Leto LXTV PoStnina plačana ▼ gotovini V Ljubljani, v torek, 25. avgusta 1936 Štev. 193 a Cen« 1.50 Dlo Naročnin« mesečna S9 Din. za inozem-•tro 40 Din — nedeljska izdaja celoletno M Din, ze inozemstvo 120 Din Uradniitvo je t Kopitarjevi al^UI VENEC ček. račun: Ljub« Ijana št 10.650 i« 10.349 za inseratei Sarajevo iti. 7563, Zagreb 11 v. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Telefoni nredalihrat dnevna (tuiba 205» — nožna 299«, 2994 tn MM lakaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po praznfkn U prava: Kopitar* jeva 6. telefon 2993 Nova družinska politika boljševizma Boljševiška država se spočetka, kakor znano, ni brigala ne za družinsko življenje, ne za nravnost svojih podanikov. V nasprotju s celim vladnim sistemom diktatorske države je na nravstvenem področju boljševizem slehernemu prepustil neomejeno svobodo. Zdelo se je, da hočejo komunisti na tem polju človeku nadomestiti one trde odpovedi, ki so jih na gospodarskem, političnem, kulturnem in socialnem področju od njega tirjali. JNa seksualnem področju so vsled tega kmalu nastale razmere, kakor jih znani predvojni ruski ramonopisec Arzybašev ponazoruje v svojem glavnem junaku Saninu- Zvestoba, čistost, zdržnost, neoma-deževanost in kar je drugih tradicionalnih čednosti krščanskega življenja, so postale predmet jedkega norčevanja in zasmehovanja, ki si ga je privoščila materialistično »napredna« publicistika na račun »meščanskega reakcionarstva«. Dekle, ki ni bila svojim sodrugom vsak čas na razpolago, je bila vedno v nevarnosti, da jo zadene najhujši očitek, ki je pod sovjeti sploh mogoč: da ni dobra komunistka. Nastal je nov tip komunističnih »junakov«, ki je dajal dovolj pikantnega materiala sovjetski beletristiki in žurnalizmu. JSJemoralnost zlasti v vrstah mladostnikov je dosegla tolikšen razmah, da je celo Lenin ni več odobraval. Kdo naj bi podpiral smisel za družino, če pa je bila proglašena za »preostanek meščanske miselnosti«,? za izraz sebičnosti in individualiz-ma? Cerkveni zakon so sovjeti iz vsega početka odpravili in najhujše pobijali. Nikoli ni bilo dovolj zasmehovanja, pozne i e pa tudi prisilnih sredstev in kazni za tiste, ki bi se hoteli cerkveno poročiti. Ostala je le še civilna poroka in še tej so sovjeti vzeli sleherni glob ji pomen, niso je združili niti ne s kako svečanostjo, da bi tem bolj podčrtali, kako malo pomembna, zgolj formalna je za nje zakonska vez. Kdor hoče, da svojemu zakonu tudi zunanji izraz s tem, da ga registrira pri pristojnem državnem uradu. Vendar dolžan ni nihče, da svoj zakon prijavi, ker so tudi neregistrirani zakoni in svobodna razmerja pravno enakovredna z registriranimi, kar tiče preživljanja žene in morebitnih otrok. Priležništvo je torej v boljševizmu legalizirano in pravno z zakonom enakovredno. — Ker pa zakonodaja prizna istočasno samo eno razmerje med enim moškim in eno žensko, zato je bila tem bolj olajšana ločitev zakonov. »Zakonsko zvezo« je bilo mogoče razdreti, ne da bi se zakonca prej o tem sporazumela. Ločitev Je uradno bilo mogoče izvesti, ne da bi zakonec, ki je ločitev zahtevaj, svojega zakonskega druga sploh v nameravanem koraku obvestil. O takozvani »krivdi«, ki naj bi bila vzrok ločitve, torej sploh ni bilo govora. Za ločenega ni obstojala nikaka ovira, da se ne bi je poseg v klijoče človeško življenje ne le iz medicinske, temveč tudi tako zvane socialne indikacije, ki se v komunistični državi, kjer so itak sami reveži, more uporabiti v vsakem slučaju. Tako so se boljševiki lahko norčevali iz osnovnih temeljev človeškega življenja in njegovih najglobljih skrivnosti, dokler je šlo Ie za to, da se industrijskemu proletariatu, ki je v boljševizmu družabno privilegirana plast, daje koncesije v svrho neoviranega spolnega uživanja in dokler je kmet ostal še nepokvarjen in naravno zdrav ter je s svojo rodnostjo skrbel za zadosten deloven naraščaj. Toda odlične ma-nire industrijskega delavstva, ki je pod boljševizmom prevzel vlogo meščanstva v zapadnih evropskih državah, so kakor plamen v vetru segle tudi v podeželje. Dobilo se je posnemal-cev več, kakor so si komunistični mogotci želeli in to že tedaj, ko je bil kmet na svoji zemlji še kolikor toliko samostojen. Stalinova kolektivi-zacija zemlje in kmetskega prebivalstva, izvedena skoraj popolnoma v zadnjih letih, pa je imela tudi jako usodne posledice na naravni razvoj prebivalstva. Pokazalo se je, da ima kmet rad otroke, dokler je gospodar svojega posestva in je vesel, da ima s kom obdelovati zemljo in jo komu zapustiti. Boljševiki pa so iz kmeta napraviti kmetskega delavca in pro-letarca, ki je le še najemnik in ne več posestnik in ki je pokazal, da je enako malo kakor njegov sodrug v mestu voljan skrbeti za družino in se zanjo pehati. Saj komunizem v sjpol-nem pogledu dovoljuje vse užitke brez sleherne odgovornosti I Kakor hitro je materialistični komunizem tako daleč »zbrilital« tudi sovjetskega kmeta, kakor je bil »zbrihtan« na osnovi njegovih naukov meščanski industrijski delavec, se ni dalo več prezreti, da je po tej poti sovjetska država obsojena na počasno propast. Odpravljanje plodu je v podeželju zavzelo strahoten razmah- Niso pa tega zločinskega posla opravljali le zdravniki, ampak predvsem razni mazači, laži zdravniki, zakotni padarji in podobna sodrca, ki ima tudi pri nas polne roke, enakega dela. Voditelji boljševizma so bili pametni dovolj, da so uvideli, da so osnovni temelji družbe načeti... Zato naenkrat prevrat, ki je proglasil za proletarsko čednost, kar je deset let smešil kot meščanski predsodek — in za korupcijo meščanske družbe, kar je prej veljalo za odliko proletariatu. Dne 26. maja 1936 je bil objavljen načrt novega zakona o družinskem življenju z namenom, da se odpre javna razprava o novi družinski politiki- Zakonski načrt je predlagal: Zakonita prepoved odprave plodu, razen če gre za to, da se reši življenje matere ali otroka. Zlorabe se kaznujejo z zaporom do dveh let. Nasprotno pa se razpišejo nagrade za družine s številnimi otroci. Od sedmega otroka dalje dobiva družina za vsakega otroka le'no po 2000 rubljev skozi pet let. Za ločitev zakona jr treba pristanka obeh prizadetih; razven tega se ločitve obdavčijo: prvič z globo 50 rabljev. drugič 150 za tretjo >in naslednje« pa po 300 rubljev. Na potnem listu (internem za gibanje v sovjeti ji, ki ga mora vsak imeti! bo označeno. obsodb ,h Diktator Stalin - sam V Moskvi Vsi stari člani prvega vodstva boljševihov pobiti ali izgnani Moskva, 24. avgusta. Sodišče je vseh 16 obtožencev v Zinovljevem procesu obsodilu na »mri z ustrelil vi jo. Obsodba postane izvršna v časiu 72 ur. Obsojenca imajo pravico, da vlože prošnje na predsednika izvršnega odbora, ki ima pravico, da iz lastne pobude zmanjša smrtno kazen na ječo pod najmanj 10 let. Vsi obtoženci so pri čitanju smrtne kazni bili zelo mirni. Oslo, 24. avgusta (Havas). V svoji izjavi o smrti Tomskega, pravi Trooki, da je lo znak smrti celokupne boljševiške stranke, njenih tradicij in njenega programa, boljševiška strankarski odbor so svoječasno tvorili Trocki, Ljenin, Zinovjev, Ka- menjev, Rikov, Tomski in Stalin. Ljenin je mrtev, pet osialih članov tega odbora pa je obsojenih na smrt zaradi zarote proti Stalinu, ki jo je baje pripravil Trocki. Samomor Tomskega je logična posledica moskovskega procesa. London, 24. avgusta. AA. (Havas) Moskovski proces m obsodba sta izzvala veliko senzacijo v londonskih političiih krogih. »Daiily Telegraph« pravi, da bo škodovalo miru med narodi dejstvo, da je državni pravdnik vplefel v zaroto nemško lajno policijo Gesla po. »Daily Telegraph« pravi, da so trditve o tej zvezi fantastične. Resnica, komedija ali histerija ? Proces, kii se je te dni odigral pTed krvavim sodiščem v Moskvi in ki bo imel kmalu eno ali dve nadaljevanji, ki bodo vsa zahtevala lepo število smrtnih žrtev, je nekaj, kar navaden človek ne more izlepa razumeti. Na zatožni klopi so bila tn še pridejo sami najožji tovariš« in sodelavci očeta boljševiške revolucije Ljenina. Sedanji ruski diktator Stalin je dal obsoditi na smrt tiste ljudi, ki so z Ljeni-nom vred ustvarili rusko sovjetsko unijo. To so možje, ki so ustanovili komunistične strokovne zveze, izdelovali ideologijo stranke v sovjetskem tisku, dala Rusijo težko industrijo pod državnim nadzorstvenim vodstvom, jo prvi zastopali v inozemstvu ter ustvarili rdečo armado: Zinovjev, Ka-menjev, Radek, Buharin, Tomski, Rakov, Pjatakov, Ugljanov, Smirnov itd. Ko to pišemo, so najbrže že padli streli, ka bodo položili v grob najimenitnejše izmed teh voditeljev ruskega boljševizma, druga pa bodo kmalu sledili. Revolucije, ki požirajo voditelje Vsaka revolucija je požrla svoje prve voditelje, toda ruski slučaj je vendarle posebnost, kakršne doslej nismo bili vajeni. Danton, Robes-pierre in drugi so morali že v prvih letih revolucije pod sekiro, Ljeninove tovariše pa je zadela ta usoda šele po 18, 19 letih. Nekateri izmed njah, kakor na primer Radek, so še do včerajj pisala uvodne članke v »Izvestjih«. Ali je ruska sovjetska tajna policija, ki vendar slove kot najboljša te vrsfe na svetu, res šele sedaj izsledila njihovo zarotniško delavnost proti obstoječemu režimu? Na vsak način je kaj sumljivo, da so možje, ki prvotno niso bili z Zinovjevim in Kamenjevim obtoženi prolisialinske zarote, bili razkrinkana šele na procesu ob obtožencev, med katerima je velik del obstojal iz temnih elementov, ki so navadno zapleteni v take afere. Od početka je režimsko časopisje trdilo, da je zarota delo Trockega, to je tistega skrajno levega krila komunistične opozicije, ki dolžii Stalina, da je odstopil od Ljernno-vih smernic, da dela lako v socialnem oziroma gospodarskem oziru, kakor v zunanji politiki kompromise z zapadno buržujsko miselnostjo m politiko in da se je izpreobrnil k »ruskemu nacionalizmu«. Toda Tomski, Radek in Buharin, ki bodo sedaj posadeni na'zatožno klop, doslej niso veljali za trockiste, ampak za nekake desničarje, ki so bili že 1. 1932, ko je Trocki bil izgnan, odločno proti njemu. Ali je Stalinov režim morda hotel zadeti sploh vse one, ki se prištevajo k opoziciji proti njegovemu režimu? V tem slučaju pa ne bi bilo razumljivo, zakaj so bili že od začetka vsi topovi iz režimskega tabora naperjeni proti Trockemu kot edinemu glavnemu povzročitelju zarote, ki da hoče smrtno zadeti vprav sedanji režim, ki se trockistom ne zdi več pravoverno komunističen? . , ' ''p( i- *. f% ' Dogovorjena igra? Mnogi so mnenja, da je ta proces sploh velika komedija in Trocki sam je izjavil, da je Stalin insciniral velikanski humbug. To bi potrdile čudne samoobtožbe obtožencev, ki se sami niso hoteli nati zagovarjati, ampak so sami sebe še bolj obtoževali nego obtožnica sama, poveličevali režim tn pravičnost smrtne kazni, ki jim je namenjena, ter sebe sami označili ža izdajalce, hinavce in nesramneže, ki so se udinjali takemu zločincu, kakor je Trocki... Toda težko je verjeti, da bi bila to dogovorjena igra, ker so sovjeti kljub temu samoporiiževanju obtožencev neusmiljeno dekretirali smrtno obsodbo nad njimi, kateri bo sledilo še več takih obsodb nad ljudmi, o katerih se ne more s toliko gotovostjo pričakovati, da bi na lak način pljuvali sami na sebe, kakor je storila to pTva skupina obtožencev. Tukaj imamo brez dvoma opraviti z nekim psihološkim pojavom, ki ga pozna samo Rusija, to je samoobtoževanjem ruskega človeka takih grehov in zločinov, ki jih večkrat niti ni storil, ampak sc mu le zdi, da jih je sloril po neki nam nerazumljivi bolestni avtosugestiji. O takih stvareh beremo veliko slučajev, tako pri Tolstem, kakor pri Dostojevskem in drugih ruskih pisateljih. Dostojevski sam se je pred svojim največjim sovražnikom Turgcnjevim enkrat obtožil najgnusnejše pregrehe, o kateri je čisto gotovo, da je ni nikoli zagrešil. Iz samoobtožb Ljeninovih tovarišev kot take, še ne sledi, da bi v resnici bila po vsej Rusiji razpredena teroristična stranka, ki bi bila izvršila ali nameravala izvršiti zločine, katerih je bila obtožena. Najbrže je razprava sama z vsem težkim moralnim miljejem, ki leži nad Rusijo, ob tožence tako čudno potlačila, zmedla in duševno razkrojila, da so se sami prepričevali o namenih in dejanjih, ki jih saj po veliki večini sploh ni bilo, ali pa so hudo pretirana. Vloga Trockega Nekaj pa je na stvari le bilo, tako da ne moremo reči, da bi bil ves proces izključno le komedija ali izrodok politične histerije, ki vlada v sovjetskem miljeju. Kar se tiče Trockega, verno, da je že 1. 1931 na otoku Principo napisal brošuro o španski revoluciji, v kateri razlaga metode revolucije, ki se danes v Španiji dejansko izvajajo. Sedanjo revolucijo v Španiji ni razvnel v prvi vrsti ali rizključno Trocki, ampak predvsem oficijelna Kominterna, toda Trocki ima na Španskem veliko pristašev, tako da more po pravici reči, da ima tudi on zasluge za to, kar se sedaj dogaja na Španskem in kar bi moskovski komunizem rad razvnel po vsem svetu. Tako se nam torej Trocki predstavlja kot nevaren konkurent Kominterne, ki ima največ interesa na tem, da to konkurenco one- mogoči in to priliko izrabi tudi v to, da vpliv Trockega izpodkoplje v vseh državah Evrope sploh. Trockizem namreč meša Kominterni račune tako v Španiji kakor drugod, in zato je Stalin sklenil, da Trockega enkrat za vselej kompromitira v očeh vseh, ki jim je na ugodnem izidu španske revolucije in na zrevolucijoniranju zapada sploh — uspeh, ki ga lahko ogrozi in uniči vsaka nepremišljena separatna akcija, kakor je akcija Trockega. To je bil gotovo eden glavnih vzrokov, da je režim in-sceniral protizarotniške procese v Moskvi. V Mos-avi pravijo, da je sedaj res prišel trenutek, ko se lahko ves svet dvigne s svojih dosedanjih tečajev in je v tem važnem momentu seveda neljub in skrajno škodljiv vsak poseg, ki nima svojega središča in vodstva v Moskvi. Sovraštvo proti Stalinu Res bo tudi, da 60 bili nameravani atentati na Stalina in nekatere njegove tovariše. Bržčas pa so ti atentati bili zamišljeni od tistih temnih elementov, večinoma židovskega pokoleaija, ki so bili soobtoženi s starimi ljeninisti, dočim so nekateri izmed teh najbrž res simpatizirali s takimi namerami, v kolikor so jim bile znane, pa najbrž brez zveze s Trockim, ako je Trocki sploh take namere imel. Sovraštvo proti Stalinu je na vsak način nastalo in se poglabljalo v Rusiji sami, kjer režim onemogočuje tudi najmanjšo opozicijo, dočim ljudstvo najbrž že čuti dobo, ko bo vendarle moglo dati vsaj nekaj duška svojemu lastnemu mnenju in prepričanju, česar se obstoječi režim seveda zelo boji, tembolj, ker nezadovoljstvo s Stalinovo politiko čedalje bolj narašča, ker požira vse narodove sile za imperialistično-revolucionarne sile te politike, ki si ustvarja ogromno armado in nalaga ruskemu ljudstvu še daleko večja bremena, nego mu jih je nalagala zunanja politika carjev. Sovjeti so izrabili proces tudi v to, da so hoteli zaroto prikazati kot delo evropskega fašizma. Toda izpovedi temnih elementov, ki so poleg Zinovjeva sedeli na obtožni klopi v Moskvi, so take, da takoj vidimo, da imamo opraviti s špijoni in kon-trašpijoni, ki so morebiti res prihajali v dotiko z agenti voditelja nacionalno-social. nemške policije Himmlerja, vendar pa utegne biti ta del obtožbe v največji meri plod fantazije, ki deluje na podlagi izvestne politične tendence. Proces je in ostane v glavnem simpton težkih notranjih prilik sodobne Rusije in njenega režima, ki očividno preživlja hudo krizo in hiti zopet polnili ječe po vsej obširni Rusiji. Blejsko jezero in grad tast Zadružne gospodarske banke Bled, 24. avgusta. Kakor nam poročajo z Bleda, se je danes tu začela javna dražba Kendovih posestev. Kot glavni ponudnik je nastopila Zadružna gospodarska banka po svojem zastopniku dr. Voršiču. Na vrsto jc prišla danes dražba jezera z gradom, ki ga jc kupila Zadružna gospodarska banka za 8,658.207 Din. Dražba je potekala v najlepšem redu. Razveseljivo je dejstvo, da je prišel sedaj ta lepi kos naše zemlje v slovenske roke. Podrobnosti o tej dražbi bomo poročali jutri. Ureditev trgovine z Italijo Italijanski predlog 3 :2 Kupovali bomo torej več kot prodajati Belgrad, 24. avg. m. Po izročitvi note, s katero je Italija predložila jugoslovanski vladi pogajanja za sklenitev začasne trgovinske pogodbe, ki bi trajala toliko časa. dokler se ne izplača naš previšek v Italiji, je sedaj italijanska vlada stavila konkreten predlog o vsebini te začasne trgovinske fiogodbe. Iz predloga je razvidno, da je osnova pogodbe kontingentiranje izvoza v Italijo in Jugoslavijo. Ta predlog predvideva razmerje 3:2 v korist Italije. Naš tromesefni izvoz hi znašal 14,500.000 lir, uvoz iz Italije pa bi znašal trome-sečno 21,075.000 lir. Predmeti in kontingenti za četrto tromesečje t. 1., ki pridejo v poštev za izvoz v Italijo, so na podlagi tega predloga: Živina in živalski proizvodi za 4.5 milij. lir, rude (svinec, cink in baker) za 2.6 milij. lir, apno in cement za 1 milij. lir, gradbeni les za 3 milij. lir, les za kurjavo za 500.000 lir, premog za 300.000 lir, ostali produkti, predvsem koruza, fižol, sulic live, sulic gobe in drugo pa za 14,500.000 lir. Za Jugoslavijo pridejo kot uvozni predmeti v po- stov predvsem limone, riž, olje, avtomobili, avtomobilski deli, razni predmeti iz kavčuka, »vila, svilene tkanine, žveplo, poljedelski stroji in stroji za tekstilno industrijo. Kakor smo omenili, bo po tem italijanskem predlogu znašal izvoz gradbenega lesa iz Jugoslavije v Italijo v četrtem tromesečju 3 milij. lir, p.