Stav« 69 Posamezna številka 20 stotink V Trstu« v sredo 23. marca 1921 Posamezna številka 20 stotink Letnik XLVi Izhaja — izvzemši ponedeljek — vsak dan zjutraj. — Uredništvo: ulica sv. Frančiška Asiškega štev. 20, I. nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu. — Nc frank Irana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vrtajo. — Izdajatelj In odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsordj lista Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znaša na mesec L 7.—, pol leta L 32.— In cel* leto L 60.—. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. EDINOST Posamezne Številke v Trstu In okolici po 20 3totl»k. — OgUsi se računajo v, Sirokostl ene kolone (72 mntu — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po 40 it osmrtnico, zahvale, poslanice Iti vabila po L 1.—, oglasi dena.nlh zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 2) »tot. beseda, najmanj pa L 2. — O^Ia«! naročnina in reklamacije sa poSiljijo izključno upravi Edinost!, v Trstu. ulica r/ Frančiška Asi&cga štev. 20,1, nadstropje. — Telefon uredništva ia uprave 11-57. Vfada, dai nam svobodo zborovania Imeniki volilcev m> po celi deželi raz* &rnjeni in rcklamacijsko postopanje je v polnem teku. Ljudstva se je prijel oni nemir, ki jc oznanjevalec in predhod? nih vezivnega boja. Ravnokar prihaja vest, daje ministrski svet določil za______________ naše pokrajine volilna okrožja in ugo* trudijo na vse mogoče načine, tla bi do* ■ i ~ • I i- 1.1 •! . . ___:!____ 1 ■ , J ^ i J • J____I __; — Jnkiln ;.1 en A clil-n Angleži trdijo, da jc Ruaija že prekršila i ameriško blago, ki se pošilja na ino* trgovinsko pogodbo jzemska tržišča. Komisiji je tudi nalo* nje ljudstva? Ali ni dolžnost vsake! LONDON, 22. »Daily Chronicle« raz* ženo, da prouči olajšave, ki jih nudijo vlade, da spoznava razmere, da se pospravlja o trgovinski pogodbi med An, železnice, pnstanisca, p ar op lovne druž* uči o stanju dežele? Saj je vendar vsako glijo in Rusijo ter se vprašuje,, ali j oc. bodisi da pripadajo državi, bodisi da vladanje nemogoče, ako vladajoči ne je niso Rusi že prekršili. Iz Rcvelja je so last zasebnikov, in slednjič vpraša, vedo, kaj se v deželi godi, kaj viadani J vlada sklenila z afganskim emirjem po« | nje rabe diterencialnih zelezmskih hočejo in zahtevajo. Pametne vlade se' j * 1 voiivno gibanje in pripravili ljudstvo na j politike, izvrševanje te najvišje pravice, ki nudi moderna država svojim držav? Ijanom. Vlada razpisuje sicer volitve, a ovira v isti sapi ljudstvo, da bi se za volitve pripravilo. V lada nas ovira, da b! ljudstvu tolmrčili. pomen volitev, da bi mu razložili, kako bo od teh volitev od* visna njegova prihodnost. Volitve stoje pred durmi, a vladi ni Še padlo na misel, bi proglasila svobodo sluti an j a. V naši deželi so še vedno v moči in ve? I lavi prepovedi iz časov vojaške zased* he. Ostali svet živ \ že v miru, vse po* krajine države uživajo že zdavnaj ustav* ne pravice, mi pa smo in zh iino v izjem> Naša vlada se ne drži tega načela. Njej se zdi pametno, da prepove vsak shod, da duši vsak izraz ljudske volje m veča s tem le razburjenje naših kmetov in delavcev. Kako more vplivati na nase ljud>tvo ta nezaslišana kršitev njegovih pravic? Kaj naj si mislijo naši ljudje, ko vidijo da zborujejo fašisti brez vsa* kegu zadTzka. medtem ko ne more kmet* sko in delavsko ljudstvo celega Primor* skega povedati niti besedice lia javnem zborovanji!. Skrajna ura je, da se proglasi in ozna* ni svoboda zborovanja. To nujno tirja ljudstvo, to zahtevajo načela vsake raz* .... .. • , _ —se bližajoče volitve' Volitve brez' svobodnih zborovanj, volitve brez javnih shodov sploh nem stanju. Za naše ljudstvo ni treba I sodne politike, to tirjajo ustavnih pravic. Slovensko ljudstvo naj bo zvesto zakonom, naj se pot ori dr* ža,rni oblasti, naj plačuje davke, pravicc pa naj prepusti drugim. To je strašna zavest ki skeli in peče naše ljudstvo. Njemu ni dano, da bi se zbiralo in dtu 1-1__„J -________^ cirf.iinn '/A. niso volitve. Zahtevamo od vlade, da se ravna po načelih, ki so v vseh državah sveta pripoznana. Izjemno stanie, kt vlada nad političnim življenjem Pnmor» i alt ^ pred javnostjo izraza svojim že* ske, mora nehati. Odprite okna. da se ijam. Vzeta mu je vsaka možnost, da vlije čist zrak v meglene razmere dezete. pove vlndi ^rvoje zahteve in izrabi svoje Dajte ljudstvu prosto P«8«^ težave. kmetom in delavcem pravico, kijim gre Razumen človek ravnanja vlade. Ali korist, da iz zve razpoloženj_ Vila I Prirediti svojo XIII. mednarodno avto* . - mobilsko razstavo. Za prostor se jc oo, Jujjoalovenski državni proračun. ločila industrijska palača v Prs?& Kaz* BET.GRAD. 20. V ministrstvu za finance je, ho ^^ ocJ 28. maia do 5. j L inija, začela 17. t. m. strokovnjaka ° Razstavljeni bodo avtomobili ter po* žavnem I ljedelski stroji z motornim pogonom, u o lovencev vlada sklenila z ofganskim emirjem po-.tarif, godbo, vsled katere bi ta dežela postale odvisna od Rusije. Rusija da bo po pogodbi dajala Afganu letno podporo Dalje se poroča, da je Rusija odprla v Afganu sedem novih konsulatov. Ome: njeni list naglaša, da je taksno zadržan nje Rusije v nasprotju z določbami, k: jih vsebuje uvod trgovinske pogodbe in ki pravijo, da niti Anglija niti Rusija ne boste smeli sklepati vojaških ali političnih pogodeb z drugimi državami, nc da bi se o tem prej ena drugo obvestili. . ____ ministrstva volne in mor-1 motocikli in kolesa kakor tudi stroji, po= skim glasovanjem v Gon na dnevni red budžet mimstrstr a.vojnemu.