3 1 -01- 1997 <1 \ Wm H i ■ 1 i IfjEj /1 1 k Lf . ■ 1] r SiC 1V dzazminu zz jzoi[au[jamo od itaizga [sta, tzdzn za tednom jzrtžUjamo icrzčliz na aduznbiifi uznctidi, jiz o jzzLcaizouanju [Hožtža in novska [sta. 2bzazmlzzi jz mzi&a zjzominou, upanja Ln nooiiz pziaaiLooanj. IZ VSEBINE: * Županova beseda * Beseda predsednika občinskega sveta * Gradnja občinske zgradbe se nadaljuje * Župnijska Karitas v novih prostorih * Župnija sv. Andraža v Leskovcu PRILOGA: Uradne objave občine Videm NAŠ GLAS JE VAŠ GLAS Hpffllj ; * b mn m !ibifu, Mm dkdi nsmmoumm " Sreča je edini stvar na svetu, ki jo lahko podarimo drugim ljudem, tudi Če jesami nimamo." Evgen Jtrič, 1996 PUB Ji in ■ | - mmt I t I Dikm okwl(i upivt m v nmkk 1397 ztko n m, d| zkovjn in krnski srdi z oiljulo. hk im v lihi 1397 ioljt orpmi ut isposM, 1*6**; f* postopfo li jih mjsU m svoji oiiini hitre, m Spoštovane bralke - spoštovani bralci Pred vami je tretja številka občinskega glasila NAŠ GLAS. Ni sicer zavidanja vredna po številu je pa potrditev resne namere uredništva in "to je že nekaj S prvo in drugo številko smo zaorali ledino ter, kot je to običajno tudi drugod, smo naleteli pri Vas na različne odmeve. Nekateri, ki veste, kako nekaj nastaja iz nič, izražate odobravanje, nekateri glasilo celo hvalite, ostali pa grajate. Skratka, skupno smo si edini v pričakovanjih in še bo tako. A vsak Vaš odmev nam je v pomoč, celo koristen pouk za naše delo vnaprej. S predstavitvijo okvirjev programske zasnove v prvi številki smo v uredništvu upam uspeli jasno nakazati naš osnovni pogled in pristop k vsebinski zasnovi, od katere se ne bomo bistveno oddaljevali, razen po Vaši želji. Opazno je, da oblikovno zasnovo šele iščemo. Računajoč na to, da bomo s pridobivanjem izkušenj ter s pomočjo Vaših odzivov vse bolj in bolj vešči, vsebina aktualnejša, realnejša, oblika glasila pa privlačnejša za vse. Vaši odzivi, v kakršnikoli obliki že so, so nam torej potrebni. Zavedajoč se odgovornosti do Vas in nas samih, jih tudi sprejemamo in beležimo. Kot urednik bi tudi tokrat želel poudariti, da je občinsko glasilo glasilo glas nas vseh v občini Videm. Od tistih najmlajših nadobudnežev do najstarejših, ki nam z okorno in tresočo roko sporočate marsikatero svojo izkušnjo ali pobudo, ker želite sporočati soobča-nom svoj pogled na kvaliteto lokalnega obveščanja. Hvala Vam! Veseli in odprti bomo vsakemu Vašemu bodočemu prispevku. Priporočamo le krajši obseg prispevkov, do ene "tipkane strani ". Tudi dobra aktualna fotografija, slika, tabela ali morda karikatura nam bo v veselje in pomoč za objavo. Malo dogodkov v celotni občini je, ki ne bi bili vredni prostora v našem glasilu. Za mnoge ne zvemo, oziroma imamo preskope ali dvomljive podatke. Že telefonski klic, kje, kdo in v kakšni povezavi z dogodkom razpolaga z bistvenimi podatki, je dobrodošel. Skratka, kar je zanimivo za Vas je lahko še bolj pomembno za soobčane. Tudi na Vaša konkretna vprašanja in zahteve bomo poskušali vedno dosledneje iskati in Vam posredovati čim bolj tekoče odgovore. Torej ste dobrodošli naši "sodelavci". Kajti, še vedno drži staro-rimski rek, ki pravi "Kar narediš za sebe že s tabo izgine, kar storiš za narod in soljudi ostane večno Za nami je torej PRVI LETNIK občinskega glasila NAS GLAS v treh številkah, zato je že čas, da popravim napako, saj še nevešči kot smo nismo objavili avtorja, ki je prispeval ime našega glasila. Med več predlogi je uredništvo soglasno izbralo predlog g. Antona Roškarja, člana uredništva in učitelja slovenskega jezika na OS Leskovec. V prihodnjem letu bomo pridno nadaljevali z delom računajoč torej na Vašo pomoč in sodelovanje. V svojem imenu in v imenu uredništva Vam želim v novem letu 1997 vse lepo, zdravja, osebne in družinske sreče, veliko poslovnih uspehov ter vsestranskega zadovoljstva ter veliko uspešnega sodelovanja. Vsem dosedanjim sodelavcem pa HVALA! GLA VNI IN ODGOVORNI UREDNIK: Stanko ROPIČ Velijo zanimivega kanja ob nosem glasilu 9[as glas v letu 1997 vam želi Uredništvo Veselje, sreča in zdravje so lastnosti, (i jih ne moremo kupiti v kiosku, jot tudi glasila 9(aš glas ne, zato vam ga poklanjamo. Občim Videm cTVzliatEzL L/udje. imajo uie La oE.ad.az jim maajtza ijeČlIzo, dzugim maajka ueČl(lo La ozadaz imajo ui£. fdmajo vice. ^i/ii imamo vzce. cSzzano [zto g J uram iz szaa ždimo. Uredništvo informatorja občine Videm tfflŠ §LAS in uradnih objav občini Videm Za nami je dvoletno delo občine Minevata dve leti, od kar smo dobili novo občino, ki so nam jo določili z zakonom. Združeni, kot smo sedaj, smo si prizadevali, da opravičimo obstoj te združene tvorbe, v kateri so več ali manj različni pogledi na razvoj. Občinska uprava in svet občine z odbori smo si prizadevali, da usmerimo razvoj čimbolj enakomerno na celotnem področju, kar nam je v meri tudi uspelo, pa čeprav moramo razumeti, da v takšnem obdobju ni moč razrešiti problemov, ki so se kopičili že daljše obdobje. Kako kdo gleda na razvoj, lahko samo ugotovi, da je vseeno nekoliko več prišlo v naše kraje, kot v prejšnji organiziranosti. Pa kljub temu moramo vedeti, da vse se ne da zgraditi ali dograditi v tem kratkem obdobju. Plani, ki smo jih z odbori in svetniki iz posameznih področij nastavili, so bili vodilo. Z oživitvijo krajevnih skupnosti in z novimi vodstvi ter z vašo pomočjo bodo programi še bolj pestri, seveda tudi objektivni v okviru razpoložljivih sredstev. Župan Franc Kirbiš Volitve KS v občini Videm Za nami so tudi volitve v krajevne skupnosti občine Videm. Dragi občani, izvolili ste si nove svete krajevnih skupnosti, pred katerimi so zelo pomembne naloge za nadaljnji razvoj vaših krajev. Izvoljeni so novi predsedniki in podpredsedniki krajevnih skupnosti, katerim želim čim več uspehov pri delu in čim tesnejšega sode- lovanja. Le s skupnimi močmi bomo dosegli več. Z novim letom uvajamo tudi novo organiziranost v krajevni skupnosti, v katerih boste lahko reševali svoje probleme in potrebe svojega kraja. Programi za 1996 doseženi in preseženi Celoletni program izgradnje in obnove cestišč, vodovodov in drugih objektov je končan za leto 1996. Program je v večini presežen predvsem pa pri finančnih sredstvih. Tako prihajamo v novo obdobje z dolgovi, katere bomo vračali v letu 1997. Sredstva, ki ste jih namenili po pogodbah, so veliki prispevek razvoju, brez katerih tudi v prihodnje ne bo šlo. Vsi ki ste v zaostanku s plačili po pogodbah, svoje obveznosti poravnajte. Skupno občinsko sil vestrovanje Ob izteku leta 1996 in v pričakovanju novega leta 1997 prireja občina Videm za vse občane Silve-stersko prireditev na prostem pred šolo Videm z ansamblom Interval. Za vse bo poskrbljeno, dobro voljo pa prinesite s seboj in tako bomo skupno pričakali in nazdravili novemu letu 1997. Prisrčno vabljeni 31. decembra 1996 od 21. ure naprej pred šolo Videm na prostem ob vsakem vremenu. Spoštovani občani ob izteku leta 1996 ter v pričakovanju novega leta 1997 Vam želim, da se Vam uresničijo vse osebne in skupne želje v zadovoljstvo vseh - predvsem vsem tistim, ki se počutijo slabo in jim življenje ni najbolj naklonjeno, vsem starejšim doma in v domovih, bolnim in kakorkoli prizadetim naj Vam bo v pričakovanju novega leta skupno z nami lepo. Vesele blagoslovljene Božične praznike in srečno in zdravo novo leto 1997 Vam želi vaš župan Franc Kirbiš. z \ Za zabavo Občinski aforizmi izpod peresa urednika Tajnost in tajnice Premeten vodja občinske uprave ve, da zveza s tajnico ne more ostati tajna. Modrost V občini, kjer vladajo norci, pamet nima cene. Pravilo Če občinska vlada plava, občinsko gospodarstvo tone. Položaj občinskih politikov Ni lahko biti smetana. Lahko te stepejo. Kariera občinskega svetnika Njegov najlepši spomin: pašnik, pastir in krava. Zdaj na seji sveta o občinski politiki prežvekava. Ob projekt-novogradnja OS Leskovec V knjigami Bukvica se pritožujejo, da so jim ukradli več izvodov knjig J. Laha. Uganka O nekem županu pravijo, da ni tako neumen kot izgleda, ampak še bolj. Poznam ga Poznam občinskega svetnika, ki bi se moral od sramote pogrezniti vase, a si ne upa, saj bi utonil v alkoholu. Nauk občinskega proračuna Sest ničel ne naredi milijona, biti mora še nekdo, ki je prava številka ena. Ljubezen in sovraštvo Občani ljubijo občino in vse, kar je občinskega, le med seboj se sovražijo. To je najhujše, sovraštvo iz ljubezni. Primerjava Investicije v naši občini so kot ženske. Veliko bolj ''privlačne" so nepokrite. Spoštovane svetnice in občinski svetniki ter članice in člani odborov ter komisij občinskega sveta Občinska uprava občine Videm Vam ob bližajočih se praznikih ter uspešnem zaključku 2. leta Vašega mandata želi vse lepo ter največ zadovoljstva s skupnimi uspehi pri konstruktivnem delu v občinskih organih. Obenem Vas prosimo za razumevanje glede dosedanjega delovanja uprave, ki je bilo posledica v prvi vrsti prostorske stiske, brezkončnega usklajevanja mnenj glede organiziranosti ali morda tudi kakšne naše nedorečenosti ter nalogam neprimerne kadrovske zasedenosti zaradi podedovanega stanja bivših KS in tudi nedorečenosti na ravni države. Za v letu 1997 Vam z vso resnostjo in odgovornostjo polagamo "na srce", v Vašo pozitivno odločitev, največjo potrebo po sprejetju že pripravljenih predlogov kadrovskih sprememb, ki so potrebne v naši občinski upravi zaradi širitve upravnih in ostalih nalog ter njihove zahtevnosti (sprejeti materialni odloki - njihovo uresničevanje, občinska gasilska in športna zveza, renovirane naloge in število KS ipd) ter sprememb po zakonu in državnih upravnih aktih, ki take spremembe kadrovske strukture uvajajo, kar sicer tako plansko finansira država. Nadalje Vas prosimo za naklonjenost pri sprejemanju proračuna občine Videm ’97 glede dodelitve materialnih sredstev za nujne nabave potrebne in sedaj manjkajoče biro opreme. Glede gradnje občinske zgradbe pa, neglede na vse subjektivne ter objektivne okoliščine finansiranja in načelnega odobravanja ali neodobravanja ipd., prosimo kljub vsemu za vsestransko razumevanje, za podporo in potrebno soglasje, kajti " prava" evropska občina, kar je, upamo, naš skupni cilj in ideal, če nam je le ta že " od države dana", potrebuje svoj reprezentančni objekt, ki zagotavlja nemoteno in suvereno delo slehernega za občane uspešnega upravnega delavca, občinskega funkcionarja ter delovanje občinskih organov in teles političnih