Leto vii / štev. 45
KRANJ, 6. NOVEMBRA 1954
UREJA UREDNIŠKI ODBOR / ODGOVORNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK / UREDNIŠTVO IN UPRAVA: KRANJ. SAVSKI BREG 2; TELEFON 475; TEK. RAC. PRI NB KRANJ-OKOLICA ŠTEv'624-»T«-127 / IZHAJA VSAKO SOBOTO / LETNA NAROČNINA 400 DIN, POLLETNA 200 DIN, ČETRTLETNA 100 DIN, MESEČNA 35 DIN / POSAMEZNA ŠTEVILKA STANE 10 DIN
Na račun demokracije?
2^ e pojmujemo komuno kot • določeno politično, gospodarsko, kulturno in družbeno enoto, potem je logično, da moramo hkrati z razgovori o vsebini nove upravne razdelitve posvetiti vso pozornost tudi teritoriju, torej obsegu te nove samoupravne celice. Kakor je najbistveneje dojeti, da ne gre pri ustanavljanju ko-niuu za administrativni akt, ivarveč za vsebinsko poglabljanje tistega družbenega procesa, ki je začel z uvajanjem delavskega upravljanja, s poglabljanjem socialistične demokracije tako je vendarle tudi va«no določiti obseg novega upravne-Ka organizma, kajti brez konkretnega teritorija, na katerem bo ta organizem začel delati, Se nam vse, še tako dognane Postavke, razblinijo v nič O «>bsegu komunalnih skunoonti je l>otreboo govoriti toliko bolj *ato, ker bodo v kratkem sklicani zbori volivcev, na katerih Se bodo morali volivci dokončno opredeliti, v katero komuno Sc nameravajo vključiti.
K« nkreten teritorij pa se nam zavrže sam po ssbi, če enkrat Vsebinsko dojamemo vlogo In f"nkcijo bodoče komunalne Skupnosti. Na osnovi temeljitega poznavanja gospodarskih in Političnih činitelje v, ki odrejajo življenjsko sposobnost bodo-J ih samoupravnih organizmov, r"i težko določiti obsega bodoče komune. Težave seveda tudi zastajajo in to predvsem zato, ker so v mnogih primerih centri fcomunarhih skupnosti š e Prešibki, da bi lahko zajeli vso ^lico, okolica pa je že pre-*'bka in preozka, da bi lahko '"Vela zase, ločeno on veJSjega 1>0*podarskcKa centra.
Na take probleme zadenemo Predvsem pri razpravah o meji krnniske in loške komune. Meje Ostalim komunam  v radovlji-
cm in v kranjskem okraju pa so orecej jasne in po poročilih s terena ne predstavljajo jabolka razdora med posameznimi ''bčinami in naselji.
V občinah, za katere je .bilo sporno, ali naj pridejo v kranjsko komuno ali ne, nekako izgleda, da so vsi člani Socialistične zveze za to, da se Priključijo Kranju (tu je šlo torej brez večjih trenj, vendar Predvsem zato, ker je položaj branja v gospodarskem oziru ninogo dominantnejši, kot je Položaj Škofje Loke in torej ne Rre tu za kako večjo zavest i. Pd.) — da se ostvari kranjska komuna v maksimalnem obse-Ru Drugače pa Je to v Loki in V obeh dolinah, kjer so pri klanih in funkcionarjih Socialistične zveze zelo deljena mnenja, pod katero komuno naj Pride posamezen kraj aH občina 'n koliko komun naj xe sploh nstanovi.
Realen in trezen preudarek nam pokaže, da bo v prthodno sti Loka z dolinama prav gotovo ena sama komunalna skupnost. Trenutno razcepljenost — kolikor je potrebna — nioramo pripisati predvsem dejstvu, da gospodarska moč toke še ni tolikšna, ris bi se čutil njen vpliv v obeh dolinah, posebno zato, ker ima na skrajnem koncu Poljanske doline delno protiutež v Zirch, v Selški dolini pa so industrijsko precej razviti Železniki. Razcepljenost  pa  nastaja tudi
zaradi osebnih trenj, ki prihajajo do izraza zlasti f 1'oljanski dolini.
Ce zaradi takega položaja danes ne moremo zagotoviti bodoči loški komuni maksimalnega obsega, pa tudi ni prav, da pod firmo demokracije kosamo živi, gospodarsko in politično povezani organizem na nešteto, za samostojno življenje popolnoma nesposobnih kosov. Ena zelo realnih rešitev v današnji situaciji bi bila: združiti v eno komunalno področje mestno občino Škofja Loka in Po-ijansko dolino, v Selški dolini pa začasno ustanoviti manjšo komuno s sedežem v industrijsko precej razvitih Železnikih, ki imajo tudi geografsko središčen položaj. Ne trdim, da je edino ta rešitev možna, vendar pa drži, da je vsako izgovarjanje na specifičnosti posameznih področij precej jalovo. Specifičnosti je spričo dosedanjega razvoja in funkcije občinske uprave in zaradi miselne inercije prebivalstva toliko, da samo mimo njih lahko ustanovimo nekaj novega, naprednega. (Zato je referendum zelo tvegan poizkus!)
Poljanska dolina je zelo pasivna, saj nobena občina, kar jih je v dolini, ni zmožna zagotoviti svojemu prebivalstvu povprečnega okrajnega dohodka na prebivalca. Vzemimo za primer Gorenjo vas. Gorenja vas s 3138 prebivalci ustvarja na leto 80,693.000 narodnega dohodka. S tem narodnim dohodkom pa ne more zagotoviti svojim občanom niti polovice povprečnega okrajnega dohodka na prebivalca, ki znaša 59.259 dinarjev. Ce bi hotela zagotoviti občina samo povprečen dohodek, bi morala letno ustvarjati 185,956.742 dinarjev, ali več kot dvakrat toliko kot doslej, pri tem pa še vedno niso upoštevane niti zvezne, niti republiške in okrajne dajatve niti občinski proračun in investicije. Še slabše je v drugih občinah v dolini (v Sovod-nju bi na primer morali ustvarjati 3,5-krat več sredstev, kot jih ustvarjajo danes, če bi hoteli zagotoviti svojim občanom zgoraj navedeni povprečni dohodek), razen v Zireh, pa še Ziri ne morejo zagotoviti prebivalcem svoje občine istega dohodka, kot ga ima povprečni prebivalec v okraju, čeprav bodo po letošnjem družbenem planu ustvarili približno 185 milijonov 547.000 dinarjev narodnega dohodka.
Te številke nam gospodarsko zaostalost Poljanske doline jasno ilustrirajo. Povedo nam, da večji del prebivalstva doline mora iskati zaslužek izven svoje občine in ustvarja narodni dohodek drugje. Povedo pa nam tudi, da občine v Poljanski dolini, v kakršnikoli kombinaciji bi jih hoteli spraviti v neko komunalno skupnost (kaj šele dve!), nimajo perspektive za lasten razvoj.
Zaradi teh dejstev, vprašanja formiranja komun ne moremo rešiti osebno in pristransko. Obstoji namreč nevecnost, da bomo na ta način spet dobili neke umetne (administrativne) upravne organe, za katere pa v isti sapi ugotavljamo, da so že preživeli.
Slavko Beznik
CENJENE   NAROČNIKE  IN  BRALCE OBVEŠČAMO,
DA SE BOMO V PONEDELJEK. 8. NOVEMBRA PRESELILI V NOVEi PROSTORE NA KOROŠKI CESTI ŠT. i> (GORENJSKA TISKARNA). UREDNIŠTVO BO V 1. NADSTROPJU — VHOD S KOROŠKE CESTE; UPRAVA PA DO NADALJNJEGA V PRITLIČJU — VHOD Z VOGALA KOROŠKE  CESTE  IN  PREO NE ULICE.
Uredništvo   in   uprava   Glasu Gorenjske
Naš intervju z Vinkom Hafnerjem, podpredsednikom Stalne konference mest FLRJ
Dozoreli so pogoji za postopno razvijanje komunalnih skupnosti v vsej naši državi
TrodneTuo zasedanje Stalne konference mest v Skoplju - Referat LOM O Kranj, osnova za] razpravo v skupini srednje velikih mest
Zadnji  polovici preteklega membnejši notranje - politični Stalne konference mest FLRJ izrednega pomena, saj so na n goslaviji  prediskutirali številna na vprašanja o razvoju komun.
Skupščina je delala v treh vali delegati naših največjih, s
Najživahnejša je bila razp velikih mest, katerih je tudi na bil osnova referat LOMO Kran
Ob vrnitvi s skupščine v Skoplju smo poiskali predsednika LOMO Kranj tovariša Vinka Hafnerja in mu postavili nekaj vprašanj. Na vsa vprašanja je tovariš Hafner izčrpno odgovoril.
Vprašanje:   Ali   ste zadovoljni  z  delom skupščine v Skoplju in kakšni so rezultati njene razprave? Odgovor:  Od konference pravzaprav  ni  bilo  mogoče pričakovati določenih dokončnih rezultatov    oziroma zaključkov, ker so bili jedro razprave problemi, ki se jih ne da eksakt-no in univerzalno reševati, ker je vprašanje  ustanavljanja komun  in komunalnih skupnosti dokaj komplicirano in terja temeljiti preudarek.
Skupščina pa ie dosegla pv^i namen predvsem v tem, da Je informirala delegate o dosedanjih razpravah o komunah v vsej državi in poglobila še nekatera pereča vprašanja vsebine in organizacije nastajajočih komun in komunalnih skupnosti. Nobenih konkretnih zaključkov pa skupščina tudi ne more dati, ker je le posvetovalni in posredovalni organ za razjasnitev perečih nejasnih vprašanj. Ob delu v posameznih skupinah so na koncu plenuma poročale komisije, ki pa so le obrazložile stališče posameznih delegatov, oziroma skupin delegatov.
Vprašanje:    Izvedeli smo. da    je    bila najživahnejša razprava  v  skupini srednje velikih mest in mestnih občin. Ker je bila ta razprava ravno   na   osnovi referata LOMO    Kranj,    bodo naše bralce prav gotovo še posebej   zanimali \problemi in vtisi s te razprave. Odgovor:  V tej  skupini, kateri je prisostvovalo okoli 300 delegatov, so imeli delegati kot osnovo  za  razpravo konkreten predlog mesta  Kranja. Vendar se je v diskusiji izkazalo, da je težava pravzaprav v tem, da je bil naš referat, referat mesta, ki   ima   ugodnejše \ objektivne pogoje   za   razvoj komunalne skupnosti    kot   večina ostalih mest  v   državi.   Zato  so referat   ugodno  sprejeli predvsem delegati   ekonomsko razvitejših mest, kar je   pravzaprav tudi razumljivo.   Sicer  pa  je razprava z malimi popravki sprejela  vse  načelne   postavke In predloge našega poročila.
V razpravi so bili skoraj vsi delegati mnenja, da je pri ustanavljanju komun treba upoštevati splošno jugoslovanske interese; vendar pri tem ne zanemariti oziroma zadušiti posebnosti tega razvoja v posameznih področjih, komunah ali komunalnih skupnostih. Njih teritorialna razmejitev pa Je šele drugorazrednega pomena.
Vsi diskutanti so poudarjali, da obstoje možnosti za tesnejšo povezavo mest z bližnjo okolico, ker so podani družbeni in ekonomski pogoji za zdrav in pravilen razvoj teh odnosov. Vrsta dejstev še celo narekuje in terja močnejši razvoj okolice, že zaradi nenehne rasti samih mest.
Dedna je dal obeležje najpo-dogodek v državi — skupščina v Skoplju. Skupščina je bila jej delegati vseh mest v Ju-nejasna teoretična in praktič-
skupinah, v katerih so sodelo-rednje velikih in manjših mest. rava v drugi skupini srednje jveč v FLRJ. Tej razpravi je j.
Kako ustanavljati komune v zaostalejših krajih, je bila posebnost razprave v Skoplju. Nekateri delegati so namreč izrazili dvom o ustanavljanju komun v takih okrajih, kjer razen mesta, kjer je sedež okraja, ni nobenega drugega gospodarskega središča, ki bi bil center okoliških vasi. Drugi pa so menili, da za ustanovitev posamezne komune ni najosnovnejša ekonomska baza, temveč da so pri tem odločilni tudi drugi faktorji. Vendar tega problema nismo še popolnoma predebatirali.
Vprašanje: Kakšna pa so bila jmnenja o lokalni samoupravi bodočih komun? Odgovor: Razmejitev odnosov oziroma kompetenc med ivuinuiiaiiii in bodočimi okiaj-nimi zvezami komun je bilo prav tako eno pomembnejših vprašanj razprave. V tej zvezi lahko pripomnim, da so se delegati na splošno strinjali z osnutkom o teh vprašanjih, ki ga je predložil LOMO Kranj. Predvsem predstavniki manj razvitih področij so bili mnenja, da bi moral imeti okraj razen  političnih    in upravnih
tudi pomembne ekonom, funkcije in to predvsem v gospodarsko   zaostalejših področjih.
Najdaljša je bila vsekakor razprava o gospodarskih funkcijah komun in njenih pristojnosti do gospodarskih organizacij. V načelu smo bili vsi za samostojno izdelavo družbenih planov v komunah. Komuna naj bi tudi oblikovala vse odnose skupnosti do gospodarskih organizacij in posameznih proizvajalcev. Komuna mora vplivati na razširjeno reprodukcijo in ne samo na potrošni sklad. S tem v zvezi se postavlja tudi vprašanje, ali morajo imeti komune svoje zbore proizvajalcev ali ne? Mnenja o tem so bila precej deljena.
Naseljem, še prav posebno tistim, katera so že sedaj imela lastne občinske ljudske odbore in katera predvidoma pridejo v skupnost komun, je treba omogočiti lokalno samoupravo predvsem v problemih, ki neposredno zanimajo državljane določenega naselja. Za to stališče so se delegati na skupščini tudi opredelili. Vendar je pri tem najbolj pereč problem ustreznega strokovnega kadra.
Debata, ki je trajala nepretrgoma tri dni, pa je odkrila tudi nekatera nepravilna pojmovanja in nepravilnosti, do katerih bi lahko prišli. Zato je treba razprave o ustanavljanju komun usmeriti na pravo pot in stremeti za res solidno analizo dejanskega stanja, da se ne bi v nasprotnem primeru po nepotrebnem zaletavali.
I. Ausec
t--->
KAKO DOLGO ŠE?
Kaj bo s trgovinami na Zlatem polju
NEME PRIČE OBTOŽUJEJO . . .
Reportaža S. Smole j a s poti po bivših taboriščih
SVETLE TRADICIJE
PREDVOJNE »SOLIDARNOSTI« SO JAMSTVO ZA USPEH
Z občnega zbora-DPD »Solidarnost« v Kamniku
V..
Pripravljajo temeljite gospodarske analize
Na iniciativo skupne Komisije za družbeni plan in gospodarska vprašanja radovljiškega in kranjskega okraja, so se sestali danes v Kranju vsi direktorji in Se nekateri gospodarski strokovnjaki posameznih industrijskih podjetij s področja kranjskega okraja.
Omenjeni gospodarski strokovnjaki, porazdeljeni v komisije (vsaka gospodarska panoga ima svojo komisijo), bodo izdelali podrobna poročila o tie-nut-nem gospodarskem položaju posameznega industrijskega podjetja, kakor tudi določene gospodarske  panoge   kot celote.
Tovrstne komisije, ki že delajo v radovljiškem okraju, so se zelo resno .oprijele tega pomembnega dela. Ni dvoma, da bodo tudi komisije kranjskega okraja izpolnile, v sicer kratkem roku — do prihodnjega ponedeljka, svojo zahtevno nalogo.