-voz lesa za kurjavo pa pol milijona. Po mišljenju naših strokovnjakov ta kontingent za Italijo ni zadosten. Italija sama rabi mnogo več gradbenega lesa za eno tromesečje. Radi tega se dela na to, da bi se ta kontingent povečal in v vsakem slučaju izvoz zagotovil že radi tega, ker Italija dobiva les tudi iz Avstrije, ki je največji konkurent našim izvoznikom. Zagrebška vremenska napoved: Pričakovati je poslabšanje vremena. Zemunska vremenska napoved: Jasno v vsej kraljevini. kolikokrat je bil kdo ločen. Zviša se tudi vzgo-jevalnina za otroke: za enega otroka četrtina plače, za dva tretjina, za tri in več polovica Elače ločenega zakonca. Kdor ne bi plučal (pa i imel zaslužek), bo kaznovan z zaporom do dveh let. — Ta predlog jc z malenkostnimi spremembami, ki pa so t i že vpoštevane, postal zakon in stopil v veljavo 2T. junija 1936. Javna razprava je bila precej živahna. Zelo so načrtu oporekale ženske in zatrjevale, da ne marajo otrok zato, ker so plače tako nizke, dn ne ;ad>». ra preživljanje družin;- in :■« ker ao tako obupno žalostne 'tap u-anjskn razmere, ko niti roditelji brez otrok nimajo kje stanovati. Seveda je oboje znano tudi sovjetski vladi, oziroma komunistični stranki, ki je iz prav teh razlogov preje priporočala orljjravo plodu. Ako boljševizem sedaj kljub temu priporoča in zahteva drugačno družinsko politiko, je to radi toga, ker se je pričel bati, da mu usahne delovna in vojaška moč. Sovjeti so dvignili red- no armado na dva milijonu mož; za to je pu treba desetine milijonov zdravih družin, sicer ne bo dovolj vojaškega naruščaja- V ozadju novih odredb torej niso kaki moralni ali etični razlogi, temveč izključno im|)erinlistično-vojaški. (Toda, saj se meščanska zupndnn družba niti do te modrosti ne more povzpetil) Ne mi- slimo, da se je boljševiška država z novim ko rakom kaj približala tradicionalnemu krščanskemu jiojmovanjti o družini. Nasprotno: kot kolektivističnn država se mu je celo oddaljila, ker bo poslej skušala reglementirati celo število rojstev v poedinih družinah. Novi zakon pomenja le poostritev kolektivistične kontrole nad človekom, oziroma nad njegovim spolnim življenjem. Kljub temu pa ni verjetno, da bi komunisti z novo družinsko politiko dosegli kakšne bistvene uspehe. Kajti gre za stvari, do katerih politična oblast nima moči. Ako znkon in spočeto življenje zakoncem" ni več skrivnost in svetost, ki je najgloblje utemeljena v nadnaravni veri, potem je ni več sile, ki bi mogla to skrivnostno duhovnost, ki čuva nad človeškim zakonom, nadomestiti. Ko človek postane mu-terialist, sc bo mnlo zmenil za pozive k patriotizmu, nacionalizmu, ali razredni zavesti. Propadajoča meščanska družba je zadosten dokaz! Kajti patriotizem ali razredna zavednost zahteva idealizma, ki ga materialist ni sposoben. Boljševiki so se mnogo prizadevali, da med ljudstvom ubijejo nravstveno in versko pojmovanje družine. S pozivi k sovjetskemu patriotizmu jih sedaj tudi ne bodo spreobrnili Najverjetnejša posledica nove znknnodnje bo tn rit bodo sovjetski podaniki vse to kar so sednj delali zakonito, poslej delali nezakonito. Večina teh. ki se sedaj branijo otrok, bo verjetno segla po antikoncepcionnlnih sredstvih — to ho ves uspeh nove boljševiške družinske politike. drin. Tajna okrog Horthyja Podonavska Četverozveza: Him-Berlin-Punaj-PeSta Budlinpelta, 24. avg. b. Madjarska javnost z zanimanjem spremlja obisk kraljevskega namestnika Horthyja v Astriji in Nemčiji. Po uradnih komentarjih je ta obisk čisto zasebnega značaja; Horthyjeva pot k Hitlerju in Miklasu je zgolj vljudnostno dejanje. Do tega trenutka ni ie nikakih poročil iz poučenih virov, ki bi mogla to razlago ovreči. Mislijo da bo uspeh tega potovanja v prvi vrsti okrepitev prijateljstva med Avstrijo, Madžarsko in Nemčijo. Toda dodati bi se mogla tudi Italija, ker je prav lahko mogoče, da bo kraljevski namestnik na tak ali tak način ponovil proti italijanskem kralju gesto, ki jo je storil nasproti državnima poglavarjema Avstrije in Nemčije. Nekateri madžarski politični krogi vidijo v tej gesti formalen demanti za tiste, ki so še pred kratkim trdili, da je Nemška ekspanzija v donavski kotlini zelo nevarna za Madžarsko. Potemtakem gre za ustanovitev podonavske četverozveze, ki bi se ji priključila še Poljska. Rim, 24. avg. AA. (Havas). Glede na sestanke med Horthyjem, Schuschniggom in Hitlerjem so se razširili glasovi, da bo madžarski kraljevski na- mestnik Horthv obiskal tudi Mustolinija. V pooblaščenih krogih izjavljajo, da vsaj za zdaj nič ne potrjuje, da bi bil nameravan tak sestanek, očitno bi bil zaradi prisrčnosti razmerja, ki vlada med Italijo in Madžarsko, tak sestanek možen in bi do njega tudi prav lahko prišlo, č« bo admiral Horthy izrazil namero, da bf nadaljeval obiske, ki bi bili prav tako vljudnostni kakor dosedanji. Toda ne kaže, da bil kdo že izrekel tako namero. Po drugi strani bo pa predsednik italijanske vlade Mussolini danes odpotoval v južno Italijo na manevre, ki bodo trajali do konec tega meseca. Pariz, 24. avg. c. Francoski časopisi še zmeraj samo ugibajo o Horthyjevem potovanju v Berch-tesgaden. Danes prevladuje mnenje, da je Horthy šel k Hitlerju, da odstrani nekatere težave, ki še vise med Italijo in Avstrijo na eni in med Nemčijo na drugi strani. Baje bi si madžarski regent hotel pridržati vlogo razsodnika v težavah med temi zavezniki, da bi tako Madžarsko zaSčitil pred veliko zvezo med Avstrijo in Nemčijo, ki bi bila lahko Madžarski prav tako nevarna kot bi bila nevarna vsem ostalim podonavskim državam. Nemčija zasede Raleare ? Istočasno pa daje pobudo za zaporo orožja za Španijo Pariz, 24. avg. b. V francoskem glavnem mestu se širijo vesti, da pripravlja nemška vlada novo iznenadenje v zunanji politiki. Njeno sistematično protisovjetsko in protišpansko stališče služi brez dvoma kot plašč, da nekaj zakrije. Medtem, ko nekateri pričakujejo, da bo Nemčija izkrcala svoje mornarje na Balearskih otokih, pa so drugi mnenja, da namerava Nemčija samo proglasiti podaljšanje vojaškega rokB na dve leti, Ta svoj sklep bo utemeljila s sovjetsko nevarnostjo. Čeprav bi Nemčija to lahko storila z objavo na-redbe, pa so pariški listi mnenja, da bo Hitler za to uporabil državni zbor, ali pa nurnberški strankin kongres. Tisk se bavi tudi s posledicami, ki bi mogle nastati, če bi Nemčija zasedla španske otoke, pa tudi z napetostjo, ki bi mogla nastati, če bi proglasila dvoletno vojaško službo. Predvsem bi bila v tem primeru odgo-dena konferenca petih velesil, ki bi se pozneje le težko sestala, nemška brezobzirnost pa bi peljala tudi v to, da bi se pričele vse države mrzlično oboro-ževati. Veliko pozornost je v Parizu zbudil tuli obisk guvernerja Horthyja pri Hitlerju. Listi ugotavljajo, da inicijativa za rešitev podonavskega problema leži sedaj v rokah Berlina. Dveletna vojaška služba v Nemčiji Berlin, 24. avgusta. AA (DNB.) Državni vodja Hitler je danes objavil odlok o trajanju aktivne vojaške službe. V odloku pravi med drugim: Aktivna vojaška služba traja v vseh treh vrstah orožja dve leti. Minister vojske in vrhovni poveljnik vojaške sile bo objavil potrebne prehodne ukrepe za izvršitev tega odloka. Nemški predlog za zaporo orožja Pariz, 24. avg. e. V presoji dogodkov v Španiji je nastopila doba velikega pomirjenja in mirnejše presoje mednarodnega položaja. Danes se je dogodilo v Berlinu važno dejanje, ki obeta, da je izključeno,- da bi zaradi španske državljanske vojne prišlo do oboroženega konflikta v Evropi. Danes jx>poldne je bil francoski veleposlanik v Berlinu, Andre Francois Poncet, nenadoma nuj- no poklican v zunanje ministrstvo, kjer mu je bila na naslov francoske vlade izročena nota. To noto je francoski poslanik takoj nato odposlal v Pariz, kamor je prispela v prvih večernih urah. Toda nemški uradni tiskovni urad DNB je že po-poldne objavil vsebino te note, ki pravi: Nemška vlada se je sedaj prepričala, da so vse v poštev prihajajoče vlado pripravljene uvesti prepoved nad nvozoin v Španijo. Nemška vlada zato izjavlja, da tudi ona sedaj uvaja zaporo nad izvozom orožja v Španijo in izjavlja, da stopa prepoved izvoza orožja v Španijo takoj v velja-v o. Vendar pa nemška vlada izjavlja, da ta korak še ne pomeni rešitve nemških zahtev napram španski vladi, ki še ni vrnila zaplenjenega prevoznega letala iz Madrida. V tem oziru si nemška vlada še pridržuje vso svobodo akcije.« Ko se je v Parizu izvedelo za vsebino te note, je zavladalo precejšnje pomirjenje v vladnih krogih. Prevladuje prepričanje, da bo sedaj pogodba o španski nevtralnosti lahko v nekaj dneh podpisana. Pariz, 24. avg. c. Kot prvi odmev nemške note je danes zvečer policija v Parizu aretirala štiri komuniste, ki so nabirali prispevke za pomoč španski vladi. Aretirani komunisti so na policiji izjavili, da se tudi v drugih delih mesta nabira za špansko rdečo armado. Policija sedaj lovi te komuniste. London, 24. avg. e. Vest o nemški noti je bila v Londonu sprejeta z velikim olajšanjem. Reuter objavlja komentar, v katerem pravi, da je sedaj slednjič odstranjena nevarnost evropske vojne zaradi španske državljanske vojne. Rdeča pomoč iz Francije Pariz, 24. avg. A A (DNB) «PopuIaire» objavlja spisek prispevkov, ki jih je nabrala francoska ljudska fronta v korist španskih levičarjev. Doslej je bilo nabrano 1,751.000 frankov. Beli miličniki iz Italije Pariz, 24. avg. A A. (DNB) Radio postaja v Sevilji poroča, da je general Quiepo de Liano sprejel ponudbo nekega katalonskega poročnika, ki je pobegnil v Italijo, kjer namerava sestaviti milico katalonskih nacionalistov. Ta milica bi se pridružila nacionalističnim četam, ki se bore v južni Španiji. Ti miličniki bi prišli preko Portugalske v Španijo. Po bojiščih Pariz, 24. avg. b. Po zavzetju Badajoza v pretekli nedelji je nastal precejšen zastoj v operacijah na obeh straneh. Oba nasprotnika se pripravljata mrzlično za odločilni boj. Beli so storili vse, da zavzamejo St. Sebastian in Irun. Ko bosta padli ti dve komunistični trdnjavi in ko si bodo beli zavarovali hrbet, bo njihova ofenziva proti Madridu lahka. Rdeče čete pa z vso silo h"bčejo zavzeti pokrajino okoli Gijona in Ovieda, kjer bi tako dobile važne strateške položaje, ki bi jim odprla vrata Asturije. V teku včerajšnjega dne je bilo na vseh frontah precej živahno. Vsi znaki kažejo, da je povsod položaj belih mnogo ugodnejši, kakor pa rdečih .Edino pri Gijonu je položaj za bele slab ter so tukaj rdeče čete zajele veliko število belih, ki so jih takoj spravile pred vojno sodišče in ustrelile. Beli bombardirajo Madrid London, 24. avg. b. Nad Madridom se je pojavila včeraj večja eskadra belih letal. Z letal, ki jih je bilo 21, so najprej metali letake in napovedovali madridskemu prebivalstvu, da jo rešitev zelo blizu. Z letal je bilo vrženih tudi nekaj deset bomb na letališče Quadro Vientos, na katerem je pred nekaj dnevi prišlo do odkritega odpora, ki pa ga je rdeča milica v krvi zadušila. Bombe so razdejale nekaj objektov, uničenih pa je bilo tudi nekaj letal, ki se iz strahu pred uporniškimi letali niso upala dvigniti vzrak, čeprav so bili piloti na mestu. V Madridu je zavladala zaradi tega silna panika in komunisti so z vseh streh streljali kakor blazni na uporniška letala, vendar pa popolnoma brez uspeha. Vlada je pripravljena, da v slučaju nevarnosti takoj zapusti Madrid. Po istih vesteh je tudi na letališče v Salamanci prispelo 15 uporniških letal, ki bodo skupaj z ostalimi belimi letali izvršili koncentričen napad na Madrid in s tein odprli pot beli armadi do cilja. Poraz rdečih na severu Lisbona, 24. avg. b. Kolona rdečih, ki je prodirala v smeri od Valencije in Barcelone, da zavzame mesto Guadelupe, je doživela strahovit poraz. Ta kolona je nosila ponosno ime »F a n t a s m a« ter so splošno smatrali, da bo premagala vse bele postojanke. Prodirala jc s precejšnjo naglico proti belim postojankam, ki pa so že bile obveščene n njenem jtrihodu in ji nastavile pasti. Ko je rdofa kolona prispela na določeno mesto, so jo beli obsuli z vneli strani z ognjeni ter jo pognali v beg. Pri tem so beli zaplenili iT bliiidiranih avtomobilov, dve topovski bateriji ler veliko drugega orožja. Rdeče miličnike so skoraj vse pobili, le nekaj se jih jc v divjem begu rešilo. V Cordobi so beli potolkli večji oddelek komunistov. Na ulicah je bil pravi pokolj. 5 škofov ubitih Rim. 24. avg. b. >0sservatore Romano« poroča, da je bilo po merodajnih vesteh. ki so prispele iz Španije, ubitih 5 škofov, nekaj drugih škofov in visokih cerkvenih dostojanstvenikov pa je še vedno zaprtih. Madridski ško! in kardinal nadškof iz Toleda sta so rešila. Poročila betih Markiz Quintanar je včeraj v nekem intervjuju v Burgosu izjavil: »V roku treh do štirih dni bo naša vojska začela ofenzivo proti marksistom v okolici Madrida. Takoj nato bomo zavzeli Madrid. Po zmagi bo nad Španijo zavladala vojaška diktatura, ki naj pripravi teren za režim, ki bo odgovarjal interesom domovine.« General Franco poroča, da so bili rdeči pri staši, ki so napadli Cordobo, pokošeni od belih letal. Letala so ponovno metala letake nad Tole-dom in Alcazarjem, v katerih pozivajo branilce, da naj vzdrže, ker je pomoč blizu. Poročita rdečih Pariz, 24. avg. AA (DNB) Radijska postaja v Oviedu poroča, da vlada v mestu pojioln mir. Čele rdečo madridske vlade so se umaknile s svojih postojank, ki so jih zasedle v okolici mesta. V Madridu je bil ustreljen glavni urednik lista »ABC« in predsednik madridskega časnikarskega društva Alfonzo Santamaria. Ubil je bil pravtako tudi znani madridski igralec Rivalles. Notranje ministrstvo objavlja, da v vseh mestih, ki jih je zasedel general Franco, vlada največji teror. Pred Oviedotr. so rdeče čete zlomile belo obrambno črto. Pred Saragoso so rdeče čete pobile oddelek belih in jim zaplenile 4 topove. Mnogo belih je bilo ujetih. Vojno ministrstvo poroča, da so se pred Cordobo predali mnogoštevilni beli. Neresnične so novice, v katerih se trdi, da so beli bombardirnli letališče (juatros Vientos in Getafe. Pariz, 24. avg. b lz Katalonije poročajo, da je tamkaj proglašena mobilizacija letnikov 1934 in 1095. Vsi vojaki so bili takoj odposlani na razna bojišča. Toča uničita trem vasem tetino Novo mesto, 24. avgusta. V soboto, dne 22, t. m. je divjala nad Novim mostom in okolioo silna nevihta. Najhujše je bilo v bližini HmeLjnika, kjer sta se srečala dva zračna vrtinca, od severa Ln zahoda. Razdejanje je bilo strašno, posebno še zaradi tega, ker je po viharju začela padati debela toča, ki je uničila vse poljske pridelke. Na njivah, kjer je rastla koruza, se komaj še pozna, da je tu sploh kaj rastlo. Naravnost razdivjala pa se je nevihta nad vasmi Karteljevo, Globodol ter Gornjim in Dolnjim Kamenjem. Najbolj je prizadeta zadnja imenovana vas. Bunja je podrla 107 kozolcev. Je pa tudi vse polno odkritih hiš. Danes so lepa polja vasi pod Hmelj-nikom kup razdejanja, Skoda j« ogromna in jo cenijo na pol milijona dinarjev. Posestnik Alojzij Plate je skoraj jokajoč daaes v Novem mestu dejal, da ne ve, kaj bi sedaj začel. Poleg njega sta najbolj prizadeta še posestnika Miklič Franc in Janez Fabjaa ter še mnogo drugih. Ti kraji so že talko zelo revni, ker stoje na skoro nerodovitni zemlji. Letni pridelki so bili vedno slabi. Posestniki so imeli žita komaij za posevek, sedaj pa še tega ne bo. Posestniki V6i obupani pričakujejo, da pride odkod kaka večja podpora, ki je nujno potrebna Kmečki dolgovi Belgrad, 24. avg. m. Dne 26. t. tn. bo v Han Pjesku ministrska konferenca, katere se bo udeležila večina članov vlade. Na njej se bo reševal problem kmetijskih dolgov. Konference se bodo med drugimi udeležili predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič, minister brez listnice dr. Miha Krek, trgovinski minister dr, Vrbanič, minister za gozdove in rudnike Djura Jankovič, gradbeni minister dr. Marko Kožulj, finančni minister dr. Dušan Letica in minister brez listnice dr. Behmen. Na konferenci se bo v prvi vrsti pretresal načrt o ureditvi kmetijskih dolgov, ki ga je predložil predsednik Združenja bank v Belgradu dr. Vlada Markovič. Ta načrt temelji na načelu ocenjevanja teh dolgov s stališča posameznega zadolženca. Prsti „ljudshe fronte" v Dalmaciji Belgrajski profesor dr. Dragoljub Jovanovič je vedno na poti. Danes ima zborovanje tu, jutri že bogve kje drugod, povsod samo nevezani razgovori z »zaupniki« in iskanje sporazuma za »sodelovanje«. Pred kratkim ga je pot zanesla v Dalmacijo, kjer je nastopal prav tako kakor povsod drugod: posvetovanja z zaupniki, razgovori z vsakomur, sodelovanje z vsakim, ki hoče pristopiti k njemu, pa čeprav ima ta starejšo in močnejšo politično skupino za seboj kakor pa on. O tem njegovem obisku v Dalmaciji piše splitska «Katolička riječ»: »Večkrat se je v družbi nekdanjega jeftičevca in ljotičevca in današnjega zagovornika »ljudske fronte« Dragotina Miličiča zaletel v splitsko okolico in poizkušal imeti politična zborovanja. Pa ni imel veliko sreče. — Gospodu profesorju svetujemo, da nas v naših krajih pusti pri miru. ker naš narod je že opredeljen. Sicer pa smo mu hvaležni za izjavo, ki jo vrgel na razpolago, da ne veruje v Boga in da je ateist, kar ga najbolje legitimira tudi pred duhovniki, katerim se je menda prijavil, ko je govoril o Kristusu kot človeku.« (Dr .Jovanovič lahko napravi političen govor v katerikoli smeri ali pa pobožno pridigo za katerokoli vero — kakršne poslušalce ima pač pred seboj.) Popravki Učiteljski kongres Ni res: »V svojem govoru je napadel sedanji odbor, ravno tako tudi naslednji govornik Rada Lungulov iz Subofice, ki je zastopal subotiške učitelje.« — Res pa je, da sem odločno na strani odbora in ga nisem napadel. Ni res: »O predlogih o izključitvi treh učiteljev in o resoluciji se je razvila živahna daljša debata. Proti izključitvi omenjenih učiteljev je ostro nastopil učitelj Smiljanič iz Belgrada, nakar je poročevalec odbora Lungulov predlagal, naj občni zbor predloženo resolucijo sprejme, kar pa 6e tiče priznanja, ki ga hoče dati glavni odbor z g. Dimnikom na čelu nekaterim politikom, je govornik dejal, da je tem politikom dala priznanje že državna blagajna. Lungulov se istotako upira zahtevi, naj se nekateri učiteljski velikani izvolijo za častne člane. Resolucija je bila s temi spremembami poročevalca Lungulova sprejeta.« — Res pa je, da glavni odbor na čelu z g. Dimnikom ni notel dati nikakega priznanja katerimkoli politikom in je ta predlog potekel izven glavnega odbora in brez znanja glavnega odbora in predsednika Dimnika; res je tudi, da se nisem protivil osvojiti predloga,-da se zaslužni učiteljski prvaki izvolijo za častne člane. Subotica, dne 20. avgusta 1936. Rade Lungulov 1. r. Ni res: »Popravek nato citira v celoti »Slo-venčev« članek.) — Res pa je, da ni eden delegatov na sami skupščini ni napadel odbora zaradi velikih nagrad; res je ludi, da je odbor sam predlagal finančnemu odboru skupščine znižanje ostalih in osebnih izdatkov; res je, da je predsednik Dimnik Ivan ponovno izjavil na skupščini, da radi svoje osebe ne zahteva in ne želi izključitve nikogar iz JUU, a skupščina ni pristala na to iz stališča stanovskih načel, discipline in morale; res je tudi, da se glavni odbor na čelu z g. Dimnikom ni hotel nikomur prikupili in ni niti razpravljal niti stavil predlog, dn se izreče priznanje nekaterim politikom za zasluge, ki so si jih pridobili za učiteljstvo kot celoto. — Za Jugoslovensko učiteljsko udru-ženje u Beogradu. 18. avgusta 1936. — Ivan Dimnik, 1. r., predsednik. — Josip L. Pezelj, 1. r., za tajnika. Zakaj je bil tabor na Homcu prepovedan V kamniškem okraju se trdovratno raznašajo vesti, da je JRZ preprečila delavski tabor na Homcu. Ti očitki 6o izmišljeni. Okrajni odbor JRZ je nudil katoliškemu delavstvu, organiziranemu v Jugoslovanski strokovni zvezi, vso ojioin in je izvršil številne intervencijo v korist delavstva. Na prejiovedi shoda ni JRZ prav nič udeležena. Krivda, da je prišlo do prepovedi tabora je izključno le na strani centrale Jugoslovanske strokovne zveze v Ljubljani, kar bo jasno iz sledečih pojasnil: 1. Dne 24. julija 1986 je bila vložena prošnja za delavski tabor na Homcu, ki jo je podpisala skupini lesnega delavstva JSZ na Duplici. Izdani so bili plakati za la tabor, na katerih ie no/.iv. nai Od 1.—13. septembra LJUBLJANSKI VELESEJEN 50% popust na Železnici, = parobrodih, avijonih. Na odbodnl železniški postaji kopit« rumeno legltlmaoljo se Din s-— Vsedrfavna razstava ..ZA NAS LES" Živalski vrt. — Divjad v parku VELIKA VRTNARSKA RAZSTAVA Industrija, obrt, trgovina. Domač* preproge. Perutnina, kunci, golobi. - Ribe Itd. TEKMOVANJE HARMONIKARJEV 13. SEPTEMBRA KRASNO ZABAVIŠČE Vellkomastnl varlttt popoldne in zvečer Vabimo Vas za ie kraje, kjer se je že itak težko stanje po tej nesreči še bolj poslabšalo in opravilo nekatere posestnike na beraško palico. ve odmevi pridejo na tabor vsi tovariši in prijatelji pokreta JSZ. Tabor bi se vršil pod milim nebom. * 2. Dne 27. julija 1986 je bil klican g. Boree k načelstvu v Kamnik. Načelnik mu je pojasnil, da krajevna skupina nima pravice sklicevati javnih taborov. Nato je izjavil g. Borec na zapisnik, da umakne prošnjo za tabor na Homcu in prosi za povračilo kolkov. S tem umikom je bila zadeva rešena. 