METEOROLOGIJA METEOROLOGY PODNEBNE RAZMERE V FEBRUARJU 2016 Climate in February 2016 Tanja Cegnar najkrajšem mesecu leta se dan že opazno podaljša in ob koncu meseca doseže dobrih 11 ur, a vremensko in koledarsko je februar še povsem zimski. Tokrat je precej odstopal od dolgoletnega povpreč ja. Slika 1. Odklon povpreč ne dnevne temperature zraka februarja 2016 od povpreč ja obdobja 1981−2010 Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1981−2010, February 2016 Februar 2016 je bil opazno toplejši kot v dolgoletnem povpreč ju obdobja 1981−2010, uvrstil se je med pet najtoplejših od sredine minulega stoletja, na nekaterih merilnih mestih pa je bil celo drugi najtoplejši. Največ ji odkloni so bili v nižinskem svetu, o presežku le do 3 °C nad dolgoletnim povpreč jem pa so poroč ali v visokogorju. -6 -3 0 3 6 9 12 15 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 odklon od povpreč ja ( °C) KREDARICA -4 -2 0 2 4 6 8 10 12 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 odklon od povpreč ja ( °C) LJUBLJANA -4 -2 0 2 4 6 8 10 12 14 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 odklon od povpreč ja ( °C) NOVO MESTO -2 0 2 4 6 8 10 12 14 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 odklon od povpreč ja ( °C) MURSKA SOBOTA -2 0 2 4 6 8 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 odklon od povpreč ja ( °C) BILJE -2 0 2 4 6 8 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 odklon od povpreč ja ( °C) PORTOROŽ V Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 4 Padavine so bile izdatne, na kar nekaj merilnih mestih celo rekordne za februar. V povodju Idrijce je ponekod padlo nad 500 mm, dolgoletno povpreč je pa so presegli kar za 4,5-krat. Tudi na Obali, Koroškem, Štajerskem in v Prekmurju ter v več jem delu Dolenjske, kjer je bilo padavin najmanj, je padlo med 100 in 200 mm. Dolgoletno povpreč je padavin so povsod presegli vsaj 2,5-kratno. Ob oblač nem vremenu s pogostimi padavinami je sonca moč no primanjkovalo. Najmanjši primanjkljaj je bil v delu Notranjske, na Koroškem in severovzhodu Slovenije, kjer so dosegli od 60 do 70 % dolgoletnega povpreč ja. Pretežni del Slovenije je bil obsijan le dve do tri petine toliko č asa kot obič ajno. Snežna odeja v gorah se je opazno odebelila, po nižinah pa je bilo več inoma le nekaj dni s snežno odejo, ki pa ni bila prav debela. V nižinskem svetu so izrazito prevladovali nadpovpreč no topli dnevi, med prikazanimi postajami se je povpreč na dnevna temperatura le 12., 26. in 27. februarja v Novem mestu in Ljubljani nekoliko spustila pod dolgoletno povpreč je. V visokogorju je bilo podpovpreč no toplih dni nekaj več . Za primerjavo v tem č lanku uporabljamo obdobje 1981−2010, saj se je podnebje v zadnjih treh desetletjih opazno spremenilo. Seveda vselej, ko ocenjujemo podnebne spremembe, za primerjavo še vedno vzamemo starejše obdobje, ko se posledice narašč anja vsebnosti toplogrednih plinov v ozrač ju še niso tako oč itno odražale na vremenskih in podnebnih razmerah. Slika 2. Povpreč na najnižja in najvišja temperatura zraka ter ustrezni povpreč ji obdobja 1981–2010 v Ljubljani in na Kredarici v februarju Figure 2. Mean daily maximum and minimum air temperature in February and the corresponding means of the period 1981–2010 V Ljubljani je bila povpreč na februarska temperatura 5,5 °C, kar je 3,6 °C nad dolgoletnim povpreč jem in peta najvišja vrednost. Najtoplejši februar je bil leta 1966, ko je bilo 6,7 °C, sledijo februarji 2007 (5,9 °C), 1974 in 1990 (5,7 °C). Daleč najhladnejši je bil februar 1956 z −7,8 °C, z −3,7 °C mu je sledil februar 1954, −3,1 °C je bila povpreč na temperatura februarja 1963, februarja 1952 pa −2,5 °C. Povpreč na najnižja dnevna temperatura je bila 2,9 °C, kar je 5,0 °C nad dolgoletnim povpreč jem; najhladnejša so bila februarska jutra leta 1956 z −12,2 °C, najtoplejša pa leta 1966 s 3,3 °C. Povpreč na najvišja dnevna temperatura je bila 8,6 °C, kar je 2,3 °C nad dolgoletnim povpreč jem; popoldnevi so bili najtoplejši februarja 1998 s povpreč no najvišjo dnevno temperaturo 12,2 °C, najhladnejši pa izjemno mrzlega februarja 1956 z −2,9 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na isti lokaciji, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v okolici merilnega mesta opazno prispevajo k narašč ajoč emu trendu temperature. Februar 2016 je bil tudi v visokogorju toplejši kot obič ajno. Na Kredarici je bila povpreč na temperatura zraka −5,8 °C, kar je 2,3 °C pod dolgoletnim povpreč jem. Doslej je bil v visokogorju februar zelo mrzel v letih 1956 z −17,2 °C, 1965 z −14,4 °C, leta 2005 je bila povpreč na temperatura −13,1 °C. -15 -10 -5 0 5 10 15 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 temperatura zraka ( °C) LJUBLJANA -25 -20 -15 -10 -5 0 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 temperatura zraka ( °C) KREDARICA Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 5 Hladni so dnevi, ko se najnižja dnevna temperatura spusti pod ledišč e. 28. dni je bilo hladnih v visokogorju, 22 v Rateč ah, 20 v Koč evju, 13 