strank po meri občanov in njihovih potreb ter zahtev. Zato Vam z željo k prijetnemu praznovanju božičnih in novoletnih praznikov ter prijetnemu silvestrovanju v družinskem ali krogu prjateljev in znancev ali pred solo Videm " trkamo" na Vašo z demokratično izvolitvijo s strani občanov zaupano odgovornost ter osebno politično zavest, da kanček razmišljanja posvetite tudi sprejemanju pozitivnih odločitev v zvezi z nakazanimi potrebami, ki niso le gole želje. Uresničene bodo odpravile veliko sedanjih težav ter povečale uspehe pri našem ter Vašem delu v največjo korist in zadovoljstvo naših občanov. Za občinsko upravo, vodja: Stanko Ropič r v * Spoštovane občanke in občani. * V glasilu NAS GLAS lahko tudi oglašujete v malih oglasih in obvestilih. Cenik za reklame velja tudi za vse male oglase in obvestila. IZDELAVA VRTNIH KAMINOV IN ROBNIKOV BRANKO LUKMAN s p. Jurovci, 5/a 2284 Videm pri Ptuju Tel.: (062) 764-087 Popravilo kmetijske mehanizacije T O R N A D Popravilo mehanizacije: Ivan Šimenko s.p. Pobrežje 75 Telefon: 062/764 397 * SIP * reduktorji * črpalke CREINA * mulčerji * popravilo kardanov (menjava križa zastonj) Beseda predsednika občinskega sveta Za nami je že polovica oziroma dve leti delovanja v občini Videm in s tem tudi sveta občine in njenih organov. Svet zastopa 17 svetnikov, ki so bili izvoljeni na občinskih volitvah, v okviru občinskega sveta pa deluje še 9 občinskih odborov, štab za civilno zaščito in 6 komisij. Delo se je v dveh letih porazdelilo med odbori in upravo, vsi pa smo si zagotovo naložili odgovorno delo. Po kratki predstavitvi dela občinskega sveta je prav, da ocenim še naše delovanje. Rečem lahko, da so odbori, komisije in občinski svet delovali uspešno, sodelovanje z občinsko upravo in županom je bilo dobro, kar je tudi zelo pomebno za razvoj občine. Ce se ozremo za dve leti nazaj in naredimo analizo, sem mnenja, drage občanke in občani, da smo vsi skupaj naredili kar nekaj koristnih stvari. Zavedam se, da imamo še vsi veliko želja, vendar če bomo dobro in strpno sodelovali še naprej, bomo naše kraje še obogatili z razvojem, kar pa je zagotovo nujno potrebno. Friderik BRAČIČ (pred. občinskega sveta) Občinski svet je v dveh letih delovanja imel že 21 rednih in samo eno izredno sejo. Med več pomembnimi odločitvami bi morda omenil zadnjo, ki je bila sprejeta na 21. seji občinskega sveta. Sprejet je bil namreč predlog delitvene bilance z bivšo občino Ptuj. S tem smo končno postali lastniki " svojega" premoženja, ki leži na našem območju in sedaj že lahko izvajamo določila zakona o financiranju občine in gospodarimo sami s "svojim". Svet občine je sprejel tudi odlok o komunalnih odpadkih na območju vseh KS, z njim pa so določena tudi pravila o zbiranju, transportu in odlaganju odpadkov, ter ukrepi za preprečevanje odlaganja odpadkov na divjih odlagališčih. Da odpravimo veliko "črno točko "tudi pri nas. V teku je tudi postopek za ustanovitev nove krajevne skupnosti Sela, saj so krajani iz naselij Sela, Trnovec, Barislovci, del Zg. Pristave in dela Popove izrazili željo, da izstopijo iz organiziranosti v okviru KS Dol ena in ustanovijo svojo KS. In zakaj ne bi podprli njihove demokratične volje? Naslednji korak, ki nas čaka, je proračun za leto 1997. Prizadevali si bomo, da s proračunskimi sredstvi zadovoljimo čim več potreb na področju infrastrukture, izobraževanja in za potrebe društev. Omeniti pa moram, da so potrebe za hitrejši razvoj v infrastrukturi še veliko večje od zmožnosti. Predsvem pa se moramo zavedati, da bomo morali za devetletno osnovno šolo v naši občini dograditi šolo v Leskovcu, Podlehniku, adaptirati šolo na Selih in dokončati mansarde v OŠ Videm. Za vse te potrebe bi potrebovali veliko več denarja, kot ga seveda imamo na voljo v občinskem proračunu. Obračam se na vas, drage občanke in občani! Ne želim vam z naštetimi primeri pokvariti razpoloženja bližajočih se praznikov, ampak sem vas želel samo seznaniti z nekaj bistvenostmi. Omenil sem tudi tiste, s katerimi sc bomo morali šele spopasti, predvsem pa se bomo zavzemali, da bi čim več denarja dobili od države. Seveda brez dodatnih lastnih sredstev gotovo ne bomo uspeli uresničiti vseh zastavljenih ciljev. V ta namen v občinskem svetu s pomočjo župana v okviru občinske uprave pripravljamo program dodatnega zbiranja finančnih sredstev občanov. Proračun za leto 1996 v obsegu dodeljenih sredstev države znaša 261 milijonov tolarjev, potrebno pa je povedati, da je ta vsota manjša za približno 30 odstotkov od planiranih, ker so bila dela za letošnje leto že planirana in pogodbeno urejena z investitorji in smo bili prisiljeni, da dela dokončamo, čeprav tega denarja od države nismo dobili. Zato vam moram povedati, da bomo morali nekatera narejena dela pokriti z novimi proračunskimi sredstvi, kar nas prav gotovo ne more razveseliti. Država nam je tudi za prihodnje leto dodelila okorg 261 milijonov tolarjev. Moja velika želja je, da smo vsi skupaj delovni, strpni drug do drugega in si pomagamo, pa tudi zaupamo, saj le tako lahko upamo, da bodo uresničeni naši skupno zastavljeni cilji. Ob koncu bi se rad za dobro sodelovanje zahvalil še Zupanu Francu Kirbišu, članom občinskega sveta, članom sveta KS, članom društev in komisij, posebej pa še občinski upravi in tudi vsem vam, dragi občani.Vsem skupaj vam želim vesele praznike. Friderik Bračič, predsednik občinskega sveta občine Videm r ' \ * Starejše gospodinje v občini Videm nad 70 let * V glasilu NAS GLAS predstavite svoje stare izvirne domače recepte. __________________________________________________________________J Zaključek del v infrastrukturi V občini letos asfaltiranih pet lokalnih cest Skoraj že zimsko vreme in prve snežinke letos niso zmotile izvajalcev del v infrastrukturi, vsaj cestarjev ne, ki so že zgodaj jeseni opravili vsa dela na posameznih odsekih cest v videmski občini. Na šestih manjših odcepih so prvič položili asfaltno prevleko, nekaj kilometrov je bilo potrebno prcplastiti, v izgradnji pa sta bila še dva pločnika; v Podlehniku in do videmskega pokopališča. Zagotovo so nekaj kilometrov moderniziranih in asfaltnih cest veselili mnogi občani, zato ne bo odveč, če povem, da je bilo na skoraj vseh otvoritvah cest resnično slovesno. Dolgo so čakali na asfaltiranje prebivalci ob cesti Vareja - Soviče, zato so na slovesnost povabili vse, ki so jim pri tej investiciji kakorkoli pomagali. Na leskovškem koncu je bilo veselo ob odprtju ceste Velika Varnica, drugo lokalko Skorišnjak -Veliki Okič pa je svečano blagoslovil sam naslovni škof dr. Vekoslav Grmič. Nazadnje so se cestarji lotili še obnovitve ceste Videm -Dravinjski Vrh, ki pa je bila nekaj dni tudi popolnoma zaprta. Preplastitev osrednje ceste skozi Leskovec je bila državna naložba, vendar na vstrajanje urgence odbora za infrastrukturo in občinske uprave. V Podlehniku pa je z zgradnjo avtobusne postaje in 1 Haloška pravljica ' V Sonce pošilja nam žarke z neba. Je v barve odeta pokrajina vsa. To pesem vam rada povedala bi, kako se v Halozah naših godi. Kdor dela se trdnega res ne boji, ta lahko v Halozah srečno živi Sonce pošilja nam žarke z neba. Je v barve odeta pokrajina vsa. Zdenka HUS, Tržeč --------A_______________________ pločnika, kraj postal veliko bolj prijazen. Skupna vrednost vseh del na cestah je po zadnjih podatkih 98,7 mio SIT. V Podlehniku sta pločnik in avtobusno postajališče urejena vzorno Vodo iz mestnega vodovoda so letos dobili še občani iz naselij Šturmovci in Trdobojci, nekaj tudi v naselju Zg. Gruškovje, ki so na izgradnjo vodovoda dosedaj žal morali čakati nekaj let. Obe naložbi sta zahtevali veliko milijonov tolarjev, samo vrednost investicije v Trdobojci h je Gradnja vodovoda Šturmovci vredna 46 milijonov SIT, krajani pa so morali v deležu skupno prispevati 10 milijonov. Težav z vodooskrbo pa ne mnjka v skoraj vseh haloških zaselkih, vendar jih v občini lahko rešujejo le na osnovi razpoložljivih sredstev; dva projekta za izgradnjo vodovoda pa se že pripravljata prav v KS Podlehnik. Ko sem omenila ceste in vodooskrbo, pa ne smem pozabiti na vključevanie v mrežo telekomunikacij, kjer je videmska občina iz preteklosti daleč za drugimi. Tudi na tem področju se nove možnosti pridobivanja telefonskih priključkov že načrtujejo. Vaški odbori in sveti KS že pripravljajo načrte del v komunalni infrastrukturi, ki jih bomo v občini uvrstili v plan občinskega proračuna za leto 1997. TM ‘1/TS‘EL ‘BOŽIČ s%%čcHP ‘JioVo LT.ro 1997 vam žed MIZARSKE STORITVE IN PARKETARSTVO MILAN ŠIBILA s.p. 2284 Videm pri Ptuju, Tržeč 46b telefon: 062/ 764-050 Nudimo Vam polaganje vseh vrst lesenih podov in podov iz umetnih mas (polagamo lamelni in klasični parket, ladijski pod, laminate, itisone, tepisone, tople pode, itd). Strojno tesnimo okna in vrata z gumijastimi tesnili. Polagamo tudi stropne in stenske obloge s konstrukcijo. Nabava in suha montaža oken, vrat, stopnic, ograj in drugo. Še naprej se priporočamo z mizarsdjmi in parfjetarsfjimi storitvami! Gradnja občinske zgradbe se nadaljuje - spomladi že pod streho Delavci domačega podjetja Korpar so v novembru in decembru pohiteli z gradbenimi deli, saj so že pred zimo uspeli zgraditi dobršni del nove občinske zgradbe. Spomladi naj bi zgradba bila že pokrita, do konca drugega leta pa bi lahko s potrebnimi sredstvi iz proračuna v njej uredili nekaj nujno potrebnih prostorov za delo občinske uprave, ki sedaj deluje v utesnjenih prostorih, kar moti delo upravnih delavcev in zadovoljstvo občanov. Župan Franc Kirbiš je že večkrat potožil, da sedanji najemniški prostori, ki so v lasti KZ Ptuj, niso dovolj za normalno delo občinske uprave. V Vidmu primernih prostorov z ustanovitvijo nove občine ni bilo, zato se je po nekaj mesecih iskanja ponudila možnost prenovitve kino dvorane ob Dravinji ter gradnja prizidka. Zanjo denacionalizacijski postopek še ni zaključen in z župniščem Sv. Vida je korekten dogovor, da občina zgradbo (pred meseci so jo že porušili in ocenili njeno vrednost) odkupi. Že takoj na začetku gradnje se je pokazalo, da je zgradba le malo podtemeljena, zato jo je bilo po oceni strokovnjakov še najbolje porušiti. Sredi leta so gradbeniki pričeli z gradnjo novega objekta, ki sedaj že dobiva pravo sodobno podobo in prva faza del bo zagotovo zaključena takoj po zimskih mesecih. ... že raste V letošnjem proračunu je za gradnjo