23. AVG.
1969
L. VIII
ŠT. 30.
glasilo delovnega kolektiva zp ISKRA - INDUSTRIJE ZA elektromehaniko, telekomunikacije,
ELEKTRONIKO, AVTOMATIKO IN ELEMENTE, KRANJ
100 let
gasilske erganizaelfe
Na proslavi stoletnice v Metliki je govoril predsednik Gasilske zveze Slovenije, Metod
Rotar
' Belokranjska Metlika - je 'H v. nedeljo prizorišče slovesne proslave gasilcev. Tega dne se je zbralo na poligonu v Metliki pribliižno 12.000 gasilcev in drugih, udeležfeneev, ki so proslavili 100-latnico ustanovitve prve slovenske gasilske organizacije.
Proslava se je pričela pravzaprav že v soboto z otvoritvijo gasilskega muzeja v Metliki, popoldne' pa So odprli še nov gasilski dom in imeli db tej priliki slavnostno sejo ob stoletnici gasilskega društva Metlika.
- Glavna proslava pa je bila nato naslednji dan. Na tri-;, buni so.se zbrali številni povabljeni gostje iz države in tudi zamejstva. Med njimi namesto odsotnega pokrovi-’ te! j a proslave predsednika IS Staneta Kavčiča, član IS Vinko Hafner, ki So gledali najprej celotno parado gasilcev.
Osrednji govor ob proslavi je imel predsednik gasilske organizacije Slovenije in naš direktor PSO Metod Rotar. Povedal je da je gasilska organizacija prešla razna obdobja od ustanovitve. Pri tem ni nudila samo bližnjemu nesebično pomoč s svojo humano nalogo, marveč je tudi kot najbolj množična organizacija na Slovenskem bila vseskozi nosilec demokratičnih idej, med zadnjo vojno pa se je takoj v začetku aktivno opredelila za
osvoboditev slovenskega naroda izpod fašizma. Ob;koncu -govora je pozval gasilce na razvijanje enotnosti organizacije, obnovo, vrst članstva in večjo strokovno usposobljenost, ki jo terja tehnološki razvoj z novimi tehniškimi sredstvi.
. Za govorom predsednika gasilske organizacije Metoda Rotarja so spregovorili še predstavniki gasilskih organizacij iz tujine. Predsednik gasilske organizacije avstrijske. štajerske je nato odlikoval predsednika Metoda Rotarja z odličjem prve stopnje za njegove izredne zasluge pri razvijanju gasilske organizacije in povezave med organizacijami slovenskih in avstrijskih gasilcev. Odličje pa je' podelil tudi metliški^ gasilski organizaciji za njeno 100-lefffico. '
Sledil je nastop raznih vrst . gasilcev, ki so prikazali s simboličnimi in dejanskimi vajami vrednost hitrega in učinkovitega nastopa pri akcijah gašenja požara in evakuacijah ljudi in premoženja itd.
Ob koncu proslave so priredili gasilci še tovariško srečanje za omizjem, kjer so obujali spomine na dosedanje delo, sklepali nova tovarištva in se posredno pripravljali na nove naloge, ki jih bo terjala domovina.
Na slovesni proslavi 100-letnice gasilske organizacije na Slovenskem sta govorila namesto odsotnega predsednika IS Staneta Kavčiča, podpredsednik IS Vinko Hafner (v sredini na levi) in predsednik gasilske organizacije Slovenije Metod Rotar (v sredini na desni)
Naša nabavna defavnost v juliju
ZA ZADNJE TRIMESEČJE NI PRIČAKOVATI ZBOLJŠANJE DOBAV — PRIČAKOVATI JE RAHLO ZVIŠANJE CEN NEKATERIM PROIZVODOM 114 PANOGE — VISOKI STROŠKI LEŽARINE NA CARINSKIH SKLADIŠČIH
Po poročilu Nabavne organizacije ža minuli mesec so potekale dobave železnih izdelkov,od železarn.Jesenice fn štore Se dokaj v redu. Težave so bile le pri dobavah iz Raven in Nikšiiča. Za zadnje trimesečje leta sodi NO, da ni pričakovati kakega zboljšanja dobav, ker so železarne prevzele več naročil kot jih zmorejo, hkrati pa so povečali potrošniki še pritisk nanje, ker so ukinjena dovo-ljenja za uvoz teh polizdelkov. Naše podjetje pri tem ne bo trpelo škode, ker bomo z dovoljenji, ki jih že imamo naročili ves potreben material v tujini.
ISKRA — Elektromehanika, Kranj: slika prikazuje delo. na traku koordinatnega stikalnika v obratu »Avtomatske telefonske naprave« oz. kot pravijo na kratko ATN.
NO pričakuje rahlo zvišanje cen nekaterim proizvodom 114 panoge. Za zdaj Gene, še niso dokončne, vzlic 5-odstptni odobritvi, ker so možne še spremembe v okviru medsebojnih dogovorov.
Cena dekapirane pločevine iz uvoza se je povečala in venomer narašča. Za primerjavo naj navedemo sedanji indeks bazne cene, ki je porasel v primerjavi z letom 1967 na 160.
Napovedana podražitev aluminija, aluminijevih izdelkov in zlitin je sedaj z odlokom ZIS uveljavljena. Osnovna surovina aluminija se je zvišala za 15 %, pri zlitinah z dodatkom silumiaa pa celo za 300%. Predelovalna industrija aluminijevih izdelkov večjih cen ni sprejela v celoti. Proizvajalci so se zedinili, da bodo odslej cene posameznih grup izdelkov take: valjani proizvodi za 15% dražji, šipke za 8 %, profili za 7 %, cevi. za prav .toliko, in žice za 10 %.. Livarnam je dovoljeno povečanje cen samo v višini povečane cene osnovne surovine.
Pri neželezni metalurgiji je omembe vredna še dobava zlata.'Na temelju narijčil je zahtevala NO že v začetku leta za podjetje 12 kg zlata. Do danes ga nismo izkoristili niti polovico. NO opozarja naše tovarne, da je treba vso količino odpoklicati najkasneje do konca novembra. V naslednjem letu bo osnova naročila porabljena količina v letošnjem letu.
Panoga 117 do 120 ni zabeležila zastojev pri dobavah. Vzlic remontu ELEKTROBO-
,SNE, ki začasno ne proizvaja trikloretilena, pri nas ne bo težav, ker; smo Si potrebno .količino,. :te .Itejfhiikalije oskrbeli. že prej in se tako pripravili za predviden remont tovarne.
Tovarna TUP N. MAŠINO-VIČ iz Dubrovnika že sedaj terja okvirno pogodbo za naslednje leto, ker so dobavni roki za izdelavo krtačk zelo dolgi. NO bo zato s posebnim pismom obvestila vse porabnike v našem podjetju, da bodo pravočasno javili potrebe za naslednje leto.
Panoga elektroindustrije zaznamuje velik pritisk dobaviteljev žic za plačilo obveznosti. naših kompenzacijskih trgovinskih podjetij. Pri tem sta najbolj problematični podjetji RADIOELEKTRG iz Beograda in ljubljanska ELEKTROTEHNA. Obema primanjkuje namreč razpoložljivih sredstev za plačila.
Zaloge lakiranih žic so na splošno normalne, dobave potekajo v redu.
Iz skopega poročila o uvozu polizdelkov in surovin povzemamo, da je NO uvozila r minulem mesecu za 17,640.000 dinarjev: polizdelkov. Vrednost je dokaj visoka,. sicer pa se položaj v primerjavi z junijem ni bistveno spremenil.
Podjetje še vedno čuti breme relativno visokih zalog na carinskih skladiščih, za katere plačujemo visoke stroške Iežarine. Zaradi nelikvidnosti nekatere tovarne namreč ne morejo poravnati stroškov in tako ostaja blago na carinskih skladiščih.
Marjan Kralj
Poti za strokovno izobraževanje odraslih
Kadar govorimo o strokovnem izobraževanju delavcev, mislimo ponavadi samo na mladino. Toda v našem modernem gospodarstvu, v katerem se proizvodne metode nenehno razvijajo, obstaja tudi problem strokovnega izobraževanja odraslih.
Gledano s strani podjetja se vprašanje usposabljanj a delavcev odraža v prizadevanju, da pridemo do ustreznih delovnih moči, ki so sposobne ravnati z dragocenimi proizvodnimi sredstvi. Delovna sila, ki nima ustrezne izobrazbe, oziroma ki ni šolana, ogroža proizvodnjo in povzroča škodo.
S stališča delavcev pomeni hitri tehnični napredek nenehno grožnjo, ki preti njegovi strokovni eksistenci. Tehnične in gospodarske spremembe pomenijo za posameznika izgubo v vrednosti njihovih spretnosti, ki so jim bile priznane poprej, j Da bi se zmanjšale socialne posledice, ki jih povzroča gospo-
dam DS »Instrumenti« Otoče so na zadnji seji največ razpravljali o dopolnitvi sistematizacije delovnih mest. Skrbno so proučili predloge upravnega odbora, ¡ki je pred tem že dvakrat razpravljal. Tudi člani DS so imeli različne dodatne predloge in spremembe, zato je DS imenoval komisijo, ki bo po možnosti vskladila razne predloge in o tem poročala na naslednji seji DS.
Glede na prebod na 42-umi delovni teden je bil dam predlog za spremembo vrednosti grup deda. O tem je zavzela določena stališča. tudi sindikalna organizacija. V uvodu v razpravo je bilo rečeno, da nastajajo težave zato, ker norme niso realne. Kot je bilo razvidno, so razlike dokajšnje: ponekod preohlapne, drugod prenizke. Prav zato nastajajo tudi občutne razlike pri osebnem dohodku. Ker je teh primerov kar precej, pereči so predvsem pri enakovrednih delih, je UO že lani sklenil, da je treba čimprej pristopiti h korekciji norm. Analiza je pokazala naslednje preseganje (v %):
I. grupa 48,5 %, II. 45,5%,
III.	38,5 %, IV. 33,7%, V. 29,5%, VI. 29,5%, VII.
35,4	%, VIII. 39,9 %, IX. 39,7%, X. 35%.