^ ^ 8tK>jev hl drugi v to stTOf | Nemci delali vse mogoč rice, ki je tudi največji, proračunan ie nam C na dve miljardi in pol dinarjev. Zahteve j ^o spadajoči predmeta Lansko razstavo. nego Ja ~ ministrstva so "skoraj dvakrat večje katere se je udeležilo 74 nrcik, med nii* so bile lansko leto. ko je znašal vojaški ^^ nekaj italijanskih ie posetilo dfet eno milijardo in dvesto milijonov di- število interesentov. Uspeh raz* rjev. To povečanje izdatkov j^f^P™ s^ave je bil sijajen. Natančne infonma* ctje in pojasnila za letošnjo razstavo i račun vzdržavanja vojne mornarice, katere ;, :atki so cenjeni na 200 milijonov dinarjev. — Potem pride v razpravo bud?et prometnega £i-'; u:trstva. ki zahteva eno milijardo in pol di-i," iev. Visoke zahteve opravičuje ministrstvo s o^tiebo novih reform in izboljšanjem pro-MiJta kar ho samo dvignilo gospodarsko sta-države in na ta način obrestovalo vloženo Ravnico z velikimi obrestmi. Ministrstvo jav-nih del zahteva pol milijarde dinarievi v ti v^oti so tudi mnoge državne zgradbe in zi-danja n^vih ter popravljanja starih cest. tfud-* t ministrstva za vere znaša osemdeset mino- dinarjev, polovico več nego lansko leto. Povišek se opravičuje s tem, da preidejo vsi 3 ' ovniki v državno službo in bodo Kot rtr--avLii uradniki dobivali plačo iz državne blagajne. Vsi dohodki iz cerkvenih obre-c.-v, razne takse, ki bodo zvišane, ne bodo več privatni dohodki duhovnikov, ampak se< bodo vplačevali v dr?avno blagajno. Dohodki iz teh taks so proračunjeni na 40 milijonov dinarjev, tako. da bodo vsi višji izdatki za duhovništvo ^Hti — Najprej se bodo v finančnem ministrstvu razpravljali budžeti navedenih ministrstev, potem pa pridejo na vrsto ostala ministrstva. BudžeM projekt, sestaven po zahtevah posameznih resortov, predvideva za 1. 1921 - 1922 nad osem miljard izdatkov, to je skoraj dvakrat toliko, kakor zraSa proračun tekočega leta. Finančno mimmstrstvo hoče budžetne predloge kar aajizdatnejše skrčiti. itomiiia T/idi ljudskega glasovanja v Gornji Raka Volilni red za vol:tve v ustavodajno skupščino REKA. 22. Narodni svet je odobril volilni red za volitve v ustavodajno skunšćino. \^ilni red je sestavljen na podlagi večinskega sistema, za naimtfc* ne j so stranko in sorazmernega zastopa stva za manjšine. Požar '' kvarnerski ladjedelnici. — Nad B milijonov škode REKA, 19. V torek malo predpoldne je izbruhnil v poslopju spadaj očem k ladjedelnici, par metrov od morja požar. Poslopie je z^'^elo. K sreči ni bilo vetra in gasilci so prišli še precej kmalu. Po večumem delu je bil požar počasen. Zgorelo je skladišče motorjev in dra^ gocene železne žice. Skoda se ceni nad S miljonov. Ogenj ni nastal po nesreči. Oblastvo išče požigalce. (eikoslovaika Program prihodnjega zasedanja češkoa slovaške zbornice PRAGA, 22. Predsednik čcskoslova* ške republike Masarvk sklicuje državno zbornico za 31. t. rn. Parlamentarno delo se bo po kratkih počitnicah začelo 19. aprila. Zbornica bo predvsem proureva* la položaj, ki je nastal vsled ostavke ministrov Engliša in Hotovca, dalje bo pretresovala novi načrt za preskrbljen nje z živili ter vprašanje, kakšna cena naj se določi moki. Raizen tega se bo pečala zbornica z važnimi finančnimi vprašanji. i Mednarodna avtomobilska razstava v Pragi PRAGA, 22. Društvo češkoslovaških P:vtomobilskih industrialcev namerava trajata društvo češkoslovaških avtomo* bilskih industrialcev v Pragi I, Obecni Dum, ter češkoslovaški generalni kon? zulat v Trstu, ulica Mira m ar 29. Rušila Tretji shod komunistične interaaclocale MOSKVA, 20. Tretji shod III. komu* nistične mtemacionale se bo \-ršil le^os v Moskvi in bo otvor j en dne 1. jiunija. Spored vsebuje sledečo točke: 1. Poročilo izvršilnega odbora; 2. Svetovna gospodarska kri-za in nova vloga III. in ter^ nacionale; 3. Taktika III. intemacionale ob času revolucije; 4. Prehodna doba (delni pokreti in končna revolucionarna borba); 5. Borba proti rumeni sindikat listični intemacionali v Amsterdamu; 6. Mednarodni sovjet rdečih sindikatov in (II. intcrnceionala; 7. notranja uredba komunističnih strank, njih metode in vsebina njihovega dela; 8. notrania u? redba komunističnih strank in njih od« noša j i s sorodnimi strankami; 9. Vzhoda no vprašanje; 10. Italijanska socialistična stranka in komunistična internacios nala (Poziv italija-nske social^»tične stranke proti odloku izvršilnega odbora): 11. K. A. P. D. in kemunistilčna in* ternacionala (poziv V. K. P. D. proti od= loku izvršilnega odbora); 12. 