Štev. 24.
Posamezna številka 1 Cia.
Poštnina paviallrana.
V Ljubljani, v nedeljo 25. februarja 1923.
Leto I.


MII BAMIE
HA8IMNO StAMKAkM DNEVNIK
izhaja vsak dan zjutraj, Izvzemši pond@ij§&& -Mesečna naročnina;
v Ljabijani ©In 18* p© pošti Din 12* ~ , inozemstvo Din 20e-
Uredništvo; Welfeva ulica št 1/1. — Telefon št 213 Srzofavnl nasiov; „WovostMJu&ijana“. Upravnšltvo; Marijin trg It. 8, — Telefon it 44
Oglasi po tarifu. Sprejemalo se le do 15. ure, Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor, Račun pri poštnem ček. uradu it 13.238.
Trile in eno.
»V srečni zakon vseh treh kulturnih edinic nal vsaka kot doto prinese najboljše in najlepše» kar ima.-
(Iz »Programa NNS«.)
»Slovenski Narod* priobčuje program» MNS, pravzaprav noben program, nego novinarske članke» v katerih se razlagalo različne misli. Cel dragi članek bravnava nazore o naši edinosti in odeljenosti — v katerem oziru smo tro-|e in v katerem eno?
Čudno je. da se ravno med Slo v en* d toliko debatira o tem vprašanju, Med Srbi tega prerekanja ne najdeš, Tam najdeš samo različna mišljenja» kako urediti državo. Pravda o narodnem edinstvu, ki se je začela med Slovenci, spominja nekoliko na zloglasno »črkarsko pravdo«, ki je razburjala duhove pred 100 leti in katero je tako neusmiljeno persifliral Prešern.
Namesto, da bi ta pravda pojme razčistila» jih je še bolj zmedla. Postavljajo se trditve, ki so popolnoma napačne ni brez stvarne podlage. Ena takih trdi-jfcev je trditev o treh kulturnih edMcah, kakor jo razvija »Narod« v gori navedenem članku» »Narod govori, da smo razdeljeni na tri »kulturne edi-niče«. V katero kulturno eđinico boste v tem slučaju uvrstili razne Suleman-pašiče in Karamehmedoviče iz Bosne-Neko kulturo imajo, celo znatno večjo kulturo, kakor pa je na pr. kultura hrvaškega Zagorca. Toda ta kultura ni ne hrvaška, ne slovenska, »e srbska. Katoliški kmet iz Like ima približno. Isto kulturo, kakor njegov pravoslavni sosed, a zelo različno od kulture vse učili-škega profesorja v Zagrebu ali v Ljubljani itd. Fraza o treh kulturah in o treh kulturnih edinicah mora biti enkrat za vselej izbrasana iz naše temino logije. Med južnimi Slovenci vladajo selo različne kulturne nijanse, toda nag 'narod se ne deli na tri kulturne edinice: fcrbska, hrvaška, slovenska.
Mnogo se piše v dotičnem članku o bratstvu in o bratski slogi. To je sumljivo» ker vsako poudarjanje bratstva že vsebuje zanikanje edinosti. Ce smo eno, nismo bratje, g© smo bratje, nismo eno. Kot bratje lahko napravimo medsebojno pogodbo, da hočemo skupaj živeti in skupaj vršiti neke posle. Toda vsaka pogodba se lahko izpremeni ali razdere. Mi pa nočemo biti kot bratje, ampak kot en narod, če se pričnemo deliti na tri brate, se lahko delimo na .pet» na sedem in ne vem na koliko. Beseda o »bratstvu« služi slabo ideji narodnega edinstva.
Toplo se zavzema »Narod« za ohranitev »slovenskega jezika. To je čisto nepotrebno, ker slovenskega jezika nihče ne napada. Obratno: slovenski jezik ni imel nikdar tako sijajnih časov svojega razvoja, kakor pa po ujedinjenju. Kako težko teče še sedaj slovenska beseda naši predvojni inteligenčni generaciji na Štajerskem in kako lepo teče mladi, povojni generaciji! Šele po ujedinjenju se je slovenščina osvobodila. Cernu se torej boriti za stvar, katere rdkdo ne napada in neče nihče vzeti?
»Narod* piše, da smo eno v tem ozira, ker smo en politični in državni na-rod, aH bolj po domače rečeno: ker smo vsi državljani SHS. Tako nekako so tudi pred vojno na primer Nemci, Čehi, Slovenci, Madžari itd. bili eno, kot en državni narod, to se pravi: bili so vsi Avstro-Ogri! Na ta način so sedaj ene in iste narodnosti Orosel, Ravnihar, Bajkam, Car, Vargo itd. Da smo ena »politična nacija«, to Je samo ob sebi raz« ^nljivo. Toda, to pove še jako malo. Mi smo tudi en narod» ne samo ena dr-z;iva, če tudi je ta narod politično dife« ^hciran na razne načine.
~ A^ipa so imena: Slovenec, Hrvat i r,1 - n*so ne plemenska, ne kul-turna itnena? t0 So čisto politična ime-u?i i n iužni Sloveni, ki so prišli pod ei?^kih grofov, so obdržali sta-w0^encit' 0ni, ki so prišli pod oblastJirvaških banov, so se imenovali Hrvati, oni,; .vi so pn^ ob]ast srb-■vkih vladarjev, ali ki stoje pod vplivom srbske tradicije, so Srbi Polet' tega
imamo še takšne mžne\0vene! ki Ž"
so nikdar pripacah, ali so pripadali le rnalo časa kateri izmed omenjenih treh skupin, ter jih ne moremo lahko uvrstiti med nobeno. »Slovenec«, »Hrvat«, ■>Srb« so torej tri politična imena, nastala v toka zgodovine» kakor n. pr. Hessen * Darmstadt, Lippe - Det mold M. X«äfiB*a tasetUeii jiÄÄ3aöiSä<>v««nr
dobili tudi nekaj posebnih kulturnih m-jans» toda ne tako daleč, da bi razvili samostojno kulturo. Nikakor pa ne moremo govoriti o treh plemenih: Srbov, Hrvatov» Slovencev.
Sicer pa kolikor manj se bo o teh stvareh debatiralo, toliko hitreje bo naima največ predsodkov. Najiožje se ujedini inteligenca, ki največ debatira iu
ima najvč predsodkov. Najiožje se ujedini priprosti človek, ki najmanj občuti razliko. Naša služkinja se v Beogradu hitro udomači, kakor da Je prišla v svoje mesto. Zagreb je ves poln pohrvace-nih Slovencev. Ljudstvo instinktivno čuti, da srno en narod, kljub nekaterim posebnostim v govoru, v kulturi in v šegah.
sporazum nal© kralJ@v3ao la feistršl©.
Beograd» 24. febr. (B) Danes so se nadaljevala pogajanja z avstrijsko delegacijo. Dosegel se je sporazum v vprašanju dolgov. Kar se tiče sekvo* sirov, je bil tudi dosežen sporazum.
pristali, vendar pa je skoraj gotovo, da se tudi tu doseže tekom današnjega dne-i va popolen sporazum.
Gospodarska sekcija, ki jo tvorijo i KostaTodorovič, načelnik Radosavlje-
Obe državi dvigneta sekvestre na pre- j vič, prometni minister dr. Jankovič, dr.
[ moženjti avstrijskih, odnosno naših po-j danikov.
j:	B e o g r a d, 24. iebr. (B) Politična
i sekcija, katero sestavljajo kancelar dr. || Seipel» minister zunanjih poslov Grün« I berger, pravosodni minister dr. Laza j Markovič in poslanik Popovič je v prvi I vrsti razpravljala o vprašanjih sekve-I strov in vprašanja industrijskih podjetij, j: v katerih je zainteresiran avstrijski ka-! pital V vprašanja sekvestrov je dosežen tj popolen sporazum tako, da bodo od l obeh strani ukinjeni sekvestri Uprave I vseh onih podjetij, v katerih je zainte-I; resiran avstrijski kapital, pa se nafta-s jajo na našem teritorija, se bodo prese-I Ule v našo državo.
f . Sekcija za prometno tarifo, ki jo se-( stavljajo gg. Wildner, Lukesch, Lazare-I vič, De Rocco in Fofič je razmotrivala j vsa vprašanja obmejnega železniškega ! prometa, izmed drugih tudi vsa vpraša-[ nja o potnih listinah, pregledovanje pot-I nikov itd. Avstrijci so obstajali na tem, f da se končno pristane z naše strani na •odločbe graške konference, ki smo jo mi sedaj osvojili ad referendum. Ta sekcija je prva dokončala svoje delo ter je f (Ugodno-rešila vsa vprašanja, s katerimi
Grünberger in dr. Peter, je posvetila svojo posebno pažnjo predhodnim pogojem za trgovinsko pogodbo. O trgovinski pogodbi je dosežen načelni sporazum, Ugovor, ki ima tarifni značaj samo v gotovih točkah. Na pk rni konferenci, ki se je vršila ob 10. uri dopoldne, je bil dosežen sporazum o sekvestrih» kakor tudi načelni sporazum o sklenitvi trgovinske pogodbe. Ta pogajanja o trgovinski pogodbi pridno mesca marca, Beograd, 24». febr, (B) Danes popoldne je pričela plenarna seja de’ega« tov, katere so se udeležili z avstrijske strani kancelar Seipel, Grünberger, Wildner, Peter, z naše strani minister dr. Laza Markovič in Stojađinović, naš poslanik na Dunaju Popovič, g. Panta Gavrilovič kakor tudi naš ekspert. Plenarna seja je sprejela sporazum, ki so ga dosegli eksperti v pogledu obmejnega prometa, v pogledu olajšav za potne liste in povratka vagonov. Ob 1. uri popoldne je odpravnik poslov avstrijske republike v Beogradu Hoffinger priredil poslovilni obed avstrijski delegaciji, kateremu so prisostvovali tudi člani dele-f gadje in naša vlada. Gg. Seipel, Grünberger in ostali člani avstrijske delega-
lažne izjave našega finančnega
ministra.
se je bavila. Pristala ni na avstrijsko 1 cije odidejo zvečer na Dunaj. Na.kolo-zahtevo o pravicah avstrijskih potnikov | dvor jih spremijo minister Ninčič, Pan-v obmejni coni. Tu so naši delegati pred« j ta Gavrilovič in avstrijski odpravnik položili zahteve, na katere Avstrijci niso I slov Hoffinger.
WpraSani® a ppjstanilla v Solunu
Beograd, 24. febr. CZ) Po vesteh iz Aten je posetil generalni tajnik grškega ministrstva zunanjih del našega poslanika Balugdžiča in mu ustmeno v glavnih potezah objavil grški proti-predlog konvencije o slobodni coni v solunskem pristanišču. G. Balugdžič je izrazil generalnemu tajniku v ministrstvu zunanjih zadev vznemirjenje, ki se manifestira v javnosti radi tega, ker grška vlada odlaga pogajanja in ue iz-
roči protipredlogov. Na ta protest g. Balugdžiča, ki je bil podan v najblažji obliki, je grški minister zunanjih del Aleksandris izjavil, da bo posebna strokovna komisija še ta teden završila projekt te konvencije, in da bo ta konvencija takoj izročena v Beogradu. Po vesteh iz Aten je grška vlada sprejela ta projekt konvencije ter bi morali biti pregovori za zaključek te konvencije končani v teku prihodnjega tednar
Beograd, 24. febr. (Z) Danes Je podal finačni minister novinarjem sledeče izjave: Ker so se vse klavniške industrije pritožile, da ne morejo radi prevelike izvozne carine izvažati, je finančni minister dosegel, da ekonomsko finančni ministrski komite zmanjša carino na zaklane svinje. Ekonomski finančni komite ministrov je odredil, da znaša carinska postavka za zaklane svinje 3.55 dinarjev za kilogram. Ta odredba je bila izdana za to, da bodo imeli tudi kmetovalci možnost, izvažati žive svinje. V nasprotnem slučaju bi dobila klavniška industrija monopolni položaj. Nadalje je ekonomsko finančni komite, uvidevši, da izvoz hrastovih pragov pri postavki 33.30% ni mogoč, odredil, da dajo izvozniki državi vsaki četrti prag v naravi kot izvozno carino, kar znači 25%. Nadalje je finančni komite odredil, da se mesta za prodajo živine na račun reparacij povečajo tako, da bodo vsi kraji v držav! v stanu, okoristiti se $ prodajo te živine. Glede razpisa generalne direkcije carin štev. 601.602 je finančni minister dejal, da je dotični razpis moral izpremeniti, ker je bil beneficija za našo po vojni porušeno industrijo. Toda mi se moramo vrniti k predvojnemu stanju. Ker pa je bilo razen tega konstatirano, da se je na osnovi dotičnega razpisa uvozilo tudi blago, katero ni nujno potrebno za pospeševanje naše industrije, je finančni minister odredil, da se od sedaj dovoli svoboden uvoz blaga za industrijske potrebe samo proti predhodnemu dovoljenju generalne d'rekc'ie carin. Na ta način bodo zlorabe manjše, ker bo kontrola pri generalni direkciji carin strožja. Finančni minister je nadalje izjavil, da je bila kritika industrijskih krogov, ki je bila zadnje čase objavljena v tisku, neopravičena.
O denarni krizi je finančni minister izjavil: Zagrebški listi, zlasti »Hrvat« v nekem svojem članku, so napadali finančnega ministra, da noče pomagati hrvatski industriji in zagrebškim bankam In da on potemtakem stremi, da to industrijo in banke ako že ne uniči, đa jim noče pomagati. G. minister je naglašal, da so te trditve krivične In da ne odgovarjajo resnici. Politika finančnega ministra se izvaja strogo v zmis-lu denarne deflacije pa bi potemtakem deloval vsak moratorij, ki ga zahtevajo zagrebške banke in industrija ravno
nasprotno. Radi tega Je finančni mini-' ster odbil prošnjo zagrebških bank Ib industrijskih krogov, da intervenira pri Narodni banki v njihovo korist glede odložitve povračila kreditov Narodni banki. Finančni minister pravi, da on ni nasprotnik industrije na Hrvatskenk kar dokazuje tudi činjenica, da je op lanskega leta, ko je zahtevala beo, grajska čaršija moratorij, energično nasprotoval vsaki odgoditvf plačila v inozemstvu. Država nima pravice, da se meša v gospodarske prilike. Isto stališče kakor tedaj, je zavzel proti zagrebškim bankam in industriji tudi sedaj kot finančni minister. Intervenirati v korist zagrebških bank bi značilo, pravi finančni minister, podpirati nesolidne in slabe proti solidnim, ki so pošteno delali.	j;
Kar se tiče Blairovega posojila, Je g. minister izjavil: Kupon za 1. maj Je. že plačan vnaprej in poslan grupi Blair. Ta kupon znaša 609.000 dolarjev. FU naučni minister je izjavil, da je posojijQ. v Ameriki strašno padlo. Pri emisiji je notiralo 95, a sedaj notira samo 58 za 109. Na ta padec posojila v Ameriki so delovale vesti o razveljavljenju pogodbe z grupo Blair. Te vesti niso istinite, ker je prvi kupon plačan in grupi Blair dovoljen. odlok izplačila sledečega ob* roka, ki znaša 10 milijonov dolarjev in to do 1. maja. Potemtakem vesti o razveljavljenju posojila ne drže. Ce bi prišlo do razveljavljenja, tedaj bi vse ga* rancije in vse določbe, ki veljajo za celo posojilo, veljale še nadalje za prvi obrok v znesku 15 milijonov dolarjev^ Potemtakem ne bi vsi oni subskribent» je, ki so dosedaj podpisali posojilo, na samo ničesar izgubili, temveč bi nasprotno še dobili, ker bi imeli nekakšno prioriteto. Kuponi posojila sp garantirani z dohodki državnega monopola, kf, znašajo I milijardo 700 milijonov dinar* jev, a kuponi za to amerikansko posojilo in za francoske predvojne dolgov« znašajo 360 milijonov dinarjev na leto. Razven tega je opažati, da nudijo obligacije tega posojila zelo dobro naložitev kapitala, ker dajajo 12 do 14% oh. resti. Naši ljudje v Jugoslaviji ga ne podpisujejo dosti, ker ga morajo plačevati v dolarjih. Toda inozemci z zdravo valuto ga radi podpisujejo in se v zadnjem času interesirajo zanj, zlasti Ang: leži. Po poslednjih vesteh iz New York* je posojilo zopet poskočilo od 58 na 60,
Dohodki 9%aših državnih lefemis.
Beograd, 24. febr. (Z) V drugi polovici preteklega leta so znašali dohodki državnih železnic 708,360.899.60 dinarjev. Za leto 1922 je bila v proračunu predvidena svota 625 milijonov za šest mesecev. Potemtakem so znašali dohodki v tem razdobju preteklega leta za 82 milijonov več, kakor je bilo predvideno v proračunu» kar najbolj dokazuje. da so državni dohodki na poti zboljšanja.
Volilu© pripraw©.
Beograd, 24. febr. (B) Jutri bo objavljen proglas Narodne radkalne stranke na volilce, čigar tekst je že gotov. Ta proglas bo objavljen v jutraj-šnji Številki »Samouprave«. — Tekom včerajšnjega dne je vladala v radikaL skih krogih popolna vzdržljivost glede objave proglasa. Radikalci ne želijo o njem govoriti preje, dokler ni objavljen v»Samoupravi«.
Beograd, 24. febr. (Z) Danes bodo v ministrstvu notranjih del končana poslednja dela pri preštevanju in pečatenju volilnih krogljic. Ker je bilo v volilne imenike naknadno vpisano večje število volilcev, je bilo včeraj p0. slano v volilne centre nekaj zabojev volilnih krogljic več.
KoffBfisrenca o Južni železnici.
Rim, 24. febr. (B) Mussolini je sprejel vse delegate , ki se konference o južni železnici. Predstavil mu jih je glavni tajnik konference Conte Viola. Mussolini i® izrazil v pozdravnem govoru svoje upanje, da se bo delo konference povoljno končalo. V imenu delegatov je odgovoril jugoslovanski delgat Avrarnovič. Avdijenci so prisostvovali tudi tehnični delegati. Mussolini je nato sprejel predstavnike francoskih nosilcev obligacij južne železnice.
Üowl
HitsiiM missister.
Praga, 24. febr. (ČTK.) Današnji Uradni Ust priobčuje pismo predsednika Masaryka, s katerim se imenuje po-slaaee im ing. Bogdan Bečka za finančnega miaisk» žašjsosiovasži» rejn&JO«,
v Porufirlu.
Bochum, 24. febr. Vrhovni župan in še nekateri občinski odborniki so bili ob 2. uri zjutraj izpuščeni na svobodo. Ostala večina odbornikov se še vedno nahaja v zaporu. (W.)
Berlin, 24. febr. Iz Wanne poročajo: Danes zjutraj je prispela iz Herne in Recklinghausena francoska kava-lerija, infanterija, tehnična četa in več tankov v mesto. Čete so takoj zasedle kolodvor. Uradniki, delavci in potniki so bili prisiljeni zapustiti kolodvor ter bližnjo okolico. Železniški obrat počiva popolnoma. Četna ojačenja se nahajajo v bližini kolodvora. (W.)
L o n d o n, 24. febr. (K) Agence Ha-vas. Govorice, P» katerih bi nameravale Zedinjene države Poseči v vprašanje Porahrja ne odgovarjajo resnici. Po informacijah iz oficijelnega washington-skega vira smatra vlada Zedinjenih držav, da je Francija v tem vprašanju suverena in meni, da ni nobenega povoda £% lattrvanaUc r seaaaia» JkoafUkto, /
išamška flsi. politika.
Pariz, 24. febr. (Agence Havas.) V zbornicUje izjavil finančni minister: Vsled povišanja davčnih dohodkov bo znašal primanjkljaj samo J in pol milijarde. Ta primanjkljaj se bo lahko pokril s povišanjem davkov za eno deseti-,.	, , no. Minister je izrazil svoje prepričanje,
ki se u^eleiU1iejo i j)0{j0 p0Vzr0£j!e davčne odredbe izboljšanje tečaja franka. Minister izjavlja, da se vodi v Nemčiji boj proti francoskemu franku. Namen tega boja je po ministrovem mnenju povzročiti konec francoske akcije. Vidno izboljšanje na vseh gospodarskih poljih Francije ne opravičuje kolebanja franka, ki ga potiska navzdol edino le špekulacijska politika in pa kampanja, ki je vredna vse obsodbe. Gotovi elementi v finančnem svetu igrajo z Nemčijo skupno igro. Nemčija sama zopet od začetka ruhrske akcije z umetnimi sredstvi dviga marko in pritiska frank navzdol s tem» da meče na trg devize, ki bi jih morala uporabiti za plačilo reparacij.
ITALIJANI IN RAPALLSKA POGODBA.
R i m» 24. febr. (Izv.) Sinoči bi Imela odpotovati v Opatijo paritetna komisija za izvedbo rapallske pogodbe, člani komisije nameravajo še pred sestankom z delegacijo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev »proučiti« razmere na Reki.
Borsna poročila.
C u r i h, 24. febr. Berlin 2.35, New York 531, London 25.05, Pariz 32.15, Milan 25.6, Praga 15.75, Budimpešta 18, Beograd 5.10, Bukarešta 2.65, Sofija 3.10, Varšava 0.0115, Dunaj 0-0074.
Berlin» 24. iebr, Dunaj 32.01, Budimpešta 738» Milan 109.475, Praga 67.231» Parte 137.156, London 106.732.50» New York Crarife	amxgxA XUttfe ..
TURŠKI VOJNI KREDIT.
London, 24. febr. (Reuter.) tz Angore poročajo, da je velika narodna skupščina sprejela vojni kredit v gaes* ku 3330.000 funtov šterlingov.
Đanašnfe prireditve
V	Ljubljani:
Drama: Ob 3. uri pop.: »Živi mrtvec«. Izv. — Ob S. uri: »Za pravdo fci srce«. Izv.
Opera: »Prodana nevesta«. Gostovanje gospe Ade Poljakove. Izv.
Na univerzi: Predavanje o Jos. Ho-iečku, dopoldne ob 11. url.
Šentjakobski gledališki oder: ob 18, uri zvečer »Charleyeva teta«.
Marijonetno gledališče: ob 15. in 18. uri »Krojački iz Damaska« in »Tri želje«.
Kino Matica: »Pomperl na smučeh«-
Kino Tivoli: »Hijene sveta« I. del.
Kino Ideal: »Rafinirana žepna tatica«.
V	Maribora:
Narodno gledališče: ob 15. uri: »Jail Nuševčanin«. Izv. Ob 1930: »Pri treh mladenkah«.
V Ptuju:
Mestno gledališče: Ob 1& uri: »Sedemnajstletni«, Gostujejo Slani celjskega mestnega gledališča.
V pondeUak, dne 26. febr. v LjublJaaL
Drama: »Vojiček«- Red A.
Opera: Zaprto.
Kino Matica: »Salto mortale«. r>.
Kino Tivoli: »Hijene sveta« II. del
Kino Ideal: »Rafinirana žepu* tatica«.	-
i ■	i-	, i	^	| t ... ^
Nočna lekarniška služba v Ljubljani:
Tekoči teden: lekarna Prohaszka m Jurčičevem trgu, Ustar na Sv. Petra cesti 78 Ja Jošt Y Sj?. £$&