v Lescah in 12 v Slovenj Gradcu. Na Obali ni bilo hladnih dni. V Ljubljani so februarja 2016 zabeležili 5 hladnih dni, kar je znatno pod dolgoletnim povpreč jem, manj hladnih dni je bilo le februarja 1966, zabeležili so 4, februarja 1974 pa jih je bilo toliko kot letos. Največ jih je bilo leta 1956, ko so bili hladni vsi februarski dnevi (slika 3). Slika 3. Število hladnih dni v februarju in povpreč je ob- dobja 1981–2010 Figure 3. Number of days with minimum daily tempe- rature 0 °C or below in February and the corresponding mean of the period 1981–2010 Slika 4. Število ledenih dni v februarju in povpreč je ob- dobja 1981–2010 Figure 4. Number of days with maximum daily tem- perature below 0 °C in February and the corresponding mean of the period 1981–2010 Ledeni so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo pod ledišč em. V Ljubljani februarja 2016 ni bilo ledenih dni. Od sredine minulega stoletja je bilo februarja 21 ledenih dni leta 1956, dve leti prej jih je bilo 14, 15 pa februarja 1986. Od sredine minulega stoletja je bilo skupaj s tokratnim 25 februarjev brez ledenih dni. Slika 5. Loška dolina, 2. februar 2016 (foto: Iztok Sinjur) Figure 5. Loška Valley, 2 February 2016 (Photo: Iztok Sinjur) 0 5 10 15 20 25 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 število dni LJUBLJANA 0 5 10 15 20 25 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 število dni LJUBLJANA Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 6 Slika 6. Najnižja (levo) in najvišja (desno) izmerjena temperatura v februarju in povpreč je obdobja 1981–2010 Figure 6. Absolute minimum (left) and maximum (right) air temperature in February and the 1981–2010 normals Najnižja temperatura v februarju 2016 je bila na Kredarici dosežena 4. februarja, izmerili so −14,2 °C, v preteklosti so že izmerili tudi bistveno nižjo temperaturo, najbolj mraz je bilo februarja 1956 z −27,7 °C. Na več ini merilnih mest je bilo najbolj mraz 5. ali 6. februarja, v Rateč ah je najbolj zeblo 11. februarja, v Novem mestu in Koč evju pa 27. februarja. V Ljubljani od sredine minulega stoletja najnižja februarska temperatura (−1,5 °C) še nikoli ni bila tako visoka. Najvišja temperatura je bila na Kredarici izmerjena 2. februarja, in sicer 7,7 °C, v preteklosti je že bilo tudi topleje, leta 1976 so izmerili kar 9,4 °C. V več jem delu države se je najbolj ogrelo že prvi dan februarja. V Postojni 21. dne, na Obali, Goriškem in Krasu pa 29. februarja. Najvišjo temperaturo so izmerili v Č rnomlju, in sicer kar 18,0 °C. Nad 17 °C se je temperatura povzpela tudi na Letališč u Portorož, Bizeljskem, v Mariboru in Murski Soboti. Slika 7. Odklon povpreč ne temperature zraka februarja 2016 od povpreč ja 1981–2010 Figure 7. Mean air temperature ano- maly, February 2016 Povpreč na temperatura februarja 2016 je bila povsod v Sloveniji višja od dolgoletnega povpreč ja, največ ji je bil odklon v Beli krajini, v Č rnomlju je odklon dosegel 5,4 °C. Odklon 5,1 °C so zabeležili v Murski Soboti. Več ji del države je bil 3 do 5 °C toplejši od dolgoletnega povpreč ja, le na Lisci in na severozahodu države je bil odklon med 2 in 3 °C, na Kredarici je bil februar 2016 le 2,3 °C toplejši od dolgoletnega povpreč ja. Na naslednji sliki je za osem krajev podan dnevni potek najvišje dnevne, povpreč ne dnevne, najnižje dnevne in najnižje dnevne temperature na višini 5 cm. -24 -20 -16 -12 -8 -4 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 temperatura zraka ( °C) LJUBLJANA 6 8 10 12 14 16 18 20 22 24 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 temperatura zraka ( °C) LJUBLJANA 2°C 3°C 4°C 5°C Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 7 Slika 8. Najvišja (rdeč a č rta), povpreč na (č rna) in najnižja (modra) temperatura zraka ter najnižja temperatura zraka na višini 5 cm nad tlemi (zelena), februar 2016 Figure 8. Maximum (red line), mean (black), minimum (blue) and minimum air temperature at 5 cm level (green), February 2016 -10 -5 0 5 10 15 20 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan temperatura (°C) BILJE -15 -10 -5 0 5 10 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan temperatura (°C) KREDARICA -10 -5 0 5 10 15 20 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan temperatura (°C) LJUBLJANA -10 -5 0 5 10 15 20 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan temperatura (°C) NOVO MESTO -10 -5 0 5 10 15 20 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan temperatura (°C) CELJE -10 -5 0 5 10 15 20 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan temperatura (°C) MARIBOR -10 -5 0 5 10 15 20 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan temperatura (°C) MURSKA SOBOTA -5 0 5 10 15 20 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan temperatura (°C) PORTOROŽ Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 8 Slika 9. Potek povpreč ne temperature zraka v februarju Figure 9. Mean air temperature in February Na vseh izbranih postajah je bil najbolj mrzel februar 1956, ki izrazito odstopa od ostalih povpreč nih februarskih