..... TELEFON: 4687 COETLANDT. GLAS list slovenskih delavcev v Ameriki BfiUred as Becond-CUas Matter, September 1903, at the Pert Office at Hew York, N. Y, the Aet of Congrats of March 3, 1879. NO. 212 — 8TEV. 212. NEW YORK, MONDAY, SEPTEMBER 10, 1917. — PONEDELJEK, 10. SEPTEMBRA, 1917. TKLEPON: S876 COSTLANDT« VOLUME XXV. — LETNIK XXV. Poštna zveza z domovino. -ooo- AMERIŠKA VLADA JE DOVOLILA OMEJEN PI 3EMSKI PROMET Z DRŽAVAMI CENTRALNIH ZA VEZNIKOV. — POSREDOVALNICA JE GLAVNI U RAD MEDNARODNE DRUŽBE RDEČEGA KRIŽA V ŽENEVI. — DOVOLJENA SO LE KRATKA PORO ČILA PRIVATNEGA ZNAČAJA. Papež se boji Rusije. V pogovoru z nekim zavezniškim diplomatom, ie papež pokazal, da ne zaupa Rusiji. — Carigrad. -OOO- London, Aujrlija 9. septembra. Nek zavezniški diplomat, rimo-katolik. ki ž<* dol so eaisa živi v Ki-mu. i«- bil i»ri uaj^ži. v avdijenei in j«« o tem objavil rlaiie-k v "Daily NVws' \: "Prod vselil s<- mora zatrditi, da papeževe n«>t»- j t i narekovala Avstrija, kakor pa splošno domneva. Mislim, da s«* mora papaya nota in vse njegovo nepristransko delovanje pripisovati trem na gibom. ki bodo tudi prii»oiii«>g]i da se bo razumevala pajn»zevo mišljenje v njegovi noti. Papež ni uiti najmanj geriua nofil. Celo nasprotno. Toda stras ni in uesre«'-ui značaj te vojne je povzročil, «la je prezrl kruti na eiu. s katerim ie Xeui»"-ija pričela to vojno. Popolnoiuiua pa je pi>i uti-om nezaupanja v Rusijo. Njegovi nagibi so bili: 1. Želja, da »i pridobi sedež pri mirovnih rmga ianjih. kjer bodo velesile odločevale o stalnih silah. U. Bojazen, da bi bili užaljeni rimo-katoliki. ker bi privolil \ moderne nemške šole v Monako j vem in 3. Bojazen, da bi se zrušila ve lika in najmočnejša katoliška država Avstro-Oerrska. Papež me je sprejel zelo dostojanstveno. Kakor običajno, sem so mu trikrat poklonil: pri tem pa sem bil preeej nervozen. Lažje pa mi je postalo, ko sem se naenkrat na papževo vabilo znašel na pozlačenem stolu, kjer navadno sede božjepotniki, princi in prineesi-nje. Papež je prekinil molk, kakoi zahteva etiketa. Govoril je fran Kot iit<» /«* pred kratkim jmiW-ali, so Je končno vendar vstanovilo pisemsko zvezo med osebami stanujocimi v Združenih državah ter osebami v deželah centralnih zaveznikov. Kakor |K>nM*ano. n«* lx» omejen ta pisemski promet edinole na vojne jetnike, temvee tudi na civiliste. To se pravi, da ImxIo odselej naprej lahko pisali naai rojaki, ne le sorodnikom in znancem, ki se nahajajo v vojnem jetništvu ali pri vojakih, temveč tudi svojim domačim ljudem, to j«- obetom, materam, sestram, bratom in prijateljem. Ta zveza je seveda omejena: pisma morajo biti popolnoma privatnega značaja. S tem se bore reči, da se mora v pismu pisati o svojih lastnih zadevale <■ razmerah v družini, o smrtnih slučajih, o delti, zaslužku in drugih privatnih stvareh. Nikakor pa se ne sme v pismu omenjati vojnih priprav Amerike ali navajati imena rojakov, ki so bili vpo klicani v vojaško službo Zdr. držav. To je že snmopos. bi vojaška tajnost« in takega pisma bi doma gotovo ne dobili v roke. Nadalje se ne sme v pismih govoriti o razmerah v industriji, o štrajkih in sploh o stvareh, s katerimi bi se pojasnjevalo splošne razmere v tukajšnji deželi. Kot smo že zgoraj rekli, se lahko piše, da človek aH dotienik dela in koliko zasluži, ne sme se pa pisati domov, kje je Kaposi jen in kake razmere vladajo v kraju, kjer dela. V tem oziru se morajo rojaki, ki hočejo pisati svo jim dragim v staro domovino, zelo premisliti tor pretehtati vsako Iwsedo ki jo napišejo. V Washington!! je bilo v soboto, ft. septembra izdano eosko; pozneje pa sva oba polago sledeče uradno poročilo: , ni a prešla v laš«"ino. — Ameriški Rdeči Križ je izdelal na zahtevo držav ) "Dobrodošel, moj sin:" je pri nega department a načrte o zvezah z osebami, ki se naha- p'01 . ,. .. I Sveti oce , sem prteel, pri .injo v ozemlju centralnih zaveznikov. | liajam k Vam kot član plemena, ki Skl/nilo se je. da bo posredoval niea glavna agent ura Lima, kakor ljndje, ne templja, no mednarodnega Rdečega Križa v Ženevi v Švici, potom ka-{dežele. Naše pleme ie razkroplje-tere se bo lahko stopilo v zvezo z domačimi in sic er le gle-jno t*> »tirili koneih sveta in naša d<» privatnih stvari. »dežela leži pod železno peto vpad- Vlada Združenih držav je sklenila, da odpomore tej bedi in temu velikemu duševnemu pritisku, ki teži sree vsakogar, ki ne ve. kako je v starem kraju in kaj se je zgodilo z njegovimi sorodniki in znanci. Določbe glede pisem so naslednje: Vsak, kdor hoče poizvedeti o svojih sorodnikih, prijateljih in znancih, mora poslati svoje pismo na "Bureau of Communication" v Washington, D. C. Pisem ne sme napisati, zalepiti ter vreči v poštni nabiralnik z naslovom kakega prijatelja ali sorodnika v stari domovini. Pismo je treba spraviti v koverto z naslovom onega, kateremu je pismo namenjeno. To prvo koverto z naslovom je treba spraviti v drugo, na katero se napiše naslov: Bureau oslana. Op. ured.) nika. V«e te nesreče so povzročili — ' Kdo. moj sin*'* "Nasledniki Lutra in pripadniki Mohameda." Papež ie z veliko nezadovoljnostjo zamahnil z roko in rekel: "Luter, da. toda ti Rusi?" ••Rusi?" sem rekel. "Busi so odločni, da dobijo Carigrad." "Toda rusko zavzetje Carigrada ne bo absolutno. Druge zavezniške države b<*do imele v mestu posebni upliv." "Slabo ste poučeni", je odgovoril papež ."Vem, da so zavezniki obljubili Carigrad Rusiji." "Pa ee so tudi, sveti oee, rusko zavetje Carigrada bi pomenilo j konec turške umore v Evropi." "Bene, bene; kaj pa ententa pravzaprav hoče? Kai njen na. ("rt? Noben človek ne ve. kaj hoe«* i*; nikdar še ni pokazala želja, da bi konkretno navedla pogoje." ''Naert je priprost. Pred vsem Boji za Gabriel London, Angiija. 0. septembra. General Cadorna zbira vso mo<-svoj*- težke in lahke artilerije pro-:i avstrijskim postojankam na (»a-bi-ijeln hi v okolici, toda Av-rri.i-eev š- ni m«>gel pregnati. Na ostali fronti, posebno pa še aa Itanjšii-i ie megla tak<» gosta, da se morajo rabiti tudi i>odnevi žarkom. ti, d.i vdrži artilerijski »►gcuj. hif.r.-leiijski bo.ii t.J»stoje samo v naglih napadih in !»<»'il» med stražami. Petkovo j •• .'u-i!i» z Dunaj ; pr vi. da >•■ vršv /vlo 1 juti boji z.* brijel in da so Lahi desetkrat zastonj poskusili vreei Avstrijce s severeuna in /apadn«*ga pobočja gore Cadorna tu ti poskuša zmanj šaii > svojimi poročili nove avstrij ske pridobitve na Krasu. Od k:«i so se pričeli avstrijski napadi. ;e bilo ujetih ^»00 laških častniki« in 18 tisoč mož. Rim pa poroča 30,000 jetnikov vseh vrst. Poročila iz Vidma pravijo, da -o veliki nalivi i/preminili mirne potok« v hudournike. Reke so pr« stopile bret:o\»- in preplavi.e pol j-*, ]-": iz«:le.:aj': kot velika ra. Navzlic temu pa Lahi nepresta no vznemirjajo Avstrijee t»-r posku^jo ovii it; pri utrjevnniu njihovih postojank. Po ujetnik:h 4.e more sklepati, da so Avstnjei dobili ojačenii. z •■t'niunfike in *-.;-ske fronte v Galiciji. Nekateri avstrijski topniearji, katere so Lahi vjeli. sa povedali, da so j;h pred kratkim i^repeljali na laško bojišče s franeoske fronte. Dokler se vreme ne izboljša, se ne more pričakovati, da bi se pričele kake večje crperacije na Banj-šiei. ali pa na Krasu. Pred no more Cadorna zopet pričeti ofenzivo v večjem obsegu, mora. pasti Gabrijel. a utrdba stoji kot jez za laško povodenj ter veže avstrijske postojanke med Tolminom in morjem. Morebiti se bo Lahom posrečilo zavreti to močno goro, toda imeli bodo velikanske izgube. — Predno pa bo Lahom