3. Šele dne 31. julija 1936 dopolddne je prifila na okrajno glavarstvo v Kamnik prijava JSZ iz Ljubljane, da namerava imeti delavski tabor na Homcu dne 2. avgusta 1936. Prošnji je bil priložen referat g. žužka v cenzuro, govor g. Pestotnika ni bil priložen, temveč je bil dostavljen načelstvu šelo 1. avgusta 1936. 4. Dne 31. julija 1986 popoldne je načelnik brzojavno shod prepovedal. Brzojav je bil dostavljen policijski upravi ▼ Ljubljani še isti dan z naročilom, da o prepovedi obvesti eentralo JSZ. Centrala JSZ je nameravani tabor prekasno prijavila in tudi ni predložila pravočasno govorov v cenzuro. V smislu § 26 zakona o shodih, morajo biti tabori pod milim nebom pripravljeni oblastvu vsaj tri dni popreje. Ze pri prvi prijavi tabora je moral g. Borec prevzeti osebno odgovornost za red in mir na taboru. Po umiku njegove prijave tabora, bi se morala nuditi enaka garancija od strani centrale v Ljubljani, kar pa radi prekasne prijave ni bilo mogoče. Tudi mora oblastvo imeti dovolj časa, da poskrbi za varnostne odredbe pri javni!) taborih pod milim nebom. Kdor ne spoštuje obstoječih zakonskih predpisov, naj ne išče krivde drugod — kot pri sebi. Obiranje hmelja ^ g ^ Uradno poročilo banovinske hmeljarske komisije dravske banovine z dne 24. avg. 1936: Zaradi deževnega vremena je bilo včemji obiranje deloma -prekinjeno. Danes pa se je pri izredno lepem vremenu zopet nadaljevalo v polnem obsegu. Kupčija se polagoma naiialjuje in tudi že r večjem obsegu po nespremenjenih cenah 20—25 Din za kilogram. Pri nakupovanju je udeleženih do sedaj 7 inozemskih tvrdk, ki kupujejo za ameriški in angleški račun. Potres v Zagrebu Zagreb, 24. avg. b. Davi ob 8.17 se je čutil v Zagrebu močan potres lokalnega značaja. Epicenter je v bližini Zagreba. Maksimalno vertikalno no premikanje je bilo 164 mikronov. Materijalne škode ni bilo, Intenzivnost po Marcallijevi skali je znašala 5. Osebne ceed Belgrad, 24. avg. m. Razrešen je dolžnosti član nadzornega odbora poštne hranilnice v Belgradu Miloš Šitbler. Z istim ukazom je imenovan na njegovo mesto za člana nadzornega odbora dr. Bojan Pire, šef odseka Centralnega higijenskega zavoda v Belgradu. Šahovska olimpijada v Miinchenu Miinchen, 24. avgusta. AA. DNB. V desetem kolu šahovske obmpijade v Miinchenu je nemško moštvo igralo proti Madjarski in bilo j>rvič premagano od Madjarov po hudi borbi s 4:5, 3:5. Nemčija je bila včeraij prvič premagana na šahovski oišmpijada. Ostali izidi so do prekinitve bil« tile: SvicarRomundija 1:5, Pobjska:ttaKjo 5:0, Le-kmska:Finska 4 in poj : 4 in poj, Litva :Esto«iska 2:1, Danska :Norveška lin pol : 1 in pol, Avstrija: Bolgarija 4:0, Holandska:5vedska 1 in po) : 4 in pod, Francija Jugoslavija 1:5. Češkoslovaška je bila prosta. Včeraj jc bilo odigrano 11. kolo šahovske olimpijade. Zvečer je stanje sledeče: 1. Poljska 56 in pol, 2. Nemčija 54 in pol, 5. Jugoslavija 51 in pol, 4. Madjarska 50 in pol, 5. Letoniia 50 in pol, 6. Češkoslovaška 49 tn poJ, 7. Avstrija 46, 8. Švedska 44 in pol, 9. Danska 42, 10. Estonska 38, in 11. Romunija 32. Dopoldansko 12. kolo mednarodnega šahovskega tekmovanja v Monakovem je dalo tele začasne rezultate: Poliska:CSR 3:3, Nemčija:Romunija 4:2, Le-tonska:ltao večini v uk v delavnice, ni pa dobila na dosedanji način take izobrazbe, kakor ji jo bo nudilo šola. Želimo radi tega, da bi ostala ta šola v Mariboru stalna ustanova, ki naj bi se po možnosti še razširila, da bi lahko sprejemala še mnogo več učencev, ker bi s tem znatno razbremenila druge srednješolske zavode Ict pravilno usmerila tok mladine v druge pridobitne poklice. Požari v Ljubljani in okolici Ljubljana, 24. avgusla. Ne mine dan, da ne bi dnevno časopisje poročalo o pogostih požarih v Sloveniji, ki jih v letnem času povzroča strela, v mnogih slučajih pa hudobna roka iz maščevanja, a prav dostikrat naslajajo požari zaradi neprevidnosti in nc-, pazljivosti. Koliko jc bilo požarov v prvi polovici i letošnjega lela samo v mestu in okolici? Zbrani so podatki, k,i so splošno in v podrobnostih prav zanimivi. Dobri organizaciji gasilstva gre zasluga, da požari v mestu in okoliških krajih niso tako katastrofalni in da ne povzročajo tako ogromne škode, kakor ' požari na Dravskem polju in v Prekmiirju. Ljubljana jc letos v prvih štirih mesecih zaznamovala 7 večjih ali manjših požarov. Celotna škoda jc bila cenjena na 125.000 Din. V mestu jc največ takozvanih »dimniških požarov« januarja so bili 3 požari, ki so napravili zo 121.000 Din škode. Februarja 2 požara, s skupno škodo 4000 Din in aprila 2, z malenkostno škodo 600 Din V marcu ni bilo nobenega požara. Okolica je zaznamovalo do konca aprila žc 11 požarov s skupno škodo 278.950 Din. Okolico ie bila lanuana obvarovano pred požari. Februarja ic na 4 krajih gorelo. Povzročena škoda je bila cenjena na 146.000 Din. Marca je bilo 5 požarov s škodo 70.450 Din, in aprila Ic 2 požara s škodo 62.000 Din. V mestu in okolici je bilo torri tn vratih nI i ___ !_■ _________:i; ' ' __ - "Iv .I.V.,,,.„,, I»uiuiu*, i\i au um« II Vili za 403.950 Din škode. Večji del so bili po požaru oškodovani zavarovani. Fronta jeseniške katoliške mladine se pripravlja Jesenice, dne 24. avgusta. i Predhodna proslava velikih katoliških prosvetnih dnevov dne 29. in 30. avgusta'na Jesenicah, bila nedeljska prireditev. Dopoldne je bila v farni , cerkvi sv. maša za pomrlimi člani Krekovega pro- j svetnega društva. Po maši pa je bil v Krekovem ' domu slavnostni občni zbor društva in razdelitev j starih in zmagovitih zastav med mladinske odseke. Lepo je bilo videti, ko so se v dvorani pojavili borci iz davnih let. Prireditvi je prisostvoval tudi prvi predsednik Krekovega prosvetnega društva 87-letni Nikolaj Bernard. Prvi govornik g. Andrej Križman je z njemu lastno udarnostjo prikazal, kako je borba proti značajem brezuspešna. Zaprte so bile zastave jes. kat. društev, preganjeni borci in ustavljeno prosv. delo. Borba proti značaju slov. človeka pa ne uspe. Po 6 letih naj se polovica še več pod zastavo »za križ" in narod«. Med govorom so se med dekliški odsek, fantovski odsek, med mladenke in mlad-rtradelile etare zmagovite zastave, da jih po-neso kot simbol novega dela dr. Krekovih idej med pošteno slovensko ljudstvo. Veliko odobravanje je žel vzklik slovenskemu voditelju in državniku dr. Korošcu, ki je bil poklican na najvišjo oblast, da vodi jugoslovansko ljudstvo k boljši bodočnosti. Nato je podal kroniko 40 letnega delovanja društva naš prvi organizator prosvetar in nekdanji telovadni učitelj g. Klinar. Iz njegovega lepega poročila povzamemo par omemb: Ob prainiku naših jubilejev 40, 30 in 25 se dvigajo naša srca k božjemu Solncu, ki smo mu osrtali zvesti v najhujšem viharju. Poklonimo se spominu naših junakov, ki so nas zapustili ter odšli k Njemu po plačilo za delo Zanj. Dr. Janez Evangelist, jeseniški pastir Šinkovec, njegov tre-tinek Škrjanc, zidar kaplan Prijatelj, Peter Rozman, naš kladivar, Šimen Bertoncelj, Pij Konig, buditelj Janez Krive, šimen Ravnik, naš neumorni Janez Repinc, veliki Jože Krašovec, Kristijan Vil-man, ustanovitelji našega društva, slava vam in Bog plačaj! Veliki naši delavci, ki ste padli na bojnem polju: Tine Rozman, Lovro Markizeti, delavci Tone Morič, mali neumorni tajnik Sipko Poženel, vi vsi, ki ste nas zapustili, čast in slava vam! Pred 40 leti ie udaril ob mizo naš veliki Evangelist: Kdo nam kaj more? In očetje Šinkovec, Rozman Peter, Škrjanc, Luka Šoberl, Janez Mencinger, Fredinand Rake! in France Torkar so vzeli orodje sv. Jožefa v roke ter stesali zibko detetu: Slovenskemu katoliškemu delavskemu izobraževalnemu društvu, ki so mu poleg teh kumovali drugo leto: N. Berdnard, ki je bil postavljen prvemu varuhu tega deteta, Ažmani Janez, Jernej in šimen, Bertoncelj Š., Glavič Janez, Konič M., Pij Konig, Janez Krive, Anton Kenda, šimen Ravnik, Janez Repinc, Jože Krašovic, Kristijan Vilman, Janez Vidmar. Tesarji naše zibelke, očetje jeseniške delavske katoliške prosvete, hvala vam! Naš rod vam je hvaležen, da v delu pokaže svojo ljubezen, svojo zvestobo do velike ideje, ki ste jo začrtali našemu pokretu. Pred 30 leti----------- Pred 25 leti je deževalo raportov pred vsemo-gočnikom Jeseniških fužin. Pa možje in fantje: Janez Repinc, Jože Bernard, mali kleni Iskra, bohinjski Luka, Cundrova družina France, Pavel in To-nej, Janez Ravnik, naš neumorni bobnar, Jože Bručan s Kogojem, Kaplanom-muzikantom na čelu, so zatrobili temu mogočniku na ušesa: Ne boš nas in jih res ni ker naša godba še vedno trobi in je ponos vseh Jesenic. Vi, prvi naši muzikanti-junaki, ča6t in hvala vam! Največje dete muzike naših in nasprotnih društev je vaše. Tako stojimo ob jubilejih, 40, 30, 25 vsi močni, v naših srcih klena volja, da čuvamo mogočno gradbo. ki so jo nam dali naši ustanovitelji ter ne bomo nikdar in nikoli klonili, pa naj pride orkan. Vzdržali bomo. Ob tem trenutku, ki je za nas največji praznik, izrekamo svojo zvestobo geslu: Za Križ m narod, ki ga potrjujemo z našim lepim pozdravom: Bog živil Delavski počitniški domovi v planini Sv. Križ nad Jesenicami. Pod Črnim vrhom nad Jesenicami je sredi bujnega planinskega gozda nastala vas lesenih jeseniških delovnih ljudi. Pred tremi leti je bila postavljena prva hišica in danes je tu že cela naselbina z 11 kočami v lepem planinskem stilu. Vsako leto se ta kolonija delavskega miru in oddiha poveča vsaj za 3 nove koče. V nedeljo 6e je vršila blagoslovitev vseh hišic, razen tistih, ki jih je svoje-časno blagoslovil zagrebški nadškof. Za blagoslovitev je bilo pripravljeno v kolonijo lejso slavje. Mlaji in ovenčane koče so se Srismejale nasproti, ko so gostje stopili v gozd. lagoslovitev je opravil svetokriški župnik gosp. Krašna ob asistenci jeseniških kaplanov g. Križ-mana in g. Campe. Družine so pripravile po blagoslovitvi .gostom mal prigrizek kar sredi kolonije na prostem. Dal Bog, da bi ostala kolonija kraj miru in počitka in da bi ljudstvo v naravi in v tem lepem božjem stvarstvu našlo tisti kos svojega mirnega življenja, ki je delovnemu človeku tako potreben. Svarilo Po deželi hodi potnik neke zagrebške firme, ki najprej izvabi od stranke sliko, češ, saj poiz-kušnja ne bo nič stala. In res, groba [»izkušnja povečane slike je dobra, seveda ne izdelana. Potem naročite povečano sliko; pri naročilu vam potnik obljublja vse mogoče stvari, lahko sliko spremeni (stojo, držanje rok), nabavni rok, določi, do kdaj lahko vpošljete drugo sliko, če si premislite itd. Stranka podpiše naročilnico, ki ima po vaši želji tudi vpisan kakšen rok itd. ' Ko potnik odide, vidite, da je v naročilnici tiskano, da velja samo tiskano besedilo. Potem vam tvrdka sporoči, da je naročilo sprejela in se menda še zahvali (če se ne, bi se morala), da bo želji ustregla. Potem izveste, da nimate pravice poslati druge slike, ker je prva že izdelana. Na vaš ugovor, da so roki drugi, izveste, da je potnik prečrtal rok in zapisal »prompt«, torej tudi rok dobave ne drži. Ker rok dobave ne drži, vam firma sporoči, da se more držati samo nabavnice. Tako dobite sliko, o kateri najprej spoznate, da ni podobna ter bi prav tako lahko naročili kaj drugega. Tudi izveste, če ste vztrajni, da firma ne ve naslova svojega potnika in da ni prav, če dvomite v njeno soli°dno6t itd. Izveste nazadnje zelo mnogo leDih stvari. In kdor še ne ve, lahko poizkusi, tvega in se jezi ali zabava, jaz sem se jezil, ker je bila cena za to delo previsoka. Vendar firma ni računala z mojo vztrajnostjo ter ni mislila, da se bom z njo pogovoril s pomočjo advkokata. —nave. TEL. 22-21 KINO UNION TEL. 22-21 Danes poslednjič ob 16., 1915 in 21*15 uri Dnše pod bičem ,Eiw Prekrasno filmsko delo, ki Vam ga toplo priporočamo v ogled. Kot dodatek dva tednika (Fox in Ufa) ter najnovejši film o končnih rezultatih berlinske olimpijade! Zadnji letošnji simfonični koncert v Rogaški Slatini V nizu stalnih simfoničnih koncertov je v sredo, 21. t. m. doživela mednarodna publika užitek izredne muzikalne lepote: IV. simfonični koncert pod taktirko ljubljanskega opernega ravnatelja g. M. Poliča. V nabito polni dvorani izbranega občinstva smo prisostvovali najprej izredno živahno in z lepo odmerjenim zvokom izvajani uverturi k Mozartovi Figarovi svatbi, Po burnem aplavzu je sledila Beethovnova V. simfonija v c molu. Pustila je globok vtis na zbrano poslušavstvo, ki je po vsakem 6tavku (kar je neobičajno) z aplavzom se zahvaljevala izvrstnemu dirigentu in orkestru. Z ravno tako su-gestivnostjo je znal ravnatelj g. M. Polič voditi izvedbo dveh slovenskih skladb, M. Bravničarjevo »Kralj Matjaž« in Jerajeve 3 narodne za godalni orkester. Sledila je Smetanova »Vltava«, ki je s svojo bogato melodiko prevzela srca vsega občinstva, ki je zapuščalo dvorano z hvaležnostjo in z nepozabnimi muzikalnimi vtisi. Mojstru g. Poliču se imamo zahvaliti za uspeh zadnjega simfoničnega koncerta, ki je uspel nad vse odlično in pomenil višek orkestralnih koncertov v letošnji sezoni. Odlična afirmacija letošnjih koncertov pred mednarodnim občinstvom, — ki so edini v Sloveniji v letnem času, — pohvala in zahvala gostov naj izzvenijo v prošnjo in pobudo merodajnim činiteljem. da pripomorejo in omogočijo upravi zdravilišča uvedbo in izvedbo le teh v prihodnji sezoni. - Pri zaprtjn. motnjah v prebavi vze mite zjutraj na prazen želodec kozarec na ravne »Franz-Josef grcnčice«. Bojevniška slavnost na Brezjah Kakor vsako leto, so se tudi letos v nedeljo, 23. t. m., zbrali na Brezjah lovariši-trpini iz svetovne vojne, da se zahvalijo za rešitev iz težkih dni, da obudijo prijateljske in tovariške spomine ter da se spomnijo bojevnikov, ki jih je božja Previdnost poklicala k sebi. Klub slabemu vremenu se je udeležlo tradicionelne slovesnosti mnogo bivših vojakov iz vseh delov naše ožje domovine. Prišli so v velikem številu Gorenjci, No-tranjci in Dolenjci, pa tudi zelena Štajerska in Prekmurje sta bila častno zastopana. Ob desetih je katehet biv. vojni kurat preč. g. Franc Kogoj imel prekrasen, v srce segajoč govor, v katerem se je spomnil vseh umrlih bivših vojakov in onih predstavnikov organizacije, ki jih ni več med nami. Razmotrival je vzroke in posledice vojnih grozot in opozarjal na veliko dobroto božjo, ki dopušča tudi težave in bridkosti za svojo čast in slavo. Ravno po trpljenju se naše oči bolj obračajo kvišku in kažejo na božjo modrost in veli-časlvo. Lepe besede preč. g. kurata so zelo odjeknile v srcih vseh poslušalcev. Po pridigi je opravil katehet biv. vojni kurat preč. g. Miroslav Ratej slovesno sv. mašo, pri kateri je prav lepo prepeval združeni pevski zbor bojevnikov. Ko jc sv. maša minila, so pevci zapeli »Usliši nas Gospod«, nakar so bivši vojni kurati preč. g. Kogej, prof. Belec in drugi pod vodstvom preč. g. kurata Rateja odmolili molitve za umrle vojne tovariše, pevci so pa zaključili cerkveno slovesnost z vedno pretresljivo pesmijo »Oj Doberdob!«. Nato so sc zbrali bojevniki v samostanski dvorani. Predsednik Zveze bojevnikov preč. g. Ratej je otvoril zbor, razvijal zgodovino bojevniškega pokreta, naše stremljenje za dosego ciljev Zveze, ki obstoji v glavnem v lem, da častimo spomin umrlih tovarišev, skrbimo za spomenike, sa med seboj pomagamo in si lajšamo vsakdanje skrbi in ležave. Spomnil se je pred kratkim umrlih bojevnikov, katerih spomin so navzočni počastili Prav posebno je poudarjal dolžnost bojevnikov do Brezij, kjer se zbirajo bojevniki že 14. leto in kjer so vsako leto preživeli dan v prijetnem oddihu in obujanju veselih in žalostnih spominov. Zato smo se bojevniki zavzeli, da postavimo na tem kraju viden in trajen spomenik onemu, ki je s temi tabori začel, t. j. prerano umrlemu zveste- mu in iskrenemu tovarišu Fr. Bonaču. Spomenik naj bi ne bil le mrtva soha, ampak naj bi pokazal nošo skrb za prelepo vseslovensko božjo pot. Zato se je odbor Zveze odločil za širši načrt, po katerem naj bi se preuredila v umetniškem in pie-jelnem smislu prostor in park pred cerkvijo. Načrt je izdela! arh. inž. Valeniinčič iz šole prof. Plečnika. Arh Valentinčič je načrt podrobneje razložil. Po tej zamisli naj bi se prostor pred cerkvijo in park preuredila tako, da bi oba skupaj tvorila ccloto. Z živo mejo in s kostanji zasajen vzvišeni prostor pred cerkvijo sc bo spremenil v poševnino, v katero bodo vrezana pola — pravokotno druga na drugo. Sedanja stranišča se bodo odstranila in >ezidala r'>va ne scverozapadncm vogalu samostanskega vria. V vogalih presečišč poti se bodo postavili spomeniki zaslužnim slov. možem, duhovnikom. (Prvi spomenik bo pok. kuratu Bonaču.) Posamezna polja le poševnine bodo posejana s travo, pota pa bodo posuta s peskom in obrobljena z betonskimi robniki. Ob vodoravnih poteh bodo nameščene klopi za romarje, tako da bodo obrnjeni z obrazi proh glavnemu pročelju cerkve. Vesprostor se bo ogradil s kamnitim zidom in zasadil z visokim drevjem in se no ta način združil s cerkvijo v celoto. Na jugozapudni del obzidja se bodo preselili sejmarji; v lo namen bodo postavljeni pred ta zid v primerni razdalji stebri, ki bodo nosili leseno ogrodje na katerega bodo pritrdili sejmarji svoja platna služeča za streho. Prostor pred cerkvijo bo popolnoma prost in pregleden ter posvečen. S peskom posuti prostor pred cerkvijo bo zaključen z vodnjakom ki bo iz kamna; iz sredine vodnjaka se bo dvigal steber s kipom Matere Božje. Po izvajanjih arh. Valentinčiča, ki so mu prisotni sledili z velikim zanimanjem, se je predsednik Ratej zahvalil arhitektu za delo in trud, ki ga je imel z izdelavo lepega načrta. Nato se se je razvil živahen razgovor o raznih aktualnih sodobnih vprašanjih in organizacijskih zadevah, nakar je predsednik Ratej z zahvalo za udeležbo zaključil lepo uspelo zborovanje. Popoldne je de-putaciia odbora izročila osnutek načrta g. notranjemu ministru dr. Korošcu. R. w. Obrtne šote pri glavnih železniških delavnicah Drobne novice Koledar Torek, 25. avgusta: Ludovik, kralj', Patricija, devica. Prvi krajec ob 6.48. Herschel napoveduje spremenljivo vreme. Novi grobovi + Na Vrhniki je umrla ga. Marija Caserman, roj. Turk. Pokopali joNbodo danes ob 3 popoldne. Naj počiva v miru! Žalujoči družini izrekamo svoje sožalje! Osebne vesli — I* carinske službe. Premeščeni so: Košir Josip iz carinarnice v Ljubljani v glavno carinarnico v Zagrebu; Viljem Jakovčič iz car. na Rakeku v gl. car. v Zagrebu; Adolf Poni kva r iz car. na Sušaku v gl. car. v Zagrebu; Josip R a n d i č iz car. v Gornji Radgoni v osrednjo carinsko blagajno v Zagrebu; Štefan Zivkovič iz car. v Mariboru v osrednjo car. blagajno v Zagrebu; Zvoniinir Meda nič iz car. v Dravogradu-Meži v osred. car. blag. v Zagrebu; Pavle Slovič in Kabredžič Derviš iz car. v Dravogradu-Meži v gl. car. v Mariboru; Ivan Jadrič iz car. v Metkoviču v gl. car. v Mariboru; Andrej Vidovi č iz car. v Delbra v gl. car. v Mariboru; Stanko Rudež iz car. v Zemuniku v gl. car. v Splitu; Stojan Baltič iz car. v Šibeniku v osred. car. blagajno v Splitu; Otmar Pavli nič iz car. v Ljubljani v gl. car. v Subotici; Franjo Brumen iz car. na Sušaku v car. Biograd na moru; Ljnde-vit S k v a r 5 a iz car. v Slkoplju v car. v Veliki Kikindi; Stanko Cvijetič iz car. v Mariboru v car. v Koprivnici; Drago Banič iz car. v Mariboru v car. v Koprivnici; Franjo Ur bas iz car. v Zagrebu v car. v Djevdjelije; Muhamed D juri č na Jesenicah v car. v Metkoviču; Ljubomir Djukanovič iz car. v Ljubljani v car. v Preko, Ivan Pečar iz car. v Splitu v car. v Hercegno-vem, in Dragoljub Ljujič iz car. na Jesenicah v car. v Vršcu. Pri napetosti lenivosti črev, preobilni želodčni kislini in zastoju žolča pomaga prirodna Franz-Josefova grenka voda. Beg. po min. soc. pol. In nar. zdr. S-br. 15485. 