PoStmna plačana v gotovim LETO LX V Ljubljani, v torek 5. aprila 1932 Štev. 7? Ceuu 1 Din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izckija celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 SLOVENEC Cek. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.549 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 59.011, Pruea-Duna j 24.797 U prava: Kopitarjeva 6. telefon 2992 Telefoni uredništva: dnevna služba 8050. — nočna 29%, 2994 in 2050 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponaeljka in dneva po prazniku Misli k valutni politiki Brezprimerni razmah in ostrost gospodarske krize je pokazala, da ni pričakovati izboljšanja razmer v običajnem avtomatizmu kapitalističnega gospodarskega sistema. Mesece in mesece se že vleče kriza in le redki so solnčni žarki, ki dajejo vsaj nekaj upanja. Zato je razumljivih, da se oglašajo vsepovsod narodni gospodarji z novimi načrti za omiljen je a.li celo odpravo gospodarske krize. Tudi v političnem življenju se pozna, kako vedno bolj prevladujejo v razpravah gospodarski in socialni problemi. Gospodarska politika posameznih držav zasleduje predvsem izboljšanje v lastnem narodnem gospodarstvu. Pri tem pa se skuša kolikor mogoče osvoboditi pogubnih vplivov svetovnih tržišč. Na drugi strani imamo pa že tudi načrte, ki so svetovnogospodarskega obseg« in katerih izvedba bd prišla v poštev v celi vrsti držav. Mislimo predvsem tu na angleški zgled, katerega z mnogih strani priporočajo kot najboljše sredstvo za izhod iz sedanje gospodarske krize. Tudi pri nas se še dobe ljudje, ki zagovarjajo inflacijo. Kajti nedvomno je, da bi taka devalvacija kot je v Angliji pri nas dovedla s sesboj inflacijo, katere posledic pa se najn je vsem bati. Nemci n. pr. se čudijo Angležem, kaiko so mogli brez velikih pretresljajev prenesti padec angleškega funta. Če bi se kaj takega zgodilo v Nemčiji, bi gotovo nastala panika, katere posledice bi bile nedogledne. V naslednjem hočemo podati par misli, ki jih razširjajo moderni narodni gospodarji, ne da bi s tem hoteli reči, da se z njimi popolnoma strinjamo. V marsičem pa so njih izvajanja logična in bi imela tudi uspehe. Seveda moramo vpoštevati, da ne velju za vse države isto pravilo. Valutna in sploh gospodarska politika mora biti dana po strukturi gospodarstva in jkj-trebah gospodarstva v različnih momentih. Za nas je vprašanje rešeno, ker ne nameravamo opustiti sedaj zlatega standarda. Vendar pa so se že ob zakonski stabilizaciji dinarja sredi preteklega leta pojavili resni glasovi, ki so o[>o-zairjali tudi na slabe strani in ki so bili vredni upoštevanja. V današnji krizi pa ni gospodarskega principa, pri katerem se ne bi pokazale njegove netočnosti. Predvsem opozarjajo ugledni narodni gospodarji na brezsniiselnost predpisov o odstotnem kritju. To kritje je imelo tedaj pomen, ko je bil v obtoku še zlati denar in je moral« biti zasigur&na zamenljivost bankovcev za zlato. Med tem pa se je denarni promet tako razvil, da tvorijo bankovci sedaj prav za prav le še plačilna sredstva za konsum ne potrebe, izplačevanje plač itd. Bankovec ni več denar pridobitnega življenja, ampak je na njegovo mesto stopil ček. Zaradi tega zlata podlaga nima prave zveze z obtokm bankovcev, ker služi predvsem za mednarodni promet. N« drugi strani pa določbe o kritju zopet utesnujejo delovanje notnih bank v korist gospodarstva, ker si banke morajo čuvati po predpisih gotovo zlato kritje, katerega bi sicer v slučaju potrebe dale v mednarodni promet. Lansko veliko preseljevanje zlata je pa odsev razrvanih kreditnih razmer po vsem svetu. Prej so se plačilne bilance izravnavale z gibanjem kratkoročnih iil dolgoročnih kapitalov, sedaj pa se izravnuvajo saldi s prometom zlata. Zaradi odprave zlatega standarda v celi vrsti držav je postalo tako zvano zlato-devizno kritje brezpredmetno (zlato-devizno kritje j>o-meni, da je del obveznosti notnih bank krit z devizami, večji del pa še vedno z zlatom. Zato imamo sedaj na eni strani države z zlato valuto, na drugi strani pa vrsto razvrednotenih valut. Toda z vseim tem še ni rečeno, da je zlato izgubilo svoj pomen kot denar. Daleč smo še od razmer, v katere nas hočejo privesti narodni gospodarji, ki zagovarjajo tako zvnno manipuliranj valuto, ki bi z ozirom nn razne indekse vzdrževala stabilnost cen in kreditnih odnosa-jev. Taka valuta bi se uveljavila le tedaj, če bi na njo pristala celo vrsta velikih držav, v posameznih primerih pa bo nujno privedla do dviganja deviznih tečajev in s tem k svojemu razvrednotenju. V marsičem so bila ta izvajanja odločilna za odpravo zlate valute v Angliji. Na d.rugi strani pa moramo ugotoviti, da so za nadaljnje funkcioniranje zlate valute še vedno dani objektivni predpogoji. Toda ti objektivni predjio-£t>jl morajo biti v najožji zvezi s striktno de-flacijsko politiko. V tem oziru pri nas še nismo popolnoma na jasnem, kajti nismo še prišli do tega, da bi izvajali striktno defl«cijsko politiko, za kar nam daje dober zgled Nemčij«. Tu se namreč izvaja splošno zniževanje življenjskih stroškov, cen, obresti in najemnin. Pri nas je bila deflacijska politika omejena bolj na plače, ni pa posegla tudi v druge panoge gospodarskega poslovanja in prinesla izenačenja. Zato moramo še nadalje izvajati deflacijsko politiko, če hočemo uspešno držati svoj zlati standard. Kakor znano, je zakon o denarju z dne 9. maja 1951 določil, da morajo biti takoj plačljive obveznosti in obtok bankovcev kriti z najmanj 35% z zlatom in devizami, od tega odpade na zlato 25%, na devize pa ostanek. Ker pa je naša plačilna bilanca že nekaj časa sem pasivna, devizni zaklad Nrorlne banke polagoma pada. Tdžko je pričakovati, da bi že sedaj mobilizirali zlato za plačila svojih obveznosti v inozemstvu, ker ne vemo, kako se bo kriza razvijala nadalje. Na nove devizne kredite mislimo lahko le tedaj, če bomo imeli še toliko prostega zlata, da bi nn njegovi podlagi te kredite dobili. Posebno pozornost pa zaslužijo v sedanjih razme- V G. Peter Zivkovič odstopit Njegovo mesto prevzet dr. Voja Marinltovič — Ostala vlada ostane Belgrad, 4. aprila 1. Danes ob pol 11 dopoldne se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri jc predsednik vlade Peter Živkovič obrazložil delo vlade tekom zadnjih treh let. Rekel je, da je Nj. Vel. kralj smatral za potrebno, da pozove na sodelovanje tudi narod, vsled česar je proglasil ustavo in omogočil narodno predstavništvo, ki je dokazalo, da je svojo nalogo moglo izpolniti z dobrim uspehom. Predsednik je na koncu izjavil, da je on kot popolnoma nevtralna osebnost vodil državne posle od 6. januarja, a zdaj, ko se stvari razvijajo v pravi politični smeri, smatra za potrebno, da poda vlada ostavko. Nato je odšel v dvor in podal demisijo, ki je bila sprejeta. Takoj nato je bil pozvan gosp. dr. Voja Marin-kovič v dvor, kateremu je bila poverjena sestava novega kabineta. Dr. Marinkovič je imel takoj konferenco s člani vlade, jih prosil za nadaljnje sodelovanje, ter sestavil vlado iz istih osebnosti, ki so obdržale iste resore, razen gosp. dr. Marinkoviča, ki je prevzel še predsedstvo vlade. Ob 6 zvečer je nova vlada prisegla. Slovo Belgrad, 4. aprila. AA. Danes ob 10.30 je bila seja ministrskega sveta, na kateri je imel predsednik ministrskega sveta g. Peter Živkovič po otvoritvi seje tale govor: Ko je Nj. Vel. kralj dne 6. januarja 1929 imenoval kraljevsko vlado, ki sem ji imel čast biti predsednik, je tako sklenil svoj nagovor ministrom: »Pozivam vas, gospodje ministri, da mi s svojim trudom in vestnim vršenjem dolžnosti pomagate pri tem velikem delu za blagor in napredek naše kraljevine' in za boljšo bodočnost našega naroda, in imejte vedno pred očmi, da je. rešitev države najvišji zakooi in služba narodu najsvetejša dolžnost.« To najvišjo poslanico sem imel vedno j>red očmi. Po njej se jc kraljevska vlada pri svojem delu zvesto ravnala. Ob takem delu se je že no kratkem času občutila povsod polna, avtoritet" oblasti in strogo vršenje zakonov. Nastalo je polno zaupanje naroda do .organov oblasti, zavladal ie občutek, da vlada v naši državi zakonitost in popolna enakost. Naša znatno popravljena administracija je naletela na [Kilno priznanje v narodu. Odlikovanu z najvišjim zu-npanjem in potem, ko je odstranila motnje dotedanjega upravnega sistema, je kraljevska vlada pristopila k intenzivnemu delu in razrvila največjo aktivnost na vseh poljih državne upru-ve in zakonodajstva. Spričo takega dela kraljevske vlade so se jx>kazal.i vidni rezultati. Ti rezultati so tu in nihče jim ne more oporekati. Mnogi izmed njih so trajne zgodovinske pridobitve. V političnem pogledu želim posabno nagla-siti deklaracijo kraljevske vlade z dne 4. julija 1930. Čeprav so člani kraljevske vlade pripadali prej raznim političnim strankam, so, prepričani, da pravilni razvoj narodnega in držav-negu življenja izključuje v bodočnosti povru-tek in vzpostavo bivših strank, vsi podpisali omenjeno,deklaracijo kraljevske vlade, ki vsebuje osnovna in vodilna načela jugoslovanske nacijonalne in državne politike. Pri ocenitvi doseženih rezultatov pri delu po 6. januarju 1929 se je Nj. Vel. kralj prepričal, da se mora izvedba nacijonalne in državne politike postaviti na širšo osnovo neposrednega narodnega sodelovanja, in je blagovolil dne 3. septembra 1931 izdati ustavo kraljevine Jugoslavije. Temu najvišjemu zgodovinskemu dejanju so sledile volitve narodnih poslancev 8. novembra preteklega leta in volitve senatorjev 3. januarja t. 1. Mi vsi smo prišli v narodno predstavništvo z velikim narodnim zaupanjem in zvestobo veliki ideji državnega in narodnega edinstv« v duhu manifesta Nj. Vel. kralja z dne 6. januarja 1929. rah obveznosti banke z rokom. Te obveznos i so, kar 6e tiče tuzemskih, večinoma kratkoročnega značaja in so prišla prav za prav kot nadomestilo žiro računov. Za obveznosti z rokom ne potrebujemo kritja, in sicer iz enostavnega razloga, ker so v njih tudi devizni krediti naši Narodni banki. Tuzemske obveznosti z rokom pa predstavljajo ravno tako potencielen obtok bankovcev kot obveznost po vidu, saj so v odlični meri sjiosobne diskonta. Predpisi o kritju so se izkazali za delonnu škodljive nekoliko obsežnejši kreditni politiki, na drugi strnili imajo pa svoj psihološki pomen, katerega jim ni mogoče odrekati. Razširjenje kreditne baze še ne pomeni inflacije. Najbolj nevarna pa je inflacija, ki prihaja s strani države. Tudi ta inflacija se ne dokumentira samo j>ri emisijskih bankah, ampak tudi drugače. Eden glavnih predpogojev za stabilizacijo nacionalnega denarja je vsekakor uravnovešen državni proračun, ki sloni nn realni podlagi. Ker je zaenkrat stabilnost mednarodnih deviznih tečajev v okviru danih meja še vedno nnjidealnejša forma za mednarodne gospodarske odnošaje, je tedaj nujno zahtevati, da so dani vsi predpogoji za to stabilnost. Naše delo z narodnim predstavništvom je bilo v teh treh mesecih naporno, toda prepričan sem, da je obrodilo velike koristi za narodne interes«;. V damušnji gospodarski in finančni krizi bodo vsi sprejeti zakoni kakor tudi uravnoteženi in znižani državni proračun mnogo olajšali današnji težki, skoraj neznosni položaj kmeta, ki predstavlja moč našega naroda. To bo, gospoda, narod s priznanjem občutil, in to naj vam bo samo bodrilo pri nadaljnjem delu v tem pravcu za blagor naroda in naše domovine. Novoizvoljeno narodno predstavništvo je dokazalo svojo sposobnost in sprejelo nase odgovornost za reševanje državnih poslov. Polno sodelovanje kraljevske vlade z narodnim predstavništvom zaključuje naporno dobo dela in s tem se začne tudi novo formiranje našega notranjega političnega življenja. Z izrednim zaupanjem Nj. Vel. kralja sem prišel kot popolnoma izvenstrankarska oseba na čelo kraljevske vlade dne 6. januarja 1929 z določeno nalogo. Iz navedenega smatram, gospoda, da je moja dolžnost, ko sem končal dosedanje delo, zaprositi Nj. Vel. kralja za dovoljenje, da dam položaj kraljevske vlade in svojega Nj. Vel. kralju na razpoloženje. Vam pa, gospoda, se želim tudi pri tej priliki še enkrat zahvaliti za vedno prizadevno in zvesto sodelovanje in zaupanje. V imenu vseh članov ministrskega sveta se je predsedniku Petru Živkoviču zahvalil zunanji minister dr. Vojislav Marinkovič za zaupanje in mu obenem izrekel priznanje za naporno in uspešno delo, ki so ga vse vlade vršile pod predsedstvom Petra Zivkoviča od 6. januarja 1929 pa do danes. Vlada Belgrad, 4. aprila. AA. Ob 12 je bil pozvan v dvor na Dedinje dr. Vojislav Marinkovič, ki mu je Nj. Vel. kralj blagovolil poveriti mandat za sestavo novega kabineta. Po povratku iz dvora je dr. Marinkovič takoj začel sestavljati novi kabinet In prosil dosedanje ministre za nadaljnje sodelovanje. Ob 18 je nova vlada položila prisego pred kraljem. Novo vlado sestavljajo: predsednik ministrskega sveta in minister zn-nanjih zadev dr. Vojislav Marinkovič, minister ta trgovino in industrijo dr. Albert Kramer, minister za socialno politiko in narodno zdravje Janez Purelj, notranji minister dr. Milan Srskif, minister za pravosodje Boiidar Maksimorič, prosvetni minister dr. Dragotin Kojič, minister za gozdove in rudnike dr. St. Šibenik, prometni minister Lazar Kadivojevič, kmetijski minister Juraj Demetrovič, gradbeni minister Nikola Prcka, minister za vojno in mornariro arm. general Dragomir Stojanovič, finančni minister dr. Milorad Gjorgjevič, minister za telesno vzgojo dr. Dragan Kraljevič — vsi ministri na razpoloženju. psi«, - ■■■,-nmm. ■ f ' : n- ....... mm M' foAK? Predsednik vlade dr. Voja Marinkovič Zivkovič - zopet poveljnik kraVeve garde Belgrad, 4. aprila. AA. Kralj je podpisal sledeči ukaz: Mi, Aleksander I., po milosti božji in volji naroda kralj Jugoslavije, odrejamo na predlog našega ministra za vojno in mornarico na podlagi 81. 