Burna razprava o loviščih
Odborniki obeh zborov OhO Kranj so razpravljali o uvedbi družbenega upravljanja v šolstvu - Uoirditev zaMjučnega računa OhO za leto 49S3
Na svojem zadnjem zasedanju, ki je bilo pretekli teden, so odborniki obeh zborov OLO Kranj v prvi točki dnevnega reda razpravljali o priporočilu vsem ljudskim odborom mestnih občin s posebnimi pravicami in ostalim občinam, da se na splošnoizobraževalnih šolah o-kraja čimprej vpelje družbeno upravljanje. Svet za prosveto in kulturo je namreč smatral, da je v času razprav za formiranje komunalnih skupnosti najprimernejši trenutek, da OLO razpravlja tudi o uvedbi družbenega upravljanja v šolstvu,
SPK je pripravil dokaj obširno dokumentacijo o splošnih načelih za družbeno upravljanje v šolstvu. Priporočilo obsega 17 točk, ki jih je OLO v celoti sprejel.
V nadaljevanju seje pa je OLO razpravljal o določitvi novih mej loviščem v kranjskem okraju. Predlog Okrajne lovske zveze je na zasedanju dobil precejšnje popravke, zlasti v loviščih v tržiškem predelu. Zanimivo pri tem razpravljanju je bilo, da so bili odborniki na razpravo izredno pripravljeni, vsak se je namreč »vlekel« za svojo družino. Razprava je bila sicer zelo plodna, vendar je škoda, da tudi ob drugih prilikah, n. pr. ob razpravljanju o družbenem planu ipd. odborniki niso tako glasni. Izredno pripravljeni so bili tokrat Tržičani, ki so s svojim predlogom tudi prodrli.
Ker razpis za mesto direktorja v podjetju »Oljarica« v Bri-tofu ni uspel, je moral Okrajni ljudski odbor imenovati novega direktorja. Odborniki so se ze-dinili, da bo to mesto prevzel dosedanji šef tržne inšpekcije tov.  Ivo Smolnikar.
Odborniki so v nadaljevanju sprejeli odlok o razlastitvi bivšega župnišča v Predosljah. Prostori so vse od osvoboditve dalje zasedeni po postaji Ljudske milice, pa tudi stanovanjsiki prostori služijo pripadnikom LM. Ker je poslopje v zelo sla-
bem stanju in je nujno potrebno večjega popravila, vendar zaenkrat ni bilo nobenega investitorja za popravila, je bilo nujno, da se poslopje razlasti in ga novi lastnik res temeljito popravi. Prav tako je bila izglasovana razlastitev prosvetnega doma v Preddvoru za potrebe Občinskega ljudskega odbora. V domu pa bodo seveda našle prostor tudi vse množične in kulturne organizacije
Za zaključek je OLO sprejel in potrdil tudi zaključni račun Okrajnega  ljud.  odbora Kranj.
Pogled na bivše koncentracijsko taborišče Mauthausen v Avstriji. Na tisoče križev stoji na bivšem esesovskem nogometnem igrišču, kjer so 19. 4. 1912 ustrelili  49  gorenjskih talcev.
(Foto: Slavko Smolej)
TEDEN DNI PO SVETU
ATOMSKI POIZKUSI Ameriška komisija za atomske poskuse je objavila, da je bilo v drugi polovici septembra v Sovjetski zvezi več atomskih eksplozij. Podrob-mejših poročil o eksplozijah ■e bodo bbjavili. Manjše količine radioaktivnih snovi so se po eksplozijah pojavile tudi v Ameriki. Komisija je •bjavila, da je Moskva poročala o »nekem novem tipu atomskega orožja«.
KATASTROFA V ITALIJI V pokrajini Salerno se je utrgal oblak in strašne po-vodnji so 'zahtevale preko 300 smrtnih žrtev. Zemeljski plazovi so zasuli in porušili veliko število hiš. Do nesreče je prišlo ponoči, tako da številni prebivalci predmestja Salerna sploh niso mogli misliti na rešitev. Gmotne škode še niso ocenili, vendar smatrajo, da bo presegla 30 milijard lir.
ARETACIJE »MUSLIMANSKIH BRATOV« Po ponesrečenem atentatu na predsednika egiptovske ▼lade Naserja, so v Kairu izbruhnile številne demonstracije. Demonstranti so za-Jgali sedež organizacije »Muslimanski bratje«. V Kairu in Aleksandriji so aretirali okoli 50 pripadnikov te organizacije.
SOVJETSKI VETO Sovjetska zveza je pretekli teden dala veto na predlog zahodnih sil, da naj bi se avstrijski vladi vrnila popolna kontrola nad avstrijskimi mejami. Veto so postavili na seji Zavezniškega kontrolnega sveta za Avstrijo.
LETALSKA NESREČA?
Pred nekaj dnevi je iz Gorana odpotoval z letalom v Teheran perzijski prestolonaslednik princ Al Riza. Kmalu po vzletu pa je letalo neznanokam izginilo. Iranski šah je sam pričel širokopo-tezno akcijo, da bi pogrešano letalo našli. Glede na bližino Armenije in Azser-bejdžana ni izključeno, da je letalo zašlo na sovjetsko stran.
EKSPLOZIJA V TOVARNI SMODNIKA V Beirutu je v tovarni smodnika prišlo do težke eksplozije smodnika, v kateri je bilo ubitih 5 delavcev, 8 pa je bilo ranjenih. Zakaj in kako je do nesreče prišlo, pa še ni znano.
KONEC STAVKE Točno po štirih tednih so »e britanski pristaniški delavci vrnili na delo. Z delom so pričeli zato, ker so delodajalci, oblasti in sindikati sprejeli za londonsko pristanišče načelo, da je »četzurno delo prostovoljno«. To zahtevo so namreč postavili delavci kot pogoj za vrnitev na delo. Predstavniki delavcev se bodo čez mesec dni ponovno sestali, da preverijo, če delodajalci izpolnjujejo sprejeto načelo.
Trgovska podjetja znižujejo cene
Osebna trenja preprečujejo realno rešitev
V soboto popoldne je bilo v Gorenji vasi posvetovanje političnih delavcev te doline in predstavnikov občinskih ljudskih odborov. Posvetovanja so se udeležili tudi poslanec tov. Igor Peternelj, podpredsednik OLO Kranj tov. Dušan H o r j a k in organizacijski sekretar okrajnega odbora SZDLS tov. Zvonka Lesjak. Na to posvetovanje so prišli zastopniki organizacij in ljudskih  odborov  prav  iz  vse doline.
Namen sestanka je bil, da se pogovorijo o možnostih formiranja komun ali komune v Poljanski dolini. V otvoritvenih besedah je poslanec tov. Peternelj pojasnil, zakaj je sestanek potreben in kaj je njegov namen. V Poljanski dolini je vprašanje ustanavljanja komun najbolj zapleteno. Dolina ima namreč več središč, pa vendar nobenega pravega. Ziri, Gorenja vas, Poljane in Zminec bi bili lahko središče komune, vendar je treba najti najboljšo rešitev. Vprašanje je tudi, če bi loška komuna sprejela v svoje območje tudi Poljansko dolino in če bi bil s tem dosežen namen komune. Na vsak način bi bilo dobro, da se Loki pridruži Zminec, ki naravno gravitira k mestu. Obseg komun je pravzaprav ' odvisen od prebivalcev, ker se bodo morali sami odločiti, kam želijo, vendar je ob tem treba pojasniti ljudem, kje bodo imeli boljše pogoje za svoj gospodarski, politični in kulturni razvoj.
Po mnenju poslanca Peterne-lja naj bi bila Poljanska dolina ena zaključena komuna, ki naj bi čimveč prispevala k zboljšanju razmer. Resno bo treba razmisliti, kaj bi bilo za prebivalce doline najboljše in naj-koristneje. Zlasti je ta preseja važna zaradi tega, ker je Poljanska dolina med najbolj pasivnimi bodočimi komunami.
Razprava na tem sestanku je pokazala, da so ljudje izredno različnega mnenja. Vse kaže, da je najbolj pereče vprašanje središče bodoče komune. Tudi vsa očitanja na račun ene vasi ali druge, so za bodočo komunalno I skupnost zelo škodljiva in prav naloga političnih delavcev v dolini bi bila, da prebivalcem pojasnijo, da osebni interesi in osebna trenja nimajo prav nič skupnega s formiranjem komun. Vsa medsebojna trenja bodo v prvi vrsti škodovala poljanski skupnosti in prebivalcem doline. Zaradi tega bi morali aktivisti voditi razprave na terenu z zrelih političnih in gospodarskih gledišč. Za družbeno skupnost ni prav nič važno, kje je sedež komune, važno je le, da bo to kraj, ki po svoji naravni legi predstavlja središče doline.
Vsa dosedanja razprava je pokazala, da je doslej prišlo že do nemogočih primerov, ki so vse prej kot resni. Občinski možje pa tudi aktivisti samo čakajo in računajo, kje bo več denarja. Tak špekulativen odnos do ustanavljanja komunalnih skupnosti je škodljiv ter ga bodo morali odgovorni ljudje v dolini vnaprej na vsak način preprečiti. Seveda pa bodo morali v prvi vrsti razčistiti sami s seboj. d t. nt oo prišlo do iz-
jav, kot jo je dal predsednik ObLO Gorenja vas, da hodi, odkar se ukvarja s KLO in kasneje z ObLO, raztrgan okoli, če pa bo delal še v komuni, pa bo hodil okoli nag! Tak odnos nekega predsednika do razprave o komunah je nesramen, da ne rečemo sovražen. Kako pa naj potem preprosti ljudje razumejo komuno, če jim župan take tvezi. Prav tako nereden je predlog, naj bi ba sedež komune na Treblji. Celo svoj dom so pripravljeni odstopiti, samo, da bi bil pri njih sedež komune.
Nerazumljiv je tudi odnos Zminčanov do bodoče komune. Povsem jasno je, da Zminec, kot že rečeno, gravitira k Sk. Loki in nikamor drugam. Drugega mnenja pa so v Zmincu. Seveda bi njihovo mnenje vsakdo rade volje podprl, če bi temeljilo na resnih in zdravih osnovah. Tako pa pravijo, da »pod Loko« ne gredo zaradi tega, ker jih delavec ne bo komandira! Ce ima kdo danes razvito socialistično zavest, je to naš delavec in zaradi tega se kmečkemu življu v Zmincu ne bi bilo treba fc^ti, da ga bodo delavci prikrajšali. Po vsej verjetnosti bodo od njih kvečjemu imeli kori6ti.
Tudi Zirovci so bolj za sebe.
Sklenili so, da bodo ustanovili svojo komuno. Tega jim nihče ne brani. Vprašanje pa je. če so pred tem sklepom izračunali, če sploh imajo za to gospodarske pogoje, kajti tudi ti ne bodo brez odločilnega vpliva na bodočo komuno. Kar tako, po domače, vprašanj ustanavljanja komun pač ne bi smeli reševati, kajti nekaj na hitro sklenjenega se po navadi zelo rado maščuje. Osebne ambicije in zaverovanost v samega sebe in svojo gospodarsko moč, rodi slabe posledice, zlasti še če je gospodarska moč le bolj namišljena.
Po vsej dolini so se razpasla gesla: Zirovci ne bodo Poljan-cev, Poljanci pa ne Gorenje-vaščanov itd.; v Poljane ne gremo, ker so tam porušili cerkev; v Gorenji vasi ne bo sedež, ker je belogardistična itd. Ta trenja, ki so v prvi vrsti osebna, bodo škodovala vsej Poljanski dolini. Politični delavci bi morali tu izreči svojo besedo, ne pa da čakajo kaj bo, in morda taka in podobna gesla »na tihem« še podpirajo. S takim delom komune res ne bodo ustvarili, krivi pa bodo tega potem vsi drugi, samo ne tisti, ki bi danes morali čim več prispevati k zdravi in plodni razpravi.
Sestanek je bil zaključen s sklepom, da bo posebna komisija, sestavljena iz vseh zastopnikov organizacij in oblasti, še enkrat pregledala vse gospodarske pogoje, ki naj bi vplivali na formiranje komun v Poljanski dolini. V. S.
Na zadnjem sestanku ravnateljev ■ proizvodnih in trgovskih podjetij iz Kranja in okolice, so govorili o možnostih za znižanje cen industrijskim in kmetijskim proizvodom. Sestanek je bil zaključen, z delno znižanimi cenami na trgu, v korist potrošnikom.
Številna trgovska podjetja, zlasti važnejša, so že znižala cene prodajnim artiklom do 10 odstotkov. Vprašanje je še, koliko bodo tudi proizvodnja podjetja znižala svoje cene. Iz tovarne »Iskra« poročajo, da so že sprejeli nekaj zaključkov o znižanju cen. V »Kokri« in »Tkanini« so znižali cene tekstilu do 10 odstotkov. V »Delikatesi« so znižali ceno domačemu kuhanemu maslu od 500 na 400 dinarjev, drugemu od 400 na 200 dinarjev. Znižali so cene tudi raznim konzervam, pecivu in ostalim artiklom. Podjetje »Sadje - zelenjava« Kranj je znižalo ceno zimskim jabolkom od 45 na 34 dinarjev za kilogram, medtem ko se cene v poslovalnici KZ niso dosti spremenil^ Gospodinje se zlasti pritožujejo nad ceno jajc.
Vsekakor so potrošniki z zadovoljstvom sprejeli to znižanje cen. toda še vedno s pridržkom, češ koliko Časa bodo te cene držale, ali morda ne bo tako, kot pri zadnji akciji za znižanje cen. Posebno še zato, ker je ravno v teh dneh me-
Dopisujte ▼ „Glas Gorenjske"
sarsko podjetje v Kranju podražilo peno telečjemu mesu za 10 (dinarjev, drobovini P* še za več.
HR ROB
V KRANJU JE V CANKARJEVI ULICI ŠTEV. 4 mesnica, ki je zelo obiskana. No, ne bi se spuščali v to, prav tako ne bi niti razpravljali o tem, ali je taka mesnica mestu sploh potrebna in kje naj bi imela svojo poslovalnico.
Vendar je nekaj, kar nas še v samem naslovu te poslovalnice moti. Na naslovni deski je namreč napisano: »Mestna klavnica — Mesnica manjvrednega mesa«. Ali je morda meso, ki ga v tej mesnici prodajajo, res tako manjvredno da se že v samem naslovu zrcali odnos do tega mesa?
Malomarnost ali kaj ...!?
Kako dolgo še...?!
Trgovski lokali na Zlatem polju so gotovi, vendar v njih ni poslovalnic - Nezainteresiranost, objektivne
težave in še kaj
Zadnje   dni,   ko   se   vse bolj
približuje zima, se sprašujejo prebivalci Zlatega polja, zlasti gospodinje, kako dolgo bodo morale še čakati, da bodo posamezna trgovska podjetja zasedla že izgotovljene lokale »trgovskega« stanovanjskega bloka na Zlatem polju.
Do danes so dali z različnih strani že nešteto obljub in zagotovil: 1. junij .... 1. julij . . ., 15. avgust. . ., nato september, oktober. Sedaj smo že v novembru in še vedno nič . . .
V omenjenem bloku je šest lokalov. V enem je že špecerijska, opremljajo pa trenutno še delikatesno trgovino. Ostali lokali pa samevajo ...
Kot smo izvedeli, so preostali lokali namenjeni zelenjadni trgovini, mesnici, en lokal bi bil skupen za pekarijo in mlekarno, v četrtem pa bi se nastanil frizer.
Pri vsem so pa tudi določene
objektivne težave. Končno so se
namreč le nekako domenili z mestnim ljudskim odborom, da je pravzaprav dolžnost vsakega podjetja, da opremi svojo novo poslovalnico. Ta oprema je za zelenjadno trgovino in mesnico že naročena, vendar ni upanja, da bi na Zlatem polju kupovali zelenjavo pred 15. decembrom, medtem ko bomo meso lahko kupili šele za Novo leto. No, pri teh dveh trgovinah imamo vsaj upanje . ..
