NOVI TEDNIK «. JUNIJA 1974 — ŠTEVILKA 22 — LETO XXVIII — CENA 2 DIN 'LASILO občinskih organizacij SZDL celje, laško, slovenske ' konjice. šentjur, šmarje pri jelšah in žalec Z UREDNIKOVE MIZE v Celju so gostovale gledališke amaterske skupine Slovenije. O tem prijetnem kulturnem dogodku berite prihodnji teden. Naša sodelavka Marina Kocen se je odločila za pravo akcijo — več naših bralk in bralcev je povprašala, kaj mislijo o rubriki Ljubezen po svetu. Nekaj zgodb o živalih še imam na mizi. A pošljite. Bližajo se dopusti. Nekateri že čistijo kovčke. 'Kam se odpravljate? Kako smo letos poskrbeli za počitniške dni in dopustcvanja? Pišite. Vabim k odgovorom na ta vprašanja tudi stalne sodelavce. Zadnjič me je tovariš Tone iz Šentjurja spomnil na obljubo o nekem presene- čenju za starejše naročnike. Pokaral nas je tudi, češ da v nagradni igri lahko sode- lujejo samo mlajši. No, to smo že razčistili Na obljubo pa res nismo pozabili. V nedeljo smo se z javno radijsko oddajo ustavili v Velenju. Na vrsti so Radeče. Vaš urednik (DOGOVORI O OD: USKLAJENOST zadnjem času, zlastj po izvolitvi novih sfcupščinsikih niso ravno neživahne raaprave o osebnih prejemkih pijanih in imenovanih funkcionarjev. O tem pišemo v dar lašnjem NT na drugih straneh. Dober primer samoupravno logovorjene in javne politike delitve dohodkov predstavlja [j^beni dogovor, ki so ga v marcu sprejeli v celjski občini. }a podlagi 47. člena zakona o samoupravnem sporazumeva- la in družbenem dogovarjanju o merilih za razporejanje lobodi in za delitev sredstev za osebne dohodke so v [;elju sprejeli družbeni dogovor. Občinska skupščina, občin- ^ lionferenca ZKS, občinska konferenca SZDL, občinski jindikalni svet, občinski odtoor ZZB, občinska konferenca jj£S ter samoupravne interesne skupnosti v Celju so pod- pisali družbeni dogovor o določitvi nadomestil osebnih do- Ijodkov za voljene in imenovane funkcionarje. i ' Na osnovi tega dogovora prejemajo vodilni politični ielavci v občini takeie osebne dohodke: — predsednik skupščine občine 6.000 din — predsednik občinske konference SZDL predsednik občinske konference ZKS predsednik občinskega sindikalnega sveta 5.700 din — podpredsednik skupščine občme 5.700 din — tajnik skupščine občine 5.100 din — predsednik izvršnega sveta skupščine občme 5.8O0 din — člani izvršnega sveta skupščine občine 5.100—^.400 din — namestnik sekretarja občinske konference ZKS ' 5.400 din ; -predsednik občinskega odbora ZZB 5.600din — sekretar občmske konference SZDL sekretar občinskega sindikalnega sveta ~ ~ f sekretar občinskega odbora sindikata družbenih dejavnosti 5.000 din — tajnik občinskega odbora ZZB 4.5O0 din — predsednik občinske konference ZMS 3.800 din — sekretar občinske konference ZMS 3.300 din V marcu 1974 so družbenopolitične organizacije in kupščina občine Celje sprejele takšne določitve osebnih ohodkov, ki predstavljajo osnovo za nadomestila osebnega ohodka v okviru določb, sprejetih z družbenim dogovo- om. Poudariti moramo, da so te določitve usklajene z re- »ubliško komisijo za presojo družbenih dogovorov in da so logx>vor tudi obravnavala na sejah vsa vodstva družbeno- »outičRih organizacij v celjski občini. V čem je pomen družbenih dogovorov, s katerimi je irejeno nagrajevanje voljenih in imenovanih fimkcionarjev? Najprej gre seveda za usklajevanje med organizacijami. 2a Rrožbeno in odgovorno dogovorjen odnos do določitve oseb- jih dohodkov .funkcionarjev; saj vemo, da so se tti in tam Poi2,vljaile kritike o neznanih osnovah nagrajevanja pjolitič- delavcev. A vendar je najpomembnejše dvoje — javnost teh osebnih dohodkov, ki v srži tudi pomeni podružbljanje ^agrajevanja voljenih in imenovanih fimkcionarjev. Po- družbljanje pa tudi pomeni posredno odvisnost višine oseb- nega nadomestila za opravljeno delo glede na dosežene re- friltate v gospodarstvu in občini m glede na višino osebnih vohodkov vodilnih delavcev v gospK>darsbvu. ^ to ni nepomembno. MED TRGOVINO IN KMETIJSTVOM J .^'•^Sracija Merxa s kmetijskim kombinatom Hmezad ^drugimi delovnimi organizacijami dobiva v javnosti vse ^J' odmev. Govoric o tem je dosti. Kakšno pa je resnič- I ^"^^Je? Kakšen je položaj in kako daleč so razgovora? '^dn^? je direktor Merxa Franc Petauer povedal na- tr^r^^^ dobiva ta integracija v javnosti vse * ore^^^^' ^"^"^^ so o tem več govorili zunaj naše delov- a zalrt^f^^^''^ ^'^^ Zavedamo se, da je nova usta- istnbu ^- '^^^'^ vlogo trgovine v našem proizvrdnem in '■govin procesu. Popolnoma se zavedamo, da spada, to Ig ^ ^ Proi2\-odni proces in da lahko najde svoje me-; ilni or^ ^^^šnem sodelovanju. Prav zato je kole^^ijski izvr-^ Jogu podjetja pred kratkim razprav., al o pre- iene or ^ nalog predvidoma bodoče sestav- ' Celju ^^^^"^^j^ združenega del&, ki se naj oi formirala? °vske ^ ^^^^^o naj bi se priključile tako nekatere tr-^ kega ob° proizvodne kmetijske organizacije s širšega celj- stela na"^'^^'^^' ^^^^^^^ to samo predlog. Pobuda je na- ah in J^^^^P^ro pri raznih trgovskih delovnih organizaci- ialcu iu£?'^°' ^ podprl tudi kombinat Hmezad v ^^tijsk moramo najti takšno oblik j, v kateri bodo "^^0 o trau^''^^^^^^^^^^ dobile svoje mesto pa tidi zagoto- ^^ov. M-g ^ P^^vi o prodaji njihovih pridelkov in proiz- '^^So, Iti samo za kratkoročno, marveč za dolgoročno ^^'^je ^ pripeljala do planskega načrtovanja pro- ^^ijstvii t ^^^^^^ izdelkov in da bo trgovma nudila Plasirni/^' P^^^o katerega nag bi kmetijske organdza- ^--^irale svoje izdelke. o o obisku državne košarkarske reprezentance pišemo na športni strani. Na tem posnetku pa so državni reprezentanti ali branilci zlata, ko so oblekli no- ve obleke, ki sta jih izdelala Tekstilna tovarna v Preboldu in Modni salbn iz Velenja. FOTO: DRAGO MEDVED ZLET BRATSTVA v soboto in nedeljo bo v Novem mestu XII. zlet bratstva in enotnosti, ki ga prirejajo mladina in delovni ljudje občin Kar- lovac, Gospič, Sisak, Ba- nja Luka, Bthač, Prijedor in Novo mesto. Ta zlet bo hkrati tudi jubilejni zlet ob 30. oblet- nici prvega takšnega zleta, ki je bil v vasi Tmovac pri Glini na Hrvatskem. Takrat se je sešla mladina Banije, Korduna, Bosan- ske krajine in enot NOV. Kot prvi zlet štejejo zlet leta 1953 v Veliki Kladu- ši, ko je bilo 500 udele- žencev, sledijo si zleti v Slunju, Cazinu, Vrgin mo- stu, Bihaču, Sisku, Novem mestu (že 19.000 udeležen- cev), Karlovcu, Banja Lu- ki, Bihaču in leta 1971 v Sisku. Zlet v Novem mestu bo velika manifestacija brat- stva in enotnosti mladine in delovnih ljudi v sedmih zletnih območjih v treh bratskih republikah. Po udeležbi — iz sedm^ih o])- čin bo nastopilo na aka- demiji in glavnem zletnem nastopu 9. junija 6.000 ci- cibanov, pionirjev, mladin- cev ter mladink iri skupi- na borcev JLA — bo to letošnja druga najbolj množična telesno v2giojna, politična in kulturna ma- nifestacija v Sloveniji, ta- koj za Pohodom ob žici okupirane Ljubljane. Pokroviteljstvo nad zle- tom in bratskim sreča- njem mladine treh jugo- slovanskih republik je prevzel Stane DOLANG, sekretar Izvršnega biroja predsedstva CK ZK Jugo- slavije. ms L t Ji Lili U* MU^i v STAREM TRGU Precej let je prebivalcem Starega trga pri Pilštanju po- vzročal precej preglavic do- hod do posestev v takotmeno- vanem Zagradišču onstran Bi- strice. Preko potoka je ladla nai>eta viseča brv, ki pa je bila tudi edini možni dohod na drugo stran. Vozovi in av- tomobili so morali preko vo- de, kar seveda ni bilo mogo- če, kadar je Bistrica narast- la. Problem je rešen: most preko Bistrice je že nekaj ted- nov narejen. Sredstva za po- stavitev je prispevalo Gosdno gosp>odarstvo Celje in občin- ska skupščina Šmarje pri Jel- šah. Precej kmetov, ki ima na drugi strani potoka go- zdove in posestva, si ne bo več belilo glave, kako preva- žati pridelke in les. DeJ sredstev so prispevali tudi krajani. -msb- 2. stran — NOVI TEDNIK St. 22 — 6. junij <ŽDRAVSTVQ PRI MdM NE VARČUJMO Republiška resolucija o po- rabi sredstev tudi zdravstve- nim storitvam ni prizanesla, ker jih je uokvirila v svoj program. Napredek je drag in terja vsako leto več denar- ja, obenem pa je nujen, če nočemo nazadovati. Denar- ne možnosti za razvoj zdrav- stvene službe pa so spet pri- škrnjene. A naj odejo, ki bi v celo- ti pokrila zdravstveno službo še tako nategujemo, nekai bo gledalo ven. S tem se so- očajo tudi na novo ustanov Ijene interesne skupnosti. Dediščina preteklosti je tu, navzoče pa so tudi obljube, ki smo jih dali in podpisali s samoupravnimi dogovori. Kako bomo zdaj rezali tiste programe, za katere smo ob- ljubili, da jih bomo izpolnili'' Kot vemo, smo v celjski regiji sprejeli dva programa zdravstvenega razvoja. A pro- gram bomo skušali realizi- rati, B program pa je ostal odmaknjen v ozadju. Varču- jemo tudi z zdravili, čeprav novo pisanje' receptov zdrav siveno službo bolj obreme njuje, kot so sprva mislili. In kot kaže. se bo zgodilo tako, da bomo ob zmanjša- nih izdatkih za zdravila po- rabili več časa. ici je tudi de- nar. Ko pa se soočamo s pro gramom zdravstvene dejavno- sti, ga nikakor ne smemo si- romašiti v tisti postavki, ki zadeva kadre. Pomanjkanje zdravnikov je vedno večje, zlasti pa je ta deficit opazen v nerazvitih občivnh. Novo- pečeni zdravniki pravijo, da ne gredo na deželo zato, ker nimajo možnosti strokovnega usposabljanja, ker je v pre teklosti obveljalo-pravilo, da kamor si prišel, tam si tudi ostal In imajo do neke me re prav, ker praksa zadnjih let ot potrjuje — le malo po- deželskih zdravnikov je lah- ko napredovalo in odšlo v večji center na specializacijo Zato se tudi nekateri, fc? jim zdravstveno varstvo ljudi ni deveta skrb. nagibajo k misli, da bi morali zdravniki, ki prihajajo s fakultet, naj- prej opraviti »prakso« na podeželju. Tem pa nasprotu- jejo oni z bolj demokratič- nim mišljenjem, da to ne bi potem veljalo za tiste, ki imajo takoj možnost zaposlit- ve v tujini. Samoupravne interesne skupnosA, ki oodo v bodoče oblikovalke zdravstvene poli- tike, bodo morale tudi v ravnanju s kadri dati odgo- vor na ta vprašanja. To je njihova dolžnost, obenem pa obveznost vsem delovnim ljudem, ki so jim zaupali. In če smo današnji komen- tar o varčevanju z zdravstve- nimi storitvami začeli s tem. da bomo krčili program, po- tem ga končajmo z obljubo, da ne bomo i:arčevali takrat, ko bomo imeli na vidiku za poslitev novega zdravstvenega delavca, pa najsi bo to zdrav- nik, medicinska sestra ali ad- ministrator ZDENKA STOPAR Enosobno komfort- no novo stanovanje v Celju ali na območju 2alca KUPIMO takoj. Ponudbe z navedbo vseh jKKiatkov FK>šljite na na- slov: CESTNO PODJETJE — Jurčičeva 1. Celje. KAJ PO KONGRESU? Med udeleženci X. kongresa ZKJ je bil s celjskega ob- močja tudi Emil Roje. Prvot- no navdušenje v kongresnih dnevih se vse bolj umika spo- znanju, ki ga je v zadnjem času večkrat izrekel tovariš Tito — da nas vse čaka mno- go dela. O kongresnih utrin- kih, njegovih zaiačilnostih in o pt>kongresni dejavnosti ko- munistov smo zato povpraša- li Emila Rojca, namestnika sekretarja medobčinskega sve- ta ZKS Celje. Kateri dogodek na kongre- su vas je po prisrčnosti in toplini najbolj razveselil? Emil Roje: To je bila vse- kakor ponovna izvolitev tova- riša Tita za predsednika Zve- ze komunistov Jugoslavije brez omejitve mandata. Za- kaj brez omejitve? Zato, ker tovariš Tito zaslu- ži naše neomejeno zaupanje, ker nam je ix>roštvo dosled- nega revolucionarnega boja in zanj ni treba vedno znova iskati in potrjevati zaupanja, ki ga delavski razred, našii narodi in narodnosti občutijo do njega. Vsi smo posebno skrbno spremljali Titov govor. Kaj pa so pokazale razprave? Kaj so udeleženci povedali omah- Ijivcem na poti, ki jo je spod- budilo pismo? In kaj tistim v tujini, ki so že pred kon- gresom napovedovali drugač- no smer politike v Jugoslavi- ji? Ali lahko na to odgovo- rite z očmi tujih udeležencev kongresa? Emil Roje: Razpravljalo! v vseh kongresnih zasedanjih, tako skupnih kot po komisi- jah, so se s kritično analizo lotevali obravnave vseh stran- poti našega socialističnega razvoja v zadnjem obdobju. Kongres je moral obravnavati vsa odstopanja od začrtane smeri uresničevanja delavsko- razrednih interesov, saj so ta odstopanja potiskala tako de- lavski razred kot samo Zvezo komunistov na obrobje druž- benega dogajanja. X. kongres ZKJ je jasno izraal zgodo- vinsko nujo sedan'ega obdob- ja naše graditve samoupravne družbe, da osvobajanje dela in človeka mora potekati pod vodilnim idejnim vodstvom ZKJ, da delavski razred še potrebuje svojo zavestno avantgardno silo. To je bil jasen odgovor tako tehnokra- tom, malomeščanskemu libe- ralizmu in drugim nosilcem odklonov na domačih tleh. Kongres pa je dal tudi nad- vse prepričljiv In trden odgo- vor vsem silarr v svetu, da je samoupravljanje pri nas postalo nezamenljiva reajnost in da zahvaljuif«' njemu ter politiki neuvrščanja Jugosla- vija trdno stoji na braniku j miru in socializma v svetu. X. kongres ZKJ je pokazaJ vsem, ki so to bili pripravlje- ni videti in sprejeti, kako smešne in brezumne so na- kane tistih, ki še sanjarijo o takšni ali drugačni možno- sti ohromitve naše notranje politične trdnosti in zunanje- politične neodvisnosti. - Menim, da je tr spoznanje Doneslo s seboj v svet vseh 96 tujih delegaoii X kongresa in da je to bil tudi zanje nai- močnejši in najbolj doživeti vtis tega kongresa. Ko sem jih v dneh kongresa pobliže opazoval in spoznaval, sem imel velikokrat vt.^s. da se tu- di oni veselijo naše močne, enotne in neuvrščene pozi- cije. Poudarjamo dve stalnici ju- goslovanske spd ir..'osti in pri- hodnosti — samoupravljanje in neuvrščenost. Kaj bi temu še dodali? Emil Roje: Poleg samo- upravljanja in neuvrščenosti kot temelinih .stalnJc na^opra razvoja je X. kongres ZK Ju- goslavije še močn«. podčrtal aktualnost razrednega boja na vseh področjih družbenega de- la. Poudaril je numost idej- nega boja za uveljavljanje marksističnih meril, vrednot in vsebin v kulturi samo- upravne družbe, v najširšem spletu medčloveških odnosov. Besede tovariša Tita ter mno- gih razpravljalcev so nadalje, kot živo in vedno pristno vez, ki bo tudi v prihodnosti osno- va našemu napredku, trdno- sti, soUdarnosti m varnosti, poudarjale zlast: bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti. In še bi lahko naštevaU temeljne {»udarke kongresa. Težko jih je raz- dvajati glede na njihovo po- membnost. X. kongres je dobil ime kongres enotnosti. Tovariš Ti- to je v sklepni besedi ocenil razpravo, njeno kritiko in sa- mokritiko in je menil, da je bilo o uspehih izrečeno pre- malo besed. Ali lahko povza- mete, kje je bil kongres v kritiki najenotnejš' in kje pri navajanju uspehov? Emil Roje: Pripomba tova- riša Tita, ki jo je dal na del kongresne razprave, je aktual- na tudi mimo kongresa. Tudi v vsakdanjem življenju, rasti in snovanju se premalo za- vedamo in premalo priznava- mo dobre rezultate, včasih tudi izjemne dosežke ki nam jih drugi zavidn-jo. Sam kon- gres je bil še jx>sebej enoten ob kritikah ne,t;d.tivnih poja- vov, ki zavirajo razvoj samo- upravljanja, ki težijo nazaj k odtujevanii polit.čne in eko- nomske moč-, nd delovnega človeka. Enotnost v navaja- nju uspehov je bila nedeljiva še posebej ko smo ocenjevali rezultate bitk in spopadov ZKJ za njeno razredno vse- bino. Mislim na poraze, ki so jih v zadnjih etih doživeli nacionalizem liberalizem, teh- nokratizem in frakoionaši raznih vrst. Kaj moramo komunisti sto- riti po X. kongresu v osnov- nih organizacijah ZK? Emil Roje: P. temeljitem seznanjanju s kongresnimi dokumenti bomo seveda v vsaki osnovni organizaciji ZK oblikovali kratkoročne in dol- goročne akcijske programe. E>oločili bomo nosilce nalog in roke izrvršitv«- Hkrati s tem pa bomo pričeli vsklaje- vati naše delovne usmeritve s programi ost?;ih družbeno- političnih organ'.za.oij. Dogo- voriti se bomo mo-ali, kaj in kako bomo kcmimisti delo- vali zunaj ZK v samouprav- nih organih, delegacijah, zbo- rih, sindikatih, ZMS. In kar je bil zelo pomemben sklep X. kongresa — naše mesto bo zla':ti v socialistični zvezi delovnih ljudi, ki jo moramo prav komunisti usposobiti za najširšo in učinkovito fronto bitke za naš iutri.šnji še bolj samoupravna dan. J. V. V torek dopoldne je delegacija Celja obiskala pr(i\ sednika predsedstva SRS tovariša Sergeja Kraigherji in mu čestitala za njegovo šestdesetletnico. V delegaci so bili Janez Zahrastnik, Stane Seničar, Jože Marolt i Janko Ževart. O jubilantu, o njegovem ustvarjalnem ii lu in življenju, je spregovoril Jože Marolt. Sergt Kraigher je bil med organizatorji parvijsktga živlien] in dela tudi na celjskem območju že kot predvoji komunist. Prav tako pa tudi med NOB. Po vojni opravljal mnoge družbene in politične dolžnosti celjskim območjem je Sergeja Kraigherja povezoval poslansko delo. Med mnogimi obiski v Celju je tvon in kritično sodeloval pri iskanju konkretnih in m čelnih rešitev. Izredno veliko vlogo pa je imel Sergt Kraigher v pripravi nove ustave. Delo revolucionarja n nikoli končano. Zato, tovariš Sergej, še mnogo del« nih let. Celjski komite Zveze komu- nistov je na ponedeljkovi se- ji obravnaval gradivo Odnos komunistov do religije, cerkve in klerikahzma. Dopomil je tudi sklepni del gradiva, v ka^ terem so naiiazaiie nekatere pomembnejše naloge delova- nja ZK na tem področju. Razpravo o teh vprašanjih je spodbudila cerkev sama. Saj je v zadnjih mesecih, tu- di v ustavni razpravi, nekaj- kra: posJcusiia, iin to še ved- no dela, z vmešavanjem v javno družbeno in poiiučno življenje. V te vrste poskusov štejemo cerkveno ukvarjanje s sodalnami, športnimi ixi kulturnimi dejavnostmi. Da organizira razne izlete. Nego bolnikov na domu in na dru- ge načine izpolnjuje pro- sLOi Kjer so javne siužbe na pKKiročjiu socialne politi- t'ke še premalo prisooie. Cer- kev posebej vključuje v raz- lične dejavnosti miadino ui v okviru veroučne vzgoje or- ganizira različne rnterc&ne de- javnosti. Opazne so tudi dru- ge manifestacije, ki kažejo na določeno stopnjo oživljanja klerikalizma. Občinski komite ZK je po- vsem jasno opredelil klerika- lizem kot poutično izkorišča- nje verskega prepričanja. Ko govorimo o klerikalizmu, pra- vi gradivo, ne mislimo na ve- ro, na verujoče, na cerkev kot organ-zacijo vernikov, temveč mislimo na tiste tež- nje znotraj cerkve, ki se za- vzemajo ža organizacijo po- litičnih skupin. SpK>pQd s klerikalizmom je v prvi vrsti stvar vernikov. Saj je v prid tisti notranji človekovi veri, za katero ima naš človek vsa zagx>tovila v ustavi. Predvsem verniki sa- mi se morajo zavedati, da je p>oskus delitve ljudi na ver- ne in neverne v nasprotju s samoupravnim s'Stemom, z enakopravnim družbenoeko- nomskim položajem in s te- meljnimi interesi vseh delov- nih ljudi. ZK oblikuje svoj odnos do religije m vernikov na os- nov dveh izhodišč — da je religija in izpovedovanje člo- vekova zasebuia stvar in da cerkev kot zasebna ustano- va ne more bifc del sociali- stično organiziranih družbe- nih skupin. Tudi v naši družbi še ni- so odpravljeni vsi družbeni razlogi za pojav religije. Zato mera ZK s še večjimi napori mobilizirati vse ljudi za odpravljanje vseh oblik drtiž- bene, ekonomske in i>olitič- ne odtujenosti, ki človeka silijo v iskanje onostranstva. Razprava na seji komiteja m opredelila le načelnih vp- rašanj v odnosu ZK do re- ligije, cerkve m klerikahz- ma Pokazala je na naloge komunistov. Na večjo dejavnost vseh diTJžbenih zavestnih sil, na tistih področjih, kjer ie naša družba premalo učinko- vita, cerkev pa to izkor'.šča kot možnost javnega druž- benega delovanja. V celjski občmi je potrebno dokončno urediti ciivihii pogrebni cere- monial za vse občane Zno- traj ZK morajo osnovne orga- nizacije spodbuditi širše za- snovane razprave o socij vzrokih in vplivih reti- Občinski komite ZK je^saj Ije izpostavil vlogo nsA stične šole. Krepitev ps skega jedra med prosv mi delavci in dijaki m o dl očnej šo diferenc med prosvetnimi delavi učijo znanstvene, marki ne resnice, a hodijo ^ k.fA', je ena izmed prvi iog komunistov v šolah, orava na seji komiteja zaustavila tudi ob cela procesu patriotske in sc stične samoupravne v mladega človeka — od| do visokih šol. Potreba obogatiti materialno bal teresnih dejavnosti ncH n vlogo mladinske t« nirske organizacije. V p:h komiteja so opred še druge naloge. KONJICE v teh dneh se bodo v vseh občinah celjskega območja sestali sekretarji osnovnih organizacij ZK. Osnovna te- ma pogovorov bo — kako brez odlašanja dogovoriti or- ganizirano partijsko dejav- nost po X. kongresu. O tem so prejšnji teden govorili na rednem delovnem srečanju tudi sekretarji občinskih ko- mitejev ZK celjskega območ- ja. Danes popoldne se bo na razširjeni seji sestal komite ZK v konjiški občini. Raz- pravljal bo o programski us- meritvi dela občinske skup- ščine in izvršnega sveta. V 3spredje pa bo postavil ak- tualne naloge konjiških ko- munistov po X. Kongresu. Franc Ban, sekretar komi- teja, bo predlagal komiteju in sekretarjem osnovnih or- ganizacij sedem delovnih po- dročij, na katerih bo potreb- na najodločnejša prisotnost komunistov. Ta področja, ki izhajajo iz družbenogospo- darskih in političnih razmer občine, so: uresničevanje no- ve ustave in utrjevanje dele- gatskega s'stema, uveljavitev samoupravnega nadzora in organov delavske . kontrole, okrepitev partijske dejavno- sti članov ZK v samouprav- nih interesnih skupnostih, da se ne bi te nove oblike sa- moupravnega združevanja delovnih ljudi spremenile v odtujene centre moči, s kon- kretno politično oceno go- spodarskih gibanj v občini na posvetih s sekretarji in na seji komiteja ter v aktivu direktorjev omogočiti nadalj- njo ugodno gospodarsko rast občine, zasnovati tako raz- vojno politiko, ki bo dajala i osnove j>erspektivneg voja tudi manjšim del organizacijam in sku večjimi nosilci gospod ga razvoja oblikovati njeročni razvoj očine, Ijevati z združevanjen in sredstev v občini, moč ju in širše cer sprejeti konkretna p^ stališča, nadaljnje ur vanje koncepta splošn< pora. Konjiški komunisti do ostali le pri splošn delitvi najvažnejših presnih nalog. Akcijski nost zahteva neposred gažiranost vseh dnižb< ganizmov v občini, terminski načrt izpelj' log in odločno dejavn munistov v vseh delo' družbenih sredinah. 