e. JUNIJA V B06TANJU Vojna v Šoštanju je končana, srednjega veka pravzaprav ni bile — Nove življenje in delovni elan bosta odgovor vsem razdiralcem enotnosti v Boitanju loštjančani so se odločili in se tudi ločno, da je edino pravilno to, da se jovorili o nadaljnjem delu v svo- vsako vprašanje rešuje preko kra-1 kraju. Devetega junija, lepega jevnih organizacij, ne pa preko po- ste ljudi, pa najsi bo to v Šoštanju eli pa izven njega, ki bi hoteli če nadalje voditi razdiralno politiko, ne bo mesta v Šoštanju. Tako so odločno povedali in aplavz članov SZDL, Id se jih je abrato preko 150, je to potrdil. Ko so opravili prvo točko svojega Štev. 25 Izdaja Časopisni ta vod »Zasavski tednik« Trbovlje / Urejuje in odgovarje uredniški odbor / Direktor tn odgovorni urednik Stane Šuštar / Tiska tiskarna ČZP »Slovenski poročevalec« v Ljubljani / Naslov uredništva ln uprave: »Zasavski tednik« Trbovlje I, Trg revolucije 28 (telefon 81) Z Račun pri Komunalni banki Trbovlje 62-KB-10-146 / List Izhaja vsako soboto / Letna naročnina 400 din, polletna 200 din, četrtletna 100 din, mesečna 40 din / Posamezna številka 10 din / Rokopisi morajo biti v uredništvu najkasneje vsak torek dopoldne in jih ne vračamo. dni po svetu Naša dežela se je nenehno Prizadevala okrepiti prijateljic stike z vsemi deželami Svcta, zlasti pa evropskimi. S tkandinavskirmi državami pa ‘mo navezali prisrčne prijateljske stike že med vojno, saj le večina ondotnih narodov s toplimi simpatijami spremljata našo osvobodilno borbo. Poseben doprinos k še tesnejšemu sodelovanju po sodi obisk Švedskega ministrskega PREDSEDNIKA Erlanderja, ki je te dni dopotoval v Jugoslavijo. Ze ob Prihodu v našo deželo je dejal, do se bodo prijateljski odnosi med Švedsko in Jugosla-vijo razvili v dragoceno tradicijo. KONČNO KONČANO BREZVLADJE V FRANCIJI To, kar je kazalo malone nemogoče, se je zgodilo. Francija je po zaslugi Maunourgja, Pravzaprav njegovih razgovorov s strankami, le dobila triindvajseto povojno vlado. Nlaunourg je bil v bivši Molotovi vladi obrambni minister. V vladi bodo razen Mau-nourpjeve radikalne frakcije ■sodelovale še: vse disidentske radikalne skupine, bivšemu ministru generalu Mollineru iz Eaurove skupine pa so ponudili obrambni resor. Ministrstvo za zunanje zadeve bo ob- drfal Piri Pati. ZOLI JE ODSTOPIL Italijanski ministrski predsednik je po dvanajstdnevnem vladanju moral odstopiti. ker je po glasovanju izjavil, da ne Sprejema fašističnih glasov. Takrat se je izkazalo, da ima en glas večine, po ponovnem Preverjanju glasov pa se je izkazalo, da ima glas manjšine- Predsednik republike Gronchi je izjavil, da bo takoj Začel posvetovanja za izbiro osebnosti, ki ji bo zaupal mandat za sestavo nove vlade. gKOF ROZMAN V PARIZU Čeprav so predstavniki našega veleposlaništva v Parizu opozorili francoske oblasti, da obtsk nadškofa Rožmana viegnil zelo škodovati tradicionalnemu prijateljstvu s Francijo, so tega vojnega zlo-rinca vseeno uradno sprejeli. skof prihaja v Francijo, da bi Predaval nekaterim fašistično Strojenim imigrantskim krofom. AvSTRIJA PODPIRA MISEL O RAZOROŽITVI Pred dnevi je govoril po ra-®lu avstrijski kancler Raab in i? Soplo zavzel za razorožitev. “Kucler Raab je ugotovil, da * spričo odkritij novih orožij p°stala razorožitev še nujnej-,a' pridejal pa je, da s prvimi ,°raki v tej smeri mir še ne 0 zagotovljen. KONGRES DELAVSKE MLADINE V VZHODNI NEMČIJI jvPred dnevi se je v Vzhodni ,emčiji končal kongres de-^Vske mladine Vzhodne Nem-jle- Po kongresu je na veli-Sei1 Piittnpu govoril tudi prvi lt,,retor CK Enotne soeiali-'cne stranke Ulbricht, ki je jjp ’ da prebivalstvo Vzhodne n£mčije in Zahodne Nemčije »„r®rne ponovno pasti v zanko Obodnih volitev. Kongres delavskih svetov t VREME ** pomenili, med drugim o potrebi .škropljenja sadnega drevja -o zatiranju koloradskega hrošča in podobnem. Boštanj Je v nedeljo spregovoril ln sama razprava na tem množičnem sestanku je pokazala, da so Boštjančani povečani dobri ljudje im da našo zaslužili, kar se je o njih govorilo in pisalo. Prihodnost bo tudi pokazala, da je res tako. \ Stane Šuštar / r Ce morda kljub zatrdilu še ne verjamete, petem stopite do sodnika za prekrške pri občinskem ljudskem odboru in povedal vam bo, da je lani moral obravnavati kar 300 raznih prekrškov, letos pa, ko se prva polovica leta nagiba že h koncu, komaj 90 primerov. IN KAKŠNI SO PREKRŠKI...? Trenutno prednjačijo kršilci cestnoprometnih predpisov, se pravi, vozniki motornih vozil vseh vrst. Samo primer: voznik motornega vozila je vozil skozi mesto z nadpovprečno brzino 70 km na uro — enostavno je prezrl tisto rdečerumeno tablico, na kateri je z velikimi številkami napisano število 30 km. Ali pa: kolesar je vozil na kolesu drugo osebo. Zanimivo pa je, da se manjša število tudi teh kršilcev, ker zaupno vam lahko povemo, da je zagorski sodnik za prekrške pri obravnavanju takih primerov skorod* neizprosen. Sicer pa: mož ima kar prav, kajti na ta način varuje življenje zagorskih ljudi, zlasti pa mladine. Pravijo, da je zlasti neizprosen proti tistim, ki so se enkrat že pregrešili, pa jih organi javnega reda ponovno zasačijo pri kakšnem zlet dejanju. CE TEHTNICE NISO ŽIGOSANE.« Zagorjani morda niti ne vedo, da jih sodnik za prekrške mečno zastopa eri varovanju zakonitosti v trgo- vinah in ostalih potrošniških centrih. Morda se zdi to neverjetno, pa bo vendarle držalo. Namreč: zagorski sodnik je večkrat »zašil« odgovorne ljudi, ker niso imeli žigosanih tehtnic, ki jih potrebujejo za prodajo blaga oziroma pojrošnih dobrin. Kolikokrat so zagorske gospodinje že ta-nale, da so jih tu ali pa tam na-plantali za nekaj dekagramov, bodisi pri mesu ali pri drugih artiklih. Kdo ve, če niso bile ravno te tehtnice ne-žigosane, se pravi, uradno pregledane in pregledana njihova točnost. Verjetno je sodnik tudi tu neizprosen in v zadnjem času ni več toliko primerov »slabe vage«. SuSmarji v škripcih IN OSTALI PREKRŠKI Odkar so pri občinskem ljudskem odboru postavili sodnika za prekrške, tudi šušmarjem slaba prede. Zlasti če ne zaležejo opozorila! Zadnjič je neki šušmar navedel lažne podatke, sodnik pa, ki je vedel, da podatki ne dr*'jo, ni ostal križem rok. Toliko časa je poizvedoval, da je ugotovil lažnost podatkov. No, potem... pa saj lahko sami presodite: kazen je bila bržkone dvojna. Nekaj prekrškov, zapisanih v njegovih analih, skoroda ne bi bilo treba N. pr. tehle: občan se je preselil v drugo stanovanje in ni naznanil spremembe stanovanja. Ali: preselil se je v Zagorje, pa ni priglasil novega bivališča. Seveda mora tudi v takih primerih sodnik postopati v smislu danih navodil. Povedal pa nam je, da se ravna pač po tem, kakšen je človek. Ce ve, da prestopka ni zakrivil namerno, gre akt v rešene spise. Ce pa sumi, da gre za namerno malomarnost, sledi seveda kazen. RAZGRAJANJE, PRETEPI... Četudi je imel letos sodnik za prekrške nekaj takih primerov, velja posebej omeniti, da med prestopniki skoroda ni Zagorjanov. Kadarkoli se v gostilni stepejo ali razgrajajo, sodnik ve, da to prav gotovo niso Zagorjani, marveč ljudje, ki so se pred kratkim priselili v Zagorje. Največ delavci, iti prihajajo iz Prekmurja ali Medjimurja. Toda, ker jih naši ljudje majo ugnati v kozji rog oziroma pomiriti, je tudi teh prestopkov vedno manj. Torej smo v naslov upravičeno zapisali: Zagorjani so mirni ljudje. Minili so časi, ko so bile gostilne takole ob 1. v mesecu ali 15. v mesecu prizorišče raznih pretepov in razgrajanj. Hvale vredno je to, da so naši gostinski delavci spoznali, da pač gosti neradi zahajajo tja. kier se pijan-čuje ali razgraja. Zavoljo tega vsakega tistega, ki je že preveč pogledal v kozarec, dobrohotno opozorijo, da mu po zakonu o javnem miru ne smejo dati več pijače. Zatorej lahko pribijemo, da je delo vseh naših družbenih organizacij tudi v tem pogledu velike važnosti, saj je vse njihovo delo vzgojnega pomena. Zagorski človek morda čez čas sploh ne bo več potreboval sodnika za prela-ške. (v) /frtepCaft na (fai$e£U&em OBRAČUN DELA OO ZK ELEKTRARNE V TRBOVLJAH Varčevati ia še varčevati V SOBOTO, DNE 8. JUNIJA ZVEČER JE BILA V PROSTORIH ELEKTRARNE REDNA KONFERENCA OO ZK PODJETJA KI STA SE JE KOT GOSTA UDELEŽILA TUDI ZVEZNI LJUDSKI POSLANEC VILI ŠKRINJAR IN ČLAN OK ZK TRBOVLJE FRANC KRALJ - CINK. SEKRETAR OO ZK TOV. JOŽE KORITNIK JE PODAL OBŠIRNO POROČILO O DELU OSNOVNE ORGANIZACIJE IN SE HKRATI TUDI DOTAKNIL USPEHOV IN TEŽAV PODJETJA Dejstvo je, da je bila osnov-crganizacija ZK v podjetju dovolj močna, da je lahkio reševala številna pereča vprašanja, ki so, kot vse kaže, precej pripomogla k večjim uspehojn podjetja. Osnovna organizacija je bila prav tako pobudnik za Širšo konferenco v Domu SZDL Trbovlje, na kateri so razpravljali o proizvodnji v Elektrarni, o tarifni in premijski politiki, o higienskio-tehnični zaščiti dela, *o delu osnovne organizacije Z K, delavskega sveta in upravnega odbora ter sindikata in o njihovem vpli- vu na proizvodnjo. Ta konferenca je povsem dosegla svoj namen, zato bi bilo umestno, da bi se podobni sestanki sklicali še večkrat, kakor je v svojem poročilu omenil tudi tov. Koritnik. V Elektrarni imajo vsi organi delavskega samoupravljanje, sindikat in ostale organizacije močno oporo v osnovni organizaciji ZK at. v članih ZK. Poudariti velja, da je delo članov ZK vidno povsod, morda najbolj v sindikatu, kjer so vsi delavci včlanjeni, morda v delavskem svetu ali pa upravnem odboru. Kasno je, da seje delavski svet v Elektrarni razvil v močan in sposoben organ samoupravljanja, kar se je še posebej izkazalo v zadnjem času. Znal je pravilno