Drugače pa je s pekarijo in mlekarno. Ti dve bi bili prebivalcem še najbolj potrebni. To pa menda ni dosti mar pekarni in mlekarni.
Da bi zmanjšali režijske stroške, so se odločili za skupno poslovalnico. To je pravilno in tudi utemeljeno. Toda radi bi, da bi jim mestni ljudski odbor poslovalnico popolnoma opremjl in seveda opremo plačal ter jo le izročil podjetjema
v  uporabo.   (Ali  bi   jih moral
morda ljudski odbor za to šo ceio prositi?) Slišali pa smo tudi mnenje nekaterih uslužbenk mlekarne, da se poslovalnica na Zlatem polju ne bi izplačala, ker bi bilo premalo prometa i. pd.
Vzemimo v obzir vse objektivne težave v zvezi z lokali na Zlatem polju, ki lahko le deloma opravičijo dejstvo, da ti še niso v uporabi. Nekoliko več zainteresiranosti za poslovanje, za izgotovitev opreme, (kako to, da špecerijska trgovina posluje že ves mesec?), in prebivalci so prepričani, da bi se že lahko nehali jeziti. In končno še vprašamo, (v primeru mlekarne in pekarije), ali je trgovina zaradi potrošnikov ali pa je morda obratno? Zato je vprašanje prebivalcev Zlatega polja: »Kako dolgo še...?!«, popolnoma opravičeno.
A.
Prispevek k premišljevanju
o spomeniku N0B v Kranju
Preprost človek veže s pojmom spomenika najraje predstavo plastičnega figuralnega lika na podstavku. V tem smislu sledi po navadi naročilo. S tako pridobljenim kipom pa nastopijo hude težave, iskanje količkaj primernega prostora, borba za skladnost v barvi, obliki in velikosti z okoljem. Bitka preneha iz ntrujenosti, kip nekje obstoji in izžareva nedokončani boj skozi dolga desetletja. Zato kaže tako stvar dodobra pretehtati, zlasti ko gre, kakor tu, za spomenik dogodkom neminljivega pomena.
Poleg tega, da se skušamo izogniti takim negativnim pojavom, hočemo izraziti svoja čustva na svojski, samonikli način. Ze samo posnemanje obstoječih spomenikov bi bil dokaz indiferentnega odnosa, brezbrižnosti do stvari, ne glede na to, da predstavljajo doslej dograjeni spomeniki NOB prepogosto le svarilen zgled.
Pisec ustreznega članka v »Glasu Gorenjske« z dne 25. septembra 1954, je sprožil misel, naj bi se snomenik dvigal do take višine, da bi spremenil silhueto Kranja. Skušal bom to
Idejo razviti, ker se čudovito sklada z mislijo, ki me preveva, odkar sem stopil v stik s Kranjem in ki me čedalje bolj vznemirja.
Nihče ne dvomi, da obstoja poleg romantičnega starega mesta, ki ga poudarjajo trije zvoniki, še razsežen nov Kranj, rastoč v družbenem, kulturnem in gospodarskem pogledu. Temu pa manjka čutna, in vidna dominanta, simbol vitalnosti. To misel izraziti in jo združiti s spomenikom v borbi padlim in naši svobodi, to bi bilo zares veliko, plemenito dejanje.
Odlična točka za tak podvig jc skoro prazen kot med poslopjem Okrajnega ljudskega odbora in blokom bivšega Pokojninskega zavoda, na vogalu Trga svobode. Nekoliko nadležen tranzitni promet se bo sčasoma itak odmaknil na drugo traso. Navedel bom posebne odlike te lege.
Najznačilnejši pogled na Kranj je z Gaštejskc strani. Poleg znanega obris/a. sitaregiai mesta, toda v primerni razdalji, nekako izza gimnazije, bi se dvieal nov objekt približno do višine zvonikov. Stal bi čim bliže robu, da ostane potniku, ki
se spušča po klancu, čim dlje viden.
Trg svobode sam bi prejel s to vogalno zgradbo učinkovit poudarek. Podobnih primerov, ki to trditev dokazujejo, je po svetu veliko. Fovrhu bi ta nov element pomiril nesoglasje, ki vlada med stavbami, ki obkrožajo trg.
Prihajajočega z gorenjske strani bi spomenik že od daleč pozdravljal. Delovne ljudi iz vseh koncev Kranja in iz vse okolice bi trajno spominjal na velike dogodke.
Za temelje je teren kar se da ugoden, saj sestoji, po vsej verjetnosti iz trdnega konglomerata.
Senca zgradbe, ki bi se kakor kazalec sukala po soncu, ne bi nikogar motila. Oplazila bi v glavnem le cesto, eno, dve stari hiši ob njej, požarni zid hiš PZ, dvorišče, ozko stranico OLO in končno proti večeru, bi padala na Trg svobode.
Nadaljnja misel išče spomeniku obliko.
Tako visoko nagrmadenje materiala, brez koristnega namena, si človek malce težko predstavlja  in  težko  bi  to zagovarjal.
Lahko pa ustvarimo podstavek, umetni grič, h katerega dograditvi bi vsi naši kolektivi prav radi prispevali, sebi v čast in korist: visoko stanovanjsko hišo s prostori za družbene potrebe, zlasti za OLO, ob vznožju in na vrhu. Gladko zunanje lice stavbe bi kajpada kazalo obložiti od tal do vrha s kamnitimi ploščami. K sreči nam nudi Jezersko cenen in lep lehnjak. To bi bil trajen in žlahten okras. Tak bi bil impozan-ten podstavek spomenika. Toda kipa na vrh ne bi smeli postaviti, ker bi bil od spodaj ne-spoznaven.
Monster-statua pa bi delovala tam gori groteskno. Glori-eta z imeni padlih, svetilnik, monumentalni zastavni drog, razgledna ploščad, to so prvine, ki bi bile tu na mestu. Bronast kip z lapidarnim napisom lahko postavimo bliže tlom, mogoče v višino drugega nadstropja, tam kjer se stavba zoži, predno šine v višino.
Teža zgoraj razpredene zamisli tiči v arhitekturi. Bežno jo bomo osvetlili s tehnične in organizacijske strani, da jo postavimo na trdnejša tla.
Klet, pritličje in I. nadstropje bi merili po (500 m", vsako izmed višjih nadstropij za tretjino manj. Nosilna konstrukcija: železobetonski skelet. Stebri v zmerni razdalji bi bili obremenjeni   največ  z  200 1. Potrebni
prerez stebrov ob vznožju 50 krat 60 cm, temelja na konglomeratu pa 150 krat 150 cm. Celotni stroški četrt milijarde v prvem letu bi rabili slabo polovico tega. Trajanje surove gradnje: pol leta. Vrh bi lahko že v letu 1955 ob deseti obletnici osvoboditve, dokončno oblikovali.
Karakteristični tloris bi bil trorožne oblike. Ta dopušča največje število (troje) brezhibno osvetljenih stanovanj, kot izredno plastično, vsestransko usmerjeno telo. Stanovanje bi vsebovalo kuhinjo, dnevno sobo, dve spalnici in udobne pri-tikline. Električna kuha in centralno ogrevanje bi gospodinjo močno razbremenilo. Edinstveni razgled bi bil brezplačen priholjšek. S strankami bi se vselilo v hišo tudi zadovoljstvo. Dvoje dvigal bi redno služilo stanovanjem, tretje pa vrhnji javni etaži in selitvam.
Prepričan sem, da bi vsi naši kolektivi, bodisi v moralnem in denarnem pogledu, kot delni investitorji, bodisi kot izvajalci napeli vse sile, da bi doprinesli po svojih močeh k dostojni izvedbi te zamisli. Saj bi predlagana oblika spomenika, čigar veličastnost bi daleč prekašala vložene materialne žrtve, jasno izrazila misel revolucije in nenehno budila spomin na junaško dobo našega naroda.
Ing. arh. Maks Strenar
GospodavsUe novice iz vse države
ŽELEZARNA JESENICE JE SPREJELA OKVIRNI PLAN
ZA  SVOJ NADALJNJI RAZVOJ
Poleg plana izgradnje Železarne, ki se že izvaja, so na nedavnem zasedanju delavskega sveta razpravljali tudi o perspektivnem plan« izgradnje železarne za bodoče razdobje do leta 1966 In sprejeli okvirni program plana. Po izpolnitvi perspektivnega plana Izgradnje Železarne Jesenice bl bila v letu 1860 kapaciteta grodlja 150.000 ton, SM jekla 300ooo ton, el-jekla 50.000 ton ter valjanih In vlečenih proizvodov 250.000 ton. tako d» bi bila skupna proizvodnja nasproti letu 1940 za 156 od-stokov večja.
100 MILIJONOV ZA RAZŠIRITEV TOVARNE Znana tekstilna tovarna * Varaždinu »Varteks« bo letos vložila za razširitev in modernizacijo sto milijonov dinarjev. Sedaj montirajo ž" novo kotlarno, polen tega na bodo montirali še velike turbine, ki so jih kupili v Borovem. S temi turbinami bodo rešili vprašanje lastnega električnega toka, tako dft bo ta kombinat lahko nemoteno obratoval tudi v kri' tičnih zimskih mesecih.
VELIKO POVPRAŠEVANJE PO JUGOSLOVANSKI
BUKOVINI Po britanskih poročilih je na svetovnem tržišču še vedno veliko povpraševanje po jugoslovanskem bukovem lesu. Tako so v Veliki Britaniji z nestrpnostjo pričakovali najnovejše ponudbe jugoslovanske bukovine. Nedavno je Jugoslavija ponudila na britanskem tržišču 10.000 kubičnih metrov žaganega bukovega lesa in našla takoj odjemalce. Cene, ki so bile dosežene, so bile višje kot dosedanje.
PRIDELEK POZNEGA KROMPIRJA VEČJI KOT LANI Po  sedanjih   cenitvah ho letošnji    pridelek poznega krompirja za okrog  10 odstotkov  večji  kakor je bil lani.   Zaradi   slabe prodaje so cene padle. Kupci namreč še niso začeli skladiščiti krompirja.
IZREDNO BOGATA LETINA CIKORIJE Letos je pri nas cikorija izredno bogato obrodila. Samo tovarna Franck, ki j® bila ustanovljena pred 60 leti, bo letos predelala okoli 3500 ton cikorije in bo precej svojih izdelkov izvozila.
IZVOZ DIESLOVIH MOTORJEV Tovarna »Torpedo« z Reko je izvozila letos v Turčijo & Brazilijo za približno 50.000 dolarjev Dieslovih motorji 7 konjskih sil. V letu 1W* bodo po sedanjih zaključkih izvozili v države Južne Amerike in bližnjega vzhoda f* 300.000 dolarjev teh motorjev.
NOVA TOVARNA ZA PANEL PLOŠČE Lesna industrija v Pakr»' cu v Slavoniji bo zgradil* novo tovarno za proizvodni0 pancl plošč. Del proizvodnJe bodo izvažali.
GLAS GOnFVTSKF.
SA
Neme priče obtožujejo
SO kilogramov teiUe UocUe granita so nosili jetniki po stopnicah - Kdor le omagal, fe bil na mestu ustreljen - Mlin za človeške kosti, plinsUe celice in krematoriji - 40 metrov visoki nasipi človeškega pepela - X žično Urtačo so sUuiali zbrisati svarilen spomin
Okrajni odbor Zveze borcev Radovljica že dalj časa zbira zgodovinsko gradivo ** narodnoosvobodilne borbe, ■r namerava urediti Muzej •alcev v samotnih celicah pro-lulega gestapovskega morišča Slovencev  v  Begunjah. Svoje-
SLAVKO SMOLEJ
stvari: del veje z jelke, na kateri je bilo obešenih več tisoč jetnikov v Dachauu; lato od rešetke iz krvavega jarka; en par čevljev dachauskega jetnika; eno obleko s taboriščnimi znaki dachauskega jetnika; kotno železo s porcelanastimi izolatorji in bodečo žico od žične
slovensko ženo, Reziko Dragar- spomin rojakov iz Slovenije s
jevo iz Črnuč. tem, da je na začetek množič-
V samotnih celicah bivših be- nega   groba   položila bronasto
gunjskih zaporov pa je namen ploščo z napisom  »Trpinom iz
*asni "poziv" na vse'Tiste" naše muzeja, prikazati tudi vso ve- Slovenije«.
^udi, ki so šli skozi begunjske ličino trpljenja in umiranja na-     2* muzej v Begunjah je de-  ograje taborišča, steklo in omet
*apore,   da   prispevajo   razne Sh 1iudi v raznih koncentracij- jegacija  Zgodovinske   komisije  iz stražarskega stolpa in omet
Predmete, ki bi lahko ponazo- skih in izseljeniških taboriščih prinest  iz  Dachaua  naslednje  opeke iz krematorija, rili trpljenje ljudi za zidovi ka- v Tretjem rajhu, njihov delež aulnice, je rodil že lepe uspe- trpljenja  za  našo svobodo na he. več tovarišev in tovarišic tujih tleh. Bivši jetniki iz nem-Je   z   razumevanjem   odstopilo ških    koncentracijskih taborišč
Vrste sivih krizev v Gusenu
Ostanki  krematorija i dvojnim  žrelom  v Gusenu.
zidan  stražni stolp.
V ozadju
*voje spominke na leta trplje- so dah za muze] v Begunjah KONCENTRACIJSKO TABO- data, in pa dvožrelni uničeval-   na   enem   izmed  /križev   našel  Danes ni o njih in početju na-
J»ia za muzej v Begunjah. Po- *e razna piana m s  rin   og- ri§6e Gusen leži y Zgornji Av_ ni krematorij, poleg njega pa  napisano Blagoje Lazič . . . Tudi  cfstov v gradu nobenega sledu
*g sedmih knjig, ki so se jih se iz len taoorisc neKaj pa tu- gtriji) 5km od Mauthausena> v ^3  miza.  blizu  je  veliko  tu ^ bili naši ljudje                 več    pred   zgradbo   m fran_
Posluževali nacisti v Begunjah, di drugm spominKov koi n. pr. tem taborišču je bilo več jet- pokopališče t neštetimi vrstami     Na  ruševinah  barak  je  bilo  cozi postavili spominsko ploščo,
'n v katerih so poimensko na- jetnišKe stevliKe. nikov kot v Mauthausenu, če- sivih lesenih  križev  in  šeste-  v   Gusenu  mogoče  dobiti  več  na kateri sta dva napisa. Zlat
vedeni vsi zaporniki, ki so šli     Ker pa je za nazoren prikaz prav ^ bOo le podružnica Maut- rokrakih zvezd. Le sem pa tja  Drimerov jetniških cokel, elek-  napis v francoščini se v našem
*lcozl begunjske zapore, spadajo potrebno še mnogo predmetov, hausena.   Danes  so  barake  v je na njih napisano kako ime, tričnih   izolatorjev,    električne jeziku glasi: Na desettisoče bor-
j&ed  najdragocenejše predmete je Okrajni odbor Zveze borcev Gusenu porušene. Stojita le še največ je napisov v angleščini žične ograje, samotno opeko iz cev za svobodo so nacisti pri-
&odočega muzeja tudi original- določil nekaj tovarišev iz svoje dva stražna stolpa, ki razpa- ^nepoznan«. Pisec teh vrstic Je krematorija in posodo jetnikov, gnali v to uničevalno taborišče *i leseni koli z Lancovega, ki Zgodovinske komisije,, ki naj bi Jih je do nedavnega hranil tov. iz bivših koncentracijskih tabo-*ranc Remec z Lancovega. To rišč prinesli razne predmete za *o koli, na katerih so nacistični ponazoritev okupatorjevih me-»iočinci dne 17. oktobra 1941 u- tod fizičnega uničevanja naše-ttrelili skupaj z 20 talci prvo ga življa
Granitna zver ob Donavi
UNIČEVALNO KONCENTRA- Mauthausena, kjer je bilo leta ljubnih narodov. Na veliki ka-cijsko taborišče Mauthausen, — 1938 še samo polje, so morali meniti plošči ob vhodu v ta-klasificirano s stopnjo »III«, leži jetniki po odredbi rajhovskega borišče   so   vklesane številke
grad Hartheim, od katerih ga nihče ni zapustil živ.