2ensko gibanje: 13. Mladinsko gibanje; 14. Vo? litev izvršilnega odbora in določitev nje* govega sedeža; 15. Razno. Krasinova izjava o trgovinski pogodbi z Anglijo LONDON, 22. Krasin je po podpisu trgovinske pogodbe izjavil sledeče: Tr? go\inska pogodba ni še trgovina-. Ver-sailleska pogodba je bila mirovna po* godba, toda... ,Ni treba pričakovati čudežev vsled tega, ker je pogodba pod* pisana. Za obnovitev kupčije je potreb* no nekaj več kot par podpisov. Ker so ovire odstranjene, moramo sedaj začeti trgovati- Mi bomo storili vse, kar bo v naši moči, da pride do tega in upamo, da bomo našli dobro voljo tudi pri an? gleških industrijalcih in trgovcih. Pogajanja so trajala zelo dolgo. To je veliko škodovalo obema državama in j Francoska zunanja trgovina v posebno Angliii, za katero je bilo rusko žito iz leta 1921. izgubljeno. Ena ovira je v prvi vrsti na poti takojšnjemu izva> ianju trgovinske pogodbe, namreč sta* I išče angleških sodišč. Sir Robert Horne nam je sicer zagotavljal, da je s to po» godbo sovjetska vlada priznana kot der janska vlada v Rusiji m da bo pravorek ^nuleške^a sodišča gotovo povoljen za Rusijo. Od tega je odvisno vse. Ako se angleška vlada ne bo potrudila, da se vprašanje sekvestra ruskega zlata in blaga reši na zadovoljiv način« bo vsaka trgovina nemogoča in pogodba sama bo razveljavljena, kakor predvideva ŠL 13. Rusija bo skušala čim prej začeti tudi pogajanja za sklenitev miru z Anglijo. Ta pogajanja se predvidevajo s posebno H je v uvodu trgovinske po» godbe same. Anglija Ministrstvi za prevoz po morju in za oboroževanje odpravljeni LONDON, 22. Dolnja zbornica- je sprejela zaikon, s katerim se bosta dne 31. t. m. odpravili ministrstvo za prevoz po morju in ministrstvo za oboroževanje. Gornja zbornica sprejela zakon o pri* stojbinah od nemškega blaga LONDON, 22. Gornjai zbornica je sprejela v drugem čitanju zakon o po* biranju pristojbin od uvoženega nem* škega blaga. Pri razpravi je finančni mi* nister rekel, da si bo Anglija pridržala, kar ji gre po mirovni pogodbi, dočim bo višek izročila zaveznikom. Angleška vla* da misli, da bosta Francija in Belgija delali ravno tako. Nezadovoljnost angleškega lista nad Izidom ljudskega glasovanja v Šleziji LONDON, 22. >-Morning Post« piše: Po izgubljeni vojni so se Nemci kazali strastne pristaše ljudskega glasovanja in posrečilo se jim ga je doseči za Gornjo Šlezijo. Toda ljudsko glasovanje ni tako enostavno, kakor bi se zdelo. Pred ijud* Gornji šleziji so ioče spletke, so strašili prebivalstvo in so izrabili vse prednosti, ki so jih imeli nad Poljaki. Da jim bo mogoče zopet osvojiti A\za> cijo in Lotarinško, morajo Nemci . naj* prej zlomiti Poljsko. Nemška zmaga v Gornji Šleziji se lahko smatra kot prvi korak na tej poti. To pa mora Francijo in Anglijo prepričati, da je potreben med njima čim tesnejši sporazum, ki se mora spremeniti čim prej v popolno zvezo. - ..... Italijanska zbornica RIM, 21. marca 1921. Parlamentarne seje se vrše brez prestanka. Zbornica hiti, da dokonča svoje delo in pojde na počitnice. Danes je gotovo, da stojimo pred novimi volitvami. Ako upoštevamo, da zapade proračunski provizorij 30. junija t. 1., tedaj je jasno, da se mora nova zbornica sestati pred koncem junija. Ker pa mora po zakonu preteči najmanj mesec dni med dnevom, s katerim je bil razglašen razpust zbornice in med dnevom volitev, zato se bodo vršile volitve najbrže kako nedeljo v drugi polovici meseca maja. Volitve se bodo vršile v celi Italiji, torej tudi v naših krajih meseca maja. Ministrski svet je na svoji nedeljski seji določil volilne okraje za nove dežele. Julijska Benečija bo volila 15 poslancev ▼ treh volilnih okrajih, iu sicer bo volil goriški okraj 5 poslancev, Trst 4, Poreč (z Istro) 6. Ker je volilni red sorazmeren., pridejo velike manjšine povsod do veljave. V naših krajih bomo prvikrat volili po sorazmernem volilnem redu. Trentinska Benečija pošlje ▼ zbornico 11 poslancev, Za- Politično društvo „Edinost" vabi vse svoje člane na redni občni zbor ki se bo vršil v iorsh, 29. rnnrca 1921., ob 1\ url u gostilni g. Andrija Oliers.iela, uivafa 52 s sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Sprememba § 1 društvenih pravil. 5. Voli iev novega odbora. 6. Slučajnosti. Politično društvo »Edinost«. Domače vesti BJ^KOLIN. 21. Izidi ljudskega glaso* vnnjft v.Gornji Šleziji dokazujejo, da so Nemci dobili v Oppelnu- 94 % f v Gross* Srrelitžii 85 %, v Rosembergu 92%, v Tarnowiizu 83^', v Koselu 94% in v Blehvitzu 90 Z glasov. OPPELN, 22. Dasi izidi glasovanja od 20. t. m. niso še znani v celoti, se lahko že danes postavijo sledeči zaključki o položaju obeh prizadetih držav: Za* padno od črte, ki gre od -.osemberga m pride pri Krapitzu do Odra ter gre po* tem dalje ob tej Reki do Oderberga, je imela većino Nemčija, dočim je probi* valstvo vzhodno in južno te črte, torej ves industrijski del dežele izrazil željo, naj se priključi k Poljski. Samo veiika mesta, ki so po većini nemška, so v tem deru Gornje Slezije glasovala proti Poljski. V ti&tem delu Gornje Šlezije pa, ki se nahaja jugozapadno od gori omenjene črte in kjer ni velikih mest, imajo Poljaki velikansko večino. Naj* večji del Slezije je sicer glasoval za Nemčijo, toda ravno industrijski okraji so se fckazali proti njej in za priključitev k Poljski. Po nemški zmagi v Gornji Šleziji BEROLIN, 22. Državni predsednik je izdal prilikom nemške zmage pri Ijud* skem glasovanju v Gornji Šleziji pro? glas, v katerem je rečeno: Za odločilno zmago v Gornji Šleziji se imamo zahva* liti enodušni solidarnosti vsega nemške* ga naroda. Kljub vsem poizkusom na* sprotnikov, da . bi deželo odtrgali od Nemčije, je velika večina domačega prebivalstva ohranila vero v svojo do* movino. _____ Francija L 1920 PARIZ, 22. Po podatkih, ki jih jc ob* j avilo glavno ravnateljstvo francoskih carinarnic, je bila zunanja trgovina fran* coske republike v L 1920. takšna*le: Uvoz je znašal 35,401,951.000 frankov (proti 35,799.267.000 frankov v L 1919) v skupni težini 50,939.620 ton (proti 38,447.166 tonam Iz L 1919). Izvoz je znašal v istem .