijače v steklenici, nadomešča ves primanjkljaj nemudoma z vodo. Za čašico tega žganja se plačuje tukaj petkrat ,do šestkrat več, nego v krčmi. Lahko si je predstaviti, koliko takih čašic je treba izpiti in koliko denarja plačati zanje, da se člo-«vek napije! Toda .ker je odvajen pijače in se je prej vzdrževal, se opijani arestant dokaj naglo in pije po navadi toliko časa, da zapije ves svoj denar. Takrat pride na vrsto vse, kar ima novih reči: krčniar je obenem tudi oderuh. iNaprej dobi vse novo nabavljene zasebne predmete, potem staro šaro, in naposled še o-pravo, ki je državna last. Ko je zapil vse do poslednje cunje, leže pijanec spat, in arugi dan, ko se je zbudil z neutolažljivim brnenjem v glavi, moleduje milo pri žganjarnarju, naj mu da vsaj požirek žganja za njegovega mačka. Žalostno trpi svojo nezgodo; še tisti dan se zopet loti dela in robota nekaj mesecev, ne da bi trenil z vratom, sanjaje o srečnem dnevu pijanosti, ki je nepovratno izginil v »večnost. Polagoma se začne bodriti in pričakovati drugega, enakega, dneva, ki je še daleč, a pride vendar nekoč spet na vrsto.
Žganjarnar pa, kadar iztrži na-sled veliko vsoto, parkrat po set ritbljev, si naroči še enkrat anja, ki pa ga nič več ne raz-z vodo, zakaj namenil ga je
Po 3
vse, dosedaj izdane
Rojaki! SetitejK) tem zaba
čtivu, ki ae dobi
jed in mu-zika. Sredstva so -velita; tudi najbližje, nižje ostrogovo načelstvo okuša njihovo koristi* Pijančevanje se vleče včasih po nekoliko dni. Razume se, da j« pripravljeno žganje kmalu popito; zdaj se napoti pijanec k drugim žganjar-jem, ki ga že pričakujejo, in pije tako dolgo, da zapije vse do zadnje kopejke.	ji-
Kakor skrbno pazijo arestanti na popivača, včasih vendar ne uide očem višjega na£elst>va, majorja ali stražnega častnika. Od-vedo ga v stražnico, odvzamejo mu denar, če ga je še kaj pri njem, in za sklep zapoje palica. Grešnik se otrese, vrne se V o-strog, in čez nekaj dni se loti zopet žganjarske obrti. Nekateri veseljaki, razume se, da le bogatejši, sanjarijo tuintam tudi o krasnem spolu. Za drag denar gredo včasih iz trdnjave namesto k delu skrivoma kam v predmestje, v spremstvu podkupljenega paznika. Tam se priredi »v, kaki
kraju
mesta, (pojedina v velikem slogu, ki pogoltne zares obilne vsote. Za denar tudi arestanta ne prezirajo; paznik pa se najde tak, ki razume stvar. Po navadi so taki pazniki sami — kandidati za o-strog. Sicer pa se za denar lahko vse stori, in takšna popotovanji ostanejo vselej tajna. Dodati je treba, da -se dogajajo zelo pored-koma; za to je treba mnogo denarja, in ljubitelji lepega spola se zatekajo k drugim, povsem ne-opasnim sredstvom.