Pod njim je napis 7 istim besedilom v nemščini, ki pa je slabo čitljiv. Neka roka ga je morala z žično krtačo odstraniti, kakor se to vidi na povr-
|-w •    .    t     1  .    v   i ~=~**.*.w~vr o o^uju .ni., re« jtuiun.1 pu uurcuui i aiiivvsuega  Dorisce   so   v Klesane   sievime  ^ini   kamenite   spominske nio-
HO   StOpiWQrl   UlUSin   preOnOnCeO    razprostranjeno  na  »evi  obali  ministra Himmlerja nositi po 50 122.767 ljudi, ki so bili v tem h(e
Donave na nizkem hribu kakor in več kilogromov težke kocke kraju umorjeni na najstrahot- ' Na poti proti domovini je de-KONEC SEPTEMBRA IN PR- Neustift, Feilnbach, Burghau- hudobna zver, ki preži na svo- granjta preko 186 stopnic. Na nejši način. To številko so do- legacija obiskala tudi grobne *e dni meseca oktobra letos- sen, Straubing, NeuSting, Pas- t? žrtev. Ta zver je ^dana iz teh gt0pnicah, ki ^ jih jetniki bili na podlagi še obstoječih za- padlim borcev iz raznih kraćega leta so člani Zgodovinske sau, ter nekaj krajev, med nji- samega granita iz bližnjega imenovali stopnice smrti, so es- piskov ob zlomu nacizma. Po ;ev Štajerske, ki počivajo na komisije Okrajnega odbora ZB mi tudi Niirnberg, kamor so kamnoloma v Wienergrabnu. Po esovci ustrelili vsakega jetni- številu žrtev so jugoslovanski pokopališču v' Gradcu in si o-kadovljica obiskali nekaj kon- Hitlerjeve! gonili naše ljudi na pripovedovanju upravnika ta- ^ u .& glabo hranjen omagal državljani s številko 12.890 u- gledala krematorij, v katerem ^ntracijskih in izseljeniških ta- prisilno delo. bonšča,  avstrijskega  socialista, ^ kamna. morjenih na četrtem mestu. Po- so Hitlerjevci 1941. leta sežgali
nT" A^Va5komnnorV »S**"** tabori§Ča 80 & SkritoTS pri;" medicinskih     V Mauthausenu stoji še da- leg zgoraj navedenih številk so prve gorenjske talce.
ceL^skn taborišči" Dachau   ve*inoma   **> vlteSklh poiskusih  v njem tudi izgubil nes visoko zidovje, po katerem v Mauthausenu ustrelili ali po-
mracijsKa  ^oomta , gradovih ali sarnostanih. Kako desno nogo  sleherni kamen zi- Je okrog in okrog napeljana bo- morili s plinom na desettisoče
HarZim ter zloglasno ječo' so z naŠimi ljudmi ravnali v dovja v Mauthausenu pomeni deča električna žica. To zidov- jetnikov takoj, ko so jih pri-Roreniskih deklet in žena Ai- taboriščih, nam zgovorno priča eno cloveško glavo. Za gradnjo je je nema priča grozot naci- peljali v taborišče. Teh ni nih-°hah Izmed izseljeniških tabo- ljudska sodba, ki so jo izvršili koncentracijskega taborišča — stičnega uničevanja svobodo- če nikoli in nikjer registriral, rišč,' kamor so nacisti zapirali ob koncu Hitlerjevega zloma v
Vse to je h bežna sliki frn/ienia
^pr?S Čemu je služila blesteča bolnica v tovarni smrti
ZGORAJ POVEDANO JE LE
bleda slika tega, kar se je dogajalo v nemških koneentracij-
Wi sodelovanja z OF, pa so gestapovskim komandantom ta- skih in izseljeniških taboriščih,
obiskali naslednja taborišča: borišča zaradi njegovega nečlo- MAUTHAUSEN Z DIMNIKI žena in deklet, potem pa na zadnjo življenjske trenutke. te nekaj bežnih utrinkov in Wornfcl.s.    Poxau.    Dingolfing, veškega ravnanja s preseljenci. krematorijev vzbuja vtis neka- operacijskih posegih »študirali«.     Takoj pri vhodu v nekdanje površnih vtisov. Prepričan sem,
ke tovarne. Bila je to tovarna kako se je plod razvil v posa- koncentracijsko taborišče Maut- fe bi človek iz današnjega živ-za uničevanje tujih narodov, meznem mesecu. Konec teh sek- hausen so v zidu vdelani želez- Ijenjskega okolja naenkrat vi-Plinska celica, v kateri so za- sualnih perverznosti nacističnih ni obroči. Tam so esesovci pri- del vse grozote, ki so se doga-plinjevali jetnike, je opremlje- zdravnikov in študentov modi- vezovali jetnike in jih puščali iale v enem. drugem in tretjem na s tuši. Hladilnica, kjer je cine je bil ta, da so večino privezane toliko časa, dokler koncentracijskem taborišču, bi tako imenovana ^mrtvaška ko- jetnic poslali v plinske celice, jih niso čez nekaj dni našli ga že sam dojom lahko ubil. *Pžka občutja so spremljali, na- spodnji veji te jelke so esesov- manda<<   hladiia  mrliče,  pa  je oziroma v krematorije. mrtve. Iz Mauthausena je delegacija
*e tovariše, ko so hodili po sto- ci obešali jetnike. Velik vihar, 9b|ožei)a z belimi ploščicami. V tej bolnici je videti tudi Silno pretresljiv je v krema- prinesla za muzej v Begunjah Dinjah neštetih trpinov iz let ki je bil v Dachauu v začetku ^rej uničevalnih krematorijev z belimi ploščicami obloženo toriju v Mauthausenu pogled na naslednje stvari: pepel in ostan-»acistične strahovlade. V Da- meseca septembra t. 1., je to je bilo v Mauthausenu pet. Ena secirno mizo ter banjo, v ka- nešteto vencev in drugih spo- ke človeških kosti iz kremato-chauu n. pr. je bil eden najbolj ^k(J podrl. Tudi dveh stražnih najlepših stavb »tovarne smrti« teri so namakali poprej umor- minkov, ki so jih prinesli tja rijskega nasioa; zemljo iz gro-jtmčnih  vtisov pogled na hla- stoip0v,   odkoder   so   stražarji v  Mauthausenu je bolnica.  Je jene  najlepše  raščene  jetnike:  ljudje   iz  domala1  vseh  delov ba tisočev. pokopanih na Mar-
Vtisi iz Dachaua
PRETRESLJIVI    VTISI    IN cem   stala   velika jelka.
Na
silnico človeških trupel poleg krematorijev, kjer se na steni tik pod stropom še danes podajo odtisi stopal v plinskih celicah pomorjenih jetnikov. Vhodna vrata pa so od spodaj navzgor do ene tretjine krvava, toliko se je v tem prostoru nabralo krvi.
Pretresljiv je nadalje pogled na skromno leseno ploščo, ki 8toji v žrelu krematorija. Nanjo So prebivalci neke hribovske francoske vasi napisali vrsto irnen v Dachauu uničenih sova-Šeanov. V kleti krematorija je delegacija videla majhen stroj-Ček — mlin, ki je služil za mletje tistih človeških kosti, ki jih ogenj krematorija ni mogel docela sežgati. V ozkem hodniku Za krematorijem je celo omrežje raznih cevi in odprtina, skozi katero so gestapovci dovajali Min v plinsko celico, v kateri so s  cvklonom  morili jetnike.
V Dachauu je dandanes možno Videti tudi še 150 samotnih celic (bunkerjev). Grajeni so tako, da tisti, ki so ga kaznovali,
V njej ni mogel ne stati ne sedeti. Za krematorijem je tudi vrsta pasjih hišic za esesovske Volčjake, ki so jih naučili popadati ljudi. Tudi tako imeno
moške, žene in otroke za to- Evrope, da so tako počastili hachu; zemljo iz bivšega eses-varniško izdelovanje človeških spomin svojih dragih, ki so ovskega športnega igrišča, kjer skeletov. Te so potem pošiljali končali svojo mučeniško pot v je danes pokopanih več tisoč v razne laboratorije, bolnišnice Mauthausenu. Tam je dobila od jikote umrlih, in kjer so in muzeje Tretjega rajha. prostor tudi druga bronasta ln. aprila 1942 po zverinskem Najstrahotnejši vtis je vzbu- plošča, katero je naša delega- mučenju bili ustreljeni talci, 49 dila v obiskovalcih plinska ce- cija prinesla v spomin na trp- > številu, ki so i i H v Mant-lica in prostor poleg nje, ki so ljenje vsem našim rojakom, ki hausenu ustrelili za jeseniškega nacisti pripravljali za novo so za vedno ostali v Mauthau- ga župana Lokrnana. Dalje \h plinsko celico. Esesovci je niso senu. / prinesla bodečo žico in izoia-utegnili dograditi, ker je bilo Ko je nemškemu vojnemu torje za visoko napetost; paro Hitlerjeve vladavine prezgodaj stroju zmanjkalo koksa za po- s pepelom iz krematorija; než konec. Nova plinska celica v gon uničevalnih krematorijev i oznako KLM (Konzentrati^ns Mauthausenu, ki naj bi služila tudi v Mauthausenu, nacisti Lager Mauthausen); «es< za še večje uničevanje svobo- pomorjenih niso več sežigali, vojaško čelado itd. doljubnih narodov, je prostor, pač pa so jih pokopavali na podprt s štirimi stebri in meri Marbachu. To je vzpetina ne-več kot 100 kvadratnih metrov, daleč od taborišča. Tja grede Podjarmljeni narodi bi v tem je videti nasipe človeškega pe-in v  enakih  prostorih doživeli pela tudi nad 10 m visoko.
Vsi posnetki so delo avtorja reportaže Slavka Smoleja.
Iz Hartheima se nihče ni vrnil živ
Mm. svpfoprnsii nn Gnrpnjski
Vhod v bivše koncentracijsko taborišče Dachau
S strojnicami obvladali celotno tudi največja. V njej so krasni taborišče, ni več. Barake še vse zračni prostori, lepi dolgi hod-stoje, razen ene, so pa z malto niki, blesteče operacijske dvo-VanT" krvavi jarek "z"lesenimi obmetane. Tudi okna so druga, rane, secirna dvorana, vse v rešetkami, kjer so esesovci Operacijski baraki pa sta še po belih Ploščicah. Ta bolnica ni streljali v tilnik na rešetkah zunanjosti taki kot med vojno, bila namenjena bolnim jetni-klečeče jetnike, je še ohranjen. v barakah so danes nastanjtni kom, da bi se pozdravili, kajti Nedaleč od starega in novega begunci iz Vzhodne Nemčije in Jetniki so spali v lesenih ba-krematorija v Dachauu. zadaj Poljske. Baraka številka 24, rakan na P°Šradlh v dveh nad-*a žico in vodnim jarkom ta- imenovana baraka Jugoslova- stropjih, kjer niso imeh nad torišča, je še pred enim mese- nov, nosi danes številko 23. seboj stropa, ampak samo streho, ki je kaj rada propuščala vodo. Ta, po zunanjosti in notranjosti krasna bolnica, je bila torišče za razne poizkuse z jetniki. Kakor mi je povedal sedanji upravnik bivšega kon-
POIMENSKO JE UGOTOV- množičnem grobu, ki je dolg centracijskega taborišča Maut-^eno, da je v Dachauu umrlo več kot 250 m, 23 tisoč ljudi, hausen, so golobradi študenti 'l.Ooo ljudi. Ob novem krema- Sem so pripeljali mrliče tudi iz medicine iz Gradca, Heidelber-*°riju je tudi več grobišč pe- koncentracijskega taborišča Bu- ga, Dunaja, Miinchena itd. pod PeJa desettisočev jetnikov. Ko chenvvalda. Na hribu Leiten- vodstvom esesovskih zdravnikov £a je proti koncu vojne zmanj- berg stoji mavzolej z grbi vseh opravljali  v  njej   vse mogoče
kalo koksa za krematorij, so da- narodov, ki so umirali v Da- operacije na jetnikih pri polni Del množičnega groba Leitenberg blizu Dachaua v Nemčiji. £hauske mrliče pokopavali na chauu. Na množičnem grobu v zavesti ter delali tudi razne Na sliki je tudi bronasta plošča, ki jo je delegacija Okr. nribu Leitenberg, nedialeč od Leitenbergu je delegacija Okr. poskuse sterilizacije in posku- odbora ZB Radovljica prinesla v spomin vsem slovenskim tr-"lesteca   Dachau.   Tam   leži   v  odbora ZB Radovljica počastila se umetnega oplojevanja jetnic, , ^ pinom, ki so umrli v taborišču.
Krematoriji in grobišča desettisočev jetnikov
DELEGACIJA JE OBISKALA zapadu. Ta grad je bivša urno- ob Dnevu mrtvih so se svo-tudi grad Hartheim, večnad- bolnica. Ima pravokotno zaprto bodni Gorenjci poklonili spo-stropno mogočno kvadratno dvorišče, grajeno iz samih ste- minu padlih partizanov in tal-j stavbo z velikim cerkvenim bričev. Na tem dvorišču so cev ter obsuli njihove grobove zvonikom. Grad Hartheim le/i imeli v času druge svetovne z Venci, šopki nageljnov in krl-nekako  25 km  nd   Linza  prof vojne nacisti več krematorijev. iantem.    Z  globokim čustvom
hvaležnosti so stopali pred zadnja počivališča velikih pokojnikov - revolucionarjev ln1 borcev za lepšo prihodnost našega delovnega ljudstva — In jim obljubljali, da ne bodo nikdar pozabili njihovih žrtev za svobodo, " da bodo zvesto čuvali pridobitve našega narodnoosvobodilnega boja. Spomnili so so tudi vseh tistih junakov, ki počivajo v gozdovih in nihče ne ve za  njihove grobove.
Posebno lepa je bila žalna svečanost na grobišču talcev v Dragi pri Begunjah. O veličini njihovih žrtev je spregovorila tovarišica Ivanka Kajžar, ki je tudi sama občutila nacistično pest v begunjskih zaporih. Sledile so recitacije, pevci so zapeli nekaj žalostink, zaigrala je godba, vojaki jugoslovanske armade pa so izstrelili častno salvo. Spomin talcev je počastila 8 svojo navzočnostjo velika množica ljudi z vse Gorenjske. Tudi iz drugih krajev so prišli (Nadaljevanje na 4. strani)
Občni zbor „Solidarnosti" v Kamniku
Svetla tradicija predvojne „Solidarnosti"
je jamstvo za uspeh
„Miklova Zala"
v uprizoritvi DPD »Svobode" c>frazisce
Ta teden je bil v Kamniku občni zbor delavskega kulturno- oder sta prevzela skrb za upri-
prosvetnega društva »Solidarnost« ob navzočnosti velikega števila članstva. Udeležili so se ga zvezni poslanec Tomo Brejc, republiški poslanec in predsednik LOMO Kamnik Alfred Janko   in  sekretar  Mestnega  komiteja ZK  Srečko Rot.
zarjanje kvalitetnih del na našem odru, pri čemer bo sodelovalo več skupin. Tako bo imelo možnost udejstvovanja čimveč ljudi.