104 in 118 zakona o ustroju vojske in mornarice, da se vrne v aktivno službo armijski general v rezervi, naš častni adjutant Zivkovič Petor. Naš minister za vojno in mornariro naj izvrši ta ukaz. V Belgradu. 4. aprila 1932, Aleksander I. Minister za vojno in mornarico, armijski general Dragomir Ž. Stojadinovič, s. r. Belgrad, 4. aprila. AA. Kralj je podpisal ta-le ukaz: Mi, Aleksander I., po milosti božji in volji naroda, kralj Jugoslavije, postavljamo nn predlog ministra vojne in mornarice za poveljnika naše garde našega častnega adjutanta armijskega generala Zivkoviča Petra. Naš minister za vojno in mornarico naj izvrši ta ukaz. V Belgradu, 4. aprila 1932, Aleksander I. Minister za vojno in mornarico, armijski gene- ral Dragomir Ž. Stojanovič, s. r. Belgrad. 4. aprila, ž. V političnih krogih se pričakuje, da bo na seji narodne skupščine v sredo ministrski predsednik dr. Voja Marinkovič podal ekspoze nove vlade in da bo pri tej priliki tudi objavil smernice svoje bodoče jtolitike. Pogreb žrtev zagrebške tragedije Zagreb, 4. apr. ž. Danes dopoldne ob 9 so bile odpeljane iz prosekture na Mirogoju žrtve Radničeve družine, mikaj- so bile odpeljane v krstah tudi one žrtve, ki so bile v prosokturi bolnišnice usmiljenih sester. Na sami postaji je bilo zgrajenih šest krttafulkov, kamor so bile postavljene druga ob drugi. Istočasno se je zbrala velika množica ljudstva, nakar se je začel žalostni obred. Na krste teh žrtev je bilo položenih mnogo vencev in cvetja, med katerimi je padel zlasti v oči venec mestnega župana dir. Srkulja. ki je bil tudi zastopan pri ceremoniji. Na traku venca je bilo zapisano: »Nesrečnim žrtvam — mesto Zagreb«. Ob 10 je prispel župnik iz cerkve sv. Marije g. dr. Bc-lulian, ki je ob številni asistenci v največji tišini izvršil poslovilni obred le velike in nepojmljive tragedije. Trupla pokojne Zorke, zad- nje žrtve, še niso našli in so prepeljali samo šest članov v Su|>etnr. Prišlo je do žalostnih prizorov, ljudje so glasno jokali in izražali svoje najgloblje sočutje za nesrečne družine. Nc* kaj po pol 12 so bile vse žrtve položene v vagon in težka vrat« so se zaprla za krstami, ki jih je železniška uprava plombirala. Vagon so priključili brzovlaku, ki jih je odpeljal v njihovo domovino. Značilno je, da so pri reševalnih dolih v Radničevem stanovanju nnjpreje našli ključe Radničeve grobnice v Supetru. Poleg njih so našli dve zlati uri. ki so last starega IWIniča, 100 zlatih frankov, nekaj ameriškega drobiža ter 50 Din. Zdravje Save šupuka se je obrnilo na bolje. Istotako je dr. Miškulin zapustil bolnišnico. Policija je danes lnliko zaslišala tudi lastnika hiše, lekarnarja Bartuličn. Masaryk o Podonavju in Panevropi London, 4. aprila. V znani reviji »Spectator« je objavil sir Evelyn Wrench, ki se je pravkar vrnil iz študijskega potovanja po srednji Evropi, razgovor z predsednikom češkoslovaške republike Ma-sarykom o političnem položaju v Evropi s posebnim ozirom na vprašanje Podonavja. G. Masaryk je izjavil: Javno povedano, mi se bojimo nemške konkurence. Nikakor pa ni naš načrt za gospodarsko sodelovanje srednje Evrope naperjen proti Nemčiji. Prepričani smo, da bi udejstvitev tega načrta Nemčiji le koristila. Nemčija je najboljši odjemalec Češkoslovaške. V gospodarskem pogledu mora biti Češkoslovaška vedno zvezana z Nemčijo, vzhodno evropskimi državami, z Balkanom in Rusijo. Masarvk se je posebno za-v«el za zbliianje med Francijo in Nemčijo in za osnovanje velikega zveznega sistema, pri katerem hi sodelovale vse poglavitne države v Evropi, tako da hi sc narodi ne ločili v dve skupini, kakor pred vojno. Prepričan sem, jn dejal Masaryk, da je edina podlaga za evropski mir francosko-nemško sodelovanje s podporo Velike Britanije in Italije. Vzrok evropskega nemira je tudi dejstvo, da se 10 milijonov Francozov boji SO milijonov pangermauistov. Ako bi prišlo do francosko-nemško-angleškega siv delovanja v Evropi, bi se kmalu uresničile tudi sanje o Panevropi. Avstrija išče posojilo Dunaj, 4. aprila, i. V službenih krogih e čuje, da se bodo v najkrajšem času pričela pogajanja za posojilo 100 milijonov šilingov Avstriji, za katere pa bi garantirale enako kakor za prvo posojilo Zveze narodov Anglija, Francija, Italija, Belgija, Holandska, Švica, Danska in Nemčija. V to svrho bo odpotoval zvezni kancler dr. Buresch 15. t. m. v spremstvu trgovinskega ministra Heinleja in kmetijskega ministra v Ženevo. Dunajska vremenska napoved. Toplo vreme bo trajalo dalje, oblačnost pa bo večja radi vzhodnih vetrov Stran 2!' »SLOVENEC , dne 5. aprila 1032. Ste v. 77 Tardieu v Lomdonu 14 govornikov na shodu ferše.-soc. kovinarskega delavstva na Jesenicah Jesenice, dne 4. aprila, i Rezerviranost na angleški strani glede Podonavja — Ves problem francosko angicškik odnošajev na dnevnem redu Uaiies 0(J p0ll0 ,io pol1.L st. je vršit v Kre- j I I Poveril domu na Jesenicah javen shoil krSč. soc. j Dve iztavt London, 'i. aprila. Ig. Razgovori med MacDo-ncldom in Tardicujem so se davi kmalu po 10 zopet začeli ra DovvninsUeetu. Tardieu se je snoči razoovarjal z MacDonaldom med štirimi očmi, danes dopoldne pa so ga spremljali linančni minister Flaudin in francoski strokovnjaki. Tudi MacDonald je k temu razgovoru priteguil zunanjega ministra sira Johna Simona, finančnega ministra Chamber-laiiia, trgovinskega ministra Runcimana in državnega podiajnika v iinančnem ministrstvu Fredcri-ka Lcitb-Rossa. Pariz, 1. aprila, tej. Tardieu je danes v Londonu po svojem dopoldanskem razgovoru z MacDonaldom sprejel zastopnike francoskega tiska in iim podal izjavo, v kateri pravi: Edino, kar lahko danes poudarim, je to, da naši angleški prijatelji na isti način, kakor mi, uvidevajo nevarnost gospodarskega položaja v Evropi in potrebo, da se nudi takojšnja pomoč. To skupno naziranje se je javno objavilo že v komunikeju 12. iebruarja glede termina lozanskc konierence in v komunikeju od 12. marca po obisku sira Johna Simona v Parizu o priliki Briandovega pogreba. Oboji se strinjamo v tem: Potreba delovanja, možnost delovanja, dolžnost delovanja da se pomirijo politični prepiri in se zagotovi gospodarska obnova. To je program, ki ga labko podpišejo vse vlade in vsi narodi in pri katerem moramo vsi sodelovati z vsemi svojimi močmi. London, 4. aprila, tg. Tardieu je še včeraj zvečer izjavil zastopnikom listov, da so predmet razgovorov evropski problemi. S iemi problemi se je treba baviti pod vidikom solidarnega skupnega delovanja. Anglija in Francija sta zvezani po skupni politični in moralični odgovornosti, po želji njunih narodov za delo, za mir in po lair plavu. To je duh sestanka, pa tudi duh konference štirih držav, ki se bo sestala v četrtek. Enaki cilji Anglije in Francije je zavarovanje normalnih življenjskih pogojev vseh narodov. Tudi MacDonald je po poldrugourncm sestanku s Tardicujem podal izjavo listom, v katerih je zavrača! sumničenja, katerim je izpostavljen an-gleško-francoski sestanek. Angleške namere stremijo popolnoma samo na to, da Anglija pokaže najvišjo stopnjo dobre volje za mednarodno sodelovanje. Vsakdo, ki temu prizadevanju pedtika nečiste motive, jih zavira. Tardieu heče London zapustiti nocoj. Za konferenco štirih velesil ni nobenih dogovorov že vnaprej in nobenih načrtov. Vsak udcležencc bo popolnoma enakopraven. Kaj pravi MacDonatd London, 4. aprila, tj;. MacDonald :e angleški oiicielni komunike se pojasnil s tem, da je navajal, da so bil1 razgovori s Tardieujem izredno natančne narave, vendar pa niso imeli značaja konference. ki naj bi dovedla do kakih sklepov. Izmenja) v amisli se je vršila izredno prisrčno, dasi se jc pri tem pokazalo, da je treba eno ali dve , (lti(lvstva oh ogromni Ulieložbi Mahov vseh stro-važni vprašanji, ki sta se razpravljali, se točno raz- i kovnih organizacij. Vsega skupaj je bilo navzočih čistiti. Ce ne bi bilo tega predhodnega sestanka, bi se konferenca štirih velesil najbrže brez potrebe zelo zavlekla. Današnji razgovori pa so dovcdli do popolnega soglasja. Anglija in Francija sta popolnoma odločeni, da pride na konferenci štirih velesil do dogovora. Nc izogibamo se dejstvu, da bo morda na konferenci ena ali druga država gledala na donavske probleme z drugega vidika. Prepričani pa smo, da se lahko doseže dogovor, ki vpo-števa interese vseh udeležencev. Ce se posreči ta poskus, je upanje, da se bo med štirimi velesilami doseglo tudi potrebno zaupanje, katero bo omogočilo' rešitev drugih vprašanj, ki se bodo pojavila tekom letošnjega poletja. rnhijcs Newyork. 4. aprila, tg. \ petek bo državni tajnik Stimson odpotoval z ameriškim voditeljem delegacije Davvosom v Ženevo, da se 14 dni udeleži lazorožitvenih razprav, katere so po vva.shingtonskeni mnenju stopile sedaj v stadij, da je osebna prisotnost Stinssoun koristna. Dalje se izjavlju v \Vashiiigtomt, da se Stimson interesira samo za konferenčna vp-rušanja. Nc\vyork Times« pa vidijo v potovanju Stiniso na tudi izhodišče za začetek razprav o vojnih dolgovih. Stimson sicer ne bo obiskal ev-rovskih glavnih mest, pat: pa bo v Ženevi prišel v stike z vsemi državniki. Položaj je siličen onemu, ki jc nastal predlanskim pred razglasitvijo llooverjevegu moratorija, ko sta tudi bila Stimson iu Mellon v Kvroipi. V tem potovanju vidijo tudi .spravljive politične motive, ker pred volitvami za predsednika -"leejo hudih debat v kongresu proti moratoriju, katerega je lloover dovolil evropskim dolžnikom. Kvropska misija Stimsona gre za tem, da se neobhodno potrebno podu I jša-nje moratorija spravi v tako obliko, da jo bo kongres moral sprejeli. Ne\vyork. 4. aprila, tg. Državni departeineut izjavlja, da velja Stimsonova misija v K v ropi izključno samo ra/.orožitveneniii problemu. Ameriški listi vidijo v tem, da sla Tardieu in MacDonald sklenila razširiti svoje razgovore tudi nu vojne dolgove,, da se prizadevata ustvariti evropsko fronto proti Ameriki in Stimsona prisiliti k temu, da bi se govorilo o vprašanju vojnih dolgov. Ofieielno ne verujejo na to, ker smatrajo, da so izgledi Anglije v separatnih pogajanjih ugodnejši za revizijo. Tesdš Grandi v Londonu Rim, 4. aprila, tg. Italijanski zunanji minister Cirandi je včeraj zvečer dospel v Rim, danes dopoldne pa je imel kratek razgovor z Mussolini-jem, nakar je popoldne ob dveh odpotoval v London na konferenco štirih velesil. V torek zvečer dospe v London ter ga bosta v sredo zjutraj sprejela MacDonald in angleški zunanji minister. preko 1200 zborovulcev. Zborovanje je ob pol 10 utvoril za JSZ tov. Peter Arnež, ki je celotno-zborovanje vodil v vzorni discipliniranosti. Uvodoma je pozdravil zastopnika JSZ tov. Žužka, centralnega tajnika tov. J. Kozmana, starosta kršč. soe. pokreta lov. .1. Gostinčarja, zastopnika oblasti, zastopnika meslne občine župana g. nu-. Žabkarja, | duh. svetnika A. Kastelica, zastopnike časopisov in drugih strokovnih organizacij. Apeliral je na delavstvo naj na zborovanju vzdržuje točen red in disciplino, naj opuste vsako medklice, ker bo vsak lahko svobodno govoril, Čini se prijavi k besedi. Uvodoma je tov. Gnser Albin, predsednik JSZ skupine kov. Jesenice podal razvoj dogodkov od zadnjega skupnega delavskega zborovanja z dne 15. marca t. 1., na katerem je bilo enodušno sklenjeno, da gre vse delavstvo na delo ali pa nihče in na katerem je bil na predlog tov. J. Rozmana centralnega tajnika JSZ. .soglasno sprejet sklep, tla se v svrho nadaljnjih pogajanj s Kil) in vseh važnih ukrepov sestavi poseben medstrokovni akcijski odbor. Poudarjal je, tla ta akcijski odbor do dejanske oživotvoritvo pravzaprav nikdar ni prišel in iz tega so za delavski pokret po krivdi listih, ki ga niso oživotvorili, nastale nad vse škodljive motnje, ki so vzrok tudi zadnjih dogodkov, da se je namreč kršila enotnost delavskega nastopa kakor je že znano. Tako je prišlo do znanih diferenc ]o-udar.jal, tla se kršč. soe. delavstvo od pogajanj pod nobenim pogojem ne tla izrinili. JS/. je storila potrebne korake pri Delavski zbornici tla se je tudi zavarovala, da bi .-.e pri njej organizirani delavci po nasilni izključitvi od pogajanj pristransko izigravali pri predstoječih redukcijah. Nato je predlagal celokupnemu delavstvu resolucijo: Resolucija, predlagana ua javnem shodu kršč. soc. kovinarskega delavstva na Jesenicah, dne 4. aprila l')>J. Kovinarsko delavstvo, zbrano na shodu krše. soc. kovinarskega delavstva na Jesenicah, dne 4. aprila t. !., sprejemu sledečo resolucijo: t. Zahteva, tla se v smislu sklepa shoda celokupnega jeseniškega delavstva z dne 17. muf-ea 1952 takoj oživotvori medstrokovni akcijski otlbo r. 2. Zahteva aktivno sodelovanje vseli strokovnih organizacij pri vseli pogajanjih s Kil) s sodelovali jem Delavske zbornice za Slovenijo. 3. Obžaluje, tla je prišlo dne I. aprila 1'J"'-do izraza delavske needinosti uri oficijelnili pogajanjih pred zastopniki podjetja. — Izjavlja, tla bo kakor doslej tudi v bodoče zastopalo ne le koristi posameznih skupin, temveč interese celokupnega delavstva. Poleg teh so se priglasili k besedi lov, Mo-liorič. Čele.