reševati probleme podjetja in s tem v zvezi napraviti mnoge zelo koristne sklepe, kar je v nemajhni meri pripomoglo pri nemotenem obratovanju Elektrarne. Verjetno je k) temu pripomogel tudi tridnevni seminar za člane delavskih svetov, ki ga je organiziral ObSS Trbovlje in so ga zaključili prav vsi člani delavskega sveta pod- jetja. Da bi bilo delo delavskega sveta še uspešnejše, so člani sestavili iz svojih vrst in še iz vrst kolektiva več stalnih in po potrebi še začasnih komisij, tako da so a tem razširili samoupravo še na več ljudi. Proizvodnja v Elektrarni se stalno veča. Tudi potrebe po električni energiji se iz leta v leto večajo, kar jasne dokazuje dosežena proizvodnja v posameznih obdobjih, izražena v kWh in pa povprečna dnevna proizvodnja v kWh, Id je bila v lanskem letu 620.000 kWh, letos v prvih petih mesecih pa cca 673.000 kWh. V podjetju tudi zaznamujejo zmanjšanje porabe premoga zaradi obratovanja novega kotla »Pauker« in turbogeneretorja 20 MW, ki imata zelo dober gospodarski faktor. Se posebne težave povzroča Elektrarni Trbovlje amortizacijski fond, zato je povsem umljivo, da so o rešitvi tega vprašanja precej razpravljali tudi člani ZK. Dejstvo je, da bi v podjetju zato, da bi zadostili vsaj najnujnejšim potrebam amortizacijskega fonda, rabili kar 380 milijonov dinarjev. Podjetje raztimljvo to samo ne zmore, zato sta delavska svet in upravni odbor zaprosila rama podjetja, ki so vključena v Elektrogospodarsko skupnost Slovenije, za posojilo. Ta namreč po uredbi lahko odstopijb" svoj fond amortizacijskih sredstev. Ni še znano, koliko bo zbra- (Nadaljevanjen na 4. strani) Po znanih bizeljskih vinogradih je zopet vse živo. Bi-zeljanci svoje vinograde pridno okopavajo, obirajo, vežejo in Škropijo. To delo opravljajo z veliko resnostjo, kajti zavedajo se, da je od dela v mnogočem odvisen tudi pridelek. Pred kratkim sem obiskala prelepo Bizeljsko in pokramljala z marsikaterim vinogradnikom. Pogled na pridne delavce ustvarja na tujcu vtis, da so ljudje s svojim delom v vinogradih zadovoljni in srečni. V razgovoru z njimi sem kaj hitro opazila, da jih tarejo skrbi zaradi spomladanske pozebe, ki je bila v začetku meseca maja. Čeprav neradi, pa vseeno pripovedujejo, kako je bilo tistega usodnega dne na Bizeljskem in v bližnji okolici. »Že od vsega začetka meseca maja,« mi je pripovedovala tov. Mira Pečnikova, »smo redno poslušali radijski) vremenske napovedi. Kljub temu, da so že predčasno napovedovali mraz, smo le upali, da nam bo vsaj letos prizaneseno. Sosedje iz bližnje in daljnje okolice so se pogosto oglašali pri nas in spraševali, kakšno vreme je na. povedano. In v noči od 5. na 6. maj je zapadel sneg. V zgodnjih jutranjih urah je budil sosed soseda in ga opozarjal na pretečo nevarnost. Čeprav je močno snežilo, je bilo po sadovnjakih in vinogradih vse živo. Vsi smo otepali že ozelenelo sadno drevje in ga reševali pred lomljenjem. S pridnostjo smo ga precej obvarovali Toda to še ni bilo najhuje. Še istega dne je nastal popoln preplah, kajti vsi smo se zavedali, da nam grozi močna in uničujoča slana. Zbirali smo suhljad in žagovino ter pripravljali slamo in jo vozili v vinograde. Kmetijska zadruga nam je dala odpadlo olje in nafto, katero smo polili po dračju. Vsi kmetje pa se s tem niso zadovoljili. Nekateri so bili tako obupani, da bi storili vse, kar bi jim kdo nasvetoval. Popoldne so napolnili škropilnice s slano vodo in poškropili vinograde. Povpraševali so tudi po boraksu, da bi z njim škropili. Na srečo ga ni bilo dobiti. V noči na 7. maj, je ob dveh .okrog vseh vinogradov gorelo. Bizeljsko je bilo zavito v meglo, ki naj bi rešila trte pred mrazom. Vsi vinogradniki smo vso noč preživeli ob ognju in marljivo nalagali na ogenj in dodajali nafto, ki je zadimila vso dolino. To delo ni bilo popolnoma zaman. Ker je pa b:l mraz le prehud, se je na trtah poznala tudi precejšnja škoda. Storili smo vse, kar je bilo v naših močeh, in vsaj delno omili škodo, ki nam ie v tej noči grozila. Mnogo na slabšem pa so bili tisti, ki so nasedli »nasvetom« in predhodno poškropili trte s slano vodo. 9 tem ko so trte zmočili, so te še bolj pozeble. Kar je ostalo še celega, so pričele obirati z veliko vnemo srne, katerih jS v gozdovih precej. Ni kazalo drugega, čeprav še ni bilo potrebno, kot da so preostale liste poškropili z galico,« je zaključila tov. Mira. Dve leti zaporedoma upropa-ščajo Bizeljance elementarne nezgode. Predlani in lani jim je pobila toča, letos mraz, oziroma slana in sprašujejo se, kaj bo prineslo prihodnje leto. Zaradi dobre obdelave so v letošnjem letu pričakovali obilno trgatev. Pripravili so si že razna škropiva, katera so jemali na kredit. »Vsako leto zavarujemo svoje vinograde, ker vemo, da nam tudi toča ne prizanese. Izplača se, saj dobimo del škode povrnjene. Lani je bil moj vinograd zavarovan že s tem, da sem podpisal zavarovalno polico in dal 10 odstotno akontacijo. Letos pa hcče Državni zavarovalni zavod, kar polovico zavarovalnice vnaprej. Tega pa res ne zmorem, ne jaz niti drugi. Vsekakor bi morali biti tako uvidevni in se zadovoljiti le z desetino, ker ostalo jim tako ne bo ušlo!« je pristavil tov, Iljaž O vsem tem in še marsičem drugem smo razpravljali s tov. Iljažem, Kovačičem, Šekova-njem, Pečnikom in drugimi Res je. da je nekaj kmetov z Bizeljskega z jezx> zaradi mraza posekalo del vinogradov, toda s tem še znano bizeljsko vino ne bo propadlo. Na Bizeljskem že nekaj let obnavljali precejšnje površine vinogradov, katere zasajajo le z izbranimi in plemenitimi vrstami vinske trte, kar daje poroštvo, da bo znana bizeljska kapljica še v poznejših letih slovela po vsej naši domovini. A Roš Gozdni sadeži in »licenca« Pred kratkim Je gozdna manipulacija Brežice izdala razglas, kjer obvešča prebivalce Spodnjega Posavja, da je vsako nabiranje zdravilnih zelišč, malin, borovnic, gob, kostanjevega semena ter ostalih gozdnih sadežev v gozdovih splošnega ljudskega premoženja brez plačila sezonske »licence« prepovedano. Sezonsko karto, ki stane od 100 do 500 din, lahko naroči vsakdo pri področnem logarju. Vsakdo, ki bo zasačen v gozdu splošnega ljudskega premoženja brez dovolilnice, bo predan sodniku za prekrške. Ta razglas je za vse prebivalstvo, zlasti pa prizadete, močno presenetil. Znano Je, da je revnejšim v poletnih mesecih važen zaslužek Prav nabiranje gozdnih sadežev In zdravilnih zelišč. Kljub temu, da sezonska karta 1* ni tako draga, sl je ne more vsakdo privoščiti. Tisti, ki nabira gozdne sadeže zatr da si bo nekaj prislužil, stežka da denar za karto. Se teže bi bilo večji družini, kjer se otrpel bavijo * tem delom, odšteti denar za več kart. Pritožujejo se tudi priložnostni nabiralci, ki gredo kdaj pa kdaj, bolj kot ne za zabavo po borovnice ali gobe, In bi morali ta sprehod drago plačati. Ne glede na te okolnostl pa ne smemo prezreti dejstva, da ravno Iz naših krajev izvažamo mnogo borovnic in gob, ki bi v primeru, če b| morali nabiralci imeti zadevne karte, v veliki večini to delo opustiti. Zaradi tega bi gozdni sadeži propadali, hkrati pa bi bila to velika gospodarska škoda. Res je, da že tako v celoti ne Izkoristimo teh dnfirih, ker je statistično dokazano, da gre letno okrog 50 odst. gozdnih sadežev v pogubo. Iz gornjega je razvidno, da bo treba odlok, ki govori o izkoriščanju glavnih ln postranskih proizvodov gozdov vsaj za naše kraje spremeniti tako, da bodo lahko državljani še vnaprej nemoteno nabirali gozdne sadeže ln zdravilna zelišča ter s tem koristili sebi in skupnosti. -» Preprečimo razdrobljenost parcel! V občimi Videm-Krittco pogosto razpravljajo na raznih sestankih o vaškem kolobarjenju in e raznih kmečkih vprašanjih. Marsikje so že mislili na kolobarjenje, tod* zatakne se navadno pri malih posestnikih. Težko se odločijo, da bi se priključili vaškemu kolobarju, ker se ne morejo otresti stare tradicije; kajti še vedno hočejo sejati vse vrste kultur. Veli/ko škodo v kmetijstvu povzroča drobljenj« parcel. Katastrska občina Videm-Krike je samo v enem letu razdelila preko 1.300 parcel. Jasno je, da bi se gradbene p*rce-e smele deliti, nikakor pa ne njivske površine. Pogosto se dogaja, da si dediči razdelijo med seboj parcele, kar povzroča razkoeanost. Nujno bi biio trebe izdati zakon adl uredlbo, ki bi prepovedala delitev parcel, tako da bi bh možen promet le s celimi parcelami. Ker predvidevajo dvo- in petletne kredite, se zanje kmetje že močno zanimajo. V prvi vrsti nameravajo graditi gnojna jame, tako da jim ne bo več potrebno kupovati takšnih množin dušičnih gnojil. Zaradi slabih gnojnih jam je same v Spodnjem Posavju okrog 15 milijonov dinarjev škode, ker gredo imenovana gnojila v nič. V občini je nadalje okrog 80 odst. zelo izčrpanih vinogradov, ki so nujno potrebni obnove. Kljub temu, da nekateri kmetje pridelajo le po 5 hi vina na hektar, ee upirajo obnoviti svoj zastareli vinograd. Kaj Je vzrok temu? Krediti bodo na raepoiago, toda kmet, ki je odvisen le od vinogradniškega pridelka, se sprašuje, kako bo preživel tistih pet let obnove, ko ne bo imel prav nobenih dohodkov? To vprašanje bi se dalo verjetno rešiti na ta način,' da bj bili prizadeti kmetovalci v kritični dobi vsaj demo zapo- sleni, morda na kakšni kmetijski zadrugi ali leje drugje, V našem okraju bodo pričeli v kratkem izdelovati ureditvene načrte ta posamezne kmečke predele. V občini Videm-Krško se za te načrte precej zanimajo. Želijo, da bi se pričeli izdelovati ti načrti, za icskovško področje, ki bi blld zelo pisani glede na živinorejo in -sadjarstvo, obenem pa bi bilo mogoče l«Po prikazati koordinacijsko