6. junij 1974 novi tednik — stran 3 VRTEC IN ŠOLA ^ j uvodoma povemo, je v konjiški občini za- ftiii v predšolsko varstvo ' 200 otrok. To je poda- '\ ki zavezuje vse ob- ^e, da s podvojeno mo- ^hite z gradnjo novega, tem trenutku le enega pjlcega vrtca v Sloven- L Konjicah. Ker je nu- Ptroškega varstva v ob- ^i očitna so se tudi od- [i,^ za 1 odst. prispevno Zpnjo za otroško varst- ,g icar znese v občini 320 'j^h milijonov. Skupnost otroškega var- .j^,g v Slovenskih Konji- Igb že pripravlja načrte jj se odloča za pravi tip- M Marlesov načrt. To bo 5a;'iljonski ob-ekt, podo- vrtcu v škalcah, le jekalilco izboljšan. Odločitev za gradnjo no- *g3 vrtca je padla, ko je jjj-les prispeval ugodno- 5jj s posojili. Pod enaki- jji uslugami bodo gradili ^ posebno šolo, ki bo jbjekt zase. bo pa prav ;ako paviljonskega tipa kot fsi Marlesovi objekti. Obe stavbi pa bo p>ovezovala (^ntralna kurjava in bo ^to izkoristek večji. ge vedno pa v novem vrtcu ne bo jasli, ki so v Slovenskih Konjicah nujno potrebne. Zmanjkalo je sredstev, obremenitev za otroško varstvo pa je v konjiški občim že tako ze- lo visoka. Za posebno šolo bodo črpali denar iz sklada za družbeni sandard, kamor se stekajo sredstva iz sa- moprispevka, nekaj de'- narja pa bo prispevala tu- di republiška izobraževal- ni skupnnost. Z. S. -5. C 1964 tZa tO. obletn:co mature e bomo zbrali v soboto, 5. junija 1974 ob 17. uri |r Majolki. Praznovali pa ^mo pri Čulku. Vabi pri- ^avljalni odbor. i_ LAŠKO 'V Na minuli seji občinske skupščine v Laškem, zaseda- li so vsi trije zbori skupaj, je prišlo do zapleta, h kate- remu so vsi pripomogli svoj delež. Šlo je namreč zato, da skupščina ni osvojila takšne- ga besedila družbenega dogo- vora o mesečnih nadomesti- lih osebnih dohodkov za vo- ljene in imenovane funkcio- narje v občini, kot je bil pri- pravljen. Izglasovala je amandma, ki ga je na pred- log vložila delegacija krajev- ne skupnosti Laško. Ta dele- gacija je namreč predlagala naj bi bila večja razlika med- ključnimi, funkcijami: pred- sednik skupščine, predsednik izvršnega sveta in sekretar komiteja ZK, ter med osta- limi, predvsem člani izvršne- ga sveta. Predlog, kakor je bil izg^lasovan, bi za nekate- re člane izvršnega sveta po- menil nižje dohodke, kot so jih imeli doslej kot načelni- ki upravnih služb v občinski upravi. Kako je prišlo do te, re- kli bi prehitre odločitve, ki jo bo bržčas treba spremin- jati in popravljati. Razlogov je menda več, vendar naštej- mo naslednje: • Od 37 delegacij, kolikor jih pK)šilja svoje predstaraike na seje skupščine, je bilo 10 takšnih, ki so pripombe m .predloge poslale že pred sejo, kot je bilo na prvi se- ji skupščine dogovorjeno. To pomeni, da 27 delegacij ni imelo pripomb na predlože- ni predlog dogovora, vendar je večina delegacij glasovala za amandman, torej za spre- menjen predlog. • Očitno je bilo, da ne- katerim delegatom na seji ni bilo povsem jasno, kaj pomeni beseda amandman, da pomeni spremembo zade- ve, kakršna je bila predlože- na po dnevnem redu in da nujno terja glasovanje. Seve- da je treba o amandmanu, ki kak predlog spreminja in do- polnjuje, glasovati najprej. # Očitno so nekateri de- legati zato, ker so mislili da dopolnilo bistveno ne spre- minja predloga, glasovaU zanj in so se nemalo začudi- li, ko sta predsednik občin- ske skupščine in predsednik izvršnega sveta opozorila na težave, ki bodo s tem nasta- le. Očitno je predsednik skupščine prezgodaj dal za- devo na glasovanje, seveda prepričan, da je stvar dovolj in vsestransko prediskutira- na. # Ko je glasoval prvi zbor, delovnih skupnosti, bi se mo- ral predsednik iz\Tšnega sve- ta še vedno oglasiti in s po jasnitvijo vplivati na odloči- tev preostalih dveh zborov. Imel bi pravico zahtevati krajšo prekinitev seje, da bi se prizadeti izvršni svet lah- ko sestal. Te pravice izvršni svet ni izkoristil. # Precejšnjo težo za od- ločitev, kakršno je predlaga- la laška krajevna delegacija, je imel tudi delegat iz te sre- dine, kajti razložil in uteme- ljeval jo je bivši predsednik občinske skupščine. Dejstvo je tudi, da se družibeno-poli- tični zbor za sejo ni tako pri- pravil in se sestal pred tem, kot so se prisotni delegati s svojimi delegacijami. Zanimi- vo je, da je ravno ta zbor bil pri glasovanju najbolj razdeljen. To je le nekaj razlogov, ki so pripomogli k zapletu klop- čiča, ki ga bo treba odmota- ti. Najbrž bi bilo bolje, če bi razpravljali o programih, zadolžitvah in dolžnostih fimkcionarjev. Če pa že ni moglo biti drugače, bi lahko odločitev odložili še za en- krat, da bi se delegacije mo- gle odločiti o tem, ali so za predlog ali proti njemu. In še nekaj. Načrtovani se- minar za vodje delegacij res ne bo odveč. JURE KRAŠOVEC VELENJE USPELA AKCIJA Občinski odbor Rdečega kri- ža Velenje je pred dnevi v Šoštanju in Velenju organizi- ral krvodajalsko akcijo. Pred- videno je bilo, da bi v štirih dneh dalo kri vsaj 800 krvo- dajalcev. Razveseljivo pa je, da se je te humane akcije udeležilo kar preko 300 krvo- dajalcev več, tako da je v šti- rih dneh skupno darovalo kri 1100 krvodajalcev. obvestilo železniškiivi upokojencem Obveščamo železniške upo. kojence, da imajo možnost letovanja v železniškem fkočitniškem domu Jelša (otok Hvar) po znižani ce- ni od 13. 6. do 3. 7. 1974 (350.— din za 10 dni). Ti- skovine za prijavo izpol- nite pri sekciji (katera pri- javo tudi overi), kjer ste bili upokojeni. Isto velja tudi za železniški počitni- ški dom Se:C2. TOZD — Prometna sekci- ja — CELJE. . ODGOVOR JAVNEGA DELAVCA Pošiljamo vam odgovor na vprašanje glede čakal- ne dobe pri pregledih vo- znikov motornih vozil. Odgovor je pripravil dr. Bogomil HRAŠOVEC. vr- šilec dolžnosti upravnika TOZD Služba medicine de- la Celje: V zvezi z vašim vpraša- njem v Novem tedniku glede izboljšanja dela v ambulanti za šoferske preglede zaradi boljšega razumevanja, opisujem po- stopek v zvezi s pregle- dom v šoferski ambulan- ti. Vpis kandidatov za šo- ferski pregled se vrši dva- krat tedensko, tn sicer vsak ponedeljek in sredo od 7,00 do 10,00 ure. Pra- vilo je, da se v teh dne- vih upoštevajo za šoferski pregled vsi, ki se prija- vijo, vendar samo do 40 dnevno. Omejitev števila je potrebna zaradi tega, ker smo vezani na hono- rarne zdravnike speciali- ste, katerih pregled je po sedaj veljavnih zakonskih določilih pri pregledu za šoferje potreben. Vedeti Je treba, da je vpisovanje dolgotrajen po- stopek, saj je glede na ve- ljavno in obstoječo admi- nistrativno evidentiranje potrebno izpolniti za vsa- kega posameznika več ob- razcev, poleg tega pa je zaradi strojne obdelave podatkov potrebno še za vsakega posebej izpolniti evidenčni list zdravstve- nih storitev. Ko se po tem vpisu ob- dela 20 kandidatov, se taka skupina pošlje na psihološko testiranje, ki traja najmanj 1 uro. Iz tega sledi, da je psiholo- ško testiranje v glavnem praktično končano do 12. ure. Glede na to, da smo ve- zani na zunanje sodelav- ce specialiste, nevpopsihia- tra in okulista, se moramo tudi ozirati na njihov pro- sti čas, tako da ne more- mo vedno v popoldan- skem času teh pregledov predvideti v istem času. Ponavadi začenja nevro- psihiater s svojim delom med 13,00 in 14,00 uro, istočasno pa v tem času že pričneta s pregledi še okulist ter specialist za medicino dela. Od začetka dela vseh teh zadnjih" treh zdravni- kov ter števila kandida- tov in seveda njihovega vrstnega reda je odvisno, kdaj bo kateri od kandi- datov končal vse pregle- de, ki so pK)trebni za iz- dajo zdravniškega spriče- vala o sposobnosti za vož- njo v cestnem prometu. Tako se zgodi, da je nekdo, ki je prišel zju- traj ob 7,00 uri, končal z vsemi pregledi ob 14,00 uri; oni pa, ki so prišli na vrsto za vpis pozneje pa tudi šele ob 16.00 url. Dr. BOGOMIL HRAŠO VEG ZKVKIL Organizacija ZK v Kera- mični industriji v Libojah je številčno močna. Ko- munistov je v tovarni oko- li 11 odst. Več kot polovi- co članstva tvorijo nepo- sredni proizvajalci. Kar 20 odstotkov je žena. O delu organizacije smo se pogovarjali s sekretarjem Janezom Ancljem. Povejte nam na katerih področjih dela ZK? Glavni cilji dela naše •^snovne organizacije so P^obni kot v večini de- lovnih organizacij — po- večanje produktivnosti de- la. sk.rb izvajanju sklepov samoupravnih organov in stalno spremlianje aktiv- nosti članov ZK. Odgovor- ll^st je poudarjena, saj se ^®li na p .sameznike in ne skupnost, zato skrbno ^Premljanio delo sleher- ^ga komunsra. Sestaja- kn ^^^^J pogosto, ta- Ijo da poleg svoje, notra- je problematike, skrbno ^premijamo tudi dogaja- .v širši družbi in se ^anje vključu-emo. tr^!l?* "'''^e^ so v tem ^ ie? " najpomembnej- Naloge izhajajo iz ci- ljev, zato so glavne naloge komunistov v KIL skrb za čimvečjo produktivnost dela, za zmanjšanje pro- izvodnih stroškov, odgo- vorno delo, dobre med- sebojne odnose, pravočas- ne reakcije na različne ne- gativne težnje ali pojave, zagotovitev kar najboljših delovnih pogojev itd. Po- leg teh se seveda zaveda- mo tudi nalog, ki nam jih zadajajo dokumenti 7. kon- gresa ZKS in 10. kongre- sa ZKJ. Kakšen pa je vpliv in ugled organizacije ZK v delovni organizaciji? Moram reči, da ima na- ša organizacija v kolekti- vu tisto mesto, ki ji pri- pada. Ugled organizacije je velik in nepres.;ano ra- ste. Delavci nas podpira- jo. Tudi sami opozarjajo na napake, do katerih vča- sih pride. Na osnovi ta- kih opozoril organizacija ustrezno ukrepa. Še to moram povedati, da sko- raj vsi komunisti iz naše organizacije deiajo tudi na terenu. Vsal dvakrat let- no se v organizaciji pogo- vorimo o naših nalogah v krajevni skupnosti, zato je tudi v krajevni skup- nosti vpliv ZK izredno močan. Kako pa jA s sprejemi v organizacijo pri vas? Smo proti kampanjskim sprejemom. V organizaci- jo sprejmemo tiste, ki- si s svojo pridnostjo, zani- manjem in aktivnostjo to tudi zaslužijo, številk ne rabimo. Prav tako ne gle- dalcev. Hočemo pa aktivi- ste in teh v naši organiza- ciji res ne manjka. BRANKO STAMEJČIC ŽALEC: USPEŠNO Podatki o poslovanju organizacij združenega dela v žal- ski občini v prvih treh mesecih letos so nadvj« ugodni. Mo- čno je porasla gospodarska aktivnost. Celotni dohodek je v primerjavi z enakim ol>dobjem lani porasel kar za 41 od- stotkov. To povečanje gre predvsem na račun večjega ob- sega proizvodnje, delno pa tudi na račun višjih cen. Celotni dohodek so najbolj povečali v Juteksu, kar za 151 odst., KIL in Gradnji. Zaradi povečanja porabIjen'h sredstev se je v tem obdobju nekoliko zmanjšala ekonomičnost gospo- darstva in je za 2 odst. pod lanskoletno. Izredno pa .je po- rasel družbeni proizvod — kar za 30 odst., najbolj v Jutek- su, KIL, Gradnji, Avtoprevozu, Ferralitu in Montani. Žalsko gospodarstvo je okrepilo svojo akainulativno sposobnost, saj so gospodarske organizacije u,!>tvarile veli- ko več sredstev za razširjeno reprodukcijo koi v enakem lanskem obdobju. V Montani, naprimer, so ustvarili kar za 361 odst. več sredstev za razširjeno reprodukcijo, v Ju- teksu 335 odst., v Ferralitu 206 ter KIL 282. Najvišjo stop- njo rentabilnosti so v prvem trimesečju dosegle Minerva, Zarja in KIL. V gospodarstvu žalske občine je bilo povprečno zapo-- slenih 8.195 delavcev oziroma 6 odst. več kot v erakem lan- skem obdobju. Število delavcev so najbolj povečali v Mi- nervi, SIP-u in Juteksu. Nominalno so se dvignili tudi oseb- ni dohodki, in sicer za 21 odst., vendar v primerjavi z dvi- gom življenjskih stroškov realno zaostajajo za dohodki v prvem lanskem trimesečju za 2 odst. Osebne dohodke so najbolj dvignili v Avtoprevozu, kjer ima,jo tudi najvišje pov- prečne osebne dohodke. Tovarni nogavic Minervi in KIL-u. Povprečni neto osebni dohodki na delavca so v žal- ski občini v prvem trimesečju 1974 znašali 2.040 din. B. S. 4. stran — NOVI TEDNIK 8t. 22 — 6. junij TRGOVINA KLIČE NA POMOČ! Živilska trgovina prihaja v čedalje slabši ekonomski položaj zaradi nerenta- bilne prodaje osnovnega prehrambenega blaga Ekonomski položaj trgovi- ne, zlasti tiste, ki se ukvar- ja v pretežni meri s prodajo živil, postaja vse bolj zaskr- bljujoč. Gre za ukrepe zvez- nega odloka o maksimiranju cen za vse proizvode in sto- ritve na dan ^. novembra 1971. Od tedaj naprej se raz- lika v ceni ni spremenila in se dodaja k nabavni ceni v absolutnem znesku, če bi stroški ostali na isti višini, kot je bila zamrznjena razli- ka v ceni, potem ne bi go- vorili o problemu. Ker pa so medtem znatno porasli vsi materialni stroški, se občut- no manjša tudi razlika v ce- ni. Tu je torej začetek prob- lema, ki danes povzroča ne- malo skrbi in ki vse bolj udarja na dohodek trgovin- skih delOATiih organizacij. Se- veda tistih, ki se ukvarjajo v največji meri s prodajo ži- vil .Večina ali vsi takšni ko- lektivi drsijo na rob rentabil- nega poslovanja. »Ker je dohodek naše de- lovne organizacije sestavljen predvsem iz razlike v ceni, ugotavljamo, da 55 odstot- kov blaga prodajamo v na- ših trgovinah s čisto izgu- bo. Pri prodaji tega blaga ustvarjamo komaj 8.75 od- stotka razlike v ceni. Za po- kritje vseh stroškov v trgovi- ni na drobno pa potrebuje- mo minimalno 12,6 odstotka razlike v ceni. Nastaja torej primanjkljaj, ki bremeni ko- lektiv. Kot najbolj kritični prehrambeni izdelki v proda- ji so mlevski izdelki, pri ka- terih imamo razliko v ceni 4.94 odstotka, nadalje slad- kor (4.23 odstotka), olje (6.86 odstotka), margarina ,niast, sveže meso, mesni izdelki, konzervirano sadje, južno sadje, kjer ustvarimo vsega skupaj 9.32 odstotka. In kon- čno — tudi prodaja kave je danes skoraj nezanimiva, saj imamo pri njej le 9.4 odstot- ka razlike v ceni. Na dlani je torej, da se ekonomski položaj slabša iz meseca v mesec,« je med drugim de- jal direktor Merxa Franc Petauer, kjer je ta problem med celjskimi trgovinskimi delovnuni organizacijami naj- bolj pereč. Pri Merxu ocenjujejo, da bo pK)ložaj gospodarske orga- nizacije ob koncu prvega pol- letja letos na robu rentabil- nosti, kar pomeni, da kolek- tiv ne bo imel sredstev za razširjeno reprodukcijo. <5e pa se bo to stanje nadalje- valo tudi v drugem i>olletju letos, bodo na koncu ugoto- vili izgubo in to zaradi si- stemskega posega, pri kate- rem je kolektiv brez moči. Ostaja mu Je to, da na polo- žaj oi>ozarja in terja rešitev ter pomoč. O vsem tem je razpravljal tudi izvršni svet celjske ob- činske skupščine in sklenil opozoriti na rešitev vpraša- nja vse pristojne republiške organe. V tem sklepu je bil tudi določen optimizem, saj navzlic počasnosti reševanja, le prihajajo novice o skoraj- šnjem ukrepanju in tudi do- končni rešitvi problema. To toliko bolj, ker gre za mno- ge trgovinske delovne oi^- nizacije v republiki, ki so postavljene pred isti vprašaj ^ v enak položaj. Rešitev je v tem; da zvez- na skupščina prenese pristoj- nost oblikovanja cen na re- publike in občine, in da le-te na podlagi že sprejetih pred- pisov določijo najnižjo razli- ko v ceni za pokritje stroš- kov prodaje osnovnih preh- rambenih izdelkov. Položaj je boleč za celot- no živilsko industrijo, tako za tisto, ki se ukvarja s pro- dajo na drobno, kot ono na veliko. Morda je nekoli- ko težji celo v prodaji na ve- liko, kjer je vpliv porasta stroškov neprimerno večji kot v trgovini na malo. Kot rečeno se s tem iz- redno bolečim vprašanjem ne ukvarjajo samo pri Merxu, marveč prav tako tudi dru- gi podobni slovenski kolek- tivi, na širšem celjskim ob- močju pa se z njim sreču- jejo še pri Eri v Velenju, Savinji v Mozirju, Jelši v Šmarju in drugod. Seveda ve- lja to samo za trgovino ozi- roma za prodajo prehrambe- nega blaga, medtem ko je ugodnejša slika v trgovinah s tehničnim in tekstilnim bla- gom ter konfekcijo, kjer mnogi proizvajalci določajo končno prodajno- ceno in v njej tudi razliko v ceni ozi- roma dejanski strošek, ki na- staja pri prodaji tega blaga. »želel bi, da bi sklep iz- vršnega sveta celjske občin- ske skupščine sprožil pri pri- stojnih republiških organih resnični postopek za razre- ševanje vprašanja. Mislim tu- da, da bi morala občinska skupščina oziroma njen izvr- šni svet opozoriti republiške organe na določene pravice, ki jih ima delovna organiza- cija iz naslova kompenzacije. V ustavi namreč piše, da je delovna organizacija upravi- čena na kompenzacijo, če ne- ki predpisi po^-zročajo delov- ni organizaciji materialno škodo in če je ta škoda po- sledica določene, dejavnosti. V našem primeru pa je ta- ko, saj smo dolžni zagotovi- ti potrošnikom osnovno pre- hrambeno blago. Prodaja te- ga blaga pa nam prinaša go- sp>odarsko škodo,« je še do- dal Franc Petauer. Akcija za reševanje vpraša- nja je v teku. Problem so odprli ne samo na seji izvr- šnega sveta celjske občinske skupščine, marveč z enako vnemo tudi pri poslovnem združenju aa trgovino Ko- neks. Vprašanje zahteva ne samo odgovor, marveč tudi ustrez- no rešitev. M. Božič KOZJE: ZBOR PTT PLANINCEV Planinci PTT služb Slovenije so se odločili, da bo- do imeli svoj VII. zbor planincev v Kozjem, v nedeljo, pokrovitelj zbora pa bo PTT podjetja Celje. Zbor poštarjev planincev v Kozjem v nedeljo se bo začel z slavnostnim zborovanjem ob 10. uri, sodeloval pa bo pihalni orkester KUD Pošta iz Maribora in učen- ci domače osnovne šole. Mesec junij bo tako za šmarsko občino in še pose- bej za Kozjansko mesec slavnosti, če pomislimo na pohod pionirjev po poti XIV. udarne divizije in na shod v Kozjem. —mst— AERO IN CENE: KJE SI, KRIVEC? v sistemu zamrznjenih cen, kakršnega že dlje ^as. zadržujemo v našem gospodarstvu, je normalno pv čakovati, da prihaja do določenih neskladij 'dispaJ' tet), ki povzročajo posameznim delovnim organi^jJ jam izredno hude težave. Na našem območju iTnajij. pravzaprav vrsto delovnih organizacij, ki so se v teklih letih stalno ubadale s hudimi problemi (p^ takih je prav gotovo EMO), ki pa jih niso povzročil sami, temveč so nastali kot rezultat neurejenih oodjetii zaradi tega, ker je bilo med drugim rečeno, da I bodo sprostile cene vsem tistim proizvodom domail industrije, kjer se konkurenčni proizvodi uvažajo p| tako imenovanem LB sistemu. No, obljube so eii| njih uresničevanje pa drugo! Vse kaže, da nekoni (?) tako stanje pač ustreza, čeprav se pri tem niM pravzaprav ne more zavedati posledic, ki jih ts način (ne)reševanja posameznih vprašanj povzroči Še več! Na različnih instituc'jah so se vsi odgovor ni strinjali s problemi Aera, ter ugotavljali, da je t| ko stanje nesprejemljivo. Toda nesprejemljivo je tuj to (če ne še kaj več!), da so to povsod le ugotavlja, ničesar pa za odpravo tega nesmisla niso stori BERNI STRMČNlt ŠMARJE PRI JELŠAH Tako meni o trgovski mreži v šmarski občini di- rektor trgovskega podjetja Jelša, Miloš Klanjšek. In ta- ko menijo vsi, ki so zaposle- ni v ixxijetju, ki iz leta v leto niza lasipeh za uspehom, če- tudd se še spKjprijema s te- žavami. Šmarska trgovska mreža je v celoti gledano, levji de- lež svojih naprav že realizi- rala in morda bi pri tem tu- di ostalo, če se ne bi kazale nove potrebe. Podjetje načr- tuje razvoj svoje trgvske mreže v treh fazah, od kate- rih prvi dve že kažeta pozi- tivne rezultate, medtem ko bo tretja v celoti končana le- tos. Tretja faza pomeni no- vogradnje v Kozjem in Šmar- ju ter obnovo stare trgovine na Grobelnem, ki bo dobila samopostrežno fimkcijo. Koz- janska »samopostrežnica« bo precejšnja in bo imela tudi mesnico in bife s toplo hra- no. To je za Kozje vsekakor korak naprej. Šmarje bo s tretjo fazo Jelšinega progra- ma dobilo moderno urejeno samopostrežno trgovino, kjer bo potrošnik lahko dobil vse vrste tehničnega materiala. Trgovina, velika okoli 220 m-, Miloš Klanjšek, direktor tr- govskega podjetja Jelša: »!5e naprej .se bomo trudili, da bodo potrošniki čimbolj za- dovoljni.« bo imela še precejšnje skla- dišče, tako da bo celoten kompleks zajemal okoli 800 kv. m. Ker se bo dosedanja teh- ničii^ trgovina presglila .čeg nekaj dni v pravkar omenje- ne prostore, bo trgovskemu podjetju Jelši v Šmarju na razpolago prejšnji lokal,' v katerem nameravajo urediti trgovino s steklenino, ki jo je Šmarje močno pogreš^o. Tovrstnega trgovskega lokala ni vse od Celja pa do Šmar- ja. Trgovsko ix>djetje Jelša načrtuje naprej. V banki imajo program za novo četr- to fazo razširitve svoje trgov- ske mreže, ki jo bo seveda spremjala še obnovitev ob- stoječih objektov. Program četrte faze predvideva dve samopostrežni trgovini: v Mestinju in Rogaški Slatini, kjer bi v spodnjih prostorih bila še kmetijska apoteka. Oba objekta bi skupaj meri- la okoli 700 m-, dela pa naj bi se začela že letos. Zaradi dobrega poslovanja in torej ugodnih poslovnih rezultatov trgovsko podjetje Jelša iz Šmarja nima težav pri najemanju kreditov za svoje načrte. Nekoliko težje je z lastno finančno udelež- bo, vendar v Šmarju upajo, da bodo prebredii tudi to in da bo T nekaj letib trgovska mreža če že ne dobra, i>a ^-saj zadovoljiva. Veliko lažje bi namreč bilo, če bi lahko misliM smo na novogradnje. Zaradi precejšnjega števila manjših lokalov po podeže, lju, ki še vedno niso oprem- ljeni povsem zadovoljivo, je razvoj nekoliko oviran.' tremi tedni je bil obn.' lokal na Vinskem vrte kaj prej Virštanj in '■ Za konec še to: tr?' podjetje Jelša je 2a '■ fazo izgradnje trgovske že dobilo od banke 106 milijonov, ostalo, vrednost je okoli 400 r nov, pa so prispevali ' Spodbud je torej več Ki' volj. MILENKO STRi Novo trgovino s tehničnim blagom v Šmarju pravkar končujejo. Trgovina jP P^, Jelšini samopostrežbi in bo odprta v prihodnjih dneh. (Foto: M. ^k22^ 6. junij 1974 NOVI TEDNIK — stran 5 CELJE: TUDI MAJOLKA pričakovanja so se ures- ničila. Tudi kolektiv Ma- jolke se je odločil za pri- stop k integriranemu pod- jetju, ki ga bodo sestav- ljali kolektivi doslej sa- niostojnih gosf.nskih or- ganizacij Na-na. Ojstrice, pošte. Ljudske restavraci- je, Zvezde in Majolke. V tem ko se je prvih pet kolektivov odločilo za sku- pno pot že na referendu- mu v prvi polovici maja, so pri Majolk' rekh svoj da šele v ponedeljek. Od šestintrideset članskega ko- lektiva je za integracijo glasovalo 30 proti so bili štirje, medlem ko sta bila dva člana kolektiva upra- vičeno odsotna. S pristopom Majolke je v celoti uresn čena zami- sel o integraciji tako ime- novanega komercialnega gostinstva v Celju oziro- ma v občini. Ne glede na to, da se je Majoika šele zadnji hip odločila za ta korak, so priprave na usta- novitev novega podjetja tekle nemoteno. Vrh tega so kolektivi že v tem času priprav na skupno pot iskali najrazličnejše oblike sodelovanja in tako i>otr- dili, da je bila misel o združitvi več kot uteme- ljena. Ne samo zaradi or- ganizacijskih, vprašanj, marveč tudi ah predvsem zaradi ekonorhskih intere- sov in podobno. MB BAZENI ODPRTI V ŠOŠTANJU Te dni jf TVI) Partzan Šo- štanj, ki upiavLja s komplek- som tri-li bazenov z ogrevano vodo. odprlo letošnjo kopalno sezono. Obiskovalcem oziroma k()pa!c>ni so na voljo trije ba/.eni, in sicer za plavalce bazen S.'? x 2.5 m, za neplaval- ce 25 x 18 m in za otroke 10 x 7 m. Temperatura vode v vseh treh bazcnili je okrog 2S stopinj Celzija. Vstopnina za odrasle .je enkratno 7y din. rae-sečno .")0 din, za otroke en- Itratno 3 din, mesečno 30 din. V sklopu kopalLšra je tudi ""e, ki Ka upravlja gostin- sko podjetje Kajuhov dom * SoStanJu. Vsekakor bo odprtjk ogre- vanih bazenov t i^oštanju ■naraikoga privabilo na kopa- nj«. 6eprav vteme še nI po- »•sem poletno ustaljeno. V. K. JUBILEJ 1" j^^^f^^^ 8^^^ ^ 12. junija bo dopolnil šest- deset let Franc Rojšek-Jaka, narodni heroj, generalni ma- jor v pokoju .n predsednik občinsice organizacije ZB NOV v Celju. Kot sin male- ga kmeta iz, okolice Ljublja- ne, delavec in aktivni udele- ženec v predvojnem delav- skem gibanju je Pil sprejet v ZK leta 1940. Takoj po razpadu Jugosla- vije .se je vključil v narod- noosvobodilno gibanje, zbi- ral orožje in ga spravljal v prve partizanske logorje na Molniku, Pugledu in Polici. Po' vstopu v partizane je bil borec, vodnik, komisar ba- taljona in je v IL grupi od- redov sodeloval v vseh bor- bah. Bil se je v težkih bor- bah na Jančah in pri formi- ranju Gubčeve brigade pre- šel v to brigado, kjer je bil komandant bataljona. Sep- tembra 1943 je postal ko- mandant Ljubljankse briga- de. Ž njo je likvidiral nem- ško postojanko Osredek. Vo- dil je borbe na Kureščku, t^ke. defenzivne. b«ri)e..-^. ob-. nemški ofenzivi na Ilovi go- ri, na Mokrcu, Polomu, Hrastu, borbe za osvoboditev Vrbovskega na Hrvatskem, dalje borbe decembra 1943 v Gorskem Komarju, na Hre- Ijinu, Delnicah itd. Posebej je treba omeniti zelo uspe- šen napad, ki ga je na čelu svoje brigade izvršil na utr- jeno nemško postojanko Hreljin, kjer je bilo zaple- njeno vse orožje postojanke. Julija 1944 je odšel na Pri- morsko, kjer je bil najprej namestnik komandanta nato pa komandant XXX. divizi- je. Z njo je pozimi vcdil težke borbe na Trnovski pla- noti in Črnem vrhu p>o Vi- pavski dolini na Golu in Predmeji ter na Krasu. So- deloval je še v mnogih dru- gih velikih akcijah in bor- bah pri Dobu, Ajdovcu, šumberku. Jelenovem žlebu, Ribnici, Kostanjevici, napa- dih preko nemške meje itd. Nazaldnje je bil v Celju kot komandant garnizije do leta 1966. Od leta 1967 je predsednik občinske organi- zacije ZB NOV in je k afir- maciji le-te osebno ogromno pripomogel. Poleg reda na- rodnega heroja jma še vrsto visokih vojnih in državnih odlikovanj. Sft na mnogr* ■^»ta! , ODMEVI Deseti kongres Zveze komu- nistov Jugoslavije je globoko odjelmil med našimi ljudmi povsod po Jugoslaviji. Tri občane žalske občine smo vprašali po njiliovem mne- nju o kongresu. IVAN POTEKO, zaposlen pri združeni enoti KK Hme- zad na Polzeli: »Najpomemb- nejša je izvolitev tovariša Ti- ta za predsednika ZKJ brez omejitve mandata in poudar- jene vloge samoupravljanja delavcev na principu del^at- skega sistema v organizacijah združenega dela.« JOŽE LEBIC, zaposlen v Tovarni nogavic na Polzeli: »Značilno za deseti kongres se mi zdi piizadevanje za ugotovitev vseh pomanjklji- vosti v razvoju ZK ter obe- nem sprejemanje nalog . za pravilen in uspešen razvoj partije. IzvoUtev tovariša Ti- ta brez omejitve mandata pa je vsekakor enkraten izraz neomajnega zaupanja naše- mu predsedniku.