temperatur. V Ljubljani, Murski Soboti, Novem mestu in Celju je bil najtoplejši februar 1966. Na Kredarici je bil zadnji zimski mesec najtoplejši leta 1998, na Obali pa 2014. V nižinskem svetu je bil letošnji februar med petimi najtoplejšimi od sredine minulega stoletja, med prikazanimi postajami se je v Murski Soboti in Portorožu uvrstil celo na drugo mesto. Februarske padavine so prikazane na sliki 10. V več jem delu Dolenjske, Štajerske, Koroške in v Prekmurju ter na Obali je padlo od 100 do 200 mm, drugod so padavine presegle 200 mm. Najmanj padavin je bilo v Prekmurju, padlo je od 100 do 110 mm. V Soč i so namerili 415 mm, v Kobaridu 479 mm in v Kneških Ravnah 493 mm. V povodju Idrijce so padavine ponekod presegle 500 mm. Marsikje, na primer v Portorožu, Novem mestu in Celju je bil februar 2016 od sredine minulega stoletja najbolj namoč en doslej. -10 -8 -6 -4 -2 0 2 4 6 8 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 temperatura zraka ( °C) LJUBLJANA -4 -2 0 2 4 6 8 10 12 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 temperatura zraka ( °C) PORTOROŽ -10 -8 -6 -4 -2 0 2 4 6 8 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 temperatura zraka (°C) MURSKA SOBOTA -18 -16 -14 -12 -10 -8 -6 -4 -2 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 temperatura zraka (°C) KREDARICA -10 -8 -6 -4 -2 0 2 4 6 8 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 temperatura zraka ( °C) NOVO MESTO -10 -8 -6 -4 -2 0 2 4 6 8 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 temperatura zraka (°C) CELJE Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 9 Padavin je bilo povsod znatno več kot v dolgoletnem povpreč ju. Povsod je padlo vsaj 250 % dolgo- letnega povpreč ja. V delu Povodja Idrijce so namerili več kot 450 % dolgoletnega povpreč ja. Na več ini ozemlja je padlo do 350 % dolgoletnega povpreč ja. Slika 10. Porazdelitev padavin februarja 2016 Figure 10. Precipitation, February 2016 Slika 11. Višina padavin februarja 2016 v primerjavi s povpreč jem obdobja 1981–2010 Figure 11. Precipitation amount in February 2016 compared with 1981–2010 normals Slika 12. Meseč na višina padavin v mm februarja 2016 in povpreč je obdobja 1981–2010 Figure 12. Monthly precipitation amount in February 2016 and the 1981–2010 normals 100 mm 200 mm 300 mm 400 mm 500 mm 250% 300% 350% 400% 450% 0 100 200 300 400 500 Brnik Zg. Jezersko Podljubelj Kredarica Rateč e Lesce Log pod Mang. Soč a Kobarid Kneške Ravne Bilje Godnje Portorož Postojna Nova vas Koč evje Ljubljana Novo mesto Č rnomelj-Doblič e Celje Sevno Bizeljsko Slovenske Konjice Maribor Slovenj Gradec Lendava Murska Sobota Veliki Dolenci povpreč je 1981 - 2010 februar 2016 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 10 Največ dni s padavinami vsaj 1 mm je bilo na Kredarici in v Postojni, našteli so jih 19. Le 10 takih dni je bilo v Lendavi. Ker je prostorska porazdelitev padavin bolj spremenljiva kot temperaturna, smo vključ ili tudi podatke nekaterih merilnih postaj, kjer na klasič en nač in merijo le padavine in debelino snežne odeje. V preglednici 1 so podani podatki o padavinah za nekatere meteorološke postaje, ki ležijo na območ jih, kjer je padavin obič ajno veliko ali malo, a tam ni meteorološke postaje, ki bi na klasič en nač in merila tudi potek temperature. Slika 13. Število padavinskih dni v februarju. Z modro je obarvan del stolpca, ki ustreza številu dni s padavinami vsaj 20 mm, zelena označ uje dneve z vsaj 10 in manj kot 20 mm, rdeč a dneve z vsaj 1 in manj kot 10 mm, rumena dneve s padavinami pod 1 mm Figure 13. Number of days in Fe- bruary with precipitation 20 mm or more (blue), with precipitation 10 or more but less than 20 mm (green), with precipitation 1 or more but less than 10 mm (red) and with precipitation less than 1 mm (yellow) Preglednica 1. Meseč ni meteorološki podatki, februar 2016 Table 1. Monthly meteorological data, February 2016 Postaja Padavine in pojavi RR RP SD SSX DT SS Kamniška Bistrica 343 361 17 14 13 4 Brnik 191 293 16 12 13 6 Zgornje Jezersko 308 427 16 30 13 23 Log pod Mangartom 359 380 16 27 18 21 Soč a 415 431 16 5 28 8 Kobarid 479 430 15 1 28 1 Kneške Ravne 493 422 17 16 13 7 Nova vas 277 312 16 37 17 18 Sevno 190 299 13 12 13 6 Slovenske Konjice 148 322 15 5 13 1 Lendava 108 299 10 0 0 0 Veliki Dolenci 106 412 12 5 10 2 LEGENDA: LEGEND: RR − višina padavin (mm) RR − precipitation (mm) RP − višina padavin v % od povpreč ja RP − precipitation compared to the normals SS − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sonč ni č as) SS − number of days with snow cover SSX − maksimalna višina snežne odeje (cm) SSX − maximum snow cover DT − dan v mesecu DT − day in the month SD − število dni s padavinami ≥ 1 mm SD − number of days with precipitation V Ljubljani je padel 201 mm, kar je 287 % dolgoletnega povpreč ja in tretja najvišja vrednost od sredine minulega stoletja. Odkar potekajo meritve v Ljubljani na sedanji lokaciji, sta bila s po 3 mm najbolj suha februarja 1949 in 1998, po 6 mm je padlo v februarjih 1959 in 1993. Najobilnejše