Pevski zbor Ibo pritegnil zlasti žensko mladino k sodelova-
V režiji Borivoja SveteQa, di-     V glavnih vlogah so nastopili
nil  je  važno  vlogo,   ki  jo   je plomanta Akademije za igralsko Anton Petek — kmet Se rajnik,
imela predvojna  »Solidarnost« umetnost,   ter   inscenaciji   Pre- Franci Triler — sin Mirko, O-
pri  oblikovanju  revolucionarne šernovega   gledališča   Kranj   je skar Preisinger — Marko, VI-
zavesti    delavskih    množic    v .Svoboda« v Stražišču že nekaj- da   Smuc  —  Miklovka, Marta
Kamniku. Zato je akcija orga- krat uspešno uprizorila zgodbo Cegnar _       Zala, Miha Juvan--
nizirane vstaje v Kamniku ta- o Zali in naši Koroški, o boju hlapec Davorin, Ivan Mlinar —
ko hitro uspela in člani »Soli- koroških kmetov proti Turkom kmet   Strelec,   Lojze   Mrak -*
darnosti« so bili prve žrtve o- ter prikazala lepe koroške obi- trgovec  Tresoglav   Milena Va-
kupatorjevega  nasilja.   V   boju čaje   (rej   pod   lipo).   Folklorne, iiavec _ hči Almira, Miro PeM
za dvig delavske izobrazbe nam plese   je   naštudiral   M. Kralj.
Delo društva sloni na teme- sekcij   se   jih   bo  spet imnogo I jih.,  ki  jih  je  že  pred  vojno vključilo v prosvetno delo.
postavilo  delavsko prosv.  dru-     Program   dela   za   prihodnjo nju v mešanem zboru, godbeni
štvo  »Solidarnost«, je dejala v sezono  obvezuje  člane  društva ki pa bodo povabljeni v godbe
svojem poročilu tovarišica Ma- k še večji aktivnosti, vnema, s no sekcijo, ki ije bila nedavno je   svetla   tradicija   predvojne sodelavec   Narodopisnega insti-
rica Brejčeva.  Najbolj  oelavn^ katero so dozdaj  delali, pa je ustanovljena.   Potrebno   je,   da  »Solidarnosti« trdno jamstvo za tuta v Ljubljani. Sodelovala pa
si bile dramska ni pevska sok- porok, da se bo še stopnjevala, dobi knjižnica stalnega knjižni- uspeh. je  godba  na pihala  pod vod-
cija, mladi oder in ljudska uni- Tako so zborovalci osvojili pre- carja, ki bi bil mentor tudi oi-     H koncu je prosvetni nadzor- stvom Zdenka Motla.
dlog,  da  se   Ljudska   univerza stalim  knjižnicam  na področju nik Drago Mehora poudaril po-     Žižek je v svoji priredbi spre-
preimenuje v Ljudsko-prosvetni bodoče komune. trebo velike centralne knjižni- menil konec zgodbe. Zala se po
Zborovalci so predlagali tudi ce. Nato so bili z velikim odo
Beg Iskander itd.
verza. Dramska sekcija, o kateri smo obširno poročali ob zaključku sezone, je uprizorila -.cst dol in ponovila »Celjske grofe« iz pretekle sezone. Skupno je bilo v Kamniku 17 pred-
odsek, ki naj razvije vsestransko dejavnost v korist delovnega človeka in ga usposablja za samostojnejše razmišljanje, pd-
stav, drugod pa je gostovala 16 Jočanje   in   upravljanje. Pred-
krat. Največ uprizoritev je do- vsem naj usmeri svoje delo v
živela Sommersetova drama — okolico in tovarne, pri čemer je
»Sveti plamen, in sicer 11. potrebno tesnejše sodelovanje s
Pevski zbor se je že v pre- sindikalnimi  organizacijami in
tekli sezoni krepko postavil na Socialistično  zvezo.   Treba bo
noge. Šteje 14 pevcev. Na dveh organizirati   še   več literarnih
ce
ustanovitev likovno umetniške bravanjem izvoljeni najdelav-in lutkovne sekcije. nejši člani v nov odbor, v ka-
Zbor je pozdravil predsednik terem so tov. Marica Brejc, LOMO Kamnik Janko Alfred Jože Poljanšek, Lado Podbev-in poudaril, da v Kamniku šc nikoli ni [bilo tako živahnega kulturnega življenja kot v preteki; sezoni. Želeti pa je, da se področje dela že v prihodn.ii sezoni razširi na območje bodo-
šek. Lojze Jeran, Vinko Gre-gorc, Drago Mehora, Fr. Ore-hek, Miša Burgerjeva in Janez Rems.
koncertih v Kamniku in z go- večerov in jezikovnih tečajev, če kamniške komune. Zvezni tična darila nekaterim članom, Štovanjem v Sentpetru v Sa- nadaljevati ideološki tečaj in poslanec Tomo Brejc je pozdra- ki so posebno požrtvovalno de-vinjski dolini  je dosegel toplo prevzeti skrb za akademije.       vil  zborovanje  v dmenu  pred- lali v pretekli sezoni.
priznanje. Sodeloval je na vseh proslavah in akademijah v Kamniku ter bil povabljen tudi na Ostrožno. Vodil ga je pevo-vodja  Viktor Mihelčič.
Ljudska univerza je v pretekli sezoni organizirala 6 predavanj. Najbolj obiskano je bilo prvo predavanje, na katerem je pred več kot 1000 udeleženci govoril zvezni poslanec Tomo Brejc o tržaškem vprašanju. Predavali so Se dr. Goričar o razvoju religije, dr. Legiša o Kosovelu, Ivan Regent o zgodovini in gospodarskem pomenu
Dramska sekcija in mladinski sedstva  Zveze  »Svobod«. Omc-
Z. T.
Šolski odbori v radovljiškem okraju si uspešno utirajo pot
Marta Cegnarjeva je v viog* Zale z vso svojo notranjo prizadetostjo prepričala gledalce. Zaigrala je junaško koroško dekle z njej prirojeno igro, k* vrnitvi iz ujetništva ne poroči J° izdaja, da je že večkrat na-z Mirkom, temveč z Davorinom, stopala na odru in zato že do-hlapc&m, ker jo je Mirko izdal bro obvlada odrski prostor. Isto v ljubezni in nameraval vzeti bi lahko trdil za Serajnika *n za ženo Almiro, Zalino tekmi- Mirka. Mikel Oskarja Preisin-co. Zdi se mi, da to nekoliko gerja, katerega smo bili vajeni moti gledalce, ki »Zalo« že do- gledati večinoma v komičnih bro poznajo iz drugih uprizori- vlogah, nas je presenetil z mir-tev v prvotni Sketovi verziji. no igro obupanega očeta. Domu te vrste vlože . dobro pristajajo. Ma-in privlačna za naše odre in lo preveč deklamatorska je bi-občinstvo. la Mikiovka. Tudi Tresoglav j«
O  delovanju  stražiške  »Svo- podal  Upičen   m izdajalskega bode« in njenih igralcih je bi- zjd£ dosti  napisanega, dodati
Na predlog upravnega odbora Ne glede na to pa bo ta pesem kazal 1e d. je društvo podelilo lepa prak- na§e Koroške ostala večno lepa tudi zelo d<
lo že
pa bi bilo treba k vsemu še to, da si je pod skrbnim vodstvom tovariša Bavdka znala pridobiti mlade moči. To nam dokazuje že uprizoritev Zale. Mladi igralski naraščaj bo pod vodstvom dobrih režiserjev lahko pridobil veliko novega znanja. Množični prizori so bili v Zali« dokaj dobro izdelani, 5<■-
Večina    šol   v    radovljiškem morajo sedaj poučevati celo že ko so volili predstavnike v šol-
okraju   je   že   dobila   organe v treh izmenah, kar silno otež- ske odbore, svoje mnenje pa so
družbenega upravljanja prosvet- koča sistematično delo. Podob- podale tudi politične organiza- prav so navadno prav ti šibka
nih ustanov, t. j. šolske odbore, no je s kadrovskim vprašanjem, cije točka podobnih iger. Izgleda, da
Ze v  preteklem mesecu so na Na  Jesenicah   primanjkuje   18     Prihodnji sestanki šolskih od-  je   režiser   pravilno pripravil
Dovjem,   v   Kropi,   Radovljici, učnih moči, in sicer 15 na gim- borov, ki bodo meseca novem- skupinske prizore. Zelo učinko-
Trsta, Tomo Brejc o izseljencih  Žirovnici, Srednji Dobravi in še naziji in 3 na osnovni šoli. Sol- bra, pa bodo  še  bolj  pokazali vita in  enostavna scena ga je se  premiera   »Dobrega voj
nekoliko manj njegova hcl Almira, pri kateri smo pogre" šali intrigantko tudi v čustvih-Kot sem že prej omenil, I bile množične scene kmetov i'1 tudi rej pod lipo na dostoj'11 višini. Opaziti je bilo resno de* lo vseh igralcev kakor tudi sodelujočih. Ce bo Svoboda Stra-žišče še vnaprej iskala pomoči kvalitetnih režiserjev, se bo kmalu uvrstila med najboljše »Svobode« ne samo kranjske??3 okraja, temveč vse Gorenjske-To nam že priča tudi bližajoč3
afca
zapadnih evropskih državah in prof. Avguštin Lah o Organizaciji združenih narodov.
V okviru Ljudske univerze je bil organiziran praktičen tečaj iz gospodinjstva, ki ga' je vodila strokovna učiteljica Anica Lazarjeva iz Domžal, obiskovalo pa ga je "22 tečajnic. Ideološki tečaj je trajal dva meseca, vodil pa ga je ravnatelj gimnazije Avguštin Lah. Program je obsegal osnove filozofiie. dialektični materializem, politično ekonomijo in našo pot v socializem. Stalno Je obiskovalo tečaj 50 tečajnikov, ki so pridno posegali v debato. Od jezikovnih tečajev se je obdržal samo nadaljevalni angleški tečaj, ki ga je vodila ttov. Greta Ravni-karieva.
Zelo obiskane so bile svečane akademije »Solidarnosti« — za Dan republike. 8. marec in 1. maj. Prešernova proslava, akademije v- počastitev občinskega Jah praznika in sprejema partizanskih oatrol pred odhodom na Ostrožno in akademija za izse-Ijeniški večer. Program so izvajali domači pevski zbori in re-Htatorji, kamniška gimnazija in ManJ SNG iz Ljubljane. Na akademijah je bilo vedno 500 do &0A poslušalcev.
v  nekaterih drugih krajih zborih    volivcev    volili svoje
na ski odbor na jeseniški gimnaziji pravo vlogo in namen uvajanja podpirala  v  njegovih  zamislih Švejka« v režiji Mirka Cegnar-je po analizi teh vprašanj, ki so družbenega  upravljanja  v  šol- ter   pripomogla   k   uspeliu   ce- i9  in  inscenaciji  Saše Kumpa-
predstavnike  v  šolske   odbore, tesno povezana tudi
\;i Jesenicah pa je na podlagi njem   stanovanj za
predlogov političnih aktivov, na delavce, predlagal
katerih so sodelovali tudi aro- Prosveto   pri OLO
/. vprasu-prosvetne Svetu za Radovljica
svetni delavci in razna dru- nekatere zaključke. Ker prosiva, potrdil, oziroma imenoval *vt'lni delavci neradi prihajajo šolske odbore Ljudski odbor na Jesenice, je odbor predlagal, mestne občine. V Gorjah, na naj se zvišajo dopolnilne pla-Bledu in v Bohinjski Bistrici, če. Dali so tudi priporočilo bodo volili šolske odbore v pri- Svetu za presveto, da bi na-hodnjih dneh, drugje pa že po- slednje leto uvedli štipendije vsod delujejo in se seznanjajo za tiste stroke prosvetnih deli  svojo problematiko.
stvu.
lotne uprizoritve.
L. S.
NEKAJ ZA NASE ZENE
DC^n& j£ lete*, m&etio ui%eljai%Liti
vesteh lahko
lavcev. ki jih primanjkuje. Dalje je že tudi sprejet pred-
V
se  modne  napovedi za
mo so si edine v tem,
/.i-   robimo Z velikim lisičjim ovrat-   nene ovratnice, ki VtruMo vl'^t
da nikom, ki nas bo vso rimo grel pred vetrom in mrazom. Nosi*
so se šolski odbori loS Poračuna za leto 1955. Vse to  dosedanje  delo  je vzbudilo
Po dosedanjih trdimo, da
dokaj dobro uveljavili na jeseniških šolah. Ze do 20. oktobra so imeli vsi svoje prve seje, na katerih so predvsem razpravljali o gospodarskih in kadrovskih vprašanjih, medtem ko bodo o učnih uspehih in vzgojnih  vprašanjih govorili na ss-
prihodnji   mesec.   Odbori sprejemanje 40 si '-gledali tudi šole in njih delo.
inventar, kar je dalo dosti gra- Da pa je razvoj družbenega diva za prve sestanke, na kate- upravljanja v šolstvu dosegel rih so sprejeli že tudi nekatere že tako visoko stopnjo, so pred-sklepe. Tako je šolski odbor vsem pripomogle priprave, ki na jeseniški gimnaziji sprejel jih je vodil Svet za prosveto in obveznost, da bo zdaj odbor ti- kulturo pri OLO s polno pesti, ki bo skrbel za gradnjo nove močjo Okraj, odbora SZDL. že gimnazije. To vprašanje postaja vse    leto.    Pripravili   so tudi
osnutek pravilnika o ustanovit-
priporočajo krzno in zopet krzno, ki je že v jeseni osvojilo ženski modni svet. Krzno vseu vrst
med prosvetnimi delavci izredno  zanimanje   in  zadovoljstvo. gQ jn skromn0i bo t0rej dopol-Tudi   v   ostalih   občinah   so njevalo letošnje plašče in ob-šolski odbori več ali manj že ]eke   Nosile ga bomo za okras pokazali   aktivnost,   ki   pa   je in toploto.
predvsem omejena na ustanav- Lanski>    že    malo obnošeni
Ijanje odborov in ogled šol ter navodil  za bodoče
in olepšal našo zunanjost. IVIa- mo jih visoko dvignjene, spete
siven širok ovratnik iz kratko- z dvema gumboma ali pa poteg-
dlakjega   krzna   (strižena   ovca, njene skozi zanko, narejeno '*
dolgodlako in kratko, dra- seal ali perzijanec) se lepo po- istega  blaga kot je plašč.
da na športni plašč oziroma pa- večernih oblekah so prav leP1
letet. Tudi v pasu oprijeti pla- ovratniki iz hermelina in p*aV
šči   imajo   vsi  veLike   krznene takšne čepice. Tudi mufi so le' ovratnike. Uveljavljajo  se  nadalje krz-
tos spet prišli v modo, moraj0 pa  biti  čimbolj veliki.
plašč, poživimo s kombiniranim ovratnikom iz krzna in blaga. Tigrasto krzno bo najbolj učinkovito. Tudi plašč iz tweda ob-
Drobni nasveti
N
Z'vahno kulturno in prosvetno na   Jesenicah  vedno  bolj pe-
delo  je razgibalo ves Kamnik reče, kajti število šoloobveznih vi organizacij  in delu šolskih
in le malo je ljudi, ki še stoje otrok nenehno narašča. V nek- odborov.  Osnutek so obravna-
ob strani, z' ustanovitvijo novih terlh razredih na osnovni   Soli vali  volivci  na  svojih zborih,
Knjige za zimske večere
Kako olepšamo pod
avaden  lesen   pod,  četudi mo z loščem, katerega naredi'
so  deske že stare  in  iz- mo   doma  iz  čebelnega vosk$
rabljme,   postane  prav  čeden, bencina   in   terpentina. Vos?"