»JUTRANJE NOVOSTI.«_________
Štev. 2».
Sltuacllsko poroflllo s Dolenjskega*
Novo mesto, 24. febr.
te Se trtje tedn! so do 18. marca, dneva volitev v narodno skupščino. Menda se v nobenem volilnem okrožju tako malo menijo za te velevažne volitve kakor ravno v novomeškem. Ljudstvo je ponekod postalo popolnoma apatično kakor tudi inteligenca, ki se volitvam samo posmehuje, ne da bi vedela, da se bodo še nad njimi maščevale. Prepričanje, da so volitve le farza, se je globoko vkoreninilo vanjo. Da je temu tako, so gotovo krive vse stranke brez izjeme, ker po dopisnikovem mnenju premalo povdarjajo važnost volitev, ki so vendar najuspešnejše sredstvo naroda v dosego svojih ciljev in načrtov v parlamentu.
Ce moremo tedaj zaznamenovati sploh kako volilno gibanje, tedaj ga lahko edino zaznamujemo pri klerikalni stranki, ki ima na razpolago svoje že itak naravne organizacije — svoje ka-planije in Župnije. Klerikalni agitatorji so živahno na delu in se poslužujejo najbolj ostudne demagogije. Veliko veselje imajo udrihati po vladi, zlasti pa po radkalni stranki, ki jo slikajo v najbolj temnih barvah, tako da se ljudstvo kar križa. Je sicer vse to skoro neverjetno, vendar pa resnično. Prižnice In spovednice delujejo, kakor že dolgo niso, tako da ne bo slednjič nobeno čudo, če bo dobila klerikalna stranka v novomeškem okrožju večino glasov. Sicer jim že delajo zgago nekateri njihovi najboljši pristaši, ker so jih gospodje okoli centrale pošteno potegnili za ncs, ker so jim avrinil za kandidat prof. Sušnika in ne domačina, vendar je nevednost tukajšnjega ljudstva tako ogromna, da uporniki najbrž ne bodo ničesar opravili kakor tudi ne pristaši narodne ljudske stranke, ki še vedno idealno verujejo v svojega boga dr. ivana Šušteršiča.
Liberalna stranka pod vodstvom dr. žerjava se v novomeškem okrožju prav gotovo ne bo odrezala, skoro vsi pristaši, ki so bili svoje čase najbolj kričavi, Spijo namreč spanje pravičnega — v tem oziru je treba omeniti bedno uradništvo, katero so demokrati tako lepo za nos vodili.
Slabo se bo odrezala to pot tudi samostojna kmečka stranka pod vodstvom bivšega ministra Puclja, kajti klerikalci so se v novomeškem okraju posebno spravili nad samostojneže In jim s hudobnim zavijanjem njihove politike v parlamentu znatno škodili. Dejstvo je, da se vse vasi od Podgrada proti Kočevju,, kjer so bile prave trdnjave samostojnežev majejo. Njihove postojanke od Podgrada proti Brusnicam pa tak Že preje niso bile trdne.
Komunistični agitatorji so Že zopet na delu in ker čujemo, da se bo socialistična stranka delovnega ljudstva, ka-
tere nosilec liste je bivši poslanec Fabjančič, v bližnjih dneh pridno vrgla na prirejanje shodov, ni izključeno, da bo dobila precej glasov v primeri s svojo pasivnostjo zadnje čase zaradi svojih ilegalnih organizacij.
Zanimivo je, da so pričeli te dni migati agitatorji slov. republikanske stranke, kateri načeluje dr. Novačan. Ugnezdili so se že v Škocjanu, odkoder razpredajo svoje mreže. Ker pa bo njihova lista skoro gotovo neveljavna zaradi formalnih pogrešk pri vložitvi kandidatne liste, se bodo pristaši najbrž vzdržali volitev. Novačan agitira za svojo stranko s tem, da jo proglaša za najboljšo, češ, kar napravimo, vse nam prepovedo — in nezadovoljni kmetje verjamejo.
O narodno socialistični stranki v novomeškem okrožju skoro ne moremo govoriti, pristaši so namreč večinoma železničarji, usiužbeni na novomeški progi, doma iz Primorja, katerih pa ni veliko, sicer pa ta stranka tu nima pristašev.
O uspehh oflcljalne sodjallstične stranke Jugoslavije v tukajšnjem okro-Žzu tudi ne moremo govoriti, tu namreč nimajo niti enega pristaša. O g. Berno-tu je delavstvo prepričano, da pri njem ni nekaj vse v redu, isto pa menijo tudi o Radiču in njegovi repubkkanskl stranki, katere nosilec je dr. Stanko Šibenik iz Podlipe pri Vrbovškem.
Ustanovitev Narodno - radikalne stranke je vzbudilo obilo zanimanja pri uradništvu, ki je tu v večini. Na ljudstvo pa ni napravilo nobenega vtisa, to pa zaradi tega, ker ljudje premalo berejo. Pa tudi uradništvo je postajalo sredi februarja skeptično, šele članki v »Jutranjih novostih« o politični razcepljenost In o dvomljivih uspehih teh malih strančic, so j?h poživili n zdaj govore precej drugače o radikalni stranki, ki Je najmočnejša v državi !n ki garantira vsem stanovom brez Izjeme pravične odredbe. Dopisnik, ki je pretekli teden prepotoval vso Dolenjsko v svrho natančnega poznanja situacije, se je tudi imel priliko prepričati, kako neob-hodno je potrebno v Novem mestu tal-nštvo radkaine stranke, ki bi ftmgiralo za celo Dolenjsko. Na to mesto bi spadal vsekakor iniciativen, agilen mož, ki pozna krajevne razmere, in prav gotovo je, da bi se uspehi kmalu poznali. Bilo bi dobro, če bi vodstvo stranke o tem sklepalo. Zan’mlvo le, da pridobiva radikalna stranka na ugledu zlasti v BelikraUnl, kjer Je doma naš minister Zupanič. Na dan volitev se bodo še najbolj odrezali Beiokranjeani, ki bodo volili kompaktno za radikalno stranko, in ne smemo pozabiti, da je bila ta ustanovljena šele pred kratkim.
Tekoči računi.
VoHtea geometrija demokratov, ali neka] za
- . , kratek čas.
Mariborski »Tabor« Je priobčil pod za-flaviem »Vsi za klerikalce — all posledice eepllenia naprednih sil« dallšo notico, ki le — sodeč po korigiranem slogu — prišla Izpod dr. Kukovčevega peresa. Mož navala dve (Izmlšllenl) cenitvi. Prva prepušča klerikalcem v mariborskem okrožju 32.000 glasov, SKS 10.000 (!), Kukovčevi »Napredni Kmetsko-obrtnI zvezi« pa 9000 glasov!!! Vse druge stranke, od narodnih soclialcev preko Nemcev, NovaČanovcev, Radičevcev, socliallstov Itd. do radikalcev pa bodo po mišljenju g. Kukovca ostale pod — količnikom. Druga cenitev dodeljuje demokratom celo 10.000 glasov. Potemtakem b! bili demokrat! za klerikalci najmočnejša stranka. Zdi se, da v glavi g. Kukovca ni vse v redu, sicer ne bi prinašal »Tabor« takih bu-dalostl. »Demokrati« — pa nad količnikom! Kdo se ne bi smejal. Višek neumnosti pa Je trditev, da bi mogli demokrati dobiti vsled podanega proporca ravno toliko mandatov.
kakor klerikalci. Če to ni megalomanija, potem... Sicer se pa nai taboriti do 18. marca pridno vadijo v skiciranju volilnih prognoz. Vsakemu svojo zabavo!
Ypsilon.
«* PoPska. Ta nova slovanska država se nahaja v precej težkem finančnem položaju. No, zadnji Čas pričajo Izkazi Poljske državne banke o stalnem zmanjševanju državnih dolgov. Državni dohodki naraščajo, dočlm izdatki pojemajo. Poljska se torej finančno polagoma, a stalno utrjuje. Ta proces bi se vsekakor znatno pospešil, ako bi se moglo Poljsko popolnoma razorožiti. Zal, da moralo biti poljske državne granice še vedno skrbno zastražene, sicer bi jih utegnila dva velika soseda Iznenaditi. AH poljski narod ne vidi svoje bodočnosti v voiaškl sili, ampak v mirnem sodelovanju s svojimi sosedi. Pravi pol iški politiki delajo na to, da se Poljska kolikor mogoče približa češkoslovaški republiki ter sprijazni z Rusijo.
Iz prosvetnega življenja.
— Ljubljanska drama. VoJIček. Sedim v XIi. vrsti parterja. Do četrte slike prihajajo razni gostje od bogznä kje. Vstajanje raz sedežev, govorjenje, napačne številke... Za mano izvaja sladko ginjen »abonent« kar sredi predstave monologe In se spričo nemirnega občinstva polskula tudi v dialogih z Igrale! na odru. AH res ni sredstva proti takim pojavom? Zamudniki naj počakajo zunaj do konca scene In nepoklicanim naj se zabrani vstop v hram umetnosti. Imel sem občutek, da sem na gasilski »slavnosti« v okolici Ljubljane. Da se to prav razume! In vse to spričo vzorno podane predstave. Teh štiriindvajset slik se menja pred očmi kot prav toliko živobojnlh umetnin štirih mojstrov-silkarjev. Plastično. S skromnimi sredstvi. A prav zato učinkovitimi. Büchner le sredi življenja umrl vsled živčne mrzlice. Vse delo drhti v mrzlici. »Življenje je prepad«, je neskončen kaos, kjer se bije zdravje z boleznijo. Kodrolasi otrok in žena kričeča v navalu svoje krvi. Poleg nje bolnik—Vo-jiček. Razdejan. S plaho dušo, ki slepo tiplje do čudovitih spoznani. Z dušo, ki zagori kot krvava luč lune, tedaj, ko ni več Izhoda Iz težke more, sloneče nad razritim srcem. To je divje-mračen roman brez forme, brez uvoda In brez konca, Z grozno silo ustvarjena podoba. Igra jc bila na višku. Vso to raznoliko, raztrgano podobo Je združil režiser v umetniško užitno In estetsko obliko In ]e od uprlzoriteHev zasluga, da so ustvarili iz razdejane avtorjeve genijalne sile harmonično skupnost. — NB.: Toda v XII. vrsti parterja, ko se »narod« okoli človeka v najtišjih momentih po svoje »razvija«.. «21,	—L
— Gostovanje gospe Ade Pollakove. — Gospa Ada Poljakova, svetovnoznamenlta umetnica in operna pevka, gostuje še dvakrat na slovenskem odru in sicer: danes, 25. t. m. v »Prodani nevesti« kot Mafenka (izven) In v torek, 27. t. m. v naslovni vlogi opere »Madame Butterfly« za red D. — Gospa Poljakova le naštudirala v zadnjem času vlogo Mafenke v srbohrvaščini tn Jo pela v beogradski operi z Izrednim uspehom. Srbska kritika priznava, da ni pela te vloge s tolikim uspehom še nobena pevka. —
— Gorenjski slavček. V sredo, dne 28. t m. se uprizori v ljubljanski operi v korist »Udruženja gledaliških Igralcev« priljubljena izvirna opera »Gorenjski slavček«. Ker Je za to opero še vedno veliko zanimanje, .se opozarja sl. občinstvo, da sl preskrbi vstopnice pravočasno. Naročila sprejema pisarna Udr. gled igralcev vsaki dan od pol treh do štirih, dramsko gledališče pritličje.
— Nova opera. Maks Schilling Je dovršil svojo romantično opero »Mena Liza«. Premijera se Je z velikim uspehom vršila v Barceloni.
— Jubilej v beograjskem gledališču. — Ravnatel) drame beograjskega Narodnega gledališča g. Pera DobrinoviČ praznuje dne 2. marca 50 letnico svojega umetniškega Igralskega delovanja, ob tej priliki se vprl-zori kot jubilejna predstava »Don Pietro Caruso« fn »Cikina kuća«.
— Koncert V ponedeljek dne 5. marca ob 8. url zvečer priredi v Filharmonični dvorani profesorica konservatorija in pie-nlstinja gdč, -Marija Svaigarjeva samostojen klavirski koncert z zelo bogatim sporedom. Vstopnice bodo v predprodaji v Matični knjigarni. Natančen spored priobčimo prihodnje dni.
Dmitoo mmmdlmj n Januarju 1923«
Najvažnejši dogodki, ki so se odigrali v D. N. tekom meseca januarja t. 1. so bili: zasedanje stalnega mednarodnega razsodišča v La Haye, zasedanje raznih komisij D. N. v Ženevi in zasedanje sveta Draštva v Parizu,
Sodni dvor stalnega mednarodnega razsodišča je bil poklican k izvanredne-mu zasedanju v La Haye, da reši prvi mednarodni spor, Iri mu je bil uposlan. dre za vprašanje ekskluzivne kompetence Francije v vprašanju dekretov francoske vlade, tuniškega beja in ra-barskega sultana, ki se tičejo britanskih državljanov. Francosko in britansko stališče je bilo razjasnjeno v javnih sejah. Sodni dvor bo menda izrekel svojo sodbo koncem februarja.
Kot poroča »Resume mensuel de la S. D. N.«, je bila važna točka mednarodnega prava predložena mednarodnemu razsodišču v teku meseca januarja. »Glavne zavezniške sile« (Les Prin-cipales Puissances Alliees), Velika Britanija, Francija, Italija in Japonska so predložile vlogo zoper Nemčijo, ki je za-branla 21. marca 1921 angleškemu parniku Wimbledonu prost; dohod v Kiel-ski prekop. To vprašanje bo sodni dvor obravnaval pri svojem prihodnjem zasedanju meseca junija.
Vloga ima za podlago člen 380 versajske mirovne pogodbe, ki pravi, da bodo kielski prekuo in pristop' k njemu vedno prosti in odprti popolnoma enakopravno vojnim in trgovinskim ladjam vseh držav, ki so v miru z Nemčije«. Sodnemu dvoru je bila poverjena ta zadeva v soglasju s členom 386. versajske pogodbe, ki se nanaša na jurisdikcijo, katera je upostavljena po D. N.
Tu gre za izvanredno važno zadevo, kajti to je prvi slučaj v zgodovini, da se
pred mednarodnim razsodiščem obrav- ' nava vloga več suverenih držav proti drugi suvereni državi.
Lord Curzon, zunanji minister Velike Britanije, je spravil pred svet D. N. spor, ki je nastal na lausannski konferenci radi mej Turčije in Iraka in ki je širjemu občinstvu znan pod imenom »mosulsko vprašanje«. Lord Curzon je uporabil v tej zadevi člen 11. statutov, ki daje članom Društva pravico, da vzbude pozornost sveta radi kateregakoli dogodka, ki ogroža svetovni mir.
Vloga Lorda Curzona je bila takoj spravljena na dnevni red 23. seje sveta.
Slednjič so imele tri komisije svoja zasedanja v teku meseca januarja v Ženevi.
Ekonomski komite je sestavil program za mednarodno konferenco o carinskem postopku, ki se bo sešla letos 15. oktobra:
Higijenski komite je razpravljal o različnih vprašanjih. Prvič je prisostvoval sejam komiteja nemški član. Komisar za javno zdravstvo ruske Sovjetske republike je, kakor se je sklenilo na genovski konferenci, dal ekspozč o zdravstvenem položaju v Rusiji.
Tudi komisija za opij je imela zasedanje. Združene države so bile prvič zastopane v tej komisiji. Sklenilo se je med drugim «postaviti štiri metode proučevanja, da se določi količina opija in drugih uspavalnih sredstev, ki je potrebna za »legitimno« uporabo sveta.
Koncem meseca Januarja so se na . seji društvenega sveta v Parizu pretre-savala vprašanja Avstrije, Mosula, Gdanska, saarskega ozemlja, narodnih manjšin itd.	dr. P. V. B.
fiMteški msorež t eni s%aM.
Ženevski dopisnik dnevni!:a »Vossl-?che Zeitung« se je nedavno razgovar* jal z Lord Robert Cedlom o probier,m razoroževanja. Cccd je ; c drugim dejal: »Ako bi Nerrčja bila v da n jena v Društvu narodov, bi bil politični položaj danes morda čisto drugačen.* Na ugovor dopisnika, češ, da Nemčija ni hotela proti volji in željam Francije stopiti v Društvo narodov, je Anglež odgovoril: »Ce je ta argument bil pošteno zamišljen, potem ga kratkomalo ne razumem.« — »Ker tiče današnjega položaja, moram reči, da je že sam po sebi aksijotn: vsi trije problemi reparacij-skega vprašanja (mednarodni dolgovi, razorožitev in z n]o v ozki zvezi gospodarsko ozdravljenje Evrope) spadajo tesno skupaj in se morejo le skupno rešiti. Dokler to spoznanje ne prodere in dokler se ne najde način, po katerem bi bila mogoča skupna obravnava vseh treh vprašanj, ne vidim praktično nika-kega upanja na zboljšanje sedanjega položaja. Ce si bo Evropa nadalje prizadevala take udarce, bo nekega dneva padla. Vedno pa moramo poizkušati jo reševati pred uničenjem z novimi vojnami.
Za*o n?s trcnu*ni politični položaj ne sme rrotHi v prizadevanju po splošni rrz: ro'ltvi. Morda zamore že samo dejstvo, da mi to vprašanje resno obravnavamo, s časom privesti do praktičnih izidov. Bojazen, .češ, da se hočemo z garanijskim paktom, ki naj bi tvoril podlago razorožitve, približati fantomu »naddržave«, je smešna. Ce noče nobena država niti najmanjši del svoje suverenitete žrtvovati, potem je vsaka meddržavna organizacija nemogoča. Vsaka, in tudi najenostavnejša pogodba trgovsko - političnega značaja je utesnitev suverenitete obeh sopodpi-sujočih držav. Vsaka država pa s samim dejstvom svoje eksistence omejuje pravice individujev, katere obsega. Vse to se vrši v imenu blagobita skupnosti. Če torej zaliteva blagor skupnosti držav in narodov, da si »pravice«, voditi medsebojno vojne,, prostovoljno omejijo, mislim pri tem na to-le: Temu cilju služi naš razorožitveni načrt, ki ne zasleduje nobene utopije, marveč pravilno razumevam blagor skupnosti.
Politične novosti.
FRANCIJA.
« Delcasse-]eva oporoka. »Malin« Je objavil pismo, ki ga je pokojni zunanji minister Theophila Delcassč naslovil na Stefana Lausanne-ja. Slednji smatra to pismo kot pokojnikovo oporoko. V pismu povdarja Delcassč med drugim: Francija se ni odrekla niti reparacijam, Še manj pa sigurnosti. Najboljše jamstvo je reka Ren. Pokrajine na levi obali Rena bi vrgle Franciil letno 3 do 4 milijarde frankov. Ta vsota zadostuje in je potrebna za obnovo severno-franco-skih ruševin.
— Transsaharska železnica bo napravila iz Francije narod, ki šteje 70 milijonov
— Spored koncerta, ki ga priredita v petek, dne 2. marca t. 1. operna pevca gg, Marcel Sowllskl In ga. Hilda Kramer, obsega sledeče točke: 1. Mascagm: Arlia San-tuzze iz opere »Cavalleria Rus ticana«, poje ga. Hilda Kramer. — 2. a) Adamič: Molitev št. 2 In Pesem slepcev; b) Lajovic: Svetla noč; c) Mlchl: Da Jo ljubim, somospevi, poje g. Marcel Sowllskl. — 3. WagnerArija Elizabete iz opere »Tannhäuser« poje Ba. HUda Kramer. - 4. a) Schubert: Kralj duhov; b) Strauss: Tajni poziv, samospeva, poje g. Sowllskl Marcel. — 5. a) Schumann: Posvetitev; b) Noč vsako v sanjah; c) Ne srdim se, samospevi, poje g- Marcel Sowil-ski. — 6, Haleyy: Arija iz opere »Židovka«, poje g. Marcel Sowilskl- — 8. Verdi: Dvospev Radamesa In Amnerls Iz opere »Aida«, pojeta ga. Hilda Kramer in g. Marcel Sowllskl. — Na klavirju spremlk» gosp. Lovro Malačič. Sedeži po 20, 15. 12, 10 in 8 Din, stojišča 3 fn 2 Din so v predprodaji V Matični knjigarni na Kongresnem trgu, nakar občinstvo opozarjamo.
Nova nasrobnlca. Skladatelj Jos. Pav-šič je priredil narodno pesem »Spomladi vse sc veseli« za nagrobnlco. Partituro, ki stane le 1 Din razpošilja Zvezna knjigarna v Ljubljani Vsako pomnoževanje (litogra-Hranje glasov) Je prepovedano.
— Strindbergova trllogHa. Hanoveran-sko mestno gledališče, kt 1® letom dni rešilo iz Strindbergove zapuščine »Krista«, Je v štiri ure trajajoči uprizoritvi obeh prvih delov trilogije »Mojzes« In »Sokrat« podalo veličastno premllero Strindbergo-vega remek-dela.	;	_______
Zahtevajte s vseh javnih lahal
JUTRANJE NOVOSTI!
Stanovnikov, kakor razpravlja poslanec fn župan v Constantini. Ce hočemo, pravi, bo v kratkem Sredozemsko morje francosko jezero. Severna Afrika naj nam bo zgolj podal šek Francije In nekak njen prekomorski odsev. Severna in črna Afrika naj tvorita eno samo celoto v službi francoske očetnjave, ki naj sega od Dunkerka do Prazzavllle (mesto v Kongu, nazvano tudi Nkuna). Ako privzamemo še zveste zaveznike Belgijce, nas bo v resnici nad 80 milijonov v strnjenih vrstah. Česa nai pričakujemo od včerajšnjih allirancev? Nič. Zgodovina bo strmela in potomstvo bo ogorčeno nad neverjetno malobrižnostjo, s katero so nas pustili same pred ruševinami — katere so tudi oni pomagali delati. Zanašajmo se le nase, pomneč, kar je Pisal proti koncu cesarstva Prevost-Paradol v svoji »Novi Franciil«- »Severna Francija je skrajna srečka domovine«. Samo deset •et je treba za veliki načrt.
NEMČIJA.
* Dr. Wlrth o politiki nemškega kabineta. Na konferenci Švabskih centrumašev ie govoril bivši kancelar đr. Wlrth o sedanji politiki nemškega kabineta. Vlada — je Izjavil kancelar — ni zapustila politike, ki hoče Izvršiti sprejetih obveznosti, pač pa lo je poglobila in razširila. Delati se ji ne smS nobenih težkoč. Nasprotno pa le treba Podpirati vse, kar je organizirala v svrho odpora.
»= Proti narodnim socijalistom. Ker je
bila »Narod.-socijal. delav. nemška stranka na Pruskem« prepovedana, so se njene organizacije strnile pod nedolžno firmo »Čitalnica narodnega opazovalca«. Glasilo stranke je še vedno »Narodnf opazovalec« v Mo» nakovem. Člani stranke se zbirajo v uredništvu tega Usta. Prusko ministrstvo notranjih zadev je bilo vsled tega primorano prepovedati vse sestanke »čitalničarjev« in se bo proti vsem kršiteljem naredbe postopalo v smislu § 10, čl. 2 zakona o zaščiti republike.
= Netnško-ruska pogodba. Iz Berlina Poročajo, da je državni zbor sprejel zakonski predlog, s katerim se rapaiiska pogodba razširi poleg Rusije na Ukrajino, Belo Rusijo, Georgijo, Azerbeidžan, Romunijo ter na republike Daljnega vzhoda.
ŠVEDSKA.
— Kredit za Društvo narodov. Obe zbornici sta sprejeli kredit v znesku 350.000 K, namenjenih Društvu narodov. ,r "so sda-novali 1« komunisti.
ladnja p@t dr. Ivana Tavica.
V	petek 23. t. ra. zjutraj so odpeljali truplo pokojnega dr. Ivana Tavčarja na Visoko. Ob sedmi uri je prispel dr. Tavčar s svojimi spremljevalci. Sokoli konjeniki v štemarje pred Škofjo Loko kjer ga je sprejel župan Hafner z občinskim svetom. Čitalnica, prapori in narod. Sokoli so tvorili mrtvemu velikanu častno stražo ob krsti. Ob samostanski porti sta se sprevodu pridružila dva kapucina z gorečima svečamač Na trgu je opravil škofeljoški dekan z duhovščino pogrebne molitve* Pevski zbor je zapel »Vigred se povrne«, župan Hafner je v svojem govoru povdarjal velike zasluga pokojnika.
Ob devetih je žalni sprevod zapustil Škofjo Loko ter v eni uri prispel na Visoko. Pred visoškim dvorcem je bilo zbranih na stotine domačinov, ki so pričakovali svojega soseda. Poljanski župan Fran Demšar z celokupnim odborom je sprejel krsto, ki so jo nato prenesli v vežo visoškega dvorca. Tu je pokojnika že pričakovala vsa njegova obitelj. Pred dvorcem pa so čakali zadnjega slovesa njegovi prijatelji in oboževatelji, Sokolstvo iz poljanske oliolice, zastopniki Sokolstva ter mnogih društev in korporacij, domači orožniki in finančni stražniki, domače uči» teljstvo z šolsko mladino.
Ob 11. uri so prišli duhovniki, ki so zapeli »Reqiem« in »Miserere«, nato pa so zapeli Sokoli žalostinko. Dr. Tavčarjevi sinovi so dvignili krsto in jo ponesti v spremstvu sosedov zadnjih Tavčarjevih spremljevalcev tja, kjer sedaj počiva pepel onega, ki ga je ljubil in spoštoval ves narod. V malem smrekovem gaju, ki ga je pokojnik sam zasadil, je grobnica, ki jo je zgradil sin Fran. Tu se je ustavil sprevod.
Po končanih molitvah duhovnikov se je poslovil v imenu Sokolstva od pokojnika podstarosta ljubljanskega Sokola, B. Kajzelj. Naglašal je nepozabne čase sokolskih pohodov z dr. Tavčarjem ter nato izjavil: »Brat starosta, zapustil si nas. Tvoj duh pa je ostal med nami! Sokoli Te ne pozabimo nikdart Slava Tvojemu spominu! Poslednji sokolski zdravo!« Ob teh besedah je za-plakal govornik in z njim mnogoteri spremljevalci...
V	imenu rojakov se je poslovil od dr. Tavčarja notar v Mokronogu, dr. Gregor Demšar. Dejal je, da nikoli na bodo mogli Poljanci povrniti pokojniku dolga, ki ga imajo do njega. Odplačevali ga bodo, z zvestobo za zvestobo S tem, da mu bodo sledili na poti pravice in resnice, ki jim jo je on pokazal Pozval je rojake, da čuvajo to svetišče, ker potem bo Tavčarjev duh vedno tro-sli svoj blagoslov na polj. rod. Končno mu je izrazil veliko zahvalo vseh domačinov, da je prišel počivat domov.
Nato se je poslovil od pokojnika v imenu akademskega društva »Triglav« Čigar častni član je bil pokojnik, društveni predsednik Ervin Mejak, ki je povdarjal, da bo mladina vedno sledila vzgledu, ki ji ga je postavil on v Hube»» ni do domovine in v delu za narod.
V	imenu ožjih pokojnikovih prijateljev je govoril dr. Konrad Vodušek, ki Je Izražal veliko bol, ki jo občutijo za njim njegovi prijatelji in ves narod, vsa domovina. Slavil je njegove zasluge na vseh poljih narodnega dela ter zagotavljal, da bodo vsi Slovenci stremeli za njegovim vzvišenim ciljem.
Jgsl. napredno akad. društvo »Jadran«, ki je naslednik »Slovenije« na Dunaju in katere član je bU pokojnik, je zastopal društveni predsednik Jan Kolar, ki je prosil pokojnika kot društvenega starešino, naj blagoslovi vrste »Jadrana«, da bodo izšli tudi iz njih možje, podobni njemu.
Nato so Sokoli zapeli žalostinko, na kar se je poslovil od pokojnika v imenu lovcev predsednik »Lovskega društva« dr. Lovrenčič, ki je omenjal, da so bili naši temni, širni gozdovi, ki so vedno znova napajali pokojnikovo dušo, da je ustvarjala nesmrtna dela. Po stari lovski šegi je položil na krsto zeleno jel-kino vejico. V zadnji pozdrav so pokojniku zadoneli mehki akordi lovskih rogov, ki so se družili z glasom cerkve-nh zvonov. Vsako oko je bilo rosno •— m tedaj so zagrmele tr salve iz lovskih pušk, ki jih je oddalo 16 lovcev domačinov. Še enkrat so Sokoli zapeli žalostinko — in zaprla so se groba vrata, truplo Visoškega gospoda je bilo pokopan0*	'
= Senator Dorah prlJo v Moskvo?