Že v prvih dneh mojega bivanja 'V ostrogu me je navdal s posebno radovednostjo mlad kaznjenec, nenavadno lep fant. Imenovali so ga Sirotkina. V mnogih rečeh je bil .precej zagonetno bitje. Začudil sem se predvsem njegovemu lepemu obrazu; bilo mu je kvečjemu triindvajset let. Nahajal se je v posebnem oddelku, t. p. brez določenega roka, in je bil potemtakem izmed najtežjih vojnih zločincev. Njegove oči so, bile modre, poteze pravilne, o brazek bel in nežen, lacje svetlo-rjatvi. Niti napil obrita glava ga ni pačila, tako čeden deček je bil. Rokodelstva ni imel nikakega, denar je pa dobival pogostoma, dasi malo. Bil je precej len in za-nikaren. Dobro oblekel ga je tu-patam kdo drugi, včasih celo v rdečo srajco. Sirofckim se je oči-vidno razveselil novega oblačila, hodil po kasarnah in se razkazoval. Pil ni, kvartal ni, tudi prepiral se ni skoraj z nikomer. Včasih je hodil za kasarnami, roke v žepu, ves miren in zamišljen. O čem »bi utegnil premišljati, si je bilo težko predstaviti. Ako si ga kdaj iz radovednosti poklical ter ga »vprašal kaj, je odgovoril takoj, in še celo nekako spoštljivo, ne kakor arestanti, nego vselej kratko in nemnogobesedno; zrl pa je vate kakor desetleten otrok. Kadar je imel denar, si ni kupil nujnih reči, ni dal popraviti jopiča, niti si ni nabavil novih škornjev; kupil si je kolačkov in po-tičic ter jih jedel, kakor da mu je šele sedem let.
4<Eh, ti Sirotkin!" so mu včasih govorili arestanti, "ti sirota kazanska!" V brezdelnem času je največkrat postopal po tujih kasarnah; skoraj «vsi drugi so imeli vsak svoje delo, samo on ni vedel česa početi. Ako mu je kdo kaj rekel, in to skoraj vedno v šali (tovariši so se pogostoma norčevali iz njega) — se je obrnil, ne da bi odgovoril besedo, in odšel v drugo kasarno; včasih, kadar so ga hudo vlekli, je tudi zardel. Pogostoma sem premišljal: zaradi česa je prišlo to mirno, prostodušno" bitje v ostrog?
Nekoč sem ležal v bolnici, v jet-nički dvorani. Tudi Sirotkin je bil bolan in je ležal poleg mene; proti večeru sva se jela razgova-rjati. Naenkrat se je razživel in mi povedal, ker je govorica tako nanesla, kako so ga vzeli v vojake, kako je mati plakala nad njim, i ikako težko mu je bilo kot rekrutu. Pripomnil je, da nikakor ni mogel s trpet i rekrutskega življenja, ker so bili tam vsi tako jezni in strogi, in ker poveljniki niso bili skoraj nikoli zavoljni njim.
. (DaHje prihodnjič.)
Iščem zastopnike naselbinah.
Harding Ave.,
111.
slovenskih
po
ZASTONJ cnik. Ne Piilte .vo-jih pisem kakor bibiUpUan« > kurjimi nogami; pilite Jih »JU na ntiem dom«4em pisalnem stroju. Stroj, dasiravno p® ceni. Ja selo trpeien. Na naiem pisalnem stroju lahko pišete y vsah J«ikih. Pilita ie dane. po n»l novi k.Uloj Nai edini naslov je: ROYAL SALES CO., NEW YORK CITY, N. Y.
ZAHVALA.
Za premnoga naročila koledarjev, za stotera voSčila in hvaležne izraze za poslane koledarje, katere sem prejel v velikem številu od svojih naročnikov — in ker bi mi bilo nemogoče vsakemu posebej dostojno odgovoriti in se zahvaliti — zato na tem mestu izrekam vsem prav prisrčno zahvalo za vaša obilna naročila. Dasiravno meni ne koristijo toliko, kakor vam, pač pa sem zadovoljen, ker vidim, da ste zadovoljni vi.
Na mnoga voščila veselih rae-nikov vam jaz Lstotako iskren*} voščim ter želim
SREČNO NOVO LETO, v katerem bo zopet marsikaj za prestati slabega z dobrim. Bog daj srečno šteti dneve in dočakati zopet in zopet Novo leto. Ako
bomo srečno dočakali novega, vam bom zopet pošiljal še boljše koledarje za prihodnja leta.
Cleveland, Ohio, 26. dec. 1919. Anton Godina, trgovec in pogrebnik.
So. Racine CHICAGO
Ave

ILL
o ♦
o ♦
o ♦
Agentura za prodajanja parobrodnih listkov za najhitrejše, o
.	. •	r.v	*l ____L ___1____1*1 x
največje in najsigumejše parnike vseh prekmerskih črt.