mogoče zavzeti Gabrijel, bodo Avstrijci močno utrdili druero obrambno črto. Iz kongresa. Voini stf oški pred kongresom. — Krediti v znesku petih miljard. — Bolniške postelje. Švedska v službi Nemčije. -ooo- Washin*ton, l>. t"., H. sei«t. — \ konyrresn bodo zaetli razprav Ijati o dopolnilni kreditni pršilo ^i v- znesku petih miljard dolar je v. Proračunski odsek ie izdelal poročilo, ki ima nad 1000 strani To se je zgodilo zastrant-^ga. ker nekateri člani k*vnirresa š. zda i ne poznajo resnih potr. b in dolžnosti Amerike. Kdor bo preči t..! omenjeno po n »čilo. ho zadob' o setlanjeni položaju povseni dru gačno sliko kot jo je imel dose-ilaj. 7.u .signalne službe zahtevajo se nadaljne tri miljone dolarjev tako. da ho za to stvar tlotoeenili nad sedem miijonov dolarjev. S to svoto bodo nakupili za ameriško ekspedieijo v Franciji motor je, telefone in brzojave ter w k temu spadajoče potrebščine. Nadalje zahtevajo: 'J:{,000.000 za maske proti plinom in /. desinfekeije strelnih jar kov: Li miijonov za zdravila in ob veze; 0 miijonov za motorne amhu- lanee; 650.000 dolarjev za bolniške p*» si elje. Generalni kvartimi mojster ^herpe zahteva 4"»0 miijonov do larjev za transportne stroške. ŠILJAL NEMŠKA POROČILA V IMENU SVOJE VLADE. — LANSING IMA O TEM DOKAZE. ŠVEDSKA JE IGRALA ZELO SRAMOTNO ULOGO. - ŠVEDSKI POSLANIK V BUENOS AIRES JE PO- -OOo- U-čolni koristni za Anglijo. London. Anglija, septembra. Angleški živilski nadzornik baron Rhonda, je v nekem pogovoru rekel o podmorskih čolnih sledeče -"V enem oziru je vojevanje s podmorskimi čolni za nas blagodejno. Pripomogli so mnogo k obdelovanju zemlje in v enem letu bo Angleška v resnici neodvisna od uvoza, kar se tiče poglavitnih pridelkov/;_ f "To se razume. In potem?" "Nastopiti mora nova Poljska. Avstrija, kakoršno poznamo, mora izginiti. Novi narodi morajo vstati iz razvalin. Avstrijski Nemci bodo združeni z nemško državo, ki bodo ojačili primerno liberalni proti-pruski element proti Prusiji. Tudi Belgija mora biti izpraznjena in odškodovana.'* V nadaljnem pogovoru je reke. papež: "Rusija ni nikdar šeliila katoliških interesov. Poglejte, kako je ravnala s katoliškimi duhovniki v razoroženje in uničenje pruskega]Ivovžki škofiji in slučaj nadškof« militarizma." Szapticki. Bilo je škandalozno." "Toda drugi se morajo tudi "Nemci so vstrelili mnogo du-razorožiti." ' hovnov v Belgiji.' "Gotovo, sveti oče. toda Prusi "Gotovo, gotpvo. Vojna povzro- morajo prvi -to storiti. Mora biti trdno jamstvo proti ofenzivi, kakor je prnski militarizem." "In potem!" pravi papež. "Obnovitev Alzaeije in Lota-rinnške." či povsodi strahoto." "In Armenija. Koliko škofov in duhovnov je bilo mučenih in u-uiorjenih?" Papež je na to nejevoljno prekinil avdijenco, in jaz sem zapustil papeževo knjižnico. Francosko bojišče. London, Anglija. 9. septembra Zgodaj danes zjutraj so naše čele ki drže črto vzhodno od Villerei jugovzhodno od Hargicourt. naskočile in vdrle v nemške zakopana fronti več sto jardov. Vjeli so večje število Nemcev. Tudi v bližini Gavrelle in vzhod no od Vermelles so Angleži zavzeli nekaj nemških zakopov. Nemška artilerija je ponoči obstreljevala angleške postojanke o-koli Westhoek. — V bojih okoli V p resa so Angleži vjeli 13 Nemcev. Pariz, Francija. 9. septembra. — Ponoči so Francozi vprizorili več napadov na nemške zakope. Posebno pogosti napadi so bili pri La Roeyre, vzhodno od Rheimsa in pri Maisons de Champagne. Francozi so zajeli mnogo vojnega plena. Na desnem bregu Mozele so Nemci napadli postojanke, katere so Francozi zavzeli dan poprej. Nemci so bili povsod odbiti. 8. septembra so Francozi vjeli 800 Nemcev. Poizvedovalni oddelki so pri Bois ues Fosses našteii prbližno tisoč mrtvih Nemcev tik pred francosko črto. Na levem bregu Mozele so sej nadaljevali na obeh straneh artilerijski boji; infanterija ni pose jrla v boj. Nočno poročilo: Danes zjutraj so Nemci po hu dem artilerijeskem obstreljevanju naskočili na desnem bregu Mozele na fronti treh kilometrov od dveh strani hrib št. 304. Nemci so bili po hudih bojih odbiti. Pošiljateljem denaija« Kakor ie znano, ne sprejemamo več denarja za izplačila v Avstriji, Ogrski in Nemčiji KOLEDAR za leto 1918. Mir v dveh mesecih? | rekel general; ''presenečenje Stockholm, Švedsko. sept. — je nemo£?o«"e. Navzlic njihovemu Najbolje informirani Nemci z vsoj odporu bodo sovražniki odnhali. iiMMtjo prerokujejo, da bo voj- Hodite »verjen i. da smo proti na daljevanju vojne, toda naai sovraž na to leto končana. V tem smislu se je tudi izrazil nemaki general Ludetidorff proti nekemu bol gar- ni ki nas silijo, da io še nekoliko nadaljujemo. Prepričan sem, da Lahko pa redno še izposlujemo izplačila vojnim ujet nikam in drugim ▼ Rusiji, Italiji in Franciji, kakor tod onim ljudem na Primorskem, kateri bfrajo ▼ krajih. Id m zasedeni po laiki armadi. J ffi , Kadar pošljete denar, priloftite tudi dopisnico ali pi smo vojnega ujetnika, ker nam s tem pomagate sestayitt pravilni naslov. Rojakom naznanjamo, da bo v najkrajšem času izšel naš Sloven-sko-Amerikanski Koledar za prihodnje leto 1918. Glede poučnega in zanimivega etiva in krasnih slik bo letošnja izdaja presegala vse dosedanje. Cena je samo 35 eentov. Da ga boste pravočasno dobili, ga naročite že sedaj. Najboljši dokaz. kako veliko je po vprašanje po našem Koeldarju, je to. da smo morali 2e dve leti izdati po dve iz« daj i. Ker bomo letos izdali le o-mejeno število Koledarja, se na poznejše naročbe ne bomo mogli veliko ozirati. Naročajte ca uri: Washington, 1). -sianištvu v Btn-nos Aires kot lastna poročila naslovlje~ »n- zunanjemu uradu v STo<*kbolmu. —- Ponn'ila «;las»': « \ ^ \» 19. maja 15)17. št. Tukajšnja vlada je av- strijski* in nemške ladje, na katerih se je dosedaj nahajala straža, zopet izročila. Zaradi poravnave v Monte (Protogido) slučaju se je v javnosti izvršil velik preobrat. Vlada bo v prihodnje pošiljala argetinske ladje sjinm do Las Palmas in ne dalje. Prosim, da se malima parnikoma "Oran" in *4Gu-azu". :n. januar (pomeni: odplul 31. jim.), ton ki se zdaj bližata Bordeaux, z namenom, da preme-nita zastavo, prizanese, drugače pa se nafi potopita brez sledu. — Luxburtr. julija 11)17. štev. 50. — Iz zanesljivega vira izvem, da je nadomestni zunanji minister, ki je no-toričen osel in anglofil. izjavil v neki tajni seji senata. da bo Argentina od Nemčije zahtevala oblju- 1 bo, da ne Ik> potapljala argentinskih ladij. Ako se zahtevi ne bo ugodilo, se bodo prekinile diploma t ič-nt* zveze. Priporočani zavrnitev teh zahtev in ako je potrebno, naj se .prosi za špansko posredovanjo. — Luxburg. 9. julija 1917. št. r>4. — Ne da bi izdali kak nagib popuščanja, za vlačite odgovor na argentinsko noto do sprejema novih poročil. Izprememba v ministrstvu je mogoča. Kar zadene argetinske parni-ke, priporočam, tla se jih prisili, da se vrnejo, ali pa potope, ne da bi ostala za njimi kaka sled, ali pa se jih naj spusti skozi. Vse so majhne. Luxburg. Kakor ima državni dej »a rt men dokaze, je nemški po-.slanik poslal tri brzojavke skozi švedsko poslaništvo v Buenos Aires. learning ni hote! povedati, od kod ima te brzojavke. Med nevtralnimi diplomati je nastala zaradi tega odkritja velika senzacija. Washingtonski švedski poslanik je izjavil, da Švedski poslanik v Argentini, baron Ijoewen uajbrže ni vedel o pošiljat vi tidi brzojavk; rekel je tudi, da ui noben Sved tako trdosi-čen. da bi bil kriv jx>tapljaiija parnikov brez sledu. Nevtralni diplomati so mnenja,