času 22.437,757.000 v skup* ni težini od 12,467.346 ton (proti 11.879,600.000 frankom v skupni težim 5,564.360 ton v L 1919.) Amerika Za pospeševanje trgovine z ino* zemstvom WASHINGTON, 22. Novi državni tajnik za trgovino je imenoval komisi* jo za proučevanje poti. po katerih gre der pa enega. Vsega skupaj pošljejo nove dežele 27 poslancev v Rim. Nova zbornica bo štela potemtakem 535 poslanccv. Časopisje se živahno bavi z novimi volitvami in delajo se razni prednacrti. Velika ner-voznost vlada v velikih strankah, med katerimi prestaja socialistična stranka pravcato krizo, ki grozi razbiti stranko Se enkrat na dvoje. Znamenito glasovanje večine socialističnih parlamentarcev za opustitev nepopustljivega stališča, je izzvalo v vodstvu politične stranke, kakor se zdi, odločen odpor. Vodstvo stranke je pozvalo poslanca Ciccottija, naj izstopi iz stranke, ker se je pregrešil proti načelom in disciplini stranke. Glavna obtožba obstoja v tem, da dopisuje buržoaznim listom in se noče pokoriti določbam livornskejfa kongresa. Tudi pioti poslancu Albertelliju, ki je zadnjič glasoval v prilog Giolittiju proti o-sialim padamentarsHin sodru«*om, »e vodstvo zavzelo ostro stališče. Ostali reformisti v stranki so se zavzeli za oba Kprcganjanca* in Turati, predstavnik reformistične struje, se jc izjavil nekemu časopisu glede izključitve Ciccottija baje tako-le: *Gre za upor ijudi, ki ne znajo pisati, "proti takim, ki znajo pisati. Mnogi med nami se nahajamo v istem položaju kakor ooslanec Ciccotti, in r.mo pripravljeni rajši izstopiti iz stranke, kakor pa da bi bili ovirani v naši svobodi mišljenja. Poslanec Ciccotti ne sme odstopiti, ampak je njegova dolžnost, da ^e zateče k parlamentarni skupini in k svoji sekciji«. To je pač hud pop«:r. Reformisti so uporniki in se ne marajo ukloniti. Tn morda se bo parlamentarna skupina postavila po svoji večini po robu ukazom strankinega vodstva. Torej zmeda v stranki je velika in nove volitve so za stranko same potrebne, da izčistijo zrak. Omenil sem že zadnjič, da preživlja tudi ljudska stranka podobno krizo, ki pa je bolj noskrita navadnim zemljanom. Med manjšimi strankami moramo pričakovati, da ae bodo vr<»li pristaši -bojevnikov- v "ilen volilen boj. Volitve bodo torej zelo živahne, volilni boj bo silno oster. Vkljub prerokovanju črnogledega 'iVraiija, ki se boji novih volitev kakor hudič kri^a. pa je upati, da po-t^čojo vo'itve brez velikih nemirov. Od nemirnih volitev si ne more nobena stranka obe-^ti dobička. V ned-^i'-* in soboto so int^roelanti od«Jovar-iali grofu Sforzi na njegove izjavo o zunanji oo-litiki. IL vseh govorov je razvidno, da vlcidu no£e nikakor definitivno odgovoriti na vora-šanja glede baroškega pristanisča in reškega ustia. Vsi govorniki so napadali vladno zunanjo oolitiko. Pred vsem so razdraženi, ker se obravnavajo po GioljUnevt-in ul^azu tako važne zadeve v obliki interpelacij. Razni inlero^lanti so se potegnili za > svo-hodo« »zasu?yoonega« črnogorskega naroda, za katerega usodo se ni pobrigala Italija. Celo neki komunističen poslanec se ie obregnil ob to v»ra3anj<» potegnil za Črno goro. Glede politike proti Nemčiji ocifaio govoi*-niM -vladi, da n<» t»'-a it»lS*anske oolitike, am-oak da je ta v sl^rbi Anglije posebno pa iran-cosk^oa imperializma. FedorzonJ i>il zooei istrskih o-ki jih belčrajska vlada bftie noče izrn-V K-m ozirti na ga i«> rfrof Sfoi-za pomiril »•ekoč, da ie beh kritik« povedati, lako prihajajo v javnost zmedeni nasveti, ki bi pravzaprav bili na mestu pri vajah in skušnjah. Čitamo n. pr.: ta in ta igralec bi mogel igrati bolj živahno, ne bi bil smel pa toliko govoriti z rokami; ali: ta in ta je napravil v tem in tem prizoru par korakov preveč ali pa premalo, ali: oni je igral izborno, samo ne bi bil smel imeti klobuk tako potisnjen v tilnik itd. Dotični poročevalci mislijo, da je vsak, ki zna pisati, tudi že sposoben pisati kritike. Ncjdejo se pa tudi sposobni poročevalci. Ti pa bi morali vedeti, da se mora vsak kritik diletantskih narodnih društvenih prireditev prej poučiti o razmerah ia okolnostih, v katerih se je prireditev podala. Potem 5e nekaj. Imel sem neaavno priliko, čitati o eni in isti prireditvi dve različni poročili, obenem tudi sicer stvarni kritiki. Toda, kar jc bilo prvemu poročevalcu dobro, jc bilo drugemu slubo. Prvi je prireditev hvalil, da je dobro izbrana, drugi je vkljub dobri u-orizoritvi svetoval več pažnje pri izbiranju. Kdo je torej imel prav? Kolikor glav, toliko svetov. Toda, kaj dosežejo doiičniki v tjikih primerih? Igralci, pevci itd. so 3c bolj zmešani, ne vedo, kaj je prav in kaj ni. Pri tero je uajboljše, da se i nadalje držijo svojih učiteljev. Vendar je »uspeh* take kritike večkrat tudi ta, da slišimo od prizadetih diletantom' izjave: Če jim ni prav, naj pa oni delajo in izbirajo, saj nisem plačan . Gredo fn jih nI več. — Poročila o prireditvah so brezdvomno potrebna in je celo želeli, da se redno poda-iajo o vsaki prireditvi, ker je to nekak pregled našega narodnega