. V produkciji delajo v glavnem v III. in IV. grupi, v montažah pa v V. in VI. grupi. Poprečno preseganje norm znaša 38%. Obstajajo primeri, ko norme pri nekaterih operacijah ni moč doseči, medtem, ko je pri nekaterih operacijah zlahka dosežena.
Glede na prehod na 42-umi
darski in tehnični razvoj v razmerjih do delavca, je potrebno storiti ustrezne ukrepe. Med te sodijo tudi novi načini strokovnega izobraževanja odraslih,
STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE BREZ »VAJENIŠTVA«
Ne smemo pozabiti, da sp v modernem gospodarstvu izgubile mnoge stroke svoj poprejšnji pomen. V teh strokah bo potreba po delovni sili. vedno manjša. Delavcem grozi torej nevarnost nezaposlenosti. Težave zaradi spremembe poklica imajo tudi tisti delavci, ki jim bolezen ali nesrečen, slučaj ne dovoljuje, da bi v popolnosti
delavnik (proste sobote) zakon določa, da se produktivnost ne sme zmanjšati, - prav tako tudi OD. Predlog UO predvideva korekcijo norm na realno osnovo. Kot vse kaže, bo delo izvedeno do L 9. 1969.
DS je pri razpravi sprejel naslednji sklep:
Delavski svet potrjuje predlog upravnega odbora in sklene, da se z ozirom na prehod na 42-umi delovni tednik s 1 9. 1969 zviša vrednost vseh grup dela za 15 % in da se izdela korekcija norm tako, da se popravi vse norme, ki jih delavci doslej niso dosegali, na 100%, prav tako pa se na 120 % korigira vse norme, ki so jih delavci doslej dosegali prek tega odstotka.
Delavski svet določa dvomesečno poskusno obračunavanje po tem načinu in sicer tako, da se po 1. 11. 1969 pregledajo rezultati in odpravijo morebitne nepravilnosti, nato pa bo o tem delavski svet do I. 12. 1969 dokončno sklepal.
V zadnji točki dnevnega reda je direktor tovarne seznanil navzoče z osnutkom pogodbe tovarne in Prodatj-no-seryisme organizacije v Ljubljani. Naglasil je, da je bil strokovni kolegij on UO proti zvišanju rabatov; s tem je soglašal tudi DS an zadolžil strokovne službe, naj vodijo ponovne razgovore s PSO.
Ob koncu je na predlog direktorja DS imenoval namestnika direktorja za dobo enega leta in sicer šefa tehničnega proizvodnega sektorja dipl. inž. Jožeta Tomšiča.
ABC
izkoristili svoje strokovne sposobnosti in znanje. V takšnih primerih je potrebno zagotoviti ustrezno prekvalifikacijo. Za takšne delavce pomena to spremembo njihove strokovne poti, vstop v novo stroko. Nahajajo se v podobni situaciji kot mladi ljudje, ki stopajo prvič v delovno razmerje na določenem proizvodnem področju.
Prekvalificiranje tistih, ki imajo določene telesne hibe, je vedno v senci »pomoči«. Pri tem jih ponavadi ocenjujejo s stališča zdravja, dasi-ravno so takšni učenci v mnogih primerih zelo cenjena delovna sila na ustreznih delovnih mestih. Vprašanje, v kolikšni meri je treba izvršiti 'prekvalifikacijo, nudi različne možnosti. Čas za učenje je treba prilagoditi potrebam slušateljev. V vsakem primeru pa je podoba, da čas za učenje ni treba načrtovati tako, kot pri izobraževanju mladih. Delavci, ki so bili že poprej v delovnem razmerju, se lažje prilagodijo novim pogojem. Mimo tega so odrasli večkrat obremenjeni tudi z drugim delom, poleg učenja. Kratko rečeno: šolanje s ciljem prekvalifikacije naj bo vsklaje-no s potrebami delavcev.
STROKOVNO IZPOLNJEVANJE NAJ ZAGOTOVI DELOVNO MESTO
Vsakemu delavcu mora biti jasno, da bodo znanja in spretnosti, ki jih je dosegal v teku učenja, v teku let presežena. Nenehne spremembe v proizvodnih sredstvih, uvajanje v proizvodnjo novih materialov in druge spremembe ustvarjajo nove delovne pogoje, ki se jim delavec mora prilagoditi. Delavci, ki gredo samoiniciativno v korak z novimi dosežki in ki nenehno izpopolnjujejo svoje strokovno znanje, ostanejo vedno iskana delovna sila.
Obstaja pa določeni krog delavcev, ki sodijo, da je dovolj že to, če se v teku dela »srečajo« z ustreznimi strokovnimi dosežkiTToda sčasoma ti delavci sprevidijo (večkrat zelo pozno), da niso več dorasli zahtevam, ki jih terja njihova stroka. Na njihovih delovnih mestih jih spodrivajo delavci, ki imajo morda manj delovnih izkušanj: toda zato so si pridobili več sodobnega strokovnega znanja. Ta krog delavcev je treba z ustreznimi obvestili opozoriti na nujnost nadaljnjega šolanja. Ker gre v takšnih primerih največkrat za starejše delavce, ki se odlikujejo po svoji zavesti o odgovornosti in dolžnosti, bi bila škoda, če bi se jih gospodarstvo moralo odreči. V večjih industrijskih podjetjih ni nobena redkost, da postavijo relativno mlade ljudi za preddelavce starejšim delavcem. Takšna situacija ne gre
(Dalje na 6. strani)
S SEJE DS »INSTRUMENTI« OTOCE
Dopolnitev sistematizacije delovnih mest, korekcija norm in zvišanje vrednosti vseh grup dela za 15 odstotkov
ES Dopolnitev internih aktov v zvezi z zakonom o narodni obrambi
V Uradnem listu SFRJ št. 8 z dne 19. 2. 1969 je izšel ■■ Zakon o narodni obrambi, katerega je sprejela Zvezna ■bi skupščina na sejah Zveznega zbora in Zbora narodov s* dne 11. 2. 1969.
Po členu 60. navedenega zakona so delovne organiza-188 cije dolžne v svojem statutu določiti delovno področje j|g in odgovornost svojih organov v zvezi s pripravami na Ha obrambo in za primer vojne, v statutu ali drugem H® splošnem aktu v skladu s statutom pa posebne dolžan nosti in odgovornosti članov delovne skupnosti v zvezi h® s pripravami za obrambo in za primer vojne. To so ■ ■	dolžne sprejeti tudi samostojne organizacije združenega
■a dela v sestavu delovne organizacije, ki so pravne osebe. ^ V prehodnih in končnih določilih pa je določeno, da je ■■ potrebno v šestih mesecih od dneva uveljavitve tega HH zakona' sprejeti dolobče v ustreznih aktih.
Z ozirom na navedeno smatram za umestno, da bi posebno poglavje v statutu naših delovnih organizacij ■■ moralo obdelati vprašanje narodne obrambe. Tako bi ■■ bilo treba določiti, da vsaka delovna organizacija s svo-§j|| jimi člani in sredstvi uresničuje obrambo dežele po do-hh ločilih zakona in na podlagi zakona izdanih predpisov S® iif statuta. Vsaka delovna organizacija mora imeti vojni HB načrt in razvojni načrt, po katerih opravi delovna orga-■■ nizacija vse priprave za delo v vojni ter zagotavlja po-gg trebna sredstva in opravi druge ukrepe za zaščito in || reševanje pred vojnimi akcijami.
Posebno je poudariti, da ima vsak član delovne skup HH nosti pravico in dolžnost, da sodeluje pri pripravah za J" delo in zaščito v vojnih razmerah ter skupno z drugimi HB občani za obrambo dežele ter da se v primeru napada organizirano upre agresorju in da se bori za ohranitev Boi svoje svobode in samoupravnih pravic.
Zbor delovnih ljudi organizacije obravnava temeljna vprašanja organizacije in izvajanja obrambnih priprav hh članov delovne skupnosti.
Prav -tako je treba določiti določene pristojnosti de-H H lavskemu svetu, izvršilnim organom ali štabu ža narod-|| no obrambo, v kolikor se ta posebej za to formira in sh tudi posebej direktorju.
Tako naj bi imel delavski svet zlasti sledeče pristoj-aa nosti:
P določa organizacijo in izvedbo priprav za narodno sa obrambo ter sprejema razvojni načrt delovne organi-H! zacije;
BS 2. sprejema program financiranja zadev narodne gjf obrambe in odloča o združevanju Sredstev za izvršitev sh nalog, ki so skupnega pomena;
§j|j 3. ustanovi štab za narodno obrambo, imenuje in hh razrešuje njegove člane ter upravitelja vojnega načrta; a a 4. ustanavlja enote in službe teritorialne obrambe in enote civilne zaščite ter skrbi za njihovo opremljanje, bb oborožitev in strokovni pouk; imenuje in razrešuje poji® veljnike teh enot;
5.	sprejema organizacijske rešitve za izvajanje teh-S[| ničnih in strokovnih opravil na področju narodne ms obrambe;
6.	sprejema pravilnik o zaščiti tajnosti in druge bs splošne akte s področja narodne obrambe.
