PRIMORSKI dnevnik začel izhajati v Trstu 3- maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI NEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebu-od 18. septembra 1944 c,1" m®ia 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim Pn Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/773715
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723
ČEDAD
Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLIV. št. 259 (13.197)
Trst, nedelja, 20. novembra 1988
Na stotisoče ljudi se je včeraj udeležilo v Beogradu najmnožičnejšega povojnega mitinga
»Slobo, dobro te naučil Tito«
Za Srbijo in Jugoslavijo sta po Miloševičevih besedah najvažnejša red in mir na Kosovu - Jugoslavija se bo Z bojem branila - Napad na predsednika SR Slovenije Stanovnika in predsednika slovenske SZDL Smoleta
BOGO SAMSA
BEOGRAD — Prišli so organizirano in v ko-°nah iz vseh krajev Srbije in prav tako organizirano ter disciplinirano odšli. V stotisočih (po ne-Katerih ocenah jih je bilo 800 tisoč, po drugih pa mnijon in 300 tisoč) so se zbrali ob sotočju Save |n Donave na najbolj številnem mitingu v jugos-0vnnski povojni zgodovini.
Največje zanimanje množice in vse jugoslo-
—j vcuje zanimanje umu,
anske javnosti je vzbudil pVeze komunistov Srbije Sle
govor predsednika P —auuiumsiov aruije Slobodana Miloševiča. 0 uvodnih kratkih govorih različnih predstavni-je točno ob 13.06 stopil na govorniški oder °bodan Miloševič. Množica je takrat pričela avdxišeno ploskati in skandirati Slobo, Slobo! Miloševič je govoril komaj 15 minut. Množica Ea ie večkrat prevpila, tako da so bili deli stav-ov zel° nerazločni.
Miloševič je ugotovil, da je bil tako velik mi-sv Beogradu samo 20. oktobra leta 1944, ko Po beograjskih ulicah proslavljali osvoboditev zmago. »Takrat kot danes so bili v Beogradu roTadniki vseh jugoslovanskih narodov in na-pj. n°sti,i< je odločno ugotovil, nakar ga je preki-jcra 'Uuožiča s skandiranjem Slobo, Slobo! »Ta-]je «n0 mislili, da se lahko vse naredi,« je nada-sv k Miloševič, »da je vse možno uresničiti v °b°di. Mnogo je bilo narejenega, vsega pa se
ni uresničilo. Zato bomo izvedli veliko družbeno reformo. V tem trenutku pa je najvažnejša stvar red in mir na Kosovu. Za Srbijo ni večje naloge, ne more pa je biti niti za Jugoslavijo.« Pri tem se je Miloševič skliceval na solidarnost jugoslovanskih delavcev, ki je bila vedno njihova odlika. »Predlog o solidarnosti republik pa povzroča boj, ki je nezaceljiva rana v srbskem srcu, sedaj pa ni čas žalovanja temveč borbe.« Ob tem pozivu na borbo ga je množica prekinila in skandirala »Na Kosovo, na Kosovo.«
Proces združevanja Srbije ne more ustaviti nobena sila, ljudje so pripravljeni živeti siromašno, toda ne pristajajo, da bi živeli brez svobode. Bitka za Kosovo je torej po Miloševičev! oceni bitka za svobodo, in v tej bitki »obstajajo sedaj enaka stališča« je dobesedno dejal in »ta stališča bomo energično do kraja izvedli«. (Zanimivo je, da je bil ta stavek v besedilo, ki so ga prejeli časnikarji vnešen kasneje, najbrž prav zadnji trenutek).
Miloševič pravi, da bodo bitko za Kosovo zmagali ne oziraje se na zunanje in notranje sovražnike, med katere po njegovem prav gotovo spadajo tisti, ki »govore v tujini in dajejo sovražne izjave za tuji tisk, s čimer bi hoteli preplašiti hraber narod«. (Ostra polemična pripomba se je očitno nanašala na predsednika Slovenije Janeza NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Že tretji dan množične manifestacije po ulicah Prištine
Albansko prebivalstvo na Kosovu zahteva preklic odstopov Vllasija in Jasharijeve
dejan VERČIČ
j ^IŠTINA — Včeraj so se že tretji skn nadalJevale demonstracije alban-tic ?a Prebivalstva na Kosovu. Več sto nim" judi Protestira proti predvidela spremembam zvezne in srbske us-u e m Proti odstopom najvišjih al-dovm^^k^ov v Pokrajini. Spopa
sil Ted. demonstranti in varnostnimi seh™1' k* Jih sestavljajo redni in po-VfT/ °dredi policije in vojske, ni bilo. v Jska in policija pa sta sinoči zaprli žiro v °Pe_ do Prištine, tako da mno-krai'i i 80 vedno hodile proti poni«/. ns. u glavnemu mestu, vanj
Aik6C mogle Priti'
uijv .anski demonstranti še vedno vz-ditBl.J.° »odstopljenima« najvišjima vo-irm l!lfa kosovskih komunistov Aze-stv„V laS1]U in Kaqushi Jashari, brat-dov v1 en°tnosti jugoslovanskih naro-nionQtyezi komunistov Jugoslavije in ki n mU Predsedniku Stipetu Šuvarju, dat^oi P.ozlvajo naj jim pride pove-DnliHu-a) S? m°rali najvišji albanski 1 na Kosovu oditi s svojih polo-
žajev. Še vedno vihrajo jugoslovanske in srbske državne zastave, zastave albanske in turške manjšine in rdeče partijska zastave. Ogromno demonstrantov nosi slike pokojnega jugoslovanskega predsednika Tita.
Zvezno partijsko predsedstvo je včeraj v Prištino poslalo svojega člana, Makedonca Vasilja Tupurkovskega, ki se je udeležil skupne seje predsedstev pokrajine in pokrajinske partije. Izvedelo se je, da je prišlo do spora med Tupurkovskim in delom kosovskega predsedstva.
Pokrajinsko partijsko predsedstvo pa se je včeraj razcepilo pri ocenjevanju demonstracij. Eni trdijo, da gre za demokratski proces, drugi pa, da za organiziran pritisk in grožnjo redu in miru.
Demonstrante so včeraj javno nagovarjali najvišji kosovski politiki in jih skušali prepričati, naj se razidejo, kar zbuja le še hujše ogorčenje demonstrantov. Med tistimi, ki so stopili pred množico v Prištini, je bil tudi ko-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
V Vidmu minister Galloni priporoča eksperimentalni pouk slovenščine
VIDEM — Minister za šolstvo Galloni priporoča eksperimentalni pouk slovenščine vsaj v nekaterih didaktičnih okoliših Beneške Slovenije, poleg tega pa se bo zavzel za priznanje dvojezičnega šolskega središča v Špetru Slovenov, kateremu so krajevne šolske oblasti že leta postavljale zapreke.
Zagotovila je minister Giovanni Galloni (KD) dal predstavnikom Zavoda za slovensko izobraževanje iz Čedada in dvojezičnega šolskega središča iz Špetra prof. Pavlu Petričiču in prof. Živi Gruden. Srečanje je potekalo v videmskem, zavodu Tomadini, takoj po zaključku svečanosti ob odprtju akademskega leta furlanske univerze, in
sta se ga udeležila slovenski senator Stojan Spetič in poslanka Silvana Fachin-Schiavi (KPI), ki sta ministru že predočila problematiko špetrskega središča že prejšnjega dne v Montecitoriu. Prisotna sta bila še videmski šolski skrbnik prof. Giurleo in predsednik videmskega pokrajinskega šolskega sveta.
Uvodoma je prof. Petričič omenil probleme špetrskega šolskega središča, kateremu šolski skrbnik že več let odreka dolžno priznanje in s tem možnost, da bi prišlo središče do javnih podpor, ki jih v tem primeru jamči zakon. Minister Galloni je v svojem prvem odgovoru NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Dubček na zasebnem obisku pri papežu
Dri	Papež Janez Pavel II. je včeraj sprejel v
ialnn0u,aYdienco Aleksandra Dubčka. Srečanje je tra-o | Prlhjižno deset minut, še prej pa si je Dubček ,e al. Sikstinsko kapelo. Voditelj praške pomladi je t , °l P° Prihodu v Italijo izrazil željo, da bi se lahko sestal s papežem.
^ehno v strogo zasebni obliki pa si bo Dubček da-s 0g'edal Assisi. Asiški Mednarodni center za mir in ate krajevne uprave in ustanove so z navdušenjem ip^ople to Dubčkovo željo. Kaže tudi, da bo gosta spre-kustos asiškega samostana pater Vincenzo Coli. Za-nkrat ni znano, ob kateri uri bo Dubček prispel v ssisi, saj je med drugim želel, da ne bi njegov obisk zbujal prevelike pozornosti. Zaradi številnih verskih redov, ki se ob nedeljah vrstijo v tem znanem um-51;lskern verskem središču pa kaže, da se bo Dubčkov isk začel šele v poznih jutranjih urah. Možno je tudi, Ta se ho zadržal na kosilu pri frančiškanskih opatih. udl v Perugii krajevni upravitelji pričakuje Dubčka, J le to mesto pobrateno z Bratislavo.
Namizni tenis: 4. kolo ženske A liga
Novi točki za Kras Globrtade
Krasova dekleta so sinoči v športnem centru v Zgoniku premagale ekipo Auer Plattner z izidom 4:2, ki skriva v sebi jasno skupinsko premoč domače ekipe ob dveh točkah, katere je za gostinje dosegla težko dosegljiva Stellmach.
Pozitivnost rezultata je tudi v emotivnem trenutku, kajti zadnjo četrto točko, je za Kras dosegla Alenka Obad v edinem dovoboju, ki je terjal tri sete. Obadova je najprej tesno izgubila prvi del igre, nato pa zelo suvereno nadigrala nasprotnico. Najprej ji je dovolila 12 točk, v odločilnem zadnjem setu pa 15. V teh dveh delih igre ni bila njena zmaga nikoli v nevarnosti. Taktični načrt srečanja je nalagal mladi Krasovki napadalno igro, ki je bila ob važnosti trenutka tudi dopadljiva za oko. Večer se je začel z jasno zmago Sonje Milič proti Pernstichovi. Izid daje jasno sliko o razmerju moči ob mizi. Izenačenje je prišlo v drugem srečanju, ko je Stellmachova z dolgimi in točnimi napadi strla odpor Branke Batinič. Kras je ponovno prešel v vodstvo po zaslugi Alenke Obad. Nekoliko zaletavo Mattivije-vo je Krasovka zadrževala s preudarno in večinoma krajšo igro, ki je krhala ostrino edinega orožja, s katerim je gostja razpolagala. Igra dovjic je bila napeta le v prvem setu, koujeli. V nadaljevanju je začel njun napor dajati boljše sadove in nasprotnici sta zbrali le 14 točk. Nova zmaga NADALJEVANJE NA 18. STRANI
Nogomet: kvalifikacije za SP
Jugoslovani s 3:2 premagali Francoze
□ □ □
Košarka: danes v B-2 ligi
Jadranova ekipa gostuje v Raveni
□ -o
Odbojka: sinoči v C-1 ligi
01ympia in Bor Elpro izgubila z 0:3
NA 18. STRANI
De Mitov uradni obisk v Vatikanu
RIM —- Ministrski predsednik De Mita je včeraj uradno obiskal Vatikan. Srečanje z Janezom Pavlom II. je bilo prisrčno, pogovori pa so bili osredotočeni na najaktualnejše probleme notranje in zunanje politike. Izmenjala sta mnenja o moralnem vprašanju genetske manipulacije in o mamilih, vsebina pogovorov o zunanji politiki pa se je nanašala predvsem na Bližnji vzhod in skupni evropski trg. Večji del pogovora pa sta De Mita in papež posvetila vprašanju verouka v šoli, problemom mladine in družine, ter spoštovanju dogovorov med vlado in Vatikanom. »Cerkev spoštuje državljane različnih veroizpovedi,« je dejal papež, »vendar ne more spregledati zahteve katoliške mladine in katoliških staršev po večjem vrednotenju katoliške vere.«
Tako De Mita kot papež pa z zaskrbljenostjo gledata na naraščajoč pojav mamil med mladino, ki ga je, kot je zagotovil ministrski predsednik, vlada vzela resno v pretres. Govor je bil tudi o pomenu družine, ki je po mnenju papeža vse bolj podvržena najrazličnejšim nevarnostim in vztrajno izgublja bistvene vrednote. Janez Pavel II. se je nanašal predvsem na zakon o razporoki, s katerim se Vatikan nikakor ne more sprijazniti.
O zakonu o razporoki pa je govoril tudi minister Andreotti v intrvjuju za tednik Panorama. »Zakon o razvezi tudi v primeru cerkvene poroke je ustavno sodišče odobrilo s pomočjo enega samega glasu razlike,« meni Andreotti, »oddal pa ga je eden od petnajstih sodnikov, ki je bil podvržen raznim izsiljevanjem.« Minister Andreotti menda razpolaga z ustrezno dokumentacijo o tem dogodku, vendar imena sodnika ni hotel izdati. Kaže pa, da je času razprave o vprašanju razporoke omenjeni sodnik sodeloval s strokovno revijo Con-cretezza.
G. R.
Mihafl Gorbačov
V Mariboru svečano proslavili 70. obletnico bojev za severno mejo
pomirjujoče o Estoniji
NEW DELHI — Med svojim obiskom v Indiji je sovjetski partijski voditelj Mihail Gorbačov spregovoril tudi o nedavnih estonskih odločitvah in zahtevah po večji samostojnosti te baltiške republike. Gorbačov je izrazil prepričanje, da bodo nekatera nesoglasja med Moskvo in Estonsko SSR kmalu pojasnjena.
Odločitev estonskega vrhovnega sovjeta je ocenil kot nekonstruktivno, do katere je prišlo zaradi tega, ker je nekaj posameznikov dalo prednost nacionalnim čustvom pred razumom. Dejal je še, da bodo te sklepe podrobno obravnavali na vseh ravneh in obenem izrazil upanje, da bo do tega lahko prišlo že na prihodnjem zasedanju CK KPS Z, na katerem bodo posebej obravnavali odnose med Moskvo in 15 sovjetskimi republikami. Gorbačov je poudaril, da estonskih odločitev ne šteje kot upor proti Moskvi, temveč gre za normalen proces v perestrojki.
Janez Stanovnik označil takratne dogodke kot prve začetke slovenske suverenosti
MARIBOR S svečano proslavo pred spomenikom generalu Maistru v Mariboru so včeraj proslavili 70. obletnico bojev za severno slovensko mejo. To je prvič od daljnega 23. novembra, ko je general Rudolf Maister s svojimi borci razorožil nemsko-av-strijske enote in tako omogočil, da je precejšen del severne Slovenije ostal v okviru novonastajajoče Jugoslavije.
Ti boji so bili včeraj obeleženi kot zgodovinski in eni najvažnejših za nastanek slovenske državnosti in suverenosti. O pomenu teh dogodkov pred sedemdesetimi leti in tudi o najaktualnejših problemih, s katerimi se danes srečujeta Slovenija in Jugoslavija, je spregovoril predsednik predsedstva SR Slovenije Janez Stanovnik, ki je bil včerajšnji slavnostni govornik.
In prav slovenski državnosti in suverenosti je bilo posvečenih precej besed v Stanovnikovem govoru. Pri tem je Stanovnik dejal, da so bili boji za severno mejo prva slovenska praktična družbena in politična lekcija samobitnosti in suverenosti, ki
predstavljata oblast brez priziva, brez zaščitnika in brez kontrole. Toda za izvajanje suverenosti je po Stanovnikovem mnenju potrebno imeti vojaško moč, kot jo je imel takrat general Maister s svojimi borci, gospodarsko moč in moč zavesti.
Glede vojaške moči je Stanovnik posebej omenil nadaljevanje izgradnje slovenske državnosti in suverenosti med NOB, ko so se slovenski partizani zavestno odločili, da se združijo v skupni jugoslovanski ljudski armadi, ki skupaj z načeli AVNOJ-a predstavlja pomemben del slovenske suverenosti. Stanovnik je ob tem še poudaril, da je danes JLA prav toliko slovenska kot je jugoslovanska, s čimer se po njegovem mnenju le potrjuje odločitev iz na-rodno-osvobodilne borbe.
Janez Stanovnik je v nadaljevanju spregovoril o aktualnih družbenih in gospodarskih problemih, kjer je nedavno dosežen dogovor o ustavnih spremembah ocenil kot razumen sporazum, ki je v skupnem interesu. Po njegovem mnenju bodo te spre-
membe prinesle predvsem precejšnje izboljšave na gospodarskem področju. Pri tem je slovenski predsednik tudi izrazil prepričanje, da bo slovenski narod preko svojih skupščinskih delegatov potrdil že izrečeno soglasje o ustavnih spremembah. Ob tem je še dejal, da se v tem trenutku nihče ne sme spraševati, koliko Slovencev je za take ustavne spremembe in koliko jih je proti, temveč da so to trenutki, ko je treba pokazati vso svojo enotnost, s katero so v preteklosti dostikrat zmagovali.
Predsednik predsedstva SR Slovenije pa se je potem sestal še s predstavniki družbeno-političnega m gospodarskega življenja v Mariboru. Beseda je seveda tekla o hudi gospodarski krizi in o predvidenih spremembah na tem področju. Stanovnik je mariborskim gospodarstvenikom ob tej priliki poudaril, da je prehod na tržno gospodarstvo nujen. Zato se je tudi zavzel za dosledno uresničevanje gospodarske reforme, ki naj bi odpravila mnoge težave in jugoslovansko gospodarstvo končno rešila iz težav.
Trentin o tujcih in o »drugačnih«
RIM — Prihodnost Italije je multietnična družba. To dokazuje stalno upadanje rojstev in neprenehen pritok priseljencev iz Tretjega sveta. Za nekatere to predstavlja nevarnost, za CGIL pa predstavlja upanje. Tako meni Bruno Trentin, ki bo po vsej verjetnosti nasledil Pizzinata za krmilom naj večje italijanske sindikalne organizacije. Trentin je včeraj zaključil dvodnevno zasedanje o problemih priseljevanja tuje delovne sile in rasizma, ki jo je v Rimu priredil patronat INČA. Svojo trditev je Trentin utemeljil s prepričanjem, da bo družbeni, politični in gospodarski razvoj Italije odvisen od stopnje integracije, ki jo bo država sposobna uresničiti s priseljenimi delavci. Pri tem pa ne gre samo za vprašanje golega skrbstva, temveč predvsem za oblikovanje nekega novega, družbenega modela, v katerem ne bo družbenih in kulturnih pregrad. Za uresničitev tega pa je v prvi vrsti poklicano sindikalno gibanje. Pri tem je treba korenito spremeniti zakonodajo glede kooperacije, zdravstvene oskrbe, pokojnin, volilne pravice itd. Hkrati pa je treba ustvariti v družbi vzdušje solidarnosti ter odpraviti vse oblike diskriminacije in rasizma.
To seveda ne velja samo za tuje priseljence, temveč tudi za vse tiste »drugačne«, ki od vedno živijo v mejah Italije, a v številnih primerih še vedno ne uživajo najosnovnejših državljanjskih pravic. To so etnične in jezikovne manjšine. Na ta aspekt je v svojem posegu na zasedanju opozoril slovenski senator Stojan Spetič, ki je med drugim poudaril, da slovenska narodnostna skupnost v Italiji že štirideset let čaka na uzakonitev osnovnih narodnostnih pravic, in da je povrh še vedno tarča pravih rasističnih izpadov nacionalističnih in neofašističnih sil. Opozoril je tudi na druge oblike rasizma, ki se na primer kažejo v odnosih med Jugom in Severom, kar dokazuje, da je v Italiji pojav rasizma precej zakoreninjen in da ga ne bo lahko izkoreniniti. Prav zato si bo treba v prihodnje pošteno zavihati rokave ter mobilizirati vse politične in družbene sile proti tej novi »prikazni«, ki straši po Evropi v podporo vseh »drugačnih«, pa naj gre za tuje delavce ali pa za pripadnike etničnih in jezikovnih
manišm'	DUŠAN KALC
Izdani vojaški dokument je bil protiustaven
LJUBLJANA — Posebna skupina slovenskega parlamenta, ki proučuje okoliščine in posledice sodnega procesa proti četverici pred vojaškim sodiščem v Ljubljani, je v^ petek ocenila sporno vojaško povelje, zaradi izdaje katerega so bili Janša, Borštner, Tasič in Zavrl obsojeni. Skupina je ugotovila, da je povelje v nasprotju z zakonom o splošni ljudski obrambi in to v tistemn delu, kjer se od podrejenih vojaških oblasti zahteva, naj dajejo politično-varnostne ocene. Zakon dovoljuje le dajanje varnostnih ocen. Povelje od podrejenih še zahteva, naj ugotavljajo in analizirajo tudi dogajanja v družbi tudi zunaj vojaških enot in objektov.
Po mnenju skupine je vojska presegla svoja pooblastila in delovala protizakonito. Skupina zato predsedstvu sedaj predlaga, naj njeno mnenje upošteva pri odločanju o predlogih za pomilostitev četverice.
Janez Janša, David Tasič in Franci Zvari naj bi jutri odšli v zapor, v Ljubljani in še nekaj slovenskih mestih pa so napovedana zborovanja proti temu.
D. V.
V Rimu tiskovna konferenca Odbora za človekove pravice
RIM Politična demokratizacija, pluralizem in spoštovanje drugačnosti ter enakosti narodnih pravic, vključno s pravicami narodnih manjšin, so »conditio sine qua non« jugoslovanske stabilnosti. Razmere v Jugoslaviji so namreč dozorele do takšne mere, da opravičujejo tudi potrebo in zahtevo po svobodnih volitvah.
To so bile glavne misli predstavnikov slovenskega Odbora za človekove pravice na včerajšnji tiskovni konferenci, ki so jo priredili v rimskem hotelu Nazionale, da bi seznanili italijansko javnost z obstojem in dejavnostjo tega alternativnega političnega gibanja v SR Sloveniji, ki ga uradne oblasti, tako so poudarili, ne priznavajo, čeprav ga tolerirajo. Člani Odbora France Bučar, eden od najaktivnejših sodelavcev Nove revije, ter Franco Juri in Igor Škamperle, ki sta nasotpila kot pripadnika italijanske oziroma slovenske manjšine ob meji, so izrazili željo, da bi bile Odboru dane možnosti, da bi lahko izražal tudi konkretne politične predloge. Orisali so genezo svojega gibanja ter povedali, da so imeli vrsto plodnih stikov s parlamentarnimi predstavniki raznih političnih sil tako v Rimu, kot še prej v Bruslju, na Dunaju, v Bonnu in v Parizu. To je dokaz, so poudarili, da je njihova pozornost usmerjena v novo Evropo. Posebej so poudarili problem narodnih manjšin. Dokler države, vključno z Italijo in Jugoslavijo, ne bodo reševale manjšinskih vprašanj, je dejal Bučar, toliko časa ne bodo sposobne za novo Evropo.	DK
w
V Čedadu posvet o šoli in sožitju
ČEDAD — Sožitje je vrednota, ki temelji na medsebojnem spoznavanju, predstavlja voljo in potrebo po stalnem odpiranju, po zasledovanju dialoga, ki pa ostane le prazna beseda, če se ne opira na medsebojno spoštovanje. Sožitje ni nekaj, kar lahko enkrat za vselej dosežemo, pač pa nekaj kar stalno gradimo in gojimo, pri čemer pa morata seveda sodelovati obe strani. V tem procesu ima nenadomestljivo vlogo šola in to predvsem na jezikovno mešanih področjih, kjer je odločujoči dejavnik pri zbliževanju narodov.
Taka in podobna vprašanja so bila predmet razprave včerajšnjega posveta »Šola in sožitje«, ki sta ga v Čedadu, v avditoriju srednje šole De Rupeis, priredila kulturno društvo Ivan Trinko in Zavod za slovensko izobraževanje, udeležili pa strokovnjaki in zastopniki manjšin. Kajti vsaka manjšina ima svoj model šolskega sistema in prav v primerjanju teh modelov, oziroma vlog manjšinskih šol v prostoru delovne skupnosti Alpe-Jadran, je bil smisel včerajšnjega posveta. Slišali smo o res hudih težavah italijanskih šol na Hrvaškem, o katerih sta spregovorila profesoja Milani in Orbanič, o novi reformi manjšinskega šolskega sistema na Koroškem, o katerem je govoril Teodor Domej. Izredno zanimiva sta bila tudi referata o sožitju in medsebojnem spoštovanju med Nemci, Ladinci in Italijani na Južnem Tirolskem, o katerem sta izčrpno predavala Franz Lanthaller, profesor višje srednje šole v Meranu in Fabio Chiocchet-ti z ladinskega kultunega inštituta iz kraja Vigo di Fassa. Na koncu je še nastopil Pavel Strajn s Slovenskega raziskovalnega inštituta, ki je razčlenjeno in poglobljeno spregovoril o dilemah in vlogi našega zamejskega šolstva. Študijsko srečanje sta s svojima strokovnima referatoma dopolnili Albina Nečak Uik z ljubljanske univerze Edvarda Kardelja in Silvana Schiavi Fachin z videmske univerze.
ANIPERTOT
		a	nadaljevanja	::p ji	1-	.strani -	nadaljevanja	sl	strani -	.s> mES« ■§ at	vanja	sl.	stram
• Slobo
Stanovnika). »Vedo, da bomo zmagali, pa čeprav se proti Srbiji združujejo, kot so se že nekoč bili sovražniki izven države in znotraj nj^.« Vsem tem sovražnikom je dejal, da Srbi sploh niso bojazljivci, saj gredo v vsako bitko, da bi zmagali, nepoštenih bitk pa niso nikoli začeli.
Miloševič se je nato obrnil k Albancem, katerim je dejal, da bo Kosovo ostalo v Srbiji, toda to - po njegovem - ne bo na škodo Albancev, ker v Srbiji ni nikomur težko, pa čeprav ni Srb. Srbija je bila vedno za vse odprta, za siromašne in bogate, za srečne in za žalostne, Srbija ne želi slabih in hudobnih ljudi, pa čeprav bi to bili Srbi.
Albanci, ki spoštujejo druge ljudi, so tudi na Kosovu na svoji zemlji in njih je prosil, naj se združijo proti delovanju svojih šovinistov, ki škodujejo ne samo Srbom, temveč tudi albanskemu narodu. Ta del govora je množica poslušala molče, ni bilo ne ploskanja ne skandiranja. Miloševič je nadaljeval, da morajo Albanci skrbeti za pokojno spanje, za brezbrižno igranje srbskih otrok, namesto da bi za to skrbeli odredi milice in vojske. To bi bilo učinkoviteje, bolj pošteno in bližje socialističnim idealom, nakar je množica ponovno pričela vzklikati »Na Kosovo, Na Kosovo.«
Ta del izvajanj je po eni strani izzvenel kot poziv, po drugi pa tudi kot grožnja, saj je bila na tako avtoritativen način omejena skrajna, ne samo policijska, temveč tudi vojaška represija.
Zadnji del govora se je le bežno nanašal na nekatere družbene spremembe, konec pa je imel ponovno propagandistično jugoslovanski ton. Miloševič je zaključil: »Titovo Jugoslavijo so ustvarjali v veličastni revoluciji jugoslovanski komunisti,
jugoslovanski delavski razred in jugoslovanski narodi. Jugoslavija ne bo umrla za konferenčno mizo, kot to pričakujejo nekateri njeni sovražniki. Jugoslavija je bila ustvarjena z veliko borbo in z bojem se bo tudi branila.«
Kot že rečeno, so bili uvodni govori bolj formalnega značaja in vsi ubrani na isti ton velike Jugoslavije, ki se identificira z Veliko Srbijo. Vse je bilo nekako v skladu z orjaškim transparentom, ki so ga nosili na čelu ene izmed številnih kolon udeležencev: »Delavci Jugoslavije bodo zrušili birokracije v tovarnah in v republikah«, v drugih geslih pa je bilo seveda povedano, da so v Srbiji to že naredili.
V svojem govoru je Miloševič na splošno omenil sovražnike, neposredno se je obregnil samo ob slovenskega predsednika Stanovnika. Uvodni govor prvoborca Mihajla Švabiča pa je bil izrecen napad na Jožeta Smoleta in Janeza Stanovnika. Smoletu je očital napade na armado s ciljem, da jo razkosa na republiške armade, zato je kriv Smole, ki dnevno brani »štiri obsojene špi-jone«. Oster je bil tudi napad na Stanovnika, ki menda ni doživel nobene kritike zaradi svojih izjav in ki ne spoštuje ne interesov, politike, časti in ponosa srbskega naroda in njegovega vodstva.
Za zaključek je treba še reči, da je množica to komaj dobro uro in 20 minut trajajoče zborovanje pogosto prekinjala z vzkliki »Idemo na Kosovo« (gremo na Kosovo). Pozivi na enotno Jugoslavijo in seveda tudi s pesmico, ki se glasi: »Slobodane ime ponosilo dobro te naučio Tito«. Povezava med Slobom in Titom torej še obstaja, toda povsem nesporno je, da Slobo drugi Tito le ni več, kot so peli in kričali na mitingih, ki so jih prirejali pred nekaj meseci po Srbiji.
•	Albansko
sovski predstavnik v zveznem državnem predsedstvu, Albanec Sinan Hasani. Pričakan je bil z žvižgi in klici nezadovoljstva.
Med izjavami demonstrantov so vse pogostjše takšne, ki opozarjajo, da bi na poseg policije ali vojske množica odgovorila s pravim uporom. Demonstranti pravijo, da so dali »beso« (svečana prisega, na katero Albanci dosti dajo), da bodo ustavo iz 1974. leta branili z lastnimi življenji.
Sedanje demonstracije na Kosovu so po številu udeležencev že presegle tiste iz leta 1981. V vsem povojnem času na prištinskih ulicah še ni bilo toliko ljudi. Jugoslovanska sredstva obveščanja so že popoldan začela opozarjati, da lahko v kratkem pride do uradne uvedbe izrednega stanja v pokrajini, čeprav dejansko ta že vlada.
Demonstracije se bodo po vsem sodeč nadaljevale tudi danes. Oblasti zaenkrat niso bile pripravljene ugoditi niti eni izmed zahtev (naj se ne spreminjata zvezna in srbska ustava in naj se Azem Vllasi in Kagus-ha Jashari vrneta na svoja prejšnja položaja). Objavljeno je bilo le, da se bo pokrajinsko partijsko predsedstvo ponovno sestalo, ko bo to mogoče.
•	V Vidmu
izrazil celo začudenje, da vsaj v nekaterih občinah Benečije ni slovenskega pouka. Ob pojasnilu, da je zakon iz leta 1961 omejen na goriš-ko in tržaško pokrajino, je poudaril svoje mnenje, da bi morali upoštevati možnost eksperimentalnega pouka slovenščine vsaj v nekaterih didaktičnih ravnateljstvih. Pri tem je izrecno poudaril, da misli knjižni
jezik, ne pa kakšnega narečja. Seveda so se prisotni slovenski predstavniki načeloma strinjali z njim, čeprav so jim tudi jasne težave na terenu. To je tudi razlog, zaradi katerega sedaj deluje, v pričakovanju boljše rešitve, dvojezični šolski center v Špetru. S tem v zvezi je minister Galloni izrazil svojo pripravljenost na pozitivno rešitev. Če bi pri tem nastale pravne zapreke, je dejal, bi bil pripravljen podpreti ustrezen zakonski predlog.
Predstavniki zavoda za slovensko izobraževanje in špetrske dvojezične šole sta se ministru Galloniju zahvalila za razumevanje in mu izročila spomenico o dejavnosti in problemih v zvezi s poukom v Beneški Sloveniji. Senator Spetič in poslanka Schiavi pa sta se z ministrom dogovorila, da bodo v Rimu čimprej preverili nadaljnji potek reševanja tega problema. Voditelji špetrskega središča so bili namreč primorani vložiti priziv proti naga-tivnim stališčem šolskih oblasti.
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 1.200.- din, naročnina za zasebnike mesečno 6.000.- din, trimesečno 17.000.- din, letno 60.000.- din, upokojenci in študentje mesečno 4.500.- din, trimesečno 12.000.- din, letno 45.000.- din. Za organizacije in podjetja mesečno 7.000.- din, letno 75.000,- din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593
ADIT 61000 Ljubljana
Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 l'r-Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije' Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 -	:
7796688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dezei v Italiji pri podružnicah SPI.
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796600 - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Marko VValtritsch

H
ZTT
Trsi
založnikov FlEG
TRGOVINA OBUTVE
kakovost in moda po
primerni ceni
TRST — Ul. Tarabocchia 2 — Tel. 730340
Zgodovinski in gospodarski razlogi krize v avtonomni pokrajini
Nevarni kosovski mozaik
1 'V RIŠTINA — V očeh albanskih I M iredentistov je bil do pred I kratkim samo »srbski pes«. Ko pa je bil v četrtek prisiljen k odstopu, so albanski ljudje šli na ulice, a bi protestirali proti obglavljanju lstega dela albanskega partijskega odstva, ki se je borilo proti albanskemu iredentizmu in separatizmu, obe-
Pa tudi proti velikosrbskemu na-
oionalizmu. Skupno s predsednico Partije Kagusho Jashari je Azem Vlla-,m°rda najvplivnejši in najvidnejši osovski voditelj, postal simbol kosov-ke avtonomije. Ni namreč naključje, a so manifestanti, ki so ta teden šli Prvi,č na ulice po letu 1981, ob vzkli-anju Vllasiju in Jasharijevi zahtevali hranitev ustave iz leta 1974 in po-?hljiv° dodajali »Slobu ne volimo«. ^ Manifestacije teh dni v Prištini (tudi ■ horai se je v glavnem mestu Kosova
drugih večjih središčih zbralo na esettisoče ljudi) so iznenadile politični k°lneiltatorie in tudi predstavnike rasti, ki so bili prepričani, da po iz-tvUi • v *etu 1981, ki so terjali 11 mr-sk i-n na desetine ranjenih, si alban-
0	ljudstvo ne bo upalo več na ulice, cdno sta bila odstopa Vllasija in Jas-arileve ob istočasnem sprejemanju
in v nil1 dopolnil, ki krnejo avtonomi-vorl °S0Va, kapljica, zaradi katere je da prekipela iz »vrča potrpljenja«, i 3P°rhniti pa je tudi treba, da so bili ^krat albanski demonstranti bolj pre-ne.®hr in so v izbiranju gesel skrbno ■j,'Z1li, da bi izbirali le take, ki jih ne Postavljajo možnosti obtožbe ireden-ma in separatizma.
T asprotja, ki prihajajo v teh
1	I	dneh spet tako burno do
J	izraza na Kosovu (ki je bilo
0j	'	problematična pokrajina
žav8^1?6!!3 nastanka jugoslovanske dr» DrnK koreninijo v tisočletni zgodovini in c matičnih odnosov med Albanci zadn ^h vse hujše gospodarske težave
J* let pa so nasprotja še zaostrile. iuršk°tn*ca med srbsko svobodo in ne •1In jarmom je dogodek, ki postajni hibol srbske zgodovine: kosovska Srhia 95. junij 1389)... Odločen odpor ia,Je je bil sicer na bojišču strt v vo-in fizičnem smislu, vendar je vinsk' kneza Lazarja dobil v zgodo-, ki zavesti naroda pomen mučeniš-2at s®rt;) za "nebeško kraljestvo" in gtv. ™di duhovne zmage pri opredejo Za. ideal krščanske civilizacije, tev °V° le zato za srbski narod potrdila ,ln Pečat njegove identitete, ključ 2o ,0ie?nanju sporočila vse njegove iZv- 0vine._ vez z njegovo avtentično, ne j.,110, državnostjo, zastava nacional-je v °”°de. Zgodovinska zavest, ki jo ne .. srbskem narodu pustilo Kosovo, včfls^1 sarr)° v obdobju romantike, kot bg, ln trdijo, temveč traja že od same kven- , a. i^®9- Kosovski spisi v cer-v i- \ književnosti in kosovski ciklus stol^kem pesništvu so od konca 14. term i do danes izraz te zavesti. Po-sl^j akem ne gre za nikakršen "kosov-mj mit ’ temveč za zgodovinski spo-SVoj' s katerim se vzpostavlja zveza s tio 7 resnično z9°dovinsko preteklos-dri .va zavest o lastni srednjeveški deiav' uf bila čez pet stoletij aktiven 0J,„,nik v boju srbskega naroda za sov oditev in združitev, zavest o Ko-tienHi °,to .sv°ji' srbski zemlji, pa njen reviii uJ1llvi del.« Tako je v beograjski vič ra i rememj< Dimitrije Bogdano-srbsLo a®al P°men Kosova v zavesti 'blilu naro^a' in i® misli je v skrče-
ni nhri ■ uua- 111 re misli je v skr nik	včeraj tudi preds
na mn- Srbije Slobodan Miloše a mitingu v Beogradu.
doieml90dovinska zavest in tak na hiet ^m18 Kosova bi lahko bila pr ročifl	*n učenih študij s p
re aii Rodovine in s področja litera bi' bil0PitiS Področja psihologije, če vraščer,LStocasno Kosovo tudi globi Kot nnt V ?avest albanskega naro sOvuPnr?mtC1, ihrov so Albanci na ] kot Srhi-, avt°htono prebivals na zemii .ln, kot S^bi močno navez stoletia -°' kl,hh je preživljala do
Peli podnturškater° S° krvaveli in majo v c tursk1lm jarmom, čeprav
močneoa I,°J1hki0le,ktivni zavesti t< 9 simbola, kot je kosovska 1
(Telefoto AP)
Z manifestacij albanskega prebivalstva v Prištini: prileten Albanec objema Azema Vllasija
ka, ki jo srbski zgodovinarji po pomenu vzporejajo z bitko pri Termopilah.
V
e je problematično sožitje v m	prejšnjih stoletjih šlo počasi
E	v pozabo (turški jarem je
zbrisal marsikatera nasprotja) so pa še močno prisotna v zavesti vseh - Srbov in Albancev - nasprotja prejšnjega in tega stoletja. Sredi prejšnjega stoletja se je namreč med Albanci začela spet prebujati narodna zavest in ob uporih proti turškemu cesarstvu so začeli nastajati prvi načrti o svobodni albanski državi, ki naj bi seveda vključevala tudi Kosovo. Na ta način so albanski rodoljubi prišli navzkriž s srbsko državo, ki se je tedaj že delno osvobodila turške okupacije in je težila za tem, da bi osvobodila in vključila v lastne meje vse ozemlje, ki je sodilo nekoč v sklop srbske srednjeveške države. Albanski zgodovinarji danes odkrito obtožujejo Beograd, da je konec prejšnjega stoletja vodil pro-turško politiko in s pomočjo Srbov na Kosovu pomagal dušiti upore albanskih rodoljubov.
Nasprotja so se zaostrila v začetku tega stoletja med balkanskima vojnama, s katerima so balkanske države dvakrat zaporedoma porazile turško vojsko in pridobile pod svojo suverenost del nekdanjega ozemlja. Namesto svobode, enakopravnosti in bratstva, ki so ga obljubljali v svojih proglasih, so balkanske čete sejale smrt in razdejanje med albanskim prebivalstvom. Srbska buržoazija je zapisala smrti albanski narod, srbska vojska pa je ta ukaz uresničevala, obtožujejo danes albanski zgodovinarji. S svoje strani pa srbski zgodovinarji vračajo v polemiki milo za drago z obtožbo, da so albanske enote izdale balkanske osvoboditelje in jim zasadile nož v hrbet.