« EMIL PINTER, zaposlen v Hmezadu 2alec: »Menim, da je deseti kongres mejnik v razvoju našega družbenopoli- tičnega življenja. Komunisti so ostro napadli vse nepra- vilnosti ter si natančno začr- taU pot nadaljnjega razvoja. Osrečuje me izvolitev tovari- ša Tita. Delegatski sistem je odprl ncjve možnosti v razvo- ju našega samoupravljanja. Tekst in foto: T. Tavčar JOŽE DROFENIK Jože Drofenik se je ro- dil v Pristavi nad Mestin- nm. Po končani gimnazi- ji se je odločil za učitelj- ski poklic, za kar so ga vzpodbujali tudi sorodniki. Po opravljenem šolanju na učiteljišču je pričel učiti na osnovni šoli v Olimju. Tu in že prej m učiteljišču je sodeloval z učitelji na posebni šoli. Prav ta pomoč in vsakda- nje srečavanje prizadetih otrok sta ga pritegnili. Pričel je razmišljati o študiju defektologije. Od razmišljanj do uresničit- ve ni preteklo mnogo ča- sa. Kot izreden študent je kmalu končal študije or- topedagogike. Njegova prva »nova« zaposlitev ga je pripeljala na celjsko posebno šolo, kjer je pod njegovim mentorstvom na- stala prva skupina štu- dentov ortopedagogike. Prav iz te skupine je naj- več študentov diplomira- lo in postali so izredno uspešni defektologi na celjskem področju. Jožeta Drofenika so kasneje ime- novali za vodjo oddelkov in Doma na Dcbrni. Tu je pomagal pri usposobit- vi doma, v katerem se je letno usposobilo okoli 100 gojencev. Pred dvema le- toma je pričel voditi cen- te? strokovnih šol na de- lavski univerzi v Celju ter se tako usjx)sobil še na andragoškem področju. Toda še isto leto se je vr- nil na jMsebno šolo, to. krat v Žalec, kjer je še danes ravnatelj. V razme- roma kratkem času mu je uspelo, da so v Žalcu ure- dili prepotrebne delavni- ce za strokovni pouk, s čimer se je v razvoju po- sebnega šolstva v Žalcu začelo novo obdobje. Po- goji za usposabljanje otrok so danes dosti bo- ljši kot pred leti. Vendar Jože Drofenik še ni zado- voljen. »Veliko je še tre- ba narediti«, pravi. »Do- študirati moram na drugi stopnji in se tako še bo- lje usposobiti za pomoč našim otrokom.« Jože Dro- fenik komajda ve, kaj je to prosti čas. Poleg šo- le in študija je tudi druž- benopolitično aktiven, vo- di aktiv komunistov, pro- svetnih delavcev, če pa mu le ostane kakšna uri- ca, jo posveti družini in sprehodom v naravi. Ven- dar mu za prostim časom ni žal. Vesel je, da mu je uspelo na posebni šoli v Žalcu narediti toliko, saj je svoje življenje posvetil skrbi za otroke, ki so tak- šne pomoči še kako po- trebni, da se vključijo v proizvodni proces. B. S. OBRAZI TURIZEM POCENI LETOVANJE Ob sedanjem porastu cen v notranjosta bi si seveda težko predstavljali, da temu ni tako tudi ob obali, kjer so cene v času »namakanja in praženja« še bolj sočne. Za- to letovati ni povsem enostavno, še poseoej za mladega človeka, ki nima »nabite denarnice«. Mladinska turistična poslovalnica »Popotnik« Celje je tudi letos poskrbela za poceni letovanje v ^etovišču »Go- ran — Savinja« v Makarski. Bivanje v prijetno urejenem kampu bo zelo pestro, saj bo več športnih in zabavnih prireditev, uprava pa bo organizirala tudi izlete na bližnje otoke. Za tiste, ki želijo ah morajo poceni letovari sta naj- bolj zanimivi prva (od 22. 6. do 2. 7.) in peta izmena (od 13. 8. do 27. 8.). Ferialci bodo lahko pod šot )ri letovali dnevno za 49 dinarjev, ostali pa za 55, v vikendicah pa prvi za 60, drugi pa za 66 dinarjev. Druga, tretja in četrta izmena pa bodo veljale ferialce pod šotori 56, >stale 61,50, v vikend hišicah pa 65 dinarjev, nečlane pa 7l,50. »Popotnik« pa je v vseh izmenah poskrbel tuui za pri- vatna ležišča. Skratka, »Popvotnik« bo tudi letos mnogim omogočil ceneno letovanje. ms V NEDELJO V KOZJE! Vseslovenski zbor planincev — poštarjev, sedmi po vrsti, bo v nedeljo v Kozjem. Tu se bT zbralo preko 1300 planincev, ki se bodo v Kozje pripeljali s 40 avtobusi. Pri- hajali bodo iz vse Slovenije, organizator letošnjega zbora pa je planinsko dioištvo PTT Celje. V Sloveiiji so v okvi- ru PTT organizacij tri planinska društva: v Ljubljani, Ma- riboru in Celju. In slednjega je doletela čast, da organi- zira vseslovenski planinski zbor poštarjev — planincev. Odločili so se, da bo ta zbor pripravili v Kozjem. Zakaj? Ker je zelo malo znano vsem planincem, da imb Kozjan- sko nizko gričevje, ki je za planinca prav tak privlačno kot visoka gorovja. Ali vsaj bilo bi naj. Po končani kratki proslavi v nedeljo v Kozjem se bodo planinci odpravili na bližnji Kozjek in Veternik, če- prav jim bo oddaljenost branila, da bi se tam dnlj časa zadržali, če pišemo o oddaljenosti moramo povedati, da bo veliko gostov prišlo iz Primorske, Gorenjske, pa tudi sosednje Hrvaške ter gostje iz Srbije in Bosne Vsem tem se bo kmalu mudilo domov, čeprav bi se radi še zadržali med prijatelji — planincf iz Slcrv^enije. 300-člansko. planinsko društvo (tolik) šteje celjsko dru- štvo planincev poštarjev PTT Celje) se polno zaveda vse odgovornosti,, ki si jo nalaga z nedeljskim srečanjem Pri svojem delu nalete v delovni organizaciji na veliko razu- mevanje, zato nimajo niti denarnih težav. Koi vemo, se z njimi bore vsa planinska društva v Sloveniii, zato vedno bolj težijo k temu, da bi se društva organizirala v okviru različnih delovnih organizacij. Organizacija PTT pa je to že sprejela za svojo obveznost, zato ni čudno da njihovo društvo tako polno živi in tudi dela. Lansko leto so tako srečanje organizirali v Logarski dolini, letos pa se priprav- ljajo na veličasten zlet v Kozjem. Želimo jim lepo vreme in dobro razpoloženje. Slednjega jim namreč nikoli ne ..naajjkfea. . . .._ , _ ■ z. S. Znano je že, da se vsako leto ob zaključku šolskega leta ali za 25. maj, šolska mladina odpravi na izlet, ka- terega namen je, da bi spoznala svojo domovinOj njeno bogastvo in njene znamenitosti. Do letošnjega šolskega leta ni bilo težav pri organiziranju poučnih izletov oziroma po- tovanj, saj je poleg 30" b komercialnega popusta prevoznika dodala počitniška zveza za svoje člane še 30-odstotni re- gres. Sredstva za regresiranje je dobila od republiškega sekretariata za finance. Kljub temu, da se dejaraost po- čitniške zveze širi iz leta v leto in da so prevozhi stroški vsako leto višji, je letos dobila manj sredstev kot lani. Organizacija s 30.000 člani je zaradi« raizSirjene dejavnosti in večjega števila potovanj mladih sredstva že razdelila in je bila prisiljena da s 28. majem za nedoločen čas ustavi regresiranje. Zaradi tega je biia v Ljubljani »Javna tribuna« (30. maja t. 1.), na kateri so mladi ix>vedali svoja mnenja glede stališča počitniške zvetze. Na razpravi so se spraševali, zakaj se za njihove dejavnosti ne najdejo sredstva, medtem ko se jih veliko nameni za dejavnosti, katere tudi sami negativno obravnavajo. Sprejeli so .sklepe, ki jih bodo predložili republiški skupščini, da ustrezno ukrene. M.\RTA (^LE2 KNEŽEC: PRIUUBLJENA IZLETNIŠKA TOČKA Te dni ima Knežec nad Rogaško Slatino precej obi- skovalcev, ki so največ turisti pa tudi bolniki iz zdravi- lišča. Knežec, kjer stoji hiša Kidriče\-ih, nekdaj last enega najpomembnejših literarnih zgodovinarjev Franceta Kidri- ča in takorekoč drugi dom njegovega sina Borisa, ki je hodil na Knežec na počitnice in tukaj tudi snoval svoje zamisli (v hiši je tudii muzej, posvečen obema slavnima rojakoma) je že od nekdaj znan kot izletniška točka. Nanj boste prišli mimo hidroterapije, pekarne, Narodne banke naravnost proti cerkvi na cesto, ki pelje na poko- pališče. Nekako na sredini hriba, pri koritu za vodo, sje pot odcepi na levo v gozd. Po prihodu iz gozda greste med njivami do lepe kmečke hiše, ki že stoletja nosi ime Knežje ali Kneževec. Na hiši je tudi plošča revolucionarju Borisu Kidriču m njegovemu očetu Francetu, vsekakor pa se splača pogledati tudi muzej. Ključ dobite, če hiša ni odprta, v bližnji gostilni, kjer se lahko tudi okrepčate. Žal je Knežec s hišo Kidričevih vse premalo znan več- jemu krogu ljudi, ki radi ob nedeljah zavijejo na izlet, združen z ogledom kakšnega pomembnejšega spominskega objekta. M. STRASEK 6. stran — NOVI TEDNIK Št. 22>-6.iunlija^^ RAZSTAVA INTARZIJV SLOVENSKIH KONJICAH v Slovenskih Konjicah so ob Dnevu mladosti raz- stavljali svoje slike trije mladi delavci: Franc Ratej iz LIP-a, ki dela intarzije, Slavko Slapnik iz Konusa, ki slika olja in Andrej Gračner iz LIK Savinja Celje, ki se tudi ukvarja z intarzijami. Na sliki Franc Ratej ob eni svojih intarzij. ZGLED VLEČE! Vsak količkaj politično ori- entiran občan bo vedel, da je do sporazumevanja okoli delitve osebnih dohodkov pri- šlo ob razpravi okoli social- nega razlikovanja, le ta pa je bila del plebiscitarnega osva- janja idejnih napotkov v pis- • mu predsednika Tita. Tak uvod je bilo treba za- pisati, da bi se spomnili, kaj je temelj družbenemu dogovarjanju in samouprav- nemu sporazumevanju. Druž- beni dogovor in na njego- vi osnovi zgrajeni številni sa- moupravni sporazumi so to- rej predvsem politična, sa- moupravna, če hočemo tako reči, celo razredia kategori- ja, ki naj zagotavlja za ena- ko delo vsaj okvirno enake dohodke in hkrati zagotav- lja temelje socialnega miru z razumnimi vzponi med naj- nižjimi in najvišjimi dohod- ki in ki naj odpravi soci- alistično povsem nesprejem- ljive dohodkovne vire, ki ne temeljijo na opravljenem in ovrednotenem delu. To je treba zapisati, ker prihajamo do spoznanja, ka- ko so družbeni dogovor in samoupravni sporazumi kljub draginjskim korekcijam mno- gokomu pretesni, kako se škarje socialnih razlik zopet širijo in ko dogovarjanje ter sporazumevanje ne omejuje dovolj učinkovito — vsaj ne tako kot stanje žiro računa. Nedavna razprava o nagra- jevanju in nadomestilih za voljene in imenovane fun- kcionarje na seji sveta os- mih občin v regiji je sproži- la precej razprav. Kot smo že zapisali v poročilu o po- skusu vskladitve na seji sve- ta osmih občin, moremo ob- čine v celjski regiji razvrsti- ti v tri skupine. V takšne. ki so družbeni dogovor vskladile z republiškim do- govorom (Celje, Laško, Slo- venske Konjice, Žalec in Mo- zirje), takšne, kjer zatrjuje- jo, da si v okviru dogovora ni moč zagotoviti ustreznih kadrov (Velenje) in končno takšne, ki imajo proračun- ske težave (Šentjur, Šmar- je). V času, ko poteka akcija, da bi sporazume vsklajevali glede na načela v panogah po karakterističnih poklicih in tudi po teritorialnih nače- lih bi morali v okviru ene regije res doseči lečjo enot- nost. Ni prav, da bi od ob- čine do občine bile preveli- ke razlike ali celo takšna ne- skladja, ko bi funkcionarji v občini s številnejšimi in zapletene j šimi problemi ne bili ustrezno nagrajeni, kaj- ti večji problemi so, več se od ključnih funkcij tudi pri- čakuje. Najbrž niso v tej smeri razmišljali delegati na zadnji seji občinske skupšči- ne v Laškem, ko so glasova- li za amandman, ki bistveno zmanjšuje postavke za neka- tere imenovane funkcionar- je. Končno občinski sporazu- mi ne fiksirajo dohodkov, marveč določajo zvečine va- riacije. To variacijo bi bilo treba izkoristiti za nagrajeva- nje po uspehu, ki se ga kon- čno da meriti in ki bi mo- rala vsebovati elemente dru- žbene in gospodarske rasti v občini. Zato bi bilo veliko bolj pomembno razpravljati o delovnih programih, o za- dolžitvah, nalogah in uspo- sobljenosti voljenih ter ime- novanih funkcionarjev. Nujnost, da bi v regiji vzkladili gibanje osebnih do- hodkov v okviru sporazu- rnov, nujno terja takšno po- dreditev družbeno zastavlje- nim normam tudi v vrhovih. Izvršni odbor Kmetijske zemlji, ške skupnosti občine Laško razpisu)e delovno mesto TAJNIKA SKUPNOSTI POGOJI: — najmanj višja izobrazba ustrezne smeri, — zaželena praksa, — moralno m družbeno politična neoporečnost. Interesenti naj pošljejo prijave na Izvršni odbor Kmetijske zemljiške skup. nosti občine Laško v 15 dneh po objavi razpisa. VELENJSKI UPOKOJENCI m mm Pred dnevi so imeli upo- kojenci iz Velenja svoj let- ni občni zbor. Bil je dobro obiska.a. Društvo šteje tre- nutno 1.205 članov in je ze- lo aktivno, žal pa je umrlji- vost članstva velika. V letu 1973-74 je umrlo kar 74 čla- nov. Upokojenci imajo svoj klub z bifejem in dom na lepem kraju. Okolico doma pravkar na novo urejajo, ta- ko da bo okolje še lepše, iz poročila predsednika druš- tva Franca Zganka smo pK>v- zeli vrsto uspešno iizvedenih akcij, pa tudi dokaj smel načrt za delo v bodoče. Med drugim so organizirali zbi- ranje sredstev med člani za pomoč pri gradnji novih oddelkov slcvenjegraške bol- nice in v ta namen zbrali 20.460 din. Ob razumevanju Rudnika Velenje so dobni po- lovične deputatne karte za člane — rudarske upokojen- ce z nizkimi pokojninami, kar predstavlja 823 ton pre- moga. Akcijo nadaljujejo tu-; di letos in upajo, da ne bodo razočarani. Svojo zavest so velenjski upokojenci doka- zali z udeležbo pri zadnjih volitvah, z enotnim glasova- njem za združitev delavske- ga in kmečkega zavarovanja. Gmotno so podprli izgradnjo partizanske šole v Cerknem, Dom v Kumrovcu, Onkološ- ki inštitut v Ljubljani, da- rovali svoj prispevek za pra- por Koroških borcev Šaleške doline — skrat-ka, prav pov- sod so prisotni in delavni. Zlasti še skrbijo za rekrea- cijo svojega članstva. V le- tu 1973 so organizirali kar 10 izle^v, ki se jih je ude- ležilo 888 članov, torej več kot dve tretjini vseh včlanje- nih. Razumljivo je, da je starejši človek potreben raz- vedrila in sprostitve, zato je prav, da odbor s to pra- kso nadaljuje. D^l sredstev so namenili obdaritvi soci- alno šibkih članov cb raznih praznikih in jubilejih. Spom- niU so se 178 članov, ki so jih obdarili in z obiski raz- veselili. Letovanje ob mo- rju so omogočili 21-tim čla- nom, skušali Pa bodo to šte- vilo še p>ovečati. Potrebne fi- nančne vire črpajo iz dejav- nosti bifeja, ki je na voljo vsem. Iz denarja, ki je bil od leta 1966 daije zbran iz naslova stanovanjskega skla- da in kreditov v občini Ve- lenje, je velenjsko društvo pridobilo 9 enosobnih sta- novanj in 16 garsonjer. V bli- žnji bodočnosti je predviden nakup še 13 garsonjer. To je sicer velika pridobitev, toda še vedno imajo 47 pro- šnjikov. Mnogo zaslug pri reševa- nju stanovanjskega proble- ma ima vsekakor direktor stanovanjskega podjetja Ve- lenje — Ivo Gorogranc, ki ■ za stisko upokojencev pci zal polno razumevanja, dr, štvo ima v načrtu grafrc novega doma upokojei.:^ Dom naj bi veljal nad n. lijardo starih din, bil bi j sodobno opremljen in ca stanovanj' za upokojence do stopne. VRTAČNU Celjska 7, Velen; PODRUŽNICA CELJE SKRBNI VARČEVALCI Sklep sveta mentorjev pionirskih hranilnic pri celjski podružnici Ljub- ljanske banke o sklicanju pcksvetov o delu pionirskih hranilnic v okviru po- sameznih občin so doslej uresničili že v - šentjurski in šmarski občini. Srečanje mladih hranilničarjev šmar. ske občine so pripravili ha osnovni šo- li v Podčetrtku, v zibelki organiairane- ga pionirskega varčevanja pri nas. Bi- lo je vzorno in takšno kot bi si ga ze- leh še drugod. Vtem ko je o začetkih pionirskega varč^evanja na šoli v Podčetrtku spre- govorila učenka in direktorica pionir- ske hranUnice Mateja Drobruč je o de- javnosti in uspehih pionirskih hranil- nic v šmarski občini poročal mentor pionirske hranilnice na šoli v Rogatcu Jože Žnidarič. Mladim varčevalcem in njihovim mentorjem pa je če.stital tudi direktor celjske podružnice Ljubljan- ske banke Zdravko Trogar. Srečanje so izkoristili še za otvori- tev razstave »denar skozi čas«, ki jo je pripravil znani zbiralec starega denarja Vinko Jordan iz Gotovelj. V šmarski občini dela deset pionir- skih hranilnic, ki vključujejo 1.810 mla- dih varčevalcev, medtem ko so imeU hranilnih vlog skupaj ob koncu marca letos skoraj za 32 milijonov starih di- narjev. S posveta mladih hranilničarjev in njihovih mentorjev šmarske občine v Podčetrtku ZKJAGNENICA Delo komunistov v krajev- nih organizacijah ZK se v mnogočem razlikuje od dela v osnovnih organizacijah v de- lovnih organizacijah. Večina članov ZK se namreč orga- nizacijsko poveže tam, kjer dela, medtem ko v kraju, kjer živijo, praviloma niso ta- ko aktivni. O tem, kako po- teka delo v krajevni organi- zaciji ZK Jagnenica, smo se pogovarjali s sekretarjem Francom Kmetičem. F. Kmetic: Čeprav so v na- ši organizaciji člani iz dveh dokaj velikih krajevnih skup- nosti — Jagnenice in Svibna..^ smo zelo majhna organizaci- ja. Le 7 nas je. Vzrok je v tem, da se je večma komu- nistov organizacijsko poveza- la v svojih podjetjih. V pro- gram si sicer vsakič zastavi- mo, da bomo koga od aktiv- nih krajanov sprejeli v ZK, vendar vse mlade člane, ki jih sprejmejo po naših pred- logih, vključimo najprej v or- ganizacije v podjetjih. Tu se lažje seznanijo s samouprav- ljanjem tn se vključijo v po- litično delo, kot na terenu. Zanima nas. na katerih po- dročjih se ključujete v delo in katere temeljne cilje si zastavlja vaša krajevna orga- nizacija? F. Kmetic: Delamo pred- vsem po pobudah občanov ali organizacije Socialistične zve- ze. Glavna področja našega dela pa so pravzaprav vse ti- sto, kjer dela krajevna skup- nost. Tako smo se angažira- li pri elektrifikaciji Zagrada, IHANC KMETIC zadnjega zaselka brez ele! ke v KS Svibnc Odlično 10 smo opravili tudi ot» davnih volitvah. Tu se je bolje pokazalo, da znajo tudi komunisti iz delo' organizacij aktivni na I nu. Vsi smo delali, razn' volilni material ali sod&l 11 v komisijah. Komuniis*' niso vezani na terensko ' cesto priskočijo na pomo jih rabimo. Tudi zaradi je vpliv in vloga ZK prebivalci močno p^orasia nekaj naj omenim. Y' smo naredili za zmanJŠ vpliva religije na našemi močju in med drugim ' gli s tem večjo akcijsko ' nost. Pa tudi mladi dane majo več klerskih shod' B. STAMJ* y^6.|unl| 1974 NOVI TEDNIK — stran T Pot do repertoarja olorogli mizi NT o re- 'toarni podobi Slovenske- liudskega gledališča v Ce- ' (bila je pred meseci) in 'opravi o idejnopoi.t.čnih lenih igre Kralj Malhus je ^ z več stram (tudi z gle- lišlce) izrečena želja, naj ^ snovanju prihodnjega re- ^oarja celjskega gledališča deluje več družbenih orga- nov. Lahko bi našteli več jfolcov in m >tivov za to j)udo. Vsaj dva si zasluži- ^ jih omenimo, 'ijajprej tistega, ki pred- jvlja srce novih samo- jravnih odnosov v kulturi I ga lahko imenujemo po- ^bljanje kulture in kul- ijjje politike. Sestavljanje ^rtoarja je politika — ne ' idejnoestetska. Ce je to js, potem repertoar v konč- [ 'podobni (vsebinski, umet- iškoestetski in idejnopoi - ^i) ne more biti nikogarš- ji monopol ali izključna ravica in oblast. S politič- jm jezikom bi se cicer lah- zadovoljili s teoretično loenostavitvijo, da mora ime- I delavski razred, občan in lelovni človek /pLiv nu re- prtoar. Praktična izpeljava Bga načela o podružbljanju tdturne politike pa zahteva ) mehanizmu tega podruž- bljanja. In zdaj smo pri drugem osnovnem vzroku. Niti kul- tama skupnost niti letos prvič izvedeni družbeni do- govoTi o splošm in skupni porabi niso dovotj konkret- \bo, razen splošnih opomb [Mtema skupnost je bila I strani SLG Celje seznanje- na predvsem o štsviiu pred idenih repertoamih del), so- blikovaU repertoarne politi- i celjskega gledaasča Ne ito, ker gledališče tega ni »volilo aU hotelo. Bolj zato, 8 domnevamo, ker je o po- ružbljanju kulturne politikt žje načelno razpravlja.ti, kot i ji s konkretnimi oblika- li utirati pot v naše življe- le in razmišljanje. Tako je prejšnji leden ko- misija za idejna vprašanja ri komiteju občoiske kon- Rrence ZKS Ce.je sklicala K>govor z nekaterjni kultur- političnimi in družbe- delavci o življenju m lelu celjskega gledališča, ^edvsem pa o idejnoestet in idejnopolitičnih os- lovah okvirnega repertoarja 6 sezono 1974/75. Morda je koga motilo. Ker ^tl^^ sklicatelj pogovora Zveza komunistov. Mimjgre- de — nihče ni omenjal tega, da razen notranjih organov SLG niti lani niti letos o re- pertoarju ni nihče razprav- ljal. To nikogar ni motilo In kot se zdi — če je- bilo oblikovanje repertoarja do- slej umetniški akt posamez nika ali skupine v SLG, je to, kot mislijo nesateri, po vsem v redu. To ni monopol. Monopol je ali poskus pri- laščanja gledališča je, če o repertoarju razp-.-avlja mal- ce širši krog prijatsljev gle- dališča, kulturni m drugi de- lavci. Za ene je torej pogo- vor o repertoami podobi SLG Celje začetek procesa po- družbljanja snovanja in do- končnega oblikovanja reper- toarja, za druge pa je to poskus monopola pjliitkeali ZK nad umetniškim diha- njem te pomembne kultume ustanove. Upravičeno se je na po- svetu nekdo vprašal, ali se bojimo podružbljanja kultu- re? Ah se ti branilci kultur- nih monopolov ne zavedajo, da vodi taka pot k drugač- nim vrstam monopolov? In da daje izhod iz te možne dvojne mejne situacije le podružbljanje kulturne poli- tike. Le družbeno dogovarja- nje. Le svobodna menjava dela. Le subjektivna vloga človeka, delavca, občana v kulturnem ustvarjanju. Saj ni mogoče zajeti naen krat vseh resnic. A vendŽr je realnost tu. Dogova.jarno se. V tem dogovarjanju bo- mo morah sprejeti kakšno vsak na svoj račun. Kot se je letos že zgodilo. Ne .-e ti- sti, ki delamo zunaj materi- alne proizvodnj«'. Vsak. Tu- di kulturniki. Še posebej pa tisti kulturni delavci, ki de- lajo v gledališki ustanovi. V hramu, ki je na očeh vsako leto na več kot dvesto pred- stavah in se iz oči v oči sre- čuje z občinstvom. Razstavlja svoje kulturno blago m pK)- slan^tvo. To poslanstvo pa ni zastonj in ni samo seb. namen. Gledališču, ki je sa- mo sebi, všeč, k sreči naše celjsko ni, ni usojeno doži- veti mnogo let. V ta okvir razmišljanja so- di tudi podatek, da je SLG Celje slovenska, nacionalna kulturna ustanova. Njeno umetniško izžarevanje je si- cer poudarjeno na širše;n celjskem območju, vendar po svojem poslanstvu in kako- vosti prerašča regionalm prostor. Že samo iz te opredelitve je raziunlijdva teimja ZK, iz- ražena je bila tudi na pogo- voru, da glMališče doživlja stalni umetniški razvoj in da še bolje izrazi svoje kiultuT- no poslanstvo kot socialistič- na angažirana ljudska in ka- kovostna kulturna ustanova. Družbeni organizmi Celja in območja zagotovo ne t>o- do sledili pavšalnm, eno- stranskim ali celo zavestno izkrivljenim kritikam dela celjskega gledališča. Kajti ne- izmerna kulturna škoda, še zlasti, če znamo gledati ne- koliko let v prihodnost, bi nastala, ako bi se utrjevalo prepričanje, da moramo gle- dahšče meriti samo z milijo- ni, ki jih združujemo za nje- govo delo. Najbrž ni mnogo takih, ki tako mislijo. A če so, naj ponovimo — tudi kulturno delo je produktivno delo in kultura je del združenega dela. Ce bomo hoteli združeva- ti širši krog občinov z de- lom in življenjem gledališča, bomo morali SLG Celje bolj odpreti ne le z novimi abon- maji in s povezovanjem z amaterskimi kulturnim: de- lavci. Pač pa še z drugim, lahko menda rečemo, bistve- nim delom odpiranja gleda- lišča — to je bo.] demokra- tično snovanje repertoarja. To je takšno nastajanje .