februarske padavine so bile leta 2014 z 281 mm, sledijo februar 1968 (208 mm), na tretje mesto se je uvrstil tokratni februar, sledijo pa februarji v letih 1969 (198 mm), 2013 (195 mm), 1952 (192 mm), 184 mm je padlo leta 1995, leta 1951 pa 173 mm. 0 5 10 15 20 25 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 število dni LJUBLJANA Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 11 Slika 14. Februarske padavine in povpreč je obdobja 1981–2010 Figure 14. Precipitation in February and the mean value of the period 1981–2010 Slika 15. Februarske padavine v Ljubljani in povpreč je obdobja 1981–2010 Figure 15. Precipitation in February and the mean value of the period 1981–2010 Na sliki 16 je shematsko prikazano februarsko trajanje sonč nega obsevanja v primerjavi z dolgoletnim povpreč jem. Sonč nega vremena je povsod opazno primanjkovalo. Nad tri petine dolgoletnega povpreč ja so dosegli v delu Notranjske, na Koroškem in na severovzhodu Slovenije. V Murski Soboti so dosegli 61 %, v Slovenj Gradcu in Mariboru 63 % dolgoletnega povpreč ja. Drugod je bil primanjkljaj več ji, v Ljubljani je sonce sijalo 45 % toliko č asa kot obič ajno, na Lisci pa niso dosegli niti 40 %. Slika 16. Trajanje sonč nega obsevanja februarja 2016 v primerjavi s povpreč jem obdobja 1981–2010 Figure 16. Bright sunshine duration in February 2016 compared to 1981–2010 normals 0 100 200 300 400 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 višina padavin (mm) a KREDARICA 0 50 100 150 200 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 višina padavin (mm) a PORTOROŽ 0 50 100 150 200 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 višina padavin (mm) a MURSKA SOBOTA 0 50 100 150 200 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 višina padavin (mm) a CELJE 0 100 200 300 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 višina padavin (mm) a LJUBLJANA 30% 40% 50% 60% Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 12 Sonce je v Ljubljani sijalo 48 ur oziroma 45 % dolgoletnega povpreč ja. Odkar merimo trajanje sonč nega obsevanja v Ljubljani, je bilo največ sonč nega vremena februarja leta 1998 (176 ur), 2000 (149 ur), 2008 (146 ur) in 1990 (145 ur). Najbolj siva sta bila februarja 1969 in 1972 s po 23 urami sonč nega obsevanja, 26 ur sonč nega vremena je bilo februarja 2013, 34 ur je sonce sijalo leta 1951. Toliko kot februarja 2010, torej 44 ur sonč nega vremena, pa so zabeležili tudi februarja 1986. Februarja 2014 je bilo 46 ur sonč nega vremena. Slika 17. Število ur sonč nega obsevanja v februarju in povpreč je obdobja 1981–2010 Figure 17. Bright sunshine duration in ho- urs in February and the mean value of the period 1981–2010 Jasen je dan s povpreč no oblač nostjo pod eno petino. Februarja so jasni dnevi redki, 4 so bili v Rateč ah, 3 v Č rnomlju, drugod sta bila največ dva taka dneva. V Ljubljani ni bilo niti enega jasnega dneva (slika 18), od sredine minulega stoletja je bilo največ takih dni februarja 2008, bilo jih je 10. Slika 18. Število jasnih dni v februarju in povpreč je obdobja 1981–2010 Figure 18. Number of clear days in February and the mean value of the period 1981–2010 Slika 19. Število oblač nih dni v februarju in povpreč je obdobja 1981–2010 Figure 19. Number of cloudy days in February and the mean value of the period 1981–2010 Oblač ni so dnevi s povpreč no oblač nostjo nad štiri petine, februarja so dokaj pogosti. Po 20 so jih zabeležili v Biljah, Postojni in Č rnomlju. na Bizeljskem je bilo le 13 takih dni. V Ljubljani je bilo 18 oblač nih dni, kar je opazno več od dolgoletnega povpreč ja (slika 19); februarja 1972 je bilo v Ljubljani 24 oblač nih dni, v letih 1969 in 1986 po 23, le 3 oblač ne dneve so zabeležili februarja 1998. Povpreč na oblač nost je bila med 7 in 8,5 desetinami. Pomembne razlike med gorami in nižinskim svetom ni bilo. Na sliki 20 so podane dnevne padavine in trajanje sonč nega obsevanja za osem krajev po Sloveniji. Prav na vseh prikazanih merilnih mestih so bile padavine pogoste, sonč ni dnevi pa redki. 0 50 100 150 200 1951 1956 1961 19661971 1976 19811986 1991 19962001 20062011 2016 število ur LJUBLJANA 0 3 6 9 12 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 število dni LJUBLJANA 0 5 10 15 20 25 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 število dni LJUBLJANA Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 13 Slika 20. Dnevne padavine (modri stolpci) in sonč no obsevanje (rumeni stolpci), februar 2016 (Opomba: 24-urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem č asu in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 20. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, February 2016 0 10 20 30 40 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan padavine (mm) 0 3 6 9 12 sonč no obs. (ure) KREDARICA 0 10 20 30 40 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan padavine (mm) 0 3 6 9 12 sonč no obs. (ure) LJUBLJANA 0 10 20 30 40 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan padavine (mm) 0 3 6 9 12 sonč no obs. (ure) CELJE 0 10 20 30 40 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan padavine (mm) 0 3 6 9 12 sonč no obs. (ure) NOVO MESTO 0 10 20 30 40 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan padavine (mm) 0 3 6 9 12 sonč no obs. (ure) MURSKA SOBOTA 0 10 20 30 40 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan padavine (mm) 0 3 6 9 12 sonč no obs. (ure) PORTOROŽ 0 10 20 30 40 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan padavine (mm) 0 3 6 9 12 sonč no obs. (ure) MARIBOR 0 10 20 30 40 50 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan padavine (mm) 0 2 4 6 8 10 sonč no obs. (ure) BILJE Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 14 Preglednica 2. Meseč ni meteorološki podatki, februar 2016 Table 2. Monthly meteorological data, February 2016 Postaja Temperatura Sonce Oblač nost Padavine in pojavi Tlak NV TS TOD TX TM TAX DT TAM DT SM SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX DT P PP Lesce 515 3,3 3,6 6,8 0,4 13,2 1 −3,9 6 13 0 486 64 49 214 337 14 0 0 0 0 0 953,7 Kredarica 2514 −5,8 2,3 −2,9 −8,6 7,7 2 −14,2 4 28 0 747 68 51 7,8 16 0 267 317 19 2 21 29 290 29 741,5 3,1 Rateč e–Planica 864 0,6 2,8 4,6 −2,4 10,8 1 −9,2 11 22 0 562 73 56 7,2 17 4 232 405 15 0 1 26 48 18 914,9 5,8 Bilje 55 7,3 3,6 11,2 4,3 15,3 29 −2,2 5 3 0 367 75 57 7,9 20 2 263 397 16 2 3 0 0 0 1006,9 8,5 Letališč e Portorož 2 8,6 4,0 12,5 5,3 17,1 29 0,6 5 0 0 323 77 58 7,4 16 2 181 336 14 3 3 0 0 0 1013,3 9,0 Godnje 295 6,1 3,3 10,1 3,3 12,9 29 −2,5 5 4 0 403 83 7,8 18 2 244 323 15 2 1 0 0 0 Postojna 533 4,3 3,5 7,5 1,7 11,8 21 −6,0 5 7 0 455 64 56 8,4 20 2 312 383 19 0 1 4 11 13 Koč evje 468 3,8 3,8 8,1 −0,3 16,9 1 −6,0 5 20 0 471 8,3 18 2 260 310 18 0 8 15 25 13 Ljubljana 299 5,5 3,6 8,6 2,9 14,5 1 −1,5 6 5 0 419 48 45 8,3 18 0 201 287 16 0 9 3 10 13 979,0 7,9 Bizeljsko 170 5,8 4,3 10,4 1,8 17,5 1 −3,0 6 7 0 404 7,5 13 2 165 308 14 1 5 0 0 0 7,2 Novo mesto 220 5,7 4,1 9,8 1,8 16,9 1 −3,0 27 7 0 400 54 49 7,9 16 2 183 310 14 1 6 1 4 13 988,0 7,7 Č rnomelj 196 6,8 5,4 10,6 2,7 18,0 1 −3,5 27 9 0 357 8,0 20 3 232 306 14 0 2 2 5 13 8,1 Celje 240 5,3 4,3 9,4 1,5 16,3 1 −3,8 6 7 0 420 59 54 8,1 16 0 176 352 14 0 1 3 8 13 985,1 7,7 Maribor 275 5,8 4,1 10,1 2,1 17,9 1 −2,2 6 3 0 413 70 63 8,1 16 0 133 300 14 0 1 1 1 13 Slovenj Gradec 452 3,4 4,0 7,9 0,0 14,0 1 −4,0 6 12 0 482 74 63 8,1 19 0 161 368 15 0 5 5 16 13 7,1 Murska Sobota 188 5,9 5,1 10,0 2,6 17,1 1 −3,1 6 7 0 409 67 61 7,6 15 2 109 321 12 0 7 1 1 10 991,3 7,5 LEGENDA: NV − nadmorska višina (m) SX − število dni z maksimalno temperaturo ≥ 25 °C SD − število dni s padavinami ≥ 1 mm TS − povpreč na temperatura zraka (°C) TD − temperaturni primanjkljaj SN − število dni z nevihtami TOD − temperaturni odklon od povpreč ja (°C) OBS − število ur sonč nega obsevanja SG − število dni z meglo TX − povpreč ni temperaturni maksimum (°C) RO − sonč no obsevanje v % od povpreč ja SS − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sonč ni č as) TM − povpreč ni temperaturni minimum (°C) PO − povpreč na oblač nost (v desetinah) SSX − maksimalna višina snežne odeje (cm) TAX − absolutni temperaturni maksimum (°C) SO − število oblač nih dni P − povpreč ni zrač ni tlak (hPa) DT − dan v mesecu SJ − število jasnih dni PP − povpreč ni tlak vodne pare (hPa) TAM − absolutni temperaturni minimum (°C) RR − višina padavin (mm) SM − število dni z minimalno temperaturo < 0 °C RP − višina padavin v % od povpreč ja Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je meseč na vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povpreč no dnevno temperaturo, č e je ta manjša ali enaka 12 °C (TSi £ 12 °C). ∑ = - = n i i TS C TD 1 ) 20 ( č e je C i TS £ 12 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 15 Preglednica 3. Dekadna povpreč na, maksimalna in minimalna temperatura zraka, februar 2016 Table 3. Decade average, maximum and minimum air temperature, February 2016 Postaja I. dekada II. dekada III. dekada Tpovp Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs Tpovp Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs Tpovp Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs Portorož 8,5 12,5 15,4 5,2 0,6 2,6 −2,9 7,9 11,5 13,1 5,0 1,2 1,2 −4,6 9,5 13,6 17,1 5,6 1,7 2,8 −2,0 Bilje 7,2 11,4 13,2 4,1 −2,2 3,9 −3,9 7,0 11,0 14,6 4,0 −1,6 3,1 −3,6 7,8 11,3 15,3 4,9 2,2 3,6 0,0 Postojna 5,6 9,1 11,3 2,4 −6,0 2,9 −6,6 2,8 6,0 8,8 0,2 −4,6 −0,4 −5,5 4,6 7,3 11,8 2,4 −0,7 1,9 −1,8 Koč evje 5,7 11,0 16,9 1,1 −6,0 −0,9 −9,3 1,8 5,5 8,6 −1,2 −4,5 −3,4 −7,5 3,8 7,8 13,9 −0,9 −4,5 −2,8 −7,9 Rateč e 1,8 6,5 10,8 −2,0 −6,1 −3,9 −9,9 −0,6 2,5 5,6 −3,0 −9,2 −5,3 −15,0 0,7 4,7 9,3 −2,1 −4,4 −3,7 −7,4 Lesce 5,0 9,4 13,2 1,2 −3,9 1,4 4,4 9,2 −0,4 −2,7 3,4 6,6 11,3 0,4 −2,6 Slovenj Gradec 4,1 10,4 14,0 −0,3 −4,0 −1,4 −5,4 1,8 4,7 7,5 −0,3 −3,0 −1,2 −4,6 4,3 8,7 13,0 0,7 −2,1 −0,2 −3,2 Brnik 5,2 10,4 13,9 1,0 −5,4 1,6 4,8 8,3 −0,4 −4,9 4,1 7,6 11,8 0,7 −3,4 Ljubljana 7,7 11,5 14,5 4,2 −1,5 3,0 −4,6 3,2 5,9 9,1 1,3 −1,1 0,4 −3,0 5,7 8,3 12,7 3,2 −0,7 2,1 −3,1 Novo mesto 7,9 13,3 16,9 2,7 −2,6 1,8 −5,2 3,2 6,1 10,9 0,5 −2,4 −0,3 −4,1 6,1 9,9 15,3 2,1 −3,0 1,2 −3,8 Č rnomelj 8,7 13,6 18,0 4,1 −3,0 3,8 −5,5 4,9 8,0 12,7 1,6 −3,0 0,9 −4,0 6,7 10,1 16,0 2,2 −3,5 1,4 −5,0 Bizeljsko 6,8 13,4 17,5 1,4 −3,0 4,2 7,3 10,5 1,7 −2,5 6,4 10,6 16,5 2,2 −3,0 Celje 7,0 12,6 16,3 2,5 −3,8 0,8 −6,5 2,8 6,1 10,7 0,5 −3,4 −1,0 −6,5 6,0 9,6 13,8 1,6 −3,2 0,7 −5,5 Starše 7,2 12,4 18,6 3,2 −2,1 1,0 −3,4 4,0 7,2 11,1 1,3 −1,4 −0,1 −3,2 6,9 12,0 19,8 2,6 −2,4 1,8 −3,4 Maribor 6,9 12,5 17,9 2,2 −2,2 3,8 6,8 11,1 1,3 −1,5 6,6 10,9 17,5 2,9 −2,0 Murska Sobota 6,9 12,5 17,1 3,1 −3,1 1,2 −4,5 4,2 7,0 11,5 1,9 −2,6 0,6 −4,6 6,6 10,5 15,9 2,8 −2,5 1,1 −4,8 Veliki Dolenci 6,6 11,3 16,0 2,6 −1,2 −8,3 −13,0 3,4 6,8 12,8 1,0 −1,8 −9,4 −13,1 5,9 10,1 16,4 2,6 −2,0 −8,2 −12,6 LEGENDA: LEGEND: Tpovp − povpreč na temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tpovp − mean air temperature 2 m above ground (°C) Tmax povp − povpreč na maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax povp − mean maximum air temperature 2 m above ground (°C) Tmax abs − absolutna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax abs − absolute maximum air temperature 2 m above ground (°C) − manjkajoč a vrednost − missing value Tmin povp − povpreč na minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin povp − mean minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin abs − absolutna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin abs − absolute minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin5 povp − povpreč na minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin5 povp − mean minimum air temperature 5 cm above ground (°C) Tmin5 abs − absolutna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin5 abs − absolute minimum air temperature 5 cm above ground (°C) Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 16 Preglednica 4. Višina padavin in število padavinskih dni, februar 2016 Table 4. Precipitation amount and number of rainy days, February 2016 Postaja Padavine in število padavinskih dni Snežna odeja in število dni s snegom I. II. III. M od 1. 1. 2016 I. II. III. M RR p.d. RR p.d. RR p.d. RR p.d. RR Dmax s.d. Dmax s.d. Dmax s.d. Dmax s.d. Portorož 61,0 6 82,7 8 37,3 5 181,0 19 257 0 0 0 0 0 0 0 0 Bilje 135,0 5 77,8 8 50,5 4 263,3 17 368 0 0 0 0 0 0 0 0 Postojna 111,7 5 109,5 10 90,9 5 312,1 20 464 0 0 11 4 0 0 11 4 Koč evje 53,7 4 170,1 10 36,3 6 260,1 20 354 3 2 25 10 3 3 25 15 Rateč e 88,2 6 91,9 7 52,2 7 232,3 20 319 13 7 48 10 43 9 48 26 Lesce 97,1 4 75,8 8 40,8 7 213,7 19 309 0 0 0 0 0 0 0 0 Slovenj Gradec 51,8 5 92,2 9 16,5 5 160,5 19 229 0 0 16 5 0 0 16 5 Brnik 75,5 5 82,2 9 33,6 6 191,3 20 259 0 0 12 6 0 0 12 6 Ljubljana 70,9 5 107,3 9 23,0 6 201,2 20 278 0 0 10 3 0 0 10 3 Sevno 24,2 4 134,2 9 31,1 5 189,5 18 238 Novo mesto 24,9 3 131,4 9 26,8 5 183,1 17 241 0 0 4 1 0 0 4 1 Č rnomelj 37,8 3 138,8 9 55,7 6 232,3 18 306 4 1 5 1 0 0 5 2 Bizeljsko 21,5 2 118,0 10 25,2 3 164,7 15 234 0 0 0 0 0 0 0 0 Celje 35,9 5 128,2 9 11,5 5 175,6 19 240 0 0 8 3 0 0 8 3 Starše 17,2 2 100,3 7 4,4 2 121,9 11 165 0 0 2 1 0 0 2 1 Maribor 27,1 2 94,3 9 11,4 3 132,8 14 168 0 0 1 1 0 0 1 1 Murska Sobota 30,4 2 73,5 9 5,0 3 108,9 14 144 1 1 0 0 0 0 1 1 Veliki Dolenci 32,0 2 66,7 8 7,2 3 105,9 13 144 5 1 2 1 0 0 5 2 LEGENDA: I., II., III., M − dekade in mesec Kumulativna višina padavin od 1. januarja do 29. februarja 2016 RR − višina padavin (mm) p.d. − število dni s padavinami vsaj 0,1 mm od 1. 1. 2016 − letna vsota padavin do tekoč ega meseca (mm) Dmax − višina snežne odeje (cm) s.d. − število dni s snežno odejo ob 7. uri LEGEND: I., II., III., M − decade and month RR − precipitation (mm) p.d. − number of days with precipitation 0,1 mm or more od 1. 1. 2016 − total precipitation from the beginning of this year (mm) Dmax − snow cover (cm) s.d. − number of days with snow cover 0 100 200 300 1.jan 1.feb višina padavin (mm) LJUBLJANA Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 17 Ljubljana Maribor Kredarica Novo mesto Portorož – letališč e Bilje Slika 21. Vetrovne rože, februar 2016 Figure 21. Wind roses, February 2016 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 18 Vetrovne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane za šest krajev (slika 21) na osnovi polurnih povpreč nih hitrosti in prevladujoč ih smeri vetra, ki so jih izmerili na samodejnih meteoroloških postajah. Na porazdelitev vetra po smereh moč no vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje moč no razlikuje. Prva tretjina februarja je bila opazno toplejša kot obič ajno, z redkimi izjemami je bil odklon med 4 in 7 °C. Padavin je bilo povsod več kot v dolgoletnem povpreč ju, v Beli krajini, več jem delu Dolenjske, na spodnjem Štajerskem in v Koč evju je padlo od 100 do 200 % dolgoletnega povpreč ja, drugod so dolgoletno povpreč je presegli od 2- do 4-krat, v Biljah pa so namerili kar 529 % dolgoletnega povpreč ja. Sonč nega vremena je primanjkovalo, več inoma je bilo od 50 do 75 % toliko sonč nega vremena kot obič ajno, le v Mariboru so dosegli 82 %. Osrednja tretjina februarja je bila 2 do 4 °C