  • šiljalo nemška po-roeila v Berlin, povod za vojno. Švedski naiod nima drugega )>ota, kot da odstrani o-sebe. ki so to zakrivile, ali pa se javno postavi na stran sovražnikov Združenih držav in njihovih zaveznikov.__ »Srednje poti ni. Med tem pa prihajajo poročila, da se uradniki v šved skem zunanjem ministrstvu delajo, kot ne bi vedeli o teh brzojavkah ter poskušajo pokazati svetu Lausingovo objavo kot neavtentieno. Dvomljivo pa je švedsko postopanje, ker ni nikakega ofiejelnega dementi. Z napetostjo se pričakuje v diplomatičnih krogih izjava švedske vlade. Morebiti bo priznala svoje delovanj« in se bo proglasila za zaveznico Nemčije, kar edino more storiti. ^ Ker brzojavke dajejo navodila za potapljanje ladij, je Švedska zapustila svojo nevtralnost in se javno postavila na stran Nemčije. Angleška in Francoska sta pod vzeli že potrebne korake, da se Švedski zabrani vporaba diplomatienega kabla. Tudi, ako bi Združene države dovolile, da gredo švedska šifrirana poročila iz Amerike, francoske in angleške oblasti ne bodo dovoljevale, da bi prišla na naslovljeno mesto.. Ker se je Švedska navzlic večkratnemu zanikanju sedaj javno pokazala kot zaveznica Nemčije, bodo Združene države iz tega izvajale posledice in bodo v prvi vrsti omejile uvoz žita iz Zdr. držav na Švedsko. Nevtralni diplomati zatrjujejo, da bo argentinska vlada izročila nemškemu in švedskemu poslaniku potne listine ter ju bo pozvala, da zapustita deželo. Boji v Afrflti. London, Anglija, 9. septembra. Vrhovni poveljnik angleških r»et v Afriki brzojavlja 8. septembra, da so Ansrleži premagali Nemce in so zavzeli vse nemške postojanke pri 53 milj južno od Ma-sedaj sovražnika Belgijske eete so prekoračil« reko Ulajiga ter se s severa bližajo Mahenee. r Nemške eete, ki so bile pognane iz Tnmbru. se pomikajo proti Li-wale. Poroča, se, da ni nobenega Nemca vež v wrnmmm^mmmm » ■ - -»•«* MQLA|S'NARODAM *** (Slovenian Dailv.Y -• COMPANY (Slovenian Daily.)' Owned and published by tbt SLOVENICPUBLISHING (n corporation.) FRANK fUKSEK. Prwrfdrtit. LOUTS BENTDIK, Treasurer. Fla.-e of Bu*ln«wa of the Corporation and addresses of above officer«: tc Cortlandt Street. Borough of Manhattan, New York City, N. T. Na celo leto velja Use sa Ameriko in Canado....................$3 50 fa pol leta.................... 2.00 Sa Aetrr lata.................. loo Za celo leto aa mesto New York $5.00 Za pol leta ca mesto New York.. 3.00 Za četrt leta sa mesto New York 1.50 Za inozemstvo za celo leto...... 6.00 'GLAS NARODA" izhaja vaak dan lzvzemft nedelj in praznikov. "GLAS NARODA" ("Voice of the People") every daj except Sundays and Holidays. Hnbacrlptlon yearly $3.50. _ Advertisement on Dopisi brez podpira in osebnosti se ne prlobPujejo. Denar naj ae blagovoli pošiljati po — Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da ae nam tudi prejSnje UvaUKe _ n^nrnl, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in pofiiljatvam naredite ta naslov: -GLAS NARODA* 92 Cortlandt SL, New York City. Telefon: 287« Cortlandt nosno nje delovanje v sedanjih časih in v krizi t kateri se nahaja naša dežela. Da se uspešno izvede vojno, morajo biti naša polja produktivna. Naše tvornice morajo delati noč in dan in vsak vir naroda se mora uporabiti na najbolj uspešen lia-< ni. To pomeni organizacijo, skupnost, kooperacijo, doma-ri mir po celi širni deželL Pri svoji agitaciji uporabljajo besedo 4isabotaža". Pod tem razumejo ustrahovanje, nasilje in vsako sredstvo, s katerim upajo doseči svoj cilj. Oni izjavljajo, da je treba zdrobiti kapitalizem potom revolucije in nasilja in da se jim morajo vdati vse industrije celega sveta. Izjavljajo, da obstaja tudi "guerilla" •rojevanje poleg odprtega boja, da se vrši boj med dvema nasprotujočima si silama, ki mora dospeti do svojega vi ška z razdejanjem človeške vlade, organizirane družbe, privatne lastnine ter cele organizacije. Ta organizacija se ne bori za višje plače in boljše delavske pogoje. Javno izjavlja, da je treba neprestano storiti nove zahteve; da je treba kršiti vse sklenjene pogodbe ter da je treba revolucijo mesto rednega razvoja ter sodelovanja med delodajalcem in delavcem. To je pač ostra obsodba. -ooo—--- IJW. W. . -ooo- Naslednji članek je posnet iz kapitalističnega lista ter ni vsled tega vsestransko pravičen. Vjjpričo velikega zanimanja za to organiza* ;jo in zadnje zvezne akcije pa se nam je zdelo primerno objaviti ga v skrajšani obliki v zgolj informativne svrhe. Ured.) -ooo- Industrial Workers of the World, to je organizacija industrijaInili delavcev sveta, je bila najbolj delavna na /apadn. Iz ust zapadnjaka, William H. Kinga, senatorja i/. Utah, prihaja najhujša obsodba te organizacije, kar se jih je izreklo dosedaj. Senatorju Kmgu morajo biti razmere dobro znane ter pozna tudi cilje in metode te organizacije. On smatra nevarnost, ki preti od strani te organizacije, za veliko. Ko so ga vprašali, kaj tvori nevarnost te organizacija je odgovoril: — Morda je ni večje nevarnosti za notranji mir in red v Združenih državah kot je ta peklenska organizacija. Z ozirom na naš standard cvilizacije ter krščanske in etične pojme ameriškega naroda je težko razumeti, kako se je mogla ta zlobna rastlina prirasti na naš industrijalni sistem. Vendar pa najdemo v naravi č«dni paradoks, da se nasprotja večkrat stikajo. Po številu ta organizacija ni močna. Ne mislim, da presega nje članstvo 50.000, vendar pa je postalo nje ime vir strahu in groze iz istega vzroka, iz katerega spravi v paniko stekel pes celo veliko ljudsko nmožico. Rečem nadalje, da je to izdajalska organizacija. To ni pretiravanje, kajti ona daje pomoč in podporo Dopisi. Large, Pa. [videli, i'rge je že jako dolgo in je ponekod zelo slab. -tako da le z veliko te- mu je prilika prišla, da jebil sam doma. Dne 2. septembra je pre gledal rojaku Jožefu Pisno iz ujetništva. Nerehta, 8. maja 1917. Dragi prijatelj: V prvi vrsti, ko Ti prič nem pisati. Te prav lupo prizvilo pozdravim kot svojega nekdanjega prijatelja. Dragi Jože. nahajam se v Rusiji v ujetništvu: zdaj že teče tretje leto. Zdaj Ti hočem popisati, kako je bilo z menoj. Takoj spočetka sem šel v vojno in sem bil dvakrat ranjen. Enkrat mi je šla krogla skozi nogo, drugič pa skozi roko. Nekoliko tednov sem bil v bolnišnici in sem bil potem zopet poslan v vojno. Takrat pa so nas obkolili in vjeli Tedaj je bil z menoj tudi Sever-jev France; bil je z menoj pri isti kompaniji: tudi on je bil enkrat ranjen na glavi od šrapnela. O. dragi Jože, ne morem Ti vsega opisati, kako je bilo. No, saj miislim. da si gotovo kaj Čital v časopisih, kako mučenje je bilo z nami. Severjev France je bil z menoj 6 mesecev, ravno tako tudi Pav-ličkov Tone. Bili smo v vojašnicah, potem pa so nas razposlali na razne strani. Jaz delam pri telefonu; postavljamo nov telefon. Severjev France je pri fahri-kantu in skrbi za konje: tudi Pa-vličkov je pri fabrikantu. Tudi skupaj nismo; oba sta oddaljena od. mene 45 kiloniet.rov. Pisal sem Neprava Ester. ^ ii. Pariz. 