List 11. Tečaj ospodarske, obrtniške narodne Izhajajo vsako sredo po poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold po posti p leto 4 gold. 60 kr pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; pošilj pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt 1 gold. 30 kr Ljubljani y sredo 12. marcija 1873. Obseg: Razpis državnih daril za sirarske združbe. — Zboljšanje zemljišč. kažimo edinost! Novičar. O stranki pravice ali pravni stranki Avstrij ski Sadjereja na Gorenskem Mnogovrstne novice. Vsaj v pisanji Naši dopisi. Gospodarske stvari. Ker se sirarstvo na planinah zdatno povzdigniti Razpis državnih daril za sirarske združbe. C. k. ministerstvo kmetijstva je v ta cilj in konec da bi se več gospodarjev na planinah skupaj vzelo in more le po poti združenih močí, zato ministerstvo hoče podpirati take združbe. Zboljšanje zemljiše. Slabe njive so ali zeló peščene in kremenine za napravljaoje sira v združbo stopilo, z oklicem od zeló ilovne, ali v zatišji, ali premokrotne ? ali 19. svečana t. 1. razpisalo sledece premije ali dařila: pa puste. dve premiji po 600 gold, in k vsaki premiji še zlato me dali jo za sirarske združbe, ktere vsaki dan mléka naredé mastnega sira, ki Ce so zeló peščene in kremenine ? treba Je najmanj i z 400 bokal o v ga potem skupaj prodajo; najprej pregledati, kako globoko da křemen seže. Včasi je pod ne zeló debelim plastom peská debel plast ilovno-apnene zemlje. Taka njiva se bo dala kmalu tri premije po 300 gold, in k vsaki premiji s re- P^av dobra narediti, ker ilovica mokroto obdrži in se bo z gnojem in z napeljano dobro prstjo kmalu popol- berno medalijo za sirarske združbe, ktere ali le na pol masten ali pust sir iz sladkega mleka napravljajo ali ga vsak dan iz manj kakor 400 bokalov naredé. nomav dobra naredila. Ce seže pešek in křemen globoko, jej je treba Za te premije se morajo oglasiti ali na planinah il o vi ce obilno napeljati, in to po taki njivi enako raz- že obstoječe sirarske združbe ali take le letošnje poletje ustanovile. ki se Oglasi bodo v se grniti i za take jiti in jo z apnenim in drugim gnojem dobro pogno- j da se bodo po apnu redivni deli iz kremena izbu- premije se morajo skrajni čas vložiti do 15. novembra dili in oci 1 o čili, ilovica pa bo potrebno vlago obdržala (listopada) letošnjega leta c. k. ministerstvu kmetijstva ia rastline dobro rediti mogla. po poti c. k. deželne vlade ali pa kmetijskih družeb. Ce je njiva zeló ilovčna in toraj premokrotna ; Vsaka taka združba mora obstajati najmanj iz 10 pretežka, ki se v močvirnih letih vode preveč na- družbenikov z enacimi pravicami pye } v suhih pa se preveč strdi, treba je obilno ložiti : V prošnjah za kako tako premijo se mora raz- peska po taki njivi razgrniti, da se trda in mrzla zemlja zrahljá in se prevelika mokrota iž nje oceja. kako dolgo obstojí združba in kdo jo je ustanovil : Včasi je ilovica malo globoka, potlej pa pride globokeji koliko družbenikov šteje zdaj ; v ktero občino spadaj o ; koliko glav mlecne živine šteje družba lega peska ali nanesme ali kake druge baže zemlje ; xu^ci y an uau^oiuu y an xkctrw? ui u^u Ma^u j taka se Jbo dala z manj šo mero peska kmalu popraviti. Ce gré pa ilovica zeló globoko, se jej mora ali samo mleko skupaj rabijo za sir ali pa tudi več peska ali kremena dati, in vse to še z dobrim paso imajo na skupni račun kako se glasi družbena pogodba (poverjeni prepis te pogodbe naj se priloži); gnojem pognojiti; najboljše, če je nekoliko apna v gnoji v hosti, da solnee ne more do Če je zemlja v zatišji ) nje je boljše tako njivo opustiti in z drevnim se- ali se delà sir v lastnem ali v najem vzetem po- menom obsaditi, da bo les rastel, ako se brez veče * ..... ~ -* x y w j w v v 4m w* v/j w jla v ^ rw m. » vr ^ ^ j • ■ — ^ ^ — ' ^ ^ ^j — ^ 1 ■ ^ — v ali pri in kako je to narejeno ; iz še ali se gorkomer (termometer) rabi pri mleku kterega se sir delà; kako je plačan sirar in morebiti močniki ; koliko mleka se vsak dan in koliko v vsem skupaj odnašajo. podela škode njiva na solnee djati ne more. Je pa ktera njiva v dolini premokrotna vodah, da pri nalivih voda na-njo stopa, je tako njivo drugi po- boljše za travnik obrniti, kakor pa pripustiti, da jo po- vodnji zalivajo, ali jej zrahljano dobro zemljo in gnoj v sir kaj se v se ir, Če je pa njiva sicer pusta, ^ j^? ' prideluje iz mleka in kako se ostanki rastline zgubila, treba je jo dobro gnojiti. to je da je živež za (siratka, pepel) porabi; m) kam se mlečni izdelki (sir, maslo) skupaj prodajo pa sicer oslabljeni. Slabi travniki so ali premokri, ali presuhi, ali m po kteri ceni; koliko se je zadnja leta sira itd. naredilo in ko- več mokrotě memo njiv Kar se mokrotě tiče, potrebu jej o travniki sploh m ft ft m • • • W 1 Toraj jim zeló hasne } liko skupilo; kolikošni so bili stroški in koliko čistega dobička je vsak družbenik potegnil. Meseca decembra ce aruzDeniK potegnu. ljuje> naJD01J *aKa apneiia, an siuei guvju*» se bodo premije podelile. stavimo, iz vasi po grabnih, posebno po laporu v se jeseni ali zgodej spomladi na-nje voda nape- najbolj kaka apnéna ali sicer gnojna voda 8:2 lino tekoča. Take z razpuščenim gnojem napojene vode so travnikom zeló koristne. Druge čiste vode so sicer manj tečne, vendar so vselej koristne za pomok trav-nikov. Se vé , da je dobro jim gnojilnih reči, Če je mogoče, dati, da se jih napijó in ž njimi travniki gnojé. V bolj gorkih krajih , na pr. na Laškem pri Bresci, Lodi, si napeljujejo gnojne vode na travnike, da jih še celó po pětkrát v letu kosé. Tudi pri nas se vidijo travniščine pri vaséh, kjer se pri nalivih gnojna voda iz vaši na-nje