toplejša kot obič ajno, padavine so bile povsod zelo obilne, padlo je 2- do 6-krat toliko padavin kot v dolgoletnem povpreč ju, v Celju pa so namerili kar 668 % toliko padavin kot obič ajno. Tudi druga tretjina februarja je bila zelo skromna s sonč nim vremenom, sonce je sijalo 30 do 55 % toliko č asa kot obič ajno. Zadnja tretjina februarja je bila 2 do 5 °C toplejša od dolgoletnega povpreč ja. Padavine so bile raz- porejene zelo neenakomerno, Na Štajerskem, Koroškem, v Prekmurju in Ljubljani niso dosegli dolgo- letnega povpreč ja, najbolj pa so ga presegli v Postojni, kjer so namerili 255 % dolgoletnega povpreč ja. Sonč nega vremena je tudi v zadnji tretjini meseca primanjkovalo, sonce je sijalo od 30 do 75 % toliko č asa kot obič ajno. Preglednica 5. Odstopanja desetdnevnih in meseč nih vrednosti nekaterih parametrov od povpreč ja 1981–2010, februar 2016 Table 5. Deviations of decade and monthly values of some parameters from the average values 1981–2010, February 2016 Postaja Temperatura zraka Padavine Sonč no obsevanje I. II. III. M I. II. III. M I. II. III. M Portorož 4,1 3,8 4,5 4,0 365 428 213 336 63 54 59 58 Bilje 3,8 3,6 3,4 3,6 529 243 169 397 51 53 68 57 Postojna 4,8 2,6 3,2 3,5 355 337 255 383 59 37 75 56 Koč evje 5,7 2,3 2,8 3,8 171 543 110 310 Rateč e 4,2 2,0 2,0 2,8 394 385 186 405 51 45 75 56 Lesce 5,6 2,1 2,9 3,6 400 286 125 337 69 31 51 49 Slovenj Gradec 5,1 2,6 3,6 4,0 345 515 94 368 74 46 70 63 Brnik 5,5 2,0 3,1 3,8 265 300 124 293 Ljubljana 6,1 1,9 2,8 3,6 234 380 79 287 64 29 44 45 Novo mesto 6,5 2,3 3,5 4,1 118 597 115 310 75 39 30 49 Č rnomelj 7,2 3,9 4,0 5,4 147 490 197 306 Bizeljsko 5,7 3,3 3,8 4,3 111 513 119 308 Celje 6,3 2,6 4,0 4,3 172 668 51 352 74 41 49 54 Starše 6,3 3,4 4,7 4,8 107 590 25 287 Maribor 5,4 2,7 4,0 4,1 183 530 62 300 82 42 64 63 Murska Sobota 6,5 3,9 4,7 5,1 243 579 37 321 74 38 71 61 Veliki Dolenci 5,3 2,6 3,7 3,9 314 580 64 412 LEGENDA: Temperatura zraka − odklon povpreč ne temperature zraka na višini 2 m od povpreč ja 1981–2010 (°C) Padavine − padavine v primerjavi s povpreč jem 1981–2010 (%) Sonč no obsevanje − trajanje sonč nega obsevanja v primerjavi s povpreč jem 1981–2010 (%) I., II., III., M − tretjine in mesec LEGEND: Temperature − mean temperature anomaly (°C) Precipitation − precipitation compared to the 1981–2010 normals(%) Sunshine duration − bright sunshine duration compared to the 1981–2010 normals (%) I., II., III., M − thirds and month Na Kredarici so 29. februarja zabeležili 290 cm snega, kar je nekoliko nad dolgoletnim povpreč jem. Najvišja je bila snežna odeja februarja 2014 s 560 cm, sledi februar leta 1977 (521 cm), med bolj zasnežene pa spadajo še februarji 2009 (487), 1978 (440 cm), 2001 (420 cm) ter 1960 in 1984 (410 cm). Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 19 Malo snega je bilo v februarjih 2002 (75 cm), 1989 (80 cm), 1964 (124 cm) ter v letih 1992 in 2000 (140 cm). Slika 22. Največ ja višina snega v februarju Figure 22. Maximum snow cover depth in February Februarja 2016 na Obali, Krasu, Goriškem, Bizeljskem in v Lescah ni bilo snežne odeje. V Rateč ah je dosegla 48 cm, v Novi vasi 37 cm, 30 cm na Zgornjem Jezerskem, v Logu pod Mangartom 27 cm, v Koč evju 25 cm, v Slovenj Gradcu 16 cm in v Kamniški Bistrici 14 cm, č e omenimo le postaje z debelejšo snežno odejo. V Ljubljani je snežna odeja dosegla 10 cm in je obležala 3 dni. Največ krajev v nižinskem svetu je o najdebelejši snežni odeji poroč alo 13. februarja. Slika 23. Pomlad je bilo č utiti tudi po višjih delih Pohorja, Osankarica, 22. februar 2016 (foto: Iztok Sinjur) Figure 23. Osankarica, 22 February 2016 (Photo: Iztok Sinjur) Slika 24. Dnevna višina snežne odeje februarja 2016 na Kredarici in v Rateč ah Figure 24. Daily snow cover depth, February 2016 0 100 200 300 400 500 600 1956 1962 1968 1974 1980 1986 1992 1998 2004 2010 2016 višina (cm) KREDARICA 0 20 40 60 80 100 120 140 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 višina (cm) LJUBLJANA 0 50 100 150 200 250 300 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan višina (cm) KREDARICA 0 10 20 30 40 50 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan višina (cm) RATEČ E Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 20 Slika 25. Sneg je prekril cvetoč e zvonč - ke, Grosuplje, 12. februar 2016 (foto: Iztok Sinjur) Figure 25. Snow on blooming snow- drops, Grosuplje, 12 February 2016 (Photo: Iztok Sinjur) Snežna odeja je ves mesec prekrivala tla le v gorah, v Rateč ah 26 dni, 23 dni na Zgornjem Jezerskem, 21 dni v Logu pod Mangartom, 18 dni v Novi vasi in 15 dni v Koč evju. Februarja so na Obali zabeležili tri dni z nevihto ali grmenjem, po dva taka dneva sta bila na Kredarici, Goriškem in Krasu. Na Kredarici so zabeležili 21 dni, ko so jih vsaj nekaj č asa ovijali oblaki. V Koč evju je bilo 8 dni z meglo, v Murski Soboti 7, v Novem mestu 6. Tudi na Obali in Goriškem je bila februarja megla, o njej so poroč ali 3 dni. Slika 26. Število dni z zabeleženo snežno odejo v februarju Figure 26. Number of days with snow cover in February 