»Times« poročajo iz Rige: Sovjetska vlada Je pozvala ameriškega senatorja Boraha, da obišče ob priliki svojega prihoda v Evropo tudi — Moskvo.
= Program svobodnih reformistov. Vo-ditelj stranke svobodomiselnih reformistov prelat Giesswein je v poslanski zbornici razvil program nove stranke. Madžarska — Je izvajal govornik — ne sme postati otok reakcije v Evropi, in Bog ne dal, da bi parlament postal »turanski palaver«. Stranka zahteva splošno in tajno volilno pravico, agrarno reformo, progresivni davčni sistem, krščansko moralo namesto krščanskega kurza, enakopravnost pred t-, rnr-In* amnestijo in pravno sigurnost.
Štev. 25.
»JUTRANJE NOVOSTI.«
StrauS.
Dnevne novosti.
— Odhod ministra dr. Niko Zupaniča v Beograd. Včeraj je odpotoval minister dr. Niko Zupanič v Beograd. Po svojem po* vratku bo g. minister obiskal vsa večja mesta na Dolenjskem .kakor Črnomelj, Novo mesto, Metlika, Krško, Kočevje itd.
— Danes priredi jugoslovensko-češ-koslovaška liga v Ljubljani pb 11. uri dopoldne v univerzitetni dvorani predavanje o pisatelju in novinarju Jos. Holečku. Govori dr. Ivan Lah. Vstopnina prosta.
— Vsled preselitve se nahaja sedaj tajništvo glavnega volilnega odbora Narodne radikalne stranke za mariborsko obast v Mariboru, Frančiškanska ulica 14, kamor naj se obračajo somišljeniki osebno aii pismeno in kjer se tudi sprejemajo prijave za vstop v stranko.
— Vojni oškodovanci v Mežiški dolini, na Koroškem in v Slovenjegraškem okraju. V zadnjem času nam prihajajo prošnje in dopisi Iz Mežiške doline In Slovenjgraškega okraja, da bi naša stranka posredovala pri vladi v Beogradu, da bi dobili oškodovanci od tam povrnjeno odškodnino, ki so jo bili utrpeli vsled vojnih operacij v letu 1919. Ker na vsak dopis vsled preobilega dela v voiitvcnem času ne moremo odgovarjati, Izjavljamo, da je naša stranka pripravljena v tej stvari posredovati v Beogradu in bo tozadevno storila korake, ko bo nova skupščina Izvoljena in zbrana v Beogradu in ko bo imela od prizadetih vse v to svrho potrebne informacije na razpolago. Vse tozadevne informacije naj se pošiljajo na tajništvo Narodne radikalne Stranke, Maribor, Vrazova ni. 3.
— Nov slovenski list v Trstu. V Trstu Je pričel izhajati tednik »Mali list«, ki bo strogo informativen, nadstrankarski in bo posvečal posebno pažnjo gospodarskim razmeram našega ljudstva v Trstu in okolici, slovenskem delu Istre in k Trstu priključenega Krasa.
— Dopust učiteljem. Ministrstvo prosvete je dovolilo dopust vsem učiteljem, članom učiteljske konzumne zadruge, ki se želijo udeležiti letne skupščine, ki se bo vr- I šila 26. t m. Ministrstvo saobraćaja je dovolilo polovično vožnjo.
— Podpore onemoglim uradnikom. Komisija pri ministrstvu za socijalno politiko Je pričela zbirati gradivo za podelitev mi-lostnlne onim državnim uradnikom, ki so bili radi onemoglosti odpuščeni iz državne službe pred potekom 10 let.
— Brezplačna vožnja beguncev ukinje-aa. Pokrajinske uprave so prejele naredbo ministrstva saobraćaja po kateri se za be gunce ukinja kreditirana vožnja po železnicah In na ladjah. Veljavna so edino ona dovoljenja, ki so bila Izdana pred 1. febru-aijem.
— Organizacija bivših ollclrjev. Aktivni oficirji v ostavki nameravajo ustanoviti svojo organizacijo. Namen društva bi bil podpiranje članov v vseh zadevah, ki tangiralo interese bivših oficirjev.
— Prireditev za kumanovsk! spomenik. Odbor za zgraditev spomenika na Kuma-novem v Beogradu le sklenil prirediti veliko zabavo, ki se bo vršila koncem zimske sezone. V odbor so vstopile najodličnejše osebe. Dohodki od te prireditve se bodo porabili za zgradbo bolnišnice in azila za sirote Iz Kumanovega, kakor tudi ža zgraditev spomenika v kumanovsk! bitki padlim voja-
— Krajevne carinske kontrole. Krajevne kontrole pri carinarnicah v Ljubljani in
delo 50 pretekli teden prJȮIe s svojim
— Spor na zagrebški univerzi. Bivši
MMVetnI minister Pribičevič je nastavil
«Vi ,P^0,esf»'je, ne da bi vprašal profesor-
ohičai na P3egovo mnenje, kakor je to
7flerfih5kn\*ch 'lT),verzah v vseh državah.
učilišče v Bemr2 'iCe Se ,e obrnil° na vse-Učilisce v Beogradu, da bi v tem slučaiu
posredovalo kot arbiter. V lE " M — Mariborske vesti. VSomi c« „„ Kralja Petra trgu nezavesten z g " dil neki poštni sluga. Prepeljali so ga z rešilnim vozom na dom. kjer se je kmalu ™ pet zavedel. - Od 17. do 23. t. m. je u rn r fö v Mariboru 10 oseb, In sicer 5 moškega in 5 ženskega spola. — V sredo ob 11. uri dopoldne se vrši v veliki Götzovi dvorani shod Železničarjev, na katerem s epo razpravljalo o podržavljenju južne železnice. — V okrilju dradbene akcije se prične v nedeljo več predavanj, k! Imajo namen pospeševati rešitev sedanje težke stanova n j s k e krize. — Stara znanka Odgonskega oddelka tuk. policijskega komi-^"STa^ič je skušala naora-*	j v i ™	burnemu življenju. Pod
železniškim mostom v Mlinski ulici so jo
oddplpVe^V|eStrn v,1snegu- Pozvani rešilni
Sumi	«p IpV t.V tukaiJno bolnišnico.
Sumi se, da se Je skušala zastrupiti. Pred njenim prevozom v bolnišnico se je pojavil na licu mesta njen zvesti tovariš mesartki pomočnik Franc Bergles, ki ie v vin?*™! »tanju pričel razgrajati In se hudovati ™ policijo, ker je menil, da mu Lčein dn,*;™ »opet spravit! pod ključ Da se st™ -
t?
naka Alojzija Žaberla je včeraj aretirala policija pri perlustraciji prenočišč, ker se p »glasi! pod napačnim Imenom in je imel ra »en tega še posebne dokumente za tretie ime na razpolaga Ker se je dognalo, da Je ▼ojaški begunec, je bil izročen voiaški oblasti.	J Kl
— K vprašanju štipendij. Ministrstvo WNWvete se je postavilo na stališče, da ne r® Ponovno štipendijo onim dijakom, ki so 10 že imeli in pozneje zgubili,
T- Skupščina sarajevskih učiteljev. V se je te dni vršila skupščina Ijud-
bDa «sn-? celibatu. Po triurni diskusiji je dva dele6]6? resolucija, ki jo bosta nesla
__osebno v Beograd.
te otvoril p„t,J8:ovs*tl tečaj. V Beogradu se V tečai se Ii0 etni tečaj za trgovsko stroko.
štiri razrede “sridn? L5,6”01, ki S° d0VrŠiU — Označ dn3e ^1®-Ob priliki pTb» *?sa Pobiranja pisem, dalje zopet redn0 o2P1Aern fe	seda3
“£Srk“ »Cfrsu/n'Ä“
ooiHjk^TIskovine!““»" ofJ11?““ K'a,lls »m »blagovni vzorec.^pa^ÄV "lpi: tiskovina, se smatrajo za pisma menijo s portom, ki ie enak dvakUm,0^,'
Ä»W«plSiWD0 Za tiSkOVino
r ..v,; Piačevasije pristojbine za predale na ,	o želi kaka stranka sprejemati svo-
- -.ujne na pošti, mora najpreje podpisati
debi sa poštnem uradu. Na za»
Na dn<"tm Preljev sarajevskega okraja, dah W1161” redu le bilo vprašanje o dokla-
htevo poštnega urada mora stranka dokazati svojo istovetnost. Pristojbino za poštni predal je plačati za tri mesce naprej.
— Aretiran slepar. Pri reklamskem oddelku ljubljanskega velesejma je bil zaposlen neki Viktor Šunder iz Ljubljane. Spoznal je, da tako podjetje precej nese. To ga je dovedlo do sklepa, da si bo odslej služil svoj kruh na ta način. Prepotoval Je celo Slovenijo, Prekmurje in Medmurje tja dol do Zagreba. Posel mu je šel dobro odrok. Predstavljal se je kot akviziter anončnega podjetja »Hermes* v Mariboru, ki sploh ne obstoja. Zbral je precej oglasov in jih skrbno shranil, da bo v poznejših časih vede! za svoje bivše klijente. Živel je precej udobno, kajti zbral je lepo vsoto 77.000 kron. Uudie so dolgo čakali na svoje oglase, končno pa so se pričeli zglaševati pri policiji v Mariboru, ki je goljufa kmalu Izsledila in ga predala sodišču.
— Ta vino. Nekemu delavcu v Rogu je neznan zlikovec ukradel obieko, samokres in žepno uro. — V hišo Apolonije Zdršar v Kamni gorici je bilo vlomljeno in odnešeno precej živil in nekaj obleke. — Bančni uradnici Ani Divjak v Ljubljani je nekdo ukradel dragocen kolje. — V stanovanje Franca Cinka v Mariboru je nekdo vlomil s ponarejenim ključem in ukradel mnogo obleke in perila. Skupna škoda znaša 74.140 kron. Sumljiva te tatvine sta dva moška, ki sta se kritičnega dne nahajala v isti hiši.
— Nesrečen slučaj. Lista dr. Hamdije Karamehmedoviča je kandidirala nekega namestnika srezkega kandidata, ki je umrl baš v momentu, ko je bila lista predana sodišču. Na njegovo mesto se mora v roku 5 dni postaviti drug kandidat.
— Poplava v Smederevu. Na prošnjo smederevskega velikega župana je bil poslan iz Beograda v Smederevo parnik s precejšnjim številom vlačilcev, da rešijo ljudstvo, živino in živila. Donava je na mnogih krajih prestopila svoje bregove in poplavila celo smederevsko okolico.
— Nesreča v tunelu. Pri Labinu v Dalmaciji sta dve ženski nešli skozi tunel drva. Ravno tedaj pa je zavozil v tunel vlak in obe ženski težko poškodoval. Vsled teme je bilo strojevodji nemogoče, da bi ženski zapazil. Prvi Je vlak odtrgal nogo, drugi pa nogo in roko.
— Nepričakovano bogastva Na otoku Braču se nahaja revna vasica Milna. Njeni prebivalci so bili prisiljeni izseljevati se v Ameriko. Eden izmed njih je bil tudi Ivan Balačič, ki je v Ameriki zelo obogatil. Ob svoji smrti ni imel nobenega sorodnika in je celo svoje premoženje, ki znaša 68 milijonov dinarjev, zapustil svoji rojstni vasi.
— Izenačenje koledarja. Trgovska in obrtna zbornica v Zagrebu je zaprosila ministrstvo vere, da se izenači koledar pravoslavne cerkve z gregorjanskinr koledarjem. Zbornica je mnenja, da bi to izenačenje ublažilo verska nasprotstva med rimokatolik! in pravoslavnimi, kar bi Imelo veliko važnost na miren in harmoničen razvoj političnih, gospodarskih in socijalnih razmer v državi. Nadalje bi izenačenje ukinilo dvakratno praznovanje praznikov, ki precej škodujejo celemu gospodarstvu. Beograjski patrijarh je glede tega vprašanja stopil v stike s Carigradom in kakor izgleda, bo Izenačenje v najkrajšem času izvedeno.
— Smrtna nesreča na zagrebškem kolodvoru. Včeraj se je na zagrebškem kolodvoru pripetila težka nesreča, ki je stala nekega delavca življenje. Nasproti skladišču ie nekaj delavcev razkladalo 40 vagonov. Med delom je prišel 221etn! delavec Matija Tkalec med odbijače, ki so mu zdrobili prsni koš. Ko so drugi delavci to zapazili, je bil on že mrtev. Pokojnik zapušča mlado ženo in enega otroka.
— Števiio zločinov na Hrvatskem. V mescu januarju 1923 se je dogodilo na Hrvatskem, Slavoniji in Medmurju 797 slučajev zločina; zločincev je bilo skupno 1303, od teh je bilo 1192 moških in 111 ženskih; zaprtih le 336, ostali so bili izpuščeni na svobodo. Prestopkov in pregreškov se je zgodilo 997. Preizkanih je bilo 928, skupno je bilo najdenih 1304 storilcev in sicer 1199 moških in 105 ženskih. Zaprtih je še 27. Prestopkov, ki jih kaznujejo upravne oblasti je bilo 1793, ki so vsi preiskani, krivcev je skupno 3494 in to 3211 moških in 283 ženskih, zaprtih je še 90. Torej je bilo v enem mescu 6101 krivcev.
— Mlad morilec. V Novem Pazarju sta se sprla dva mlada dečka radi kapric pri igri. v prepiru je ubil 121etni Vuk Obradovič svojega tovariša. Morilec se je za svoj zločin poslužll puške.
. . „„t ®,ubot!Sicl trgovec Izginil. Te dni je ?llb°tiški trgovec Franjo Tumba preko meje na Madžarsko, da si ogleda xM°!f ,iainoän]e Posestvo. Komaj je prekora-čil državno mejo, že so ga Madžari aretirali in odpeljali v Bacsamas. Sorodniki so za njim poizvedovali, toda do danes se ne zna, kje se nahaja m kaj je z njim
- Prezgodaj ie odšla. Vdova'Milenija iz Banjice je odšla na pokopališče, da počasti spomin svojega moža. Mraz jo je prisilil, da ie tu pa tam nagnila steklenico z rakijo. Toda rakija je bila močna in ko je odhajala s pokopališča, je bila Že docela pijana. Zaužiti alkohol in nastopivša noč sta povzročila, da je revica zgrešila pot in nekje obležala v hudem mrazu. Drugi dan so našli njeno truplo precej daleč od pokopališča.
— Neprevidnost z ognjem. V neki žagi v Fojnici sta dva delavca zakurila ogenj in si skuhala večerjo. Nato sta šla spat, ne da bi se brigala za ogenj. Kmalu nato pa se je vnela Žaga, ki je kljub velikim naporom Pogorela do tal. Ogenj je uničil še drugo v oližini se nahajajočo Žago. Škoda znaša Preko 2 milijona kron, medtem ko znaša zavarovalnina samo 600 tisoč kron.
,	— Samomor ruskega begunca. Radi
oede m velikega pomanjkanja se je v Beo-sradu v poslopju ministrstva za socijalno Pplitiko ustrelil ruski begunec Viktor Lit-vmenko.
r„~T. Žalostne posledice alkohola. Po dob-
dnh?i,skii.zabavi v Novem Sadu je povabil
var.iftT0 iiec Marko Trivlč nekaj svojih to-
vsi	,sebi na dom. Začetkoma so bili
sročastip0'?1?* in so s Ph’ačo preganjali dol-
čela Trivz 5erne ure- 0koVi Polnoči je za-
ša Možać?eVa* zena družbo izKaniad M-
8* ip rm * i?Tenino početje tako razljutilo,
Sti	' Pl,ško in b°tel nanjo strel
Tpdäl na le nrUfP0Sne,eil° zbežati k SOSedu.
S ga začel miritfm Marku nleR0V tova' rfS, ta zacei miriti In mu le končno očita!
grdo ravnanje s svojo ženo DobrOvoliec
je še bolj pobesnel in je ustrelil v svolega
tovariša, ki se je težko ranjen zgrudi! na
tla. Ostal! tovariši so se takoj ffianHl
Vpitje ie slišal neki sosed in je pritekel v
Trivičevo stanovanje. Ko je Trlvić videl
da hoče sosed pozvati orožništvo, ga je’
napadel z nožem in mu ga zasadil narav-
Hudič! so jo obsedli. Te dni se bavi beograjsko časopisje s tajinstveno smrtjo neke stare ciganke. Ta 601etna ciganka je živela s svojim ljubimcem, sinom in hčerko v majhni hišici ter se je bavila s čaranjem. Te dni je prišla k njej bogata dama in ji je pričela tožiti o neznosnosti svojega moža, Milo jo je prosila, da bi ji šla z nasvetom na roko. Ciganka je povest nesrečne žene mirno poslušala, potem ji pa ponudila svojo pomoč. Izjavila je, da ji bodo pomagali hudiči, s katerimi je že precej časa zvezana. Za to svojo uslugo pa je zahtevala 6000 Din. čudna dama ji je dala samo polovico in ji je obljubila izplačati drugo polovico po odstranitvi moža. Čarovnic apa se je spomnila, da potrebuje tudi petdinarski novec, češ da podkupi hudiča, kl sprejema samo zdravo valuto. Petdinarski novec se je kmalu našel. In lahkoverna dama je ravno tako tajinstveno odšla, kakor je prišla. Trdno je bila uverjena, da njen mož drugega dne opoldne — pogine, kakor se je izrazila ciganka. Po njenem odhodu si je ciganka razplela lase, se sezula in skoro napol naga odšla na neko križišče cest, kjer je pričela klicati na pomoč hudiča. To svoje dejanje ie ponovila še na par drugih mestih. Hudičev pa le ni bilo. Končno pa je začutila v svojem želodcu grozanske krče. Stekla je domov in svoji družini prifvovedovala, da so ji hudiči zlezli v želodec. Svojci ji sicer tega niso verjeli, vendar pa so jo oddali v bolnišnico, kjer je kmalu nato umrla. Njena duša je šla k svojim zaveznikom, z »žalostnimi ostalimi« pa se bo bavila posvetna policija-
— Tihotapljenje monopolskih pasov za cigaretni papir. Monopolna uprava je zvedela, da so neke firme naročile v inozemstvu večjo količino falsificiranih pasov. Ti bi se uporabljali pri prodaji cigaretnega papirja, ki ga izdelujejo privatne tvornice. Carinski organi so opozorjeni, da pri pregledu potnikov in njihove prtljage pazijo, da se ne bi omenjeni falsifikati vtihotapljali v našo državo.
— Znorela žena. Orožniki v Beogradu so našli na uiici nago žensko, še predno so jo mogli oddati v bolnišnico, Je nesrečnica umrla. Domneva se, da je ženska znorela. Pozneje je policija dognala, da je nesrečnica žena nekega kapetana, ki je padel v vojni
— Samomor univerzitetnega profosorja. Tragično je končal v sredo svoje življenje znanstvenik dr. Wellspacher, profesor civilnega prava na dunajski univerzi. Vrgel se je iz okna svojega v tretjem nadstropju se nahajajočega stanovanja. Pri padcu sl je prebil lobanjo, zlomil levo nogo in desno roko. Ostal je na mestu mrtev. Vzrok samomora je nepoznan. Pokojni je 46 let star in je bil tudi član Izpraševalne komisije za judicijelni izpit.
— Otvoritev kavarne. V prostorih no-vozgrajene palače Ljubljanske kreditne banke nasproti glavne pošte je otVoril g. Fiala kavarno, opremljeno z vsem modernim kom-fortom. G Fiaio, ki je mnogo let zelo uspešno vodil kavarno v Unionu, toplo priporo-čamo vsem Ljubljančanom, kakor tudi j>o-setnikom z dežele, g. kavarnarju pa želimo najlepših uspehov. (Glej današnji Inserat!)
— Poizvedba. Dne 15. t. m. so se zaključile čajanke pri g. pokrajinskemu namestniku Ivanu Hribarju. Pri eni teh čajank se je pozabil zlat lorgnon. Dama, čije last ie ta lorgnon, naj se blagovoli oglasiti pri predsedstvu pokrajinske uprave, kjer ga dobi nazaj.
— čevlje kupujte od domačih tovarn tvrdke Peter Kozina & Ko., z znamko Peko, ker so isti priznano najboljši in najce-nejši. Glavna zaloga na drobno in debelo v Ljubljani, Breg 20 in Aleksandrova cesta 1.
Sokolski vestnik.
s Sokol »Vič«. V pondeljek dne 26. februarja ob 8. uri zvečer je v dvorani našega doma predavanje »O sokolstvu«. Predava br. Ambrožič. Po sklepu zadnje odboro-ve seje je udeležba za vse člane in članice obvezna.
Gospodarstvo.
Pcdraljfev sladkorja.
Iz društvenega življenja.
,	— Organizacija natakarjev, hotelskih,
kavarniških in gostilniških uslužbencev v Ljubljani sklicuje za dne 26. t. m. (pondeljek) izvanredni občni zbor, ki se vrši v gostilni pri »Panju«, Vegova ulica, ob t. uri ponoči. — Radi važnosti zbora je udeležba vseh elanov dolžnost. — Odbor.
Sport In tyrlstika.
— Klub kolesarjev in motociklistov »Hirija« v Ljubljani. Sestanek celokupnega članstva se vrši v soboto dne 3. marca t. 1. ob 8. uri zvečer v malem salonu restavracije pri »Slonu«. Odborova seja se vrši v sredo dne 7. marca t 1. v klubovi sobi restavracije »Pri št. 6« na Dunajski cesti.
Podpredsednik.
garainaivostL
Kdo je že rekel, da Človek le enkrat umre? V Ameriki je neki siromak umrl dvakrat. Obsojenca, po imenu F. Bullen, so usmrtili v Littlerocku (Arkansas). Ker so ga zdravniki proglasili kot mrtvega, so ga deli v rakvo. Čez nekaj trenutkov pa rajnik krepko brcne pokrov, ki odleti, ter izleze iz svojega zaboja. Nesrečnika so vnovič posadili na mučilni stol in spustili tolko voltov vanj, da je bilo koj p0 njem... Kaj pravijo k temu juristi, ki poznajo aksiom: non bis in idem?
Bruseljski dnevnik Le Peuple poroča: »Sprevodnik cestne železnice v Bruslju je našel v svojem vozu 500.000 frankov gotovine in 700.000 frankov v vrednostnih papirjih. Vrnivši vsoto lastniku, je prejel velikodušni dar: eden frank!« — tj p0_ znal onega stisnjenca.
•
Z godbo okoli sveta. Švicar Arnold Di-
vorne pojde okoli zemlje živeč edinole ob glazbi. Preoblečen ie v Planšarja ter svira na 2 trobenti nekak pastirski spev ali kolo (ranz des vaclies) poleg švicarskih narodnih napevov. 10. febr. ie dospel v Marseille. Baje dovolj zasluži za P°trošek.
Že nekaj tednov je bilo opažati na svetovnih sladkornih tržiščih veliko kolebanje sladkornih cen, ki šo prav jasno kazale tendenco naraščanja. Sedanja poročila pa nam povedo, da se je sladkor na svetovnih tržiščih prav občutno podražil.
Sladkor je ena najvitalnejših potrebščin ljudske hrane, zato bo gotovo zanimalo, zakaj je nastal ta porast cen, tembolj, ker bo to občutilo vsako gospodinjstvo v precejšnji meri.
Ko se je pred dobrim tednom podražil sladkor v Franciji In dosegel ceno 4.50 frankov za kilogram, so v Franciji splošno pripisovali to podražitev vestem, ki so prihajale iz Amerike in ki so trdile, da letošnja svetovna zaloga sladkorja ne bo zadostovala za potrošnjo.
Po dosedanjih statistikah znašajo svetovne zaloge sladkorja za tekoče obdobje nekaj nad 19 milijonov ton, kar bi popolnoma zadoščalo za svetovni konzum tudi v slučaju, ako bi se potrošnja povečala. Neki ameriški statistik pa je sedaj sestavil novo statistiko, ki izkazuje 250-000 ton sladkorja manj, kakor pa ga bo letos porabil konzum. Dasiravno taki podatki niso zelo zanesljivi in so mnogokrat lansirani v svet popolnoma tendenciozno, imajo vendar zelo velik vpliv na položaj na svetovnem tržišču. To dokazuje ravno sedanja podražitev sladkorja, kajti kakor hitro se je razširila vest, da bo zavladalo na svetovnem sladkornem tržišču pomanjkanje sladkorja, so cene takoj pričele naraščati.
Danes ne moremo presoditi, ali je ta račun ameriškega statistika pravilen ali ne; gotovo pa je, da je vsaj nekaj resnice na njem. Poleg tega je močno vplivalo na podražitev sladkorja dejstvo, da so letošnjo žetev sladkorne pese na otoku Kubi precenjevali. Ta je bila cenjena prvotno na preko štiri milijone ton, sedaj pa so izračunali, da bo znašala samo tri milijone 800 tisoč ton.
Ta dva vzroka sta v glavnem največ vplivala na podražitev sladkorja na svetovnem tržišču. Poleg tega je močno vplivalo na to podražitev veliko povečanje konzuma sladkorja, ki ga Izkazujeta Amerika in Anglija. Tudi v češkoslovaški je v zadnjem mescu konzum močno narastek vendar je tu položaj povsem drugačen. V Češkoslovaški so namreč privatniki nakupili velike zaloge sladkorja ter ga shranili doma, ker ]e bilo zelo razširjeno mnenje, da bi zamogli vsled sedanjega političnega položaja nastati kaki zunanjepolitični zapletljaji, kar bi seveda povzročilo podražitev sladkorja v še večji meri, kakor pa je nastopila sedaj. Potemtakem to povečanje konzuma v Češkoslovaški ne znači ničesar drugega, kakor premestitev blaga iz tovarn v domača gospodinjstva in bo imelo za posledico samo to, da bo povpraševanje na domačem trgu ponehalo, kakor hitro se razprši strah pred eventuelnimi zapletljaji na političnem obzorju,
V glavnem sta, kakor omenjeno, povzročili podražitev sladkorja vesti, da letošnje zaloge ne bodo zadostovale za konzum in pa, da bo žetev tudi na Kubi precej manjša, kakor se je prvotno pričakovalo. Radi tega se je v veletrgovini takoj pojavilo zelo močno povpraševanje, ki je hitro nagnalo cene navzgor. Kljub temu, da so cene v zadnjih dneh na svetovnem tržišču zopet malce padle, vendar ni pričakovati popuščanja cen, ker je konjunktura za trgovino preveč ugodna. Zaloge v češkoslovaških tovarnah so že do malega razprodane, vendar povpraševanje pa češkoslovaškem sladkorju še vedno narašča, zlasti Švica Je postala dobra odjemalka češkega sladkorja. Pričakovati pa Je še močnejšega povpraševanja po češkem sladkorju, ker so cene na svetovnih sladkornih tržiščih, ki so bile dosedaj nižje od cen v veletrgovini na Češkoslovaškem, vs ed zadnjega močnega porasta in kljub delnemu malemu nazadovanju nato Še vedno precej nad češkimi. V Romuniji se je podražil sladkor že pred dobrim mescem in se bodo cene romunskega sladkorja sedaj radi porasta na svetovnem tržišču najbrž še nekoliko dvignile, zlasti še, ker romunski trgovci sladkorne cene prav neusmiljeno navijajo, tako da je bila vlada prisiljena, izdati proti temu postopanju prisilne odredbe. V Madžarski so tudi pred dobrim mescem cene nekoliko popustile. Kakor hitro pa je madžarska vlada zabranila uvoz inozemskega sladkorja, je madžarski sladkorni kartel, ki je prišel na ta način v položaj monopolista, takoj zopet povišal cene.
Tako so v posameznih državah vplivale najprej domače razmere na dviganje sladkornih cen, položaj na svetovnem tržišču pa jih Je pognal še hitreje navzgor. V naši državi, kjer produciramo komaj polovico potrebovanega sladkorja, smo v tem oziru zelo odvisni od inozemskega uvoza ter smo močno izpostavljeni izpremembam na svetovnem tržišču. Zato se Je ta podražitev pri nas prav hitro poznala, tem bolj, ker je naš domači sladkor skoro dražji, kakor uvoženi. Kakor so listi že poročali, so domače sladkorne tovarne s 15. februarjem povišale cene sladkorju in sicer pri sladkorju v kockah na 92 kron In pri kristalnem na 85 kron za kilogram. Te cene pa veljajo seveda samo za veletrgovino in za cele vagone, v detajlni trgovini pa bodo cene pač precej višje. Ako se nam posreči, spraviti produkcijo na ono visino, kakor bi lahko bila, ako bi sladkorne tovarne v naši državi mogle izrabiti vso svojo kapaciteto, bi bili nekoliko manj odvisni od zunanjih izprememb, docela pa se tudi tedaj ne bi mogli umakniti vplivu svetovnega tržišča.	M. —
Enobarvnost, nova moda. V New Yorku gospe pušijo samo svaijcice take barve, kot imajo obleko. On dan je Prišla k znani mo-distki cb dnevu razstave gospa v sinji opravi. Čez trenutek potegne iz tobačnice