steka, da so zeló rodovitne in se po třikrát v letu kosé. Če pa voda na travnikih z as taj a, se koreninice žlahnih in sladkih trav zatopé in muzgaste postanejo, ter po tem več ne rastejo. Takim travnikom se p rein ok rotním reče, in le skisano mrvo ali klajo od kislih rastlin dadó, ktere v vodi rastejo. na pr. loček, cedilje in druge. Takim tudi gnoj nic ne pomaga, ampak treba je, če jih hoćemo popraviti, grabne narediti, in tako sparjeno, s kislo mrvo okisano vodo od-peljati, da se osušé. Takim travnikom je drenaža neprecenljiva pomoč. Po tacih mokrotnih travnikih se najde obilo mahú, ki po odpeljani vodi se zmanjša, pa £a vendar še nekoliko ostane. Tak mah bo posej ani pepél končal, ali pa tudi še z ostři m i branami še potrga, se po tem pograbi in za nastel záleže. Je travnik tako od zastajoče vode řešen in mah z njega iztrebljen, ne bo těžko, ga kmalu v dober stan djati. Loček, preslica in cedilje, ki le v vodí rastejo, bodo kmalu v suhem travniku minuli, in dobra trava se bo brž zaplodila. posebno če se s pepélom ali pa z ap-nom večkrat dobro potroši, in s sniporjem, to je, z dobrim senénim drobom, večkrat poseje, ali pa z do-brimi čistimi travními semeni. Nekteri travniki pa so pre s uho tni, posebno taki, kteri bolj v bregih ležé. Taki dadó v mokrotnih letih sladko, dobro in tudi obilno klajo, in se dajo take brež-nine vnekterih krajih, če je po prvi košnji še mokrotno, dvakrat kositi. V suhih letih pa je vecidel od tacih malo dobička, tako, da se komaj enkrat na njih malo klaje nadrza. Močno se taki travniki popravijo, če se sadnega drevja po njih dovolj nasadi, ki senco delà in zemlji potrebno vlago dalje ohrani. Pod takim drevjem raste lepa in dobra klaja, in še sadje dá lep dobiček. Da tudi takim brežniuam pepél in apno dobro storita, pričajo obilne skušnje. Travniki v dobri, malo senčni dolini, ne močirni, so najboljši. Pa tudi taki, še celó pri vodi, ostanejo včasi slabi, in se tudi voda ne dá na-nje drugače kakor z velikimi stroški napeljati, kar se ne izpiača, posebno če so majhni. Nekteri taki travniki počasi oslabé,vtrava ostane majhna, in ne dajo skoraj nio dobička. Ce se pomladi, še bolje pa jeseni z brano dobro prevlečejo. potí ej s stanjšano gnojnico po-lijo, ali pa z dobrim bolj meh kim gnojem potroši) o, ki se s pomladi spet pograbi in domu na gnojišče speljá, se dajo popraviti. Taki travniki v dolinah in pri vodah imajo večidel globoke nanesine razne bažj. Veliko redivnih reči v njih spi; ko pa take reči na zrak pridejo, posebno če se taki travniki jeseni zorjó, da pozimi razzebejo, se v vlagi redivne reči kmalu zbudé,Jn nove v tako zemljo vsejane rast-line obilno rodé. Ce bi pa povodnji na take travnike stopale, bilo bi napak jih zorati, ker bi povodnji zemljo odnašale. V takošnih okoliščinah je bolj travnike pustiti kakor so, in jih z gnojnico, z apneno vodo in tudi s slano vodo časi ter časi polivati ali s pepélom potresati. Ce so pa oslabljeni travniki v takem kraji, da se brez skrbi zorjó, jih, če hočemo, pozneje spet v travnike pustimo, dobro pognojimo in z deteljo obsejemo, in jih potlej, ko detelja mine, pridno s senénim drobom ali pa s senénim semenom posevamo in z brano prevle- čemo. Počasi bodo to spet dobri travniki, posebno če se od Časa do časa gnojé. Sadjereja na Gorenskem. Približala se nam je zopet vesela spomlad, da bo- demo drevesca presajaíi in čepili. Zadnji čas je že ce- pičev narezati, s kterimi bodemo divjake ali nežlahna drevesca požlabnili. Cepiči pa so bolj ali manj žlahni. Kdor nima domá žlahnega sadja, takemu je treba skrbeti, da si žlahnih cepičev poišče drugod, kakor sem tudi jaz skoz več let skrbel, da sem skupaj spravil čez 600 lepili in ime- nitnih sort v svojo drevesnico. Jez imam že cepičev narezanih čez 300 sort, pa jih za naprej bom imel do 600 sort, hruševih in jabelčnih (iz Francoskega, Nem-škega, Angleškega sem dobil cepičev najboljšega plemena), tudi češpljevih veliko sort posebno debelega plemena. Vsaka sorta veljá pri meni po 5 kraj car jev, pa cepiči so taki, da se jih lahko po 10 cepičev iz ene sorte naredi in tedaj 10 divjakov cepi in požlahni. Popolnoma močna odrasla drevesca jabelk za presajanje dajem po 30, hruške po 40, črešnje po 30, češ pije po 33, breskve po 33, mrgolane po 33 krajcarjev. Tudi imam murve 2- in 31etne s ši- bami od 3 do 6 čevljev visoke in prav lepe, ki jih dajem po 2 krajcarja. Kdor bi za imenovana drevesa kaj veselja imel, mu jih lahko pošljein po pošti ali železnici. Al še enkrat opomním, da je že zadnji čas za presajanje in cepljenje. Na jesensko naznanilo sem sicer veliko sadnih dre-ves prodal, vendar imam še čez 1000 prav močnega, posebno hrušovega drevja pri tli čn ega po 30 krajc. Lepe divje konstanje dajem po 40 kr., jesihova drevesa po 30 kr. Kdor želi imenovana drevesa z imenom, naj priloži za vsako sorto 3 kr. za pisarne opravke. Andrej Net na Kokrici pri Kranji. Dostavek vrednistva. Oče Net! K temu dostavku treba se nam zdí dodati sledečo opazko. Noben bolji sadjerejec ne sme kupiti mačka v žaklji, to je, sadnega drevja brez imena. Zato bi Vi, ki spadate med ce-njene naše sadjerejce, ne smeli nobenega drevesa prodati brez dodanega imena. Kdor drevesa le kupuje po lepi rasti in gladki koži, pa mu ni mar, ka-košen sad rodi drevo, tak gospodar je še starokopitar, komur ni mar za ž l ah no jabelko ali hruško. Zato moramo mi in Vi ljudi siliti, da vedó, kaj kupijo. Zato, oče Net! skrbite za to, da si napravite imenik sadnih dreves, ki jih na prodaj stavite, ta imenik dajte tiskati in take iz tis ke razpošiljajte, kakor delajo nemški in drugi vrtnarji. Slovstvene stvari. Vsaj v