0 5 10 15 20 25 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 število dni LJUBLJANA 0 5 10 15 20 25 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 število dni NOVO MESTO 0 5 10 15 20 25 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 število dni MURSKA SOBOTA 0 5 10 15 20 25 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 število dni RATEČ E Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 21 Slika 27. Februarsko število dni z meglo in povpreč je obdobja 1981–2010 Figure 27. Number of foggy days in February and the mean value of the period 1981–2010 Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v zač etku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali opazovalni č as, kar prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, s spremembami v izrabi zemljišč in spremenljivi zastopanosti različ nih vremenskih tipov ter spremembami v onesnaženosti zraka prispeva k manjšemu številu dni z opaženo meglo. V Ljubljani so tokrat zabeležili 9 dni z meglo, kar je tako kot lani nad dolgoletnim povpreč jem. Le po en dan z meglo je bil v februarjih leta 1986, 2001 in 2005 ter 2011. Kar 28 dni z meglo so našteli februarja 1952. Slika 28. Triglav in za Kredarico zahajajoč a Luna v zgodnjem jutru. 24. februar 2016 (foto: Aleksander Marinšek) Figure 28. Mount Triglav and behind Kredarica the Moon in early morning, 24 February 2016 (Photo: Aleksander Marinšek) Na sliki 29 levo je prikazan povpreč ni zrač ni tlak v Ljubljani. Ni prerač unan na morsko gladino, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v medijih. V zač etku meseca je bil zrač ni tlak dokaj visok, 5. februarja je dosegel 991,2 mb, do 10. dne se je spustil na 961,1 mb, najnižji pa je bil 14. februarja z 960,3 mb. Po hitrem porastu je 16. dne dosegel najvišjo vrednost meseca (992,2 mb). 0 5 10 15 20 25 30 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 število dni LJUBLJANA Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 22 Na sliki 29 desno je prikazan potek povpreč nega dnevnega delnega tlaka vodne pare v Ljubljani. Ker je moč no odvisen od temperature zraka, ki ga omejuje navzgor, je potek precej podoben poteku temperature. Po razmeroma visoki vsebnosti vlage na zač etku meseca se je 5. dne spustil na 5,7 mb, sledil je hiter porast na 10,9 mb 8. februarja, sledilo je hitro padanje. 24. februarja je bil delni tlak vodne pare 6,2 mb, 23. dne se je prehodno dvignil na 11,5 mb, kar je najvišja vrednost meseca. Slika 29. Potek povpreč nega zrač nega tlaka in povpreč nega dnevnega delnega tlaka vodne pare februarja 2016 Figure 29. Mean daily air pressure and the mean daily vapour pressure in February 2016 SUMMARY February was significantly warmer than on average in the reference period 1981−2010, it ranked among the 5 warmest ever, on some measuring sites it was the second warmest ever. In the mountains the anomaly was between 2 and 3 °C, in the lowland the anomaly was up to 5.4 °C (Č rnomelj). Cloudy and rainy weather resulted in less sunny weather than on the long-term average. In part of Notranjska, in Koroška, on northeast of Slovenia 60 to 70 % of the normal sunshine duration was reported. Most of Slovenia reported only from 40 to 60 % of the normals. Precipitation was abundant, on several measuring sites the most abundant ever in February. Everywhere at least 2.5 times the normal fell. In water catchment area of river Idrijca locally more than 500 mm fell, this is 4.5 times the normal. Even on the Coast, Koroška, Štajerska, Prekmurje and part of Dolenjska from 100 to 200 mm fell. The deepest snow cover on Kredarica was reported on 29 February. It reached 290 cm. In Rateč e the maximum snow cover depth was 48 cm reported on 18 February. In Ljubljana snow cover persisted for 3 days, reaching 10 cm on 13 February. Abbreviations in the Table 2: NV − altitude above the mean sea level (m) PO − mean cloud amount (in tenth) TS − mean monthly air temperature (°C) SO − number of cloudy days TOD − temperature anomaly (°C) SJ − number of clear days TX − mean daily temperature maximum for a month (°C) RR − total amount of precipitation (mm) TM − mean daily temperature minimum for a month (°C) RP − % of the normal amount of precipitation TAX − absolute monthly temperature maximum (°C) SD − number of days with precipitation ≥ 1 mm DT − day in the month SN − number of days with thunderstorm and thunder TAM − absolute monthly temperature minimum (°C) SG − number of days with fog SM − number of days with min. air temperature < 0 °C SS − number of days with snow cover at 7 a. m. SX − number of days with max. air temperature ≥ 25 °C SSX − maximum snow cover depth (cm) TD − number of heating degree days P − average pressure (hPa) OBS − bright sunshine duration in hours PP − average vapour pressure (hPa) RO − % of the normal bright sunshine duration 950 960 970 980 990 1000 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan zrač ni pritisk (mb) LJUBLJANA 5 7 9 11 13 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan pritisk vodne pare (mb) LJUBLJANA