21. V. H. — Nova sv. maša slovenskega rojaka na Goriškem. Dne 23. avgusta t. 1. je hral novo sv. mašo v Skriljah na Vipavskem novomašnik g. V a 1 i č Franc, brat dr. Valiča Viktorja, banovinskega zdravnika v Preddvoru pri Kranju. Iskreno čestitamo g. novomašniku ter mu želimo obilo božjega blagoslova v vinogradu Gospodovem. — Slomškova družba. Vse tovariše in tovari-šice ponovno opozarjamo, da bo občni zbor naše družbe v četrtek 27. avgusta na Brezjah. Kdor ima količkaj časa, pride že v sredo zvečer, ker bo takrat prijateljski sestanek, na katerem bomo obudili spomine na naša lepa zborovanja na Brezjah. Prosimo, da prav gotovo pridejo pevci in pevke, da se pripravijo za petje drugi dan pri sv. maši. Slišimo, da se štajerski in celo prekmurski tovariši in tovarišice prav v lepem številu pripravljajo, da pridejo. Torej bi bila pač sramota, če bi bližnjih tovarišev in tovarišic ne bilo. Zlasti one tovarišice, ki bodo končale v sredo duhovne vajo v Ljubljani, naj pač vse pridejo in svojo pobožnost na Brezjah zaključijo! Pričakujemo, da nas bo na Brezjah res častno število. Na veselo svidenje! — Odbor. — Berlin—Hamburg. Vsem onim udeležencem naše ekskurzije, ki so nam neporabljene valute RM v Nemčiji vrnili, oziroma jih sploh niso, vljudno sporočamo, da jim [»vrnemo protivrednost v dinarjih, ko prejmemo tozadevno nakazilo iz Nemčije, kjer smo niorali po predpisih vse neporabljene RM zopet položiti v denarni zavod. Nakazilo pričakujemo v prihodnjih dneh, nakar pristopimo takoj k likvidaciji — vračilu —, kakor tudi ostalim glede šilingov in vsem onim, ki so nam vplačali zneske v obrokih za udeležbo v Berlin—Hamburg. pa se izleta zaradi nepredvidenih zadržkov žal niso mogli udeležiti. Udeležence, ki so sami napravili (z lastnimi fotoaparati) mnogo slik posnetkov v Nemčiji in Avstriji, vljudno prosimo, da nam po možnosti pošljejo po en izvod dobro uspelih slik — posnetkov — za skupni album. Pošljite na naslov J. Hvala, Ljubljana, Miklošičeva 10/111. Prosimo pa, seveda gratisl Za veliko število iskrenih pismenih zahval glede nepričakovano dobro uspele organizacije izleta itd., se V6em udeležencem najlepše zahvaljujemo in kličemo: Na svidenje prihodnje leto! — Vodstvo. — Prošnja iz Južne Srbije. Prosvetna zveza v Ljubljani je poklonila prosvetnemu domu v župniji Letnica na Kosovem dober skioptikon, a brez luči. Prosimo društva, ako nam more katero odstopiti petroplinsko luč na 500 sveč. Živimo v najrevnejšem delu na našem jugu, kjer ni šole ne prosvete. Dobro delo svojim bratom storite, ako pošljete luč na naslov: Tadeja Markovič, trg. p. Uroševac. — Rezervnč oficirje opozarjamo, da se je postopek pri izdaji železniških legitimacij za 50% znižano vožnjo v poljubnih razredih državne železnice spremenil v toliko, da mora vsak rezervni oficir, ki ima od pristojnega vojnega okrožja izdano železniško legitimacijo, dati jo še žigosati na direkciji državnih železnic v Ljubljani. Ljubljančani lahko odnesejo legitimacijo sami uradniku, soba št. 60, 1. nadstropje. Članom izven Ljubljane pa bo preskrbel ta žig Pododbor, ako se mu bodo poslale legitimacije ter frankirana kuverta za dostavo. Pripominja se še, da legitimacija ne sine biti nič prečrtana ali popravljena. Pododbor Ljub-ljana. — Vpisovanje v drž. meščansko šolo v Črnomlju bo 1., 2. in 3. septembra, in sicer vsak dan od 8 do 12 v pisarni drž. meščanske šole. Vpisovanje bo omenjene dni za učence L in II. razreda. --K vpisu inora vsak prinesti zadnje šolsko izpričevalo, krstni list ter davčno potrdilo, ki ga vsakdo dobi pri pristojni davčni upravi. Oni učenci, ki so se že v juniju vpisali v I. razred, morajo sedaj prinesti še davčna potrdila, ostali pn, ki se nameravajo vpisati na novo v I. razred, pa vse prej omenjene listine. V I. razred lahko vstopijo oni učenci, ki so uspešno dokončali vsaj štiri razrede narodne šole. pa ki nimajo nobene slabe ocene in ki so najmanje 10 let in ne več kot 14 let stari. Šolski okoliš drž. meščanske šole v Črnomlju je za vso Belo Krajino, torej črnomeljskt in bivši metliški srez, na kar vse, ki nameravajo obiskovat meščansko šolo, še posebej opozarjamo. Ostala navodila dobe učenci pri vpisu na šoli. Predpisane takse in šolnino bo moral vsakdo plačati takoj pri vpisu. — Aretiran postopač. Orožniki -iz Št. Vida nad Ljubljane so v nedeljo [>opoldne pripeljali V ljubljansko zaDore Petra Š., doma iz kranjske okolice, ki je bil že neštetokrat kaznovan zaradi tatvine ln vlačuganja. Na sumu je, da je izvršil okoli Št. Vida in drugod po Gorenjskem več tatvin. — Jaklič-Vrefar, Liturgika za srednje, meščanske in tem podobne šole. Ta novi učbenik je na liturgičnem kongresu na Hvaru bil deležen splošne pozornosti. Referent o slovenski liturgični literaturi, hvarski duhovnik Josip Kirigin, ki izdaja tedensko revijo »Život s Crkvom«, je hvalil njegovo temeljitost, ki v jasni obliki, kakršna se zahteva od srednješolske učne knjige, podaja liturgično snov do njenih najnovejših izsledkov. Veroučitelj bo na podlagi te knjige z lahkoto uvajal mladino v liturgično umevanje in sodelovanje in tako liturgično vzgajal. Nekateri so mislili, da bi naj liturgika za gimnazije« vsebovala le liturgič-ne tekste. Ta misel je pa nesprejemljiva, ker bi potem bilo delo veroučiteljevo preogromno, ko bi moral šele sam uvajati, dopolnjevati in sistematično urejati. Pač pa spada k liturgičnemu pouku tudi molitvenik z bogatim liturgičnim besedilom. Ta liturgika ima tekst v trojni velikosti. Učna snov je natisnjena z večjimi črkami, ostalo je pa razlaga, katero veroučitelj po potrebi lahko jemlje ali pa da učencem doma brati. Hrvati so se čudili, kako more taka knjiga s tolikimi izbornimi slikami in s tako dobrim papirjem biti razmeroma tako poceni. Knjigo je založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani in stane 34 Din. — Dvojno romanje — z enim posebnim vlakom: 6—8. sept. Ljubijana-Marija Bistriška-Marija I.urška (Rajhenburg); postanki in ogled: Šmarje pri Jelšah, Rogaška Slatina, Zagreb (cel dan) Slovenski Lurg (cez noč in dopoldne). Cena 90 Din. Pojasnila pošilja brezplačno uprava »Po božjem svetuc, Ljubljana, Wolfova ulica 1. — Avtoizleti. 5.-9. sept. na Dunajski velese-jem, 6—8. sept. v Benetke in Padovo, 17.—34. septembra Rim. Prijave: Izletna pisarna Okorn, Ljubljana, hotel »Slon«, tel. 26-45. — »Putnikov« izlet na jesenski relesejem na Dunaju. Zastopništva društva »Putnik« v Zagrebu, Ljubljani in Mariboru skupaj z Avstrijskim turist, uradom v Zagrebu organizirajo za jesenski vele-sejem velik izlet s specijalnim vlakom na Dunaj. Odhod izletniškega vlaka v soboto, dne 5. sept. okoli 22 iz Zagreba čez Zidani most, Celje in Maribor. Udeleženci iz Ljubljane potujejo do Maribora z rednim vlakom v posebnih vagonih, dne 5. septembra ob 18.23. Odhod iz Maribora v nedeljo 6. septembra ob 2.30. Na Dunaj prispe še istega dne okoli 8. Na Dunaju ostanejo izletniki do 10. sept. Cena voznini Zagreb-Dunaj in nazaj 280 din v III. razredu in 380 din v II. razredu. — Manibor-Dunaj in nazaj 240 din v III. in 300 din v II. razredu. Potuie se a kolektivnim potnim listom, ki stane z vizumom 50 din. Prijave in vse informacije v biletarnicah »Putnika« in pri Avstrijskem turističnem uradu, Zagreb, Praška ulica 9 do 25. avgusta. Ljubljana 0 Sedem uradnikov ovadenih. Sedanja občinska uprava mesta Ljubljane je uvedla energično čiščenje razmer v poslovanju mestnih uradov. Že njeno prvo delo je bilo, da je odstranila vsak vpliv zunanjih oseb na poslovanje, obenem pa tudi zatrla vse prilike za korupno delovanje. Razne komisije so napravile, ozir. še delajo pregled v posameznih mestnih uradih in podjetjih. Ugotovljeno je bilo mnogo nepravilnosti, ki so se dogajale v času, ko je bil župan dr. Dinko Puc. Sramota pa je, da se je največ nepravilnosti dogajalo v socialnem oddelku. Na [»dlagi poročila revizijske komisije je mestna uprava sedaj ovadila državnemu tožilstvu v Ljubljani 7 uradnikov in uradnic, po večini iz socialnega oddelka. Ti občinski uslužbenci so sicer še v službi ter je stvar sodišča, da ugotovi, ali 60 krivi ali niso. Ovadba jih dolži zlorab pri podeljevanju socialnih podpor, to je pri nastavljanju brezposelnih, pri podpiranju mladoletnih in pri razdeljevanju podpor za reveže. Značilno je, da so pri jiodeljevanju podjior za brez-jKiselne in pri dodeljevanju dela imeli na mestnem socialnem uradu prednost izključno le člani Narodne strokovne zveze. Dr. Zdenka Tominšek ne ordinira do 7. septembra © Dr. Krekova višja gospodinjska šola, Ljubljana VII., s pravico javnosti. Vpisovanje v I. in druge letnike za višjo gospodinjsko šolo bo v torek 1. septembra in v sredo 2. septembra. Prijava in prospekt sc dobi pri upravi šole brezplačno. — Z ozirom na težke gospodarske razmere se dovoljuje, da se oddaljene učenke vpišejo pismeno. — Prijavo, vpisnino in zadnje šolsko izpričevalo naj pošljejo do 1. septembra. — Vse učenke višje gospodinjske šole naj pridejo v zavod v sredo, dne 9. septembra. V četrtek, dne 10. septembra bo ob 8 sv. maša na čast sv. Duhu, v petek, dne 11.«ep-tenibra se pa prične reden pouk. — Vpisovanje za enoletno gospodinjsko šolo bo dne 29. in 30. septembra od 8 dop. dalje. — Za vpis se zahteva: a) prijava, ki se dobi na zavodu s prospektom vred brezplačno, b) zadnje šolsko izpričevalo, c) vpisnina. Oddaljene učenke se lahko prijavijo pismeno. Učenke pridejo v zavod 1. oktobra. — Vpisovanje v otroški vrtec Dr. Krekove gospodinjske šole bo 1. in 2. sept. od 8 dalje. Primarijj dr.Jenko zopet redno ordinira 0 Vpisovanje na II. državni mešani meščanski šoli vLjubljani — Zgornja Siška, se bo vršilo v dneh 1., 2. in 3. septembra od 8 do 12 v zdravniški sobi f>oleg vhoda. V I. razred se sprejemajo učenci, ki so brez slabe ocene dovršili IV. razr. narodne šole, če niso starejši od 14 let. Za vpis so potrebne naslednje listine: Rojstni list (za vpis v I. razr.), zadnje izpričevalo oz. izkaz o napredku, prijavo za vpis, kolkovano s 5 Din, tei potrdilo o plačanem davku. Brez tega potrdila je vpis nemogoč. Pri vpisu je treba plačati tudi 20 Din takse za zdravstveno zaščito učencev. Podrobnosti na oglasni deski pred vhodom. — Upraviteljstvo. 0 Na uršulinski realni gimnaziji bodo popravni izpiti 31. avgusta ob 8. Vpisovanje za šol-fto leto 1936-37 bo dne 1. in 2. septembra od 8 do 12 v direktorjevi pisarni. Učenke, ki so na tukajšnji gimnaziji naredile sprejemni izpit za I. razred, naj se javijo takoj 1. septembra ter poravnajo pristojbine, ki se plačajo pri vpisu. Učenke II., III. in IV. razreda naj prinesejo « seboj zadnje letno izpričevalo. Ne sprejemajo se repetentke drugih zavodov. Gojenkain, ki bodo stanovale v uršulinskeni zavodu in posečale urfiulinsko gimnazijo, se ni treba osebno zglasiti pri vpisovanju. Zadošča ustna ali pismena prijava, da ostane še nndalje tu- Za vpis v tukajšnjo gimnazijo nI treba davčnega potrdila. 0 Na meščanski šoli pri nršulinkah bo vpisovanje U 2. in 8. septembra od 8 do IZ V I. raas-red se sprejemajo učenke, ki so dovršile IV. raz^ red osnovne šole s prav dobrim uspehom ali ki so naredile razred višje narodne ali srednje šole in ne bodo v letu 1936 izpolnile 14. leta. Vsaka učenka naj prinese k vpisovanju zadnje šolsko izpričevalo (izkaz o šolskem napredku) in krstni list. 0 Za aršulinsko vudnico je vpisovanje 4. in 5. septembra od 8 do 12. © Vse uršulinske šole, izvzemši vnanjo narodno šolo, imajo sv. mašo dne 10. septembra ob 8. v domači cerkvi. Takoj nato se začne pouk. 0 Na drž. učiteljski šoli v Ljubljani bo vpisovanje za šolsko leto 1936-37 dne 5. septembra 1936 za vse oddelke zavoda, tn sicer za gojence in gojenke II. in V. razreda ter za učence in učenke II. do IV, razreda obeh vadnic ob 9. uri v lanskih učilnicah, za I. razred učiteljske šole pa ob 8. uri v pisarni ravnateljstva. Po odloku ministrstva prosvete od 19. avgusta 1936 je za I. razred učiteljske šole odobren vpis 30 učencev in 10 učenk, ki so zdravi, ki imajo posluh in ki so napravili štiri razrede gimnazije ter nižji tečajni izpit z odličnim in pirav dobrim, a v pomanjkanju teh tudi z dobrim uspehom. Po dosedanjih prijavah je gornje število pri učenkah že večkratno preseženo, za učence pa je še precej mest praznih, zato je zanje rok priglasitve podaljšan do 5. septembra t. 1. Popravni diplomski učiteljski izpiti se začnejo 28. avgusta t. L, vsi drugi popravni izpiti pa 2. septembra t. 1. obakrat ob 8. Natančnejše odredbe so razvidne na objavni deski v šolski veži. — Ravnateljstvo, © Združenje trgovcev v Ljubljani naznanja, da bodo popravni izpiti na Trgovsk' nadaljevalni šoli v j>onedeljek, dne 31. avgusta ob 14. Vpisovanje bo v četrtek, dne 3. septembra v pisarni Združenja trgovcev (Trgovski dom) od 9 do 11 dopoldne in od 14 do 17 popoldne. Novinci morajo biti stari 14 let in morajo pri vpisu predložiti zadnje šolsko izpričevalo, zdravniški izvid in učno pogodbo. Istočasno morajo plačati 500 Din šolnine in 100 Din vpisnine Za sprejem je trsba imeti najmanj dokončano višjo narodno šolo ali pa tri dovršene srednje ali meščanske šole. Za manjšo predhodno izobrazbo se bo izvršil sprejem le v primeru zadostnega prostora. Novinci, ki so dovršili nižjo srednjo ali meščansko šolo, bodo sprejeti v II. razred s pogojem, da naknadno polože do-polnilni izpit iz knjigovodstva in korespondence I. razreda. Tem pogojem morajo zadostiti tudi vsi novinci mestu Ljubljani priključenih občin. Vpisovanje za II. in III. razr. bo v petek, dne 4. septembra istotani in ob istem času. Vsak učenec predloži lansko šolsko izpričevalo in plača obenem 500 Din šolnine. Brez predložitve izpričevala ne more biti nikdo vpisan. Naknadni završni izpiti bodo v soboto, dne 19. septembra ob 14. Začetek pouka bo v četrtek, dne 10. septembra ob 14. — Natančnejša jTojasnita bodo razvidna na oglasni deski pred šolskim vhodom (Trgovski dom). © Po nalivih lepo vreme. »Po dežju mora solnce pritk, tako nekako je v starih časib zapel neki štajerski župnik. V soboto ponoči je začelo deževati. Gosti nalivi so trajali v nedeljo z malimi presledki ves dan in še ponoči. Včeraj zjutraj je nad okolico sedla prav gosta megla Podnevi pa je zavladalo lepo in solnčno vreme. Zrak pa se je močno ohladil. Po visokih gorah je deloma snežilo in so besnele nevihte. O Zobozdravnik dr. Rodoschegg zopet ordinira. Maribor □ Pogreb blagopokojnega gostilničarja gosp. Alojzija Horvata bo danes ob 16. uri na pobrežkem pokopališču in ne, kakor smo včeraj pomotoma poročali, ob 15. □ Na II. drž. dekliški šoli sv. Cirila in Metoda vCaukarjevi ulici je v pisovanie v vse razrede 1., 2. in 3. septembra od 8. do 12. ter od 14. do 16. Popravni izpiti bodo 31. avgusta od 8. do 12. ter od 14. do 18. □ Občinska seja. Danes popoldne ob pol 19. bo v mestni posvetovalnici seja občinskega 6veta. Na dnevnem redu je poročilo predsednika ter oddaja nekaterih del za novo šolo. □ Na drž. deški meščanski šoli Ant. Martina Slomška bodo popravni izpiti 31. avgusta od 8. ure dalje. Vpisovanje za šolsko leto 1936-37 bo 1., 2. in 3. septembra dopoldne. Podrobnosti eo razvidne na oglasni deski v veži šolskega poslopja. □Strašna toča v Pekrah. Poročali smo že o hudem neurju, ki je v soboto popoldne divjalo nad Mariborom. Nevihta je bila posebno usodna za ozek pas v Hrastju pri Pekrah, katerega je zabila strahovita toča. Kot drobni orehi debelo ledeno zrnje se je vsulo med dežjem ter padalo dobre pol ure. Toča je docela zabila vinograde, sadovnjake in polja ter povzročila ogromno škodo, ki je najob-čutnejša v vinogradu banovinske trsnice, katerega je čisto oklestila. □ Davčne zadeve. Davčna uprava za mesto Maribor razglaša, da je s 15. avgustom potekel skrajni rok za plačilo lil. četrtletnega obroka zgradarine, pridobnine, davka na poslovni promet in luksuz, rentnine, davka na neoženjene osebe, družbenega davka, vojnice in posebnega davčnega dodatka za skupni brutto promet; I. polletni obrok ZMnljarin« ter ttshižb enakega davka z izrednim doprinosom m izredno davščino za bednostni fond za mesec julij 1936. □ Gospod Ludovik Vlahovič, občeznani in spoštovani gostilničar na Aleksandrovi cesti obhaja dane« v krogu svoje družine ia številnih uslužbencev »voj 65. rojstni dan. Zraven svojega očeta pa praznuje 35. god tudi njegov sin Ludvik. K lepemu družinskemu prazniku izreka gostilniško ia kuhinjsko osobje Vlahovlčeve gostilne slavij ene ema prisrčne čestitke z željo, da ju Bog ohrani do skrajnih mej življenja. 1242-36 □ Čigave so obleke? V Mozirju so orožniki včeraj aretirali 22 letnega brezposelnega čevljarskega pomočnika, o katerem sumijo, da ima na vesti več vlomov v Mariboru. Pripeljali so ga v Maribor, kjer je policijski daktiloskop ugotovil, da se njegovi prstni odtisi ujemajo z odtisi, ki so bili najdeni v stanovanju sodnika dr, Kejžarja. Pred nedavnim je bilo namreč vlomljeno v stanovanje imenovanega sodnika in je vlomilec odnesel vso obleko. Verjetno je, da je ta vlomil tudi v stanovanje poštnega ravnatelja Kariisa. Pri njem so našli velik zaboj različnih oblek, in sicer tri moške športne srajce s kratkimi rokavi, aktovko iz krokodilove kože z držajem iz kromovega usnja, en par nizkih čevljev z lakasto kapioo in gumijastimi petami, kompletno, skoro novo moško sivo obleko tn drugo. Lastniki teh predmetov naj se oglasijo pri mariborski policiji. □ SSK Maraton. Zadnja vaja za nedeljski nastop se vrši v četrtek ob 20. na Livadi. Za vse članstvo obvezno! □ Fond za zgradbo protijetičnega azil« ▼ Mariboru je narastel z dinarsko zbirko in prostovoljnimi darovi v juliju na 241.377 Din. □50.000 do 60.0000 Din na leto ima železniška uprava dohodkov od prodaje peronskih kart na mariborskem kolodvoru. S takšnimi dohodki bi se v kratkem času amortiziral avtomat za prodajo teh kart, ker je dosedanji način prodaje neprimeren tako za publiko kakor za uradništvo pri blagajni. □ Starostno zavarovanje mestnih delavcev. Kakor smo že poročali, pripravljajo mestna podjetja pravilnik, ki bo uredil starostno preskrbo mestnih delavcev. Na svoji zadnji seji je ravnateljstvo MP sklenilo, da »e ta pravilnik takoj pregleda ter predloži mestnemu občinskemu svetu v sklepanje. Ker je sedaj gotov tudi obračun MP, bo mogoče takoj določiti primerno svoto v fond, ki se bo istočasno ustanovil in posebej upravljal, da bo to zavarovanje imelo izven rednega proračuna svoja lastna sredstva. Specialist za ženske bolezni in porodništvo Med. Univ. Dr. Fran Toplak zopet redno ordinira, Glavni trg št, 18 od 9,—11. in 15.