12. aprila. Ne vem, kaj še vse____Prišlo mi je na misel, da se nahajam pri blaznežu---- Toda ne____ On ni blazen. Jaz sem blazna nocoj. On ima prav, on ima vedno prav. Nekdo je odprl vrata, napravila sem tri korake, nikogar nisem videla.... lu nenadoma mi je zakričal strahovit glas iz notranjosti te sobe: — Kilo vam daje pravico, go-podična, da si nadevate ime 'E- Prišla sem. Res, da ne vem prav. kaj delam tu. tda prišla sem____ Mina je hotela tako zaradi moje časti. Rekla mi je, da je še čas kaj ukreniti, da se prepreči hujše zlo... Ko bi me vsaj spremljala, ko bi.st<1r Gobseek*? mogla nanraviti ž njo ta obisk. Ah, ta glas! Še sedaj mi odinc- pred katerim me je groza.... To-'va v moji ubogi zmedeni glavi____ da sama sem tukaj v tem mestu.] Dvignila sem oči. Pred menoj je kjer se moje ime imenuje že šest stal človek, debel in ostuden in vendar krasen, z dolgimi ravnimi lasmi, kakoršne nosijo pruski študentje, kakor sem videla. Stal je za pisalno mizo. na kateri je bilo gotovo deset tisoč papirnih listov, bolj zmešanih. bolj razemetanih nego so morski valovi, in preko mesecev s sramoto. HI. 13. aprila. Kje stanuje Balzac? Kako naj to poizvem? Danes zjutraj sem se tega oceana me je gledal s »mum napotila k njegovemu zaloziyiku puneieami, ki so žarele tja do meter tam povprašala. Uradnik mi je ne. dasi je bii obrnjen » hrbtom rekel: "Kdo ste?"" in ker si nisem jproti dnevni svetlobi, upala povedati svojega imena, mi j — Ah, gospod, sem zašepetala je odgovoril sirovo: skoraj omahujoča. — Ah. torej kaka upnica? To-| Besede so mi skoro na ustnicah, rej dobro, če vas kdo vpraša za 1'daril je s pestjo ob les pisalne Balzacov naslov, recite mu. da ga mize ter ponovil nekoKkokrat: — Kdo vam daje pravico? Kdo ne veste. Odšla sem----V mojem hotelu ne poznajo niti imena tega gospo-da. Ni tako slaven, kot mi je zatrjevala Mina. In vendar so njegovi romani po;ta'a: vseh knjigarnah. Noeoi sem videla "La Torpille" v Palais-Rovalu in vam daje pravico? —- Ne vem več. kako sem našla tedaj potrebno moč za to u posrečilo ja-ško suknjo, če bodo vpoklicani. Mene tudi enako zadene, pa za enkrat so nas oprostili, kdor ima žeaio in otroke. Sedaj pa še nekaj drugega. Naznanjamo vsem slovenskim rojakom širom Amerike, da se je seni-kaj priklatil v mesecu aprilu tega leta iz Sharona. nek mlad fant. »Ta malovrednež je. oropal v so- sovražnikom to republike. Nje voditelji in člani izjavlja-(Far""Uu Poi!cno \m.e D-e" .... v... , *' ... . ,J |ke gospice s tem. da je vzel z njo jo, da bodo izvršili nasilne trne ter napadli celo temelje |že>nitovanjsko dovoljenje ter ji vlade in družbe. Xa prikrit in javen na^in napadajo in- obljubljal srečne in medene tedne dustrijalno življenje naroda, da onemogočijo stem vsako'in leta. Ko je pa prihaja! čas, da vojaško organizacijo, vsled cesar bi tej deželi ne bilo mo- £oce dajati pomor velikim narodom, ki so združeni v na- poru. da branijo prostost ter zatrejo pruski militarizem, < lani te organizacije se ne zanimajo za vlado ali za katerokoli vlado sploh. Odrekajo se tudi vsaki narodnosti. Ne poznajo nobene zastave, razen zastavo revolucije. Pripadati nočejo nobeni deželi, odrekajo avtoriteto vsaki vladi, narodni ali občinski. Ker pa nimajo nobene zastave in nobene dežele in ker «ele strmoglaviti to veliko republiko, store vse, kar je v njih moči, da preprečijo mobilizacijo narodnih virov, razvoj narodne industrije, sestavo armad in grajenje ladij in tako dalje. Vse kaže, vendar pa se ne more zagotovo reči, da se nahaja več članov te organizacije v nemški službi. Gotovo je, da imajo številni njih dosti denarja na razpolago, da zabavljajo na to deželo ter obenem odobra-valno govore o Nemčiji, V nekaterih sekcijah, kjer so zaposleni Avstrijci, so 2ih pozvali I, W. W. na stavko ter rabili med drugim tudi argument, da se bo stvari, katere izdelujejo sedaj, uporabilo proti njih rojakom v Avstriji. V številnih slučajih so bili ti pozivi uspešni in posledica je bila, da so izbruhnile resne stavke in resni nemiri. Oni izjavljajo, da so revoluejonarna organizacija ter da jih ne briga vprašanje pravice in krivice. V tej svetov-ui vojni vidijo priliko, da izvrše svoje načrte glede uničenja vsake vlade in kapitala ter polastitve vsake stvari, ki je telesna ali fizična na tem svetu. Prav posebno so si prizadevali ustaviti produkcijo bakra in svinca na Zapadu. Vedeli so, da potrebuje ta vlada in z njo tudi zavezniške dosti bakra in svinca. Vsled tega so navalili na mirne kempe, kjer se je plačevalo visoke plače ter je vladala splošna prosperiteta in s pomočjo vseh mogočih sredstev se jim je posrečilo napotiti tisoče rudarjev, da so zapustili delo, vsled česar so bili rovi zaprti ter so nastale kaotične razmere. Navalila je ta organizacija tudi na poljedelske okraje, in kjer ni pomagala beseda, je pomagal plamen. Vsaki most, vsaki prekop v naši deželi, posebno pa na Zapadli, je moral biti zastražen z oboroženimi vojaki proti ma-hinacijam te organizacije. Ce bi imeli ti ljudje zadosti moči, bi razdejali vse mo-železnice in vse ladje. je vspričo vseh razmer ogrozenje or- lu imel stopiti z omenjeno go*»pi-©o pred oltar, ga je pa tako prestrašilo, da je dan pred poroko spravil v žepe vse svoje predmete in rekel svoji nevesti, da gre kupit kokoši za "oheet"'. Ni pa šel po kokoši, ampak naravnost na Ijarge. Tukaj se je pa delal jako potrtega in žalostnega in je tudi nam nesramno lagal, da je šel po kokoši in da si je izposodil konja v livery stable. Ko pa je na potu hotel prekoračili progo Krie železnice. da je v tistem hipu pri-drvil osobni vlak in da je lokomotiva zadela konja v sprednji del, on pa da je odskočil raz voz. Konj je bil pri priči mrtev in vuk razbit. Zdaj da se ne upa več iti v Farrell in da če mu jaz in moja žena ne dana pomoči, da se bo " lerderbaT'. Tako sem mu oblju bil, da je lahko v moji hiši in da mu bova že pomagala, kar je v najini moči. Tako je začel življenje na Large. Delo je dobil z menoj kot nakladalec premoga, ali kraa-lo ga je začel strašno jarem žu-liti. Kako je vedel in znal, se je izgovarjal, da je ostal od dela. Ko smo ga vprašali, zakaj tako rad doma ostaja, je začel nesramno preklinjati delodajalce, premogo-rove, Ijarge in okolico. Potem se je začel posluževati tudi igralnih kart in kupoval močno žganje, da je ž njim opojii Slovake in Madžare ter jih potem ogoljufal za njih denar. Ni mu Se vse to zadostovalo, začel se je posluževati tudi tatvine. Prvo Kvotico $3 je ukral goapej Lizie Brank. Domov gredoč je našel v travi ležečega in pranega nekega rojaka in mu je ukral $20. čez par tednov za tem je ukiral v moji hiši rojaku Joluiu Severju, kot zatrjujei, $7. Ko pa ndsnio imeli dosti dokazov, Grabnarju žepe ter je našel v njih $4 in ključ od kovcetta. v katerem je bilo 250 dolarjev; t.vel je vse (*m v Forest City v soboto dne 15. septembra 1917 na prostorih . . John laikasa v Vamdlingu. Pa. Dala sem svoje Z^Xek ob J0. IIri dapoklne ^e; irp^a sem. da bo tako Balzac r>W in slov. komadeTT^ala takoj vedel, v kakšni zadev, pri- unijslia „„dba * Za okrepčila bo preskrbljuno. K obilni vdeležbi vabi vse Slo- Ai • . -in Slovenke iz Forest City nega stola. Štin stene so bde bele in okolice odbor. m prazne m na mavcu je nekdo, no 11 Wiaal z oglom: — Tukaj Del-lHl - freska.... Tukaj Badt1 " M ^ ha jam Kakih pet minut sem ostala sama v predsobi, kjer ni bilo nobe- mmiM "t ; GhAS NABODA. li>- 3KPT. 1917 USr Jugoslovanska BI = Katol. deducts a Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minn sedež v ELY. MI NN. GUkVXl URADNIK*: Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK, S. P. D. No. 1. Cone-maugfc, Pa. « Podpredsednik: LOUIS BAL ANT, Box 106 Pearl At®.. Lorain, Ohio. Glavni tajnik: JOSEPH PISHLER Ely, UmWf Glavni blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, V^« Blagajnik N. 8.: LOUIS COSTELLO, Salida, Cola. VRHOVNI ZDRAVNIK.: Dr. JOSEPH V. GRAHEK, 843 East Ohio Street. Pittabnrgk. P®- ^A tlAAiJfcftltt NADZORNIKI: JOHN GOCTZE, Box 105, Ely, Minn. " - ANTHONY MOTZ, 9641 Avenue "M", So. Chicago, 111« T JOHN VAROGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa. POROTNIKI: GEO. J. PORE NT A, Box 176, Black Diamond, Wash. LEONARD SLABODNIK, Box 480. Ely, Minn, MAT. POGORELC, 7 W. Madison St., Room 605, Chicago, EL GOSPODARSKI ODBOR: JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet, Mich. JOHN MOVERN, 4b3 Mesaba Ave., Duluth, Winn JOHN RUPNIK, Box 24, S. R, Delmont, Pa. ZDRUŽEVALNI ODBOR: RUDOLF PERDAN, 6024 St. Clair e., N. E. Cleveland, Ohio. FRANK SKRABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17, Denv», Colo. ^^ PRANK KOCHEVAB, Box 386, Gilbert, Minn. Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne poiiljatve, naj m poiljejo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani Manor se ne bode osiralo. Društveno glasilo: "GLAS NARODA". I Zastonj i -z We kralja Alfonza. čaj za poskušajo. I **?rtJe- kri. narečni ž*!odec. glavobol. B*- I f" * lediemh ali jttnh. posilite m dnpii^iri svoj« ; ime in prejeli bost« brezplačni zavitek. Naalov: Zadnji dogodki na Španskem so j zopet obrnili pozornost sveta na ILSlL^J^tL ! kralJ* Alfonza, pravi londonski jzfisrszsst v An*liji ie boli pri- ljubljen kot kateri drugi evropski vladar ter se poroča o njem. MOLUNGER MEDICINE CO.j,la * najboljše oblečen kralj. Ne- 14 HJ^toSTWaJ1«* S ) koC* l>a dobil P°kojnevn;eg:i Nemci mečejo strupen sladkor. Montebeliard, Francija, 7. sept. ,1 ,uf1 -1' - Nemški letalci še vedno mečejo iz gledal, k;,., se uodi, k. r ><• n. bil aero,>lanov strupen sladkor, ki je nikdar viae I ali doživel Kaj tak- . , , . .. lopo zavit v papir. Tudi med čo- sneea: toda ko so slavni stanovi?koktIo mežajo strup in io rac;:.ejo voliti d,-lige velemožnezc.;x. fnmeoske vasi in mesta Fram>0_ ka vlada je izdala strogo svarilo očmi pa so štrleli gosti obrvi. Ju-lko so najprej Šteiana Šregori naške zunanjosti in vedenja niljanea izvolili podbaiiom. ko se Pprotj vživanju takeea sladkorja. obširnih latinskih g»vorih ^e! oblačiti. Mladi kralj je prinesel s seboj v Buckingham palačo veliko zbirko telovnikov zelo kričečih barv. — Enega teh telovnikov je imel na sebi, ko je odšel v kraljevo kadil-no sobo. da spije z angleškim kraljem čašo čaja. Pokojni kralj je na zelo takten način pojasnit mlademu monarhu, da se v Angliji ne nosi telovnikov tako živahnih vzorcev. Kralj Alfonz se je zahvalil Edvardu za ta migljaj ter takoj nato podaril celo svojo zalogo telovnikov svojemu služabniku. Pozneje pa je priznal, da je bil telovnik, ki ca je nosil v kraljevi družbi, še najmaj kričeč v celi zalogi. Zlatarjevo ziato. pokale in zvonovi so zvonili. hc jh brigalo ljudstvo za sneg:|»ko. Na glavi mu je sedela okrofi-\ okna m> IciJa polna gledalcev, so pokale in zvonovi so naprej m naprej. Nakrai|ia in rdlH.a perjauiea. Nr prsih bil. Ko se je vsedei Jja konja, spustil se je leno v svoje visoko sedlo, kakor bi mu bila vsa ta slava jzoperna; samo včasih je ponosno dvignil glavo, kakor storijo tak » navadno ljudje, ki zasedejo viso-i ka častna mesta, a imajo mah (pameti. Oblačilo je nosil lirv.it- Hi^torična povest is 16. stoletja. la in svetla čelada z ziiLtini kin-čeni, a vrh čelade j\> trepetala be-perjauiea. Spisal Avgust ftenoa. •Ol ka. (Nadaljevanje). ste i ikli, bo Ur Ai f Frrjerka odk^d v t Sr. j \ aiua p«*v* je zlato in vrag — k-eti lila/.! — in vr -il. Bil je ertiosolei vraga je imel zlata RiM^Jodar Andrej t rebuli. "Slavni vi do-Za-rtoa Puške 1 zvonili r,' j**1*"1* ^^ ban.; S(. j, svetlikal zvezen in z zlatimi I n Kamenih vratih je stala mest-j^^ okoV;in ok, okl na gospoda: debel, Tel,ti • j, dr-lpa jt. mžljala ko!aj^ J >:liUo /-.)! po/la,e.ne oiestne ključe, An-js;i,j;l Rll(iolfa II. Sle* dr» j Satianie kor ud im-stiiega sveta je stra.iil ig in pa j jsarja Rudolfa JI. Alee m pas sta j bila tino okovana s srebrom, a eez , , . re»ij hrbet mu je padala medvedja >tolpi. a stall so zraven tudi moj-lj^., stri s svojimi zadrigami, oblečeni r , .. - . v narodno obleko m držeči pali- M Je, ta \™h , - /■ zlatimi jabolkanu. Meni nji ' ** J^te bo- • • - ^ t , . ^ . gati.1 ve h k a se v, ki ni na konjih oil J<; koj aeal ^ ni 111 zo|»et tja g«. , .... , , ... . .. L...... v;i,j,i w , t i i sledili banu. Keglevi.-i. Hakaei, sjHMi .Nikolaj r\aij»t )lovii , ot>as;tn , > kratko sabljo, ki je ve-lno kaš Gregorian. ; jal in zaso ponavljal latinski ^-'" U'r.€t'u,,u. kamenjemi, s«, obračali maul-flilaz štakor tu poleg njega ,.rav| 1 i««l»vednega ljudstva. Pred Kamenimi zastavo s plem- v ousirniii l&tmsKin g >vo l-azkladati. kako se ima popraviti sreča tužne domovine, začne l)a;i zdehati ter reče svojeti u častniku Mclhijoru Tompi: "Lačen smii. Jutri ialsko nadaljujemo, za daoes j<* dosti'" Veselo klicaje se razi le stvo v svoja stano\ aiija. "Zmagali <41110!" slišalo povsod. Gregor i j;".nce je ban!" Dobre volje ,n glasnih gil ^e jej veselilo Jjudstvo okoli ]>očen-ga' vola Jia Ilarmiei; še veseleče se je zabavala gospoda po dvorih. Okoli gospoda stolnega prosta Želničkega je bila danes zbrana i/borna družba. Na prvem mestu je sedel novi podban — temni Stefan (iregorijajie^ v l»o£r:".ti ob-j leki iz ■"•rne svile; ob pasu je imel široko sabljo. Bil je danes i/.vaan-rodno vesel, vsaka žilica mu j*1 Kje je Nemec? NAZNANILO. Članom društva sv. Barbare postaja šr. 55 v Conemaugh, Pa., se daje na znanje. (b» je bivši tajnik sobrat Frank (inezda zaradi vojaških razmer tajništvo odiožil in za mesec september je prevzel ppravo postajnega tajništva bi«at Frank Petrie, Box L». Parkhill, Cambria Co., Pa. Teni potom opozarjam vse čla ne, da zadoste zahtevam pravil do 15. septembra P>17. ker kdor ne bo plačal asesment do omenjeme-ea dne, bo suspendiran. Vsak član naj pa se gotovo vde-leži sej.« meseca oktobra, ker 1110-ran-o v<»liti tajnika; sedaj je postaja upravljana m> nafczornem odboru, ker notx'den ne sprejme tajniškega posla. Tortj vsak naj p-ride na sejo. da se reši ta važna zadeva. Bratski pozdrav! Za postajo Štev. 55: Frank Pe-:rič. Mihael Vadnal, predsednik. Prve parnike na velikih ameriških jezerih so spustili v votlo pred sto in enim letom, in sicer na jezeru Ontario. Dva parnika so zgradili leta 1S1€ na bregovih imenovanega jezera pri Sackets Harbor. N. Y. SpioviLi so ju dne 1. septembra 181t>. Edem teh par-nikov '•Frontenae* je bil e*ieu najlepšiii parnikov takratnega časa. Stal je $75.000 ter vseboval 700 ton. Dolžina krova je anašala 170 čevljev. S prometom so pričeli ravno sto let nazaj ter je vozil paniik vsak mesec trikrat iz Kingstona v York in Niagaro. Parniku j«* ]>oveljcval kapitan, ki je služil prej v angleški mornarici. Po jezeru je vozil deset let ter imel tudi dosti tekmecev, katere so zgradili tekom tega časa. Za vožnjo iz Koingstona v Niagara je bilo tr**ba plačati $15, in sicer v pivom razredu. Prvi pamik na jezeru Erie so splovili pri Black lJock v Bližini Buffala leta 181 S. Belgijska kraljica v zraku. Pariz, 9. septembra. — Belgijska kraljica Elizabeta je z aeroplanom poletela nad belgijsko ozemlje, katerega imajo zasedenega Nemci. S kraljem Albertom je obiskaala francosko bojišče in je pri tej priliki izrazila željo, da bi rada še enkrat videla svojo nesrečno deželo. Nek letalec jo je vzel v svoj ae-roplan in jo je popeljal nad vasi, v katerih se nahajajo Želim izvedeti za svojega bratranca JANEZA ŠKUBIC, po-domače Jernačev iz Paradiža pri Šmarju, potem oženjen pri Cestniku na Viču pri Ljubljani in zdaj nekj»- \ Zdrvženih državah. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za nje g« »v naslov, da ga mi naznani, ali naj s^ pa sam oglasi, za kar niu bom zel;"» hvaležen, poročati mu imam nt'kaj zt lo važnega od njegovih bratov. — Anton Žasrar, Box •2:iS. Ali.fuippa. Pa. 10 12— 9 POZOR, FARME! Dm i)lee vlon.iu \ njegovo ■ zaimiilyeii Ivan Jak^mvič. posla-! 1 ^»meiiiuii vrati se ustav, kaJlanika šipa k in Vramee in i- Ali kaj so našli ' Tr» nec m« sta Zagreba. ilmn- Šodiuk stopi naprej in mil druga plemenita gospoda. Čudno ■it\e, m a l-m-a /aj^je ma- • {i<>siUH\ Jvan", obrne se Blaž ,Knla zlate kiju,"•,*• a v kro8 okoli'je bilo du je Lsto mizo sedel Ul.m-o. Zlat, ml štakor. ki je obenem bil tudi kiju r*"" >tOI>1 P''t>d sIi:V,-lonca b]edl.tudi mestni sodnik Tiletič, notar j r-avničar, proti Jakopovič« in dolin Nikolaj Kap- Kaptolovič in Madjs Vernič. Mo Poslopj«, 8 kra A /.!11 gla ,NUUl. z laktom "glejte kako vs.-' tol"VI'*- dvakrat pokaalja. trikrat dri želnički je zbral mešane ter " J^8' ^ h 11 v, >a!,iii,i 'Ua, "alij kli.'-e in kriči. Vse je v.^elo kakor ** 1>okloni 1,1 za^e v j°z5kn slav"! velika^, da bi se vendar enkrat selško orc-dje. ,1. I,,J jMvkla ImtraFr. "ob največjem prazniku v leni ' 1 '1<,'rmia: ' |p< »m i rili med seboj. j^e skozi fanr.o " Magnifice, ogregic, speetabilis Na ve]iki mizi se je kadilo pe-|™ ^^ mv fvljariea jo popilia dalje m«'stu. wxKl ban in da je ontro prepovedano na ta dmi ir.etc.ti smeti ter izlivati ra;ne nmtaŽBf vode akozi okna, kakor je 1o navada v p lomen item mestu, ker bi se na ta način prav lahko pokvarili* in OKicHivažila drag»>cciia oblačila go-«po ve, kaj bo jutri. Počakajva, da vidiva. Pameti j« treba na vsak naeiu. seveda in sloge tudi, »loge !" * Da. tako je! Jaz menim, gospod Ivan, paziti je treba. Gledati je pamet noga dolžnost, ker tisti, ki se zadnji smeje, so smeje najbolje," Štakor je izgovoril te besede zelo resno. "Bati pride, ban pride!" razlegalo se je med ljudstvom. Trobente so se glasile in bobni bobnaii. ' Zivio ban!'* klicalo je ijud-stvo. Iii približal se je sprevod Ka-nionini vratam. Najprej je jezuil na ognjenem v ranču gos|>od pod-notar Mirko Petco 111 držal v roki rdečo svileno zastavo, na kateri sno bili grbi Dalmacije, Hrvatske in Slavonije. Za njim je jezdilo M?to baaijevih konjenikov v modri Jiarodni obleki (dolami.L Za temi so biti uvrsteni poslanci žijjiajiij hi mest poti svojimi zastavami. Tudi oni ko sodeli na konjih. Za poslanci je na konjih prikorakalo deset trobentačev in deset bob na rje v z velikimi pernatimi šopi ua klobukih. Njim j« sledil ste kleni voz s cesarskima komisarjema. a takoj za njjina novi ban Nosil ga je ognjen belec, ki je imel črno zvezdo na čelu. Griva konjeva je bila dolga, v nji so bile vpletene zlate vrvice. Na pršit kamen igrala in oči so se mu svetile. Po-j. ^ *?omP' N S° "a plodaj leg njega je >edel blagajnik Miha,1^ fa?"e n? la lke 127 Konjski. Bodnik Blaž ' Posledic. a.k™v dobre zemlje, 90 akrov iz- ciseemh , da se lahko takoj orje in ostalo je šuma. Xa farmi je hi-•5a z 10 sobami, hlev in vse drugo dobro urejeno gospodarsko poslopje, 8 krav, 2 konja, 2 svinji. kokoši in vse polje-Dobra voda, ki te-dovolj sadnih dreves jabolk in lirušk. Nahaja se stalna raz|M>tju, kazala sta se mu sko vino. Breizozinio je gosi>odi dva pota; eden 1 a got en je držal tekel jezik, trkalo se jo. peraio in po bujnih, plodnih poljanah, a šalilo. Sum) Štefan Gregorijanec drugi je bil »trm in s trnjem po govoril malo, a pil mnogo. N--sut in je držal na visok hrib —" krat se oglasi Gregorijanec: Nemirno začne Uitgnad trei>e-tati z očmi. "— visok h?'ib", ponovi Kaptolovič nekako zmeden. "Bujna poljana je bila pot razkošnosti, a na strmi vrK j.» držala pot kreposti. Pa vprašam, gloriose prorex no-ster (slavni podkralj naš), kdo je bil ta llerakel! Ali jc sploh treba vprašati, ko gledam tvoje vzvišeno telo, tvoje temno junaško oko? Ali je treba vprašati, da je šel Herakel po strmi poti kreposti, ko smo videli vsi na svoje oči. kako se je tvoja velemožnost na to našo staro brdo vapeujala ?"' Cngnad ni bil poseben prijatelj latinščine, a toliko je razumel, da je i>o okiueanem nagovoru postal iz malega človeka velikan, da je dobil mesto sivih nakrat črne oči. Da bi se mogel le »e dalje vz|>e»-njati po strmi stezi zagrebšk? kre posti, odreže se kratko: "Ben*-, bone!" (Dobro, dobro!) Nato vzpodbode konja in p. hiti s plemstvom naprej. Nesrečni Kaptolovič olistoji odprtimi r,strni, dokler ga ljudska gtij»>ča ne |mrine v gornje mesto. Pr^d poslanstvom zagrebškega kapitelja, pred zbornico hrvatske gf«sposke in plemstva položi baron Cngnad desnico na sv evangelij in zap rise že narodu, da bo branil njegove pravice. "Gb jte lepo jagnje. vodu mi prihaja na jezik, ko je gledam! Tako se je nekdaj godilo nekater-nikom, ko so glodali moj Medved-grad; a'i zdaj je t.i litaniji — amen." "Za Boga, gospod!" začne ga miriti gospodar in pogleda meščane. '" Dobro. dobro, prečastlti!" odgovodi podban, "hočem biti miren. Ali. prečastiti prijatelj, glej, mnogo nas je, a jagnje je malo; jaz sem vražje lačen, tako da bi požrl celi Zagreb. Cemu nisi rajši spekel pošteno tele, ko jih ima Zagreb vendar dovolj ? Kaj ne, gospod sodnik Teletič?" " Hvala Bogu. da ni volkov v našem prostem mestu!" zavrne jezno me«vtni sodnik. 4 "Gospoda, nehajte I" poskoči Vramee. "Ne zastrupljajte si zlati dar božje roke s stntponi mrž-nje. Miiujte!'' "Da. prav je, prijatelj moj'" nasmeje se Gregorijanec. "Jejmo in pijmo! Pa moj nož je top! Ej. mestni sodnik, posodite mi vašo sabljieo, da raz režem jagnje; za drugo vam ta treska itak ne koristi! Dajte mi jo! A vaš slavni poet Kaptolovič naj jagnjetu govori grobni govor!'' ''Ha, ha, ha!" zasmejejo se plemiči. ''No, dajte sabljico! Dajte, Te-in podban ae dvigne. Io pa 11a letno obroke. Druga farma je 150 akrov, sto je izčiščene zemlje in drugo l?s. hiša in gospodarsko poslopje prve vrste, 14 krav, 1 bik, .8 tolic in vse orodje, ki se ga rabi. Cena $6500, $2500 takoj, ostalo pa na leta. Kdor želi kaj več izvedeti, naj se obrne za pojasnila na lastnika: John F. Maciag, (31-S&1,7,8-9) Rome, N. Y. PRIPOROČILO. Rojakom v Pennsylvaniji in West Virginiji naznanjamo, da jih bo obiskal naš rojak Mr. OTTO PRZDIR, ki jo pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda'-' in izda rati pravomočna potrdila. Cenjenim rojakom ga toplo priporoča mo in upamo, da mu bodo Hi na roko. S apattoranjem Upramiitra "GUo Naroda". NOVO! Naznanjam cenjenim rojakom tirom Amerike, da imam sedaj v zalogi zopet tri nove prave Kranjske Columbia recorde (plošče). E 3258 (Sem ulovenska deklica nr. (Regiment po ceati gre ■ «*» E 3259 (Vsi ao prihajali, njega ni b'lo -jr^ (Divja rožica »3u 8 3260 (Škrjanček poie žvrgoli ic« (Slišala »em ptičko pot' '3 Cena vsem trem $2.25 pošiljam po Expressu. Ako kdo želi da jih odpošljem z obratno pošto, naj priloži 15c. za poštnino in jih odpočijem z prvo pošto. To so v resnici nove prave kranjske plošče s finim petjem; po jo na obe strani. Se priporoča Va5 rojak: IVANPAJK, 466 Chestnut St., Conemaagh, Pa LEPA PRILIKA 75 akrov. 5 goved, par konj, prašiči, kokoši, orodje in pridelki. * 1500.00. $»00.00 na račun. 111 akrov. nov skedenj. 20 goved, za $500.00 par konj. orodje, pridelki, cena $n000.00, $2000.00 na račun. 142 akrov, 24 goved, par konj, prašiči, kokoši, orodje, pridelki, $6000.00, £>000.00 takoj, ali zamenjati s posestvom v inestu. 169 akrov. 