če ga takole prebarvamo: naj- namreč    enakomerneje zadel*
prej   ga   temeljito  zribamo   in razpoke   in  špranje  in zravn«
presušimo.   Suhega   na- izrabijene deske, zato je bol*!
lesno  barvo,  ki  jo kQt fc Q zdrobljen
dobimo v trgovini pod imenom        .   . '.' M
.   , ,     . vosek denemo v mešanico beti
»bajca«.  Imajo  jo  v različnih
odtenkih. Najlepša je orehova. cina m terpentina (vsakega p<>'
Bajco raztopimo v vodi in naj- lovico) ter počakamo, da se ra*'
prej preizkusimo na drugi de- topi. Mažo natremo s krpo z8
Igralne karte očistimo, če jih ski, da ugotovimo, če smo za- pod.   Navadno   moramo stare
namažemo s stearinom in potem dele pravi ton. Nato deske ena- deske namazati dvakrat. Ko $e
dobro zdrgnemo s platneno kr- komerno   prebarvamo   s   čopi- je mazilo dobro vpilo v les, p°"
po. čem. Ko se posuše, jih namaže- osvetlimo s krtačo in krpo.
Prav    majhne   ostanke sveč zavijemo  v   primerno   krpo  in dobro jih uporabimo za glajenje vro- mažemo čih likalnikov.
Pege polagoma oblede in izginejo, če jih vsak večer natremo s citronovim sokom.
Planine se odevajo v belo. zavel je hlad po deželi, vedno bolj zgodnji so večeri, vedno daljše noči. S kurami ne poj-demo spat, kaj bi sicer imeli od življenja! Ob lepi knjigi nam bo kaj hitro minil čas. In pozabili bomo na vsakodnevne skrbi, naš duh se bo sprostil in odpočil. Izbire za branje pa je dosti za vse, zlasti za mladi rod.
Založba »Mladinska knjiga« je pripravila mladini 5 različnih zbirk za vse starostne dobe. Po vseh pa radi segajo tudi odrasli. Zbirka za najmlajše je v knjižnici »Čebelica« že lani izdala 5 ljudskih slikanic. Letos pa bo izšlo 8 novih pravljičnih del kot n. pr. »Trnuljčica«, »Janko in Metka«, »Mojca Pokraj-culja«, »Pravljica o vetru« !td. Za šolsko mladino izhaja v množični izdaji že tretje leto knjižnica Sinjega galeba, ki je osvojila že skoraj vse šolske klopi v mestih in na deželi. V letošnjem šolskem letu bo izšlo 8 okusno opremljenih in bogato
Postani član Prešernove družbe
ilustriranih knjig. Svetovno znana »Koča strica Toma« je že zunaj, pridejo pa še: E. L. Ste-wensonova »Črna puščica«, L. Stariča »Leteči Kranjec«, Jurčičev »Domen«, K. Capek pa bo povedal »Devet pravljic in šc eno povrhu«. V zbirki »Pravljic in pripovedk« pa bodo Izšle Bevkove »Kavkaske pravljice«, bratov Grimov »Žabji kralj in druge   pravljice«   ter   J. Rrli'-
Mažuranićeve »Pripovedi iz davnine«.
Vse zbirke ali pa vsako posebej lahko naročite v enem ali več izvodih pri Založbi »Mladinska knjiga« v Ljubljani. Naročnikom nudi Založba ugodnost obročnega plačevanja tudi za knjige, izdane v prejšnjih letih. Naročila sprejema prav vsaka knjigarna. Subskripcija se zaključi sredi novembra.
Žalne svečanosti po Gorenjski
(Nadaljevanje  s  3. strani)
in obiskali grobove begunjskih mučenikov.
Podobna komemoracija je bila tudi v Begunjah, kjer je ob grobovih talcev govoril Anton Potočnik. Radovljičani pa so se zbrali ob grobnici narodnega heroja Jožeta Gregorčiča. Posebne delegacije so odšle na Pokljuko in položile vence na grobove partizanov, ki so omahnili v boju s sovražnikom. Tudi na Bledu, Blejski Dobravi, v Bohinjski Bistrici, na Jesenicah in v Kropi so se prebivalci v velikem številu poklonili spominu padlih.
V Kranju in Stražišču so bile
žalne svečanosti že v nedeljo dopoldne. Na kranjskem pokopališču je obudil spomin na težka leta vojne predsednik mestnega odbora Zveze borcev tov. Peklaj, nakar je pevski zbor Franceta Prešerna zapel nekaj pesmi. Vsi grobovi padlih borcev so bili lepo okrašeni. Svečanosti so se udeležili poleg drugih ljudi tudi učenci osnovne šole in I. gimnazije. Kranjčani so ponesli venec tudi pred spomenik padlih v Žirovnici in se udeležili slovesnosti v Begunjah. Dan mrtvih so počastili tudi v Tržiču, Sk. Loki, v Kamniku, Domžalah in še v številnih manjših krajih Gorenjske.
KAKO BOMO IZPOPOLNILI] ZIMSKO GARDEROBO Za vsakdanje opravke in službo se najbolje obnese športen plašč, kot ga vidimo na zgornJ* skici levo. Pod njim nosimo 'krilo s telovnikom iz tvveeda ter volnen pulover. Ta kombin*" cija je zelo praktična in moderna. Obleke imajo v letošnji zimi skoraj izključno le tričeti" tinska rokava. Na sliki so trije prav prikupni modeli. Same si lahko spletemo tudi enostave«1 bolero iz tanke volne, ki nam večkrat nadomešča jopico.
Kmetijski svefoTalec
Krompirjev rak tudi na Gorenjskem
V bližini Jesenic na Gorenjskem je bil te dni odkrit krompirjev rak, ena najhujših krompirjevih bolezni, kar jih poznajo. Krompirjev rak lahko popolnoma onemogoči gojitev semenskega krompirja in izvoz krompirja v druge kraje in druge republike, zato je izredno važno, da takoj raziščemo, če se ta bolezen ni pojavila še kje drugod in da ukrenemo vse Potrebno, da se bolezen ne bo širila, l
valci, ki pridelujejo krompir že več let zaporedoma na istem zemljišču (vrtičkarji in kmetovalci v hribovitih krajih). Vsako sumljivo najdbo moramo takoj javiti okrajnemu ljudskemu odboru!
2. Okuženih ali sumljivih go-
^---/.
Krompirjevega raka ni težko men, merkur, osbote, priska, ro-*poznati. V očesnih vdolbinan dovitnik (ackersegen), srednje molJev ne Prenasajmo nikamor, nuadih gomoljev zrastejo naj- rani bemovec, vekaragis in vse na. °kuženih njivah takoj pre-Prej bradavićasti izrastki, ki se nove uvožene nemške sorte, ker ne)iajmo z delom, dokler stro-hitro množe in večajo. Včasih je v Nemčiji prepovedano pri- kovna komisija ne da navodu. Pokrijejo celo površino gomo- delovati za raka neodporne sor- 3. Okuženih gomoljev ali Ija, in se pretvorijo v koraiam te. krompirjevih odpadkov ne od-
*U cvetači (karlijoli) podoDne Za raka občutljive, pri nas metavajmo na gnoj, temveč jih gobaste tvorbe, ki so v začetku gojene sorte so: bintje, ela, erd- zažgimo ali spravimo v zaprt bele in trde, nato pa pocrne. Bradavićasti izrastki se včasih tvorijo tudi na spodnjem delu stebia. Poredko tudi na spodnjih listih, nikoli pa ne na koreninah. Ker so korenine nor-nialno razvite, dovajajo rastlinam hrano, zato je krompir na njivi videti zdrav in opazimo boiezen navadno šele, ko krompir izkopavamo..
Ta bolezen, povzročena po glivicah imenovanih Synchytrium endobioticum se širi s trajnimi *imskimi trosi, ki se ohranijo v zemlji 15 in več let. Zimski trosi se spomladi v vlažni zemlji razdele v gibljive trose (zo-°spore), ki lahko okužijo mlade gomolje in podzemne dele krompirjevih rastlin (živice, poganjke — ne pa korenin) in tudi nekaterih drugih rastlin (Pasjega    zelišča, grenkoslada,
včasih tudi paradižnika). gold, erstling (prvenec),   indu- prostor, da jih  uniči posebna
Zemljišče popolnoma ozdravi- strijec,  katahdin,  oneida   (beli komisija, ftio po izkušnjah ameriških stro- slovenski, kresnik, kamnik, to-    4. Za krmo uporabljajmo sadovnjakov le, če ga razkužimo z mažin),   plavi   domači   (svinj- mo kuhan krompir. Srnonijskim thiocvanatom ali z ski)> pozni rožnik, rani rožnik,    5. Poskrbimo že sedaj za seme bakrenim sulfatom in nato za- rani bemovec, sieglinde in volt- proti raku odpornih sort krom-travimo.   Na   okuženi   zemlji man- pirja, ki ga pa smemo saditi le
Smemo saditi samo proti raku     Da bo borba   z   rakom   čim na doslej neokuženih njivah. °dporne sorte, in to šele po pe- uspešnejša, moramo storiti tole:     6. Vestno izpo*njujmo vsa na-tlh. letih. Tudi   tedaj   moramo     1. Takoj pregledati vse zaloge vodila, ki jih dajejo oblasti ali >ri izkopu natančno pregledati krompirja, tudi odpadni krom- strokovne   komisije   za borbo
gomolje. Ker se rak lahko pir. Posebno skrbno naj pregle- proti raku. Vzdrži tudi na pasjem   zelišču dajo shranjeni krompir pridelo- Ing. V. K.
(Šolanum nigrum) in na gren-kosladu (Solanum dulcamara), nvoramo tudi ta dva plevela aPraviti z okužene njive.
Raka širimo najpogosteje z Čudno se res sliši, vendar je do, ki želi, da bi mu gostilna okuženimi semenskimi gomolji, res. V našem uredništvu se je več »vrgla«.
tudi takih sort, ki so sicer od- zglasil tov. Franc Grohan ter Našim delovnim ljudem prav Porne za raka, a so rasle na nam povedal naslednji primer, gotovo ni vseeno, kako so v °kuženih njivah, ker se na ta- ki potrjuje, da stane v zadruž- gostiščih postreženi, zlasti ker kih semenskih gomoljih včasih ni restavraciji »Jelen« v Kra- cene res niso nizke in mora drži zemlja z bolezenskimi tro- nju kilogram svinjskega mesa vsakdo za eno klobaso vsaj ne-Trose (seme krompirjevega 1.111 dinarjev. NaroČil si je pol kaj časa delati. Ce pa potem faka) more prenašati tudi voda, kranjske klobase, grenčico in dobi namesto klobase, samo 4,5 *1 zlasti v hribovitih krajih iz- kos kruha. Polovica klobase, ki dkg v črevo zavitega mesa, je Pira okužena tla. Nadalje lahko mu jo je prinesla natakarica jasno, da se razburjajo in to Prenašamo bolezen z orodjem, na mizo, pa je tehtala reci in povsem upravičeno. Morda nam Prenašajo jo živali na nogah ali piši 4,5 dekagrama. Za naroče- bo zadr. restavracija »Jelen« od-Ptice. Trosi so tudi v gnoju, ka- no je plačal 55 dinarjev. Pre- govorila. rv. hior smo vrgli napadene gomo- prost račun nam pove, da je Ije ali v odpadkih živali, ki smo omenjeni tovariš plačal v tem
ilh hranili z bolnimi gomolji, gostišču tako visoko ceno, da SPORED NOGOMETNIH
Qe da bi jih prej skuhali. Na bi  pri  enem kilogramu   cena TEKEM  NA GORENJSKEM
okuženih področjih smemo to- znašala toliko, kot smo pove- . .
rej  uporabljati tudi na videz dali v naslovu. za neaeIJ° «• novcraDra ia54
zdrav krompir samo skuhan in    Kako   pride   restavracija do    Na Bledu: Bled : Svoboda; —
tudi živalim ne smemo dajati tako »ogromnih« klobas res ne službujoči Naglic.
surovega krompirja,  ker bi   z vetrno. Vendar se da izlušč'ti,    Na Jesenicah: Jesenice : Ko-
foojem prišla bolezen zopet na da je morda za temi klobasami rotan B i— službujoči Janiček.
njivo. V boju   zoper   raka je špekulantsko zaslužkarstvo. Si-    V Lescah: Prešeren : Hruši-
edino uspešna gojitev proti ra- cer ne vemo, kolika je pred- ca — službujoči Vovk.
ku odpornih krompirjevih sort pisana teža za kranjsko kloba-    V Stražišču: Mladost : Ločan
in sreča je, da imamo v Slove- so, prepričani pa smo, da prav — službujoči Jerkič.
niji teh že precej: alpha, foran, gotovo   ne   9 dekagramov. To    Pričetek vseh  tekem jje ob
'ruhmolle, jubel, kardinal, kar- težo je najbrže predpisal nek- 14. uri.
šport * šport • šport
Atletika v Kranju oživljena
Ze leta 1951 je MK LMS razpisal atletsko tekmovanje med njem obširnega tekmovalnega sreuujum aw oko v nam soiaini v spomin pauum sKOjevcem. — programa 6ploh ni mogoče izve-Tekmovanje je tmo vsaKo jesen in pokai so trikrat zapore- sti. Treba bi bilo obnoviti teka-uoiaa osvujiu dijaKi leKsiiuiega tennikuma in ga tako uooui lišče, urediti še eno jamo za v iiajno iast. Zaio je iviK LMa skienu, ua teiunuvanje ouaovi, skoke in prostor za met krona ua nov pokal la da sestavi zantevam primerne propozici- gle, napraviti jamo z žagovino je. Ta skiep in njegovo izvedoo moramo najtopiCje pozuiaviu. ter postaviti primerne gardero-ba je tekmovanje uspeio, je dokaz veuko zanimanje oocin- be z umivalnico. Poleg tega bi stva in množica tekmovalcev, ki se je letos, 16. oki., zbraia bila potrebna še shramba za na nogometnem  Igrača »Kurotana«. rekvizite ter soba za sestanke
in predavanja. To bi bil zasi-
Kot je bilo pričakovati, je na, postopaška, nevljudna ipd. len izhod dz (najhuj6e stiske, imeio Kranjsko akauemsko dru- Zato je dorascajoči imacuni tre- 2ato je treba začeto delo moštvo najooijoo musKo ekipo, ki ba nuditi možnost za udejstvo- dernega stadiona za kopališčem, pa sta se ji močno upirau eki- vanje na vseh zanjo primernih ^ ga Kranj že dolgo potrebu-pi Tekstilnega lennikuma in i. področjih, ki jo zanimajo. Od je> odločno nadaljevati, dotlej gimnazije. Med ženskami pa je teh je sport na prvem mestu. ' zasiino urediti sedanje igri-uua najooijsa eKi^a 1. gimna- Ta  zahteva   mnogo delavnosti, gje
zije. Lepo steviio miadih taien- vztrajnosti, tovarištva in pošte- J                        ,. _.