-e- pertoarja, ki bi dajalo mo- žnosti več ljudem L>kvimi program dopolnjevati, ga kri- tizirati, spodbujati njegovo izvedbo in podobno. Ne z deli licitirati. Kar spet ne pomem, da razpra/Ljalci ns pogovoru ne bi smeli izreč; zadržanosti ali pa krtičnih mnenj glede posameznih del okvirnega repertoarja. Taks nih misli sta bili deležni dve deli. Spomenik in Ščuke pa ni. Ostaja namreč dejstvo, da je končni oblikovalec re- pertoarja vendarle SLG — ne le pri izbiri del, temveč tudi pri njihovi postavitvi. V okvirni repertoar za pri- hodnjo sezono so v SLG uvr- stili tale dela: Moliere Lju- domrznik, Finžgar Razvalina življenja, Partljič Ščuke pa ni, Žmavc Pavliha en dan kralj, Vudler Perpetum mo- bile, Goethe Torquato Tasso, Musset Lorenzaccio in še druga. To je bilo nekaj odmevov na pogovor, o katerem so si biU razpravljalo! enotni,' da je bil koristen. Res je, da nekaj tem še čaka na raz- člembo. Zato bi bilo prav, da bi se odbori kulturne skupnosti Celje lotili nekate- rih aktualnih tem kulturne- ga življenja. Dobro bi tudi bilo, če bi končno nekdo posadil v rast idejo o klubu kulturnikov celjskega ob- močja. J. VOILJ^AND Vodnik po velenjskem ^radu Te dni nas je maribor- ska založba Obzorja pre- senetila z novim zvezkom popularne serije kulturnih m naravnih vodnikov Slo- venije. Zbirka, ki ima na- men seznaniti kar najšir- šo javnost z lepotami naše domovine in njenimi umetnostnimi dosežki, šte- je doslej že preko 40 zvez- kov. Zadnji med njimi je posvečen velenjskemu gra- du in njegovi zgodovini. Avtor knjižice IVAN STO- PAR je tokrat spregovoril o gradu, ki sodi med naj- bolj reprezentativne sred- njeveške grajske stavbe na Slovenskem. Po kratkem zgodovin- skem uvodu, v katerem nas seznani z zgodovinski- mi podatki, doslej raz- tresenih po številnih, včasih težko dostopnih znanstvenih publikacijah, nas popelje na ogled gra- du. Six>toma opozarja nje- gove obiskovalce na stavb- ne posebnosti preteklih dob, ki bi jih sami nema- ra prezrh. Bistvena sesta- vina vodnika pa je avtor- jevo razmišljanje o stavb- ni zgodovini objekta. Tu gre predvsem za nove u- gotovitve, ki imajo širši pomen. r°'ou v C j^^'-^^^^^ reviji otroških in mladinskih pevskih »'mua-i'-" riastopil tudi dekliški pevski zbor Pedago- tn 7'^ vodstvom Vida Marcena odlično pesmi. Foto: B. Stamejčič Iz dnevnika SLG^ Repertoarna izhodišča III Idejnoestetska izhodišča, ki smo jih skušali formu- lirati v prejšnjih nadaljevanjih, kajpak anticipirajo tak- šno realizacijo šele v končni fazi gledališkega dela, v ustvarjalnem procesu, katerega rezultat je vsaka gleda- liška predstava posebej. Razumljivo je v to smer za- črtano že iskanje repertoarja, ki mora ustrezati najšir- šim potrebam po kulturni zadostitvi, v ožjem pa vsaj korak pred splošnimi željami hoditi po poti, ki se vsaj malo vije navkreber. Z drugimi besedami, če je v repertoarju določeno število komedij lahkotnejše smeri (ne v smislu cenene zabave), potem je lahko v vrhu sezone kakšen Goethe s svojim poslanstvom. Se- stavljanje repertoarja se na zunaj kaže kot sila prepro- sta zadeva. Toliko dram in toliko komedij, toliko kla- sike in toliko domačih del... Vendar to ni šablonska razvrstitev ali paberkovanje tako na srečo. Repertoar enega leta pogojuje repertoar drugega leta ali za kar pet let naprej. Kjer se na račun kvalitete popušča ali streže posameznim okusom, ki so dnevne ali nostalgič- ne narave, se utegne maščevati kasneje. Ze en sam pa- dec lahko sproži neustavljivo drsenje. Gledališče mora nenehno rasti in če v tej rasti nekolikanj pohiti in se potem slišijo glasovi — prehitro, pretežko — potem je pač gledališče dolžno prisluhniti tem glasovom. Korak bo nekoliko upočasnjen, vendar nikoli na račun kvali- tete. Ali je težnja po absolutni kvaliteti jamstvo za ab- solutno komunikativnost — o tejn pa drugič. J. 2. ^^Manevri" v Prizren v Celju je bilo od 27. maja do 1. junija XVII. srečanje gledaliških skupin Slovenije. Sodelovalo jih je osem, med njimi tudi trnoveljska Zarja z Javoršnikovimi Manevri v režiji Štefana žvižeja. Predstava - je dosegla lep uspeh, saj jo je posebna žirija uvrstila med tiste, ki bodo letos na Večerih bratstva v Prizrenu. Manevri pa nas bodo tudi predstavljali na letošnjem Tednu slovenske drame v Kranju. Na sliki je prizor z Manevrov (od leve proti desni: Srečko Centrih, Zoran Kriter, Jože Zagch ričnik in Irena Tkalčičeva). V prihodnji številki bomo objavili celostransko reportažo s XVII. srečanja gledali- ških skupin Slovenije, saj je bilo to srečanje ves teden osrednji kulturni dogodek na celjskem območju. Foto: DRAGO MEDVED Po seji 10 KSC Brez stanovanj Na zadnji seji izvršnega od- bora kulturne skupnosti v Celju so člani lO sprejeli do- končni finančni položaj kul- ture za tekoče leto. Potrditi ga še mora skupščina kul- turne skupnost-, ki je napo- vedana za 17. junij ob 17. uri. Skupščina ga bo morala po- trditi zaradi tega, ker so bi- le iz prvotnih postavk črtane takšne vsote, ki bodo bistve- no vplivale na nadaljnji raz- voj v kulturi celjske občine. Zaradi znanih težav novega financiranja kulture, ki se hrani iz meseca v mesec od dvanajstin v višini prejemkov lanskega leta, so v,-celot4 ie- padli naslednji projekti. V Celju ne bomo prišli do sne- manja dokiunentamega filma o Celju, odreči se bomo mo- rali denarju, ki je bil name- njen Tednu slovenskega fil- ma, odreči se bomo morali celotni finančni postavki, ki je bila namenjena za stano- vanja. To pomeni, da smo posredno odložiU reševanje kadrovskih problemov, ki na kulturnem področju niso za- vidanja vredni. Izpadle so tu- di nekatere maniše investici- je. Menda ni treba še enkrat poudarjati, kaj ^■se to pome- ni, kako važno je medseboj- no dogovarjanje, posebno v okviru regije. Letošnji progra^ mi bodo morali biti zato tem- bolje pripravljeni, kulturna skupnost pa bo morala kot samoupravna interesna skup- nost pokazati ambicijo, pa se- veda tudi sposobnost oprav- ljati vlogo koordinatorja kul- turne politike v občini z vpli- vom na dogovarjanje v celot- nem celjskem območju. Brez tega se bomo v naslednjem letu znašli v še težjem polo-- žaju. Vsi pa dobro vemo, da je mirovati na obstoječem stanju jipako stagnaciji. Tega pa si ne smemo privoščiti. DRAGO MKDVED 8. stran — NOVI TEDNIK St. 22 — 6. junil DOGODKI KRANJ: A. ARZENŠEK RAZSTAVLJA Gorenjski muzej v Kranju je pripravil v Galeriji v Prešernovi hi- ši razstavo miniatur petrovšliega slikarja Adlja Araenška. Razstavo so odprli v petek, SI. maja, odprta pa bo do 27. junija. Arzenskova dela smo zadnjikrat videli na našem območju leta 1973. ko je raz- sUvljal v Savinovem razstavnem salonu v 2alcu. ŠENTJUR: O VARSTVU PRI DELU v lesnoindustrijskem podjetju Bohor v Šentjurju so orgnanizirali seminar iz varstva pri delu za vse delavce, ki delajo na izpostavlje- nili delovnih mestih. Nekateri delavci so že opravljali Izpite, drugi pa bodo zadostili tej zakonski obveznosti v prihodnjih dneh. Seminar ni namen.jen le zgolj zaradi obveznosti, ki jo nalaga te- meljni zakon o varstvu pri delu, temveč tudi zato, da se delavci usposabljajo za varnejše delo, ker je to skoraj edina takšna prilož- nost J02K MIKLAVC ROGATEC: CICIBANI DELAJO cicibani otroškega vrtca Rogatec so pred dnevi odprli razstavo likovnih in drugih del, narejenih v vrtcu takrat, ko so njihovi starši v službi. Otvoritev razstave je bila v soboto, žal pa je trajala le dva dni, soboto In nedeljo. Kot pravijo, si je razstavo ogledalo pre- cej Rogatčanov in ne samo starši mladih ustvarjalcev. Razstava malčkov je prva tovrstna razstava, odkar je odprt novi vrtec. LJUBLJANA: ZA KUMROVEC IN KOZJANSKO Tudi letx>s bo na ploščadi Trga revolucije v Ljubljani (v slabem vremenu v Hali Tivoli) velika zabavno glasbe- na prireditev Za Kumrovec in Kozjansko, katere čisti do- hodek bodo prireditelji prispevali razvoju Kozjanskega in dograditvi Spominskega doma borcev in mladine v Ku- mrovcu. Vabilu za sodelovanje na tej veliki solidarnostni pri- reditvi se je odzvalo mnogo priznanih umetnikov, orke- strov, vokalnih solistov in glasbenih ansamblov. Njihova udeležba bo v nedeljo v Ljubljani hkrati izraz delovnih ljudi za ohranaitev in nadaljnjo obogatitev tradicij delav- skega gibanja, borbe za enakopravnost, za socialistične družbene odnose in krepitev moči naše samoupravne so- cialistične skupnosti. Na prireditvi v Loubljand bodo sodelovali Sonja Ga- bi-šček, Majda Jazbec, Majda Sepe, Marjana Deržaj, EMa Viler, Andreja Zupančič, Alenka Pinterič, Braco Koren, Oto Pestner, Simeon Gugulovski, Nino Robič, Plesni orke- ster RTV Ljubljana, New swing quartet. Kvartet Ultra 4, Ansambel Boogaloo, Veseh planšarji Francka Povšeta, Do- bil znanci. Veseli vandrovcki. Kvartet Savski val. Folklor- na skupina Savlje ICleče, Folklorna skupina Tine Rožanc, Partizanski pevSiki zbor, Tržaški partizanski pevski zbor. Koroški akademski oktet, APZ Tone Tomšič, Pevski zbor Posavje, Janez Hočevar-Rifle, Tone Fomezai-Tof, Frane Miilčinsiki-Jež6ik, Godba na pihala LM m drugi. Na svidenje v nedeljo na ploščadi Trga revolucije v Ljubljani! -mst- PODČETRTEK: DELEGACIJA S 13 ČLANI Novoizvoljena delegacija Krajevne skupnosti Podčetrtek šteje 13 delegatov. V njej so Ivan Amon iz Sopot, Stanko Amon iz Slak pri Ollmju, Srečko Anderlič iz Imena, Leopold Božlčnik iz Imenske gorce, Jože Brilej iz Podčetrtka, Ivan Drofenik iz .Sopot, Rudi Hun- ski iz Podčetrtka, Katica Jagrič iz Imena, Stanko Kolar iz Golo- binjeka, Jože Krašovec iz Podčetrtka, Anton Počlvavšek iz Imena, Ciril Počivavšek iz Sopot in Martin Petan iz Podčetrtka. -mst- BUČE: OBISK ZDRAVNIKOV Te dni bo obiskala vasico Buče na Kozjanskem trinajstčlanska cdravniška ekipa iz Starega Vodmata v Ljubljani pod vodstvom dr. Lavriča. Ljubljanski zdravniki bodo na Bučah pregledovali ob- čane domače krajevne skupnosti In preučevali življenjske navade domačinov, hkrati pa bodo ugotavljali socialne razmere, v katerih žive. Obisk zdravniške ekipe iz Ljubljane je drugi obisk, odkar sta se obe krajevni skupnosti pobratili. Namen pobratenja je medsebojna pomoč in pa spoznavanje ljudi iii krajev. -mst- LAŠKO: PREPEVAJOČA MLADINA Minulo nedeljo je bida v Laškem revija pionirskih in mladin- skih zborov iz vse občine. Nastopilo je osem zborov, skupaj okoli 250 mladih pevcev, pionirjev in mladincev. Presenetljivo spremembo v ta vsakoletni dogodek so prinesli zbori s podeželja, s podružnič- nih šol, ki so letos pokazali kvaliteto, ki se marsikdaj ni dosti razlikovala od tiste, kj jo dosegajo zbori centralnih šol. KDO ME BO IMEL Danes objavljamo zgodbo ma- tere, ki se je odpovedala trem svojim otrokom. Trem sino- vom. Dvema pred leti, zadnje- mu, ki čaka na ljubezen in star- še v celjski porodnišnici, pa v teh dneh. A šele potem, ko so jo poiskali na cesti, kjer je njen dom. v sobici za nedonošen- čke je ležal njen najmlaj- ši sin. Rodila ga je pred tremi dnevi, danes pa je star najmanj že štirinajst dni. Ona je bila pripravlje- na na razgovor in obliva- le so jo 5olze. Prepote- ni lasje, ki so se ji lepa- 11 med hudim porodom, so se že posušili. Bolni ška halja je skrivala nje- ne ženske oblike in prsi, ki bi morale biti polne sočnega mleka, so ostale suhe. Nedonošenček je bitjece, za katerega bi bi- la vsaka mati v skrbeh. Ona ni bila. Vedela je, da bo odšla, njen otrok pa bo ostal v bolnišnici, dokler ne bo dobil p>otrebnega varstva. Takrat se še ni vedelo, kje. Pri sebi ga m mogla imeti, ker je sama bre? strehe nad glavo, njen zadnji dom pa so bi- li celjski mestni zaTX>ri Tam je že večkrat vlo- žila glavo v sen. Moj poklic klateštvo »v Slovenske Konjice, kjer sem doma (iz okoli ce) ne grem, ker me je sram. Tam imajo v reji in skrbijo že za moia dva otroka, ki sta stara deve*^ . in sedem let. Tretjega iim ne nesem. Moi mož ni v službi, še nikoli ni delal več kot nekaj mesecev Živi na mojem domu, ka mor se ie priklatil in tam ostal. Jaz . . jaz pa sem ■šla od doma in on le ostal pri moiih starših Nič ni skrbel za otroke iaz sem uslii'^honka. no- tem na sem ogo- varjah, se še ni bila pri pravi j ena odFK>vedati otro- ku. Takrat je v njej še tlela iskrica upanja, da bo z nlm navezala traj- nejše stike z novim part- nerjem. Kdo je, ni znano ker jih je navajala več in različne. »Ko sem bila prvič v za- pK>ru, sem bila že noseča. Kazen sem odsedela, na prostosti pa nisem hote- la odpraviti plodu. Potem so me zopet zaprli zaradi klateštva. V spremstvu paznice sem odšla v po- rodnišnico, kjer so ugo- tovili že štiri mesece no- sečnosti. Kaj sem hotela drugega kot otroka dono- siti? Želim se zaposliti in tega otroka obdržati ker .«!e z njegovim očetom do- bro razumeva.« Konec pripovedi. Le to še, da ie bila zadnjo noč pred po- rodom naihuiša. Tavala da je po Celiu In nikjer ni imela človeka, ki bi li dal oDoro in posteljo, ko so bili pooadki že neznos ni. Od Maribor.skp ceste se le v nevihti odnravila v bolnico in tam ob sedmi uri zjutrai rodila. Po sledeh priDOvedi Skesan obra»., solze v očeh, želja po delu, bi nas skoraj premamili, da bi zapisali zgodbo tako kot je bila povedana. In nič ne bi dodali. Pa ji m- smo čisto verjeh, ker ni- smo mogh razumeti, da je neka mati lahko taka. Človek lahko greši, zabre- de v svojem življenju, a se F>onovno dvigne. In če je katera moč, ki to zmo- re, je to materinstvo, ki se je pripravljeno vsemu odpovedati. Pri B. M. pa smo začutili, da je sled- njega premalo. Začeli 5mo zgodbo pre- verjati m kmalu se je Izluščila njena prava po- doba. Veliko je bilo za- molčanega, pa tudi neres- ničnega. Socialne delavke v Slovenskih Konjicah primer B. M. dobro poz- najo. Veliko so imeli op- raviti z njim pred leti, ko so na zahtevo sodišča bi- le odvzete zakoncema starševske pravice. Od takrat za svoja dva sino va, ki sta v reji v okoli- ci Slovenskih Konjic, ne skrbita. Zanie plačuje ob- čina. Za tretiega otroka, ki ga je rod'la B. M. v celjski porodnišnici, so že vedeli in tudi iskali za njega rejnike. Medtem pa se je pokazalo, da je B. M. kot stalno bivališče krai Mojstrana na Gorenj- skem, kier je bila tudi ro- jena, ves čas pa je živela v konjiški občini, čeprav je v Dorodnišni/ci B. M. obljubljala, da se bo sa- ma povezala s sooialno službo v Celju ali v Konii- cah in sama uredila za devo ter začela p>ošteno živeti, tega ni storila. Ni- kamor se po odhodu iz bolnice nI javila, le dovoli jo je bilo spet povsod. Na posta i i in po gostilnah. V mestnih celjskih za- porih so povedali, da je to njihova zelo stara znan- ka in da so jo v zadnji visoki nosečnosti predčas- no izpustili na prostost. Ker jih je dolžila. da je. niso izpustih iz zapora, i' bi pravočasno naredili ] slav. smo tudi to preve ' rili in prišli do ugotovitve, da sn postopali pravilno. Kmalu pa pričakujejo n-eno vrnitev. Iz porodnišnice je odš»a, ne da bi še kdaj povpra- šala za sinom — Kurtom. kot ga je želela imenova- ti in lahko samo upamo, da bo otrok, ki ga je ro- dila slovenska mati, no- sil slovensko ime. Zapisali smo že, da od takrat (minilo pa je že več kot 14 dni) še ni po vprašala po njem. Otrok je ostal v cel"ski porodniš- nici in je že dosegel po- trebno težo. Vsaki materi bi ga lahko zdaj izročili, le njej ne. Sicer pa se je medtem že otroku pisme- no odpovedala. Socialni službi Iz Slo- venskih Konjic in Mojst- rane, ki pri usodi, otroka srodelujeta, sta se dogova rili, da bosta skrbeli zanj vsaka po svojih močeh Ena zato, ker otrok tja f >rmalno pripada, druga zato, ker je njihov ob činski državljan. Breni« pa bo v ceioti prevze ■ la družba, če se ne najde Jo ljudje ki ga bodo spre jeli za svojega. Danes mali paglavčeli čaka, da bo kdo priše ponj. V bolnišnici bo S< kake tri tedne in tam bo do lepo poskrbeli zanj Potem pa . . . spet boš t dnr/,ba. ki postajaš po jem za toliko stvari, rtio rala prevzeti vso skri zanj V breme ti bo tud njegova mati, Id ne v« kai je maternstvo in ka je ljubezen. Vprašamo P' se, ali je vsele* dolžnos družbe, da postori tiste kar posameznik ne zmore In kar je najhuje, taR primeri posamezne neo^ govnmost.i so vedno nof:^ steiši, ker se za fasad' lastne nezmožnosti skr'^ prenričanje, da dni^^ MORA to storiti, MOB-^ ker je sooi:3li«;t.'čna. ^ res vse to MORA? ZDENKA STOPA' Po<:netek: DRAGO 1^ VED . 22 — 6- junij 1974 NOVI TEDNIK — stran 9 POKLICNO USMERJANJE PIŠE 15 ROMAN BOBEN KMETIJSKE ŠOLE! Ker na področju celj- ske regije živi še dokaj veliko število ljudi, ki se bavijo s kmetijsko dejav- nostjo, ne bo odveč, če namenimo ta in prihod- nji članek kmetijskim šo- lam. Razdelil pa sem snov tako, da bi danes povedal nekaj najpomemb- nejših stvari o srednjih kmetijskih šolah, prihod- njič pa o p>oklicnih kme- tijskih šolah. Poudariti moram, da si zelo prizadevamo vključi- ti č:m več mladine v kme- tijske šole, predvsem ti- ste, ki bodo kasneje po- stali gospodarji na zem- lji svojih staršev. Kar ne moremo si zamisliti sodobnega in učinkovitega kmetijstva brez znanja, ki vam ga lahko dajo števil- ne kmetijske šole. Marsi- kje smo že povedali in tudi pisali smo o tem, da je kmetijskih tehnikov skorajda malo preveč in da se pojavlja problem njihove »zaposlitve. To dr- ži. Vendar pa, ko govori- mo o izobraževanju naših bodočih kmetovalcev mi- slimo predvsem na tiste, ki bodo ostali na svojih domačijah in ne na tiste, ki se bodo zaposlili v kme- tijskih delovnih organi- zacijah. Tu pa je še ve- ko pomanjikanje. Ima- mo dovolj kmetijskih šol, dobro so organizirane, le da njihove kapacitete še marsikje niso izkorišče- ne. Res je tudi, da štipeur dijska politika ni takšna, kakršno si želimo — se pa iz leta v leto izboljšuje in prepričan sem, da bo- do vsi, ki so odgovorni za razvoj kmetijstva, ure- dili to stvar in tako omo- gočili slehernemu mlade- mu človeku, ki se želi izo- braziti in usposobiti za dobrega kmetovalca, šo- lanje na eni od številnih kmetijskih šol, ki jih ima- mo v Sloveniji. V naši republiki obstojajo štiri- letne tehniške kmetijske šole. V teh šolah se lah- ko izobrazite za naslednje samostojne poklice v kmetijstvu: poljedelstvo, sadjarstvo, vinogradništvo, svinjerejo, perutninarstvo in govedorejo. Posebna smer je mlekarstvo. Se- veda pa na šolah družimo smeri in tako boste našli na kmetijskih šolah na- slednje skupine: sadjar- sko-vinogradniško, polje- deljsko-živinorejsko, živi- norejsko-veterinarsko itd. Poleg tehniških kmetij- skih šol imamo v Ljublja- ni še šolo za živinorejsko- veterinarske tehnike. V tej šoli je seveda pouda- rek na strokovnih pred- metih živinoreje in zdrav- stvene zaščite domačih ži- vali. Za potrebe gozdar- stva je pri gozdnem šol- skem centru v Postojni štiriletna gozdarska tehni- ška šola. Vse šole, ki sem jih navedel so primerne tako za fante, kot za dekleta — izjema je le gozdarska tehniška šola, ki sprej- me samo fante. Učenci, ki'uspešno zaključijo eno od navedenih srednjih kmetijskih šol lahko na- daljujejo študij na bioteh- niški fakulteti ali pa na drugih ustreznih višjih in visokih šolah. Važno za vse te pK)khce je to, da so kandidati zdravi — kajti čaka jih delo na prostem, v naravi. Posebno pomembno pa je, da morajo imeti veselje do dela z naravo. To pa je ljubezen, ki je ne premore vsak človek. V mesecu juniju se bo- mo odpravili na ekskur- zijo v Maribor in Raki- čan. Ogledali si bomo kmetijski šolski center v Rakičanu in tehniško kme- tijsko šolo v Mariboru. V Rakičanu še bomo lah- ko spoznali z delom v šo- li za kmetovalce in kme- tovalke-gospodtnje. V Ma- riboru pa se bomo sezna- nili z delom v sadjarsko- vinogradniškem odseku in poljedeljsko - živinorej- skem oddelku te šole. Go- tovo bo to zanimivo za vse tiste, ki ste se že le- tos odločili za šolanje na eni od kmetijskih šol — vabimo pa na ekskur- zijo tudi tiste učence, ki bodo svoje šolanje kon- čali šele naslednje leto. Vabilo bomo pK>slali vsem šolam in s točnim datu- mom vas bodo seznanili poverjeniki za poklicno usmerjanje, ki jih gotovo dobro poznate. Več podatkov o vsem tem kar sem vam danes napisal, boste našli v »In- formacijah«. Lahko pa se- veda pišete upravi tiste šole, za katero se zanima- te. Vem, da vam bodo rade volje odgovorili. CELJE - ZA GOSPODARSTVO /'r/hodnji teden, v sredo, bo v Celju 4.seja občinske konference ZKS v ce- loti posvečena dosedanji aktivnosti in bodočim nalogam občinske organi- |Zacije ZKS za učinkovito gospodarje- ' nje v občini Celje Letošnja seja konference bo morala v veliki meri pri ob- ravnavanju učinkovitosti go- spodarjenja upoštevati neka- tere izredno pomembne, tudi usodne premike v mednarod- nih ekonomskih in političnih pdnosih, od procesa politič- ne in ekonomske dekoloniza- cije, osveščenosti in organizi- ranosti manj razvitih prede- lov sveta, izredne rasti cen surovin, do rastoče inflacije v vsem svetu. »Tako ugotavljamo v ju- goslovanskem gospodarstvu, kljub vrsti pozitivnih eko- nomskih premikov, da se okoliščine gospodarjenja v OZD zaostrujejo. Zato je tembolj pomembno, da še po- večujemo napore vseh dejav- nikov v OZD in občini za uspešno gospodarjenje,« je napisano v materialih, ki so jih dobili člani občinske kon- ference. V predlogu stališč je na prvem mestu poudarjeno pri- l^devanje za večjo gospodar- l^-^o rast ob ugodnejših stop- injah produktivnosti, kar je ^A^d'- izhodišče prihodnje ak- ■Ji^l^osti. Potrebno bo doseči .^<'--^no proizvodnjo, kjer bo , 'JJgoče z učinkovitim izko- ;^'canjem kapacitet dosegati y imalno produktivnost, ren- ' nost, ekonomičnost in -nulativnost. Celjsko go- ^ ^.arstvo je še vedno pre- 'o tržno usmerjeno. Več gj^jornosti bo potrebno v bo- ličin- ^^^'^^iti delitvi po ko- ta D • ^^^ovosti dela ter kr, ^J"^ciP uveljaviti tudi pre- ron^^^^^P^^^ih aktov ozi- ie t,,rt-^^^'^^^^"^ov. Osnovna »ost „n^^°!^^^^«^' je nuj- '^»Pov modernih prin- prisotn^^^^^^^^^je^j^ izredno in da bodo lahko TOZD uspešne le, če bodo poznale položaj tn zahteve trga, za katerega proizvaja- jo. Razumljivo je, da se tržna neprilagojenost kaj hitro od- razi na dohodku. Seveda pa pri osvajanju in spoznavanju načel modernega gospodarje- nja ni mogoče »pozabiti« na- čel našega samoupravnega so- cialističnega sistema. Še vedno bo potrebno spre- minjati odnos do načrtovanja in programiranja v gospo- darstvu, brez katerega ni mo- žen nadaljnji uspešen razvoj. Velike delovne organizacije sicer imajo načrte, vendar so ti predvsem izdelani za po- dročja investicij tn financ, manj pa opredeljujejo orga- nizacijske, kadrovske, social- ne, inovacijske in druge ci- lje, ki so prav tako pomemb- ni za uspešnost. Peta točka stališč je po- svečena izredno pomembne- mu vprašanju — notranji or- ganiziranosti OZD, organizi- ranosti samoupravljanja, saj v Celju še ni razčiščeno z vsemi zagovorniki zastarele podjetniške organiziranosti. Zveza komimistov stalno po- udarja, da gradimo oblast de- lavskega razreda tn z ustav- nimi spremembami krepimo njegovo odločanje v združe- nem delu. Na področju kadrovske po- litike opozarjajo predvsem na težnje po ekstenzivnem zaposlovanju, ki so v na- sprotju z osnovnimi smermi razvoja gospodarstva v obči- ni in na še vedno premajhna prizadevanja za izboljšanje ustvarjalnih možnosti za de- lo, stimulativno nagrajevanje, ustrezno zaposlitev usposob- ljenih kadrov in njihovo na- daljne usposabljanje. M. S VELIK USPEH V GARANTU v teh dneh so v pohištveni industriji Garant na Polzeli pričeli s poskusno proizvodnjo površinske ob- delave lesnih ploskev z najsodobnejšo telmologijo, ki trenutno obstaja v svetu za tovrstno delo To je linijska proizvodnja. Sestavlja jo večje število strojev in transportnih naprav v dolžini ■ 100 metrov. Na tej liniji je možno površinsko obdelati vse ploskve, ki jih rabijo pri proizvodnji pohištvenega materiala, to je pri proizvodnji ploskev, ki so furnirane iz lesonita ali ivernih plošč. To obdelavo bo omogočal') Garantu, da bo še obogatil kvaliteto svojih proizvodov in raz.ši- ril proizvodni program — lahko bo delal tudj proizvo- de svetle barve. Omogočili si bodo razširitev sodelova- nja z drugimi tovarnami pohištva v Sloveniji in Jugo- slaviji. Tako bo površinska obdelava lirbtišč in drugih pohištvenih slilopov s specifično površinsko obdelavo možna praktično samo v Garantu. \ teh nekaj dneh poskusne proizvodnje so dosegli izredne rezultate. Kolektiv je ta nova pridobitev veljala deset milijo- nov dinarjev in je doslej največja enkratna investicija v tem podjetju. Hkrati pa je povzročila revolucijo v Garantovi tehnologiji. Tekst in foto: T. Tavčar CINKARNA CELJE Metalurško kemična industrija razpisuje za šolsko leto 1974/75 naslednje ŠTIPENDIJE 1. Poklicne šole — kovinarska stroka (strojni ključavničarji, strugarji, rezkalci) 20 — elektro stroka (obratovni elektrikar, elektromehanik) 15 Kandidati naj pošljejo Centru za strokovno izobra- ževanje delavcev, in sicer do 30. junija 1974 lastno- ročno napisano vlogo, prošnjo za štipendijo (obra- zec 1,65), originalno šolsko spričevalo o uspešno zaključeni osemletki, izpisek iz rojstne matične knji- ge, zdravniško spričevalo, in sicer izdano od Zavoda za medicino dela. 2. Srednje šole — tehniška šola — kemijski oddelek 8 — metalurški oddelek 4 — ekonomska šola 5 — upravno-administrativna šola 5 3. Višje in visoke šole — oddelek za kemijsko tehnologijo 5 — metalurški oddelek 2 — ekonomska fakulteta oziroma VEKŠ 3 Kandidati za štipendije na srednjih, višjih in viso- kih šolah morajo poleg proaije za štipendijo (obra- zec 1,65) kolkovano s kolkom za 2.— din, predložiti še: potrdilo o višini osebnega dohodka, ki so ga v zadnjih 3 mesecih prejeli zaposleni družinski člani (glej obrazec 1,65), potrdilo o premoženjskem sta- nju, potrdilo o šolanju in prepis zadnjega šolskega spričevala oziroma potrdilo o opravljenih izpitih (študentje višjih in visokih šol). Pri podelitvi štipendije bodo imeli prednost moški, dijaki oziroma študentje višjih letnikov in predvsem tisti, ki imajo boljši učni uspeh. Prošnje z vsemi prilogami sprejema Center za strokovno izobraže- vanje delavcev Cinkarne Celje do vključno 15. julija 1974. MLADINCI IN MLADINKE! Sedaj se odločate, da si zagotovite za bodoče življe- nje svojim sposobnostim primeren poklic. Pri tem vam pomaga tudi naše podjetje. Na razpolago vam je 67 štipendij. Ne odlašajte predolgo in odločite se! S tem si boste zagotovili pomoč pri šolanju in za- poslitvi, ter postali delavci, ki bodo s svojim zna- njem pripomogli k nadaljnjemu uspešnemu razvoju in napredku našega podjetja. 10. stran — NOVI TEDNIK St. 22 — 6. junij PISHKI HRANILNIK IN MOJA ZGODBA Lep, moder hranilnik se je svetlikal med rožami, ki sem jih dobila za če trti rojstni dan. V njem je bilo že tisoč starih di- narjev. Tako sem tri leta pridno dodajala vanj vsak podarjeni dinar. Bližalo se je novo leto. Mamica ml je obljubila, da bova nekaj dni pred prazniki odšli v Celje na- kupovat. S sabo sva vzeli tudi hranilnik. Vso pot do Celja sem skrivnostno molčala, da je mamica večkrat vprašala, če mi je slabo. Mene pa je mučila dru- ga »slabost«. Pred nekaj dnevi sem oropala hranil- nik skoraj do polovice. V trgovini so se tako vablji- vo svetile okrasne bučke za jelko. Zraven na poli- ci pa je bila precej veli- ka pvmčka z lepimi črni- ma lasmi. Ko sem nosila v trg mleko, se mi je ne- koč ob pogledu na te ču- dovite stvari porodila ti- sta »črna« misel, da iz- praznim hranilnik. Vso pot domov sem razmišlja- la, kako in kdaj naj to opravim. Z zvijačo sem nagovorila svojega starej- šega brata, da bi se on lotil tega. Z njegovo po- močjo sem izvlekla iz nje- ga pet tisočakov. Naslednji dan sem zo- pet nesla mleko, pod jo- po pa sem tiščala denar. Hitro sem oddala mleko in stopila v trgovino. »Pet okrasnih bučk za jelko, pa tisto pimčko mi dajte, prosim.