šn'>k, Mnrkovič, Tonian, Je rum Martin. škrlj, Križnian Andrej, ga. Kristanova, g. svetnik Kastclic, župan Žubkai- in stari krše. soe. bojevnik Jože Costineur. Socialno demokratski SMHJ v resnici ni funkcioniral. Izgovarjali so se pa večinoma, da za tako važne stvari niso imeli časa! Najbolj nestvarno od vseh je govoril zastopnik SMR,I. tajnik Tonian. ki je edini spravil sijajno disciplinirano delavstvo s svojimi netaktnimi izzivanji do treiiotnega razburjenja. Ker se je od strani zastopnikov SMRJ očitalo skupini JSZ kov. Jesenice, da s svojo nabiralno akcijo tudi ona krši enoten nastop vsega delavstva, jc |s/. kov. takoj pristala na to, da vso svojo liahirko. takoj izroči za celokupno delavstvo, čim celokupno delavstvo z izglasovanjem sprejme goli navedeno resolucijo ter s tem pokaže, du jim je v resnici za enoten nastop delavstva. Zaključno besedo je podal lov. I'eter Arnež centralnemu zastopniku, ki je resolucijo dal na. ponovno glasovanje, medtem pa je zahteval besedo k resoluciji tajnik SMRJ Tonian in pozval svoje članstvo, tla za resolucijo ne glasuje in tla se odstrani: ker na tem shodu, ki je bil tako vzoren, nimajo ničesar več iskati. Predsednik shoda nvidevši. da tej skupini resnično ne gre za solidaren delavski nastop, je shod s Jo ugotovitvijo zaključil. Mehikis v rokah *sti VSTAJA PROTI VLADI JAPONSKIH LUTK« V zadnjem času razvijajo Kitajci živahno delavnost v Mandžuriji. Mandžurska vlada, ki jo kitajski listi imenujejo vlado japonskih lutk,-, (pu-pett government), ni priljubljena. Zlasti so si Japonci zelo nesrečno izbrali za njenega upravnika bivšega kitajskega cesarja Pu-Jin. Tisi. kitajski generali in uradniki, ki so se postavili v siu/bo nedvisue madžarske vlade, so to storili samo iz sebičnih razlogov. Kar se tiče gospodarskega dviga dežele, ki "ga je pod protektoratom Japonske gotovo pričakovati, je to še pesem bodočnosti, m pristali enotnega Kitaja lahko uspešno agitirajo proti Japoncem s tem, da ljudstvu slikajo velike stroške sedanje vojne, ki da bodo padli po velikem delu na ramena mandžurskega ljudstva. JAPONCI ZOPET >POMIRJUJEJO* DEŽELO Ker nankinški nacionalisti kitajsko orijenti-ranim Mandžurcem obljubljajo tudi vojaško pomoč- zato se je v vsej Mandžuriji oživilo delovanje takozvanih -roparjev*, Id pa so v resnici dobro-voljri. kateri se rekrutirajo i/, vojakov bi vsi h !u-lajških posadk, /.lasti ob vzhodnokitajski železnici. Največ teli četašev se je zbralo okoli mesta Nu-nanga ki leži severozapadno od sedanje madžur-ske j.restolice Cančima. Ti cetaSi, kojili štorih, s« cenili na 10.000 in ki so razpolagali tudi z nekaj lahkimi topovi, so se polastili Nunanga, Iz katerega se je morala mala japonska posadka umakniti. Ker mamlžurske tete kitajskim prostovoljcem niso bile kos, jo japonski gencndissimns v Mandžuriji Honjo odposlal proti »roparjem« japonske čete. ki so po oseniiirnom boju Kitajce popolnoma razkropile. Prostovoljci so se bili polastili tudi več selišč v glavnem premogokopnem distriktu Mandžurije, Jentaj, ki so ga morali sedaj Japonci zasesti z močnimi oddelki, fslotako je močno ogrožen oni kot Mandžurije, takozvanl Cicntao, ki meji na vladivostoski okraj, oziroma n'a severovzhodni kot Koreje, kjer kitajski dobro-voljci delujejo skupaj s komunističnimi vstaši. Japonci so v ta okraj poslali močna ojačenja iz domovine. Japonci s,- pri tem poslužujejo svoje stare taktike, da pustijo najprej operirati n«za-dostne čete nuindžiirske vlade, ko pa položaj po--taiie kritičen, odpošljejo na lice mesta i veliko naglico i« energijo zelo močne četo, ki seveda vse. kar jim je na poti, neusmiljeno iztrebljajo. P0L0ZVJ v SAN-GHAJSKEM OZEMLJU POVOUEN Kar se tiče Šanghaja, pa je položaj zelo ugoden Potem ko so se kitajski In japonski delegati zelo dolgo prepirali, do kam naj se umaknejo japonske čet« in kdaj naj Japonci sploh zapuste kitajsko ozemlje, je sedaj japonska vlada sklenila da odneha Kitajcem, ter je odredila, da imajo japonske čete evakuirati Port Vusung iu vas kjimgvung. Tako ostane sedaj sporna samo ena točka, lo je točna določitev datuma, kdaj se imajo japonske čete vkrcati nazaj v domovino. Vprašanje ukinitve bojkota japonskega blaga, ki ga izvajajo Kitajci, nnj bi po želji Japonske rešila generalna mirovna konferenca. Za premirje med obema strankama se najbolj Irudi britanski minister na Kitajskem f.ampson. Odnoharanje Japonske je pri- Vera Cruz, marca. Poslanica mehiškega nadškofa, msgr. Pascuela Diaza, jia predsednika republike Orteza Rubia, ni bila prinesla katoliškemu ljudstvu v njegovi sedanji stiski nobenega izboljšanja. Režim se niti najmanj ne ozira na temeljne zakone države z dne 5. februarja 1917 in ne prejšnje, in izdaja vedno nove odredbe, ki kruto kršijo načelo verske svobode in imajo očito edini namen, da uničijo katoliško cerkev v Mehiki. Nadškof Diaz je izdal zato novo spomenico na predsednika, ki jo je pa mehiški tisk sramotno zamolčal. Celo oba največja lista ~Excelsior« in »Universal«, ki sta se doslej vsaj sempatja oglasila v prilog verske svobode in živita le od katoliških čitateljev, sta topot iz strahu pisovati izključno nameri Tokia, da sr vsa pozor- i pred vladnimi represalijami zlezla pod mizo in nosf Japonske obrne lia Mandžurijo. V Sanghaju - anioni »o jo trgovsko življenje popolnoma upo-s ta vilo in mesto jo še bolj živahno, nego jc bilo pred vojno. Treba je namreč vedeti, da so vojne operacije okoli šanghaja. ki so prinesle smrt tisočem In tisočem, uničile nešteto domov 111 zagrnile v bedo na stotisoče kmetskega prebivalstva v okolici šanghaja, jirinesle naravnost ogromne dobičke šanghajskim veletrgovceni ceni, veleverižnikoni in drugim špekulantom. ODNOSA,II DO RUSIJE SO ZOPET NAPETI Manj povoljen je položaj, v kolikor se tiče cduošajev med Japonsko in Rusijo. Sovjeti so zbrali v Vlailivostokii okoli 80.000 vojske. A" mornariškem arzenalu delo naravnost kipi. Veliko so zbrali Sovjeti v Vladivostoku tudi letal. Razun toga so Sovjeti polovili okoli 20.000 pristašev rar-skoga režima, katero vso deportirali v irkutski okraj. Rusi so s proge vzliodnokitajske železnice evakuirali tudi ves železniški materija), ki pripada njim. to jo štiri petine lokomotiv in 70% vagonov. S tem je premikanje japonskih in mandžurskih čet na tej progi zelo otežkočeno. Japonski tisk pa presoja položaj zelo mirno in meni, da bo Rusija ostala pri miru, ako bo Japonska budna in pripravljena. Nmodno socialistični Berlin. 4. aprila, tg. Materijal o hišnih preiskavah pri narodnih socialistih jc dal policijskemu prcdseduištvu važne podatke o tem, da so voditelji narodne socialistične stranke vršili veleizdajniška dejanja (izdali so vojaške tajnosti). Zato je berlinski |x>ticijski predsednik zbrani materijal odstopil vrhovnemu državnemu pravilniku v Leipzigu. Podrobnosti se v interesu preiskave ne morejo objaviti. Berlinski policijski predsednik je odredil, da ostanejo vsi lokali napadalnih oddelkov S. A. začasno zaprti. Uukaiošt. 1. aprila, tg. Iz vseh delov Erdelija prihajajo vesti o velikih poplavah, ker se je sneg začel hitro lajati. Posebno velika jo poplava ob reki Samoš. Tudi iz Moldavije poročajo o poplavah. Samo v .Tassiju je poplavila voda 800 hiš. Ljudje so morali ponoči nenadoma zapustiti svoja bivališča. Tudi v Bukov i n j je položaj kritičen._ Zagrebška vremenska napoved. Vreme bo ostalo še nestalno, oblačno in zelo spremenljivo, vetrovno, deževno, solnčno in loplo. nadškofove poslanice nista upala objaviti. Nadškofu Diazu ni preostalo drugega, kakor da obvesti ljudstvo o položaju v obliki tisočev letakov. V tej drugi svoji poslanici naglasa nadškof, da je kongres daleč prekoračil meje svoje oblasti in prosi zato predsednika, da naj posluša ljudski glas in ljudske želje ter se ne da moliti po kriku posamezne politične stranke, ki se je po-velindustrij- j lastila krmila s pomočjo potvorjenih volitev. Novi kongresov odlok da je protiustaven in protidomo-vinski ter kruto krši sporazum med državo in cerkvijo z dne 28. in 29. junija 1929. iNaravno, da je La nadškofova ostra, toda povsem upravičena kritika hudo zbodla kolovodje vladajoče narodno - revolucionarne stranke. Njen i najglasnejši kričač, senator Manlio Fabio Altami-| rand, se je izpozabil celo tako daleč, da je v stran-! kinem glasilu zahteval, da vlada nadškofa Diaza izžene. Tega si pa vlada doslej ni upala, dasi se je z.e enkrat poslužila enakega sredstva proti guada-lajarskemu nadškofu Franciscu Orozcu, ki ga je izgnala iz dežele. A Orozco je bil pač potomec španskega konquistadorja, dočim je Diaz odličnega indijanskega aeteškega pokolenja in pravi pred-stavitelj mehiškega naroda. Sedaj je izdal nadškof Diaz novo poslanico na duhovščino in ljudstvo, v kateri jih poziva k največji vztrajnosti. Odredbam države, ki kršijo božji zakon, kristjan ni dolžan pokorščine. Boga je treba bolj poslušati nego ljudi. Kajti človeška oblast izvira iz božje oblasti in če nasprotuje le-tej, potem se obveza pokorščine neha, V tej uri stiske je treba vse zaupati le božji Previdnosti in kristjani morajo biti pripravljeni tudi na to, da žrtvujejo svoje življenje. Vsak duhovnik je dolžan, da je vedno na službo ljudstvu, verniki pa naj se drže navodil duhovščine in v vseh političnih vprašanjih naj se podrede odredbam Sv. stolice. Z vsemi zakonitimi sredstvi naj verniki zahtevajo svoje pravice in delajo za mir v družbi. Svoje državljanske pravice in dolžnosti naj izvršujejo v soglasju s krščansko moralo. Nadškofova poslanica že ima svoje mučenike. Vlada je zaprla celo vrsto duhovnikov, ker da so nezakonito« izvrševali svoj poklic, tako duhovnika v Tlalpanu Chaparro Ruiza, Manuela Cepeda v San Lorenzu in Aniceta Carilla Camposa. V državi Morelos je vlada sklenila, da morajo duhovniki, ki hočejo izvrševati svoj poklic, plačati mesečno 300 pesosov (150 dolarjev) davka. Če bi se temu upirali, jih bodo izgnali. Vse cerkve, ki jih po ustavi izpraznijo kot odvisne, naj bi se po željah poslancev uporabile za zabavišča in izobra-ževališča — čisto po bratskem ruskem zgledu. Zagrizenost nasprotnikov je tolika, da zalite, vajo celo, naj se vsi katoliški uradniki odpuste iz službe. Guverner države Querretaro, Saturnino Ossorio, je uvedel preiskavo proti vsem uradnikom, ki so se udeležili guadalupskih slovesnosti ali sploh še hodijo v cerkev. Guverner v državi Nayarit je prisilil vrhovnega sodnika v državi, da je odstopil in zahteva, da morajo biti vsi uradniki včlanjeni v narodno - revolucionarni stranki. Lep zglecl verske zvestobe je dal poslanec Cartos Alcoar, ki je odložil svoj mandat z utemeljitvijo, da mu je versko prepričanje dražje nego njegova stranka in njegovi stari prijatelji. Pri vsem tem pa jc Mehika zopet na pragu revolucije. Po parlamentih posameznih držav že divja boj o vprašanju, ali sme bili predsednik države znova izvoljen ali ne. Guvernerji različnih držav, ki so seveda proti zopetni izvolitvi (ker bi radi tudi sami na vrslo prišli), so imeli nedavno skupno posvetovanje. Posebno bivši začasni predsednik Portes Gil (ki je leta 1929 sklenil s cerkvijo začasni mir) in sin umorjenega predsednika Callesa, Rudolf Calles, sla najostrejša nasprotnika ponovne izvolitve. Pa od rešitve tega vprašanja je bore malo odvisna sreča Mehike; korupcije v Mehiki ne bo konec, dokler bo na krmilu narodno-revolucionarna stranka in bodo vodili državno politiko pustolovci. Šele kadar bo prišla, na podlagi splošne in tajne volilne pravice, do veljave ljudska volja, se bo vrnil v deželo verski in državljanski mir. —les. Okrožnica imančnim direhcifam Belgrad, 4. aprila. AA. Davčni oddelek finančnega ministrstva je poslal okrožnico finančnim direkcijam, v kateri daje navodilo za enotni 'postopek pri odlokih o vrnitvi plačil na račun davkov, aks in trošarine. Po teh navodilih je Ireba, preden se izda odlok, pregledati overovljene izpiske iz davčnih glavnih knjig in iz davčnih dnevnikov, in sico:r počenši s tistim letom pred letom, v katerem jo nastalo vplačilo, za katero se zahteva vrnitev, pa vse tlo tekočega leln. Razen teh dokumentov je Ireba dobiti iu priložili aktu odloke o morebitnem odpisu ali prirastku, tla se vitli, zakaj in s katerim odlokom so je izvršil odjiis odnosno prirastek davka. Odlok o-povračilu se izda v dveh izvodih. Drobne vesli Belgrad. -1. aprila. G. dr. Anion Korošec je v spremstvu belgrajskega župnika, msgr. dr. Wag-nerja odpotoval v Rim, kjer bo za časa svojega bivanja gost rektorja msgr. tir. Madjeraca v Zavodu sv. Hieronima. Belgrad, -I. aprila 1. Za višjega pristava železniške delavnice v Subotici je postavljen g. Mitorad Srečkovič, do sedaj višji pristav strojnega oddelka ravnateljstva državnih železnic v Ljubljani. Belgrad, 4. aprila 1. Z ukazom od 7. marca I. I. je premeščen dr. Anion Novačan, konzul v Brajli, za tajnika 5. skupine poslaništva v Kairu. Z ukazom od 20, februarja t. 1. je premeščen Oskar Kiaer. pisarniški uradnik generalnega konzulata v Mu-liakovem, za pisarniškega uradnika pri konzulatu v DUsseldorfu. Zagreli, 4. aprila 1. Danes ob 1.15 so odpotovali člani hrvatskega pevskega društva • Trebevič iz Zagreba. Praga, 4. aprila, tg. V Frldeku pri Moravski Ostravi so se otroci na travniku igrali /, granato, ki so jo tam našli. Granata je eksplodiral« in ubi-1 la tri otroke, dva pa sla bila hudo ranjena. Štev. 78. »SLOVENEC«, dne 6. aprila 1932. Stran !S7. Kroparshi delavec nekdaj in danes Obupen položaj v Kropi Kropa, 81. marca. Ko bi se v teh. težkih dneh prebudil nekdanji trudni žebljar iz pokojnega sna za sv. Lenartom pod zeleno Jelovico, bi se zgrozil nad tihoto in mirom, ki objema dolino nekaj metrov pod njim, ker je ta mir globlji kakor je bil njega dni polnočni pokoj osamelega kroparskega kotla. Kdo naj bi mu dopovedal, da jih v Kropi od 1600 ljudi živi komaj že 600 in da bodo tudi ti morali naj-brže iz kraja, ker ni možnosti zaposlitve, ker nimajo dela? Ljudje božji, ker nimajo delat Kdo naj bi to dopovedal njemu, ki je delal, dnevno po štirinajst ur Ln tudi več, ki je za svoj počitek rabil komaj 6 ur, ki je po mili volji menjaval svoje gospodarje-delodajalce, kateremu je od trdega dela desnica in volja pojeklenela. In ko bi se njegova od žuljev prežeta roka in mehka roka njegovega sodobnega rojaka — brezposelnilca srečali, bi kriknil od začudenja, legel nazaj v svoj grob in povedal bratom v trohnobi, da je v gomili več življenja ko pod solnčno lučjo. Resnično. Kje po domovini je bil pridnejši rod kakor je bil rod kroparskih žt bljarjev? Ob štirih, treh, tudi ob dveh zjutraj so vstajali in pričenjali z delom. Kdor je prišel na delo ob petih do šestih, je veljal že za lenuha. Davno predno so začele bledeti zvezde, jih je dramila pesem kli-carja: »Prišel je, prišel, beli dan.. .