pisaiiji kažimo edinost! Kakor da bi koga bolela blagodejna enoliČnost, katere so se bili zadnja leta slovenski pisatelji po več-jem poprijeli, prikazala se je nedavno po nekaterih časnikih na enkrat pisava prej neznana. Zlasti se odlikuje s tem, da vsem ženskim samostavnikom, konču-jočim se na soglasnik (in moškim, ki se jim je v množini žensko sklanjanje priljubilo), v drugem padeži množnega števila pripenja ne samo i, nego ij, naj ima i naglas ali ne!. Píše se: nima kostij, pet pedij, mnogo ljudij, deset dnij, od hudih bole zni j belejših nitij itd. zagovor te novine ali starine moči kteri si posestva kupujejo, se dajo v soseskine odbore in okrajne zastope voliti in zoper domače slovensko in je navesti dostikrat zaslepljeno ljudstvo, posebno še pri volit- samo dvoje, namreč: da se s tem dobode razíoČek dru- vah v deželni zbor hujskajo. Pred krátkém so se v gemu padežu edinega števila, in da je staroslovenščina Vojniškem trgu nekteri Prusi naselili in hiše v imela tako. Kar se tiče prvega, vé vsak, kdor kaj trgu in 3 posestva na kmetih silno drago kupili (ali s slovenski pisari, da se potreba takega razločka v res- svojim ali s tujim? v posebne namene podarjenim denici malokrat čuti; tudi si je lahko pomoci bodi z ná- narjem (Chabrusom), ne vemo). Kje ste Celjski na- glasom (na pr. brez moči brez vA moci ali moči) ? bodi s rodnjaki? zakaj se ne trudite, da se ustanovi založ- kakim sklanjanim pridavkom, in zadnjič — isto nepri- nica, stiskanim kmetom v pomoc? Bolj ko se nemštvo liko, če je katera, imajo tudi Hrvatje, Cehi, Poljaki. — pri nas širi, bolj se tudi množi število nasprotnikov vseh Gledé druzega razloga pa kdo ne vé, da je staroslo- slovenskih naprav. Pri hranilnici v slovenski Bistrici venščina — bila. Dandanašnji po velikem predelu slo- noben kmet denarja na posodo ne dobi, ki je pri banki venskega ozemljija pri besedah , ki nimajo náglasa na „Sloveniji" zavarovan, tako se trdi o Celjski hranilnici. konci, ne sliši se celó ni i v drugem padeži mn. št., in V tem se kaže gola nevošljivost, ker gospode nemčurje kamoli in ce v se nismo tega i spravili v vse knjige, XVrtLUUil JJ , ILL W ^ ...... • —J kako moremo misliti, da bi se ij kdaj občno sprejel! jezi da si Slovenci sami pomagati hoćemo. nasimi nasprotniki delajo tudi agenti nemških zavarovalnih in vendar je edinost več vredna, nego vse kojekake društev zoper domačo banko , kakor na pr. agent vza-©blikarije, spremenjane „ad libitum". Danes tako, jutri jemnega graškega društva v Konjicah gosp. J. Tr. tako. ij c, opiciucujauu jjuvi iiunuiu . x/WUVO tuiiiv, juijli jvijuuvgui ^imojjlv^hi utuaitu r jlxi/ujivuu U . jl i • , kl Ni še dolgo, da isti pisatelji, ki pišejo dandanes moti ljudi, ki hočejo od graškega društva odstopiti, ! nij so, nij m a j o itd. ) pisali so nej, nejso ? Eden pisarijo za njima ne vedé: zakaj. .neJ" dva začneta pisariti tako, drugi pa y tako-le : „Nikar k „Sloveniji denarja, vamv plaćati blizo nima slabih nogah; mi Stajarci se le svoje dežele držimo in y ne pristopite.; ona ako pogorite, ker je na silno Ker je ďokaj slučajev, v katerih ima ij v genitivu pustimo Kranjce pri miru u itd. mn. št. svoje opravičeno mesto 7 na pr stan kmetij 7 banke „Slovenije" paziti na Treba je agentom taka natolcevanja in ljudem ljutih zmij, pet stoletij itd., ker nasproti v ljud- pokazati grde laži takih besed in njih pravi vzrok. skem izgovarjanji besed: pet pedi, pet klopi, naj-tanjše uho ne sliši j ter je velik razloček med: pet kmetij, pet zmij in pet pedi v izgovoru, in ker Kakor druge banke je tudi naša 7 predno je smela de- lovanje začeti, morala gotovi denar pred vladnim komi-sarjem spričati; kdor tedaj tako neumno govori, dolži smo vajeni tišti j v genitivu misliti si tudi v nomina- gospósko samo nepostenja. Da pa nobena banka pri tivu, ne imajoč ga za golo sklanjalno pritiklino, res svojem začetku nima toliko denarja, kakor po tem, ko nova pisava neštetih teh besed re čij itd. člověka jako moti in kostij , lahtij, že veliko let vspešno delà, umé vsak pameten člověk. Čemu? Recite toraj odloČno meseca septembra dotičnemu agentu Ako toraj ni verovno, da bi se kdaj sploh vdoma- Graškega vzajemnega društva: „Jez odstopim od vseh čila ta raba pri nas, ko je vendar edinost in enoličnost Svetih od vašega društva ter prosim, da to ravnateljstvu koristna in prijetna in ako nas še loči od Hrvatov v Gradcu naznanite". Tu se namreč mora dva meseca in druzih Slovanov (niti nas veže s Rusi govoréČimi : prej odstop naznaniti ; pri drugih društvih pa lahko kar tedaj 1UL Ui ^AV ' IAXJIV I \ * ^ JL-^^KJM. T VJ. VVliXIl • Jt^ J VV4»JWV^r J J 1 & UOW T XIX vešcéj, ljudéj, prijateléj), zakaj bi si nakopavali odstopimo, ko obrok plače prejde. Držimo se to nadlego?! domovine Slovenske in njenih naprav, naj so one na Tudi pisanje: nij sem, nijsi, nij itd. (in kaj še le: Stajarskem ali na Kranjskem neimam ali nij mam!) nima trdnejšega stala. . .. . 1•V . 