« Prodajalka me je pogledala od glave do pet in vprašala: »Koliko pa imaš denarja?« »Pet tisoč din,« sem se odreza- la bahato. »Potem pa do- biš še nogavice za ma- mo,« je dejala in posta- vila vse na prodajalno mizo pred mene. Bila sem tako srečna. Samo misel na hranilnik ml je včasih zmračila veseli obraz. Do- ma sem vse dobro skrila in hotela z darili za novo leto presenetiti mamico tn domače. Na poti v Celje sem vse te dogodke še enkrat prestala in vse bolj sem spoznavala svojo na- pako. Večkrat sem ob po- gledu na mamičin zaskrb- ljeni obraz skoraj planila v jok. Celje, mesto polnih in lepih izložb ter raznobrav- nih lučk, se je že svetilo v jutranjih urah. Kar prehitro je bilo konec te n^ačne vožnje. Najhuje pa je šele prihajalo. Najprej sva zavili v banko, kjer Sfva dobili prihranjen de- nar, dvanajst borih tisoča- kov. »Samo to«? je tiho vprašla. Jaz sem pa ko- maj zadržala jok. Pred banko sem priznala, ka- ko je bilo. Bila je žalo- stna in pvotrta. »Za letos si omlatife!« je z užalje- nim glasom povedala vse. Vedela sem, da ne bom dobila težko pričakovane- ga plašča in čevljev. Shra- njeni denar sva spet vlo- žili v banko in kmalu od- šli domov. Doma je bila nevihta z nekaj klofutami. Za praznike so bila kljub mojemu pričakovanju da- rila nemo sprejeta. Jaz sem le od strani opazova- la pimčko In vse drugo. Pozneje sem bila bolj poštena. Vse sem poveda- la mimici, koliko sem da- la v hranilnik. Letos sem zopet izpraznila hranilnik. Za pridnost sem dobila veliko pikapolonico, za denar pa šivalni stroj. Med počitnicami sem obi- rala ribez in hmelj. Drugi teden bom pa zopet nesla nekaj prihrankov v hranil- nik, nekaj pa porabila za knjige. Marija cepin 6. a o. š. Kozje ZAOSTALOST Sem zvesta naročnica vašega lista. Rada prebi- ram članke in drugo. Gle- de kritike zavoljo nagote sem tudi jaz na strani to- variša Volaska. Saj smo vendar kulturen narod. Ženske divjih plemen v svoji zaostalosti ne spada- jo v vaš in naš list. Ko bi bile deležne izobrazbe, bi gotovo ne kazale svoje golote. Tista, ki podtika tovarišu Volasku, s pod- pisom Rahela, ie bila pred tisoč leti Izakova žena. To je tudi zaostali narod. V Dobju ni Judov. Ona pa naj le gre v Izrael ogledovat si prsa. Adolf Ropan, Ljubečna, ki je pi- sal v vašem listu, da vsak dan vidi tovariša Volaska, nima prav. To ni res. Vo- lasko je razgledan kmet v Dobju, vas Zapeče. Mo- ral bi se poprej prepriča- ti, potem pisati v vaš list. Kar naj gleda nežne hlač- ke, še povoha jih naj. Mladim piscem pa pri- I>oročam šport m tako da- lje, ne radovedno ogledo- vanie zaostalega ženskega spola. Bodo vsaj pK>stali kulturni, če še niso. NE2KA HODEJ Dobje DROBNE ČRKE Vač časopis ste začeli ti- skati z zelo drobnimi čr- kami. To ne odgovarja starejšim ljudem z bolni- mi očmi. To velja pred- vsem za pomembne se- stanke in nesreče, kar nas najbolj zanima. Reklame pa so v celih planjavah. Ce tega ne boste spre- menili, mi ga ni treba več pošiljati, ker ga bom vr- nila. Za teh nekaj, ki sem jih dobila, pa pošljite ra- čun. Marica Berdnik KDO JE KMET IN KDO NI Ker sem bralka NT in posebno rada prebiram pi- sma bralcev, vas tudi jaz prosim, da mi nekaj ob- jasnite. Prosim, povejte mi, kdo je kmet in kdo ni kmet. Po mojem mnenju je kmet tisti, ki ima kmeti- jo. Torej tista oseba, ki ima njive, travnike, goz- dove, vinograde, sadovnja- ke, čebelnjak, razne kme- tijske stroje, kot mlatil- nico, kosilnico, traktor in tako dalje ter gospodar- sko poslopje s hlevom, v katerem se nahajajo svi- nje in več glav živine pa tudi perutnine. Tista oseba pa, ki ima hišo in okrc^ hiše majhen vrtiček pa ničesar druge- ga, se po mojem mnenju imenuje nekmet. Ker si nista enaka po premože- nju, torej ne nosita isto ime: kmet. Prosim, po vejte mi, ali imam prav tn kako mislite vi. Rada bi vedela zato, ker nekateri imenujejo tisto osebo, ki ima samo hišo in vrtiček, tudi kmet, ta- ko kot tistega, ki ima kmetijo. Ali se vam ne zdi napačno? MARICA POTOKAR, Celje Odgovor: Deloma ste že odgovori- li, kaj vse mora imeti nek- do, da je kmet. Vendar to ni dovolj. Kmet je ti- sti, ki se s kmetijstvom tudi preživlja (ki nikjer drugjs ni v službi), ki plačuje davek iz dohodka v kmetijstvu. V zadnjem času vse pogosteje za pra- vega kmeta smatramo bla- govnega proizvajalca, to- rej kmetovalca, ki pogod- beno proizvaja za trg. To- rej to ni vrtičkar, kočar, ki vse sam sne in še pre- malo mu je. SOŠOLCU V SPOMIN Bojan, naš sošolec, je l3il zelo živahen fant. Ved- no je bil vesel in tako spravljal še nas sošolce v dobro voljo. V odnosih z nami je bil zelo dober. Pri športu je bil odUčen nogometaš, saj je njegova skupina skoraj vedno zmagala. V šoli se je dobro učil, saj je že kar pri predava- nju osvojil snov. Kot na- preden učenec se je vklju- čil v razne krožke, kjer je bil zelo aktiven. Naš razred je dobil pi- kapolonico za varčevanje v ski hranilnici. Tudi Bo- jan je pridno prinašal de- nar, ki ga je zaslužil z delom. Sredi cvetočega maja pa ga je nenadoma doletela smrt v prometni nesreči. Ko smo v šoU zvedeli, kaj se je zgodilo z našim sošolcem, se ni- kakor nismo mogM spri- jazniti s to grenko usodo. Kako je bil Bojan pri- ljubljen med sošolci, pri. jatelji tn vsemi, ki so ga poznali, je poikazal nje- gov pogreb na domačem F>okopališču v Taboru. Vsem pa je po glavi rojila misel, kako bi preprečiU nesreče na cestah, ki so terjale že toliko mladih življenj. Vsi, ki smo ga poznali, ga bomo ohr^niM v lepem spominu! MARTA ZUPANČIČ, 7. a, o. š. VRANSKO Na osnovni šoli v Šempetru že dalj časa deluje enoglasni zbor, ki ga vodi učiteljica Sonja Kasestnik. Zbor se je na občinski reviji v Grižah dobro izkazal. Foto: T.Tavčar MED KOROŠKIMI PARTIZANI ,.EN MAV ČEZ IZARO'' v dežsvnem sobotnem jutru, na dan, ko se je pred S2. leti rodil naš ljubljeni tovariš Tito, se člani Zveze borcev z Oto- ka in Aljaževega hriba v Celju peljemo proti Koroški. Za to pot so nam potreb- ni potni listi. Torej preko meje nas pe- lje pot. Kratek postanek pri restavraciji na Poljanah pred državno mejo, kjer je vse tihotno in le dež enakomerno škreb- Ija po strehi avtobusa. Kako vse drugače je bilo tu pred 29. leti sredi maja, ko so partizani bili zadnjo bitko z zagrizenimi esesovci in ustaši. že po kapitulaciji hit- lerjevske Nemčije, pred odprtimi vrati v težko pričakovano svobodo so pokale partizanske puške in regljale težke brede. Morale so tako povedati zagrizenim nem- škim fašistom, da je konec Tretjega raj- ha in z njim njihove moči in slave. Hva- la vam, partizanski borci, udeleženci te poslednje in težke bitke! Tudi po vaši za- slugi smo mi danes veseli in srečni. Pe- ljemo se na izlet. že pri nas, v Jugoslaviji, se nam pripe- ljejo nasproti koroški partizani. Vodi jih \ Gašper — Karel Prušnik. Kljub dežju smo' vsi dobre volje. V -našem avtobusu smo veseli, ker se odslej peljeta z nami tova- riša Gašper in Ančka. Tovariš Gašper je. pravi Korošec, že sivih las, ali tako ve- drega nasmeha in toplih besed. Mejni prehod. Nekaj nesporazuma za- radi nepravih dinarskih bankovcev (ne ponarejenih) in že smo pri sosednji avst- rijski rampi. Mlad policist spregovori le- po celo nekaj slovenskih besed in že smo preko. Nič več doma. S predvolilnih plakatov v nas mrko gleda dr. Kirch- schldger. Da, da, dragi gospod zunanji minister. »Ne laži«,, je ena od božjih za- povedi, če ste jo pozabili, naj vas jo spet nauči sin — duhovnik.' Ali pa, og- lejte si partizanska grobišča po »vaši« Koroški. Sicer pa: »Laž ima kratke no- ge«! — Pliberk — malo mestece, kjer zna- jo prodajati slovensko in tudi- za dinar- I je. Tovariš Gašper med vožnjo lepo pri- ^ poveduje. kje smo, našteva vasi z ime- \ ni, ki so bila lani na napisnih tablah > premazana. Tako lepa imena: Kneza, Do- ■] brla vas, Sinča vas, Šmihel. škocjan — \ tu je leglo tako imenovanih »Tatelstiir-' merjev«. Lepa dolina Podjuna. Ime, bla- gozveneče, bolj od nemškega Jauntal. Ga- šper našteva imena zavednih Slovencev, koroških partizanov in njihovih sodelav- cev. Ni jih malo. Pred mestom Veliko- vec nam pove, da je to nemčursko mesto plebiscita, že smo na ozki cesti proti naj- višji slovenski vasici Djekše. Dež je neko- liko ponehal, a megla je ostala. Djekše so visoko, na 1152 m nadmorske višine. Ma- la vasica z dvojezično šolo in slovenskim občinskim odbornikom. Na malem poko- pališču okrog cerkve so na nagrobnikih večinoma slovenska imena: Smuk, Lesjak, Napečnik, Polesnik, Slamnik, Brežar, Pe- čarnik, Globnjat in tako naprej. Napi- sana so seveda po nemško s sch-ji in tsch-ji. Naš muzikant zvabi od štedilnika 72-letno Pečarnikovo Lizo, da pride pogle- dat, če niso tu kakšni »ohcetni«. Pove mi-, da je rojena v Grebinju. In kako lepo ji teče naša in njena govorica! Tu, daleč na avstrijskem Koroškem, a je vendar do- mače kot pri nas kje na Pohorju ali na Kozjanskem. Spet se peljemo proti Velikovcu, kjer že sonce kuka izza oblakov. V Šentru-' pertu pri Velikovcu se ob spomeniku po- klonimo padlim partizanom in žrtvam fa- šizma. Tovariš Gašper v kratkem govo- ru omeni njihovo največjo žrtev — da so darovali življenja na oltar svobode. To- variše petih narodnosti je združila smrt v boju za tako svetal cilj. Naš venec za- blesti v soncu na mrzlem granitu, na ka- terem je še ostal slovenski napis. Brona- sto skulpturo so že pred več leti razstre- lili zagrizeni nacisti. Vsi pomolčimo eno minuto in se spomnimo vseh. ki leže tu in so padli za svobodo ter tudi za današ- njo neodvisno Avstrijo. Jaz pa sem se spomnila tudi našega strica Tonča, ki je padel kot koroški borec leta 1918. Peljemo se naprej mimo Klopinjskega in Zablaškega jezera. Tu so na belem zi- du transformatorja opozorilni rdeči na- pisi: čl. 7, Art. 7. Mišljen je sedmi člen avstrijske državne pogodbe, ki še danes ni izpolnjen. Koroške slovenske vasi še nimajo napisanih svojih lepih imen. Pri koroškem partizanu Lucu — Jane- zu Wutteju je zares lepo! Kosilo je iz- redno dobro za nas vse. Preko 100 nas je. Marica Frecetova s lepim in ganljivim na- govorom izroči Zvezi koroških partizanov v spomin umetniško sliko Celja, Miha Pe- tan pa knjigo o Celju izpod peresa prof. Orožna. Tovariš Gašper se v imenu ko- roških partizanov zahvali in med drugim pove: »če ne bi bilo na avstrijskem Ko- roškem partizanov, tudi sedmega člena avstrijske državne pogodbe ne bi bilo!« To je prava in čista resnica (za gospoda zun. ministra)! Nekaj je pri koroških partizanih še tako pristnega partizanskega: Še vedno- so med seboj tovariši in se vsi tikajo. Tudi nas so tikali. Vprašala sem jih, ka- ko so ohranili to lepo partizansko nava- do. Povedali so, da so še vedno v borbi in jim je to potrebno. Ob prepevanju partizanskih in sloven- skih narodnih pesmi nam je prehitro mi- nil popoldan. Bilo je prelepo in nepozab- no za vse, za koroške partizane, še ved- no v borbi, in za nas iz svobodne domovi- ne z našim dragim Titom. VERA PELKO §t. 22 — 6.Junij 1974 NOVI TEDNIK — stran 11 Kandidat za izlet v Varšavo postanete na dva načina: 1. Pošljite nam svojo fotografijo z rojstnimi in ostalimi podatki (po- klic, naslov). Pogoj pa je, da ste stari od 15 do 20 let, ali pa če ste delavec ali kmet in ste starejši od 20 let. V vsaki številki Novega tednika bomo objavili 4 fotografije štirih bralcev ali bralk, ki bodo kandidati za izlet. S fo- tografijo morate poslati tudi kupon. V uredništvu bomo žrebali, katere 4 fotografije bomo objavili. 2. Izrežite glasovalni kupon, ga izpolnite s svojim naslovom, zapišite, za katerega kandidata objavljenih fotografij glasujete, kupon prilepite na dopisnico in pošljite na naš naslov. Kandidat z objavljene fotografije, za katerega bo s kuponi glasovalo največ bralcev in bralk, bo postal prvi udeleženec izleta. Drugega pa bomo izžrebali v uredništvu med vami, bralci, ki boste po- slali glasovalne kupone. Seveda lahko vsakdo pošlje tudi več kuponov, a največ 10. Vse bomo upoštevali! Tako bomo vsak teden dobili dva potni- ka za izlet v Varšavo. - Iznu-d bralcev, ki ste poslali kupon številka 4, smo izžrebali šestega potnika za Varšavo. To je Karel Jevnišek, Porož 1, Dobrna. PIŠE EMAN PERTL 4 Moja želja, najsi je bila še tako pristna in iskre- na, se mi žal ni izpolnila. Ze natanko po enem me- secu pridirja v Dobrinjo kurir na konju z naročilom, da moram nemudoma v Subjel, ker da se je Ljubica znova razbolela in da ji je zelo hudo. Subjel je takrat oddaleč žarel v pekočem julij- skem soncu, da je delal videz prezreiega jabolka, soč- nega, dobrega. O dobra gora, le kaj mi boš tokrat prinesla — sem potožU na razgreti duškovski planoti, kot bi bil nekje v prerijah in se mi je od nekod pri- kradla melodija, meni tako draga še iz.?;a mojih brez- skrbnih mladih let nežnega čustvovanja, ko me je to- likokrat prevzela pesem širnih planjav. Tokrat je to bil rahel spomin na drugi stavek Dvotakove simfo- nije Iz novega sveta ... Pri Protičevih je bilo tistega dne polno oboroženih in je vrelo v hiši in okrog nje kot na vojnem zbo- ru. Nekatere med njimi sem že videl kdaj pa kdaj tu- di v Dobrinji, vendar sem šel mimo njih kot tujec med tujci. Ljubica je bila zelo razburjena in venomer ponav- ljala — sad, kad bi trebala da toUko radim, pa ne n^ogu, prosto ne mogu, jer mi ne da slobodno da dišem . .. Ob njej je bila njena mati, vsa zbegana m za- skrbljena, da nisem vedel, ali zaradi bolezni ali zara- «u dogajanja v hiši. In res! Tokrat zopet s pljuči pri Ljubici ni bilo vse v redu, in sicer na levi strani, kjer je bilo sta- nje prav takšno kot zimskega dne januarja. Tempe- ratura je bila sicer neznatna, vendar mi ni bilo mno- go do tega, da bi zopet po nepotrebnem punktiral. Na rentgenskem pregledu še vse doslej kljub mojemu večkratnemu nasvetu ni bila. Zato sem tokrat iK)Stal strožji in dejal materi, da sploh ne morem več pre- vzeti niti najmanjše odgovornosti, če hčerka ne opu- sti takoj zanjo očitno prenaporne očetnjavske obvez- nosti, torej tudi Subjel, torišče te dejavnosti in se ne posveti resno strokovnemu zdravljenju. Se danes se spominjam, da sem se takrat tako azvnel, da je nato nastal v prostrani sobi čuden, sko- raj moreč molk in so bile oči vseh vame skoraj so- vražno uprte, da sem pri priči uvidel — zaigral si, bratec, sedaj lahko store s teboj, kar jim bo drago... V tem se pojavi čokat, skoraj tacmanski, napol orožniško, napol po oficirsko ns^ravljen možakar, oborožen do zob, še najbolj podoben morskemii raz- bojniku. Sta vi tu govorite, valjda se razimie, u čemu je stvar! Sta ra.spravljate i gubite vreme .... . Odgovoril ni nihče, le popadija je pristopila k nje- mu in mu nekaj šepnila na uho. Dobro, doktore, da se ix)razgovorimo, de možakar meni in mi namigne, naj stopim z njim v sosednjo sobo. Dakle, ja sam Ajdačič, verovatno si več nešto čuo o meni, sedni! Medtem je že on prvi sedel meni na- sproti, položil na mizo velikansko pištolo in rekel: Da se razumemo, možemo prijateljski da razgovaramo, a možemo u trenutku da postanemo neprijatelji, što na- ravno ja ne bi želeo. Tu se je ustavil, pomežiknil dvoiunno z očmi in nato nadaljeval: Ali sada da me najpre pazljivo pre- gledaš, jer ja — ta ja je zelo poudaril! — sam bole- stan, razumeš, ja____ V trenutku je že bil do pasu slečen, ves kosmat, zamaščen, neokusen, skoroda gnusen ... Zares sem ga pregledal, kaj mi je tudi preostalo, saj sem se zavedal, da sem padel v salamensko god- ljo, in kdo ve, kako se bo vse končalo ... Ugotovil pri njem pravzaprav nisem ničesar, poka- dil sem mu pač, da sicer ni nič organskega, pač pa so tu znamenja živčne in duševne preobremenjenosti in da bi bilo le bolje .... Dalje ni maral poslušati, marveč je samozadovolj- no momljal — jeste, jeste odlično si pogodio, pa ra- ziune se, naix>ri su veliki, ah ratno je stanje, treba žrtava! Razumeš, treba žrtava, da, sva.kako! Takega čvekanja pravzaprav nisem niti pričakoval, čeprav je pri primitivcih nekaj ob sebi umevnega, le da je ta primitivec lahko zdaj zdaj zver v človeški I>odobi. Kakor da ga vse to ne bi mnogo zadevalo, se je v hipu oblekel, oborožil in mi sladko hinavsko, kot bi hotel biti očetovski prijatelj, dejal — a što se tiče Ljubice, ne brini, doktore, sve to du učiniti ja, jer sam tu ja komandant, ne može biti ženska, još naro- čito bolesna ne! Dakle, kažeš da se mora lečiti! Da, to je prvo i pre svega moja briga! Jesl 11 razumeo, doktore? Najraje bi bil zakričal, vendar nisem dejal nič — in menda mu je celo to godilo, da mi je namignil, naj stopim iz te stranske sobe. Medtem se je zunaj položaj izpremenil. Pravkar so namreč prišli trije mladi ljudje, med njim^ pl^volaso, četniško napravljeno dekle in dva fanta. Enega od njiju sem prepoznal, bil je Ivan, sin generalice, dru- gega pa ne; bil je prav tako čeden, slok fant in bolj kostanjevih las. Bil sem že na tem, da se poslovim, ko me Ivan pozdravi, mi poda roko in me pričenja predstavljati preostali dvojici. Kar takoj poseže vmes mlada četm- ca in s poudarkom mi reče — ja sam Gordana Mihaj- lovič, a ovo (imena si nisem zap>omnil) je moj brat. Cula sam, da ste lekar izbeghca iz Maribora, dakle Slovenac. Nadaljevala pa je v nekakšni mešanici slo- venščine in srbščine (prebivala je več let v Celju m ji je bila zato slovenščina znana, pa tudi naše raz- mere). Najprej mi je očitala, da smo Slovenci še sila nazadnja.ški, čeprav se imamo za takč kulturne, ker smo v svojem bistvu še vedno zelo zaostaU že zaradi nesrečnega klerikalizma, da pa je ona sama zelo na- predna, da je za pravično ureditev človeške družbe, ki bi naj bila usklajena po načelih resničnega socializma. Dodala je še, da si moramo Slovenci svojo propast sami pripisati, saj si kaj boljšega niti zaslužiU nismo. Meni niti najmanj ni bilo do take načelne disku- sije, ker sem moral vsekakor računati s tem, da so vse te njene besede o naprednosti in pravični družbe- ni ureditvi gola provokacija. OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE PO ŠENTJURJU NOVE NALOGE i- v Šentjurju se pripravljajo na sejo Iz^-^ršnega odbora SZDL, na kateri se bodo dogovorili o novih nalogah orga- nizacije in sprejeli delovni program do konca leta. Pouda- rili bodo predvsem uresničevanje stalLšč in sklepov obeh kongresov ZK in nove ustave. To bo hkrati tudi priprava na sejo občinske konference, na kateri bodo sprejeli dogo- vor o delovnih nalogah vseh družbenopolitičnih organizacij v občini pri sprovajanjn ustave v življett>je. Seja konference bo konec tega meseca. KOLIKOR BO DENARJA Na Ponikvo ni bilo nikda-r mogoče hitro z avtomobi- lom, zaradi slabe ceste, trenutno pa je stanje še težje. Ven- dar so tega veseli vsi prebivalci. Obsežna zemeljska dela zgovorno dokazujejo, da bo makadam kmalu prekrila črna asfaltna prevleka. Ponikva bo s tem zaživela ne samo na kmetijskeni, ampak tudi na turističnem področju. Vpraša- nje pa je, do kod asfalt v prvi fazi. Najverjetneje tako da- leč, kolikor bo denarja ... IZOBRAŽEVANJE ČLANOV Občinska konferenca SZDL v teh dneh organizira po krajevnih skupnostih zbore članov delegacij in vodstev kra- jevnih družbenopolitičnih organizacij. Osnovni namen teh zborov je izobraževanje in seznanjanje članov delegacij o nalogah delegatov, novem skupščinskem oz. dele^-atskem si- stemu ipd. V Šentjurju menijo, da bo takšna oblika sesta- janja dala članom delegacij koristna navodila za njihovo čim uspešnejše delo. SPOMENIK V PLANINSKI VASI Na zadnjem sestanku pripravi j aln^a odbora za odkrit- je spominske plošče bivšega kozjanskega okrožja v Planin- ski vasi, so se dogovorili, da bodo odkrili ploščo v nedeljo, 7. julija. Za to priložnost bodo pripravili bogat program in povabili številne goste.. Tekstilna tovarna Prebold razpisuje za šolsko leto 1974/75 naslednje ŠTIPENDIJE: Pravna fakulteta Ljubljana — 1 štipendija Ekonomska fakulteta Ljubljana ali VEKŠ Maribor — 1 štipendija Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo Ljubljana — tekstilna tehnologija — 2 štipendiji — kemijska tehnologija — 2 štipendiji Višja pravna šola Maribor — 1 štipendija Višja tehniška šola Maribor — I. stopnja — oddelek za kemijo — 2 štipendiji — oddelek za tekstilno tehnologijo — 2 štipendiji — oddelek za gradbeništvo — 1 štipendija Tehniška tekstilna šola Kranj — predilski odsek — 2 štipendiji — tkalski odsek — 3 štipendije — tekstilno-kemijski odsek — 4 štipendije — pletilski odsek — 2 štipendiji — konfekcijski odsek — 2 štipendiji Šola za oblikovanje Ljubljana — 1 štipendija Tehniška šola za kemijsko stroko — 2 štipendiji Tehniška šola za elektrotehniko — 1 štipendija Tehniška šola za strojno stroko — 2 štipendiji Tehniška šola za gradbeno stroko — 1 štipendija Ekonomska srednja šola Celje — 2 štipendiji Upravno administrativna šola Celje — 2 štipendiji Poklicna vrtnarska šola — 1 štipendija Pismeni ponudbi je priložiti zadnje šolsko spričevalo. Kandidati naj vložijo prošnje do 30. 6. 1974 na na- slov Tekstilna tovarna Prebold. MLADINA UREJA Na pobudo zveze za športno rekreacijo je občinski komite ZIVIS skupaj s celjsko osnovnošolsko in sred- nješolsko mla lino organiziral akcije očiščevanja in ure- jevanja športno-rekreacijskih površin. Sodelovalo je preko 1000 učencev in dijakov, ki so temeljito očistili TRIM center na Gričk in gozd ob TRIM stezi, prav tako tudi desni breg Savinje od Gri- čka vzdolž na novo asfaltirano cesto Take so skupaj z delavci Nivoja in organizatorji zveze za športno re- kreacijo uredili letno kopališče ob Savinji (pod Grič- kom). Očistili sO tudi 2 večja kompleksa ob Smartin- skem jezeru, kjer se zbira največ ljudi, prav tako pa tudi igrišča na Skalni kleti. Zamise) in akcija, ki jo velja gotovo pozdraviti, pomeni pomemben prispevek k širjenju možnosti športne rekreacije za vse občane. T. Goršič VELENJEPRVO v Velenju je bilo občinsko prvenstvo prostovoljnih gasilskih dru- štev, kjer je nastopilo petnajst ekip: iz desetih društev 11 desetin in iz dveh industrijskih gasilskih društev štiri desetine. Zmagala .je ekipa prostovoljnega gasilskega društva Velenje — riiesto, ki je zbrala 8S3 točk. V njej so nastopili: Avgust Oblak, Ludvik Zagradiš- nik, Maks Švenei, Štefan 2ohar, Ivan Zohar, Karli Majdak, Oto Švener in Štefan Sumak. Med industrijskimi gasilskimi društvi je bila prva desetina rudnika: Kari Vončlna, Tine Pečečnik, Milan Pire ml., Fran Kotnik, Marjan Pogorevc, Jože Pogorevc, Franc Dimec, Franc Hribernik in Vlado Jezernik. Rezultati ekip: Velenje — mesto 1. desetina 833 točk, sledijo rudnik, TUŠ, Družmirje, Šalek, Pesje, Velenje II., rudnik II., Ska- le, Šoštanj — mesto, Gaberke, TUŠ II., Sentil pri Velenju, Bevče in Šmartno ob Paki. Prvi dve ekipi bosta nastopili na republiškem gasilskem tek- movanju, ki bo 22. in 23, Junija in kjer pričakujejo okoli 2000 ga- silcev iz vse Slovenije. L. OJSTERŠEK FERRALIT ŽALEC UČENKE — UČENCI v letošnjem letu bomo sprejeli večje število učencev v gospodarstvu za naslednja prosta učna mesta: — jedrar — strojni oblikovalec — taiilec Za zasedbo teh učnih mest imajo pogoje vsi učenci z dokončano osnovnošolsko obveznostjo in 6 razredi osnovne šole. Rabili pa bomo tudi: — strugarje — ključavničarje — rezkalce — elektrikarje — modelarje Za te poklice morajo imeti kandidati uspešno do- končano osnovno šolo. Zato vabimo vse interesen- te, da se zglase v splošno-kadrovskem sektorju — (Šlandrov trg 22/11., Žalec), kjer boste dobili po- drobnejše informacije, na vašo željo pa vam bomo organizirali tudi ogled tovarne, ali pa nam javite svoje želje pismeno. Ker so nekatera učna mesta primerna tudi za dekleta, vas vabimo, da se prav tako zglasite pri nas, kjer boste dobili podrobne informacije. ORGANIZACIJA ZDRUŽENEGA DELA SGP »PRIMORJE« AJDOVŠČINA TOZD NIZKE GRADNJE CELJE Za delo v menzi na Sp. Hudiji, takoj zaposlimo 2 KV kuharici in PKV kuharico ali pomočnico v kuhinji Interesenti naj se 'zglasijo osebno ali pismeno naj upravo bZD, SGP »Primorje« TOZD nizke gradnje j Celje (Spodnja Kuhinja — za bencinsko črpalko), -j Alenka Klincov in njen soprog Rado iz Celja sta se \ udeležila srečanja mladih ustvarjalcev iz Jugoslavije i »Mladi maj« so se zbrali mladi pesniki, pisatelji, recii amaterji. V parku prijateljstva sta v imenu vseh C drevo. Menita, da bi bilo prav, če bi prihodnje leto c« poslala svoje predstavnike na to srečanje in upata, častno zastopala naše mesto. Kozjani se vesele te zgradbe, ki je iz dneva v da nova samopostrežna trgovina trgovskega podjetja menila in skrajšala dolge vrste, posebno ob sobot kjer je bila stara šola. Gradnja novega prizidka k osnovni šoli na Vra gradbena dela so končana, pričeli so tudi že i Do septembra, ko bodo šolo svečano odprli, si notranjo opremo in ureditev okolja dovolj. Sti starih milijonov bo potrebnih. Režijski odbor z že zbral okoli 83 milijonov din, od česar so Preostali potrebni denar bodo tudi dobili, in ' jeseni bodo šolarji z Vranskega pričeli guliti i» srečali tudi s sodobnimi učnimi pripomočki, I bodo lahko telovadili v telovadnici, prvič bo< šolanje. OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE do 2. maja jm srečanju foto in kino ^do borovo jfenca ZMS luspešno in nljena. To bo ^0 razbre- al^ na mestu, t D. Medved !f zunanja Ihn za r\Kar 95 Akcijami ty sami. L;^« prvič ^ ^ svoje Izobraževalna skupnost i Celje i Komisija za kadre in štipendije 1 razpisuje ^ za šolsko leto 1974/75 za dijake in študente^ občine Celje naslednje 1 ŠTIPENDIJE 4 za študij na vzgojiteljski šoli, 3 za študij na pedagoški gimnaziji, 3 za študij na pedagoški akademik razredni pouk, 4 za študij ortopedagogike, 3 za študij matematike — fizike, 2 za študij slovenščine — angleščine, 2 za študij tehničnega pouka — fizike, 1 za študij pedagogike. 