« Takoj nato se je v vesglem zaletu zagnala na kolesa kovačnic utesnjena voda, jih pognala in zazibala mehove. Pod črni svod vigenca je sfrčal snop isker; zapelo je prvo kladivo, drugo, tretje in kmalu je trg odmeval pod taktom pesmi boja za kruli in obstanek. To se je ponavljalo dan za dnem, jutro za jutrom: »od štirih do ene, do osmih od treh...« Čim lepši dan se je smehljal v naravi, tembolj črne in sajaste so se zdele zaprašene delavnice, več znojnih kapelj je padlo od izmučenih teles. Pa kdo se je menil za solnce in dež, za življenje in umiranje narave, razven ob nedeljah... Pa še takrat so se žebltarji vpraševali z Župančičem: Smo jih v polje sejali? Po polju naši žeblji cveto; poglej v nebo: vanj smo jih kovali da nam bodo tudi ponoči v očeh... od štirih do ene, do osmih od treh, Človek bi pričakoval, da bo tako trdo delo prav gotovo rodilo uspeh in blagoslov. Pa temu ni bilo tako. Revščina nekdaj, revščina danes. Modemi robot — stroj — preti uničiti še te skromne eksistence. Od 120 vrst raznih žebljev, ki so se izdelovali včasih, se jih izdeluje danes z rokami komaj še 10. Stroji, ki so sicer olajšali težko delo in so prejšnja leta tako živahno leteli, so pod bremenom splošne krize obstali, odpovedali, ter ohromili vse ostalo življenje. Ne pretiravamo, če trdimo, da naši ljudje žive brez vsakih sredstev in jih drži v optimizmu le samo še prirojeno zaupanje v boljše dni, ki korenini v tem, da so na življenje stavili vedno skromne, minimalne zahteve. Ker med nami ni premožnih ljudi, ampak smo si v pomanjkanju vsi enaki in ker naša zemlja ne daje drugega ko kamenje, je razumljivo, da smo navezani na pomoč od zunaj. Seveda bi bila najizdatnejša pomoč — delo. Dosedaj nam je v tem oziru preoej pomagalo okr. načelstvo v Radovljici, ki je pomožnemu odboru tukajšnje občine nakazalo 2250 kg koruzne moke, ki so jo ljudje hvaležno sprejeli. Prav tako smo našli razumevanje tudi na drugih mestih v Radovljici, ^a kar se javno najlepše zahvaljujemo. Po tem potu pa se obračamo na vsa socialno čuteča srca — predvsem na rojake izven občine — ki so boljše situirani, da bi nam po svojih močeh priskočili na pomoč ter nam pomagali v teh težkih dneh. Vedite, da prosimo, ne iz vsiljivosti, ampak iz žive potrebe. Pogled na frančiškansko tromostovje v Ljubljani. Narasle vode Ljubljana, 4. aprila. Ljubljanica je še vedno na istem stanju, kakor je bila v soboto. Še vedno derejo ogromne mase vode po njeni strugi. Najvišja je biLa Ljubljanica v nedeljo, ko je dosegla svoje najvišje vodno stanje. Od nedelje do danes je padla le za nekaj centimetrov. Niže pod Ljubljano so še vedno poplavljena polja in travniki ob Ljubljanici, ker je voda prestopila bregove. Vendar pa nevarnosti povodnji za nižje ležeče vasi ni. V nedeljo je voda zalila tudi cesto pri Pod-gradu blizu Vevč, tako da ni bil mogoč promet po tej cesti. Ker je Ljubljanica danes padla za nekaj centimetrov, je ta cesta zopet prosta. Nekoliko je vpadla tudi Sava, čeravno je še vedno zelo visoka in njen tok ovira Ljubljanico pri izlivu, vendar še vozi brod čez Savo pri La-zah. Ljubljanica je pri Vevčah še vedno več ko 2 metra nad normalo ter sega ponekod prav do hiš. Tudi v Mostah sega voda ponekod skoro do hiš. Barjanski jarki in potoki še vedno dovajajo Ljubljanici ogromne množine vode in je Barje deloma še vedno pod vodo. Ker se Francelj ni obrit Št. Jernej. Britje brade je za mnoge, zlasti kmečke može, često najtežje in najbolj sitno delo na tem svetu. Združeno je z mnogimi podrobnimi pripravami, neprilikami in pogosto tudi e krvavimi ranami, kt jih slaba, ekrhana britev zapusti na zgubanem licu. O težavah tega posla je bil trdno prepričan tudi ongavi Francelj, ki zato že od jeseni ni brusil »bridke kose« niti posegal v svoj gosti »pragozd«. Zrastla mu je brada mršava in zvita kakor grmovje v gozdu in le še dvoje svetlih, zvedavih oči in nos 60 žalostno kukali izza gostih ščetin. Pa kakor povsod na svetu, tako je pretekle dni tudi v Francljevo brado posegla grenka usoda. Po državni cesti mu je sosed vozil gnoj in Francelj, kakor Ezav kosmat, je počasi korakal za vozom in razmišljal o posvetnih stvareh. Ljudje so hodili mimo, postajali in 9 tesnobo v srcu zrli koematega moža, ki je, zroč v tla, tiho capljal za počasno vprego in ee niti malo ni zmenil za zvedave občudovalce. Tedaj pa sta prikorakala po cesti dva orožnika. Zagledala sla Francija, za hip postala, se spogledala in že pograbila bradato bitje... »Kdo si in odkod?« je zagrmel glas postave. »Ongavi Francelj iz šentjernejske (are,« je ponižno odgovoril kosmati mož. »Ha, lep ptiček! Postopač si, eden onih, ki jih 'ovimo in iščemo vsak dan! Poznamo take vaga-bunde — z nama pojdeš!« Francelj je milo proeil, trdil, da je poštenjak, a vse nič ni pomagalo; ničesar ni imel, da bi se bil izkazal, kdo je in odkod. Že sta imela orožnika pripravljene težke vezi, da bi povezala kosmatega moza, ko se je na kraj zasliševanja vrnil sosed, voznik, ki se je bil med tem časom z vozom že precej oddaljil. Ko je zvedel, za kaj gre, se je nasmejal do solz, nato pa pojasnil orožnikoma, kdo in odkod je kosmati mož, da je poštenjak in da le tako nosi tako bujno in mršavo brado, ker britev preveč seka kožo. Ko sta orožnika dobila pojasnilo priče, sta odnehala, a še pred ločitvijo dala kosmatemu Franc-Iju nekaj lepili in koristnih naukov ter ea poučila \r Aspirin TABLETE in pazite, da so originalne. Pristne Aspirin tablete se prodajajo samo v originalnih omotih. Vsaka tableta je zaznamenuvana z E3ayerjevim križom. 'jvfcSFV- ASPIRIN tablete jamčfjMasopristne: Odobreno od Ministrstva socijalne politike in narodnega zdravja S 4t. 1410. 6/2 1932 Nebeški popotniki Caplja pod nebom pozna odločeni čas, in grlica in žerjav in lastovica pridejo o svojem času. Jeremija (Sv. pismo stare zaveze). Ptice so popotniki, večni popotniki. So neke, ki se selijo samo iz hribov v doline ali iz gozdov v bližnje vasi, neke pa spet prisili zima, da gredo v toplejše kraje. Glavni in skoro edini vzrok selitve ptic je zima. Naše ljube ptičice pevke in vse, ki se hra- o pravilih olike človeških otrok na tem svetu. — Nato je bil ganljivi sestanek končan in možje — z različnimi občutki v srcih — so se razšli in po beli cesti neutrudno pohiteli po svojih delih in opravkih ... Pa s tem zadeva o mrsavi bradi še ni bila končana. Ko se je Francelj popoldne vrnil domov, je bila žena o vsem dogodku na cesti že podrobno poučena in temu primerno razpoložena. Srdito je pogledala bradatega moža, pograbila metlo v kotu in odločno izjavila: »Tak si ti, vidiš, vagabund nemarni, so ti rekli žandarjit Sramoto delaš sebi. meni in vsej naši pošteni hiši. Če se mi takoj ne obriješ, bom zažgala trsko in ti bom sama popalila in požgala tisto skuštrano in mršavo brado. Pa takoj se mi spravi na delo!« Mož jo je milo pogledal, a ko je videl srditi ogenj v njenih očeh, je voljno, kakor jagnje, odpel jermen izza pasu, vzel zaprašeno britev 6 police in jo pričel brusiti in drgniti ob jermenu, da ee je kar kresalo in bliskalo po sobi. Z združenimi močmi sta nato zakonca napravila v škrbasti skledici tudi milnico in ni poteklo pol ure. ko je bil Francelj že ves prenovljen in pomlajen — kakor mladenič dvajsetih let. Po izvršenem delu je žena z zadovoljstvom zrla v moža, ee radovala nad dobljeno zmago in 9 smehljajem v očeh mislila sama pri sebi: »No, saj ni tako napačen, ta moj mož; lep re6 ni več kakor nekdaj, pa grd vseeno ni, kakor so preje govorili in želeli jezični ljudje. Odslej bom bolj pazila nanj, morda ga spravim na pravo pot in do spoznanja, da brade, mršave brade niso več moderne in tudi ne v okrasje zakonskim možem ...« Žena se je radovala v sobi, Francelj pa je stopil še na dvorišče, da se je tam pokazal tudi otrokom in sosedom, ki so ga vej občudovali in 9 toplimi besedami hvalili in slavili njegovo telesno prenovljenje... Slučajno rešeni avto Žužemberk, 2. aprila 1952 Danes okrog 1. dopoldne je pri vozil po cesti iz Zagradca proti postaji Stična tovorni avto last g. Mihaela Omulina iz Višnje gore. Na strmem ovinku od vasi Muljave je zdrčal ta natovorjeni avto s predivotn z opolzke ceste navzdol po strmini brega. Na tem je rostla velika stara hruška, ki je avto zadržala in ga rešila pred veliko katastrofo. Med tem je privozi! poštni avtobus, last podjetja Simčič, s potniki, ki so izstopili in šli pomagat spravljat avto s strmine zopet nazaj. To pa se jim ni posrečilo, ker se je pri tem utrgala veriga, ki je bila preslaba. Kasneje je ponovno prišel s tovornim avtomobilom g. Rafael Simčič, kateremu se je posrečilo izvleči avto zopet nazaj na eetsto. Pri vsem tem je zadobil ponesrečeni avto le malo prask, gosp. Omahen pa samo nekaj strahu. FOTOAPARATE svetovnih fvrdk Zeiss-Ikon, Roden-stock. Voigtlander, We!ta, Certo Itd Ima vedno v zalogi 4 lotoodd. Jugoslovanske knjigarne V Ljubljani Zahtevajte cenik) Priba ali vivek nijo z žužki in črvi, gredo za hrano v tople kraje. Na mrzlih perotih severa pa jih pridejo nadome-stovat drugi popotniki, stanovalci mrzlega severa, iščoč pri nas gostoljubja, ki ga jim je odrekla mrzla domovina, pokrita z debelo snežno odejo. Oni dobe pri nas ugodne prilike. Ob nezamrzlih vodah in po bregovih najdejo pičlo hrano, večina njih se pa hrani z raznimi jagodami, ki jih dobe po grmovju (jerebika, kozja pognčica). Ko posianejo naši logi pusti in prazni, ko pleše mrzli sever z velim Listjem, ko se poslavljajo drobni krilatci od naših logov, ko postane nebo žalostno prevlečeno s sivimi oblaki, prispo bri-njevke in drozgi v naše gozde in jim vrnejo vsaj malo življenja. Ko zapade sneg, pritisnejo ptice bliže hišam, i detlji in žolne iščejo po sadnem drevju bube, i drobne ptice pa potrkajo na okna ljudi, proseč jih | usmiljenja in gostoljubja. V gozdu pa, ki je sicer mrtev, pa obirajo krivokljuni po storžih seme jelk in smrek, po grmovju pa tožno požvižgava »v beli i zimi rdeč rubin« — kalin, iščoč si jagod. S prvimi toplejšimi sončnimi žarki pa pridejo že prvi popotniki nazaj z juga. Že februarja pridejo ščinkavci — samice in mladiči, stari samci se ne selijo, — z njimi pride poljski škrjanec. V začetku marca pa pridejo divji golobi (grivar in duplar), škorci in kovinsko zelene pribe z lepimi oopami na glavi. Severni gostje kot brinjevke, pinože in drugi, pa se vrnejo v svojo domovino. Kmalu za golobi, dostikrat pa že preje, pride pastaričica (rumena in bela), taščica, žerjav in čaplje. Vendar pa se prične selitev čapelj in taščic že v začetku februarja. Za čapljami pridejo drobni žužkojedi, indijan-cem slično perjanico noseča smrdokavra ali vo-deb (sL 2) in pa sorodniki taščice, to pa so; po-gorelček, kovaček in belorepec. Z njimi ali kmalu za njimi pa pridejo lasta-vice (kmečka ali domača in mestna ali breguljica) in vse penice (veliki prusnik, slavec, vijeglnvka i. dr.). Skupno z njimi pozdravi domače loge kukavica. Sv. Jurij nam vrne pozne popotnike: srakoperje, kobilarje, grlice, hudournike in dr.). Zgodnji selilci in sove imajo v tem času že j jajca ali celo mladiče, zlasti sove so jako zgodnje. Aprila pridejo pa zadnji selilci: legat (leže-trudnik), kosec in prepelica. Livade in njive so Smrdokavra že v bujnem zelenju, pa pravijo, da prepelice ne pride prej, dokler ni mlado žito tako veliko, da se v njem lahko skrije ta drobna ptica. Čudno, nepojmljivo nam je dejstvo selitve ptic. Kako jih vodi nevidna roka, da prispo baš na ono mesao, ki so ga pred zimo zapustile, da najdejo stara selišča, stara gnezda. Večina vseh ptic, ki se selijo, gnezdi pri nas. Tudi če je pri nas samo par mesecev, pn gnezdi vendarle tu. Hudournik n. pr. je pri nas komaj tri mesece, pa vendar odgoji mladi zarod pri nns. Tudi ptice, ki ostanejo iz kakršnihkoli vzrokov v Črnem kontinentu, kamor se jih večina seli, ne gnezde ondi. Ko pride doba selitve, so polasti ptic čuden nemir, plaho letajo in se zbirajo v trope, se preletavajo par dni, kot bi se hotele ohrabrili za dolgo pot, dokler ne leže usodni mrak, dokler ne napoči noč, ko se dvignejo visoko v zrak in od-lete soncu in pomladi nasproti. Čudno je to dejstvo, še bolj čudno pa je, da kažejo mlade ptice, ki smo jih odgojili doma in jih imamo v kletki za časa selitve (pomladi in jeseni) silen nemir in da ga dosti težje preneso nego stare ptice. Ptice potujejo skoro vedno ponoči V samotnih oktobrskih nočeh dostikrat slišimo zategnjene glasove gosi, na pomlad pa klice žerjavov, ki jih je zmotila zlokobna luč mesta. Zmoti jih luč, da se spuste v zavetje močvirij in da šele drugo noč nadaljujejo svojo pot. Tudi naše drobne lastavice potujejo ponoči in že večkrat sem jih opazil za časa selitve visoko v gorah, kamor jih sicer poleti ni. Dostikrat pa doleti te naše nebeške popotnike zla usoda, bodisi v dolini Nila, kjer ptic za časa selitve kar mrgoli, bodisi, da jim preutrujena nežna krila odpovedo baš nad morjem in da tam najdejo smrt. Prav pred kratkim so obnemogle ptice na odprtem morju posedne na dveh parnikih vse prav do zadnjega kotička, da so si opomogle in odpočile. Dostikrat pa jih uniči prezgodnji mraz (lani lastavice okoli Dunaja in ko jih je Društvo za varstvo živaii z letali prevažalo v Benetke. Največkrat pa pridejo iz zimovaliSč prezgodaj v domovino nazaj in jo najdejo še pod snegom. Prav letos je doletela ta kruta usoda pribe in škorce in divje golobe. Po Gorenjskem so ubogim pri-bam in škorcem skuhali žgance, tako so mi pravili, da so jih vsaj nekaj rešili smrti. Nebeški popotniki... Nevidna roka jih vodi, da dosežejo namenjeni kraj, ne morejo se ustavljati, eni prihajajo, drugi odhajajo. Joža Herfort. 