- 16. ure. Telefon št. 2732. □ 200.000 Din škode. Ogromen požar je bil v Kukuričih, občina Križevci. Zgorel je mlin posestnika Franca Štuheca na Ščavnici, ki je bil moderno urejen ter je iimel tudi oljarno. Škode je 200.000 dinarjev, zavarovan pa je bil za 60.000 Din. □ Nase sadje in vino. V nedeljo se je na Banovinski sadjarski in vinarski šoli vršil sestanek naših sadjarjev in vinogradnikov. Na sestanku so sklenili, da se bo sadni sejm v Mariboru vršil od 3. do 5. sept., čeprav je letošnja sadna letina slaba. To pa zato, ker je od inozemskih in domačih kupcev iz južnih krajev veliko povpraševanje' po našem sadju. Sejm bo organiziran v manjšem obsegu kot lani, v obliki vzorčnega sejma. Nadalje so sklenili, da bodo v smislu razgovorov s poslanikom češkoslovaške republike v Belgradu g. Ginso stopili v stike s Češkoslovaško kooperativo in ji stavili predlog, da se osnuje skupna zadruga, ki bi imela nalogo organizirati izvoz naših vin v Češkoslovaško. Zadruga bi kupovala od naših majhnih vinogradnikov mošt, katerega hi poseben strokovnjak iz Češke tipiziral po češkem načinu in okusu. V to svrho bi zadruga morala od naše države dobiti dovoljenje, da bi smela vino tipizirati po vinskem zakonu Češkoslovaške, ki ie drugačen od našega. □ »Ni se jim posrečilo!« G. Kreft Ivan nam je poslal tale popravek: »Ni res, dn »se je hotela Ljudska fronta, katero snujejo ljudje najrazličnejših nazorov pod vodstvom marksističnih elementov ob priliki tabora ]RZ v Mariboru postaviti. V ta namen je piispel v Maribor urednik »Slovenske zemlje« Ivan Kreft. V neki mariborski trgovini je kupi! 70 m trakov, jih odnesel v Ljudsko tiskarno, kjer je naročil, naj na trakove natisnejo isto besedilo, kakoT jih imajo taborski znaki, katere je izdal pripravljalni odbor. Nakano ljudskih fronia-šev so odkrili in imcijatorja Krefta zaprli. Na policiji je izpovedal, da so imeli načrt, traike razdeliti med svoje ljudi, katerim hi na tn način bil omogočen dostop k zborovanju, na katerem bi z medklici skušali napraviti zmedo« — temveč je res, kar je dognala tozadevna vsestranska in temeljita uradna preiskava, ki je trajala od 8. do 20. avgusta 1956. □ Prijave za Putnikov izlet v Dolomite ee sprejemajo le na podlagi rednih potnih listov. Ako se do danes ne prijavi vsaj 25 udeležencev, se bo izlet preložil ter bo nastopil Putnikov avtokar v nedeljo 30. t, m. svoje III. potovanje na Gross-glockner. w Zaloigra mlade Slovenke v Južni Srbiji Belgrad, 23. avgusta. Današnje »Vreme« poroča iz Tetova v južni Srbiji to-le zgodbo nesrečne Slovenke, kar bodi za vse Slovenke resen opomin: V soboto dopoldne bi v Tetovu, večjem naselju v Južni Srbiji, na šerijatskem sodišču (verskem sodišču za muslimane) kmalu prišlo do krvave družinske drame, ki bi zaključila nenavadni roman med Arnautom s Šar-planine in pa 20 letno Slovenko. K sreči so bili na hodniku neki ljudje, ki so o pravem času posredovali, sicer bi razsrjeni Arnaut razsekal svojo ženo, Amalijo Čer-noglavnikovo. Pred tremi leti je 17 letna Amalija, ki je bila brez staršev in brez vseh sredstev, prišla v Belgrad, kjer je našla službo služkinje pri neki premožni družini. Na svojo nesrečo se je seznanila z mladim bosadžijo (prodajalcem osvežil) Časimom Elezovičem iz vasi Čeram pri Tetovem. Časim se ji je predstavil kot bogat človek, mlada Slovenka mu je verjela in ko ji je Časim predlagal, naj bi se vzela, je zapustila svojo službo ter odšla v Te-tovo. Iz Tetova pa sta nadaljevala pot v vas Čeram. Takoj drugega dne pa je Amalija doživela veliko razočaranje. Dve ženski sta ji s silo nataknili na glavo fedžero (muslimansko pokrivalo za ženske), Časim pa ji je ukazal, da ne sme zapustiti sobe. Ves dan je uboga Slovenka preživela v sobi tiho plakajoč. Amalija je morala prestopiti iz katoličanstva v muslimanstvo in nekega dne jo ie Časim odvedel v Telovo, kier sta se v neki džamiji (muslimanski molllnici) poročila. Amalija ' je postala Fatima. Po poroki se je nova Fatima na ulici pred džamijo sprla z možem ter te ni hotela vrniti v vas Čeram. Časim jo je pretepel ter ji tudi poveial, da še od daleč ni tako bogat, kot se ji je predstavljal. Za nesrečno Amalijo so nastali težki dnevi, meseci in leta. Amalija je komaj čakala trenutka, ko bi mogla pobegniti. Pred desetimi dnevi se je Amaliji posrečilo pobegniti na polje, kjer se je skrila ter se preživljala nekaj časa z nedozorelo koruzo. Nato je odšla skrivaj v Tetovo, da bi tam o vsem obvestila oblasti. Po poti pa je došla nekega mladega muslimana iz Tetova, Šefka Ejubovič«, kateremu je povedala o svojem trpljenju in ga prosila, naj jo odvede lfo sodišču. Ejubovič je bil ganjen nad tem trpljenjem ter jo je odvedel domov, kjer ji je dal jesti,- njegova žena pa ji je podarila nekaj svojega perila. Ejubovič je nato odvedel Amalijo k šerijat-skemu sodišču v Tetovo. Ko sta pa čakala na hodniku sodišča na obravnavo, se je tam naenkrat znašel tudi Časim. Naglo jc stopil k ženi, jo zagrabil za roko in ji ukazal, naj gre z njim. Amalija je vzkliknila: »Ne bom se vrnila, samo mrtvo me še spraviš odtod!« Časim pa ji je odgovoril: »Spravil te bom, pa čeprav mrtvo!« Ves razsrjen je potegnil nož ter napadel svojo ženo. Medtem pa je priskočil Ejubovič ter mu izbil nož iz roke. Časim je moral s sodišč«, fnrl« «o med potjo je grozil .Amaliji, ds jo bo žc Se poiskal in jo ubil. Gospodarstvo Zborovanje industrije e v na Bledu Industrija za minimalne mezde - Zenica v razpravi V nedeljo je bila na Bledu konferenca Centrale industrijskih korporocdj, ki ji ie predsedoval g Vladimir Arko iz Zagreba. Konferenci so prisostvovali zastopniki industrijskih zbornic in združenj iz vse države pa tudi Številni slovenski industrija, ki so zelo uspešno posegali v debato. Uvodno poročilo je podari g. Arko Iti jc v svojem govoru naglasii, da morajo industrija pretresati novi položaj, ki je nastal z delavskimi po-kreti v državi Povdaril {e potrebno izenačenja občinskih davščin v vsej državi, da se ne bi ustvarjale nove trošaiinske meje. Industrija bo morala posvetiti več pažnje tudi negovanju vasi kot kupcu industrijskih proizvodov. Danes se nahaja industrija v težavnem položaju, ker je podvržena diktatu posameznim gospodarskih skupih, kar dokazuje uredba o presikrbovanju industrije z domačimi surovinami, uredba o podpiranju domače svile itd. Kritiziral je tudi uvozno kontrolo ter režim dodeljevanja deviz. V trgovinskih odno-šajih z Nemčijo smo prišli do tega, da diktira Nemčija smer naše trgovinske politike. V tem položaju prihaja v dobro Nemčiji tudi tečaj marke, kar postaja posebno nevarno za nekatere industrijske panoge. Industrija za enotne minimalne mezde v državi Za govorom g. Arka je sledil referat g. Gj. Čurakva. G. Čut čin je v svojem referatu najprej pokazal na splošni razvoj socialne politike v zadnjem času v Evropi, noto pa je analiziral naše razmere ter ugotovil, da se je doslej delalo pri urejevanju vprašanj med delavci in delodajalci na podlagi smernic in sklepov ženevskih socialnih institucij. Delavske organizacije so šle dalje ter podkrepljujejo svoje zahteve s štraiki. To svojo pravico do štraika pa so začeli tudi že zlorabljati. Za uvedbo kolektivnih pogodb teT posredovanja med delavci in poslodajalci pa je potrebno, da si stoje nasproti dobre organizacije. Zaradi gospodarske zaostalosti naše države je pri nas težko brez škode v celoti rešiti vse ie probleme. To se je lažje dalo narediti v državah z načrtnim gospodarstvom, ki ga pa zopet opuščajo ter se vračajo čeprav počasi k gospodarski svobodi in zasebni iniciativi. Za ureditev vprašanja minimalnih mezd predlaga g. čurčin osnovanje paritetnih delavcev in poslodajallcev. V Belgradu pa bi se ustanovil osrednji paritetni odbor, ki bi imel tudi pravico reševati pritožbe. Če odbori ne bi mogli česa skleniti z večino glasov, potem odloča ministrstvo socialne politike. Nato se je začela debata o tem vprašanju, ki je trajala tudi na popoldanski razpravi. Mnogo govornikov je orisalo štrajke kot politična sredstva ter je bila debata v mnogočem pod vtisom dogodkov v Kranju. Najprej so zastopniki srbijanske industrije navedli mnogo razlogov, ki govore prodi enotnemu urejevanju minimalne mezde za vso državo, toda zastopniki slovenske industrije so navedli še več razlogov za tako ureditev. V debati so sodelovali gg. BJaškovič, Popovič, dr. GoSa, dr. Balabušič, Kavčič, ing. Slajmer, ing. ..JJeiHpc, Praprotnik, Sire, Avsenek itd. -s5 tnr, V imenu ljubljanske zvez industrijcev je tajnik g. dr. Adolf Golia predložil osnutek uredbe za minimalne mezde, pomirjevanje in arbitražo, kako naj bi se iz premeni! tozadevni predlog ministrstva za socialno politiko. Predlaga uvedbo lako imenovanega Richtlohna za vso državo, ki naj bi bil enoten. V okvirju te ureditve bi imeli bani pravico na podlagi poznavanja razmer te mezde znižati ali zvišati za 15% v svojih banovinah. Nadalje določa osnutek uredbe tudi možnost sklenitve obveznih kolektivnih pogodb za vso stroko, da se na ta način pritegne tud manjšina. Kolektivne pogodb bi postale obvezne, če nanje pristane večina industrijcev, ki zaposlujejo nad 75% vsega delavstva v tej stroki. V debati so nekateri gg. industrijci izjavili, da jc naravnost zločin nad delavstvom, če se plačuje mezda po 0.75 Din na uro, kot je bilo to v nekem bosanskem podjetju, kjer je začel štrajk delavstva. G. ing. Remec je govoril tudi o potrebi uvoznih premij. G. Avsenek je povdaril, da je bila pri odrejanju minimalne mezde kot jo predlagajo v znesku 2.50 Din za odraslega delavca pod gotovimi pogoji na dan, merodajna statistika povprečnih zavarovalnih mezd, ki jo daje Osrednji uTad za zavarovanje delavcev v Zagrebu. Po teh podatkih je znašala pred krizo povprečna zavarovana mezda 26 Din dnevno, sedaj pa le še okoli 22 Din. Ker je položaj jasen in ker so se vsi faktorji zavzeli za minimalne mezde v naši državti (vlada, delavci in javnost), je potrebno, da se tudi industrija .izjavi zanje in sodeluje pri reševanju tega vprašanja. Po zaključeni debati se je konferenca industrijcev izrekla za uvedbo minimalnih mezd ter je sprejela kot bazo tozadevni predlog ljubljanske Zveze industrijcev. Izvoljen je bil poseben redakcijski odbor, v koterm so zastopniki industrijskih organizacij iz Ljubljane, Zagreba, Bdgrada in Novega Sada, ki bo izdelal podrobni osnutek ter ga predložil v izredno kratkem roku vsem industrijcem, nato P« izdelal končni osnutek ter ga predložil ministrstvu za socialno politiko Za zakon o samoupravnih financah 0 finančni politiki države in samouprav z ozirom na industrijsko delavnost je referiral g. dr. Cv. Gregorič. V svojem referatu je pokazal na hibe naše davčne zakonodaje ter ugotovil, da bi bile preprečene mnogo nejasnosti, pa tudi zmotne obremenitve, če bi lahko sodelovale pri izdelavi teh predlogov tudi gospodarske korporacije. To je n. pr. odmera poslovnega davka izdelovalcem čevljem, ki je drugačna pri onih, ki kupujejo usnje kot pri onih, ki imajo svoje usnjarne, nadalje vprašanje rabatov, kjer se davčna praksa ni ozirala na popolnoma drugačne trgovske uzance, ki so običajne vsepovsod po svetu. Glede vprašanja financiranja samouprav je pokazal na nezdravo finančno politiko številnih občin v državi, ki se obdajajo s kitajskim zidom raznih trošarin in taks. Zato je potrebno, da se čim prej uveljavi zakon o finansiranju samouprav, pa katerem naj bi dala država del svojih dohodkov v obliki tangente na- zaj samoupravam za njih potrebe. O zaščiti industrije z omejitvijo napram drugim proizvajalskim stanovom je poročal g. čurčin. Z ozirom na še vedno vladajočo nejasnost glede obsega industrijskih in obrtnih obratov je predlagal ureditev tega vprašanja, na splošno po-zivajoč se na vzgled savske banovine. V debati se je pokazalo, na kako velike težkoče zadeva rešitev tega vprašanja z ozirom na razne industrijske panoge in mnenja. Domače ponudbe pri državnih dobavah O zaščiti domače delavnosti pri državnih in samoupravnih nabavah je referiral g. čurčin. Od-rebe čl. 205 zakona o obrtih se v praksi ne izvajajo in posamezni državni uradi ne dajejo nobenih prednosti domačim proizvodom, odnosno jih upoštevajo enako kot inozemske ali pa še slabše. Centrala industrijskih korporacij je izvifila tozadevno anketo, da bi zvedela za želje naše industrije. Ves svoj materijal bo porabila pri izdelavi posebne uredbe, s katero naj se dajejo domači industriji gotove ugodnosti pri drž. licitacijah. V debati je bilo opozorjeno še na važno vprašanje financiranja državnih dobav. Ker dobavitelji ne dobe dolgo časa izplačanih svojih terjatev, se vedno manj udeležujejo solidne naše tvrdke licitacij. Zato bi bilo potrebno poskrbeti tudi za lombard državnih bonov, saj so v tem oziru inozemske tvrdke na boljšem od naših in jim celo sami dajemo lombardne kredite, dočim za domače producente tega nL Škodljivi iondL V nadaljnjih razpravah je g. Avsenek opozoril na vedno bolj razmahujočo se politiko fondov. Ustvarjajo se razni foniii, za katere plačujemo znatne prispevke, nazaj pa ne dobimo dosti, ker se ustvarjajo z njimi potrebne in nepotrebne stvari. Ti fondi so v škodo industriji in vsega gospodarstva. Za uvedbo izvoznih premij G. inž. Remec je r daljšem govoru zagovarjal nujno potrebo uvoznih premij. Razne industrijske države ubijajo z izvoznimi premijami konkurenco na inozemskih trgih. Pri tem jim pomagamo sami ter je navedel, da izvažamo les v Nemčijo, ta ga pa li sama predeluje v finalne izdelke, s katerimi nam konkurira ali pa izvaža les naprej v Anglijo ter dobi zanj devize, nam pa ostaja ogromno dolžna v kliringu. Sredstva za te izvozne premije se dajo dobiti pri količkaj dobri volji. Korist bi imeli pa zlasti v večji zaposlitvi našega delavstva in v povečanem izkoriščanju naših imovinskih zakladov. G. dr. Golia je opozoril na izvozni davek, ki ga moramo plačevati, ker Narodna banka ne obračunava deviz po pravi vrednosti. G. Popovič je načel vprašanje industrijskega kredita, ki je aktualno z ozirom na rešitev vprašanja kmečkih dolgov in sploh vprašanja trgovskih dolgov ter dolgov malih obrtnikov." Nadalje se predlagali posamezni industrijci: prepoved ali omejitev izvoza sirovih kož, znižanje železniških blagovnih tarif itd. Vpraianje Zenice. Industrijci so nadalje razpravljali o velikem naročilu 400 milj. za naše železnice v Nemčiji. Za okoli 150 milij. tega materijala bi lahko nabavjji Di Rada se peni, zelo osvežuje, Izdatna pri nporabi. NIVEA PASTA ZA ZOBE Normalna tuba Din 6'—, velika dvojna tuba Din 10'—. od naše domače industrije v državi sami, a« pa da slabimo našo trgovinsko bilanco in pomagamo Nemčiji. Potrebno bi bilo, da se nabavijo samo taki industrijski irielki, ki se ne izdelujejo pri nas v zadostnih količinah. Tudi bo treba na novo urediti sploh vprašanja nemškega kliringa, kjer imajo nekatere industrije zmrznjene velike terjatve, poleg tega pa jim je še sedaj zaprt ves nemški trg, kar velja posebno za izvoz feroailicija, kjer je Nemčija poleg Anglije najvažnejši kupec. G. dr. A. Golia je opozoril na davčne in druge olajšave, katere je dobila Zenica ravno pretekli teden. Slovenci nimajo nič proti Zenici, ampak zahtevajo, da se tudi drugim industrijam dajejo takšne ugodnosti pri uvozu instalacij, kar podpirajo tudi nekateri izvenslovenski industrijci. Sklenjeno je bilo iti osebno k predsedniku vlade ter ga zaprositi v tem oziru za vpoštevanje tudi drugih obstoječih industrij. V teku razprav so bila načeta tudi druga vprašanja, katerih pa radi obilice včerajšnjih tozadevnih strokovnih razprav ne moremo podrobno naštevati. Po 7 zvečer je predsednik g. Arko z zahvalo vsem navzočim zaključil uspelo konferenco. Blejska dražba Za v ponedeljek napovedano dražbo na Bledu je vladalo veliko zanimanje, ker je dolžnik gosp. Kenda zaprosil za potrdilo, da je kmet ln bi Be tako morala dražba odložiti po uredbi o zaščiti kmeta. Tako potrdilo mu je bilo v resnici izdano od občinske uprave, vendar pristojno sodišče tega potrdila ni priznalo. Zato se je danes dražba vršila, bile pa so dolge formalnosti in se je zavlekla in še traja. Pričakovati je, da bo najbrže jutri končana. Statistični letopis Zveze narodov. Že dolgo vrsto let izdaja odsek za gospodarska proučevanja pri Zvezi narodov svoj statistični letopis, katerega letnik 1935-1936 je pravkar izšel. Letopis prinaša vse važne statistične podatke do leta 1935, deloma pa segajo statistike tudi v prve mesece leta 1936,. Zlasti je pomembno poudariti, da omogočajo številne tabele lepe mednarodne preglede. Letopis vsebuje podatke o površini in prebivalstvu posameznih držav, o brezposelnosti, zaposlenosti, mezdah in delovnem času, številne so tabele o produkciji, tako kmetijski kot industrijski za celo vrsto najvažnejših predmetov. Potrjena poravnava: Steimer Leopold, posestnik v Ljubljani, Opekarska cesta 31, 50% v 4 tromesečnih obrokih. Odprava konkurza: Ferenc Jurij, stavbenik v Ljubljani (vsa masa razdeljena) Konec poravnalnega postopanja. KimsteH Fr., ključavničar in trgovec na Bledu; Vidmar Marija, posestnica in gostotničurka v Ljubljani, Kapiteljska ul. 3. Licitacije. V pisarni referenta inženjerije štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani bo dne 28. in 29. avgusta t. 1. licitacija za oddajo raznih del (popravil) v častniškem domu v Ljubljani. Borza Denar Dne 24. avgusta 1986. V zasebnem kliringu je avstrijski šiling na ljubljanski borzi neznatno popustil na 8.57—5.67, na zagrebški in belgrajski borzi pa na 8.50—8.60. Grški boni so se okrepili v Zagrebu in Belgradu na 30 denar. Angleški funt je ostal na našiti hor-zah neizpremenjen ter je beležil v Ljubljani 238 do 238.50, v Zagrebu 238 denar in v Belgradu 337.20—238.80. Španska pezeta je beležila v Zagrebu 6.10 denar, v Belgradu 6.15 denar. Nemški čeki 6o v Ljubljani neznatno narasli na 13.37—13.57, v Zagrebu pa malenkostno popustili na 13.25—13.45, v Belgradu so beležili 13.227 —13.4270. Italijanska lira je beležila v Belgradu 3.20 blago, v Zagrebu 3.18 blago. ■ Ljubljana. — Tečaji s primom. Amsterdam 100 hol. gold. . . . 2967.43—2982.03 Berlin 100 mark...... 1754.91—1768.78 Bruselj 100 belg...... 737.03— 742.10 Curih 100 frankov..... 1424.22—1431.20 London 1 funt.......219.46— 221.50 Newyork 100 dolarjev .... 4333.22—3469.53 Pariz 100 frankov...... 287.69— 289.13 Praga 100 kron...... 180.47— 181.58 Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 2,666.121 Din. Curih. Belgrad 7, Pariz 20.20126, London 16.436, Newyork 906.76, Bruselj 51.80, Milan '34.175, Amsterdam 208525, Berlin 123.40, Dunaj 57.10, Stockholm 79676, Oslo 7766, Kopenhagen 68.90, Praga 12.68, Varšava 67.70, Budimpešta 61, Atene 2.90, Carigrad 2.46, Bukarešta 260, HelBingfors 6.805, Buenos-Airee 0.86875. Vrednostni papirji Ljubljana. 796 inv. po«. 83—86, agrarji 46 d., vojna škoda promptna 364—366.50, begi. obvez. 65—66, 8% Bler. pos. 83—»i, 7% Bler. pos. 73.'25 —74, 7% pos. DHB 86—87. Zagreb. Drž. papirji; 7% invest. poe. 84 den., agrarji 4760 den., begi. obv. 6860 den., 8% Bler. pos. 82 den., 7% Bler. po«. 