1. Pri podelitvi štipendij bo komisija upoštevala so- cialno stanje prosilca in učni uspeh, ki mora biti^ za dijake srednjih šol vsaj prav dober oziroma za* študente poprečna ocena 3,5. 2. Prošnjo napišejo prosilci na obrazcu DZS 1,65 in jo kolkujejo z 2.-— din. 3. Prošnji je treba priložiti: — zadnje šolsko spričevalo, — potrdilo o premoženjskem stanju in številu ne- preskrbljenih družinskih članov, — srednješolci priložijo priporočilo šole. 4. Rok za vlaganje prošenj je 1. julij 1974. 5. Prepozno vloženih in nepopolnih prošenj komisi- ja ne bo obravnavala. IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST CELJE — CELJE — Cankarjeva 1. ŠENTJUR- NOVO STRELIŠČE v Vezovju pri črnolict so pred nedavnim pričeli z izgradnjo novega cen- tralnega občinskega streli šča. Staro strelišče nam- reč ne ustreza vedno več- jim zahtevam in nalogam Zveze rezervnih vojaških starešin, teritorialnim enotam in strelskim dru- žinam, ki so vključene v koncept SLO. Zato so se te "organizacije odločile za izgradnjo novega. 200 me- trov dolgega in 30 široke- ga strelišča, na katerem se bodo usposabljali čla- ni omenjenih organizacij. Namenjeno pa bo tudi za športna tekmovanja v strelianju. Strelišče bodo zgradili s pomočjo finanč- nih sredstev, ki so jih pri- spevale organizacije, f>o- leg tega pa tudi s prosto- voljnim delom svojih čla- nov. Doslej so napravili že za okoli 30000 dinarjem prostovoljnega dela. Pri- čakujejo pa, da jih bodo pri akciji podprle tudi de lovne organizacije v obči- ni. D. MACKOŠEK NA NH5 RAČUN V zadnjem NT je kar mrgolelo nekaterih tiskar- skih napak. Prizadetim in bralcem se vljudno opra- vičujemo. Na 3. strani je pri pred- stavitvi vodstev zborov po- sameznih skupščin izpad- lo uvodno pojasnilo. Da so se predsedstva prvič se- stala in da se dogovarjajo o delu. Lahko ste prebrali, da se Iva Cizej piše brez »Ij« na koncu. V kritiki filma Let mrtve ptice se zadnji sta- vek pravilno glasi: • Vpra- šanje tudi o tem, kakšno pot k socializaciji (ne so- cializmu) prekmurskega človeka kaže Let mrtve ptice. Na • 9. strani je na.ivečja napaka — zamenjani sta fotografiji Adija Marčiča in Jožeta Brinovška. Priznanje delavcem pa so podelili v tovarni usnja v Šoštanju. m OUKAMI Trije avtobusi, dva kombija, stosedemaeset ljudi, sto sedemdeset nasmejanih obrazov, množica radovednih pogle- dov v zasnežene, še vedno zasnežene Kamniške piandne. Iz- let socialnih podpirancev celjske občine, izlet mladih in starih, žena in mož, ki jih je življenje prikraj^^io za tisto malo, kar je človeku treba, za sposobnost živn^; m preži- veti se. V ponedeljek so se zbrali v Logarska dolmi, zroč v vršace, zaplesali so na Velenjskem jezeru, se raz-^eselili ob slapu Rinka m se načudili zelenilu Savinje in nemirni le- poti planin in doline. Vsak je prišel semkaj s svojo zgod- bo, s svojo veliko slulvnostjo, z željama in čudenjem. Frančiška Rotar, 87, Nova vas: »O, ti izleti so imenitna stvar. Že lani sem bila, pa mi ni bilo žal, letos mi je pa še manj. Ce bodo še nare- dili kaj takega, bom še šla. Veste, tako sama sem in za- to grem rada med ljudi. Sin mi je čisto pred koncem voj- ne padel v partizanih pa ži- vim pri hčerki. V Logarski pa, veste, še nisem bila in mi je zato še tembolj všeč. Kako lepi hribi, kakšna le- pota ...!«[ <• Marija Som, 90, Celje: »Ja, jaz sem pa že četrtič na tak- šni reči in, da po pravici po- vem, je to od sile imenitna stvar. No, tukajle, v Logar- ski res še nisem bila, upam pa, da bomo drugo leto spet kam šli. Drugam seveda, drugam. Zdaj, na stara leta bi rada videla čimveč. Sama tega ne zmorem, hčerka ima penzijo, s penzijo pa sami veste, kako je. Slaba nam prede, slaba. Takih hribov pa res še nisem videla ...« Marija Goles, 78, Celje: Kdo bi si mislil, da so na svetu takšne pečine, ne? Člo- veka kar pri srcu stisne, ko to vidi. Strašansko lepi so ti izleti, in ne vem, kako bi se zahvalila Rdečemu križu, ki je to organiziral. Veste, to ni kar tako enostavno, toli- ko ljudi poslati tako daleč. Starih in bolnih, nevajenih sveta. O, na izlet, če bo le, pa bom še šla, saj sem letos že petič. Tako prijetno je, ko nas je toliko skupaj.« Kari Pupis, 58, (jOlovec — Celje: »Zdravje me matra, vse me boli, je že hudič, ampak na ta izlet bi pa šel, če bi po štirih moral iti. Zabavno je pa svet se vidi, veliko sveta. Hvaležen sem Rdečemu kri- žu, zelo hvaležen. Vrag vedi, če bi bil kdaj pod temi pla- ninami, če me ne bi pripel Ijali sem. Že sedemkrat sern z njimi in če me zdravje le ne bo preveč zmatralo, bom še šel. Prav želim si, me razumete?« ^ Ferdo Zupane, 61, Svetina: »Rdeči križ mi je pripomo- gel, da sem sedaj končno le videl Logarsko dolino. Pre- srečen sem. Toliko sem videl in slišal pa bral o tej doli- ni, da sem si čisto zares že- lel tudi sam enkrat zaviti v ta raj. Kako naj bi šel, ka- ko, vas vprašam. Samski sem, samo podporo imam, od/i- sen sem od teh nekaj dinarč- kov. Saj veste, kako pravijo: ni za živeti ni za umreti.« Izlet je zapustil v ljudeh, ki jim je maloK:.:a.j usojeno videti kaj lepega in zajeti vase kaj dobrega in plemenitega, dolgo in nepozabno sled. O njem se bo govorilo še dolgo, morda št pozimi, za pečjo, pri hčerkah, sinovih, k< m dru- gem, tam pač, kamor jih je na starost odložilo življenje, tam, kjer so ostah na svojem popotovanju sko'. čas. In spominjaU se bodo vožnje pa vriskov in petja, nedolžnega, neskaljenega veselja. Milenko Strašek 14. stran — NOVI TEDNIK St. 22 — 6. junU NOV I TiJDmi «iiA KRA VICE NA MALIH KMEmH Kmečki fant. ki živi z ma- terjo na trihektarski kmetiji, bi se rad zaposlil v mestu. Zaaj pridelujeta vse, kar potrebujeta za gospodinjstvo, in redita dve govedi. Potem pa bi njive zatravil in redil le goveda, češ da bi bilo manj dela. Matere ne bi pustil same, čeprav bi moral vsak dan 12 km daleč na de- lo Popoldne bi obdeloval zemljo.Mati je namreč boleh- na in ne bo mogla narediti veliko. Poleg ljubezni takih kmeč- kih otrok do staršev in kme- ta bi rad opozoril na slabo- sti fantovih načrtov. Zeli se zaposliti in hkrati rediti ži- vino, da bi z materjo imela več dohodkov. Poleg bolehne matere, ki je tudi že v letih, b' moral naporno delati, če bi sploh vzdržal dalj časa. Zivmo je namreč treba krmi- ti vsak dan. V slovenskem kmetijstvu daje živina res veliko večino dohodkov. Zgrešeno pa bi bi- lo trditi, da razen živinore- je m donosnega kmetijstva. Nekateri kmetijski pospeše- vale dokazujejo kmetom z dobrimi primeri, da so tudi take kmetijske dejavnosti, ki dajejo veliko več dohodkov po hektarju zemljišča kot pridelovanje krme in reja ži- vne To velja že za sodob- no sadjarstvo in vinograd- ništvo, a še bolj za pridelo- vtnje jagodičevja in povrtnin. A vzlic temu tudi na naj- manjših posestvih še redijo živino. Vsaj eno kravico, da je mleko pri hiši, pravijo. Tako gospodarjenje le hu- do negospodarno in naporno. Kravi je treba dajati krmo trikrat na dan. Torej zaradi ene same kravice ne morejo nobeno nedeljo vsi člani dru- žine Od doma. Ce bi namesto trave za kravo pridelovali povrtnino, jagode, ribez ali ka-i podobnega — seveda, če zemljišče ustreza — pa bi bi- li lahko v nedeljo vsi m ves don prosti kot delavci. Med tednom bi imeli sicer več dela, a tudi veliko več do- hoakov. Marsikomu ne bi bi- lo treba iskati zaposlitve v oddaljenem mestu, ker bi jo imel doma na malem po sestvu — pa tudi »plačo«. Celo nekateri večji kmetje so si bolj opomogli s pri- delovanjem ribeza, jagod ali nekaterih povrtnin kot 2 rejo žwme. Traktor so zaslužili prt ribezu, ne na delu v tu- jim Mnogi manjši kmetje pa se bojijo, da bi pridelali pre- maio krme za kravico, če bi nekaj zemlje zasadili z do- nosnejšimi pridelki. Ne ve- do, da bi po lanskih cenah lahko kupili za izkupiček 300 kg črnega ribeza vsak dan vse leto po tri litre mleka. Na pol hektarja zemlje pa bi lahko pridelali desetkrat to- liko črnega ribeza. Podoben račun bi bil pri pridelovanju vrtnih jagod. Ve liki dohodka daje tudi pri- delovanje kumaric ta vlaga- nje, česna, čebule, zelja in drugega, kar naša živilska industrija in trgovina kupu- jeta v drugih republikah ali ceio uvažata. Pri pridelovanju povrtnin in jagodičevja smo v Slove- mu še pravi začetniki. Niso pa krivi le kmetje. Brez do- bre organizacije ne gre. Vsi pridelovalci ne morejo proda- jati na mestnih tržnicah Po- leg dobre trgovine je potreb- na tudi živilska industrija. V glavni sezoni je povsod več pridelkov, kot jih potrebuje- jo gospodinjstva za sproti Vse bi bilo treba odkupiti in predelata ali konzervirati za zime, sicer je pridelovanje predrago. JOŽE PETEK VIRŠJANJSKA STISKA Tegobe virštanjskih vino- gradnikov izpred meseca, dveh in več se nadaljujejo in postajajo čedalje hujše. Ce je vi rš tanj ske vinogradnike skrbelo že meseca novembra lani, kako bodo prodajah in prodali svoje vino, potem« jih sedaj, ko se skorajda bU- ža nova letina, skrbi še bolj. Kleti v Virštanju so razen redkih izjem še vedno pclne. Letina zaenkrat kaže razme- roma dobro, kupcev pa ni od nikoder. Povssm umestno je toroj vprašanje, ah se bo v prihodnje res izplačalo go- jiti vinsko trto m čemu, od- nosno za koga. Ko smo prvič opozorili na ta problem, smo hkrati tudi ugotovili, da je virštanjske kmete razburil davek na pro- dajo vina in da so obupani nad prodajo vina. Navadili smo se že, da si hočeš nočeš moramo iz dne- va v dan bolj pomagati sa- mi. Toda če to ne gre, kot velja za virštanjske vinograd- nike, pač ne gre. Njihovo vi- no je sicer cenjeno, dobro in kar je najvažnejše, niti ni tako drago. In vendar — ne gre. Za nobeno ceno. Na pohodu so vstekleničena vi- na. Nedolgo tega smo se pogo- varjali z vodilnimi ljudmi šmarsksga trgovskega podje- tja »Jelša«. Povedali so in lahko smo se prepričaU na lastne oči — da v večini nji- hovih lokalov, ki so združeni s samopostrežnimi trgovina- mi, prodajajo vino iz Vir- štanja. Nihče se ne pritožu- je, da vino ne bi ->šlo« med potre šniki. še več, zelo so zadovoljni, šmarski trgovci tudi menijo, da je to najbrž edina oblika pomoči doma- čim vinogradnikom, če že drugi ne marajo ah ne zna- jo pomagati. Ideja, ki so jo spravili ▼ življenje šmarski trgovci pa'' se bo, po njihovih besedah, še bolj razbohotila: Prodaja- li bodo čedalje več virštanj- čana in tako po svoje poma- ga h reševati problem nekda- njega virštanjskgga \'iničar- ja. Menimo, da smo dolžni tudi mi pomagati ljudem, če jim že drugi ne, odnosno. če jih konkurenca preveč tlači. Pravijo in ugotavljajo, da bi se vsa gostinska podjetja v šmarski občini morala zdru- žiti in odkupov iti kmetom vino. Tudi hoteli v Rogaški Slatini in Atomskih topli- cah. Ce bi se predvidevanja šmarski h trgovcev uresničila, bi bil problem delno rešen. Veliko je namreč vredna ugotovitev: Pomagari si mo- ramo med seboj. Pri tem bedo seveda naletili na teža- ve, ki pa, z druge strani gle- dano, niti niso težave. Go- stinci se močno otepajo prodaie vina, ki hi vste- kleničeno. Zakaj? Iz prepro- stega razloga: virštanjsko vi- no je treba točiti v stekleni- ce, kar je opravek več za dokaj razvajene gosince, ki so navajeni vzeri steklenice iz kleti in jo prinesti na mi- zo. Z malo razumevanja bi se, dalo rešiti tudi to! Končno pa: mar se ne bi dalo stvari ured ti še tako, da bi svoje vino vstekleniči- li kar kmetje sami ob nad- zctstvu nekoga iz podjetja ali ustanove, ki bi vino od- kupilo? Tudi to bi bila re- šitev. Prav bi bilo tudi, da bi virštanjčan že enkrat do- bil svojo zaščitno znamko. MILENKO STRAŠEK Deset koscev lahko veliko pokosi, vendar kje dandanes dobiti deset koscev? To j podoba iz preteklosti. Dandanes velike senožeti brijejo motorne kosilnice, ali j travniki ostajajo v pušči, nepokošeni. Kosilnica pa nekaj stane in vsak ne zmore g enkrat toliko. Na obroke, da, to bi šlo ... SREČANJE Najbrž bo malo jezna, ker smo dali tak naslov. Pa če- prav je še vsa mladostna — pri tem pa je že tudi stara marnica — ne moremo mimo nje, če že potujemo skczi Gotovlje, ki so znane po pri- vlačnih dečvah in nadvse vnetih žogobrcih. Pa še po marsičem. Ce koga zamika zgodovina te razsežne vasi, naj se zglasi pri Goršku, Vipotniku, Pajku m seveda pri Jordanu, ki je tankoču- ten lironist, je pa tudi oče naše »Mine mame«. Mina je zdrava, vesela in klena kmečka ženica, ki po: leg obilice dela na gruntu, v hlevu, v hiši vedno najde čas za sovaščane. Obložena je z zvrhanim košem fizične- ga dela, gara od ranega ju- tra do p>oznega »'ečera, na njenem obrazu pa le red- kokdaj začutiš tisto pravo utrujenost, ki jo mi iz dru- gih p>oklicev tolikokrat raz- kazujemo, tožimo m jadiku- jemo, kako je na tem svetu hudo. — Mina mama, kako dolgo si že poročena? -— Ježeš, zdaj še to. človek pri tolikem delu niti ne po- misli, koliko let je že ože- njen. Na pavrih je tudi dan- današnji dosti dela. Kmeč- ka žena m prav nič razbre- menjena. Zjutraj piva na no- gah, potem kuhinja, hlev, čez dan na polje, zvečer spet hlev in kuhinja. In tako dan za dnem. ?:ada pa tudi poklepetam. Rada imsm, če pride kdo v hišo, rada imam ljudi, rada pa se tudi kdaj pa kdaj poveselim. Mar kmečka ženica ne sme zaple- sati, zapeti, zavriskati? No, Francelj? France 1 j je njen mož. Bez- getalov Perancelj. Sirom ob- čine ga poznajo: Antloga Franc, med redkimi kmeti v Savinjski dolini, ki bi si la- hko pripel na prsi spome- nico 1911. Pa j8 preskromen, dasiravno so ga pestili v koncentracijskih taboriščih dobra tri leta. Pred vojno pa je delal s Slavkom Šlan- drom in z drugimi predvoj- nimi komunisti; Pravi, da je malce razočaran, upa pa, da se bo z novo USTAVO" tudi za kmata ztipisalc: S prožnim korakom v svetlejši jutrišnji dan! Antlogova — domače Bez- getalova hiša v Gotovljah je zares znana po dobrohotni gcstoljubnosti. Vsakdo] toplo sprejet, miza p ponuja, pri tem pa ' i grunt, kličejo kmeOki^i ki jih še ob taki meha ji ni malo. — Zakaj te kličejo ■ na mama? jo vprašam, navihano nasmiha. — Hm, me pač kii6 to kaj slabega? Tudi ni tih imamo kake pose Pa pustimo to. Ohi zdravje in zraven kc bre volje. Ali ne, Fra — Mhm, Mina, pra^ In mi: še mnogo kmečkih ženic! PREJELI SMa KREDIT-AVTU DA, KOSILNICI NE Maja vse c^eti, maja vse dehti, nam rožice cve to in ptičice pojo. Tako nam govori pesem o na- šem najlepšem mesecu mesecu maju, ki se je pravkar poslovil od nas. Pred nami je čas, ko bo treba na brusiti kose, si zavihati rokave, se spusti- ti mnogokrat tudi po strmini in urejati prve redi. Po končani košnji je med hribi, obsijanimi z zlatorumenimi žarkj ju- tranjega poletnega sonca, iz grl naših fantov zado- nela naša prelepa sloven- ska narodna pesem »Prav luštno je tam na deželci, kjer hišca na samem stoji, okoi so pa travnki zeleni, to mene najbolj ve seli«. Življenje hribovskega kmeta se kaj hitro spre- minja. Precej je naša družba zanj napravila. V mnogih krajih so dobili /odovode, kjer so poprej morah nositi ali voziti vo- do iz doline daleč v hrib. Petrolejko je zamenjala električna razsvetljava. Težko fizično delo je raz- bremenil elektromotor predvsem pa je največja pridobitev zdravstveno za- varovanje kmetov. Saj, če bi težje zbolel in odšel za dalj časa v bolnico, b: moral prodati . posestvo, da bi plačal stroške zdra- vljenja. To so svetle — pozitiTOe straru našega hribovskega kmeta. V njegovem življenju pa ga spremljajo tudi razne te- žave. Predvsem si želi na- predka iz zaostalosti. Saj spada v nerazvito področ- je in lahko bi ga obravna- vali drugače kot ravnin- skega kmeta, ki ima mo- deme hmeljske žičnice, ostalo delo pa mehanizi- rano, ker je pač v ra-vnini. Podpreti bi ga bilo treba z ugodnim: krediti, za ka- tere pa je danes še pri- krajšan. Kmetijski kom binat razpolaga v ta na- men s pičlimi sredstvi A še ta so namenjena samo tistim kmetom, ki bodo lahko redili vsaj 20 glav živine, kar pa je glede na strm hribovski teren ma- lokje mogoče. Podpreti bi bilo treba tudi manjše kmetije. Tudi 10 giav ži- vme dosti pomeni za eno kmetijo. Hribovski kmet ne prosi sredstev za tež- ke in drage traktorje, ker jih na svojem terenu ne more koristiti, ampak upravičeno zahteva ugodne kredite za nabavo motor- ne kosilnice, za preure- ditev hleva, da bo lahko svoje hribovite njive pose- jal z deteljo in namesto 2 ali 3 icravce bo .ahko prodal še več mlade pita- ne živine. Privatni g02ilovi so povečini izčrpani. Za les dobi le toliko, kar je najnujnejšega za vsakdan- je življenje. Drugje si de- narja ne more ustvariti. Zato tudi mladina hribov- skega kmeta odhaja tru- moma m se zaposluje v industriji, kjer vidi lepšo bodočnost. Mnogo je takš- mh deklet in fantov, ki s solzami v očeh zapušča- jo svoj dragi dom m svo- je že ostarele in izčrpane starše, ker pač ne vidijo drugačne rešitve. Marsika- teri od njih bi še ostal doma. Ne zato, ker pri- čakuje kakšne rožnate ča- se, ampak iz ljubezm do svoje rodne grude. Tisti, ki zapustijo te hribe, se za stalno ne bodo nikoli več vrnili. Za avto, kJ mnogokrat pomem trage dijo in grob za vso dru- žino, se lahko dobi po 3 stare milijone kredita za malo, tako prepotrebno kosilnico, pa ne. Ljudje, ki odločajo in delijo na odgovornih mestih sred- stva za kredite našega hribovskega kmeta, bi se morali zavedati, da jih je ta nujno potreben, če se hoče še obdržati. Ne bi smeli tudi pozabiti, da y& med našo NOB m ali žena našega hribovs ga kmeta odtrgala vča tudi zadnji košček krt oo ust svojih lačnih ot) in ga dala našim borc< ker je vedela, da se njo tudi za njen M jutranji dan. Hnbot kmet se Je boril v na udarnih brigadah. Ne smeli pozabiti, kaj po ni in še kako važno vi' igra hribovski kmet našem splošnem vsel; skem odporu. Partizai zdra\-n:k XIV. divizije Pavčak je tako lepo sal, kolik:o življenj m partizanskih ranjencei rešil prav hribovski 10 kolikim borcem in { vlstom je dal med I toplo in varno zaV( Lahko pa se zgodi, č še bilo kdaj potrebno jim ne bi več nudil nega zavetja, da jim bi dajal hrane in sp mai njihovih ranjer Zakaj? Zato, ker ga ne bi bilo, ker bi .zu Takrat pa bi bili kr prepozni, ker jih n< imel kdo koristiti, smo mi verjetno za generacija, ki se mu< dela po teh prijaznih tijah, ki krasijo naŠ« po Slovenijo. Mihaei Svent, D'' ^ 6. junij 1974; NOVI TEDNIK — stran 15 pLARJEVO IN J\iOB RAŽVUANJE TRADICU »jja Sedlarjevo ob Sot- d, kraja, kjer je v feb- ^ 1944. XIV. udarna di- ^ prestopila Sotlo in jjgvala svoj legendami ^ po štajerskem, je bila ali natančneje pove- prejšnji četrtek, znova J^išču pozornosti. Obi- j so jo pionirji Kumrov- drugih krajev, koder jodila divizija. Na sloven- jtrani, tik ob spomeniku 0_ so ob prisotnosti p) petsto slovenskih pio- ^ osnovnih šol Obsote- in vodilnih osebnosti Žbeno poUtičnih organiza- §marske občine in hrvat- j sosedov, predali zastavo jjije in brigad ter pismo , slovenskim pionirjem. ^ bratstva in enotno- Icot so poimenovali po- I po poteh Štirinajste line divizije, se je začel g koncu meseca aprila v lorju, od koder je pred esetimi leti divizija kre- , na štajersko preko Mo- fine, Vivodine tn Hrvat- ga Zagorja, končala pa se v sredi meseca junija na iški gori. Doslej se je po- la udeležilo okoU tisoč mskih in hrvatskih pio- jev. Pionirji in njihovi ko- jidanti so se v Sedlar j e- n dogovorili, da bodo po- slali pismo tovarišu Titu in X. kongresu. V Sedlarjevem so pionir- ji obsoteljskih osnovnih šol pripravili daljši program, ki je bil izredno pester in do- bro pripravljen. Na proslavi je govoril tudi nekdanji na- mestnik komandanta in na- rddni heroj Tone Vidmar- Luka, udeležila pa se je je tudi nekdanjf borka divizi- je Vesna Nose. V Lesičnem so pionirje pri- čakali avtobusi, naslednji dan pa so lesički pionirji odšli Po poti divizije na Planino, od tam pa na Bohor, kjer je bila v nedeljo veličastna proslava, partizanski miting. Pohod bodo nadaljevali pio- nirji šentjurske občine. Mladi šmarške občine so bili nad pohodom navduše- ni, saj so izvedeli mnogo no- vega iz borbe njihovih star- šev in dedov. Vseskozi na p>o- hodu jih je spremljala pesem, ki ni utihnila niti takrat, ko so utrujene nožice že težko drobile pot pod seboj. Po- hod, ki je bil in bo v nas- lednjih dneh še velika mani- festacija razvijanja tradicij NOB in zlasti tovarištva, bo v mladih srcih pustil nova, lepa spKaznanja. MILENKO STRAŠEK Pionir,je je v Sedlarjevem pričakal lep, sončen dan z zasta- vium ^ gCKlbo, rožami in veseljem Pred dnevi so v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju odprli razstavo del gojencev dijaških domov na celjskem območju. Razstava je izredno zanimiva, saj so eksponati nadvse različni. Na razstavnih panojih vidite vse, od kera- mičnih izdelkov, različnih mo- delov, fotografij, slik in risb do izrednih pletenih in veze- nih izdelkov. Ob ogledu vse- ga, kar so gojenci dijaških domov napravili v svojem pro- stem času in v okviru svoje interesne dejavnosti, prese- nečen obstane. V dijaških domovih so res veliko stori- li. In to le z enim namenom, da poglobijo vzgojni smoter pedagoškega procesa tn kar najbolje spodbudijo ustvarjal- ne moči svojih gojencev. In če pomislimo, da je to le del dejavnosti v prostem ča- su in da so uspehi gojencev dijaških domov na drugih po- dročjih, na primer športnem, še večji, spoznamo, da so dijaški domovi danes nekaj povsem drugega, kot so bili še pred leti. (foto: B. Stamejčič) OSTARELI V KONJICAH DOBIJO SVETAL DOM Ostareli ljudje iz Lambrechtovega dom-i v Sloven- skih Konjicah so že nekaj mesecev začasno preseljeni v opuščeno graščino in nekdanji zloglasm loka? Tek- sas, ki je bil ukinjen z novim letom. Tu je našiu svoje začasno bivališče 100 varovancev iz Lambrechtovega do- ma. Zakaj? Spomnimo se leta 1971 ko so oili socialni programi aktualni bolj od prejšnjih let, zato se je ob- činska konferenca ZK odločila, da sprejme svoj kon- kretni občinski program. Tega je sprejela tudi občin- ska skupščina, ki pa ni mogla zagotoviti vseh sred- stev. V ta socialni program so vključila tudi adaptacijo Lambrechtovega doma, ki je bil zaradi zastarelosti naj- bolj potreben obnove. Od ustanovitve, pred 80 leti, ni bil deležen nobene preureditve in izboljšave Ker občinska skupščina ni mogla v celoti zagotoviti denarja, ki je bal za obnovo doma potreben se je obr- nila na republiško skupnost pokojninskega zavarova- nja in dobila dotacijo v višini 290 starih milijonov. V Slovenskih Konjicah so letos pristopil k delu, ki bo končano do konca leta. Izvajalec del je p >djetje In- grad, ki se je zavezalo, da bo pogodbo v roKu izpolni- lo. Vsa popravljalna dela v Lambrechtovem domu bo- do stala 400 starih milijonov, v to vsoto pa ni vraču- nana oprema In ureditev okolice. Napeljali bodo cen- tralno kurjavo, sezidali še prizidek za jedilnico ter nad- zidali eno nadstropje. ' Novih namestitev v Lambrechtovem domu v glav- nem ne bo, ker žele, da bo teh 100 ljudi našlo v do- mu ustrezno, človeku vredno življenje. Pri tem ima ne- majhne zasluge tudi kolektiv sam. Cepraiv je oskrbo- vancev v Lambrechtovem domu iz konjiške občine sa- mo 40, ostali pa so iz sosednjih občin, med njimi .ni razlik. Vsd poprimejo za delo in z njim ustvarijo toli- ko sredstev, da je lahko oskrbni dan nižji (za nepo- kretne znaša le 52 dinarjev). Pridelajo vehkn zelenjave in ustvarjajo sklade, iz katerih so nabavili opremo — bolniške postelje, pralne stroje in podobno Prizadev- nost kolektiva in oskrbovancev samih je v Lambrechto- vem domu v Slovenskih Konjicah resnično velika, zato bo vselitev ob koncu leta v prenovljene prostore le vračilo za trud, kjer je svoj delček prispeval tudi vsak njihov član. ZDENKA STOPAR DRAMLJE: VEČ NAS JE Otroci pred osnovno šolo Dramlje so pod nadzorstvom učiteljice zalivali c\-etje, ko sem povprašal po ravnatelju Francu TRUPEJU, vodji de- vetčlanske delegacije krajev- ne skupnosti Dramlje. Prijaz- na tovarišica me je najprej pobarala, kaj prodajam, ko pa sva skupaj ugotovila, da sem že vse prodal na celjski tržnici, sem le zvedel, kje je ravnatelj. Učil je. V lično urejeni^pi- sami skromne tn tesne šole mi je govoril o pn-ih vti- sih, vtisih delegata. »Bil sem odbornik zadnje- ga mandata šentjurske občin- ske skupščine. Razlika je v tem, da zdaj lahko mnogo več ljudi sodeluje v odloča- nju. Do sedaj je odbornik v največji meri predvsem sam odločal, saj zbori obča- nov niso bili pogosti. V de- legatskem sistemu pa lahko član delegacije resnično za- stopa na seji mišljenje in stališče mnogo več ljudi. Me- nim, da je to izrednega po- mena, med drugim tudi za aktivizacijo ljudi v krajev- nem življenju.