35 let študentovsha mati Novo mesto. Letos poteka 30. leto, odkar je gospa Marija Bajde postala »študentovska mati«. Pred 35 leti je vzela v oskrbo prve dijake, kateri pa so vsi že mrtvi. Potem je imela do danes vedno v oskrbi dijake in jih ima še danes. Gospa Bajdetova je že v 72. letu. Je pristna Novomeščanka! Rojena je bila ravno v isti hiši. kjer še danes stanuje, šolo je obiskovala največ v Šmihelu, kjer je bil za učitelja pok. Krištof. Nekaj časa pa je pod učiteljem Krausom obiskovala tudi šole v Novem mestu. Seveda takrat še ni bilo takega zakona, da bi otroci morali obiskovati šole, ampak ona se je sama rada učila, kar ji je v poznejših letih zelo veliko koristilo. Gospa je bila tudi precej po svetu. L. 1880. se je v Ljubljani poročila. Iz njenega zakona so bili rojeni štirje otroci. Pozneje je zopet prišla v Novo mesto, kjer je prevzela po svojem očetu prodajo premoga. To trgovino je vodila 23 let, dokler ni opešala. Ves čas svojega bivanja v rojstnem kraju pa je imela na stanovanju iu hrani in sploh v vsej oskrbi dijake, katerim je bila prava mati in katero so vsi dijaki imeli radi ter jo spoštovali ko svojo mater. Še danes po tolikih letih se je marsikateri nekdanjih dijakov, ki se je vzgajal pri njej, spominja in jo obišče. Veliko od njih jc duhovnikov, veliko od njih pa je danes v svetu odličnih osebnosti in po raznih službah. Gospa Bajdetova se dobro spominja vojne leta 1866., kakor tudi kolere in lakote, ki tudi Novemu mestu ni prizanesla. Premagala pa je vse težave in prestala mnogo trpljenja. Danes je vsled starosti že močno upognjena in slabotna. Toda kljub visokim letom in betežnosti nima še sivega Lasu na glavi. — Dobri, pobožni in skromni gospej želimo, da bi jo Bog ohranil še dolgo in da bi še marsikateremu dijaku bila mati! Mlin pogorel Murska Sobota, 2. applh Davi okrog 3. je nastal ogenj v mlinu na Muri. Lastnik mlina je bil g. Gumilair Štefan iz Kroga pri Murski Soboti. Domneva se, da je ogenj povzročila zlobna roka. Škoda je zelo velika. Sedaj ob 9. mlin še gori. Mlin je bil zavarovan za 75.000 Din. škoda je seveda večja. Veliko škodo trpijo tudi drugi posestniki iz sosednih občin. Zgorelo jc namreč veliko /itn Marsikateri revež je imel vse žito pri mlinu in sedaj je ob vse. Dve smrti Jurklošter, 2. aprila Pridnega Sundovega hlapca na Marofu je v petek, t. t. in. zagrabil transimisijski jermen za električni pogon slamoreznice in ga vrtel i.n butal z njim neusmiljeno ob betonski tlak dokler fant ni obležal mrtev z razbito glavo in truplom. Hlapec ie šele 16 let stari KuihIci-fer Jože, domu iz Pilštanja, odkoder ie mlado Šmidovo gospo semkaj v službo. Umrl je že 21. marca obces|>oštovnni Dobr-šok Miha, posestnik na Blatnem vrlin lišt. 20. župnije Jurklošter. Bil je zadnje leto tudi ubož-ni oče te župnije. Ix»tilji se ga je huda pljučnica. Pa lo bolezen bi bil še prestal. Saj je bil šele 54 let star. Prinesel pa je rajni še i/ vojske ix>kvarjen želodec in hud revmntizem. Ker je liil že ves slaboten, ga je umorila zadnja bolezen. Zanimivo je, do je on delal mrtvaška nosila, na katerih so ga nesli k pogrebu Sneg je zadnji teden skopnei po solnčnih bregih. Po senčni struni ga je pa se veliko. Štev. 77. Ljubljana Koncert Hubadove župe kakor je že -Ponedeljski Slovenec« poročal, se je vršil "5. aprila v Ljubljaui v Uuionu velik koncert zborov, včlanjenih v ilubadovi /upi. Natopilo jo 16 pevskih zborov in sicer v prvem delu: »Loški glas« iz Lok pri Zagorju (pevovodja g. Srečko God i na), llugoliu Sati-ner« i/ Most pri Ljubljani (p. g. Vinko Rupnik), : Domžale« iz Domžal (p. g. I'rane Plevel j), Zvon« iz Trbovelj (vodil g. Oskar Molj), SuviK z Jesenic (pevovodja g. Srečko Gostič), l.ogotec« i/. Dol. Logatca (.p. g. Janko Guček), .Narodna čitalnica« iz šiške (p. g. Jaiuko Godec), Sloga : iz Ljubljane (vodil g. Ileribert Svetel). V drugem delu koncerta so nastopili: Suva s i/ Ljubljane (pevovodja g. Marjan Bin-ler), -Slavce: iz Ljubljane (p. g. kristo Perko), Moste« i/. Most pri Ljubljani (p. g. prof. Rajko Pirnat), - Cankar« i/. Ljubljano (vodil g. Kristo Perko), ■ krakovo-Trnovo« (pevovodja g. prof. Adolf Groebming). »Ljubljana« (p. g. dr. Anton Dolina r), sGrafika« (p. g. prof. Adolf Groebming)) in Ljubljanski Zvon« (p. g. Zorko Prclovcc). Večinoma so nastopili moški zbori. \ mešanem zboru so peli »Zvon« iz Trbovelj in ljubljanski pevski zbori: : Sloga«, Slavec«, ^Ljubljana« iu ^Ljubljanski Zvon«. Izvajane skladbe so bile od (sledečih slovenskih skladateljev: Lmila Adamiča (3), Aljaža (I), Brnobiča (1), 1 Maribor Foersterju (I), Hajdriha (1), floclucilerja (I), G. 1 pa v ca (I), lercba (2). G. Kreka (1), Marin- j kovica (t), Ocvirka (t), Pavčiea (2), Pirnata (t), Sattnerja (1), Sclivvaba (l),*Tonica (1). Uspehi zborov so bili različni. Več podeželskih zborov i jc še šibkih ali srednje dobrih; pevci, zlasti tenorji pri nekaterih teli zborov so glasovno premalo izve/banih, tuinfam manjka ubranosti, poleta, tudi ta ali oni pevovodja šc ni kos svoji nalogi. Vendar so pokuzatli tudi marsikaj dobrega in jim moramo bitii hvaležni za njih truil in resno stremljenje. Izmed podeželskih zborov se jo najbolj odlikoval že zelo rutinirani, številno močni in izvrstno vežbani trboveljski Zvon« in to v moškem kakor v mešanem zboru. Nastop Trbovel jčanov jo bil sploh eden najboljših in naj l>o i j učinkovitih v celem koncertu. Ljubljanski pevski zbori so dosegli vsi prav lepe, deloma izborile uspehe. Tu koncert Hubadove župe jc veljal kot predtekma in priprava na glavno tekmo pevskih zborov, ki se bo vršila v Ljubljani v maju o priliki prvega slovenskega glasbenega festivala. A sled tega jc posebno razaodništvo, obstoječo iz gg. Oskarja Deva, Mateja llubada, Koste Mano.jloviča in Stanka Premirla, že zdaj presojalo, v kateri kategoriji (L, II. ali III.) bo pri glavni tekmi nastopil kak zbor, in kateri zbori so h glavni tekmi sploh pripuste. S. P. Šolski zobni ambutaforij Pod predsedstvom g. dr .Vlad. Ravnikarja se je vršila v mestni posvetovalnici prva seja pripravljalnega odbora Društva za ustanavljanje in vzdrževanje šolskih zobnih ambulatoji-jev, ki ima namen, da /. vzgojnim in izobraževalnim delom, tiskom, predavanji in drugimi propagandnimi sredstvi Siri v vseli slojih prebivalstva smisel za vrednost in pomen zdravega zobovja ter z ustanavljanjem šolskih zobnih ambulatorijev skrbi za to, da bo čim večje število otrok v mestih in na deželi postopoma deležnih dejanske in sistematične zobne nege. Za manjše kraje, kjer stalnih ambulatorijev ni mogoče ustanavljati, so predvideni potujoči ambulatoriji. O potrebi in pomenu društva je podal zobozdravnik dr. Josip Tavčar izčrpno poročilo, iz katerega posnemamo: Propadanje zobovja je zavzelo po vojni tako strahovit obseg, da se v vseh kulturnih državah bolj in bolj uveljavlja ix>treba po or- i ganiziranem zatiranju zobnih bolezni. Zlasti so J prizadeti otroci in preiskavo po šolali so do- I gnale, da je 70—80. ponekod celo 90% vseli zob j liri otrocih nagnitih ali popolnoma uničenih, j Tzkušnje, ki smo jih dobili pri zatiranju drugih j bolezni, nos uče, da ne zadostuje, če se samo trudimo, da nastale bolezni pri posameznikih ozdravimo. ani|xi.k je koristnejše preprečevati, da sploh ne nastanejo ali jih omejevati v začetku. ko še nišljejo potom župnega urada, pod katerega spadajo pritrkovulci. Pri tej priliki opozarjamo, da je izšla že leta 1926 v založbi Katoliške knjigarne v Gorici knjiga Slovenski pritrkovalec! ki jo jo napisal Ivan Mercina. Knjiga sc dobi v naših knjigarnah in ima poleg zanimive vsebine okrog 230 različnih ritmičnih melodij za pritrkavanje. Prijave prosimo najkasneje do 20. aprila t. L — Glasbena matica v Ljubljani. — Pomlad je tu. misli na Gaglova semena. — Slovo finančnih stražnikov z Dovjega. Oddelek finančne kontrole na Dovjem je ukinjen. Velikonočni ponedeljek je cerkveni pevski zbor zapel poslavljajočim se finančnim stražnikom podoknico. Tako je izrazil priznanje zlasti g. finančnemu stražniku Rupniku zu njegovo požrtvovalno delo pri vežbanju moškega pevskega zbora, katerega jc v pičlih 14 dneh izvežbal za samostojen nastop. S tem je pevski zbor izrazil svojo zahvalo tudi g. starešini Vo-grinu za njegovo naklonjenost kakor tudi ostalim finančnim stražnikom, ki so bili vsi jako BREZPLAČNI m KANCI Amaterji zaCefnikl ln bolt izvelbani? Kdor hoče teoretično in praktično proučiti fotografijo, mora v IMS tečaj! Priprave so končane, vstop brez prijave in odškodnine! Zanimanje veliko, zato v dveh skupinah! Prva ura za začetnike ▼ pondeljek 11. aprila, za izvežbane pa 12. aprila, obakrat ob 19, uri v Zidovshl ul. I, I. nadstropte. priljubljeni pri tukajšnjih domačinih. To je tudi pokazala udeležba kakih TO domačinov pri slovesu. Odhajajočim želimo vse najboljše ua novih mestih. Naj si ohranijo gorenjsko dolino, zlasli pa \as Dovje, v trajnem spominu! ludi Dovžani se bodo spominjali veselili ur. katere so prebili v njihovi družbi. — V »Službenih novinah« št. 76 od 2. aprila t. 1. so objavljena »Navodila za urejevanje državnih gozdov«, dalje »Uredba o ureditvi ministrstva za telesno vzgojo naroda«, »Pravilnik o dolžnostih in delokrogu stalne zdravstvene komisije ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje pri centralnem zdravstvenem zavodu v Belgradu«, »Pravilnik o delovanju pomožnega osebja v zdravstveni službi«, »Pravilnik o disciplinskih predpisih za učence-učenke strokovnih šol za pomožno osebje v socialni in zdravstveni službi« in »Izmenjave in dopolnitve pravilnika o cenzuri filmov-'. — Nesreča na Šmarni gori. V noči na včeraj se je pripetila na Šmarni gori huda nesreča. 75-letna gostilničarka na Šmarni gori Ana Šetina je okoli polnoči padla približno 4 metre globoko in obležala s težkimi poškodbami. Domači so jo takoj prenesli z gore v Koširjevo gostilno ob vznožju Šmarne gore. Telefonično je bil poklican še ponoči iz Ljubljane reševalni avto, ki je Šelinovo prepeljal v bolnišnico. Tam so ugotovili, da si je Setinova zlomila desno roko v zapestju, in sicer tako močno, da ji je pogledala celo kri izpod kože. Dalje ima Šetinova hude notranje poškodbe. Njeno stanje je zelo nevarno. Do popoldne je bila Šetinova še vedno nezavestna. — Iz Ambrusa nem pišejo: Smrt ima pri nas letos dobro letino. Kosi kar od kraja,- posebno med mladino. V jeseni davica, sedaj pa šlirlatinka. Že nad 20 bolnikov leži, nekaj jih je tudi umrlo. Vsak dan pričakujemo sanitetnega avtomobila, da bi obolele odpeljal v bolnišnico, pa ga od nikoder ni. V časopisju smo čitali, da so v Ribnici cepili proti škrlatinki in da so še iz Ljubljane prišli gg.. zdravniki na pomoč. Tudi za našo mladino bi bilo cepljenje edina rešitev — pa je Suha Krajina tako daleč, — Pri številnih težkofab ženskega spola povzroči naravna »Franz-Josck-grenčica najboljšo olajšavo. Spričevala klinik za ženske bolezni dokazujejo, da se vporablja zelo milo odvajajoči! »Franz-Josef«-voda posebno pri porodnicah z izbornim uspehom. »Franz-,To-scf«-gren5ica se dobiva v lekarnah, drogeri-jah in špecerijskih trgovinah. — Zaradi ošpic zaprta šola. Iz šmartnega pri Litiji poročajo: Vsled letošnje dolge in hude zime ni, zastalo samo delo v naravi, ampak hudo trpi vsled slabega obiska tudi delo v šoli. Ker so vasi zelo oddaljene, je razumljivo, da vsled hudega mraza in velikokrat na novo padlega snega otroci niso mogli redno prihajati v šolo. Prihod v šolo pa je bil zadržan z nevarnostjo prehlada in bolezni'. Pojavile so se ošpice, ki že razsajajo ves mesec in, vse kaže, bodo še en mesec. Posebno hudo razsajajo v nižjih razredih, kjer bi se otroci morali pripravljati na prvo sv. obhajilo in sv. birmo, ki bo že 3. maja. S 1. aprilom pa je premehal pouk I v vseh razredih, da se šola temeljito prezrači in razkuži. Dasi jc nekaj otrok zelo nevarno bolnih, vendsvr smrtnih slučajev še ni bilo, upamo, da jih tudi v bodoče ne bo, možno pa je, da nekaj otrok ne bo moglo k sv. birmi, ker traja skoro mesec dni, da otrok okreva. — Dve žrtvi nedeljskih pretepov. Že star in žalosten običaj je, da vsak ponedeljek priroma v ljubljansko bolnišnico nekaj žrtev nedeljskih pretepov. Tudi včeraj jih je nekaj. Tako je prišel v bolnišnico 211etni Silvester Humar, delavec iz Most. V Lasanovi gostilni v Mostah ga je nekdo udaril s steklenico po glavi in ga poškodoval. — Še bolj surov napad sc je pripetil v Zapogah pri Smledniku. Tam so trije fantje napadli 20letnega delavca Franca Mršeta iz Smlednika in ga neusmiljeno pretepli. Mrše je dobil hude notranje poškodbe in je njegovo stanje zelo nevarno. — Strašna smrt v plamenih. V vasi Stari Bin-guli pri Sremski Mitrovici se je pripetila strašna tragedija, kakršne tamkaj ne pomnijo. 