73.25—73.75 (73.50), 7% poe. DHB 86-S7, 7% stab. pos. 82.50-B3.5Q. — Delnice: Priv. agr. banka 233—236, Trboveljska 130 den., Isis 16—20, Osj. aladk. tov. 136 bi. Belgrad. Drž. papirji: 7% inv. pos. 84.75 den. (84.75), vojna škoda promptna 366.50—366 (3656), begi. obv. 69.16 den. (69.26); 68 den. (68.26), 8% Bler. pos. 84 bi. (83.76), 7% Bler. pos. 73.50 den. (73.75), 7% poe. DHB 86.25 den. (86.50). — Delnice: Priv. agr. banka 232 den. Žitni trg Novi Sad. Moka bač., srem., ban. slav. Og, Ogg 205—215, št. 2 188—195, št. 5 168—176, št. fl 145— 155, St. 7 126-135, it. 8 96—100, fižol bač., Hrem. beli, brez vreč 2% 160—166, z vrečami 170—175. Vse ostalo neizprem. Tendenca neizprem. Promet srednji. Naznanila Liubljana 1 Gola Glasbene Matice. Vpisovanje r Mo (i I as- bBne Matico ne vrti v dneh od 1. do S septembru, in sicer od 9—12 ln od J—5 pop. v jiiiiarnl Glasbene Ma-Mee. Uienol se m«rcv)enn«Jo 7.a vn« glasbene predmete. Vpisnina je 40 din, uikovina ista, kakor zad.nije Aolsko loto. Razdelitev in dolo<ev nr-nkka bo t soboto 5. septembra, redni pouk Mi£no v ponedeljek 7. septenilira. Ravnateljstvo proei, da »e u^enej vpiiedo taikoj prve dni. - 1 Driavni leonervatorij v Ljubljani. Šolsko loto 1986-37 7.a<>n« i vpisovanjem, trt ito v dneh od 1. do 7. septembra od 9—12 v konservatorijaki pisarni, (!ou,k pa ne pnli&ne v Urnik, is. soptombra t vseh oddelkih im iirod-motjh, Pri vpisovanju morajo predložiti vsi novovKto-pivši gojenci potrdilo o vd&ijld predpisanega davka za leto 1936, zadnje ftolsko pričevalo, krwt.nl list, d«nu>\'-nloo In konsorvalorlj«*ko epcJiPevalo, bivši gojenci p« tadii tundmje konser v arterijsko (tprl*^vftdo. I«|K>lnJiU morajo uradno prijavo sa prejem, ki mora biti kolkovama v.a nižjo im srednjo Rolo « koliko&n 50 din, za visoko šolo in nčRnljek-i oddelek s k olik oni 7.a 1*1 dim. Vso I>ooved, porotMJu, sjmi-rod 20.20 Koncert tarontHiraAkega onkesUra. Dragi programi i TOREK, 25. aivirusla. Bel prati /; 19.A0 Koncert 20.50 Karneval (uvertura) 21.00 Uadijoka igra — llel-irrad II: 20.00 Nedelja v Skaimki Orini gori (Todor ManevWS) 23.15 Belgrajske noftt (glasbena reportažni — ZnIireb: 20.00 Jelica ToltSman in Tea LaboA pojot.n dn-oto 20.30 Koncert 22.15 Plosma glasba — Dunaj: 19.05 Prono« la Sateburga: Gosi fain tutte, opera 22.10 Vokalni konoert — Praga: 20.30 Taruso poje < ploAAe) 21.00 <11'' dallSki vodar — Brno: 20.30 Kosmopititska /.godov i na v glastil 21.20 Beethovnovi kvarteti — VarSava: 19.no Konoort 21.30 t!'krajinsko pomni — Volk al™ komcorl Budimpelta: 20.10 Opereta (premo H KooloAkoga vrtal 22.25 Ciganska miuiiika 2R.OO Jaro-onkestor — Rim: 20.10 Komedija 22.16 Plesna glasba — Milanu: 20.40 Narodni vodja, opeire (Robblami) — Berlin: 20.10 Konoort 20.45 Vofier Ltaatove glasbo Hgra Berlinska filharmonija) — Munehen: 20.10 Koncert — Konlgtbern: 19.05 Klavirski kanoort. — Hamburg: 19.46 ttn.lio.igra 22.00 Narodna muzlka in vojnAka godba. Kulturni obzornik Knjige Slovenske šolske matice Nekako kasno so prišle knjige Šolske matice, ki so izšle pred nekaj tedni, pa nosijo še letnico 1935. Toda prinesle 60 toliko več bogastva v slovensko pedagoško slovstvo, ki se vedno bolj uveljavlja in razvija, iščoč vzgojne poti za pravo usmeritev mladostnika. Tradicionalen je postal že Pedagoški zbornik (31. zv.), ki prinaša bogato gradivo. Spominja se s toplimi nekrologi dveh umrlih slovenskih šolnikov, namreč dr. j. Bezjaka (-en) ter ravn. Novaka (E. Boje). — Prof. Sovre je napisal topel spomin na 2000letnico Horaeija, načel problem antične vzgoje v naših šolah ter podal portret pesniške osebnosti enega največjih predstavnikov antične umetnosti. — Dr. K. Ozvald je napisal razinotrivanje o pedagoški fakulteti pod naslovom »Na prelomu?«, kjer pokaže na naloge univerze, ki goji »čisto« znanost, ler na vzgojitelja kot umetnika-obrazovatelja duš, ter pride do zaključka, da bodo samo duhovno prenovljeni vzgojitelji mogli času primerno vzgajati, za kar jim ni potrebna fakulteta, pač pa posebna pedagoška vzgoja, ki je univerza j>onavadi ne dn. — Žanimiv je Članek Fr. G e r m a o »študiju fonetike«, kjer podaja osnovne misli o fonetiki sploh ter o potrebi fonetične izobrazbe zlasti za vzgojitelje po gluhonemnicah. Nadalje razloži probleme predmeta ter glavno snov, s katero se peča (dihanje, jabolko itd.), črkopis (fonetični znaki), izreka, artikulacija glasov itd. H koncu omenja še eksperimentalno fonetiko ter najvažnejšo evropsko literaturo o vseh problemih, ki so s jfonetiko v zvezi. — Dr. Gogala podaja v obširnejšem članku analizo današnjega mladostnika, podaja njegove duhovne lastnosti, zlasti sanio- ! zavest, smisel za socialno neurejenost, za praktič-j nost, stvarno gledanje na življenje tudi na erotiko, j ki jo dojemlje vse bolj kot seksus itd. Tako je v mladostniku podčrtal tiste poteze, ki so značilne za današnji čas sploh ter s tem opozoril vse vzgojitelje na duhovno strukturo današnjega dijaka. Obenem pa tudi poudaril potrebo modernega vodstva iz današnjega labirinta, ki naj mladostnika vzgoji v etičnega človeka, sicer se mu bo izmuznil iz rok in se razvil v toku časa tja, kamor zdaj še niti sam noče. Članek je resen oris današnje mladine, pa tudi opomin vzgojiteljem, naj jo skušajo razumeti. — J. Jurančičje napisal potreben članek >K poznavanju kmečke mladine« prav po vzorcu sedaj modernega razsikovanja realnih in ekonomskih vaških razmer, ki se ne zadovoljuje več z neko mavrično pobarvano idilo vasi, temveč odkriva pravo podobo kmečkega življenja. Slovenci smo dobili zadnji Čas več takih študij naše vasi (prof. Jeraj, dr. Zgeč itd.), zdaj tudi Jurančič, dočim vemo, da obstoji na pr. na belgrajski^ univerzi poseben krožek, ki se peča samo s psihologijo vasi. Jurančič daje lepo sliko svoje vasi (bv. Marko niže Ptuja) ter tabelarično kaže socialno stanje (število postelji), obenem pa skuša tudi psihološko orisati kmečko duševnost. Prepričan pa je, da današnji čas mora upoštevati bolj kot kdajkoli prej ekonomsko plat vasi. — V. Brumen je priobčil samo del svoje študije o Slomšku kot pedagogu, namreč razvoj »slovenskih začetnih šol«, kar je dober donesek k slovenski kulturni zgodovini. — E. Vrane skuša v članku »Mi gremo naprej« nakazati razvoj slovenskega pedagoškega delovanja, obenem pa tudi razmerje učiteljslva do naroda z današnjo maksimo, da gremo naprej, to je v širše obzorje kot Je sanjavo iskanje idealov, namreč v realno spoznavanje ljudskih potreb; kajti mesto učiteljev ni več v gosposki družbi, temveč v najtesnejšem stiku s širokimi ljudskimi plastmi. — Prof. Ozvald podaja v študiji »Starost pa mladost v življenju poedinca in v organski celoti ljudstva« psihološko in biološko razloček med starimi in mladimi ter prihaja do zaključka, da ima prav tako kot mladost tudi starost svoj smisel, svojo vrednost in svojo nujnost ter da problem ni ▼ tem: eno ali drugo: temveč eno in drugo! Na koncu podaja D. Cvetko »Socialno strukturo dijakov na mariborski klasični gimnaziji«, ki jo podčrtava^ s statistikami, kar je zelo poučno ter lahko služi za zgled tudi drugim podobnim delom. — Anica L e b a r piše o problemu »Varstva deklet« ter o potrebah, ki jih mora v tej smeri začeti današnji čas. — E. Boje piše o »Načrtih za šolski muzej«. — To jc bogala vsebina letošnjega Pedagoškega zbornika. Najzanimivejša pa je druga publikacija, namreč študija Sergeja Hessena: »Petnajst let sovjetskega šolstva in komunistično ohrazhene politi ke«; prevod iz nemščine, str. 93. Knjiga hoče pokazati razvoj sovjetske šolske politike oz. razne pedagoške eksperimente v petnajstih letih vladanja komunizma, to je do leta 1933. Pisatelj dela na podlagi komunističnih vladnih podatkov, statistik in Člankov po uradnih listih ter podaja v dramatični obliki pregled šolskih reform v Sovjetski Rusiji, njihov neuspeh ter nihanje met enim in drugim pedagoškim sistemom. Pisatelj deli svojo zanimivo snov v več poglavij ter loči posamezna razdobja, v katerem bo bile vodilne posamezne reforme. Dobo od I. 1918 do 1921 imenuje »utopi-stično« periodo, ki se je izživljala v anarhističnem idealu, to je, da je dajala učencem po|w>lno svobodo ter samo rušila staro meščansko šolo. Razvijala Je popolno osebnost dijakovo, in sicer iz lokalnih razmer ter propagirala politehnični delovni tip izobraženca. Ta poizkus, ki je precej soroden sc-I danjim radikalnim pedagoškim zahtevkom, jc I uspel le v toliko, v kolikor ie rušil, /fradjl nn ni j ničesar, ker je manjkalo predpogojev. Druga pe-I rioda (od 1922—1926) pomeni propad »delovne so- le* ter »vtepavanje« komunistične zavesti, čemur naj služi »kompleksna šola« brez posebnih predmetov, knjig in načrta. Ta poizkus je popolnoma propadel. V 1. 1927—1929 je nova kulturna politika skušala stabilizirati učni načrt ter je zavrnila »komjilekse« in prevzela že nekatere predmete. V ta čas pade porast šolstva, zlasti nacionalnega (manjšineI). Toda s petletko (1926-1934) je v prosvetni jiolttiki zmagalo zopet levo krilo, ki je razbilo zopet predmete ter uveljavilo še bolj kolektivno šolanje v smiBlu čistega komunizma, ho-teč dohiti čimprej čim več delavcev za Izpeljavo tehničnih načrtov. Ta čas so dosegli obvezno šolanje ter največji razmah šolstva in učenrev, od najnižjih do najvišjih (univerz 537!) ter vse šolstvo tudi militarizirali. Toda uspeh je bil samo v kvantiteti, dočim Je kvaliteta poj>olnoma propadla. Zato so v 1. 1931 zavrgli ta »bojni pohod prosvete« ter začeli zopet poudarjati teoretično šolanje po predmetih in sistematiki, pustili so samo 12 univerz ter začeli znova z disciplino, določenim načrtom in 8 predmeti. Uporabne so poslale spet stare carske teoretične knjige, ki so bile ves čas prejiovedane. Tako se je šolstvo iz anarhije prvega povojnega komunizma preko neuspelih poizkusov, ki so služili samo komunistični vzgoji, ne pa stvarni izobrazbi, zopet vrnilo na izhodišče: k disciplini ter teoretskemu predavanju. — Knjiga vsebuje tudi kritiko raznih sistemov ter pokazuje na napake komunistične prosvetne politike. Tretja knjiga: Novodobno šolsko delo (str. 113), ki Jo Je spisal nadzornik M. Sen kovič, pn podaja idejne smernice za izdelavo učnih načrtov ter obenem tudi praktične napotke, kako naj se |>n posameznih predmetih Izvaja načrt ter podaja pravilno pedagoško predpisana snov. Ozira «c pa samo na nižjo in višjo ljudsko šolo. td. Nov višinski rekord. Francoski letalec O. Detrč je s 14.836 m dosegel nov višinski rekord za letala. Prekosil je za 403 m višinski rekord Italijana Do-natija. Jekleni zobje Doslej smo imeli še zlate zobe in iz platine in zlate krone in mostičke in vse je bilo iz dragih kovin, a poslej bomo imeli cenejše umetne zobe in 6icer: iz jekla, ali prav za prav iz pokromanega niklja. Tak zob je zob bodočnosti, čeprav 6i še počasi utira pot v svet. Že 1. 1920 je nemški zobozdravnik dr. Haupt-maier dobil patent na zobe iz jekla, ki ne zarjavijo. Tvrdka Krupp v Essenu je izdelovala take jeklene zobe in vsak nemški zobozdravnik ie bil primo-ran, da jih je pri tej tvrdki naročil, če je hotel svojim pacijentom dati, jekleno zobovje. Polagoma je bilo več takih delavnic, vendar je bilo še zmeraj težavno priti do jeklenih zob, mostičkov ali zobovij. Zdaj je pa dunajski zobni tehnik Hans Tan-zinsky iznašel nekaj čudovitega. Iznašel je tako zvani oblikovalec za krone, pripravo, ki omogoča slehernemu zobozdravniku brez vsakršnega truda izdelati jeklene zobe. Zaeno ie Taužinsky iznašel pravilno zlitino, kromov nikelj, ki ni le za več ko za dve tretjini cenejši ko zlato ali platina, marveč ie tudi trpežnejši in pripravnejši za v usta. Zob iz belega niklja nima Ie primernejše barve za zobe ko zlato, marveč 6e sploh ne da uničiti In ga je nemogoče pregrisli ali obdrgniti. Tak zob je trši ko zlato ali plalina in je lažji. Mimo tega zobovje iz kromovega niklja ne škodujejo nikakršne kemične sf>ojine in nikoli ne spremeni barve, marveč je vedno čisto in belo. Najvažnejše je pa to, da je cenejše. Povsod barikade. Pred vrati Valencije je rdeča milica postavila barikade, kjer je glavna kontrola za vsakogar. Brata Franco Španske bele čete vodi general Francesco Franco. Od začetka teh žalostnih pobojev v Špa niji, je vse svet poznal to slavno ime. — A Franco -wna še brata. Oba sta v vojaškem stanu, oba se bojujeta v Španiji, toda — vsak je v nasprotnih vrstah. — To sta dva brata, ki tako sovražita drug drugega, kakor le more kak Spanec koga sovražiti. Bolj slaven je Francescov brat, Ramon Franco. On je prvi z letalom preletel južni Antlantik in je najboljši letalec španske vojske. Prej je bil stopil iz armade, a zdaj, ko je Španija sredi bratomornih pobojev, je Ramon Franco spet metalec bomb iz letala. Že v dobi španske monarhije se je Ramon Franco pridružil revolucionarnemu gibanju in se je udeleževal propagande za revolucijo. Vodil je ponesrečeni upor leta 1930, ko je Primo de Rivera odstopil in je bila revolucija krvavo potlačena Tudi Ramon Franco je moral z več svojimi tovariši pobegnili in se je vrnil šele ob času ustanovitve španske republike. Toda tudi ta, meščansko demokratična republika mu ni prijala. Kmalu se je udeležil upora sindikalnih delavcev in spel so upor zadušili. Ramona so odstavili in odtlej se je f>of>olnoma posvetil političnim bojem levičarjev, ki so ga v zadnjih volitvah izvolili v parlament. Njegov brat, general Francesco Franco, je drugačnega kova. Politično je bil vedno pri desničarjih. Bil je najmlajši španski general, drzen, neustrašen vojak z dušo in telesom. Že v bojih zoper Abd-el-Krima se je odlikoval in ko je bil leta 1934 zatrt asturijski upor, so ga delavske zveze zasovražile na življenje in smrt. Ko so bile letos volitve končane, so ga postavili pred vojaško sodišče, ker je deloval zoper republiko. Toda sodišče mu ni vzelo njegovega čina. marveč ga je le pregnalo na Kanarijske otoke. Tu je imel dovolj prilike, da se je pripravil na sedanji upor. Tujska legija v Maroku, ki ga je poznala še izza bojev zoper Abd-el-Krima, mu je vdana in odtod je tudi razumljivo, da je izšel upor iz Maroka. — Njegov brat Ramon pa je vodil letala, ki so bombardirala uporniške čete v Sevilli. Prolesor je dobil sina. Služkinja vstopi in mu pove veselo novico: »Gospod profesor, fant je!« »Zdajle ne utegnem — naj pride še enkrat!« Profesor medicine pri izpitu: »Če nimate vseh črev v glavi, ne boste nikoli dober zdravnik!« Oblaki, in toča Najprej se nakopičijo kope oblakov in kmalu dosežejo visočino 3000 do 4000 m. Spodnja plast kopic je temnejša, ker sončni žarki ne prodirajo nič več skozi. Oblaki se večajOj so v višini 5000, 6000 metrov dokler se jim robovi mahoma ne razcelrajo. Zaeno gredo najvišji deli narazen in dobijo obliko nakovala. Kmalu začno padati prve kaplje, že se zablisne prvikrat, nato večkrat in večkrat, dež je hujši, tu in tam pada tudi toča. Tedaj je huda ura na višku in se kmalu poleže. Navadno nastane blisk šele tedaj, ko doseže zračna električna napetost 10 do 20 milijonov voltov. Bliski, ki so dolgi po več kilometrov, potrebujejo 50 do 100 milijonov voltov električne napetosti, najhujši bliski vsebujejo celo pol milijarde voltov!, tok pa je močan za 20 do 30.000 amperov. Bliski so ali od oblaka do oblaka, ali pa od oblaka do zemlje. Strela, ki šine na zemljo, je večinoma vijugaste oblike in razcepljena. Ta strela je blisk na iskro, ki more biti tudi do 50 km dolga. Grom zaslišamo koj za bliskom. Na svoji poti iz oblaka na zemljo ali od oblaka do oblaka raztrga blisk ozračje ko razstreljivo. Pri tem se zrak zgosti v bližini poti bliska in takoj za bliskom plane zrak v razredčeni prostor nazaj. Pok, ki nastane pri tem, doni ko ropotanje, ko grgranje. Čeprav je grom tako glasan, vendar ga je slišati Vzorno električno posestvo Nedavno so olvorili farmo v Združenih ameriških državah, ki je na njej v6e na elektriko. Farmo so opremili s stroji za 20.000 dolarjev, ki so jih brezplačno postavile velike tvrdke za napeljavo elektrike. Posestvo Rosedale blizu Vfashingtona naj bo za zgled, kakšnega pomena je elektrika za gospodarstvo. Če gospodar tega električnega posestva sredi zmede samih električnih naprav ne bo ob pamet, potem se bo mogel resnično zabavati s samim pritiskanjem na električne gumbe in kaj malo bo dela za ljudi. Predvsem se zagledamo tu v kurnik, ki pri-mora s svojo razsvetljavo, da nesejo kokoši jajca tudi v nadurah in se piščeta izvalijo v električnih vališčih. Zadaj je električna ograja, ki udari kokoši, prašiče, krave in vse, kar »leze ino gre«, če bi jo hotele preskočiti ali preplezati. Tik ograje je lopa z električno žago, z električnimi svedri, se-6alkami in kovačnica z električnim pogonom. Konjem poklada elektrika mrvo v jasli, električne vetrnice v hlevu povzročajo, da so krave vedno dobre volje, Živali, ki živijo na tem električnem posestvu, 6e tudi električno napajajo: čim vtaknejo gobec v korito, pa že priteče hladna voda. Prav za prav pa živali niti repov ne potrebujejo več, saj ni nobenih muh ondi, ker jih pobijajo električni mu-halniki. Muha, ki bi skušala priti skozi okno ali vrata v hlev, mora svojo drznost plačati z življenjem. V hlevu je vse v električnih žicah in čim se jim muha približa, že zgori in je ni več. Elektrika vsepovsod: elektrika meša krmo, mlati žito, hladi in posnema mleko. Električno segrete tople grede dajejo zelenjavo, a tudi rano sadje, dasi je zunaj še zima in led. «Električnemu« farmarju se le 15 do 30 km daleč. Strelo pa vidiš tudi po 100 km daleč. Ploha v nevihti ima za več milijonov ton vode. Navadno se vsuje tudi toča, ki jih je svet največ doživel na Koroškem in Štajerskem. Ondi je merila toča pa 15 cm v prerezu in poedina kosi so tehtali tudi po 1 kg. Večinoma pa ima točo v obliki graha ali lešnika. V slehernem hudourniškem oblaku se v neznanski višini tvori toča, a raztaja se že v višini 3000 m in pade le kot dež na zemljo. Toča pada po ozemlju od 100 metrov do nekaj kilometrov. Lahko so te proge dolge po 100 kilometrov. Množine ledu, ki padajo s točo na zemljo, tehtajo po 5 do 10 milijonov ton. Razlikujemo nevihte radi vročine in nevihte tako zvanih front. Vročinske nevihte nastajajo na poedinih, krajevno omenjenih ploskvah zemlje. Večinoma so po 5 do 10 km široke in 2000 m visoke. Njih hitrost meri po 10 do 40 km na uro. Frontne nevihte pa prinašajo poleti spremembo vremena. Te nevihte so po 1000 km široke in hitijo z brzino 100 km na uro, ki jih že iz dalje zapazimo radi črnih oblakov. Po frontni nevihti je vreme hladneje in nastopi deževje. Po več, tudi teden dni traja deževje. Takih neviht pa ni veliko. ni treba nič več bati suše: električna naprava mu umetno dela dež in napaja njive in vrtove. Tudi v hiši je sama elektrika, ki poleti sobe hladi, pozimi pa jih ogreva. Električno se tudi pomivajo krožniki, eleektrično 6e odliva voda. Na elektriko je ledenica, je luč, je obžarevanje in čiščenje tal in pohištva. Tudi manjše naprave, ko za gnetenje testa, za kodranje las, za umivanje glave — so na elektriko. Vse te čudovite naprave je dobil ta farmar za leto dni brez stroškov na poskušnjo. Seveda se je že zavezal, da bo vse leto slehernemu prišle-cu razkazal in razložil. Na ta način bi Amerika rada pripomogla kmetijstvu, ker je v teh letih radi splošne krize tako nazadovalo. »Mrtvaške rože« padajo z neba. 150 skakačev z ietal se je v Rusiji s padali spustilo na zemljo. Te vaje so Rd»Ji armadi v Rusiji najbolj priljubljene. Boljševizem upa e temi padalnimi četami zanesti v vrste nasprotnikov zmedo in etrah, Poglavje o gumbu. Krutost Španije - Ko so ljudje obsedeni od svojih strasti, ni ničesar, kar bi mogli bolje iznajti, ko načine, kako bodo drug drugega morili. Poročila iz Španije nam to dokazujejo. Vsi, ki se bojujejo in ubijajo, so Španci. Drug drugega streljajo v hrbet, polagajo na grmado. polivajo s petrolejem, povzročajo nasilje, obešajo kamenje krog vratu in utapljajo — drug drugega. Reči moramo drug drugega, čeprav piočenjajo to skoraj večinoma rdeči in beli le malokdaj postopajo tako, vsaj ne glede na okrutnosti. Kdorkoli počanja ta grozodejstva, Spanec ni. To so rdeči in beli, desničarji in levičarji, boljševiki in nacionalisti, vseh vrst so, le Špancev ni več, saj je vendar vsa stvar za Španijo! Ali naj bo človeštvo presenečeno, da je v tej dobi še zmeraj toliko sovraštva, toliko besnih razdiralnih sil, toliko gona po uničevanju samega sebe? Ce je že to tako grozno, da Spanci drug drugega morijo, je še bolj grozno to, da se to dogaja radi idej. ki govorijo o njih, da so španske, čeprav izhaja smrt iz njih. Čeprav so si boljševiki kar brž prisvojili Dostojevskega, pa Spanci le nimajo nikakega Dostojevskega. Ga tudi ne bi mogli imeti! Odkod pa izhaja okrutnost raztelesenja, ki kar noče pojenjati? Da bi jim vsaj pravoščili smrt, bi bila vsaj nekakšna mera za ravnovesje nasprotij. Toda ne — ljudje mučijo svoje žrtve, jim življenje prav izžemajo iz teles in najrajši bi tako storili, da te nesrečne žrtve ne bi mogle ne živeti ne umreti in bi imeli oboje neizpolnjeno pred svojimi Oklopna pest svetovnega boljševizma. Rdeča armada je skoraj vse svoje bojne sile opremila s stroji in motorji. Na tisoče tankov je že v njih vrstah.Največje in najtežje tanke ima zdaj Rdeča armada komunistov. španski komunisti so umorili slavnega španskega dramatika Jacinta Benaventa, ki je 1. 