delo z zadružnim posestvom »Matija Gubec«. -s Ob kongresu delavskih svetov Ni menda dela, Id bi ga žene ne snele opravljati. Na marsikaterem delovnem mestu pa so ie posebno strokovnjakinje 5 NAŠ KOMENTAR NA VRSTI JR NIGERIJA Pogajanja o neodvisnosti Nigerije, velike britanske kelontje v Zahodni Afriki, ki so se začela v Londonu sadnje dni maja, sleer ia niso končana, vendar vse kaže, da be britanska vlada sprejela najvažnejše zahteve nigerijskih predstavnikov tn da be Nigerija čez dve leti peetals neodvisna država v sklopu Britanske akupnoatl narodov. Nigerija Je nsjvečja britanska kolonija v Afriki. Meri 877.060 kvadratnih kilometrov in ima ekoro 88 milijonov prebivalcev, Ko bo postala neodvisna, bo največja črnska država na svetu In po številu prebivalcev največja država v Afriki. S svojim vzgledom In vplivom bo lahko ogromno koristila zmagi osvobodilnih gibanj v ostalih afriških kolonialnih deželah. Nigerija je razdeljena na i upravne enote (Severno pokrajino ali Hausa-land. Vzhodno .pokrajino ali Iboland, Zahodne pokrajino ali Jorubaland ln Kamerun), ki Imajo precejinjo samoupravo. Imajo svoje vlade z domačimi predsedniki. Glavno besedo pa imajo še vedno britanski guvernerji. Obstaja tudi osrednja vlada s sedežem v Lagosu, v kateri so po trije ministri Severa, Vzhoda In Zahoda, en minister Iz Kameruna, tri ministre pa Imehuje britanski generalni guverner, ki je na čelu osrednje vlade Nigerije. V osrednji parlament, ki ima 1B0 sedežev, po- šilja Sever »2 poslancev, Zahod «2, Kamerun 6, ekrelje Lages 2, generalni guverner pa Jih Imenuje 6. V Severni pokrajini živi 17 milijonov prebivalcev, v Vshodnl I milijonov, v Zahodni 7 milijonov, v Kamerunu (delu bivše nemške kolonije, ki ga v imenu OZN upravlja Britanija) pa ikoro milijon. Meje med posameznimi samoupravnimi pokrajinami pa niso le upravne. Razlike so ekonomske in politične, verske ln kulturne. Na Severu Je doma laestaloat, fevdalizem; prevladujejo muslimani. V pokrajinah ob morju sta bolj raivita Industrija In promet, stik z zunanjim svetom je večji In zato je tudi močnejši vpliv sodobne civilizacije In kulture. Na Severu Je pustinja, ob morju plodna zemlja; zlasti bogata je Zahodna pokrajina. V deželi prebiva več različnih plemen, ki govore številne Jezike, Imajo različne tradicije, vero, kulturo. Vse te razlike seveda vplivajo tudi na politične življenje, ki je selo živahne. Tri stranke so najpomembnejše; 1. Kongres ljudstva Severa, 80 poslancev v osrednjem parlamentu. Vodi ga muslimanski aristokrat Sardauna, ki Je do nedavnega savlral prizadevanja ia popolno neodvisnost, čel da le ni čas. Zavzemal se je za avtonomijo ln tesno povezavo z Britanijo, ker se je bal, da bi v neodvisni državi prevladale napredne težnje. London je seveda Izkoriščal to bojazen in utrjeval svoje pozicije. Sela pred tedni se je Sardauna ukloni! volji naprednejših političnih veljakov In obljubil, da se bo v Londonu skupno z njimi zavzel za neodvisnost. K temu Je verjetno precej prispeval premier Gane, mlade neodvisne črnske države, ki je navdušil številne severnjake. 2. Narodni svet za Nigerijo In Kamerun, 62 poslancev. Vodi ga dr. Ail-khve, bogati politik iz Vzhodne pokrajine, kjer je predsednik vlade. Dobro pozna ekonomske probleme. Je dinamičen ln realen, zahteva popolno neodvisnost. Njegova stranka ni številčno najmočnejša, Je pa najvplivnejša; v vladi Ima 7 ministrov, ker Ima volilno večino v Vzhodni ln Zahodni pokrajini ter v Kamerunu. I. Skupina akcije, 22 poslancev. (Nadaljevanje s 1. strani lavskih svetov še vse premalo. Primerna oblika vzgoje so nadalje redni sestanki Po obratih podjetij, sindikalni sestanki, ustanavljanje klubov mladih proizvajalcev itd. \ SKRBETI JE TREBA • ZA PRAVILNO FUNKCIONIRANJE ORGANOV DELAVSKEGA SAMOUPRAVLJANJA Za bodoči razvoj delavskega samoupravljanja bi bila velika škoda, če bi zanemarjali vprašanja v zvezi s pravilnim funkcioniranjem organov delavskega samoupravljanja. Tako se še vedno dogaja, da je kak delavski svet popolnoma odtrgan od delovnega kolektiva, čeprav vemo, da bi moral podjetje dejansko upravljati ves kolektiv, seveda posredno prek0 delavskega sveta. Kjer ni povezanosti med delavskim svetem in delovnim kolektivom, tam tudi ne smemo pričakovati, da bi kolektiv vplival na boljše ge-spodarjenje v podjetju, ker sploh n trna te možnosti. Zsradl e' danje nepripravljeni. Ce s* * primer za zasedanje pripezvlJ ta samo direktor In računov«®' ja, tudi ni mogoče prlčakov* ' da bo zasedanje uspešno plodno. V takem primeru očitki upravičeni, samo da morali biti tudi na račun v°f stva podjetja, ki ni poskrbe * da bi Wl| člani delavskega av ta že nekaj dn| pred *»se njem seznanjeni z gradlveeOi bo na zasedanju na dnevu redu, da bi ga lahko P”*1 proučili ln se o tem ali posvetovali s člani delovne* kolektiva. Kriv P» I« iudl lavski svet, ki v pripravah zasedanje nikakor ne bi « stati ob strani. Posamezni ^ govl člani bi morali v *° t( sljah ali drugače — "od'10 T„ v pripravah za, zasedanje. ^ *■• pripomoglo k temu, da ■el one«1 raznimi 1*°* bi člani seznanili - 1ctt lemi, da bi dobili Klrli vp ^ v poslovanje podjetja in prihajali na zasedanje 0®’% nravi Ioni. med puškami, mladinci in šotori Votel in zategel glas v o-jdške trobente je bilo prvo znamenje, da smo blizu ta-bora predvojaške vzgoje. Kmalu zatem so naše 'oči jtzrle precej visoko na hribu, no nasipih, v zraku plapolajočo zastavo, pod njo Pa majhno naselje šotorov. Sonce je bilo le visoko na nebu in zbranim mladincem so tekle zadnje minute dopoldanskega pouka. Komandir enega izmed vodov je pravkar pojasnjeval delovanje mine. Skupinica fantov je navzlic hudi vročini zavzeto poslušala in ponavljala. V kuhinji so pripravljali kosilo, stražar se je enakomerno sprehajal od šotora do šotora. Komandir taborišča, tovariš Jeglič, mi mimogrede, v odlomkih, ko hodiva od voda do voda, riše življenje v taboru. Kratka in preprosta zgodba. Vsak dan, natanko ob petih se oglasi vojaška trobenta. Vstajanje. Nato telesna vzgoja, zajtrk in začetek dopoldanskega pavka, ki traja do 12. ure. Popoldne je predpisan obvezen počitek, v tem času Pa so tudi razna predavanja in športne igre. življenje obveznikov PVV je torej vseh štirinajst dni, kolikor traja taborjenje, kar pisano. Dvakrat na teden jih obišče tudi potujoči kino. Pa vendar, komandant in °»tali še niso zadovoljni. Mladincem bi radi nudili še več. Lepo bi bilo, ko bi Hm lahko v prostem času Postregli z majhno knjižnico, kajti večina fantov zelo rada bere. So pa tu še nekatere druge stvari. Zdaj si ogledujeva posamezne šotore. Povsod je vzoren red. Danes, jutri, Pojutrišnjem bomo uredili še to in ono, razlaga tu in lam komandant, »tu, kjer sva sedaj, bodo še te dni Postavljene klopi in mize za mladince.« Ura je dvanajst. Spet Blas trobente. Vod za vodom se vrača proti svojim •hišam*. Se neka) dni bodo tu ti mladi fantje, med katerimi so je v tem času navezalo Iskreno prijateljstvo. Potem jih bodo zamenjali sta-rejši letniki. Domov bodo odšli obogateni z mnogim Pouim, koristnim. -Jak d)eCe$ati $ovote Simon Erno: »Agroservis«, Brežice: MLADINA SE ZANIMA ZA DELAVSKO UPRAVLJANJE Naša mladina še ni v zadovoljivi meri zastopana v delavskem upravljanju. To pa zaradi tega, ker starejši ljudje v podjetjih mladino nekako zapostavljajo. Mnenja so, da le-ta ne bi bila sposobna upravljanja. Mislim, da je to popolnoma zgrešeno, kajti težiti moramo za tem, da mladino uvajamo v, to upravljanje. Akoravno je bilo pri zadnjih volitvah vključeno precej mla- kulturno, dincev in mladink, tako v delavske svete, kakor tudi v upravne odbore, se je izkazalo, da mladina le še ne pride tako do Izraza, kot bi morala. Zakaj? Poprej ni bila vključena, sedaj se pa šele vpeljuje v poslovanje in upravljanje a podjetji. V bodoče naj bi se na volitvah pazilo na to, da pride določen odstotek mladine v delavske svete, ki bi se od starejših članov učila. Na svojih sestankih se mladina živo zanima za delavsko upravljanje in teži za tem, da bi bila po svojih članih zastopana. Uprave podjetij pa še ne čutijo potrebe po ustanavljanju novih mladinskih organizacij v podjetjih. Po mojem mnenju se še ne zavedajo v zadostni meri, kakšno vlogo lahko prav ta organizacij« v podjetju odigra. Ce bi Ibiile v podjetjih mladinske organizacije, bi se ti mladinci ie na svojih sestankih seznanjali z delavskim upravljanjem. Tako Jim pozneje nove funkcije v samoupravljanju ne bi delale posebnih preglavic. risi podjetja ln celotne skupnosti. Kmetijske zadruge Imajo danes tako rekoč vezane roke. Celotni dohodek, iti ga ustvari trgovina, gre v glavnem za pospeševanje kmetijstva, medtem ko ni sredstev za ureditev lokalov, za kulturno postrežbo itd. Skratka, današnji trgovski lokali kmetijskih zadrug in o-stalih trgovskih podjetij ne u-st reza j o pogojem trgovine v socialistični državi. Delavski sveti in upravni odbori v zadrugah bodo v bodoče morali skrbeti, da bodo tl lokali urejeni, če že ne moderno, pa vsaj Verstovšek Edo: »Ljudska potrošnja«, Brežice NUJNA UREDITEV TRGOVINSKIH LOKALOV PRI KZ Uredba o trgovanju in razdelitvi celotnega dohodka v podjetjih naj bi se sprostila in dala večjo prednost organom delavskega upravljanja. Ce bi delavski sveti imeli večje polnomočje, bi vsekakor vsako stvar temeljiteje premislili in prinesli zdrave zaključke v ko- V gostinstvu delavski sveti še niso odigrali tiste vloge, ki bi jo morali. Od pomožnega kadra do vodstva vidimo, da le nimajo zadostnega vpogleda v 0 delu delavskih svetov Delavski svet rudnika Trbovlje-Hrastnik Je pričel s svojim delom tako, da je na svoji prvi