7 da so domače vorjenu se ne 1 • v • slisi. go- poslušajme nasprotnikov, ki ljubijo 7 m ne naš Ako vendar hoče kdo: ne n e nadomestiti z (we der noch) pa nas « t 7 77 denar Slov. Gosp. ne d Zoper pijance je državni zbor Francoski sklenil ni prav) ni namesti niti — niti (kar je sledečo postavo: Vsakdo, kogar pij an ega dobodo, ondi bilo bi nekako upravičeno, razlikavati ni plača frankov (po naše gici.) kazni. (Od berače v U1 Cl \ J y VUU» hJXA\J KJl uuu»uv w . ivvuv ^ 1.11M.UH " * ^lOVO) V U «luay ï \JrV ««o^ ci_u jj«. wiiv uKx\A.k iul^vjksukj } VAC4/ \juoifioiuivi, auoaii uuiiic. j^x u^ivuc /jua tcžui au liai ocvciui m ju^u ki ste popred vsaka po svojih potih delali, morate in strani Amu-Darja. Granvil pa trdi, da tega se ni bati tem pa bilo tudi izrečeno, da obe stranki priznati jim samostojnost, za ktero so se vselej na vse V strani borile. Drugače zna teci kri na severní in južni morate zedinj opet pride do moči, velikosti in delati v to, da Avstrijsko cesarstvo f césar Franc I. že dolgo počiva v napisano na dvorna no s ti, kajt ce vrata „Justitia grobu ; tudi vendar geslo ces, da Sir-Ali dovolj veljave, držati ga j regnorum funda Trsta 15. sveč. je ubogljiv clovek in Anglija da ima v odkazanih mu predelih. (Dalje prih.) Vsak narod se more izobra- mentum" (pravica je temelj državam) na veke resnično žiti ali omikati po svoje. To je bila resnica od nekdaj. ostane. Pravica res je temelj državam, in še le, ko se Zato dajajmo poduk narodu našemu v jeziku njegovem je to geslo potisnilo na stran, je na mesto narodnega Ce pa je kje tega potreba v naših deželah, potreba ga miru nastopil narodni prepir, moc in velj pa je obledela in v nevarnosti je njen obstoj (Dalje prikodnjič.) Avstrije je zdaj posebno tudi v Trstu in v okolici njegovi. Tu- kajšnjim gospodom , ki imajo odločivne glasove v de- tudi vpri- želnem zbora in jih bodo imeli hodnje žalibogf v se y cen Nasi dopisi. RllSije 20. febr. (4. marcija.) vojsko vij stupaj et v J KJ V/JL i* 1U j 1IX UUUU iliiUll y £JCK Li KJKJ ^ • OU tUUl f i je glavni cilj ta, da vse poitalijanijo. To nam irovor Picciole in njegovih hudih vvu - » ujoau yijoiuj^wjwi/ * pohod" , mi je vv um x uLvuj. oj^iou > auju iu xctu^i uobuauiu uiaitu ^ iv- p i u , ruski prijatelj. Pravi paradoks je rekel ruski prijatelj! prav mikavnih in vabilnih knjižic med mladino kaže. očitno zadnji privržencev zastran Rojanske šole. Najboljše in naj-Mir zaklju- krep kej še orožje zoper to naj bo pa nam — večkratno te dni rekel spisován je in razprostiranje malih lepib podučivnih 7 > ki jih si bo morda mislil kdo iz čestitih čitateljev. Nu, podobni gotovo rada čita. Vsaj poznamo tukaj več Sloveneev, paradoksi se čitajo vsaki dan : Razupiti ustavoverci zlasti v Rocolu in Kadinu, ko so hodili sicer v italijan-ustavo podirajo; nasprotniki ustave se za nj o potezajo. ske šole, a vendar beró rajši slovenske časnike in Poljaki, želeći avtonomije centralisti. Rusini tičé, kakor prikovani, med —^ knjige narodnosti, Po tej poti bi utegnili gotovo še marsikaj rešiti pogube . trdne volje in resnega truda je treba, da se to na- in to po znaném pregovoru da „kri ni voda". iščejo zavetja svoji kakor jagnje varnosti pri volku. Najbolj razupiti svo bodoljubneži svojo voljo najbolj surovo vrivajo drugim, pravlja, in da ne ostaja le prazna želja, kakor je ostalo Najbolj srditi nasprotniki nezmotljivosti najstrupenejc pihajo ako £/j. u c«j v/ , «ay J1 Hl ivuv vic* uut anuii ov » v/uw luv/i UUUCUUJO pictr zjoi jjloiv uiicvui na» xiúaoixc uivuuoo , iu j v> motijo itd. itd. Kakor vsi taki parodoksi, tako je res- povedal sicer na kratko, a vendar zadosti jasno J. Go- ničen tudi paradoks mojega ruskega prijatelja: Vojsko- dina-Verdélski na 97. svoje knjige: „ voda lord-diplomat Klarendon in knjaz-diplomat Gor- dovina Trsta in njegove okolice". * kdo pove da dozdaj f žalibog ! pri naš že marsikaj druzega. Cesa da oni sami se v eno mer potřebuje prav za prav mladina Tržaške okolice to je Opis in zgo-Nedavno čakov sta začela pred tremi leti vojsko za srednjo Azijo. odprl zlatar in srebrar L. Janežic (Janesich?) Krdela borcev uradnikov in najemnikov žurnali- na borsnem trgu nasproti prekrasnega poslopja „Palazzo stov so priostrila svoje gusje orožje in neusmiljeno so Modello" svojo novo krasotno prodajalnico. Po vsi pra prolivali — čez Danske glave — črnila. Sredi bojnega vici jo ogledujejo in občudujejo kot nekaj res poseb- hrupa pobere Hektora-Klarendonn nemila smrt. Njegov nega tukajšnji in tuji ljudjé. Vnanjščino je napravil naslednik Paris-Granvil se obrne k Ahilu-Gorcakovu za inženir Bruni; kar pa se tiče znotranjščine, katere po-razloge, zakaj prav za prav da gre Gorčakov odgo- se še varja: Vi nam niste nikakoršne Lenčike ukrali tudi mnogo bolj občuduje 7 a mi vam ne; mi iščemo samo varnosti pred tolovaji na sebno krasoto in izvrstnost izpeljal je znamenito delo v njej neki Kante priioiek se nahaja, kakor nam je znano, na bližnjem čegar naši trgovski cesti, ktera pa ne drži čez vaš o deželo: Krasu, česar pa ne vé še izdajatelj tukajšnjega časnika .zato tudi nam ni jasno, zakaj ste vojno z nami začeli. Granvil meni: Nu yy Cittadino", sicer bi gotovo ne bil pisal zadnjič j) , če je tako, mi nimamo nikakoršnega no s tro famoso Cante" (mislé, da je res Italijan po povoda, dalje vojevati se z vami; samo tega vendar ne rodu! ) y ko je jako hvali! njega in Janežiča, ki se moremo do nas e dopuščati, da bi vaša krdela razbojnike podila je rodil sicer v Trstu, a je vendar slavjanskega plemena. Indije vi bi znali čez mejo vstreliti v streho Boliinja blizo Triglava. Naše gorenske planine naše ločnate Indije. Treba je vstvariti neutralno so podobne Švicarskim in Tirolskim okrajem, v katerih zemljo med našimi in vašimi Aziji bolj znani, kakor mi, narisajte jo nam, potem vam bomo odměřili, kako daleč od vas se bomo čutili mejami. Vi st# v srednji Se živinoreja posebno čisla in kjer planšarstvo daje tudi lep dobiček. C. k. ministerstvo kmetijstva daje že varne vami. pred Na to se Gorčakov nameni srednjo Azijo obrisati, sebno v ta namen, da bi se ustanovile družbe od leta 1869. spodobne denarne podpore v povzdigo do- brega in umetnega gospodarstva po planinah in še po- ki bi Poslal je preteklo jesen, kakor dopisu sporočil, 300 kozakov, pogledat, kod se najudob- sem Vam v poslednjem sir