02 letni Matija Jankovič iz vasi Drenovci je bij že več dni na polu. Na obronkih Fruškegore ga je zalotila huda burja. Komaj so je obdržal na nogah in le s težkim naporom je prišel do vasi Bingule, kjer je prosil za prenočišče. Napotili so ga v neko prazno kočo. Tam si je sredi kuhinje zažgal ogenj, da bi se ogrel. Utrujen in ves onemogel je Matija hitro zaspal kraj ognja. Medtem je plamen zajel strop in kmalu je bila vsa koča v ognju. Vaščani so čuli klice na pomoč, pa ubogemu Jankoviču niso več mogli pomagati. Drugo jutro so našli njegovo truplo, ki je bilo črno kakor oglje. — Občina s 400 vpokojenci. Uprava subo-tiške občine je v velikih skrbeh, kako bo zadostila svojim obveznostim ne samo glede plačevanja obresti od dolgov, ampak tudi obveznostim napram svojim uradnikom in vpokojencem. Davki iie prinašajo niti toliko, kolikor mora občina izdati za svoje uradnike in vpokojence. Izdatki za te znašajo letno 18 milijonov dinarjev. Subotiška občina ima 400 vpokojeocev, ki jo stanejo letno 5 milijonov dinarjev. Med njimi je največ mladih in zdravih ljudi, ki so bili vpokojeni za časa strankarskih bojev, so pa tudi taki, katerim je bivša občinska uprava vštela lela, katera so prebili v ujetništvu. Nekateri so stari šele 39 let, pa imajo priznanih 24 let službe. Sedanja občinska uprava namerava izvesti revizijo upokojencev, ker je večji del teh upokojen s 5 do 0 let občinske službe, leni letom pa so prišteta ludi lela, ki so jih preživeli v vojni ali ujetništvu, čeprav prej sploh niso bili občinski uradniki. — Zaprtje. Sloviti zdravniki hvalijo izborno lekovitost, ki jo nudi naravna »Franz-Josef« gren-čica v svoji lastnosti kot milo odvajajoče sredslvo posebno polnokrvnim, korpulenlnini ljudem, trpečim na protinu in hemoroidih. — Podjetje l$ata je izdalo zanimivo statistiko o prihntnku čehoslovaškega prebivalstva na izdatkih za obutev. Po tej statistiki znaša letna poraba obutve v Čehoslovaški 80 milijonov parov čevljev. Vsled popolno racionalizacijo v proizvajanju obutve pri firmi Bata je povprečna cena posameznega para čevljev za 30% nižja, kar iznaša za vse prebivalstvo Kč 900,000.000 letnega prihranka. Znatne prihranite je opažali tudi pri popravilu. Po gornji statistiki imajo prebivalci v Čehoslovaški okoli 50,000.000 parov razne obutve, katero popravljajo najmanj dvakrat letno. Tako je tudi tu novo vpeljana metoda v načinu popravljanja obutve omogočila, da je povprečna cena za vsako popravilo nižja za 3Kč, kar iznaša skupno vsoto 300,000.000 Kč. Glasom tega iznašajo celokupni prihranki prebivalstva Cehoslovaške na obutvi letno Kč 1.200,000.000. Narotajte .Slovenca't Pred nevarnostjo gripe, influence in nalezljivih bolezni vratu varu jejo Dobivajo se v vseh lekarnah. Cena malega zavitka l)iu 8-—, velikega zavitka Din 15 —. JSlasznanila Maribor Ljudski oder priredi v nedeljo, dne 10. t. in., v dvorani Zadružne gospodarske banke znano igro >Trojčke« s pričetkoni ob 20. Nastopijo najboljši diletnntje Ljudskega odra. Gledališče'. V torek jn gledališče zaprto; v sredo, dno 6. t. m. »Traviata : z gostovanjem ge. Wesel-Polla. Za ab. B. V četrtek »Kavernac za ab A. Akademska kongregarija ima jutri v sredo cerkveni sestanek. Sodali! SSK Maraton. Plavalna sekcija. Treningi odslej samo ob torkih in četrtkih ob običajni uri. Podružnica SPIH »Bohinj« jc imela v nedeljo 20. marca občni zbor za prvo leto svojega obstoja, pravzaprav za zadnje štiri mesece minulega leta, kajti na plan je stopilo šele lani v mesecu avgustu. Iz poročila načelstva in ostalih podružničnih funkcionarjev je bilo razvidno, da ima podružnica resno voljo in navdušenje, ki ga ne manjka pri članstvu, delovati za napredek turi-stike v našem predivnem Bohinju. Žev leh kratkih mesecih se je pokazalo, da podružnica ni spala. Za bodoče pa ima prav lepe načrte, ki jih bo skušala enega za drugim uresničiti z delom in požrtvovalnostjo svojega članstva in ob pomoči merodajnih činiteljev, na katere apelira. Ob tej priliki je načelstvo izreklo tudi toplo zahvalo vsem domačinom, prav tako tudi nedo-mačinom, ki so že doslej bodisi z denarjem, bodisi z darili priskočili na pomoč novoustanovljeni podružnici. Spo rt ILIRIJA : CELJE : 1 : 2 (t : 1)). Včeraj se jc ljubl janskemu športnemu • občinstvu letos že drugič predstavilo moštvo SK Celja. Reči moramo, da smo /. včerajšnjim nastopom bolj zadovoljni kot s prvim, kaj posebnega seveda tudi to pot niso pokazali. To pa radi tega, ker nima jo prilike, da bi merili svoje znanje z močnejšimi nasprotniki, še celo v Ljubljani so nastopi moštev iz province zelo redki. Celjani so igrali zelo marljivo iu se predvsem omejili na obrambo, ki jo tudi najboljši del moštva. Tu so se razbili vsi napadi domačih, krilska vrsta ni mogla podpirati napada, ker je morala pomagati obrambi. Napad, prepuščen samemu sebi, je še dosti dobro igral. Zabili so celo vodilni gol. Domače moštvo je bilo tako se»tn\Ijeno. da posebnega uspeha ni bilo pričakovati. Rezultat ne odgovarja poteku igre. Domuče moštvo bi po premoči, ki jo jo imelo v polju, moralo doseči višji rezultat. Niso pa mogli doseči golov, ker se jc igralo brez smisla. Žoga sc jc nabijala kol za stavo. Včerajšnji nastop kombiniranega moštva belo zelenih ni mogel zadovoljiti. Tekmi je prisostvovalo okoli 200 gledalcev. 0 AMATERJIH. Letos se vrsi Olimpijada v Ameriki iu sioef v Los Angelesu. Povsod se marljivo pripravljajo za borbo, ki se bo vršila v glavnem med Evropo iu Ameriko. Po vesteh, ki prihajajo iz Amerike, namreč evropski atleti ne bodo dosegli posebnih uspehov. Vsa prva mesta bodo zavzeli amerikanski atleti. Tako napovedi, ki seveda niso brez podlage, vendar pa so lo nekoliko pretirane. Ameri-kanski atleti so vsekakor v izvrstni formi, rezultati pa, ki jih javljajo v svet, so po večini doseženi na dvomljiv način. To vemo iz prakse. Vendar vesti, ki jih sedaj posnemamo iz raznih evropskih držav, niso ravno najbolj ugodne. Na olinipi-jadi, kjer se bosla pomerili Evropa in Amerika, bodo nastopali atleti nczdru/enc Evrope proti altetom združene Amerike. Zakaj? Francozi so n. pr. diskvalificirali najboljšega tekača na srednje proge Lndoumeguea. Baje! ker jo prekršil čisto amaterstvo. Tisto amaterstvo, radi katerega dandanes diskvalificirajo najboljše atlete je imelo smisel v časih, ko so bili športniki sami bogati ljudje. V sedanjih časih pa, ko goje spori vsi sloji, pač ne sme nihče zameriti, al;o kdo vzame kako malo vsoto za lo, da si izboljša svoi življenjski standard. Atlet, loinnil svojega delavstva, ki mu bo zato brezdvoma hvaležno ih še bolj zvesto služilo podjetju, ki bo od tega imelo seveda še neprimerno večje koristi. Zakaj je Kreuger propadel Preiskovalni odbor raznih Kreugerjevih podjetij je odkril veliko tatvino vrednostnih papirjev tvrdke Kreuger & Pol. Neki pisarniški uradnik si je pred letom dni prilastil delniške i kupone, ki bi jih imel uničiti, in jih je pozneje i vnovčil za 160.000 kron, tako dn je družba pla-! čala te kupone dvakrat. Nato je zapustil službo 1 1 in s svojim tovarišem, kateremu je tatvino odkril. otvoril lastno elegantno pisarno. Oba st« bila aretirana in sta dejanje priznala. Preiskovalni odlior je nadalje odkril v raznih koncer-! nih tatvine in poneverbe, ki gredo v milijone. Ker o teh slučajih še ni zaključena preiskava, niso objavljeni podatki. Vsekakor pa so te pomanjkljivosti v poslovanju eden glavnih vzrokov nelikvidnosti ogromnega koncema vžigalic. Potnik: »Ali stoji vlak tako dolgo, da bi mo gel popiti pol litra vina?« Sprevodnik: »Hm — ali sami?« Kratek proces. Književnik (se vrne v uredništvo): »Oprostite, ravnokar sem se spomnil, da vam nisem dal svojega naslova.« Urednik: »Nepotrebno, vaše stvari ležijo že v košari za papir.« Na premijeri. »čemu pa je policija v gledališču?« »Najbrže za slučaj, če bi bilo potrebno ščititi pisatelja.« Čndno sklepanje. »Moj sin študira že leto dni zgodovino vojne.«. »Ali se namerava poročiti?« Pozna svoje »goste«. »Natakar, kam je izginil moj površnik?« »Vaš površnik? — Se bo že našel, kadar pla. čate računi« Pomoi. Gost: »Vino je tako kislo, da bo kmalu pc, stalo pravi jesih.« Gostilničar: »Potem ga pa le hitro pijte!« Na razstavi slik. »čudno, slika je že prodana, pa še vedno visi tukaj.« »Najbrž še ni plačana.« Vojna opojenost Japoncev Kljub mirnemu razvoju dogodkov v Šang-haju so nahajajo Japonci še vedno v nekaki opojenosti borbenosti, kar dokazujejo razni zanimivi dogodki. Tako dobiva vojno ministrstvo dnevno številne izume vojne tehnike, med katerimi so nzne smešne zanimivosti. Jokuro Cujiinoto je predložil tank, iz katerega molijo na vseh i m neb ostri meči. Meči tega bolj srednjeveškega orožja se lahko poljubno potegujejo v notranjost tanka. — Bolj praktičen je izum za->4ipiiika velike avtomobilske družbe, ki je iz-n <-l avtomobil, ki je spredaj opremljen s ..:■•••>jnico. zadaj s plugom in naj bi služil mand-ukini poljedelcem, da bi se pri obdelovanju svojega polja branili pred razbojniki. — Osem-desHletni Suekiiki Norita je predložil načrt Mrioninega lijaka, montiranega na treh kolesih. I;i lijak bi postavili v srednje bojne vrste in hi /hiral sovražne krogle, obenem ščitil japonske vojake. - V nasprotju z izumitelji iz družili držav, japonski ne zahtevajo od države nobene odškodnine. Oni so celo pripravljeni nositi vse stroške za preizkušnjo teh »izumov«. Sedem iaponskih dijakinj je z lastno krvjo Razbojniki napadli vlak. Razmere v Mrksiki so še zelo nesigurne. Pred nedavnim časom so napadli ek.sprosni vlak. ki vozi iz Moksikc v Združene države. Razbojniki so se nadejali dobiti bogat plen, a so bili pregnani od voiaških čeit. ki so sipremliale vlaJv. Pridobivanje diamantov na diamantnih poljih v južni Afriki je prenehalo, ker je vsled splošne krize zelo ponehalo kupovanje dragih kamenov. Nad 10.000 delavcev je zgubilo delo iz vojaškega v duhovski stan V kapelici »des Carmes« v Parizu se je vršila za veliko noč ganljiva svečanost. Podpolkovnik, vojaški letalec Pierra, bivši gojenec polytehnike, fe daroval prvo sveto mašo. Velika množica vernikov, med njimi največ bivših tovarišev in prijateljev, je napolnilo cerkev. Dokaz, kako veliko spoštovateljev in dobrih tovarišev je imel novi duhovnik. Njegova vojaška karijera je bila sijajna. Leta 1915 se je prostovoljno javil za letalca in hitro napredoval. Kmalu je bil odlikovan z vojnim križcem, nato z viteškim in še pozneje s častniškim redom »Legije časti«. Ob koncu vojne, star 36 let, je Pierra stopil w samostan, kjer je preživel več let. Toda samostansko življenje ni bilo zanj. Odšel je v semenišče in dokončal teološki študij z odliko. Končno je prišel veliki dan posvetitve v duhovnika. Ko je po končani prvi sveti maši sprejemal Jastitke od številnih prijateljev, je novi duhovnik izjavil: . »Današnji dan je najlepši v mojem življenju!« naslikalo na dragoceno platno japonsko bojno zastavo in jo poslalo kot talisman 3. japonskemu pešpolku v Šanghaj. Japonska zastava je bel kvadrat, v katerem se nahaja, rdeč krog, vzhajajoče solnce. Zastava, ki so jo darovale dijakinje, ima velikost 45*45 in so za barvo solnca porabile več litrov krvi. Gladna Rusija Po poročilih »International New-Service« iz Moskve je radi silnega pomanjkanja živil prišlo v Sovjetski Rusiji do težkih izgredov in ropov. Ko so pred dnevi v Moskvi objavili, da bo prehranjevalni urad izdajal maslo, se je pred uradom zbrala velika množica žena. Ko so pričeli na posebne izkaznice deliti maslo, ki ga niso dobili že mesece, in zahtevali za kilogram sedem rubljev, mesto 2 in pol kakor doslej, je množica žen napadla prodajalce in izropala trgovino. Na pomoč poklicane čete so razgnale s silo besneče žene. Mnogo je ranjenih in ubitih. Do stičnih izgredov je prišlo tudi po drugih mestih. Štev. 78. »SLOVENEC«, dne 6. aprila 1932. Stran !S7. Stanje Narodne banke Pravkar objavljeni izkaz o stanju Narodne banke za ultiuio marcu kaže vplave tega termina, ker se je povečal obtok bankovcev in iso banke morale ponovno načenjati reeskont pri Narodni banki Ln esftontirnti blagajniške zapise. Glavne izpreineni.be v izkazu so v primeri s prejšnjim naslednje: Zlato,.v blagajnah in v inozemstvu jo naraste za 0.2 na 1.762.6 milj., valu le pa za 0.2 nu 1.2;milj'.' Nasprotno pu so v podlogi padle devize zp 15.1 ua 191.03 . milj., ravno I ako t u < 1 i devize .izven pold6ge za 2.5 ij.i 83.9 milj,. Menična posojilu • banke; so -narasla za 49 na 1.92K.04 dočini je loinbaTd šu nadalje pudel za 7.95 nu 2334 mi-lj., kar daje v celem zmanj- Hišni posestniki in najemnine Na podlagi resolucij, ki jih je sklenil občni zbor hišnih posestnikov 31, niarca, je »Slovenec« v včerajšnji notici napravil kalkulacijo, koliko bi tudi po novih predlogih šc vedno stalo stanovanje sredi mesta, obstoječe iz ene sobe, kuhinje in pri-tiklin ter moderno urejeno kopalnico, ako bi moral najemnik poleg lega plačati Se vodarino, gostašči-no in kanalsko pristojbino. Pri tem je vzeta najvišja mera, kar je iz člaučiča jasno razvidno, ki pa seveda kot splošna norma ne more veljati. Zato radi priobčujemo naslednja pojasnila hišnega posestnika, kateremu so stanovanjske razmera spe-cijelno v Ljubljani dobro poznane. Na zadnjem občnem zboru Prvega društva liišnih posestnikov v Ljubljani se je ugotovilo, da sc hišnim posestnikom davčna bremena in druge dajatve niso prav nič znižale, temveč razen novih banovinskih doklad ter kuluka celo povišale. Tudi vzdrževalni stroški in stroški za popravila so ostali še vsi v prejšnjih visokih cenah in stane najmanjše popravilo hiše takoj precej tisočakov. Nadalje se je ugotovilo, da tudi v Ljubljani četrtina hišnih posestnikov še sedaj ne zahteva niti zlate paritete in da razen nekaterih slučajev tudi druge najemnine niso pretirane. Na zadnji anketi v Belgra-du so zastopniki najemnikov izjavili, da bi bili prav zadovoljni, če bi bile najemnine v Zagrebu in Belgradu tako nizke kakor so v dravski banovini. Bili so mnenja, da bi ne prirejali nobenih protestnih shodov in ne zahtevali stanovanjske zaščite, če bi hišni posestniki v vseh mestih hoteli znižali najemnine na višino ljubljanskih. Drugi stanovi lahko znižujejo cene potrebščinam, ker dobe tudi vse cenejše, zlasti kmetske pridelke, posestnikom pa se to ni nič znižalo in morajo davčna bremena plačevati mnogo nad zlato pariteto in ravno tako znašajo stroški za vzdrževanje in popravila daleko nad zlato pariteto. Kljub vsem tem visokim stroškom, ki jih imajo hišni posestniki v svojih hišah, je že mnogo hišnih posestnikov v zadnjem polletju prccej znižalo najemnine, in to zlasti v novih hišah in najsi bodo to tudi najmodernejše