H® Izvršilni organ ali štab za narodno obrambo, v ko-: gg likor ga formira delovna organizacija naj bi, imel sledeče; g® pristojnosti:
Štab za narodno obrambo skrbi za hitro in učinko-isa vito izvajanje obrambnih priprav v delovni organizaciji, HH zlasti pa:	-
1. sprejema vojni načrt delovne organizacije in pred-*H laga delavskemu svetu razvojni načrt delovne organiza-ss cije ter skrbi, da sta oba načrta v skladu z ustreznimi načrti družbeno-političnih skupnosti; bb 2. vodi in usklajuje konkretne obrambne priprave H®	delovnih enot in služb delovne organizacije, enot in
BS	služb teritorialne obrambe, enot civilne zaščite ter pro-
H ®	gramira in organizira ustrezen strokovni pouk;
aa 3. usklajuje z občinskim svetom za narodno obram-|| bo in upravnim organom za narodno obrambo ter z HH organi za narodno obrambo drugih delovnih organizacij EE organizacijska vprašanja, ki so skupnega pomena za bb narodno obrambo ter druga vprašanja s tega področja, g|| ki izhajajo iz kooperacijskih in integracijskih odnosov;
4.	skrbi za izvedbo ukrepov pripravljenosti v prime-|i ru neposredne vojne nevarnosti in za izvedbo posebnih BiH ukrepov v vojni;
5.	razporeja delavce v enote in službe teritorialne HH obrambe ter v enote civilne zaščite delovne organizacije, H* obveznike delovne obveznosti pa na konkretna dela ozi-■■ roma delovna mesta;
6.	organizira seznanjanje delavcev s konkretnimi H h ' dolžnostmi v primeru vojne;
■■	(Dalje na 6. strani)
8
■
ZAVOD ZA AVTOMATIZACIJO, LJUBLJANA
Inž. Matjaž Leskovšek in Mitja Vidmar
nagrajenca sklada Borisa Kidriča 1
SKLEP	SKLEP
Ekonomska publiciteta in marketing
Ekonomske reforme odpirajo nove aspekte razmišljanj in nova področja delovanj (prizadevanj). V tem sestavku bomo bralce seznanili z medsebojnimi odnosi med gospodarsko publiciteto in marketingom.
o podelitvi nagrade za iznajdbe in tehnične izboljšave v letu 1969
Upravni odbor sklada Borisa Kidriča je na osnovi 2, člena zakona ter 2., 32. in 33. člena statuta sklada Borisa Kidriča in na predlog komisije za podeljevanje nagrad sklenil, da podeli v letu 1969
DRUGO NAGRADO ING. MATJAŽU LESKOVŠKU
■
o podelitvi nagrade za iznajdbe in tehnične izboljšave v letu 1969
Upravni odbor sklada Borisa Kidriča je J na osnovi 2. člena zakona ter 2., 32. in 33. ■ člena statuta sklada Borisa Kidriča in na ■ predlog komisije za podeljevanje nagrad J sklenil, da podeli v letu 1969
DRUGO NAGRADO ING. MITJI VIDMARJU
za tehnično izboljšavo pri razvoju telegrafske multipleksne tehnike.
Inž. Matjaž Leskovšek
Utemeljitev:
■	Ing. Matjaž Leskovšek je razvil naprave S za multipleksno telegrafsko tehniko, pri S čemer je uporabil najnovejše izsledke i elektronike z uporabo najsodobnejših pol-
■	prevodniških elementov in s tem dosegel 8 visoko zanesljivost delovanja naprav ka-b kor tudi dobro tehnično in ekonomsko S rešitev.
S Konstruktivna izvedba naprave omogoča J veliko fleksibilnost pri praktični uporabi b in enostavnost pri vzdrževanju. Aplikativ-S nost naprave dokazuje dejstvo, da jo je
■	glavni dobavitelj opreme za avtomatizaci-b jo jugoslovanskih železnic, firma Electric i Lorenz, Stuttgart, vključila v svoj dobav-
*	ni program. Naprave so v proizvodnji v | Iskrini tovarni TEN, Stegne Ljubljana,
i Naprave so namenjene predvsem za tele-J grafske komunikacije v PTT službi. Upo-
*	rahljajo se tudi, za teleprinterski promet b v raznih resornih mrežah: železnica, SUP, | JNA itd. in tudi za druge namene: tele-
■	komanda, daljinske meritve in signalizaci-S ja na železnicah, v elektrogospodarstvu § in drugod.
za alternator.
Inž. Mitja Vidmar
Utemeljitev:
Alternator s kremljastim rotorjem je najmodernejši električni vir energije za motoma vozila, ki zagotavlja dolgo življenjsko dobo, polnjenje akumulatorja pri minimalni vrtilni hitrosti motorja, brezkon-taktno krmiljenje in regulacijo napetosti ter majhno porabo prostora. Izumitelj je na podlagi obširnih teoretičnih izkušenj uspel razviti alternator, ki spada po svojih karakteristikah v vrh evropske proiz-
vodnje.
Iskra alternator A168A	170	W/kg
.Motorola alternator	165	W/kg
Duccati alternator ,	156 W/kg
Bosch alternator	143	W/kg
Iskra ta alternator proizvaja in ga je plasirala pri proizvajalcih kamionov in avtobusov v Jugoslaviji, ČSSR in Poljski.
K izrednemu uspehu naše iskrene čestitke.
S
■
n
■
IBBBBBBSBBBBISBBBBBnflBBBaBaBnBBBaBBaBflnnBEBBnE
Ekonomsko tekmovanje v pogojih, ki jih je ustvarila gospodarska reforma, mora imeti za cilj-doseganje določenih rezultatov (dohodek, bruto dohodek) v nekem podjetju, primerjaje ga s poslovanjem v drugem podjetju. Istočasno pa mora iti ta proces v prid prerazdelitvi prometa, doseženega na tržišču. To medsebojno tekmovanje je že dalo prve pozitivne rezultate, ki se odraža v povečani skrbi za porabnika, z namenom, da ga pridobi za svojega kupca.
Gospodarska publiciteta je postala v kapitalističnih deželah sestavni del neke precej širše aktivnosti — marketinga — t. j. načina sodobnega vodenja proizvodnih in trgovskih organizacij. Marketing predstavlja pravzaprav sintezo med proizvodnjo, in prizadevanji za plasma blaga. Sodobni marketing se začne in konča z zadovoljitvijo potrošnikovih potreb.^
Kot sestavni del marketinga mora gospodarska publiciteta nujno prevzeti tudi njegova načela. To pomeni, da je naloga reklame,' da na podlagi tržne raziskave (preučevanje, motivov, blaga in tržišča) informira porabnika o proizvodi^, ki so že, ali pa ki bodo šele prišli na tržišče: imajo pa tiste lastnosti, ki jih potrošnik — zavestno ali podzavestno — v svojih predstavah pričakuje od tega proizvoda.
Danes veliko razpravljajo (in tudi kritizirajo) o prefinjenih metodah ekonomske propagande v kapitalizmu, katerih cilj je vzbujanje navideznih potreb. Pri tem gre v prvi vrsti za tiste oblike propagandnega delovanja, ld so motivirani na primer s prestižnimi potrebami, spod-badanjem posameznikov ali celih družin, da svoj družbeni položaj »reprezentirajo« z
Poslovili odbor — nova oblika samoupravljanja
Po svoji gospodarski zasnovi, oeglede o katerem družbenem sistemu je beseda, pomeni upravljanje v gospodarstvu uravnavanje proizvodnje in delitve. Isto velja za samoupravljanje, s to razliko, da odločajo prodajalci. Na ta način postajajo torej samoupravljale!, ki pa v obstoječi fazi družbenega razvoja resnično in oa vsakem mestu dejansko regulirajo proizvodnjo in delitev. Pravice svobodno zdru-tenih delavcev lahko omejujmo zastarele oblike etatizma ‘(ki so v pogojih deceptraliza-Cli« lahko pojavijo tudi na
nivoju republike ali komune!), direktorji-uzuipatorji, zastarelost proizvodnih kapacitet, pa tudi njihova lastna neizkušenost ali ■ nezadostna strokovna izobrazba na področju opravljanja samoupravnih funkcij.
S tem zadnjim problemom se je srečal delavski svet zagrebške tovarne strojev »Bratstvo.« Upravni odbor podjetja je vodil operativne posle in prevzel na ta način vso odgovornost, medtem ko je strokovni kolegij predlagal istemu odboru predloge in gotove rešitve, za katere pa mu ni bilo potrebno prevzeti nikakršne odgovornosti.
Razkorak med delom in odločanjem je bil očiten. Zato je delavski svet »Brats-va« enostavno ukinil — tako upravni odbor kot strokovni kolegij — in ustanovil poslovni odbor, člani tega odbora so Strokovnjaki, v glavnem organizatorji proizvodnje v delovnih enotah. Izbirajo jih vsi delovni ljudje na podlagi tajnih volitev in za določeno mandatno dobo, po kateri je obvezna re-izbomost. Predsednik poslovnega odbora je direktor podjetja, a podpredsednik — njegov namestnik. Ta operativna skupina bo uresničeva-
la odločitve delavskega sveta, ki bo — kot doslej —I določal splošno politiko podjet-' ja v proizvodnji in delitvi. Na ta način so razmejili samoupravne in strokovne funkcije, istočasno pa bolje vsldadili delo in odgovornost.
To samoupravljavsko »revolucijo« mora še potrditi kolektiv. Kolikor se bo poslovnemu odboru posrečilo v praksi izogibati se nevarnim odklonom v smeri uveljavljanja menedžerstva in tehnokracije, bomo lahko priča pomembnim uspehom in učinkovitosti poslovanja kolektiva »Bratstva«.
novejšim, sodobnejšim avto mobilom, klimatskimi napravami iti Na takšno propagando letijo puščice kritike, češ, da umetno vzbuja potrebe in na ta način priganja posameznika in cele družine, da pridobivajo »vrednosti« za vsako ceno. Vendar, ta stadij množične porabniške družbe, ki je resnično zelo ozko dojelo pojem vrednosti in je zaradi tega cesto v zmoti glede dejanske uporabne vrednosti nekega artikla, zajema ves svet in se ne izogiba tudi socialističnih dežeL
ALI OBSTAJAJO »NAVIDEZNE« POTREBE
Takšna vprašanja niso nastala pod vplivom prefinjene in rafinirane propagande, temveč kot posledica razvojne stopnje. Tudi pri nas je veliko ljudi, ki bi si za vsako ceno želeli avtomobil, ki ga potem niso v stanju izkoristiti, marveč gledajo v njem simbol družbenega ugleda, družbenega fetiša. Podobna pojmovanja opažamo tudi pri zidanju vikend-hišic, potovanjih v inozemstvo itd.
Znano je, da naletijo nove sodobne usluge, odnosno proizvodi, na dober sprejem na tržišču samo v primeru, ko je že pripravljen teren za njihov plasma: torej tedaj, ko je v zavesti določene skupine ljudi že obstaja latentna potreba po takšnih uslugah ali blagu. Razumljivo je, da »animirajo« takšni proizvodi, ki gredo s svojo potrošno vrednostjo vštric z razvojem materialne ali kulturne ravni ljudi, predvsem tiste družbene sloje ali posameznike, ki jim njihove materialne razmere omogočajo, da to novo blago ali usluge tudi plačajo.