dela; is'očasno pa v spodbudo drugim krajem. Prepričan sem, da bodo uredništva našega časopisja dra^e volje priobčevala taka poročila, ki pa naj bodo stvarna, splošno spodbujevalna in kratka. Moje mnenje je, da podrobna poročila in kritike pri diletantskih prireditvah niso prav nič na mestu, ker diletant, pevec itd., če že nastopi javno, ni še umetnik po poklicu. Ne moremo reči, da bi za svoje delo pričakoval bogsiga-vedi kakšne poh\aie, tem inanj pa graje za svojo nepopolnost, katere se brez dvoma sam najbolj zaveda. V ostalem pa bi morali vsi u* varevati naše splošne kritične razmere, v katerih se nahajamo, ko se mora v tej naši nesrečni deželi, odtrgani od svojega narodnega telesa, vse začeti znova, a ni pri tem kal vzeti v roke. To naj bi imeli taki kritiki pred očmi in faz bi jim vsled tega svetoval, naj bi se raj« Dred prireditvijo potrudili pomagati prirediteljem, če se čutijo za to poklicane, a po prireditvi naj bi osebno svetovali in popravljal« za v bodoče. Prepričani naj bodo, da jim bodo vsi zelo hvaležni. Ako pa tega nočejo, naj bodo vsaj previdni v svojih poročilih, da ne kvarijo več kot koristijo. Zastopaikl sesata ▼ hotelu *Savoia«. O priliki aneksijske slavnosti, so senatorji iz Pri' morskega povabili v goste zastopnike rimskega senata. Vršila se je velika pojedina, kateri so prisostvovali generaln} komisar is Trsta, baron Melodia, na njegovi desnici je sedela gospa Flora Mo%coni, poslanec Berenini, ki f* imel na desni strani baronico Melodio, In drugi. Ti so sedeli pri častni mizi. Pri drugih bogato obloženih mizah so sedeli poslanci In ministri in drugi uradni zastopniki. Jeli so zela izbrano. Lastnik hotela )e v svoji lastni osebi vršil nadzorstvo. Kakor poroča časopisje, so jeti gospodje In gospe sledeče stvari: 1.) Odte-ščili so ~.e z jedjo, ki jo je napravil na svoj poseben način hotel »Savoia«. 2.) Juha s kokošjim mesom, zavitim y testenino. 3.) Kuhana kambala največje vrste (morska ribaj s ho« biran 1L »EDINOST« landsko omako In s kulienirs krompirjem. 4.) KoSček ledja pomladanske govedine. 5.) Breskve, napravljene na način: Melba. 6.) Potice « smetano. 7.) Sadje. 8.) Kava. Pili so sledeča vina: Belo vino iz brionskega otoka, vino Recciotto Valpolicella, Sumeči Gargia, likerji. Ko so ministri, senatorji in poslanci pojedli, *o se zbrali v predvorju hotela, se rrifrzn^ pomenkovali in so nato odšli. Uradne vesti Izseljencem, ki gredo v Ameriko. Agencija Štefani poroča z dnem 22. t. ra.: Konzulat Zc-dinjenih držav javlja po nalogu državnega urada v Washingtonu sledeče: Ker se je ugotovilo, da prihaja zelo mnogo izseljencev v ameriška pristanišča s ponarejenemi potrdili na potnih listih (zasači se jih do 50 na dan)T je državni urad odredil, da se bodo potne listine izseljencev strogo pregledovale. Kdor bo imel ponarejene listine, se takoj pošlje nazaj, odkoder je prišel. Vsled tega svetuje ameriški konzulat v Rimu izseljencem iz Italije, ki so brez slabega namena lahko dobili ponarejene polne liste in podpise, naj dajo svoje potne liste na konsulatu Zedinjenih držav v pristanišču, odkoder mislijo odpotovati, še enkrat pregledati. Konzul bo pravilne listine brezplačno odobril. Nor stanovaajvki odlck. Generalni civilni komisariat je izdal sledeči odlok pod št. 072 -2033; ! Ceinl. Pri izvrševanju tega odloka in določb, ki jih vsebujejo členi 14- in nastopni komisa-riatskega odloka od 4. avgusta 1920, št 072-4066, poinaga civilnemu komisarju za Trst in okolico posvetovalna komisija. Komisija je sestavljena iz enakega števila lastnikov in najemnikov, ki jih določijo odnosne krajevne organizacije. Ako takih organizacij ni, izbere člane komisije civilni komisariat sam. Komisariat lahko zahteva, da pove komisija svoje mnenje v vprašanjih, katera ji predloži v proučevanje. Člen 2. Po 23. in 24. členu prejšnjega odluka z dne 4. avgusta 1920, št. 072 - 4066 so gotove osebe dolžne naznaniti. Poleg teli pa lahko vsakdo, ki ve za kak prostor, ki je na razpolago in bi bil primeren ali bi se dal prirediti za njegovo ali koga drugega stanovanje, naznani to civilnemu komisariatu. Komisariat se prepriča o okoliščinah in odredi vse potrebno, da se dotični prostori uporabijo. Člen 3. Civilni komisariat lahko prepo\e, da ostanejo prostori, ki so pripravni za stanovanje ali se lahko priredijo za stanovanje, prazni in se ne določijo v ta namen. To velja tudi za prostore v zdraviliščih, ki niso zasedeni. Tudi je vseeno, ali so se ti prostori prej oddajali v najem ali ne. V slučaju potrebe lahko razpolaga civilni komisariat s takimi prostori, jih lahko rekvi.ira in odkaže kot stanovanje osebam in družinam, ki rabijo stanovanje. Člen 4. Civilni komisar lahko določi, da se prostori, ki služijo pisarnam, strokovnim in tr-govskm bankam, zasebnim uradom ter kot poslovni lokali sploh, spremenijo v stanovanje, ako gre: a) za zaloge, ki se ne nahajajo v istem poslopju kot trgovina in jih podjetje nc rabi nujno; b) za prostore, ki so namenjeni za se-' stanke, zabave, čitalnica in za slično rabo, ako ne služijo že najmanj deset let neprenehoma v ta namen ali ako civilni komisariat ne pripo-zna, da je ta raba potrebna in koristna; e) za prostore, ki služijo zasebnim uradom, pisarnam, strokovnim in trgovskim bankam, ako jih dotična tvrdka ali urad iz kakršnegakoli