« V Dramljah so se dogovo? rili, da bo na sestankih de- l^acije vsedno prisoten tu- di svet krajevne skupnosti in drugi. Težijo za tem, da bil krog sodelujočih čim šir- 'ši. »Vse je še novo, zato je zelo koristna i)obuda občin- ske konference SZDL, ki sklicuje sestanke s člani de- legacij, da jih izobražuje. Na- ša delegacija bo redno sezna- njala svet krajevne skupnosti o svojem delu, to je eden najpomembnejših ciljev.« In kako je v Dramljah? »Najbolj si želimo še as- falta iz Sel do Dramelj in v vasi. Aktualen je tudi pri- ključek na hitro cesto, ure- ditev lokalnih cest, razširi- tev šolskih prostorov in po- dobno. Končno bomo le do- bili samopostrežnico. Zgra- dili bi jo naj do 29. novem- bra.« M. S. VAS KDAJ POPOLNA OSNOVNA ŠOLA? . Seseda je dala besedo ^ Potnenek je stekel o in o drugih zadevah i;Jub6čne pri Celju. Franc ^^epian je ne samo 'vod- tamkajšnje podružnič- ^^ole, marveč tudi pred- Tf^-k krajevne organiza- ^^^^ SZDL. »Naše šolsko poslopje ^ ze častitljivih 70 let j^^^ekaj več. Kljub neka- l^n Preureditvenim de- še vedno zadržalo staro podobo. Letos sta šo- la in kraj dobila telefon. Nasledrija naloga je vodo- vod. Upamo, da bomo vo- dovod dobili tedaj, ko bo- do polagali cevi od Celja do Šentjurja. Letos smo hoteli v šoli urediti sanitarije, okna in še kaj. Pa m denarja. Ne glede na to, bi bilo prav, da bi ga dobili čimprej, sicer bodo te reči še bolj propadle. Na šoli imamo svet star- šev. S starši otrok smo povezani tudi preko rodi- teljskih sestankov in go- vorilnih ur. Tu iščemo skupni jezik za vzgojo ot- rok. Starši so s to obliko dela zadovoljni, prav tako učitelji. Vrh tega moram reči, da starš: večkrat na- čenjajo vprašanje popolne osnovne šole v Ljubečni. Takšna je bila tudi nekoč. Seveda šolsko poslopje za takšno preusmeritev ni do- volj veliko. Sicer pa ima- mo trenutno tudi premalo otrok za uveljavitev po- polne osemletke. Toda, to ne pomeni, da bo tako tu- di v prihodnje, še pose- bej, ker bo Ljubečna kma- lu velik zazidalni okoliš in takrat bo bržčas treba mi- sliti tudi na pop>olno osemletko.« MB VELENJE RAZSTAVA KNJIG Planinska založba pri Pla- ninski zvezi Slovenije in Mla- dinska knjiga bosta v času od 4. do 11. junija pripravili »Teden planinske knjige«. V tem času bo v Velenju na Šaleški 18 razstava vse planin- ske literature oziroma knjig, ki jih je izdala Planinska za- ložba PZS. V okviru tedna planinske knjige bo 6. 6. ob 16. uri demonstracija planin- skih veščin, od 17. do 19. ure istega dne pa bodo priznani gorski vodniki obiskovalcem dajali različne nasvete v zve- zi s hojo v gore. To bo vse- kakor svojevrstna prilika, kjer bodo interesenti imeli na enem kraju zbrano gra- divo in vpogled na vso do sedaj izdano planinsko lite- raturo pri nas. PŠC CELJE: DO- KAZ DELAVNOSTI Dijaki, profesorji, starši ter povabljeni gostje so prejšnjo soboto napolnili dvorano Narodnega doma, da bi proslavili zaključek šolskega leta na pedago- škem šolskem centru v Ce- lju. Svojo proslavo so vključili v sklop prazno- vanj ob mesecu mladosti. V svojem govoru je rav- natelj PŠC Emil Roje za- črtal naloge pedagoškega dela na šo^i, ki mora te- meljiti na poglabljanju sa- moupravnih pedagoških odnosov, krepitvi kadrov- ske osnove z laejno napre- dno usmerjen.mi novimi sodelavci ter rasti kako- vosti dela. Ob koncu svo- jega govora je v imenu ce- lotnega kolektiva predlagal profesorja Danico Rojnik in Vlada Kranjca za dode- litev odlikovanja reda de- la z zlatim vencem, pro- fesorja Borisa Lipužiča pa za 2agarjevo nagrado. Sle- CELJE USPELA AKCIJA RK v akciji zbiranja oblačil in obutve, ki jo je organizira- no pripravil RK SLOVENI- JE, v sodelovanju z občin- skimi odbori RK, je v Celju v preteklem tednu sodelova- lo sedem krajevnih skoimosti, 350 mladih članov RiK, 120 odbornikov osnovnih organi- zacij RK ter 70 članov soci- alnih komisij pri krajevnih skupnostili. Dvanajst delov- nih organizacij iz Celja pa je dalo na razpolago brez- plačni prevoz. -Te so: Cinkar- na, Agrotehnika, . Ingrad, Ae- ro, Izletnik, Remont, Nivo, Ceste-kanalizacije, Utež, Pre- vozništvo, Merx, Obnova. V tej akciji so zbrali 4000 kg oblačil in obutve. Občinski odbor RK Celje se najlepše zahvaljuje vsem darovalcem! 16. stran — NOVI TEDNIK St. 22 — 6. junii^^ t GASILSTVO V LOGARSKI Zmagovalna ekipa »Gorica ob Dreti« se je fotografirala s poltalom Občinska Gasilska Zveza občine Mozirje je pred dne- vi organizirala meddruštveno gasilsko tekmovanje v Lo- garski dolini. Na travniku pod Ojstrico se je zbralo 15 tekmovalnih desetin iz 14 prostovoljnih gasilskih društev. Organiza- tor, občinska gasilska zveza Mozirje, je menil, 'da je te- kmovanje primerno organizi- rati vedno na drugem me- stu. Zato so določiU, da pre- vzame nekatere organizacij- ske obveznosti PGD Solčava, ker na njihovem območ- ju že dalj' časa ni bilo kak- šne večje akcije. Lepo vre- me je ustreglo tako organi- zatorjem, tekmovalcem in gledalcem. Gasilci so se pomerili v klasičnih vajah z nekaterimi novostmi, ki zahtevajo izur- jenost, znanje, disciplino tn kondicij sko pripravi j enost. Tekmovanje je obsegalo tak- tične vaje, trodelni napad in ravnanje z gasilskim orod- jem. Po končani vaji lo bili po- deljeni pokali za prva tri mesta. Vse ekipe so dobile po 15 m nvlon B cevi. Naj- več točk, 599,5 in prvo mesto je osvojila desetina PGD Go- rica ob Dreti, drugo mesto s 585 točkami desetina PDG Nazarje ter tretje mesto de- setina PDG Rečica ob Sa- vinji s 580,5 točkami. Tekmovanje je pokazalo, da so gasilske encte na po- dročju Gornje Savinske do- line dobro pripravljeni ne samo za tekmovanja, temveč tudi za intervencije pri ele- mentarnih nesrečah. Nekaj več o tem nam je povedal Franc Matjaž, (30), iz Spod- nje Rečice, ki je poveljnik OGZ Mozirje: »Takšne vaje so nujne. Ne samo zaradi tega, ker pre- izkusimo usposobljenost ga- silskih enot, temveč tudi za- radi zbliževanja društev. Ko je potrebno pri reševanju združiti moči, veliko pcmeni poznavanje tehničnih možno- sti drugih. Vaja je pokazala, da^' so desetine spretne in usposob- ljene za uporabo gasilskega orodja. Uvrstitev od prvega do zadnjega mesta je rela- t^'ivna, posebno za tiste, od tre. tjega mesta naprej. Lahko bi dejali, da so razlike v dose- ženih rezultatih minimalne in da ni veliko razlik med enotami. Važno je, da so si prve tri desetine zaslužile uvrstitev tako z di.sciplmo kot s spretnostjo. To je vaja in volja do uspeha! Tehnična oprema — klasič- na — je v občinskem meri- lu zadovoljiva. Vsa društva imajo avtomobile in sodob- ne črpalke. Le Solčava še ne. Vendar že teče akcija za nabavo novega avta, tako da bomo še bolje opremljeni. Problem je za ostala oro- dja. Gasilska zveza praktič- no ne razpolaga s tehničnimi sredstvi za gašenje gozdnih požarov, kemičnih požarov in reševanja iz vode. Zato bomo pripravili akcije za takšno usposabljanje. Nekatera dru- štva so že kar na svojo ini- ciativo pristopila k nabavi takih sredstev.« PEPI MIKLAVC TEMELJNA TELESNOKULTURNA SKUPNOST CELJE — kadrovska komisija objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. VODJA STROKOVNE SLUŽBE 2. RAČUNOVODJA 3. STROKOVNI TAJNIK 4. ADMINISTRATOR Pogoji za zasedbo: 1. visoka ali višja izobrazba, vsaj 5 let delovnih izkušenj, 2. višja ali srednja strokovna izobrazba, najmanj 3 leta delovnih izkušenj v stroki, 3. višja ali srednja izobrazba, vsaj 3 leta delovnih izkušenj, moški z odsluženim vojaškim rokom, 4. srednje strokovna izobrazba, vsaj 1 leto delovnih izkušenj. Stanovanja ni. Pismene vloge z dokazili naj interesenti pošljejo m naslov: Temeljna telesnokultuma skupnost — Ka- drovska komisija, Celje, Gledališka 2. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. REKLI SO Silva Joševc doma ij čice, stara 22 let, že let v ženski gasilski ^ tini v Tovarni nogavic Polzeli. Danes se pravi lo deklet in žena za vstop med prostov) ne gasilce, zato smo vj šali Silvo, kaj je njo j tegnilo: »IVIogoče sem tem društvu videla ]( priložnost za pomoč človeku v sili. Ko pa s znaš gasilske veščine, stane to ne samo delo napor, temveč večkrat di prijetno razvedi Značilno za našo služb( je, da manj dela ko l boljše .je zanjo in za o le ljudi. T. Ta? KRAJEVNA SKUPNOST ŠMARJE ZA KULTURNI DOH v krajevni skupnosti v Šmarju pri Jelšah so vse oči uprte v kulturni dom. Ven- dar ga še ni. A bo stal. so rekli šmarčani in se za- vzeli, da končno le dobijo ta svoj hram, kjer bodo našli svoje mesto tudi delegati ob- činske skupščine, saj v no- vem sestavu nimajo prostora, kaiiior bi sedli k seji. Tako je v najinem pogovoru raz- predal misli predsednik kra- jevne skupnosti Karel An- drenšek. Krajevna skupnost Šmarje pri Jelšah združuje 28 vasi, v katerih • živi 3600 prebivalcev. Doslej so občani upravljali, kot povsod v drugih krajev- nih skupnostih, preko sveta krajevne skupnosti. Z novim načinom dela se je marsikaj spremenilo. Prej se je svet sestajal po potrebi. Največ- krat takrat, kadar je bilo tre- ba razdeljevati sredstva za izvedbo posameznih progra- mov. Takrat je tudi sodelo- valo večje število občanov. Čeprav je tudi ob tej praksi .skoraj vsaka vas p>oslala svo- je člane, danes bi rekli dele- gate, na takšno sejo sveta, le ta ni imel pravice glaso- vanja. In prav je, če se ob današnjem zapisu iz dela te krajevne skupnosti malo spomnimo na težišče dela, ki ga je opravljala doslej. To je bilo pač zadovoljevanje pred- vsem komimalnih in drugih potreb. Pri vsem tem je tre- ba upoštevati, da se občani krajevne skupnosti Šmarje pii Jelšah ukvarjajo pred- vsem s kmetijstvom, saj in- dustrije v kraju ni, razen enega obrata, kjer so zapo- slene ženske. In kaj vse so opravili v Šmarju ? Ne tako malo, posebno glede na sred- stva, ki so bila na razpola- go. Znano pa je, da nobena krajevna skupnost ni imela debelega mošnjička z denar- jem. Kljub temu so zgradili preko 40 km vaških cest IV. reda, 5 km vodovodov, kopa- lišče, uredili so trg v Šmar- ju, asfaltirali so 4150 kvadrat- nih metrov površin v nase- lju, uredih so otroško igri- šče. Toda vse čase ob tem se vleče kot rdeča nit velika želja šmarčanor: kulturni dom. Ni prostora, kjer bi za- dovoljevali svoje kulturne po- trebe, že vsa ^ leta so brez kino dvorane, dramskega od- ra. Ze v preteklosti so v Šmarju precej govorili o fi- nanciranju krajevne skupno- sti, to je še danes aktualno vprašanje Karel Andrenšek pravi: »Ce p>ogledamo osnu- tek odloka o proračunu obči- ne Šmarje za letošnje leto, vidimo, da ni odobrenih sred- stev, za krajerao skupnost.« j In rešitev? Kako delati? I Brez dvoma je treba konsti- tuirati krajevno skupnost kot sestavni del združenega dela. Potrebno bo razviti sistem odnosov, ki bo dovoljeval ob- čanom, delovnim ljudem, čla- nom delovnih organizacij združenega dela, ki živijo na območju krajevne skupnosti, da bodo sami razreševali ustrezna vprašanja, seveda v povezavi z organi krajevne skupnosti. Nujno bo treba povezati združeno delo s kra- jevno samoupravo, s tem pa bo tudi proizvajalec v delov- ni organizaciji istočasno na- stopal v krajerai skupnosti. Tako bo možno postaviti fi- nanciranje krajevne skupno- sti na trdnejše temelje. Tako menijo v Šmarju in najbrž niso osamljeni. Veliko rešitev svojih problemoi jo v povezavi s svojin legati, ki bodo v zboni je-vruh skupnosti v ob skupščini spet iskali pov .z ostaliima dvema zbo Prednost vidijo tudi v te bodo pošiljali na seje ščine res dobro pripra delegate, od katerih p sedaj terjajo tesno j nost in sodelovanje z občani v krajevni sku] Tako smo spet pri 1 nem domu, za kate« je najbrž le prižgala li so že izdelali potrebne te. Izdelana je tudi lo Tudi finančna osnova jetje ustreznega kreditJ vidiku. Z zaupanjem i se v Šmarju lotevaj< dela. Saj se navsezad veda j o že doslej oprav dela, ki je plod vseh ambicijo in s tem i njem, da se z zdn močmi da narediti m stopajo v Šmarju na F vih nalog, ki so neis potrebne, a ne nerešl Besedilo in DRAGO Mi Upravni odbor Sklada za štipendiranje in kreditiranje v občini Celje i razpisuje 1 I. Štipendije za šolsko leto 1974/75 5 štipendij na visokih šolah ekonomske, prav-, 'ne, strojne, gradbene, medicinske smeri, i 4 štipendije na višjih šolah ekonomske in i pravne smeri ; 8 štipendij na srednjih šolah ekonomske, pe-; dagoške smeri in gimnazije. \ II. finančno pomoč za študij naj III. stopnji ekonomske, prav-i ne, filozofske in tehnične \ smeri j Prošnje za štipendijo pošljite na obrazcu 1,65 do j 30. junija 1974. Priloženo mora biti spričevalo za šolsko leto 1973/74,] potrdilo o premoženjskem stanju, potrdilo o do- hodkih staršev za I. polletje 1974, oz. odrezek od' pokojnine za maj 1974 ter mnenje šole. i Interesenti za pomoč pri študiju na III. stopnji naj'; v vlogi navedejo višino stroškov, ki naj bi jih izpla-, čeval sklad. i RUDNICA ZA DAN BORCA Krajevna organizacija SZDL Pod- či-trteli se je odločila, da bodo Dan borca letos praznovali na Rudnici, partizanski va.sici v pre- cej visokem pogorju nad Olimjem. Vasico so leta 1944 okupatorji v celoti požgali, leto.šnje praznova- nje pa naj bi bilo spomin na tiste hude dni. Prebivalci Rudnlce tudi žele, da jih obiščejo predstavniki družl>eno političnih orsanizacij šmarske občine, da vidijo, kako živijo v teh hribih, saj jih naj- večkrat nihče ne obišče. Prebivalci tega odmaknjenega naselja, ki je raztreseno po vseh hribih naokoli, močno želijo, da bi ob priliki i)ro- slave dobili tudi novo cesto ali bolje povedano, popravljen kolo- voz, ki bi jih vsaj malo povezal z dolino. Šmarje pri Jelšah ,2 ^ 6. junij 1974 NOVI TEDNIK — stran 17 lADUSKE ODDAJE V VELENJU Kljub temu, da je bila prva nedelja v juniju — takorekoč na pragu poletja — in da je bilo vreme lepo, smo bili z obiskom na naši javni radijski oddaji v Velenju zadovoljni. Sicer dvorana ni bila polna, vendar je kljub temu tisto število ljudi, ki je prišlo, navdušeno sprejelo javno radijsko oddajo z direktnim prenosom, ki sta jo organizirala uredništvi Novega tednika in Radia Celje, pokrovitelj pa je bila tovarna gospodinjske opreme GORENJE VELENJE! Nekdo je sicer malce hudomušno pristavil, da brez Gorenja nikjer ne gre in res je, tudi tokrat ni šlo. Pa bodimo hudomušni še mi — če ni nekaj od Gorenja, ti nekaj manjka. Bodisi doma ali kje drugje. In ker smo se tega zavedali, smo se povezali z Gorenjem. Bilo je uspešno. In ne moremo mimo besed predsednika Izvršnega sveta občinske skupščine Velenje pranja ing. Kljuna, ki je v razgovoru med drugim tudi povedal: »Hvala NT in RC, takšne oddaje so potrebne.« , mjo ing. Kljun, predsednilt tšnega sveta občine Ve- Peter ing. Krepi, predsednik centralnega delavskega sveta TGO Gorenje Ajša Pučnik, učenka OŠ Ka- juh v Šoštanju, je recitirala Kajuhovo pesem »Kje si mati« Zdenka Senovršnik je prebra- la spis o srečanju s Kajuho- vo soborko Vido Hreščak-Be- blerjevo Za prvo nagradno igro je prispeval nagrade Modni salon Velenje. Žal nagrad zaradi nepravilnih odgovorov izbrancev nismo podelili. Nagrade pa so ostale in čakajo srečneže. V igri lahko sodelujejo vsi, ne glede na to ali so iz Velenja ali od kod drugje. Naloga je preprosta: do 13. junija pošlji- te na uredništvo Novega tednika, Gregorčičeva ul. 5, Celje, odgovor na vprašanje: kdo bo igral v finalu svetovnega no- gometnega prvenstva in kakšen bo rezultat ter sevetla za koga. Pohitite in sodelujte, kajti čakajo vas tri lepe na- grade Modnega salona Velenje. 1 Sicer so takšni zapisi po ' ki javni radijski oddaji več ' manj neprijetni. Nepri- 3 £ni predvsem zato, ker mo- c S govoriti o svojem delu. i tem naj bi govorili drugi. * ieeno pa bomo 'udi po jav- ; radijski oddaji v Velenju Mušali izbrskati nekaj po- ■f^-ltov, ki so ostaU za ku- " »mi in ki niso šli v eter. .-iiNajbolj disciplinirani sta M učenki osnovne šole Ka- ,P v Šoštanju Zdenka Se- ji »drsnik in Ajša Pučnik z ilteovo mentorico Majdo ^oičarjevo pa Vokali in Ul- * (da telefonistov za na- pjavo linij ne omenjamo), E? so pnšu na oddajo takrat, P* smo rekli m nam tako niso po nepotrebnem »para- li« živcev. Povejmo še to, da so nas Vokali s svojim igranjem in profesionalnim nastopom resnično prijetno presenetili, kar pa velja tu- di za Ultra 4, ki bodo jutri prvič nastopili na festivalu Slovenska popevka v Ljublja- ni. Nadebudnim m obetajo- čim debitantom iz Celja že- limo veliko sreče, pridružu- jemo pa se aplavzu, ki so ga doživeli v dvorani. Ta pa ni bil skromen. Pravilno! — Veseli sm^ .skrbi vodje harmonikarskega ansambla Ilije Havlička, ki se je celo tik pred oddajo odpeljal po dve članici ansambla, samo da bi kompletm nastopili m zaigrali tako, kot znajo. Do- bro. To jim je tudi uspelo! — Navdušeni smo prisluh- nili ubranemu petju Šaleške- ga okteta pod vodstvom Zma^ ga Frankoviča natrosil« ne- kaj koristnih podatkov o de- lu novega organa in razvoju občine ter zaželel, da bi tu- di v bodoče podobne oddaje pripravjaU v velenjski ob- čini. Obljubljamo, da bomo in vabila smo veseli! — Da je oddaja ;ispela, so poleg Gorenja pripomogli še Modna salchi Velenje in TOZD rekreacija pri KOC Velenje ter REK. Žal so nam nekatere nagrade ostale, kaj- ti izbranci niso vedeli pra- vilnega odgovora na postav- ljena vprašanja. Da pa na- grade ne bckio ostale doma, razpisujemo natečaj: Kdo bo igral v finalu na svetovnem nogometnem pr- venstvu tn kakšen bo rezul- tat? Vaše -napovedi pošljite na- pisane na dopisnici do 13, junija, čakajo pa vas lepe nagrade Modnega salona. Po- skusite, škoda je, da nagra- de ostanejo doma. — Kam boste poslali vaše nap>ovedi? Novi tednik, Gregorčičeva 5, Celje. — »Led« smo kljub bliža- jočemu se p>oletju prebili, to nas veseli. Veseli smo tudi, da so ljudje v nevezanem pogovoru želeli, da bi s po- dobnimi oddajami v velenj- ski občini še nadaljevali. Ce je takšna želja, potem bomo. Prva naslednja oddaja v ve- lenjski občim bo v Šošta- nju in to v jeseiu ob otvo- ritvi njihovega novega kul- turnega doma. Upamo, da dom bo, mi pridemo. — Kaj naj še povemo? Da smo se v Velenju prijetno počutili in da smo se ponov- no prepričali, da je pravilna naša usmeritev: širiti javne radijske oddaje po vsej celj- ski regiji in preko njih na- vezovati še tesnejše in prist- nejše stike z bralci Novega tednika in poslušalci Radia Celje. Sicer p>a je tudi predsed- nih Izvršnega sveta občine Velenje Franjo mž. Kljun re- kel hvala! In ne samo on, tudi občani. Kratek obisk se je zaključU m končal v obojestransko zadovoljstvo. In če se že drugi zahva- ljujejo nam, se zahvalimo še mi z obljubo, da še pridemo. Saj navsezadnje je to naš cilj, da smo skupaj. Tek.st: TONE VRABL Poto: LOJZE OSTERSEK ^vaj^^^^^^^ki ansambel pod vodstvom Ilije Havlička je zaigral dve njegovi skladbi in Vse prisotne v dvorani in pri radijskih sprejemnikih. Kljub nedelji in dopoldanskem času se je v dvorani Kulturnega doma v Velenju na javni radijski oddaji zbralo precejšnje število gledalcev in poslušalcev. 18. »tran — NOVI TEDNIK St. 22 — 6. junij Ob W'letnici izstrelitve prve poštne rakete v Celju že od leta 1961 zelo uspešno de- luje Astronartični in raketni klub, ki je pred tem deloval kot sekcija Aero kluba Celje. Od leta 1965 pa deluje kot osnovna organizacija Astronavtično m raketnega dru- štva Jugoslavije. Celjani bi morali biti po- nosni na ta klub, ki je eden najuspešnej- ših ne samo v Jugoslaviji, ampak tudi v svetu, a sem prepričana, da mnogi izmed njih kaj malo vedo o velikih uspehih in ustvarjalnem delu mladih entuziastov clani ARKC so tudi pobudniki za ustanovitev ve- čine raketnih klubov v SRS. V letu 1968 je bila na pobudo ARKC ustanovljena v Celju Astronavtična zveza Slovenije s sedežem v Ljubljani, ki povezuje vse tovrstne organi- zacije v Sloveniji. Ko je bil klub ustanovljen, je bUo nje- govo jedro v glavnem nekaj srednješolcev. Danes ima klub petnajst do dvajset rednih ustvarjalnih članov. Ne smemo pa prezreti tudi skupino najmlajših -članov, ki delajo v ckviru raketno modelamega krožka Toliko članom' šteje tudi sekcija ARK v Sevnici. že od vsega začetka so aktivni člani klu- ba težih k znanstvenemu raziskovanju pro- blemov amaterske raketne tehnike Prav za- to so v zadnjih letih navezali stike z neka- terimi znanstvenimi institucijami v Slove- niu koc so: Nuklearni mštitut Jožef Štefan, Fakultete za elektroniko v Ljubljani, razvoj- ni iahcratorij tovarne baterij Zmaj v Ljub- ljani, Zavod za avtomatizacijo in dragimi. Ot) pomoči slovenske, i>osebno pa ■celjske indusinje, se nudijo široke možnosti v raz- vojnem programu ARKC. Zavedati se mo- ramo, da vsak uspen, ic ga dosežejo člani kluba, zahteva veliko študij, dela, potrplie- nja. n-itančnosti... Za vse to pa je nujno potreben čas. Nji- hov prosti čas ... Kljut temu so člani kluba organizirali Š9 razstave v Celju, Velenju, Brežicah in Krškem, in ImeU predavanja po mladinskih aktivih in delovnih organizacijah v Celju In okolici. *• Letos poteka deseta obletnica izstrelitve prve poštne rakete v Jugoslaviji. To je bil ekspermientalni prenos poštnih pošiljk kot filatelistična posebnost. Kasneje so razvili ceio serijo poštnih raket z zelo zahtevnimi lastnostmi. V generaciji raket VEGA je bilo več va- riant; od enostopenjske do tristopenjske ra- kete. Zadnjo iz serije VEGA so z vehkim uspehom lansirali leta 1967 na Fruški gori pri Beogradu. Prisostvovalo je več sto pro- fesionalnih raketnih strokovnjakov iz vsega sveta, ki so se udeležili XVIII. kongresa mednarodne astronavtične federacije. To je bil uspeh, ki je vzbudil zanimanje po vsem svetu, hkrati pa prinesel ARK Celje medna- rodna priznanja. Za tem uspehom so sprejeli program SIRU, ki je zelo široko zasnovan in zahteva narančne študije in veUko priprav. Ne smemo se čuditi, če v obdobju od zadnje skupščine, leta 1971, nismo videli no- benega posebnega eksperimenta. V tem času je namreč delo intenzivno ix>tekalo prav na področju obsežnega programa SIRU. Rakete iz programa SIRU so na tekoče gorivo in z elektronsko opremo. SIRU — 2 ZMAJ je bila uspešno izstreljena na poligo- nu Liboje pri Celju. Močna gnipa elektroni- kov je pripravila elektronsko opremo v spe- cialni izvedbi za potrebe raketne tehnike. Viden napredek v klubu zaznamo v letu 1972, ko so na pk)ligonu pn Postojni v enem dne^-u izstrelili kar deset večjih raket teže 10 kg. Kaj pa rakete proti toči? Z delom na raketah proti toči so začeli leta 1972 in še intenzivno poteka. Ta že več let delujejo kot strokovni sodelavci v sistemu obrambe pred točo v severni . , veniji. ^ ' Pomislimo tudi na to, da bomo n^^^, kmalu dobih dragocene podatke o j slojih atmosfere, ki jih bodo posreduj ^ rakete celjskega rak&tnega kluba. Naj povemo še to, da v zadnjih dvet i tih člani kluba aktivno sodelujejo na $.: kovnih simpozijih mednarodnega zn&i« I kot so Informatica na Bledu, ETAN v t j nju in Juvema v Zagrebu. Na teh simp, ; jih sodelujejo s strokovnimi referati, ijj ravnavajo računalniško obdelavo podat; balističnih parametrov amaterskih ra. f Prav to pa kaže na visoko znanstveno; nično raven, ki so jo dosegli člani arkc področju raketne tehnike. Poleg rednega dela ima klub za leto programu prireditev prvega slovenskega' venstva raketnih modelarjev. Zbrali na' se mladi iz vseh podobnih klubov Slovei To bo za Celje seveda svojevrstna atrakc Veliko dela čaka naše raketarje, la, rajo biti pripravljeni ne samo na uspf temveč tudi na kak poraz. Zato je raj .Ijivo, Oii rakete ne švigajo v nebo v« leto, ternveč, da se za izdelavo, montažo lansiranje odločijo takrat, ko upajo nai boljše — na uspešno izstrelitev. Uspehov, s katerimi se lahko pohva celjski raketarji, ni malo m lahko srn njimi vred ponosni nanje. Naj našt*ie najpomembnejše: naredih so prvo arm sko raKeic na trdo gorivo v Sloveniji a vo poštno raketo v Jugoslaviji. Celje jen ni kraj največje amaterske rakete na tu. V ARKC so izdelali prvo raketo na k če gorivo in prvo amatersko raketo z e tronskc opremo. Za peščico ljudi prav) uspehi, na katere so lahko resnično pon« saj so vredni širokega družbenega pm nja. Za celotno jugoslovansko astronap&ft in raketno dejavnost bo posebno pomsaba skupščina ARKC, ki.bo še v tem letu,! tej skupščini bodo podali smernice si dejavnosti, tako da se bo klub čim aktii je vklopil v življenje naše družbe. Prav je, da smo seznanjeni z delom ba, ki ni znan samo v Jugoslaviji, ampal je glas o njegovih uspehih razširil po u svetu. MATEJA pon CIGANKA povest iz domačih liribot 15 Urškine besede so se prej izpolnile, kakor je sama mi' slila. še Usti dan so se na Ravnah pri juzini opoldne pri- jeh Zopet je Lisjak med jedjo strmel v Pavlo, jo nabadal in z očmi slačil, da je ta od jeze in sramu zardela, zdaj spet prebledela. Ravnjak je predrzneža večkrat ostro po- gledal in zraven pomenljivo zagodrnjal; kazalo pa je, da nesramnež teh znamenj ne razume. Ko je Pavla vstala, da pojde v kuhinjo po jed, in se je rui stolu spotaknila, se je Lisjak na glas zarezal in zinil nekaj prav grdega. Tedaj je vse pri mizi utihnilo, nihče se ni smejal, Urška pa je skočila gobezdaču v nos: »Grdoba nemarna, v svinjak jx)jdi in h koritu, kjer svinji- lokajo! Tam je zate, ne pa za mizo s poštenimi ljudmi!