S širjenjem obzorja in oko-nomske podlage mnogih slojev prebivalstva (torej ne samo malih skupin posameznikov z najbolj Šimi materi alni-ni dohodki) nujno prerašča v — najprej skrito—pozneje pa direktno potrebo po takšnih uporabnih vrednostih. To lahko postane zelo močna soci-aino-družbena zahteva že tedaj, ko še ni povsem dognana uporabna vrednost predmetov, ki naj postanejo sestavni del njihovih želja in potreb. Ta zahteva dobiva s časom tudi okonomsko podlago: takrat ljudje «občutijo, da v primeru, če teh predmetov nimajo, lahko zabredejo v neugoden položaj;
Potrebe torej ne nastajar jo naenkrat, temveč postopno. Zaradi tega takoimeno-vane »navidezne (fiktivne) potrebe«, ki se porajajo iz teženj po socialni izenačenosti s svojo okolico, s stališča družbe niso negativne, vsaj
(Dalje na 6. strani)
V dnevnem časopisju opažamo zadnje čase precej člankov o perspektivnem planu telefonije v Jugoslaviji. Tako je tudi »Dnevnik« prejšnji teden objavil zanimiv članek, ki je za »Iskro«, kot proizvajalca telefonskih naprav zelo aktualen in zanimiv zato ga bralcem posredujemo v celoti.
Z DNA PROTI EVROPSKEMU VRHU
Poldrugi
milijon novih telefonov
Napovedi o morebitnem zvišanju naročnin za zasebne telefone, uvedli pa bi tudi različne cene za telefoniranje v posameznih dnevnih časih
posojilom, vendar ne kaže naprej določati odstotka, temveč dati domačim proizvajalcem prosto pot, da se pri teh naročilih dogovarjajo s tujimi partnerji.
ROK ODPLAČILA
Za zdaj še ni dokončno določen rok za odplačilo, kredita. Predlagali so naj bi bil rok. 20 let, banka pa je pripravljena odobriti kredit samo na 15 let. Predvidena je možnost, da bi posojilo izkoristili do konca 'leta 1973;, odplačevati pa bi ga začeli šele 1. januarja 1976.
Kredita Mednarodne banke ne bi dobila vsa PTT podjetja, temveč samo 17 največjih na tranzitnih področjih. Najverjetneje bo Mednarodna baraka sklenila pogodbo o posojilu samo s skupnostjo PTT, ki bi nastopala v imenu vseh uživalcev mednarodnega kredita.
V prihodnjih sedmih letih bomo dobili v naši državi približno poldrugi milijon novih telefonov, s čimer se bomo uvrstili med srednje razvite evropske države, zdaj pa smo čisto na dnu. Ves PTT promet bo do leta 1977 popolnoma avtomatiziran, zato se bosta sogovornika iz katerih koli krajev države
kreditov v višini 290 milijonov dinarjev. Koliko bodo ti predlogi potrjeni, je odvisno od zveznih organov in ZIS.
NOVE CENE PTT USLUG?
Strokovnjaki Mednarodne banke so zahtevali ekonomsko jamstvo za vrnitev kredita. Zahtevajo določeno raven rentabilnosti ter uStrez-
DENAR JE VEČINOMA ZAGOTOVLJEN
Dve tretjini tega denarja naj bi zagotovila sama PTT podjetja iz lastnih fondov. Poštna hranilnica bo dala 800 milijonov kredita, delež kreditai v ta namen pa naj bi dale domače poslovne banke. 290 milijonov bo tujih komercialnih kreditov, 100 milijonov bo kreditirala domača industrija za telekomunikacije, 70 milijonov bo znašal delež občih, 40 milijonov pa akontacije novih naročnikov. Z# preostalih 447 milijonov N din so .prosili za kredite pri Mednarodni banki za obnovo m razvoj.
Strokovnjaki Mednarodne banke so bili pri nas ves .prejšnji mesec in pozitivno ocenili program. Te dni je skupnost PTT poslala Zveznemu izvršnemu svetu gradivo, ki predlaga spremembo posaineznh carinskih stopenj, obenem pa zahteva tudi jamstvo za komercialno plat
Takole izgleda naslovna stran Iskrinega prospekta za avtomatske telefonske aparate ATA 21-24. Prospekt je barven; prevladuje rdeča barva. Kot pravijo je prospekt zelo opazen in vabljiv. Kaže, da gre propaganda v pravo smer široke publicitete, ki ima nadih estetike in šarma.
Menijo, da bo treba že prihodnje leto vskladiti cene uslug v poštnem prometu z dejanskimi stroški, karr' z drugimi besedami povedano, pomeni zvišati cene poštnim storitvam glede na to, da smo imeli v tem prometu letno 150 milijonov dinarjev izgube.
KAKŠNA JE CARINA? Carinska zaščita za uvoz telekomunikacijske opreme je pri nas zdaj 25 do 40 %. Po mnenju strokovnjakov Mednarodne banke je previsoka, ne bi smela biti višja kot 15 %l Y skupnosti PTT opozarjajo, da je kredit Mednarodne banke predviden ravno za uvoz opreme, ki j« doma ne izdelujemo.
Domači proizvajalci telekomunikacijskih naprav bi vsekakor dobili nekaj naročil, ki jih financira Mednarodna banka. Možno je, da- bi domača industrija sodelovala s 15 % pri dobavi opreme, ki bi jo plačali z mednarodnim
»Halo, halo!...« »želite prosim?...« Tako je iz dneva v dan v tovarniški telefonski centrali v Kranju. Od 6. do 14. ure neprestano poslušajo naročila, vrtijo številčnice, posredujejo telefonske zveze. — Da, to so naše telefonistke, vsem na uslugo, celo tistim, ki včasih človeške odnose dokaj ignorirajo ... »Služba!« — pravijo ... Tudi jezo in zadirčnost je treba prenesti, pozabiti pa to ni lahko. »Sicer pa so naročniki po večini korektni in prijazni« — so dejale.
Pa jih predstavimo: (od leve) Marija Kastrevc, Francka Bešter, Amalija Martinjak (odsotne so Milka Štok in Francka Troha). Prva je zaposlena v »Iskri« 15, druga 3, tretja pa 14 let. Pravijo, da je največ dela v ponedeljkih in petkih, če sledi prosta sobota. Po letnem času pa prednjači pomlad in jesen... Zanimivo, kajne! Delo telefonist velja kot poklic, ki dokaj »razrahlja« živčni sistem. Zato jim želimo čimveč takih naročnikov, ki ta dejstva upoštevajo.
Koordinantni stikalnik, ki ga izdeluje ATM v Kranju, vgrajujejo v stojala tel. central sistema crosbar.
lahko pogovarjala po telefonu brez vsakega posredovanja. Imeli bomo tudi avtomatsko ali polavtomatsko zvezo z vsemi evropskimi državami.
To so samo nekatere podrobnosti obsežnega programa modernizacije našega PTT prometa, v kar bo treba vložiti skoraj 6 milijard novih dinarjev.
no vsoto za razširjeno reprodukcijo v PTT podjetjih^
V ta namen bi bilo potrebno korigirati nekatere cene PTT uslug. Predvsem bi se zvišala naročnina za zasebne telefone, vsaj približno pa bi bilo treba izenačiti cene v raznih PTT podjetjih in uvesti različne cene za telefoniranje v-posameznih dnevnih časih. .
Kot je razvidno iz članka bo dela v tej panogi dovolj, zato je treba tej branži posvetiti vso skrb in pozornost.
»ELEKTROMEHANIKA« KRANJ
O delu mladine v prvem polletju
Ideološkem delu z mladino je treba posvetiti več pozornosti
IjŠKratka analiza opravljanega dela mladine kaže, da je v mandatnem obdobju' (od
3.	7. 1968) delalo predvsem predsedstvo konference, da smo si naloge zastavljali v glavnem sami, nekaj navodil in napotkov pa smo dobili tudi od CK ZMS in občinske konference -Zveze mladine. Prva naloga, ki smo Si jo zastavili še v lanskem letu je ..bila .izvedba, seminarja za mlade proizvajalce. . Namen seminarja je bil, da se mla-v dl, ki so vstopili v našo de-4 lovno skupnost seznanijo s proizvodnim procesom ter o pravicah in dolžnostih | v tej ;skupnosti. Seveda pa so bili. slušatelji seznanjeni tudi o j 'delitvi osebnega dohodka, o samoupravljanj u in njenih izvršilnih organih itd. Po končanem seminarju, smo za udeležence tečaja organizirali izlet v Novo Gorico, kjer smo si. ogledali proizvodnjo ' Saše. tovarne; avtoelektnčnih /Izdelkov, obiskali pa šnio tu-' di Goriška bi da |, Važno ! je omeniti, da smo /že v začetku letošnjega leta vodili razgovore. s predstavili ki nekaterih . gorenjskih mladinskih aktivov o sodelo-: vanj u na področj u športa in kulfure. Smatramo, da je ; to Sodelovanje, .dobro uspelo: /organizirana šo bila- športna .tekmovanja. v . raznih disci-.
1 giingh (streljanje,.... namizni ■ •tenis, -kegljanje;" srnučanjčj sankanje, šah itd.). Razvese-'Ijdvo je to, da so povsod zmagovali .predvsem mladi športniki iz ISKRE in zato .seveda dobili tudi praktične nagrade. V streljanju so kot ekipa osvojili prehodni pokal, prav tako pa so ekipno osvojili tudi drugi prehodni pokal in sicer v tekmovanju .gorenjskih mladinskih; akti- -/vov v. kegljanju; streljanju/ šahu in.. namiznem ..tenisu.
., Našim. ,vrlini športnikom -Veljajo iskrene čestitke.
^ Na področju kulture smo prek tovarniškega' ozvočenja organizirali recital ob obletnici .smrti pesnika dr. Fran-'.ceta Prešerna. - Sodelovali /smo tildi na. tekmovanju zna--n.ia ob 100-,letnici jeseniške /železarne, kjer je ekipa orodjarjev (3 člani) zasedla tretje oz. četrto mesto iri je dobila kot . priznanje ’ bronasto plaketo. Oddaji »Mikrofon je |:|faš« v Ljubljani in »Pokaži kaj r znaš«, sta prinesli prvo -mesto mladina »iskre«, le škoda, da še za ti oddaji ni . Prijavilo več tekmovalcev našega aktiva.