stavbe. Hišni posestniki pa so na zadnjem občnem zboru soglasno in z velikim odobravanjem sprejeli, da se najemnine od 1. maja 1932 določijo po cenah, ki jih je navedel petkov »Slovenec«. Na shodu je predsednik natanko pojasnil, da kot najemnine za navadna stanovanja morajo veljati najnižje postavljene številke in najvišje samo za najmodernejša stanovanja, ki so parkelirana, imajo električno TazSvotljavo, angleška stranišča, predsobo, sobo xa služkinjo, in imajo deloma tudi plin. In tudi te cene samo takrat, če dotične hiše leže v lepi središčni legi in da mora periferija z ozirom na nižja »tavbišča primerno manj zahtevati. Tako bo navadno stanovanje s sobo in kuhinjo (brez kopalnice) stalo 200 Din in 13% občinske doklade, za vodarino, gostaščino in kanalsko pristojbino, kar inese samo 26 Din, tedaj skupaj 226 Din, če hišni lastnik občinske doklade posebej pobira, kar pa velika večina ne stori. Za najfinejše enosobno stanovanje s kuhinjo bo v novi hiši v lepi legi znašala najemnina 400 Din in občinske doklade samo 16 Din, ker so le doklade za nove hiše mnogo nižje kot za stare. Torej stanovanje ene sobe, kuhinje in pritiklin brez kopalnice, vse parketirano, z angleškim straniščem, bi stalo 416 Din, kar absolutno ni previsoko za tako stanovanje. Občinske doklade za stanovanja do 6000 Din znašajo 4%, nad 6000 Din letne najemnine pa samo 1%. Izrecno se je poudarjalo, da se za kopalnice računi redno po 100 Din, dasiravno stane naprava kopalnice vsaj toliko kakor ena soba. Le v prav izjemnih slučajih, pri velikih, najmodernejše opremljenih kopalnicah bi smel računati lastnik največ 200 Din, kar pa pride v poštev samo pri največjih in najmodernejših stanovanjih. šanje posojil. Prejšnji predujmi državi so narasli za 0.07 na t.802.3, dočim so začasni predujmi ostali nespremenjeni. Med obveznostmi po vidu so državne terjatve padlo za 59.6 na 8.6, žiroracuui za 4.74 na 460.2 in terjatve dr/, gosp. podjetij za 7.7 na 26.3 milj. Nasprotno je obtok bankovcev na-rustel J!a' "2.6 na 4.823.6 milj., kur približno odgovarja zmanjšanju obveznosti, plačljivih po vidu. Obveznosti z rokom so padle za 27.0 na 1.173.7 milj. Podlogi 1.9548 (minus 14.7), stoje nasproti obtok in obveznosti po vidu v znesku 5.318.74 milj., kar da kritja 36.73 (v prejšnjem iza zu je znašalo kritje. 37.03), samo /lato kritje pa je ostalo ncizpreincnjcno 33.13%. OUZD v marcu 1932 Tekom mescca marca 1932 se je gospodarska kriza znatno poostrila. Padec zavarovanih delavcev napram letu 1931 se je stalno povečaval kakor tudi padcc napram letu 1930. Padec zavarovanih delavcev napram letu: 1931 11.876 12.761 13.188 13.242 13.649 14.204 15.807 je znašalo Datum 1930 1. III. — 16,733 — 5. III. — 17.178 — 10. III. — 17.786 — 15. III. — 19.356 — 20, III. — 20.207 — 25. III. — 20.869 — 30. III. — 22.690 — Povprečno število zavarovancev 73.081 (— 13.622). V prvi polovici febr. letos je padlo članstvo OUZD-a pod stalež leta 1927, koncem marca 1932 pa že pod stalež leta 1926, Gospodarska delavnost je torej nazadovala že za več kot polnih 6 let. Posebnost zadnje poostritve gospodarske krize je zmanjševanje odstotka reduciranih ženskih delavcev, kar ima svoj vzrok v popolni ustavitvi posameznih obratov mesto omejitve obratovanja, katera ima za posledico odpuščanje boljše plačanih delavcev z nadomestitvijo cenene delavne moči. Zdravstvene razmere članstva so bile v marcu 1932 znatno bolj povoljne zlasti pri ženskah. Status bolnikov se je zmanjšal za 534 članov in odstotek bolnikov je padel za 0.22% na 2.52%. Povprečna dnevna zavarovana nezda (katera odgovarja približno povprečnemu dnevnemu delavskemu zaslužku) je padla v marcu za Din 1.30. V prejšnjem mesecu je znašal padec samo Din 1.15. Delavske plače so torej padle precej nad 5% tudi ako abstrahiramo dejstvo, da delodajalci vedno pravilnejše prijavljajo. Celokupna dnevna zavarovana mezda je nazadovala za Din 446.019.60. To pomeni, da je delavstvo, zavarovano pri OUZD, izgubilo radi odpustov in krajšanja plač dnevno nad po! milijona dinarjev ali mesečno okrog 13 milijonov. Dohodki OUZD-a (bolniški prispevki) so se radi tega kljub povišanju tarifa od 6% na 6.5% znižali dnevno za skoraj 15.000 Din ali mesečno nad 400.000 Din. Brez povišanja prispevnega tarifa bi bil primanjkljaj skoraj še enkrat tako velik. Insolvence. V murcu je bilo razglašenih v vsej državi 75 konkurzov (muren lani 40) in 92 (48) poravnav. V naši banovini je bilo marcu 9 (7) konkurzov in 16 (4) poravnav. Union, hotelska in stavbinska d. d. v Ljubljani. Družba izkazuje v pret. posl. letu zmanjšanje upnikov od 1.83 na 1.49 milj. Din, na drugi strani pa so se radi odpisov znižale postavke za investicije, med katerimi je višja edino postavka za elektrarno. Povečala se je nadalje postavka za zemljišče v Kranjski gori. Donos gostilne in kavarne je nadel, dočim se je donos hotela zvišal. Med izdatki so davki narasli od 0.33 na 0.37 milj. Čisti dobiček je nekoliko manjši in znaša 258.269 Din v primeri z 266,625 Din za 1930. Dividenda ostane neizpremenjena: 60 Din za delnico. Borza Denar Dinar notira (valuta) 12.30. Vredne Ini papirji Zagrebški promet: 7% Bler 10.000 dol., 8% Bler 7000 dol., 6% Begi. obv. 25.000 dol., DIIB 12.000 dol., vojna škoda 200.000. Dunaj. Don. sav. jadr. 85.60, Wiener Bank-verein 11, Escompteges. 109, 2ivno 66, Aussiger Chemische 84, Ruše 11.75, Mundus 100, Alpinc 12,35, Trboveljska 28, Prager Eisen 166. Živina Dunajski goveji sejem". (Poročilo tvrdke Sabor-sky & Co., Dunaj.) Pripeljanih je bilo 220& goved, iz Jugoslavije 67. Cene: voli najboljši 1.75, I. 1.40 do 1.60, II. 1.15—1.30, III. 0.87—1.05, krave I. 0.85 do 0.95, II. 0.80—0.85, biki 0.75—0.95, najboljši 1.0. Klavna živina 0.47—0.72. Tendenca: Prvovrstni veleposestniški voli so bili za 3—5 grošev cenejši, druge cene pa so ostale neizpremenjene. Jajca A ko ravno produkcija še ni posebno uiočua, ko bili izvozuiearji prisiljeni znižati nakupno hko si ceno na 40 par. I.aiiko si predstavljamo, nizko bo ceni padla, kadar bo produkcij seglo vrhunec, št. Jurij ob j. /. 2. aprila IZ f F Tk 1&J C rm Neurejenost organov ffklii^vuai, lost žil pri moških in G. KLEBER dipl. specialist, generalni direktor instituta Herniaire de Lyon (Francoska) - — —............. — — .......... poslužujejo njegovega znanja in blagodejnega upliva njegovih aparatov, ki so večkrat patentirani v Franciji in inozemstvu. Pri bolezni kile, pobešenem želodcu no dopustile, da se Vaš slučaj poslabša temveč poselite brez odlašanja g. KLEBERJA, ki bo posetil v -spremstvu svojegn tehničnega zastopnika, farinaeeuta BOROVIČA, spodaj navedena mesta. Vi brezplačno in neobvezno preizkusite znamenite aparate g. KLEBERJA, 011 pa Vam bo dal vsa potrebna pojasnila. Hotel Tri gavrana 2. in 3. aprila. CELJE Hotel llnion 5. aprila, MARIBOR Hotel Meran 4. aprila. LJUBLJANA Hotel Union H. aprila. Vse informacije pri založniku Kleberjevih aparatov, SANITAS, Beograd, Knez Mihajlova 0 ■■ ■■: -v ''r M ":. ■* — Nnbrek- ženskah Programi Kadio-Lfublfana t Torek, 5. aprila: 11.30 Šolska ura: Pomladno jutro v gozdu in lov na divjega petelina (g. Vladimir Kapus). — 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne ve- ,_J3ieaS' P,lo!SČe' borza' — 17'30 Otroški kotiček (Kadio tetka). _ 18 Salonski kvintet. — 19 Dr. Iv. Grafenauer: Nemščina. — 19.30 Dr. Fr. Štele: Glavne razvojne faze v umetn. zgodovini. — ^0 Ing Bed;anif Vratislav, univ asistent: Pojem elektrike, _ 20.30 Proslava lOOletnice Goethejeve smrti. — Goethe: »FausU, izvajajo člani Narod-gledabšča v Ljubljani, režija prof. O. Šesta. — 22.30 Cas, poročila. Sreda, 6. aprila: 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13 Čas, plošče, borza. - 17.30 Salonski kvintet _ 18.30 Fr. šuklje: Moji sodobniki ( ,oe"ner,-< - 19 Dr' N" P'eobraženskij: Ruščina. -19.30 Literarna ura: Iv. Cankar Zbrani spisi XIII. zvezek, prof. Fr. Koblar. — 20 L. M. Šker-janc: Glasbeno predavanje. - 20.30 Samospevi L - 21 S"m°sPevi Č- Ivice Krmpo- — 21.30 Plošče. — 22 Čas, poročila. Drugi programi 1 Torek, 5. aprila. Budapest: 12£5 Radio kvintet. 19.40 Bach-Mo-zartov koncert. Ciganska glasba. - Dunaj: 11.30 Opoldanski koncert 19.05 »Stvarjenje«, oratorij, Josip Haydn. _ Praga: 20.05 Vokalni koncert. 2 ba l^OS tTer> - Langenberg: 12 Zabavna glas- 1?« vl ■ *?lvar,enje«, oratorij. _ hm: 1/.45 Vokalni in instrumentalni koncert. 20 45 Pe- IZ j'°n,oeo- u °"Jedi'a,V - Bel«rad: 11 or- kester. 19.03 Haydn: »Vsta enje«, oratorii — Berlin:^ Dunaj. 22. Mesto\4unov. -"joulouf 19.45 Koncert voiaške godbe. 23.30 Operne pesmi - Stuttgart: 19.05 Haydnov oratorij. 22.45 C glasba. _ Mdano: 11.15 Pestra glasba. 20.15 hbra m ^ 3'n5 Operni prenos. _ Zagreb: 12.30 Plosce. 19.05 Dunaj. 22 Lahka glasba. 1 Trst- 13 Kad,o kvintet. 19.05 Radio kvintet. 20.45 Operni prenos. f Sreda, 6. aprila. cert BUdoTr'; 12',05 B|a,a,Iaike- 19 Ve«rni kon-cert - 20 Ciganska glasba/ - Dunaj: 11.30 Opoldanski koncert. _ 20.50 -Klic grude., slika. -, V morskem volku - pristanišču in družini T^P65^' T 22°.5 Vee,erni konccrt' - = i?:2? 9n°i-Cerp ,7 Lan*cnb"fž: 12 Zabavna £> ?c 7 T" 20'4? »Polkovnik Chabert«, igra. _ 22.15 Zabavna glasba. _ Rim: 12.45 Vokalni in instrumentalni koncert. _ 20.45 Operni prenos _ Belgrad: 12.05 Radio-orkester. - 20.30 Prenos koncerta iz Skopi,a. _ 22.45 Balalajke. _ Toulousc: 19 45 Operetne pesmi in glasba. - 20.15 Konccrt vojaške godbe. _ 20.45 Operetne pesmi. _ 21 Večerni koncert. _ Stuttgart 19.30 Konccrt. -Milano: 11.15 Pestra glasba. _ 1301 Orkestralni koncert. _ 20.45 Komedija. _ Zagreb: 2.30 Plošče. - 20.30 Vokalni kon"t »Lgmonta«. _ 22.40 Plošče. _ Trst: 13 Radi. -kvintet. _ 19.05 Radio-kvintet. _ 20.45 Milano Sporočamo žalostno vest, da je danes po kratki bolezni, previdena s tolažili sv. vere umrla naša draga in dobra mama, stara mama in teta, gospa Margareta Piher roj. Tomažsč vdova po vrtnarju. Popreb blage pokojnice bo v sredo ob 3 popoldne. B led, 4. aprila 1932. ŽALUJOČI OSTALI. Ilumboldt: Na Orinohu in v pragozdovih Jtsžne Amerike (Konec.) Vsak okostnjak leži v nekaki košari iz žilic palmovih listov. To košare, ki jih domačini imenujejo mapiri, so podobne štirioglntim vrečam. Njihova velikost je primerna velikoslj umrlega. Celo za olroke, ki so umrli pri porodu, so Indijanci napravili košare. Vsi okostnjaki so sključeni ter tako popolni, da ne manjka niti eno rebro ali člen na prstu. Kosti so na tri načine preparirane in sicer so nekateri okostnjaki posušeni na zraku in solncu, drugi so rdeče pobarvani, tretji pa so kakor mumije zgneteni v dišečo smolo in poviti v listje helikonije in banane. Spremljevalci so pripovedovali Humboldtu, da polože Indijanci truplo v vlažno zemljo, kjer meso popolnoma strohni. Črez nekoliko mesecev dvignejo kosti iz groba ter z ostrim kamnom ostrgajo zadnje ostanke mesa z njih. Nekatera plemena v Guyanl imajo še dandanes to navado. Poleg košar stoje posode iz žgano gline, ki vsebujejo najbrže cele rodbine. Največje izmed teh grobnih urn so en meter visoke in pol-drug meter dolge. So sivozelenkaste barve, precej lepe oblike in imajo ročaje v podobi krokodilov in kač, na robu pa so okrašene z meandri, labirinti in drugimi, različno sestavljenimi črtamI, Take okraske najdemo v vseli delih sveta 111 pri vseh narodih, pa najsi bodo še tako različni po kulturi in oddaljeni drug od drugega. Prebivalci malega misijona Majpures še dandanes krasc svoje najpreprostejše posode na tak način. Tako pa olepšajo tudi narodi na oloku Taliiti svoje ščite, Eskimo svojo ribarsko orodje in le okraske najdeš tudi na stenah palače v Milil v Mehiki in na posodah starih Grkov. Ilumboldt je ugibal o starosti košar in poslikanih posod v kostni jami Ataruipe, a kaj točnega ni bilo mogoče dognati, zdelo pa se mu je. da večina od njih ne moro bili starejša kakor sto lel. Ker pa leže v malone vedno enaki loploti in iili vlaga ne kvari, zato bi se okostnjaki dobro ohranili tudi čc bi bili iz kdo ve kako davno minulih dob. Guahibos Indijanci pripovedujejo, da so bojeviti Aturi bežali pred Karlbi na oloke in skale sredi velikih kataraktov, kjer je ta nekdaj tako številni narod polagoma izumrl, z njim pa tudi njegov jezik. Humboldtu in njegovim tovarišem so Indijanci v Majpures kazali neko papigo, o kateri so trdili, »da je ne razumejo, ker govori aturski jezik«. Da bi izmerili in ogledali obliko glav, so možje odprli nekoliko košar. To pa je zelo vznejevoljilo vodnike. Vse glavo so pričale o pravem ameriškem plemenu, le dve ali tri so so po obliki približevale kavkaškemu plemenu. Na otokih sredi kataraktov na najbolj težko dostopnih mestih leže tu in tam z železom okovani zaboji z evropskim orodjem, ostanki oblek in steklenimi rečmi. Najdeni predmeti so bili najbrže last portugalskih trgovcev, ki so se upali nekoč prodreti v to divje kraje, morda so bile lobanje, ki so podobne evropskim in ki leže med okostji domačinov ravno tako skrbno shranjene, glavo portugalskih popotnikov, ki so umrli lod zaradi kake bolezni ali pa podlegli boju. Toda to je seveda precej dvomljivo zaradi mržnje, katero goje domačini zoper vse, kar je tujega. Morda pa so bili to mestici, ki so zbežali iz misi-jonov ob rekah Meta in Apure ter se naselili ob kataraktih, kjer so se poženili z dekleti Iz rodu Aturov. Take zveze se sklepajo tu in tam v teh pokrajinah, dasi ne tolikokrat kakor v Kanadi in v Severni Ameriki sploh, kjer se evropski lovci naselijo med domačini, prevzamejo njihove navade in si pridobe med njimi mnogokrat tudi velik ugled. Humboldt je vzel iz jame Ataruipe več glav, eno okostje 0 do 7 letnega otroka. in dve okostji odraslih ljudi s seboj. Vsa ta okostja, deloma rdečo pobarvana, deloma s smolo prevlečena, so bila v gori opisanih košarah. Vsega