zagotovljenih 14 milijonov SIT, po županovih besedah pa bo potek gradnje odvisen tudi od razpoložljivih sredstev, ki jih bodo v občini imeli na voljo z novim proračunom. Skupna vrednost naložbe je po prvih izračunih dobrih 70 milijonov tolarjev, med investitorji pa se omenja občino, KS Videm ter delež krajanov Vidma in okolice, ki jim bo dom v krajevni ponos. Nova občinska zgradba naj bi bila po narejenih projektih primerna naselju in arhitektonsko v skladu z okolico. Župan Franc Kirbiš pa dodaja, da bo po dokončni zunanji in notranji ureditvi dobrodošla za KS in celotno občino. Z novo zgradbo bodo pridobili več prostora za delo občinske uprave, poseben prostor bosta imela matični urad in policijska pisarna, v novih prostorih naj bi končno zaživelo tudi strankarsko življenje, predvsem pa bo videmska občina dobila večnamensko dvorano, sejno sobo in poročno dvorano. Začetek nastajanja ... TM Sc resnično obeta nova občina Žetale - Podlehnik Potem ko smo v Sloveniji pred dvema letoma dobili novo lokalno samoupravo, ki še zdaleč ni bila narejena po volji volivcev, pa so se v nekaterih okrajih in KS že odločili odcepiti in imeti samostojne občine. Z novim zakonom bo to zagotovo mogoče, mnoge pobude že čakajo na obravnavo pri komisiji za lokalno samoupravo v državnem zboru in vladni službi za reformo lokalne samouprave, potem pa bodo svoje rekli še novoizvoljeni poslanci, odločili pa volivci na referendumih. In vendar se v zadnjih mesecih veliko že javno govori o pobudi za ustanovitev nove občine Zetale-Podlehnik, saj naj bi obe KS o tem že sklenili sporazum, videmski občinski svet pa kakšnega predloga o odcepitvi KS Podlehnik še ni sprejel. Podlehniški svetniki do danes o tem niso govorili na seji sveta, sicer pa pravijo, da je še vse skupaj neuradno, zato je bolje počakati na kakšno konkretno odločitev. V KS Žetale so si svojo občino želeli in so bili potem dodeljeni sedanji majšperški. Po kronoloških zapisih aktivnosti za samostojno občino peljejo že od leta 1994; naprej so se pritožili na ustavno sodišče, vmes pripravili nekaj sestankov in zborov krajanov, poslali so pobudo za samostojno občino pristojnim v državi, prvič pa sta se sveta KS iz sosednjih občin srečala v maju, lanskega leta. 1995 KS Žetale naj bi se namreč skušala povezati s katero geografsko bolj skladno KS za lažjo pridobitev samostojne občine, KS Podlehnik pa naj bi bila za to pravšnja. Člani podlehniškega sveta KS so pozneje sprejeli sklep, da se ustanovi nova občina Zetale-Podlehnik, v oktobru tega leta pa je takšen predlog komisiji za lokalno samoupravo predal poslanec Jožef Kopše. O predlogu bodo lahko razpravljali šele novoizvoljeni poslanci državnega parlamenta. V majšpeškem občinskem svetu se na eni od zadnjih sej niso opredelili do pobude KS Žetale, ki bi se želela odcepiti od sedanje občine, ker pobuda naj ne bila v skladu z nekaterimi določbami zakona o lokalni samoupravi. KS Žetale je tako dobila status predlagatelja, iniciativni odbor pa bo aktivnosti za ustanovitev nove občine peljal naprej po svoji poti. Čeprav o kakšnih željah po odcepitvi in predlogih Podlehničanov videmski občinski svet še ni razpravljal, pa naj bi se po zapisu iniciativnega odbora obe KS dogovorili za nekakšna načela skupne organiziranosti. Po teh načelih bi lahko ovrgli vsa neuradna predvidevanja, saj naj bi po novem obe KS bili pravni osebi (ena od teh je to še zmeraj), vsaka pa bi samostojno odločala o investicijah z denarjem iz proračuna. Tudi občinska uprava naj bi delovala na obeh koncih, nova občina pa bi seveda poskrbela za osnovno zdravstveno oskrbo, osnovno šolstvo in nasploh za boljši razvoj. Pa vendar pustimo dogodke zadnjih mesecev ob strani, saj vendar nova občina Žetale - Podlehnik še ni ustanovljena in bo na odločitev državnega zbora še potrebno počakati nekaj časa. Bodo pa o razpisu referenduma odločili poslanci po pozitivnem mnenju vladne službe za lokalno samoupravo. V videmski občini lahko po vseh neuradnih govoricah teh na občini vendar ni - o tem lahko garantiram s svojo poklicno - funkcionarsko odgovornostjo kmalu pričakujemo, da bo občinski svet dobil končno v obravnavo predlog KS Podlehnik po odcepitvi. Podlehniški občinski svetniki o tem niso napisali ničesar, kajti pravijo, da jim v KS do sredine decembra 1996 še niso naložili pobude predstaviti vsem članom občinskega sveta. V tem trenutku ne bomo ničesar predvidevali, saj je bolje počakati na uradne odločitve in morda tudi na referendumske odločitve občanov v KS Podlehnik. In morda bi bilo bolje, še preden sploh pride do razpisa referenduma, prebivalce vseh naselij KS Podlehnik povprašati, ali so zadovoljni s sedanjo občino Videm. Mimogrede, takšen predlog je na novembrski seji občinskega sveta podal občinski odbor socialdemokratov (SDS), nekateri podlehniški svetniki so nanj ostro reagirali, in pozneje ni bil sprejet. Tako bi lahko potem zagotovo rekli, da je bilo bolje dvakrat premisliti, kot se odločiti že prvič. TM Gostilna- Gostišče TRŽEČ BEDRAČ s.p. 2284 VIDEM PRI PTUJU Lancova vas 3 " NAVADA JE STARA NOVO LETO VOŠČITI, ZATO TO ŽELIMO TUDI Ml STORITI. DA BI ZDRAVI VESELI ŠE LETA ŽIVELI, DA BI VSAKO NESREČO PREGNAL! V SREČO." To želimo vsem gostjam in gostom ter poslovnim partnerjem v letu 1997 Gostišče TRŽEČ ODMEV OBČINE 9 Žerak MESO-IZPELKI Podlehnik Proizvodnja Podlehnik, Podlehnik 8a tel.: (062) 768-140 Prodaja Podlehnik, Podlehnik 8a tel.: (062) 768-205 Prodaja Podlehnik, Podlehnik 8a fax.: (062) 768-154 Poslovalnica Podlehnik, Podlehnik 8a tel.: (062) 768-206 Poslovalnica Ptuj, avtobusna postaja tel.: (062) 771-186 Poslovalnica Ptuj, tržnica tel.: (062) 779-566 Poslovalnica Maribor, Partizanska 5 tel.: (062) 25-541 Gostinstvo Bistro BUS, Ptuj tel.: (062) 772-566 Okrepčevalnica MINUTKA, avtobusna postaja VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1997 Nič več - krajevne skupnosti - da ali ne! Marsikateri občan, ki uspe vsaj bežno slediti občinski politični "kuhinji", se resno sprašuje, zakaj je v občini Videm bilo potrebno ohraniti KS (sprejem statuta občine v maju 1995), obnoviti njihov obstoj, še zlasti njihov pravni status (sklep sveta občine v juniju 1996), ob tem pa ustanoviti še celo dodatno novo krajevno skupnost (KS Sela - v postopku). Odgovor je preprost. Peščici pomembnih "krajevnih veljakov" se je zdelo "za malo", da "nekdo" želi v korist občanov sprejeti prav to, kar je le tem doslej najbolj ustrezalo (nekateri so bili namreč "krajevni vladarji" od 10 pa tja do 18 let - torej nekaj mandatov, od katerih jim krajani za nekaj le teh niso dali legimitete). Ne govorim o imenih, ker vem, da občani, vsaj v večini, dejansko stanje še kako dobro poznate. Saj že ptički v grmovju čivkajo o tem. Dejstvo je, da smo menda celo edina slovenska občina, ki se je več kot leto dni "igrala" z voljo in željami občanov. Ne, ne gre za napačno izraženo misel. Dobesedno tako je namreč bilo. Novinar Tednika, prisoten na sejah sveta občine Videm, je v juniju brez dlake na jeziku v Tedniku lepo zapisal " V občini Videm so ukinili KS." Na zborih občanov decembra 1995 je " večina navadnih občanov" izrazila jasno željo po ukinitvi KS in približanju lokalne samouprave občanom preko vaških skupnosti. Mnogi občani so že "živeli v prepričanju", da tako tudi bo. Tisti občani, ki pa poznamo organiziranost evropskih občin in načela evropske listine o lokalni samoupravi in organiziranost večine novih slovenskih občin, pa smo celo razumeli, kaj pomeni v prid občanom uresničevati načelo lokalne samouprave, ki ga opredeljuje naša zakonodaja. Namreč kdo, če ne vaški odbori, povezani z občinskimi organi, in izvoljeni na odprti listi na tajnih volitvah, lahko bolje skrbi za razvoj, ter izboljšanje pogojev življenja v svojih krajih. Če je bila to res politična napaka občinskega vodstva, takšno napako dela večina od 147 novih slovenskih občinskih funkcionarjev. Za konec le še "politična poslastica". Ožje vodstvo in nekaj posameznikov v KS Podlehnik je "potrebovalo" KS, da bi lahko svoje krajane popeljalo v novo - drugo občino (O. Žetale - Podlehnik). Sedaj je po skoraj dveh letih povsem javno znano, da "naskrivaj", saj dejstvo, da svet občine kot najvišji organ občine Videm še do danes nima uradne informacije o tem, kar je KS Žetale po povsem legitimnem postopku speljala preko sveta občine Majšperk pri Državnem zboru RS že zdavnaj. Zakaj mora biti tako in kdo se torej gre "slepe miši", v čigavo korist in na čigav račun, prepuščam v ocenitev oziroma v razmislek Vam, spoštovane občanke in občani občine Videm, v enakem prepričanju, kot sem ga javno izrazil ob ",neki priložnosti" v novembru oz. decembru leta 1994: "občini, ki ima takšne občane, se ni treba bati za svoj obstoj in razvoj!" V to še danes verjamem z vsem srcem. Ker pravne KS sedaj dokončno imamo, bom kot občinski funkcionar vse znanje, sposobnosti in trud vložil v to, da KS tokrat tudi dejansko zaživijo in da znotraj njih svojo, sedaj sicer nepravno, funkcijo odigrajo tudi vaške skupnosti pod vodstvom svojih vaških odborov. Pa naj še naprej velja načelo "ravnina za Haloze, Haloze za ravnino." Tajnik občine Videm, Stanko ROPIČ, dipl. org. Volitve v svete štirih krajevnih skupnosti Izvoljenih 54 članov v svete krajevnih skupnosti Dan pred Martinovim, natančneje 10. novembra, ko smo v Sloveniji volili poslance v državni zbor, so v občini Videm potekale še prve volitve v svete štirih krajevnih skupnosti. Odprtih je bilo kar 33 volišč, občani pa so tega dne odločali o svojih predstavnikih, ki bodo v prihodnjem mandatu znali najbolje zastopati interese občanov posameznih krajevnih skupnosti. Kandidate za nove člane štirih svetov krajevnih skupnosti so predlagali občinski odbori strank (SLS, SKD, SOPS, DeSUS, LDS in SDS), gasilsko društvo Leskovec, Turistično društvo Klopotec, medtem ko so mnoge od kandidatov predlagali tudi volivci sami. Od 5975 volilnih upravičencev iz videmske občine jih je na volilna mesta prišlo 4259, volilna udeležba je bila 71,28 odstotna. Sicer pa so krajevne skupnosti v občini po odločitvi občinskega sveta tako ostale pravne osebe, nanje pa naj bi v prihodnjih štirih letih prenesli tudi del občinskih nalog. Poleg tega bo novoizvoljeno vodstvo predlagalo še programe dela, ki bodo lokalno naravnani, poskrbelo bo pa tudi za izvajanje nalog s proračunskimi sredstvi, namenjenimi KS in denarjem, ki ga