Predsedstvo konference je vedno skušalo reševati probleme zaposlesnie mladine v a tovarni. Prvi in aktualni. problem je ’ bil izpolnjevanje pravilnika o pripravnikih. -Zadevna konferenca je odloč-- no zahtevala, da se v bodoče dosledno izvaja pravilnik o i pripravnikih, ki ga je -sprejel !® potrdil DS kranjske tovarne Zaterri je bil organiziran obljubljeni seminar. V
celoti pode v veljavo pravilnik o pripravnikih s 1. januarjem .1970. leta.
Desetim članom predsedstva je bilo omogočeno s strani 1 občinske konference ZMS Kranj, da sodeluje na seminarju o vodenju organizacij. Tečaj je dobro uspel, ker je dal slušateljem znanje, ki' je potrebno za vodenje.
Na 7. redni letni seji smo določili komisijo, ki je pripravila predlog Statuta oz. pravil ZMS za našo tovarno. Predlog je bil z nekaterimi popravki Sprejet in pride v .veljavo, ko bo sprejet od tovarniške; konference (pravilnik je. bdi objavljen v časopisu »Iskra«).
Okvirni program predsedstva. Konference-ZM zajema tudi organizirane izlete v razne kraje, kjer se, nahajajo tovarne m. obrati- ŽP ISKRA KRANJ. Prav,.' zato . smo na enega izmed sestankov predsedstva . povabili tud: predsednika ZM obrata iz Šentjerneja.- Po dogovoru je bil izlet 9. julija, ki se ga je udeležilo veliko število mladincev in je lepo uspel. 19. julija so nam mladinci iz Šentjerneja vrnili obisk, žal pa se to pot nismo najbolje izkazali. Delno je to razum-' ljivo, ker je bilo takrat naj več naših mladincev na letnem' dopustu,"ostatth pa vodje delavnic niso pustili na
Leopold Novak (na sliki levo), ki je v kranjski tovarni (enota’ »vzdrževan j e naprav«) zaposlen že 12 let, je po po-. klicu strugar, izučil se je "y industrijski šoli, leta. 1953. Po poldrugem letu službe je za prav toliko časa odšel k vojakom, nakar se je spet zaposlil v »Iskri«. Izven tovarne oz. v prostem času ima sedaj precej dela z dokonča-vanjeiri hiše, ki si jo je postavil na Bregu pri Kranju. Je poročen in ima dva otroka; fantek je star tri leta, punčka pa šest let. Dokaj veselja ima z rejo malih živalic. Avtomobila še nima, pač pa vneto kolesari, z njim pa seveda tudi vsa družina, ker je koles dovolj pri hiši. Zbilje pri Medvodah je osrednja točka- takih izletov, radi pa tudi zavijejo v Dorfarje pri Škofji Loki, kjer je doma njegova žena Kar se tiče razvedrila rad posluša domače viže pa tudi melodične popevke. Kot pravi, so mu izmed domačih ansamblov Avseniki še najbolj pri srcu. Z • veseljem gleda na televiziji tudi domače igre. — Bežen zapis o življenju in delu našega Leopolda Novaka kaže, da je zadovoljen v svojem okolju, tako v tovarni, kot tudi v krogu svoje družine,
sprejem. in spremljanje po tovarni, ker so imeli preveč dela. Upamo, da nam izletniki iz Šentjerneja tega niso zamerili,; čeprav ni bilo tako kot so pričakovali. Našo tovarno je 7. julija obiskala mladinska organizacija iz predmestja Moskve oz. Vladimirova. Pokazali smo jim naše proizvodne prostore in film o »Iskri«, po ogledu pa smo jim priredili majhno zakusko. -.Zanimalo jih je tudi delo naše mladinske organizacije, kakšno 'je naše samoupravljanje in kako se mladina vključuje v ta samoupravni proces. Omenim naj še delegacijo iz O Idilama (Anglija), ki nas je 29. julija obiskala. Razkazali smo jim našo tovarno, imeli z njo kratek razgovor, za zaključek pa, smo jim priredili prijeten piknik, na Okroglem.
Deset naših mladincev je bilo tudi na srečanju mladine ' Elektronske industrije Jugoslavije v - Nišu. Tema razgovora je bila predvsem o sodelovanju vse elektro in elektronske industrije v Jugoslaviji, Sprejet je bil tudi sklep, da bo naslednji prireditelj takega srečanja mladina ZP Iskre.
.Predsednik ZMS ISKRA. - Elektromehanika -Alojz Debelak
zato ostane nam edina želja, da mu zaželimo zdravja — .zadovoljstva, in sreče še vnaprej.
. . V pogovoru . je , sodeloval tudi.. dolgoletni, član »Iskre« tovariš /Marjan Gabršček. — Tudi on .je strugar,. .»22 let že delam v »Iskri« —. je s ponosom dejal in. nadaljeval: »Nekaj let sem delal v pro-
Tonetu Petriču v slovo
Novembra 1947 je Tone Petrič postal član kolektiva Inštituta za eiektro-zveze v Ljubljani. Takrat : 37-letni Tone ni prišel na inštitut kot začetnik, s seboj je prinesel 16-letne izkušnje mojstra radio-
! tehnike. Potem je pri Iskri, skonstruiral številne stroje, ki lajšajo delo ko-lektivorn v Ljubljani, Semiču,, Šenjerneju in celo - v daljnj.i Indiji.. Zadnjih I . pet let. je delal kot kon-; -struktor v Iskrinem obra-1 tu v Šentjerneju.
I Tone je znal ustvariti I med sodelavci prijetno I. razpoloženje, zato ni bil I nikoli osamljen. Svoje de-lo je opravljal z veliko H ljubeznijo
S čeprav je imel do upo-1 kojitve samo leto dni, na .1, to ni hotel pomisliti./ »De-
dukciji, nakar sem se preselil v delovno enoto »vzdrževanje strojev«.' Tudi on je, z delom/zadovoljen. Je poročen, ima dva otroka (hčerka že poročena!),,.sin,.pa. je star IT leti' Vse kaže,- da je priden tudi v šoli, saj je oče zadovoljen z šolskimi uspehi.
Žena je. tudi zaposlena v »Iskri« in sicer v obratu ATN.
-la! bom Še, če me boste ■trpela pri hiši. Kadar bom pa zares moral v pokoj, bom delal privatno. Pa s .slikanjem se bom. lahko več ukvarjal.«
Po srcu in delovni vnemi je bil Tone zares še mlad. Ljubil je življenje in naravo. Marsikak. motiv, ki se mu je posebno vtisnil v spomin, je slikar-amater. umetniško naslikal. Naklonjen pa je bil tudi. ljudem, saj... jerad -pomagal sodelavcem z na-, sveti. •
Ob vsem. tem si sodelavci ne moremo predstavljati, da Toneta ni Več med nami, da je kruta bolezen ustavila njegovo življenje in delo za vedno. Ustvaril je toliko, da bo spomin nanj ostal in živel med nami.
V Struževem pri Kranju imata svojo .hišo, iri lep vrt, kjer se vsa družina udejstvuje v prostem času. Njihovo veselje so izleti. Kot vse kaže, vlada pri hiši zadovoljstvo, čeprav sta dve družini, oz. kot pravimo »mladi in stari« pod isto streho. Dasiravno je naš Marjan Gabršček v naših očeh še mlad, se že z veseljem ponaša kot. »stari očka«, kajti tudi varuštvo svoje vnukinje mu včasih ne uide. — »Tudi- v teni je sreča!« je dejal in prav ima/
Ben
Leopold Novak (levo) in Marjan Gabršček v razgovoru vdelovni enoti »Vzdrževanje naprav«
-------- Naš razgovor ------------—-
»Z DELOM SVA ZADOVOLJNA — STA DEJALA STRUGARJA LEOPOLD NOVAK IN MARJAN GABRŠČEK
Vesti iz drugih tovarniških glasil
TAM MARIBOR: Predlog za povišanje štipendij
ZZA Ljubljana
Uspešno poslovanje v
Na predlog kadrovsko-so-cialme službe je upravni odbor na svoji zadnji redni seji v juliju dal delavskemu svetu v razpravo in potrditev predlog za povišanje štipendij štipendistom na srednjih, višjih in visokih šolah. Povišanje štipendij je nujno, ker so v zadnjih letih občutno porasli življenjski stroški, obenem pa so štipendije, ki jih daje naše podjetje, nižje kot drugod. Sedanja poprečna višina štipendij znaša okoli 330 do 340 dinarjev, najvišja pa je 450 dinarjev. Po predlogu, ki ga je izdelala kadrovsko socialna služba, bi naj povečali štipendije poprečno za 27%. Najvišja štipendija bi naj znašala 600 dinarjev, medtem ko bi znašal popreček za I.
stopnjo fakultete 450 dinarjev, za II. stopnjo pa 500 dinarjev. Te štipendije bi veljale za tiste štipendiste, ki se šolajo izven kraja stalnega bivališča. Za študente, ki stanujejo pri starših pa bi naj bile štipendije nekoliko nižje. V predlogu za povečat ne štipendij ni upoštevan socialni dodatek, ker bi se naj po predlogu namesto, tega povečale osnovne štipendije. Poleg predloga za povečanje štipendij je v predlogu predviden tudi dodatek za učni uspeh, ki bi naj bil povečan poprečno za 26 din.
če bo delavski svet potrdil predlagani predlog štipendij, bodo ie-te veljale od
1.	septembra dalje.
»Skozi TAM«
Na 3. seji Sveta ZZA je bilo obravnavano poslovno poročilo za 1. polletje. Zavod je v prvi polovici tega leta uspešno posloval, težave pa so nastale predvsem zaradi nelikvidnosti, ko ZP ISKRA ni poravnala svojih dolgov do Zavoda.
Celotni dohodek in njegova
razdelitev
Prodajo storitev in izdelkov smo dosegli z 59,1 %, kar predstavlja 22 % večjo prodajo, kot v istem obdobju lanskega leta. Plain je bil po sektorjih in oddelkih različno dosežen, najvišji dosežek pa je , bil v sektorju IV, Tehnološko projektivnem sektorju ter v oddelku za elektroniko sektorja II in v oddelku za električna orodja.