delale. Za letos je 1000 gold, izročenih družbi kme- — _r------,-----------, r_0-----7--------j----------tijski kranjski z zaukazom , naj jih kot dařila razdelí neje pride v Hivo, kamor misii prihodnjo spomlad od- med take posestnike, ki v planinah izgledno go- — x a „ _____ i • _i _ i»* r řr _ • ________I____ praviti kartografe in ž njimi pet tisoc kozakov. gležki najemniki so zagnali kric, ko so slišali An- kako uaj^luiiiivi okj ^aguaii iviiu , o\j oiioaii , misli Gorčakov Azijo risati, in lord Granvil ne zamudi on tako ni mislil; ako bodo kozaki Azijo spodarijo in jih zboljšajo. Že je odbor družbe kme tijske naredil iz tega denarja premije po 50 do 100 gld. 7 povedati, da risali * Kakor smo izvedeli, piše in napravlja zdaj gosp da je ne smejo risati dalje,v kakor do mej Afga- Godina-Verdelski neko važno J. „biografijo" (živenjepis) na obširno z raz ni m i vmesnimi pripovedi (epizodami) podue- prištevajo tudi vse oaze na južnembregu vrhnjega teka nega in tudi kratkočasnega obsežka, posebno za naše ljud- nistana, države poštenega emira Sir Ali, k kteri da se reke Amu-Darja. Gorčakov dé, da proti temu nima stvo > ki jako potřebuje takih v t reci. Pis. kateri se bodo dali takim, ki dobro gospodari]o na pla-ninah in tudi takim, kateri iz mléka delajo dober sir. Tukaj v Bohinji so male kmetije, v katerih gospodarstvu je po 5 do 12 mlečnih krav. Posameznim za-se ne kaže sira delati in planšarice kuhajo iz mleka maslo, ktero v polnih dežah se je prevaževalo v Trst, odkoder je šlo čez morje v Gregovsko in v Egipt. Dobra , varena Bohinjka se rada pobaha, da napravi po 2 do 5 centov masla. Mleko je za Bohinj imeniten pridelek. Da bi bil dobicek z mlekom ševeči, je vlada skrbno pripravljena, premije vrednim dati. V Tirolih so se že zbrale družbe, katere, kakor v Švajei in na Bavarskem Algau-u delajo težke sirske hlebe. Tudi naše Bohinjke spoznavajo, da je dobro biti prijazna sosedina, katera v družbi zdatno moč ima in lahko z dobičkom gospodari. Že je tudi tukaj nekaj zaupljivih gospodinj, katerih več skupaj izročuje pri-dobljeno mleko majarici, katera izdeluje sir, skuto, maslo na velk. Za preteklo leto so očitne pohvale vredne pridne Bohinjke blizo jezera na Poljeh in iz Ribčevega laza, in te so: Anzelnova Mlekuž, Kub ej ova Ko go], Lorenarica Artenca, Štiharjeva Osredek, Marinčenica, Tišava in Re pin ka. V teh 8 hišah je pričetek dobrega po Švicarsko izdelanega sira v Bohinji. 1 cent takega sira veljá 35 gold, in skuta je po 24 gold. cent. 30 kôz je v 12 tednih dalo mleka za 1 cent in 25 funtov sira in 60 funtov skute in še nekaj funtov masla. Iz Dolcnskcgíi 25. februarija. V. (Grof Chorinski — okrajni slovenski Roller.) Ljube „Novice"! povejte svojim slovenskim bralcem, kakošne cvetke šolstvo, maltretirano od današnjega liberalizma, tudi na Dolenskem poganja. Přetekli teden je došel krajnému šolskemu svetu na Raki od okrajnega šolskega sveta v Krskem kar nenadoma dekret za provizoričnega učitelja P. na Raki, s kterim se njemu učiteljska služba na R. definitivno izročuje. Leta učitelj je bil lánsko leto okoli svečnice, dasiravno je do tistih dob imel že definitivno službo, vendar le kakor provizor na Rako poslan. Da je moral definitivno službo s provizorično zmenjati, gotovo ni bilo brez veljavnih vzrokov. Čudno je to, da ni bil krajni šolski svèt na Raki o tej za celo faro tako važni zadevi kar nič za svoje mnenje poprašan, zlasti, ker krajni šolski svèt, ki ima svojega učitelja vedno pred očmi, gotovo povsod tudi o njegovi vse-stranski sposobnosti najbolj zanesljivo sporočati more. To bilo bi tukaj tem bolj potreba, ker so se pritožbe zoper učitelja P. že od vseh plati glasile, ter se je g. župniku že tudi tolikokrat od strani farmanov očitalo, da on z osornim učiteljem vse preveč prizanesljivo ravná in mu celó potuho daje. Prav zarad tega tedaj, ker si učitelj od časa svojega bivanja na Raki Ijubezni in za-upanja ni pridobil, je prvosednik krajniga šolskega sveta hotel preteklo nedeljo 23. februarja t. 1. učitelju omenjeni dekret v pričo zbranega ěolskega sveta iz- ročiti, ter ga je zarad tega tudi skupaj poklical. To pa se je njemu tolikanj bolj potrebno zdelo, ker je dobro čutil, da bi drugače farmani vzrok stanovitnega postavljenja učiteljevega le njegovemu skrivnemu delo-vanju připisovali. Ne da bi bil pervosednik zraven šolskega sveta tudi še druge farne zastopnike skupaj kli* cal, se je, kar si on ni domišljeval, onega zborovanja 23. februarja na čelu občespoštovanega župana in dveh srenjskih svetovalcev še 9 srenjskih odbornikov vdele-žilo, ki so vsi od prvega do zadnjega svojo nezadovolj-nost z učiteljem izgovorili. Vse predsednikovo prizade-vanje zbrane poštenjake pregovoriti, da bode učitelj, kakor stanoviten v svoji službi, se v prihodnje priza- deval, svoje dolžrosti vestno in zvesto spolnovati, bilo je prazno prizadevanje. Vsi so enake misli ostali, naj 3e njihova nezadovoljnost naznani okrajnemu šoiskemu svetu, ter naj se tudi poprosi, učitelja še v njegovi za-časnosti pustiti, ali pa učiteljsko službo na Raki raz-pisati, je zahteval krajni šolski svet in 12 srenjskih zastopnikov. In da bi to zahtevanje pravično in pošteno ne bilo, kdo bi si mogel kaj takega misliti ? Zdaj pa zvedi ubogi zatirani slovenski narod! kaj je prišlo iz tega po vsem pravičnega zahtevanja farnih zastopnikov! Koj drugi dan dirja učitelj P. do c. k. o kraj-nega glavarja v Krško, ter mu vse poštenjake, ki so nad njim svojo nezadovoljnost razodeli, za puntarje za-toži, ter se tudi pri tej priložnosti dva srenjskih mož in še nekega drugega poštenega posestnika za nabira-teljepodpisov za adreso