Izdajamo čeke Amer. Express Co.
v dolarllh
izdane na razne banke ▼ Jugoslaviji. Ček psjOjite frojeem ▼ domovino v priporočenem pismu. Svota dolarjev bo izplačana v krosah pri iztodnevnem kuna Ta ček bo rada samenjala vsaka banka v Sloveniji, ozir. Jugoslaviji.
O
Če žalite poslati kako blago svojcem v domovino, obrnite so na naš ekspertni oddelek, § oeoeo+o+o+oeoeo+oeo+oo+o+o+o+o+o+oeo+o+o
MATIJA, SKENDER
Marija Sloga
1811 W 12*4 si. Cklcafa» HL
Telephone Canal 47ft*
izkušena in z državnim dovoljenjem potrjena BABICA
■a uljudno priporoča slovenskim in hrvaškim fta-nam in oarskta 81»-mnkM
JAVNI NOTAR
Za Ameriko in Stari Kraj
5227 Butler St Pittsburgh, Pa.
Sprejema Tožbe, dela Pooblastila, Kupne pogodbe, Potne Liste (P A$OŠE) ; Iztirja dolgove tukaj in ▼ starem kraj«. Izvriuje VSA v Notarsko stroko spadajoča dela ie polnih 10 let na iatem mestu.
PATENTI
KNJIGA ZASTONJ
Pišite po Slovensko knjigo, katera vsebuje v»e potrebne podatke o iznajdbah in patentih. Pišite nam še danes in jaz vam pošljem
KNJIGO ZASTONJ
Jaz imam 30 let skušnje kot advokat za patente in v mojih rokah vaše stvari, ki jih želite patentirati dobe najboljšo pozornost. Pišite še danes v slovenskem jeziku vašemu advokatu na:
A. M. WILSON,
Registed Patent Attorney,
315 Victor Bldg., Washington, D. C.
Zaupno zdravilo prinaša iznonadonja.
Bkoro i« 30 let se Trinerjeva zdravila uspešno rabijo s največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega vzroka, ker zaupnost izdelovatelja zasluti popolno saupanje in šislanje od strani številnih odjemalcev. Malo povišanje cen je sedanja potreba, da se ohrani zanesljiva vsebina izdelkov. Branili smo se dolgo zoper draginjo na vaeh številnih potrebščinah naših, a novi vojni davek nam je spodbil še zadnji steber in morali smo eene nekoliko povišati. Vsak prijatelj Trinerjevih lekov priznava brez ugovora, da ▼ sedanjosti, ko moramo veliko ve« plačevati za potrebščine, in tudi lekarja stane stvar več, ni bilo mogoče draginji v okom priti. Zato pa bo vrednost Trinerjevih lekov povrnila odjemalcem vse kar več plačajo za nje. \	•	' J ^	i	,	•
Trinerjevo Ameriško Zdravilno
Grenko Vino ==
POZOR! .... POZOR!
Iašel je novi obširni ccnik DOMAČIH ZELIŠČNIH ZDRAVIL (priporočenih po župniku Kneip-po.)
Poleg vsakega zdravila je na kratko razloženo, za kaj in pri kateri bolezni se rabi
Ta cenik bo vodnik k Vašemu zdravjn.
Pišite ponj ie danes. PoSljem ga brezplačno.
Math. Pezdir, Box 772, City Hall Sta.