Obračun celotnega dohodka v primerjavi s planom kaže ugoden rezultat, na kar je vplivala povečana vrednost prodaje. Za dosego celotnega dohodka pa so bila porabljena nekoliko večja sredstva in sicer 61.5% letnega plana, kar nam glede na porast celotnega dohodka odkriva hitrejšo rast stroškov. To gre predvsem na račun večje porabe materiala in storitev, kar pa je glede na premike v strukturi dejavnosti ZZA povsem razumljivo. Obračun delitve dohodka nam kaže ugodno delitev v korist ostanka dohodka na sklade.
Kadri
Število zaposlenih se je v
1.	polletju nekoliko povečalo. V tem' obdobju srno pridobili 61 novih, odšlo pa je 49 sodelavcev. Večjih kadrovskih sprememb hi bilo, razen ukinitve oddelka za sprejemnike, pri čemer se je večina sodelavcev iz tega oddelka zaposlila v RS II. Precejšnja je bila fluktuacija kadrov v okviru Zavoda, saj je bilo interno premeščenih kar 45 sodelavcev.
Ugotavljamo, da je potreba po novah kadrih večja od možnosti za pridobitev le-teh. Tu gre predvsem za delavce z visoko izobrazbo, katerim ne moremo nuditi ustreznih delovnih — predvsem finančnih pogojev.
V nekaterih sektorjih se je močno povečala režija, kot npr. v sektorju III, predvsem zaradi nerazčiščenega programa glede poiprevodniške dejavnosti in s tem financiranja oddelka za mikroelektroniko. Neugodna glede režijskih in izdelavnih ur sta tudi sektorja RS II in Splošno tehnični sektor. Tudi število nadur se je močno povečalo tako izdelavnih, kakor tudi režijskih.
DOPISUJTE V ISKRO
Osebni dohodki Stari pravilnik za delitev OD ne ustreza več, zato je v pripravi nov pravilnik, ki bo temeljil na analitični ocena in sistematizaciji delovnih mest in bo predvidoma pripravljen do konca tega leta.
Obratovalna sredstva Primerjava vezanih sredstev in njihovih virov nam kaže, da se je v I. polletju vezava sredstev znatno pove-
(Nadaljevanje s 3. strani)
ne, če jih gledamo skozi prizmo perspektivnega razvoja te družbe. Kajti te potrebe bodo preje ali kasneje postale dejanske in sicer tedaj, ko ljudje spoznajo njihovo uporabno vrednost (n. pr. električno ročno orodje za hišna popravila, ki so čedalje dražja). Ti družbeni sloji se širijo v obliki valovanja in učinkujejo v smislu dvostopenjske informacije (»videl sem to pri njih!«).
Ustvarjanje in širjenje novih, od začetka morda tudi nezavednih potreb, ima zanesljivo tudi druge dobre posledice. Vplivajo namreč na pripadnike tistih slojev, ki nimajo na voljo zadosti veliko materialno podlago, da se potrudijo da na kakšen način pridejo do denarja, potrebnega za nakup. Ti sloji po-
(Nadaljevanje z 2. strani)
v prid »socialni pravičnosti« v podjetju, moramo pa priznati njeno gospodarsko upravičenost.
SPROTNO USTVARJANJE STROKOVNIH MOČI
Strokovno izobraževati odrasle pomeni izpolnjevati tako gospodarsko kot socialno dolžnost. So delavci, katerih temeljna strokovna izobrazba je postala danes brezpredmetna zaradi hitrega razvoja tehnike in tehnologije ali pa iz drugih vzrokov. Tem delavcem je treba nuditi šanso, da se s pomočjo ustreznega šolanja hitro usposobijo za novo, splošno priznano kvalifikacijo. Gospodarski razvoj prinaša s seboj vedno nove stroke, za katere je potrebna tudi nova delovna sila: zategadelj nastaja potreba po novih načinih izobraževanja.
Delavcu, ki v določenem poklicu ustreza strokovnim zahtevam in ki prek raznih oblik izobraževanja pridobiva potrebna znanja, je treba priznati kvalifikacijo strokovnjaka. Pri tem je odločil-
I. polletju
čala nasproti virom, zaradi česar je do konca polletja nastal določen primanjkljaj virov sredstev. Glavni razlog za nelikvidnost naših sredstev je v naših terjatvah, ki so ne samo izredno visoke, ampak še naprej rastejo, če bd teh terjatev ne bilo, ali pa če bi bile bistveno manjše, bi ne imeli problema likvidnosti, sredstev, bi laže poslovali in pravočasno izplačevali OD.
tem stremijo za tem, da razširijo in izboljšajo svojo materialno bazo potom strokovnega izpopolnjevanja, dosego boljšega delovnega položaja in višjih kvalifikacij, povečanjem produktivnosti svojega dela, aktiviranjem mišljenja, novimi iniciativami, idejam in podobnim. To dejstvo pa ima velik pomen tudi s stališča novih načel pri vodenju gospodarstva.
Gospodarska publiciteta je v stanju, da s pomočjo izkoriščanja lastnih sredstev in ustreznih načinov informiranja vzpodbudi široke družbene plasti v smeri akceptiranja takšnih nastajajočih potreb, s tem da v njihovi sredi ustvarja materialne in duhovne pogoje. Na ta način ekonomska propaganda prispeva k pospešen ju takšnih procesov.
(»Reporter«, ČSR)
no dejstvo, da je v stanju uresničiti zahtevane delovne rezultate.
Učenec, ki položi zaključni izpit z odliko, pozneje pa zanemari svoje strokovno izpopolnjevanje, se bo čez nekaj let želo težko znašel v svoji stroki. Nasproti temu pa lahko postane začetnik, ki je lahko tudi starejši delavec, v teku časa zelo dober stroko^-, njak. To resnico dokazujejo mnogi formalni »strokovnjaki«, ki delajo v svoji stroki — toda okolica jih ne prizna,, kot take.
Končno, strokovni vzpon' delavca ne sme biti omejen s tradicionalnimi pojmi. Gojiti, je treba do sedaj obstoječe možnosti za nadaljnje izobraževanje delavcev in zagotoviti ustrezne načine, da dobi na ta način pridobljeno znanje tudi 'družbeno potrditev. To pomeni morda v določenem smislu obračun s tradicijami: toda spomnimo se, da so bili časi, ko so nastajale do sedaj veljavne metode strokovnega izobraževanja, precej različni od sedanjih!
(Po »Der Scbliissel«)
Dopolnitev Internih aktov v zvezi z zakonom o narodni obrambi
efl
BS
KS-
(Nadaljevanje z 2. strani)
7.	predlaga delavskemu svetu in drugim organom upravljanja ustrezne ukrepe za razvoj in unapreditev obrambnih priprav;
8.	odgovarja za pravilno izbiro oseb za zaupna dela na obrambnih pripravah.
Direktor delovne organizacije mora biti že po svojem položaju praviloma vodja štaba za narodno obrambo,,upravitelj vojnega načrta pa član štaba za narodno obrambo. Direktorju bi bilo na tem področju zlasti določiti sledeče pristojnosti:
1.	vodi organizacijo in spremlja priprave za narodno obrambo;
2.	vrši nadzor nad delom strokovnih služb;
3.	zagotavlja izvajanje sklepov, smernic in drugih aktov v zvezi z narodno obrambo, katere sprejemajo sveti in drugi organi družbeno-političnih skupnosti, izvajanje sklepov delavskega sveta v zvezi s pripravami za narodno obrambo;
4.	informira člane delovne skupnosti o vseh smereh in akcijah, katere je treba podvzeti v pripravah za narodno obrambo, pri čemer mora upoštevati predpise o čuvanju tajnosti;
5.	predlaga sklepe o svojem delu v zvezi s stanjem priprav za narodno obrambo;
6.	kontrolira izvajanje posameznih nalog v zvezi z narodno obrambo;
7.	vrši razpored delavcev v enote civilne zaščite;
8.	predlaga ukrepe za zaščito zahtev narodne obrambe pri izgradnji stavb.
Direktor organizacije vrši tudi druge naloge v štabu narodne obrambe, katere mu odredi delavski svet in katere so predpisane z zakonom.
Delavski svet na predlog direktorja odnosno štaba za narodno obrambo odredi naloge, katere morajo opraviti tudi drugi vodilni ljudje v podjetju.
To je le nekaj misli glede ureditve vprašanj narodne obrambe v naši interni zakonodaji. Ni prezreti, da je treba poseben poudarek dati tudi vprašanju varovanja tajnosti v zvezi s poslom narodne obrambe, kar pa seveda lahko vključujemo v predpise odnosno v poglavje varovanje poslovne tajnosti. Lahko pa to vnesemo tudi v poglavje o narodni obrambi.	P. G.
BB
■■
■a
■s
aa
■ B
■B
aa
IB
E9
BB
aa
aa
aa
BB
BH
BB
BB
BB
BB
IBHIBSmBBBBBBBlIBBBBBiailHSiaaBBBBaHBII
IBBBBBSBBBBBBBaBBBBBBBBflBBBfliBflBBBBBBBBBB
Ekonomska publiciteta In marketing
Poti za strokovno izobraževanje odraslih
»Elektromehanika« Kranj
Gibanje osebnih dohodkov v I. polletju 1969
POPREČNI OD V skladu z določili gospodarskega načrta za 1.1969 so porastli osebni dohodki delavcev v tovarni v povprečju za 9,1 % napram letu 1968 in sicer z 865 ND povprečno neto na zaposlenega v letu 1968 na 944.— N din v I. polletju 1969.
Na ta porast OD je vplivalo povečanje obračunskih postavk za 1.1969, nadaljni porast preseganja norm in porast nadurnega dela.
Kljub takemu povečanju pa je tovarna še vedno močno pod poprečjem gospodarskih organizacij občine, katerih OD so se v letošnjem letu dvignili za 5,9 % in dosegli 1.026.— N din poprečno mesečno na zaposlenega.
Hitrejšo rast OD v letošnjem letu močno zavirajo težave pri izpolnjevanju plana in _pa povečani stroški poslovanja.