30 goved, par konj. prašiči, kokoši, orodje, pridelki, $6500.00, polovico takoj. Poceni in 'jarmeene lastninske pravice. Lahko se ozdravite Ako ste bolni, pridite k meni. Jaz i marry najfinejše aparate za zdraviti vsako bolezen. PREISKAVA Z X-ŽARKI. Jas vam povem, če morete biti ozdravljeni ali ne, Jas vam povem natančno, kaj jO pravzaprav vaaa bolezen, Jas rabim le najnovejše znanstvo* ne metode in iznajdbe, Jas imam sam leke in laboratorij« Jas rabim le pravi Neoaalvarsan« 914 in 606, Jas ozdravim, ako drogi no morejo Začudili se boste, kako hitro boste ozdravljeni Jas sem specialist i večletno skušnjo in rem, kaj napraviti sa vas. ZDRAVIM USPEŠNO VSE KRONIČNE HOSKE IN trn. Posvetovanje in nasvet zastonj. PROF. DOCTOR SUMI ■ GLAS NARODA, 10. SKPT. 1917 SLOVENSKO podp. društvo © © M svete Barbare ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE. Sedež: FOREST CITY, PA. Ltforporirtno dne 21, januarja 1902 v državi Pennsylvania. GLiVM URADNIKI: Predsednik: F. S. TAUCHAR, 674 Ahsay Ave., Roek Spring®, Wyo. Podpredsednik: JAKOB pOI.EXC, box 1S1, Broughton, Pa. Tajnik: »"RANK PAVIX)V£l€, box (H7 Forest City, Pa. Pomožni tajnik: AVGUST GOSTIŠ A, box 310, Forest City, Pa, Biaicajnik: JOSIP MARINClČ, 5805 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Pomotni blagajnik in zaupnik. ANT. HOCHEVAR, RFD. No. 2, bor 11%, Bridgeport, Ohio. NADZORNI ODBOR: Predsednik nadz. odbora: JOSIP PF.TEKNEL, box 95, Willock, Pa. 1. nadzornik: JERNEJ HAFNER, box G5, Burdine, Pa. 2. nadzornik: IVAN GROŠELJ, S85 E. 137tb St., Cleveland, Ohio. POROTNI ODBOR: Predsednik porot, odbora: MARTIN OBREŽAN, box 72, E. Mineral, Kans. 1. porotnik: FRANC TEROPČI«'*, R. F. 1». No. 3, box 140, Fort Smith, Ark, ?. porotnik: JOSIP GOLOB, 1016 So. 14tb St„ Springfield, 11L VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOSIP V. GRAHEK, 843 E. Ohio St., Pittsburgh, Pa, Uradno glasilo: "GLAS NARODA", 82 Cortlandt St., New York, N. T. Cenjena društva, oziroma njih uradniki so nsprofieni pošiljati vse do-plae dirt*ktoo na glavnega tajnika in nikogar drugega. I>enar naj se pa i>o-Alija edino p<>tom postnih, ekspresnih ali bančnih denarnih nakaznic, nikakor Flšla, so se zopet /brali v družinski sobi in se zaceli posvetovati. X«, Vojft je rekel e prav dopade. — Nekaj prikupljivega ima na sobi. ^korai tak je kot milostljivi erospod. - Škoda da ima tako veliko brado in d i s,« radi tegra zdi človeku malo divji. — Pa kaj bo brada, samo da je srce dobro. In 'tiia, kak., je lepa. — Vitka in hitrji kot srna. — Prokleto, /njo bi pa res rad enkrat plesal. Koff ve, kd » je oni starec, ki se je vozil v drugem vozu z n-t rokoma Sirarno ruden obraz ima. — Vse mišice mu drgetajo * njem. « ud no r.s j(. ; nI vrnil Vojrt. — Najbrže je učitelj obeh o-r n. Na j prej ^t-m mislil, da je novi oskrbnik, a sena se kmalo n-\eril tla ni. Zaklel bi s«- da še salate ne zna zasejati. ( udno. da nosjxtd tako bled in suh — je rekla dekla. — *konijgot<»vo je bul.tu. K.t je bil prejšnja leta tukaj, je bil ves druflraeen. Vr*. ti tej;« ne razut-mš. — To je vse mestni zrak. — Ali ml d i* da bi r»i!i tui »ako zdravi, ee bi stanovali v mestu" .laz ne mis.im tako. - Saj nc pravim, da je srOspod okajen <••! premogovejra prahu. — Ne, to ne. — Toda nekaj drugega je v i je »o ve m obrazu. — Zamišljen se mi zdi in nekoliko potrt. — Kot .ta bi Ka srce bolelo. Srce, da bi ir„ bolelo se je zasmejal konjar. — Srce? — n»'. - On ima dovolj denarja, da lahko prežene vse srene bolečine. Z denarjem se iaktko kupi vse na svetu. No potem pa že ne poznaš sveta — mu ie ugovarjala dekla. Sramota, da si sploh upajo fantje, ki so š«> mokri za ušesi govoriti o takih stvareh. Nikar se n<* razburjaj, Katarina — je rekel konjar, ki res še » izpolnil svojega d\aj«etega l«*ta. — Saj te nisem mislil jeziti. — Ti si taka kakor slama. -Mir' j /auka/al Vogt, in njegovemu povelju so se vsi brezpogojno pokorili. l*o precejšnem odmoru jr izpregovorila druga dekla, mlado, prisrčno dekler — M »dama je pa res lepa. - Človek bi kar maslo iti sir delal iz nje. Ali ste videli, kako lep« je oblečena in kako krasne rokavice ima. — Njene roke gotovo niso vajene dela. —- Da, imenitni ljudje so naši novi najemniki. Sev, da zdaj se vse uči v šolah — je pripomnil Vogt. — Slikal »cm, da imajo šole, kjer se uči krave mlesti. sejati, orati in sploh %-e, kar spada v kmetijstvo. — (»noj pa naročajo iz Amerike. — Se-eda. to se uee, drugačno vprašanje je pa, če kaj znajo. — Rad bi videl človeka, ki se je naučil v šoli. kako se bo obračal na polju. — IVdgo časa sta s*' jMtjrovarjali in šele pozno legli k počitku. 11. Naslednje jutro «.ia <*ulf in najemnik že precej zgodaj vstala. Preti grade kom *ta bila privezana dva konja in nemirno cepetala / nogami Zajahala sta \s«k svojega in odjezdila po lepi peščeni poti n majhen hrtb-'ek. odkoder je bil krasen razgled po vsej okolici. — Poglej George — je rekel stotnik in zamahnil z roko. — Poglej, kako krasna okolica. — Ali se ie spominjaš, ko sva kot otroka obokala neko«'- tukaj najino staro tefcof (Jeorge je imel solzne oči in mu ni odgovoril. — Seveda, dolgo, dolgo je že tega. — Kaj bi napravil človek, če bi ne imel opominov? — To so vsakemu največje bogatstvo, pa naj ai bodo dobri aLi — Nobene hvaležnosti. — Izpolnil sem le svojo dolžnost. — In srečen sem, neizmerno srečen, ker sem ti ugodil. — Pragi brat, hvala, neskončna hvala. — Že dobro, že dobro. — Stopiva s konja in pojdiva peš do reke. -- Prej si govoril o spominih. — Kekel si, da so največje bogastvo človeka, pa naj bodo dobri ali slabi. — .laz sem drugačnega mnenja. — Dobri spomini so bogastvo, slabi so pa največja muka. Jaz vem, ker jih imam več kot pa dobrih. — Ne boj se, tukaj v krasni naravi i» v miru boš pozabil na vse. kar ti je bilo slabega na svetu. — Poskušal bom. dragi brat. — Poslušaj. George, še eno dobro odkrito besedo. — Vprašaj. - Odgovoril ti bom. samo če bo v moji moči. — Zdi se mi, da te še vedno nekaj teži vest. V takih pogovorih sta dospela ppeeej daleč. — George — je rekel Gulf — zdi se mi. da si imel zelo velike boje s svojo ženo. — fjozdaj še nisva mogla govoriti o tem. — Seveda. — Strašne boje sem imel, predno sem jo pregovoril, da je šla z menoj — Veš. to ni bila lahko noč. — Prepričan bofli, da bi samo zaradi mene nikdar ne šla. — Zakaj je pa šla ? — Zato, ker sem ji zagrozil, da ji boni odvzel otroka. — Torej je vseeno le to pomagalo. — Da, ona se noče na noben način ločiti od Jožefine. — In veš, še nekaj. — Kaj pa. dragi brat? — Bojim se, da se ne bo mogla tukaj vdomačiti — Jaz sem pa ravno nasprotnega mnenja. — Kako misliš ? — S tem. da si jo spravil proč od cirkusa, si dosegel vsr. — To je bila najtežja stvar. — ("e si enkrat to dosegel, ti bo vse drugo lahko. — Tukaj na kmetih bo kmalo pozabila na svoje prejšnje to-varišije in na konje. — Xe, dragi brat, jaz se pa bojim, da to ne bo tako. pač pa čisto drn"-ače. — Po mojem mnenju je pa Marta zelo prebrisana in pametna Ženska. — Prepričan sem. da bo kmalo spoznala razliko med svojim sedanjim in prejšnjim življenjem. — Občevala bo z drugimi ljudmi in živela v drugačni okolici. — Vidiš, ravno to jo bo ozdravilo. — ToJa. kaj bo z otrokom, v katerega stavija vse svoje upanje In za katerega bi dala življenje? — Vidiš, že zopet se motiš. — Zakaj misliš? — Jaz s-em pa prepr;čan, da bo ravno otrok prava in nerazdruž-ijiva vez med teboi in njo. — Kar ti bo z otrokom mogoče, bi ti bilo popolnoma nemogoče brez otroka. — Prej ali selj bo izprevidela. da je vstvarila otroku drugo lepšo bodočnost in na to bo postala ponosna ter po tem uredila svojo pot. — Jaz nisem zaradi Marte v nobenih skrbeh. — Radoveden sem le, kako bo z očetom tvoje žene