seji razen Izvolitve upravnega odbora podjetja ln ugotovitve rezultatov volitev obravnaval nekatera tekoča vprašanja. Za predsednika sveta so izvolili tov. Franca Zdovca iz Hrastnika. Na drugi seji pa Je delavski svet izvolil vrsto komisij za uspešnejše vključevanje vseh članov v delo delavskih svetov. Zato so izvolili komisijo za plače, predvidevajo pa po potrebi tudi ustanovitev podobnih občasnih ko misij po obratih podjetja. Nadalje so izvolili centralno komisijo za HTZ, in obratne komiastje HTZ„ katere se bodo lahko konkretneje ukvarjale z vprašanjem varnosti dela. Razen tega so na seji Izvolili komisijo za proizvodnost dela. komisijo za investicijska dela in Se druge potrebne komisije, brez katerih — kakor so že lansko leto ugotovili — bi bilo delo tako velikega centralnega delavskega sveta zelo otežkočeno. Upravni odbor pa Je ne svoji seji Izvolil za predsednika prvoborca tov. Hinka Kamnikarja Strojno mizarstvo v Trbovljah. Delavski svet in upravni odbor tega podjetja sta te ie lotila obilnega dela. Pospešuje se delo komisije za analitično oceno delovnih mest, ki namerava delo z izjemo točkovanja delovnih mest končati do 30. Junija 1.1. Pripravljajo pa tudi osnutek izračuna norm, pri čemer so že uredili kvalifikacijski sestav in seznam delovnih mest. Ves trud vlagajo nadalje v podjetju v pravočasno izdelavo in odpošiljanje izdelkov, pri čemer pa Jim še vedno dela velike težave preskrba potrebnega lesa. Prav tako v podjetju kritično ocenjujejo kvaliteto izdelkov. A. K. poslovanje. O posameznih stvareh odloča le ozek krog ljudi, ali celo sam upravnik. Člani posameznih kolektivov v gostinstvu se bodo prav zaradi tega morali zavzeti za to, da bodo prišli v samoupravljanje ljudje, ki bodo znali voditi podjetje, se stalno zanimali za poslovanje in skrbeli za kulturnejšo postrežbo, ki je pri nas še na zelo nizki stopnji. HRASTNISKE STEKLARJE BO ZASTOPAL TONE SI-HUR V steklarni Hrastnik so vsi enoglasno potrdili predlog sindikalne podružnice, da bo delovni kolektiv tovarne na kongresu delavskih svetov v Beogradu zastopal tov. Tone Si-hur. Vsi v kolektivu prav dobro poznajo tovariša Sihurja, saj dela v tovarni že od svoje rane mladosti. Čeravno je san ruti ae ja, mu gre steklarski poklic prav dobro izpod rok. Že od leta 1926 je prestopil prag tovarne, in od tega časa ga potem stalno srečujemo kot vestnega in poštenega delavca. Ze 1928. se je vključil v politično delo, največ veselja pa je pokazal za društvo »Prijateljev prirode«, kjer se je tudi politično vzgajal. Kot dobrega borca in aktivista smo ga videli skozi vso dobo okupacije, leta 1944 pa je Tone Sihur postal tudi član ZKJ. Pozna ga vsak, saj ga je videti povsod,njegove žuljave roke pa govore, da je priden delavec, saj je bil 26-krat proglašen Za udarnika. Sedaj deluje tudi kot viden aktivist v mestnem komiteju ZK Hrastnik, prav tako pa kot odbornik občinskega ljudskega odbora. Ko ga je kolektiv Steklarne izvolil kot delegata za I. kongres delavskih svetov Jugoslavije, je bil kar ponosen, saj bo zastopal na kongresu 1.200 članov steklarskega kolektiva. V razgovoru z njim sem imel občutek, kako živo se pripravlja na kongres. Pravi, da je to potrebno, kajti kongres bo velikega pomena za naše nadaljnje delo v delavskem samoupravljanju. Prav tako pravi, da mora častno zastopati steklarje, saj sam dosti praktično dela v delavskem upravljanju kot predsednik upravnega odbora. Prepričan sem, da bo tovariš Sihur svojo nalogo kot delegat na kongresu delavskih svetov Jugoslavije častno izvršil. * R. V. Razbesneli gorski potok Trbovlje sredi Crikvenice Prebivališče sa 14 dni.. Trboveljski delavci in uslužbenci že nekaj let odhajajo na dopust na morje, na Gorenjsko in drugam, kjer imajo posamezna podjetja svoje počitniške domove, ki strežejo pod daleč ugodnejšimi pogoji od ostalih turističnih obratov. Ljudje'so s temi letovanji na moč zadovoljni in vsako leto več se j in poslužuje. Med mnogimi mladimi ne manjka tudi starih, ki si lahko šele sedaj — kdo od rudarjev in drugih bi včasih pomislil na to — privoščijo deset in več dni resničnega oddiha n* morju ali na Bledu. Tudi to poletje so domala vse sindikalne podružnice trboveljskih podjetij in ustanov poskrbele za prijetno letovanje svojih delavcev in uslužbencev. Rudarji bodo, kot vsako leto, tudi letos počivali v ©mišlju ob Jadranu, na Bledu in v Počitniškem domu na Partizanskem vrhu, kovinarji in cemen-tarji v Crikvenici, državni uslužbenci na Rabu itd. Pred kratkim so nastopile dopust že prve počitniške skupine in v Trbovlje že prihajajo turistične razglednice z našega morja. Za Reko, Bakrom ln Kralje-, vtco, doseže elegantna asfaltirana cesta ob prekrasnem pogledu na morje — Crikvenlcu, znan turistični kraj v hrvat-skem Primorju. Tu boste našli mimo velikega hotela, vil ln vilic tudi vili trboveljske Cementarne in Strojne tovarne, ki so ju zasedli prvi letošnji letovalci. V Crikvenici pa ima Strojna tovarna še lasten »cam-ping«, čudovit kotiček, ki naredi na vsakega, ki ga obišče, izredno lep vtis. V senci boro- vih drevesc in grmičevja, ob neposrednem pogledu na morje tam v dolini, so skoraj kot v pravljici razmetane male montažne hiše — kuhinja, jedilnica in domovi posameznikov, ki jim delajo tu tn tam družbo temni šotori. Stezice drže na »♦♦♦♦♦♦»»♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦»♦»♦♦♦♦»♦»♦♦♦»♦♦♦♦♦♦»♦♦•»»♦»♦»M Združen koncert godb na pihala na letnem telovadišču TVD PARTIZANA. TRBOVLJE v soboto ob 19.30. sodelujejo: godba SVOBODE, Jesenice, IDRIJE in Trbovlje (Delavska godba) V primeru slabega vremena bo koncert v dvorgnl Delavskega doma. V nedeljo pa izlet na Mrzlico Izlet prireja društvo prijateljev prirode, Občinski sindikalni svet Trbovlje in Celje. Prireditev na Mrzlici se prične ob 11. uri dopoldne. Sodelujejo godbe na pihala Idrije, Jesenic, Delavska godba Trbovlje in godba Svobode- Trbovlje II ter kulturne skupine iz Trbovelj, Žalca ln Celja. V NEDELJO VSI NA MRZLICO! vse strani, ne manjka prostorna ploščad in seveda ne točilnica, kjer si vroči in žejni kopalci splakujejo skozi ves dan suha grla z odličnim »dingom«, brizganci, malinovcem in tudi navadno vodo. Ko so v soboto v zgodnjih popoldanskih urah prispeli z avtobusom iz Trbovelj prvi dopustniki, je bilo veselje neskaljeno. Takoj po kosilu je večina odšla proti morski obali, da se preizkusi v plavanju, le starejši so obsedeli ali poležali doma, pokramljali drug z d ruti m. in kdaj pa kdaj srknili iz kozarcev. »Vrnemo se čez deset dni«, so nam povedali nekateri. »Ta čas bomo dobro izkoristili. Prav gotovo bo tako ali pa še prijetneje kot lani«. Ko se je začel spuščati nad obalo mrak in ie sonce počasi lezlo za grebeni zemlje tam onkraj morja, so se kopalci vračali. Potem so padle karte, zaigral je radio in nekateri so oddajali v mesto. —jak Zakaj je potrebna gospodinjska šola v okviru srednje ekonomske šole v Trbovljah? Zavod za pospeševanje gospodinjstva Je pred nekaj dnevi predlagal svetu za prosveto ln kulturo pri OLO Trbovlje, da bi na srednji ekonomski šoli v Trbovljah ustanovili poseben oddelek -ta vzgojo mladine za družbeno lllll Med Brežičani In okoličani Ffkolin — človek bi mu prisodil naj-T*6 deset pomladi — je vztrajno doka-_JVal svojim so tovarišem, da so Jawa “topedi povsem zanič. Dva, trije so aobravajoč« prikimavali, ostalim pa m*hda njegova trditev ni šla v račun. ‘Jaz pa vem,« je trdil fante, »da ne p0« več kot 35 km. na uro. So pa že fuchovi daleč boljši, tale« — pokazal ■* na izložbeno okno — »pa ni vreden ®J*ga denarja.« Potem je prijezdil na Puchovem mo-r*du starejši človek in gruča se je kot *n mol povzel brni »glejte, kako neslišno drugi; motor!« , potem amo slišali, da je v Brežicah had 30 mopedov, vseh vrst, in da »•Jo strah ln groza mirnih pešcev. **do iz grUče pa je- hudomušno prt-tonii, da je njegov brat tako ne-vin0 pa da mu je počila prednja ln 1C&- Pa Se plačanega nima, je dodal se škodeželjno nasmehnil, kar bi lahko razumeli, da mu je kar prav; kaj pa se spravlja na motor, če ne zna voziti! Potem so se pognali v dir, kajti odmora je bilo konec. PRAVDE ZA OSLOVO SENCO Pravijo, da se Brežičani oziroma okoličani radi pravdajo. Ne vemo, koliko drži ta ugotovitev, toda po številu ljudi ki smo jfh videli na okrajnem sodišču v Brežicah, bi skorajda lahko potrdili ljudsko ugotovitev. Pred uradom, bržkone razpravno dvorano, je sedela gruča kmečkih ljudi in nepotrpežljivo čakala na vrsto. Opazili smo sovražne poglede in očt-vidno Je bile, da sta obe stranki navzoči. Obtoženci In tožltelji. Res: možakar, že ves siv, je svojemu sedečemu tovarišu ves čas nekaj šepetal, In čez čas je pozabil, da sedi na sodišču, kajti glas se mu je preteče zvišal: »Kdo ml Na piši pa kaj more? Njegova gnojnica teče po mojem; kdo bi prenašal tak neznosen smrad?