Po prvi svetovni vojni sta nastali na Balkanu dve novi državi: na eni strani država Srbov, Hrvatov in Slovencev, na drugi pa Albanija. Meja med obema je bila približno enaka kot današnja in, kot pravijo srbski avtorji, je bila to uravnotežena etnična meja po stanju 15. stoletja. Razloge je formuliral Jovan Cvijič: »Kadar je mogoče neizpodbitno dokazati, da je nasilje zreduciralo neki narod v manjšino na njegovem pomembnem zgodovinskem območju, ali da je bil ta narod prisiljen spremeniti vero in narodnost, potem je zatrtemu narodu treba vsekakor priznati pravico, da zahteva to območje zase; če se zaradi ustaljenih načel tega ne prizna, se instinkt naroda
ne bo s tem nikoli sprijaznil, če ima narod kaj zgodovinske zavesti.« In v tem smislu je nova kraljevina SHS tudi ukrepala na Kosovu. »Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev je skušala popraviti položaj srbskega naroda s tem, da je spodbujala izseljevanje muslimanskih Albancev v Turčijo, še bolj pa s kolonizacijo Srbov in Črnogorcev,« je zapisal Dimitrije Bogdanovič in dodal: »Zemljo, ki jo je dobila z odpravo spahilukov oziroma z zemljiško reformo, je razdeljevala priseljencem (tedaj se je priselilo na Kosovo okoli 60.000 Srbov in Črnogorcev). Albanske upore, najprej tistega v letu 1913 in potem po vojni, zlasti akcijo »kačakov«, albanskih oboroženih tolp in diverzantov leta 1920, so jugoslovanske oblasti krotile s strogimi in tudi surovimi policijskimi in vojaškimi ukrepi, nestabilno stanje na območju pa ni dovoljevalo že tako okrnjene gospodarske in kulturno-pro-svetne dejavnosti.«
Edino levica, še zlasti pa Komunistična partija jugoslavije, je bila pozorna na dramo albanskega prebivalstva, ki ni uživalo nobenih pravic in je bilo izpostavljeno hudemu političnemu pritisku in gospodarskemu izžemanju. Leta 1937 je ob upoštevanju posebnih razmer na Kosovu KPJ ustanovila pokrajinski komite, ki je odgovarjal neposredno osrednjemu vodstvu partije. Toda tudi v okviru KPJ odnosi med Srbi in Albanci niso bili dobri, čeprav je komunistična partija načelno rešila nacionalno vprašanje s priznanjem pravice narodov do samoodločbe. Leta 1941 je KPJ imela na Kosovu le 20 članov albanske narodnosti proti 270 srbske narodnosti, v istem času pa je pokrajinski sekretar Miladin Popovič v zaupnem poročilu Titu omenil, da so posamezniki v partiji in v nastajajočih organih ljudske oblasti zagrešili vrsto napak, ki so odtujile NOB simpatije dela albanskega prebivalstva.
Napake in deviacije so so ponavljale, kot kaže, tudi po osvoboditvi. Obsodil jih je sam predsednik Tito med 9. kongresom ZKJ, ko je med drugim dejal, da »nepravilnosti in zlorabe so bile tako hude, da so s svojo drastičnostjo vznemirile in revoltirale tako komuniste in državljane kot politična vodstva«. Te deviacije so prišle do izraza predvsem v petdesetih letih. V nekem učbeniku šole za notranje zadev SFRJ je med drugim pisalo: »Narodne manjšine v naši državi. Če je nacionalni element razvit in močan, so pripadniki manjšin pripravljeni delati za obveščevalno službo matičnega na-
roda. To je eden od bistvenih temeljev za ustanovitev agenture. Kot naši državljani imajo vse pravice, da služijo vojaški rok ali da so državni uslužbenci ali ljudski poslanci, potem pa lahko s teh pozicij neposredno zbirajo podatke.«
Za časa Aleksandra Rankoviča je bil pritisk na albansko narodnost na Kosovu še zlasti oster. Že leta 1951 se je začela kampanja »prepričevanja« albanskega prebivalstva, naj se proglasi za turško in naj se preseli v Turčijo. Pri tem se je oblast sklicevala na dogovor, ki sta ga podpisala leta 1938 Ankara in Beograd in ki je tedaj ostal zgolj na papirju. Največ ogorčenja pa je povzročila akcija zbiranja pušk pozimi 1955-56. Organi državne varnosti so tedaj inscenirali priprave na vstajo Albancev zaradi priključitve k Albaniji, nato pa so začeli akcijo za zbiranje orožja. Med akcijo je bilo okoli 30.000 ljudi pretepenih, okoli 100 pa jih je umrlo za posledicami pretepanja.
Po brionskem plenumu, med katerim je bil odstavljen Aleksandar Ran-kovič, so se stvari nekoliko izboljšale, vendar ne v tolikšni meri, da bi zadovoljile albansko narodnost. Leta 1968 so šli albanski ljudje spet na ulice, kamor so se vrnili nato 1981. leta. Tudi ustava iz leta 1974, ki je priznala Kosovu veliko avtonomijo, ni rešila problemov, seveda pa so k zaostajanju Kosova za drugimi jugoslovanskimi republikami precej pripomogli tudi sami voditelji albanske narodnosti. Albanski iredentisti so nedvomno podžigali manifestacije in zlasti izgrede, ki so zahtevali 11 življenj, prav tako res pa je, da sta se v izgredih in nasilju odslikavali tudi razočaranje in jeza albanskega prebivalstva nad stanjem v pokrajini.
Tk t acionalne napetosti, ki so I bile na Kosovu v tem stoiki letju stalno prisotne, je še „L ^ zaostrila slaba gospodarska situacija, ki postaja vse bolj zaskrbljujoča. Podatki so zelo zgovorni. Dohodek na prebivalca je za polovico nižji kot v nerazvitih jugoslovanskih republikah, komaj tretjino jugoslovanskega poprečja, sedemkrat manjši kot v Sloveniji. Storilnost na delu je za tretjino manjša od jugoslovanskega poprečja, na 100 zaposlenih je 533 ljudi brez službe, na eno zaposleno osebo so trije ljudje vzdrževani, aktivno prebivalstvo predstavlja komaj 20 odstotkov vsega prebivalstva. Leta 1985 je gospodarstvo v samih 9 mesecih zgu-
bilo 48 milijard novih dinarjev in številne tovarne bi morale tedaj zapreti.
Razlogov za tako porazno gospodarsko stanje je več. Eden od teh je nedvomno izredno nizka izhodiščna točka, saj je bilo Kosovo po vojni izredno zaostala in gopodarsko izkoriščena pokrajina, do leta 1960 pa ni imela statusa nerazvite dežele. Pismenost je bila redka in šol v albanskem jeziku ni bilo.
Drugi razlog so sorazmerno nizka in nesmotrna vlaganja v kosovsko gospodarstvo. V pokrajini so razvili predvsem energetsko industrijo, estraktiv-no industrijo in rudarstvo. Vendar so te panoge, tudi zaradi neugodnih razmer na domačem in mednarodnem trgu, zašle prve v krizo. Seveda pa je bil tudi del sredstev, ki so se stekala na Kosovo iz sklada za nerazvite, uporabljen za zgrešene ali nepotrebne naložbe. Priština je pa svoje odraz teh protislovij in nedoslednosti.
Tretji razlog stalnega kosovskega zaostajanja pa je neverjetna rast prebivalstva, prava demografska eksplozija, ki je povzročila, da se je od leta 1959 do danes kosovsko prebivalstvo podvojilo. Naravni prirastek je 22,2 promila, kar je ena naj višjih stopenj prirastka na svetu. 42 odstotkov kosovskega prebivalstva ima manj kot 14 let, poprečna prištinska družina ima 5,1 člana proti 2,6 člana ljubljanske družine. Samo na Kosovu je veliko žensk, ki rodijo po 35 letu starosti. Demografi so izračunali, da bi do leta 2.000 morali ustvariti 366.000 novih delovnih mest, da bi ohranili brezposelnost na sedanji ravni 533 ljudi brez službe na 1.000 zaposlenih (jugoslovansko poprečje je 160 brezposelnih na 1.000 zaposlenih).
b taki demografski eksploziji	S ji, ki je opazna predvsem
E	1 med albanskim prebival-
stvom, se je znatno speme-nila narodnostna sestava Kosova. Albancev je danes blizu 80 odstotkov, Srbov 13, Črnogorcev dva odstotka, ostalih narodnosti skupaj pa za okoli 5 odstotkov. Od leta 1961 do leta 1981 se je število albanskega prebivalstva povečalo za 89,7 odstotka, v istem obdobju pa se je število Srbov na Kosovu zmanjšalo za dobro polovico.
Na Kosovu je poleg tega še posebej izrazit problem nepismenosti in neizobraženosti, pri tem pa so na prvem mestu ženske. Leta 1981 je bilo še 17,6 odstotka nepismenih, med njimi pa je bilo 72,6 odstotka žensk. Vsaka druga ženska na Kosovu nima nikakršne izobrazbe. Kljub problemu nepismenosti pa prištinska univerza »poka« zaradi preobljudenosti s študenti.
o je le v grobem začrtan del zapletenega kosovskega mozaika. Ob zaostrovanju odno-JL sov in stopnjevanju gospodarske krize pa postaja tudi resnica na Kosovu zelo relativen pojem. Le kratka anekdota: pred nedavnim so skupino novinarjev, ki so bili na obisku v Prištini, obvestili o poskusu posilstva. Albanska fanta naj bi z nožem grozila srbskemu dekletu in zahtevala, naj podleže njuni pohoti. Izkazalo se je, da sta bila »fanta« komaj nekoliko odrasla dečka, nož pa nič več kot pipec. In s podobnimi anekdotami, ki zadevajo tako albansko narodnost kot Srbe in Črnogorce, bi lahko nadaljevali.
Vse priča o skrajno zaostreni situaciji, iz katere ZKJ, kljub temu da je v zadnjih osmih letih veliko razpravljala o Kosovu, ni znala najti pravega izhoda. Pred dobrim letom je Azem Vllasi, tedaj še predsednik PK ZK Kosova, opominjal, da je kritični duh prebivalstva do nakopičenih problemov konstruktiven, ker so ljudje še zahtevali spremembe v okviru obstoječega sistema. »Toda če ne bomo znali ustvarjalno in učinkovito reševati najbolj žgočih vprašanj je nevarno, da se kritični odnos spremeni v destruktivni odnos ali v apatijo.« Danes je na Kosovu položaj na meji, morda pa vzdušje že nevarno prekipeva čez rob.
VOJMIR TAVČAR
manifattura
TRIESTINA
Carlo Orlandini.
s
o
m
o

&



čV>
<
<
B
(5
9
jr ^
moška oblačila i za močne postave
ul. milano št. 19
Ker je zavrnil slovenske prošnje	Intervju z odvetnikom Petrom Sanzinom
Predsednik SKGZ Palčič Deželno upravno sodišče: prijavil javnemu tožilstvu neko združenje lahko bivšega župana Staffierija nastopa v interesu manjšine
JAVNO TOŽILSTVO V TRSTU PRIJAVA
Podpisani Klavdij Palčič iz Trsta, Ul. Trstenik 3, predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze, izvaja:
1. Z namenom da bi prispeval k oceni utemeljenosti osvojitve Podrobnega načrta za "bazovsko" in "padriško" področje Raziskovalnega parka, je podpisani pravočasno vložil - skupaj z zastopniki drugih ustanov, ki združujejo poedince ter skupine članov slovenske narodnostne skupnosti v Trstu - pričujoči prijavi priložene pripombe/izvajanja.
(dok. 1)
Besedilo je bilo napisano v slovenščini. Toda župan je zadevne pripombe pošiljateljem zavrnil, češ da sme Občina "sprejemati le vloge in listine, ki so napisane v italijanščini, v tujem jeziku pa le če so opremljene s sodnijsko zapriseženim prevodom."
Iz pregleda občinskih sklepov št. 3852 ter 3853, obeh z dne 15. 9. 88 (dok.ta 3-4), je mogoče ugotoviti, da je "20 vlog s pripombami bilo zavrnjenih pošiljateljem, glede na to da niso bile napisane v italijanščini, oziroma v tujem jeziku, vendar opremljene s sodnijsko zapriseženim predovom"; iz branja občinskega sklepa št. 3853 je mogoče še ugotoviti, da je ena od zavrnjenih vlog s pripombami doživela dodatni postopek, saj je na strani 22 brati: "... vlogi s pripombami gospoda Sama PAHORJA z dne 27. 7. 88, ki ni pisana v italijanščini in tudi ne opremljena s sodnijsko zapriseženim prevodom ter jo je tržaški Občini vnovič poslal Vladni komisariat v deželi Furlaniji-Julijski krajini z dopisom prot. 6/10/333/88Gab z dne 17. 8. 88 s priloženim italijanskim prevodom, ki ga je oskrbel isti Urad..."
Dano je bilo naknadno zvedeti, da je zavrnitev vlog s pripombami pošiljateljem posledica določenega povelja župana gospoda Giulia STAFFIERIJA, kot izhaja iz ukrepa prot. 17/564-88 z dne 30. 7. 88, priloženega pričujoči prijavi (dok. 5).
2. Uporaba slovenščine v dopisih s tržaško Občino (kot sicer tudi z drugimi javnimi ustanovami ter strukturami/institucijami javne uprave) se brez presledka odvija od povojnega časa dalje, ne da bi kdajkoli kdo terjal sodnijsko zaprisežen prevod besedil: še več, prav z namenom da
TRST, GORICA — Predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze Klavdij Palčič je v petek vložil prijavo javnemu tožilstvu v Trstu zoper bivšega tržaškega župana Giulia Staffierija, ker je le-ta zavrnil pripombe k občinskemu podrobnostnemu načrtu za področje Raziskovalnega centra. Staffieri jih je zavrnil, ker so bile napisane v slovenščini. Predsednik SKGZ je prijavo opremil s številnimi dokumenti in zaprosil sodno oblast, naj zadevo pretrese ter ukrene v skladu s predpisi glede kazenskih odgovornosti bivšega župana ter morebitnih drugih oseb, ki bi lahko bile vpletene v zavrnitev omenjenih prošenj. Prijavo predsednika SKGZ objavljamo v celoti.
Odvetnik Peter Sanzin pa bo jutri vložil priziv Državnemu svetu zoper prvostopenjsko razsodbo Deželnega upravnega sodišča (TAR), ki je zavrnilo ugovore slovenskih organizacij in prebivalcev v zvezi s sklepoma tržaškega občinskega sveta o varianti regulacijskega načrta, s katerima je občina določila, da se sinhrotron zgradi na območju T8 pri Bazovici. Odvetnik Sanzin v intervjuju našemu dnevniku govori predvsem o pozitivni plati prvostopenjske razsobe Deželnega upravnega sodišča, ki v bistvu priznava, da je neko združenje lahko povsem legitimni predstavnik kolektivnega interesa narodnostne skupnosti.
streže, ob drugih, tudi tej potrebi, premore Občina v razporedu osebja pa tudi med dejansko zaposlenim osebjem določeno število uslužbencev z izredno nalogo, da skrbi - tudi - za prevajanje ukrepov/vlog/prošenj itd.
Opozoriti velja še, da je pravico do uporabe slovenščine dejansko priznal Vladni komisariat, ko je eno od vlog s pripombami prevedel z lastnim notranjim ukrepom ter jo poslal Občini: to naj bi najbrž le ne pomenilo, da mora za člane slovenske skupnosti sleherno dopisovanje s tržaško Občino skozi komisariat...
Županov odklonilni ukrep se po mnenju podpisanega izpričuje v obliki zlorabe, ki sodi v območje kazenske odgovornosti (po členih 323 -324 ter morebitnih drugih členih Kazenskega zakonika); to pač spričo osebkove posebne javne vloge, ki se, kot kaže, izkorišča - tudi - kot oporišče za vsem (zlasti še slovenski skupnosti) znano nestrpnost gosp. G. STAFFIERIJA do tržaških Slovencev (za STAFFIERIJA "s'ciavi"): glede tega glej odlomke iz časopisov, ki so
v zadnjih časih obravnavali to snov (na koncu priloženo gradivo).
Glede na zgornja izvajanja podpisani prosi, naj Sodstvo zadevo pretrese ter ukrene v skladu s predpisi glede na dognanja o kazenski odgovornosti gosp. G. Staffierija in/ali drugih oseb, ki so morebiti vpletene v zavrnitev slovensko napisanih vlog s pripombami.
Priloge: v skladu z akti.
GORICA — Odvetnik Peter Sanzin bo jutri vložil priziv na Državni svet zoper prvostopenjsko razsodbo Deželnega upravnega sodišča (TAR), ki je zavrnilo ugovore slovenskih organizacij in prizadetih prebivalcev zoper sklepa tržaškega občinskega sveta, ki sta uvedla varianti občinskemu regulacijskemu načrtu, s katerima se omogoča postavitev sinhrotrona na območju T8 pri Bazovici.
Priziv so oktobra lani vložili prizadeti lastniki, Koordinacijsko združenje kraških vasi. Kmečka zveza, Slovenska kulturno-gospo-darska zveza in Slovensko deželno gospodarsko združenje.
Deželno upravno sodišče je z razsodbo 6. julija letos zavrnilo vseh 14 ugovorov zoper sklepa.
Kot nam je povedal odv. Sanzin, so v prizivu ohranili vse začetne ugovore razen enega. »Mimo za nas negativnih meritornih odločitev Deželnega upravnega sodišča,« nam je povedal odvetnik Sanzin, »o katerih se bo moral izreči Državni svet, bi opozoril na drug pomemben aspekt razsodbe Deželnega upravnega sodišča, ki doslej ni bil v naši javnosti pravilno ocenjen in vrednoten.«
Gre za vprašanje, ali dve naši organizaciji - Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Slovensko deželno gospodarsko združenje - lahko legitimno nastopata v tožbi ne
Speljana bo po gradbeno zelo zahtevnem terenu
Kmalu začetek javne razprave o odseku nove avtoceste od Razdrtega do Podnanosa
zaradi lastnih interesov, ampak kot nosilki interesov slovenske narodnostne skupnosti.
Nasprotne stranke v postopku so namreč oporekale upravičenosti priziva teh dveh organizacij, ker da ne moreta kot pravno nepriznani združenji po zakonu predstavljati slovenske manjšine.
Kar zadeva ta aspekt, opozarja odv. Sanzin, vsebuje prvostopenjska razsodba Deželnega upravnega sodišča (TAR) pomembno priznanje: v njeni utemeljitvi je namreč jasno zapisano, da je neko združenje povsem legitimno lahko predstavnik kolektivnega interesa narodnostne skupnosti. V tem je Deželno sodišče priznalo vsaj abstraktno sprejemljivost stališča naših organizacij, da sta sklepa tržaške občine oškodovala ne samo interese zasebnikov, ampak tudi kolektivni interes naše narodnostne skupnosti in da lahko dve navedeni organizaciji nastopata kot nosilca teh interesov.
V konkretnem primeru so bili torej ugovori Slovenske kulturno-gospodarske zveze in Slovenskega deželnega gospodarskega združenja zavrnjeni ne zato, ker njuno nastopanje ne bi bilo legitimno, pač pa zato, ker navedeni interesi slovenske narodnostne skupnosti po mnenju sodišča nimajo pravnega priznanja in zaščite.
Vendar dejstvo, da manjšina v tem konkretnem primeru ni pravno zaščitena ne pomeni zanikanja reprezentativnosti njenih dveh organizacij in torej ne izključuje možnosti, da bi - ko bi interesi manjšine bili zakonsko priznani - lahko organizaciji legitimno nastopali kot nosilki kolektivnega interesa.
Čeprav v naši ureditvi na razliko od sistema common Iawa sodna praksa ne dela zakona in je torej to priznanje sodišča omejeno na konkreten primer, ugotavlja odv. Sanzin, vseeno ne gre prezreti njegovega pomena: gre za to, da sodišče ni zavrnilo možnosti, da bi organizacije, ki so izraz narodnostne skupnosti, pa čeprav brez vsakega uradnega zakonskega priznanja, nastopale kot nosilci interesov skupnosti.
M. M.
Berite
»Novi Matajur«
Nevarno širjenje stekline na Sežanskem
SEŽANA — Steklina v sežanski občini se ne zmanjšuje, celo nasprotno, širi se. Prihaja tudi do okužb domačih živali. Prvi tak primer so zabeležili tudi v sežanski občini v brkinski vasici Ob-rov. Na domačiji Vide Kovačevič v Obrovu št. 63a je domača mačka poginila za steklino. S to steklo mačko pa so bili v stiku trije otroci, ki so bili takoj napoteni na cepljenje v antirabično ambulanto v Koper. Še isti dan, ko so raziskovali primer, so v neposredni bližini domačije, podružnične šole in trgovine pobili še sedem mačk v vasi.
Ker se steklina na Sežanskem neomajno širi, se je sestal tudi Občinski štab za zatiranje, pre' preče vanj e in izkoreninjenje stekline v občini Sežana na svoji redni seji. Ocenili so resnost položaja in sklenili, da se pristopi k ceplj6' nju mačk. Veterinarski zavod Primorske Sežana je do sedaj cepil že 1354 mačk in izvedel pravilno propagando in presvetljevanje lastnikov domačih živali. S cepljenjem psov in mačk bodo še nadaljevali in tako preventivno zaščitili domače živali in ljudi proti prenašanju te nevarne bolezni.
Primer stekle mačke v Obrovu narekuje tudi potrebo po organiziranju dodatnega informiranja občanov, predvsem pa otrok, ki so v neposrednem stiku z domačimi živalmi. Tako bodo ponovno organizirali predavanja o nevarnosti stekline in prikazali, kako ravnati z bolnimi domačimi živalmi ali živalmi, ki se nenormalno vedejo. Predavanje o nevarnosti stekline bo ponovno organizirala občinska organizacija Rdečega križa p° vseh osnovnih šolah sežanske občine, pa tudi po nekaterih krajevnih skupnostih.
Občinski štab je sprejel sklep, da morajo lovske družine ponovno organizirati skupne pogone na lisice in druge zveri, da bi se zmanjšalo število le-teh in s tem tudi možnost okužbe in prenašanja stekline.
Občani, ki jih ugrizne ali oslini neznana žival, morajo prizadeto mesto umiti z milom in iskati pomoč v ambulanti pri zdravniku, kjer jim bodo ocenili tudi resnost poškodbe. O potrebi cepljenja proti steklini pa odloča strokovnjak v antirabični ambulanti. P°' ginule in pobite živali, ki jih občani opazijo ob domačijah ali dru-gih krajih, se ne sme zakopati, ampak je potrebno o tem takoj obvestiti veterinarsko higiensko službo veterinarskega zavoda, lovce ali naj bližjo postajo milic®' Vse te informacije omogočajo Ve-terinarskemp zavodu da ugotavlja in beleži širjenje stekline v naseljih.
OLGA KNEZ STOJKOVIČ
LJUBLJANA — Osnutek lokacijskega načrta za odsek avtoceste od Razdrtega do Podnanosa, ki je sicer del načrtovane avtoceste od Razdrtega do Vrtojbe skozi Vipavsko dolino, je pripravljen v skladu s predpisi. Republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora ga bo predložil republiškemu IS, ki ga bo dal v javno razpravo.
To so sklenili na petkovi seji omenjenega komiteja, potem ko so obravnavali lokacijski osnutek oziroma traso 9,8 kilometra dolgega odseka avtoceste od Razdrtega do Podnanosa. Avtocesto, ki bo zgrajena v tako imenovanem varčnem profilu, kot štiripasovnica brez odstavitvenih pasov in srednjega zelenega pasu, bodo zgradili 50 do 300 metrov severno od sedanje magistralne ceste. Obšla bo
Podnanos in se za njim priključila na obstoječo magistralno cesto proti Vipavi oziroma prišla do drugega odseka avtoceste, ki bo potekal od Sela -njegove variante še proučujejo.
Kakor so opozorili na petkovi seji republiškega komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora bo avtocesta Razdrto - Podnanos potekala po geološko zelo zahtevnem terenu, tako da bo terjala več zahtevnih gradbenih posegov: zgrajena bo na več viaduktih, nasipih in vkopih, predlagajo pa celo nekaj rešitev s podesti.
V razpravi so bili najbolj zaskrbljeni zaradi burje, ki je na tem območju občasno izredno močna (s sunki od 120 do 180 kilometrov na uro). Čeprav je Zavod za raziskave Krasa že naredil analizo burje, predstavniki Hidrome-
Poročilo častnega razsodišča o zadevi Carbone - Moncini
TRST Deželni svet F-JK se bo ponovno sestal v torek. Na dnevnem redu so poleg odgovorov na vprašanja in interpelacije še razprava o treh zakonskih osnutkih ter poročilo častnega razsodišča o zadevi Carbone -Moncini.
Pred sejo se bodo predsednik Solimbergo in podpredsednika Braida in De Piero Barbina sestali s predsednikom odbora Biasuttijem in načelniki svetovalskih skupin, da bi določili spored delovanja deželne skupščine za odobritev proračuna in z njim povezanih finančnih dokumentov.
Velik del seje bo namenjen odgovorom na vprašanja in interpelacije. Med drugim bo Biasutti odgovoril na vprašanji KPI in MSI o zakonu za obmejna področja, odbornik za prevoze Di Benedetto na Gambassinijeva (LpT) vprašanja o pomanjkljivi carinski službi na Kokovem in o tržaškem pristanišču ter odbornik za zdravstvo Brancati o načrtovanem znižanju števila prostorov (249) v bolnišnicah tržaške KZE, ki mu ga je ravno tako zastavil Gambassini.
teorološkega zavoda SRS predlagajo, da bi burjo na tem območju še podrobneje proučili: po njihovem mnenju pa bi morali obdelati tudi varianto omenjene avtoceste, ki poteka po kraškem pobočju in je po ocenah manj izpostavljena burji. Republiški komite je sprejel sklep, da mora investitor že to zimo postaviti nekaj poizkusnih protivetrovnih pregrad in jih testirati.
Ker je na območju trase avtoceste več vodnih virov in zajetij, je republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora sprejel tudi zelo jasen sklep, da je treba zaradi nove ceste vodne vire zaščititi in to ne glede na to ali so nad ali pod avtocesto.
Več razmišljanj je bilo tudi o odseku avtoceste, ki bo šel mimo Podnanosa. Predvideno je, da bi tam avtocesta potekala v vkopu. Projektanti pa so omenili tudi optimalnejšo rešitev s predorom. Po mnenju investitorja pa bi s to rešitvijo do 40 odstotkov podražili gradnjo celotnega odseka avtoceste. Kljub temu so člani republiškega komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora menili, da je treba varianto s predorom pretehtati, saj gre za dolgoročno rešitev, ki je ne moremo ocenjevati le na podlagi trenutnega gospodarskega položaja, ampak tudi upoštevaje vrednost okolja.
Ker bo avtocesta vsekakor močno prizadela prostor pod Nanosom - prizadeti bodo predvsem gozdovi - morajo pri ureditvi okolja bolj kot doslej sodelovati arhitekti za urejanje krajine. Njihova vloga je pomembna še posebej zaradi izbire optimalne ozelenitve in pogozditve, ki jo zahteva kar najboljša zaščita zemljišča in prometa pred burjo, je bilo rečeno.
GREGOR PUCELJ
nadomestni deli za
FIAT - ZASTAVA - ALFA - LANCIA
UPRAVA:	in za tuie znamke av,omobilov ui. sv. Frančiška 38
Ul. Marconi 6 - Tel. 775483 - 4	TRST - Tel. 768667 - 772002
NUDI PRAVIM LJUBITELJEM KAVE
1.	bogato izbiro najboljše kave
2.	kakovostno kavo po najugodnejši ceni
3.	dnevno sveže praženo in surovo kavo
Pražena kava, ki jo hranite v zmrzovalniku ostane sveža kot na dan praženja
SKODELICA KAVE 500 UR
Kavne mešanice CREMCAFFE so vam na razpolago v degustaciji na Trgu Goldoni štev. 10 ter v vseh trgovinah, supermarketih in kavarna
Magnago je stopil s prestola ni pa snel bone SVP
Sadna in zelenjadna tržnica je lsti kraj, ki ga najraje obiščeš, ko Prideš v tuje ti mesto, saj boš tam obil eno najvernejših slik tamkaj-snjega življenja. V Bocnu so stojni-kar na ulici, v starem mestu. Ko ?m hodil mimo stojnic, pred kate-irni se je kar trlo priletnih gospo-lnj. sem čul italijansko in nemško govorico. Prevladovala pa je italijanščina. Še zlasti so italijanske be-ede prihajale iz ust prodajalcev, P®, čeprav je vsakdo od njih spo-tk' VP °dgovarjal po nemško klien-, P ki ga je nagovorila v tem jezi-u- Očitno je večina prodajalcev Ita,.tei tržnici Italijanov oziroma ^aujank, saj je v tem poklicu veli-
skoro
žensk. Slišal sem tudi, da so
vsi ti italijanski prodajalci
;	7	u lianjan
eli beneški naglas.
t .	^ tiri m	in io
V Pa je bila in je že posebnost.
Ita]B°C<
o v h6' Prav zaradi te deželne raz-
en so prišli iz vseh krajev
ličn
Igra preferenc v nemškem taboru je tokrat zelo pomembna. Možnost razkola v SVP po volitvah na strankinem kongresu, 10. decembra.
MARKO WALTRITSCH
°sti nimajo enotnega jezika irorna dialekta, kakršnega čuješ Komaj so kilometrov oddaljenem m]e*tu. Vsakdo govori po svoje, hjarv^-Pa o^oujejo v televizijski ita-
ob"riS°-tn°St italijanskih trgovcev n, cutiš v mnogih trgovskih ter n rtnih obratih v starem središču t °cvna- Najbrž pa jih ni veliko, saj se vedno prevladujejo nemški
nemški k°t T!-3 Pav.imaj° tako
v K1 kot italijanski prodajalci v ,° spoštovanje. Odgovorijo mu n !stem jeziku, v katerem jih je sk na9°voril, nemško ali italijan-t °' Kjerkoli sem bil, sem občutil d ®P°štljivost, nikjer nisem videl, Ua bl ^r90vec bolje postregel tiste-9 gosta, ki ga je nagovoril v nje-bolj prijetnem jeziku, on t° dvoi.ezično spoštovanje do vin k °Paziš že na napisih na trgo-v aa- Povsod dvojezičnost. V ka-1 nt i naJdeš povsod na mizi oba alna dnevnika, nemškega Dolo-r- ‘ten ter italijanskega Alfo Adige. n , P°zorno opazuješ ljudi v kavar-rai '30® hitro opazil, kje se zbi-]p pretežno Nemci ali Italijani. str receJ drugače pa je na drugi /ram hudournika Talvera, ki ne-krai°v za°kr°žuje staro mesto, on-to lkaterega se nahaja novo mes-v,.;na ere9a gradnjo so pričeli med dru ai?a' Pa dobiš velikokrat čisto k; -9acno sliko. V ta mestni predel, lihega Prvotno gradili po navodi-rokir/US^olinij.evih arhitektov s šiit-./; 1 alejami, kjer stoji spomenik voin •aiiS^i zmagi v prvi svetovni ki n1'- i 6r 80 zgradili take stavbe, neru ” sP0minjale na rimski im-ianev- S° -Se vsebli predvsem itali-lii>. ,1 Priseljenci. Napisi na proče-liian r1poy^n so tu v glavnem le ita-ian«v !l V kavarnah dobiš le itali-očitn1 °nevnik. Nemški gostje sem
očitno ne zahajajo.
mesti0611 sk°ro razdeljen v dve meč=' V staro. danes narodnostno italii=°' ,ter v novo' ki je pretežno tedniv118^?' dopisnik nemškega smo n'3 i^er- Sp*egel, o katerem ce nhm-,1 včeraj, je domače Nem-liin a °l. da Priseljencu ne dovo-starem ^ kupil hišo ali trgovino v nemtv- Predelu mesta. Zahodno-škandai d°P:snlk se Je zaradi tega šamo? lraL Zakaj Pa' se mi vpra-
7000ndx?ov ie danes v Bocnu ltaliiak Nemcev Pa komaj 30.000. so n!. /!orei Prevladujejo. Čeprav Pred v3teri Prišli v ta kraj šele nemčv ratklm' 50 se že privadili ^obilskd111 načinu življenja. Avto-kl promet je zelo urejen, te-
koč, mestni policisti brez usmiljenja prisodijo kazen vsem tistim, ki ne spoštujejo prometnih predpisov. Kljub temu da se po Bocnu z avtom kretaš nemoteno, sem v tamkajšnjih dnevnikih zasledil ogorčenost, češ da je promet nemogoč. Pri tem sem se zamislil: Kaj bi rekli bocenski avtomobilisti, ko bi za en dan prišli v Trst, kjer je promet zares nemogoč? Prestrašili bi se. Prebivalci Bočna dajejo veliko pozornost borbi proti onesnaženju zraka. Prav v začetku tega dne so na pristojnem mestu na občini sklenili, da prepovedo vožnjo z avtomobilom v nekaterih mestnih predelih. Zabeležili so namreč precejšnjo onesnaženost. V kavarnah sem poslušal mnenja ljudi o tem ukrepu. Vsi so si bili edini, da je pravilen. V drugih krajih Italije pa bi se na občinske može vsule plohe protestov.
Italijani so se torej udomačili. Ne vsi. Najbolj glasni so fašisti. Pravijo, pravzaprav kričijo, da so edini zagovorniki pravic italijanskih prebivalcev. Čudno se bo zdelo, da protestirajo proti stališčem Nemcev, ki da so preveč zaprti sami vase, ter da nočejo sodelovanja z Italijani. S takimi parolami je bo-censkim fašistom uspelo, da so v pičlih štirih letih, od 1983, ko so v mestu imeli 5.798 glasov in 8,2 odstotka, do leta 1987 (obakrat na volitvah za poslansko zbornico) prišli na 19.520 glasov in 25,58 odstotkov. Na mah so postali prva stranka v občini Bočen.
Zanimivo je, tako mi pravijo bocenski italijanski prijatelji, da se malokdo italijanskih prebivalcev javno proglaša za fašista. Pa so vendarle glasovali za to stranko. Tudi navzven se ti volilci nočejo pokazati. Misovski kolovodja Fini je pred dnevi zbral okrog sebe le pičlih 1.500 ljudi. Vendar je bila večina teh iz drugih krajev, saj je policija naštela več kot dvajset avtobusov iz drugih krajev Italije, ki so v Bočen pripeljali fašistične pomagače.
Položaj ni kdovekaj različen v drugih krajih Južne Tirolske, saj je MSI v štiriletnem razdobju skoro podvojila glasove, od 3,5 na 5,9 odstotkov. Vsega skupaj imajo fašisti 31.201 glasov.
Luciano Ceschia, direktor bocen-skega dnevnika Alto Adige ter njegov podravnatelj Fabio Amodeo, oba Tržačana, upata, da se bo položaj tokrat spremenil. Tako med italijanskimi kot med nemškimi volilci. Končna beseda paketu za Južno Tirolsko naj bi dala kisika predvsem vladnim strankam, v prvi vr-
sti demokristjanom ter socialistom. To seveda velja za italijanske volil-ce. Fašisti so v prejšnjih letih imeli uspeh, naredili pa niso ničesar. Tokrat se je pojavila neka meščanska lista, ki ima med kandidati zelo znane in resne ljudi. Italijane kliče pod svoje okrilje. Kakšen bo uspeh te liste je neznanka, morda pa bo le' vzela kak glas fašistom. Komunisti, ki so leta 1983 imeli 14 odstotkov glasov in ki so lani padli na 11,6 odstotkov, bodo najbrž ostali na tem ali morda izgubili še kaj. Komunisti kandidirajo in običajno tudi izvolijo tako italijanske kot nemške kandidate, pa čeprav imajo med Nemci le malo privržencev.
Nekakšno upanje v sodelovanje med Italijani in Nemci predstavljajo zeleni, ki so za odprt dialog, imajo pa vendarle zelo malo glasov. Morda pa bodo le kaj dosegli, saj je njihova propaganda zelo glasna in so najbrž edini, ki odkrito povedo, da so proti vsem pregra-
dam, ter vse druge obtožujejo nacionalizma. Tako Ceschio kot direktorja nemškega dnevnika Dolomiten Reinholda Marsonerja zanima kako se bodo obnašali nemški volivci. Resnici na ljubo, Dolomiten posveča malo prostora volilni problematiki. Večina Nemcev že itak glasuje za Južnotirolsko ljudsko stranko in urednikom nemškega lista ne gre, da bi se ta monopol razbil. Nemški dnevnik gre dnevno v 30.000 do 40.000 hiš, ob sobotah pa kar v 60.000. Berejo ga v vsaki nemški družini.
Južnotirolska ljudska stranka je lani dobila 178.165 glasov. V odstotkih to pomeni 58,3. Le 10.913 glasov je zbral ekstremistični Hei-matbund Eve Klotz (v odstotkih komaj 3,6). Ta je hči voditelja atentatorjev iz šestdesetih let, ki zbira okrog sebe nezadovoljneže. Po njenem mnenju se je Magnago prodal Italijanom.
Podobna stališča zagovarjajo tudi nekateri v SVP. Najbolj glasen med njimi je 70-Ietni Alfonz Bene-dikter, od vedno Magnagov nasprotnik tako v stranki kot v pokrajinski vladi. Mož je že večkrat skušal doseči, da bi SVP zavrnila zadnje ponudbe rimske vlade, pa mu to ni uspelo. Pred kakim tednom je z odbornikom Luisom Zin-gerlem in drugimi podpisal proglas, v katerem se zavzema za odklonitev paketa. •
Silvius Magnago pa tokrat soglaša tako z rimsko kot z dunajsko vlado. Prepričan je, da je doseženi sporazum o paketu zagotovil nemški manjšini maksimalno zaščito. To pa je po njegovem potrebno na predvečer združitve Evrope, ki se ji bo najbrž tudi Avstrija priključila.
Prav zaradi tega je že stari dr. Silvius Magnago bil mnenja, da je
Na naših slikah Silvius Magnago, Luis Durnvvalder, Eva Klotz, Luis Zingerle, Alions Benedikter ter karakteristični zvonik na Južnem Tirolskem
že skoro uresničil to, kar so si Južni Tirolci želeli po drugi svetovni vojni, ko je bil podpisan sporazum De Gasperi-Gruber. Zato se tudi umika. Magnago ne kandidira več za pokrajinskega predsednika. Za naslednika si je izbral dr. Luisa Durnwalderja, ki je bil dolgo let njegov sodelavec v stranki in pokrajinski vladi.
Silvius Magnago pa noče zapustiti vodenja Južnotirolske ljudske stranke. V njej hoče ohraniti krono tudi po 10. decembru, ko bo v Bocnu kongres SVP. Nekateri v Bocnu menijo, da bo kongresni boj zelo hud in da morda utegne tudi priti do razkola v Južnotirolski ljudski stranki.