RAZPONI OD
Struktura delavcev po razponih je razvidna iz naslednjega prikaza:
Razpon OD v N din neto	Povpreč. št. del. 1968 I.po]l./69		Povpreč. struk. v % 1968 I. poll./69	
do 500	78	71	2.11	1.90
501 do 600	259	135	6.99	3.61
601 do 800	1630	1246	44.04	33.32
801 do 1.000	865	1095	23.37	29.29
1.001 do 1.200	454	551	12.27	14.74
1201 do 1.400	213	329	5.76	8.80
1.401 do 1.600	96	152	2.59 .	4.07
1.600 do 1.800	54	71	1.46	1.90
1.801 do 2.000	25	41	0.68	1.09
2.001 in več	27	48	0.73	1.28
Iz strukture	je razviden OD.		Vsakomesečne analize	
porast števila delavcev v viš-jih"razpčrnih, kar je posledica povečanja obračunskih osnov, nadaljnjega porasta preseganja norm in nadurnega dela. Slab pa je položaj delavcev v razponu do 500,— N din. Procentualmo; se sicer kaže delno izboljšanje z ozirom na skupno število zaposlenih, vendar pa po številu oseb, ki prejemajo manj kot 500.— N din ni bistvenega izboljšanja. še vedno imamo cca 70 zaposlenih, ki prejemajo manj kot 500.— ND inesečno, medtem pa imamo povprečno mesečno cca 5 delavcev, ki ne zaslužijo niti 300,— N din in jim moramo po uredbi plačati minimalni
teh zaslužkov kažejo problem novo zaposlenih mladih delavcev na priučenih delovnih mestih, ki še ne dosegajo normalnega učinka bodisi zaradi težjega vključevanja V normalni delovni proces, v nekaterih primerih pa tudi zaradi osebnih motenj.
OSEBNI DOHODKI PO
DELOVNIH ENOTAH
Osebni dohodki po delovnih enotah prikazujejo poprečne. zaslužke na zaposlenega, ki izvirajo iz rednih-OD, dodatkov, nadomestil in nadurnega dela, ne zajemajo pa ostalih neindividualizira-nih OD. Gibanje teh OD je razvidno iz sledeče tabele:
računalnikih. V Vzdrževanju strojev so porast}} OD za marcu 1969. Dodatna, sredstva 12.9% zaradi korekture osebnih dohodkov vzdrževalcev v za korekturo so odobrili samoupravni organi tovarne z namenom vskladitve zaslužkov z orodjarji.
Najmanjše povečanje izkazuje obrat ATN. To poprečje izvira iz OD za 'redno delo. Če pa k temu poprečju dodamo še izplačila za pogodbena dela, ki jih druge enote v glavnem nimajo, pa to poprečje naraste na 823.42 N din, oziroma porast za 6.1 % napram 1.1968. Na slabši porast OD v ATN vplivajo težave pri izpolnjevanju planskih nalog in visoki stroški. Zaradi znanih težav je padlo tudi doseganje norm iz
132.6	% v .1. 1968' na 128.9 % v 1. poli, 1969. Največji padec doseganja norm beležimo v 5. grupi del, ki jih opravlja poprečno 285 delavcev. To so predvsem dela na releju, kjer smo v 1.1968 beležili-še 133.7 % doseganje, v I. polletju 1969 pa 118.4 %. Iz tega razloga imamo tudi v tej „enoti v glavnem delavce z najnižjimi zaslužki. Na teh delih je bilo sprejeto večje število mladih delavcev, ki se še uvajajo v posel in ker je čas priučevanja razmeroma dolg, je njihov učinek sorazmerno nizek.
Osebni dohodki ostalih enot se gibljejo v glavnem v tovarniškem poprečju. Višina OD, ki ga je dosegla posamezna enota pa je pogojena s kvalifikacijsko strukturo enote.
NADURNO DELO
Porast nadurnega dela v letošnjem letu je bil izredno močan v prvih 4 mesecih, dočim beležimo v mesecu maju in juniju le še polovico poprečno mesečno opravljenih nadur iz prejš-nega obdobja. Medtem, ko
Pregled nadur v I. polletju 1969
je bi!© t istem obdobju lani opravljenih povprečno 2.3 nadure na zaposlenega, pa smo letos opravili 5.6 nadur poprečno na zaposlenega. Na ta porast so v glavnem vplivale težave pri izpolnjevanju proizvodnega načrta. Zaradi teh težav ugotavljamo slabo izrabo delovnega časa v prvi polovici meseca, kar hočemo nadomestiti s pospešenim obsegom dela v. drugi polovici meseca, v nadurnem delu in delu na dan prostih sobot.
Po posameznih delovnih enotah se je nadurno delo gibalo takole:
Naziv delovne enote
Plan 1.1969
Izpol.I.
poli.
1969
Indeks
ur
1/1969
Nadure
na
1 zap.O/ na 1 mes.
	Ure	Ure	Plan 69	1968	1969
EMI	17.800	43.254	243.0	8.5	2.4
Števci	7.500	4.647	62.0	1.4	1.5
ATN	42.100	61.468	146.0	7.0	33
Mehanizmi	1.600	11.026	689.1	9.9	1.0
Stikala	4.000	4.216	105.4	2.5	1.2
Orodjarna	10.000	7.165	71.7	4.1	33
Merilne naprave	6.000	2.273	37.9	3.4	6.3
Tehnične službe	1.240	1.175	94.8	1.9	1.3
Služba kvalitete	60	—	—	—	—
Plan, nabava, prevoz	6.700	5324	79.5	7.5	5.1
Kadrovska služba	3.300	2.382	72.2	8.6	5.7
Organizac. služba	2.200	953	43.3	3.4	4.8
Finančna služba	600	183	303	0.5	1.0
Skupni stroški	100	—	—	—	0.1
TOVARNA	110.400	155.129	140.5	5.6	23
Gibanje in vzroki nadurnega dela se redno mesečno analizirajo, in sporoče samoupravnim organom delovnih
enot, da lahko podvzamejo odgovarjajoče ukrepe za odpravo nastalih motenj in racionalno koriščenje delovnega časa.	Z. N.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ *♦♦♦•
Mladinska delovna akcija SAVA 69
KLJUB DOGOVORU, DA NA AKCIJO ODIDE 30 BRIGADIRJEV,
JIH JE ODŠLO LE 14
Pregled NOD na zaposlenega v I. poli. 1969 po delovnih enotah:
Delovna enota	rovpreč. neto na zap. v N din		Indeks I. 1969
	1968	I./1969	1968
EMI	829.87	915.94	110.4
števci	724.52	772.51	106.6
ATN	776.29	795.71	102.5
Mehanizmi	764.43	833.27	109.0
Stikala	810.49	928.67	114.6
Orodjarna	997.61	1.055.96	105.8
Merilne naprave	1.021.01	1.111.18	108.8
Vzdrževanje	896.64	1.012.45	112.9
Tehnične službe	1.008.39	1.075.34	106.6
Služba kvalitete	943.26	1.028.32	109.0
Plan, nabava, prevoz	846.85	904.41	106.8
Kadrovska služba	95636	1.054.20	110.2
Organizac. služba	879.07	999.66	113.7
Finančna služba	92035	1.013.34	110.1
Skupni stroški	731.80	807.88	110.4
tovarna	819.57	884.12	107.9
Iz prikaza je razvidno, da največji porast OD beležijo %SMkaiLih in sicer za 14.6 %. Ka ta porast so vplivali ugodni proizvodnji rezultati, nekoliko nižji stroški in pa nadaljni porast preseganja norm. Organizacijska služba
beleži povečanje za 13.7% v glavnem zaradi spremembe sistematizacije, ko so bila uvedena nova delovna mesta organizatorjev in programerjev sistema, v zvezi s pripravami nove obdelave podatkov na IBM elektronskih
Prvi žulji so prešli. Brigadirji' mladinske delovne brigade Bradstvo in enotnost na akciji SAVA 69 so se že privadili na vsakdanji ritem brigadirskega življenja v naselju »7 sekretarjev SKOJ« v Zagrebu.
Življenje se začne ob 4. uri zjutraj, nakar se po umivanju, jutranji telovadbi in izdatnem zajtrku brigadirji z avtobusom odpeljejo na delovišče, Nasip, ki ga utrjuje elektronska brigada je namreč oddaljen približno 15 km od naselja. Brigada dela od
6.	do 12. ure s polurnim odmorom, ko se okrepijo z ' obilno malico. Brigada, če je treba, podaljša svoj' delovni čas, kajti kdo bi dovolil, da se bo druga brigada bolje odrezala pri delu. Temu primerni so tudi uspehi. Tako doseganje norme s 140 ali 150 % za elektronce ni nič posebnega.
Po kosilu imajo brigadirji prosto. Lahko se športno udejstvujejo. Na voljo imajo namizni tenis in razna šport-
na igrišča. Prav tako lahko igrajo šah ali gledajo televizijo. Naselje je od mesta oddaljeno več kot 10 km, zato štab naselja večkrat organizira avtobusni' prevoz, da si' brigadirji lahko ogledajo mesto. Tisti, ki so vključeni v 'šoferski ali fettoamaterski tečaj pa med tem časom pridno vadijo in se pripravljajo na izpite. Brigadirski dan se konča ob 22. uri, ko mora biti v naselju tišina.
Elaktronci se že sedaj pripravljajo na svoj praznik — dan brigade, ki bo v soboto 23. 8. 1969. Ta dan se bo naselje prebudilo v znamenju elektronike. Brigadirji bodo okrasili naselje in pripravili manjšo razstavo fotografij proizvodov tovarn, ki sodelujejo v brigadi. Pričakujejo tudi obisk vodilnih uslužbencev, predstavnikov samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij teh tovarn. Na trasi se bodo brigadirji še prav posebno potrudili, da bodo dosegli čimbolj ši uspeh.
Kljub vsemu pa je akcija SAVA 69 za mladino Iskre pravzaprav neuspeh. Kljub dogovoru, da na akcijo pošljemo 30 brigadirjev, je tja res odšlo le 14 mladink in mladincev. Zaman so bili vsi sklepi in priporočila tako koordinacijske konference, kot upravnega odbora ZP. še prav posebno so se slabo odrezala mladinska vodstva v tovarnah, kjer so samoupravni organi .odobrili izredni plačam dopust za udeležbo na akciji, mladinci pa niso znali pritegniti mladih k sodelovanju v brigadi. V nekaterih tovarnah pa se je zataknilo že pri samoupravnih organih, ki niso odobrili odsotnosti mladincem.