bodo zbrali občani sami ter po javnem razoisu izbrali tajnika KS. Volitve so po poročilu občinske volilne komisije potekale nemoteno in povsod po že vnaprej podanih pravilih, sicer pa so jih morali v dveh naseljih videmske občine (v Trnovcu in Gradiščah ) pripraviti naknadno. Občani teh dveh naselij so glasovali v nedeljo, 8. decembra, ko smo v Sloveniji glasovali na predhodnem zakonodajnem referendumu za poznejše volitve v državni zbor. Sveta KS Videm in KS Podlehnik sta bila na začetku decembra že konstituirana, v Leskovcu in v Dolcni pa naj bi se oblikovala še v letošnjem letu. V tokratni številki občinskega glasila vam podrobneje predstavljamo novo vodstvo KS Videm in KS Podlehnik, prihodnjič pa še KS Dolena in KS Leskovec. KS VIDEM Po poročilu občinske volilne komisije so bili v desetih volilnih enotah izvoljeni naslednji člani Sveta KS Videm: Slavko Murko, Lancova vas 66a; Danilo Skok, Majski Vrh 38b; Stanko Peter, Pobrežje 6a; Marjan Selinšek, Pobrežje 65a; Zvonko Korpič, Dravci 4; Andrej Štrucel, Tržeč 9; Dušan Hrga, Videm 9a; Ivan Kokol, Dravinjski Vrh 9a; Andrej Rožman, Šturmovci 13; Ana Cafuta, Vareja 22b; JožefMuršek, Jurovci 5. Na prvi seji novoizvoljenega Sveta krajevne skupnosti Videm so člani za predsednika izvolili Dušana Hrga, ki ga med člani prejšnjega vodstva ne poznamo. Pravi, da je nekoč delal le v eni od krajevnih komisij, za naše glasilo pa je med drugim povedal: » Prvo sejo smo že imeli, v petek, 7. decembra pa smo sklicali že drugo. Takrat smo povabili tudi nekdanje člane Sveta krajevne skupnosti na predajo funkcij, sicer pa nas že takoj na začetku čaka priprava novega plana dela, ki je še kako potreben za oblikovanje novega proračuna. Vaške odbore smo zadolžili, da predložijo svoje poglede na ureditev infrastrukture po posameznih naseljih. Seveda večjih težav na tem področju v naši KS nimamo, saj je vodovod napeljan že v vsako hišo, telefonske priključke imajo tudi že gospo- dinjstva po Halozah, zato nam bodo ostale le modernizacije cest in skrb za razvoj po naseljih ter varstvo okolja, ipd.. Dušan Hrga (predsednik sveta KS Videm) Ko smo že pri naseljih, naj povem, da v KS Videm spadajo: Dravinjski Vrh, Lancova vas, Jurovci, Tržeč, Majski Vrh z delom Dravinjskega Vrha in Ljubstavo, Pobrežje, Šturmovci, Soviče in Dravci , Videm pri Ptuju, Sp. Pristava in Vareja. Vendar pa imamo težavo več , saj v Vidmu nimamo primernih prostorov za delo, zato bomo morali razmišljati tudi o ureditvi teh. Svet krajevne skupnosti ima 11 članov, kmalu bomo dali v potrditev še statut in poslovnik, imenovati pa bomo morali še tajnika KS. Bomo pa na seje sveta KS ob izbiri vabili tudi vseh osem občinskih svetnikov iz KS Videm. KS PODLEHNIK Krajani KS Podlehnik so na volitvah v Svet krajevne skupnosti izvolili naslednje člane: Janez Trafela, Podlehnik 7c; Miran Krajnc, Podlehnik 5e; Milan Vinko, Dežno 13; Milan Vidovič, Zakl 13b; Marija Repinc, Jablovec 33; Ivan Zajšck, Stanošina 23a; Anton Gabrovec, Zg. Gruškovje 26a; Stefan Pernek, Ložina 8; Alojzija Serdinšek, Rodni Vrh 9; Ivan Arbeiter, Strajna 35; Marjan Koren, Sedlašek 119a; Alojz Novak, Kozminci 28; Dušan Hrnec, Sp. Gruškovje 20. Alojz Novak (pred. sveta KS Podlehnik) Alojz Novak je bil na konstitutivni seji izvoljen za predsednika sveta krajevne skupnosti Podlehnik. V svetu KS do sedaj ni delal, bil je le predsednik odbora za telefonijo in v zadnjem času so z njegovo pomočjo v krajevni skupnosti dobili še 215 telefonskih priključkov. Alojz Novak je sicer zaposlen v Upravni enoti Ptuj, v Podlehniku in Žetalah dela kot matičar, v pogovoru pa je med drugim povedal: «Po prvi seji sodeč, smo v svet krajevne skupnosti Podlehnik izvoljena mlada ekipa, ki ima predvsem voljo do dela. Samo dva člana sta ostala iz prejšnjega vodstva KS, sicer pa Svet krajevne skupnosti sestavlja 13 članov, pokrito je celotno področje zaselkov; Podlehnik pa ima dva kandidata. KS Podlehnik pokriva naselja: Dežno pri Podlehniku, Zakl, Jablovec, Sta-nošino, Zg. Gruškovje, Sp. Gruškovje, Ložino, Rodni Vrh, Strajno, Sedlašek in Kozmince. Že na prvi seji smo člani iz omenjenih naselij izvolili statutarno komisijo, ki bo pripravila poslovnik in statut, sprejel pa smo tudi prvi sklep in tako dali v tem času več poudarka zimski službi. Zastopam stališče, da mora biti prevoz do vsake hiše mogoč tudi v času zime, kar do sedaj ni bilo urejeno. Dali bomo razpis ponudnikom. Ceste so skoraj največja težava, saj ne želimo vseh asfaltiranih, samo da bi bile vse vedvo prevozne. Ustaviti se je potrebno še pri vodooskrbi, saj mestni vodovod še ni napeljan po oddaljenih hribih, mnoge hiše imajo kar svoja zajetja, vendar se nekateri projekti že v izdelavi: prvi za Majski Vrh - zgornji predel Podlehnika - Zg. Gruškovja, drugi pa za povezavo med Gorco in Rodnim Vrhom. S telefonskimi priključki smo danes v ospredju, saj v povprečju na dve hiši pride en telefon, kar pove, da je odbor dobro delal in prihodnje leto se dela na tem področju nadaljujejo. Pripravljamo že program za proračun drugega leta, prostore imamo v zadružnem domu, bo pa novi svet krajevne skupnosti moral sprejeti tudi nekaj sprememb. Tukaj mislim na skrbništvo za mrliško vežico, pokopališče, saj se je zadnji dve leti bolj malo delalo in potrebno bo najti primerne gospodarje. Poskrbel bom za red in disciplino, zagotovo pa nam v KS ne bo dolgčas. Dobro vez med KS in občino bomo poskušali najti preko sodelovanja s občinskimi svetniki in vodjo občinske uprave. Vabili jih bomo na seje in moram reči, da so nas ti v dveh letih dobro zastopali. Če bomo ustvarili dobro sodelovanje še z društvi in ostalimi organizacijami, potem bomo lahko imeli dobre rezultate. To bo samo začetni zagon, merilo vsega bodo finance, želimo pa si dobrega sodelovanja z občino in občani, potem bo korist na obeh straneh. KS LESKOVEC V Svet krajevne skupnosti Leskovec, so krajani na novemberskih volitvah izvolili nasledje člane: Janko Kozel, Zg. Leskovec lla; Janko Smigoc, Sp. Leskovec 21a; Martin Emeršič, Belavšek 44, Janez Merc, Trdobojci 26, Marija Feguš, Repišče 9a; Branko Kozel, Veliki Okič 7, Franc Topolovec, Veliki Okič 61a; Andrej Kmetec, Skorišnjak 23; Franc Stopajnik, Strmec pri Leskovcu 12; Darko Srdinšek, Mala Varnica 4d; Srečko Kozel, Velika Varnica 112a; Martin Vidovič, Velika Varnica 24. V decembru so v svet KS Leskovec izvolili še Jožefa Foštnariča iz Gradišč 22. KS DOLENA Krajani KS Dolena so na 7 volilnih mestih v svet krajevne skupnosti imenovali naslednje člane: Marjan Zelenko, Bolečka vas 6b; Stanko Božičko, Dolena 36a; Marija Pečnik, Popovci 28a; Tamara Pišek, Sela 13a; Jožef Letonja, Barislovci 3; Alojz Stramič, Zg. Pristava 4a; Irena Čoki, Popovci 13. Na naknadnih volitvah v KS Dolena so volivci imenovali še enega član, in sicer Antona Peršuha iz Trnovca 4a. V letu 1997 bodo v občini Videm morali izpeljati še ene volitve v Svet nove krajevne skupnosti; takrat bodo volili krajani nove KS Sela svoje člane sveta KS. Tatjana Mohorko V novembru ustanovili gasilsko zvezo Združenih okrog 220 gasilcev iz vse občine Prvič se je iniciativni odbor za ustanovitev gasilske zveze Videm sestal v avgustu (zveza gasilcev je v Vidmu obstajala že leta 1948), takrat je vseh pet GD pokazalo precej interesa za združitev. Vmes so potekali še izredni občni zbori, zataknilo pa se je 22. novembra, ko je bila gasilska zveza Videm tudi uradno potrjena. Podlehniški gasilci se niso strinjali z razdelitvijo funkcij vodstva zveze, zato so sejo zapustili in njihova pritožba naj bi v tem času že prišla na naslov Gasilske zveze Slovenije. Za predsednika videmske gasilske zveze so izvolili mag. Janeza Merca, za poveljnika zveze pa Janka Kozela, oba iz Leskovca. V kulturnem programu so nastopili člani tambu-raškega orke-stra PD France Prešeren iz Vidma. Zdajšnji vodja občinskega gasilskega poveljstva Alojz Grabrovec, tudi član G D Podlehnik, je na ustanovnem občnem zboru zveze med drugim povedal: " Že v oktobru smo v našem GD sprejeli sklep, da vstopimo v občinsko gasilsko zvezo, ampak pozneje se nismo strinjali pri razdelitvi funkcij. Žato smo 15. novembra sklicali upravni odbor in na izrednem občnem zboru predelali statut. Se vedno imamo pripombe nanj, kajti vsa društva morajo biti enakopravna v nastopanju do zveze. Imamo največji požarni okoliš, prepričan sem, da dobro delamo in zato bi bili radi enakopravno zastopani v vodstvu zveze. Vsi smo prostovoljci, predvsem zato ne sme biti izkoriščanja pri glasovanju. Ustanovni občni zbor smo želeli prestaviti, ampak nismo se uspeli dogovoriti, zato nam ostane le pritož-ba, ki jo bomo v kratkem poslali na Gasilsko zvezo Slovenije. S seboj smo prinesli pogodbe, vendar nam jih na dan ustanovitve zveze niso sprejeli« Pet podlehniških članov GD je sicer ustanovno sejo v Vidmu zapustilo, kljub vsemu pa vse skupaj naj ne bi bilo sporne narave. Zato bodo podlehniški gasilci ali katerokoli drugo G D imeli možnost vključitve v gasilsko zvezo že na eni od prihodnjih sej. Po besedah mag. Janeza Merca so vsa GD enakopravni partnerji v zvezi, tudi ko se govori o razdelitvi občinskih sredstev, namenjenih požarni varnosti. » V GD Podlehnik so sicer imeli kandidata za poveljnika zveze, ki pa ga ostala štiri društva niso sprejela, zato tudi ni bil imenovan. Ustanovitev zveze smo izpeljali izredno hitro, vmes se je rojevalo nekaj bolečin, trdo delo pa se bo pokazalo šele v prihodnje. Veliko bomo morali narediti na področju operative, «je še dodal Merc. Člani videmske gasilske zveze, že četrte na širšem ptujskem območju, so potem glasovali še o novem vodstvu, statutu in o pogodbi zveze. Soglasno je bil sprejet statut nove organizacije, ki so ga predsedniki vseh štirih GD pred tem že podpisali, v glasovalnem paketu pa so pozneje izvolili tudi novo vodstvo gasilske zveze. Predsednik je po pričakovanjih postal mag. Janez Merc, imenovanih je bilo še nekaj članov vodstva, za poveljnika je bil imenovan Janko Kozel, ki pa v občini vodi tudi odbor za požarno varnost. Imenovali so še člane nadzornega odbora in častnega razsodišča ter predlagali mag. Merca za člana v Gasilskem plenumu Slovenije. Beseda tudi o smernicah dela gasilcev V prvi vrsti naj bi gasilska zveza bila tista, ki bi bolje povezala vsa GD v občini, potem pa naj bi poskrbela tudi za opravljanje javnih nalog. V prihodnje bodo v zvezi uredili še registracijo, poleg tega pa tudi