Iz naravne kože ali nape, kot plašč ali jakna, z všitki ali s tiskom je kožuh vedno eno glavnih jesenskih oblačil. Na razpolago so v vseh velikostih, v klasičnih in modernih krojih in to po cenah, ki se ne bojijo nobene primerjave.
sedaj so na vrsti kožuhi
E
^ y, confezioni
(rtltttci
TRST - Ul Carducci 10 - Ul Orioni 3
Preizkušnja za skoraj 900 delavcev
Od včeraj volitve v vodstvo Enotne družbe pristaniščnikov
Izidi bodo znani v četrtek dopoldne
Enotna družba pristaniških delavcev (CULP) bo v teh dneh izvolila novo vodstvo. Vse od svoje ustanovitve ima družba samoupravna vodilna telesa, ki ji jamčijo gospodarsko samostojnost in tudi učinkovitost v delovnih procesih tržaškega pristanišča, kateri doživljajo zelo hitro preosnovo. Enotna družba pristaniščnikov je — kot znano — skupno z Avtonomno pristaniško ustanovo gonilna sila tržaškega pristanišča.
Vse od njenega nastanka vodi Enotno družbo glavni konzul ob sodelovanju treh podkonzulov, upravnega in nadzornega odbora. Vsi voditelji so neposredno izvoljeni na volitvah, pri katerih sodelujejo vsi delavci in ki potekajo vsaki dve leti. Vrsto let je bil konzul Slovenec Pavel Hikel, po njegovi upokojitvi pred dvema letoma pa je to mesto prevzel Vincenzo Marinelli, medtem ko so bili za vicekonzule izvoljeni Emil Coretti, Marcello Menegon in Fabio Armani. V skladu s tradicijo in tudi s politično ter narodnostno odprtostjo Enotne družbe pristaniščnikov, je bil leta 1986 v njeno osrednje vodstvo izvoljen Slovenec Emil Coretti, ki je prevzel mesto dolgoletnega vicekonzula Germana Švare.
Konzulu in njegovim sodelavcem je pred kratkim zapadel dveletni notranji mandat, čeprav bi lahko vodstvo — v skladu z novimi zakoni — ostalo na svojem mestu še tri leta. Enotna družba je zato razpisala volitve, ki so se začele včeraj popoldne, zaključile pa se bodo prihodnjo sredo, tako da bodo izidi zna-
ni že v četrtek dopoldne. Tudi tokrat je lista enotna, vključno z dosedanjim konzulom Ma-rinellijem spet kandidirajo njegovi trije namestniki, kot tudi vsi člani dosedanjega upravnega sveta, ki jih je osem. Sestava vodstva Enotne družbe pristaniščnikov je po tradiciji sad sporazuma vseh notranjih sindikalnih in političnih komponent ter v glavnem odraža stališča sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL.
Enotna družba pristaniških delavcev združuje trenutno 868 članov, medtem ko jih Avtonomna ustanova za tržaško pristanišče — ki ji predseduje demokristjan Michele Zanetti — zaposluje skoraj 900. Še v letu 1980 pa je v tržaškem pristanišču delalo več kot 1400 delavcev, kar pomeni, da je država v osmih letih predčasno upokojila skoraj 600 pristaniščnikov. Nadvomno je tako skrčenje organika posledica globoke krize, ki je zajela skoraj vsa italijanska pristanišča, in istočasno zelo hitrega prodora sodobne tehnologije v vse pristaniške dejavnosti. Pri tem pa je igralo pomembno vlogo tudi dejstvo, da skušajo posamezne pristaniške ustanove postopno poveriti dosedanje naloge delavskih družb in zadrug zasebnikom, ki si torej iz dneva v dan utirajo pot na notranja in mednarodna pristaniška tržišča. Od tod izhaja tudi potreba po koreniti in že načrtovani reformi Enotne družbe pristaniških delavcev ter njene vloge v tržaški gospodarski stvarnosti.	§ j
Sindikati zelo kritični
do načina upravljanja Tržaškega Lloyda
Pokrajinska vodstva sindikalnih konfederacij CGIL, CISL in UIL so sestavila razčlenjen skupni dokument, v katerem analizirajo sedanji težak položaj Tržaškega Lloyda in pozivajo tržaške gospodarstvenike, Deželo in ministrstvo za javne udeležbe, naj čimprej preverijo odgovornosti sedanje uprave in preučijo morebitne načrte za reševanje tržaškega ladjarskega podjetja. Sindikalne organizacije so že zahtevale srečanje s predsednikom deželnega odbora in predsednikom družbe Finmare, za prihodnjo soboto, 26. novembra, pa so sklicale sestanek s pomorskimi in pristaniškimi delavci, z zastopniki Tržaške trgovinske zbornice in Avtonomne pristaniške ustanove ter s podjetniki.
V dokumentu, ki smo ga prejeli včeraj, ugotavljajo, da so izbire plovne družbe v popolnem nasprotju s političnimi in gospodarskimi smernicami italijanske vlade, dežele FJK in Evropske skupnosti. Te namreč predvidevajo sodelovanje in dogovarjanje z vzhodnoevropskimi in sredozemskimi državami ter z Avstrijo in ponovno ovrednotenje jadranskih pomorskih poti. Tržaški Lloyd pa vztrajno zanemarja jadranski pomorski promet in je celo izstopil iz konzorcija Medclub. Po drugi strani pa so po mnenju sindikatov vsi načrti - ki jih je predstavil pooblaščeni upravitelj ladjarske družbe Ricci - skrajno nerealistični ali celo groteskni, ker ne upoštevajo realnih možnosti družbe in tržišča, medtem ko so najbolj obetavne načrte celo umaknili. Tako so na primer ukinili nekatere zveze z Bližnjim in Daljnim vzhodom ter z Afriko, hkrati pa so ukinili tudi nekatera pomembna zastopstva v tujini - kot na primer na Dunaju - in so vodenje svojih poslov zaupali celo lastnim tržnim konkurentom. Vse to seveda povzroča veliko negotovost, tako med delavci kot med vodstvenimi kadri, od katerih jih je bilo v zadnjih letih nekaj celo neupravičeno zamenjanih.
Za nepravilne izbire in današnji težak položaj, v katerem se je znašlo podjetje, je po mnenju sindikatov kriv prav sedanji pooblaščeni upravitelj Lloyda, ki je trmasto vztrajal pri svojih stališčih in celo prevzel funkcije odhajajočih vodstvenih kadrov, tako da sedaj poleg svoje opravlja tudi funkciji generalnega in komercialnega direktorja.
Stock: končno dosegli notranji delovni sporazum
V tovarni Stock so končno dosegli sporazum: po stavkovnem gibanju zadnjih dveh tednov, ki je najbolj prizadelo delovanje obrata v Žavljah, so sindikalne organizacije FLAI/CGIL, FAT/CISL 'in UILIAS/UIL podpisale z vodstvom podjetja novo dodatno delovno pogodbo, ki je zapadla že pred več meseci.
Sindikalne organizacije so z novo pogodbo - ki je tako z gmotnega kot normativnega vidika dokaj inovativna - precej zadovoljne. Pri plačah so na primer predvideni mehanizmi, s katerimi bo prišlo do treh postopnih poviškov za povprečno okrog 1,5 milijona lir, tudi glede na dejanski delovni učinek posameznega delavca.
Sindikalni predstavniki menijo, da je taka izbira povsem upravičena, ker je najnujnejše utrditi in izboljšati proizvodnost. Mnogo dejavnikov namreč trenutno šibi položaj podjetja: po eni strani preustroj in prenova organizacije dela, po drugi strani pa številni neupravičeni izostanki od dela.
Pogodba predvideva tudi krčenje delovnega umika, priznanje profesionalnosti in ustanovitev dvostranske komisije, ki bi preverjala učinke novih pogojev or-. ganizacije dela na proizvodnjo.
Vodstvo podjetja se je še obvezalo, da bo odvečnih 25 delavcev odslovilo na čimmanj boleč način.
Mnenje Livia Paladina na včerajšnji okrogli mizi
Zavodi za skrbstvo imajo pravico da sami izberejo svoj pravni status
V naši družbi, za katero je značilno naraščanje starejše populacije, je vloga skrbstvenih zavodov izredno pomembna. Samo v Furlaniji-Julijski krajini je 295.700 starostnikov, od katerih jih skoraj šest tisoč živi v zavodih in domovih. Veliko od teh starostnikov je povsem onemoglih in nepremičnih.
Poleg težav povezanih z oskrbovanjem ostarelih in tistih, ki izhajajo iz prenasičenosti nekaterih struktur, imajo danes Javni zavodi za skrbstvo in dobrodelnost (IPAB) velike probleme predvsem upravno-birokratskega značaja. Skratka, upravitelji IPAB ne vedo, kakšna bo bodočnost teh zavodov.
Da bi poglobili juridično plat tega vsedržavnega problema, sta Deželno združenje skrbstvenih ustanov Furla-nije-Julijske krajine (AREA) iz Trsta in Inštitut za preučevanje krajevnih uprav (ISAL) iz Vidma priredila včeraj na tržaški Pomorski postaji okroglo mizo, na kateri sta glavni poročili imela docent ustavnega prava na veronski univerzi in bivši predsednik ustavnega sodišča Livio Paladin ter docent ustavnega prava na univerzi v Fi-rancah Ugo De Siervo. Poleg teh dveh visoko specializiranih strokovnjakov, sta se okrogle mize udeležila tudi predsednik AREA Giorgio Satti in
predsednik ISAL Ernesto Liesch. Med poslušalci je bilo največ javnih upraviteljev in pravnih izvedencev, med katerimi naj omenimo Vincenza Caia-niella, člana ustavnega sodišča, ki je s svojo letošnjo razsodbo o skrbstvenih zavodih vnesel novo interpretacijo o njihovem juridičnem statusu, kar pa je odprlo vrata pravcati zakonski zmešnjavi.
Država je z zakonom leta 1977 določila, da morajo vsi javni zavodi za skrbstvo preiti v pristojnost občinskih uprav. To je veljalo tako za zavode, ki so bili povsem javnega značaja kot tudi za verske inštitucije ali za zavode, ki so nastali na pobudo dobrodelnih ljudi ali z zapuščinami zasebnikov. Splošna oznaka "IPAB" izhaja namreč iz zakona Crispi iz leta 1890, po katerem so vsi skrbstveni zavodi, ki so delovali v državi, postali javni. Toda kaj se je zgodilo po letu 1977? Nek zavod, ki ni hotel preiti v pristojnost občinske uprave, je na sodišču vložil priziv, češ da je zakon protiustaven. Postopek se je končal letos z že omenjeno razsodbo ustavnega sodišča. Vincenzo Caianella je namreč po natančni preučitvi spora ugotovil, da je tisti del zakona Crispi, ki je določal nove pristojnosti, nezakonit in da so torej posamezni zavodi prosti pri izbiranju svo-
jega pravnega položaja. Po lastni potrebi ali uvidevnosti se tako lahko odločajo, ali naj bodo javni ali zasebni.
Profesorja De Siervo in Paladin, sta pri tem poudarila, da je v zadnjem desetletju prišlo v Italiji do velikih družbenih premikov in novih spoznanj. Potrebe po zavodih za ostarele so vedno večje, istočasno pa so politiki in upravitelji prišli do spoznanja, da samo javni sistem, bodisi za zdravstvo kot za skrbstvo, ni kos novim zahtevam. Paladin je še pojasnil, da je v odsotnosti okvirnega zakona, ki naj dokončno reši to dilemo, razsodba ustavnega sodišča odločujoča. Zavodi,1 ki bi radi ostali ali postali zasebni, se morajo obrniti na civilno sodišče, ki jim bo priznalo pravico do samoodločbe.
Argument te okrogle mize je bil za širše občinstvo dokaj zahteven, saj so se razprava in poročila vrtela na specializiranem juridičnem področju. Posledica te teoretske poglobitve pa bi se znala kmalu pokazati v konkretni obliki, kajti včeraj so zatrdili, da zasebni zavodi delujejo veliko bolj dinamično in učinkovito kot javni. Ker lahko odbijajo stroške, so njihove davčne dajatve nižje, temu ustrezno pa so nižje tudi oskrbovalnine.
V okviru študijskih dni Filozofske fakultete
Predsednik Pokrajine sprejel izvedence za gledališke vede
(Foto Mauri)
Predsednik Pokrajine Dario Crozzoli in odbornik za kulturo in turizem Dellp Russo sta se v prostorih novega sedeža pokrajinske uprave srečala z udeležen študijskih dni, ki jih pod naslovom »Discipline Spektakla« prireja katedra z zgodovino gledališča Filozofske fakultete Univerze v Trstu. V pozdravnem nag voru predstojnici fakultete prof. Silvi Monti in docentom ter raziskovalcem un verz iz Turina, Firenc, Bologne, Benetk, Rima, Macerate, Neaplja in Palerma, J predsednik Crozzoli podčrtal veljavnost pobude, ki je združila izvedence e izmed naj novejših univerzitetnih ved. Odbornik Dello Russo pa je orisal vlog krajevnih uprav v življenju gledališč in pri tem podčrtal prizadevanja sV?^®(e odborništva za uresničevanje organskega načrta, s katerim bi kulturne vredno^ čim tesneje povezali z globokim izkoriščanjem možnosti, ki jih nudi tudi P°^r?en je Spektakla. Srečanja, ki je potekalo v ozračju velike prisrčnosti, so se p01 y članov pokrajinskega odbora udeležili tudi načelniki svetovalskih skupin.
KUPUJ NA OPČINAH
VELIKO NAGRADNO ŽREBANJE BOŽIČ 88
ZA VSAKIH 10.000 lir	S
NAKUPA ZAHTEVAJ SREČKO!	|
1.	NAGRADA 15.000.000 lir ^
2.	NAGRADA 7.000.000 liri
3.	NAGRADA 3.000.000 lir E • IN 10 NAGRAD PO 1.000.000 lir i
V zlatih žetonih žrebanje bo 5. jan. 1989
CASSA KUKALE CD ARTIGIANA- OKICINA HRANILNICA IN P0S03ILNICA-0KČINE
Pogovor s prizadevno Suzano Žerjal
Živahna dejavnost v centru Ukmar pri Domju
stvarnost. Ne bi pa bilo prav, če kako dejavnost ukinili, saj drži tako v naši šoli čim več mladih m J hkrati navezujemo tudi na drustv dejavnost.«	nrj
Bližnjega 4. decembra bodo P Q Domju slovesno proslavili zbora in društva Fran Venturini. ,,g.
»Seveda smo se že začeli pripri go ti na to proslavo. Upam, da nanj jn uspelo dobro pripraviti oba zbor tudi orkester. Po uspelem nastopu ._ tekmovanju v Urbinu, smo si pnv li nekoliko počitka. Sedaj moram Fg_ hiteti z vajami, ki so tudi dvakra densko.«
Suzana poučuje na šoli že PeE*.aSih z enakim elanom in veseljem. »v , si zaželim, da bi prišla do sta n® e tube. A ko pomislim na delo, ki m‘ . a_ kaj čaka, sem tudi tako zado J b_ Povsod pač pridejo tudi krizna ^ ja, ko človek ne ve, kako naPej0 in potem vse to mine, ostaneta pa d0. seveda skrb, da bi vse dejavno bro izpeljali.«	ta se
Otroški in mladinski zbor	ein
marca letos udeležila revij » mladih« v Kulturnem domu v prešeren »Veselo zapojmo« v domu F.
v Boljuncu.	viiah s°'
»Upam, da bomo na teh je J tega delovali tudi v tej sezoni. Ra ttu.« načrtujemo gostovanje v, ar r:mernL Prostori v centru so kar P ^ je sodelovanje s člani društva m =daljuje zelo dobro. In tako Suzana	je
svoje delo v korist glasbene	Aoinja.
resnično v ponos prebivalceui^^
Če pridete v kulturni center Anton Ukmar-Miro pri Domju, dobite takoj občutek, da je dejavnost v njem zelo bogata. In takšna je iz dneva v dan od ponedeljka do sobote — ko poteka v sobah pouk klavirske in diatonične harmonike, ob sobotah so vaje otroškega in mladinskega zbora, ob četrtkih vadi harmonikarski odsek, dvakrat tedensko ima vaje moški pevski zbor Fran Venturini, medtem pa na hodniku že čakajo drugi gojenci in njihovi starši.
V tej glasbeni šoli imata »glavno besedo« Zoran Lupine, ki ima letos kar okrog 20 učencev za diatonično harmoniko, in Suzana Žerjal, ki uči klavirsko harmoniko, vodi dva zbora in orkester, poleg tega pa spremlja še
moški zbor in uči otroški društveni zbor v Dolini.
Suzana, kako zmorete vse to delo, kdaj kaj počivate?
»Ker me delo veseli, mi ni težko. Počivam pač ob nedeljah, če seveda nimamo kakšnega nastopa. Drugače pa preživljam vse popoldneve v tednu v tem domu. Imam okrog 20 gojencev, ki se učijo harmoniko; približno toliko pevcev šteje tudi otroški zbor, mladinski pa od 20 do 25. Seveda ne prihajajo vsi redno na vaje, ker na primer zbolijo, razen tega pa so še angažirani v športu in seveda s celodnevnim šolskim poukom. Če bi bili malo manj zaposleni v drugih dejavnostih, potem bi seveda šlo delo v zboru in pri orkestru laže in hitreje. A takšna je
Jutri bodo začeli deliti drugi sveženj bonov
Navodila in urniki uradov za dvig bencinskih bonov
V vseh tržaških občinskih izpostavah in na uradih okoliških občin bodo jutri začeli razdeljevati drugi sveženj bonov za bencin po neobdavčeni ceni. Rok za dvig bonov bo zapadel 10. decembra, kar pomeni, da imajo upravičenci kar tri tedne časa, da jih dvignejo. Na Trgovinski zbornici priporočajo, da ne bi vsi navalili na urade in občinske izpostave v Prvih dneh razdeljevanja bonov, tako da se ne bi ponovile neprijetne situacije, ki so zaznamovale prve dni razdeljevanja bonov. Za razne informacije se upravičenci vsekakor lahko obrnejo na Urad za bencin po neobdavčeni ceni pri Trgovinski zbornici. Urad je odprt Vsak dan od 8.30 do 10.30.
Za dvig bonov je občinskemu osebju treba Pokazati potrdilo, ki so ga upravičenci prejeli,
. 0 so jim odobrili prošnjo, prometno knjižico |n osebni dokument. Kar se tiče pooblastil, pa je Trgovinska zbornica potrdila, da so še veljavna tista, ki so jih oddali v prvi fazi razdeljevanja bonov. V omenjenem uradu pa je mo-9oče dobiti nova pooblastila za tiste, ki so v Prvl fazi lahko sami dvignili bone, a jih sedaj *z zdravstvenih ali drugih razlogov ne-morejo dvigniti. Bone je treba dvigniti na uradu, kjer So bile sprejete prošnje.
Uradi, na katerih bodo razdeljevali bone, Pa bodo odprti po sledečem urniku.
Občinske izpostave Občine Trst:
Zahodni Kras: prvi teden bo deloval vsak dan od 14. do 20. ure, v drugem in tretjem
tednu pa bo deloval samo ob ponedeljkih, sredah in sobotah od 16. do 20. ure.
Vzhodni Kras in Sv. Ivan: prvi teden bosta občinski izpostavi odprti vsak dan od 14. do 20. ure, drugi teden bosta prav tako odprti vsak dan, a z drugačnim urnikom - od 14. do 16. ure, tretji teden pa bosta odprti samo v ponedeljek, sredo in soboto, in sicer od 14. do
16.	ure.
Vse ostale tržaške občinske izpostave
bodo prvi in drugi teden delovale vsak dan od 14. do 20. ure, tretji teden pa vsak dan od
17.	do 20. ure.
Ostale občine:
Občina Repentabor: uradi bodo odprti vsak dan od 8. do 14. ure.
Občina Milje: bone bodo razdeljevali na Tehničnem uradu od ponedeljka do petka od 15. do 19. ure.
Občina Dolina: tu bodo razdeljevali bone vsak dan od 8.30 do 12. ure, ob ponedeljkih in sredah pa jih bo mogoče dvigniti tudi popoldne od 15.30 do 17.45.
Občina Zgonik: bone bo mogoče dvigniti vsak dan od 8. do 14. ure , ob torkih in četrtkih pa tudi popoldne od 15. do 18. ure.
Občina Devin-Nabrežina: uradi za razdeljevanje bonov bodo odprti vsak dan od 9. do 13. ure, od ponedeljka do petka pa tudi popoldne od 17. do 19. ure.
Uradi Avtomobilskega kluba pa bodo odprti od ponedeljka do petka od 8. do 12.30 in od 15. do 18.30.
Občinski svetovalci PSI za finančno avtonomijo občinskih uprav
Občinska svetovalska skupina PSI se je prejšnje dni sestala, da bi razpravljala o smernicah in stališčih, ki jih namerava zastopati pri pripravah občinskega proračunskega dokumenta. Posebno pozornost so tržaški socialisti posvetili zadolžitvi krajevne ustanove, ki je v stalnem porastu. Načelnik Perelli je pri tem opozoril na potrebo po povečanju finančne avtonomije občinskih uprav tako da se jim dodeli pristojnost za izterjevanje nekaterih davkov. Večja avtonomija pomeni za upravitelje tudi večjo odgovornost - je poudaril Perelli - kajti državna sredstva niso "lastna", uprava jim namreč ne prejema direktno od svojih občanov. V primeru neposrednega zbiranja sredstev pa bi bili upravitelji prisiljeni načrtovati svoje stroške in pri tem upoštevati zmogljivosti občanov za plačevanje davkov in tarif.
Perelli je tudi spomnil, da se PSI zavzema za to rešitev na vsedržavni ravni, v prepričanju da bi nov, krajevni dohodek moral postati glavni vir avtonomnih financ. To seveda ne pomeni, da bi zvišali davčna bremena, pač pa da bi jih občani plačevali občinski upravi in ne državi. Med davki, o katerih se domneva, da bi lahko prešli v pristojnost občin, so v prvi vrsti davki na nepremičnine.
Zelena alternativna lista predlaga »zeleno konzulto«
Svetovalca Zelene alternativne liste Maurizio Bekar in Alessandro Capuzzo sta občinskemu in pokrajinskemu svetu izročila predlog za ustanovitev »zelene konzulte«, ki naj bi delovala ob boku obeh odborništev za okolje. Po predlogu naj bi vanjo vključili predstavnike najpomembnejših združenj in skupin naravovarstvenikov, ki že delujejo na Tržaškem. Odbornika naj bi se z njimi redno sestajala in jih informirala in se hkrati posvetovala o pobudah obeh uprav.
Svetovalca sta v istem predlogu nakazala tudi potrebo, da bi začel delovati »zeleni telefon«, preko katerega bi občani imeli možnost, da odbornika ali »zeleno konzulto« nemudoma obvestijo o dogodkih, ki lahko škodujejo okolju.
CT~ m kratko - na kratko - »g kratkT
V sredo podelijo likovno nagrado »Tergesteo«
jg, sredo, 23. novembra, bodo ob kovn V kavarni Tergesteo podelili li-sPom° na9rado Tergesteo in trofejo v ln na pokojnega upravitelja ka-
zarjl6 ^oarda De Pola. Dela, ki pona-Te^l0/^Ijenjske trenutke v kavarni
nikoySt.eo,Je Podstavilo deset umet-^arino Cassetti,
D Trsta, Furlanije in Avstrije: Sergio Cavalieri,
Mo C° ^dersicola, Claudia Raza, P. lacnh-i' Antonio Evangelista, Folco D: .bl'. Stefano Pesaresi, Pietro Sam-VQ J° Jn Giorgio Valentinuzzi. Njiho-jfH . eIa s° bila na ogled v kavarni že znn mpsece, ime nagrajenca pa bo i-, .2° šele v sredo. Komisijo, ki je od-
iočila, komu bo
šla nagrada, sestav-Dante Andrenacci,
1: .	' Kumu 00 Š
fc rarh
c j-revatin, Roberto Damiani, Dani-boh ^ Lino Vattovani.
Center La Pira predstavlja niz znanstvenih srečanj
hici F°rr 22,	m'' 130 0,3 '8-15 v učil-
T p ice Venezian na Novi univerzi, »Zn kvroPa 1' predavanje na temo: izh'an°St ‘n objektivnost: zapoznele lre med prijatelji in elektroni«. Pre-
daval bo profesor za teoretsko fiziko na Univerzi v Bariju Franco Selleri.
Predavanje prireja Kulturni center Giorgio La Pira in se uokvirja v niz »znanstvenih srečanj«, ki jih center namerava prirediti v akademskem letu 1988-89. Pri tem programu sodeluje več profesorjev tržaške univerze.
Ciklus koncertov za kratek pregled sovjetske glasbe
Po petkovem koncertu v dvorani openskega društva Tabor so v okviru ciklusa koncertov z naslovom »Kratek pregled sovjetske glasbe«, ki ga prireja Združenje Italija-ZSSR v sodelovanju s Krožkom za kulturo in umetnost, na sporedu še štiri prireditve. V petek, 25. novembra, bo ob 18.30 v dvorani Krožka za kulturo in umetnost nastopil Trio Scaligero iz Verone, ki bo izvajal skladbe Sergeja Rachmani-nova. V petek, 2. decembra, bo ob 18.30 v isti dvorani nastop pianista Borisa Bekhtereva, ki bo igral skladbe Čajkovskega, Skrjabina, Rachmanino-va in Prokofieva. V torek, 6. decembra, pa bo v dvorani Krožka za kulturo in umetnost predavanje o Racham-ninovu, ki ga bo imel prof. Riccardo Saletti s konservatorija v Milanu. Zadnji koncert bo v petek, 9. decembra, s klavirskim duom Mattiotto -Scano. Glasbenika bosta štiriročno izvajala skladbe M. Glinka.
Šest oseb ranjenih v siloviti prometni nesreči pri Krmenki
Pri Krmenki se je sinoči ranilo 6 oseb v silovitem trčenju med 3 avtomobili. Najhuje sta se poškodovala 62-letni Duilio Strain iz Doline 271 in 47-letna Anna Paulič iz Milj, Zaveljska cesta 63, ki bosta okrevala v dveh mesecih. V nesreči so se lažje poškodovali še 19-letni Igor Paulič in 53-letni Anton Paulič iz Ljubljane, 69-letni Danilo Cociancic iz Žaveljske ulice 63 in 20-letni Omar Bachi iz Lonjerja 302.
Karabinjerji niso še povsem pojasnili dinamike nesreče. Alfetta in peugeot 104 sta skorajda izgubila svojo obliko, fiat 128 pa je bil precej poškodovan na prednji desni strani. Kaže, da so se Bachi, ki je sedel za volanom alfette, ter Pauličevi in Cociancic, ki so se vozili s fiatom, peljali proti mestu, medtem ko je Strain s peugeotom vozil v nasprotni smeri. Zdi se, da se je Bachi med prehitevanjem zaletel v nasproti vozeči fiat, strahovit sunek pa ga je odbil na nasprotno stran ceste. To je tudi potrdil voznik četrtega avtomobila, in sicer Stevo Kosmač iz Zabrežca, ki je le za las ušel nesreči.
Na sliki (foto Križmančič) razbitine alfette in peugeota po trčenju
V prometni nesreči so bili še trije ranjeni
Tržačan izgubil življenje pri Divači
včerai jStl Divačo in Vreman letni c “^Pofdne izgubil življenje fini u1^0 Colombo iz Ulice Set » kam. Ml??en‘č se je z avtom zai li tuch Y nesreči sta se poškodt 25-letna t letna Angelina Domini Aoste p~*uCla yass°nei, obe dom
nesreči nri^v lU \e Približno ure co. r>_ P.riPeljal v katinarsko bolni
Poškorihmova je dobila precej h jo nadoLP;° I!*™ te,le.su. Sprejel
seca m;	uu morala ležati dva
Pa se hr.	Prijateljica Vassone
radi 0 morala zdraviti dva tedn ji nurim reSa možganov. Zdravnil
domov PriV0tr?0m0Č in 1° nat0 Pc
tudi si .trčenju se e lažje Šemp etru voznik kamiona Re V, e‘,z Buzeta.
mlado r-,1|r,tra9edije' ki je spet te razjasnjeni	Le
^mer/nri trenutku pa je iz nasp sta voP/„?al težak tovornjak. O .i- UKa z vso silo Zavrla,
moam	‘ vau sno zavri
prednjimr1PreČiti trčenja. Fiat tel v kamitfVlm ^e*0™ s vso si
silo
Ko ■ mon.
jz Sežani kra,i nesreče prihitel i 'ost že nr' e Bilo za Colomba i talo (]n; reP0zna Zdravniku ni smrti t> ye9a, kot da izda potrt ranjenki ; ‘Buri1 so naložili v i Bolnišnico*1 v tak?j odpeljali v ti • Vozniku kamiona Š<
pa so nudili le prvo pomoč, saj sprejem v bolnišnico ni bil potreben. Okreval bo v dveh tednih.
Dekleti sta bili po nesreči tako zmedeni, da sploh nista vedeli povedati, kaj se je pravzaprav zgodilo. Domino-va je policistu v katinarski bolnišnici rekla, da je sorodnica Enrica Colomba in da je on vozil njen avtomobil fiat 131. Vassoneieva pa je bila, kot kaže,
dekle pokojnika. Ranjenki sploh nista slutili, kakšna usoda je doletela voznika avtomobila.
Pokojnik leži v mrtvašnici v Sežani, od koder ga bodo v teh dneh prepeljali v Italijo. Miličniki so o tragičnem dogodku že obvestili sorodnike mladeniča, ki stanujejo v Aosti. Enrico Colombo se je šele pred kratkim preselil v Trst.
Za zapahi mlad razgrajač in cela tolpa tatov kavbojk
Policisti so včeraj s tremi ločenimi posegi odpeljali v koronejski zapor kar šest zlikovcev. Prvega so aretirali, ker je v zgodnjih jutranjih urah razgrajal v devinskem baru in se s pestmi pognal v agente, ki so ga hoteli pomiriti. Ostali aretiranci pa so jugoslovanski državljani, ki so jih zasačili pri kraji.
V baru Alemagna ob avtocesti v Devinu je bilo včeraj pred zoro izredno živo. Nekaj fantov, ki so ga imeli očitno kar precej pod kapo, je razgrajalo, nadlegovalo goste, razbijalo kozarce in nikakor ni hotelo zapustiti lokala. Njihovega veselja je bilo konec, ko so v bar vstopili policisti in jim ukazali, naj jim sledijo. Agenti so jih hoteli identificirati, fantje pa so se na vse kriplje otepali in jim skušali pobegniti. Umirili so se šele, ko so policajem prišli na pomoč še drugi kolegi. Eden od članov vesele družbe, 27-letni Tiziano Fornasari iz Ronk, pa ni imel pri sebi dokumentov. Ko so ga hoteli agenti odpeljati na policijsko postajo, je začel divje otepati okrog sebe. S težavo so ga prisilili, da je vstopil v avto, in ga odpeljali v zapor.
Včeraj dopoldne pa so policisti prijeli 23-letnega Dušana Bukiliča in 19-let-nega Milana Jovoviča, ki sta kradla kavbojke v veleblagovnici Standi. V popol-dnaskih urah so se jim v zaporu pridružili še 20-letni Milzet Ibračič, 26-letni Dušo Ramiz in 35-letni Azem Kapo. Agenti so jih opazili v bližini Rusega mosta, ko so vlamljali v avtomobile svojih sodržavljanov. Kaže, da so nakradli že precej blaga, ki so ga lastniki avtomobilov kupili v našem mestu.
Finančni stražniki prijeli domnevna tihotapca školjk
Finančni stražniki so v teh dneh izsledili še dva domnevna tihotapca školjk. Gre za Igorja Severja iz Trsta in Edoarda Šema iz Milj, ki su ju prijeli v bližini Tankega rtiča med redno kontrolo cestnega prometa.
Finančniki so v avtomobilu, v katerem sta sedela moška, zapazili mokre obleke. To je zbudilo v njih sum, tako da so začeli pregledovati okolico. In dejansko so kaj kmalu med skalami ob morju našli dve vreči iz jute. V eni je bilo 92 kilogramov morskih dateljnov, v drugi pa 59 kilogramov drugih školjk. Finančniki so vprašali moška, kje sta našla toliko školjk, ker pa v odgovor niso dobili zadovoljivih pojasnil, so Severja in Šema aretirali in ju prijavili pristojnim sodnim oblastem pod obtožbo tihotapstva.
Predstavitev novega tednika
V Krožku za kulturo in umetnost (Ul. San Carlo 2) bodo jutri ob 17.30 predstavili nov tednik z naslovom Avvenimenti, ki bo izhajal na vsedržavni ravni. Revijo bosta predstavila poslanec Diego Novelli - bivši turinski župan - in profesor novinarske metodologije na Univerzi v Teramu Sergio Tu-rone. Goste bo predstavil glavni urednik tržaškega sedeža RAI Fulvio Molinari.
_L Zapustila nas je naša draga
■ Angela Slavec vd. Prašel
(dolgoletna cerkvena pevka)
Pogreb bo jutri, 21. t. m., ob 11.45 iz mrtvašnice glavne bolnice v cerkev v Skedenj.
Žalostno vest sporočajo hči Nadja z družino, brat Karlo ter drugo sorodstvo.
Skedenj, Dolina, 20. novembra 1988
ZAHVALA
Luciane Pontoni
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli način počastili njegov spomin.
Posebna zahvala g. župniku Rafaelu, zdravnikoma Radu Ukmarju in Petru Starcu, cerkvenemu pevskemu zboru in pevcem zbora V. Mirk, nosilcem krste in vencev, darovalcem cvetja in vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti.
DRUŽINA
Prosek, 20. novembra 1988
ZAHVALA
SVOJCI
Miroslava Sosiča
(Miro Brancinov)
se zahvaljujejo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin.
Opčine, 20. novembra 1988
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage
Olge Strain vd. Svagelj
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli način počastili njen spomin in z nami sočustvovali.
Hči Ester z družino Dolina, 20. novembra 1988
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili spomin naše drage
Katarine Černigoj por. Albrecht
SVOJCI
Trst, 20. novembra 1988
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame
Zore Macarol vd. Starec
se iskreno zahvaljujeva sorodnikom in vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin.
Ada in Sonja z družinama
Prosek, 20. novembra 1988
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujem vsem, ki so na katerikoli način počastili spomin mojega dragega brata
Lojzeta Tavčarja
Sestra Ivanka
Prosek, 20. novembra 1988
21. 11. 1987	21. 11. 1988
Tvoj spomin bo vedno z nama, dragi brat
Ivo Tence
Z neokrnjeno ljubeznijo in bolečino v srcu se te spominjava
sestra Ljuba z možem Frankom.
Kmetijska zadruga vabi na srečanji o oljčni sezoni
Kmetijska zadruga v Trstu sklicuje v sredo (23. t. m.) v Ljudskem domu pri Korošcih in v četrtek (24. t. m.) v Srenjski hiši v Borštu, obakrat ob 19. uri, sestanek, na katerem bo tekla beseda o koordinaciji letošnje oljčne sezone. Sestanka se bo udeležil tudi izvedenec deželne ustanove ERSA, ki bo odgovarjal na vprašanja o oljčjegojstvu.
Odpade sestanek glavnega odbora ZSKD
Zveza slovenskih kulturnih društev obvešča, da zasedanje glavnega odbora, ki je bilo napovedano za jutri, 21. novembra, na Vrhu (Gorica), odpade.
_________gledališča______________
VERDI
Otvoritev letošnje operne sezone v gledališču Verdi bo 2. decembra 1988 ob
20.00	(red A) s PIKOVO DAMO M. I. Čajkovskega. Režija Giorgio Pressburger. Dirigent Spiros Argiris.
Pri blagajni gledališča Verdi - Trg Verdi 1 - je v teku vpisovanje novih abonmajev za skorajšnjo operno sezono.
ROSSETTI
Gledališka sezona 1988/89 - Danes ob
16.00	(red prost) - zadnja predstava - bo gledališka skupina CONTEMPORANEA 83 predstavila Sergia Fantonija v delu Lyle Kessler ORPHANS. Režija E. Col-torti. V abonmaju odrezek št. 3. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
Od 22. do 27. t. m. bo na sporedu predstava UNA Z1NGARA MI HA DETTO... z Ginom Bramierijem in Paolo Ouattrini. Predstava je izven abonmaja. Abonenti imajo.20-odst. popust. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
CRISTALLO - LA CONTRADA
Danes ob 16.30 se bo skupina Lune Teatre iz Rima predstavila z delom SENTI-MENTAL Pietra Favarija. Režija Ugo Gregoretti. Igrajo Cochi Ponzoni, Aurora Cancian in Giulia Farnese.
Pri blagajni gledališča Cristallo (Ul. Ghirlandaio 12) in pri UTAT v Pasaži Protti 2 so v teku vpisovanja novih abonmajev.
koncerti
Grad sv. Justa - Dvorana grbov - Danes ob 11.00 bo na sporedu koncert reš-kega komornega orkestra COLLEGIUM MtJSICUM. Izvajali bodo Scarlattijeve, Telemannove, De Boismortierove, Bachove in Vivaldijeve skladbe. Vstop prost.
razstave
V	TK Galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 -je odprta slikarska razstava GIUSEPPA SATURNA in GIULIA TOMAINA.
V	galeriji Cartesius bo do 24. t. m. na ogled razstava slikarke Felicite FRAI.
SKD Tabor - Opčine - Prosvetni dom. Do 23. t. m. razstavlja BORIS ZULIAN. Ogledi: vsak dan od 16. do 20. ure, v nedeljo od 10. do 12. ure.
V	galeriji Nadie Bassanese - Trg Giotti 8, 1. nad. - je odprta razstava Barbare Strathdee. Urnik: vsak dan od 17.00 do
20.00	razen ob nedeljah.
V	galeriji Minerva - Ul. S. Michele 5 - bo do 28. t. m. odprta razstava slikarke ALBE HRELIE. Urnik: od 10.30 do 12.30 in od 17.00 do 19.30. Ob praznikih od
11.00	do 12.30. Zaprto ob ponedeljkih.
kino
ARISTON - 16.00, 22.00 Un affare di don-ne, dram., Fr. 1988, r. Claude Chabrol, i. Isabelle Huppert, Francois Cluzet, Nils Tavemier, Marie Trintignant.
EKCELSIOR I - 16.30, 19.45, 21.45 Frantic, srh., ZDA 1988, r. Roman Polanski, i. Harrison Ford, Emmanuelle Seigner, Betty Buckley.
ENCELSIOR II - 15.45, 22.00 II piccolo di-avolo, kom., It. 1988, r. R. Benigni, i. R. Benigni, W. Matthau.
NAZIONALE I - 16.00, 22.15 Congiunzio-ne di due lune, □
NAZIONALE II - 16.15, 22.15 Domino.
NAZIONALE III - 15.15, 22.00 Vietnam addio, dram., ZDA 1988, r. B. L. Norton, i. T. Knox, S. Caffrey.
NAZIONALE IV - 16.30, 22.00 2001 Odis-sea nello spazio
PENICE - 16.00, 22.15 Corning to America - II principe cerca moglie, kom., ZDA 1988, r. J. Landis, i. Eddie Murphy.
GRATTACIELO - 17.00, 22.15 II presidio, scena di un crimine, dram., ZDA 1988, r. P. Hyams, i. Sean Connery, H. Har-mon.
MIGNON - 16.00, 22.15 Prima di mezza-notte, r. Martin Brest, i. Robert De Niro, Charles Grodin.
EDEN - 15.30, 22.10 Vicende intime 2, pom., D D
VITTORIO VENETO - 15.30, 22.00 Nico, dram., ZDA 1988, r. A. Davis, i. S. Seagal, P. Grier, S. Stone.
CAPITOL - 16.00, 21.30 L'ultima tentazio-ne di Cristo, dram., ZDA 1988, r. M. Scorsese, i. W. Dafoe, H. Keitel.