.      .  >          .       i ji i        .•   t-.      a u  i    ,-t .    „   • Se  ena  »mora«  tlači razvoj
tiranin  mladincev  in  mladink, nosti. Prav teh kvalitet pa si . .        ...           T_ T,
, .           ,         .           .    .           .      ..     ,  ,. .       .  ,.   v„t telesne kulture v Kranju. Pre-
ki so na tem tekmovanju dose- pri naši mladim   najbolj   zeli- ,        .          _ ....
malo je dvoran. Izredna prilika
pa se nudi, ko bo spomladi začel Tekstilni tehnikum graditi novo tšolsko poslopje s telovadnico. Namesto majhne telovadnice, ki jo predvideva sedanji načrt in finančne možnosti, naj se zgradi toliko velika dvorana, da bodo tv njej lahko tudi tek-
1 kg svinjskega mesa po Mil din
gii nekaj oducnin rezuuatov. bi mo. Atletika pa je športna pa
z rednim in resnim treningom noga, ki je tako delavski kot
lahko kaj kmaiu v atletiki po- srednješolski    mladini najbolj
segli v iborbo za najvišja me- dostopna.   Mogoče jo je gojiti
sta. Mladega kadra je torej do- najbolj množično skozi vse le-
volj in Kranj bi lahko v krat- to, naprave so razmeroma po-
kem času postal močan center ceni, dokaj trajne in zelo ra-
atietike na Gorenjskem. cionalno izkoriščene. !
Ker je vzgoja mladine druž-
TEKMOVANJE SE RAZŠIRITI beni ,Droblem   in   ker ie šoort movanJa v odbojki, košarki ipd.
.  , ,   ^SSES                      J   Tak<> bi bil začasno rešen tudi
Ker  se   za   osvojitev pokala važen činitelj v procesu vzgo-         em dy ^
praktično  lahko  potegujejo  le je   bi  je  morale zanj   mnogo £                  stad       £ ng fe
one šole in društva, ik^majo bolj   kot  doslej   zanimati  tudi »        Prepričan sem. da bi z
moške in ženske tekmovalce, bi družbene organizacije        _     nekoiiko več razumevanja mo-
oiio umestno dai se tekmovanje KAJ OVIRA                gli tudi v Kranju dobiti ta dva
razširi tako, da dobita najboljša NADALJNJI RAZVOJ        objekta, ki bosta 'odločilna pri
moška in najboljša ženska eki- nadaljnem dvigu telesne kultu-
pa  ki v skupnem plasmanu -i- JSrisce v oranju, kjer         J. *
sta osvojili »glavnega pokala«), ,BO atletska tekmovanja možna, re našega mesta,
tudi vsaka po en pok*1  Morda ^ v tako slabem stanju, da na                                    O. S. bi se za to zavzela SZDLJ in
Društvo    prijateljev    mladine, ii   ■  •         v „„I.,,,
morda Partizan. Tudi posamez- HQ|   II]  \  V II II rTll ifl U
nikom   bi   morali   dati   nekaj |l[|l  l|J  J L| U U1 1U lil 1
praktičnih    nagrad,    predvsem ' ™
šprintaric,  s  čimer bi  jih  še Čeprav so Cerklje po 1. 1954 moglo iti tako in nogomet je
bolj  navezali  na  redno ' udej- precej izpremenile svoje lice, se zamrL
stvovanje v športu, jim dali -~- ni  športno življenje prav  nič    Pred nekaj leti ga je nekaj
vega elana in jih s tem pod- razvilo in napredovalo. Oglejmo navdušenih    mladincev zopet
prli z opremo, ki si jo dijak si nogomet. Kmalu po vojni se obnovilo,   toda   ne   za dolgo,
težko nabavi. je  organiziral   nogemtni   klub Igralci so si morali sami na-
»Krvavec«, ki je dobil na razpo- bavljati žoge, čevlje, obleko in lago tudi primerno igrišče. To- vse ostalo, nazadnje pa so celo da že v začetku je pokazal hu- izgubili igrišče.
Marsikje    in    marsikdaj    se de  slabosti,  saj  so   za   vsako     Ni dolgo tega, kar so pričeli
ugotavlja, da  mladina  ni  do- tekmo igralce »nalovili« iz dru- tudi z odbojko, za katero so se
bro vzgojena — da je podivja- gih društev. Dolgo   seveda   ni posebno zanimali nekateri uro-
svetni   delavci.   Uredili   so si
.   - um                                     igrišče in pričeli s treningom
PfVI   tOCKI Z3   KOrOtdll                   ali že ^ kakem mesecu je vse
skupaj shiralo.
Na   Rakovniku,    na   igrišču izenačil. Ni bilo treba dolgo ča-     Ta   žalostna   dejstva kažejo,
Krima v Ljubljani, je Korotan kati, ko je isti igralec še enkrat da morajo v bodoče tudi poli-
pred  velikim  številom  gledal- zadel na pravo mesto _     2:1! Ta tični aktivisti in občinski funk-
cev odnesel ves izkupiček, nrvi rezultat je ostal do konca tek- cionari[ v Cerkljah malo misli-
dve točki, v borbi z   vodečim me nespremenjen.                      S na *?ortno   vxzg°j? mladine-
moštvom v zahodni ligi sloven- Sport je najmočnejše in naj-
skega   prvenstva,   Krimom   iz V moštvu Korotana   ni   bilo boljše sredstvo, da mlade ljudi
Ljubljane.    Takega    rezultata slabin mest in upamo, da bodo odvrnemo od alkoholizma, ki je
verjetno ni nihče pričakoval. Kranjčani do konca prvenstva tudi v teh krajih močno raz-
Po prvem golu  ki so ga za- vsa^ delno nadoknadili kar so širjen ter da vzgojimo zdrave
bili Krimovi napadalci, so igral- zamudili.                                  in krepke državljane, ci   Korotana   zaigrali   kot že
dolgo ne. S smiselnejšo igro kot .      .   fj      v. v
domačini so   nevarno   ogrožali PrOteSl nrUSICdnOV
nasprotnikov gol, vendar se rezultat do odmora ni spremenil. uredništvo je prejelo odgo- benih neredov in napadov. Tek-V drugem polčasu so bili vse- vor na članek »Neredi na igri- ma je potekala le v »borbe-skozi gospodarji na igrišču šču na Hrušici« (ki smo ga ob- nem« in »napetem ozračju«, a igralci Korotana. Mihelčič, ki javili v naši zadnji številki) in še v mejah reda. Pripominjajo je spet nastopil v kranjskem v katerem Hrušičani izjavljajo, pa, da so v surovosti, nespodob-moštvu, je kmalu notresel na- da na omenjeni tekmi ni bilo nem govorjenju in psovanju sprotnikovo  mrežo  in  rezultat niti med igro niti po njej no- prednjačili gostje.
ZAKAJ POPULARIZIRATI ATLETIKO
PO OLAFU ASLAGSSONU PRIREDIL   V. DRŽAJ
91
December je mesec volčjega veselja, obenem pa tudi začetek prave zime. Znanstvenikoma je bil položaj jasen. Najprej je treba njeti volkuljico. In kako to izvesti?
Nekega ledenega popoldneva sta tujca Izkopala globoko jamo na poti, po kateri sta nodiia Sepavec ln njegova spremljevalka. Pokrila sta jo z dračjem, zrahljano zemljo in s snegom. »Če bo zapadel sneg, se bo mala ra-dovednlca ujela«, sta zmagoslavno ugotavljala Gordon in Nelson ...
98
Popoldne sta Gordon in Nelson našla jamo prazno. Sepavec je bil z izvoljenko zgodaj zjutraj ob njej. Razločno se je videlo, da se je moral močno truditi, da je obvaroval svojo miljenko pred nezgodo. Stopinje so bile zgovorna priča. Sepavec je jamo previdno obhodil ter s šapo prebodel sneg in dračje. Nato sta volka zapustila nastavljeno past ter se izgubila v grmovju ...
89
še tisto popoldne, ko sta razočarana tujca jezdila proti domu, sta iznenada zagledala Se-pavca in njegovo spremljevalko v bližini tesni.
Mala trmoglavka se je radovala, če je lahko uveljavila svojo voljo pri svojem gospodarju, ker je bil v zadnjem času popolnoma odvisen od nje. Nalašč ni sledila šepavcu! Videti je hotela, kaj se bo zgodilo. Hotela je biti zadovoljena... i
100
Sepavec jo bil premalo odločen in to je mala volkulja zapazila. Postala je nemirna, hotela mu je slediti, pa je bilo že prepozno___
iznenada je počil strel... Mala se je zgrudila, še preden se je Sepavec dobro zavedel. Okrenila je glavo, kot bi hotela videti, če se ji Sepavec približuje ... Nekaj trenutkov nato je trmoglavka, Sepavčeva ljubljenka, sklonila glavo. Ko sta se ji približala tujca, je bila — mrtva..
CULAH GOBJCN JtMM
= Iz sodnih duoran =
Uboj v Inteksovih barakah pred sodiššem
Radio Ljubljana
Poročila poslušajte ob 5.35, 6., melodije.
7., 15., 17., 18., 19.30 in 22. uri. Sreda,    10.    novembra: 6.35
Sobota, 6. novembra: 7.10 F. Igrajo   »Štirje   flosarji«. 11."!
Liszt: Madžarska rapsodija. 11.15 Šolska  ura  za   višjo stopnjo.
Pisan drobiž za pionirje. 12.10 12.00 Kmetijski nasveti. 13.00 Je-
Vilharjeve in Prelovčeve pesmi zikovni pogovori. 14.00 Gledali-
V petek,  22.  10.  1.1. sta se vdrla v sobo, kjor i« bil Fra.-, in na žalost nekaj na rovaš iz«     Obravnava je bila  za  nekaj P°ie baritonist A. Kovač. 13.00 šče in filmi. 15.30 Šolska ura za
pred senatom Okrožnega sodišča Pretep se je takoj pričel. Nau- rojenega nacionalnega čuta. Naj- dni preložena, da so lahko za- Okno v svet. 13.10 Za vsakogar nižjo stopnjo.  16.10 Utrinki i2
v Ljubljani zagovarjala 21-letni nv.io jt pahnil Frasa iz sobe, več pa je menda krva posurj- slišali še glavno pričo.              nekaj. 15. 40 Narodne pesmi v literature   —   Janko Kersnik:
Peter Naunovič, zaposlen v to- skur.no  z  Acimovičem  sta   ga velost obeh obtoženih.                  Sodišče je upoštevalo, da sta priredbi Fr. Marolta. 18.00 Je- Otroški dohtar. 16.30 Želeli ste
varni »Inteks« in 24-letni Mile pričela pretepati, suvati in iz-     Morilec   Naunovič   priznava  oba obtoženca še mlada, in je zikovni  pogovori.   1815   Mladi — poslušajte! 18.00 Ljudje med
Acimovič,   delavec  v  podjetju rivati   iz  barake   lias   se   je  svoje   dejanje,    jmanjšuje   pa obsodilo  Naunoviča  na  6  let, harmonikarji iz Šentvida igra- seboj.  20.00  P.  Mascagni: Ca-
»Zvezda«.                                   branil, posebno še, ko sta ga krivdo s tem, da je tudi F»-as Acimoviča   pa   na   8   mesecev J° domače pesmi. 18.30 Zanimi- valleria  rusticana  opera  v 1-
Javni tožilec je obtožil Petra izrinila na dvorišče. Tu se je kriv prepira in pretepa, dalje strogega   zapora   in   povrnitev vosti  iz  znanosti   in   tehnike, dejanju;  R.  Leoncavalo: Glu-
KDO JE JEMAL LES IZ
Naunoviča, da je 13. septembra pokojnik pričel  pred  silovitim da  je  tudi  pokojni  uporabljal sodnih stroškov.
1.1. okoli 22.  ure zvečer pred napadom braniti tudi z nožem nož in ga on ni hotel ubiti, pač
barako podjetja »Inteks« v pre- Ln lnje ranil Naunoviča. Le-ta pa samo raniti v roko. Drugi
tepu zabodel Franca Frasa. U- je tčkoj nato izbral ugodni tre- obtoženec pa se je izgovarjal
darec z nožem je bil tako silo- ninuk In z vso silo zasadil nož da je slučajno videl Naunoviča CERKLJANSKIH" GOZD~OV
vit, da so bila predrta pljuča in v Frasova prsa. Acimovič je po- in Frasa, kako se prepirata in
srce in  da je  nastopila  takoj tem truplo ubitega zavlekel /.a ju je notel samo izriniti iz ba-
tudi smrt. Drugi obtoženec Aci- bcr.'ke. rake  na dvorišče. Priče so ta okoli Cerkelj dalj časa pojav- Lenuharija (radijska igra). 10.00 bovški napev za klavir in or-
movič, pa je obtožen aktivnega Vzrokov, ki so pripeljali  do izgovor Acimoviča ovrgle in iz- ljale razne tatvine tesanega le~ Družinski pogovori. 12.00 Pogo- kester op.  25.   13.00 Ljudsko-
sodelovanja v pretepu. Supaj z teh  žalcstnih  dofoocKov,  prav- povedale, da je tudi on pre te- sa, vendar krivca dolgo ni bilo vor s poslušalci. 13.00 Pol ure za prosvetni   obzornik.   13.10 Za
Naunovičem je vrgel Frasa iz z-itvcv   ne   more-io   ugotoviti, pal Frasa, dalje da je Naunovič mogoče ugotoviti. našo vas. 13.30 Želeli ste — po- vsakogar nekaj.  14.00 Student-
barake, ga pretepal in nazadnje Vsekakor odpade r.ekaj na ra- izzval prepir in pretep in da se     Šele pred kratkim se je pred slušajte! 15.30 Po naši lepi de- ska tribuna. 14.10 Pisan spored
18.40 Igra tamburaški orkester, mači, opera v 2 dejanjih.
20.00 Pisan sobotni večer. Četrtek,   11.   novembra: 7.10
Nedelja, 7. novembra: 8.00 O Edward: Vtisi iz Španije — G.
športu  in športnikih.  8.15  Do- Bizet: Suita iz opere Carmen.
mače pesmi za prijetno nedelj- 7.30 Gospodinjski nasveti. 11.H
sko jutro. 9.00 Otroška predsta- Za pionirje. 11.35 Vincent dTn-
V letu 1953 so se po gozdovih va  —  Lojze  Maruško:  Dežela dy: Simfonija na francoski hri-
skril njegovo truplo.