sredstva za delovanje. Samo iz občinskega proračuna naj bi letno dobili okrog 700 tisoč tolarjev, Župan Franc Kirbiš pa jim je obljubil še dodatno finančno pomoč. Ob priložnosti je povedal, da si bodo v občini še posebej prizadevali za odpravo nedelavnosti v posameznih GD ter da bodo pripravljeni na vsakršni klic na pomoč. Po njegovem bo moralo biti sodelovanje s podlehniškimi gasilci dobro, kajti prevečkrat je že bila pomoč gasilcev potrebna in zagotovo še bo potrebno poma-gati ob morebitnih nesrečah na magistralki Šentilj - Maribor - Zagreb. Sedež videmske gasilske zveze je v prostorih gasilskega doma v Vidmu, v novih prostorih pa se je tej organizaciji pridružila še civilna zaščita. TM GRADBENIŠTVO STORITVE V GRADBENIŠTVU SPODNJE GRUŠKOVJE 22, 2286 PODLEHNIK, TEL.: 062/777-031 mobitel: 0609/618-780 Naša ponudba obsega naslednje storitve: BeniT DEJAVNOSTI: - zidanje - ometi - betonaže adaptacije - tlakovanje - rušitve - estrihi (ročni) - izkopi (ročni) IZDELAVA: - umetni kamen (več barv) - pohodne plošče (več barv) - tlakovci (več barv) - robniki - škarpniki - betonske ograje - vodometi - betonski kvadri Vse izdelke vam tudi zmontiramo in namestimo. Priporočamo se s kvalitetnim delom, konkurenčnimi cenami in dogovorjenimi roki. Dosegljivi smo v večernih urah V letu 1997 vam želimo vse lepo! Hvala! Župnijska Karitas v novih prostorih Pomoč ljudem v stiski Kratka slovesnost je bila 1. decembra, na zadnji dan ob tednu Karitas, ko so ob župnišču v Vidmu odprli nove prostore župnijske Karitas in blagoslovili novozgrajeno gospodarsko poslopje. Za pomoč pri gradnji in ureditvi prostorov sta se vodja župnijske Karitas Bernarda Galun in p. Emil Križan zahvalila videmski občini, domačim obrtnikom in vsem dobrim ljudem v župniji. Že pred leti skoraj dotrajani prostori ob župnišču niso imeli pravega pomena več, zato jih tudi niso obnavljali, ampak, jih v lanskem letu porušili. V dobrem letu so zgradili novo gospodarsko poslopje, v katero je vloženih veliko prostovoljnih ur faranov. Poleg garaže in spremljajočih prostorov je v novi zgradbi dobila kar tri prostore tudi župnijska Karitas: pisarno, prostor za hrano in prostor za oblačila ter obutev. V letu 1991 je videmska Karitas šele začenjala z delom in najbolj primerne prostore so takrat našli v nekdanji zgradbi policije ob cerkvi. Ga. Galunova je povedala, da so bili ti prostori vlažni in pretesni, zato so še toliko bolj veselih novih, sicer ■ PROIZVODNJA NOGAVIC Lancova vas 58a, 2284 Videvi pni PtuJu TeL: 062/764^051 i/ letu «0**. teTl ^ veM° delojn Pvse eajlePse upsnje eeprei pa hkrati pa * ^ izdelka- in aa pa so si v starih že uredili skladiščni prostor za krompir in druge jesenske pridelke. Na dan odprtja vrat župnijske Karitas VRATA ŽUPNIJSKE KARITAS ODPRTA VSAK TOREK POPOLDAN V župniji ni bilo težko najti posameznikov za pomoč. Z denarnimi prispevki so pomagali tudi nekateri obrtniki, občina pa je poskrbela za notranjo opremo. Na nedeljski slovesnosti 1. decembra so petletno delo župnijske Karitas opisali v nekaj stavkih, še posebej pa so poudarili pomen darovanja in nudenja pomoči ljudem v stiskah. Bernarda Galun trenutno dela s 17 člani, pri delu ji pomagajo patri župnije sr Vida, največ poudarka pa zadnja leta dajejo ostarelim in bolnim v župniji. Velikokrat jih obiščejo, ob Božiču in Novem letu pa jih na domu obdarijo s skromnimi darili. V novih prostorih je župnijska Karitas že pričela z delom, ljudje pa se lahko tam oglasijo, darujejo ali pridejo poiskat pomoč. Vrata videmske Karitas so odprta vsak torek popoldan, v zimskem času pa so ljudem sodelavci Karitasa na voljo med 16. in 17. uro. Sicer pa so v novih prostorih poskrbeli še za merjenje krvnega pritiska in ljudem je tam vsak prvi torek v mesecu na voljo patronažna sestra. Letošnji teden Karitas je bil posvečen otrokom v stiski; v videmski župniji pa bodo tudi v prihodnje pomagali vsem ljudem, tistim v stiskah in mnogim pomoči potrebnim. TM P.U. Preneseno Sporočilo vodstva Karitas-a mnogih krajanov in krajank, ki predlagajo občasno zamenjavo članov, kot je to drugod po Sloveniji, ker bi mnogi tudi želeli sodelovati. * Osnovne šole * v občini Videm, predstavite se v glasilu NAŠ GLAS v__________________________________________y Župnija sv. Andraža v Leskovcu Naša zadnja župnija, ki jo tokrat predstavljamo v občinskem glasilu NAŠ GLAS, je župnija sv. Andraža v Leskovcu. Po nekaterih zgodovinskih zapisih je mlajša od sosednje vidovske, vendarle pa se leskovška farna cerkev ponaša z bogato zgodovino. Letnica njene gradnje sega v sredino 16. stoletja, v notranjosti so še danes lepo ohranjene podobe na freskah, posebnost zase pa je križev pot iz lesoreza. Mojstri so ga naredili okrog leta 1780. Farna cerkev pa ima še dve podružnici: sv. Avguština in sv. Magdaleno. Pred tedni sva v župnijsko kroniko pogledala tudi z g. Mirkom Štabucem, s farnim župnikom, ki je letos med drugim bral že srebrno mašo. Med obilico zgodovinskih podatkov je zagotovo potrebno omeniti Pavlince iz Lepoglave, ki so v letu 1679 avtorji fresk. V kroniki je zapisano, da so ti slike najprej prebarvali, potem pa jih z rženim kruhom očistili. Cerkev sv. Andraža pa je bila zgrajena stoletje prej, leta 1551, v času reformacije in številnih preobrazb. Glavni cerkveni oltar je posvečen sv. Andražu, glavnemu zavetniku mariborske škofije, njegov god pa smo obhajali na zadnji dan v novembru. Vse druge umetnine so narejene iz lesa, lesorez pa je dal posebno obliko križevemu potu, edinemu te vrste v Sloveniji. Prav zaradi teh umetniških vrednot je cerkev že nekaj časa skrbno varovana, ponavadi zaklenjena in pod alarmnimi napravami. G. Mirko Stabuc omenja, da je bila farna cerkev v zgodovini večkrat prenovljena, od leta 1973 pa tudi z njegovo pomočjo. Ravno tega leta je bilo potrebno po njegovem prihodu v faro postoriti marsikaj, kajti cerkev in njena okolica nista dajali posebno prijazne podobe. Najprej je bilo potrebno temeljito obnoviti ostrešje in g. Mirko dodaja, da so za to potrebovali kar 16 tisoč kosov opeke. Potem je prišla na vrsto obnova zunanjosti cerkve in krajani so se pri vseh delih izkazali z vso požrtvovalnostjo. Da bi cerkveno poslopje dobro zavarovali, so na nekaterih strešnih mestih namestili še pločevino, že leta 1980 pa je bilo obnove potrebno tudi obzidje. Trden zid je že pred desetletji varoval cerkev in kmalu potem je prišlo še do obnove cerkvenega zvonika, sicer pa g. Mirko pravi, da so v fari vedno kaj delali in obnavljali. Tudi cerkveno gospodarsko poslopje ni ostalo brez preureditve, poskrbeti pa je bilo treba še za bližnji farni vinograd pri Gasilski trojki. G. Mirko pove, da je bil star vinograd neobdelan in skupaj z nekaterimi ljudmi iz župnije je naredil prvi terasni nasad v teh krajih, do njega pa je bilo potrebno urediti še dostopno cesto. Ljudje tej cesti še danes pravijo »župnikova cesta«, g. Mirko pa se je že pred leti veselil. Poleg maševanja in drugih obveznosti v župniji pa je mnogo denarja za obnovitvena dela pridobil tudi z delom na kmetiji ob župnišču. Vendarle pa je bilo potrebno iti s časom naprej, v farni zvonik napeljati električne zvonove in uro v zvoniku povezati preko satelita. Zadnja in temeljita obnova farne cerkve in obzidja se je zgodila pred dobrim letom, ljudje, ki tod živijo so z dobro voljo pomagali, nekateri pa tudi z denarnimi prispevki. O svojih župljanih g. Mirko pravi: « V leskovški fari živijo dobri ljudje, ki znajo pomagati po svojih močeh. Brez njihovih pridnih rok bi ne imeli tako lepo obnovljene cerkve. Tudi če nimajo denarja za dar cerkvi, pomagajo po svojih najboljših močeh. Ne da se povedati, kako vesel sem, da sem lahko med leskovškimi župljani že polnih 23 let in letos so se ti spomnili name tudi ob mojem srebrnem jubileju. Zmeraj znajo pomagati s svojo skromnostjo in v Halozah se počutim resnično najboljše.« Dve podružnični cerkvici stojita na bližnjem hribu. Največ vernikov od blizu in daleč se pri sv. Avguštinu, v eni do podružničnih cerkvic leskovške župnije, zbere v avgustu, na god sv. Avguština. Cerkvica je po podatkih iz župnijske kronike stara 202 leti, za nazaj pa naj ne bi obstajali zapisi o njej. Cisto ob njej je še cerkvica sv. Magdalene. Obe sta bili že pred leti obnovljeni in po novi obnovi kličeta tudi danes. Sicer pa je dobrih 6 metrov od podružničnih cerkvic že meja s sosednjo Hrvaško. Ravno zato je enkrat na leto - na Avguštinovo maša tudi v hrvaščini, maševanje pa že nekaj let vodi naslovni škof dr. Vekoslav Grmič. Cerkvici na bližnjem hribu zagotovo ne bosta ostali brez obnove, sicer pa imajo v župniji dela zmeraj dovolj. G. Mirko Štabuc bo tudi v prihodnje potreboval veliko pomoči župljanov, kajti že sedaj ni več tako dobrega zdravja, kajti v načrtih za prihodnje dni mu ostaja še nekaj nalog. Vsem bralcem glasila NAŠ GLAS in leskovški m faranom želi tudi v prihodnje vsega dobrega in miru. ■ Župnijska cerkev sv. Andraža KULTURA Na haloški vinsko turistični cesti kmalu kažipoti ske občine, je povedal, da bo s postavitvijo ustreznih smerokazov celostna podoba haloške ceste sklenjena. Vsaka od štirih občin bo morala poskrbeti še za označbe manjših, stranskih cest z dodatnimi lesenimi tablami in lahko jih bo priredila po svojih zamislih. Vse table že imajo in bodo kmalu imele enako obliko, narejene so iz lesa, na njih pa bo poleg označbe VTC11 zapisana še smer vinske ceste v posamezni haloški občini. Že prihodnje leto si snovalci projekta VTC11 obetajo turističnih in naključnih obiskovalcev v Halozah, čeprav bo marsikje potrebno narediti veliko več za pestrejšo gostinsko in turistično ponudbo. V projektnem svetu so prepričani, da se možnosti za turizem v Halozah povsod ponujajo, potrebno jih je samo povezati tudi z zgodovinskimi in sakralnimi spomeniki. Janez Cafuta dodaja, da bo že na decembrski seji projektnega sveta podal predlog, da se imenu VTC11 priključi še ime cesta klopotcev, ki jo predvsem v videmski občini poznajo in uporabljajo že nekaj zadnjih let. Projektni svet naj bi na letošnjem zadnjem sestanku izvolil še novega predsednika, člani iz završke, gorišniške, videmske in majšperške občine pa pripravljajo tudi skupni katalog ponudbe ob haloški VTC. Obenem se Vam zahvaljujemo za glasove na volitvah v državni zbor in v svete KS občine Videm dela štirih sosednjih občin se ideje na področju turizma v Halozah počasi že uresničujejo. Projektni