LUMIERE PICE - 15.30, 22.00 Gli aristo-gatti, ris. 1970, 78', r. VVolfgang Reither-man, prod. Walt Disney.
ALCIONE - Zaprto.
RADIO - 15.30, 21.30 Le ianciulle del ses-so proibito, pom., □□
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom D D
Ofs KONCERT ANSAMBLA AVSENIK
oh 35. jubileju
v soboto, 26. novembra, ob 20.30 v Športno-kultur-nem centru v Zgoniku.
Rezervacije sprejemajo:
-	Gostilna pri občini - Dolina
-	Tržaška knjigarna v Trstu
-	Bar KD Tabor na Opčinah
-	Knjigarna Terčon v Nabrežini
-	Cvetličarna Nadja na Proseku
ŠTEVILO PROSTOROV OMEJENO!
Cvetličarna Nadja na Proseku - Gostilna Gruden v Šempolaju
razna obvestila
Amaterski oder J. Štoka Prosek-Kontovel
Josip Tavčar
Ločitev
Režija: Drago Gorup
Premiera danes, 20. novembra, ob 17. uri v - Kulturnem domu na Proseku.
Vabljeni!
razne prireditve
Mladinska sekcija P. Tomažič obvešča, da je start 5. LOVA NA ZAKLAD danes ob 10. uri pri kalu v Bazovici. Vpisovanje pred startom. 1. nagrada: enotedensko zimovanje v Dolomitih za 2 osebi, nagrade za vse udeležence. Udeležite se!
Slomškov dom iz Bazovice prireja danes, 20. novembra, SLOMŠKOVO PROSLAVO. Ob 10.30 bo sv. maša, ob 17. uri bo v župnijski dvorani proslava. Spored: nastop otroškega pevskega zbora Slomšek, govor msgr. Maksimilijana Jezernika, rektorja Slovenica v Rimu, nastop mešanega pevskega zbora Skala iz Gropade pod vodstvom Anastazije Purič.
Skavti in skavtinje z Opčin, Repentab-ra, Proseka, Kontovela in iz Trebč prirejajo danes, 20. t. m., ob 17. uri v prostorih Finžgarjevega doma na Opčinah SKAVTSKI VEČER. Prostovoljni prispevki so namenjeni misijonarju patru Kosu na Japonskem. Vljudno vabljeni!
Društvo slovenskih izobražencev v Trstu vabi jutri, 21. t. m., ob 20.30 v Peterlinovo dvorano na SPREHOD PO SLOVENSKEM RIMU, ki ga bo vodil dr. Maksimilijan Jezernik, rektor Slovenicuma.
V sredo, 23. novembra, ob 20.30 bo govoril v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu - Ul. Petronio 4 - pesnik Ciril Zlobec na temo DUHOVNOST PRI SLOVENCIH DANES.
izleti
ŠK Kras organizira ob priliki gostovanja namiznoteniške ekipe za tekmovanje evropskega pokala ETTU 3-dnevni izlet v Budimpešto od 9. do 11. decembra. Zainteresirani se lahko zglasijo v tajništvu Športno-kulturnega centra v Zgoniku vsak dan od 18. do 19. ure do torka, 22. t. m.
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu priredi v sredo, 30. novembra t. L, izlet v Goriška-Brda s postankom v Solkanu, kjer si bomo ogledali v tamkajšnjem muzeju razstavo o bojih ob Soči v 1. svetovni vojni (obdobje 1915-1917). Vpisovanje v sredo, 23. novembra, od 10. do 11. ure v društvenih prostorih v Ul. Cicerone 8.
30-letniki organizirajo 11. decembra 1988 izlet z avtobusom na kmetijo s kmečkim turizmom v Vitovljah. Informacije in vpisovanje do 5. decembra v Gostilni pri studencu v Dolini.
Schiatsu, akupresura, conalna masaža - nadaljevalni tečaj 26. in 27. novembra v Domu A. Sirk v Križu. Vodi prof. Helena Bizjak. Vpisovanje v društvenem baru Doma A. Sirk jutri, v torek in četrtek od 18. do 20. ure.
Devinsko-nabrežinska občina organizira tečaje angleščine, slovenščine, nemščine, pianole in kitare. Interesenti lahko dvignejo vpisne pole v uradu za stike z javnostjo in prevajanje občine Devin-Nabrežina - tel. 200421 int. 17 od 9. do 12. ure do srede, 30. t. m.
Naturistično društvo Liburnia prireja ob 20-letnici ustanovitve društveno večerjo v restavraciji Ippodromo v soboto, 26. t. m., ob 20. uri. Rezervacije na sedežu društva, Pendice Scoglietto 2, ob ponedeljkih od 18. do 20. ure ali po telefonu 305926 do 10.30. Vabljeni!
Sklad M. Čuk prireja dvakrat tedensko SKUPINSKE LEKCIJE za srednješolce v pomoč šolskemu delu. Prijave ob koncu meseca v pisarni Sklada - Proseš-ka 133 (nasproti cerkve) na Opčinah od 14. do 15. ure, razen sobot.
šolske vesti
Sindikat slovenske šole obvešča učitelje, da je UČITELJSKI NATEČAJ, razpisan z ministrsko okrožnico št. 218 dne 30. 7. 86 ponovno odložen. Nadaljnje odločitve bodo javljene v Uradnem listu dne 28. 4. 1989.
Sindikat slovenske šole obvešča strokovne učitelje, da je natečaj ITP, ki ga je razpisal Deželni šolski urad z deželnim odlokom dne 20. 4. 1985 ponovno odložen. Nadaljnje odločitve bodo javljene v Uradnem listu dne 14. 4. 1989.
Sindikat slovenske šole sporoča, da bodo dne 21. novembra 1988 na Deželnem šolskem uradu razobešene lestvice habilitiranih za poučevanje na slovenskih višjih srednjih šolah za razrede XXIII-trgovinstvo, XXXII-risanje in zgodovina umetnosti, XXIX-tehnično in umetnostno risanje.
Danes praznuje 50 let
TIBERIO MAVER Še na mnoga leta mu kliče
KD F. Venturini
Danes je
TIBERIO MAURI
srečno dočakal polovico stoletja. Da bi vedno mlad ostal in na harmoniko veselo igral mu želita
žena Angela in hči Laura
čestitke
Danes se sreča z Abrahamom TIBERIO MAVER. Obilo zdravja in sreče ter še več godčevske zabave mu voščijo vsi prijatelji.
Tam v Lakotišču hišica stoji, kjer TIBERIO 50 let slavi. Te so naše srčne želje: "Mnogo zdravja, sreče in veselja, še na mnoga leta naj živi in v veseli družbi naj slavi. Ker vsi vemo, da rad harmoniko igra, mu lepe uspehe želimo iz dna srca." S kozarčkom v roki mu nazdravimo vsi soletniki iz Doline.
Dragi ROBI! Jutri boš praznoval tvoj 25. rojstni dan. Naj te Mati božja ohrani pri zdravju in zadovoljstvu, ti želita teta Mara in stric Giorgio.
Te dni bo praznovala DORA GOMBAČ rojstni dan. Vse najboljše ji želi hči Silvija.
V torek praznuje BARBARA ŽIVEC rojstni dan. Obilo zdravja in veselja ter da bi bila zelo pridna v šoli ji želi teta Dora.
Darujte v sklad
Mitje Čuka
včeraj - danes
Ul. sv. Frančiška 20
vas vabi v četrtek, 24. novembra, ob 18. uri na otvoritev razstave
Janeza Bernika
novejša dela
SKD I. GRUDEN
priredi
v nedeljo, 27. novembra, ob 17. uri v nabrežinski telovadnici
proslavo ob 40. obletnici smrti
Iga Grudna
_________mali oglasi
TRGOVINA JESTVIN zaposli prodajalca, prostega vojaških obveznosti. Zainteresirani naj telefonirajo ob delavnikih na št. 211026 od 13. do 13.30.
NUJNO IŠČEM majhno stanovanje v najem. Tel. 232320 v večernih urah.
POSREDOVALNI URAD MOŽINA išče hišo, najmanj 100 kv. m, z vrtom, tudi dvostanovanjsko, ali zazidljivo zemljišče, najmanj 1.000 kv. m. Tel. 773988.
KUPIM hišico v Kvarnem, na otoku ah celini, lahko tudi v slabem stanju. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika - Ul. Montecchi 6 - 34137 TRST pod šifro Kvarner".
23-LETNO DEKLE išče katerokoli zaposlitev, tudi poldnevno. Dobro obvlada nemščino in srbohrvaščino, tel 774912.
21-LETNA DIPLOMIRANA KNJIGO' VODKINJA z enoletno prakso pla ' socialnih dajatev, dela s kompjuterjem, išče katerokoli uradniško zaposlitev-Tel. 200764 v večernih urah.
RESNA TRŽAŠKA DRUŽINA išče stalno hišno pomočnico s priporočili. Nud prenočevanje, zahteva ljubezen d otrok. Tel. 224422 v večernih urah.
OPREMLJENO MAJHNO STANOVANJE v Trstu (Ul. Moreri): soba, kuhinja, prha, WC dajem v najem. 270.000 lir mesečno, samo nestalno bi vajočim. Prednost domačinom. Tel-416132 v popoldanskih urah.
LJUBITELJU ŽIVALI podarim psičko, 50 dni staro. Tel. 232223.	nP
TAMBURAŠKI ANSAMBEL EUTERPc išče tamburaše in kitariste ter obvešča, da je v teku vpisovanje v tamburask šolo. Javiti se v Ul. delle Zudecche 1/ ob torkih od 17.00 do 19.00 ali telefonirati za informacije od 10. do 12. na te ■
Danes, NEDELJA, 20. novei abra 1988
KRISTUS KRALJ
Sonce vzide ob 7.12 in zatone ob 16.30 - Dolžina dneva 9.18 - Luna vzide ob 14.25 in zatone ob 3.06.
Jutri, PONEDELJEK, 21. novembra 1988
MARIJA
PLIMOVANJE DANES: ob 0.15 najnižje -28 cm, ob 6.46 najvišje 52 cm, ob 13.35 najnižje -47 cm, ob 19.40 najvišje 22 cm.
PLIMOVANJE JUTRI: ob 1.00 najnižje -26 cm, ob 7.19 najvišje 55 cm, ob 14.10 najnižje -26 cm, ob 20.25 najvišje 26 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 8,8 stopinje, zračni tlak 1013,4 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 83-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 14,4 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Irene Pischiutta, Mas-ha Cardone, Antonio Martini, Esteban Giovanelli.
TRSI Ul Mo,,m, 5/
UMRLI SO: 77-letni Eugenio Persa, 71-letni Leo Lazzarotto, 64-letni Nereo Sir-sen, 83-letni Mario Zugna, 43-letna Danica Grbac por. Kavo, 78-letna Maria Per-tot, 91-letni Giuseppe Surian, 65-letni Ferdinando Marši, 66-letni Mario De Marco, 91-letna Alessandra Pinsky, 62-letni Ugo DtAltoe, 83-letna Maria Bar-bich.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Nedelja, 20. novembra 1988
Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Ul. Alpi Giulie 2 (Altura), Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan), Ul. Dante 7, Ul. delVIstria 18.
Dnevna služba - od 13.00 do 16.00
Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Ul. Alpi Giulie 2 (Altura), Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan).
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
1)1. Dante 7, Ul. delVIstria 18.
FERNETIČI (tel. 229355), MILJE, Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - Odprte od 8.30 do 13.00. Od 13.00 dalje samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA
kontaktne leče
Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Rossetti) TRST	Telefon 77-29-96
Krznarstvo
iccerie
irstvo M
cstllerti
Naša dolgoletna tradicija vedno na razpolago klientom
TRST Ul. delle Torri 2 Tel. 040/64703
Od ponedeljka, 21., do sobote, 26. novembra 1988 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
PROSEK (tel. 225141 in 225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
PROSEK (tel. 225141 in 225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
PROSEK (tel. 225141 in 225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
18. • KOČEVAR je v Doberdobu Pr* /i odprl osmico. Nudi vino in sve
OSMICO je odprl Milič v Zagradcu-Toči belo vino in teran.	,k0
V ZIMSKI SEZONI oddajamo počitms* hišo, opremljeno za 8 oseb, na Stat vrhu nad Škofjo Loko, oddaljeno 5 minut od smučarskih prog. In*02!jn. cije: družina Tušek, Radovljica, G karjeva 30, tel. 003864/74921. ui. POPRAVLJAM starinsko pohištvo. M ran: tel. 211815.	j
PRODAM rover 2000, star dve leti, v , ličnem stanju za 11.000.000 lir-040/225343 ali 200641.	...
PRODAM vespo 50 XL, rdeče barve, nik julij '87. Tel. 040/822877.	z.
CITROEN DVANE, rdeče barve, v ^ nem stanju, prodam za rezervne ^ Telefonirati v večernih urah na
LOTERIJA
BARI	8	63	19	70	11
CAGLIARI	76	41	13	32	33
FIRENCE	4	29	11	90	48
GENOVA	11	45	44	43	90
MILAN	30	10	2	89	38
NEAPELJ	76	9	57	37	50
PALERMO	63	49	89	68	82
RIM	77	6	11	71	35
TURIN	60	64	75	72	53
BENETKE	68	29 ENALOTTO		86	54	12
12 1 1 KVOTE:	1 2 2	2	X	2 1	1
12	23.621.000
11	1.696.000
10	169.000
menjalnica
Ameriški dolar... Nemška marka .. Francoski frank .. Holandski florint Belgijski frank ...
Funt šterling....
Irski šterling...
Danska krona .... Grška drahma ... Kanadski dolar ..
040/228966.	.Q.
PRODAM klavir, črn, "mezzacoda -nno5l.
brem stanju, ugodna cena. Tel. 20U V BOLJUNCU prodam 3.000 kv. m zidljivega zemljišča. Telefonirati čer 228386.	.
OB SVOJEM 50. rojstnem dnevu vam danes vse prijatelje na kozarček sv ga mleka. Tiberio Maver.	fu.
TRUSSARDI - parfumi in darila. ”a merija Kozmetika 90 - Opčine.	(
CENTRO DEL COLLEZIONISMO - l‘j Ul. Piccolomini 3, tel. 040/762488 " misijska prodaja zbirateljskih Pre tov na dražbah ali neposredno. Na ^ polago smo vam za najugodnejši P ma posameznih predmetov ali zbirk: razglednic, kovancev, star® ^jh respondence, najrazličnejših starinred-predmetov, vojaških oblačil in P metov iz svetovnih vojn itd.
18. H- I988
1280.	Japonski jen................ 884^
742.	Švicarski frank ............ 105 20
215,50	Avstrijski šiling........... jgg'____
657.—	Norveška krona ............. 209
35. - Švedska krona................ " g 30
2325.	Portugalski eskudo............. 10,50
1965.	Španska peseta.............. in5ol-'
189.	Avstralski dolar ........... q 26
8,50	Debeli dinar................... g’26
1020.—	Drobni dinar................
BCIKB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Te,e., sedež 040,67001 Agencija Dom,o 83 Agencija Rojan 411
□L
RAI 1
9-15 Dokumentarna oddaja: Kvarkov svet - Potovanje po Egiptu (ured. Piero Angela)
10.00	Ekološka oddaja: Zelena linija
H.OO Maša
11.55	Nabožna oddaja
12.15 Zelena linija (2. del)
13.00	Dnevnik - ob enih
13.30	Dnevnik
13.55	Kviz: Toto TV (vodita Paolo Valenti in Maria Giovanna Elmi)
14.00	Variete: Domenica in... (vodi Marisa Laurito)
14.20	Športne vesti
15.20	Športne vesti
16.20	Športne vesti
16.10 Športne vesti: 90. minuta
18.35 Variete: Domenica in...
19.50 Vreme in dnevnik
40.30	TV film: II cugino americano (r. Giacomo Battiato, i. Brad Davis, Tony Lo Bianco, Vin-cent Špano, 1. del)
22.25 Športna nedelja (vodi Tito
24.00	Dnevnik in vreme
0-15 Rubrika: Knjiga, naša prijateljica
8.00
8.30
11.15
12.30 13.00 13.20
13.30
15.15
15.25
15.45
17.15
18.50 19.35 20.00
20.30
21.30
21.50 23.05
23.30
0.30
! C RAI 2	\ Mk RAI 3		JjT RTV Ljubljana		TV Koper
Nanizanka: Lassie Mladinski variete: Patatrac, vmes risanka in nanizanka Film: Lo strano caso del dr. Kildare (dram., USA 1939, r. H. S. Bucguet, i. Lew Ayres, Lio-nel Barrymore)
Inf. oddaja: Automia Dnevnik - ob trinajstih Športne vesti
Mladinska oddaja: Piccoli e grandi fans
Športna oddaja: 45. minuta Piccoli e grandi fans (2. del) Neposredni športni prenosi: rimski maraton, gimnastika, jahanje
Variete: Chi c'e... c'e
It. nog. prvenstvo A lige
Vreme in dnevnik
Športna oddaja: Domenica
sprint
Nan.: L'ispettore Derrick Variete: Videocomic Dpevnik, nato rubrika Mixer Rubrika o židovski kulturi Informativna oddaja: Tisočletje kijevske Ruš
Koncert D.O.C.: Pat Metheny
9.00 Koncert: Meditatio (dir. J. Biggs, Haydn, Beethoven, Brahms)
10.00	Dnevnik
11.30	Film: Al centro delluragano (dram., ZDA 1956, r. Daniel Taradash, i. Bette Davis)
13.00	Nan.: Professione pericolo
14.00	Deželne vesti
14.10	Variete: Va pensiero
16.45	Dok. oddaja: Drobci
17.10	Film: Larma della gloria (vestern, r. Roy Rowland, i. Ste-wart Granger, Rhonda Fleming)
18.35 Športna oddaja: Domenica gol
19.30	Deželne vesti
19.45	Deželne športne vesti
20.00	It. nog. prvenstvo B lige
20.30	Film: Visite a domicilio (kom., ZDA 1978, r. Howard Zieff, i. Walter Matthau, Glenda Jackson, Art Carney)
22.10	Kratki film: Vita da Cioni (r. Giuseppe Bertolucci, i. Roberto Benigni, 2. del)
22.40 Rubrika: Filmske novosti
22.45	Dnevnik - zadnje vesti
23.00	Deželne športne vesti
9.05 Video strani
9.15 Otroška matineja: Živ žav
10.10	Nadaljevanka: Vrnitev antilope (pon.)
10.40	Nadaljevanka: Diamantna dinastija (pon.)
11.30	Glasbena oddaja: Čez tri gore — Kvintet Gorenjci iz Naklega in Miha Dovžan s svojimi citrami (iz godilne Gorenjci)
12.00	Kmetijska oddaja: Ljudje in zemlja
13.00	Film: Velika dežela (pon.)
15.45	Video strani
16.00	Kolo sreče
17.05 Video strani
17.15 Film: Ribji orel (dram., Kan. 1960, r. Donald Shebib, i. Ge-offrey Bowes, Mary Pirle)
18.45	Risanka, Vreme
19.01	Mernik, Okno in Zrno
19.30	Dnevnik
19.55 Vremenska napoved
20.10	Nadaljevanka:	Kanarčkova
ljubica (A. Šenoa-Z. Dirnbach, r. Danijel Marušič, i. Ružiča Djamič, Vanja Drach, 1. del)
,21.10 Zdravo
22.40	Video strani
11.00	Kronika in reportaže: Šport spektakel (pon.)
13.45 TVD Novice
14.00	Tenis: turnir Virginia Slims, polfinale posameznice (prenos iz newyorškega Madison Squ-are Gardena, poroča Rino Tommasi)
17.00	Športna oddaja: Juke box -Zgodovina športa po želji (pon.)
17.30	Rugby: Škotska-Avstralija (pon.)
19.00	Tenis: turnir Virginia Slims, finale posameznice (neposredni prenos s komentarjem Rina Tommasija iz New Yorka)
20.30	Športna oddaja: A tutto campo - kronika, reportaže, intervjuji in komentarji iz studia o nedeljskih tekmah (vodi Gigi Garzani, stalna gosta v studiu Roberto Bettega in Giorgio Tosatti)
22.00	TVD Novice
22.10 Tenis: turnir Virginia Slims, finale posameznice (neposredni prenos s komentarjem Rina Tommasija iz New Yorka)
CANALE5
9.00	Nabožna oddaja
9.30 Informativne oddaje: I dinastie del vino, Sta bene, II mondo del beb Magazine
JU-30 Nanizanka: I Jefferson U.OO Aktualno: II Girasole 11.30 Nanizanka: VVebster
2.00	Variete: Rivediamoli 6-00 Glasbena oddaja: Supe
classifica show 14.00 Film: La strada dei qua tieri alti (dram., ZD 1959, r. Jack Clayton, Simone Signoret)
6.20 Film: Adua e le compa. ne (dram., It. 1960, r. A: tonio Pietrangeli, i. £ .	mone Signoret)
j '45 Nanizanka: Love Boat
22^ ^m; Romana '10 Film: La Romana (dran
It. 1954, r. Luigi Zampa, Gina Lollobrigida, D j	nielGelin)
■00 Nanizanke: Sulle stra( della California, l.(
Petrocelli, 2.00 Sceriffo a New York
RETE 4
8.00 Nabožna oddaja 8.30 Dokumentarec: National Geographic
10.30	Športna oddaja: Golf
11.30	Oddaja iz parlamenta 12.15 Nonsolomoda
13.00	Nanizanka: Detective per amore
14.00	Variete: Domenica piu
17.00	Nan.: Longstreet, 18.00 New York New York, 19.00 Alfred Hitchcock, 19.30 Gli intoccabili
20.30	Film: Due assi nella ma-nica (kom., ZDA 1966, r. Norman Panama, i. Tony Curtis, Virna Lisi)
22.45	Aktualno: Kennedy
23.45	Športna oddaja: Golf 0.45 Film: L'avventuriera
perversa (pust., VB 1983, r. Michael VVinner, i. Faye Dunaway)
ITAL1A 1
8.30 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
10.30	Nanizanke: Boomer, 11.00 Automan, 12.00 Manimal
12.50 Šport: Grand Prix
14.00	Glasbena oddaja: 1, 2, 3, Jovanotti
15.00	Nanizanka: II principe delle stelle
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.30	Nanizanka: Legmen
19.30	Risanke: Gli amici cer-cafamiglia, 19.45 Foofur Superstar, 20.001 Puffi
20.25 Variete: Šerata incredi-bile
20.35	Film: Corto circuito (fant., ZDA 1986, r. John Badham, i. Ally Sheedy)
22.35	Glasbena oddaja: Be Bop a Lula
23.35	Film: A tutta birra (kom., ZDA 1985, r. Patrick Kel-ly, i. Loretta Swit, Rip Torn)
1.10 Nanizanka: Star Trek
ODEON
13.00 Aktualno: News 13.30 Film: E' ricca, la sposo e 1'ammazzo (kom., ZDA
1971, r. Elaine May, i. Walter Matthau, Elaine May)
15.45 Otroški variete: Sugar, vmes risanke in nanizanka
19.30	Nanizanka: Week-end in giallo
20.30	Film: A prova di pro-iettile (krim., ZDA 1986, r. Steve Carver, i. Gary Busey, Darlanne Flue-
gei)
22.30	Film: Hot T-Shirts (kom., ZDA 1983, r. Chuck Vincent, i. Ray Holland)
0.30 Filmske novosti
1.30	Film: Thompson 1880 (vestern, It. 1966, r. Gui-do Zurli, i. George Martin)
2.30	Film:	Afyon oppio
(dram., It. 1972, r. Ferdinande Baldi, i. Ben Gaz-zara)
TMC
10.00	Risanka: Snack
12.00	Papežev blagoslov 12.15 Film: La ragazza del
Computer (kom., ZDA
1974, r. Edward Parone, i. Eddie Albert)
13.30	Film: II principe di Sco-zia (pust., ZDA 1953, r. VVilliam Keighley, i. Er-rol Flynn)
15.10	Film: Voglio essere ama-ta in un letto d‘ottone (glas., ZDA 1964, r. Charles Walters, i. Debbie Reynolds)
17.20 Film: Fermi tutti, comin-ciamo daccapo! (kom., ZDA 1967, r. Norman Ta-urog, i. Elvis Presley)
19.00	Nanizanka: Autostop per il cielo
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Nanizanka: Matiock
21.30	Film: La lunga corsa (dram., ZDA 1983, r. Pal Gabor, i. Johh Savage)
23.10	Dokumentarca: Sinji planet, 0.10 Seguendo la balena
TELEFRIULI__________
12.45 Dokumentarec: Luomo del Sahara
12.45	Kmetijska oddaja: Zelena dežela
13.15	Zabavna oddaja: Buine-sere Friul
15.15	Nanizanka: Angie
15.45	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
17.00	Nanizanka: Le isole per-dute
18.00	Dok.: Velike razstave
19.00	Športna oddaja
20.00	Nanizanka: Le adorabili creature
20.30 Film: Chi mi aiuta? (dram., It. 1985, r. Valerio Zecca, i. Luca Barbares-chi)
23.00	Športna oddaja
24.00	Inf. oddaja: News
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in šport
20.30	Zadnje vesti in šport
.		ItlllliilllllllHlIl! 111311 			ponedeljkovi televizijski sporedi
dieci
C RAI 1
q In	Uno mattina
in on ^acb: La valle dei pioppi 11 on ^ariete: Ci vediamo alle jt.UO Nad.: La valle dei pioppi 1?oc Vreme in dnevnik
Variete: Via Teulada 66
la on Dnevnik
14	Variete: Fantastico bis,
15	oo D°k. oddaja: Kvarkov svet 1 s §edem dni v parlamentu
1 r on SPortni ponedeljek
°uo Mladinska oddaja: Big!, vir igre in risanke
iR on Rubrika: Beseda in življenje 1r oc Dnevnik - kratke vesti 10-in ^viz: Domani sposi ■30 Rubrika: Knjiga, naša prijate-
19	uica
20	9n ^manah' vreme in dnevnik
ii cugino americano (dram., It. 1985, r ruarmnn Battiato, i. Brad
vmes
Giacomo Davis, Vin-
Battiato, i. Brad Davis, V
22-35 Dnevrdk110' 2' “ del)
27 so ^nkrtka: Filmske novosti
° Dnevnik - posebnosti dnevnica on ^ktualno: Per fare mezzanotte 4-(J0 Dnevnik - zadnie vesti
7.00 Aktualno: Prva izdaja 8.30 Film: Guardia, guardia scelta, brigadiere e maresciallo (kom., It. 1956, r. Mauro Bolog-nini, i. Alberto Sordi)
10.00	Nan.: Cuore e batticuore
11.00	Medicinska rubrika: Trentatre 11.05 Dok.: Kemija v laboratoriju
11.35	Nanizanka: L'impareggiabile giudice Franklin
11.55 Variete: Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik in rubrika Diogenes
14.00	Nanizanka: Saranno famosi 14.45 Dnevnik - gospodarstvo
15.00	Kviz: Argento e oro
17.00	Dnevnik, nato Spaziolibero 17.25 Variete: Improvvisando 88 18.20 Dnevnik - športne vesti
18.35	Nan.: II commissario Koster
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik 20.15 Aktualno: Večerni Diogenes
20.30	Nadaljevanka: Capitol
21.40	Variete: Incredibile
22.40	Dnevnik - nocoj
22.50	Glasbena oddaja: Master 88
23.50	Dnevnik - zadnje vesti
0.15 Film: II pirata sono io (kom., It. 1940, r. M. Mattoli, i. Ermi-nio Macario)
12.00	Informativna oddaja: Meridiana - Fatamorgana
14.00	Deželne vesti
14.30	Izobraževalna oddaja: Dante Alighieri - Božanska komedija
15.00	Informativna oddaja: Od igre do informatike
15.30	Rokomet: Imola-Bressanone
16.05 Rugby: L'Aquila-Scavolini
16.40 Kulturna oddaja: Potovanje po
Italiji - Nel cuore del Gran Sasso
17.30	Dokumentarna oddaja: Geo
18.20	Nanizanka: Vita da strega
18.45	Športna oddaja: Derby (vodi Aldo Biscardi)
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Deželne športne vesti
20.00	Variete: Black and blue - Vi-
deofragmenti RAI 3	,
20.30	Aktualno: Dan na preturi
21.30	Variete: La TV delle ragazze
22.20	Dnevnik - večerne vesti
22.30	Športna oddaja: Ponedeljkov proces
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
0.15 Dokumentarna oddaja: Pred 20 leti
1 C	RAI 2	y!k RAI 3	If* RTV Ljubljana	| flU) TV Koper
10.00	Mozaik: Zrcalo tedna
10.30	Film: Skrij se (vestern, ZDA 1955, r. Nicholas Rav, i. James Cagney, John Derek)
15.15	Mozaik. Zrcalo tedna (pon.)
16.45	Poročila
15.55 Zborovanja v Ljubljani (neposredni prenos)
17.30	Spored za otroke in mlade: Radovedni Taček - Robot, Ljubo doma, kdor ga ima
18.15	Dokumentarni spored: Lov na ponirke (3. del)
18.45	Risanka
19.00	Vreme, Obzornik, TV Okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.10 Koncert iz Rezije: Ob 150. letnici rezijanske folklorne skupine (nastopajo: Komorni orkester RTV-Lj in dir. Anton Nanut; solisti - Hinko Haas -klavir, Črt Šiškovič - violina, Eva Novšak-Hovška - mezzosopran; Golob, Zanettovich, Pezze, Nieder, Merku, Srebotnjak, Krek - praizvedbe)
21.25 Pred jutrišnjim odločanjem
22.20 Dnevnik in poročilo s konference ZK Srbije
22.35 Kulturna oddaja: Osmi dan
23.15	Video godba
13.30	TVD Novice
13.40 Športna oddaja: Juke Box
14.10	Tenis: turnir Virginia Slims (povzetki, pon.)
16.00	Dnevnik
16.10	Kronika in reportaže: Šport spektakel - košarka in am. fo-otball NCAA
18.50 TVD Novice
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji med drugim:
ČEDAD — Posvet o dvojezičnem šolstvu
TRST — Podelitev odlikovanja Reda jugoslovanske zvezde Adrianu Maccariju iz Trevisa Ponedeljkov športni pregled: odbojka, košarka, nogomet in namizni tenis
19.30	TVD Stičišče
20.00	Nanizanka
20.30	Košarka: prvenstvo NBA, Gol-den State-Phoenix (posnetki)
22.30	TVD Novice
22.45 Tednik: Sportime magazine
23.00	Nočni boks: slavna srečanja
22.45 Reportaže: Šport spektakel
'									
ClCANALES		RETE 4	23.50 Film: Elene (dram., ZDA 1985, r. Peter Yates, i.	0.05 Rubrika: Premiere 0.15 Nanizanki: Samurai,	1976, r. Gianni Martussi, i. Marc Porel)	20.00 Vesti: TMC News 20.30 Nadaljevanka: Potere
oiune ui vita, 8.30 Una famiglia americana, 9.30 General
]n Hospital
u.35 Kvizi: Cantando cantan-L?' 11-15 Tuttinfamiglia, 1—00 Bis, 12.35 II pranzo e servito, 13.30 Čari ge-mtori, 14.15 Gioco delle
15	ne C0PPie
Nan.: La časa nella pra-
16	5n 16 05 VVebster
u Kvizi: Doppio slalom, 17.20 Cest la vie, 17.50 OK! II prezzo e giusto!, 18.55 II gioco dei nove, 19.45 Tra moglie e mari-
20.30 Film; Troppo forte (kom., It. 1985, r. Carlo Verdone, i. Carlo Verdo-
IgSSSffilL,
variete: Maurizio Cono,- rtanzo show n Rubrika: Premiere
Nan.: Sulle strade della valifornia, 1.45 Sceriffo aNew York
7.30 Nan.: Lou Grant, 8.20 II Santo, 9.20 Adam 12 9.50 Film: Piccolo alpino (pust., It. 1940, r. Greste Biancoli, i. Elio Sannan-gelo)
11.30	Nan.: Cannon, 12.30 Agenzia Rockford
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Film: Leon Morin, prete (dram., Fr. 1961, r. J. P. Melville, i. Jean-Paul Belmondo)
17.00	Nanizanki: II profumo del successo, 18.00 New York, New York
19.00	Aktualno: Dentro la no-tizia
19.30	Nan.: Gli intoccabili
20.30	Film: Le piogge di Ran-chipur (dram., ZDA 1955, r. Jean Negulesco, i. Lana Turner, Richard Burton)
22.30	Aktualno: Biografije -Lana Turner
22.40 Aktualno: Ciak, 23.20 Dentro la notizia
Kate Nelligan)
1.15 Star Trek
ITALIA 1
ODEON
7.15	Risanke
8.15	Nan.: Strega per amore,
8.45	La piccola grande Neli, 9.15 Supervicky,
9.45	Flipper, 10.10 La donna bionica, 11.05 Tarzan, 12.00 Riptide
12.50 Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke
14.00	Variete: Smile
14.30	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.05	Tečaj angleščine
15.30	Nan.:FamilyTies
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.30	Nanizanke: Magnum P.I., 19.30 Happy Days, 19.55 Arriva Cristina
20.25 Variete: Striscia la notizia
20.35 Nanizanki: Cingue ragazze e un miliardario, 22.35 Cin Cin
23.05	Variete: Megasalvishow 23.20 Glasbena oddaja: Rock
targato Italia
8.00	Risanke
9.00	Nad.: II segreto di Jolanda, 10.00 Agua viva
10.30	Kviz: La spesa in vacan-za
11.30	Nad.: Aguaviva
11.30	Kviz: La spesa in vacan-za
11.35 Nanizanka: VVanted
12.00	Risanka
13.00	Otroški variete: Sugar, vmes risanke
13.55 Nanizanka: Rituals, nato nad. Maria
15.15 Nan.: La mamma e sem-pre la mamma
15.45 Sugar... (2. del)
18.30	Variete: Video Raider
19.00	Filmske novosti
19.30	Variete: Benny Hill Show
20.00	Nanizanka: Biancaneve a Beverly Hills
20.30	Film: Milano... difender-si o morire (krim., It.
22.30 Film: Una bella gover-nante di colore (erot., It. 1976, r. Luigi Russo, i. Ines Pellegrini)
0.30 Filmske novosti 1.00 Nočni spored
22.15 Dok.: Skrivnosti 22.45 Vesti: TMC News 23.00 Športne vesti
TELEFRIULI
TMC
11.00
12.00
12.45
13.30
14.00
14.30
15.00
16.00
17.40
18.45
19.15
Nanizanka: Ai confini deli'Arizona Nadaljevanka: Doppio imbroglio
Rubrika: Ogledalo življenja
Vesti: TMC News Športne vesti Glas. odd.: Clip Clip Nan.: Batman, 15.30 Qu-artieri alti
Film: Divieto d'amare (kom., ZDA 1959, r. David Miller, i. David Ni-ven, Mitzi Gaynor) Rubrika: Tv donna Dok.: Natura amica Rubrika: Ogledalo življenja
13.30
14.30
15.30
16.30 18.15
19.00
19.30
20.00 21.00
23.00
23.30
24.00
Nanizanki: II mio amico Bottoni, 14.00 Le isole perdute
Nadaljevanka: Cuori nella tempesta Rubrika: Parola mia Glas. odd.: Musič box Nadaljevanka: Accadde ad Ankara Dnevnik
Rubrika: Dan za dnem Športna rubrika Košarka: Fantoni-lrge Dnevnik Dražba
Inf. oddaja: News
TELE 4
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30 Dogodki in odmevi 23.45 Dogodki in odmevi
Alojzij Bunc, dolinski učitelj, prvi tajnik in duša kulturnega življenja v Dolini
Dolinski mešani pevski zbor z dirigentom Josipom Pangercem 1. 1902
Kljub zgodovinskim virom, ki navajajo uradno rojstvo dolinskega Bralnega in pevskega društva pičlo leto po taboru, sta pojem in pomen le-tega zelo tesno spojena s pomenom in vsebino kulturnega društva. Proslavljanje obletnice tabora pomeni tako obenem tudi slovesno priložnost za društveno delovanje.
Vse proslave, še posebno tiste, ki so se v Dolini zvrstile ob okroglih obletnicah, so se tako navezovale na oba pomembna dogodka. Ob 25-letnici tabora je bila velika svečanost z razvitjem društvenega prapora. Kdaj se je dolinsko društvo poimenovalo po Valentinu Vodniku, točno ne vemo. Zdi pa se, da je bila dolinska kulturna organizacija že na začetku tega stoletja poznana z imenom Društvo Valentin Vodnik.
Prvi predsednik je bil dolinski dekan Jurij Jan, nadučitelj Alojzij Bunc pa je bil prvi tajnik. Društvo je prirejalo takrat tradicionalne besede, veselice, predpustne prireditve in poletne nastope, ob vseh teh priložnostih so nastopali tudi pevci in igralci. S svojimi dejavnostmi se je predstavljalo na številnih prireditvah, predvsem po okoliških vaseh, pa tudi na pomembnejših kulturnih manifestacijah. Takratne kronike poročajo med drugim, kako je 6. avgusta 1882, ob prihodu nadvojvode Karla Ludvika v Milje, močan pevski zbor dolinski prepeval lepe slovenske pesmi.
Za takratne čase je bilo delovanje dolinskega Bralnega in pevskega društva zelo pestro. Poleg zbora je bila aktivna predvsem dramska skupina. Proti koncu leta 1907 pa so začeli nastopati tudi tamburaši.
Društvo je s svojim delovanjem vztrajno kljubovalo težkim preizkušnjam, ki jih je krojil potek zgodovinskih dogodkov. Kot v vseh podobnih organizacijah je seveda tudi dolinsko društvo spoznalo otožne čase mrtvila, zato pa so bili ugodni trenutki še toliko bolj polni in doživeti. Velik kulturno-prosvet-ni razmah je Dolina doživela tik po drugi svetovni vojni. Že 28. avgusta 1945 je bil občni zbor, na katerem so domačini soglasno sklenili, da se ponovno obnovi prosvetno društvo Valentin Vodnik. Postalo naj bi osrednja organizacija v vasi.
Težki vojni časi pa so pustili za seboj neizbrisne sledove tudi v
mišljenju posameznih ljudi. V vasi je prišlo do nekakšnega ceplenje-nja in postopoma je društvo izgubilo vlogo osrednje organizacije. Na žalost to globoko občutimo še v današnjih časih: posredno ali neposredno ta pomanjkljivost pogosto prihaja na dan pri društvenem delovanju in pri skromni udeležbi posameznikov. Ne nazadnje pa lahko s kančkom grenkobe opazimo, kako dolge sence preteklosti še vedno neprijetno vplivajo na prepotrebno celovitost vaške duše. Na vsesplošno krizo, ki jo v večji ali manjši meri doživljajo naše kulturne organizacije, brez dvoma vplivajo hitri ritmi sodobnosti. Človek vse manj svojega prostega časa posveča kulturi in se tako (morda nezavedno) odreka pomembnemu viru duhovnega bogatenja. Gotovo je trpno sprejemanje manj naporno: pomislimo le na televizijo. Mimo tega ugotavljanja pa bi vseeno bilo lepo, ko bi- si položili roko na srce in se vsaj malo zamislili. Nekaj globljega nas vendarle navezuje na skupne korenine, pa naj bo to vaški običaj, šega, navada ali kulturna dediščina. Kakorkoli že, vežeta nas predvsem skupni spomin na preteklost in zavest o neklonljivem klubovanju manjšinski usodi.
