Naše narodno prosvetno delo. Šolski odri in pevski zbnri. NEUSPEHI NARODNO-PROSVETNEGA DELA.* (Mlajšemu učiteljstvu). Neorganiziranp delo sploh ni delo, tako daleč je treba iti, da izvede močna, pregledna in skladna organizacija celokupnega dela za narodno izobrazbo. — Brez centralne ustanove, ki bi posamezne veje nadzorovala in skrbela za njihovo skladnost in za iste cilje celega delovanja, nikakor ne more biti uspešnega ljudskega izobraževanja.« Nikpla Radpjčič, univ. prof. M. V. Učiteljstvo ima dobre administrativne narodno - prosvetne delavce, a manj dobrih programatičnih prosvetnih delavcev,, ki jih je potreba šele vzgojiti. Tudi sistematična izvenšolska ljudska vzgoja zahteva za to špecijalno vzgojenih delavcev. Ako hočeš sicer med ljudstvo delati samo na osnovi ljubezni do njega. tedaj * Odlomki iz brpšure univ. prof. Nikola Radojčiča »Delo dijaštva za narod«. Založba »Jug« — Lgubljana. se redno dogaja sledeče: Vsled nepoznavanja ljudstva in vsled popolnega neznanja o njegovih sposobnostih in nazorih, dalje brez najmanjsega smisla za njegove najmanje potrebe začneš delo med ljudstvom popolnoma napačno, s slabimi postavkami, z nemogočimi sredstvi in samovoljnimi cilji. Nc delaš kpt med živitn narodom, marveč kot za nekak fantom in za čisto fantastne cilje. Razume se. da je uspeh takega dela ničev; razume se, da da so po takem neuspehu tožbe o zabitosti, negibljivosti in nehvaležnosti najširših mas glasne in čestokrat obupne. Pri takem načinu dela mora brezpogojno priti do tega. Zato delajo taki nespretni delavci za izobraževanje ljndstva pač po svojem temperamentu dalj ail manj časa — redno pa zelo malo — nato pa se umaknejo s pozo užaljenega človeka, ki je imel najboljše namene, a jih — to posebno poudarjajo storili svojo dolžnost — kakor pravijo masa ni hotela pojmiti, in ker so torej prepuščajo, da gredo stvari naprej svojo pot brez vsake pametne družabne ingcrence, ker se itak med šhokimi masami ne da ničesar doseči. Široke mase se zato obsipajo z grdimi psovkami, očita se jim nehvaležnost, da se tem opraviči lastna nedelavnost. Razuinljivo je, da se narodne množice revanžirajo z enakimi ljubezniivostmi proti gospodi, o kateri trdijo, da znajo mase samo izkoriščati, da pri^ dejo med nje saino, da bi jih zapeljali in izkoristili v svoje interese in da jim ni inalo ni bilo tmu resnega napredka kulturnp zaostalih narodnih slojev. Tako se dcla razcep v narodu, obliknjejo se nevarni, oddeljeni razredi, drug proti drugemu neprijateljsko razpoloženi, in ta mržnja gre lahko tako daleč, da ogroža edinstvo naroda. * Jasni razredni interesi prevladajo včasih nespretno in slabo formirane narodne interese, in namesto ljubezni do naroda stopa često na prvo mesto lju- bezen do razreda. * l jubezen do naroda na osnovi, katere se mora ne samo začeti delo za njegovo izobraževanje, temveč tudi vztrajno in z uspehom voditi, mora biti torej razumno zgrajena res na prirojeni in sprejeti ljubezni do svojega naroda, toda inteligenca, razvita in pblikpvana po točnem, glpbokem in vsestranskem poznaju svojega naroda. Takšna mora biti ljubezen, ker se konča vsaka druga ljubezen do naroda pri bližnjem dotiku z njim s teškim razočaranjem, ki te vrže iz prenapetega navdušenja za narodne množice v globoko odvratnost do njih in jih po veliki ljubezni ponje, kakor da so umazana čreda. Kako pa pridobiti točno in zanesljivo znaje o svojem narodu, znaje, o katerem smo ugPtovili, da mora biti tako osnova ljubezni do njega, kakor podlaga vsakega dela za narodno izobraževanje? Ali je pri nas sploh mogoče prisvojiti v tako stanje in si ga utrditi? Pred očmi nam lebdi kot ideal organizirui, dobro zamišljena, skrbno in vztrajno vršena društvena akcija vsega idealnega, rodoljubnega učiteljstva*, katera bo mogla sčasoma izleči slabe posiedice vojne in katera bo uravnovesila iz ravnotežja vrženo družbo z utrjevanjem družabnih vrednot, z ozirom na idealen cilj napredka celokupnega človeštva. * Taka dobra organizirana akcija bo mogla utrditi omajane in zatemnele narpdne ideale, pridobiti jim prejšnjo veIjavo in s širjenjem izobrazbe in vzgoje volje pri širokih masah naroda ustvariti tako visok splošen nivo izobrazbc, da se bo mogla izvesti prava in široka demokratizacija in socializacija brez večjih nemirov in brez škode za edinstvenost in skladnost našega razvoja. -.< Upamo, da bo učiteljstvo* čim preje začelo z (op.: dobro organizirano) akcijo, da se vsestranskim proučavanjem naroda doseže trdna podlaga, da se more voditi tako pametna in napredna kulturna in socialna politika, od katere edinp zavisi naš stalni in skladni napredek in ves ugled nas in naše države. * sprememba pisca— »dijaštva«. :;: isprememba pisca — »dijaštvo«.