INDUSTRIJA.
X Naročila motornih plugov iz Češkoslovaške za Kavkaz. Iz krajev pod Kavkazom ob Kaspijskem morju je dobila neka češkoslovaška tovarna tekom treh mesecev že drugo naročilo na večje število motornih plugov. Prva pošiljka motorjev se je izkazala za prav dobro.
TRGOVINA.
X Reparacije. Te dni je prispelo iz Madžarske v našo državo 233 konj na račun reparacij. TI konji bodo razprodani na javni dražbi. Kupci ne bodo Imeli pravice, zahtevati, da se jim izHcitirana vsota odpiše od zahteve na vojno odškodnino, ker se bo izvršila prodaja samo proti gotovemu plačilu.
X Vinske cene v češkoslovaški. V Slovaškem se prodajajo najslabša vina po 3 do 4 čK za liter, na Moravskem stane liter lanskega vina 4 do 5 čK; trgovina pa kljub nizkim cenam skoro popolnoma počiva. V Plznu stane četrt litra vina toliko, kolikor na Slovaškem in Moravskem cel liter, to pa po krivdi vinskih trgovcev in gostilničarjev, kl hočejo imeti povsod polovico
X Izvoz češkega piva v Nemčijo. Češka
obiastva izdajajo dovoljenje za izvoz piva v Nemčijo samo onim češkim pivovarnam, ki so že pred vojno izvažale pivo v Nemčijo. Kontinent izvoza je omejen na 50% predvojne izvožene količine. V času od 1. januarja do 30. novembra 1922 se je Izvozilo iz Češke v Nemčijo 16.350 buradov piva proti 66.700 buradov od 1. maja do 31. decembra 1921. Zmanjšanje izvoza je zakrivilo padanje nemške marke.
X Izvoz sladkorja iz Madžarske. Madžarska vlada je dovolila madžarskim tovar« nam sladkorja, da smejo izvoziti nadpro* dukcijo 1500 vagonov sladkorja. Ta sladkor se bo izvozil v Romunsko, Švico in Avstrijo. Sedaj so v teku pogajanja z neko holandsko skupino za financiranje tega izvoza sladkorja. Pogajanja pa še niso zaključena.
X Kolebanje na mednarodnem tržišču
premoga. Amerika neprestano dobiva velike množine premoga iz Anglije, vsled česar je Evropa pri angleškem premogu zelo prikrajšana. Nemčija na pr. je mogla dobiti komaj eno tretjino naročenega premoga iz Anglije. Severoameriška produkcija premoga je dosegla leta 1922 samo 460 milijonov ton proti 506 milj. ton za leto 1920 in 570 milj. ton za leto 1913. Primanjkljaj, ki ga je povzročila stavka, je še vedno občutljiv. Meseca januarja je znašala produkcija premoga na teden približno 11 milj. ton mehkega premoga in 1.7 milj. ton antracita. Ta povečana produkcija pa vsled velikega povpraševanja severoameriške industrije še vedno ne zadošča za pokritje. V Angliji premogovne cene neprestano naraščajo. V zadnjih tednih je bila najboljši odjemalec angleškega premoga Francija, kjer je sedaj končana stavka komunističnih rudarjev. l?o izjavah vodilnih francoskih osebnosti je dobila Francija od zasedbe Poruhrja samo nekaj nad 1000 vagonov z reparacfjskim premogom, t. j. približno 200.000 ton, kar ni veliko več, kot sedmi del one množine premoga, kl Jo je Francija dobivala na mesec pred oJcupacijo.
X Izboljšanje angleške trgovine. Veliko izboljšanje, ki je nastopilo že v decembru v angleški trgovini, se je v januarju še stopnjevalo. Skupna vrednost izvoza je bila v januarju v primeri z zadnjimi dvemi leti največja. V celoti je Anglija uvozila meseca januarja 99.6 milijonov funtov, t. j. za 22.2 milj. funtov več kakor v prejšnjem letu in izvoaila vštevši reeksporte za 76.7 milj. funtov, L j. 5.1 milj. funtov v- ; kakor v decembru. V prvem mesecu letošnjega leta je torej trgovinska bilanca Anglije z 22.9 milj. funti pasivna. Pasivnost ie za 18,000.000 funtov večja, kakor lansko leto. V glavnem je torej narastel uvoz zlasti živil. pijače in tobaka. Kriza v Poruhrju je vplivala v januarju tudi na angleško trgovino, ker je izvoz železa In premoga radi nje zelo narastel.
X Vinska trgovina v Dalmaciji. Razvcn v metkoviškem in korčulanskom okraju je bila vinska trgovina v poslednjih dveh mesecih popolnoma mrtva. Cena vinu varira od 110 do 130 kron po stopinji za čtuo vino in 120 do 140 za belo vino.
DAVKI, CARINE.
X Carinski dohodki pri glavnih earl-namicah v prvi dekadi februarja 1923. Bakar 231.222, Beograd 6,293.664, Bitoij 698.548, Velika Kikinda 306.240, Gornja Radgona 139.387, Dravograd 214.354, Dubrovnik 1,375.688, Djevdjejile 194.548. Zagreb 7,096 tisoč 512, Jesenice 1,117.355, Koprivnica 839.209, Ljubljana 4,029.301, Maribor 7,223 tisoč 380, Murska Sobota 126.179, Novi Sad 1,419.391, Osijek 468.954, Rakek 1,417.984, Sarajevo 1,416.800, Sisek 2,430.782, Skoplje 1,565.370, Slavonski Brod 611.400, Split 1,597.966, Subotica 3,044154, Tržič 116.842, Celje 762.933, Čakovec 675.226, Šibenik 130.837, vse ostale carinarnice 682.680. — Skupno v prvi dekadi februarja t. 1, 45,944.634.	'
X Pristojbine na vozila. Finančno ministrstvo je odredilo, da se podaljša rok za plaćanje takse za stara vozila do konca meseca l 1. Kdor tudi do tedaj ne bi plačal te takse, bo kaznovan s trikratno izmero redne pristojbine, poleg tega pa bo moral plačati tudi redno pristojbino.
X Carinski nadavek v Nemčiji. Za čas od 28. februarja do inklusive 6. marca t. L znaša carinski nadavek v Nemčiji 535.400 odstotkov.
X Povišanje izvozne carine na žito in moko v Češkoslovaški. Koallrane stranke v Češkoslovaški so sklenile, predložiti vladi načrt, da se poviša uvozna carina na žito na 45 čK in na moko na 120 čK.
DENARSTVO,
X Stanje narodne banke kraljevine SHS dne 15. febr. 1923. Aktiva: Kovinska podlaga 345.8 milj. Posojila 1.556 milj., plačilo od države 4,511.8 milj., vrednost državnih domen 2.138.3 milj., saldo raznih računov
39.3	milj., skupaj 8.591.5 milj. dinarjev. Pa-siva: glavnica 18. milj. rezervni fond 4.9 milijonov, bankovci v prometu 5.287.2 milijonov, razne obveze 1.142.4 milijonov, državne terjatve za zastavljene domene
2.138.3	milijone dinarjev. Skupaj 85915 milijonov dinarjev. Obrestna mera za es-kompt menic za vse bančne dolžnike brez razlike 6 odstotkov na leto. Obrestna mera na posojila proti zastavi 7 odstotkov na leto.
X Kazni radi špekulacije. Dne 15. t. m. je kaznovalo finančno ministrstvo na podlagi pravilnika z devizami in valutami zelo veliko špekulantov z denarnimi kaznimi. Skupna vsota izrečenih kazni znaša 9.972 tisoč dinarjev. Od te svote je dosedaj že vplačanih 3,755.000 dinarjev, a za zavarovanje plačila kazni do 820.000 dinarjev je izvršen popis imovine kaznovancev. Odrejeno je ,da se izvrši tudi izplačilo ostanka v najkrajšem času.
X Avstrijski državni dolgovi. Celokupna vsota avstrijskih državnih dolgov znaša sedaj 5,200.000 dolarjev.
. ^ Avstrijski proračun za leto 1923, Avstrijska vlada je predložila Parlamentu novi zakonski finančni predlog za leto 1923, ki predvideva vsled odredb, ki Jih je vlada podvzela v svrho ozdravljenja financ, zmanjšanje primankijaja za 2919 milijard na 2375 milijard. Osebni izdatki in izdatki za pokojnine izkazujejo znižanje za 1670 milijard.
Glavni urednik: Ivan Podržaj. Odgovorni urednik: Miha Gaberšek.
leg&Jt&XffiUK tialrnrn«^ v I in Mia ni.
* nll Oaboriaws
Ukl itev. 113.
Roman.
(Nadaljevanje.)
Nekako štiridesetletna, priprosto, a zelo solid-tlo oblečena dama je stopila na prag. Brez besed ie peljala Prosperja in njegovega spremljevalca v malo čedno jedilnico z več vrati.
Rred Verduretom se je bila gospa globoko priklo-Bila, kakor da je n en zaščitnik.
Odgovoril je na pozdrav ter je samo vpraša-oče pogledal gospo, ki je prikimala v odgovor.
»Da, tu notri, kaj ne?« je vprašal Verduret 'iho, ter pokazal na ena izmed vrat.
»Ne,« je odgovorila gospa enako tiho, »na oni 'trani v malem salonu.«
Verduret je hitro odprl označena vrata, pori-šil 2 lahno silo Prosperja v mali salon ter mu za« nrmral v uho:
»Vstopite... in hladno kri!«
Kaj naj to opozorilo? Pri prvem pogledu v kostor, kamor ga je bil Verduret, ne da bi ga bil 'rprašal in ne da bi ga bil na to pripravil, potisnil, e Prosper glasno vzkliknil: »Madelaina!«
Bila je resnično Fauvelova nečakinja, lepša, takor kdaj v svoji jasni mirnosti, občudovanja in •poštovanja vredna.
Stala je sredi salona pred mizo, polno blaga, kr gubala rdečebaržunasto krilo, okrašeno z zla-%m obeski. Brez dvoma je bilo to krilo h kostu« •YiVi častne dame Katarine Medici.
Ko je Prosperja zagledala, ji je stopila kri v sbraz, njene lepe oči so se napel zaprle, kakor da 90 zdaj in zdaj omedlela in tako zelo so ji odrekle
moči, da se je morala nasloniti na mizo, đa ni padla.
Madelajna ni bila izmed onih močnih žen. katerih hladno srce pušča pameti vedno nadvlado, ki pač peznajo občutke, ne pa pravega čustva. Ni bila junakinja, ki si v vseh okolnostih ohranijo svojo hladnokrvnost.
Bila je mehka, sanjava duša, ki je bila vsleđ svojih lastnih doživljajev izredno, skoraj bolno občutljiva. Toda ena je bila ponosna in ne bi bila mogla nastopiti proti svoji vesti. Ce je kaj spoznala za svojo dolžnost, ji je sledila brez pomisleka.
Samo trenutek je tra.-ala njena slabost, kmalu pa je bilo videti v njenih očeh samo ponos in maščevalnost. Z glasom, iz katerega je bilo slišati razžaljcnost. ie vprašala:
»Kako se predrznete slediti mi? Kako ste se upali hoditi za menoj in vdreti v to hišo?«
Saj Prosper ni bil kriv. Rad bi ji bi! vse razložil, kar se je bilo zgodila, ker pa je spoznal, da svojih misli ne bo mogel izraziti, je moral molčati.
»Prisegli ste mi na svojo čast,« je nadaljevala Madelajna, »da ne boste nikdar poskusili, da me zopet vidite. Ali držite tako svojo besedo?«
»Prisegel sem, toda.,.,« prekinil se je.
»Govorite!«
»Mnogo se je pripetilo od onega dneva, toliko, da sem mislil, da smem vsaj za eno uro pozabiti na ono prisego, ki sem jo bil slaboten, kakor sem bil takrat, položil vam v roke. Slučaiu, ali boke volji, ki ni moja volja, se imam zahvaliti za srečo, da sem še enkrat v vaši bližini. Ko sem vas zagledal, mi je začelo utripati srce notranjega veselja. Nisem misli!, ne, nisem mogel misliti, da
me boste vi še bolj neusmiljeno zavrnili, kakor svet, ko sem vendar tako nesrečen.«
Ko bi ne bil prišel Prosper tako nepriprav. Ijen v ta popolnoma nepričakovani položaj, bi bil mogel zaslediti v Madelajninih očeh, teh lepih očeh, ki so vodile tako dolgo njegovo usodo, sled onih bojev, ki so se odigravali v njeni duši.
Odgovorila pa je s precej mirnim glasom:
»Zadosti dobro me poznate, Prosper, da veste, da vas ne more zadeti noben udarec, ki ne zadene tudi mene. Vi trpite... Z vami čutim, kakor sestra z iskreno ljubljenim bratom.«
»Sestra!« je rekel Prosper tiho in trpko, »da, to je beseda, ki je padla oni dan, ko ste me pregnali iz svoje bližine. Sestra! Zakaj potem tri leta! Zakaj ste pripustili, da sem tri leta upal? Ali sem vam bil brat oni dan, ko sva skupaj stopila v cerkev Notre Dame de Fourrieres, ko sva si na stopnicah oltarja prisegla večno ljubezen in ko ste mi obesili okrog vratu blagoslovljeno relikvijo in rekli: »Zaradi moje ljubezni nosite jo vedno, prinesla vam bo srečo!«
Madelajna ga je skušala z nežno, prosečo kretnjo prekiniti; on tega ni videl.
»To je bilo pred enim letom,« je nadaljeval, »In komaj štiri tedne nato ste mi dali mojo besedo nazaj ter mi iztrgali obljubo, da vas ne bom več videl. Ce bi vsaj vedel, s čim, s katerim dejanjem, s katero mislijo, sem se vam zameril. Toda vam se ni zdelo vredno mi to razložiti. Pregnali ste me iz svoje bližine, in da se uklonim vaši volji, sem se potrudil, da je svet mislil, da sem prostovoljno izostal. Rekli ste mi, da je med nama nepremostljiva ovira in jaz sem vam verjel, norec, kakršen sem bil. Ovira je vaše srce, Madelajna. Ono svetinjo sem si sveto ohranil, toda ona mi ni prinesla sreče.-*
Nepremična in bleda kakor kamen Jo povesil* Madelajna glavo pri tem viharju njegove divjo strasti. Velike solze so ji tekle čez lica.
»Rekla sem vam, da naj me pozabite,* je vzdihnila.
»Pozabim!« je vzkliknil Prosper ogorčen, kakor da je slišal bogokletstvo, »jaz naj pozabim! Ali morem? Ali morem samo s svojo voljo storiti, da se mi kri ne pretaka po mojih žilah? Ne, vi niste ljubili nikdar! Samo eno sredstvo je, da morem pozabiti, kakor je !e eno sredstvo, da preneha biti moje srce, — umreti!«
Ta beseda, zaklicana z divjo odločnostjo, s» vzdramila Madelajno.
»Nesrečnež!« je vzkliknila.
»Da, nesrečnež. Tisočkrat bolj nesrečen, kakor si morete vi misliti. Vi ne boste nikdar razumeli muke, ki sem jo pretrpel sedaj že eno letbi vsako jutro posebej se moram iznova naučiti nositi svojo nesrečo, si moram reči: Vse je končan©* ona me ne ljubi več! Kako morete govoriti o po* zabljenju! Hotel sem se utopiti v kelihu naslade, nisem mogel. Skušal sem ugasiti spomin na preteklost, ki je gorela v meni s požigajočim plamenom; zaman. Ce je tudi telo podleglo, neizprosft* misel je bdela. Ali morete sedaj razumeti, da sen» moral hrepeneti po miru, po smrti?«
»Prepovem vam, govoriti o tem.«
»Onemu, katerega ne ljubite več, nimate pta-vice prepovedovati; ali tega ne veste, Madelajna?«
Madelajna ga ' je prekinila z zapovedujočo kretnjo, kakor da hoče govoriti. Kdo ve, morda je hotela vse razkriti in se opravičiti. Preudarek pa jo je zadržal in vsa obupana je vzkliknila: »Mol bog, to je preveč trpljenja!«
Zdela se je, da Prosper ni razumel smisla njenih besed.
Išče se
Tehnično j naoMen gospod
i. 2 posteljama za takoj. Cen j. ponudbe na upravo lista.
MM
žciamčca® prav! asbest-»krti! sa krštie streh. Ne premotiš Me {»oiefee!
Preti esniu In viharju popolnema siguren. Neomejeno trpežen. Tehta na 1 m = 12 kg.
Cenik In proračun poäüe
Fran Kalsaar
2lrii9lca{Huti|Su.
zamora najti postranski easiu-žek pri upravi zgradb, Pisnie-n« ponudbe s evsnt. osebnim obiskom je predati Uradu Ljub-Ifcnskega velesejma ca Razstavišču ob Gosposvetski cesti.