Pri vsem tem ima kulturno bogastvo izredno pomembno vlogo. In v široki mavrici možnosti ima tudi delo v kulturnem društvu neprecenljivo vrednost. Posebno v trenutku, ko se narodnostno tkivo tudi na vasi zgublja v vrtincu stoterih vplivov in ko se človek lagodno prepušča najlažjemu.
KD Valentin Vodnik si utira pot v nelahkem iskanju novih kulturnih smernic. Veliko pozornosti posveča predvsem vzgoji mladih, saj si brez njih ne moremo zamisliti svežine in prožnosti. Obenem se dolinsko društvo zavzema za novosti tudi v še tako tradicionalni dejavnosti, kot je zborovsko petje. Moški pevski zbor, ki je kakovostno zrasel pod tridesetletnim vodstvom domačina Ignacija Ote, doživlja sedaj novo obdobje z dirigentom Bogdanom Kraljem. Najpomembnejša letna prireditev KD Valentin Vodnik pa so nedvomno Junijski večeri, na katerih se vsakič zvrstijo ugledni predstavniki glasbenega, likovnega in literarnega' sveta.
■ olinski tabor je nedvomno za-j znamoval zgodovino primor-M skih Slovencev. Množično ■■ ^ ljudsko zborovanje, ki ga je tržaško politično društvo Edinost sklicalo 27. oktobra 1878 v Dolini, je bilo zadnje v seriji teh slovenskih velikih prireditev. Na ta dan se je v Dolino podala presenetljivo številna množica zavednih Slovencev in Hrvatov: baje jih je bilo okoli deset tisoč. (Čeprav ne moremo mimo dejstva, da si takratni poročevalci glede števila udeležencev niso edini, velja poudariti skoro neverjetne ražlike v omenjenih številih. Medtem ko italijanski časopisi omejujejo število tudi na tristo, so nekateri slovenski poročevalci prešteli v Dolini celo deset tisoč narodno čutečih udeležencev.) Kakorkoli že, prihajali so iz bližnje in daljne okolice, s Tržaškega in z Goriškega, iz kraških in istrskih predelov.
Tabor v Dolini je bil namenjen predvsem istrskim jako zapuščenim Slovanom, tako ugotavlja pisec v goriški Soči tik pred slavnim dolinskim dogodkom. In res je imel ta tabor izreden, skorajda nepričakovani odmev, kot navdušeno poroča tudi Edinost, glasilo istoimenskega slovenskega političnega društva tržaške okolice. Prireditev, ki je bila po številu udeležencev tako velika in po sprejetih sklepih tako pomembna, ni pritegnila pozornosti le domačega javnega mnenja v sosednji Istri in na Goriškem, temveč je našla odmev tudi v osrednjih slovenskih časopisih: predvsem v liberalnem Slovenskem narodu, nekoliko manj v klerikalnem Slovencu in celo v pretežno gospodarskih Bleiweisovih Novicah. Seveda sta dolinskemu taboru, tako z napovedmi kot s poročili in komentarji, posvetili največ prostora prav Edinost in Soča. Vsi slovenski pisci pa so si bili edini, da gre za nadvse pomemben dogodek s posebnimi posledicami v narodnopolitičnem delovanju primorskih Slovencev in Istranov. O dolinskem taboru so s posebnim poudarkom poročali še krajevni nemški časopisi, med drugim je izvirno poročilo o taboru 28. oktobra 1878 objavil tudi Triester Zei-tung, ki podrobno opisuje potek svečanosti in pohvalno poudarja, da je bil tabor ljudsko slavje v najboljšem pomenu besede. Tržaško italijansko časopisje pa ni takoj izčrpno poročalo o prireditvi. Med zapisi, ki so se iz teh krogov pojavili vsaj nekaj dni pozneje, izstopa predvsem izzivalna vsebina krajšega članka na straneh tržaškega dnevnika Indipen-dente, v katerem kronist označuje udeležence kot hrvaško-slovenske agitatorje, ozmerja pa jih 2 besedami poveri idioti, sobillati da un parroco, da un maestrun-colo di scuola, da uno scaccino e da un paio di capofacchini. Odpor do tabora v Dolini je izrazil tudi tržaški dnevnik II Cittadino, ki se v prvi vrsti spotika ob izčrpno in pohvalno poročanje nemškega Triester Zeitung. Med hrvaškimi časopisi se je o dogodku razpisala predvsem Naša sloga, ki se ni omejila le na kroniko, temveč je v nekem poznejšem članku tudi odgovorila na polemično pisanje tržaškega II Cittadino.
Tabor v Dolini je po svoje posebnost, saj je zaživel po dolgih sedmih letih prekinitve podobnih prireditev na Slovenskem. Na tabor v bližini Trsta so pomislili že tri leta pred tem, in sicer na občnem zboru društva Edinost. Po prvem slovenskem taboru v Ljutomeru, 9. avgusta 1868, se je zvrstilo še devetnajst podobnih množičnih zborovanj. Že na začetku 70. let je vlada Potockega začela prepovedovati te slovenske politične shode, češ da bi njihova slovanska vsebina lahko vzbujala sovraštvo med narodi, ustvarjala nezaupanje v vlado in vnašala nemir med ljudstvom. Tabor v Dolini je bil torej nekakšna izjema.
Izbira te breške vasi ni bila naključna. Društvo Edinost, glavni pobudnik in organizator zborovanja, je v tem letu prevzelo vlogo političnega društva za Istro.
Ta predel je bil močno izpostavljen iredentističnemu gibanju iz Trsta in Kopra. Dolina, zemljepisno del Istre, je v tistem času bila upravno odvisna od Kopra. Ne nazadnje pa se je prav v tistih letih začel izraziteje prebujati narodni čut med prebivalci okolice Trsta.
Zamisel o taboru je bila dokončno zasnovana v prvih dneh oktobra 1878, zborovanje pa je bilo napovedano za zadnje dni istega meseca. Časa za priprave res ni bilo veliko, kot med drugim poroča Slovenski narod, pa je bilo na slavnostni dan vse nared in domačini so si upravičeno lahko zaslužili pohvalo, da zmorejo neverjetne stvari napraviti. Med vaškimi osebnostmi, ki so sodelovale s prireditelji, izstopajo predvsem dolinski dekan Jurij Jan, nadžupan Ivan Lovriha in nadučitelj Alojzij Bunc. Iz takratnih kronik zvemo tudi, da je priprave hudo oviralo neugodno vreme. Kljub temu je bila vas v pravem času okrašena s tisočerimi
Že dolgih 116 let
nenehnega
truda
Kamnita piramida na Tabdrju še dano '^minja na znameniti dogodek, ki je leta 1878 zelo razgibal slovensko in hrvaško narodno gibanje na Tržaškem in v Istri. Vzklilo je kulturno seme, ki še danes živi v podobi vaškega društva
Damiana Ota
zastavicami, postavljen je bil imeniten oder, praznično vzdušje pa so napovedovali že kresovi, ki so na predvečer zagoreli v okolici, in vaška godba, ki je po vasi igrala koračnice.
V popoldanskih urah se je nebo zjasnilo in zborovanje se je nemoteno začelo. Pravi uvod v ta dogodek je bil že proglas, ki so ga kot uvodnik z naslovom Tabor v Dolini objavili številni tedanji slovenski časopisi in se je pomenljivo začenjal z nagovorom Bratje Južni Slo-
vani! Popoldne je na prostoru
sredi v*j
ečan J"
kar mrgolelo ljudi, zlasti lep in s^e bil oder. Takega odra še ni irnej-loVel'' tabor, je tedaj poročal dopisnik ^^toi skega naroda. Slavnost je otvoril st, Dolenc, podpredsednik društva B gji-Spregovoril je v imenu predsedni ^ nosti, Ivana Nabergoja, ki se je 9? najU-kot državni poslanec mudil na ^Q\go.c V svojem pozdravnem govoru je . sC poudaril, kako pomenljivi in v gS]apci tabori zato, ker po njih zvedo P

Svobodn,nHe-/a,Ve n-------- -----
Qv Ž! Poslnn ^rzavi 50 toki shodi po-so So	za postopanje„•
i o So	vodilo za postopanje;
„ °ris> svojih vjadi' ki skrbno pazi v^korT °,lh Novljanom.
PtM*50 Vsebhf Dolenc omenja južnoslo-% Stavljal ^ e9a tabora! ki naj bi ^SQhi0 (ejQ cefek našega spojenja v
VŽ Pa ni^7^itVi južnoslovanskih na-°t bi lahv6ne*a tako revolucionar-^V^^ko na prvi pogled mislili.
Prav tako kot že leta 1848 zasnovana Zedinjena Slovenija in kot poznejše miselne struje v slovenskih čitalnicah je bil tudi taborniški trenutek prežet s precejšnjo politično zadržanostjo. Slovenci so sicer zahtevali svoje pravice, zahtevali so posebno državo, slovenske šole, enakopravnost slovenskega jezika in še marsikaj, vse zahteve pa naj bi uresničili v znamenju poštene legalne poti, pretežno pod okriljem habsburške monarhije.
Nič čudnega ni torej, če je bila prva
Bežni pogled v pestro in zanimivo pn °st vasi ob vznožju Malega Krasa
Dolina: vas s prozornim i^m in bogato zgodovino
O etimološkem izvoru imena Dolina ni veliko dvomov: od vsega začetka je o tem odločala predvsem zemljepisna lega vasi. Ko jo prof. Merku omenja v seznamu imen naših krajev, pravi, da je ime te slovenske vasi prozorno. Prav iz tega neposrednega poimenovanja pa sklepa, da spada Dolina med zelo stara slovenska naselja, zelo verjetno prav med tista, ki so nastala v prvih stoletjih po naselitvi Slovencev na današnjih tleh. Samo ime pa še ni dovolj, da bi točno določili čas nastanka vasi.
Današnje uradno ime San Dorligo del-la Valle ni staro: določil ga je Kraljevi dekret št. 800 z dne 29. marca 1923. Pred tem je bila v rabi le imenska oblika Dolina. V nekaterih zapisih iz poznega srednjega veka srečamo latinski prevod Vallis, ob tem še variante, ki to vas poimenujejo po vaškem zavetniku, sv. Urhu, včasih celo po zabreškem Muho-vem gradu. Pri tem poimenovanju pa nastaja dvom, če se pisec nanaša na današnjo vas Dolina ali na brežansko dolino.
Dolina je bila dolga stoletja cerkveni, politično-upravni in kulturni center Brega in širše okolice. O Dolini in njeni zgodovini se je veliko ohranilo predvsem v izjemno bogatem arhivskem gradivu dolinskega župnišča, naj starejše ohranjene listine segajo do leta 1550. O prazgodovini tega kraja pa pričajo tudi nekatera arheološka odkritja. Zdi se, da so v bronasti dobi živela v teh krajih plemena Histrov in Japadov, pozneje, v železni dobi pa plemena Keltov. Sledove
Ob letošnh jubileju
Proslavljanje 110-letni^e^ ^/^^ljeY^a ^aškega kulturnega društva se bo začelo v peJe.. «0 v i	„ a se v s°boto 26.
novembra. Vse se bo °^vjJ ^asa j ^°lini hu* 9ledališča France
ložljivih prostorov pa ni.	Vodnik za vsak
večji kulturni dogodek nuj	® dahšča, kar seveda
jubilej je namreč kot td bo [vi ^ Va.ra*stava 2?stYeno delovanje. Uvodni trenutek praznov _ p6vs %. entin y ana Magajne. Pri otvoritvi bo sodeloval otr ^jO s .a, 'ih koncer?^’ Pe*kova prire-astoi,	naUaiievala ob _ vratLi# m.	c®rtom MPZ Valentin
ditev se Vodnik
: bo nadaljevala oo ■ KraVtu
dramska uprizoritev teksta	ju„J;s‘ak° mimo beži. Z
venski
'^,k,rSn
MPZ Valentin Sovomik bo znani slo_ pa ne bo tudi
režijo Marka Sosiča -- up r»- f] Stane Raztresen, Drago Goruj^ ,flgi
Cnn/lilt C 3 m 11G13	>
Nataša Sancin, Samuela
mon'kar Aleksi Jercog!
o tej prisotnosti ostankih gradišč.
našli Pre'
dvsei"
laniviii yiauwu	čini štCOA
V drugem stoletju pred nas jih so v te kraje prišli Rimljani pivahJ® vojsko prisvojili. V času s^0]®®v0d, so Rimljani zgradili znani	ene9
med drugim zbiral vodo u
ti* S° 2ačeh ^^h 'zv'rov- V šestem dj^krajšj j,te krale prodirati Slo-hU čaSa vladi Longobardov pa te>fc-4tsPada°aPOdovali Franki Dolin*
Franki. Dolina * ie^nske“ \gr°fijo Istra' ki je bila 4 teh on, h' njen vojvoda Ivan Pustosenih zemljah začel
naseljevati Slovane.
Dolina in sosednji kraji so doživeli še vpliv italskih vladarjev, sledilo je skoraj tisočletno obdobje nemške nadvlade. Vas so pustošile številne vojne, predvsem med Trstom in Benetkami, saj je meja potekala v bližnini. Leta 1797 so se prvič pojavili Francozi. Po njihovem umiku so Dolino in ostale breške vasi priključili istrski deželi, Avstrija je tako vladala vse do prihoda Italije leta 1918. Po petih letih je dolinska občina postala del tržaške pokrajine.
Dolina je že skoraj dve stoletji sedež občinske uprave, in sicer po zaslugi Francozov, ki so pri nas uvedli občinsko ureditev. Dolinska občina je nastala na ozemlju Socerbskega gradu. V raznih obdobjih se je njeno območje širilo oz. krčilo in cepilo v številne manjše občine. V istrski deželni zbor, h kateremu je pod avstrijsko vlado spadala tudi Dolina, je bil leta 1904 izvoljen tudi domačin Josip Pangerc.
Dolinska župnija je bila svoj čas ena najstarejših na Slovenskem. Dolina je tako že zgodaj postala sedež obsežne župnije, ki se je na začetku 13. stoletja raztezala od istrske Čičarije do Vremske doline, poleg današnjega Brega je obsegala še del vzhodnega Krasa. Zaradi prikupne lege in rodovitnih tal je imel tu stalno pristavo tržaški škof.
Danes je Dolina prijetna in živahna breška vas, ki še posebno sugestivno zaživi ob vsakoletnem pomladnem običaju majence...
točka na dnevnem redu dolinskega tabora prav adresa vernosti in vdanosti cesarju.
Mimo gole vsebine je ta izjava pomembna že zato, ker jo je januarja naslednjega leta ponesla na Dunaj posebna delegacija. Državna poslanca Nabergoja in Viteziča ter dolinskega dekana Jana je sprejel sam cesar. Le-ta je izrazil svojo radost ob očitni izjavi vdanosti vseh, ki so se zbrali na dolinskem taboru.
Po podpredsedniku Dolencu je dolinski tabor pozdravil vladni predstavnik vitez Jettmar, cesarsko kraljevi okr. komisar v Kopru. V svojih besedah je na prvem južnoslovanskem taboru zagotovil, da bo vlada podpirala kolikor mogoče vse hvale vredne namere in želje. In dodal je še, kako so dobri Slovenci tudi dobri Avstrijci in da taki hočete tudi ostati.
Goriška Soča je ob tem skeptično komentirala, ali je bilo kaj zrnja v njem ali le prazne besede.
Druga je bila na vrsti točka o pospeševanju gmotnega in duhovnega blagostanja slovenskega naroda. Najprej je spregovoril Trobec, posestnik od Sv. Ivana. Ob koncu je med drugim dodal, naj visoka vlada, ako želi blagostanje našemu narodu, predlaga in dela na to, da zadobimo zasluženo zedinjeno Slovenijo.
Nato je spet spregovoril Dolenc. Prejšnjo resolucijo je utemeljeval s političnega in državnopravnega stališča. Med drugim je predlagal federalistično preureditev avstrijskega cesarstva. V okviru tega naj bi se izoblikovale večje dežele ali državne skupine po narodnostnem načelu. Ena od teh naj bi bila tudi Slovenija ali Ilirija. Tudi sam je ob koncu govora predlagal resolucijo, in sicer da naši narodni zastopniki v deželnih in državnem zboru po izgledu narodnih poslancev kranjskih pri vsaki dani jim priliki odločno tirjajo zedinjenje vseh slovenskih pokrajin z Istro vred v eno samo politično in administrativno celoto in naj še zastopniki drugih Slovanov v Avstriji edino na to delajo, da se Avstrija uže kmalo preustroji v federalistično državo.
Resolucijo so vsi sprejeli z navdušenim vzklikanjem.
Sledila je točka o povzdigu šolstva na Primorskem in v Istri. Spregovorila sta Peter Peršič iz Kastva, predstavnik hr-vaško-slovenskega prebivalstva Istre, in Ljudevit Viljčevič, znani dubrovniški književnik. Prvi se je zaustavil predvsem pri podrobnejši analizi šolstva na tem območju in pri ugotavljanju nepravične porazdelitve šolskih ustanov med tu živečim prebivalstvom. Na koncu je predlagal vrsto ukrepov, s katerimi naj bi izboljšali tedanji šolski sistem, posebej pa je poudaril važnost pouka v materinščini. Viljevič je na dolinskem taboru nastopil zelo vzneseno, kot se pač za književnika spodobi. Njegov govor je bil tako prežet z rodoljubnostjo, da je v hipu navdušil vse prisotne.
Kot zadnji govornik se je predstavil Goričan Klažar, ki je spregovoril o pogozdovanju Krasa. Kljub osnovni gospodarski tematiki pa je bil njegov poseg tudi politično obarvan. Poudaril je namreč, da bi razdelitev srenj skih zemljišč posameznim lastnikom pripomoglo k hitrejši pozelenitvi Krasa, kot vsi drugi umetni poskusi, ki vladi zaman ustvarjajo le velike stroške.
Dolinski tabor je zaključilo glasno petje. Mnogi so začeli odhajati proti domu, veliko pa jih je do poznega večera ostalo v Dolini, kjer so po gostilnah nazdravljali uspehu prireditve.
Navdušenje je bilo tolikšno, da so kmalu že začeli razmišljati na slovesno proslavo prve obletnice tabora. Do tega pa je prišlo šele leta 1881, ko so na kraju, kjer je bil na dan tabora oder, odkrili spomenik. Slovesnosti se je spet udeležilo veliko število ljudi, tako da so o tem poročali kot o drugem dolinskem taboru.
Tabor je postal osnova za nadaljnje delo. Najvidnejši in še danes najotiplji-vejši dokaz tega je nedvomno kulturna , organizacija, ki je zrasla prav iz globoke narodove duše. Ustanovni občni zbor Bralnega in pevskega društva, predhodnika današnjega KD Valentin Vodnik, je bil 23. marca 1879, prvi društveni pravilnik pa so podpisali 1. aprila istega leta. Glavna pobudnika sta bila dolinski dekan Jurij Jan in nadučitelj Alojzij Bunc, ki sta dolgo let bila tudi predsednik oz. tajnik novonastalega društva. Poglavitna društvena dejavnost je že takrat bilo petje. Iz tedanjih kronik namreč izvemo, da je dolinski pevski zbor že leta 1869 nastopal na taboru v Vižmarjih. Prvi zborovodja je bil nadučitelj Alojzij Bunc, v začetku leta 1883 pa ga je zamenjal domačin Jože Pangerc, ki je večkrat bil tudi društveni predsednik.
Pogled na Dolino leta 1953
(Foto Magajna)
D^IIZD BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE
DLIKd tržaška kreditna banka
AGENCIJA
DOMJO
Domjo 227
Tel. (040) 831131
(2fCrStLLtYC\,
Dolina pri Trstu 40 - Tel. 228116, 228186
Odlična postrežba ob porokah, krstih, birmah in drugih praznikih REZERVACIJE ZA BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE Možnost prenočišča
Bazar Dolina
Dolina 40 - Tel. 228186
TOBAKARNA - PARFUMERIJA - IGRAČE - BOMBONIERE SPOMINKI - PISARNIŠKI IN FOTO ARTIKLI
A VTOKAROSERIJA
OTA
Klavdij
DOLINA 446
Tel. 228359
ŽENSKA - MOŠKA - OTROŠKA KONFEKCIJA, PERILO IN DROBNARIJE
Edvinu
DOLINA 24
KEMIČNA ČISTILNICA
Bazovica - Ul. Gruden
Dolina 190
waum,A.s.
IMPORT - EXPORT
Dolina 190
Tel. (040) 228530-228012 Telex: 460142 VVILMA I
©(jraseLc
Trgovina gostinske opreme in strojev za pekarne in slaščičarne
DOLINA 61 Ul. Flavia 94
Tel. 228190 Tel. 823274
GOSTILNA
"Pri Občini”
Tatjana in Evgen
DOLINA 268	Tel. 228497
ZASTEKLITVE IZ ALUMINIJA
e termični rez
v	m kombinacija
lesa in aluminija
DOLINA 348 (TS)
Žerjal Luciano & sinovi
Tel. (040) 228201
Optimizem na občnem zboru združenja API
Drobno gospodarstvo se uspešno izvija iz recesije prejšnjih let
Iz osemdesetih v devetdeseta leta -primerjava dveh obdobij. Pod tem geslom se je odvijal občni zbor združenja malih industrijcev (API), v petek zvečer v pokrajinski sejni dvorani. In ker je govor o primerjavi, velja takoj zapisati uvodno misel iz poročila predsednika združenja API za Goriško, Gianfranca Maruccia De Marca: splošno stanje v industrijskem sektorju se že nekaj let stalno izboljšuje in je položaj danes bistveno drugačen, kakor pred štirimi ali petimi leti. Proces inovacije in prestrukturiranja sicer še ni zaključen (do zdaj je zajel kakih šestdeset odstotkov industrijskih podjetij), vendar s stvarnim optimizmom lahko pričakujemo spremembe, ki jih bo na tržišče vnesla še večja gospodarska integracija v začetku devetdesetih let.
Maruccio De Marco je v svoji podrobni analizi gospodarskih gibanj poudaril, da je bil najpomembnejši vzvod za prenovo industrijskega sektorja na Goriškem paket Altissimo, poleg seve-
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE - GORICA
CECILIJAMA ’88
30. revija goriških pevskih zborov ob sodelovanju zborov iz Furlanije-Julijske krajine, Slovenije in Koroške.
Gorica - Deželni avditorij
Danes, 20. novembra 1988, ob 16.00
da možnosti in ugodnosti Goriškega sklada in drugih pobud na deželnem nivoju. Prvi stvarni pokazatelj spremenjenega stanja je drastično znižanje nezaposlenosti. Z novimi gospodarskimi pobudami in posodabljanjem struktur so samo v drobnem gospodarstvu odprli okrog štiristo novih delovnih mest.
Glede nadaljnjega razvoja industrijske dejavnosti pa bo odločilnega pomena, kakšno usmeritev bo zavzela Dežela. Položaj se je sicer izboljšal in se izboljšuje, vendar potrebuje gospodarstvo, zlasti v vidu tesnejše gospodarske integracije devetdesetih let še zmeraj družbeno pomoč.
Maruccio De Marco je naglasil, kako se je zlasti drobno gospodarstvo dovolj elastično znalo prilagoditi novim potrebam tržišča. Vprašanje je, kako se ustrezno pripraviti na izziv, ki ga prinaša leto 1992. Predsednik API meni, da bo treba največ naporov vlagati ne toliko v materialne strukture, ampak za znanstvene raziskave, stalno strokovno usposabljanje kadrov, organiziranje sodobnega vodenja administracije in drugih služb, uvajanje čiste tehnologije.
Udeležence skupščine sta pozdravila goriški župan Scarano in predsednik pokrajine Crisci, daljša posega, po poročilu De Marca, pa sta imela dežel-
ni predsednik združenja Renzo Bit in deželni odbornik za industrijo Ferruc-cio Saro. Slednji je opozoril, da so današnje razmere v mnogočem podobne tistim v začetku šestdesetih let. Prišlo bo do nujnih sprememb, do prestrukturiranja. Gre pa za procese, ki so neizbežni. So to pa procesi, ki se jim zlasti manjša industrijska podjetja hitro prilagajajo. Saro je zagotovil, da na Deželi z največjo pozornostjo in odgovornostjo - te dni pripravljajo finančni proračun za prihodnje leto - skušajo najti ustrezne odgovore.
Francesco Rosolen podlegel poškodbam
Včeraj popoldne je v tržaški splošni bolnišnici na Katinari podlegel poškodbam 70-letni Francesco Rosolen iz Gorice, bivajoč v -Ul. Garzarolli 143. Priletni Goričan je bil preteklo sredo žrtev prometne nesreče, ki se je pripetila v nočni urah v neposredni bližini doma za ostarele A. Culot pri Lečniku. Ponesrečenca so takoj prepeljali v tržaško bolnišnico, saj so goriški zdravniki ugotovili, da je bilo njegovo zdravstveno stanje zelo hudo. Kot smo že pred dnevi poročali, preiskava o poteku nesreče še ni bila zaključena in obstaja še vrsta nejasnosti.
V Novi Gorici so včeraj odprli šolo za izvozni marketing
Sodelovanje slovenskih in danskih strokovnjakov
Včeraj je bila v prostorih Izobraževalnega centra Iskra Delta v Novi Gorici slovesna predstavitev in otvoritev specialističnega tečaja iz izvoznega marketinga. Tečaj organira ekonomska fakulteta Borisa Kidriča iz Ljubljane v sodelovanju s FUHU Eksportskolen iz Koben-havna (Danska) na pobudo Izvršnega sveta Skupščine občine Nova Gorica.
Kot je na uvodni slovesnosti dejal podpredsednik Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije dr. Boris Frlec, je v sedanjem času potrebno dvigniti znanje na vseh ravneh. Le s funkcionalnim izobraževanjem za trženje bo mogoče s trdim delom dobiti izhod iz sedanjega kritičnega obdobja. Namen te šole, je med drugim dejal, je nuditi posameznikom način, kako izrabiti trenutno še neizkoriščeno osebno kreativnost v poslovanju.
Šola za dopolnilno marketinško izobraževanje bo torej priložnost, da se gospodarski operaterji izučijo, kako pravilno in predvsem uspešno poslovati v vse ostrejših pogojih na tržišču. Kot smo uvodoma že povedali, bo ljubljanski ekonomski fakulteti priskočila na pomoč tudi specializirana danska šola FUHU. V Novi Gorici bodo namreč predavali tudi profesorji s te visoke šole.
Tečaj je razdeljen na osem delov, vsak pa bo trajal devet dni. Med enim in drugim delom bo dvomesečni presledek, zato bo prva skupina tečajnikov -šteje petindvajset kandidatov - zaključila svoje izpopolnjevanje spomladi leta
Pobuda javnega večnamenskega kulturnega centra
Srečanje s C. Zlobcem in A. Bressanom
V Gorici viden 2. program RTV Ljubljana
Ljubljanska televizija že dolgo let nudi gledalcem v osrčju Slovenije poleg prvega tudi drugi program. V teku je obogatitev tega programa, ki mu nameravajo dati predvsem regionalni značaj, poleg tega predvajajo tudi programe drugih jugoslovanskih televizijskih postaj. Doslej tega programa na Primorskem nismo videli.
Vsaj na Goriškem je sedaj to možno, kajti pred kratkim so na Skalnici (Sv. gori) postavili pretvornik. Gre za kanal s številko 23. Na RTV Ljubljana so nam zagotovili, tehnična služba nam je zagotovila, da je sprejem brezhiben na območju Solkana in Nove Gorice. Zaradi tega je čisto razumljivo, da bi moral biti sprejem brezhiben tudi v Gorici in vsej njeni okolici.
Devetakova, Zlobec in Bressan na srečanju v Tržiču
(foto Klemše)
Javni večnamenski kulturni center iz Ronk je v okviru programa srečanj in izmenjav med kulturnimi delavci in ustvarjalci ob meji pripravil zanimivo srečanje s pesnikom in prevajalcem Cirilom Zlobcem in slovenistom, Ar-naldom Bressanom.
Prireditev je bila v petek zvečer, v dvorani Palaveneto v Tržiču, uvedla
STUDIO OTTAVIANI
V SODELOVANJU Z
ZLATARNO BRATINA
F. Bratina & C. sne
Korzo del Popolo 28 - TRŽIČ (GO)
razstavlja svoje srebrne in zlate izdelke
19., 20. in 21. novembra
v SAM HOTELU
Tržič - Ul. Cosulich 3
Razstava je odprta
danes, nedelja, 20. nov.
neprekinjeno od 9. do 19. ure Vstop prost.
pa jo je predsednica posvetovalne komisije za vprašanja slovenske narodnostne skupnosti, Aleksandra Devetak.
Predstavila je Cirila Zlobca in Ar-nalda Bressana ter posebej opozorila na dragocenost njunega dosedanjega dela. Bressan je med drugim italijanskemu bralcu odkril Cankarja, prikazal bogat izbor slovenske poezije, poskrbel za številne strokovne članke.
KUTTBNI
DOM
Sicer pa sta Bressan in Zlobec sama spregovorila o njunem delu na področju spoznavanja in posredovanja slovenske literature italijanskemu bralcu in seveda obratno. Najprej je spregovoril o Zlobčevem prevajalskem delu Arnaldo Bressan. »Zlobec mi je bil v spodbudo in pomoč tudi pri mojem prevajalskem delu slovenskih tekstov v italijanščino«. V drugem delu večera pa je Zlobec na zelo neposreden način orisal svojo življenjsko pot in odnos do italijanske literature in italijanskega sveta nasploh.
Pojasnil je, kako čudno se sliši, da je zanimanje za slovensko književnost in kulturo naletelo na zanimanje in obrodilo konkreten uspeh najprej na Siciliji, medtem ko v krajih na stičišču še zmeraj menda ni pravega posluha za to, čeprav se tudi tu vendarle stvari spreminjajo. »Preko Tilmenta ni predsodkov, na stvari gledajo z drugačnega kota,« je potrdil Bressan.
Prijetno srečanje se je zaključilo z branjem poezij in prevodov in pa s krajšo in zanimivo diskusijo, v kateri so prednjačila vprašanja o povezanosti med kulturo in politiko in o trenutnem družbenem in političnem dogajanju v Sloveniji in Jugoslaviji.
Škoda, da odziv občinstva ni bil takšen kakor so pobudniki pričakovali.
Unifax in COAM
vabita na večer jazz glasbe Nastopil bo
JIMMY OWENS QUARTET
Jimmy Owens, Giulio Capiozzo, Andrea Allione, Roberto Prever
V soboto, 26. novembra, v Kulturnem domu v Gorici ob 21. uri.
PAHOR - LESNINA
INDUSTRIJA IN TRGOVINA Z LESOM, GRADBENIM MATERIALOM IN OPEČNIMI IZDELKI
•	furnirji
•	lameliran les
•	les za tlakovanje
•	ladijski pod
S iverne plošče S bilameliran les
•	lesene stenske obloge
•	izdelava po naročilu
TRŽIČ — Ul. S. Polo 155 — Tel. 0481/410542
1990. Ob zaključku tečaja pa bo vsak udeleženec opravil tudi zaključno nalogo, na osnovi katere bo istočasno preje diplomo danske šole. Celoten študij Je izrazito praktično osnovan, saj vključuje tudi obravnavo oziroma proučevanje zunanjetrgovinskega poslovanja v organizacijah združenega dela, iz katerih pohajajo slušatelji. Tečajniki se bodo naučili tudi poslovne angleščine.
Na včerajšnji otvoritvi sta spregovorila tudi dekan ekonomske fakultete Borisa Kidriča iz Ljubljane dr. Ivan Ribnikar, ki je med drugim slovesno otvoril novo šolo, in ravnatelj danske šole FUHU dr. Jens Birkendal Greli.
Jutri se sestane občinski svet
Jutri ob 18.30 se bo sestal goriški občinski svet. Na dnevnem redu so nekatere zanimive točke, kot npr. ratifikac1!1 odloka o namakalnem sistemu v Stan-drežu in o izpeljavi popravil za posodobitev goriškega vodovodnega omrežja-V primeru, da svetu ne bo uspelo pre°i čiti vseh točk, se bodo svetovalci sestati še v torek ob isti uri.
razstave
V Kulturnem domu je do 28. novembr odprta razstava slik akademskega slikarja Andreja Jemca. Ogled razstave je ob oe-lavnikih od 10. do 12. ure in od 16.30 d
18.30.
včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada v tednu od 13. 11. do 19. 11. 1988
RODILI SO SE: Angelo Stellin, Elisabet-ta Konjedic, Marco Palumbo, Eleonora Marega, Daniele Coletta, Anastasia Pad° van, Giulia Blasig, Serena Vescovi, Claudi Redivo.
UMRLI SO: 70-letna upokojenka Armd Puia, 83-letna gospodinja Rina Simeoni v • Bellini, 89-letna upokojenka Justina Klanj scek, 87-letna gospodinja Rita Corgnali, ° letni upokojenec Francesco Damato, 88-1® ni Bruno Kren, 82-letna gospodinja AM Filiputti, 54-letni upokojenec Bruno Turca 56-letni kmet Renato Battistutta, 87-letn gospodinja Dionisia Bressan por. Rizzat -67-letni upokojenec Femando Pozzar, 7 letna upokojenka Štefanija Kosmina.
OKLICI: trgovec Ruggero Levacovig j® bolničarka Annamaria Braida, delavec L renzo Di Biaggio in delavka Laura Cod maz, profesor Paolo Cocetta in profesor! Miriam Brodani.	.. „
POROČILI SO SE: delavec Andrea Mi" in študentka Patrizia Comelli, brezpose Paolo Alonzi in gospodinja Lucia Bibi kmet Jožef Bajt in profesorica Nataša b
razna obvestila
Občinska uprava v Doberdobu sPor° V da bo danes ob 11. uri v občinski .N niči sestanek z vodilnimi funkcionarji zorcija CAFO glede težav v oskrbi z in glede možnosti za odpravo le teh.
Društvo upokojencev javlja, da bo nes 1. avtobus za martinovanje v Aju°v ni odpeljal ob 14. uri s Travnika, m gostilne Primožič v Drev. XX. septem skozi Podgoro in Štandrež; 2. avtobus ^ odpeljal ob 14.00 iz Sovodenj in ustav Štandrežu.
kino
Gorica
CORSO 15.30-22.00 »La partita«.
VERDI 16.00-22.00 »Danko«.
VITTORIA 16.00-22.00 »La bionda e la beS tia 2«. Prep. mladini pod 18. letom-
Tržič
COMUNALE 15.30-20.30 »II Redi«. Prepovedan mladini pod tom.
EKCELSIOR 14.00-22.00 »II principe cere moglie«.
Nova Gorica
SOČA 16.00 »Hudičev sin«, 18.00-20-0° »Fantazist«.
DESKLE 17.00-19.30 »In mladi umirajo ulici«.
DEŽURNA LEKARNA V G°^SL Tavasani - Korzo Italia 10 - tel. £ DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČ Rismondo - Ul. Toti 52 - tel. 410701.
pogrebi
TJ
Jutri v Gorici ob 11. Uri Dion^i® Barj^o por. Rizzati iz splošne bolnišnic	k iz
pokopališče, ob 13.30 Natale K ^ j^pa-splošne bolnišnice v cerkev m na p lišče v Števerjanu.
Berite
»Novi Matajur«
Preurejanje toponomastike v sovodenjski občini
Prednost domačim ledinskim imenom Poimenovanje ulice po E. Rusjanu
Komisija za preureditev toponomas-ike v sovodenjski občini, ki je bila menovana pred kratkim, je že pričela z delom. V nekaj mesecih naj bi na-mreč, v sodelovanju s predstavniki kulturnih, športnih in drugih društev ter organizacij v posameznih krajih, Vdelala predlog za preureditev toponomastike v občini, ki bo nato pred-razprave v občinskem svetu.
Komisijo sestavljajo trije predstavniki občinske uprave, oziroma občinskega sveta (odbornik Vlado Klemše ter svetovalca Marjan Tomšič in Branko Černič) ter predstavniki društev in organizacij v posameznih krajih.
Načrt preureditve toponomastike obsega dva sklopa vprašanj, kakor so e poudarili med razpravo ob imeno-vanju komisije. Prvi cilj je vsekakor odprava, oziroma preimenovanje nekaterih imen ulic, ki so danes povsem anahronistična in ki so ostalina mračnega obdobja med vojnama. Drugi cilj
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sporoča, da odpade sestanek, ki je bil napovedan za jutri, 21. t. m., na Vrhu.
izvira iz potrebe po smotrnejši topono-mastični ureditvi območij, ki so bila v zadnjem obdobju pozidana in kjer obstoječa ureditev ustvarja več težav kakor koristi.
Prva seja toponomastične komisije je bila namenjena evidentiranju predlogov za preureditev toponomastike na območju Rupe. Z imenom — doslej ga namreč ni — naj bi točno opredelili skupino hiš ob državni cesti, območje ob letališču ter na Štradalti.
V Rupi naj bi preimenovali eno ulico (Xidias) ter poimenovali nekatere odseke. Evidentiranih je bilo kakih deset predlogov. Po mnenju komisije, naj bi pri preureditvi toponomastike upoštevali predvsem značilna ledinska imena. Dan je bil tudi predlog, da bi eno od ulic v Rupi ali na območju bliže letališču poimenovali po prvem slovenskem letalcu Edvardu Rusjanu. Morda pa bi se dalo katero od ulic poimenovati tudi po zaslužnih domačinih. Zadeva je vsekakor predmet razprave. Komisija je bila soglasna v ugotovitvi, da je treba ob preurejanju toponomastike vsekakor imeti pred očmi tudi praktični vidik. Ne bi bilo namreč prav, če bi s preureditvijo povzročili še večjo zmedo in težave.
V prihodnjih tednih bo komisija vzela v poštev predloge za preureditev toponomastike v drugih krajih občine.
Športniki za Mali
Košarkarji San Benedetta, nogometaši Pro Gorizie in hokejisti kluba Menta Piu bodo tudi letos sodelovali na dobrodelni manifestaciji v podporo dejavnostim misijonskega centra v državi Mali. Na srečanju s pokrajinskim odbornikom za šport Francom Visinti-nom so se predstavniki športnih klubov dogovorili o poteku prireditve, Nogometaši in košarkarji se bodo pomerili v odbojki, ekipa San Benedetta bo nato proti hokejistom igrala mali nogomet, Menta Piti in Pro Gorizia pa se bosta končno pomerili na košarkarskem igrišču. Izkupiček dobrodelnega večera bodo namenili izkopu vodnjakov v Maliju, ki naj bi omilili posledice suše v tej afriški državi. Športnoza-bavna dobrodelna manifestacija bo predvidoma v drugi polovici meseca decembra.
Stanovanjska zadruga Cankar začenja drugi gradbeni poseg
INTERVENTO FiNANZIATO CON COMTRS8UTO FRE /
COSTRUZiONE Dl N°5*3 ALLOGGI A SCHERA IZGRADNJA 5*3 VRSTNIH HIŠ
»NC. EDILIZIA N” DEL	COMUNE Dl GORIZIA
PROGETTO
Arch. CEJ GIUSEPPE - GORIZIA
NAČRT
CALCOLl CA
STATIČNI IZRAČUNI ln9-TACCHE0 SERGIO-GORIZIA
DIREZ. LAV.