Naslednje leto, če bomo še sodelovali na Savi, bomo to akcijo nekoliko drugače pripravili. Tako bodo lahko sodelovali tudi tisti mladinci, ki letos zaradi raznih vzrokov niso mogli v brigado.
Franc Lavrič, inž. 'predsednik konference ZMS ZP Iskra Kranj
Kristke vesti
REKORDNI JULIJSKI TURISTIČNI PROMET V primerjavi z lanskim julijem se je promet povečal za 23 odstotkov
Jugoslavijo je julija obiskalo rekordno število tujih in domačih turistov. Po prvih podatkih Zveznega zavoda za statistiko je bilo julija 12,918.000 nočitev, v minulih sedmih mesecih pa skupaj 24,755.000. V primerjavi z lanskim julijem se je turistični promet povečal za 23 %, nočitev tujih turistov pa je kar za 28% več. Razmerje med domačimi in tujimi turisti je v turističnih krajih skorajda enako: 7 milijonov Jugoslovanov in 6 milijonov tujcev.
Največ turistov — nad 10 milijonov — je bilo julija na obali in jadranskih otokih. Domačih gostov pa je bilo letos največ na morju in v zdraviliščih, manj pa v gorah.
Statistični podatki o številu nočitev v turističnih krajih nam povedo, da je bila julija najbolj zanimiva Črna gora. V primerjavi z- lanskim julijem se je število nočtev povečalo za 30 %. Potem sledita Makedonija in Hrvatska.
PO ŠTEVILU NAROČIL SO NAŠE LADJEDELNICE MED VODEČIMI NA SVETU Po vsem svetu, všteti nista Sovjetska zveza in Kitajska, gradijo trenutno 1779 ladij skoro 17 milijonov BRT, v pripravi pa je še 1826 ladij s skoro 38 milijonov BRT.
Po številu in tonaži že naročenih ladij je za Japonsko na drugem mestu švedska z nekaj več kakor 5 milijoni BRT, Zahodna Nemčija je tretja, četrta je Velika Britanija, nato pa Francija, Španija, Norveška in Italija. Podatki Lloyda pravijo, da je Jugoslavja z naročilom nekaj več kakor 1,7 milijona BRT ladjevja pred Nizozemsko, Poljsko, ZDA, Finsko, Belgijo, Avstralijo, Grčijo, Južnoafriško republiko in Portugalsko..
SEMAFOR KAKRŠEN NI VSAK Na križišču Tavčarjeve ulice s Titovo in Miklošičevo se bo začel uresničevati načrt o sodobni ureditvi cestnega vozlišča na Ajdovščini: prvič v Sloveniji. se bodo prižgali semaforji, ki bodo sami uravnavali promet glede na njegovo gostoto.
Ameriška detektorska naprava bo po žicah, ki so jih vgradili pod asfalt, prejemale impulze, računalnik pa bo izračunal, v katero smer vozi več avtomobilov in ustrezno usmerjal delovanje luči na semaforjih.
Semaforje so uredili delavci Javne razsvetljave, z elektronsko napravo vred pa je ureditev teh križišč veljala sklad za modernizacijo prometa pri ljubljanski mestni skupščini 9 milijonov starih din.
MEDNARODNA ŠOLA V MASNI SPEKTROMETRIJI
V	torek se je v Rodici pri Ljubljani začela desetdnevna »Mednarodna šola v masni spektrometriji«, ki se je udeležuje več kot 90 domačih in tujih strokovnjakov s področja masne spektrometri je.
To pomembno mednarodno znanstveno srečanje organizirata inštutit »Jožef Štefan« in inštitut »Boris Kidrič« iz Vince ob podpori zveznega sveta za koordinacijo znastvenih dejavnosti ter zvezne komisije za jedrsko energijo.
KRANJSKI MLADINCI V FRANCIJI Iz Kranja je odpotovalo v pobrateno mesto La Cio-tat 30 mladink in mladincev. V Franciji bodo ostali do 29. avgusta. Z mladimi je odpotoval predsednik kranjske mladinske organizacije Stane Boštjančič.
V	skupini so mladinke in mladinci iz kranjski srednjih šol ter folklorna skupina iz kranjske tovarne »Sava«, ki bo nastopila tudi na osrednji prireditvi v počastitev 10-letnice pobratenja Kranja in La Ciotata.
NELIKVIDNOST V VOJVODINI Tanjugov dopisnik iz Novega Sada poroča, da je splošna nelikvidnost zajela tudi Vojvodino. Na tem območju je glede na svojsko strukturo gospodarstva ta val nelikvidnosti še bolj izrazit in ima težje posledice kot ponekod drugod. Gre za sezonsko proizvodnjo v kmetijstvu in prehrambeni industriji, dveh najmočnejših gospodarskih vejah, ki še vedno ustvarjata največji del narodnega dohodka v pokrajini.
ZASAVSKI RUDNIKI PODRAŽILI PREMOG Od 1 septembra bo zagorski za 10 odst. dražji, trboveljski in hrastniški pa za 5
Trbovlje, 18. avg. Upravni odbor Zasavskih premogovnikov je na svoji redni seji v soboto, 16. avgusta med drugim sklenil povišati cene premoga. Od 1. septembra naprej bo podjetje prodajalo premog iz zagorskega rudnika za 10 odstotkov, premog iz trboveljskega in hrastniškeea rudnika na za- 5 odstotkov dražje.
»Elektromelianika«
Strelska
družina
»Iskra«
napreduje
Pisali smo že o ekipi strelcev SD »Iskra«, ki je 4. julija letos osvojila v Predosljah pri Kranju lep pokal za ekipno zmago. Tamkajšnja družina jih je v začetku avgusta še enkrat povabila ha Kokrico, kjer so praznovali krajevni praznik. V program kulturnih prireditev so vključili nekaj športnih 'tekmovanj, med njimi so organizirali tudi streljanje z zračno puško, čeprav se naši tekmovalci na srečanje niso posebej pripravljali, so dosegli pomemben uspeh. Uspelo jim je premagati 10 ekip, za nagrado pa so prejeli še en pokal in tri diplome za osvojena najboljša mesta.
Rezultati
Ekipno: l.SD »Iskra«; 2. SD »Stane Kovačič« Primskovo; 3. SD »Tabor« Cerklje; 4. SD »Franc Mrak« Predoslje.
Posamezno: 1. Frelih — Iskra — 179 točk; 2. Ciglič — Iskra — 167; 3. Lozar — Iskra — 167; 4. čeme — Iskra — 166.
Pretekli teden je bilo na sporedu občinsko prvenstvo z malokalibrskimi puškami. SD »Iskra« je poslala na strelišča devet tekmovalcev. Lahko rečemo, da so se vsi dobro odrezali, še več pa je bilo vredno to, da se bo lahko kar pet strelcev udeležilo republiškega prvenstva. Največ uspeha sta imela mladinca Lozar in Rozman, odlični pa so bili tudi člani. Sedaj se že vneto pripravljajo na republiško tekmovanje, ki jim lahko odpre pot na državno prvenstvo.
Nekaj rezultatov z občinskega prvenstva:
člani (puška serijske izdelave): 1. Peternel IS Sava — 250 (od 300);	3. Frelih —
Iskra — 247; 4. čeme — Iskra« — 243; .5. Malovrh — Iskra — 239; 7. Ciglič — Iskra — 227.
Mladinci (puška serijske izdelave): 1. Rozman — Iskra 222; 2. Lozar B. — Iskra — 222; 4. Lozar E. — Iskra — 198; 6. Bojanič — Iskra — 195.	B. M.
iimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiminniniimim^i
Dopisujte I | v ISKRO ! |
imiiiumiiimuiiiiiiimimmiiiiimiiiiiuiimi
»Elektromotorji« Železniki: Tov. Francka Eržen je v ISKRI zaposlena 7 let. Dela na stroju za navijanje statorskih tuljav. Rojena je bila na Rudnem (pred 22 leti), stanuje tudi tam. Na vprašanje, kako je zadovoljna z delom, OD, odnosi itd. je dejala: »Z delom sem zadovoljna, odnosi tudi, želim pa si boljše OD«. (Naj bo potolažena, vsaj 80 % zaposlenih v Iskri ima iste želje). Naslednje vprašanje je bilo: »Kako živite izven tovarne, doma oz. v prostem času?«.-.-.- »O, dela dovolj!« je hitro odgovorila. »V prostem času pomagam domačim pri kmečkih opravilih. Nedelje in praznike pa izkoristim za počitek, ogled kino predstav, za sprehode v. naravo ipd. — Tako je v kratkem razgovoru povedala tov. Francka Eržen, čeprav je dejala, da posebnih želja nima, ji kljub temu želimo, da bi se v življenju kar najbolje.počutila.
Pržan bo dobil asfaltno cesto
Septembra bo komunalno podjetje »Tlak« iz Šentvida, pričelo asfaltirati pržansko cesto, to je odsek od Celovške ceste do odcepa v Iskrino tovarno za elektroniko in avtomatiko.
Cesta bo dolga 900 m in široka 6 m, z enostranskim hodnikom za pešce, ki bo širok poldrugi meter. Investitor bo Skupščina občine Ljubljana-šiška. Tako bo naposled dobilo naselje Pržan po dolgih letih slabe makadamske ceste asfalt.. .
OBVESTILO
V soboto, 23. 8. 1969 bo ob 20. uri v Delavskem domu (koncertna dvorana) krstna izvedba poeme o Janu Pa-lachu M. š, — Monosa — »Feniks«.
Vabljeni!
mii!iimi!Hiiimimiii!i!iiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiii|||
i OBVESTILO I
= Zaradi letnih dopustov bo prihodnja številka §f 1 glasila »ISKRA« izšla 4. septembra.	§j
§	Uredništvo e
iriuuiiiiiiiuiiuiiiiimmiiiiiiiiiiimiiiiiiiiuiiiMiiuiiiiiiiiiiiiiiuiiuitiiiiiiiiiiimiiiiiuuiiiiiuiim
ISKRA — glasilo delovnega kolektiva Iskra, industrije za elektromehaniko, telekomunikacije, elektroniko ri avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — Odgovorni urednik: Janez Šilc — izhaja tedensko — Rokopisov de vračamo — Tisk in klišeji-»ČP Gorenjski " tisk« Kranj