svet je v teh dneh že pred podpisom pogodbe za celostno podobo vinske ceste in pogodb za smerokaze z ljubljanskim podjetjem Informa echo. Prvo celodnevno popotovanje z ogledi VTC 11 je bilo že julija letos, prihodnjega maja pa naj bi na vinsko in turistično cesto vabile tudi že lesene table; vsaka občina bo namreč dobila pet glavnih tabel z napisi. Janez Cafuta, član projektnega sveta VTC 11 iz videm- Od- prodaja na drobno "ZVONČEK" Vinko ZVONKO 2286 PODLEHNIK, Podlehnik 7, telefon: 062/768-171 Občinska organizacija slovensko obrtniško podjetniške stranke Vam želi vesel Božič in srečno novo leto 1997. Velike lesene table z napisom VTC 11 (vinska turistična cesta Haloz) so v videmski občini postavljene že na štirih koncih. Občine Zavrč, Gorišnica, Videm in Majšperk bodo v okviru projekta VTC 11 do spomladi ob večjih vpadnicah postavile vsaka po pet osrednjih kažipotov. Vinsko turistični cesti naj bi v prihodnje dodali še ime - cesta klopotcev. Eden od kažipotov na VTC 11 v videmski občini Po dobrem letu projektnega Zimsko izobraževanje v aktivih žena Aktivi žena v občini Videm so se letos združili v društvo žena Videm, njihovo delo pa še ni najbolje povezano. V vseh treh (v Leskovcu, Vidmu in Podlehniku), pa tudi gospodinje iz Dolenc naj bi se jim kmalu pridružile, so se v prvih dneh decembra že pričeli tečaji izobraževanja, kakšnega skupnega srečanja ali prireditve pa še ni pričakovati. V Leskovcu so gospodinje pripravljale in pekle drobno pecivo, v Podlehniku pa so krasile slastne torte. Ponavadi se na vasi zimsko izobraževanje najprej prične s spletanjem adventnih venčkov - letos so jih pletle v Leskovcu, potem pa se tja do marca zvrsti več različnih tečajev. Organizator vseh ur izobraževanja je ptujska Svetovalna služba za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti na Ptuju, s sredstvi ponavadi pomaga še občina, področni svetovalci pa najraje prisluhnejo željam gospodinj. Med njimi je zagotovo Slavica Strelec, ki jeimela v rokah pripravo prvih decembrskih tečajev na našem območju. Leskovške gospodinje so drobno pecivo ponudile otrokom in staršem na miklavževanju, podlehniške pa so praznično okrašene torte ponesle na svoje domove. Pri krašenju in izdelovanju marcipanov! h okraskov jim je pomagala slaščičarka Marija Horvat, učiteljica iz mariborske srednje živiljske šole, s pomočjo pripomočkov in spretnih rok gospodinj pa so nastali okraski najrazličnejših \ €M*AS je vaš glas J oblik, vsi za praznične torte. V podlehniškem lovskem domu naj bi gospodinje v času zimskega izobraževanja pripravile še krušne dobrote, kaj zanimivega pa želijo izvedeti še o pripravi jedi iz divjačine, ki v naši občini postaja nova gospodarska panoga (srnjad, ribe). V leskovški osnovni šoli se obeta 10-urni kuharski tečaj. Izobraževanje bo potekalo tudi pri starejših gospodinjah, na tak način pa bodo lahko žene in dekleta ohranile nekatere skoraj že pozabljene jedi naših babic. Žene iz aktivov se bodo sredi leta odpravile tudi na kakšno strokovno popotovanje, v Leskovcu bodo pripravile drugi kmečki praznik, predvsem pa si bodo tudi letošnjo zimo na srečanjih in tečajih lahko pridobile veliko koristnega znanja. Sv. Miklavž je obdaril pridne in poredne otroke Naporna in dolga pot je sv. Miklavža čakala tudi letos, ko se je podal na pot z ogromno vrečo daril. Otroci so nanj že nestrpno čakali, pri nekaterih se je oglasil tiste temne noči, 5. decembra, pri drugih je bil še naslednji, pa potem naslednji dan. O dobrem možu, ki že vrsto let obdaruje otroke, smo veliko slišali tudi v krajih občine Videm. Pravijo, da je obdaril pridne in poredne otroke, slednje z zlato šibo, parkeljni pa da naj ne bi imeli veliko dela. Mnoge otroke je sv. Miklavž povabil v cerkev, tam pa jim ob molitvi in obljubah razdelil darove. Nekateri so ga počakali kar na domu, pri tistih najmanjših in bolj pridnih, pa je bogate darove pustil kar na okenskih policah in pred vhodnimi vrati. Veselih trenutkov in nasmejanih otroških obrazov zagotovo ni manjkalo, otroci so dobremu možu obljubili, da bodo poslej bolj ubogljivi, sv. Miklavž pa jim je svoj prihod napovedal že za drugo leto. Za darila pa se je že vredno potruditi. V veselem decembru pa po odhodu sv. Miklavža že nestrpno pričakujemo Božička in dedka Mraza, saj tudi siva moža po vsem svetu obdarujeta otroke in odrasle. Tudi letos bosta mnogim zagotovo izpolnila želje in pričakovanja, upajmo samo, da na koga ne bosta pozabila, sicer pa je najbolje, da na njun prihod kar počakamo še nekaj dni. Visoko priznanje sodelavki iz našega uredništva Kolegica Tatjana Mohorko pomočnica urednika občinskega glasila NAS GLAS, sicer doma na Selih, zunanja sodelavka - novinarka pri Radiu Ptuj in hkrati študentka, je pred kratkim dosegla velik uspeh kot sovoditeljica otroške kontaktne oddaje skupno s kolegom Dušanom Sterletom. Oddajo za otroke s kontaktom v živo preko telefona v studio, ki je na sporedu Radia Ptuj vsako soboto med deveto in deseto uro dopoldan in ki jo pripravljata skupaj in vodita že dobri dve leti, je pri mladih poslušalcih izredno dobro sprejeta in vedno bolj priljubljena, pa tudi kvalitetno izvajana. Zato je bila ravno ta kontaktna oddaja med drugimi ostalimi zvrstmi na valovih Radia Ptuj v tem letu izbrana v konkurenco vsakoletnega Festivala združenj radijskih postaj Slovenije, ki ga je v letošnem oktobru v Atomskih toplicah Podčetrtek izvrstno organiziral Štajerski val Šmarje pri Jelšah. Na festivalu sta mlada voditelja sodelovala s kontaktno oddajo za otroke, ki je bila ubrana na temo o kajenju in to v letošnjem tednu boja proti kajenu. Mnogi mladi poslušalci tudi iz našega okolja gotovo poznate, ter kot pogosto slišim, posamezniki tudi zelo aktivno sodelujete v tej oddaji s klici preko telefona neposredno - v živo v studio. Tako gotovo veste s kakšnim veseljem, sproščenostjo in prisrčnostjo Tatjana in Dušan vodita te sobotne oddaje. Tako ni slučaj, da sta voditelja z omenjeno oddajo na letošnjem festivalu dosegla v tej zvrsti oddaj zavidljivo tretje (3) mesto med radijskimi postajami celotne Slovenije. Iskrene čestitke, predvsem Tatjani, ki ob študiju tudi delo pri našem občinskem glasilu opravlja z enakim žarom, da ji v imenu uredništva gotovo smem izreči pohvalo. Kolegica Tatjana sama pravi, da je ponujeno vodstvo novoustanovljene otroške kontaktne oddaje pred leti sprejela z velikim zadovoljstvom in tako jo z veseljem vodi še danes. Od tod tudi izhaja zavidljiv uspeh v državnem merilu že pri teh mladih letih. Sama z veseljem pove tudi to, da se zelo rada pogovarja v živo z otroki, ki so včasih tako prisrčni ter neglede na aktualnost tematike pridno kličejo, izražajo svoja mnenja in poglede na izpostavljeni problem, postavljajo vprašanja, pogosto pa doma ob telefonu tudi kaj zaigrajo in zapojejo v valove Radia Ptuj. Kolegica Tatjana torej res uživa pri svoji oddaji. Prav takšno delo in aktivnost edino lahko žanje omenjene uspehe. Upamo, da vsaj s podobnim zadovoljstvom deluje v našem uredništvu. Vsebino tematike posameznih kontaktnih oddaj, kot sama pravi, s sodelavcem izbirata glede na časovno aktualnost (Miklavž, Božiček, itd), izražene želje ali poznavanja interesov otrok in mladine. Kolikor tem oddajam uspem sam prisluhniti, se mi, ob tem osnovnem, da so zanimive in zabavne, prijetno glasbeno obarvane ter nadvse doživete, zdijo vse bolj in bolj tudi poučne in torej otrokom vsestransko koristne. Ob zaključku želim izraziti svoje osebno in tudi zadovoljstvo ostalih kolegov iz našega uredništva, da smo uspeli v svojo sredino pritegniti tako uspešno mlado sodelavko. Še enkrat čestitke z željo, da tudi mi s kolegico Tatjano vsaj pri Vas, spoštovane občanke in občani, dosežemo podobne rezultate na našem področju. Končno moram tudi kot urednik priznati, da se od naše Tatjane ostali člani uredništva marsikaj naučimo in marsičesa se še seveda moramo. P.U. Uredništvo poziva vse organizacije v občini Videm in posameznike, da uredništvo obveščate (pisno, telefonsko urednika) o doseženih uspehih posameznikov, društev moštev, ipd., da bomo o njihovih uspehih lahko v občinskem glasilu seznanili vse občane. "Naj se ve, kaj kdo v naši občini velja v okviru notranje in zunanje konkurence!11 r Stanko Ropič \ Dr. Miroslav LUCI je izvoljeni poslanec v državnem zboru Slovenije kot edini v volilni enoti Dravskega polja in Haloz. Ima možnost in kot sam pravi, tudi interes naše potrebe usklajevati s potrebami vse ostale Slovenije ter nam pomagati pri zagotavljanju skladnejšega razvoja demografsko ogroženih področij pri nas z ostalimi v Sloveniji. Tudi od vseh odgovornih v naši občini ter KS/5 je odvisno, kako bomo znali in uspeli s pomočjo g. Lucija uresničevati naše interese v Državnem zboru Slovenije. V _______________________________J Uvod v stalno kulturno - športno rubriko Zaradi, za Slovence posebnega zgodovinsko-kultur-nega dogodka, pričenjamo v tej številki glasila NAS GLAS tudi kulturno rubriko, ki glede na prispevke lahko postane stalna. Letošnjega decembra mineva 150 let od krstne izdaje prešernovih Poezij. Natanko 15. decembra 1846 je naš največji slovenski pesnik dr. France Prešeren končno uspel izdati svojo pesniško zbirko Poezije. Za dovoljenje za objavo je prosil kar 12 krat, zadnjič 16. junija 1846. In še zanimivost: zaradi spornega enega od sonetov v sploh prvi izdaji Poezij ni bila objavljena ZDRAVLJICA, Slovencem najbolj priljubljena pesem, da smo jo izbrali celo za najvišji državni simbol - DRŽAVNO HIMNO. Do danes so bile Poezije prevedene že v 9 svetovnih jezikov, nazadnje v albanščino. SR Člana Lokostrelskega kluba Videm sta na mednarodni tekmi (dvorana 18 m) 1. decembra 1996 na Otočcu pri Novem mestu dosegla izjemna rezultata. Brane Vindiš je med Člani CU dosegel 1. mesto s 576 krogi kar je izpolnjena norma za svetovno prvenstvo Jernej Hrga je v kategoriji Dečki CU dosegel 2. mesto. Čestitamo! ELEKTRO S-H-T ELEKTROINSTALATERSTVO SERVIS HLADILNE TEHNIKE ŠEGULA DANILO POTRČEVA 2, PTUJ Telefon: (062) 771-418 ELEKTROINSTALACIJE, KOMPLETNA POPRAVILA IN PRODAJA RABLJENIH HLADILNIKOV IN ZAMRZOVALNIKOV - POPRAVILA DROBNIH GOSPODINJSKIH APARATOV "VESEL BOŽIČ IN SREČNO LETO W Športne novičke MALI NOGOMET: za nami je že jesenski del prvenstva v ligi malega nogometa. V ligi so tudi trije klubi iz videmske občine: Majolka v 2. slovenski ligi, Peugeot Toplak v prvi