New York, N. Y.
torej ima tako zaupanje in vspeh med cvetom, ker učini, da bol zgubi svoje stališče. Timed vseh bolezni jih je devetdecet odstotkov povzročenih in spočetih ▼ šelodcu. Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino očisti želodce in odstrani iz notranjščine drobovja vse nabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen brlog zlotvornih tvarin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trinerjevi lekfi so prosti vsakorine nepotrebne mešanice in vsebujejo le potrebne zdravilne grenke koreninice ter krasto šareče rudeče vino. V zadevi sabasanosti, neprebavnoeti, glavobola, pol-glavobola, nervoznosti, navadne slaboče, kakor tudi v želodčnih neprihhah, ki rade nadlegujejo šenake ob premembi »itja ali rudarje in «nige delavec, ko delajo in vdihavajo plin, če rabite ta lek, boste našli v njem neprecenljivo vrednost. Dobite > v vseh lekarnah.
prodere vselej ▼ koren bolečine, aato pa v slučaju protina, ali revmatizma, ne
e zlasti lum
TRINERJEV LINIMENT bago, o trpe los t i gleinjev in dragih, najhitrejša
tovo pomoč. Jako je dobro tudi v zadevah odrgnin in oteklin itd., tudi za drgnenje uveev in za ma-
in za:
e po kopanju nog. Dobite je ▼ vseh lekarnah.
rmenev
utrin
je izvrstno in prav prijetno zdravilo za navadno rabo znotraj. Posebno za izpiranje grla in ust; lstotako za čiščenje ran, izpuščajev in drugih koš-nih otvorov. Dobi se v vseh lekarnah.
NAJNOVBJiB NAGRADE BO DOBILA TTUNERJEVA ZDRAVILA V MEDNARODNIH RAZSTAVAH: GOLD MEDAL-BAN FRANOISOO 1916, GRAND PRIX—PANAMA 1918.
JOSEPH TRINER CO.
Manufacturing Chemists 1333-1343 So. Ashland Ave.	CHICAGO, ILLINOIS
w^l lll^.....^I'MI^I	ll^'li^Mli^oii^. W^IHIVVI ll^tn^j
DRUŠTVO "MARIJE SEDEM ŽALOSTI" ŠT. SO. K. S. K. J* N. a. PITTSBURGH, PA.
ima svojo redno mesečne drugo Bedel j o v mesecu Slovanskem Domu, S7 in
Pittsburgh, Pa.
Uradniki za leto 191 »t
Predsednik: John Mravintz, 1107 Haslage Ave., N. S. Pittsburgh, F*.
I. tajnik: Frank Trempua, Sltf Carnegie Ave.', Pittsburgh, Pa.
Zastopnik: Jurij Gregurai, «811 Butler St, Pittsburgh. Pa.
Društ zdravnik: Dr. C. J. Stybr, 865 Lockhart St.. N. S. Pittsburgh.
Člani ne sprejemajo ▼ društvo od 16. do 60. leta; posmrtnina je $1000, $500 ali $250. Naše društvo plačuje vsak dan en dolar, ali $7.00 bolniftn podpore na teden.
Slovenci in Hrvati, kteri ie nil pri nobenem društvu ^padajočem h 1 S. K. J. se uljudno vabijo pod zastave zgoraj omenjenega društva.
Za vsa pojasnila se obrnite na zmeraj imenovane uradnike društva. V slučaj« bolezni se mora vsak član tega društva oglasiti pri sobratu John Golobič, 6621 Carnegie Ave., Pitts-burgh, Pa., isti dan ko zboli In ras tako zopet ko ozdravi.

POD VLADNIM NADZORSTVOM ZEDINJENIH DRŽAV.
Ustanovljena leta 1857
Nacionalizirana leta 18*4
ZE 60 LET
je ta banka varne čuvala in dičala prihranke ljudstva naiega mesta. Ustanovljena je bila leta 1857. Sedaj ima že 14,000 ulagateljev. Nj eno skuipne premoženje, ali imetje znaša nad $8,500.000.00. Preoetanek glavnice in Čisti dobiček znaša nad $550.000.00, kar se drži v posebnem zaščitnem skladu.
NaOo&te torej Vaše prihranke ▼
NAJ8TA&EJŠI Of NAJVEČJI BANKI V JO LD5TG.
«• ~ .>.i . - • * • • * • ,
o QL Nirastla obresti so poliotoo pripisujejo k cMeJ, mtm OvU tirpi izpialalojo u hranilna ulogo od $1,00 naprej.
3%
FIRST NATIONAL BANK OF JOLIET.
Jollet,	Illinois«
"LJUDSKA BANKA"*