MMWIlllSIlill
f, 9 g?
In drag
fjjlljii Sli» sila I
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dsia.
I. JAX & SIN
LJUBLJANA, ÜgPPimosvPtsIm ecsla priporoča svojo bogato zalego:
Blwalsslfe strofe v
za rodbino In obrt
Vo&isfJs k©Ies
Styria »« Dürkopp,
Orožno kolo CWaSfenrad)
Ceniki zastonj Is franko.
i;


t ÜSVHKMM'2 raz'-.
!3 Psrtiand-= een3®nt=
dobavlja
ÜRßiDW®“
trgovačko društvo
ZgkQUBB
Bogovičeva uiica 3.
Srzolavl: Gradivo. TeSefOB 555.

Peslsišafte!
Ngznania se Vam, da kupite snkno, volno, eeflr, platno, Mače» vino, modrovlno ter sploh vso manufakturne robo in perilo radi velikanskega in direkt-nega importa najceneje v veletrgovini
M« ütermeeM? c
littstrovanf eenlk zastonj.

Išle se
spreten stenograf
la slovenski (srbohrvaški) in nemški Jezile za večerne ure.
l^ir Ponudbe ua upravo Usta«
1
L liSiš, Wons
Mestni trg IS
igdeiotratell
dežnikov
No drobno t Na debelo 1
Zaloga
»wefsal^Siiifi
palic«
Popravita tečno I» solidno. 1


LJUBLJANSKA GRADBENA DRUŽBA
Lfiiblfaaisi, Rimska eesta 13»
ma movo «agtaitmvljema,
se pplpopstča p. ts. oblastim, uradom, liorporacifam Iti občinstvu za projektiranje In Izvršitev zgradb vseh vrst.
Brzojavni naslov: MUHA* Ljaikljana,
BESSffgWüfrJM'
sa
m®0

Hill Naznanilo!