do presv. cesarja, ozir volilne reforme o v a d i. In kdo bi si mogel domišlje-vati, da kar na pritožbo takega ovaduha bil je krajni šolski svet Kaški in so bili župan in drugi zatoženi 20. februarja t. 1. za 10. uro dopoldne k c. kr. okrajnemu glavarstvu v Krško poklicani. In kako se je izvrševala obravnava, ki tako tesno blagor Raške tare zadeva ? Težko mi bodeš verjel, ljubi slovenski narod, ako ti ođkrijem, kakošne silovitosti so se oni dan v uradni pisarnici c. k. okrajnega glavarstva v Krškem godile ter se je okrajni glavar grof Chorinsky tako daleč pozabil, da ni vedel, da nima sužnih pred sebo! Po-hlevni kakor ovčice so pozvani pričakovali od g. Cho-rinskega, da jih bode on, ako niso prav ravnali, lepo podučil, ako so pa kaj zakřivili, da jih bode spodobno posvaril. — Ali temu ni bilo tako. Vsa drugačna je dandanes nemška kultura! Iz ust grofa Chorinskega ni bilo skoraj druzega slišati, kakor: „Maulhalten," „Holtsmaul", „Sakerment", „žandarji so zunaj" itd. Take in enake psovke in preklinjevanja so vprek letele, da je mirne može strah pretresal in groza. — Povedite nam g. grof, ki ste se pri tej čez vse žalostni obravnavi s priimkom cesarjevega namestnika tolikanj šopirili, kdaj ste vendar sprejeli od presvitlega cesarja oblast takega uradovanja ter pravico pohlevne državljane tako ne-usmiljeno begati? Ko se je grof pri taki silovitosti izpe-hal ter vsem poklicanim poštenjakom, njim ne připustivši, da bi se bili z najmanjšo besedico opravičevali, „Ruge" v protokol zdiktiral, ne da bi jih bil zaslišal , so eden za drugim ponižno in mirno odstopili. — Kaj pač smemo od enakih silovitosti na blagor šole upati in kaj nam bode iz tega dozorelo! Iz Kranjca 10. jan. — Od vseh druzih čitalnic se bere po slovenskih časnikih, ali imajo „besede" in kako se vršijo itd., samo o naši se nič ne bere nikjer, če tudi ravno nismo še popolnoma zaspali. Dokaz temu je, da smo imeli predpustom 7 veselic, med temi tudi slovesno Vodnikovo besedo , ki so bile vse dobro ob-iskovane in lepe. Imeli pa smo tudi zadnjo nedeljo 9. dne t. m. „besedo", pri kteri ste — vkljub čmernemu ČitalniČnemu glasoviru — dve gospodičini pokazali lepo umetnost svojo ; potem se je igrala vesela igra „ 1. 2. in 3. poglavje"; gospodičine in gospodje so izvrstno řešili svoje naloge; živahna pohvala bila je zato prav zaslužena ; veselico pa je končala tombola. — 23. dne t. m. imamo zopet besedo s petjem in igro. — Tem veselim novicam moram pa pristaviti še drugo grenko, da gosp. dr. Mencinger se je predsedništvu odpovedal, ž njim pa tudi gosp. podpredsednik ; zato imamo prihodnjo nedeljo občnizbor, da si novega predsednika izvo-limo, ali prav za prav starega za novega sopet izbe-remo. Prepričani smo , da narodne naše može vodi le čisto rodoljubje, ktero na stran pušča vse drugo, kar spada na drugo stran, zato pa tudi upamo, da se bodo razvedrili vsi oblaki, kateri ta hip nad naše društvo vi- 81J0. dej o Naj toraj éastiti društveniki v polnem številu pri- ločil, volitvi ia si prijateljsko roke podajo za novo premije v kdo iz državne subvencije dobi panj ove in denarji malih mesticih, to je povsod tako, in skoro vsi kmetovalci dobijo za marljivo čbelorejo. Vsi učitelji trdneiso zavezo. t I m pridejo včasih privatne nezgode vmes, narodnim zavodom na kvar biti, da potem nasprotniki ki pa ne smejo pridejo 9 kai so prosili. Brž ko naročeni panjovi iz Gorenskega, bodo „Novice" naznanile, kaj vsak dobi, da potem pride vsak po svoje. naši napak misiijo, da narodna stvar propada. Kterim Ker je Porentovih in Sumperjevih panj e v še več na- • v v I '1 1 •• • I 1 • V *1 * V If 11 v 1 ? 1 li«« pa je veča zmožnost dana, koristiti .leJ ? oni imaj o tudi ročenih , naj se se vec dolžnosti, žrtovati svoje talente domovini. O narod- oglasi j kdor želi kakega dobiti, pa nih zadevah ne veljá izgovor: naj pa drugi deiajo! Vsi vs ak delajmo, testament naredili. € I « # po svoji moci, in nemcurji skaže naj, da je priden čbelorejec. (Oklic.) Rusovsko laneno seme je přejela bodo kmalu družba kmetijska, tudi gozdna semena so ta kaj. Kdor tedaj je naroćil lani ali prosil za gozdno seme Rađoljice. (Telegrafno itacijo) dobimo tudi mi v naj pošlje ali pride sam v pišarnico družbe kmetijske. Od gosp. dr. Costa je vredništvo přejelo sle- Radoljico; sicer le je postranska štacija graf je. Dobro! Dravcij pri Ljubljani. tele- naših Sentvidskih deči dopis: 9) Slavno vredništvo! Zelo se je začudil svet, da se- hribih se kaže nov zaslužek zapridne roke: tako je na danji državni poslanci Dalmatinski izvoljeni po Kamnigorici trd apnenik s křemencem pomešan in ljubljanski gosp. Tavčar iz Bežjegrada izdeluje zidarsko kamenje, kterega voz za vozom odvažujejo za nova zi- noma ločili od velike federalistične ali državnopravne narodno-federalistični večini ondašnjega deželnega zbora so glasovali z a neposredne volitve ter se tako popol- danja; iz Strmice blizo Glinic pošilja naš gosp Lovrenec Vodnik svoje mojstersko delo kamnosek stranke Avstrijskega cesarstva. Morda že po svetu; pod Toškim čelom je siv, rdeč, visnjev, kamen , ki se da lepo obdelati; za Brežanjem za prav d al j e črn prav mi je mogoce s sledeeimi vrstami nekoliko razjasniti to njihovo pre-čudno vedenje. prvi polovici januarija me3eca t. 1. na Dunaji ves breg od Toškega čela do Podgore in sedim neki dan v gostilnici s poslancem g03p. Dani- naji je sedel eden mojih znance v — dvorni Medna je iz skrličja in v sredini so najbolje skalice lom; blizo e pred sto leti so Sentvidčani v svetnik in Nemec. Pogovarjali smo se o različnih poli- ; ticnih stvaréh. Ko pride govor na sedanji položaj S1 o- (šifer) za