Arch. CEJ GIUSEPPE - GORIZIA
VODSTVO DEL
IMPRESA
PODJETJE
BENEDIL SPA - CIVIDALE

l		-ATS 1	jp	. i 1 i •>	£//: /
	K2s|jj|		P/	ilppf 5	
(Foto Marinčič)
Stanovanjska zadruga Ivan Cankar bo v kratkem pričela z novo gradnjo. V Drevoredu 20. septembra bodo zgradili osem vrstnih hiš. V primerjavi z izgradnjo sklopa vrstnih hiš v Pevmi, je tokrat članom zadruge uspelo zagotoviti si financiranje preko rotacijskega sklada FRIE. Bodoči lastniki bodo prejeli po približno sto milijonov lir posojila po zelo ugodnih pogojih. Vsak novi gospodar bo to posojilo začel izplačevati šele po zaključku gradbenih del, posojilo pa bo v celoti izplačal v 25 letih s štiri odstotno letno obrestno mero. Letne obresti se lahko odbijejo od prijave dohodkov. Zadruga načrtuje v prihodnjem obdobju še nekaj novih gradbenih posegov. Podrobnejše informacije nudijo interesentom na sedežu zadruge, oziroma tudi po telenu 31120.
Avstrijski podkancler Mock ceni prizadevanja za mir
Avstrijski podkancler in minister za Zunanje zadev dr. Alois Mock se je te s pismom goriškemu županu dr. . caranu zahvalil za izredno gostoljubje m prijaznost in za pobudo o skupni komemoraciji padlih vojakov v prvi vetovni vojni. "Posebej cenim pleme-,lte namene, ki jih je župan izrekel z esedami, da je treba sodelovati za graditev združene Evrope", piše v pis-j avstrijski podkancler, ki obenem reka priznanje za pobudo, ki je pri-, a iz Gorice in ki predstavlja pomem-®n doprinos k utrjevanju in nadal-Av^ .razviianiu odnosov med Italijo in
Goriški župan je dr. Mocku že odgovoril ter v pismu posebej naglasil, a je pobuda o skupni komemoraciji v Prvi svetovni vojni padlih vojakov na-tela na široko odobravanje prebival-
stva in da je obenem razkrila skupno hotenje in želje po trajnem miru in sodelovanju med dvema narodoma.
Dr. Alois Mock se je udeležil skupne spominske slovesnosti v Gorici, v nedeljo, 23. oktobra. Takrat je skupaj z ministrom Santuzem, predsednikom deželne vlade Biasuttijem in številnimi predstavniki civilnih in vojaških oblasti položil venec v kostnici na Os--lavju.
Kakor smo že ob tej priložnosti izčrpno poročali, se je komemorativne slovesnosti, poleg častne straže oddelka italijanske vojske, udeležil tudi vod avstrijske vojske.
V ponedeljek, 24. oktobra, pa je bilo v Gorici mednarodno zasedanje zgodovinarjev o razvoju italijansko-av-strijskih odnosov v obdobju 1918-1988.
Srečanje-pogovor z dr. Ljubom Bavconom
Temeljne človekove pravice v praksi
Dr. Ljubo Bavcon (foto Marinčič)
Mladinski odbor SKGZ je predsino-či začel ciklus srečanj na temo Slovenija v Jugoslaviji v letu 1988 z zelo zanimivim razgovorom o spoštovanju temeljnih človekovih pravic v Jugoslaviji danes. Gost večera je bil dr. Ljubo Bavcon, predsednik sveta za varstvo človekovih pravic pri republiški konferenci SZDL, sicer pa docent kazenskega prava na Ljubljanski univerzi. Spremljala sta ga tajnik sveta Vojko Volk in članica predsedstva SZDL Slovenije Darja Lavtižar.
»Nisem politik, sem izvedenec za kazensko pravo,« je začel prof. Bavcon in s tem takoj opredelil ne samo osebno vlogo, pač pa tudi delovanje sveta za človekove pravice. Za razliko od Bavčarjevega Odbora za človekove pravice, ki nastopa kot izrazito politič-
na organizacija (»in prav je, da je tako, saj vnaša nov veter v slovensko politiko,« je ugotovil Bavcon), je 29-članski svet za človekove pravice po svoji zasnovi in delovanju bolj soroden organizacijam kot so Amnesty internatio-nal in nešteto drugih po svetu, ki se ne spuščajo v poltične spopade, pač pa opozarjajo na kršitve človekovih pravic, na norme, ki jih dopuščajo, na primere zlorabe oblasti in seveda postavljajo predloge za odpravo vseh tovrstnih krivic.
»Od načina spoštovanja človekovih pravic odvisi podoba novega socializma,« je dejal dr. Bavcon, »ki se mora otresti svoje osnovne napake: namreč te, da je doslej skušal onemogočati možnosti preverjanja osnovnih tez in tako ubral pot totalitarzima. Odtod izhaja vrsta paradoksov, kot na primer ta, da je bila razprava o smrti kazni "protisocialistična", pa čeprav bi moralo biti vsakomur jasno, da je smrtna kazen nekaj, kar ne gre skupaj s socializmom.«
Dr. Bavcon je povedal, da se je šele pred poldrugim mesecem uradno ustanovljeni svet ukvarjal z že več kot sto individualnimi primeri, seveda pa obravnaval probleme v zvezi z ljubljanskim procesom in primerom Bogataj. Osnovali so podskupine za vprašanja mednarodnega, kazenskega, ustavnega prava, za svobodo vesti, za varstvo pravic ljudi v odnosih do organov državne uprave in tudi v delovnih organizacijah, za širjenje idej o varstvu človekovih pravic.
Precej zavzeto je prof. Bavcon še govoril o potrebi po odpravi zloglas-
nega člena 133 kazenskega zakonika, ki kaznuje izražanje mnenj zoper državo in njeno ureditev. Gre za izraz ideologije, ki bi hotela vse obvladovati in vse nadzorovati, kar seveda ne gre skupaj s pravno, demokratično državo. To je danes v Sloveniji jasno, drugod po Jugoslaviji še ne. Sicer pa je prav, da se pojavljajo konflikti, vsaka normalna demokratična družba je konfliktna. Vprašanje je le, če se bodo v Jugoslaviji konflikti reševali z noži ali na kulturen, demokratičen način.
Bogatemu prikazu je sledila vrsta vprašanj in posegov, predvsem okrog ljubljanskega procesa, tajnega dokumenta v središču razprave, izvajanja kazni in drugih aktualnih vprašanj. Čeprav živimo na robu slovenskega naroda, je današnje dogajanje v Sloveniji in neustavljiv proces demokratizacije, ki so ga sprožili predvsem mladi -kot je uvodoma poudaril predsednik mladinskega odbora SKGZ Boris Peric - v središču pozornosti tudi pri nas. Tovrstna srečanja s protagonisti slovenskega dogajanja so zato dragocena priložnost za črpanje neposrednih informacij, za objektivnejšo presojo in oblikovanje mnenj. Zato je takih srečanj želeti čimveč.
prispevki
Ob 7. obletnici smrti Franca Devetaka z Vrha, daruje žena Milenka z družino 30 tisoč lir za Kulturni in športni center Danica, 30 tisoč lir za sekcijo VZPI-ANPI, 30 tisoč lir za balinarski klub Danica in 30 tisoč lir za sekcijo krvodajalcev v Sovodnjah.
Verena Buzzi je za Sklad M. Čuk darovala 100 tisoč lir, Dijaškemu domu v Gorici 100 tisoč lir.
Za Zeleni križ so v razne namene darovali: osebje drugega medicinskega oddelka goriške splošne bolnišnice 30 tisoč, družine Marino Clansig, Maria Braidotti, Armando Rametti, Gior-gio Urdini, Silvestri, Cesare Brumat 100 tisoč, družine Zei, Furlan, Blasco, Spano 50 tisoč, Amalia Kovacevich 600 tisoč, Carlotta Kovacevich 600 tisoč, svetovalska skupina in tajnik občinskega odbora KD iz Gorice 180 tisoč.
Za združenje Pionieri Volontari del Soccorso so v razne namene darovali: Antonio Cauzer 15 tisoč, Adelina Leban 80 tisoč, Adelma Marcuzzi 5 tisoč, Luigia Spessot 40 tisoč, Aurora Zilli 60 tisoč, Igino Toso 5 tisoč, Riccardo Radovan 10 tisoč, Giovanni Zorzenon 50 tisoč, Liliana Azzarello 50 tisoč, Anna Ricciardi 50 tisoč, Elsa Battello 5 tisoč, Papež, Sfiligoj, Bellandini, Gerin, Ro-gantini, Venturini, Gorchia, Zeani, Pe-sarino, Magnarin, Cosatto, Costelli, Gismano, Brandolin, Feliciano, Cera-gioli, Slemitz, Iacumin in Mughelli 142 tisoč, Maria Michielutti 50 tisoč.
Združenju alkoholikov na zdravljenju so v razne namene darovali: Enza Gandolf 1 milijon, podjetje Bertazzo 465 tisoč.
Gojenci in osebje Dijaškega doma v Gorici se javno zahvaljujejo kmečkemu društvu iz Štan-dreža, kije ob praznovanju Martina tudi letos darovalo večjo količino zelenjave.
7. obletnica Kulturnega doma
•2^|jkL	Celovečerni koncert ansambla narodnozabavne
glasbe
Lojze Slak
iz Ljubljane
v petek,' 25. novembra, ob 20.30 v KULTURNEM DOMU V GORICI
Predprodaja vstopnic v uradu Kulturnega doma (tel. 33288).
KULTURNI
DOM
M
V goriškem Kulturnem domu v ponedeljek, 21. novembra,
ob 20.30
VTISI V DIAPOZITIVIH
Brazilija, andske dežele, Filipini, Afrika
Posredujejo: M. Klanjšček, S. Lutman, R. Butkovič, R. Petejan, M. Jarc, I. Sirk , I. Juren in E. Gergolet.
Prireditelj večera SMReKK
Tudi v Benetkah pozornost do slovenskega arhitekta
Jože Plečnik na laguni
Benetke, ki so že leta 1983 počastile Jožeta Plečnika s simpozijem na fakulteti za arhitekturo — priredil ga je arhitekt Semerani — so v soboto sprejele veliko potujočo razstavo slovenskega umetnika, katero so si v zadnjih dveh letih ogledali že v Parizu, Barceloni, Madridu, Karlsruheju, Milanu in drugih evropskih mestih. Benetke so namreč zadnja točka Plečnikove uspešne turneje po Evropi (v Milanu je razstavo obiskalo več tisoč ljudi), prihodnje leto pa jo bodo ponesli v New York in v druga mesta Združenih držav Amerike.
Po pariškem futurističnem Centru Georges Pompidou, kjer se je razstava rodila pod nadzorstvom ravnatelja tamkajšnjega centra za industrijsko ustvarjalnost Francoisa Burkhardta, dunajskega arhitekta Borisa Podrecce, Damjana Prelovška in Lojzeta Gostiše, in po arhitektonski čistosti milanske palače Permanente, so Plečnika predstavili v razkošni beneški palači Scuola Grande San Giovanni Evangelista. Razstava, ki so jo tokrat priredili v sodelovanju z Deželo Venelo, Centrom za industrijsko ustvarjalnost Georges Pompidou, Socialistično republiko Slovenijo, Kulturnim centrom za mednarodno sodobno umetnost Rocca Borro-meo in s fakulteto za arhitekturo Univerze v Benetkah, je tudi tokrat spremenila svoj videz. Arhitekt Boris Podrecča jo je namreč prilagodil beneški laguni, beneškemu vodne-
kviril v bogato
asketsko vizijo
slovenskega arhitekta, pa beneška razstava bolj poudarja njegovo razkošnost. Tintoretto ve freske terjajo od obiskovalca sicer večjo pozornost kot gole stene milanske palače Permanente, vendar se Plečnikovi nabožni predmeti, a tudi
Cerkev sv. Frančiška v Šiški
mu obzorju, predvsem pa jo je uspešno uol okrašene in poslikane prostore beneške šole. Če je milanska razstava bolj poudarjala
uporabni predmeti (zlasti stoli), dobro usklajujejo z razkošno nabožnostjo beneške slikarije in arhitekture. Pritlično sobo z nizkim stropom in na morski površini je Podrecca uredil kot ladijski prostor in na ta način ustvaril harmonijo z naravnimi značilnostmi okolja, v katerem so razstavili Plečnikove stvaritve. Prav tako pa je ustvaril tudi sozvočje med vitkimi in golimi stebri in visokimi Plečnikovimi svečniki, medtem ko je majhna stranska kapela postala prava izložba za njegove kelihe.
Vodni element, ki postane pravzaprav vezni element vse razstave, pa je močno prisoten tudi v zgornjem delu razstave, kjer so na ogled lesene strukture Tromostovja, pokopališča na Žalah in maketa slovenskega parlamenta ter panoji s fotografijami in načrti (razstavljeni so tudi v spodnjih prostorih).
Plečnikova razstava v Benetkah je sicer v duhu srednjeevropskega prostora. Razen tega, da je Plečnik izredno ljubil Benetke in njene neoklasicistične palače iz začetka 18. stoletja ter da je v Benetkah večkrat iskal navdih za svojo arhitekturo, pa je ohranilo mesto na lagunah tudi velike duhovne in kulturne sorodnosti z Dunajem, z mestom, kjer se je Plečnik šolal. Plečnikova razstava v Benetkah predstavlja torej, kot je ob otvoritvi dejal Boris Podrecca, tretje žarišče v tem kulturnem trikotniku, ki povezuje Benetke, Dunaj in sedaj še Slovenijo. »V Benetkah in na Dunaju je več stoletij vladalo podobno "lascivno" kulturno ozračje,« je dejal Podrecca, »ki se je na Dunaju v prvem povojnem obdobju korenito spremenilo, saj je Dunaj bil več let popolnoma "rdeč", tako politično kot kulturno (ljudske gradnje v Karl Marxhofu npr., op. ur.). Plečnik se je izšolal v tem mestu, ki še vedno velja za "experimentum mundi", in je nato uveljavil neko regionalistično kulturo, ki ni periferič-na, a je širša od današnjih dogem. Plečnik je bil namreč sposoben interpretirati vse stile s svojo močno osebnostjo, ne da bi pri tem ustvaril neki brezokusen esperanto. Na ta način nam je dal inštrumente, s katerimi lahko polemiziramo z našim obdobjem, ki nas sili k temu, da hočemo poskusiti vse in vse zavreči.«
Če je Plečnikova razstava vezni člen pri predstavljanju srednjeevropske kulture, ki ni samo nemška, ampak večna-rodna, pa ima v Benetkah tudi politični pomen, ker pomeni izziv za bodoče skupno delovanje na nekdanjem srednjeevropskem ozemlju, ki mu z modernim izrazom pravimo Alpe-Jadran. »Z nestrpnostjo smo čakali na to razstavo,« je ob otvoritvi dejal predsednik Dežele Venelo Carlo Bernini, »ker predstavlja lepo vabilo k mednarodnemu sodelovanju, kakršnega zmorejo samo umetniki. Delovna skupnost Alpe-Jadran je namreč zelo pomembna in resna zadeva, ni samo klub, v katerem se zbirajo prijatelji, ker ima svoje korenine v skupni preteklosti, v kateri smo si bili med seboj različni, vendar sorodni. Naša izkušnja predstavlja pomemben doprinos k širši evropski perspektivi. Plečnik je eden od motorjev te bodoče in izredno civilne perspektive.«
Razstava bo odprta do 17. decembra vsak dan od 10. do 12.30 ter od 15.30 do 19. ure.
BARBARA GRUDEN
V četrtek v TK Galeriji
Razstava Janeza Brnika
V TK Galeriji bodo v četrtek odprli razstavo Janeza Bernika, enega najuglednejših slovenskih, jugoslovanskih in evropskih slikarjev. To bo tudi eden izmed viškov v sezoni naše galerije, ki skuša dajati mestu čim bolj kakovostno »likovno podobo«
Ob zaključku Tedna domačega filma v Celju
Nespodbudna podoba slovenske kinematografije
Inšpektor Rozman (Jožef Ropoša) v filmu Remington
Slovenski film je na Tednu domačega filma v Celju od 8. do 15. novembra doživel svojo celovito predstavitev in razgalil pred občinstvom vse svoje letošnje dosežke in tudi napake. Celjani so odločili, da so "najlepši'1 izmed vseh mladinski filmi ter dodelili svojega Celjskega viteza Poletju v školjki 2 Tuga Štiglica, tik za njega pa so postavili Majo in vesoljčka Janeta Kavčiča ter Cisto pravega gusarja Antona Tomašiča. Ob tem, da so filmi "za odrasle" vključno z Re-mingtonom Damjana Kozoleta, bili deležni manj navdušenega sprejetja, se uspešnost TDF in odzivnost slovenskih filmov "za odrasle" na njem meri prvenstveno po zvestobi mestnih in okrajnih gledalcev, ki so kljub osipu presegli številko 30 tisoč. Seveda gre v to številko všteti prisotnosti na projekcijah ostalih jugoslovanskih filmov. Namen organizatorjev je namreč bil vedno ta, da se letna proizvodnja slovenskih filmov netekmovalno in kvantativno enakovredno sooči z izborom ostalih iz Jugoslavije. Rezultat letošnjega tekmovalnega stika na
Puljskem festivalu pa je pomenil itak že velik neuspeh slovenskega filma.
Vendar, daleč od tega, da bi pripisovali nagradam kako odločilno funkcijo, ne moremo preko ugotovitve, da
so v Celju zlate nagrade "Metod Badjura" prejeli filmi, od katerih je Odpadnik Boža Šprajca (nagrada za režijo celovečerca) v proizvodnji VIBE filma, Remington (nagrada kolektivnemu avtorskemu delu) "alternativna" ŠKUC-ova proizvodnja, Novomeška pomlad Filipa Robarja-Dorina (nagrada za kratki film) pa v produkciji Filmskih in gledaliških alternativ iz Novega mesta ('figa") in RTV Ljubljana. Salomonska odločitev žirije je s tem zadovoljila sveže ambicije, ne da bi pri tem oškodovala "uradnega" producenta.
V resnici je v slovenskih filmskih krogih čutiti nelagodje, ki prihaja na dan tudi v izjavi predsednika Društva slovenskih filmskih delavcev Mirka Lipužiča. V zvezi z nujnostjo, da se dotrajana tehnična baza slovenskega filma obnovi, med drugim pravi: »Čakanja je bilo dovolj in očitno je, da bomo morali odreagirati sami. Četudi z ustanovitvijo novega podjetja.« (Teleks, 17. 11. 88)
Nova filmska podjetja torej kot gobe po dežju? Samostojen filmski delavec Filip Robar-Dorin pravi, da konkurenca izostruje, sam pa se v načrtih tudi ne ozira na filmske plane in dolžine. Hodi svojo pot, ki je sicer polna težav. Je nekakšen zavetnik "alternativcev", e-motion filma torej,
f	čigar film pa je resnici na ljubo več
j	obljubljal kot je na koncu prepričal.
Režiserjeva taktirka je bila predvsem I šibka v vodenju igralcev, nesporno pa je, da obvladuje film neka pritajena lirična atmosfera, ki jo lahko skupaj z dobrim scenarijem štejemo za najizrazitejši avtorski dosežek mladega režiserja Damjana Kozoleta.
VIBA film seveda hodi svojo pot in se naslanja predvsem na preizkušene avtorje. Najboljši celovečerec je bil v razmerju na svoje skromne ambicije verjetno Maja in vesoljček Janeta Kavčiča, zgodba za najmlajše, ki pa ni brez zanimivosti tudi za starejše. Na žalost ni še bil dostopen Kavarna Astoria Jožeta Pogačnika, najnovejši proizvod VIBE filma. Šprajčev Odpadnik (posameznik proti pokvarjeni tovarniški kliki propade, a njegova ideja vzklije) pa je primer tipičnega "slovenskega filma", če pod to sintagmo razumemo film poudarjene vsebine, film družbene, moralne in nacionalne relevantnosti.
Celjsko občinstvo pozitivno reagira na vsebinske izzive in doživlja film kot delo, ki ima v sebi poleg razumljive pripovedi tudi družbeno pomembne poante (npr. P.S.). Ne tako v Ljubljani, kjer ima sedaj Odpadnik rahel obisk, kljub precejšnjemu reklamnemu naporu. Takim zahtevam je ustregla tudi bogata paleta kulturnih srečanj na različne teme. Zanimiva je bila med drugim tista o tabujih v jugoslovanskih filmih, za katere je hrvaški režiser Krtso Papič, puljski nagrajenec, dejal, da so "predvsem ideološki, izvirajo pa iz socrealističnega koncepta umetnosti, ki zahteva, da umetnik služi politiki. Največji tabu pri nas je povedati zgodbo, tako kot jo sam čutiš." Hrvaški rešiser Rajko Grlič pa se je znesel nad sistemom, v katerem ni nobenih pravil igre, "zato si je tabuje mogoče vedno znova izmišljati ali stare prikrojevati". Sicer pa je bilo slišati na nekem srečanju z avtorji glas, da pač ne moremo govoriti o sociologiji, politiki, ideologiji filma, medtem ko ni mogoče gledati filmov na dinozavrskih aparatih. Sem pa seveda spada vprašanje celotne slovenske filmske distribucije in dotrajane kinematografske mreže.
ALEŠ DOKTORIČ

POHIŠTVO
TRST - Ul. Flavia 53 Tel.: 826644
ZARADI OBNOVITVE RAZSTAVE
nudimo od 20 /o do 50 /o
POPUSTA
PRI
KUHINJSKEM POHIŠTVU
3000 m2 razstavnega prostora LASTNO PARKIRIŠČE
V ljubljanski Kinoteki bo jutri stekel že štirinajsti pregled novega sovjetskega filma. Njegov aktualni vrh bo vsekakor film Aleksandra Askoljkova Komisarka, ki je dvajset let preždel v »bunkerju« in dočakal navdušen sprejem na berlinskem mednarodnem festivalu.
Predstave filmov bodo ob 21. uri.
Štirideset let
Moderne galerije
Slovenci smo pred štiridesetimi le1* dobili svoj osrednji muzej likovne umetnosti dvajsetega stoletja, ko J začela v novem poslopju pred vhodom v ljubljanski Tivoli delovati Moderna galerija. Stavbo je projektiral arhitek Edvard Ravnikar in njena sodobna, svetla arhitektura že štiri desetletij
pomeni stičišče najpomembnejšeg
dogajanja v novejši slovenski likovn^ umetnosti. Moderna galerija kot nad onalna ustanova zbira, preučuje 1 razstavlja umetniška dela. Hrbtenic njenega dela pomeni stalna zbirk ' pregled del najpomembnejših skih likovnikov našega stoletja. ^ njej pa so še samostojne in skupin®
razstave do monografskih predstavite tistih umetnikov, ki so vplivali na ra voj in uveljavitev novih slogov in kovnih smeri. Vsekakor ne gre Prezrta ti izjemno pomembne vloge, ki j° institucija izpolnjuje s priprava mednarodnih grafičnih bienalov, ki pripomogli k mednarodnemu slove galerije in naše sodobne umetnosti- ^
Ob štiridesetletnici so v Kulturnem formacijskem centru Križanke v L) ljani pripravili manjšo dokumenta ^ razstavo, ki s fotografijami in chu9ne gradivom priča o dejavnosti Nloae . galerije. Publikacije, plakati, kata časopisni članki in drugo nam oStaVe spomin na vse pomembnejše raZS teJn in kulturne dogodke, ki so se v Q času pojavili v galeriji. Ni j. „hrati malo. V osnovni fond so uspeli z več kot šest tisoč likovnih del ra nih zvrsti.	niav-
Ob vsem tem pa se z razstavo P^aIJj lja še neko drugo sporočilo, ki le ja prijetno. Galerija namreč opozarj •	.
je njena osnovna dejavnost zarad K storske utesnjenosti že močno og na. Ob večjih razstavah romajo ^ poje, podobno kot v narodni 9 dela iz stalne zbirke in toje.itevV škoda. Moderna galerija vidi re ^ nadzidavi svojega poslopja. Ar anjo, Ravnikar je že pripravil načrte vendar denarja zaenkrat še nl: ,njco ostaja odprto za slovensko Pres . nje že kar dolgo časa aktualno vpra . razstavišča, ki bi razbremenilo	se.
no in narodno galerijo stalnega p pa ljevanja umetnin v depoje in na Ujpi še nekaj bi omogočili vse ®teY', ječ -obiskovalcem, ki prihajajo od če bi si že prišli ogledat kak	•_
membno razstavo, bi si ob njej a£o merjavo lahko ogledali tudi umetnost v stalni zbirki.
IZTOK PREMRL*
PRIMORSKI DNEVNIK — 20. novembra 1988	ZB FBZ VCdrilO □ stran 15
V čakalnici
Jože Petelin
s Rdečelaska v kotu je mirno pletla, plešec Kanrasto srajco se je z rokama na hrbtu ^Prehajal sem ter tja, našminkana tovarišica izrazom pariške dame je imela luknjo v togavici natanko nad levim kolenom, diša-t Po salicilnem alkoholu (dvoprocen-nem)- Ura je bil deset dopoldne.
Ostala očem nepomembna množica je oo sedela in brala domače in malo manj kaf1^6 revile in stripe. V ambulantno častnico je prijazno pomladno^ sonce lilo bj,0!6 vsako leto enake žarke. Čakalnica je Pravzaprav dolg umazan hodnik, zlizan I , tlsoč nog, tako da je čakajoči študent Koj pomislil na finančno stanje našega noravstva, ki je bolehno, če že ne resno bol-
si R° hodniku je pridrobila prsata medicin-s a sestra s skodelicami na pladnju in se Pretno zmuznila v eno od ordinacij.
»Prva malica,« je svečano oznanil plešec v karirasti srajci.
0 V^kalnica se je polnila in polnila, vrata ainacij pa so bila za slabe pol ure neprava kot grajski zidovi.
»Grem pa še jaz na kavo,« se je odločil pQf.s.ec- »Saj smo vendar enakopravni, kru-Lebksnamollaudan!«
g Jedtem je prijurišala še ena sestra, z ve-e astnim ozadjem je skoraj pometla s pačili1, se nrso pravočasno stisnili dovolj k u- V rokah so se ji perverzno, hkrati z
mogočnim oprsjem, zibale s prosojnim papirjem pokrite kremne rezine.
»Zdaj bo pa malice kmalu konec, že nosijo desert,« je zbranim raportiral plešec, ki vseeno ni odšel na kavo.
»Madona, a spet štrajkajo,« je zarobantil dedec s kravato, ki je vstopil v čakalnico.
»kdo,« je zanimalo rdečelasko, ki je za trenutek prenehala plesti.
»Kdo? Dohtarji menda,« je zakrulil dedec s takim glasom, da se je rdečelaska še bolj stisnila v kot.
Nobena stvar ne traja večno, zato so se vrata ordinacije, pred katero je bila največja gneča, nekako čudežno odprla.
»Podbevšek,« je pisnila sestra.
»Podbevšek, to ste vi,« je dregnila našminkana tovarišica z izrazom pariške
dame svojega soseda, ki je neusmiljeno kinkal.
»No, bo kaj, Podbevšek,« je v cis-molu zapela sestra.
»Ha,« je rignil Podbevšek, »če sem jaz čakal tri ure, boste pa še vi dve minutki!« In je šel na wc.
Potem se je začel direndaj. Sestre so jadrno galopirale sem ter tja. V rokah so nosile pladnje s kofetki, ena od njih celo injekcijo! Trije študentje v kotu so se nesmrtno zabavali z ugibanjem, katera sestra ima največje, katera najkrajši, katera najbolj živahno in katera skoraj z vsakim. Rdečelaska je ob glasnem komentiranju nakajkrat glasno za-kašljala, a ni nič pomagalo.
Dan se je že začel umikati večeru, sonce je lilo čedalje šibkejše žarke, čakalnica pa je bila še vedno polna.
Dedec s kravato, ki je prišel med zadnjimi, je vsem naglas povedal, da ima vsega dosti in da gre. »Bula na vratu, zaradi katere sem prišel, mi je popolnoma splahnela. Zgleda, da sem zdrav!«
Hip za njim je odšel bradat študent, očitno mlad pisec, saj je povedal:
»Ko mi zmanjka snovi za humoreske, grem za en dan v kakšno ambulantno čakalnico. Pa naberem snovi za pol leta!«
Rdečelaska v kotu je mirno pletla, plešec s karirasto srajco se je z rokama na hrbtu sprehajal sem in tja, našminkana tovarišica z izrazom pariške dame je imela luknjo v nogavici natanko nad levim kolenom, dišalo je po znoju. Ura je bila devetnajst.
OVEN (21.3.-19.4.)
' I |	— VI IN DELO:
Čaka vas zanimiv ■ in prijeten teden. Vam u Prijazne zvezde v . bodo v pomoč pri vsa-rJn delu. Z lahkoto boste kos Odtmarn' ste si jih zadali, hm); 0 se vam bo nekaj novih 2, dosti za uresničitev vaših bost Sreda in sobota vam .sta precej manj naklonjeni. jKjJde so manjše sitnosti. VI te uRUGI: V soboto obvladaj-2y°te razpoloženje in izo-ri J1 se, boste prepiru. Ugodna eva bosta četrtek in petek.
v M BIK (20.4.-20.5.) —
VI IN DELO: Obe-f J ta se vam precej zanimiv in karseda km-;	prijeten teden. Iz-
v J ■ 6 ugodno priložnost, ki pa™ l.o bodo ponudile zvezde.
...ceUnja je možnost veselih
Jjuecenj. Brez pravega raz-kl^a-S1 delate skrbi. Dokaj na-nri	bodo zvezde rojenim
možrnj ?° 28' 4- Precejšnja je IN	ugodnih novosti. VI
u^ PBUGI: Bodite nekoliko n. j.l zaupljivi do nekaterih rek ^ Ugodna dneva bosta to-
^	^ DVOJČKA (21.5.-
I I 20.6.) — VI IN
I DELO: Napoved je za vas kar precej ugodna. Zvezde bodo zelo pozitivno vplivale na potek dogodkov in na vaše počutje. Srečne okoliščine bodo botrovale uresničitvi nekaterih načrtov. Posebno ugodno stojijo zvezde rojenim od 21. do 26. 5. Ponedeljek in torek vam bosta za spoznanje manj naklonjena. VI IN DRUGI: Naredite vse za to, da boste v pomoč prijatelju. Ugodna dneva bosta četrtek in petek.
_ RAK (21.6.-21.7.) —
( ) N VI IN DELO: Obe-ta se vam prijeten teden. Pri delu se vam bo marsikaj obrnilo na bolje. Izkoristite Merkurja in Venero, ki sta vam naklonjena, za najpomembnejše načrte. Sreda vam prinese nekaj ugodnih novosti. To je primeren čas za nove pobude in načrte. Nedelja in ponedeljek vam bosta manj naklonjena. VI IN DRUGI: V ljubezni se vam bo kar lepo godilo. Ugodna dneva bosta torek in sreda.
LEV (22.7.-22.8.) —
VI IN DELO: Te-JL m den bo sicer ugo-^ den, vendar obstaja tudi nevarnost neprijetnih zapletov ali sitnosti v prvih dneh tedna. Bodite pozorni in ne zamudite lepe priložnosti, ki se vam bo ponudila v zadnjih dneh tedna. Precej uspešni bodo rojeni od 23. do 28. 7. Ponedeljek in torek prinašata možnost slabšega počutja. VI IN DRUGI: V petek vas bo nekdo prijetno iznenadil. Ugodna dneva bosta četrtek in petek.
- ^ DEVICA (23.8.-m7 22.9.) — VI IN I I J DELO: Smeji se I L4 vam precej uspešen teden. Izjemno ugoden položaj Merkurja in Venere bo med tednom pozitivno vplival na uspešen razplet pričakovanj. Precejšnja je možnost pozitivnih sprememb. V četrtek in petek vam Luna ne bo naklonjena. Možnost spremenljivega razpoloženja in počutja. VI IN DRUGI: Naj vam ne bo nerodno povedati, kar mislite. Ugodna dneva bosta torek in sreda.
TEHTNICA (23.9.-22.10.) — VI IN L DELO: Obeta se mmmmm vam precej prijeten teden. Zvezde vam bodo v spodbudo in pomoč pri uresničitvi želja in namenov. Izkoristite pozitiven vpliv Venere in zmagovali boste. Ob koncu tedna vas čaka prijetno presenečenje. Rojenim od 23. do 28. 9. so zvezde sovražne. Možne so kake nevšečnosti. VI IN DRUGI: Pogovorite se z ljubljeno osebo in se ji zaupajte. Ugodna bosta četrtek in petek.
■	ŠKORPIJON
ITI	(23.10-21.11.) — VI
IM	IN DELO: Teden
I I 1^	bo prav prijeten in
tudi zanimiv. Merkur in Venera sta vam naklonjena, zato vam bo šlo pretežno vse tako, kot si želite. Bodite pozorni in ne zamudite ugodne priložnosti ob koncu tedna. Marsikaj se bo premaknilo na bolje. Nedelja in ponedeljek vam bosta manj naklonjena. VI IN DRUGI: Nekomu boste v pomoč, da se bo izvlekel iz težav. Ugodna dneva bosta petek in sobota.
_ STRELEC (22.11,-21.12.) —- VI IN * DELO: Stopate v delovno razgiban teden. Ugoden Mars bo poskrbel za dobro počutje in uspeh pri delu. Znašli se boste v ugodnih okoliščinah, ki bodo precej pripomogle k temu, da boste uspeli narediti več, kot ste pričakovali. Posebno naklonjene bodo zvezde rojenim od 24. do 30. 11. VI IN DRUGI: Pogovor z ljubljeno osebo bi vam nekaj razjasnil. Ugodna dneva bosta ponedeljek m torek.
KOZOROG (22.12.-^ A 19.1.) — VI IN
lAr DELO: Pred vami 1 A je naporen, a uspe-*	šen teden. Ugoden
položaj zvezd bo pozitivno vplival na uspešen razplet načrtov. Možnost ugodnih sprememb na delovnem področju. Rojenim od 22. do 27. 12. bosta Mars in Saturn precej sovražna, zato so možni neprijetni dogodki in slabše počutje. VI IN DRUGI: Imejte več razumevanja do svojih sodelavcev. Ugodna dneva bosta ponedeljek in torek.
... VODNAR (20.1.-AJ/ 18.2.) VI IN
DELO: Precejšnja je možnost kakšnih zapletov ali sitnosti v začetku tedna. Merkur in Venera vam nista naklonjena, zato bodite previdni pri delu, da ne boste naleteli na neljuba presenečenja. Izkoristite ugoden vpliv zvezd v drugi polovici tedna. Ponedeljek in torek ne bosta ugodna. VI IN DRUGI: Ne ozirajte se preveč na tuje mnenje. Delajte po svoji glavi! Ugodna dneva bosta četrtek in petek.
^	RIBI (19.2.-20.3.) —
A r VI IN DELO: Zvezal" de so vam precej ^ ^ naklonjene, zato bo ta teden pretežno ugoden in kar precej zadovoljiv. Prijazna Venera in naklonjeni Merkur bosta ustregla marsikateri še neuresničeni želji. Nasmehnila se vam bo lahko sreča v finančnih zadevah. Posebno naklonjena vam bo prva polovica tedna, četrtek in petek bosta manj ugodna. VI IN DRUGI: Ne obsojajte nikogar, ker tudi sami niste brez napak!
Pisava
odkriva
našo
notranjost
Ureja: SIMON BORUT POGAČNIK

$ifra: NESTABILNA PRIMORKA
ljar^jjreči, da je tvoj strah pred mojimi že-nitn n?° obšlrnostl odveč. Nič nimam proti obšir-Verin„ Sni<: 111 in »globokim« izpovedim, čeprav ni to ohLnajVaŽnejša količina- Rekel ti bom, kot se drug:., a]r“° reče na izpitih: videla se bova še Pisave akaj? Zaradi tvoie izrazito levo poševne ševnnetm°ram vedeti' če si nmrda levičarka. Pota^ j 1 x levo ni nič slabega, vendar če piše
desnir-PV1Čar' ie t0 Povsem nekaj drugega kot pri Canu. GIpHp fantnv in linHo^ni na
SfarjU: Glede fantov vSfl n° si dala v ogenj
in ljubezni pa takole: vsa n ■ "	* ogenj toliko želez, da se bodo
či. p*rei stalila, preden boš utegnila katero izvle-Ptidp68 Se boiim> da je prav tako! Počakaj, da krat Sreča sama, nikoli ne teči za njo, ker več-ljiva!°na teie za nami. Bodi malce bolj potrpež-
Šifra: MARY ANN
Za nobeno stvar se ne odločiš brez premisleka. Škoda, da nisi napisala tudi, kaj delaš oz. študiraš. Zdi se mi, da na miselnem področju nimaš veliko problemov. Začetna vnema ti res običajno kmalu splahni, toda zopet se lahko vname in vse se srečno konča. Morda se zdiš komu preveč nedostopna, čeprav v resnici nisi. Precej razmišljaš o preteklosti in si nekako vezana na dogodke izpred nekaj let. Vse ostalo pa je kar v redu.
Šifra: ROKICA
Ni bilo pretirano pametno, da si se prav v šoli toliko trudila s pismom, vsaj tako mislim. Počakala bi rajši do sobote... V puberteti si in tvoj odnos do okolja se spreminja, zato se spreminja tudi pisava. To ni prav nič strašnega. Vsak dan podobno opazuješ tudi pri sošolcih. Ko bo to obdobje mimo, se bo »čudežno« ustalila tudi pisava. Tekst, ki si ga izbrala, verjetno ni tako slučajen, kot bi se lahko zdelo. Radovednost je lahko tudi spolne narave. Če imaš kdaj težave z okoljem, jih imaš zato, ker kažeš večkrat manj čustvene topline, kot jo imaš. Za bolj poglobljeno analizo bova počakala še leto ali dve, ko boš bližje odraslosti.
KUPON
za grafološko analizo ali pojasnila Simona Boruta Pogačnika
sigla:...........................
Primorski dnevnik, 20. novembra 1988
KRIŽANKA
(loko)
VODORAVNO: 1. mesto v Piemontu, 5. čebelja paša, 8. izraelska luka, 11. priprava za stiskanje, 13. reka Kozakov, 14. naša vas, 15. del dneva, 16. španski spolnik, 17. reka v Vzhodni Nemčiji, 18. angleški samokres, 19. sovjetska tiskovna agencija, 21. Apeninski polotok, 23. vrtenje, kroženje okoli osi, 25. Avstrija, Švedska, 26. četrti rimski kralj, 27. avt. oznaka Ravenne, 28. sodo število, 30. utežna enota za drago kamenje, 32. ena naj-večjih roparskih ptic, 35. ameriška kukavica, 36.
1	2	3	4		5	6	7		8	9	10
11				12					13		
14									15		
16			17					18			
19		20			21		22				
	23			24						25	
26				27			28		29		
30			31			32				33	34
		35				36					
	37					38					
39					40				41		
42									43		
cestne vijuge, 37. kopno, obdano z morjem, 38. orodja za gozdne delavce, 39. požeruh, 41. am. pevec King Cole, 42. kit je največji morski .... 43. visoke igralne karte.