Naznanilo!
“1;
« ¥<
S S
©M

•'V-':'-T:
I thzzdz
*!
P. ru občinstvu ter znancem* prijateljem in potujočem občinstvu vljudno naznanjava* da odpreva
&
■m
I prvovrstno
©
©
0
#© #* •§©/
i: s
¥	«tu© 2§o ieliFimrpt I92B
.EMIJMA4
S S :: J s
£ Z
\\
i:
I S
s
o® &
©
■ @
opremljeno ® z vsem komfortom
'i
«*
f
I
i
J
•	e
•	9
H
’ 5
9
%
®l
T: s
9 «
; i
% i
? liiM i ul M Ljiiie Hi M m. ins it
Sklicujč se na najino dolgoletno prakso* upava cenj. gnsce s solidno in skrbno postrežbo v vsakem oziru zadovoljiti* ter se priporočava za naklonjenost
«SAM In MATH FIALA.
Restavracija se odpre nekaj diši pozneje, kar se bode ■.. naznanil® slav. občinstvu v vseli fiasoplslb. --
‘ 9
Z
O
«:
z

zt*

Jetansfii banka'Beograd
Delniška glavnica: Din 60,000.000.
Bled
Cavtat
Celje
Dubrovnik
Ercegnovf
Jelša
Podružnice:
Jesenice
Korčula
Kotor
Kranj
Ljubljana
Maribor
Metković
AMERIlfANSKI ODDELEK.
Rezerva: Din 30,000.000.
Prevalje
Sarajevo
Split
Šibenik
Tržič
Zagreb
Naslov za brzojave: JADRANSKA Afllirani zavodi:
JADRANSKA DANICA: Trst. Opatija. Wien, Zadar.
FRANK SAKSE8 STATE BANK. Cortlandt Street 82, New-Yerk Cit».
BANCO TUSOSLAVO DE CHILE: Valparaiso» Antofogasta, Punta Arenas» Puerto Natales, Porvenlr.

Lsi

föiS^
Mednarodni vzorčni velesejm v Pragi

Uffciilfflfi^fl m posetsillie
©
Legitimacije iu Informacije:	!©
fcilDslovaSlil honzuat, Ljuliliana, Ra Brecu št. s. popusta pri osebnih In hrzovlaklh fehosl
rmnucfn uri virKr nAfnvL	u.MaiioLmi Hcnmat, IjUaijano. m Däei,u ü!. ü. popusta pri oscDnih in or/.uviuiuu cenosi.
pUjHiMtl lili \ illil • liiHiitil ilMuV	Slono EDiflp., LiBbjana, Hcnpsnl trg 3.	^ železnic pri putovanju v Praao in nazaj.
11-18.
marca
19Z3
Izdaja in tiska »Zvezna	la juüisarna« v Ljubliani
PffioflB „lutranllm NovesUm** St, 24 z dne 31. februarja 1929«

Za slovansko svobodo.
SC sedemdesetletnici Jožefa HoleCka,
Te 'dni slavi Seški pisaislj Jožef Jfloleček svolo sedemdesetletnico in vse slovansko časopisje se bo spominjalo njegovega dela. Posebno mi ima-/no mnogo vzrokov, da se ob tej priliki spomnimo moža, ki je razkrival Ralo narodno dušo in Je ravno v našem pimenu našel ono bistvo slovanske du-le, ki jo je hotel razkriti pred svetom, Pot ga je zanesla v časih balkanskih osvobodilnih bojev vsa jug in svoje do-fjvljaje je popisal v treh knjigath »Za fvoboda« v katerih slika življenje m /dogodke med vojak» in vstaši, zraven pa modruje o naši narodni duši
Podajamo neka! odstavkov S* za-četka njegove knjige, ki je začetek nje-gove slovanske nar. filozofije.
»Dogodki, ko so se začeli pojavljati M Balkanu s hercegovsko vstajo 1. ;|$7S in so se od začetka 1, 1876 hitro bližali razrešitvi v vojni, so uplivali nass«? z neodoljivo in privlačno silo. Cu-iii sem, da Jih moram videti od biizu, W, saj se zgod! karkoli hoče. Ko bi bil I« nesvoboden, bi bil pobegnil. Ni bilo iame se ovir ne nevarnosti, težave pa Se me celo vabile. Z menoj ni mogel nihče govoriti o ničemer drugem nego h vstaji proti Turkom in o vojni, ki ji be> gotovo sledila. Niti z lastno voljo M ne bil ničesar opravil proti silni že-18, ki me je gnala na Balkan, toda mota volja se Je podredila mojemu nago-ou, zato v meni ni bilo nikakega dvoma, da je to, kar delam prav, tudi ,če hi me glavo stalo. Ko bi bilo potreba, M bil vstopil v vrste bojevnikov kot hhvaden dobrovoljce. Zato sem smatral za veliko srečo, da sem bi! poslan j®# bojišče kot poročevalec velikega če-'Ikegs. dnevnika (Narodnih listov), katerega sem se pozneje oklenil z vsem fevlienjem.
Ba sem le mlad, zelen, aeizkuSen, ,^*a knjiga življenja ml je bila še zapr-Ä vse njene svetle in temne strani so »Äs mojim očem še prikrite za trdnim .-zastorom, ki sem ga hotel odkriti ail ;«elo prebiti, da bi se v skrivnosti te knjig® poglobil s polno silo svojih misli. Nestrpnost, da bi videi velike dogodke m neizkušenost na drugi strani mi nista pustili, da bi si bil dovolj preskrbel gmotna, sredstva potrebna za prebivanje na jugu. Kot poročevalec o hercegovski vstaji 1. 1875 sem dobivali 100 JfcWinarjev aa meseč.
,> V začetku maja 1876 sem dospel na *^nle. Bilo je mrzlo in vetrno, deže-je nekaj dni neprestano. Ni bilo mogoče ganiti se z doma. Cetinla-
-so s« poskrili v svoje koče in so se «feb pri ognjih. Bilo je neprijazno in z tiudmi se «iti ni dalo govoriti. Tu se mi k prvič odprla knjiga življenja In laz. sem v nji Cital odstavek o svoji neprevidnosti, Predstavljal sem si, da bora Vlak da« «apfsal en podlistek in par dopisovin da bom poslal dva ali tri te-»grame In dohodki, ki bi jih imel od %a, so se mi sdell kraljevski. Pri ta-bih dohodkih bi bilo vsega dovolj, in tu ®&n naenkrat videl, da ni o čem pisati bt da sploh ni mogoče poročati.
:a, Cetinje so bile takrat ena sama .jNgct ulica, od katere se je oddelila glatka ulica z nekaj hišami, ki Je vodila 5, knežjemu konaku. Glavna ulica je bila koncu zaprta z »iokando«, t, j. go-ttiinic^ ki je bila zastavila glavni ulici ®dt, da bi se v tej smeri ne mogla na-jfrej razvajati »Lokanda« je bila akcijsko podjetje, ki se je začelo staviti ne-
kaj let prej in sedaj še ni bila dograjena. Soba v nji je stala 5 gld. dnevno. V sobi je bilo par zeleno prevlečenih stolov — in dajte zanjo vse, kar bi bil zaslužil z enim feljtonom. To je lažje reči nego storiti.
Moral sem si torej poiskati skromnejše stanovanje. Odkazali so me na nekega gospoda Vickoviča iz Boke Kotorske, c. kr. pošt. uradnika, ki je bil komandiran v službo na Cetinju. Njegova žena, nemlada krasotica ogromne rasti z velikansko frizuro, je prva začela na črni Gori deklice učiti čitanja in pisanja. Vickovičevi so mi odstopili svojo skupno posteljo, zelo obširno, pokrito po turško s širokim »jorganom«.
(V sobi je stanoval že hrv. kipar Ivan Randič, ki je pisatelja seznanil s hrv. slikarjem Kikercem.)
Nalivi so prenehali, solnce je zasvetilo in postalo Je topleje. Sele sedaj je bilo mogoče izlesti jz hiše in se razgledati okoli. Cetinje tudi v so’nčnem svitu, niso pridobile na krasoti. Bile so preveč enostavne, priproste, ubožne, stroge i» trde. Male in neizlažene hišice so stale na ulici druga proti drugi, kakor dve vrsti vojakov. Te hišice so bile po večini enonadstropne, kamenite, nebleste-če, z zelenimi oknicami v malih oknih. Nikjer ni bilo najmanjšega okraska na njih. Toda čim priprostejše je bilo to glavno mesto Orne Gore, na zunaj, tem resnejši in globlji utis je napravil na dušo. Vse jo bilo resno in resnično, in Črnogorka je bila v tem najresnejša in najresničnejša. Nekaka trda neizprosnost zgodovine je sijala iz kamena in iz liudij. In če pogledamo zgodovino Orne Gore, vidimo, da je tudi ona tako priprosta, trda, resna, nevesela in redkobesedna, Peščica junakov je vodila za te sive gole skale cela stoletja občudovanja vredne bole proti ogromni premoči sovražnika, pred katerim se je tresla cela Evropa. Zakaj in čemu? Samo za te skade in za siromaščino, ki je tu doma?...
Počasi se vam odpirajo oči in razumete Črno goro in Črnogorce Razumete njen boj za svobodo in razjasni se var«, kaj je to: svoboda. Svoboda ni ena. Vsak narod si ji predstavlja drugače, in kakor je pravičen, mora spo-Štovatt druge nazore o svobodi, tudi če si sam svobodo drugače predstavlja. Drugačna je svoboda v pojmih prebivalcev milijonskih mesi na zapadu In drugačna je svoboda Črne Gore, ki bi z vsem svojim prebivalstvom ne napolnila niti srednje velikega mesta. (Kaka usodna zmota je torej če hočejo Dunaj, Berlin, Pariz učiti Cetinje, da naj si prikrojijo svobodo po njihovih pojmih o svobodi!)
Pri pravem presojevawju svobode ne odločuje njena oblika, ki je lahko taka ali taka, ampak to ali odgovarja ta svoboda željam in idealom naroda, i!» njena notranja cena se spozna po tem, kako si jo je narod priboril, koliko svojega Idealizma je vložil vanjo, koliko imetja in krvi je zanjo Žrtvoval. In kdo je za svojo svobodo žrtvoval več krvi nego Črnogorec? In njemu naj drugi odrekajo pravico, da bi dal svoji svobodi tako obliko, kakršno so ustvarjali cela stoletja njegovi dedi. ki so dali zanjo svoje giave! Svoboda Črne Gore je bila vedno svoboda vojaškega tabora. Od kozaške svobode se je razlikovala s. strogo nravnostjo in resnimi črnogorskimi nazori. Bolj nego kozaški
svobodi Je bila črnogorska svoboda podobna svobodi čeških Tabori tov. Svoboda je pri njih le ena stran značaja: druga stran, temeljna in bistvena, je popolna disciplina, ki ne pozna olajšav in izogibanja. Dokler bo svoboda Črne Gore taka. bo ta stroga slovanska Sparta imela svoj poklic v zgodovini srbskega naroda, in ga bo tudi izpolnjevala. Ako si bo dala črna gora vcepiti drugo predstavo o svobodi, se bo izneverila svojemu duhu in oporoki svojih dedov, pozabila bo na svoj zgodovinski poklic in bo odpadla od same sebe in bo — propadla. In kakšen bo potem njen spomin. Svobodna Črna Gora, ki so jo gradili neupogljivi srbski junaki od Kosovega polja, se bo potem zdela ljudem nerazumljiva, premagan predsodek in nič več»
Narodni idealizem, ki je vztrajal trdno in dosledno pol tisoča let, dela Črno Goro slavno in sveto vsem narodom, ki kaj takega idealizma še imajo ali ga niso še popolnoma izgubili. Gore in skale najdete tudi drugod in celo višje in lepše: tam se pase bolj Izbrana drobnica; pri cestah bodo pripravnejše gostilne za potnika — toda Črna Gora je samo ena in če dopustite, da bo Padla, ne bo nikoli več druge črne Gore razven te, ki je bila..
(Pisatelj se je seznanil z raznimi črnogorskimi junaki in je imel priliko spoznati črnogorsko narodno dušo. Tu je spoznal vrednost ljudstva, če se zaveda svoje dolžnosti.)
Takrat se mi je razjasnilo, kje je modrost in iznajdljivost, kje je srce in kje je sila, junaštvo in požrtvovalnost,
' kje je jedro črnogorskega ljudstva.
Premišljeval sem o tem, zakaj mi med term kremenitimi Črnogorci tako ugaja, zakaj sem se med njimi tako hitro udomačil, da sem se čutil med njim! kakor med svojimi. V resnici se | mi je zdelo, kakor da sem se s temi j ' možmi že davno videl in si pri njih : j ogreval srce in misli. In spomnil sera j i se, kdaj je to bilo. Moj Bog, v naši | vasi je to bilo! To so isti strici, ki so j se v mojih mladih Istih shajali k nam j na pogovore in vasvanje in prihajali ; na obiske in žegnanje. To so isti strla, ki sera jih ob enakih prilikah vidci in slišal modrovati in pripovedovati v so-; sednih vaseh. Stari spomini so se v me-I ni prebujali ja vse sem iznova preživ-I ijai... To jedrnato ljudstvo sem po-5 zneje našel povsod pri Slovanih... Na * Zapadu je drugače... Nekaj čudnega j je v dejstvu, da se jedro slovanskih na- ji rodov, ki je tako polno in kratko, doslej še ni uveljavilo v zgodovini. Pri Čehih se je oglasilo z besedo in deja-njam v kusitnem gibanju, pa je kmalu zopet stopilo s pozorišča. Pri drugih Slovanih je bilo še manj, ali sploh ni bilo zgodovinskih trenutkov, v katerih nastopi narod kot samostojen graditelj svoje zgodovine; povsod vidimo pa-! sivnost, negotovost, đa, celo nekako nevoljo za veliko zgodovinsko delo, povsod je treba Slovane vzpodbujati, da bi se prebudili in jih s silo naganjali, da bi se dvignili; nikjer ni videti lastnega nastopa, vedno čakajo, da jih kdo drugi sune in porine naprej kakor lesene može. Kdo bo to in kateri dogodki bodo dali temu jedru slovanskemu pravo smer, đa pridejo do pravilne, vztrajne in redne delavnosti, ki bo imela sama v sebi gonilno silo daljšega dela in zato nikoli ne oslabi in se nikoli ne izčrpa? Na tako vprašanje doslej ni odgovora, toda že neovrgljiva resničnost takih elementov nam daje zaupanje vase in v bodočnost, nam krepi navdušenje in dajem nam Slova-
nom zagotovilo, da naš red ni za nami, ampak pred nami...
Kdor je le nekoliko opazoval življenje slovanskih narodov, ta bo pripo-znal, da imajo vsi povojno in njim samim premalo jasno zavest. Toda ta zavest se zapira sama vase, v kot svoje duše in se tam duši in gine. In v tem ozira je potreba osvobojenja Slovanom. Njim ni treba tujih idej in idealov, kajti njihova duša je bogata na njih: tudi jim ni treba tujih ustanov, kajti nj'h življenje zna svoje ustvariti; ni jim treba tujega perja, kajti priroda jih je bogato obdarila z vsem, da niso le drugim enaki, ampak bi jih mogli celo nadkriijevati in jim prednjačiti; njim ni treba tuje obrambe, kajti njih robe so silne in pesti krepke. Toda manjka
jim volje in jo je morala doslej nado* mestovati tuja volja, ki ji je ležeče na tem, da ne bi zlezli iz svojega kota, razven če jim ona ukaže. To pa se zgodi le. če zahtevajo tuji nameni. Torej lastne volje jim je treba, volja, da odidejo ven iz svojega zaduhlega kota na široko pogorišče zgodovine, in tara predstavili sami sebe igrali svojo Vlo* go in vršili svoje delo,
Črnogorci so imeli ravno takrat obliko naroda, ki je trdno odločen samozavestno izvršiti ve'iko delo srbske narodne zgodovine, Bjižala se je peta stoletnica, odkar je propadlo srbsko carstvo na Kosovu,..
(Turki so jim ponujali razne ugodnosti, toda Orna Gora je izpolnila svojo dolžnost ia je napovedala vojnog
Lćon Bourgeois.
K Rjesovi demisiji
Francoski senat, ia odločni faktor v politiki Francije, si je izvolil te dni novega predsednika, ker je Lčon Bourgeois podal ostavko. Siedi mu g. Doumcrgue, kandidat levice. Ponovno izvolitev, ki se je vršila 9. januarja, je sprejel g. Bourgeois le provizorično in s pripombo, da si v kratkem času postavi senat definitivnega' načelnika.
Prvič le bil Lčon Bourgeois izvoljen za predsednika v januarju 1. 19J0-S tem je bil proslavljen liberalni republikanec in soustanovitelj Društva narodov. Antonin Dubost, ki se je dolga leta. vzdržal na predsedniškem stolcu, seveda kot »Tampon« med obema nasprotujočima skupinama, — »Union re-pubiicaine« in »Gauche demoeratique« — je moral nato svoje mesto zapustiti Zanimivo je, da je takrat nastal med obema »predsednikoma« stanovanjski spor: Dubost si je v »Petit Luxem-burgu« doživljensko uredil stanovanje in ni hotel Bourgeois-u, ki je imel za 3ami«Sulpice krasno privatno stanovanje, odstopiti uradnega stanovanja. Zlobni pariški jeziki so celo zatrjevali, da je Dubosta položila žalost nad nehvaležnim svetom, v grob.
Leon Bourgeois je, kljub bolehanju, vrši! svoje posle v senatu vestno, spoštovan od vseh svojih prijateljev. Ob priliki izvolitve Je izjavil: »Mislim, da pravilno razumevam vašo manifestacijo. Obdali ste zastopnika Francije v Društvu narodov z večjo avtoriteto, da bi bila pogajanja, od katerih sta odvisni veličina in sigurnost Francije, Čimbolj uspešna.« Toda pretekla tri Seta niso prinesla dvigujočega razvoja ne Društvu narodov in ne Franciji. To razočaranje se jasno zrcali v njegovem poslovilnem pismu, kjer. se glasi: »Senat potrebuje predsednika, ki se bo znal postaviti z vso energijo.« Kakor znano, sta predsednik senata in predsednik poslanske zbornice oficijelna svetovalca predsednika republike, kadar izbruhne kaka vladna kriza, poleg tega pa je predsednik .senata svetovalec vlade v vseh odtočilnejših ukrepih.
Dvojni mesti, ki ju Se Bourgeois zavzemal kot predsednik senata in predsednik sveta Društva narodov v eni in isti osebi, sta mu povzročali marsikatero politično zadrego. Sicer pa tudi nevtralnim državam to ni bilo bog-vsekako povšeč. Francija se je ped Bri-andom in Poincarejem precej približala ženevski Instituciji — v Genovi Jo je celo štitila ~ vendar pa se je to razmerje vsled porabrskega konflikta znatno ohladilo. Intervencij Društva narodov bo neizogibna, in Francija, ki se boji za svoj prestiž, ni danes inter-
venciji prav nič naklonjena. Lčon Bo* urgeois ni nikdar Iskal konfliktov * lastno vlado. Vsa njegova karijera — mož je državnik, minister, šef radikalne stranke — pokazuje, da ni bil nikdar borbena narava. »Ternps« ga je dobro karakterizira! z označbo »un »delicatv Ponovno so mu ponudili stolček predsednika republike, a je odklonil iz zdravstvenih razlogov.
O veliki vlogi, ki jo je igral Bourgeois v Haagu ter v okvirju organizacije »Societe des Nations«, se tu ne more razpravljati, omeniti pa hočemo vsaj približno nekatere misli, ki so dajale njegovi politiki posebno obiiežje. Svetovno vojno je smatral kot nadaljevanje debate, ki jo je vodil v Haagu za priznanje obligatornega razsodišča * zastopniki nemškega militarizma (polkovnik Schwarzkopf). Bourgeois ni bil nikdar pacifist v tem smislu, da bi M priznaval načelo: Mir za vsako ceno. Zahteval je v Imenu narodne morala pravno zasnovani mir, ker je M! mnenja, da zaupanje ne more uspevati na podlagi nepopravljene krivice. \ senata je kot poročevalec o versajski pogodbi v vseh oficijelnih govorih zastopal stališče, da se mora pogodba strogo in vestno izvršiti. Brez povračila vojne škode in razorožitve nemškega militarizma svet ne bo našel pravega miru; »la paix entre honnčtes gens«, kakor st je rad izražal.
Bourgeois se ni zadovoljil s statutom Društva narodov, Id je dobilo to označbo od njega. Boril se je za splošno prepoved vojskovanja, ki naj M dobila vidno obliko v sankajonirmiu načela o obUgatoričnem razsodišču ter v ustanovitvi mednarodne vojske. Angleži in Amerikanci, ki se nahajajo e geografsko podanem zavetju, pa so ia predlog odbili. Tako je v Versaillesu prodrl načrt Wilson—Smuts. Bourgeois je dosegel samo toliko, da se za procesualistične odločitve Društva na« rodov uporablja večinski princip (namesto principa soglasnosti). Vsekakor gre Bourgeoisu, ki je Društvu narodov olajšal delo v začetnih in najtežavnejših časih, poleg Balfourja zahvala vseh prijateljev velike misli svetovnega mira.
Kratka primera: kristjan, t. L eelo-ten, višji kristjan, pravi: »Svoje imetje moram deliti n ubožnejšim bratom in vsem moram ustrezati.*- Komunist pa govori: »Da, z menoj, ki sem boli. siromašen od tebe, moraš deliti s\>oje imetje in moraš meni služith. Krščenih ima prav, komunist pa ne,
Dostojevski (Pismo mlađemu Izraelcu).
^*rit Twain:
Ouševni utrinki pr dveletnih otrokih
Dandanes imajo menda vsi otro» «esramno in neprijetno navado, da nart pri vseh prilikah, ki $e jim nudiji ®bsebno pa ob takih priložnostih, ko i ^lch ne smeli odprti ust, izgovarjaj •**hodre« izreke. Ako smemo soditi p< prečno po priobčenih vzorcih modri gtekov, so otroci našega pokolenja m; i? boljši od bebcev. In starši morajo b n resnično malo boljši od otrok, ker faiveč slučajih oni sami razširjajo žai *e otrošlm twnrnctosti. ki se nam ble
otroške preprostosti, ki se nam bl< svetijo iz predalov naših času
Morda j« vara zdi, d* govorim Jtosebnim namenom, da, morda vzbujal peto sum 0sebne zavistif in res pr ^navarn. jezi me> ^ moram dandana: Wi dišati o toliko velenadarjenih otr< wn in se pri tem spominjati, da sei