« »Neumna tička, s teboj nimam nič!« se je Lisjak repen- čil »Tebi nisem ničesar rekel.« Dekle mu je hotelo odgovoriti, tedaj pa je že zagrmel Ravnjakov glas: »Urška ima prav. Ti si grd cotelj. Zapomni si, da pri nas m takih navad, če si se jih spodaj na Poljanskem na- lezel, bi bil moral tam ostati; pri nas v hribih jih ne trpi- mo. Tu je najslabšega dedca sram, da bi tako klanfanje poslušat, kaj šele, da bt sam kaj takega zinil če še kdaj tako besedo čujem, te odnesem h koritu in te vržem v vodo kakor garjevo mače.« Lisjak je prebledel, ustnice so mu trepetale od srda, koma: se je premagal, da ni skočil, nekaj časa je molčal, potem je zahripal: »Pošaliti se bom vendar smel.« . »To ni šala. to je svinjarija,« ga je usekal ujec Miha; »kdor drvgega ne zna. priča, da ima slamo v glavi.« »In gnoj,« je dodala Urška. Zdaj so se vsi zasmejali Lisjak je škripal z zobmi, iz oči mu je bliskal hudoben ogenj. Po kosilu je .šla Urška na korito prat. Tedaj se je poča- si priplazil Lisjak, da bi se dekli za sramoto maščeval s s vojim grdim in neslanim jezikom. Urška pa ni izgubila korajže in je zavreščala na ves glas: »Glej, da se mi pobereš, spak ti, drugače te oplazim s tole cunjo po tvoji prašičji glavi!« Ko je Lisjak na to nekaj poklafal, je dekla zvila mo- kro cunjo in ga udarila po obrazu, »Ti pasja mačka, ti!« je zavpil in zaškrtal z zobmi ter hotel dekle uloviti. Ta pa je zbežala okoli korita — dedec pa za njo. Kar so ga od zadaj prijele trde roke, da je obstal kakor v kleščah; rm uho pa mu je zagrmel Ravnjakov glas: »Baraba, kaj spet uganjaš?« »To je nesramnež,« je kriknilo dekle, »nič drugega ni- ma na jeziku kakor grdobije.« Lisjak se je hotel otresti, toda orjaški Ravnjak ga je dvignil, mu porinil glavo v korito in jo tako dolgo tiščal v vodo, da so se jele na vrhu delati pene; potem ga je iz- pustil in potisnil daleč od sebe. Lisjak se je nekaj časa sukal okoli, kašljal, prskal in pljuval; ko je prišel k sebi, je divje zatulil, zopet zakašljal m potem zarjul: »Prekleti Ravnjak, ti misliš, da si bog! Jaz ti bom po- kazal! Ti me ne boš! Tožil te bom.« »Le kar!« je odvrnil Ravnjak, ki se je ves tresel od jeze, »na sodniji se bova šele zmenila. Ti nisi samo pra- sec, ti si pravi jalot. Kadarkoli slečem jopič in ga obesim, si s tacami v mojih žepih. Ali misliš, da sem slep? Danes zjutraj si imel obe taci v Jeričinem košu; kaj si tam is- kal?« »Prekleti vrag! Saj nisem oženjen tu, da bi moral ostati pri takih klerikavzarjih. Bom že kaj boljšega našel,« je siknil Lisjak. »Ali misliš, da bi te bil le en dan še pustil pri hiši? Spravi svoje cotovje pa izgubi se! Tiste dinarje, ki sem ti jih še dolžan, ti bom takoj plačal; potem te ne maram več videti. Če boš čez eno uro še tu, bom hlapcem rekel, da te spodijo, m Sultana bom naščuval nate.« V durih je stalo več poslov, ki so bili vsemu pi veseli so bili, da so se rešili nemarnega tovariša. T klel in tekei v hišo po stopnicah v hlapčevsko sobo. Ravnjak je stopil v hišo, bil je bled ko stena, ustnic mu drgetale; tako razburjenega še posli nikoli niso v Vsa v skrbeh je stala Pavla za durmi, in ko je I do nje, mu je zašepetala po hrvaško: »Varujte se ga, vas prosim za božjo voljo! Stra^ je rotil. Ta človek bi mogel vse storiti.« »NiJcar se ne boj, Pavla,« jo je miril in tako poffl da ji je udarila kri v glavo. Počasi je odšla v soboj jokala. Gospodar je šel gor po denar, šele čez kakih) minut se je vrnil m stopil v kuhinjo, izročil denar «j in ji dejal, naj izplača kosca, ker falota noče več { Ko je odhajal iz kuhinje, ga je med vrati srečala I Znova ja zardela in mu hotela nekaj reči. še preA mogla z besedo iz ust, se je iz temnega kota pod s(0| mi zagnalo nekaj sivega; to je bil Lisjak, ki se je z \ v roki zapodil proti Ravnjaku. Nekaj časa je bil Rd kakor ukopan, potem se je umaknil in ozrl, s čim] mogel ubraniti. Toda vse bi bilo prepozno in nož I bil že davno prej tičal v prsih, preden bi se bil ' zbesnelega človeka ubraniti, če bi se ne bilo zgodilo nepričakovanega. Ko je Pavla, videla, kaka nevarnost gospodarju, se je vrgla ko blisk med njega in Lisjah svojim telesom prestregla sunek. Iz ust se ji je i' tožni vzdih: »Jezus, Marija!«, potem se je zgrudila. ' pa je že Ravnjak tresnil s polenom po morilcu j razbil desno ramo. Krikml je, izpustil nož in se zo^ po tleh. . . . Nastal je grozen vrišč. Materi v kuhi krč stisnil srce, da je obsedela za mizo, zaječala in sapo, kuhinjska dekla je odprla okno ter zakričala sk »Pomagajte! Pomagajte! Vse nas bo pobil.« KDO Z NAMI V VARŠAVO? 6. junij 1974 NOVI TEDNIK — stran 19 ^gselili se boste nepričakovanega us- toda ne pretiravajte. zdaj bi morali g^tj razmišljati o počitnicah. mila se vam bo neka želja, vendar ne , zadovoljni. ne pozabite ne doižno- ''^1 jih imate do svojega partnerja. njčka ■ali se boste z zelo važno zadevo, speli bo le polovičen. v službi lahko ^gj^gjete nekaj manjših zapiletov. j/ ritiodnjih dneh vam bo šlo vse zelo j|a lahko imajo. Sprašujem se, ali tudi zdaj ne bom smela imeti fanta, ko bom končala šolo in bom imela svoj denar. Mi starši potem fan- ta še lahko branijo? Najraje bi starše •far zapustila, toda kaj bo potem z mamo, ki je atov pravi suženj. On ved- popiva v gostilni. Pijan je vsak dan, 1^0 pa pride domov, razgraja, da obe ^va. To mi škodi tudi v šoli, ker nisem med najboljšimi, dobra pa sem vseeno. Prosim vas, ali je res moja dolžnost, ^ ubogam ata do 18 let, pa čeprav julija že dobila prvo plačo? Ali "loram res stanovati do 18 let pri Ojem? [. VANDA I>R.\GA VANDA, si počakala in pretrpela toliko 'et ob očetu pijancu, potem potrpi \s ^ dva meseca. Predno bi svojo zaščito "resničila s pomočjo socialnega skrb- stva, ki v takih primerih (do polnolet- nosti) skrbi za nepolnoletne otroke, bo ^oj čas do polnoletnosti že potekel. ^aposiiia se boš, se postavila na svnf ""^^ ^' življenje uredila po ^"jp- Tako boš lahko tudi uresničila po fantu. Moram pa ti povedati, ^. ""^^i fanta ne pomeni imeti samo jim^'"^" sliko, da se pobahaš pred svo- rad' ^Pomeni imeti nekoga Ueki f- "'^ ^ vsako ceno. Ravno med vo - , ^"^^^^^ let opažam nepremaglji- . zpljo imeti fanta zato, da se poba- Pj^ed drugimi. Se ti to ne zdi ne- ^ o- Samo sebi namen? Ljubezen in ta pride, saj najbrž ni dekle- opra?*- ^ slojem življenju ni imela ali ^ I ^ ^"'"^ ^ omenjenih čustev osebo, s katero ta čustva deli. Itlic i"if'" potrpi in imela boš po- konli samostojna in konec — tudi fant ti ne uide! NATAŠA svež/z:led poletja Za dovršen modni izgled sta zelo po- membna tudi pričeska in make-up. V letošnjem poletju bodo moderni kratki, rahlo valoviti lasje. Pričeske so naravne in lasje svobodni padajo. Za večer so nekoliko bolj valoviti in ko- drasti, vendar so kodri razčesani in prosti. Make-up ima prav tako pečat tride- setih let. Rahlo naličene oči z nežno senco na vekah, poudarjene trepalnice, ozke obrvi in pod njimi svetla senca Zato pa so toliko bolj poudarjene ust- nice v rdečih in rjavih tonih. V teh to- nih je rahla senca tudi na ličkih in takšni so tudi nohti. Drugačen pa je make-up za večer, ko so oči boli izrazi- te. Staša Gorenšek priporočamo če imate vrt, vam priporočamo vrtni razpršilec GLADIOLO v obliki vodometa, ki vam obenem služi za zalivanje. Izbirate lahko med različnimi priključki, ceni sta 46,25 in 20,10 din. V prodajalni Jugoplastika ?mo izbrali za vas moderno torbo valjaste oblike v belo- modri barvni kombinaciji. Cena 145,70 din. Priporočamo vam najnovejšo knjigo iz zbirke Ars Slovenia GOTSKO STENSKO SLI- KARSTVO, delo akademika Franceta Steleta. Ob nakupu te knjige dobite v dar še knjigo Cvetje v jeseni. Cena 490,00 din. Za tople poletne dni bodo primerne bom« bazne majice pestrih modnih barv, ki jih izdeluje Velebit Karlovac, kupite pa jih lahko v veleblagovnici Tkanina. Na voijo so vam številke od 36 do 42. Cena 35,40 din. V kolekciji Ellen Betrix ULTRA BRAUN so sredstva za sončenje za različne vrste kož. Izbirate lahko olje (41,50), mleko (45,60), žele (41,50), kremo za hitro porja- venje (45,60) in kremo za sončenje (41,50). 20. stran — NOVI TEDNIK §t.22-6.}un,fi ŠPORT NT - ŠPORT NT r-JPCfRT Nf - iJ^PORT NT - ŠPORT Nt TTKS VMOmSKI OBČINI BOGATI NAČRTI Na 3. seji skupščine TTKS Mozirje so razpravljali o pro- gramu in finančnem načrtu TTKS za leto 1974 in potrdit- vi podpisa . samoupravnega sporazuma o združevanju sreastev v TKS Slovenije. V mozirski občini, kjer zna- ša prispevna stopfija za po- trebe telesne kulture 0,51 % od OD delavcev, bo zbranih bhzh 80 milj. S din. Odvod za potrebe republike bo zna šal 14,300.000 S din, v občim pa bo ostalo 64,700.000 S din. S temi sredstvi bo TTKS Mozirje podprta akcije za razvoj množičnosti, kjer bo sofinancirala prvenstva SŠD s 13.078.00 din, tekmovanja v okviru SŠI in rekreacijo pa v vištm 77.000,00 din Drugi vir financiranja so športna tek- movanja za smučanje, košar ko. nogomet, namizni tenis in šah, za kar je namenjemh 56.000,00 din, za planinstvo pa 21.000,00 din. Glavna skupina izdatkov pa je v investicijah, v stroških za izgradnjo novih športnih objektov in nabavo športne opreme m rekvizitov. Sem sodijo adaptacijska dela pri nogometnem igrišču in smu- čarski skakalnici na Ljub nem, v sofinanciranju dogra- ditve visokogorske planinske postojanke — koče na Loki ped Raduho, oprema za ro- kometno in košarkarsko igri- šče v Solčavi, obnova igrišč in izgraditev strelišča v Mo- zirju, izgradnja igrišč za ko- šarko, rokomet, odbojko in mali nogomet v Nazarjih, do- vršitev športnega igrišča v Rečici ob Savinji, v popravilo doma TVD Partizan v Gor- njem Gradu m sofinancira- nje izgradnje športnega igri- šča v šmartnem ob Dreti. Za vsa ta dela je predvide- nih kar 377.500.00 din. Z iz- gradnjo omenjenih objektov bo dana široka možnost špor- tnega udejstvovanja občanom v večjem številu krajev mo- zirske občine. Načrt predmdeva tudi vr- sto strokovnih tečajev za vzgojo športnih in telesno- vzgojnih vaditeljev — za smučanje, športne igre, pla- vanje, gimnastiko m rekrea- cijo. V ta namen je zagotov- ljenih 35.700.00 din. Ostala razpoložljiva sredstva so na men jena za delovanje TTKS, nabavo strokovne literature in obvezno rezervo. Glas delegatov iz TOZD in KS je tako pri programu de- la in finančnem načrtu TTKS prišel do polne veljave. Z raztšritvijo materialne baze in vzgojo novih kadrov lah- ko pričakujemo nadaljnji na- predek telesne kulture v v Zgornjesavinjski dolini. K. JUG FINALE V CELJU Iz tehnične pisarne AD, Kladi- var smo izvedeli, da se celjski atletski delavci resno pripravlja- jo za sobotno in nedeljsko atlet- sko prireditev v Celju. Oba dneva ob 15.30 bo namreč v Celju na iStadionu Borisa Kidriča letošnje republiško člansko finalno tek- movanje za pokal Slovenije. Do- mačini imajo skupaj z Olimpijo in Mariborom velike možnosti za osvojitev obeh pokalov. Nastopili bodo vsi najboljši atleti iz Slo- venije. ROKOMET Vse Kaže, da je vprašanje prvaka v drugi rokometni zvezni ligli rešeno. Igralci" Slovana so dva kola pred koncem osvojili dragocene točke v Kutini. Premagali so Industromontaio m s tem ponovno bežijo Celjanom za dve točki in mnogo boljšo gol razliko. Do konca prven- stva pa igrajo Ljubljančani dve rekmi, enako tudi Celja- m in tudi mcrebitni poraz v zadnjem kolu še ni usoden zanje. Toda teoretske možnosti še obstajajo. Sevnica se bo bo- rila za o'bstoj m morda bo presenečenje le uspelo. To- da Celjani morajo v soboto v Banja Luki omagati nad Mladostjo. Stanje na tablici, r''.va kola pred koncem je namreč,sle- deče: Slovan 33 točk in 96 golcv f>ozicivne razlike, 2. Celje 31 točk in 33 pozitivnih golov, 11. Sevnica 13 — 32 golov ter 12. Šoštanj 12 točk in 74 minus golov. Šoštanj igra doma proti Zenici, Sev- nica Pa proci Slovanu. Mor- da se bo le rešila ena od celjskih ekip. V preteklem kolu so Ce- ljani s precej težave odpra- viU Varteks, 18:17 (10:9), Vseskozi so bili Celjani bolj- ši, toda čim so povedh so že dali priložnost gostom, da so se vedno približaU do- mači ekipi. V drugem polča- su, po neizkoriščenih šestih sedmerk, pa je /arteks celo ogrozil zmago Celjanom. Še dobro, da je Miha Bojevič bil razpoložen in je v kritič- nih trenutkih, skupaj s Puc- kom dosegel zmagovite za- detke. Gole so dosegU — Miha Bojevič 6, Vlado Boje- vič 4, Pucko 3, Mrovlje 2, Levstik 2, Luskar 1. Šoštanj je igral v Splitu za rešilne točke. Vseskozi je bila tekma enakovredna. Še- le v finišu so domačini dobi- li prednost treh zadetkov in 'zmagah 23:20. Najboljši pri Šoštanju je bil Štefan Kac, ki je dosegel tudi 12 zadet- kov, Prežnikar 3 in Stvarnik 2. Poročevalci ocenjujejo ig- ro Šoštanja kot zelo dobro. Pred kncem prvenstva sta še dve koli. Dve koli upanja možnosti za uspeh. Upamo, da bodo uspeli vsaj šoštanj- čani, kajti Slovan bo le stež- ka oddal prednost, katero Celjani zaman lovijo dva me- seca, J. KUZiMA v Zagrebu je bil eden naj- kvalitetnejših atletskih mitin- gov pri nas v zadnjih letih. Zbrala se je velika večina at- letov, ki v svetovnem merilu nekaj pomeni. Temu primer- ni so bili tudi rezultati. Zelo veseli smo, da so se v ta krog vključili tudi jugoslo- vanski atleti, predvsem Pav- ličičeva in Stekič ter Sloven- ca, člana atletskega kluba Ce- lje, Peter Svet in Danica IJrankar. PETER SVET je potrdil svojo visoko kvaliteto in do- bro formo ter si že skoraj zagotovil potni list za nastop na evropskem^ £Ey*.9§*J3L^ Kimu. V teku na 3000 m ovi- re je bil drugi z malenkost- nim zaostankom za državnim rekordom — tekel je 8:35,0. Vsa pohvala velja tudi D.\Ni- CI UR.4NKAR, ki je bila na 800 m druga z novim repu- bliškim rekordom 2:05,1. S tem si je zagotovila mesto v državni reprezentanci za le- tošnje leto, ob morebitnem izboljšanju rezultata — v to pa ne dvomimo — pa bi si priborila tudi vizo za evrop- sko prvenstvo. V Zagrebu so se še izka- zali Lisec, Dušan Prezelj in Vivod, medtem ko je nekoli- ko razočaralaprva ^ma slp-^ venske atletike Nataša Ur- bančič. Pri slednji upamo, da gre samo za trenutno krizo. Skratka, miting je uspel, veseli pa smo tudi uspehov celjskih atletov, ki so še en- krat dokazali svojo visoko kvaliteto, istočasno pa tudi upanje, da bo tudi letošnji Skokov memorial prihodnji mesec v Celju uspel. Ob koncu samo še to: naj ne ostane samo pri trenutnih »zvezdah« Kladivarja, ampak pojdimo nekoliko naprej. To pa nam zagotavljajo uspehi mladih cel.jskih atletov tako po osnovnih, kot tudi sredn.jih šolah. Premik je! __^..tv KOŠARKA ODLIČNO Ko.šaikarji Kovinotehne so do.sigll .svojo tretjo zaporedno zmago si tako še bolj po- pravili svoj položaj na prven- stveni lestvici. Tokrat so s 86:71 (47:33) odpravili zelo dobro ekipo Radenske. Ko je trener Žorga poslal na igri- šče tudi mlajše igralce, so gostje poraz omilili. II. republiška liga — vzhod — člani: Celje : Bistrica 65:62 (29:33) 11. republiška liga — ženske: Sobota : Kovinotehna 54:53. Pionirska republiška liga: Kovinotehna : Šentjur 58:46. JANEZ CEPIN Kegljanje v Celju potrdilo svojo vretliiost ' dek. Ceruvao teljsKe } zeii ženskui vrsi lu nio Hniezada ne kotirajo ij^* v republiški ligi, so , tati na občiii.skem pjw pokazali, da imamo v } I volj dobrega kadra ^ ] enotne, dobre ekipe i ško ligo. Od • 61 igralt,., ' Cinskem prveust\u je movalcev doseglo boljš, od lliOt) kegljev. To l povprečck. Ce pa upoši^, i ima a tekino\akev rezj smo povedali vse. V petek, soboto in ^ bodo vsi tekmovalci j, pomerili v drugem kolu, ših 36 dobi pravico soj na medobčinskem prvej, bo jeseni na celjski in j, zi. Najboljših dvanaj^i nastopilo na republišktu stvu. Torej, celjski in ^ movalci bodo imeli priig prodor med najboljše, i bi bilo tekmovanje v ( Žalcu. In še o tekmovaj vem kolu. Vodi .Vlarinč«^ 1072, sledita člana Olj, novšek 1060 in Lubej šek (Ingrad) je četrti n (Kovinar) peti ItniS. p, kegljev pa so podrli š«; Urh, Šunko, Ručigaj, i Griianc, Cmok in Justin, Dekleta nadaljujejo s i n.jem v ženski rt-publiški odličnem startu so v kolih doživele predstavi* in Kovinarja same pora^ tudi vzrok, da v precej ( ligi stanje na tabeli ni j ma jasno. Zmagovalec j Ljubljana center, brw medtem ko bodo drage enakimi rezultati dosejk od druge do šeste pozit^ nutno so tekmovalke &|j Kovinar šesti. In še rezultati: Branil, nar 2352:2247, Portorož . nar 2627:2305, Celje - Ij center 2521:1638. ^ajbtljk mesnice: Urh 502, (i(*i«« rine 476 i>ri Celju ter \xfl in 431, Ocvirk 387 in Ki pri Kovinarju. • PREBOLD IN VELENJE m^mimimmmm »Zlati ko.šarkarji Jugoslavije se v Kranjski gori pripravljajo na sve- tovno prvenstvo, ki se bo začelo 7. julija v Portoriku. Na zadnjem svetovnem prvenstvu v Ljubljani so fantje osvojili laskavi naslov svetovnega prvaka, ki ga bodo poskušali letos pod vodstvom Mirka Novosela in ob novih igralcih ponovno osvojiti. Izrabili so prosti dan sredi resnega treninga in se pripeljali v tekstilno tovarno Pre- bold, kjer so .si z velikim navdušenjem ogledali tovarno in njeno proizvodnjo. Najbolj so bili navdušeni nad blagom, ki ga delajo v Preboldu in ix katerega bodo v Modnem salonu v Velenju nare- dili obleke, V Modnem .salonu so vsi reprezentantje s trenerjem pomerili obleke, ki jih bodo nosili na »vročem« terenu v Portoriku. O tem. da so ,biU ,s oblekami zelo zadovoljni, ni potrebno posebej govoriU, po- vejmo raje to, da fantje marljivo trenirajo in se poskušajo pri- Ijraviti tako, da bodo obranili pozicijo, ki jo zavzemajo v svetov- nem košarkarskem krogu. Ta prijetni obisk v Preboldu in Velen.ju sta omogočili obe podjetji ter predvsem prizadevna košarkarska en- tuziasta IMrajan Gaberšek in Rudi Pur. V razgovoru, o tem bomo še poročali, so košarkarji poudarili, da se dobro počutijo, da je sicer trening naporen, vendar bodo ob veliki kolegialnosti In želji po uspehu, posku.šali obdržati tisto mesto, ki so ga priborili nji- hovi predhodniki. Kapetan ekipe Rato Tvrdič pa je povedal, da bi vsaka osvojena medalja v Portoriku pomenila uspeh. Upajmo, da bo tako. -Tekst: Tone Vrabl Foto: Dragu Medved ODLIČIf I^ODELAi Pod pukroviteljstvoa E.M<.> in v organizaciji i! ba Celje je bilo na k Lcvcu republi-ško pioniM stvo v modeiarstvu. Celj na tem prvenstvu od 61 cev postavili kar 17, so uspehi naravnost pres skupini modelov .^-1 je Aero kluba Celje loplal zmagovalcem Stresom i« rice. Zarič .Sinjo (ICMO) tretji. V ekijini koiikur« Celjani Toplak. Jarh in ro klub Olje) drugi za i KMT iz Nove Gorice. Zmagoslavje pa so p Olja slavili v katergori. A-2. Tu srečamo med P na prvih treh mestih sa« Zmagovalec je bil Jarb sledita pa mu BonLŠek in Z»rič (EMO). Tud konlnirencl sta zlati in ličji osUll v Olju. ekipni prvaki so pastah šck in Holobar (AerO k n» drugem mestu pa so Podlin.šei in Kučič i« Pokrovitelj je poklonil nima ekipama pokala, boljšim posameznikom celo zadnje uvrščeni » svoj račun, saj so preje: tolažilne nagrade s pos Organizat-ija tekmov» odlična, le veter je bil močan in je povzročil, sikateri moeli ustvariti specifičen zvok in sto- piti na prag uspeha. O tem, kaj pričakujejo od na- stopa na Slovenski popevki, nera- di govorijo. Vedo, da je skladba dobra in da jo bodo dobro za- peli. Ni jim vseeno, kako se bodo odrezali, vendar štejejo že samo dejstvo, da so jim zaupali nastop na tej osrednji slovenski glasbeni prireditvi, za svoj naj- večji uspeh. Gotovo nas veliko upa, da bomo »ultra.še« videli dvakrat, v petek in v sobotnem finalu. Tudi o načrtih člani Ultra 4 molčijo. Zavedajo se, da jih ča- ka veliko dela, veliko nastopov, vaj in izpopolnjevanja. Tega se nekoliko bojijo, saj svojih pokli- cev in študija ne bi radi zane- marili. Zavedajo se namreč, da je uspeh zelo varljiv in da je še kako dobro »imeti v rezervi« do- ber in stalen poklic. Ultra 4 torej trkajo na vrata uspešne kariere. Sem so jih po- peljali njihovo veselje do petja, žar, ki ga dajejo v svoje nasto- pe, dobri glasovi in trenutek, tisti trenutek, ko je v slovenski glasbi po razpadu Belih vran na- stala vrzel. Ali bodo Ultra 4 us- peli zapolniti to vrzel? Se bodo uspeli utrditi v vrhu slovenske zabavne glasbe? Težko je od- govoriti. Toda če vprašate mene, vam povem, da navijam zanje. Pa še nekaj, jutri stisnite pesti zanje tudi vi. Saj boste, kajne? BRANKO STAMEJČIČ S kolegom Tonetom sva se pripeljala v Loko pri Zusmu In pred nama naenkrat tolf čudo od vozila. Na njegovem sedežu je sedel mlad fant in ko je parltiral pred kat^ tijsko zadrugo v Loki, se je zbralo precej radovednežev. In ta nadobudni iznajditelj ni nihče drug kot MARJAN ZORKO, ki z bratom kmetuje na domu, Ito sta pred leti ostala brez staršev. Iz kosilnice si je naredil vozilo za prevažanje tovora ij sebe. V Loki so rekli: »Brihten in iznajdljiv je naš Marjan«. ČUDNO IME — Ne vem zakaj hočetedati svoji novorojeni hče ki ime Kolibri? — Zato ker ne vem, kdo je oče, ali je kovač, livar a brivec?! i LJUBEZEN PO SVETU Pleme Dinka v južnem Su- danu je dokaj svojevrstno. Ti patroni, ki so izvrstni ži- vinorejci, sicer pa nomadsko pastirsko pleme, verjamejo, da napihnjena krava daje več mleka. Zato s pomočjo p>o- sebne cevi napihujejo krave, pa ne pri gobcu, marveč pod repom. No in tudi drugače so čud- nih navad. Dekleta obrežejo, pa zato brez klitorisa veljajo za strašno počasne ljubice, tako da ure in ure ne pride- jo na svoj račun. Vrh vsega so. si omislili poseben ples za ženske, katerega gibi so preračunani na to, da žensko čim bolj razdražijo. Tak ples traja včasih ure in ure in šele potem, ko se plešoče va- ške lepotice opotekajo kot v trarisu, se upajo moški v nji- hovo bližino in jih odvedejo v svoje koče. Toda še vedno se primeri, da ženska s kri- čanjem besede »hanisi« jav- no sramoti svojega moža, da je impotenten. No, takšnemu nesrečnežu ne preostane nič drugega, kot da si poišče pri- jatelja, ki mu pride na po- moč. In ker je po prepriča- nju plemena Dinka za zancf- sitev potrebno, da tudi žen- ska doseže svoj vrhimec, ima- jo navadno za očeta tistega, ki je pri ženski to dosegel (čeprav to sploh ni nujno). In ker je prijatelj storil to uslugo, Dinke pa otroke ra- bijo za pastirje svojim veli- kim čredam, je treba uslu- go tudi plačati. Navadno je cena za tak opravek »hišne- ga prijatelja« zdrava in čvr- sta krava. Tokrat ne objavljamo lepo- tičke, ki bi bila zgoraj oble- čena v nič, marveč moža iz plemena Dinko, ki napihuje kravo od zadaj, kajti Dinki verjamejo, da taka krava bolje molze. Nixon v lisicah. Takš- nole fotomontažo ob- javljajo v Ameriki, od- kar je po združenih državah vedno glas- nejša . zahteva, naj predsednik zaradi Wa- tergate afere odstopi. Po analizi vseh časo- pisnih sestavkov o VVatergate aferi, ki ob- sega vsaj polovico to- liko besed kot zname- nit Tolstojev roman v dveh knjigah, je čas- nik »NEWS WEEK« potegnil režime in ugotovil, da imajo Ni- xona za šibkega, pro- fanega, ciničnega, o- samljenega (izolira- nega), nesposobnega in nemoralnega vodi- telja ameriškega ljud- stva. In lisice so mu zmontirali ravno na fotografijo, ki ga ka- že navdušenega nad zmago na volitvah. NUVJ TEDNIK - (jlasuc oDčinsKih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Oeije t^aSKo siovensiie ti'^ Sentjui Šmarje pn Jelšah in Zaiec - Uredništvo: Jeije Gregorčičeva 5 poštn predai 161; Naročruna in ogiasi V Kongresa lO — Glavni m odgovorni urednik Jože VoLtana Tehnični urednik Drage Medved - RedaKcija MilaD Jure ICrašovec. Dommifca Poš Muan Semčai Damjana Stamejčič. Brane Stamejčič Zdenka Stopai Milenko St Tone -Vrabi — Izhaja vsak četrtek — Lzaaja ga CGP »Deio« Ljubljana — Rokopisov ne vračamo — Cena mezne številke 2 dm - Celoletna naročnma 75 din polletna 37 din Tekoči račun 50102-601 20012 CGP »DELO« Ljubia Teiet uredništvo 223-68 in 231-05 mah »glas m naročnine 228-00