1922 prejel Noblovo nagrado. Če hočete vedeti Ameriška Standard Oil Company kani iz pe-trolejskih ostankov izdelovati maslo in sir. Na vatikanskih mozaikih je 30.000 raznih odtenkov barv. Kegljanje je že 600 let v navadi. Leta 1309 ga omenja neki učenik iz Bamberga, kot novo igro s kroglami. narod v precepu očmi. Tako ravna samo najbolj zaslepljeno sovraštvo, ki besni sam v sebi in se opaja z besnenjem, ki sam sebi zadaja rane in vendar noče sam sebe umoriti, ker ga potem ne bi bilo več tu, kar pa na vsak način hoče biti, pa čeprav gre vsa Španija v grobove. Zdaj je nastopila doba španskega, velikega slikarja Goye! Ta umetnik je naslikal najbolj živo 6trahoto in o njem trdijo, da je najbolj španski slikar. Brez truda je mogel slikati grozoto iz španske zgodovine. Cortez je držal v rokah križ in me, ko je pokopaval Montezumovo kraljestvo Aztekov. In kakšna temina je mučila kralja Filipa II! Ali je še kje na svetu taka stavba, ki je zaeno palača kraljev in grobnica, kakor je Esoorial? Ni treba, da iščemo Spanca z dvema, nasprotujočima si dušama v Kataloniji, da f>oznamo razrvano napetost, ki je nekoč nastala iz nje svetovna država — iz pohlepa po zlatu in iz bojev za križ. Kar izlahka so padale iskre s te plati na ono plat že nekdaj in nekoč so tudi odkrili svet. In prav tako je resnično, da so ga odkrili z okrutnostjo. Zdaj se z isto krutostjo poslavljajo od njega, saj so tako navezani na ta svet, a so zaeno hipoma pripravljeni. da vstopijo v samostan, kakor je storil nekoč njih največji kralj, Karel VI, v čigar državi ni sonce nikdar zašlo, pa je kar čez noč izginil v samostan Yuste, dasi je svet še vse pričakoval od njega, pa se je moral posloviti od njega kot od spokornika. M. Lečaik, sodnik, Zagreb: Novi državljanski KONEC Odškodnina. — § 1305 se glasi: Kdor na dovoljen način izvršuje svojo pravico, ne odgovarja za kvar, ki bi od (od nastal za drugega, v kolikor ni drugače določeno. — Določila §§ 1306-a so pre-nešena v že citirana uvodna določila. Za oškodbe nedoraslih, duševno bolnih in slaboumnih ter za take, ki so le prehodno neuračunljivi in popolnoma preklicane osebe odgovarja oni, ki je zanemaril skrb nad njimi, v kolikor ni sam poškodovanec dal povoda po svoji krivdi. Pa tudi same te osebe sme sodnik obsoditi na plačilo odškodnine, čeloma ali pa vsaj pravičen del, v kolikor je poškodovalec v določnem slučaju vendarle mogel predvideti posledice svojega dejanja ali ako je poškodovanec, varujoč poškodovalca, opustil obrambo ali ako je to pravično z ozirom na imovino jx>škodovalca in poškodovanca (§§ 1308—1310). — Kot nov izvor škode se sedaj navaja škoda od gorljivih stvari in nevarnih predmetov. Za take stvari in predmete odgovarja oni, kdor jih ima, razen če dokaže, da je storil vse, da se nevarnost odkloni. Kdor ima eksplozive, dasi nima za to upravčeinega razloga ali dasi ni vsled svojega položaja za to obvezan, odgovarja za škodo, ki ja drugega od tod nastane. Osvoboditi se more od tega samo, če dokaže neod-klonljivo naključje ali lastno krivdo poškodovanca ali krivdo tretjega, za katerega on ne odgovarja- — Kdor se bavi s podjetjem, ki je po svoji naravi zvezano s posebno nevarnostjo, odgovarja, če ne dokaže naključja itd., za škodo, ki pri tem nastane njegovim nameščencem ali tretjim osebam. Med takšna podjetja se štejejo posebno ona, ki se poslužujejo pare, plina ali drugih elementarnih sil (elektrike, vode itd.). — V vseh teh navedenih primerih se odgovornost ne more vnaprej izključiti ali omejiti. § 1325 je dodano, da ti zahtevki (pri telesnih poškodbah), če s posebnim zakonom ni drugače odrejeno, niso izključeni radi tega, ker je neka tretja oseba dolžna, da poškodovanemu daje vzdrževanje ali odškodnino. — § 1333 dobi važen dodatek, da (razen obresti) vendarle ni izključeno zahtevati na-daljne odškodnine, a ravno tako se dodaje § 1336, da se obvezanec tej pravici (znižanju konvencijske globe) ne more odreči. §§ 1338—1341 se črtajo- m. del, skupne določbe. §§ 1342, 1340, 1354 se črtajo kot nepotrebni, § 1351 pa je dodan odstavek: »To določilo ne velja za dolgove ki so zastarani, razen ako oni, ki je dolg prevzel ali ga utrdil, o zastaranju ni ničesar vedel.« V §§ 1369 in 1380 se stavlja na mesto »dvostranska« (obveza, ozir. pogodba) odplatna, poravnava (§ 1380) je pogodba (ne prenovitvena pogodba). V § 1393 (cesija) se črta 1. stavek, 2. stavek se spreminja tako, da se ne more odstopiti niti pravic, ki ne morejo biti predmet izvršbe. Morejo se pa odstopiti poedini zahtevki iz teh pravic, ako je glede njih izvršba dopustna. Na mestu zadolžnic je zdaj navajajo vrednostni papirji. — Črta se § 1411 kot nepotreben, isto tako tudi besede: »ali ker je plačilo po sebi ne-možno« v § 1414. — Stroške pobotnice (§ 1426) trpi j upnik, če oi drugače dogovorjeno ali če kaj dru- i Itn i i.: '. Avto mu odtrgat nogo f*™' Krava je povzročila usodno nesrečo. Maribor, 24. avgusta. V Košakiih se je zgodila danes dopoldne okoli 11 huda avtomobilska nesreča. Posestnik Peter Postružnik iz Košakov je gnal po cesti kravo, ko mu je pri vozil nasproti tovorni avtomobil. Ko ie -krava zagledala avto, se je splašila ter potisnila Postružnika pod kolesa avtomobila ki se tudu m mogel s ceste izogniti. Kolesa so šla Postruzmku čez stopalo leve noge ter mu ga popolnoma zdrobila. Stopalo je v gležnju viselo samo na koža ter so mu potem v bolnišnici kamor so ga reševalci takoj prepeljali, nogo v gležnju odrezan. Celje 0 Smrt v drevoredu na GlazijL Ko je žel včeraj okrog pol 8. zjutraj, kakor po navadi vsak dan, 76 letni monter v mestni plinarni g. Libiach Josip na delo v Mestno plinarno, ga je v lirevo-redu na Glaziij zadela kap in je bil Libisch takoj mrtev. Pokojni je stanoval v Aškerčevi ulici številka 6, bil je češkoslovaški državljan. Pogreb bo v sredo, dne 26. t. m, ob 17. iz mrtvašnice n« mestnem pokopališču. — V celjski bolnišnici so umrli zadnje tri dni: Šurc Ivan, 21 let, sin dninarja iz Loč pri Poljčanah; Zupanek Ivan, 47 let, zida rod Sv. Jurija ob Taboru; Miesele Kari, 39 let, poslovodja, Straža pri Humu ob Sotli. N. v m- p.t Dr. Stane Vrhovec zobozdravnik zopet redno ordinira 0 Na državni deSki meščanski ioB v Celju bo vpisovanje v vse razrede dne 1., 2. in 3. septembra od 8. do 12, V I. razred se bodo sprejemali učenci, ki so dovršili četrto šolsko leto brez kake slabe ocene m ne bodo do 1. septembra prekoračili 14. šolskega leta. Ostali pogoji so razvidni iz razglasa na oglasni tabli v šoli. Popravni završni izpiti bodo 27., popravni izpiti za I. a, I. b in D. a razred 28., za II. b, III. a in III. b razred pa 29. avgusta. Eventualni dopolnilni izpiti se bodo vršili 31. avgusta. 0 REVOLUCIJA v cenah. Radi nakupa dveh tovarniških zalog čez 100.000 m blaga, prodajam kreton in modrotisk 6 Din, delen 7 Din, cefir 8 Din, krep 9 Din, svila 11 Din, volna s svilo 13, 15, 17 Din. Stermecki. 0 OkoliSka deška narodna šola ▼ Celju ima I. septembra 1936. še naknadno vpisovanje novincev od 8. do 12. Starši, oziroma namestniki, se pozivajo, da pripeljejo 1. septembra šoloobvezne dečke, novince, v okoliško šolo, da se vpišejo in zdravniško pregledajo. 0 Celjani na katoliški tabor na Jesenice. Kdor se želi udeležiti proslav, ki bodo v nedeljo na Jesenicah in bi se želel peljati z mestnim avtobusom, naj se čim prej javi v »Slovenčevi« podružnici. Odhod iz Celja ob 4. uri zjutraj. 0 Zvočni film Celja. Že več kakor teden dni se mudijo v Celju operaterji Jugoslovanskega na- cionalnega filma, ki snemajo lepote mesta in okolice za propagandni zvočni film. 0 Sestanek fantovskega odseka KPD bo v sredo dne 26. t. m, ob 8. uri zvečer v fantovski sobi v Domu. 0 Pevska vaja Celjskega zvona bo danes ob 8. uri zvečer v Domu. 0 Nesreča pri regulaciji Savinje. Včeraj zjutraj se je okrog 7 ure ponesrečil pri regulaciji Savinje v Tremerju 30letni delavec Krnmpišpk Mihael z Zg. Hudinje. Prišel je med dva vozička, ki sta mu zmečkala obe nogi. gega ne izhaja iz narave pravnega odnošaja med strankama. Predosnutek stavlja drugačne pogoje za dopustnost kompenzacije kakor sedanji o. d. z. v § 1438: »Ako se med dvema osebama snideta terjatvi,, ki sta istovrstni, potem se obveznosti, v kolikor se terjatvi medsebojno izravnavaita in ako se to izravnanje izjavi, medsebojno pobotata ter se smatra, da se je medsebojno izplačilo izvršilo še, ko sta se terjatvi medsebojno 6ešli. — V vezi s temi spremembami se veleva v prihodnjem §• (1430 o. d. Z.), da pobotanja ni med dospelo in nedospelo terjatvijo (p asus o resnični in neresnični terjatvi se izpušča). V koliko je pobotanje dopustno proti stečajni masi, določa stečajni zakon. — Cisto novo se dodaje ( 1440, da pobotanje ni dovoljeno proti zahtevkom na vzdrževanje. — § 1444 (odrečenje) se pristavlja stavek, da z odrečenjem prestane obveza dolžnika, ako je dolžnik odrečenje sprejel. — Sedanji obširen § 1446 je jako poenostavljen: Kadarkoli se na kateresibodi način pravica in obveza združita v eni osebi, prestaneta obe, v kolikor ni z zakonom drugače določeno. Zastaranje in priposestvovanje- § 1452 je spremenjen in priposestvovanje definirano tako, da je to »pridobitev pravice z zakonom predpisane posesti«, ki je trajala z zakozom določen čas«. — §§ 1453—1459 in 1465 so črtani kot nepotrebni in zastarani. — »Posest je zakonita (ne pravična, § 1461), če temelji na takem naslovu, ki bi bil zadosten za pridobitev pravice, ako bi ta pravica pripadala izročitelju ali ako bi bilo dano od upravičene osebe«. — Glede priposestvovanja pravice, ki je na priposestvovalca vpi9ana v zemlj. knjigi, se osnutek sklicuje na zakon o zemlj. knjigah, § 1471 pa odreja: »Ako v času priposestvovanja ni prišlo do tega, da bi mogel vršiti pravico trikrat, se čas priposestvovanja podaljša dotlej, da se pravica izvrši trikrat.« — Pogozdovanje državnega zaklada, občine itd. v pogledu priposestvovanja in zastaranja se ukine in se zbriše v celoti § 1472, kakor tudi odnosno določilo o 40 letnem roku v § 1485. — Na mesto § 1492 se določa: »Pravomočne 6odne odločbe zastarajo vedno v 30 letih, kar velja tudi za pravice iz drugih izvršilnih naslovov, n- pr. iz poravnave itd. Ce gre za periodične storitve, ki v bodoče dospevajo, zastarajo dotične terjatve, kakor tudi ostale terjatve te vrste, v krajših rokih. — Uračunavanje predhodnikovega časa vrši se tudi tedaj, če je bila njegova [>osest samovoljna, izpu-ščajo pa se v istem f. (§ 1493) besede: »ali nekrivd-ne nevednosti«. — Na mesto zadnjih besed v § 1494 (ko so odpravljeni zadržki), se določa: ... 2 leti od trenutka, ko je oseba postala popolnoma sposobna in svojepravna ali je dobila varuha. Ce je zastaralni rok daljši od dveh let, velja ta rok mesto dvoletnega- — Zastaranje pravice zapuščine, priposestvovanje ali zastaranje pravice proti zapuščini se ne konča pred iztekom 6 mesecev od dne, ko so dediči zapuščino sprejeli ali je nad njo proglašen stečaj ali se je mogla pravica od zastopnika zapuščine ali proti njemu ustvariti. Spctt Po olimpijskih igrah ptui Samomor na javni cesti V soboto v pozni noči je izvršil 381etra )ožef Gosak, hlapec pri trgovcu Prejacu v Mariboru, na glavni cesti na Zg. Bregu, samomor na ta načn, da se je ustrelil z revolverjem v levo prsno stran in je v nekaj minutah pozneje izdihnil. Poklicali so reševalce iz Ptuja, da bi ga prepeljali v bolnišnico, vendar je med tem smrtni poškodbi podlegel. Truplo so prenesli v mrtvašnico na Hajdini, kjer ga pokopljejo. Izginila je neznano kam... Kakor smo poročali, je v četrtek, 20. t. m. izginila od doma 32-det-na Frančiška Perša, stanujoča na Bregu pri Ptuju. Domnevalo se je, da je iskala smrt v valovih Drave, ker je bila že dalje časa živčno bolna. Ta domneva se je izkazala točna, kajti truplo nesrečne Frančiške je Drava naplavila v Zabovcih niže Ptuja. Truplo so prepeljali v mrtvašnico na mestnem pokopališču v Ptuju, kjer ga pokopljejo. Za nesrečno Peršajevo žaluje vse prebivalstvo Brega, ker je bila pridna in poštena deklina. Požar. V Placarju pri Sv. Urbanu je posestniku Ivanu Toplaku zgorela domačija z vsem inventarjem in poljskimi pridelki. Skoda je cenjena na 20 tisoč Din in je krita le deloma z zavarovalnino. Vzrok požaTa še m pojasnjen. Romanje k Mariji Bistrici ne bo dne 26. in 27., kakor smo to poročali, lemveč dne 29. in 30. t. m. Iz Ptuja vozi posebni vlak dne 29. t. m. ob 7.20 zjutraj. Poroka. V župni cericvi na H ajdi™ sta se poročila v soboto, dne 22. t. m. Janez Coflnarič, zasebnik iz Ptuja, in Katarina Pešek, tovarniška delavka na Bregu pri Ptuju. Obilo sreče 1 Hudo se je ponesrečil 47-1 etra hišnik Simon Drobnič iz Ptuja. Pri žaganju drv 'je prišel z desno roko pod žago tirkulajiko, ki je bila v polnem pogonu, pri čemur mu je odrezalo dva prsta in mu hudo razmesarilo dlan. Ponesrečenca so spravili v ptujsko bolnišnico. Politično gibanje v St. Rupertu nad Laškim Sv. Rupert nad Laškim, 17. avgusta. V nedeljo, dne 16. avgusta, je bil v Sv. Rupertu nad Laškim v hiši g. Selšeka dobro obiskan shod JRZ. G. dr. I. Hodžar iz Celja je v poljudnem govoru pojasnil, zakaj smo za JTiZ; podal nam je v jedrnatem govoru pomen bližajočih se občinskih volitev ter opozarjal, kako nesmiselno je za nas Slovence, da bi se ogrevali za Mačkovo stranko, katero tudi tukaj priporočajo ljudje, ki imajo veselje in smisel samo za razdor in prepir med brati. Kaj bi rekli bratje Hrvatje, ako bi se mi Slovenci vtikali v njihove domače zadeve? Pokazali bi nam vrata, češ, pustite nas in naše razmere pri miru! Na shodu so bili tudi znani domači po-farji, sedaj mačkovci, a so svoje kremplje lepo skrili ter se ni90 upali oglasiti k besedi, številni navzoči so glasno in enodušno odobravali izvajanja govornika, ravno tako glasno in odločno pa tudi obsojali zahrbtno politiko naših domačih pre-varancev, ki so nam raztrgali staro občino Sv. Rupert ter se vdinjali sovražnikom kmečkega ljudstva. Pravi vihar ogorčenja pa je zabučal po zl>o-rovalnem prostoru, ko je kinel Bence bičal razdiralno delo naših domačih pofarjev, ki so izdajalsko ponaredili našo s 70% vseh bivših občanov opremljeno, pravilno sestavljeno prošnjo z zahtevo po obnovljcnju stare občine. Zaupamo, da bo pristojna oblast revidirala tozadevno prošnjo oziroma počenjanje naših nasprotnikov ter dala resnici in pravici odločen zunanji izrazi Inserirajte v „Stovencut4 Kakor smo napovedali, tako se je tudi zgodilo. XI. olimpijske igre so v resnici prekašale vse dosedanje. Je pa samo ob sebi razumljivo, da morajo z vedno večjimi pripravami, z vedno večjim številom držav, ki sodelujejo pri igrah, rasti tudi uspehi. S temi uspehi pa napreduje obenem organizacija, kar velja zlasti o berlinskem organizacijskem komiteju brez posebne hvale, saj se je lotilo iger na najodličnejši način. Na vse so mislili, prav ničesar niso pozabili. V tem pogledu menda ne bo treba napredka ali sprememb. Največje igre vseh časov Berlinske olimpijske igre so pokazale, da bodo v bodoče zavzele take dimenzije, da jih ne bodo več zmogli in merodajni krogi so v tem pogledu v velikih skrbeh, Ti namreč premišljujejo, kako bi ogromni obseg olimpijskih iger nekoliko zmanjšali, in kako bi ta večen porast nekoliko zadržali. To postaja tem neznosnejše, če pomislimo, da stremijo gotovi krogi za tem, da bi se program olimpijskih iger še razširil. Oni pa, ki smo prisostvovali berlinski olimpijadi vemo, da bo to težko šlo m da bi vsaka razširitev olimpijskega programa samo škodovala. Program je preogromen Program na XI. olimpijskih igrah je bil tako obširen, da ga človek niti po listih ni mogel zasledovati, kaj šele, da bi bd povsod zraven. Čim hitrejše in priciznejše se je razvijal, tem manj smo imeli možnosti sodelovanja Kakor velikanski cirkus, ki ima v vsakem kotu po eno predstavo, tako je izgledal Berlin s svojimi športnimi prireditvami za časa olimpijskih iger. Povsod zanimivosti, povsod presenečenja, povsod rekordi! Ako se je kdo zanimal za več športnih panog, se je moral pač odločiti samo za eno, ker dveh istočasno, pa naj si sta bili še tako zanimivi, ni bilo mogoče gledati. V olimpijskem stadionu so nastopali istočasno tekači, skakalci in metalci. Ne glede na to, da mora biti povsod tako, če je še tako majhna lahko atletska prireditev, ker bi drugače trajalo tekmovanje tekačev in metalcev po več ur, za gledalce to ni prijetno. Je sicer pravilno tako, toda pri olimpijskih igrah je zanimanje gledalcev za vse discipline tako veliko, da ae motnje radi gledalcev samih težko dado odpraviti. Temu so skušali od-pomoči v Berlinu na ta način, da so za skakalce in metalce določili v kvalifikacijskih tekmah minimalne mere, ki so jih morali doseči, ako so sploh hoteli proti v glavne borbe. Te kvalifikacijske tekme so ae vršile običajno dopoldne in so že tedaj izločile odvišen balast. Vendar bi se pa tudi še za one, k so se kvalificirali za glavno tekmo, lahko izvršile izločilne tekme, kajti njih število je bilo še vedno preveliko. Pri tem pripominjamo, da so bili že v Berlinu mnenja, da so bile zahtevane minimalne mere prenizko postavljene. Temu se lahko odpomore in je čisto verjetno, da bodo na prihodnji olimpijadi v Tokiju postavili minimume za pred-tekmovanja nekoliko višje. Občinstvo hoče rekordov Že pri prejšnjih olimpijskih igrah smo opazili, da hočejo gledalci le vrhunskih uspehov, pri berlinski olimpijadi pa so glcdalci bili naravnost željni rekordov. To je sicer razumljivo in tem neugodnejše vpliva na gledalce, če morajo poleg svetov- Otimpijske tabele berlinskih iger PLAVANJE Moški 100 m prosto: 1. Esik (M) 57.6, 2 Yusa (J) 57.9, 3. Ara i (J) 58.0 sek. 100 m hrbtno: 1. Kiefer (A) 1:05,9, 2. Van de Weghe (A) 1:07.7, 3. Kiyowaka (J) 1:08.4 min. 200 m prsno: 1. Hamuro (J) 2:42.5, 2. Sietas (N) 2:42.9, 3. Koike (1) 2:44.2 min. 40 m prosto: 1. Medica (A) 4:44.5, 2. Uto (J) 4:45.0, 3. Maknio (J) 4:48.1 min. 1500 m prosto: 1. Terada (J) 19:13.7, 2. Medica (A) 19:34.0, 3. Uto (J) 19:34.5 min. Skoki: 1. Degener (A) 163.57, 2. Wagner (A) 159.56, 3. Oreene (A) 146.29 točk. Skoki s stolpa: 1. Wagner (A) 113.58, 2. Root (A) 110.60, 3. Stork (N) 110.31 točk. 4x200 m prosto štafeta: 1. Japonska 8:51.9, 2. Amerika9:03,0, 3. Madjarska 9:12.3 min. 2enske 100 m prosto: 1. Mastenbroek (H) 1: 05.9, 2. Campbell (Argen.) 