« Kot bi trenil, sta bila s sosedom, bržkone obtožencem, v hudem besednem dvoboju, Ta je divje odvrnil, da tisto ni njegova remija, pač pa občinska, in da gnojnica že dva meseca ne odteka, ker jo je speljal na svoje. Okrog sedeči so se muzali, ln če bi 'jih ženske ne pomirile, bi si skočili v lase, še preden bi prišla do tistega, ki naj bi razsodil pravico. Naposled pa so se le odprla vrata ln prva skupina je šla noter. Nekaj pa lahko ob tem ugotovimo: največ novic, takih ali drugih, lahko zveste na sodišču, pa ne v razpravnih dvoranah, pač pa zunaj na hodniku. Ljudje si drug drugemu povedo novice — stare in sveže iz devetih vasi. KUPČIJA V GOSTILNAH F3BRO CVETE Prisedli smo k dolgi štirioglati mizi, kjer je na sprednjem koncu sedele manjša skupina kmetov. Vsak po svoje el Je prizadeval prepričati sobesednika. Videti je bilo, da gre za kupčijo. Zastaven kmet zavihanih srajčnih rokavov je trdil, da cena živine raste, on pa ima naprodaj tako kravo, da ji ni para v sosednih vaseh. Dva sta mu prikimavala, le tretji je majal z glavo. Prepričeval Je kmeta, da mu ne bo nihče dal zahtevano, ker konjunktura ne bo več dolgo trajala. Na mizo je priromal tretji liter bt-zeljčana. ko je bilo kazno, da bo vendarle sklenjen »kšeft«. Res! Kakih deset minut kasneje so udarile skupaj dlani in na mizo Je prišel kar cel »Štefan«. Ko so ga Izpraznili, so odf'1. Odšli mimo mimo poslopja, kjer Ima svoje prostore kmetijska zadruga, kot da te sploh ni v Brežicah. Sicer pa. kaj zadruga, ko se da skleniti kupčija brez njenega posredovanja ... v” GREMO RAJE V ZADRUZN', TAM JE CENEJE! Kmetica in kmet z otroki sta postala pred izložbenim oknom. On je dejal, da mora kupiti nov brus, krtače za konje ln motvoz. Ona pa se je navduševala za črtasto poletno blago. Dolgo sita stala pred Izložbo in se menila, če bo za vse p:trebno dovolj denarja. On je rekel, da so se nekatere stvari spet podražile, kajti zadnjič je lila cena brusa manjša. Ona 'je začela računati in menda sa ji je zdelo, da n bo z nakupom nič, kajti ko je preštela denar, je zmajala z glavo. Potem pa je on rekel: »Pojdiva raje v zadružno, tam bo ceneje.« Ona je pritrdila... Se malo. pa bo konec sole Na železniški postaji Je vsak dan sto dijakov. Vsak dan se zbirajo v gručah ln pomenek se kajpak vrti okrog zadnjih šolskih dneh. Tokrat pa Je njihovo pozornost zbudil zastaven vojak, ki je imel na levem rokavu jugoslovansko zastavo, na levem pa znak OZN. Kmalu so ga obstopili, ln ko se jim je ta ljubeznivo nasmejal, je pomenek stekel kot po m^slu. Vojak ni vedel, komu bi odgovarjal, kajti vsak je hotel zvedeti, kako je bilo v Egiptu. To, kar jim je pripovedoval, je bilo resnično zanimivo. Zvedeli so, kako žive naši vojaki na Bližnjem vzhodu, kaj delajo, kako hodijo patruljirat po okolici svojega področja in podobno. Le prekmalu je prisopihal vlak. Fantje pa meni nič, tebi nič, vsi z vojakom v Isti vagon. Pomenek je ponovno stekel, samo da so morali tokrat pripovedovati tudi fantje o življenju v šoli. Brežice so se odmikale in na Llhnl je vstopila skupina turistov tako zdelanih, da so v trenutku zadremali.. (v) gospodinjstvo. Analiza stanja v obratih družbenega gospodinjstva Je namreč pokazala, da tl obrati zaposlujejo v glavnem nekvalificirano osebje oziroma ljudi z nezadostno gospodinjsko izobrazbo, kar Ima seveda občutljive posledice. Zavod je pri pregledu treh dijaških domov, dveh Industrijskih Internatov, dveh bolnišnic ln še drugih zavodov ugotovil, da so v njih Jedilniki povečini glede na biološke potrebe telesa nepravilno sestavljeni. Tudi prostori v teh ustanovah to največkrat neurejeni in higiena prostorov ln osebna higiena ne ustreza potrebam. Tl zavodi sploh nimajo sodobnih gospodinjskih pripomočkov. Temu pa ni varok samo pomanjkanje denarnih sredstev, ampak tudi nezanimanje osebja za sodobno gospodinjstvo. Da se Izboljša stanje v teh obratih, bi bilo treba v njih zaposliti ljudi a primerno gospodinjsko Izobrazbo, ki pa jih trenutno sploh ni mogoče dobiti. Ce hočemo torej razviti v obratih družbenega gospodinjstva sodobno gospodinjstvo, potrebujemo okrog 50 usposobljenih gospodinj. Ce k temu številu prištejemo le XI usposobljenih gospodinj za gospodinjsko pospeševalno službo v okviru centrov za pospeševanje gospodinjstva ln če računamo s* s 2« gospodinjskimi učiteljicami za predvidenih 2« osemletk, potem vidimo, da bomo v bližnji prihodnosti potrebovali v našem okraju okrog 70 usposobljenih gospodinj. Teh pa ne bomo Imeli, če jih ne bomo vzgojili. Zavod za pospeševanje gospodinjstvu Je predlagal, da bi to vprašanje rešiti z ustanovitvijo gospodinjskega oddelka v okviru srednje ekonomske Sole. kar Je v vseh pogledih uresničljivo. Mladina, ki bi obiskovala ta oddelek, bi poleg splošnih predmetov poslušala še predmete iz gospodinjstva (ekonomika gospodinjstva, nauk o prehrani itd.). Pogoji za vpis na ta oddelek bi bili Isti kot zavpls v ekonomsko srednjo šolo. Zanimanje za gospodinjsko šolo Je zelo veliko, kar je razumljivo, zaj v okraju nimamo nobene gospodinjske šole, ki bi nudila ustrezno gospodinjsko znanje. V Trbovljah ln v Zagorju alcer obstajata enoletni gospodinjski šoli. ki pa večjim potrebam ne ustrezata. Obe šoli namreč ne dajeta nobene kvalifikacije. Obiskujejo Ju največ dekleta, kt čakajo na zaposlitev. Ko dobe službo, prenehajo oblikovati šolo. Omenjeni gospodinjski šoli po mnenju zavoda tudi drugačb ne ustrezata svojemu namenu, ker delujeta v primitivnih razmerah ln pod težkimi pogoji. Ce bi Ju opustili, bi ne bilo veliko škode, ker bi dekleta lahko dobila gospodinjsko izobrazbo na ekon. sred. šoli v Trbovljah, vendar s razliko, da bi Jim pridobljena kvalifikacija omogočila zaposlitev v obratih družbenega gospodinjstva, medtem ko so se mladinke na enoletnih gospodinjskih šolah vzgajale predvsem za potrebe zasebnega gospodinjstva. Za tako vzgojo pa niso potrebne endlet-ne gospodinjske šole, ker v zimskih mesecih delujejo vsako leto številni gospodinjski tečaji, ki nudijo dovolj znanja *a domače gospodinjstvo. —ne KRIŽEM PO RADESKI OBČINI Akoravno Je napočil čga, ko Je mnogo dele na polju ln drugod, v Vrhovem društveno življenje vendar ni prenehalo. Najbolj delavna sta v kraju prosvetno društvo ln mladinske organizacija, ki sta med seboj zelo močno povezana, aaj sestavljajo mladinci Jedro igralskega kadra v vasi. Pred kratkim »v le-tl uprizorili precej težko delo, dramo »Mrak«. Prav gotovo ni nihče pričakoval, da Jim bo delo tako uspelo. Z Igro ao gostovali tudi v Boštanju, kjer so navdušili gledalce. Mladinska organizacija v vaal Ima v svojih vrstah 45 članov. Predelali so celoten program Ideološkega dela, ki ga Je Izdal CK LMS, pred kratkim na so Imeli predavanje »O maršalu Titu«. Poleg Ideološkega dela pa skrbi Vrbovška mladina tudi za zabavno življenje. Tako so skupno s prosvetnim društvom pripravili prijetno zabavo s srečolovom. Cisti dobiček bodo uporabili za nakup knjig in časopisov, ki Jih mladina vsakodnevno prebira v svoji mladinski sobi. V vasi obstaja nadalje aktiv mladih zadružnikov, ki žanje v svojem prizadevanju *e prve uspehe. V Vrhovem so dokaaaU. da Je društveno tlvljenje na vasi lahko telo uspešno, če ln eo za letošnje slušatelje le prilagojene našemu gospodarskemu razvoju. Na programu seminarjev ao teme: delavsko in družbeno upravljanje, ekonomika podjetje, gospodarstvo Jugoslavije. Vse teme obsegajo praktične prijeme in naloge delavskih »vetov v podjetjih. A.K. stvom prof. Weingerla. Zahtevni prvi del je zbor igraje obvladal in dokazal, da ne slovi zaman kot drugi najboljši v Sloveniji. V srednjem delu so nastopili s tremi Svarovimi pesmimi solisti Ida Skrinar, Alma Sarlah, Veronika Ulaga, Ida Filipič, pri klavirju pa Jih je spremljal zaradi zadržanosti dr. Švare prof. Križnik. V zadnji del koncerta je dirigent uvrstil za poslušalce lažje, za izvajanje pa dokaj zahtevne pesmi: Antičeve tri, od katerih je zazvenel zlasti »Čriček« (solista Alma Sarlah in Mitja Pišek), Simonitijevo »Lastovki v slovo«, Tomčevo »Pojdem v rute«. Profesor Weingerl načrtno goji solistično petje z zborom, s čimer poživi izvedbo, a tudi sprošča mlade talente. Odlično je . zazvenela v Trbovljah prvič Izvajana Wein-gerlova »Prleška«, ki opazno razkazuje svoje kvalitete v razkošni prešemoeti, folklorni barvitosti in * efektnim recitatlvom suvereno obarva preprost tekst otroškega »veta: »Dere su Ja mali bla...« Zal Je Mia dopoldne ln zvečer dvorana to na pol polna čeravno mladina še manj pa nivo kvalitete tega vsekakor nista zaslužila. Ker opažamo ta pojav pri vseh vokalnih koncertih, nas to opominja da se Je čisto zborovsko petje kot samostojna prireditev preživelo in za široko publiko ni več privlačno. Treba bo Hoj ti novo obliko, oziroma združiti to plat dejavnosti še z drugimi elementi, a paziti, da zaradi tega ne bo zdrsnil nivo petja Joža Zagorc Zagorje Nova avtobusna proga — Pred dnevi Je zagorski Avtoprevoz odprl novo avtobusno progo Trbovlje — Ljubljana, ln sicer vozi avtobus vsak dan enkrat v Ljubljano ln nazaj razen nedelje, Zveza Je izredno ugodna, posebno za razne poslovne opravke, a tudi cena (300 din na obe strani) Je sorazmerno nizka. Otvoritev bazena na Izlakah. — Jutri bodo na Izlakah slovesno odprti nov olimpijski bazen, katerega gradnjo je finansiral sindikat žagarskih rudarjev. Pri tej slovesnosti bo sodelovala tudi rudarska godba na pihala lz Zagorja. Vajenska razstava. — Prejšnjo nedeljo Je bila v zagorski osnovni šoti vajenska razstava, ki je prav dobro uspela. Razstavljali so svoje Izdelke učenci raznih strok: kova«, mtoarjt, čevljarji, krojači, kolarji ln pečarji. Razstavljeni izdelki so bili zelo lični in tudi razstavni prostor prav dobro urejen, — Vajenci ln prireditelji zaslutijo priznanje. Nastop zagorskega »Partizana«. — V nedeljo Je bil Javni letni telovadni nastop TVD »Partizana« iz Zagorja pred njegovim Domom. Vsi oddelki društva od cicibanov do članov so se potruditi. da Je telovadni nastop uspel. Posebne je še ugajala članska vrsta, v kateri je nastopilo več slovenskih reprezentantov. Letovanje otrok. — Tudi leto« bo odšlo lz Hrastnika letovat približno 300 otrok. Otroci padlih borcev bodo letovali v gradu. Posebno letovanje pa pripravljata taborniška organizaciji in Društvo prijateljev mladine. Taborniki bodo razpeli svoje šotore v Rimskih Toplicah, kjer bo-do imeli v bližini kopališče, Društvo prijateljev mladine pa * Pulju. Gradnja gasilskega doma na Marnem napreduje. — Gasilci na Marnem nad Hrastnikom želijo čimprej dograditi svoj gasilski dom. Pa tudi ostati vaščani želijo kar najbolj hitro imeti svoj dom, ker se zavedajo, da jim bo nudil možnost za prirejanje najrazličnejših prireditev. Doslej so gasilci to ostali vaščani prispevati *• nad 2000 ur prostovoljnega dela. Težave s šolskimi prostori. -« Videti Je, da bo pomanjkanje šoj* skih prostorov v Hrastniku v naj-bližjl bodočnosti huje kot kdajkoli prej. Tako se bo v bodočem šolskem letu samo v šolo na rudniku vpisalo nad 100 učencev. Treba bo torej odpreti troje prvih razredov. Pa tudi nižja gimnazija v Hrastniku bo letos dobila precej desetin novih dijakov. Potemtakem bi bil edini izhod is zagate dograditi šolo na rudniku, kjer bi lahko dobili en oziroma dva prostora za pouk. Občinski ljudski odbor daje t štipendij. — Občinski ljudski odbor bo letos štipendiral 4 u«te-ljiščnike, 2 vzgojiteljici til enega telovadnega učitelja. Posebno potrebujejo telovadnega učitelja, ti ga Ime doslej samo ena šola. Nova slaščičarna in delikateso! trgovina. — Končno bodo tudi 1 Hrastniku odprti že dolgo pričakovano slaščičarno ln delikatesno trgovino. Oba obrata bosta dobila prostor v novozgrajeni občinski hiši v zgornjem delu Hrastnika. Obrata bodo sodobno opremili, v doglednem času pe bodo odprti slaščičarno tudi v spodnjem delb Hrastnika. Kakšne so možnosti za ustanovitev večerne gimnazije? — Na eni Izmed zadnjih sej Je svet za šolstvo pri občinskem ljudskem odboru v Hrastniku razpravljal o potrebi ustanovitve večerne gimnazije v Hrastniku. Člani sveta so menili, da je v Hrastniku precej ljudi, ld Jim manjka potrebna izobrazba. Zategadelj so sklenili razpisati po vseh podjetjih in ustanovah anketo za vpis. Ce ho torej dovolj priglašen cev, bodo na Jesen tudi v Hrastniku odprli večerno gimnazijo. Dan v tednu naj M Mie tudi gostilne zaprte. — Tudi v Hrastniku eo pred kratkim nekoliko razpravljali o tem, da bi bila en dan v tednu njihova gostišča zaprta. Sicer dokončne sodbe še ni bilo slišati, sodijo pa, da ta ukrep n» bi bil napačen. Snaga v Hrastniku — vprašanje It. l. — Je že tako, da hrastniške gospodinje včasih zaradi preobilice dela mečejo rame odpadke 'f potok, kar kajpak povzroča * spodnjem delu mesta neznosen smrad. Gospodinje pa pravijo, da eo k temu prisiljene, ker Je premalo lam za odpadke, pa še obstoječe niso kdo ve kaj primerne. Zdaj bo svet ze komunalne zadeve ugodno rešil tudi to vprašanje. Nakupiti bodo večjo koli« člho košev, primernih za odlaganje odpadkov. (v) MED ZAPISKI Vročekrvnežem je vedno žal Kadar govore pesti ali celo nož. — Navadno eledljo »Junaškim dejanjem« kesanja ln venomer je treba globoko poseči v žep ln poravnati atroške nepremišljenosti. — Trpi pa družina. Včasih se ljudje prepirajo za prazen nič. Najčešče povzroča prepir kralj alkohol. In ob takih prilikah se razvije navadno pretep. Pa ne pretep zgolj s pestmi. Mnogokrat se pojavi v rokah kol ali pa celo zabliska nož. Konec je vsakokrat enak: na bojišču obleži človek, poudarjamo, človek krvav, z zlomljenimi udi nezavesten. Posledice so daljnosežne. Človek je dalj časa nesposoben za delo, storilca preganja sodna oblast in konec koncev pravimo: ta ni dober človek. Zadnjič se Je stepel. In potem trpi tudi ^tručlne, saj mora storilec globoko poseči v žep im poravnati strelke nepremišljenega im prenaglega dejanja. Res je, da je vročekrvnežem, ko se streznijo, navadno vedno žal, toda kesanje prihaja VRAGI NA FUATINU •IIIIIMIIIIumNIIIIHIIIIIIIIIIIHNIlimtINNI JACK LONDON RISB: BERNARD EMEBJK uninnniM 96. »Živi Je ne boste zapustili, razen če boste v železje okovani«. Grlef Je pozorno ogledoval svojega gosta, kot da M ga oee-aJevaL »Veste, v prejšnjih časih sem Imel dovolj opravka e ljudmi vale vrste In moram reči, do sme Jih docela zatrli ln tako očistili južno morje. VI pa — kake naj se izraaim? — vi sto nekakšen anahronizem, nekaj, kar se Je preživelo In ne sodi več v naše čase. Jaz bi vam svetoval, da se vrnete na 8ku-*er ln «1 poženete kroglo v glave, To je edina pot, da ukleto Usedi, ld vas čaka.« 97. Raoul Je sprevidel, da « nikakor ne bo mogoče pogoditi ln vrnil se Je k svojim, trdne prepričan, da mol na Veliki skali ne bo nikoli izstradal In da lahko že leta vsdrže. AH ko bi videl, kako »e Tehaa In Rala-tejel, brž ko Jim Je pokazal hrbet to ga ni bilo več videti, planili med skalovje In pobirali ostanke, ki Jih le njegov pe« pustil, In kako so sesali kosti In žvečiti koščke mesa, bi bil svojo sodbo o položaju takoj spremenil. 98. »Kes Je, da smo zdaj lačni, brat,« Je dejal Grlef. »Ali bolje Je, ds smo lačni tnalo če- sa, kol pa da bi to trajalo dolgo. Veliki vrag se je prt nas gostil. Je lahko Jedel meso In pil dobro vodo ln zdaj meni, da Imamo vsega na pretek, zato ne bo več dolgo ostal na Fuatlnu Morda bo že Jutri poskusil, kake bi prišel od tod. Nocoj bova tl tn Jas spala na vrhu skale In Tehaa, kl Izvrstno strelja, be spal pri nama, če sl bo upal zlesti tako visoko.« Tehaa Je bil edini med RalteJ-ei, kl je znal tako dobro plezati da je odšel i njima po nevarni stezi, In ko se je zdanilo. Je čepel sa varno skalno zagraJo kakih sto metrov na desno, kjer sta sedela Grlef ln Mauriri. 99. Prvo znamenje »o dale pu ške, kl so začele pokati z ožine. Brown In oba njegova Raiatejca •o opaziti, da se njihovi oblegal-el umikajo ln so jih zasledovali skozi goščavo do obale. Grlef Iz svojega orlovskega gnezda vrb Velike skale skoraj celo aro ul ničesar videl. Tedaj pa ee »e naenkrat pokazal »Rattler«, kl Je hotel pluti skozi ozki preliv Kakor že poprej, so tudi sedaj sedeli ujeti Fuatlnci v čolnu, kl Je vlačil čkuner na vrvi za seboj Ko so počael pluti ob vznožju skale. Jim je Maurirl dajal navodila, kl mu Jih je dajal Grlef Poleg Griefa Je ležalo nekaj svežnjev dlnanutnih |iaIrmi,,v. kl »o bile trdno povezane in so imele čisto kratko vžlgalno vrv. 100. Na »Rattlerjevem« krovu Je bilo vse živo ljudi. Spredel je stal med mornarji RalateJel eden iemed zločincev. In držal puško v rokah, Maurirl Je rekel, da Je to Raulov brat. Zadaj pri krmarju Je stal drugi In k njemu Je bila tesno z vrvjo privezana stara kraljica Maturo. Na drugi strani Je pri krmarju stal kapitan Glasa, kl je Imel eno roko v zanki Sredi ladje Je bil kot že poprej Raoul lo nanj Je bila trdno prlveseea Naumoo. --- žal prepozno. So pa tudi taki, kl se ponašajo s takimi ln podobnimi dejanji in mislijo, da so napravili junaško dejanje. Takim velja prisoditi občutno kazen, da jih bo enkrat za vselej minilo veselje do razkazovanja svoje m-očL Ne bi se lotili tega pisanja. Toda poudarjamo: bolje je, da obsodimo take primere in odkrito povemo, da pač niso primerni današnjemu času, ko ogromna večina naših ljudi ustvarjalno pomaga graditi lepši jutranji dan in se tudi zaveda, da je le v vsestranskem složnem sožitju pot do skupnih uspehov. In ko bomo zle primere enkrat za vedno pregnali iz naše srede, bomo lahko rekli: za nami so temni časi preteklosti 1 o • o Na obsednem zavodu za socialno zavarovanje hranijo med akti tudi listine, iz katerih je moč prebrati žalostne primere nerazsodnosti posameznih ljudi. Pa jih poglejmo: | 8 SVEDROM NAD ČLOVEKA V nekem gostišču sta sedela dva moška. Medtem je pričel v gostišče neki kmečki človek, sin večjega posestnika. Eden od moških je slišal od natakarice, da ima prišlec navado trositi v vino nekakšen prašek. ne sebi, pač pa drugim ljudem. In tov. T. Je mimogrede vprašal prišleca, koliko je resnice na tem pripovedovanju. Ta pa iti trenil, marveč s svedrom, ld ga je imel v roki, tako udaril tovariša T., da mu je zlomil 6. 6. in 7. rebro na desni strani prsnega koša. Poškodovanec je moral v bolnišnico, kjer se je zdravil več kot 14 dni, toliko časa pa je bil še nesposoben za delo. Račun bolnišnice 16.100 din. Plačal jih bo storilec, obenem s kaznijo, ld mu jo bo naložil sodnik. NA GASILSKI VESELICI TRIJE OBLEŽALI Ljudske veselice so ati pa bolje rečeno, naj bi bile namenjene razvedrilu ljudi P® težkem delu. Včasih pa jih posamezniki Izrabijo za svoje namene, se pravi, za prepire in celo pretepe. V nekem industrijskem kraju so na tako veselico pri-šli tudi sezonski delavci. Gasilec, ki je takrat stregel, takole pripoveduje o takratnem žalostnem dogodku: »Ob 21. uri sem zaslišal med gosti vpitje. Ko sem prišel bliže, sem videl, da se de* lavci-sezonol pretepajo; pravzaprav so pretepali nekeg* delavca lz naše tovarne. Možakar je že močno krvavel in obleko je imel že vso povaljano. Poskušal sem posredovati, kar mi je za hip uspelo-Cez čas pa se je začel še hujši pretep. V prepir tn pretep se je vmešal še neki drug delavec, ki Je skušal napraviti red. Kaj hujšega. Nastal je pravi, pravcati pretep in pol ure kasneje eo obležati v krvi trije gosti. Stroški zdravljenja v bolnišnici: 97.766 dinarjev. Pa še kazen, ki jo je vročekrvnežem prisodil sodnik. Trije delavci bo biti nesposobni za delo več mesecev. Trpele so njihov# družine, da ne govorimo o n«-razsodnežih, kl ao morati svoje junaštvo drago plačati Kaj je bilo treba tega pretepa? TELESNE POŠKODBE ZARADI FANTA Tovarišica Z. je telesno napadla tovarišico P. im ji pri' zadejala hude poškodbe P° glavi Na zaslišanju je povedala, da je prišlo do medsebojnega obračunavanja zavoljo tega, ker sta Imeti obe ene* ga tn istega fanta. Pravzaprav nekaj časa ena, nekaj ča*» druga. Poškodovanka je morala v bolnišnico ln ostala doma mesec dni. Stroške Je moral* plačati storilka. In šel« kasn#-je je bržkone prišla do »P°" znanja, da se zares ni spl** čalo, kajti fant nd mogel dosti vreden, če je