razloga zanemarja. j Člen 5. V zmislu 14. člena kom. odloka od 4. avgusta 1920, št. 072-4066 je civilni komisariat pooblaščen zahtevati tudi, naj se izvršijo potrebna dela, da se prostori, o katerih go- i vorita 3. in 4, Člen, usposobijo za stanovanja. Člen 6. Civilni komisariat pooblasti najem- i aika, da da svoje stanovanje bodisi opremljeno ali neopremljeno, bodisi celo ali le deloma tudi tedaj v podnajem, ako je v najemninski po-j godbi podnajem izrccno prepovedan. Pri tem se mora komisariat ozirati na posebnosti poslopja in socialni stan stanovalcev ter lahko določi, kaj je v posameznem slučaju ukreniti« da ne nastanejo sitnosti. Člen 7. Kdorkoli ima ob času razglasitve pričujočega odloka v najemu več neopremljenih stanovanj v eni aH več hišah, ne sme zahte-i vati za. podnajem svote, ki bi za več kakor 25% prekašala svoto, ki jo sam plačuje najemodajalcu. Samo v slučaju, da je neopremljeno stanovanje, ki ga da bodisi celo bodisi deloma v podnajem, njegovo lastno stanovanje, sme znašati zvišek 50?S. Ta določba velja za neopremljena stanovanja, kajti za opremljena pridejo v vpožtev 30., 31., in 32. člen prejšnjega kom. odloka od 4. avgusta 1920, št. 072 -4066. — Prestopki se kaznujejo z globo od 1000 do 5000 lir, {Konec prifc.) Društvene vesli Pevsko društvo »Adriia« v Barkovljafc vabi vse svoje redne in podporne člane ter prijatelje društva na redni občni zbor, ki se bo vršil 29. marca 1921 v društvenih prostorih. Na vzporedu so običajne točke. Društvo je v zadnjem poslovnem letu priredilo več koncertov, ki so uspeli v splošno zadovoljnost. Nujno potrebno je, da društvo ostane na dosedanji višini, ker le tako bo lahko vršilo svojo nalogo. Komur je pri srcu prospeh tega prepotrebnega društva, ne bo manjkal na občnem zboru. Iz tržaškega iivllenia Tatovi vlomi!i v železno blagajno in odnesli 14.050 Hr. Preteklo noč so odprli neznani tatovi s ponarejenimi ključi elektrotehnično delavnico Maksimilijana Godina v ulici Giulia št. 35. Navrtali so železno blagajno in odnesli iz nje 14.050 lir. Tatvina je bila javljena policiji. Nočni čuvaj Umbert Pensich, ki je na sumu, da je bil v zvezi s tatvino, je bil aretiran. Tatovi ▼ manufakturni trgovini. Isto noč so vdrli neznani tatovi v trgovino s steklom v uL S. Maurizio št. 8. Og tu so vrtali v zid, ki loči trgovino s steklom od manufakturne trgovine tvrdke Varisco v isti ulici št. 6. Na ta način so prišli v trgovino in odnesli za 20.000 lir raznovrstnega blaga za obleke. Lastnik trgovine je naznanil tatvino policiji, ki zasleduje predrzne tatove. — V počeščenje spomina pok« i listra daruje obitelj F. Bande 120 L. — Marija Petrič v Trstu v počeščenjc spomina pok. Pepija 10 L. — V Trstu je nabral Ivan Iz Storii 250 L. Služkinje med seboj 15 L. Milka iz Hrenove ulice 51 L. — Josip S. nabral mej prijatelji in znanci pri g. Kavčiču v Celju 60 dinarjev, ki jih je izročil naravnost v Trst. Hvala darovalcem, tudi Nemcem- Dos'ej izkazanih L 17.362'—, 140 dinarjev. )ok. Antona Ka- Vesti iz GoriSke Učiuifctvo goriškega okraja vdobi nakaznice za velikonočni priboljšek pri predsedniku — Corso Verdi 37. Kako se je praznovala aneksija v Vižovljah. Ob 10. uri: Prihod godbe iz Mavhinj, pri vhodu v vas svira ^ Inno di San Giusto« (70 mož in 15 deklet). Ob 11. uri: Majhen obhod kmetov. Prejšnji predsednik '-Ljudskega odra* drži govor in konča s klicem »Evviva 1" ltaiia«. Govornik neki Legiša in poslušalci sami kmetje.. Ob 11. uri in 20 minut: Prihod tajnika tržiškega i-Fascio di Combattimento«. (Povabljen od odbora). Ob 12. uri: Prihod zastopnikov vlade: Civ. komisar iz Trsta in civ. kom. iz Goricc. Poročevalci *Ere*, ?Piccola« in rPopola^. Sprejem nad vse slovesen. Godba svira »Inno di Garibaldi«. Sprejmejo jih tajnik Ljudskega odra, starosta mavhinjskeg?. Sokola, predsednik Ljud"kege odra in dragi. Ob 12. uri in četrt: Vermouth in onnore del rc d' ltaiia. (Vermouth na čast italijanskemu .kralju}. Ob 1. uri pop.:.: Banket {150 oseb). Ob 3. in pol pop,: Začnejo govori: Zastopnik vlade, domači i. dr.; kot zadnji poiit. tajnik Fascia iz Tržiča. — Konec zabave — iznova igra godba laško himno — ples. (6 fantov v ogorčenju pojo -Hej Slovani-}. Vesti si Nntrmiski Trnovo pri Ilirski BlsfrteL Čitalnica nam je pokazala žc drugi sad svojega povojnega dela. Priredila je preteklo soboto veselico za člane, v nedeljo pa \*eselico za vse. — Pesmi V. Vodopivca so pridobile na mah srca poslušalcev. Pri pevcih opažamo \'iden napredek. Negotovost, ki se je pokazala pri zadnjem nastopu — je izginila. G. pevovodju Milan« Za)c-u za njegovo požrtvovalno delo — čast in hvala. Omenim naj na tem mestu tudi to: Ne bi li kazalo združiti bistriške in trnovske pevce? V slog« moč. Zbor bi nastopil z dvakratno močjo, svetu bi pokazal vzgled, da ume podrediti stranske stvari višjim idealom. Če ste združeni v Sokolu, zakaj ne bi bili tudi tu? — Igrali so: »Starinarica« in »Doktor Hribar. . Pri obeh so bile vloge srečno razdeljene. V drugi je biia res mojstrsko podana uloga Radića, v prvi pa je imponirala Slavka, ic nekje je stal smeh namestu joka ali resnosti, kar se je opažalo tudi pri drugih. Obilo srčnega smeha je vzbudil France, sluga Radiča; ostali so tudi rešili svojo nalogo povoljno; Malinski je nastopil s pravo »gigrl-sko eleganco — Če bi bil kak