1:06.4, 3. Arenda (N) 1:06.6 min. 100 m hrbtno: 1. Senff (H) 1:18.9, 2. Mastenbroek (H) 1:19.2, 3. Bridges (A) 1:19.4 min. 200 m prsno: 1. Mayehata (J) 3:03.6 2. Genneger (N) 3:04.2, 3. Sotensen (D) 3:07.08 min. 400 m prosto: i. Mastenbroek (H) 5:26.4, 2 Hveger (D) 5:275, 3. Wingard (A) 5:27.5 min. Skoki: 1. Gestring (A) 89.27, 2. Ravvls (A) 88.35, 3. Hill (A) 82.36 točk. Skoki • stolpa: 1. Hill (A) 33.93, 2. Dumi (A) 33.63, 3. Koehler (N) 33.43 točk. 4x100 m prosto štafeta: 1. Holandija 4:36.0, 2. Nemčija 4:36.8, Amerika 4:40.2 mm. VESLANJE Posameznik: 1. Nemčija (Schafer) 8:21,5; 2. Avstrija (Ha-senohrl) 8:25,8; 3. Zedinjene države ameriške (Barrow) 8:28,0. Dvojice brez krmarja: 1. Nemčija" (Eichhorn-Strauss) 8:16,4; 2. Danska (Olsen-Larsen) 8:19,2; 3. Argentina (Po-desta-Curatella 8:23,0. Dvojice s krmarjem: 1. Nemčija (Gustmann, Adamski, Arend na krmilu) 8:36,9; 2. Italija (Bergamo, Santin, Negrini na krmilu) 8:49,7; 3. Francija (Fourcade, Tapie, Vandernotte na krmilu) 8:54,0. Dvojne dvojice: 1. Anglija (Beresford, Southvvool) 7:20,8; 2. Nemčija (Kaidel, Pirsch) 7:26,2; 3. Poljska (Berey, Ustupski) 7:36,2. Četvorice brez krmarja: 1. Nemčija (Eckstein, Rom, Kari, Menne) 7:01,8; 2. Anglija (Bristow, Barrett, .lackson, Sturrock) 7:06,5; 3. Švica (Brotschart, K. Hornberger, A. Hornberger, Schmid) 7:10,6. Četvorice s krmarjem; 1. Nemčija (Maier, Volle, Gaber, Sfillner, Bau-er na krmilu) 7:16,2; 2. Švica Botschart, K. Hornberger, A. Hornberger, Schmid, Spring na krmilu) 7:24,3; 3. Francija (Chauvignč, Cosmat, M. Vandernotte, F. Vandernote, N, Vandernote na krmilu) 7:33,3. Osmcrke: 1. Zedinjene države ameriške (Morris, Day, Adam. White. Mac Millin. Hunt. Rautz. Hume. Mocli na krmilu) 6:25,4; 2. Italija fel Bimbo, Bar-sotti, Croffi, Bartolini, Checcacci, Secchi, Ouag- nih prvakov, ki se sučejo okrog rekordov, gledati še one tekmovalce, ki so komaj dosegli minimume. Zato je prav, da že danes mislijo merodajni čini-telji na to, da se izločitev tekmovalcev ne izvrši šele pri olimpijskih igrah, temveč že preje. Na ta način bi bilo možno, marsikateremu atletu prihraniti stroške za vožnjo, prehrano in stanovanje na olimpijskih igrah. To sicer ni popolnoma v skladu z olimpijsko idejo, vendar so zadnje igre v Berlinu pokazale, da v bodoče najbrže ne bo šlo drugače; kajti toliko športnih prireditev na najrazličnejših prostorih nemškegt športnega polja v Berlinu in pa po raznih zaprtih dvoranah, so bile povod raznim opravičenim diskusijam. Dalje moramo pomisliti tudi na dejstvo, da je tako velemesto, kakor je na primer Berlin, lahko nudilo vsem stotisočem prehrano in stanovanje, da je lahko skrbel za red in da je lahko prepeljalo vse ljudske mase s svojimi ogromnimi prometnimi sredstvi na športno polje. To pa povsod ne bo mogoče in če bodo šle olimpijske igre v tem pravcu naprej, potem bodo mogla v bodoče prirejati olimpijske igre samo velemesta. Eni gredo zato tja, da si priborijo zlate, srebrne in bronaste kolajne, drugi zato, da bi videli zmagovalce in da bi se od njih kaj naučili. Nekateri so mnenja, da naj bi se ženske tekme črtale iz olimpijskega programa. Ns glede na to, da bi bila izločitev ženskih tekmovanj iz olimpijskega programa velika Jkoda, je treba upoštevati še dejstvo, da je prav, da se tudi žene borijo. Kdor je gledal tekme žensk v olimpijskem in plavalnem stadionu v berlinskih igrah, se s to mislijo ne bo mogel sprijazniti. Občinstvo je za udeležbo žensk, ki so s svojimi uspehi dale zadnjim olimpijskim igram posebni pečat. Število tekmovalcev je znižano Da bi se znižalo' število sodelujočih tekmovalcev, bi se moralo v bodoče maksimalno število, ki ga sme postaviti vsaka država, nekoliko reducirati. Če se zniža od 4 na .' "ti vsaki panogi in državi, bi bila to 25 odstotna . .dukcija sicer samo teoretična, ker se tudi sedaj večina držav ni po-služila maksimalno dovoljenega števila. Drug predlog, ki stremi za tem, da bi se olimpijske igre izvedle po conah, bi bil v praksi težko izvedljiv, pa tudi ne bi odgovarjal olimpijski ideji. Ali naj te razširijo olimpijske igre Nekateri krogi so mnenja, da bi se v program olimpijskih iger vnesle še druge športne panoge, ki jih v Berlinu ni bilo. Štiri leta nas še ločijo do olimpijade, ki se vrši leta 1940. v Tokiju in mnogo se bo govorilo in pisalo o zadnjih in predstoje-čih olimpijskih igrah. Težko pa je verjetno, da bi bile igre na Japonskem večje od onih v Berlinu. Kljub vsej podpori, ki jo bodo dali japonski prireditelji atletom vsega sveta je izključeno, da bi bile evropske države tako močno zastopane v Tokiju kakor v Berlinu. To bi stalo mnogo prevw£ denarja, poleg tega pa bi bilo nemogoče najti toliko amaterjev v posameznih državah, ki bi mogli dobiti vsaj 3 mesece dopusta, da bi se lahko udeležili olimpijskih iger. Zato že danes lahko rečemo, da kvantitativno prihodnje olimpijske igre ne bodo na taki višini kakor zadnje, kvaliteta pa bo vsekakor še na višji stopnji. lierini, Garcelli, Milani na krmilu) 6:26,0; 3. Nemčija (Rinck, Rndach, Kuschke, Kaufmann, V61s, Loeckle, Hannemann, Schmidt, Mahlow na krmilu) 6:26,4, Kajak. Kajak, posamezno, 1000 metrov: 1. Avstrija (Hradetzky) 4:22,9; 2. Nemčija (Cammerrer)4:,25,6; 3. Nizozemska (Kraaier) 4:35,1. Kanad. posamezno, 1000 metrov: 1. Kanada (Amyot) 5:32,1; 2. Češkoslovaška (Karlik) 5:36,9; 3. Nemčija (Koschik) 5:39,0. Kajak, posamezno, 10.000 metrov: 1. Nemčija (Krebs) 46:01,7; 2. Nemčija 46:14,1; 3. Zedinjene države ameriške 47:23,9; Zložljiv, posamezno, 10.000 metrov: 1. Avstrija (Hradetzky) 50:01,2; 2. Francija (Eberhardt) 50:04,2; 3. Nemčija (HOrmann) 50:06,5. Kajak, dvojice, 10.000 metrov: 1. Avstrija (Kainz-Dorfer 4:03,8; 2. Nemčija §Tilker-Bondwit) 4:08,9; 3. Nizozemska (Mozer-Guise 4:12,8. Kanad. dvojice, 1000 metrov: 1. Češkoslovaška (Syrovatka-Brzaks) 4:50,1; 2. Avstrija (Kampfl-Edletisch 4:53,8; 3. Kanada (Saker-Charters) 4:56,7. Kajak, dvojice, 10.000 metrov: 1. Nemčija (Landen-Wevers) 41:45,0; 2. Avstrija 42:05,4 ; 3. Švedska 43:04,1. Kanad. dvojice, 10.000 metrov: 1. Češkoslovaška 50:33,8 ; 2, Kanada 51:15,8; 3. Avstrija 51:28,0. Zložljiv, dvojice, 10.000 metrov: 1. Švedska 45:48,9; 2. Nemčija 45:49,2; 3. Nizozemska 46:12,4. Jadranje. 8 metrov razred: 1. Reggio (Italija), čoln »Italia«; 2. Dit!ev-Si-monsen (Norveška), čoln »Silja«; 3. Howaldt (Nemčija), čoln »Germania fll«. 6 metrov razred: 1. Bellville (Anglija), čoln »Lalage«; 2. Konow (Norveška), čobi »Lully II«; 3. Salčn (Švedska), čoln »may be«. Razred: 1. Dr. P. Bischoff (Nemčija), čoln »Wannsee«; 2. Laurin (Švedska), čoln »Šunshine«; 3. Maas (Nizozemska), čoln »Bem II«. Olimpijski enotni razred: L Kagchellami (Nizozemska), čoln »Nurnberg); 2. Krogmann (Nemčija), čoln »Rootock«; 3. Scott (Anglija), čoln »Potsdam«. ★ IS K ftermes. Seji centralnega ralbora w vrfil 'Ianwi :». a.v(pwu ob pol 30 v klubov j h prostorih — |k>!ok Nuliavljalnc zml,ru«o Siftlca. To*n««t.l Turi*titno-&portni odbor. Sni« odbora m- vt*I t iroilo 3fi. t. m. ob 20 v r(wtaw«oldl HI«nrl<\ PrmlKnlnik. Upravo »Slovenca« Maribor Koroška cesta 1 Podružnica: Aleksandrova 6 Sprejemajo se oglasi in naročniki lista, izvršujejo v«i unrnvn nnali in dninjo pojasnila ki spadajo v delokrog uprav-ništva lista. Studenec pri Sevnici V nedeljo, dne 30. avgusta bodo na Studencu občinske volitve. Ljudstvo je silno veselo, ker ve, da j« zopet prišel čas, ko bo lahko svobodno glasovalo, brez bajonetov in »šnopsa«. Krajevna organizacija JRZ je po vseh vaseh priredila sestanke, na katerih je ljudstvo svobodno odločilo, kdo jih bo zastopal v občinskem odboru. Tako je naša lista sestavljena iz najboljših mož, ki nam jamčijo, da bo občinska uprava po 30. avgustu v najboljših rokah. Naša lista je že od sodišča potrjena. JNS-arjem -kar ne gre v glavo, da bodo popolnoma propadli. 2e ves mesec tekata okrog dva njihova generala brez vojske, da bi »sflikala« skupaj svojo listo. Z raznimi lažmi hočeta pridobiti volivce, toda vse akupaij jim nič ne pomaga, kajti ljudstvo dobro ve, kako žalostno eo gospodarili, kar je dokazala občinska revizija. Kdo je še, ki si želi po teb ljudeh priklicati nazaj Jevtiča, Puclja in druge. Kdo je še, ki ga JNS-anski bič nd zbudil? Vsi, ki želijo, da se na občini up ost a vi red in pravica, da se bodo povsod popravljala občinska pota, ki so sedaj pod JNS gospodarstvom postala taka, da se sploh pota ne morejo imenovati, naj enodušno glasujejo za listo JRZ. S tem bomo dokazali, da nikdar več ne dopustimo, da bi našo občino upravljali kaki pristaši Jevtiča. Na dan 30. avgusta bo v naši občini zmagala pravica nad krivico. Sv. Trojica v Slov. goricah Da se v Slov. goricah krepko gibljemo, bo pričal dekanijski cerkveni koncert, ki bo v nedeljo, 30. avg. v tukajšnji veličastni romarski cerkvi. Mojster Jenko je v ta namen na novo uglasbil in spo-polnil orgle, da bodo tem lepše sodelovale. Ob 3 popoldne bo najprej pridiga o pomenu cerkvene pesmi, nato nastopi 7 cerkvenih pevskih zborov iz lenairške dekanije. Vsak zbor zapoje po dve pesmi, vsi zbori skupaj pa na koncu tri pesmi. Menjavali se bodo moški in mešani zbori. Koncert zaključijo slovesne večernioe. V slučaju dežja se koncert vrši naslednjo nedeljo 6. sept. Vsi, ki ljubite lepo pesem v cerkvi, pridite 30 .avgusta na koncert. MALI OGLASI V malib oglasih velja vsaka beseda Din i'—; tent-tovanjski oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10*—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2-50. Za pismene odgovore glede malib oglasov treba priložiti znamko. _ I C i" ev r • Sluzheiscejo II 19 let staro dekle čedne zunanjosti, poštene hiše, Išče službo za natakarico, vajeno tudi hišnega dela, doma iz Gornje Sav. doline. - Službo sprejme takoj. - Ponudbe upravi »Slov.« 12331. (a) Vež pletilj se sprejme za takojšen nastop. Plača po dogovoru. Tajner, Črnomelj. b Krojaškega pomočnika za malo delo sprejme takoj Fr. Kmetlč, Tržaška cesta 21. (b) Šiviljska pomočnica želi zaposlitve v kakšnem salonu. Gre tudi k bolJSi družini. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Stalna služba« št. 12339. (a) Čevljarskega pomočnika mlajšega, za tino naročeno delo sprejmem takoj. A. 21tndra, Litija. (a) »iiniim Hlapec z daljšimi spričevali, vajen konj in mesta, se takoj sprejme. - Naslov v upravi »Slov.« št. 12335. (b) - Zastopnika za dravsko banovino za prodajo pisarniških strojev in potrebščin - s kavcijo - se sprejme. Ponudbe na ogl. odd. Slovenca pod šifro: »Beograd 77« št. 12354. (b) lEsmai Dekle z 2 razr. mešč. šole se želi izučiti šivanja. -Naslov v upravi Slovenca pod St. 12362. (v) Hčerka železničarja išče mesta vajenke v trgovini. Ivanka Viher, St. Janž - Velenje. (v) Za šolo torbice, aktovke, nahrbtnike, peresnice, vse v veliki izberi, priporoča Kra-vos Ivan, Maribor, Aleksandrova cesta 13. Zopet znižane cene! Buret, svilo že od 13 Din dobite v Trpinovem ba zarju, Maribor, Vetrinjska 16. Knjižice Mestne hranilnice ljubljanske do 300.000 Dtn kupim. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Plačljivo takoj« 12.158. (d) Furnir za mizarje Oddam večjo partijo (tudi v malih količinah) orehovega furnirja in slepega Jevševega furnirja. Blago se lahko ogleda vsak čas pri Ivan šlška, Ljubljana, Metelkova ul. št. 4. Tel. 22-44. (1) I Automofor i Boschservice Izvršujem vsa popravila magnetov za avto-dyname, zaganjače (Anlasser) ter vso električno napeljavo na avtomobilih In moto-ctkllh. mastno naprave za polnenje akumulatorjev. -Vedno v zalogi vse tovrstne Bosch - proizvode. J. KRALJIC LJubljana - Gosposvetska cesta 13. Tel. 26-35. Q39B! ODDAJO: Naprodaj gostilna na tujsko-prometnem kraju, zraven tekstilne tovarne v bližini Maribora. Zraven spada tudi vodna žaga 24 k. s., ugoden prostor za lesno trgovino. V plačilo se sprejemajo knjižice mariborskih zavodov. Ponudbe pod »Gostilna«, Maribor, poštni predal 24.

Tinček in Tonček v Atlantidi Širite »Slovenca«'! ..................... Razno Dijaki Dve dijakinji sprejmem. Nudim dobro domačo prehrano in skrbno nadzorstvo. Lapajne, LJubljana, Majstrova ul. št. 16-L (D) V Celju se sprejmeta na stanovanje ln hrano dve učenki ali učenca. Naslov v podružnici »Slovenca«, Celje. EXPRESSc brzopopravljalnlea čevljev ln galoS M. TREBAR Ljubljana, Sv. Petra c. 6 Tudi v naši podružnici Ljubljana, Miklošičeva cesta 5 (paviljon) lahko plačate naročnino za »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobite razne informacije. — Poslovne ure od pol 8 zjutraj do pol 1 popoldne in od 2 do 6 popoldne Telefonska številka 3030. A •i« Lilij Nogavice, rokavice In pletenine Vam nudi v veltkt Izberi najugodneje ln najceneje tvrdka Kari Prelog, LJubljana. Židovska ulica tn Stari trg. (1) Vsak zaveden Slovenec rabi samo najnovejši SLOVENSKI PRAVOPIS priredila dr. A. BREZNIK Dr. F. RAMOVŠ Cena vezani knjigi Din 60*— Naklada pri JUGOSLOVANSKI KNJIGARNI v Ljubljani I 138. Tinčka ugrabijo. >Le kdo bi si mislil,« je spotoma Tonček z občudovanjem dejal Cipu, »da živite v takšni lepi pravljični deželi!« >Samo nekaj nam greni življenje,« je potožil Cip. »Gotovo mi ne boš verjel, če ti povem, da imamo tudi v Atlantidi ljudožrce, ki nas zahrbtno napadejo povsod, kjer se jim nudi prilika.« Komaj je Cip te besede izrekel, so se že uresničile: iz goščave so se iztegnile dolge črne roke, zgrabile Tinčka, ki je hodil nekaj korakov za tovarišema, ter ga potegnile k sebi. Tonček in Cip sta mirno šla dalje. Nista ne videla ne slišala, kaj se je za njunim hrbtom zgodilo... Tinčku je sprva od strahu kar sapa zastala. Potem je hotel zakričati na pomoč. Divjak pa je položil svojo široko dlan na njegova usta in se grdo zarežal: >He, he, žabica, zdaj pa le kriči, če moreš I« STAVBNI flAICMJAl: izolacije vseh vrst, heraklit, keramika, iamot, mavec, cevi,, beli cement se kupi najceneje pri »MATERIAL« LJUBLJANA Tyrševa 36 b. Tel, 27-16 V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naša ljubljena soproga in mama, sestra, teta in svakinja, gospa Morijo Cosermon roj. Turfc včeraj opolnoči, previdena s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspala. — Pogreb nepozabne pokojnice bo v torek, dire 25. avgusta ob 3 popoldne na farno pokopališče. Vrhnika, dne 24. avgusta 1936. Žalujoči: Ivan, soprog; Mici in Janko, otroka ter ostali sorodniki. Alja Rahmanova: 37 Tovarna novega človeka Roman. Vsako minuto svojega življenja moraš misliti na Kristusa, na nič drugega kot na Kristusa! In kakor je Kristus odpustil svojim sovražnikom, tako moraš tudi ti pozabiti vse žalitve, ki ti jih prizadenejo tvoji bližnji. Kdor nosi Kristusov križ, temu bo prinesel pomoč; on se veseli vsakega, ki je prišel k njemu. Tako se veseli danes, da je njegova dekla Njurka našla pot k njemu; zaradi tega bo poslal danes Svetega Duha na naš shod! Čujte! Prišel je že nad nas! Poslušajte, kako hodi Sveti Duh med nami in se z nami veseli!« Starček je umolknil, njegove oči, blesteče v sveti radosti, so krožile nad zbranimi in vsi so zaklicali: »O Duh! O Duh! O Mati božja, ona je z nami! Ogrej naša živa srca, o Mati božja!« Vedno silnejši in nujnejši so postali klici k Svetemu Duhu, k Materi božji, k angelom; kličoči so se obrnili, mahali z belimi ruticami čez ramo tja, kjer so slutili za seboj svojega angela, in tudi njej se je zdelo čisto jasno, da stoji za njo angel z belimi perutmi. Vmes je starček zadajal zborovalcem vprašanja in klical z glasovi, ki so govorili o odpovedi, potrebi trpljenja, ponižnosti in vdanosti. Potem se je obrnil zopet k Njurki: »Čuj, čuj, Njurka! S svojim postom si se pokopala, tvoje telo je pretrpelo velike muke in odrekla si se sami sebi — povej mi zdaj, ali čutiš v sebi, da se boš zdaj, v tem trenutku, zopet rodila za novo življenje? Ali slišiš v svoji notranjosti Kristusov glas? Ali čutiš, da si postala zdaj tempelj, v katerem se je nastanil Sveti Duti? Da gospoduje zdaj v tebi božja volja namesto tvoje, ki je umrla? Čutiš li radost vstajenja? Ali vidiš z očesom svoje duše rajske cvetlice, čuješ li glasove nebeških ptic in petje nadangelov? Ali vidiš kraj, kjer je le veselje pa nobene žalosti, nobenega joka, kjer kraljuje Gospod Bog in Kristus in so angeli zbrani okoli njegovega prestola?« Vsi so se strmo zazrli v Njurko, zapeli dolgo, resno pesem in se pri tem tolkli z dlanmi po kolenih. Zopet se je obrnil starček k Njurki in govoril iznova o moči trpljenja, odpovedi, ponižnosti in ponižanju samega sebe Potem je nadaljeval s povzdignjenim glasom: »Tvoje telo so osramotili, Njurka! Ne pozabi tega in misli vedno na to, da si zaradi tega ponižanja našla rešitev za svojo dušo! Ogiblji se ljubezni mesa! Ljubezen mesa je pri nas prepovedana kot smrtni greb, pri nas je dovoljena le duševna poroka in čista ljubezen, ljubezen, kakršna mora vladati med brati in sestrami. Zdaj pa se veseli z nami in poslušaj glas Svetega Duha, ki bo zazvenel v tebi!« Navzočni so zopet poskočili s svojih sedežev in kričali: »O Duh! O Duh! O Duh! O Bog! O Bog! O Bog!« Zdaj so se vsi postavili v krog, starček pred njimi, tako da je imel vsakdo pred seboj hrbet svojega prednika, potem so začeli tekati v krogu, vedno hitreje in hitreje, in tolkli pri tem po prednikih z dolgimi rutami, ki so jih držali v rokah. Tudi Njurka je tekla. Vse je plesalo okoli nje, iskre so se ji kresale pred očmi... V teku so sopihali, »ladja« se je premikala vedno hitreje in hitreje, noge so topotale vedno glasneje in glasneje. Hipoma so vsi obstali kot na povelje in so se začeli vsak na svojem mestu vrteti tako hitro, da so bili videti obrazi kot beli leteči trakovi. Tedaj je zadonel krik: »Duh je tu! Nadme je prišel!« je zakričala neka ženska. Njen obraz je odrevenel kot obraz blaznice, debele solze so ji tekle po licih. Ko je nekaj časa tako stala, so začeli drugi ploskati z rokami in glasen, bučen smeh je napolnil ves protsor. Njurka je pogledala okoli stoječe in njenega srca se je polastilo čustvo lahnega, jasnega veselja. Ženska, nad katero je prišel Sveti Duh, je jokala in se smejala ter klicala vmes svoje prerokbe. »Našo ladjo čaka veliko trpljenje!« je dejala. »Prišli bodo in iztrgali najboljše iz naše srede!« »O, gorje nam! O, gorje nam!« so vpili in tulili drugi in solze so tekle v potokih. Obličje govornice je postalo mrtvaškobledo in bela pena ji je stopila na ustne. S šklepetajočimi zobmi je znova zakričala: »O, veliko trpljenje nas čaka, veliko trpljenje!« Šo huje kot prej so jokali in tulili, mnogi so se vrgli na tla, si ruvali lase in se bili s pestmi po prsih. Zraven so kričali: »Odpustite nam, o bratje, odpustite nam, o sestre!« Tedaj se je vedeževalkin jok izprevrgel zopet v čuden smeh in zakričala je: »Toda ne bo se jim posrečilo, da bi uničili pravo vero! Kolikor izmed nas jih bodo tudi usmrtili, naši bratje in sestre bodo ponesli naš nauk dalje! Zakaj to je edini pravi nauk na širnem svetu!« Zdaj so se začeli vsi smejati tako vzdržema in silno da je kmalu vsem pošla sapa. Največ jih je ležalo po tleh. Sopihali so in hlastali po zraku. Le nekateri so se še dalje glasno smejali ali pa so jokali s prav nenaravnim glasom. Prerokinja pa je stala še vendo v sredi, pokazala z roko zdaj sem, zdaj tja in zraven glasno vpila: g« a _ S i Js S >o " S i " " a 3 ".Ho (0 (8 a 5 C o « ft " •cc-Jti V g Si 2 in a a Hi CM a n N m »o 2 2 ^ »U > > pm, Q fo n K ► (0 £ B j (8 a C -3 fl) E M O o ■*> . w tn «• O O JU S s Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Ce4. Izdajatelj: Ivan Rakove«. Urednik: Viktor Cenčifc.