imel k*1 dve dekleti Na zaslišanjih je navado6 vsem takim im podobnim vročekrvnežem s£>lno žal. Molč* sprejemajo kazen, im v njih poraja »poznanje, da so bre* potrebe grešiti in el tako m«*' da zapraviti med ljudmi c#i ugled ln pa kup sredstev. ** jih ne bodo zlahka pogrešati' (v) »ZASAVSKI TEDNIK« Stran 8 S konjskih dirk v Widmu-Mrškem „Prtito 3006 ljudi «e je zbralo v, .!t° popoldne na stadionu Matije Gubca« v Vldmu-Krškem, »Jer so bile tradicionalne spomladanske konjske dirke. Dirke »Posavj61111 Klub 23 koni*M šport 2e sam obisk priča o velikem zanimanju za ta Šport. Zal so oni gledalci nekoliko razočarani nad skromnim programom, ki je ?,”J?eal le Sest dirk. Izpadle so , 01 ravne galopske dirke, katere i® Ptujčani zaradi pretrde steze •aanji dan odpovedali. zmagal je NAJMLAJSI DIRKAČ V JUGOSLAVIJI v prvem in drugem heatu »Dlr-jta občina Videm-Krško« Je zma-f, T .19-letnl vozač Matevž Krušič “ Ljubljane s kobilo Pikico. Mla- dinec Krušič Je hkrati najmlajši dirkač v naši domovini in ima za seboj že več zmag. Ze kot 12-letni deček se je udeležil konjskih dirk ob otvoritvi hipodroma v Kranju, kjer je prekosil vse starejše vozače In zasedel prvo mesto. Ko smo ga vprašali, kakšen program Ima za letos, nam je odgovoril, da ima skoro vse nedelje zasedene. Prihodnjo nedeljo bo tekmoval v Kranju, septembra spet v Krškem, nato v Ljubljani in tako dalje. Nastopili so kasaški in kmečki delovni konji iz Ljubljane, Ljutomera, Bizeljskega, Šentjurja, Zagreba in drugod. V prvem in drugem heatu je dosegla prvo mesto kobila Pikica, last Matevža Krušiča iz Ljubljane 1:33,7, drugo mesto kobila Bajna, last Ivana Lipeja z Bizelj- skega 1:33,4, na tretje mesto pa se je plasirala kobila Fistra, last Ludvika Sloviča ml. iz Ljutomera, ozirgma kobila FraJHca last Ludvika Slaviča st. Iz Ljutomera. V enovprežni handicap vožnji za triletne in starejše konje ka- — Saškega porekla iz vseh krajev je zasedla prvo mesto kobila Otanla, last Žana Bruderja iz Malega Mraševa s časom 1:35,1, drugo mesto je osvojila Rose-Mari, last Huberta Križanec iz Dobove 1:43,7, tretji pa je bil žrebec Samsi, last Matevža Krušiča Iz Ljubljane. Pri tolažilnem handlcapu na progi 260(1 metrov je zmagal žrebec Dodo, last Jožeta Vlzlerja is Velike vasi z rezultatom 1:44,5. Pri enovprežni vožnji za kmečke delovne konje je s področja Krško — Šentjernej na 1600 m dolgi progi zmagala kobila Briška, z rezultatom 4:28, njej je sledil konj Abrl, last Franca Zormana 4:30 In kobila Miška, last Jožeta Lindiča 4:30,1. Pri dvovprežni vožnji, ki je bila dolga 2600 m, je zmagal par Plemeniti—Proja z vozačem Jožkom Slavičem iz Ljutomera 4:46,5, drugi je bil par Fistra—Frajlica, z vozačem Ludvik Slavičem iz Ljutomera 4:47,5, tretji pa Pikica —Samsi z vozačem Matevžem Krušičem iz Ljubljane 4:51,5, Trboveljski strelci se izpopolnjujejo Na občinskem prvenstvu z zračno puško pretekli mesec Je tekmovalo 85 dobrih strelcev iz vrst članov, mladincev in mladink. Uspehi so bili zadovoljivi. Najboljši rezultat dneva Je dosegla SD »Franca Fakina« v Trbovljah s 64« krogi od 756 možnih. Na 2. mesto se je uvrstila SD STT s 36» krogi, na tretje pa SD »Frlca Cčbina« s 559 krogi. Nadalje so dosegle SD »Franca Fakina II« 550 krogov, SD »Mehanika« 546, »Mehanika II« 456, SD »Tončke Čečeve I« 389 In SD »Lojzeta Hobkrauta 372 krogov. Med mladinskimi ekipami je dosegla najboljši uspeh SD »Frlca Cebina« s 316 krogi od 450 možnih, zanjo pa so se uvrstile SD Gimnazija s 364, SD »Franca Fa- kina« Z 242, SD STT Z 232 in SD »Lojzeta. Hobkrauta s 191 krogi. Od ženskih ekip se je uvrstila na 1. mesto SD »Franca Fakina« s 346 krogi od #56 možnih in SD »Franca Cebina« z 266 krogi. Organizacija tekmovanja na strelišču je potekala zadovoljivo. Vsi strelci so bili disciplinirani. Ker je strelski šport v našem okraju in v samih Trbovljah le precej slabo razvit, je zaželeno, da se jih čimveč posveti temu plemenitemu športu. Z včlanje-njem v strelske vrste bomo preskrbeli sebi razvedrilo, skupnosti pa pripomogli h krepitvi obrambne sposobnosti naše mlade socialistične domovine. AS. FINALNA TEKMA ZA PRVENSTVO SLOVENIJE V VELIKEM ROKOMETU Rudar po petih letih prvič prvak Slovenije Rudar : Kladlvar 11:6 (5:2) Z zmago nad rokometaši »Kla-divarja« si je moštvo »Rudarja« prvič v petih letih, odkar igra rokomet, Izvojevaio častno meeto prvaka Slovenije v velikem rokometu. »Kladivar« iz Celle kakor tudi »Rudar« pa tokrat nista pokazala nobene posebne Igre. Moštvo »Rudarja« je bilo v toliko boljše, da je doseglo več golov, izkazal pa se je mladi vratar »Rudarja«, Lopan. v Šport v preteklem tednu RADIO v tem tednu SLOVENSKO PRVENSTVO BRZINSK1H MODELOV V ZAGORJU Nedavno je bilo v Zagorju republiško prvenstvo brzinskih modelov v. organizaciji domačega Aerokluba »Stanko Kamnik«. Na Prvenstvu so sodelovali razen domačinov še AK »Ljubljana«, AK crnuče - Ljubljana«, AK »Kran.1« to .AK »Litija« — vsega ekupaj 18 tekmovalcev. -Najboljši je bil model Staneta “ozmana (AK Črnuče - Ljublja- na), ki je dosegel hitrost 138 km/h (828 točk); drugi je bil njegov klubski tovariš Dimitrij Trpin (137 km/h 822 točk), tretji pa član AK »Litija«, Veri Kolman (131 km/h. 786 točk). Najboljši domačin je bil Kolterer, ki je zasedel 12. mesto (86 km /h, 510 točk). Organizacija tekmovanja je bila brezhibna. -jan Poročila poslušajte vsak dan ob 6.0$. 7.00, 13.00, 15.00, 17.00 in 19.00 radijski dnevnik ter ob 22.00. Oddajo »Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo« oh delavnikih ob 14.35. ob nedeljah pa od 14.00 do 16.00. Kmetijske nasvete tn kmetijsko univerzo vsak delavnik ob 12.30. »Naš Jedilnik« vsak delavnik ob 7.20.' Oddajo »Dobro jutro, dragi poslušalci« (pester glasbeni spored) pa vsak delavnik od 5.00 do 7.60. NEDELJA, 16. junija: 6.00 Veder nedeljski jutranji pozdrav, 8.30 Za mlade poslušalce — A. Tolstoj: Zlati ključek (Radijska priredba-, 9.45 »Se pomnite, tovariši... — Franc Šušteršič: Vasi ob jezeru, 16.1$ Kar radi poslušate (Pisana vrsta priljubljenih skladb), 13.30 Za našo vas, 16.00 Vlatko Vlatkovič in Nikola Vttorovlč; Ko so ladje daleč______ 16.17 Dalmatinske pesmi. 18.29 ................................................................ Melodije za dobro voljo. 26.60 Ma- DELAVSKO PROSVETNO DRUŠTVO »SVOBODA« V TRBOVLJAH H vabi v soboto 15. junija ob 6. in 8. uri zvečer v svojem Domu ; n a VESELI VEČER, ‘ Ra katerem bo sodeloval Dorko Skoberne s svojim poznanim triom, nadalje kvartetom in sekstetom in člani Veselega gledališča. Veseli večer bo združen s podelitvijo nagrad, pri katerih sodelujejo trboveljska podjetja. SMEH — ZABAVA — RAZVEDRILO — GLASBA Vstopnice se dobe v predprodaji pri blagajni "kina »Svobode II«. ♦♦»♦4666660666666»»»»»»»6»6666»666666666666»»a66»»>6»6666666t04 RAZPIS to sprejem v Tehniško srednjo šolo Videm-Krško V Vidmu-Krškem je v teku ustanovitev Tehniške ,rednje šole s strojnim in elektrotehniškim odsekom. V I. letnik obeh odsekov Tehniške srednje šole bodo Prejeti kandidati, ki imajo uspešno dokončano nižjo rednjo šolo (štiri razrede gimnazije) in z uspehom ^Pravljen sprejemni izpit iz slovenščine in matematike ~~ snov nižje gimnailje. Sprejemni izpiti bodo v sredo, j6- junija 1957 ob 8. uri. Kandidati naj se priglasijo k *P'tu s pismeno prošnjo, kolkovano s 30 din državne j se In 20 din lokalne takse. Na sam dan sprejemnih tpitov se morajo ponovno priglasiti v pisarni nižje gim-azije Videm-Krško. S seboj naj prinesejo ORIGINAL-I O SPRIČEVALO (ne prepis!) o dovršeni nižji srednji ^ 1 (gimnaziji), rojstni list in zdravniško spričevalo, iz-, .av,Jeno od uradnega zdravnika ali šolske poliklinike, i-.Potrjuje predvsem, da kandidat ne boleha na epilep-k’ na živčni ali duševni bolezni, tuberkulozi, težji sladkorni bolezni, da ni invaliden, ne trpi na barvni slepoti, ' tin 'ma dober sluh in normalen voh in da je splošno bre konstitucije, skratka, da je sposoben za študij in Uic v stroki, ki se ji namerava posvetiti. KESitev MAGIČNEGA KVADRATA IZ 23. ŠTEV. l floti pionirji so pravilno rešili nagradni magični 1? smo 0a objavili v 23. številki našega lista. naopfV 86 eIas*; P°^' oral’ ^ava> hlad (vodoravno ln Žreb j$ prisodil prvo nagrado FRIDU PAVLICU, encu 1. b razreda gimnazije Brnica 12, pošta Dol pri f*rastti " -■‘uuec knjižno ZVntn*ku — drugo nagrado pa dobi po odločitvi žreba a^ONKa PETROVIČ, učenka 2. a razreda gimnazije, 0uec št. 30, pošta Zdole pri Litiji. Obema bomo to darilo poslali po pošti. Vsem ostalim rešiteljem magičnega kvadrata, ki ^reb ni bil naklonjen, za pošto in pozdrave pri-Cn° hvala. NOV NAGRADNI MAGIČNI PIONIRJE UREDNIŠTVO KVADRAT ZA 1 tn 2. Besede (vodoravno navpično): I. zver, skromna domača žival, 3. vrata pri plotovih, 4, plod na žitni bilki. Črke: AA, EE, KK, L LLL, OO, SSS, V. nede^eiitGU nam Prinesite ali pa pošljite po pošti do irn ,e> 23. junija opoldne na uredništvo. Za rešitev lreboj° pripravljeni 2 knjižni nagradi (po odločitvi irne^r^. odgovoru ne pozabite navesti poleg svojega 7 in priimka tudi razred šole, ki jo obiskujete, yJe pošto in kraj, kjer ste doma. sem pionirjem lepe pozdraveI UREDNIŠTVO lo od tu In malo od tam. PONEDELJEK, 17. junija: 9.00 Utrinki iz literature — Franz Ressel- Pomlad je tu, 9.20 Za staro in mlado (Spored lahke In zabavne glasbe), 11.25 Igra kvintet Jožeta Kampiča, 12.40 Od popevke do popevke. 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike, 16.oo Po •vetu opernih melodij, 17.10 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku. 18.15 Narodne in domače od tu in tam. 18.40 Mladinska oddaja, 20.00 Giuseppe Verdi: Traviata, opera v 4 dejanjih. TOREK. 