medobčinski ligi in Avguštin Dolena v drugi občinski ligi. KMN Majolka je letos prvič nastopil v drugi slovenski ligi in po rezultatih uspešno, saj so nogometaši osvojili nekaj dobrih uvrstitev. Zagotovo si v tej ligi želijo ostati, čeprav so želje tudi po uvrstitvi v prvo slovensko. Spomladanski del prvenstva se bo začel v aprilu, sezona pa se bo potem zaključila v juniju, zato čaka vse tri klube malega nogometa tudi v prihodnje še nekaj pomembnejših tekem. VELIKI NOGOMET: Tudi v tej ligi so nogometaši iz videmske občine osvojili nekaj dobrih uvrstitev. V prvi slovenski ligi nastopa NK Videm, ki se bori za sam vrh ter seveda v kvalifikacijah v tretjo slovensko ligo. V drugi medobčinski ligi igrajo nogometaši NK Tržeč in Pago Leskovec. Friderik Bračič, vodja odbora za šport, je povedal, da so v Vidmu letos uredili in modernizirali nogometno igrišče, manjka jim le še razsvetljava. Videmska šola je poskrbela za ureditev tenis igrišča, atletske steze, sami pa urejajo tudi igrišče za odbojko. V zimskem času seveda tekmovanj na prostem v naši občini skoraj nismo vajeni, čeprav se nam zadnje leto ponujajo na manjšem zasneženem hribu. Športno društvo Zg. Pristava je v času lanske zime napeljalo manjšo vlečnico, tako da ob obilici snega smučarjev tudi tam ne manjka. Morda bo letos kakšna smuka tudi na Polančevem bregu. Predvsem pa je v občini v tem času dobro poskrbljeno za rekreacijo v telovadnicah: Videmska šolska telovadnica za to nudi ugodne pogoje. Športniki iz vse občine se bodo torej v zimskem času kondicijsko pripravljali na jesensko prvenstvo, med njimi tudi člani novoustanovljenega društva lokostrelcev v Vidmu. Siti obljub - žejni vode! Ob prebiranju glasila "Naš glas" smo preprosto zgroženi. Zakaj? Zato, ker je glasilo polno hvale, kaj, kje in kako je vse postorjeno, narejeno in urejeno, ko pa se mi ozremo po našen koščku vaše občine - zg. Podlehnik, Sp. Gruškovje in Sedlašek, ne vidimo ničesar narejenega, kar je tako opevano v glasilu. No in ko opevate in predstavljate svoje občinske plane za naprej, nikjer ne zasledimo, kdaj nam bo " podarjen’ že tako dolgo obljubljen vodovod. Draga gospoda, ali si lahko zamislite življenje brez vode, ali veste da se tudi ljudje na teh bregačah želijo in morajo oprati in okopati. Ali veste, da tudi živina potrebuje vodo za preživetje in ne nazadnje si lahko predstavljate, kakšno finančno breme nam povzroča prevoz vode ob tako borih prejemkih in plačah, kot so danes (5000 1 vode nas stane 3.500,00 SIT). Vam to ni mar? Veliko in na široko pišete o razvoju turizma v Halozah - no tu se ustavimo in razmišljajmo. Bi morda rad kdo nas Haložane na teh bregačah žrtvoval za turizem? Morda bi bili dobra turistična atrakcija - ti Haložani, saj bi k nam turisti hodili gledat, kako izgledajo domačije s " hajzli" na štrbunk, kako se voda nosi v "putah" na hrbtu iz grabače, kako se haložan kopa v " lavorju"in kako se žene živino napajat v grabo. Dragi gospodje, razmislite, koliko trpljenja teh ljudi in tudi otrok je potrebno za golo preživetje. Nekaj je res bilo narejenega, vendar le tam in tisto, kar je bilo v interesu nekoga pri koritu bivših ali zdajšnjih oblastnikov. Lepo vas prosimo, naj nas nihče ne poskusi prepričati, da je ureditev kakšnega križišča, kakšnega pločnika ali asfalta potrebnejše od vode! Pridite v naše kraje, pokazali vam bamo tudi, kako je do naših domačij onemogočen dostop v lepem, kako pa šele v grdem in zimskem vremenu. Tudi to veste, dobili smo telefon, a ne pozabite, brez pomoči občine ali kogar koli. Plačati smo ga morali iz lastnih žepov, tudi z najemanjem kreditov. Sami pa smo bili primorani kreditirati Telekom, da smo telefon lahko dobili z enoletno zamudo. Prav in lepo - humano se nam zdi, da se nekdo dotakne tudi problemov beguncev v naši občini. Ob tem pa vas sprašujemo, ali veste, koliko naših Haložanov še danes živi dosti slabše (ob garanju), kot naši begunci in koliko naših otrok v večjem pomanjkanju? Vas to ne moti? Dragi gospodje, spomnimo se vaših letakov z gesto " Dolina Halozam, Haloze dolini" in zdaj vas sprašujemo: Kaj so Haloze (bregače) dobile od doline? Ob vikendih polne vreče odpadkov. Ljudje iz bregač - Haloz pa že vse življenje dajejo dolini. Razmislite: Asfalt po ravnini že teče 30 let, tudi telefon in vodovod. Vse to so v bivšem sistemu pomagali sofinancirati z davki in samoprispevki tudi Haložani (če so Haloze samo bregače). Ali ne bi bilo prav, ko bi zdaj tako ali drugače našli skupna sredstva za vodovod in še kaj tako potrebnega za ljudi na teh bregačah, saj bi tako marsikateremu Haložanu, predvsem pa otroku olajšali in polepšali življenje. V upanju, da boste pričeli drugače razmišljati, vas lepo pozdravljamo! HALOŽANI Vaški odbor Podlehnik (zgornji del), Sedlašek in Sp. Gruškovje Pripis uredništvu glasila "Naš glas" Spoštovano uredništvo. Ker ima vsaka medalja dve plati, vam predstavljamo Haložani še drugo plat. Smatramo, da imamo tudi mi pravico razmišljati po svoje, zato smo se odločili, da naše razmišljanje objavite v občinskem glasilu. Temeljito smo prebrali glasilo (št. 1) in prosimo, da objavite našo repliko na njegovo vsebino. S pozdravi! P.U. Uredništvo se je odločilo, da vašo "repliko "vendarle objavi kljub temu, da kot avtorji na koncu niste pripisali svojih imen in priimkov (glejte - članek Pozdrav iz Velikega Okiča, 14. stran, 2. številke). Za objavo v 2. številki glasila se nismo odločili preprosto zato, ker je po Zakonu o javnih glasilih (Ur. list RS, št. 18/94) v drugem odstavku 26. člena jasno zapisano: Za resničnost in točnost navedb oziroma podatkov je odgovoren naročnik - avtor oglasa - prispevka, za skladnost z zakonom in programsko zasnovo pa glavni in odgovorni urednik (konec dobesedne navedbe iz zakona). Zato mora biti avtor znan in naša uredniška zaobljuba v 1. številki je "strogo "načelna. To navajam tudi zaradi ustnih pritožb ter celo groženj posameznikov s sodiščem zlasti iz Podlehnika in Šturmovcev. Za primer navajam le najostrejše kritike - na navedbe v zadnjem odstavku članka patra Mirka minorita z naslovom Župnija Sv. Trojica v Halozah, 9. stran 1. številke; na zadnji stavek članka z naslovom Občinska uprava se predstavi, avtorja Stanka Ropiča, 5. stran 1. številke; na naslov članka videmske učiteljice mentorice Ksenije Samojlenko "Gremo v Šturmovce po srakače", 6. stran 1. številke ipd. Namreč, vse navedeno ima svojo osnovo v programski zasnovi glasila in omenjenem zakonu, kar kot uredništvo moramo in bomo spoštovali. Bralci glasila pa naj sami ocenijo vaš in naš pristop-vašo in našo plat medalje. O sami vsebini "replike " pa naslednje. Njeni avtorji ste, zdi se, edini, ki ste nad vsebino glasila "zgroženi ". Zakaj torej učitelj v mali šoli ni zgrožen nad malčki, če ne poznajo nobene angleške besedeF Saj vendar gre za naš začetek oranja ledine, ker je pač ni zaoral kdo drug. Imenujete nas gospodje, lepo, ni pa lepo, da pri tem mislite na tiste, ki odločajo o razporejanju občinskega denarja. Med člani uredništva namreč ni nobenega od teh "gospodov ". Priporočam, da še enkrat " temeljito" preberete moj uvodnik na prvi in drugi strani prve številke glasila NAŠ GLAS, še zlasti prvi, nato drugi odstavek, citat med tem že pokojnega dr. A. Trstenjaka, predzadnji odstavek na drugi strani, itn.. Če glasila doma več ne najdete, ga dobite na občini. Glede "naše "geste "Dolina Halozam, Haloze dolini "le to, da jo bomo, jaz osebno in uredništvo, vedno podpirali. Če vam bo "gesta ", da je, kolikor uredništvo ve, več kot dve tretjini, sredstev proračuna investidij v letu 1996 bilo porabljeno za investicije v naših HALOZAH (vodovod-gradnja, novi projekti, asfalti, gramoziranje, itd), kaj povedala, bomo v uredništvu zelo veseli-tudi za vas. Da pa ste članek, "malo ogorčeni" ker ga nismo mi objavili, objavili v Tedniku verjemite, da nas prav nič ne moti, ker imamo čisto vest. Pritoževali ste se nad tem predvsem pri g. županu. Kdo smo pa potem mi? Za zaključek pripisa, ki ga prosim, ne jemljete kot repliko na obravnavani članek, le še to. Občinsko glasilo NAŠ GLAS si želi in potrebuje vaše sodelovanje-dopisovanje, vendar naj za vse velja enako spoštovanje humane zakonitosti Konvencije Sveta Evrope, ki zahteva, da avtor prispevka za javno objavo mora navesti nedvoumne podatke o svojem imenu in priimku, čeprav želi objavo pod skrajšanim imenom ali kratico. Saj anonimnost tudi sicer ni evropska čednost. Pa brez zamere. Lep pozdrav in ostanite naši dopisniki! UREDNIK, Stanko Ropič Julijana Bračič bistro TtfajaC&ci iz Jurovc se priporoča z gostinskimi uslugami: - alkoholne in brezalkoholne pijače - domače klobase - hladni in topli napitki - pizze iz krušne peči. Obiščite nas, veseli vas bomo. Vesle božične praznike v letu 1997 - veliko družinske sreče, zdravja, dobre volje, to so srčne želje kolektiva Bistroja TtUjdk. B TnS TRGOVINA-AVTOELEKTRIKA-BRAČIČ SERVISNE USLUGE, ALTERNATORJI, ŽAGANJAČI, AVTOELEKTRO MATERIAL, AVTO AKUSTIKA, AVTOKOZMETIKA Zahvaljujem se za vaš obisk in se priporočam. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE V letu 1997 - veliko družinske sreče, delovnih uspehov, zdravja in da se vam izpolnijo vse skrite zelje. kolektiv Avtoelektrike Bračič Zahvala volilcem - O O SDS Videm Vsem volilkam in volilcem, ki ste zaupali na državnozborskih volitvah svoj glas našemu kandidatu Dr. Miroslavu Luciju ter ga tako neposredno izvolili za našega poslanca v državni zbor Slovenije, se člani stranke in Občinskega odbora socialdemokratov občine Videm iskreno zahvaljujemo. Enako tudi za podporo našim kandidatom na krajevnih volitvah. Prepričani smo, da bo naš skupni izvoljeni delegat opravičil Vaše zaupanje. Vsem občankam in občanom občine Videm pa ob tej proložnosti socialdemokrati želimo vesele in blagoslovljene Božične praznike ter zdravo in srečno Novo leto 1997. Za OO SDS predsednik: 00 SDS Videm Prispevek OO SKD Videm za občinsko glasilo Slovenski krščanski demokrati občine Videm z zaskrbljenostjo spremljajo razvijanje dogodkov v organih občine. Radi bi občane opozorili na dejstvo, da razmere v občinskem svetu postajajo kaotične. Javno sprašujemo predsednika občinskega sveta, če je zavestno kršenje zakona o lokalni samoupravi in poslovnika občinskega sveta postalo pravilo in ne izjema. Glede tega bi radi povedali, da je bil na 17. redni seji sveta občine sprejet in potrjen predlog statutarne komisije z dvo-tretjinsko večino (11 za in 5 proti). Predlog se nanašalna spremenbo 8. člena statuta občine Videm, ki govori o organiziranosti občine. Glavna sprememba je bila v tem, da bi se občina organizirala preko vaških odborov. Ti pa se prostovoljno, če za to odstaja interes, povezujejo in skupno nastopajo pri različnih projektih. Glasovanje je potekalo tajno in v skladu s poslovnikom sveta. Slovenski krščanski demokrati smo predlog podprli, saj menimo, da so krajevne skupnosti kot pravne osebe samostojni subjekti. Po zakonu o lokalni samoupravi pa temu ni tako, saj zakon pravi, da je temeljna lokalna skupnost občina. Trdimo, da je to občina v občini, ali z drugimi besedami povedano, da KS kot pravna oseba razpolaga s sredstvi občinskega proračuna, občina pa mora za ta sredstva odgovarjati. Posebno poglavje so pristojnosti ene ali druge, kar najbolj občutimo občani oz. krajani, ko zahtevamo odgovorne za lokalne probleme (ceste, gramoziranje, voda ...). Svetniki občinskega sveta nam odgovarjajo, da to organizira KS, ta pa nas napoti nazaj, saj bi naj bil denar na občini. Občani svetnikov nismo izvolili za to, da bi se skrivali za KS. Sprememba statuta (8. člen) je sprejeta na povsem zakoniti način. Tega pa ne moremo reči za predlog g. Merca, s katerim je zakoniti sklep izničil. Predlog je bil da se zaradi posredovanja KS glasovanje o spremembi 8. člena ponovi. To pa je avtomatsko pomenilo, da zaradi odsotnosti nekaterih svetnikov dvotretjinska večina ni bila več mogoča. Ponavljanje glasovanja se lahko zgodi samo v občinskem svetu občine Videm. Skratka prevara. Zato je zaupanje v legalnost tega sveta postalo vprašljivo, še posebej, če vemo, da skupina svetnikov daje podporo pri projektih, ki so vezani na lokacije, kjer so doma ali imajo počitniške hišice. Zato bomo Slovenski krščanski demokrati občine Videm še naprej vztrajali, da se ne glede na lokalne volitve izpelje referendum o organiziranosti občine Videm. Predsednik OO SKD Videm, Peter Feguš P.U. Dogovor znotraj uredništva v skladu s programsko zasnovo občinskega glasila NAŠ GLAS je bil, da se v glasilu po določenem zaporedju predstavijo stranke, ki delujejo v občini Videm. V prvi številki je bila v skladu z dogovorom predstavljena kot prva edina "neparlamentarna stranka " to je bila OO SDS VIDEM. "Parlamentarne stranke ", ki imajo svoje izvoljene predstavnike v svetu občine Videm, bi se naj predstavljale po zaporedju števila izvoljenih članov občinskega sveta na lokalnih volitvah ’94. Predsednik OO SLS VIDEM se je zaradi časovne stiske opravičil in dal možnost predstavitve naslednji stranki po številu mandatov v občinskem svetu, torej OO SKD VIDEM. Druga številka glasila je izšla povsem slučajno v času volilne kampanje za državnozborske in krajevne volitve, zato se je uredništvo odločilo, da skladno z zakonom o volilni kampanji (Ur. list RS, štev. 62/94) članka - prispevka OO SKD VIDEM takrat ne objavi. V znak korektnosti dogovorov znotraj uredništva prispevek OO SKD VIDEM objavljamo v tej prvi naslednji številki in prosimo za razumevanje. Bralkam in bralcem prepuščamo presojo vsebine prispevka glede na načelni dogovor o postopni predstavitvi strank. Po mnenju urednika vsebina prispevka ni povsem v skladu z dogovorom. Kot dober poznavalec občinskih razmer menim, da je med zapisanim sicer pretežno resnica, lc da bi pod prispevkom morala biti podpisana povsem druga oseba. Lep pozdrav in ostanite naši dopisniki! Urednik, Stanko Ropič Zima je tu Mračni so dnevi ledene noči. Nevama so pota ledena do sonca. Kosti vse bolijo, da misliti ni. Kot da ves svet je z mene spočet. Vanja R., 2. e ESS, 1991 Sreča je opoteča Kaj bi le v daljavo gledal, pred teboj je, kar vse želiš. Kaj bi le za srečo begal, zgrabi jo, ko jo držiš. Haloška ljudska dska J > ^ ♦ KMG Alojz GRABROVEC s.p. Podlehnik 3e, 2286 Podlehnik Tel.: 062 /768-166 - Čelni traktorski nakladalniki - Čelne traktorske planirne deske - Traktorski viličarji - Traktorski priključki za vinogradništvo in sadjarstvo Vsem bralkam, bralcem, poslovnim partnerjem in kupcem naših proizvodov želimo vesel Božič in srečno novo leto 1997. Priporočamo se s svojimi izdelki in storitvami. Nagradna BOŽIČNO - NOVOLETNA KRIŽA n K A Uredništvo občinskega glasila NAS GLAS se je, kot ste že sami opazili, spoštovane občanke in občani, potrudilo ponuditi pestrejšo božično novoletno izdajo glasila, kot se za tak " praznik" spodobi, da bi bili praznični dnevi v okviru družine in prijateljev še bolj zabavni in nepozabni. Zato smo si dovolili potrošiti denar davkoplačevalcev, ker drugega pač občina nima. Vi pa presodite sami in nam to tudi sporočite (dopis uredništvu, ipd), če smo na pravi poti in če ima naša ponudba težo in pomen, ki opravičuje našo ponudbo in porabljen denar. Ob bogatejši vsebini, množici uradnih občinskih objav, ki jih -priporočamo - tudi skrbno preberi- te, ker jih je večina namenjena Vam, spoštovane občanke in občani, s točno določenim namenom, Vam ponujamo tudi kanček razvedrila, pač po našem okusu in izboru ter sposobostih. Sestavili smo nekaj člankov v smislu aktualnega svetovanja za Vašo vsakdanjo koristno rabo. V številki 4, ki izide januarja 1997 Vključili pa smo tudi nekaj domače občinske poezije občinskih "pesnikov", nadobudnih in starejših samoukov, nekaj celo poučnih tem za koriščenje v vsakdanji domači praksi in nekaj humorja, spet po našem okusu in sposobnostih. Vse to Vam dobesedno " poklanjamo" (uredništvo vsebino glasila, g. župan in občinski svetniki pa seveda denar zanj) za praznike ter drugi zaključek leta, kar smo v skupni občini Videm, ki jo (vsaj mi v uredništvu upamo tako) imamo vsi radi ter smo, jo "VSAJ" večina že vzeli za svojo, edino in pač nam dodeljeno. Da bi bilo vse skupaj bolj zanimivo, smo vključili tudi nekaj tekmovalnega vzdušja za krajšanje prazničnega časa. S tem se obenem poskušamo postopno po načelu " kratkih korakov" približevati naši celovito in zelo pogumno zastavljeni programski zasnovi Informatorja občine Videm, pri čemer pa ne moremo mimo tega, da računamo tudi na Vašo pomoč in sodelovanje. Namreč. Ponujamo Vam NAGRADNO BOŽIČNO-NOVOLETNO KRIŽANKO. Rešitev ponujene križanke je enostavna, nagrada za rešitev pa zelo mikavna! Križanko smo sestavili tako, da iz oštevilčenih polj (od 1 do 25) rešene križanke dobite kot rešitev: GESLO iz TREH (3) BESED. Da je reševanje še bolj mikavno in zanimivo Vam že samo GESLO pove, kakšno nagrado za rešitev križanke lahko dobite, če imate srečo tudi pri žrebu med tistimi reševalci, ki bodo poslali na uredništvo pravilno rešitev križanke. V uredništvu bomo namreč izžrebali TRI (3) nagrajence s pravilno rešitvijo križanke, ki prejmejo enake bogate praktične nagrade, ki jih prispeva občina Videm. (v bodoče - upamo - sponzorji!). ŽELIMO VAM OBILO ZABAVE OB REŠEVANJU NAGRADNE KRIŽANKE IN ISKANJU G E SLA, KI POIMENUJE GLAVNO NAGRADO !!!!! Izrezano rešeno križanko z izpisanim GESLOM pošljite do petka 10. JANUARJA 1997 na naslov: Uredništvo glasila NAŠ GLAS Videm pri Ptuju 42 2284 Videm pri Ptuju s pripisom "KRIŽANKA " (ne pozabite pripisati imena in priimka, naslova ter mnenja !!!) NAGRADE ZA TRI IZŽREBANE REŠITELJE NAGRADNE KRIŽANKE, KI ČAKAJO SO: 1. Praktična nagrada z dolgotrajno uporabnostjo, predvsem pri sprostitvi in oddihu 2. Zbirka propagandnega - promocijskega materiala občine Videm 3. " Enoletna brezplačna naročnina na glasilo NAŠ GLAS" Uredništvo IZDAJATELJ: občina Videm, Videm pri v Ptuju 42, 2284 Videm pri Ptuju, tel./fax I 062/764 120 * GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK: Stanko Ropic * POMOČNICA GLAVNEGA UREDNIKA: Tatjana Mohorko * TEHNIČNI UREDNIK: Ivan Vitičnjak * LEKTOR: France Planteu * OBLIKO-| VANJE IN TISK: Lories d.o.o., Ruprova 8, 2204 Miklavž na Dravskem polju * STROKO- j VNISODELAVCI: Anton Roškar, Ivan Ciglar S * Na osnovi mnenja urada vlade za informira-; nje RS št. 23/90-541/96-12 se za glasilo plačuje 5% prometni davek * Glasilo NAŠ GLAS je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi urad vlade za informiranje RS, pod zaporedno številko 1332 * Glasilo je brezplačno * Izhaja v nakladi 2.300 izvodov. REŠEVALEC: NASLOV:____ REŠITEV KRIŽANKE MNENJE * PRIPOMBA: NAGRADNA BOŽIČNO - NOVOLETNA KRIŽANKA VISOK ČASTNIK MORNARICE KAVKAŠKA SKUPINA LJUDSTEV OPRTA NEDERČEK SPENJALNA NAPRAVA ČILSKA PESNICA NOBELOVKA L. 1945 (BIVŠI) ŠEF (KS). MAUCIC NEČISTOČA KRAJ PRI KOČEVJU IZ ČRK (KENO) SREDNJE PLITVA POSODA ZNAČILNOST SMEŠNEGA ČLOVEKA NEDOKAZANA TRDITEV -PRAVILO ČRKE JAZ (LATINSKO) IME VEČ SLOVENSKIH KRAJEV KOTVA SIDRO 'MUCA PA NAGAJA1 REKA ANIENE (ANTIČNO) UGANKA PREMETANKA IZGLED OBRAZA U » 20 V MOJMIR (SLOVENSKI BALETNI PLESALEC) ROPIČ NEJC DANICA EMERŠIČ Po eo 4 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 x Domoznanski oddelek 35 NAŠ glas 1996 352(497.12 Videm) 6001344,3 v S COBISS o Občinski aforizmi izpod peresa urednika Sklepi O mnogih sklepih, ki jih sprejme občinski svet, sem prepričan, da imajo sklepno revmo. Sodobno Sodobni moški, ki se občasno ukvarjajo s politiko, so od časa do časa tudi poročeni. Sneg Občinska zimska služba se najraje drži gesla: "Bog ga je dal, bog ga bo vzel!" NAS GLAS JE VAŠ GLAS Sončni vzhod prebuja naravo, \ branje NAŠEGA GLASU \ razveseljuje glavo! , \ --------—z\_______________. J DROBNE INFORMACIJE Uredništvo informatorja oBčine Videm 9{SHŠ QL5ŠS, ki je namenjen Branju vsem od Vas najmdajšifi do najstarejšega oBčana naše oBčine, Vam želi radodarnega in "Bogatega" ‘Božička odi dedka Mraza. "Božično - novoletna darita za naše najmdajše oBčane" OBenem Vas vse naše "nadoBudneže" vabimo, da v Bodoče še Bolj sodelujete z nami in prispevate, da Bo 5YX5 (jL!AS tudi Vaš glas. Vse nas namreč zanimajo vaša doživetja, igre, zadovoljstvo ali nezadovoljstvo v svojem kraju, šoli ali med prijatelji in prijateljicami. Veselo Božično - novoletno "rajanje" Vam želi UKPfDtJflŠ^O HOROSKOP Okoliščine so precej zapletene. Razpeti ste med najrazličnejšimi potrebam in željami, ki se med seboj izključujefo. Zelo težko se boste sprostili, ker se ne morete iskreno m s čisto vestjo posvetiti sebi in biižnpm. Zdi se da Me prisiljeni v pričakovanje pravih čustev. Čeprav vaš položaj ni lahek, bi se morati odred pretvarjanju. Začnite jasneje izražati svoje občutke, poglobite se me. Iskrenost je zdaj ključ za pot iz krize. KOZOROG 23. 12. 20. Oh