«Nkokdai «ustil kaj pametnega.
iCr , .. T 7 , u Kaj pan_____
$fcn bil se strok. Poskušal sem enk: J« dvakrat, pa se mi ni ^^5^. Di 5»a ni pričakovala od mene sijaji , azk, in tako so me sedaj oštell, sei Pacali. Toda kurja poit me o51iie mi v žilah poledeni, kaj bi se £°dilo, ako bi si drznil črhniti uei podlih izrekov dveletnih otrok dan; os 8enetocije — če bi me namreč n duk Razmrcvariti me kratkom: ■C* živem telesu in potem smatrati sn , dolfc*»e, s* jspoiajepo, M se mu z<
la zločinska milosrčnost proti takemu grešniku. Bil je strog mož, ki se je redko smejal in je sovražil vse vrste prezgodnje zrelosti. Ako bi nekaj izrekov, ki nanje cikam, zinil v njegovi navzočnosti, bi me uničil Storil bi to, da resnično bi storil, seveda, če bi se mu ponudila priložnost. To bi se pa nikakor ne zgodilo, zakaj imel bi dovolj modrosti, da bi zavžil najprej mišnico in šele nato izustil svoj modri izrek. Jasna zgodovina mojega življenja ie omadeževana z enim edinim dovtipom. Oče ga je slišal in me preganjal po petih ali šestih mestnih okrajih, da me usmrti. Ako bi bil jaz dorasteh bi bil seveda upravičen; ker pa sem bil otrok, nisem mogel vedeti, kakšno brezbožno dejanje sem izvršil Napravil sem eno izmed onih opazk, ki so jih navadno že preje smatrali za »modre izreke«, toda ni bil dovtip. In vendar bi bil kmalu povzročil resen »*2« me^ m°ihn očetom in seboj-«doji starši, stric Eirain s svojo ženo in še nekaj drugih oseb se je zbralo in govorica je nanesla na ime zame. Ležal sem tu in preizkušal nekaj gumijevih obročkov različnih vzorcev; prizadeva! sem si kaj izbrati, ker r-m se že naveliča! nadalje preizkušati pripraviti pot svojim zobem izpod kože s pomočjo prstov; želel sem dobiti v svoje roke kaj takega, ki bi mi omogočilo, da stvar čim preje opravim, da se lahko lotim česa drugega. Ali ste kedaj opazili kako neprijetno vam Je bilo, ko ste morali delati pot svojim aobem
prsti svojih varušk, ali kako utrudljivo je bilo, ako ste hoteli to storiti s palci svoje noge? In ali niste pri tem nikoli izgubili potrpežljivosti in želeli, da bi bili vaši zobje na Kleku — davno, preden so vara le napol pogledali izpod kože?
Tako mi je, kakor da so se te stvari zgodile včeraj. In pri mnogih otrocih se to tud! res. Toda zašel sem na stranpot. jaz sem torej ležal in preizkušal sem pogledat na uro in opazil, da bom v 1 uri in 25 minutah star dva tedna; tu sem premišljeval sam pri sebi, kako malo sem še napravil, da si zaslužim dobrote, ki mi jih sipljejo tako radodarno.
Tedaj sem čul svojega očeta reči:
»Abraham je lepo ime. Tudi moj ded se je imenoval Abraham-«
Tu je rekla moja mati:
»Abraham je lepo Ime. Cisto prav. Vzemimo torej Abrahama za eno njegovih imen.«
Dejal sem:
»Abraham ugaja podpisanemu.«
Moj oče je nagrbančil čelo, moja mati je zažarela v veselju-
Moja teta je rekla:
»Kako ljubko, fletno de teče je vendar!«
Moj oče je dejal:
»Izak Je lepo ime, to taclt Jakob Je lepo ime.«
Moja mati se je strinjala in dejala:
»Ni jih lepših imen. Pristavimo njegovemu imenu Se Izaka to Jakoba.« Dejal sms
»Prav, Izak in Jakob sta dovolj dobra za vašega z odličnim spoštovanjem udanega. Bodite tako prijazni in dajte mi otroško ropotuljico. Saj vendar ne morem ves dan glodati gumijevih obročkov.«
Niti ena duša si ni zabeležila teh mojih izrekov, da jih objavi. Videl sem to, zato sem to sam napravil, sicer bi bili izgubljena za svet. Namesto plemenite vzpodbude, ki so jo deležni drugi otroci, ki se duševno sijajno razvijajo, se je sedaj ozri oče name s temnim besnim pogledom; moja mati je izgledala užaljeno in plaho in celo moja teta je napravila obraz, kakor bi menila, da sem šel vendar predaleč. Zlobno sem vgriznil v gumijast obroček, skrivaj razbil ropotuljico na glavi mačice, rekel pa nisem ničesar.
Kmalu nato je dejal moj oče:
»Samuel je prav izvrstno ime.«
Videl sem, da se bliža nekaj neprijetnega. Nič ni moglo tega odvrniti. Odložil sem svojo ropotuljico; čez rob zibelke sem spusta srebrno uro svojega strica, krtačo za obleko, lesenega psička, svoje svinčene vojake, ribežen za muškatne orehe in druge stvari, ki sem jih bil navajen preiskavati in opazovati, ropotati v svojo zabavo in jih, da se pomirim, poškodovati, razbijati in lomiti. Nato sem si oblekel suknjico, pokril čepico, vzel čeveljčke v roko, a v drugo sladkorčke in splezal z zibelke na tla. Potem sem dejal sam sebi: »Ako pride sedaj do skrajnega, sem pripravljen.«
Nato sem dejal z močnim, trdim glasom:
»Oče, imena Samuel nikakor ne morem sprejeti.«
»Moj sin!«
»Oče, govorim popolnoma resno. Ne morem.«
»Zakaj ne?«
»Oče, čutim nepremagljiv odpor proti temu imenu.«
»Nespametno govoriš sin moj. Mnogo velikih in vrlih mož je nosilo im« Samuel.«
»Gospod, prvikrat čujem to.«
»Kaj! Na primer prorok Samuel Ali ta iti bil velik in vrl?«
»Ne popolnoma.«
»Moj sin! Gospod bog ga je vendar poklical s svojim lastnim glasom.«
»Da, gospod — in moral ga je poklicati dvakrat, preden je hotel priti!«
In nato sem planil odtod, mračni stari mož pa za menoj. Drugi dan okroz poldneva me je dohitel. Ko sva opravila sestanek, so mi naložili ime Samuel, razen tega pa še pošteno število batin in nekaj koristnih ukov. Ta izhod je cčetu ohladil besno kri in odstranjen ie bil nesporazum, ki bi lahko privedel do trajnega preloma, ako bi se jaz ne hote! spametovati. Toda kaj bi moj oče, ako sodimo po tem dogodku, storil * menoj, če bi v njegovi navzočnosti Izustil enega plitvih, š bkih izrekov, ki Uh dveletni otroci dandanes objavljajo v tisku? Kakor sodim, bi se v naš» rodbini izvršil detomor.