streho. svojih hribih tukaj skrli lomili za svoja zidana pohištva Šendvidska cerkev je bila novozidana s skalicami do- vencev in Dalmatinskih Slovanov, izjavlja mačimi pokrita, sedaj sledijo gospodarji po svojih delih Danilo svoje prepricanje tako-le: ..nam Slovencem za skalicami*, in Puklar FlorjanciČ iz Póljan je srečno in Dalmatinskim Srbom je odloceno, da po- že prodal en del svojega hriba za 10 krat draži denar. ginemo. Slovenci bodo vsaj v enem stole tj i ponemčeni, Dalmatinski Srbi pa poitalija- Na Brežanji za Gradišem. na solnčni strani v Kotu, jih koplje že 25 delalcev v goro, ki lomijo višnjevosvitlo njeni" skrlicevje in trije režejoin strižejo strešne skalice, ktere Ako národnega zastopnika navdaja taka misel, potem se pac Osupnil me je ta izrek g. Danila. so trdne da čisto zazvoné. Přetekle dni bilo je teh ni čuditi, da se vêde edino le po načelu oportuni- OV U tiiiu , VUct> Vioir'j ÛMÙ • vuv. j. JL i/^viv skale že za dva vagona polna napravljenih ? da se pe- te te ; to je 9 začasnega dobicka, bodi-si tudi za- Ijejo na Hrvatsko. Vsakih 14 dni se tukaj okoli 200 gld. časnega dobicka za narod. Voditeljica pravému za- zaslužka izplačuje. Ljubljane. novice da UUVltC j VI«i je „1 c+j UOl Mll/u I V/j «. |;UUt/MIIV UMI T V/ t 4X u v reformo, došle ste nam přetekli teden dve neizmerno veseli: ena iz Dunaja, da Poljak i in naš Poleg bridke a ne nepričakovane rajhsrath" sprejel postavo za volilno stopni ku naroda vendar je národová!" srečna příhodnost Ljubljani 10. marcija 1873. Dr. E. H. Costa. r a e so . Za- zapustiii zbornico poslancev, predno je prišla vo- rad mestnih volitev je društvo přetekli teden imelo dva (Iz zbora političnega društva ,}$lovenije li Ina reforma v razpravo > druga pa iz Prage, da zbora. prvem zboru se je obravnavalo vprašanje: je Skrejšovski nekriv spoznan hudodelstva, kterega ali naj narodna stranka voli ali ne je bil obdolžen. oboj ni zade vi po vemo kaj ) v drugem pa so vec na se določili možje. ki naj se stavijo za kandidate. drugem mestu. Tukaj pa se nam dostojno zdi česti- prvem zboru je predsednik dr. Jan. Bleiweis zacel tati našim državnim poslancem (gospodom grofu razpravo z Barbot-u, dr. Costi, Jugovicu? Horáku in dr. Poklukarju) nagovorom ? ? kom v kterem je naznanil družbeni- 7 da izmed 30 odbornikov je izžrebanih letos 10 ) da se niso udeležili zbora, ki je, kakor je dro hol ski za ktere bodo nove volitve 17., 18. in 20. dan t. m. in za njim Crne rekel, z direktními volitvami sklenil ustavolom. Oni tedaj niso tega krivi kajti om se niso udeležili tega zbora, in Zadnja leta se nismo udeleževali mestnih volitev, ker deželni zbor je sklenil pravičnejši volilni red KJ LO^CH i , -TVC* j bi VIII O ^ UUA^lUl /iUUl J OrVlC/Ilil i Ol V I U U CJ OJ. VUlllUl AGU., «1 I - ker niso šlí v to skupšeino še ga nimamo. Ce letos misli kdo, naj se društveniki na Dunaj kakor tudi nemški Tirolci ne, včinili so s „Slovenije" udeležijo volitev, daje v mestnem odboru svojo nepričujočostjo kakor „Wanderer" pravi tudi na Poljake netajljiv vtisek, po kterem tudi takim Gališkim poslancem, ki so še nekoliko omahovali ni bilo lahko ostati dalje v zboru. Poleg tega so naši po* slanci, da niso šli v ta zbor, prihranili stroškov da se ve okoli 5000 gold., za ktero varčnost bi jim toliko bolj hvaležni bili, ako bi veliki ta znesek přišel za kandidata. nekoliko narodne kontrole nad gospodarstvom z loterij-skim posojilom, se odbor „Slovenije" ne bode temu zoper-stavil; al on (predsednik) in njegovi prijatelji, ki so že mnogo let mestni odborniki bili, kar zdaj povedó, da ne sprej mejo nikakoršnega mandata in da, ko bi do volitve prišlo, naj nik o gar nj ih zbor ne stavi na dobro naši deželi. In zdaj V se ? ko vidimo 9 je tako važna in osodepolna postava kar poprek Bausch und Bogen" bila v pičli eni uri sprejeta prav očitno kako „ per Po tem nagovoru dr. Vošnjak govori za udeležbo pri volitvah in stavi predio O 9 d a s e voli. daljem govoru pledira dr. Z arnik za krepko udeležbo pri volitvah. Po tem poprime dr. Costa besedo ter reče, da ne stavi nasprotnega predloga, naše poslance v „rajhsrath", da bi asistenti bili postavi, al da on stoji na is tem stališču kakor zadnja leta ki ob tla deva pravico deželnih ustav. Naj bi bil le ko se „Slovenija" ni hotela udeležiti mestnih volitev 9 da . > J® so nasi „Tagblattniki" le zato hujskali 7 kdo nasproti govori! in če zasmehovali bi ga bili „ustavoverci", bi tudi sam Demostenes bil, kajti razmere so prav iste po křivičném volilnem redu da bi bila groza, kakor so bile lani in predianskim, in ker peščica na 9 9 (Odbor družbe kmetijske) je přetekli teden do- rodnih zastopnikov med množino nasprotnikov bi le » 88 prazno slamo mlatila. sklene voiitev. Zbor z veliko večino glasov in Tržaški Morpurgo glasujeta nasproti drugem zborovanji so bili kan- Dalmatincev, z Ďaniiom in Lib ) na čelu didatje stavljeni. Al čudo golemo! oni, ki so bili njo na najbolj zavzeti za voiitev so rekli da seli petorica , pa za kandidature 7 m drugi ne sprejmejo naroda v Dalmacij centralistov, a na sramoto slovanskeg y že izvoljeni za kandidate, so se gl i kakor „Nar. Lisť t m „Nationale" odpovedali! In tako je bil zborov principielni sklep za voiitev vničen s faktično odpovedjo izvoljenih. ,, Slovenija" je po takem popustila delovanje za volitve. Toliko za danes; če bode treba, drugi pot več. svetu naznanjata In konec je bil osodepolne seje Ružičk v Česko. Iz Prag gi j marcija Skrejšovsk in danes za mesecev v preiskalnem záporu, sta proza nek riva. Občinstvo v sodnici in Voiitev za kupčijsko zbornico menda še brezštevilno ljudstvo na ulicah pred sodnico pozdravljalo