ljubosumnež med -poslušalci, moral bi se poboljšati, in če bi prisostvoval drug: burki kak hipohonder Radičeve zsorle*, bil bi drugi dan zdrav na duši in na telesu. — Predstava je zazibala verno poslušajoče občinstvo v veselo razpoloženje. Namen je bil dosežen. — Da fe g. režiser Lojze Zaje res spreten v teh rečeh, je dokazal tudi to pot. OBRAMBNI SKIA6 V Trstu darovali: L. R. 200 L, Lojze Stojkič 25 L, Ivan Kacijan 25 L, Milka Godina 20 L, Rojančani 27 L, Stanko Javornik 100 L, Neimenovana 20 L. — V Postojni: Mesto venca na grob pok. gospe Albine Kraigher daruje družina Josipa Lavrcnčič 50 L. — Josip Lavrenčič v počvšč, spomina pok. dr. Oražna 50 L. Volile! v Trstu In okolici! Preglejte takoj volilni imenik in če niste vpisani, reklamirajte svoj vpis! Čas za reklamacije je samo do 29. marca t, 1. Kdor vloži reklamacijo za vpis, mo= ra priložiti domovnico in krstni list ali pa drugo listino, s katero lahko dokaže, da je v anektiranem ozemlju rojen in pristojen. Ker si bo marsikdo še*!e mo« ral preskrbeti te listine, naj se vsak ta= koj potrudi in pregleda volilni imenik. Pregleda naj ob enem, če so njegovi znanci in prijatelji vpisani; če niso, naj jih opozori. Volilni imenik je na vpogled v naseni uredništvu od ponedeljka, 21. t. m. nas prej vsak dan izvzemši nedelje od 9 do 13 in od 14 do 18 ure. Razen tega je volilni imenik do 25. t. m. na uvid v Lonjerju, na Opčinah, v Skednju in na Poseku. Od 26. do 29. bo na uvid v Bazovici, Sv, Mariji Mag* daleni Spodnji, Sv. Križu. V Rojanu, Barkovljah, pri Sv. Jakobu in pri Sv. Ivan ti je na uvid ves čas do 29. t. m. Gospodarstvo Kranjska tiskarna - Savaa v likvidaciji. V zmisiu sklepa občnega zbora se je »Tiskarna Sava v Kranju*, registrovana zadruga z omejeno zavezo, razdružila in je prešla v likvidacijo. Likvidatorji so dosedanji člani načel-ništva. Trgovski dom v LjnbHaei. Kakor poroča ljubljanski »Trgovski lisl-t namerava trgovsko druitvo »Merkur« ob svoji dvajsetletnici, ki jo praznuje ta mescc, skleniti ustanovitev Trgovskega doma v Ljubljani. Njegovi prostori bi se porabili v prvi vrsti za zvero gremije v in trgovskih zadrug, za trgovski gremij Ljubljana in Ljubljana okolica, za trgovsko bolniško blagajničko druitvo in končno uredništvo in upravo »Trgovskega iista*. Le lesne trgovin v Sloveniji. Iz trgovskih krogov se nam poroča, da nameravajo večje slovenske lesne "trgovine ustanoviti po zagrebškem vzorcu konzorcij interesentov za bukove in hrastove prage. Naloga mu bo eliminirati iz trgovine tiste Spekulante, ki slabo orientirane male kmetske producent c železniških pragov z raznimi neosnovanimi trditvami spravljajo dostikrat ob pravičen zaslužek. Tuj« valuta na triaSkem trjfu: V Trstu, 22, marca 1921. NeprepeČatcne krone . . avstrijsko-nemške krono • češkoslovaške krone • • dinarji !eji msTKC dolarji ....«•.« francoski franki t . , . švicarski franki .... angleški funti papirnati . angleški funti, zlati . . rubli ........ napoleonl ...... • ••••• 4.-- 4.50 4.-- 4.50 34.- 35 - 72.-- 73.50 34- 35. - 43.-- 43 50 24.80- 25 — 176.-- 177.— 435-- 435 - 99. - 99 25 112.— 114.— 12.-- 13.- 84 — — NALI 06LAS1 POROČNA POSTELJA, moderno delo, kupljena pred vojno, se proda z vzmetjo. Soli-tario 2, vrata 9. 443 KOLO »Torpedo* v dobrem stanju se proda v ulici Ruggero Manna 3, pritličje. {444 V Trefti, dne 23. marca lm. PRITLIČNA HIŠA, skoraj nova z vrtom, 5 sob, kuhinja, klet, mizarska delavnica, vodovod in elektrika, v bližini Ljubljane, se proda, Ponudbe na An. zav, Drago Beseljak, Ljubljana. 438 VELIK PLES se vrši na belo nedeljo 3. april* {)ri postaji Dutovlje - Skopo. K obilni ude-cžbi vabijo železničarji postaje. 430 POSESTNIK NA KRASU, udovec star 51 let s 50.000 h gotovine in njegova edina hči 24 let stara, želita znanja v svrho ženitve z žensko in moškim kmetskega stanu. Naslov pri upravništvu, 422 CUNJE Čiste, bele in barvane po L 1-4. ter voln» in žimo, kupujem vsak dan. Solitario 1. 40S UBTRALEC in popravljalcc gla&ovirjev in harmonijev Andrej Pečar, Trst, ul. Coronco 1, V. 396 ČEVLJARSKI pomočnik išče dela v mestu ali na deželi. Naslov pove upravništvo. 427 IZVRSTNO HARMONIKO, Glonerjev zistem, prodam po zelo nizki ceni. Josip Rože, Ro-jan 24 (za cerkvijo). 4'34 Jadransku ban!. 3 CosuUch . • ® • Da In ali a . • • « Gero!ira?ch ... Libera Triestfna . Lloyd .... a Lusrino . • • • Martinolich » o Oceania . . « » Prtmuda . . • • Tripcovich 0 o o Aranelea ...» Cement Dalmatlu Cement Spalaio . Teč*}i: V Trstu, 22. marca 1921. 9eoc»»o«»®9» 3.33 414 OOO0OOOOO3O« ' oofi ,c,a«,es90«. 9 r. ee«»09e«*»oa 1325 «oo»Fcniks < t Trsiu, potom zaGlopaišiTa ▼ Sežaal, ▼ popolno mojo zadovolje ost, zavarovalni znesek po pok. I vasi, za kar se najtoplefc zahvaljujem in omenjeno zavarovalni co vsakema priporočam, StorJ«, 13. marca 1921, SLOJI mmi dedič. 3 Dobro Idoča trgovina z mešanim blagom, v večjem kraja na d«žeU, v bližini Maribora, tik farne cerkve in Solc, so radi selitve pod nfodnimi pogoji proda. — Izve se pri »Anončncm in inlormačnem zavoda »VEPEŽ*, Maribor, Sloventba nHca 6. 