in z dečkom, ki je takorekoč ponesreči prišel v to novo življenje. — Na oba moraš strogo paziti in ju ne smeš niti za hip izpustita izpred oči. — Stari me nič ne skrbi. ■— Zakaj bi te ne skrbel? — je vprašal Gulf presenečen — Zato. ker je tudi on prigovarjal Marti, naj izpobii mojo željo. — Skrivaj mi ?c pozneje povedal, da je po tem hrepenel že leta in leta — Pristavil j«- tudi, da bi se počutil neizmerno srečnega v takem življenju. — Kaj je pa z dečkom ? — O. to je pa čudna in žalostna zgodba (Dalje prihodnjič). Povejte svojim prijateljem. Kako je naravno zdravilo EVROPEJSKIH DEVET RASTLIN dalo pomoč v slučaju želodčnih bolezni, revmatizroa, zaprtja, neprebave, neredu \ v letliean. mehurju in jetrah. Kako čudovito zdravilo da so in kako zabranijo I bolezni. EVROPEJSKIH DEVET RASTLIN* deluje milo in prijetno na jjre-bavne organe želodec, ledica. jetra, kri in čreva. Pošljite po eno Akatljo še da- i acs. Cena $1.00. GI FNTHER DRUG COMPANY, Dept. C. 6430 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio, i Zeliui izv-fdeti za naslov JANEZA TUtK. doma i/. Babnega polja pri Ložu. Prosim cenjen«-rojake, če kdo ve za njegov naslov. da ;ra mi naznani, ali naj se pa sani oglasi. — Jacob Mlakar. Bor McMillan, Mich. • (10-12—H) Kje je moj brat JOltN* RUDOI.K d o nut iz Velikih Blok pri Rakeku ? Prosim cenjene rojake, če kdo ve iza njegov naslov, da ga mi naznani, ali imj se pa sam oglasi. — Lawrence- Rudolf. P,ox iiGrl, Barber t on. Ohio. (10-12—0) POTREBUJEMO krojače za vojaške obleke, lle-skrbimo stan in hrano. Pišil? takoj. ka.i znate. Naslovite: Frank Troha. e o Kemper. nO-12—H. Boobvilie. Mo IŠČEM Slovenko za poanoč v kuhiuji Stalno delo, dobra plača. Pišin ali pa vprašajte pri: Anton Stai teh. 2<>s iieed St.. Milwaukee. Wis.! _110-11— *>;. HARMONIKE bodlat kakrtwekoH vrat« iadelojaat b popravljam po najnižjih c&oab, a dalo trpežno In tanealjlvo. V poprav* Miwljlto vsakdo poftlje, ker aem It nad 18 let tukaj r tem posla ln seda] t svojem lastnem doma. V popravek ibs iim is kranjske kakor ras dragi harmonike ter ra tonam po delo ka-korino kdo nbter\ bres asdsljulfc TpralaaJ. JOHN NINZIL, lil 7 East 62nd St. Cleveland. Obla. j piaiaraiafa^^ Dr.LORENZ. Jaz sem edini slovensko govoreči specialist moških bolezni v fig Pittsburghu, Pa. I Kaj je vojna? Rojakom v Ameriki je mana vojna le is časni-tirih poročil, iz raznih opisov in pripovedovanj, v resnici je pa ne poznajo in niti ne slutijo, kakine so njene grozote. Največja zlotinstva kar jih pomni človeštvo, se izvršujejo sdaj v Evropi. Ljudje stradajo, trpe in umirajo ter zastonj čakajo reiitve. "Boj proti boju" to bi morala biti deviza vsakega človeka dvajsetega stoletja. Žal, da imajo se vedno največjo be-sdo vladarji in diplomati, ki po svoji volji delajo in ukrepejo, kar je slabo za narod Med ameriškimi Slovenci bi ne smelo biti niti enega, ki bi ne bral knjige slavne pisateljice Berte Suttner jeve "Doli z orožjem r Knjig imamo le še malo v zalogi in zato naj jo vsak, ki jo hoče imeti, čimprej naroči. — Stane BO centov. fSlovenic Publishing Company 82 Cortlandt Street, Mew York, N. Y. ROJAKI, NAKOČAJTE SE NA "GLAS NAB0DA". IJ NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH, i i — Uradne ure: dnevno od 9. do-Q2 poldne do 8. ure zvečer. V pet-11 kih od 9. dopoldne do 2. popol. j I | I V nedeljo od 10 dop. do 2. popol. | j I DR. LORENZ. I j II Specialist moških bolezni, i j J | 644 Penn Ave. II. nadst. na ulico, j j 11 Pittsburgh, Pa. rafBiaiiifiiraiaiari^^ POZOR ROJAKI laiaaaiiiBiHHBiaia^^ CENIK KNJIG katere ima v zalogi Slovenic Publishing Company 82 CORTLANDT ST., NEW YORK, N. Y. """"""frn^rrffrrfpfrfrfrffirfrfrTrffrrirrrrrfrfrirtrfrirfffrm^ DR. ROSENTHAL, « 622 PENN AVE., PITTSBURGH, PENN A. Dr. Rosenthal, Specialist že čez 20 let. Ako imate kako borzen iz kateregakoli vzroka, bolno kri. ste nervozni, bolan želodec, ledice, jetra, iwbur. revmatizem, mnzulje ali kakorkoli boleaea, upra^ajte za nasvet Dr. Rosentliala in povedal vain bo fe ste ozdravljivi. f POSEBNA PONUDBA za kratek čas in po z«>lo nizki eeni. Dr. Rosenthal zdravi z najboljšimi zdravili, ki jih dobi ls Evrope, Indije, Kitajske, Južne Amerike in vseh drug1.00 Sadjereja v pogovorih Slov.-angleški ln angl.-slov. slovar Trtns oŠ ln trtoreja Umna živinoreja Umni kletar Umni kmetovalec Veliki slovensko-angletid tolmač 2iv!JJ>nje na avstr. dvoru ali Smrt renarjerlča Rudolfa (Tragedija v Meyerllngn) »-.71 RAZGLEDNICE: Newyorfike s cvetlicami, homo-rUtične, božične, novoletne ln velikonočne komad po f—.Of ducat po {—.21 Album mesta New Torka s kršenimi slikami, mali i—KI lABA^NE IN RAZNE DRUGE KNJIGE: ssak is » krtin, t «mA te ■t. mml urinu bik. ta KmmSSS^S . Bo*1 kova« Mlklova Zala Pegam in Lambergar Slovenske novele ln povesti —.25 91-60 —.40 —KO, _ —.50 j ZEMLJEVIDI 1 Združenih držav mali f—.18 veliki fc-j« $2.00 j Avstro-Italljanaka vojna mapa -—.IS Balkanskih držav —.1» Evrope s—.1® Evrope, vezan —.00 Vojna stenska mapa £!.00 fc— JAKOB WAHOlO, <701 Bonna Av&, Glerdind, Okio. Saj vem, kam jo bom mahnil,. -. k Balkoveu, ker tam bom dobil prijatelja- Kadar se gre za postrežbo za krepeilo telesa, kakor tudi za lepe urejena prenočišča za potnike, takrat je zmaga vedno na moji stran Moja dolgoletna skušnja v splošnem pri hotelski obrti jamči mojim prijateljem pravo domačo postrežbo. — Torej če čuti telo slabosti, si lačen ali otožen, pridi k meni, in in postregel te bom prav izvrstno. JohuBalkovec Hotel 5400 Buttler St.. Pittsburgh, Pa. 638 PENN AVE. PITTSBURGH, PA. SLOVENSKI ZDRAVNIK til George in ga pri-iredel v ta kraj ii» Koler je najstarejši slovenski zdravnik, Spe-t-ialist v Pittsburghu, ki ima 231etno prakso v zdravljenju tajnih moških bolezni. Jaz zdravim uspe&no revmatizem, kilo, ture, Skrofelne, bolezni pljuč, srea, želodca, jeter, trebušne, ledie, mehurja, kožne in sploh vse moške bolezni, ki jih oovzrtx-i slaba krt 1»11 in. 606 rabim pri zdravljenju krvnih bolezni. Uradne ure; 0. do 8, ob od 0. do 2. NAZNANILO. Cenjenim rojakom ▼ zapadnih državah, Wyoming, Utah, v Coo-radi, naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš zastopnik Socializem Socljalna demokracija Trojka Vojna na Balkanu 13 sves. Zgodovina c. ln t peSpolka St 17 s Bilks mi f=-K0 1—.60 t=-.50 «—.30 —.30 i—.16 F—.10 —.50 81.85 Mr. Jaako Flaikn, ki je pooblaščen sprejemati naročnino sa "Glaa Naroda" In iadajatl toaadevna potrdila. On jo pred leti ie večkrat prepotoval države, t katerih so nafi rojaki naseljeni in je povsod dobro pognan, t—* Upati je, da mo bodo Hi rojaki ▼ vseh odrih na roko, poaebno ie. km fan* Vojni atlas Zemljevidi: New York, Colorado, llllnola, Kansas. Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, Wyoming ln West Virginia in vseh drugih držav po . r—.29 ▲vstro-Ogrske mali —.10 veliki vezaa —.60 Celi svet t—.28 Velika stenska mapa U. S. na na drugi strani pa eeli svet $3.00 Naročilom je prlloiltl denarno vrednost, bodisi v gotovini, poštni nakaznici, ali po*t»lh znamkah Poštnina je pri vseh censh ie vračunana- Veliki vojni atlas vojskujočih se evropskih drža? in pa fr>-lonijskih posestev vseh velesil. Obsega 11 raznih zemljevidov. CENA SAMO 25 CENTOV. STENSKO MAPO CELE EVROPE $3.00. VELIKO STENSKO MAPO, NA ENI STRANI ZE-DINJENE DRŽAVE IN NA DRUGI PA CELI SVET, CENA $3.00. ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DAL-MACIJE Z MEJO AVSTRO-OGRSKE Z ITALIJO. — CENA JE 15 CENTOV. Naročila in denar pošljite na: Slovenic Publishing 82 Cortlandt Street, New York, R. Y. m