ne bo kmalu, ker imenik volilcev še ni gotov Gosp. dr. Costa se je v pondeljek o opravilih ]e r bilo glas razsodbe z gromovitimi „slava"-klici. Policij banke „Slovenije podal v Prago. Je tavlj povsod vse polno »jaki konsig (Dramatičnega društva) zadnja predstava resne Marie Jeanne" bila je v vsem izvrstna. Iz vsak- slo- rani. Državni pravdnik, ki je predlagal kazen ječe za w igre „ xu <% i j o u^auu^ Mita jo v votiu i/jvioiua. ííí danjega življenja vzeta igra je tako lepo izdelana let, je naznanil pritožbo na naj Hrv asko. zoru" poročilo, so dnij Iz Pešta je 9. dne t. m došlo „Ob da je deputacija hrvaških poslancev bila venska prestava tako odlična, da zanimiva vseskozi po- od ministra predsednika in ministra komunikacij slušalca. vrlo tudi igralo se je jako dobro. Čestitati prijazno sprejeta. Ministerstva predsednik izrekel jej je ktera moremo posebno gospodičini Podkrajšekovi je glavno nalogo izvršila res kot prava umetnica in s tem ume s Hrvati in da deželni zbor Hrvaški se odp živo željo in čvrsto nado, da se Ogerska vlada poraz že pokazala svoj izvrstni talent; gromovita pohvala, ki jej je donela po gledališču, bila je tedaj popolno zaslužena. Pa tudi gospodje Kocelj, S m id, No Hi in gospo- bnja meseca ali vsaj lipnj meseca Italij Prevzvišeni škof Strossmaj 7 vračaj oč se iz domů v Djakovo , moral je prenoćiti v Magj dičina Jamnikova pripomogli so jako k slavnému skem Pečuhu (Funfkirchen). Ta kratki čas postanjka vspehu. S to igro je dramatično društvo lepo uboga- njegovega porabila je mladež Pečuvska to, da je potu tilo svoj repertoar. jočemu škofu napravila „maČjo godbo" in tako odkrila (Triindvajseta predstava dramatičnega društva) pravo Magjarsko surovost in prostost Kdor ve da ^ ^ m nii/w^wy f § twuiu ^ ui uiituuvitu«^^ ni wvtvwy |.'iay v jiua^jaioixu ouiuYUot lu ^/iuoiuou juluui ? m v deželnem gledališči bo v nedeljo 16. marca. Pred- Strossmaj er reprezentira narod Hrvaški, bode na etjem „ anskih prostovoljcev po nemškem predelal J. Alešovc. kratkih črticah popisuje Pečuvske cigane rekoč stavljala se bode prvikrat nova igra v 3 dejanjih s prvi hip spoznal, da ta demonstracija je bila demonstra Tambor v Puebli", slika iz življenja mehi- cija proti Hrvaškemu narodu. „Obzor" vrlo dobro v ~............Pod Ugarske; na tom glose zove Pečuh; u tom Gospodičnja Jerta pl. Fichtenau, po gleda- suncem ima glasoviti liškem imenu gospodičnja Satti, potovaje iz Italije v busu ima PrIj globus «AVMVtu J&UVUM i« CAI U V J. y ^VKV r UJ U a WWA1J v/ w UUOU i IJU C* pi lja V u Gzclo y IVVJt/ OU £j\J V ^ X UVUU y London, namerava tukaj v petek koncert napraviti v gniezdu odgajaju se fine ptice, ili drugimi riečmi koj dvorani čitalnični. Sliši se, da je izvrstna pevka. Novičar iz domaćih in ptajib dežel wackere Jugend von Funfkirchen", koja valjd i u > ide prali gđj i fraj t su u aljd profesori nekadanji honvedski ka lil Iz Dunaj form gotovo ne na blagor Avstrij* Zbornica poslancev je tedaj skleniia en i uri bilo je vse pri kraji rodni stranki postane j o post Se y na korist nemško ve , da do tega še je dolg ? da direktne volitve pot Da jo sprej me tem ni dvombe : tudi v drugi stopinji zbornica gospôska ali pa jo potrdi presvitli cesar, ki ima na tisoče na-sprotnih prošinj v svoji roki in ki vé, da le IH Neni- ce v, valo D aim at in dvoj R Je njo, a zastopniki vseh clruzih slovanskih narodov in nemških Tirolcev so jej odločni protniki y to je veliko vprašanje in to tem več, ker po besedah „Vaterl Njegovo veličanstvo kar nič ni zadovolj bilo da se je v zbornici kar na vrat na nos skleniia tako važna postava Naj po tem na kratko povemo, kako se je dan t. m. vršila ta stvar. Zboi poslancev na ga lerijak vsa polna poslušalcev; zdaj vstane dr. Herbst in kot poročevalec s hripavim glasom bere kos odse-kovega poročila, zasukanega po centralističnih vzorih. Potem pa poprime dr. Groholski v imenu Poljakov besedo in reče, da državni zbor ma pravice o postavi, ki se tiče pravic deželnih zborov. Za njim poslanec Goriški, ter reče, da se sklada vstane C z Groholskim popolnoma (35) m In na to zapustij Poli rne zbornico — da ne přidej o več naza Osupnjeni so Nemci gledali izhod boriteljev za deželno pravo. Neki grof Bossi-Fedrigotti-Ochsenfeld (laški Tirolec) je hotel govoriti zoper to postavo, pa je bolj črml federaliste. Kmalu pride do glasovanja. On P to postavo pa Uganjka zastavice v 10, listu. 60 32. Listi) rcdnišfv Vas Gosp. J. K. iz II. Bist: Izvrsten je ek: ,,postava je na križ přibita, pravica pa pod križem solzí<ť; ali pa so pritožbe Vaše v si jazsoditi, ker vicene, ne upamo ■■!< i z a d e v i tudi iipra vemo, ali Vam je znana p stava jtmali, daiz javnih k more komu če tudi ne bi hotel, vzeti zemljišče, se ve da proti pravičnem od Šk o dov anj prierati) zemljišče p 1 a Č i 1 u. Gosp Aut To se pravi i z p (expro Poslane smešnice in basni so že zastaréle. Hvale vreden je Vaš trud, delati treba je izbirati dobrih predmetov Gosp. Podn n dnem polji ; : Stvar je od ;e je bilo kaj bo gotovo na korist stvari; osebnosti pa beh strani dogovorjena, tedaj naj je pravde konec pčnega, popi denimo „ad acta" 'n bođimo si dobri prijatelj V Žitna cena klecati banaške 7 fl. 10 v Ljubljani 8. marcija 1873. Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domače 6 fl. 10. tursice 3 fl. 60. soršice 3 fl. 90 jecmena 2 fl. 90 prosa 3 fl. 4 fl. 20. ajde 3 fl. 30. rži ovsa 1 fl. 80 Kromp 1 fl. 90. Kursf na Bunaji 10. marcija 5%. metaliki 71 fl. 80 kr Narodno posojilo 74 fl. 10 kr Ažijo srebra 107 fl. 65 kr Napoleondori 8 fl. 86 kr. Odgovorni vrednik : Alojzi Majer — Založnik: Jožef Blaznik(»i dedici Ljubljani.