Priloga „feiranžim WovOsfimw if, 241 dna äS. falšruaila fS®
Iz kulturnega sveta.
Df. Pavel V. Brežnik:
udruženi® nm varilkam vseučilišču.
Velike zasluge za zbližanje Jrancoske in slovanske Inteligence, kakor tudi za zbližanje v Parizu bivajočih in študirajočih Slovanov med seboj si je pridobilo »Franco-sko-slovansko udruženje na pariškem vseučilišču« (Association Iranco-slave de 1’uni-Versite de Paris).
To društvo se je ustanovilo oktobra leta 1908. po prizadevanju pariškega odvetnika g. Luciena Ranvierja, ki je dober poznavatelj slovanskih razmer in je prepotoval skoraj že vse slovanske dežele in popolnoma obvlada ruski jezik. On in nekaj njegovih prijateljev so ustanovili to društvo pod avspiciji pariške univerze z namenom, da bližje upozna Slovane s francosko civilizacijo, Francoze pa s slovanskim svetom. Društvo je poglobilo gostoljubnost, katero so slovanski dijaki vedno našli med. Francozi, in olajšalo jim je upostavljenje prijateljskih zvez s francoskimi tovariši.
Razen skupnih sprehodov in obiskov važnih točk v mestu in izletov v iepo pariško okolico, je društvo organiziralo predajanja In pogovarjanja o slovanskem svetu in slovanskih razmerah, prijateljske večere, koncerte in plese.
Prvo leto ie že pristopilo 150 dijakov; prvo predavanje je imel Anatole Leroy-Beaulleu, sedaj še umrli ravnatelj visoke šole za politične znanosti, priznan nacijonalni ekonom; govoril je o francosko-slovanskem zbiižanju; naslednje predavanje je Imel tudi že rajnki profesor slavist Ernest Denis, ki je govoril o pariških kolonijah, knjižnicah (Biblkrtheque Tourgenief, B. Lavrov, B. Polonaise, Musče Miskiewicz) In o šolah, kjer se poučuiejo slovanski jeziki (Collčge de France, Ecole des langues orientales, Sorbonne).
Leta 1909. je bil g. Rauvier vsled preobilice poslov prisiljen, odložiti predsedniško mesto. Za predsednika je bil izvoljen t. Mazon, tajnik visoke šole za orijentaiske lezike, sedaj profesor na univerzi v Strasbourgu, znan siavofil. Prijateljski sestanki SO se vršili v kavarni Voltaire, tu so se prepevale ruske romance, bolgarske narodne, sovaške pesmi ta stare francoske popevke S spremljevanjem klavirja ali gosli. Francoski dijaki so v vsej skromnosti pokazali slovanskim tovarišem, da se more njih gostoljubnost kosati z znano slovansko gostoljubnostjo.
Društvo sl Je omislilo čitalnico s slovanskimi In francoskimi časopisi in revijami ta položilo temelj svoji knjižnici. Med predavanji, ki jih Je priredilo to leto, so bila najbolj zanimiva; prof. Haumant (o Srbiji), prof. d Blondel (o Hrvatski), senator Victor Bžrard (o avstro-ruski pogodbi In balkanskih Slovanih), akademik Louis Leger (o začetku njegovega slavističnega Študija in njegovih prvih odnošajih s Slovani), prof. Eisenmann (o Madžarskiin Slovanih) itd.
Leta 1909/10 Je biio članov: Srbov 13, Hrvatov 1, Bolgarov 26, Čehov 27, Slovakov 1, Rusov 16, Poljakov 52, Francozov 38, skupaj 174.
Slovenca med aktivnimi vpisanimi člani nisem pred vojno našel nobenega, razen moje malenkosti v letu 1912/13,
Društvo se Je vedno lepše razvijalo in Je sprejelo v svojo sredo ne več samo dijakov, ampak splošno vsakega, ki je hotel delovati za zbližanje Slovanov in Francozov. Tako je ves čas vršilo eminentno kulturno, pa tudi politično nalogo, kajti v teh krogih smo se vsi sinovi zatiranih slovanskih rodov počutili vse drugače kot na nemških univerzah, tu smo spoznali, kako blizu si Stojimo Francozi in Slovani po čustvih in duši.
Ko Je stalo društvo na višku svojega delovanja, je prišla vojna in omejila njegovo delovanje skoraj popolnoma, toda koncem L 1918. je agilni g. Ranvier spet postavil društvo na noge in znova se je začelo predvojno življenje. Conte Vojnovič je imel predavanje o italijansko-jugosloven-skem problemu, prof. Ibrovac pa o jugoslo-venski umetnosti.
50-letnica doktorata in prvih kurzov L. Legerja Je proslavilo društvo na slovesen način pod predsedstvom prorektorja Luciena Poincarčja. V komitčju te proslave so bili med drugimi naš ranjki poslanik Vesnič, prof, Denis, prof. Haumant in g. Rauvier.
Maja 1. 1919. sta šla g. Ranvier in univ. prof. Haumant kot deputacija društva k predsednika Wilsonu v avdijenco in mani-iestlraa v prilog jugoslovanskim zemljam ob Jadranu ter se mu ob enem zahvalila za njegovo intervencijo v prilog Jugoslovanom. Povedala sta mu, da osebno poznata te kraje ta da sta jih tudi natanko proučavala Jn da niso nikakor italijanski, da pa tudi nikakor ne obstoja možnost, da bi se mogli kdaj Italijanizirati in da sta prepričana, da bo Wilsonu vsa Evropa z Italijo vred enkrat /silno hvaležna, če bo znal preprečiti krivi-OO, Id bi tako težko tlačila njeno bodočnost.
Nedostaja mi prostora, da b! več povedal v lepem napredovanju »Franco-Sla-jare«, kakor jo kratko imenujejo njeni člani. Po jasno začrtanem potu koraka naprej, izlet sledi Izletu, predavanje predavanju, 24. febr. bo imel predavanje g. profesor Emile Haumant z naslovom »Dvajset dni v Jugoslaviji«.
Rojakom, Id mislijo daljši ali krajši čas se pomuditi v Parizu, najtopleje priporočam pristop v »Association Franco-Slave«, bo shfflo v njih korist. Dijaki plačajo šest fran-kovudnine na leto, drugi 10 fr. Čitalnica ta Knjižnica se nahaja v Slovanskem Institutu,
9. rue Mlchelet Tajnica je odčna Pouillč, 99, Bonlevard Brune, Paris 14 e. Predsednik *Lucien Ranvier, odvetnik, 57, rue d’
• * *
RUDYARD KIPLINa
Svetovno znani avtor Džungle je prepustil dobrodelnemu društvu svoja pisateljska prava na »Zgodbo irskih gard«. To tgodbo Je napisal v spomin svojemu sinu, ki Je padel v poslednji vojni kot dobrovoljec na francoskih tleh. Dobrotvorno društvo je s tem spisom dobilo znaten dar, kajti Kiplin-®9v uspeh čedalje bolj raste; prodaja njego-Vth del se je zadnje čase podeseterila. Leta im te je n. pr. razprodalo 2,000.000 Izvodov njegovih del po vsem svetu, če vzamemo pisateljsko pravico po žiiingu od iz-Hsa, znese dohodek L 100.000! Zdaj pa premislimo, koliko vrže L (poud sterling) pri današnjem tečaju britanskega denarja!
Drugi dokaz Kiplingovega slovesa se
Ameriki Je več krajev, ki so krščeni po njegovem priimku, tako v Saskatchewanu, v Ontariu, v Michiganu, v Severni Karolini, v Luizijani, Rudyarde nahajamo v Montani, Michiganu in Misisipiju. V AngliJ sicer najdete jezero Rudyard, a to je prav nasprotna reč: avtor ima namreč svoje ime po tem jezeru.	nk.
* • *
SLOVSTVENE DROBNJAVE.
Ognjeni tambur, afrikanska drama F.T. Marinettija, se je nedavno uprizorila v Pragi, ne brez uspeha v Prampolinijevih futurističnih kulisah, z godbo skladatelja Pra-telle in z orkestrom Russolovih »ropotni-kov«.
Manzoni fašist V zadnji izdaji Manzoni-jevih zbranih spisov bereš naslednje stihe iz zbirke II Proclama dl Rimini iz 1. 1821:
Con Lui, Signor deli’ Itaia fortuna
Le sparse verghe raccorrai da terra,
E un faseio ne farai nella mano tua...
Novi obzorniki. V Italiji se je zadnje čase osnovalo več novih smoter: Ambro-siano v Milanu, Bruttium v Reggiu, Itallca v Trstu, H Crogluolo v Raveni. Gabriele d’Annunzio pa bo kmalu začel izdajati v Rimu dnevnik Lltaiia degli Itallanl; glavnica: 10 milijonov lir.
Navzlic neumnim izrečnim ukazom, da se morajo francoske umotvorine bojkotirati, so 19. febr. Münchner Neueste Nachrichten objavile o obletnici Moličrove smrti podlistek, ki se bo nadaljeval. Pri današnji ubranosti nemških duhov je to čin resničnega junaštva.
•
Kölner Zeitung je začetkom 1. 1923. otvorila poizvedbo s tole vsebino: »Kateri francoski romani se največ bero v Nemčiji?« Evo vam izida te ankete: Princesse de Cleves (Mme de La Fayette), Telemacjue (Fčnelon), Candidä (Voltaire), Le Diabie boiteux (Lesage), Gil Blas (isti), Manon Le-scaut (abbe Prevost), La Nouvelle Heloise (Rousseau), Les Liaisons dangereuses (Laclos) in ves Restif de La Bretonne) iz 17. in 18. stoletja. Iz 19 stol. pa se čitajo: Atala, Rene (Chateaubriand), Notre-Dame de Paris (Hugo), Monte-Christo (Dumas st.), splošno pa Balzac, Flaubert, Stendhal, Gon-court, Daudet.
*
Maksim Gorki je obelodanil v Dražda-nfh pod naslovom: Uničevanje osebnosti vrsto člankov iz obzornikov in dnevnikov, pisanih 1. 1905 in 1917. V teh podlistkih, nastalih pred boljševištvpm, se Gorki kaže v nepričakovani luči. Upira se proti Dostojev-skemu, ki je sicer »duh Rusije, toda zli duh«, Kakor tudi zoper Tolstega in njegov nauk, naj se ne protivimo hudemu; pobija »mistično ugonabljanje individuelnega značaja in čednosti potrpljenja in pokorščine«, katere so nekateri pisatelji hoteli po krivem razglasiti kot globoke poteze v ruskem karakterju. Končno razbereš iz te knjige člankar-jev poziv, naj se ljudstvo spusti v bolj aktivno in krepko življenje ter se obrne proti zapadnim idealom.	a, D.
Paberlii.
(Nabral Z. A. Denig.)
Me/e nas stiskajo od vseh strani. Čutimo jih in to je del naše veličine.
Lamennais.
Kdor ni prekucnil v svojem dvajsetem tetri, ni vreden nič. Kdor pa je prevratnik še v petintridesetem letu, je še manj vreden.
Pierre Frondaie.
Zaupnost rodi in žanje prezir.
Journal des Debats.
Teško vazda svome bez svojega. (Srbska nar. pesem. Stih, »kome para nema valjda u svima sovjetskim književnostima«.
N. Š. Crnogorčević.)
Moderne poezije ni, poezija je večna.
Jean Cocteau.
Kaj pa je društvo, ki ni aristokra-tlčno? To ni društvo, se mi zdi.
Baudelaire.
Priznam, da bi bila obupana, ako bi bila nepoznana junakinja. Naravno je, da se človek dđ rajši mučiti kot sveti Pavel, nego da bi spadal med enajst tisoč devic.
Marija Baškirčeva (Dnevnik).
Predsodek je v nas to, kar se bori zoper nas same.
Casanova (Memoires).
MARIJA BOČKAREVA: JAŠKA.
Ta preprosta ruska kmetica, ki je dobila cd Nikolaja II. posebno dovoljenje, da se bojuje v vojski, je dajala zgled s svojo hrabrostjo ter urno postala priljubljena med moštvom; pozneje pa je skušala ovirati defetistično propagando ter osnovala pros-lull Smrtni ženski bataljon. Ker je bila boljševikom sumljiva, je z veliko težavo ušla površni pravici. V gorenji knjigi, prevedeni tudi na francoščino, pripoveduje z grozno odkritostjo in brez napačne sramežljivosti svojo zanimivo zgodbo, ki nas v početka domisli Gorkega. Ne prikriva niti hib svojih prednikov niti krutih preizkušenj, ki so omadeževale njene iluzije, niti nizkotnosti, kamor jo je ponižala beda. Bila je dvakrat omožena in obakrat razočarana v svoji naravni potrebi po nežnosti in zaščili. Končno je sprejela zlokobni poziv pod orožje 1. 1914. kot znak usode. V njeni povesti nastopajo Kerensky, Rodzianko, Kornilov, Lenin, Trocky, katerim brzo sledč tolpe podivjanih strahovladnikov.	nk.
STRAŽA.
čitali ste, da je vojaška straža stala leta in leta ob podrtem plotu, ker jo je bil v slučajni potrebi Napoleon postavil tja. Nekje drugje pa se je straža redno menjavala ob klopi, kamor je bila nekoč sedla kraljičina. Te dni pa je vojno ministrstvo izposlovalo od angleškega kralja zakon glede obreda za premirje 1. 1918. Vsako leto 11. nov. ob U. uri dopoldne bodo britske čete mirovale in stale dve minuti »na pozor«. Vojaški ukazi imajo žilavo živltenie. Čez 200 let po raznih nadaljnih vojnah bodo 11. listopada britanski vojaki stali »mirno« in bog ve zakaj — God save! — straža bo čast izkazovala.
ženska Nogavica v prihodnji sezoni.
Moda! Koliko skrbi ne povzroča ta kratka beseda marsikateremu soprogu in mnogi preklinjajo spomin onega, ki jo je "naše!. Posebno ženski spol, ker ne ve, kako bi dopadel moškim, ki so vendar nasprotniki ženskih novotarij. Prav je imel oni mož, ki je hite! iz mesta domov, da se ne bi med megovim potovanjem moda snre-menifa. Moda je sicer žensko obleko že nre* cej podaljšala, vendar pa ne sega rob ko nizko, da bi zakril cevke in del noga/.
Čevelj in nogavica ostaneta torej še lie predmet posebne skrbi za modo. ske presenečene doznavajo, da mora biti nogavica v prihodnji sezoni roza. Zbogom vse zaloge drugobarvnih nogavic, postale so brez_ vrednosti; tudi ni več primernih ublek, ki bi se ujemale z roza nogavicami. Skoda za napore v prejšnjem letu, ko so revice begale iz trgovine v trgovino, često z vzorcem v roki ali s čevl'em pod pazduho, da bi ne zgrešile prave barve in sedaj — oh, vse zastonj! Nova sezija zahteva rooa-barvo. Cc je črna ali bela, Covercoat ali havanna. Nogavica, ki ni roza, n? moderna in je ni mogoče nositi,
Roza-nogavica ni pravzaprav roza, ampak meji na barvo mesa in tudi barvar mora kovati kapital iz ženskih modnih rn^ž-van. Torej barva mesa in to je baš fzho-dišče fe mode, ker tudi njo je treba razlagati. Saj se Se vsi dobro spominjamo, kako so začele hoditi nekatere deklice brez nogavic! Čemu bi pa tudi kupovale drage nogavice? Vemo sicer, da ima malo mod svr»j izvor v draginji, ali eno vendarle drži, da učinkujejo gole noge. če so lepe in lepo oblikovane, pikantno. To znajo baletke, ki operirajo s svojimi mišicami, ki pa nasproti pre!šniim časom odenejo svoje noge v mesnatobarvane trikofs, ker bi pogled golih nog — lahko učinkoval nemoralno. Privlačno so vedno zgledale roza trikotirane noge, često celo lepše kot gole, ker skrije trikot marsikatero pomanikljlvost kože. — Trikot pa prinese tudi obliko praktično bolj do veljave; he, x in o nog pa se ne da popraviti. Kratkomalo, ženske znajo, da so roza noge pikantne in one slutijo, da se v marsikaterem kalinu vzbudi — ah! Pregrešna misel — zbudi se mu, estetičen okus!
Roza nogavica bo pa »pasaia« k vsakovrstni obieki in se lahko nosi ob vs^ki priliki. In dejansko se roza vjema z vsem! barvami; do tega pridemo, ako napravimo nekaj poizkusov. Odlično se vjema z ruiavo barvo in kako lepo pristoja temnomodri obleki; blagoslovljen bodi srečni izumiteli! K ndavemu kostumu se kaj lahko nabavi primerno obuvalo in temnomodri obleki daio pravi izraz še le lakasti čevelički. Rujav čevelj bi bil v tem slučaju popolnoma neumesten in tudi siino neolcrspn.
Kaj bo rekla letna moda, moramo še počakati. Pel čeveljček bi moral na vsak način v pokoj. V pokoj bi pa morala iti tudi moževa denarnica in kai lahko ti; se diio, da bi ženske postale pametne, toda kako absurdno bi bilo potem življenje.,.
O Ameriki, gospodarici nefe^h
kontineniov.
Opica v neciviliziranem džunglu*: »V sredi izobilja Imam vse, kar si poželim jesti.«
Izpopolnjenost opice v civiliziranem džunglu:	»V
sredi izobilja stradam.« Imenitno je biti civiliziran. — New-Day. ■
O neizogibnem bankerotu, ki preti Evropi zaradi njene vrtoglave gospodarske politike, bomo poročali v posebnem članku. Mimogrede lahko še omenimo, da pospešuje bankerot Evrope gospodarski boj, ki ga bije v zadnjem času Francija z Nemčijo. Anglija je n. pr. to najprej uganila, zato pa ni nikogar, ki zasleduje razvoj evropske politike, mogel presenetiti pretekli teden senzacijonalni govor Bonar Lawa v angleškem parlamentu. O tem govoru pišejo na dolgo in široko zlasti nemški listi, ki pa razvijajočih se dogodkov ne morejo preprečiti.
Dejstvo je, da umira Evropa, vladarica starega sveta, njeno mesto zavzema sedaj Amerika. Ta se že davno
* Džungl, pisano Jungle, pomen! z ovijalkami preprežen pragoz.d, v katerem bijejo divje živali boj za obstanek. »Jungle« je tudi naslov svetovnoznanega romana, ki je izšel 1. 1906 In ki so ga dosedaj prevedli žc na okoli 27 jezikov. Avtor je ameriški pisatelj Upton Sinclair. O »Junglu«, ki opisuje življenje v skrivnostnih čikaških klavnicah, bomo poročali v eni poznejših .itevMkNoyo**«-
ne zadovoljuje z izžemanjem ljudstva v domovini, temveč prede svoje mreže po vsem svetu. Že pred svetovno vojno so gradili ameriški magnati svoie tovarne v inozemstvu, n. pr. na Kitajskem, v Rusiji, Nemčiji in drugod, po svetovni vojni pa so svoja prizadeva-njćj še potrojili. Svoje tovarne grade posebno marljivo v Aziji in Evropi, češ, da so plače ameriških delavcev tako visoke v primeri s plačami azijskih in evropskih delavcev, da je nemogoče konkurirati z azijskimi in evropskimi izdelki. Vsak Amerikance, moški, žen. ska in otrok pa ve, da se je zlasti od leta 1914 razvilo v vseh ameriških trgovskih podjetjih nezaslišano profitar-stvo.
Naš citat o opici v civiliziranem džunglu velja v polni meri za ameriško ljudstvo, ki trpi ravnotako pomanjkanje, kakor sploh vsa ljudstva. V teku svetovne vojne so odvzele ameriške industrijske korporacije veiilronske vsote ameriškemu ljudstvu v obliki profitov, katere pa so gospodarski strokovnjaki samo domnevali; kajti vse korporacije so zadrževale ali pa skrivale svoja letna poročila o denarnem stanju, to pa Pač radi tega, da bi se lažje odtegnile javnosti. Pred leti se je končno posrečilo znanemu ameriškemu statistiku Basilu M. Maulyju, članu bivše vladne industrijske komisije v Washingtomi, zbrati vrlo zanimiv materija* o vojnih
profitih nsKaterih' ameriških korporacij, ki ga je objavil v reviji »Reconstruction«. Njegova tabela, ki io nava. jamo, obsega seznam 82 ameriških industrijskih korporacij, zastopajočih vse najvažnejše panoge ameriške industrije. Povdarjamo, da profit vseh navedenih korporacij stalno narašča cd leta do leta, potem lahko namreč tudi cenimo pomen Maulyjeve tabele, ki je nastala po dolgotrajnem iskanju zanesljivih denarnih poročil, od predvojne dobe pa do vštetega 1918. leta. Številke so sicer dolgočasne, zanimale pa bodo sigurno vsakega človeka, ki si hoče biti na jasnem z najvažnejšimi svetovnimi ameriškimi tvrdkami in z ogromno cirkulacijo denarja, ki se steka v njihovih blagajnah ter jih dela prvovrstne denarne magnate na svetu. Naglašati pa še moramo, da so od navedenih številk čistega profita odbite že vse vsote, na podlagi katerih je mogoče znižati profite na najmanjšo vsoto, pa se izogniti plačevanju davka, n. pr. različni davki obresti, fiktivne rezerve, poprave, amortizacije, depreciacije itd. Zneski dobičkov v navedenih štirih rubrikah so tedaj za več sto milijonov dolarjev nižji kakor pa resnični zneski profitov, ki so bili na razpolago delni, carjem v obliki vseh mogočih dividend. Profiti 1. 1917 in 1918 niso bili nič manjši od onih 1. 1916., kakor bi si utegnil marsikdo misliti na podlagi navedenih številk, kajti razlika je nastala le vsled tega, ker so korporacije ra-
čunale 2eIo> previdno različne SJrf-rne rezervne vsote, depreciacije, amert za« cije itd., samo da bi se izognile davkom in da bi vojne izdatke plačevalo revno ljudstvo. Industrijske korporacije se seveda opravičujejo pred gospodarskimi strokovnjaki, ki so prišli na sled njihovim mahinacijam, da so profiti lahko večji, ker so tudi kupčije večje, ne pa, ker jih prešajo od vlade in od ljudstva. Toda, če se potrudimo, se kmalu prepričamo, da tudi temu ni tako. Korporacija Allis Chalmers Co. je bila n. pr. pred svetovno vojno banke-rotna. L. 1914 je imela okoli 10 milijonov dolarjev deficita, 1. 1915, ko so prihajala prva vojna naročila, pa je zaslužila v prometu, ki je znašal 11 milijonov 666.413 dolarjev, že 1,078.352 dolarjev. L. 1918 pa je družba v prometu, ki je znašal 35,031.234 dolarjev, zaslužila kar 9,754.749 dolarjev čistega dobička. To se pravi z drugimi besedami, da je s prometom, ki je bil le trikrat večji kakor 1. 1915. zaslužila 1. 191S devetkrat toliko, kolikor 1. 1915. Treba Pa je še omeniti, da ni pomenilo naraščanje prometa nikakršnega propor-cijonalnega prirastka po številu izdelkov, temveč, da je Allis Chalmers Co. samo povzdignila ceno izdelkom. Tako, kakor ta družba, pa so delale še vse ostale družbe, pa rajši z obilnejšim profitom kakor pa z manjšim. Našim bralcem svetujemo, da si pazljivo ogledajo Maulyjevö tabelo, kajti suhoparne številke govore za cele knjige.
Cisti dobiček najvažnejših industrijskih korporacij pred svetovno vojno in v
letih 1916, 1917 in 1918:
Družba ali korporacija Ajax Rubber Co.
Allis Chalmers Manufacturing Co. American Agricultural Chemical Co. American Beet Sugar Co.
American Cav Co.
American Car & Fcundry Co. American Cotton Oil Co.
American Hide & Leather Cc. American fee Company American Linsecd Co.
American Locomotlve Co.
American SmeHing <k Refining Co. American Steel Founders American Sugar Refining Co. American Sumatra Tofacco Co. American Tofacco Co.
American T. & T. Co.
American Zine, Lead & Smehirs" Co. Armour & Co.
Associated Oil Co.
Atlas Powder Co.
Baldwin Locomotive Works Barret Co. (American Coal Prod.) Bethlehem Steel Corporation Brown Shoe Company-Butte & Superior Mining Co.
Calunet & Arizona Mining Co. Centra! Leather Co.
Colorado Puel & fron Co.
Continental Caus Co.
Ćora Products Fefiring Co.
Cramp, Wm. & Sons, Shep & Engline, Building Co.
Crucibie Steel Co.
Cuban American Sugar Co.
Distillers Securities Corporation Du Pont (E. I.) de Mem. Fowder Co. General Chemical Co.
General Motors Co.
Goodrich (B. F.)
Hercules Powder Co.
International Agricultural Corporation International Nicke! Co.
International Paper Co.
Lackawanna Steel Co.
Mexican Petroleum Co., Ltd., of Delaware
Miami Copper Co.
National Enameling & Stamplr.g Co. Newada Conosolidated Copper Co. New-York Airbrake Co.
Morris & Company (Packers) Phelps-Dodge Corporation Pittsburg Coal Company Plttsburg Steel Company Pressed Steel Car Company Raiway Steel Spring Company-Ray. Cons. Copper Company RcpubHc Iron & Steel Co.
Sears Roebuck & Co.
Shattuck, Arizona Copper Co. Sloss-Sheffield Steel & Iron Standard Oil Co. of Indiana Standard Oil Co. of Kansas Standard Oil Co. of California Standard Oil Co. of Kentucky Studefacker Corporation Swift & Company T'-xas Company (Oil)
United Cigar Stores
United Fruit Company
U. S. Cast Iron Pipe & Foundry Co.
U. S. Industrial Alcolic! Company
U. S. Rubber Companys
U. S. Smelting. Ref!"!ng 6c Mb,big Co
U. S. Steel Corporation
Utah Copper Company
Virginia Carolina Chemical Co.
Virginia Iron, Coal & Coke Co.
Westinghouse Airbrake Co.
Westinghouse Electric <k Mfg. Co.
Willys Ovcrland Company
Wilson & Companx (Packers)
Skuoai dolarjev,
Povprečni
dobiček pred 1916.		1917.	>»18.
svet. vojno			
	V dolarjih		
348.196	1,268.311	1,460.293	1,215.000
755.125	3,165.020	4,010.490	6,625.867
2,475.609	5,445.527	5,546.356	8,0*4.979
1,246.650	2,445.190	4,882.980	1,857.638
5,195.003	7,962.981	11,892.859	6,000.827
3,467.538	2,816.018	10,310.872	11,281.742 -
1,194.139	2,028.459	1,534.042	1,661.323
334.198	1,643.266	1,796.641	2,408.199
874.999	704.561	983.311	1,208.098
151.469	1,476.817	1,764.430	2,138.970
3,872.807	10.769.429	7,210.680	5,911.134
9,060.369	22,152.250	18,495.625	7,707.499
517.439	3,418.057	5,025.677	2,386.097
5,751.688	8,319.882	8,212.787	8,434.375
223.809	267.653	1,019.607	2,164.655
20,188.936	12,293.057	13,310.685	! 6,613.040
30,905.434	38,013.277	38,471.106	43,906.322
197.384	9,307.968	1,780.764	911.416
4,746.632	20,100.000	21,295.563	15,347.838
1,606.367	3,198.389	3,841.789	4,541.307
322.837	2,939.789	3,050.482	2,262^
3,653.287	2,619.466	8,305.722	5,752.295
1,211.915	4,247.857	3,461.388	3,614.253
3,075.108	43,593.968	27,320.737	16,000.000
710.463	1,467.756	1,668.560	1,338.385
942.988	6,365.399	272.911	628.349
2,966.934	11,155.004	6,628.501	4,086.233
3,472.804	15,489.202	14,404.855	6,476.434
1,596.031	2,201.170	3,979.469	2,732.046
788.016	2,143.554	3,280.977	2,199.043
2,016.781	6,083.746	11,348.460	8,652.401
173.651	1,087.704	1,288.927	2,398.413
3,629.467	13,223.656	12,282.358	i3,812.!28
409.988	8,235.112	6,256.080	4,227.202
614.791	4,651.686	4,790.433	2,269.615
5,525.954	82,107.693	49,258.662	43,098.075
2,067.548	9.695.188	7,671.181	3,632.669
4,557.358	28,789.560	25,079.226	15,391.025
3,040.745	9,447.299	10.505.490	15,587.122
1,017.212	16,658.873	5,822.462	2,315.603
956.750	1,186.231	L418.544	1,168.232
4,125.955	11,748.279	13,557.970	10,129.933
1,105.913	4,620.727	8,180.787	5,152.278
1,282.500	12,218.234	16.105.976	8,348.354
3,139.560	7,153.060	4,986.020	4.752.222
1,296.602	5,852.560	3,204.261	2,989.582
728.952	1,917.803	4,245.555	2,773.265
3,419.266	15,002.051	9,937.599	3,459.880
424.897	8,214.962	1,893.826	2,052.553
1,588.799	3,632.213	5,301.071.	4,217.859
7,442.399	21,974.253	22,456.906	15,946.633
2,047.896	3,143.927	14,076.852	7,167.374
1,191.855	4,564.067	7,811.444	4,556.443
M12.665	2,751.152	2,130.308	3,950.786
1,276.808	3,710.805	4,307.859	3,426.099
1,634.365	11,716.428	9,707.170	4,652.451
2,265.694	14,789.162	15,857.197	7,781.965
8,111.749	16,488.622	14,119.928	12.704.064
1,115.504	3,039.077	713.641	243.463
545.457	1,990.674	2,087.373	1,972.071
14,687.696	30,043.614	25,408.931	23,263.87*’
1,509.408	1,270.314	i;422.981	1,413.893
9,877.954	17,605.304	18,649.630	14,953.074
1,002.458	2,068.598	1,701.156	1,463.943
2,184.383	8,611-245	3,500.741	3,884.195
7,379.167	20,465.000	54,650.000	21,156.277
3,856.667	13,898.862	19,724.526	20,640.991
1,561.583	2,819.072	2,873.500	4,010.105
4,978.043	11,943.151	13,037.955	14,094.047
525.591	1,308.641	1,342.140	1,514.944
858.951	4,884.586	7,108.983	6,759.872
6,661.777	11,226.208	15,340.577	16,072.042
3,552.988	8,898.464	3,505.315	4.775.099
63,585.777	-71,531.730	224,219.565	125418.368
7,733.435	39,738.675	28,695.495	18,945.78»
2,177.897	4507.549	4,656.387	8,384.669
224.638	248.094	1,024.365	1,020.19»
3,934.661	9,595.928	6,338.463	7,461.900
3,581.966	9,666.789	18,079.889	15,495.68»
5,653.899	10,884.383	6,12!.544	3.536.255
1,344.926	4,913.873	6,504.422	7,631435
325.797.661 1,07QJ42,983	975.573.296_..736»Q0a.7^