NAVPIČNO: 1. spokornik; menih, puščavnik, 2. proizvajalna stolov, 3. vmesna stena; mostovž, 4. enakost, 5. barvni lok na obzorju, 6. privrženci idealistične smeri v strgr. filozofiji, 7. vas v do-berdobski občini, 8. pri kartah najmočnejše barve, ki jemljejo vse druge, 9. azijska država, 10.
južnoameriško drevo in njegov sad, 12. ključ za dešifriranje, 18. gora v Sloveniji, 20. grški filozof, 22. ajdov kruh, 24. spolnik; člen, 26. Anatolij Karpov, 29. nasprotno od množine, 31. ...in od kato-de, 32. vrsta žuželke, 33. okit, 34. mesto v Laciju, 37. eden v Londonu, 39. Sara Simeoni, 40. naša nikalnica.
REŠITEV
'ISB ‘£fr '33JBS9S "l\
Tbn 'It 'oauapaus '6E 'a-iRas -ge 'ijojo £E ‘15JUIAO gz '1UB '5E 'ropuoij ZE '1BJ -B5( -oe '3AP SZ 'VH 'LZ 'vrv ’9Z 'SV '9Z
‘BflOBJOI '£7 'eflTBlT
IZ ‘SSV1 61 ‘uais ‘81 'wpo ’£! 'I3 ‘91 ‘srn 'sx ‘jaAOjuo^
TI ‘UOQ £t 'O JB3J
-sijs 'B3jv '8 'patu ■g ‘ijsv I :ONAV8 -oaoA ONVS
Te dni v Portorožu
Posvet o sodelovanju v tekstilni industriji
V zadnjem času se v Jugoslaviji mnogo razporavlja o problemu skupnih vlaganj, zlasti še v pričakovanju novih pravil, ko bodo urejala to specifično vprašanje. Kar zadeva joint-ven-tures, pri katerih bi lahko bili soudeleženi Italijani, je prišlo te dni do pomembnega posveta med domačimi in italijanskimi gospodarstveniki s področja tekstila in tekstilne industrije. Na posvetu so pregledali nekatere predvidene inovacije davčne narave in normativ, ki naj bi po novem urejala proizvodno sodelovanje na srednji in dolgi rok, prenos tuje tehnologije, uporabo tehničnih naprav in nameščanje delovne sile.
Nova pravila, ki bodo sprejeta v tej zvezi pred koncem letošnjega leta, bodo omogočala poslovnim partnerjem iz tujine odpiranje lastnih podjetij v okviru načrtovanih prostih con; v njihovem okviru bo sevedamožno postavljati tudi mešana podjetja z jugoslovanskimi partnerji. Po najnovejših predlogih naj bi bila dopustna možnost, da bi se nove gospodarske in proizvodne pobude organizirale v obliki delniških družb. To je ena izmed najpomembnejših novosti kar zadeva industrijsko-tehnično sodelovanje med jugoslovanskimi OZDi in tujimi partnerji.
Kakor znano, se v zadnjem času in v zvezi z novim normativom za to področje mnogo razpravlja o interesu tujih partnerjev za skupno nastopanje v Jugoslaviji na področju turizma. Portoroški posvet je zdaj pokazal, da obstaja veliko zanimanje italijanskih partnerjev tudi za drug resor, in sicer za področje tekstilne industrije. V tem pogledu je prišla do izraza tudi zamisel o konkretni pobudi: predstavnik verige italijanskih veleblagovnic s tekstilom in oblačili Bernardi - ki smo ga pred časom že predstavili v Gospo-darstrvu - je povedal, da je študijski urad družbe pripravil načrt za odprtje nekaj takih prodajaln v Jugoslaviji in to predvsem v Istri. Grupa Bernardi je delniška družba, ki šteje okrog 40 veleblagovnic v Italiji. Skupna prodajna površina teh veleblagovnic znaša 45.000 kv. metrov, letni promet pa presega 250 milijard lir. Pred kratkim je družba odprla tri nove prodajalne v Ravenni ter v Bellinzoni in Luganu v Švici ter so prav načrti za najnovejše veleblagovnice zamišljeni tako da bi lahko predstavljali ogrodje za jutrišnje pobude grupe - ki ima svoj glavni se-
dgž v Basilianu v Furlaniji - na jugoslovanskem ozemlju. Delegirani upravitelj grupe Riccardo Di Tommaso takole razlaga interes Bernardijeve grupe za Jugoslavijo: naše veleblagovnice obišče vsako leto nekaj čez 3 milijone klientov: no, med temi je najmanj 600.000 klientov iz Jugoslavije. Prepričani smo, da zaradi krize, ki je zajela gospodarstvo SFRJ, so v tej državi še številni potencialni klienti naših trgovin, ki si ne morejo privoščiti takega obiska. Zaradi tega nameravami priti mi k njim. Prav v ta namen živo sledimo dogajanju okrog sprememb jugoslovanske ustave in zlasti njenega 12. člena, ki se ukvarja s temi problemi. Naše cene so. konkurenčne: mi odkupujemo blago v velikih količinah pri grosistih in smo zreducirali upravne stroške in stroške za osebje na minimum, in sicer tako da smo pobvsod uvedli prodajni sistem »postrezi si sam«. Prepričani smo torej, da bomo znali in mogli zadovoljiti tudi jugoslovansko klientelo na njenih domačih
Vpr.: »Pred petimi leti sem si pri kmečkem delu hudo poškodoval roko in INAIL mi je tudi priznal rento, ki mi jo redno izplačuje. Vendar pa iz dneva v dan opažam, da postajajo posledice vse bolj hude in določenih del sploh ne morem več opravljati. Lahko vložim prošnjo za poslabšanje?«	T. M.
Odg: Vsak kmečki zavarovanec obvezno plačuje tudi prispevke za zavarovanje pri INAIL proti nezgodam pri opravljanju kmečkih opravil. V primeru poškodbe, kot je bil vaš slučaj pred petimi leti, pritiče ponesrečencu precej visoka dnevna odškodnina (trenutno preko 31 tisoč lir na dan) od tretjega dne, vse dokler traja trenutna nesposobnost za delo. Ko ste klinično ozdraveli, vam je INAIL ugotovil v kolikšni meri ste utrpeli trajne posledice in
Proračun EGS1989 izkazuje prebitek!
Evropska komisija je pri zadnjem pregledu bilančnih postavk za leto 1989 ugotovila, da bo aktiva nepričakovano večja od pasive, in to za kakih 3,8 milijarde ecujev, kar ustreza 6.000 milijardam italijanskih lir. Zanimivo je, kako je prišlo do prebitka, kar predstavlja pravo presenečenje bodisi za upravljalce evropskih resursov, bodisi za članice dvanajsterice, ki prispevajo po določenih ključih v skupne finančne sklade: povečal se je priliv od raznih carinskih dajatev, hkrati s tem pa se je zmanjšal izdatek za podporo kmetijskim pridelkom: suša, ki je zajela znaten del kmetijskih površin, je namreč pripomogla k temu da so cene pridelkom narastle, to pa je zmanjšalo finančne posege podporne narave s strani EGS, tako da je slaba letina navidezno absurdno izboljšala finančno stanje dvanajsterice. Ministrski svet skupnosti, ki se bo sestal prihodnji torek, bi moral med drugim odobriti bilanco: če ta ne bo spremenjena, se bodo redni prispevki držav članic v skupne blagajne seveda ustrezno zmanjšali: v tem primeru bo Italija prihodnje leto prihranila okrog 600 milijard lir.
je kvantificiral stopnjo invalidnosti. Če ta znaša vsaj 11 odstotkov, avtomatično dozori pravica do rente in v obdobju desetih let lahko ponesrečenec trikrat zahteva revizijo zaradi poslabšanja. Treba je vsekakor zahtevo podkrepiti s specialističnim zdravniškim spričevalom in o utemeljenosti zahtevka se nato izreče zdravniški kolegij. ob prisotnosti tudi zavarovančevega zdravnika.
Formalno imate vso pravico, da zahtevate revizijo, in v kolikor vam bodo odstotek invalidnosti povečali, bo manj možnosti, da bi vam INAIL ukinil rento po desetih letih. Če je invalidnost nižja od 15 odst., INAIL namreč kapitalizira rento z enkratnim izplačilom odškodnine, v nasprotnem primeru pa mesečna renta postane dokončna.
1
■
rili
, :
i»ac

Kako je z revizijo rente IN ATT,
gospodarski dopis iz Slovenije
Čmrnja ne more uspeti
Vlada je v gospodarskih napovedih za prihodnje leto zelo previdna. Napoveduje, da se bo družbeni proizvod povečal le za 1,5 odstotka. Industrijska proizvodnja naj bi dosegla le 1-odstotno rast, kmetijstvo pa naj bi svoje letošnje dosežke prihodnje leto popravilo za 6 odstotkov. Močno naj bi poskočil izvoz (za dobrih 5 odstotkov), pa tudi uvoz (za 8 odstotkov). Ob tem vlada napoveduje, da se bo oklepala treh liberalizacij: da cen ne bodo prepuščali nadzorovanju zveznega zavoda za cene, da bodo devize tržno blago, s katerim se bo še naprej trgovalo na deviznem trgu, in da bo uvoz sproščen. Prisega tudi, da bo obdržala realne obresti (obresti bodo večje od inflacije) in da se bo tečaj dinarja gibal glede na inflacijo in ponudbo deviz na deviznem trgu.
Videti je, da 'vlada ostaja pri tisti zasnovi ekonomske politike, ki jo je naredila že letos spomladi (majski ukrepi). Iz tega dejstva se dela velik sklep, da vlada ostaja pri tržni usmeritvi gospodarske politike. To poudarja tudi sama vlada, ki pravi, da vidi v takem modelu gospodarske politike zanesljiv način za zadrževanje in zmanjševanje inflacije. Pris-. tavlja pa, da bo morala temeljito zmanjševati stroške za javne izdatke, omejevati obseg denarja in posojil, hkrati pa najti denar za pokritje najrazličnejših finančnih lukenj, ki zijajo v finančnih obveznostih federacije in narodne banke, v proračunu, v presežku pri trgovanju s klirinškimi trgi, v sorazmerno velikih deviznih rezervah, ki jih je treba financirati...
Takšna zasnova gospodarske politike za prihodnje leto ne pomeni prav nobenega presenečenja. O presenečenju bi lahko govorili le, če bi Z/S ponudil drugačno zasnovo, kajti to bi pomenilo, da se je vlada izognila zahtevam tujih upnikov. Tako pa mora vsaj v grobem delati po kopitu, ki ga je izoblikoval za naše gospodarstvo mednarodni denarni sklad (IMF). Kljub temu pa je vlada v izjemno neugodnem položaju, saj jo prav zaradi podobne gospodarske politike letos kritizirajo z vseh strani. Predvsem pa ji očitajo izjemno visoko inflacijo, ki je minuli mesec že dosegla 236-odstotno letno rast.
Ali lahko torej taka gospodarska politika drugo leto zaustavi inflacijo
in z njo tudi gospodarsko krizo? Zdi se, da bo vse odvisno od tega, kako močno se bo vlada držala treh omejitev! Ali ji bo uspelo znižati stroške za javne izdatke, ki so glavni vir inflacije. Letos ji to ni uspelo. Iz gospodarstva je tekla prevelika reka denarja. Proti državnemu parazitizma si je gospodarstvo lahko pomagalo samo z zidanjem cen. Omejevati bo morala tudi plače ali pa jih vsaj zadržati v normalnem razmerju z dohodkom v podjetjih, kar pomeni, da tam, kjer nimajo dobička, tudi plač ne bi smeli dvigovati. To je hotela vlada že letos, pa ji je zaradi socialnih in političnih pritiskov zdrsnilo-Pokazalo pa se je, da socialni nemiri zaradi tega niso nič manjši, saj se plače najmanj povečujejo tistim, ki jih imajo najnižje. Zadrževati bo morala tudi denarne vire, zlasti tistega iz primarne emisije. Letos tudi tu ni imela srečne roke. Večina denarnih tokov je namreč določenih z najrazličnejšimi zakoni, vsi zakoni pa zahtevajo vedno več denarja.
Skratka: če bi hotela biti vlada pri inflaciji uspešna, bo morala biti dosledna prav tam, kjer letos ni bila in kjer je letos popustila: bodisi po svoji krivdi bodisi zaradi zahtev drugih.
Ali pa je kaj možnosti za uspeh? Zdi se, da malo. Zlasti zaradi tega, ker precejšen del države zahteva od vlade gospodarsko rast. Zmanjšati inflacijo in hkrati zagotoviti gospodarsko rast, ob tem pa ne imeti kapitala za pospešitev gospodarskega utripa, je gospodarska čarovnija, s katero se tudi v svetu ne morejo pohvaliti. Hkrati pa je prihodnje leto negotovo tudi zaradi tega, ker naj bi vendarle začeli z gospodarsko reformo. Kaže, da bo vsaj nekaj temeljnih gospodarskih zakonov že začelo veljati 1. januarja. Prilagoditev tem zakonom ne bo lahka in bo zopet zahtevala precej energije, ki je v podjetjih ne bodo mogli uporabiti v produkcijske namene. To bo zaviralo gospodarsko rast. Zaradi gospodarske stagnacije se bodo kritike zaradi gospodarske politike še okrepile in če se jim bo vlada uklonila (podobno kot je storila letos), bo iz take mešanice kaj malo res uporabnega za zmanjševanje inflacije.
Jože Petrovčič
VALUTE IN DEVIZE NA MILANSKI BORZI
Valute
Nemška marka . . Nizozemski gulden Belgijski frank Danska krona . . . Norveška krona Švedska krona . . Ameriški dolar .. Kanadski dolar . . Španska pezeta Portugalski eskudo Grška drahma . . . Avstrijski šiling . . Francoski frank . . Švicarski frank . . Japonski jen .... Funt šterling ....
Efektivne valute	
10.11.88	18.11.88
742,85	743,84
680,58	659,79
35,539	35,497
193,10	192,75
199,02	196,16
214,28	213,07
1310,70	1295,10
1068,50	1047,60
11,306	11,288
8,975	8,902
9,023	8,961
105,976	105,005
218,09	217,65
886,20	885,68
10,562	10,498
2354,—	2346,50
Devize
10.11.88	18.11.88
742,85	743,84
680,58	659,79
35,539	35,497
193,10	192,75
199,02	196,16
214,28	213,07
1310,70	1295,10
1068,50	1047,60
11,306	11,288
8,795	8,50
8,50	8,50
105,976	105,005
218,09	217,65
886,20	885,68
10,562	10,498
2354,—	2346,50
ZLATI KOVANCI IN ŽLAHTNE KOVINE
10.11.88 18.11.88
F. šterling zlat 137.000 135.000 Napoleon 108.000 104.000
10.11.88 18.11.88
Zlato (gram)	17.700	17.650
Srebro (gram)	285,50 268,50
TEDENSKI PREGLED TEČAJEV TEMELJNIH DRUŽB NA MILANSKI BORZI
Družbe	Datum 11.11. 18.11.		+ -%
Alleanza	41.250	40.270	-2,4
Assitalia	16.370	15.900	-2,9
Bca Comm. It	3.085	3.050	-1,1
Bco Roma	7.680	7.400	-3,6
Bastogi	318	303	-4,7
Benetton	11.450	10.680	-6,7
Nuovo Bco A.	3.290	3.185	-3,2
Cigahotels	4.899	4.705	-4,0
Čred. It.	1.623	1.618	-0,3
CIR	6.120	5.850	-4,4
Eridania	6.100	5.900	-3,3
Fiat ord.	.10.190	9.888	-3,0
Fiat risp.	6.125	5.965	-2,6
Generali	43.700	44.280	+ 1,3
IFI risp.	20.250	19.745	-2,5
Iniz. Meta			
Italcable	14.150	13.340	-5,7
Italia Assic.	11.670	11.290	-3,2
Družbe	Datum 11.11.	18.11. t	-•/,
Italmobiliare	141.500	145,400	+2,7
Mediobanca	20.206	19.800	-2,0
Montedison or.	2.055	1.957	-4,8
Montedison ris.	960	930	-3,1
Olivetti ord.	9.905	9.550	-3.6
Olivetti priv.	5.910	5.700	-3,5
Pirelti S.p.A.	3.145	2.979	-5,3
RAS	43.990	42.500	-3,4
Rinascente	5.010	4.900	-2,2
SAI	21.055	20.980	-0,3
SIP	3.060	2.998	-2,0
SME	4.721	4.661	-1,3
SNIA Viscosa	2.825	2.701	-4,4
Standa	18.790	18.500	-1,5
ŠTET	4.035	3.990	-1,1
Toro ord.	22.290	21.010	-5,7
Toro priv.	14.200	13.601	-4,2
Unipol	16.030	15.990	-0,2
pridružila še tehnična zapadlost borze. Prevladale so zato prodaje, ki so povzročile znatno nazadovanje indexa. izvedenci pričakujejo sedaj povišanje obrestnih mer v Ameriki v podporo drsečemu dolarju. V taki negotovosti si investitorji ne upajo prevzeti novih pobud in raje razbremenijo pozicije. Vlada proučuje možnost obdavčenja finančnih dohodkov. Ukrep bo sprejet v skladu z normami, ki jih bodo sprejele države članice Evropske skupnosti in ki bodo stopile v veljavo leta 1990. Jutri se začne klasiranje delnic MEDIOBANCA pri zasebnikih. Zanimanje za operacijo je veliko in pričakovati je, da se bo pozitivno zaključila.
(V sodelovanju s Tržaško kreditno banko)
SKUPNI INVESTICIJSKI SKLADI
ITALIJANSKI (v lirah)	10.11.8818.11.88
Ala..................... 12.071	12.079
America................. 11.962	11.872
Arca BB................. 19.928	19.629
Arca RR................. 11.809	11.769
Arca 27 ................. 9.996	9.799
Aureo .................. 16.370	16.073
Aureo Previdenza.......	11.529	11.359
BN-Multifondo........... 11.404	11.265
BN-Rendifondo..........	11.235	11.241
Capitalcredit............ 10.660	10.528
Capitalfit .............. 12.859	12.720
Capitalgest ............ 14.910	14.712
Cashbond ................ 10.590	10.601
Cash Management F. . .	13.217	12.969
Centrale Capital ........ 11.245	11.009
Centrale Global ......... 10.299	10.102
Centrale Reddito.......	11.283	11.234
Commercio Turismo . . .	10.007	9.839
Corona Ferrea .......... 11.401	11.224
Eptabond................ 11.694	11.669
Eptacapital ............ 10.859	10.671
Euro Andromeda ......... 16.331	13.295
Euro Antares............ 13.319	10.586
Euromob. Cap. Fund. . .	10.751	10.870
Euromob. Redd........... 10.909	10.934
Euro Vega............... 10.919	23.169
Fiorino................. 23.564	11.282
Fondattivo.............. 11.633	25.719
Fondersel .............. 26.037	11.410
Fondicri 1 ............. 11.404	10.370
Fondicri 2 .............  10.495	11.623
10.11.8818.11.88
Fondimpiego............... 11.605	12.303
Fondinvest 1 .......... 12.295	—
Fondinvest 2 .......... 14.706	14.491
'Fondo Centrale.......... 14.872	14.633
Fondo Profess............ 29.058	29.396
Genercomit............... 17.256	17.481
Genercomit Rend........	10.600	10.623
Geporeinvest ............ 10.621	10.459
Geporend ................ 10.378	10.367
Gestielle B ............. 10.479	10.217
Gestielle M ............. 10.724	10.728
Gestiras................. 18.151	18.114
Imi 2000 ...............  11.755	11.761
Imicapital ............... 24.715	24.405
Imindustria ............... 9.808	9.655
Imirend .................. 14.419	14.382
Interbancaria Azion. . . .	17.849	17.577
Interbancaria Obbl.....	14.581	14.555
Interbancaria Rend. . . .	14.994	14.966
Investire Azion......... 11.221	11.064
Investire Bil. . ........ 10.992	10.791
Lagest Azion............. 11.654	11.510
LagestObb................. 10.786	10.809
Libra ................... 17.365	17.144
Money-Time .............. 10.536	10.530
M uiti ras............... 17.411	17.162
Nagracapital ............ 14.917	14.759
Nagrarend................ 12.599	12.595
Nordcapital ............. 10.210	10.065
Nordfondo................ 12.221	12.221
10.11.8818.11.88
Phenixfund .............. 10.354	10.247
Primecapital ............ 24.917	24.457
Primecash................ 12.612	12.064
Primeclub Azion........	9.949	9.778
Primeclub Obbl........... 10.989	10.978
Primerend................ 18.727	18.456
Promofondo 1 ............ 10.661	10.496
Redditosette ............ 15.411	15.370
Rendicredit.............. 11.187	11.183
Rendifit ................ 11.694	11.705
Risp. Italia Bil......... 16.769	16.600
Risp. Italia Redd......	14.051	14.040
Rologest ................ 11.066	11.052
Rolomix.................. 10.580	10.440
Salvadanaio ............. 10.668	10.607
Sforzesco ............... 11.496	11.492
Venture-Time ............ 11.569	11.493
Verde.................... 11.534	11.528
Visconteo ............... 15.560	1Š.305
TUJI (v dolarjih)
Capital Italia............ 32,10	32,63
Fonditalia ............... 71,66	72,53
Interfund ................ 35,59	37,34
Inf. Securities .......... 25,70	26,32
Italfortune .............. 40,57	40,79
Italunion ................ 22,94	23,10
Mediolanum S. F........	36,65	36,39
Rominvest................. 33,05	33,43
Fondo Tre R. Lit. ....... 38.038	37.716
BLAGOVNE BORZE
KOVINE
New York (stotinke dolarja za funt)
Baker vvirebars.......................... 144.625-14950
Baker elektrolitičen..................... 146,80-147,30
Bakrovi odpadki št. 2.................... 1°°
Cink high grade ......................... 59,50 - 72
Cink elektrolitičen...................... 69 - 72,50
Paladij 99,9 ........................................ 12°
Platina (v dolarjih za unčo troy).......... 557,50-558,50
Železni odpadki (v dolarjih za tono) .... 113 -
Srebro 999 (stotinke dolarja za unčo troy) .
London
Svinec bel dry fob UK................................ 755
Aluminij 99,5% ..........................
Nikelj high purity.......................
Jeklo v palicah .........................
Cinkova pločevina..................................... "T
Živo srebro v jeklenkah po 76 funtov.....	295 - 30=
SEMENSKO OLJE
Rotterdam (v dolarjih za tono cif)	0
Zemeljski lešniki november, december....	=;?-
Soja iz Nizozemske november.............. 81.=
Palmovo olje Sumatra november........................ Tjg
Sončnica november, januar............................ 4-g
Kokosovo olje Filipini (v dol. za long ton) . .	557,
december januar.......................... 557,=
Laneno olje oktober, januar..............
Ricinovo olje (ex tank) november, december ..........
ŽITA
VVinnipeg (kanadski dolarji za tono)
Rž december.......................
Rž marec..........................
Rž maj............................
Oves november.....................
Oves december.....................
Oves marec........................
Ječmen november ..................
Ječmen december ...................
Ječmen marec .....................
Pšenica oktober ..................
Pšenica november .................
Pšenica december .................
BOMBAŽ
New York (stotinke dolarja za funt)
December .........................
Marec ............................
Maj...............................
Aleksandrija (stotinke dolarja za funt fob)
Giza 45 fg extra..................
Giza 45 g.........................
SVILA
Jokohama (jenov za kilogram)
Takojšnja dobava ..................
November .........................
december ..........................
Januar ............................
157-161 —
163.80 151
147.80
150.50
122.80
123.50
130.70
150.70
156
154.—
52.39
53,32
53,60
13.1°° 13.274 13.130 13.110
Stotine primerkov je med vojnama zbral prof. Michele Gortani
Bogat etnografski muzej v
V osrčju Tolmeča, v palači Cam-Peis' ki so jo zgradili v 17. stoletju, J zelo lepo urejen Karnijski muzej umetnosti in tradicije. V šte-* nih sobanah ter manjših prostorih uzeja je zbranega ogromno etnog-rafskega gradiva
oh 0 ,*n sto kosov pohištva, posod, rt?ih Pripomočkov, kmečkega °dja, in še in še, je raziskovalec rar 6SOr Michele Gortani pričel zbi-kr Vakoi P° prvi svetovni vojni. Ta-* ra* je imel že štirideset let. Uvidel če °a bilo med vojno veliko uni-. nega, da bo napredek marsikatero ar spravil v pozabo in v uničenje. l0,r?dl tega se je Gortani načrtno d zbirati vse, kar so ljudje zavr-sn1' 5E>remo delavnic takih ljudi, ki davi jan v tujino. Še huje je seve-v ,lo P° drugi vojni, še zlasti ta-at ko je tudi v te kraje prišlo bla-
gostanj6i ko so ljudje kupovali vse Jh^f.tjčne novotarije in zavrgli staro
Pohištvo, posodo, orodje.
ortaniju pa je že prej uspelo o r.aH vse tisto, kar bi lahko pričalo lidanjem življenju preprostih vji dl te gorate dežele. Etnografsko Sr ?.° je zbral ter uredil v muzeju lav ' Rohneča. On in njegovi sode-nii C1 80 orodje in drugo, kar je Kar-“Jc®m služilo od 14. do 20. stoletja, eddi tako, da dobimo ob obisku
muz
kdanji
Nek
žeja dokaj podroben pregled ne- njega življenja kmečke gospodinje, mjega življenja v teh krajih.	obrtne dejavnosti, kmečkega življe-
njekat ere sobane so urejene tako, nja. Lepo urejene so spalnice s stil-
)hif......................
eier
da dobimo v njih polno sliko nekda- nim poTrištvom kot tudi kuhinje —
Tolmeču
tako vidimo na naši sliki — in drugi prostori nekdanjih stanovanjskih hiš kot tudi obrtnih delavnic. V glavnem so tu zbrani predmeti, ki so jih uporabljali kmetje. Imamo pa tudi prikaz življenja bogatejših slojev, predvsem trgovcev. V Karniji je bil doma industrij ec Linussio, ki je imel v svojih delavnicah več tisoč žensk, tu izdelano blago je prodajal po vsej Evropi.
Muzej v Tolmeču je v zimskih mesecih odprt od 9. do 12. ter od 14. do 17. ure, zaprt je ob torkih. Po avtocesti je iz naših krajev, z Goriškega ter Tržaškega, mogoče priti v osrčje Karnije v zelo kratkem času.
Obisk v etnografskem muzeju pa ne bi bil popoln, če ne bi pokusili tipičnih karnijskih jedi. Z njimi nam bodo postregli v Tolmeču v hotelu Roma (tja sicer moramo telefonsko najaviti naš prihod; kuhajo namreč samo po naročilu) ali v hotelu Ci-menti. Karnijske jedi dobimo tudi v nekaj kilometrov oddaljeni Arta Terme v gostišču Salon, ter v bližini avtocestnega izstopa v hotelu Car-nia v istoimenskem kraju. Še nekaj kilometrov je do Ville Santine, kjer prodajajo tipične vezenine.
MARKO WALTRITSCH
V vsem svetu uspehi letalskih prevoznikov
Med otokom Korzika in francoskim kopnom imajo vsak dan veliko letalskih in pomorskih zvez. Potrebe pa naraščajo še zlasti v poletnem času, saj je Korzika postala priljubljen letoviški kraj. Korziška letalska družba je kupila dve novi letali ATR-72. Leteti bosta pričeli na pomlad leta 1990.
Ameriška družba American Airlines bo uvedla v maju 1989 dve vsakodnevni progi med Chicagom in Brusljem ter New Torkom in Brusljem. Iz belgijske prestolnice bosta progi podaljšani do Hamburga in Diisseldorfa. Ista družba bo prihodnje leto vzpostavila tudi proge med Chicagom in Stockholmom ter New Torkom in Lyonom.
221.500 lir je cena enkratne enosmerne vožnje med Verono in Catanio. Družba Alisarda, katere lastnik je Aga Khan, je vsakodnevni polet na tej rela-
Nouvelles Frontieres, znan zlasti med mladimi potniki, je vzpostavil dvotedensko letalsko povezavo med Trevisom in Parizom. Vzleti so ob ponedeljkih in petkih. Povratna karta stane 230.000 lir.
Za povezavo med Amsterdamom in Trevisom se zanima nizozemska letalska družba KLM. Na tej progi naj bi letela letala fokker 100.
Za nekaj več kot 30 odstotkov je v prvem letošnjem polletju narasel denarni iztržek hongkonške družbe Cha-tay Pacific. Čisti dobiček se je v tem času povečal za 23 odstotkov.
ciji uvedla pred nekaj tedni. Francoski tour-operater
Investicije na italijanskem Jugu
Nad 500 milijard lir v 3 letih za turistične infrastrukture
ho6n -laliianskem Jugu bodo v pri-Posnri	veliko denarja vložili v
strukt°bitev obstoječih turističnih njo V_UT gradnjo novih, ter v izgrad-nireč ste novih naprav. Italijani si na-Pregefbzadevajo privabiti v južne druga( države čim več turistov, ki (itnijff te kmie preletijo in gredo pokam riiVat v Grčijo, Tunizijo ali še
kim, Preko Sredozemlja, črt	vlada je izdelala triletni na-
znaini° ^eta 1990- Investicije naj bi nad 4	milijard lir. Pridobili bi
štev z f- novih delovnih mest. V po-pobuf finansiranje so vzeli nekaj sto ne UJ ki so Ph predstavile tako jav-stotkmT!?Ve kot zasebniki. Kar 37 od-cj/o r, .zenarja naj bi šlo za valoriza-Porabii• n,T* dobrin, 31 odstotkov bi kov 7n 1 za gradnjo marin, 20 odstot-
Na iZeditev parkov' delavci nK?n-Skem Ju9u se turistični
sveta C1rPrii°žuiejo, da so odrezani od
da nimniJf6 turisti iz°gibajo, ker Tudi t a ° ZQdostnih letalskih zvez.
0dpravili>Omani^iivoSt naI ^ kma^u
Turizem 1988 v Italiji: 18.000 milijard
tržek°n!*,Ii*liIard **r naj bi znašal iz-ma T‘et0Š”Jega italijanskega turiz-
“«■>",v«W'Slgk" “ ^ °d-
°^‘p,o£woe|r1'u1e,.bC S;
porabili 7.000 milijard lir, bančniki ugotavljajo, da bo letošnji presežek dosegel 11.000 milijard lir.
Za dvajset odstotkov se je povečal kredit, ki so ga banke dale turističnemu sektorju. Ob koncu letošnjega marca so banke turističnim operaterjem dale posojila v skupni višini 6.000 milijard lir.
Koledarček celjskega turizma
Celjska turistična zveza je letos že petnajstič izdala Turistični koledarček — informator za leto 1989.
Brošura vsebuje vrsto pomembnih turističnih podatkov, kot npr. splošen opis celjskega turističnega območja, etnološke zanimivosti, predstavlja kulturne in sakralne spomenike, muzeje, pomnike NOB, možnosti športa in rekreacije, predstavlja zdravilišča z indikacijami na svojem območju, predstavlja planinske poti in planinske postojanke, podatke o kmečkem turizmu in podrobneje opisuje vse večje turistične kraje. V njem so tudi naslovi turističnih agencij, kampov in pomembnejših izletniških točk.
■ Japonski turisti, ki prihajajo na obisk v Italijo — letos se je njih število povečalo za 37 odstotkov — bodo odslej imeli na voljo lastne vodiče. Ti potrebujejo posebno italijansko dovoljenje. Doslej so takim dovoljenjem tujcem italijanski vodiči oporekali. Japonci so zagrozili, da bodo letovali drugje, zaradi tega je rimska vlada dala posebno dovoljenje.
Medugorje: raj za vernike posebno pa še za poslovneže
Včasih se človek zamisli nad minljivostjo sveta, relativizira pomen novonastalih, ponavadi vsiljenih, vrednot in spozna bridko stvarnost, ki je sestavljena iz klišejskega, narejenega in nizkotnega oportunizma. Rešitev iz začaranega sveta tako imenovane civilizirane družbe torej nujno vodi v smer iskanja pristnih vrednot človeštva, tistih temeljev, na katerih slonijo prozorno čisti medsebojni odnosi in ki ne gredo skozi kvarljivo prizmo sedanj-skosti. Prostitucija, čeprav je najbolj stara obrt na svetu, mamila, privid za lahkim zaslužkom pa so le najbolj v nebo vpijoči negativni aspekti te stvarnosti. Potreben je zato povratek k Bogu, k tistemu, ki nam priskoči na pomoč v težkih trenutkih in ki nas nikoli ne zapusti.
Te so, verjetno, misli, ki spremljajo oziroma vzpodbudijo vernike, ki v vse večjem številu obiščejo Medugorje, novo Meko evropskega katolištva. Nedvomno pa se nad Marijinimi srečanji s tamkajšnjimi otroki najbolj veselijo domačini, saj se je odročni hercegovski zaselek v osmih letih spremenil v pojem romarskega turizma. Seveda ni bil v mojem primeru nihče od zgornjih vzgibov tisti, ki me je privedel v mali hercegovski kraj. V Me-dugorje me seveda ni privedlo upanje, da bom srečal večno luč ali da bi prosil za pomoč, čeprav iskreno ne razumem, zakaj se mnogi zapodijo v cerkve posebno takrat, ko nekaj potrebujejo. V Medugorje me je gnala radovednost nad pojavom in krajem, ki si je v zadnjih letih priboril mesto v vseh sredstvih javnega obveščanja.
Tistim, ki se bodo odločili za to božjo pot svetujem, da se z avtomobilom peljejo preko Karlovca, Bihača in
Mostarja, saj je na tej relaciji pokrajina izredna, cesta kolikor toliko dobra, promet sprejemljivo gost, predvsem pa na poti lahko obiščejo več ogleda vrednih krajev. Posebne omembe veljajo mesta Jajce, Travnik in Mostar. V lepem bosanskem mestu Jajce je bilo drugo zasedanje AVNOJ-a, na katerem so Tito in tovariši postavili temelje novi Jugoslaviji. V kraju imajo lepo muzejsko zbirko o tem dogodku, o zgodovini Jajca in splošno o NOB v Bosni in Hercegovini. Mestece Travnik je približno 150 kilometrov oddaljeno od Medugorja in je stara predstojnica Bosne. Travnik je zgrajen sredi gora in ga posebno okarakterizirajo bogate džamije, ki pričajo o razkošni preteklosti kraja. Tudi v Mostarju je več kulturno-zgodovinsko-verskih znamenitosti, mesto pa je poznano predvsem po res visokem mostu nad Neretvo.
Moram povedati, da sem bil že pred odhodom precej skeptičen glede Medugorja, saj mi ni bil verski turizem nikoli posebno po godu. Iz otroških let se spominjam, kako nas je župnik vodil na Barbano, otok pri Gradežu, kjer je zgrajeno veliko svetišče. Živo so mi ostale v spominu stojnice s sladicami in vsemogočimi verskimi spominki, tako, da sem pot na Barbano v otroški naivnosti večkrat primerjal s potjo v Gorico — ko je bil v tam Andrejev sejem...
Na poti sem ustavil štoparju, ki mi je kaj kmalu predstavil bistvo Medugorja. Dejal je: »Če potrebujete prenočišče, vam ga jaz lahko preskrbim. Plačilo bo seveda v devizah, saj je to edino plačilno sredstvo, ki ga poznamo v Medugorju.« Kratko, jedrnato in zgovorno, kajne?
Kronika dogodkov, ki so sledili, je za božje poti povsem nekaj običajnega. Prvi na vrsto je seveda prišel obisk (drugi bi temu lahko rekli romanje) prizorišča prvega snidenja z Marijo. Kraj je kake pol ure peš stran od centra vasice, ki se je v zadnjih osmih letih sicer spremenila v pravo mestece. Pot po skalah od vznožja hriba do kraja, kjer so kratkohlačniki prvič videli in govorili z Jezusovo mamo, pa je povsem zlizana, kar tudi priča o številčnosti romarjev in radovednežev.
Osrednji dogodek vsakega dne pa se odvija točno ob 17.40. Zakaj? Takrat se namreč otroci, ki so medtem že postali odrasli, v stranski sobici novozgrajene velike cerkve sestanejo z Marijo. Seveda je vstop v sobico dovoljen samo izbrancem, jaz pa, kljub vloženemu trudu, nisem bil med temi. Srečanja z Marijo so dnevna, 365 dni na leto, kar kraju zagotavlja reden priliv romarjev in deviz. Marija je svojim sogovornikom baje tudi povedala, da je Medugorje zadnji kraj, kjer se bo prikazovala. Z drugimi besedami: vsi čimprej v Medugorje, dokler je še čas. Sočasno nekaj desetin duhovnikov napaja z božjim naukom žejne vernike. Molitve se sicer nadaljujejo do poznega večera. Še to. Medugorje je eden redkih krajev zunaj ozemlja SR Slovenije, čeravno ne edini, kjer slovenščina ni zapostavljena, saj tudi slovenski duhovniki v materinščini nemoteno opravljajo svoje poslanstvo.
Obisk Medugorja sem sklenil z nakupom simpatičnih podobic in kipcev (sicer malce kičastih) medugorske Marije. Eden izmed kipcev krasi tudi mojo pisalno mizo. Zaenkrat je to edina oblika, s katero sem se z njo se-
stal...
FABIO GERGOLET
Mladinski hoteli po Evropi
svet^0- klanov ima v vsem derLJn^Suct1191 Youth Hostel Fenih zvez Lki^F ' federaciia nacional-hotelm? >?k imenovanih mladinskih Italiji je Atn mednarodne zveze v skih W , G; kl uPravlja 51 mladinki senflhi°V;^ed temi ie tudi tržaški, du v hntJautlkiP7- Miramarskem gra-ta dohii16 lh m adl člani iz vsega sve-^alijanski P-r,enocišče P° zmerni ceni. Pa 24.000 lir m P aj° 8'000 lir' tuji
ski hntir* so najbolj obiskani mladinkah s v Firencah, Rimu in Benet-l97oonamV nmskem so letos imeli tujih tvn ?teV’ °d teh J® bil0 sto tisoč Turin,, mSka hotela v Neaplju in Vsej n,,pa sta bila napol prazna. V mesen, n - S° v let°šnjih prvih devetih tev. lmeli nad pol milijona noči-
io vetrn 9ih ®vropskih državah pa mahalih v?c mladinskih hotelov kot v je razvV 6Z-a teh mladinskih prenočišč Britanmta. s®zlaSti. v Nemčiji, Veliki velikn .er Franciji. Cene nočitev so čepravniZJe kot v običajnih hotelih pa '40 "(a),mŽie kategorije. Mladi pa dni, v t k bptelih prespijo le nekaj Usposek- državah v poletnem času oijo za prenočevanje mladih
1 e e	V »VV
nudijo ceneno prenočišče
Tlfl v vcpm
Mladinski hotel v Trstu
tudi dijaške ter študentske domove ter	čajno učilnice. Ponekod, v
tudi šolske stavbe, v katerih v ta na-	krajih, v ta namen služijo ti
men pripravijo prostore, kjer so obi- šotori, postavljeni na športnil

SEJMIŠČE V PORDENONU
19.-27. NOVEMBER 1988
URNIK: delavniki 17.00 - 23.00, sobota in nedelja 9.00 - 23.00
Nogomet: včeraj v kvalifikacijski tekmi za SP 1990
Košarka: danes ob 1730 v B-2 ligi
Odličen konec tekme Jugoslavije
JUGOSLAVIJA - FRANCIJA	3:2 (1:1)
STRELCI: Perez v 3. min., Spasič v 11. min., Souzee v 68. min., Sušič v 76. min., Stojkovič v 82. min.