24^ PODLISTEK (2) V. F. B. V malem svetu Tudi ona je Mla taks, kakor jo je ustvaril dobri Bog in kakor da ji je podelil poseben iar za to, da zna najti povoda za svojo jezo. Jezila ju je \saka malenkost, ki bi drugi človek ^el mirno mimo nje. Nagla, kakor je bila, je redko premišljala, kaj govori in redkeje je presojala besede, ki jih je kdo nji govoril, m od lod je bilo sto nepriiik in neprijetnosti v zakonskem življenju bednega Janka, Da-si je bil sicer potrpežljiv človek, ga je včasih vstrplji-vosi zapuščala spričo take žene, pak je iudi on — razburljiv, kakor co česio na videz mirni ljudje — razgrel in vračal milo za drago, u tedaj je bila gotovo vojtia v hišL Ia če za kateri zakon, je bila za ta veljavna beseda; da je zakon dosmrten boj. Vojna in premirje premirje in vojna — to se je vrstilo vedno, pa sta sc ta dva človeka temu tudi privadila, da sta mislila, da sploh ne more biti drugače. Menda se niti nista mogla zamisliti, koliko lep£e bi jima bilo živlejnje brez teh večnih sporov, ako bi se bila naučila iz njih, da vsa umet- nost zadovoljstva v življenju dveh ljudi obstoji v spoznavanju medsebojnih slabosti in v prizadevanju, da mislila na te slabosti in si jih medsebojno odpuščata. Ali v svoji borbi za kruh ljudje ne prihajajo do tega, da bi se poglobili v svoje du5c in da bi razregili tajnosti življenja. In tudi gospa Solzika ni dospevala do tega, ker je bila misel zaposlena od dnevnih skrbi za gospodinjstvo in otroke. Vedno je računala, kako bi v hiši čim manje potrošila in da bi svoje otroke, dve hčeri in dva sina, čim bolje vzgojila gosposki in oblačila, da bodo izgledali gosposki in da postanejo gospoda, A gosposki je bilo za njih vse, kar nič ne dela, ali pa dela samo z duhom ali peresom — po raznih pi&arnicah. To njeno omalovaževanje stanu, ki mu je pripadala, je imelo svoj koren v njenem pokoljenju: bila je uradniška hči. Če tudi je bil njen oče le mal uradnik, ki v svojem življenju ni prišel iz registraturskega prahu, je bil vendar — gospod, a njegova hči je šc danes ponosna na to, da ni hči kakega takega purgarja, ampak gospoda, ki dobiva ^od cesarja« svojo plačo. To je dajalo tudi smer njenim načrtom, ki jih je imela glede svojih otrok: hčeri da poroči z — uradnikoma, a sinova naj se izšolata za — uradnika. In da bi sc na njenih otrocih takoj poznalo, da so od gosposke matere, je skrbno pazila na njihovo vnanjost in bili so od nekdaj, od malih nog, lepo oblečeni. Tega ni bilo težko zmagovati, ker je Krfvošićeva kupčija sijajno napredovala in je, četndi mala, donašaJa lepo svoto denarja. Da pa fc uradniški sijaj —■ ali sijajna beda — gospe, Solziki zavrtela možgane, to ni čudno v uradniškem mestu, v državi, v kateri traja era uradniške oblasti in militarizma, a je pomembnost meičanskega stanu in neodvisnega stanu padla na nič v javnem živlejnju. Na ulicah, v gledališča, na zabavah, na svečanostih, povsod je videla, da se daje odlika uradnikom in da so ti povsodi zavzema h prve vrste in so s svojim številom potiskali meščane v najzadoeje vrste- s Kdo te kaj šteje 7* — je znala reči svojemu možu, kadar se je prepirala žnjim, ker je Hranil sv«,* stan. »P»v.-m. ko te potrebujejo na volitvah — da, tedai vpraiujejo vsi po bi!... Ali sicerl Glej Mirkovca, ta ima danes svojih stotisoč imetja, pak. ko prihaja no koga. vsak avskultant stopa predenj zato, ker je Mirković — linar, oni drugI pa Je gospod, da. gospod uradnik J umu. il . — rtgistrovsna zadruga z neomejenim Jamstvom — vabi na R lena rei oli zUor ki se bo vršil dne 3. aprifa 192! ob 3.30 po oldoe v zadružnih prostor fc v Tornaj«. DNEVNI RED: 1. Čitanje zapisnika zadnjega obč. zbora. 2. Poročilo načeliJštva. 3. Bilanca za I. 191 4. Volitev novega načelniš*va in nadzornišiva. 5. Revi ijsfco poročilo. 0. Slučajnosti. 2b0 naCelništvo. B". MAČEK LEOPOLD ZOBOZRAVN1K Trst, Corso Vlttorlo Emanuefe III. 24, l. fipr«i«Gfte od In o«9 1S-18. Brezbolestno izdiranje /ob, zhte kron", :!ati mostovi brez neba. Vse po moderrJ tehniki, ameriški in Švicarski sistem E= ■ SI ilH Hllfigl ■lisa ■ive siaaaog Stavbeno Mvo u Rentah Mt. 17 regrstrevana radruga z omejenim j^-nutvocn tzrrlui« vsa v stavbeno *lr*Ao spadajoča de!*, (visoko ia vodnr stavbe). Ltd«!uje načrte ia proračun«. Vr3i cenitve ter sprejema obnovo po vojni poškodovanih starb ca podlag ceoUvc. Ceno smerne. (231) 237 Pozor Slovenci! — TVRDKA — IDEBIASIO i DOMENIŠ \ I Trst, ul. Coroneo 13, teh 12-34 55 priporoča cen], gg odjemalcem, trgovcem in gostilničarjem za ugoden nakup I i ČEŠKE STEKLENINE j ™ H AM nlnr- I rt rt T I r\ <3 rlllnHrl rarnnvr!>hn> ste- _ m I Porcelan, lončevlna, cilindri, razr.ovrs.tne steklenice, kozarci za vino, pivo in žganje, žipe, raznovrstne svetiljke in drugo kuhinjsko sodo, vse po konkurenčnih cenah 33 III III III lil I Radi izselitve v Avstrijo se proda lepo posestvo, v provificijalaem mestu jnžne Štajer-ske« obstoječ« iz naslednjih objektov: 2 eao-nadetropni gospod»ki bifei s 17 parketiraninl sobami, vthkiat trgovskim lokalom, v katerem se nahaja najboljše vpeljana veletrgovina z mešanim blagom na drobno in debelo z letnim večmilfocskim promet um; 1 hiša v kateri je hlev, 2 stanovanji In 2 skladišči, 1 hiša z velikim skladiščem, avto - garažo m kletfo, 1 Icde-nica, 2 svinjaka, drvarnice fn remija za vozove, vse v najboljšem stanju. V hiši je električna razsvetljava, Ustca vodovod za mrzlo in toplo vo Trstf m' Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji S Postopne žrozežKeml ceM kroji o tu-In Inozemnu I ' nii» IIIMMMIiaaiMIIMIM!!