Po izpovedi očividcev in prič pred sodiščem, se je ta tragedija odigrala nekako takole:
Dne 13. septembra 1.1. sta bi
un clkcholizma, "ji-bosumnos'.i je Fras vseskozi le branil.
sodiščem  v  Kranju zagovarjal želi — Bojan Kardelj: Makedb- slovenskih narodnih pesmi. 1610 F. G. iz Zg. Brnikov zaradi te- nija. 20.15 Večerni operni kon- Utrinki iz literature — B. Nu-ga početja. Ugotovljeno je bilo, cert.  21.00   Kulturna   kronika, šič: Dramatik. 16.30 Želeli ste da je pokradel najmanj 23 m3 21.15 V svetu ritmov in melo- — poslušajte! 20.00 ^-^ače ak-tesanega lesa, ki ga je potem dij. tualnosti.  20.15   »Četrtkov Mela pokojni Fras in Štefan Ar-     V Popoldanskih urah dne 15. njem sta pokazala skrajno su- pod  iažnim   imenom   prodajal    Ponedeljek, 8. novembra: 6.30 čer« domačih pesmi in napevov. bajter na  obisku  pri  Dušanki av8usta 1.1. sta vpadla na po- rovost in nediscipliniranost ter raznim    zadrugam.    Obtoženec Tržni  pregled.  7.30  Gospodinj- Petek, 12. novembra: 7.30 Go-Vujković in Djeli Nikec v nju- staJ° LM Cerklje Vinko Kern ju ^ sodišče  obsodilo:   Vinka dejanja ni priznal, vendar ga ski nasveti. 11.15 Šolska ura za spodinjski nasveti. 11.15 Ciciba-
/alila sta organe LM
ni sobi barake podjetja »Inteks«. in   Valentin  Martinjak,  oba. Z
Kerna  na  8  mesecev zapora,
je sodišče, na podlagi izsledkov nižjo stopnjo: Kako pišem pi- nom — dober dan!  19.10 Slo-
Vsi štirje so se mirno zabavali, Velesovega in začela vpiti, """"V " "^^^' ~"*'"'it'' komisijskih ogledov in izpovedi smo? 13.00 Nove knjige. 13.10 venske narodne in umetne pe-šalili in pogovarjali, čeprav je zmerjati  in  dejansko  napadati Valentina Martinjaka pa na 6 prič( ODSodilo na 6 mesecev za- Za vsakogar nekaj. 15.30 Šolska srni    poje    Gorenjski vokalni
pora.
bil  Fras  močno vinjen.  V  to prisotne .pripadnike  LM.  Ni/bi  mesecev zapora, družbo pa je nenadoma vpade   na  Poziv  službujočih organov Naunovič in se pričel vmeša- se nista hotela odstraniti, do-vati v njihov pogovor   Kmalu kler Ju niso  prisilno ukrotili, za tem se je — baje po krivdi Za to sv°Je dejanje sta se mo-
Naunoviča _       vnel Dreoir med rala zagovarjati pred Okrajnim
sodiščem   v   Kranju.   Priznala    Kino »Radio«, Jesenice: 7. do njak«.  10.  do  13.  nov. argen-
9.  novembra   argentinski  film tinski film »Motne vode«. — V
Kino
njim in F rasom. Od obeh strani so padale ostre besede, ob- sta, da sta bila omenjenega dne
ura za višjo stopnjo — Zvone kvintet. 13.15 Za vsakogar ne'
Kržišnik:    V    rimski    Petovii. kaj. 14.00 Za pionirje — Frane
16.10   Utrinki   iz  literature  — Milčinski:  Ptički  brez gnezda.
Alberto    Moravia:    Marcelina. 15.45 Tri operne uverture. 16.10
16.30 želeli ste   —   poslušajte! Utrinki  Iz literature — P. P-
18.00 Radijsklfl  univerza.  18.15 Niegoš:   Iz   Gorskega venca
Igrajo  veliki  zabavni  orkestri. 18.00  Družinski  pogovori. 18.45
18.30 Zdravstveni nasveti. 20.00 15 minut z Avgustom Stankom-
tožbe in zmerjanje. Ko je baje na postaji LM, zaradi vinjeno- »Motne vode«. 10. do 13. nov. ponedeljek tin četrtek zaprto, Zunanje politični feljton.' 20.15 20 00 Tedenski zunanjepolitični Fras žalil  Naunoviča, je temu sti pa se ne moreta spominjati, ^S^^J^^J^t KIS B^JSJ^! SPCS Simfonični koncert Radia Ljub- pregled.
voio kaj sta tam počela. Temu zago- stave vsak dan ob 18- in 20- UrI- 00 19. uri. *>°ota ob 18. in 20. ljana................. ......
•rto v drugi barak:', vzel dolg voru pa sodišče ni verjelo, saj Vsako nedelJ° dopoldne ob 10. uri, nedelja ob  16..  18. in 20.    Torek>  g   novembra.  710 B. 6kocni nanGvi 710 Llszt. Prelu-
zavrela kri. Planil
Sobota, 13. novembra: 6.35 Po*
n-,Ž, ga skril v roka- suknjiča so priče dokazale, da sta bila unri matineja.  Cena za odrasle uri. Vsako nedeljo ob 10   uri Smetana:     Prodana     nevesta, dil M. Ipolitov' - Ivanov: Ko-
in poklical še prijatelja Acimo- sicer malo vinjena, vendar ne
20 din, za otroke 10 din.
viča. Oba sta potem, bčividno toliko, da bi se svojega početja Kino »Plavž, Jesenice: 7. do debro   pripravljen;,  na prete,;,  ne zavedala. S svojim ponaša- 9. novembra amer. film »Vod-
GdREiti
matineja.   Cena  za  odrasle  20 uvertura. 7.30 Gospodinjski na- račniea   kavkaškega   poveljni-
din, za mladino 10 din. sveti   n 15 cicibanom — dober ka. 11.15 Pisan drobiž za p'io-
Kino »Krvave«, Cerklje: 6. in dan! Palko Gal: Čarobna piščal. nirie.   12.00  Kmetiiski nasveti-
7. nov. mehiški film »La Mal- 12.10 20 minut z Veselimi god- 13.00 Okno v svet. 13.10 Za vsa-
querida«.  10.  in  11.  francoski  ci.   14.20  Pester spored  orke- kogar nekaj. 15.40 Hrvatska na-
film »Varujte se plavolask«. — stralne   in   solistične   glasbe, rodna glasba.  16.10 Utrinki i*
Predstave v soboto ob 19. uri, 16.10 Utrinki iz literature. 16,30 literature — Stana Vlnšek: Pe,"
v nedeljo pa ob 16. in 19. uri. Želeli ste  — poslušajte!  18.00 srni.  18 00 Jezikovni pogovori-
V sredo in četrtek ob 19. uri. Kulturni pregled. 18.30 Športni 18.15 Pesmi za naše male. 18.40
tednik. 20.00 Tedenski notranje Igra tamburaški orkester. 2O.00
politični pregled. 20.10 Filmske Pisan sobotni večer.
OBJAVA ŠT. 21.
Kino »Storžič«, Kranj: 5. do
7. nov. ameriški film »Najboljša leta našega življenja«; tednik. Ob delavnikih predstave ob 17. in 20. uri, v nedeljo ob 15., 18. in 20.50 uri. — Prodaja vstopnic ob delavnikih od 16. ure dalje, v nedeljo od 10. do 11. ter od 14. ure dalje. Mati-
Gibanje prebiralttra
NA JESENICAH
V KRANJU
dalje. Zadeva je nujna.
OBVESTILO
Rojenih je bilo od 18. do 25. Rojstva:  Albina   Kajzer, i°"
oktobra 20 otrok. spodinja iz Kranja,  Struževo \\
Poročili so se: Johan Medoš, rodila sina; Marija DrinjakoviČ,
avstrijski film' »Jaz in !°v- delavec in Julijana Tav- gospo<linja iz zlatega polja ro-
čar, tov. delavka; Andrej Ga- dn sing. Draga Stare 1 šperšič, tov. delavec in Marija
1% Biinja
LRS "ozTvamo VSa PGD da Prostovoljno gasilsko društvo nov gasilski stolp, ki mu men- neja 7. nov. ob 10. uri »Pre-nam takoj dostavijo seznam BitnJe je že ves čas eno najak- da ni enakega v naši zvezi, saj gnanci iz Poker Fleta«; tednik, operativnih   članov   v   starosti tivnejših v sektorju Stražišče in je  21 m visok in tehnično  iz- 8. do 10
«h m r!n ah lptn in r»H a*, leta se posebno   zavzema   za  svojo redno dovršeno zgrajen. Naba- moja zena«; tednik —  ~o y.9.
tehnično izpopolnitev. V letos- vilo pa si je tudi avtomobil, 18. in 20. uri. Prodaja vstopnic 5ov^nft^o1ja^&tkaj "Alojz Br* Krania- tkalka, rodila gt*» njem letu je zabeležilo kar dva ki bo po delni obnovi kar lepo od 15. ure dalje. 10. nov. ob 9. »   delavec   in   Marija Marta   Kunstelj,    predilka f
pomembna uspeha. Zgradilo je ustrezal  društvenim  potrebam, tajfc "jg***'mm^SSti Mežek« bolničarka;   Jožef Ha- Kranja, Huje 53, rodila hčerko'.
vstopnina 10 din ' fner'   tov-  delavec   in   Sonja Marija Šuligoj  iz Kranja, go-
Savnik,  trg.  pomočnica;   Emil spodinja, rodila hčerko; Mari'
Kino »Svoboda«, Stražišče: 6. Andervald,   stroj,  ključavničar ja Rode, gospodinja iz Kranja
in 7. amer. film »Pregnano! iz |fo  Ljudmi Vi  Cerne,   kemijski rodila hčerko; Marija NahtigaL
Vse člane upravnega odbora Zveze obveščamo, da bo VI. redna seja Upravnega odbora OGZ Kranj v nedeljo, dne 21. novembra ob 7.30 uri na sedežu Zveze. O dnevnem redu bodo vsi odborniki še posebej pravočasno obveščeni.
POJASNILO
Vsem društvom sporočamo, da bo Gasilska zveza LRS v zbirki Gasilske knjižnice v kratkem izdala brošuro: »Delo v administraciji gasilskih društev«. V njej bo razjasnjeno vse administrativno upravljanje gasilskih društev.
ŠTAB GASILSKE BRIGADE KRANJ
je na svoji zadnji seji obravnaval razdelitev ohmočja požarno varnostne služba in delo svojih operativnih enot v zimskem času. Sprejel je izredno koristen sklep o organiziranju predavanj.
GASILSKI SEKTOR TRZIC
je letos organiziral široko movanje med
Poker Fleta«; tednik. Predstave tehnik;   Anton Špendov,  elek- toy   delayka |g Knmj rod:la
v soboto ob 18. uri, predstava trotehnik in Frančiška Noč, na- .       „awMo ww«*,7#Tfc
ob  20.  uri  odpade;  v nedeljo meščenka. f"3,5 MarijTa K7štufek/,
ob 9., 13., 18. in 20. uri; pred-__
stava ob 15. uri odpade. 10. novembra ob 16. uri angl. film »Pot k uspehu«. Vstopnina 10 din.
Oglašujte t „Glasu Gorenjske"
benka  iz Kranja,  rodila sina-
Poročili so se: Stanislav O* bed, delavec in Sonja Jerebi delavka.
GLEDALIŠČE
objave • oglasi
M Hotemažah so začeli
prodaja vstopnic v petek in so- dajale mleko v soboto popol-
boto od 10. do 12. ure in dve dne za nedeljo.
Prešernovo   gledališče   Kranj uri Pred predstavo. Parcelo na Zlatem polju 4100
_ kv. metrov prodam. Ponudbe
Četrtek, 4. nov. ob  16. uri: OGLASI ™» upravo pod »400«.
Zaključena predstava za gimna- 1 prođam zazidljivo parcelo v
zije Kranj — Sidney Howard — Preklicujem    številko   bloka bližini Kranja. Naslov v upravi
Pokojni Chnstopher Bean. 23972, izdano v  komisijski tr- Usta.
Petek, 5. nov. ob 20. uri: Red govini v Kranju dne 15. okto- 5.000 din nagrade dam tiste-
B in izven — Sidney Howard— bra 1954. Škrjanc Franc, Nova- mu, ki mi preskrbi prazno sobo
Pokojni Chnstopher Bean. ke številka 4. v Kranju. Naslov v upravi U>
Sobota,   6. nov.   ob 20. uri: Prodam fotoaparat »Ikofleks« sta.
Gostovanje na Jesenicah — SU in lovsko municijo 7x75 R. Na-
dney Howard — .Pokojni Chn- siov ^ dobi v upravi lista. OBJAVA
stopher Bean.                         . Sporočamo prebivalcem mest-
Vas   Hotemaže   je   do   letos mladinsko desetino. Na množic- l7fpn J'    ' J £ii ne občine Kranj' da.,se je P°
vsemi   društvi spadala pod okoliš PGD Olše- nem sestanku so preteklo ne- £I^rpSLlZ! f*?"1  Z3^d  Pr6^ 1ZxJaV" njegovega  sektorja.   Tomova- vek, kar pa ni povsem ustre- deljo sklenili v zimskem času P°k0jnl Christopher ,carjevre  ulice  v Gregorčičevo
Bean.
Četrtek, 11. nov. ob 16. uri: Zaključena predstava za tovarno  »Iskra«, Kranj
ulico na »Komunalo« Kranj.
nje je trajalo vso sezono o^e- zalo   potrebam   gasilsko   var- organizirati    teoretični pouk,
rativnega  dela in  izvedene so mostne službe.   Vaščani  Hote- usposobiti  še  letos   nekaj hi-
bile številne vežbe, kombinira- maž so  zato  ustanovili  lastno drantov in nabaviti naibotj r>n-
ne  vaje   in   poskusni   alarmi, gasilsko društvo. trebno količino gasilskih   ~>vi Howard      ,. ,-,,.„.,. -
Društva   so   z   razumevanjem Na ustanovnem občnem zbo- s  pripadajočo  opremo.  Mislijo Begn J y      prostorih  poleg sektorske
spremljala potek in aktivno so- ru je pristopilo kar 74 članov, pa tudi že na zgraditev novega        ' ' ''''
delovala ves čas tekmovanja. Društvo   ima   tudi   žensko   in gasilskega doma.
OBJAVA
KPD »Svoboda« Stražišče u-prizori v režiji člana PG Kranj Mirka Cegnarja veseloigro »Do-
V soboto, 6 . novembra ob bri vojak Svejk« v soboto, &
Sidnev 16' ur* bo overitev otro- novembra, v nedeljo 7. novem-
Skega dispanzerja v Stražišču v br3i v četrtek 11. novembra, V
am_ soboto 13. novembra in v ne'
1     nov   ob 20   uri- b"11ante * novfm stanovanjskem deijo 14. novembra. Predstave
Premiera -" R^dpr^leJski t »^V bo                ZJSTZ ^ °b del3Vnikih °b ^ ^
t-----            «______                               K1 ga Đo vodiI  specialist   za ob nedeljah ob 15. uri. Scen«
GORJE POZOR!
„KOLOTVIALE", trgovsko podjetje Bled
Vas obvešča, da bo 15. NOVEMBRA odprlo novo poslovalnico  v Spodnjih  Gorjah (v prostorih  bivše »Kaste«). — Nudilo Vam bo vsa živila, gospodinjske potrebščine, razna krmila itd. NAJBOLJŠE KAKOVOSTI IN PO KONKURENČNIH CENAH.  — Potrudili se bomo vsestransko zadovoljiti naše nove potrošnike in jih kulturno postreči. Priporoča se za obilen obisk
KOLEKTIV TRGOVSKEGA  PODJETJA   »KOLONIAIE« BLED
izven
Husson Albert: Srečna
otroške  bolezni. Začasno bodo
Mestno gledališče Jesenice
črta. Komedija v treh dejanjih. ""d7n~Hr;"? "!!!ruw, je po zamIsli člana PG *$
Nedelja, 14  nov. ob 16. uri: h^o od 1R        i«  ,? KUmpa  izdelala  delavnica V°
Izven in za podeželje - Husson đ"1J: U":oVn ,a v KranJu-
Albert — Srečna črta "gubljeno  zlasto  žensko za-
AiDen      brecna crta. pestno ur<) y nedeljo> 21  okto. OPOZORILO!
bra od Cegelnice do Primsko-
vega vrniti proti lepi nagradi    Popravljalnica  čevljev »Pla-
Sobota, 6. nov. ob 19.30 url: Badalič Mariji, Primskovo 130. nika« Kranj, Tavčarjeva ulic»>
Petrovič — Vozel.  Gostovanje    Izgubljeno usnjeno rjavo ro- opozarja vse stranke, da do 'W
v Mežici na Koroškem. kavico od Kranjskega mostu do t. m.  dvignejo svoja popravil*
Sobota,  6.  nov.  ob  20. uri: Smlednika  10.  oktobra,   vrniti in nove čevlje, oddana pri n»s
Howard — Pokojni Christopher proti  nagradi   Anton Rozman, ali v bivši Čevljarski zadrugi'
Bean. — Gostovanje Prešerno- Dragočajna 20, p. Smlednik. zaradi razprodaje vseh nedvU?'
vega gledališča iz Kranja. Zadružna mlekarna Kranj ob- njenih popravil in novih čev-
Nedelja, 7. nov. ob 16. uri: vešča prebivalstvo  Kranja dn ljev, ki se bo vršila dne 15. &
Petrovič — Vozel.  Gostovanje Tržiča, da bodo naše prodajal- 16. novembra po znižanih C**
v Ravnah na Koroškem. Pred- ne od sobote 6. novembra pro- nah.