JUGOSLAVIJA: Ivkovič, Stanojkovič, Spasič "(Jurič), Katanec, Jozič, Hadžibegič, Stojkovič, Sušič, Cvetkovič (Savi-čevič), Baždarevič, Vujovič.
FRANCIJA: Bats, Amoros, Kastendeuch, Boli, Roche, Souzee, Dib, Tigana, Paille, Ferreri (Papin), Perez (Bravo).
SODNIK: Fredriksson (Švedksa). GLEDALCEV: 10.000.
BEOGRAD V kvalifikacijskem srečanju skupine 5 za svetovno prvenstvo 1990 v Italiji je včeraj v Beogradu Jugoslavija osvojila izredno pomembno zmago nad Francijo, ki jo je včeraj prvič vodil novi trener Michel Platini.
Tekma je bila zelo razburljiva in napeta. Prvi so namreč povedli Francozi, kaj kmalu pa je izenačil Spasič.
Čeprav so »plavi« tudi v drugem polčasu stalno napadali, so spet povedli Francozi. V končnih minutah pa so Jugoslovani še močneje napadali in tudi kronali svoj napor z dvema krasnima zadetkoma Susiča in Stojkoviča.
Zmaga Osimovih varovancev je povsem zaslužena. »Plavi« so namreč igrali zelo požrtvovalno, borbeno in napadalno.
V prihodnjem srečanju se bodo Jugoslovani spoprijeli s Ciprom in imajo seveda možnost, da pospravijo nov par točk in utrdijo prvo mesto na lestvici.
SKUPINA 5
IZIDI DOSEDANJIH SREČANJ
Norveška - Škotska	1:2
Francija - Norveška	1:0
Škotska - Jugoslavija	1:1
Ciper - Francija	1:1
Ciper - Norveška	0:3
Jugoslavija - Francija	3:2
Jugoslavija
Škotska
Francija
Norveška
Ciper
LESTVICA 2 1 1
1 1
PREOSTALI SPORED
4:3
3:2
4:4
4:3
1:4
3
3
3
2
1
11.12. Jugoslavija - Ciper; 8.2.1989 Ciper - Škotska; 8.3. Škotska - Francija; 22.4. Škotska - Ciper; 29.4. Francija - Jugoslavija; 16.5. Norveška -Ciper; 14.6. Norveška - Jugoslavija; 5.9. Norveška - Francija; 6.9. Jugoslavija - Škotska; 11.10. Francija -Škotska; 11.10. Jugoslavija - Norveška; 28.10. Ciper - Jugoslavija; 15.11. Škotska - Norveška; 18.11. Francija -Ciper.
Jadranovci v Raveni
V 8. kolu košarkarske B-2 lige bo danes gostoval v Raveni, kjer se bo ob 17.30 spoprijel z domačim moštvom Basket Ravenna. Na sliki: trenutek z nedeljske domače tekme Jadran - Montebelluna
Šahovska olimpiada v Solunu
Jugoslavija na vrhu
SOLUN - Jugoslavija je v pete® kolu šahovske olimpiade v Solun^ premagala Francijo s 3:1, saj sta nadaljevanju prekinjenih partij zma gala tako Ljubojevič proti Spasskeffl kot tudi Kovačevič proti Miralesu. N sinočnjem srečanju proti Danski Pa Jugoslavija vodi proti Danski z 2:1 l <•
Na prvi deski je ob preutrujenosti Ljubojeviča Nikolič remiziral s Hanse nom, na drugi je Velimirovič prekuu v zmagani poziciji proti Hoiu, na tret] je Sokolov remiziral z Morterseno®' Kovačevič pa nadaljuje z odličimi rami, saj je premagal Kristensena. šestem kolu ženskem olimpiade je Ju goslavija gladko premagala Romuni] s 3:0.
Tenis: Steffi Graf »out«
NEW YORK — Američanka Pa® Shriver je v polfinalu ženskega »mas tersa« premagala prvo favoritinjo Ste fi Grafovo s 6:3, 7:6, ki je sicer igrala. * influenco. Američanka bo igrala v * nalu proti zmagovalki med Sukov° (ČSSR) in Argentinko Sabatinijevo.
Danes v italijanski košarkarski A-2 ligi
San Benedetto v Firencah
Predsednik CONI
Arrigo Gattai včeraj v Vidmu
VIDEM Včeraj se je v Vidmu mudil predsednik italijanskega olimpijskega odbora (CONI) Arrigo Gattai, ki se je srečal z delegati raznih pokrajinskih športnih zvez.
Gattai je prisotnim med drugim dejal, da italijansko športno gibanje trenutno preživlja težke trenutke, še posebno v atletiki in tenisu. Položaj pa ni nič slabši od prejšnjih let.
Košarka: »zmaga«
Borisa Stankoviča
MUNCHEN ..... Generalni sekretar
FIBA, Jugoslovan Boris Stankovič je dosegel novo in zelo pomembno »politično« zmago. V pokalu prvakov ne bo več absurdnih srečanj na nevtgralnem igrišču med Sovjeti CSKA in Izraelci Makabija. Moskovčani bodo torej igrali v Tel Avivu, Izraelci pa v Moskvi.
Včeraj so tudi izžrebali pare vseh evropskih klubskih tekmovanj. V 1. kolu pokala prvakov (8. 12.) pa bodo pari naslednji: Makabi - Barcelona; Jugoplastika - Limoges; Aris - Nashua; CSKA - Scavolini.
Ob tem, da bo vodilni Irge gostoval v Vidmu proti Fantoniju, se goriške-mu košarkarskemu prvoligašu San Benedetto ponuja lepo priložnost, da se dokoplje do vrha lestvice. Gostovanje v Firencah pri ekipi Neutroroberts sodi med tista, ki so v dometu razpoloženih Goričanov. Njihov drevišnji nasprotnik ne sodi namreč ne med boljše ne med slabše ekipe v ligi. Res pa je tudi, da se želi toskanska ekipa oddolžiti svojim navijačem za povprečen štart.
DANAŠNJI SPORED: Neutro - San Benedetto; Pescara - Sangiorgese; Fantoni - Irge; Viola - Glaxo; Anna-bella - Jolly; Sharp - Kleenex; Marr -Filodoro; Teorema - Braga.
Paini - Divarese 83:79
V	anticipirani tekmi A-l lige pa je včeraj v Neaplju domači Paini premagal Divarese s 83:79 (43:46).
V	tem kolu bo na sporedu tudi tradicionalni derbi med milanskim Phi-lipsom in cantujsko Wiwo, zanimiv pa bo tudi derbi Veneta med Hitachijem in Benettonom.
DANAŠNJI SPORED: Philips -Wiwa; Phonola - Scavolini; Arimo -Knorr; Enichem - Snaidero; Ipifim -Alno; Riunite - Allibert; Hitachi - Be-netton.
Stefanel doma proti Trapaniju
Racine iz Trapanija, ki bo v današnjem 8. kolu košarkarske B-l lige gostoval v Trstu, je eden od najuglednejših predstavnikov »deveterice«, ki na vrstnem redu zasleduje vodilni Stefanel. Moštvo iz Trapanija se je namreč letos precej okrepilo z nekaterimi bivšimi prvoligaši in računa na uvrstitev v končnico. To je prav gotovo najboljši nasprotnik od tistih, s katerimi se je Stefanel doslej pomeril doma. Vsekakor pa lahko le podcenjevanje prepreči Tržačanom, da se dokopljejo do svojega sedmega uspeha, s čimer bi menda še okrepili svoj položaj na vrhu lestvice.
DANAŠNJI SPORED: Campobasso -Rieti; Benati - Electrolux; Inalca - Ro-seto; Docksteps - Čuki; Ragusa - Faci-ba; Numera - Conad; Stefanel - Racine Trapani; Ranger - Coop.
Odbojka: moška C-l liga
Domači poraz OIympie
OLVMPIA - NOVA GENS	0:3 (13:15, 4:15, 12:15)
OLVMPIA: Sfiligoj, I. Špacapan, Petejan, Marassi, Dornik, M. Špacapan, Š. in I. Cotič, Š. in A. Terpin, Komjanc, Bello.
SODNIKA: Franzolin (Videm) in Bravi (Gorica). GLEDALCEV: 150. POTEK SETOV: 1) 5:1, 5:4, 9:10, 12:11, 13:13, 13:15; 2) 0:4, 1:7, 3:12, 4:15; 3) 0:2, 5:5, 6:9, 6:11, 8:14, 12:14, 12:15. ZGREŠENI SERVISI: 01ympia 15. OPOMIN: M. Špacapan.
Petnajst zgrešenih servisov, brez bloka negotovost v napadu in pri sprejemu ter vrsta napak v polju. To je žalostni obračun sinočnje tekme goriške 01ympije proti ekipi Nova Gens iz No-vente.
Škoda, da se je to pripetilo na krstnem nastopu pred domačim občinstvom in proti ekipi, ki ni pokazala nič posebnega in bi jo 01ympia, ob vsaki drugi priložnosti, brez večjih težav premagala. Da stvari ne bodo stekle, kot po želji, je bilo jasno že v prvem setu, ko so domači zgrešili kar 9 servisov in v ključnih trenutkih (13:13) pokazali precejšnjo negotovost. Povsem porazen je bil drugi niz, v katerem so se olimpijci »izkazali« predvsem zaradi slabega zida. V tretjem nizu so domači začeli povsem slabo in vse je kazalo, da bodo v manj kot 1 uri igre poraženi zapustili igrišče. Ob stanju 8:14 pa so Jakopičevi varovanci dali iz sebe vse , kar so zmogli. Bilo pa je premalo. Ob koncu povejmo, da pri 01ympiji si zaslužijo vsi igralci negativno oceno, isto velja za glavno sodnico Franzolinijevo, ki je včasih svojevrstno utemeljevala odbojkarska pravila.
(RUDI PAVŠIČ)
Odbojka: sinoči v ženski C-l ligi
Borovke praznih rok
LA PREVIDENTE FELTRE - BOR ELPRO	3:0
(15:2, 15:12, 15:11)
BOR ELPRO: Nacinovi, Maver, D Ambrogio, Foraus, Grbec, Vidali, Superina, Brazzani, Fučka, Sancin, Vitez, Visen-tin.
FELTRE — Tudi po sinočnjem gostovanju v Feltreju pri Bellunu so borovke na skupnem vrstnem redu ženskega odbojarskega prvenstva C-l lige še vedno brez točk. Za nameček so tokrat prvič v dosedanjih štirih kolih zapustile igrišče brez dobljenega niza, vendar lahko rečemo, da zavoljo tega poraz ni ne bolj pekoč, ne bolj zaskrbljujoč od prejšnjih. Feltre je namreč zelo solidna šesterka, ki se nikakor ni pustila presenetiti. Predvaja dopadljivo in dinamično odbojko, taktično je zelo zrela. Borovke so si po zelo slabem začetku opomogle in v zadnjih dveh nizih nudile nasprotnicam dober odpor, vendar je bilo napak in odmorov še vedno preveč, da bi lahko objektivno računale na zmago. Vsekakor bi lahko z več odločnosti (samozavest je, žal, zdaj že nekoliko načeta) iztržile več, še posebej v drugem nizu, v katerem so povedle celo s 7:0.
Zdaj čaka borovke vrsta štirih nastopov proti ekipam z dna prvenstvenega vrstnega reda in upati je, da bodo končno prišle tudi do prepotrebnih točk, saj bi bil prav njihov položaj v boju za obstanek v ligi res zelo zaskrbljujoč.
Košarka: promocijska liga
Domovcem za las ni uspel podvig
ALBA - DOM GOMETAL SIMEK
81:79 (44:38)
DOM GOMETAL SIMEK: Košuta 36, Kocjančič 13, Breganti, Battello 4, Semolič 4, Ambrosi, Rinelli 4, Dornik 9, Floreančič 9.
Domovcem za las ni uspel podvig proti eni najmočnejših ekip letošnjega prvenstva. Tekma se je odločila v poslednjih 30 sekundah, ko so naši pri rezultatu 80:79 v korist domačinov imeli na razpolago še zadnji napad, ki ga, žal, niso znali izkoristiti. Če ekipa uspe igrati na takih nivojih še brez centra Podberšiča in Nanuta, mislimo, da bo letos svojim navijačem postregla še z marsikaterim presenečenjem. Poleg izrednega Košute (36 točk) gre pohvala prav vsem igralcem, (af)
Derbija v Repnu ni bilo
Napovedenega derbija promocijskega košarkarskega prvenstva na Tržaškem med Kontovelom Electronic Shop in Cicibono sinoči v Repnu ni bilo zaradi pomanjkanja sodnikov.
• Kras Globtrade
Krasa in doprinos najmlajšega člena sestave sta vlila nov optimizem in navdušenje dokaj številnih gledalcev je bilo po tekmi razumljivo.
KRAS GLOBTRADE - SCTT AUER PLATTNER 4:2
Milič - Pernstich 2:0 (21:11, 21:10), Batinič - Stellmach 0:2 (16:21, 16:21), Obad - Mattivi 2:0 (21:14, 21:10), Mi-lič-Batinič - Mativi-Stellmach 2:0 (21:17, 21:12), Milič - Stellmach 0:2 (19:21, 14:21), Obad - Pernstich 2:1 (18:21, 21:12, 21:15).
BRUNO KRIŽMAN
Rolke: danes v Dolini
Nastopata tudi Grmada in Mladina
Danes se bodo atleti športnega društva Grmada Hobles in športnega društva Mladina udeležili prve trofeje Fa-bio Albrizio v Dolini pred tovarno Ve-
likih motorjev. Tekma bo razdeljena na 6 in 12 kilometrov. Start je predviden ob 10.30. (Ervin lori)
Radio Opčine
Danes bo ob 15.30 na sporedu športna nedelja. Direktni prenosi amaterskih nogometnih lig: 1. AL, Portuale -Primorje, 2. AL, Vesna - Pieris in tekma Kras - Mortegliano. Ob 17.30 direktni prenos iz Ravene košarkarske tekme B-2 lige Ravenna - Jadran. V studiu bo na sporedu pogovor o domači tekmi ženske namiznoteniške ekipe Krasa Globtrade. Odbojka: ŠZ Sloga in Bor Elpro. Rokomet: C-l liga - pogovor s predsednikom rokometnega odseka Krasa Ladijem Budinom. In še prispevek z domače tekme Bora Radenske.
Ponedeljkov tedenski športni komentar ob 18. uri: komentarji italijanskih nogometnih lig in Triestine. Komentarji o košarkarskih tekmah Jadrana in Bora Radenske ter pogovor v studiu o petem lovi na zaklad, ki ga prireja mladinska skupina Pinko Tomažič.
Odbojka: v moški C-2 ligi
Zrela igra Bora Cunja
LIBERTAS TURRIACO - BOR CUNJA	1:3 (15:10, 13:15^9:15, 12:15)
BOR: Batič, Marega, Romano in Pavel Pernarčič, Budin, Stančič, Strajn.
V včerajšnji tekmi so borovci pokazali, da so zelo zrela ekipa, ki zna izkoris titi vsako pomanjkljivost nasprotnika. Kot se je že večkrat zgodilo, je prvi set z naše bil problematičen. Predvsem sprejem je bil večkrat neprecizen, tako da J nasprotnik lahko igral učinkovit protinapad. V nadaljevanju so se »avtoprevozn ki« razigrali in enostavno prebijali nasprotnikovo obrambo.	.
Zanesljiva sta bila predvsem servis in napad, tokrat pa je tudi blok bil ze učinkovit. V končnici je bil nasprotnik v vodstvu tudi 12:8, a naši so obdrza mirne živne in domov odnesli dragoceni točki. Ta zmaga je zelo važna, tako o ohranja Bor prvo mesto na lestvici in se predstavlja kot zelo močna ekipa. v igralci so zaigrali odlično tekmo. (M. Marega)
VOLLEV BALL UDINE - MEBLO IMSA	3:1 (15:12, 15:8, 7:15, 15:H)
MEBLO IMSA: Lavrenčič, Petejan, Koršič, Vogrič, Aleš in Mitja Peri, Pu®
nelli, Superga, Prinčič, Lutman, Zavadlal.
Prva dva seta sta bila odigrana na zelo nizki tehnični ravni, saj sta obe ekip preveč grešili. Naši fantje se niso znašli v veliki in hladni telovadnici, tako da skoraj brez igre prepustili oba seta nasprotniku. Kakovost tekme je narasla tretjem setu, kjer so štandreški briški fantje povsem nadigrali domačine.
V	istem slogu so potem nadaljevali tudi v četrtem setu, toda domačini so žilavo borili in hoteli na vsak način osvojiti tekmo. Set je bil izenačen in so končnici naši popustili. V glavnem bled nastop obeh ekip, smo si saj od te mladincev pričakovali lepšo tekmo. Najhujše pa je bilo to, da sta bila najslab moža na igrišču prav sodnika. (Zip)
Ženska C-2 liga: uspešno kolo za naše
AGOREST - JUNIORS	3:1 (14:16, 16:14, 15:11, 15:9)
AGOREST: Roner, Zavadlal, Černič, Cotič, Klemše, Petarin, Marassi, Černe, Lovisutti, Rupel, Primožič.	,
Končno je združena ekipa Agoresta premagala samo sebe in pokazala u padljivo igro, borbeno, požrtvovalno, kar je do sedaj manjkalo. Dober sprejem servisi, učinkovita igra na polju je pripomogla, da je združena ekipa kor® pospravila prvi dve prvenstveni točki. Ekipa iz Casarse se je izkazala kot m® in zelo borbena ekipa. Odpovedala je le v ključnih trenutkih. (R. I.)
LIBERTAS MARTIGNACCO - SLOGA KOIMPEX
(12:15, 15:11, 6:15, 15:12, 3:15)	.
SLOGA KOIMPEK: Drnovšček, Fabrizi, Grgič, Križmančič, Lara in Nev Lupine, Marucelli, Milkovič, Mijot, Sosič, Škerk, Ukmar.	. n
Dokaz, da položaj na lestvici lahko vara o realni moči ekipe, je sino nasprotnik Sloge Koimpex. Libertas iz Martignacca resda zaseda zadnje m® na lestvici, vendar so se morale slogašice pošteno namučiti, preden so s njegov odpor.	«.
Ob tem pa gre podčrtati, da so naša dekleta včeraj odigrale letošnjo nal ,^0 šo tekmo, kljub temu, da so igrale v športni palači, katere razsežnost je neko ^ motila slogašice. Tekma je bila za občinstvo sila privlačna, polna lepih ak®1! obeh straneh mreže. Prvi štirje seti so bili sila izenačeni, v tajbreku v zadnj nizu pa je bila absolutno boljša Sloga Koimpex, ki praktično ni grešila in ^ tako zasluženo priborila zmago, ki ji omogoča, da še vedno zaseda prvo mest lestvici. (Inka)
Moška D liga: sočani spet praznih rok
FRIULI POVOLETTO - SOČA SOBEMA	_	3:0 (15:5. 15:8,
SOČA SOBEMA: Sirk, M. in I. Cotič, Pavel in Peter Černič, Ferfolja, To Pahor, Bagon.	vsem
Na svojem drugem gostovanju so sočani spet izgubili, saj so igrali pu neborbeno.	. mein
Naši so povsem odpovedali v prvih dveh setih, v tretjem pa so po zac uStj]i vodstvu naleteli na nepremostljiv zid nasprotnika. Nakar pa so sočani P°P,oVal še pri sprejemu in poraz je bil neizbežen. Naj omenimo še, da se je poško Pavel Černič. (Černič)
Ženska D liga: Nabrežinkam ni uspel0
SOKOL INDULES - CUS VIDEM	1:3 (10:15, 15:8, 8:15,
SOKOL INDULES: Brumat, T. in L. Masten, Pertot, Radetič, Stopper, Vižintin, Ušaj, Žbogar in Kralj.	. fflači®
V	Nabrežini je bilo sinoči osrednje srečanje v ženski D ligi med d° te!n Sokolom Indulesom in vodilnim CUS iz Vidma. Zmagale so godstje, ki 50 e[n v izredno važnem srečanju pokazale bolj zanesljivo odbojko in to PreaV neko-odličilnih trenutkih zadnjih dveh nizov. Domačinke so morale na igrišče v ^ liko spremenjeni postavi, ker je podajačiča Pertotova poškodovana, kar se J ^ v igri domačink še kako poznalo. Potem ko so Nabrežinke prvi niz izgubu , .g v nadaljevanju uredile svoje vrste in zaigrale bolj preudarno ter spravile s g0 ravnotežje. V tretjem nizu pa so bili za domačinke bržkone usodni servis ,
jih zapravile kar osem. V končnici niza je za nameček še sodnik naPraorjčele napaki, da je bil delni izid 2:1. V zadnjem nizu so domačinke sicer dobro ^p^gp ter povedle s 4:0, a kmalu potem je bil izid 11:4 za Furlanke, ki so izenačenem koncu spet bolj zanesljive in učinkovite. (G. F.)	^ ^)
BREG AGRAR - LAVORATORI FIERA	3:2 (15:9, 11:15, 15:9, l1-15'
BREG AGRAR: F. Žerjal,_Debenjak, Kocjančič, Slavec, El. Žerjal,
Komar, Canziani, T. Žerjal, Er. Žerjal, Malmenval.	Dokaza'
Za sinočnjo zmago je treba pohvaliti vse Bregove odbojkarice, s° jU naš® le napredek v igri, predvsem glede sprejema servisa. V obeh setih, ki sst^nje p° izgubile, pa jih je sodnik nemalo oškodoval. Tako pa so gostje lahko	so
štirih nizih izenačile in odločal je seveda »tie-break«. Kot običajno dos ^ Brežanke v odločilnem setu ohranile mirne živce in tudi zasluženo zmagale.	^
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP - FINCANTIERI	3:0 (15:12, l5:l2,
TRAJANJE SETOV: 20, 22, 15	• Maver.
KONTOVEL: černjava, Danieli, Janežič, Umek, Konestabo, Le9isa'.,e vendar
’ zbrale ®
TRAJANJE SETOV: 20, 22, 15
eli, Janežič, Umek, Konestabo, Leg V prvem setu so Kontovelovke vodile 9:0, nekoliko pa so popus i ;
jim zmaga ni ušla. V drugem in tretjem setu so se Kontovelovke
uspešno zaključile oba seta. V hitro igro, v tej prvi zmagi prvenstva so Kontovelovke dokazali ni postavi znajo igrati zagrizeno in tehnično dovršeno. (Janežič)
lit	* —-- -	11 q£J"1Q
današnji tekmi je Kontovel pokazal 0krnje' istva so Kontovelovke dokazale, da k J
Nogomet: v anticipirani tekmi C-l lige
Točka Triestine v Bergamu
VIRESCIT - TRIESTINA 1:1 (1:0)
fi/JRELCA: v 30' Cotnacchini (V), v 4 Simonetta (T).
Triestina je včeraj na gostovanju v ergamu osvojila odlično točko, saj znano, da v tem prvenstvu ne gre ,ne 9re- Pravzaprav je že dve leti in j 0 ' da Tržačani ne zmagajo na tu-to pa je hud problem, s katere-0 se bo moral trener Lombardo čim preJ soočati.
i nestina je začela takoj poletavno, 1 Prav je bilo očitno, da si želi neod-dac1e2, izid. Virescit je namreč napa-irzačani pa so se v glavnem bra-
nili,
čini
delni
vendar pa dokaj urejeno. Doma-so dosegli svoj zadetek v 30' po
_ napaki tržaške obrambe. Cor-v rt ie Posili žogo proti tržaškim le& 0rn' i-a Pa se je od vratnice odbila _ Za Rak centimeter preko gol črte.
Tržaški branilec Costantini
Do konca prvega dela igre je Virescit le branil izid.
V drugem polčasu je Triestina začela silovito napadati, vendar pa je izenačila le v 64. minuti, ko je Costantini poslal predložek v kazenski prostor, katerega so domači branici odbili do Simonette, ki je silovito streljal izven kazenskega prostora. Tekma se je nato zaključila z napadi domačinov, katere pa so Tržačani z lahkoto nadzorovali.
Včerajšnji izidi: C-l liga: Virescit
-	Triestina 1:1. C-2 liga: Pavia - Ales-sandria 0:0, Pro Šesto - Peregocrema 2:0, Orceana - Ravenna 2:1, Telgate -Mantova 1:0.
DANAŠNJI SPORED: Arezzo -Lucchese; Carraese - Trento; Centese
-	Spezia; Mantova - Spal; Modena -Montevarchi; Prato - Livorno; Reggi-ana - Derthona; Vicenza - Venezia Mestre.
k italijanski nogometni A ligi
Juventus - Napoli
ni TUrntus Proti Napoliju oziroma Zavarov proti Marado-ski 6kma v Turinu je pravi in edini derbi 6. kola v italijan-^dgemetm A ligi, največ koristi od tega srečanja pa dvoi° lrna (poteg blagajnika Juventusa) vodilna milanska Pa <j1Ca' Rtter bo namreč gostoval v bližnjem Comu, Milan l6st ?ma proti Atalanti. Razlike v točkah med ekipami na Pom 1C1i k' se lahko še zmanjšale, saj se bodo med sabo sena • 6 ek^Pe z zgornjega in spodnjega dela lestvice. Ce-vatl ® Ascoli sta pri tem oškodovana, ker sta bila Jugoslo-in; Cvetkovič in Jožic sinoči zaposlena z reprezentanco liANra®IPV0, ah bosta danes sploh lahko nastopila. veilt ^^AŠNJI SPORED: Cesena - Roma; Como - Inter; Ju-AtaKShlapoli; Lazio - Verona; Lecce - Ascoli; Milan -*M°gn ' Pescara ‘ Torino; Piša - Fiorentina; Sampdoria -
finese v Anconi
drevi§nIk kolih je Udinese s 13. točkami na tretjem mestu, vendaj 1 9?stitelj Videmčanov Ancona pa je na lestvici šele 11., prav v Pv *ma I6 tri točke manj. Druga liga je pač takšna, da je danes 2 ■ 0 gostovanje nevarno, zato bo trener Sonetti tudi mož aaJPrej okrepil obrambno vrsto, šele nato pa razmišljal o Povratek za popoln izkupiček. Zato mu še kako prav pride dovana c,na igrišče Orlanda, nared pa sta tudi že ostala poško-ranilca Galparoli in Paganin.
Tekmo Galatasaray - Xamax bodo ponovili
0 zadnjih ukrepih UEFA
V Italiji so po sklepih UEFA v zvezi s tekmo Partizan -Roma še posebej občutljivi na posege disciplinske komisije mednarodne nogometne zveze.
Ta je v zvezi s tekmo 9. novembra med turškim Galata-sarayem in švicarskim Xamaxom (5:0) sklenila, da je treba srečanje ponoviti na nevtralnem igrišču v tujini bodisi zaradi izgredov, do katerih je prišlo med samo tekmo (lažje ranjena sta bila en igralec gostov in stranski sodnik, srečanje je bilo večkrat prekinjeno) bodisi zato, ker so navijači večer pred tekmo z razgrajanjem onemogočili gostujoči ekipi, da bi mirno prespala noč.
Po tem sklepu postaja vse bolj jasno, da je vik in krik, ki ga je pred tedni zagnala Roma v bistvu neupravičen. Rimsko društvo je pač hotelo izsiliti zmago brez borbe, ni pa pristalo na ponovitev tekme iz preprostega razloga, ker se je balo, da bi jo ekipa skupila še slabše.
Pravzaprav je komisija UEFA s tem da je potrdila izid tekme v Beogradu (4:2) prekršila svojo dosedanjo prakso (to je namreč četrtič od leta 1971, da se tekmo ponovi) in Romi naredila veliko uslugo.
Razburjajo pa se tudi pri Milanu zaradi diskvalifikacije (tri kola) Virdisa. Že so namreč vložili priziv.
Za eno kolo sta bila diskvalificirana tudi Manfredonia in Marocchi.
NFn DANES
fcDELJA, 20. NOVEMBRA 1988
KOŠARKA
17 moška b-2 liga
lis - Jadra"aVenni' Tr9 stadio: De Ang 17 nn _ MOŠKA D LIGA Ska- Mo^UVe°naetoUViCh: ^ ^
11 on PR°MOCIJSKA LIGA
Azzurra VnTrstu' šola Morpurgo: Stel Urra " Breg Adriatherm
n on Reželni mladinci
CGt tv V Trstu, na 1. maju: Cicibona
V^:^°ertasnB:-1IoTorTrStU' ^ ^
11 -M DEŽELNI kadeti
c° - BorVI„dmesIStrSka “ D°n B° 9 00 v T naraščajniki ' Bor IndulesUBna 1 majU: Bor Indules
man „ DEČKI Trstu J, rPnU: Polet ' Poggi A; ..... *ndules 1 Caravaggio: Scoglietto - I
11.00
nogomet
14.30 2- AMATERSKA LIGA
l4.3o v °epnu: Kras - Mortegliano; rstu: S. Luiai - Juventina; 14.30
Kri/ Vstu: S’ Luigi 1ŽU: Vesna - Pieris
3. amaterska liga
14.30 v Doberdobu: Mladost - S. An-drea; 14.30 na Padričah: Gaja - Junior Aurisina; 14.30 v Tržiču, Ul. Boito: Romana - Zarja; 14.30 v Dolini: Breg - Herma-da; 14.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Torre NARAŠČAJNIKI
12.15 v Trstu, Ul. Flavia: Don Bosco -Breg
NAJMLAJŠI
9.00 v Trstu, igrišče Campanelle: Don Bosco - Breg; 9.00 na Proseku: Primorje -Giarizzole; 10.30 v Bazovici: Zarja Adria-impex - Zaule Rabuiese
ZAČETNIKI
10.30 v Foljanu: Fogliano - Mladost; 11.45 v Bazovici: Zarja Adriaimpex - Al-tura; 12.15 na Proseku: Primorje - Costa-lunga
NAMIZNI TENIS
MOŠKA C LIGA
10:00 v Zgoniku: Kras Globtarde - Ede-ra Pordenon
ODBOJKA
10.30 na Opčinah: Sloga Koimpex -Virtus
Z zamejskega balinarskega prvenstva
Trenutek s 1. zamejskega balinarskega prvenstva za dvojice
■

•	'.A
- • ’
V«
" ■*>’
*• -
> •
-.■ *	■ , ■: h’	-vlv	... s .	*
* r-W v-
. "V	■ lili
Dušan Jelinčič
NOČI
Utrinki iz Karakoruma
Spet, že tisočič pogledam v zvezdnato nebo, svetle pike pa se mi le smehljajo. Vse je res, kar govoriš, mi naposled reče Najsvetlejša, vendar pa mi nisi v svoji neučakanosti, mladi nestrpni človek, niti dovolil, da zaključim svoj stavek. Se spomniš, kaj sem ti nazadnje rekla?
Da, odgovorim, da nisem prišel v Himalajo čist.
Tako je, nadaljuje zvezda. In veš, kaj sem hotela s tem povedati? Da si se podal v to svojo Alisino deželo z vso dediščino prav tiste vsakdanjosti, pred katero si hotel zbežati.
Kako to misliš, vprašam.
Prišel si s tovorom raznih duševnih obremenjenosti, mi odgovori zvezda. Nisi se rešil svoje nestrpnosti, negotovosti vase, površnosti, pa niti lahkomiselnosti. In si zato tvegal tisto največ, kar smo ti poklonile. Si pomislil, Duško, kje so se začele tiste napake, ki bi te kmalu peljale v pogubo?
Jasno, sedaj mi je jasno. Zopet se v kratkem času že drugič tlesknem po čelu. Jasno! Najsvetlejša pa nadaljuje: kar sam si se torej dokopal še do tega kančka resnice. Napake, ki so ti bile skoraj usodne, so bile storjene dosti prej, kot si se ti podal v Karakorum. Ti jih nisi znal ali hotel razumeti, zato pa so te negotovost vase, lahkomiselnost, površnost, neosnovana ambicija in nestrpnost kmalu ugonobile. Dosti smo razmišljale, ali bi ti naklonile še eno možnost, pa smo na koncu upoštevale tvojo neverjetno željo po življenju...
Torej... torej, vprašam, če vam človek pokloni svoj obstoj za časa svojega iskanja popolnosti, svojega boja proti vsakdanjosti, svojega odhoda, so tega krive napake, ki si jih kot temno moro vleče za sabo prav iz vsakdanjosti same? Roteče pogledam v nebo in si želim odgovora. Najsvetlejša me materinsko pogleda in svečano izjavi: to je že naslednja Sibilina uganka, ki ti jo postavljam.
Spreleti me, da skoraj kriknem: Kaj sem torej obsojen na večno iskanje? Moj glas se izgubi v svetlobi, noči, mrazu in vetriču, ki začne lahno pihati s severa. Zvezde pa nenadoma obnemijo.
Prosim jih, glasno rotim, naj mi vendar odgovorijo, zvezde pa ostanejo neme. Naposled kriknem in... se znajdem, da sedim na ledeniku. Glavo še stiskam med rokama... zaspal sem na skalah tik za šotori. Zbudila me je sapica, ki je prav sedaj začela pihljati tam nekje iz smeri, kjer kraljuje mogočni, ledeni in mrzli K2.
Nasmehnem se. Torej sem sanjal. Pogledam proti dolini v svetlo noč. Zrak je prosojen in neverjetno čist, v njem pa kraljuje vsa polnost tega sveta. Sem sanjal... in vendar si želim, da bi bil ta pogovor resničen. Morda pa je, le če si to resnično želim. Realnost ni nekje zunaj nas, ampak je samo tisto, kar nosimo v sebi. Jaz pa tesno tiščim k sebi svoj pogovor z zvezdami. Ne bom ga pozabil. Preveč modrosti je v njem.
Zrak nalahno završi, svetloba pa se razlije tja preko skrivnostnih vršacev na jugu. Kako lepa je ta noč, si mislim. Nisem doživel še take. In spet me prijetno spreleti nekaj, kar mi dokončno razblini vsa človeška vprašanja, s
katerimi sem se ubadal, ko sem podvomil v svoje himalajsko početje, v svoj odhod. Ce bi se ne odpravil sem, bi nikoli ne doživel te noči, bi nikoli ne videl tega neba. In že zato se je splačalo oditi. To je! Sedaj, ko sem na koncu te poti, ki je le ena od tolikih, mi je jasno, da sem izbral pravilno, ko sem se odločil za svojo zvezdnato pot. Tudi to so mi razodele zvezde v sanjah, vse drugo pa je itak uganka, ki jo bom reševal celo življenje.
Olajšan sem in prijetno prazen. Dopolnjeno je. Krog se je spet zaprl. Toda... kako lepa noč je ta. In kako lepe zvezde. Toda... če bi ne bilo noči, bi niti zvezd ne bilo. Zato se bom sedaj vrnil v svojo dolino potešen in v zavesti, da bom lahko tudi tam, če bom le sposoben, nadaljeval svojo zvezdnato pot. Ker doma, v naši realnosti so noči prav tako lepe in svetle, tako mehke in nežne, tako globoke in temne. Tam, kjer so noči, pa so vedno tudi zvezde...
KONEC
DODATEK
Splošni podatki odprave »Karakorum 86«
Jugoslovanska odprava, ki se je podala v Karakorum leta 1986, je po splošnem mnenju ena najuspešnejših sploh, kar jih pomni zgodovina alpinizma. Njeni člani so namreč osvojili dva osemtisočaka, poleg tega pa je Tomo Česen preplezal prvenstveno, sedaj Jugoslovansko smer na 8611 m visokem K2. Med 28. julijem in 4. avgustom je kar dvanajst članov osvojilo 8047 metrov visoki Broad Peak, štirje (Biščak, Grošelj, Kozjek in Andrej Štremfelj) pa so v alpskem slogu v rekordnem času 32 ur preplezali osemtisočak Gas-herbrum II (8035 m). Ti štirje so torej med eno samo odpravo stali na dveh osemtisočakih. Marija Štremfelj je prva Jugoslovanka, ki je osvojila osemtisočak, Biščak in Fabjan prva Primorca, Jelinčič pa prvi v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Vsekakor je torej bila ta odprava tudi s strani tehničnih uspehov neponovljiva.
Člani odprave
1.	Viki Grošelj, AO Matica, letnik 1952, profesor telovadbe - vodja odprave
2.	Tomaž Jamnik - Miško, AO Kranj, 1938, inženir v podjetju - namestnik vodje, skrb za_ finance, ogled K2
3.	Tomo Česen, AO Kranj, 1959, višinski delavec - alpinist
4.	Silvo Karo, AO Domžale, 1960, mehanik - alpinist
5.	Pavle Kozjek, AO Matica, 1959, inženir računalništva - alpinist
6.	Žare Guzej, AO Obalnega PD Koper, 1946 - zdravnik odprave
7.	Andrej Štremfelj, AO Kranj, 1956, profesor telovadbe - alpinist
8.	Marija Štremfelj, AO Kranj, 1957, profesorica biologije - alpinistka
9.	Bogdan Biščak, AO Postojna, 1959, diplomirani pravnik - alpinist
10.	Rado Fabjan, AO Postojna, 1958, ekonomski tehnik - alpinist
11.	Ničo Kregar, AO Matica, 1940, inženir - alpinist
12.	Mojmir Štangelj, AO Matica, 1949, biolog - alpinist, odgovoren za biološke raziskave med odpravo
13.	Matevž Lenarčič, AO Trbovlje, 1959, biolog - alpinist
14.	Dušan Jelinčič , AO SPDT, časnikar, 1953 - alpinist, časnikar odprave
Pred pričetkom smučarske sezone
stenske tapete moquette
plastika - preproge
GIUBIL0
mogueffe
GIUBIL0 mUETTE
Ul. Coroneo 13/A - Tel. 764050_-JRST
ŠD MLADINA
prireja v sodelovanju s trgovino Hill spori sejem nove in rabljene smučarske opreme danes, 20. novembra, od 10. do 22. ure ter jutri, 21. novembra, od 14. do 22. ure v Domu A. Sirk v Križu.
ŠD GRMADA HOBLES vabi osnovno- in srednješolsko mladino na tečaj rolkanja in smučarskega teka. Zainteresirani dobijo vse informacije po telefonu 299012.
SMUČARSKI KLUB BRDINA obvešča, da je v teku vpisovanje za zimo vanj e, ki bo na Pohorju od 26. decembra 1988 do 2. januarja 1989 v Hotelu Habakuk (vključeno silvestrovanje). Informacije in vpisovanje dobite na sedežu kluba, Proseška 131, Opčine vsak torek in četrtek od 19. do 21. ure.
ŠK KRAS
organizira ob gostovanju namiznoteniške ekipe za tekmo evropskega pokala ETTU 3-dnevni izlet v Budimpešto od 9. do 11. decembra. Zainteresirani se lahko zglasijo v tajništvu Športno-kulturnega centra v Zgoniku vsak dan od 18. do 19. ure do torka,22. t. m.
Od 13 do 26 milijonov uporabnikov; od 40 milijard obračunanih kilovatnih ur v letu 1963 na preko 160 milijard danes; 120.000 milijard skupnih investicij; realno znižanje stroškov kilovatne ure za 31,2%. To so dosežki prvih 25 let delovanja, ko je ustanova ENEL postala tretje največje podjetje za električno energijo na svetu. Danes, ko smo spet dosegli ekonomsko ravnovesje in lahko napovedujemo povečanje proizvodnje električne energije, zagotavlja ENEL italijanskemu energetskemu sistemu "Sistema ltalia“ vse potrebno za soočanje s potrebami leta 2000. Danes je ENEL pripravljen na soočanje z jutrišnjim dnem.
Četrt stoletja energije