jo bilo zn en tovor. Zaradi odpora Indijancev, ki izvira iz vraž'vernosti, katero goje domačini napram vsem k več: -nu miru položenim truplom, so zavili možje v-šare v sveže pletene rogoznice. Ta previdnos, pa jiui ni nič pomagala, ker imajo Indijanci predobro razvit vonj in čut za sledenje. Povsod, kjer se je karavana na povratku ustavila na karibskih misi-jonih ter na savanah med Angosturo in Nuevo Barcelono, so se zbirali domačini okoli tujcev, da bi opazovali opice, katere je Humboldt kupil ob Orinoku. Komaj pa so se ti dobri ljudje dotaknili prtljage, so začeli prerokovati, da bo tovorna žival, ki nosi mrtvece, poginila. Zaman so možje zatrjevali, da so v košarah krokodilove in druge kosti. Indijanci so ostali pri svojem mnenju, duliuli smolo, s katero so bile kosti prevlečene in trdili, da so to »njihovi sorodniki«, šele s pomočjo duhovnikov se je popolnikom posrečilo dobili od ozlo-voljenih Indijancev potrebnih tovornih živali. Toda lo malo teh dragocenih okostij se je posrečilo Humboldtu srečno prinesti v domovino. Sliko ene izmed glav je slavni anatom Blumenbach v Gottingenu, stari Ilumboldtov učitelj, priobčil v svojem lepem delu o razlikah človeškega plemena. Malone vse druge kosti pa so sc z velikim dolom drugih Humboldtovih zbirk potopile ob obali Afrike. Pri onem brodolomu je utonil tudi prijatelj in spremljevalec našega učenjaka, mladi frančiškan Fraj Juan Gonzales. Iz jame Ataruipe je družba tiho odkorakala v večerno pokrajino in proti domu. Nastala je mirna, jasna noč, ki tako lepo odlikuje Iropske pokrajine na naši zemlji. Zvezde so se svetile v mili plainet-skf luči. Svetloba teh nebesnih teles je samo na daljnem, nizkem horizontu migljala; tam doli pa so so svetile tudi velike pege južnega nebosklona. Neizmerne množice žuželk so razširjale rdečkasto luč po ozračju. Gosto porasla tla so žarela od živega ognja, kakor da se je samo zvezdnato nebo vleglo na livade. Se, večkrat so možje poslali pred jamo, da so uživali mikavnost zanimivega kraja. Dišeča vanilija in ovoji bignonije so kinčali vhod, nad njim pa, 11:1 vrhu griča, so so v vetriču zibala debla slokili palm. Po pobočju so se spustili do vznožja, odkoder so odšli na pol, vodečo v misijon, kamor so dospeli precej pozno ponoči. Vse, kar so videli, se jim jo utisnilo globoko v spomin in oplodilo njihovo domišljijo. V deželi, kjer se zdi, da jo bila človeška družba ustvarjena šele v najnovejši dobi, vplivajo anmmrj-jnaertmir «•', tuM* predmeti i/, minulih dni dvakrat bolj mikavno. Popotniki so ostali v aturskem misijonu le toliko časa, da so Indijanci prepeljali čoln preko velikih slapov. Pater Zea sc- je tod poslovil in ostal zvest svojemu poklicu med divjaki, Ilumboldt pa se je s svojima spremljevalcema odpeljal preko spodnje polovice silnih aturskfh brzic. Spotoma so se večkrat izkrcali na otokih, kjer so občudovali orjaško granitno pečevje, skalne jerebe z zlatim perjem in druga čuda tamošnje velike, samotno prirode. Zlezli so tudi pod velike pečine, preko katerih je v velikem loku grmela Orinokova voda. Manj prijetno jim je bilo, ko so ojiice, vse premočeno od dežja, začele kričati iu tako privabile velikanska krokodila v bližino. Torej se te velike kuščarice vendarle ne boje tako zelo Orinokovih brzic, kakor so trdili Indijanci. I11 možje so so spomnili, da so se gori grede med temi slapovi popolnoma brezskrbno kopali... I/, neprijetnega položaja jih je rešila piroga, ki so jo Indijanci srečno spravili črez nekaj nevarnih mest. Pod brzicami so dospeli zopet v mirnejšo vode, po katerih jc plula piroga nemoteno dalje. Veletok je postajal vedno mogočnejši iu j<> pokazal popotnikom vso svojo silovitost pri misijonu Uriiana. Tam se razprostira njegova struga v veliko daljavo brez vsake krivulje in jo nad pet kilometrov široka! Tod, na dolenjem toku veletoka pa so tudi moskite občulili vedno manj. Bil je žo skrajni čas, ker težavno potovanje je popotnikom izčrpalo malone vso moči. Sredi junija so srečno dospeli do mesta Angosture. Prišedš! iz velikanskih, divjih pragozdov, jih je malo mestece kar očaralo. Skromna stanovanja so so jim zdela prekrasna iu vsakdo, ki jih je ogovoril, so jim jo zdel duhovit. Moskiti in druge težave so pa škodovale Bon-plandu tako, da je v Angosturi obolel za nevarno vročico. Šole ko je učenjak okreval, sla se s Ilum-boldtoin dne 23. julija odpravila preko razžal jenih pustinj do Nueve Barcelone in Kumane, odkoder sta odpotovala v Ilavano. Ne malo ginjena sla se poslovila od Južne Amerike, kjer sla doživela poleg mnogih težav in nevarnosti tudi toliko lepega Stran b. >SLO VENEC«, dne 5. aprila 1932. Štev. 77. MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica 1*50 Din ali vsaka beseda SO par. Naj manjši oglat • 3 Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko I — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. Beseda samo 50 par Prodajalka zmožna vseh del v trgovini, išče službo, najraje v Ljubljani. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Zanesljiva« 4737. (a) Šivilja sprejme delo na dom iz trgovine vsakovrstnega perila, damskih oblek, plaščev in kostumov. — Zvonka Žarko, Količevo 12, Dob pri Domžalah, (a) Gospodična z večletno pisarniško prakso, katera ima veselje tudi do gospodinjstva in ročnega dela, želi primerne zaposlitve. — Ponudbe na upravo »Slov.«, Maribor, pod šifro »Poštena« št. 4711. (a) I! (lužbodobe Beseda samo 50 par Dobre potnike sprejmemo v stalno službo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Potnik 27« št. 4651. (b) 1 Čamernikova šoferska šola Ljubljana, Dunajska c. 36. Prva oblast, koncesioni rana. Prospekt št. 16 zastonj. Pišite ponj! Spre jem učencev vsaki čas. Stanovanja Beseda samo 50 par Brezplačno stanovanje oddam osebi, ki posodi 30 do 60 tisoč Din proti obrestim za nekaj let. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Brezplačno« 4751. (č) IEEEJH31 Beseda samo 50 par 3 trgovski lokali strogi centrum Zagreba, prvi 70, drugi 80, tretji 150 m® površine, z velikimi modernimi izložbami, najbolj prometne trg. ulice, se dajo takoj v najem brez odstopnine. -Večletna najem, pogodba. Solidna najemnina. • Za vsako trgovsko stroko krasna pozicija. - Informacije: Poslovnica M. S. Pavlekovič, Zagreb, Ilica št. 144. (n) Objave Beseda samo 50 par Oglejte si izložbe damskih klobukov v modnem salonu Stuch-ly-Maške, Ljubljana, Židovska ulica. Cene ne-prekosljive. — Popravila točna in poceni. (o) Posestva Beseda samo 50 par Hišo v Ljubljani do 500.000 Din — kupim. Plačam takoj. - Ponudbe pod zn. »Stanovanjska ali trgovska« 4314 na upravo »Slovenca«. (p) Lepo posestvo v bližini Celja se proda ali odda v najem. Ponudbe na podružnico »Slov.« v Celju pod »Posestvo« št 4466. (p) Kupim vilo ali hišo v Ljubljani ali blizu cestne železnice za ceno 200 do 300 tisoč Din. Plačljivo takoj. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Nujno« št. 4590. (p) Kupimo Beseda samo 50 par Bukova drva suha, in bukovo oglje kupujem na vagone. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Bukova drva« št. 4559. (k) Vsakovrstno Zlatll Kanale po naivišiib cenab ČERNE. luvelir Liubhana. Wolfova ulica it 3. Srečke, delnice, obligacije kupuie Uprava -Merkur«, Liubhana — Selenburgova ulica 6. II. nadstr. in Beseda samo 50 par Suhe deske češnjeve in hrastove, po izredno nizki ceni proda •Zora«, Črnomelj. (I) PREDNO SE ODLOČITE ZA VAŠ ODDIH NA JADRANU, ZAHTEVAJTE PROSPEKTE STR AND- HOTEL VOLARIč, BASKA Malinovec pristen, iz gorskih malin, po 10 kg in več, nudi po ugodnih cenah Franc Pu-stotnik, Blagovica, Domžale. ' (1) Goizerce na obroke TEMPO«. Gledališka ul. št. 4 (nasproti operel. Mlin naprodaj v najbolj prometnem kra-u pri žel. postaji. Ponudbe na oglas. odd. »Slovenca« pod šifro »Prometni mlin« št. 4183. (1) Belo blago vsake vrste po zelo nizkih cenah v trgovini O. Slibar, Ljubljana. Stari trg 21 Letve za ograjo od 25 par naprej nudi »Zora«, Črnomelj. (I) Po dolgem, mukapolnem trpljenju nas je za vedno zapustila naša ljubljena mama Jerica Turk roj. Trontelj žena gostilničarja in mesarja v Višnji gori. Pogreb drage pokojnice bo v sredo 6. aprila ob pol 10 dopoldne iz hiše žalosti na farno pokopališče. Višnja gora, dne 4. aprila 1932. Žalujoči ostali. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. Ugodna prilika) Svilene kombineže 39 Din, svilene hlače 17, 18, 19 dinarjev. Modno blago. M. Sušnik, Krekov trg 10, nasproti Mestn. doma. (1) I83EH3BI Kupim pianino dobro ohranjen ali nov. Točne ponudbe: Janko Torkar, nadzornik finančne kontrole, Kranj, (g) Obrt Šivalne stroje speciialne stroie vseh sistemov, popravlja in re-novira Cena nizka, delo garantirano Priporoča se: Emil Klobčaver, specijalni mehanik. Sv. Petra c. 47 Čebelarji! Vse čebelarske potrebščine kupite po izjemnih cenah v trgovini Fr. Stu-pica, železnina in zaloga poljedelskih strojev — Gosposvetska 1 — Ljubljana. (1) Lesne industrije, žage in drugi interesenti! Kdor si hoče nabaviti, povečati ali preurediti električno napravo, mu vzamem za celotno protivrednost žagan les v račun. — Naslov v upravi »Slovenca« pod 3431. (t) Krušno moko in rženo moka »e — - ® JK M S; B " CO . « > o° 2 2 ©O ;o H ! ft. O) > 'T - i BC?S _ - - J "Z ■ 3.2?-=5« S3 ^ 51 C0-(5 OS JC6-. j SJ i S. — a, > ® d ~ -r »Sd! 5- i Ste i I S 1 o a.P.S, .O c O 'ai -N N -r m »i •■ -f g > JC in . U x -o > — ^ -O > — a N oŠ«? -r • I l f 2 d , - . a a > £,*> ^ _ >4) • s c o ■ > =73 — C a 'fO ^ C a "S ' :*' O : Roland Dorgeles: T • | »v« 2 Lesem krizi Novinec z belim krušnjakom je sedel na neko cizo. Videti je bil zdelan. Potne srage so mu potegnile umazane maroge od *ent,c čez lica. Odvil je svoje gamaše, ni se pa upal sezuti čevljev — lepih lovskih škornjev z napuščenimi podplati. »Peta mi je čisto ožuljena,« je dejal proti meni. »Stopal mora biti vsa krvava. Tako sem otovorjen ...« Lemoine je potežkal njegov telečnjak. »Ta je pa težak,« je menil. »Kaj si pa vse /.mašil vanj? Kamenje?« »Samo, kar mi je bilo ukazano.« »Naboji so pezmi,« se je vmešal korporal. »Koliko so vam jih pa napokali na grbo?« »Dvestoinpetdeset... A jaz jih nimam v teleč-njaku. « »Tako? Kje pa potlej?« »V krušnjaku. Mislil sem si, previdnost ne škodi, veste. Če bi nas nenadno napadli...« »Napadli —?« Drugi so ga presenečeno pogledali. Potem so se spogledali med seboj in se začeli kakor na povelje smejati, grohotati, tako strašansko, da se je vse razlegalo; nalašč so še pretiravali, se vili, kakor da bi jih hotelo zadušiti, se od navdušenja s svojimi velikimi tacami pokali po plečih. »Napadli, je dejal... Ta ga pa kida!« »Brate, ta ima morda polne hlače!« »Napadli, pravi... Norec, norec ... Spustite pse!« Smejali smo se nad to neverjetno otroško predstavo, da bi bili kmalu popokali. Očka Hamel je imel oči vse solzne. Samo Fouillard se ni smejal. Skomignil je samo z ramo in gledal tega vojaka, ki mu je bil dosti presnažon in je govoril tako izbrano, sovražno od strani. »To ti je gosposki oblizanec, pa še petičen ... in to nam hoče dati pod nos,« je dejal Sulphartu. Rdečelasec, ki si je predvsem prizadeval, da bi govoril več kakor drugi, je novaka sočutno pogledal. »Ej, ubogi fantiček, in i res misliš, da se tako vojskujemo? Morebiti je bilo tako prvi mesec. Zdaj se že davno več ne prekljamo tako med seboj. Ti tega morda sploh ne doživiš.« »To je gotovo,« je pritrdil Lemoine, »tega ne doživiš, boš pa vendar tudi tako kmalu do grla sit.« ; Še strela ne, še strela ne boš oddal s tem pravnikom,« je prerokoval Broucke, chtimi,*) z otroškimi očmi. Novi ni odgovoril; gotovo je mislil, da ga hočejo stari vleči. Ne da bi se menil za Sulphartovo gobez-danje, je prisluhnil topovom, ki so zamolklo pretresali zrak; želel si je tjakaj, na ono stran sinjih gričev, na neznano plan, nad katero je vel nevarni dih vojne. # # * Novi se mi je bil predstavil: »Gilbert Demachy, slušatelj prava.« In tudi jaz sem povedal svoje ime: Jacques Lar-cher, pisatelj.« *) Ohtinii = severni Francoz iz Pas-de-Calais-n. Tam izgovarjajo je, toi in moi kako che, ti, mi in iz teh zlogov je nastalo njihovo ime »chtimi.c Takoj ob njegovem prihodu sem vedel, da postane Gilbert moj prijatelj; spoznal sem to po njegovih besedah, njegovem glasu, njegovem obnašanju. Iz vsega početka sem ga vikal in govorila sva o Parizu. Slednjič sem torej vendar le našel nekoga, s katerim se mmogel govoriti o naših knjigah, gledališču, o urah v kavarni in o naših brhkih pariških dekletcih. Že ob samih besedah, če sem jih le izgovoril, sem za tre-notek zopet užival vso izgubljeno srečo. Spominjam se, da je Gilbert, ki je sedel na garah, sezul čevlje in položil noge na razgrnjen časnik kakor na preprogo. Kakor opita sva se pogovarjala: »Ali še veste ... Ali se še spominjate ...« Tovariši so pomagali rekrutom, da se urede v hlevu, v katerem je spala desetnija, in nagrmadili so njihove tornistre skupaj z našimi v jaslih. Ko so bili gotovi, jim je dal Gilbert dva bankovca po pet frankov za vino. »Tak torej — zdaj bahari,« je zavistno godrnjal Fouillard. Ostali so se pa iz hvaležnosti vrnili v hlev, da bi novincu pripravili pošteno ležišče. Zrahljali so slamo in napravili oporo za noge. Broucker je spoštljivo vzel v roke Demachyjevo blazinico iz gumija in se zabaval kakor otrok, ko jo je napihoval, a natihoma je bil ves v strahu, da je ne bi poškodoval. Kdor je moral iz svojega kota, da je napravil prostor, je skušal pri selitvi drugim pouzmati slame. »In ti, trebušnik trebušasti,« je dejal Fouillard Bouffioux-u, »spiš na svislih. Jaz ležim ravno pod teboj in se le dobro paai, da mi ponoči s svojimi svinjskimi šlabedrami ne padeš na nos, ker hudo rahlo spim.« Za Jugoslovansko tiskarno • Ljubljani: Karel Oeft. Izdajatelj: Ivan Rakovea. Uradnik: Fnune Kremžar.