18. junija: 8.35 Igrajo mali zabavni ansambli, 10.10 Od melodije do melodije, KINEMATOGRAFI KINO »DELAVSKI DOM« v Trbovljah bo predvajal do ponedeljka amer. barvni film »Letno potepanje«; naslednji teden od torka do četrtka amer. film »Beg Iz Guayane«. KINO »SVOBODA — TRBOVLJE II« bo imel na sporedu do ponedeljka ameriški film »Angel In demon«. KINO »TRIGLAV« Zagorje: 15. — 17. junija franc, film »Lukre-elja Borgi ja«; 19. — 20. jun. Jug, film »Slab denar«; 22. — 24. jun. amer, barvni kawbojskj film »Dolina maščevanja«. KINO »SVOBODA« Kisovec: 15. — 16. Jun. amer. barvni film — drama »Steza slonov«; 19. — 20. Jun. angl. zabavni film »Hob-son v škripcih«, 22. — 23. jun. amer. zabavni film »Na divjem zapadu. KINO »SVOBODA II« v Hrastniku: 16. — 17. Jun. »Kleopatra«; 19. — 20. Jun. »Rledollčnlkov sin«; 22. — 24, jun. amer. barvni film »Borba v vsemlrju«. KINO BREŽICE: 18. Jun. amer. barvni film »Krogla čaka«: is. Jun. amer. barvni film »Štirje Jahači«; 19. — 20. Jun. amer. film »Angel In demon«; 22. — 23. Jun. amer. barvni film »Kleopatra«. KINO »PARTIZAN« Sevnica; 15. — 16, Jun. franc, film »Četverica brez postelje«; 22. — 23. Jun. amer. film »Selina«. KINO BRESTANICA: 15. — 16. jun. amer. velefilm — drama »Marty«; 19. — 20. Jun. amer. film »Ljubezen s tujcem«; 22. — 23. jun., amer kawbojski film v barvah »Osamljeni revolver«. UPRAVA POTUJOČEGA KINA sporoča obiskovalcem, da zaradi tehničnih ovir ne bo predvajala filmov od 17. do 20, Junija. 11.06 Za dom ln lene, 12.66 Slovenske umetne in narodne pesmi ln napevi, 14.26 Radijski leksikon, 15.40 Radijski roman — Erih Koč: Kit — imenovan tudi Veliki Mak — I., 18.00 Športni tednik. 20.30 Radijska Igra — Arthur Miller: Lov na čarovnice (Prva Izvedba). SREDA, 19. junija: 9.00 Zabavni mozaik, 9.30 »Pod vaško lipo« (domače pesmi In viže pojo in Igrajo priljubljeni solisti ln ansambli), 10.10 Melodije iz filmov in revij, 12.00 Ritmi z Juga, 13.15 Od slovenskih planin do Makedonije. 14.20 Turistična oddaja, 15.40 Humoreska tega tedna — Josip Stritar: Želodec, 16.00 Sestanek ob šestih. 18.40 U-metne pesmi poje Zenski vokalni kvartet. 20.00 igra Zabavni orkester Radia Ljubljana. ČETRTEK, 26. Juniji: 9.00 Utrinki Iz literature — Alberto Moravla: Lep večer, ii.eo Dober dan, otroci, 11.15 Pesmi za naše male. 12.40 Emil Adamič: Tatarska suita. 13.65 Veseli zvoki, 13.36 Glasbeni mozaik. 14.20 Športna reportaža. 15.40 Radijski roman — Erlh Koš: Kit — imenovan tudi Veliki Mak — 1I„ 17.16 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku. 18.60 Četrtkova reportaža, 18.45 Radijska univerza — Dr. Branka Brzln: Svet mikrobov, 20.66 Četrtkov večer domačih pesmi ln napevov. PETEK. 21. junija: 9.00 Utrinki iz literature — Vladimir Lidin : Noetova barka, 16.in Od preludija do arije, 11.00 Tisoč taktov zabavnih melodij. 12.40 Štirje fantje vam Igrajo. 13.15 Ritmi In melodije, 14.20 Zanimivosti Iz znanosti In tehnike. 17.16 kočem traku. 18.600 Družinski po-Zahavna In plesna glasba na. te-govori. 18.4* Iz naših kolektivov, 20.45 Tedenski zunanje-potitičnl pregled SOBOTA. 22. Junija: 8.35 Lepe pesmi — znani napevi. 11.00 Za dom In žene. 11.40 veseli Intermezzo. 52.40 Igra trio Dorka Rkoherneta. 13.15 V tempu valčka, 13.30 Od arije do arije, 14.20 Življenje ob našem morju, 11.40 Neve knjige. 18.45 Okno v svet, 20.00 Veseli večer. MARIBORSKO-VARAŽDINSKA NOGOMETNA LIGA SE DVE TOČKI ZA RUDARJA Rudar : Maribor 5:0 (2:0) Ko bi »Rudarju« šlo vedno tako od rok kot v zadnjih tekmah, ne bi bilo med prvim in drugim na lestvici kar šest točk razlike. V nedeljo je »Rudar« slavil v Mariboru proti moštvu »Maribora« visoko zmago kar s 5:0. S tem pa nočemo reči, da so Mariborčani slabo igrali na polju, toda vsa umetnost se je nehala v 16-metr-skem prostoru gostov. Revirča-nom je uspelo' s taktično okrepljeno obrambo razbiti vrste »Maribora« in uspeh nt izostal. Tako je Knaus kar štirikrat potresel mrežo nasprotnika, Opresnik pa enkrat. V nedeljo bo »Rudar« igral zadnje kolo in se srečal doma z »Jedinstvom« iz Čakovca. Tekma jeseni se je končala z zmago »Je-dinstva s 2:1. Se dve točki »ta potrebni — ln drugo mesto je zagotovljeno. PROLETAREC NA ZADNJEM MESTU Prehud poraz proletarca proti Braniku Prav malokdo med gledalci v Zagorju je pričakoval, da bo njihovo moštvo poraženo, saj so bili domačini V prvem polčasu NOGOMET TVD »PARTIZAN« VIDFM-KR-SKO — NK RADEČE 3:3 (3:1) Na stadionu »Matije Gubca« je bila v nedeljo takoj po konjskih dirkah prijateljska nogometna tekma med TVD »Partizanom« Videm-Krško in nogometnim klubom Radeče. Vprvem polčasu so domačini prikazalo učinkovitejšo In lepo kombinirano igro. Skoraj ves prvi polčas so igrali na nasprotnikovi polovici igrišča. Ko so vodili že z 2:0. je branilec krškega moštva Istenič ml, ostro streljal na lasten gol in tako znižal rezultat. Po več uspelih kombinacijah ao domačini zvišali rezultat na 3:1. V drugem polčasu so nogometaši iz Radeč prikazali lepšo igro In bili večji del tudi v premoči. Končno so Izenačili na 3:3. KUPUJTE IN NAROČAJTE »ZASAVSKI TEDNIK" celo boljši od gostov in so vodili z 1:0. V drugem polčasu pa je bilo kakor zakleto. NI šlo in ni šlo več. Ko so gostje igro izenačili in celo prišli v vodstvo, so domačini izgubili glavo in popustili tako, da ni bilo več mogoče spoznati Igralcev »Proletarca«. Gostje so se igrali z domačini kakor mačka z miško. Zmaga Branika je bila zaslužena. V' nedeljo bo »Proletarec« Igral v Čakovcu proti »Slogi«. MARIBORSKO-CELJSKA NOGOMETNA LIGA Drava (Ptuj) : Svoboda (Trbovlje) . 3:3 V.Trbovljah je »Svoboda« preteklo nedeljo na svojem igrišču zapravila možnosti za dosego obeh .točk. »Drava« lz Ptuja je tokrat pokazala, da upravičeno vodi na lestvici. Domačim »o sicer dobro igrali, vendar bi lahko izvojevall zmago. »Svoboda« bo v nedeljo gostovala v Dolnji Lendavi proti »Nafti«. V jeseni je »Svoboda zmagala s 4:2. Kako Do v nedeljo v endavi, je težko reči, ker se je moštvo »Nafte« v zadnjih tekmah krepko popravilo. BRATSTVO IZGUBILO PROTI KOVINARJU z 2:0 Hrastničani so se v Mariboru pomerili s »Kovinarjem«. Igra je bila tipično prvenstvena in ostra, v kateri pa so prednjačili domačini. Zadnjo tekmo 00 • »Bratstvo« Igralo doma, in sicer proti »Celju«. V Jeseni so morali Hrastničani pustiti v Celju obe točki in še pet golov so jim dali domačini. Upajmo, oa do v nedeljo obratno. Izpred sodišča NE GRE TAKO ENOSTAVNO Natakarica je bila zaposlena v večji restavraciji že nekaj let. Službeno razmerje je prenehalo 1. decembra 1956. Kljub temu pa restavracija že n mesecev ni plačevala natakarici prav ničesar, natakarica pa v teh H mesecih tudi ni ničesar več delala v tej restavraciji, ker so bili med strankama neki drugi spori. Natakarica. je vložila pri okrajnem sodišču tožbo z zahtevkom, da JI mora restavracija plačati za vseh 11 mesecev brez vsakega odbitka vso plačo, mesečno po oooodin. Okrajno sodišče je tožbenemu zahtevku v celoti ugodilo in prisodilo tožnlci znesek 88.000 din. Na pritožbo tožene restavracije je okrožno kot pritožbeno sodišče prvostopno sodbo razveljavno in zadevo vrnilo okrajnemu sodišču v ponovno obravnavo in razsojo, rekoč: Brž ko Je ugotovljeno, da je službeno razmerje prenehalo šele 1. decembra 1056, sicer res gre tožnlci načeloma pravica do plače za vseh poslednjih 11 mesecev do prenehanja službenega razmerja. Vendar Je treba upoštevati temeljna pravila uslužbenskega prava, da sl mora uslužbenec, ki dejansko ne opravlja službe iz razlogov, nastalih v osebi delodajalca, vračunati v svoj zahtevek vse, kar sl je prihranil v času, ko ni opravljal službe, ali kar je v tem času drugod pridobil ali pa namenoma zamudil pridobiti. Kar je torej natakarica prihranila, gmotno pridobila ali celo, kar je morebiti namenoma opustila pridobiti iz razloga, ker dejansko ni bila zaposlena v toženi restavraciji, »I je dolžna vraču-■ati, to Je odbiti od svojega tož- benega zahtevka. Ker takšne tol-ničlne dohodke tožena stranka res zatrjuje, je treba obravnavati tudi to ln šele potem razsoditi, če sploh je in do katere višine je morebiti utemeljen v tem konkretnem primeru tožbenl zahtevek. SODISCE NI PRISTOJNO ZA VSE SPORE Na tožbo kuharske pomočnice proti gostinskemu podjetju Je okrajno sodišče s sodbo razveljavilo odločbo gostinskega podjetja. da se odpove služba tožnlci. Sodišče Je ugotovilo, da ne obstaja odpovedni razlog samovoljnega izostajanja od službe. Okrožno kot pritožbeno sodišče Je ugodilo pritožbi toženega gostinskega podjetja *n tožbo zavrnilo zaradi nedopustnosti pravdne poti iz naslednjih vzrokov. Za odpoved velja uredba o po-sttipku pni odpovedi delovnega razmerja delavcem in uslužbencem gospodarskih organizacij. Pravilnost postopka pri odpovedi In utemeljenost odpovednih razlogov preizkuša samo pritožbena stopnja, ki jo predvideva uredba, to je pristojna občinska arbitraža, katere odločba je dokončna. Dolžnost arbitraže je, da se prepriča pri podjetju, ki je dalo odpoved, ali so podane vse okoliščine, navedene v obrazložitvi odpovedi. Ce arbitraža ugotovi obstoj takih okoliščin, zavrne pritožbo, drugače pa ugodi pritožbi In razveljavi odpoved. Po obstoječih predpisih ni sodišče v nobenem primeru pristojno za odločanje o obstoju ali neobstoiu odpovednih razlogov in je bilo zato treba tožbo zavrniti. C. G. OZ BREŽICE Brežice — Nafta neodločeno V predzadnjem kolu nogometnega prvenstva manborsko-celj-ske nogometne lige so se v nedeljo pomerili v Brežicah domači nogometaši ln NK »Nafta« lz Dolnje Lendave. Srečanje, ki ga Je gledalo nekaj sto gledalcev, se je končalo (6:2). Gostje so takoj v prvem polčae su pokazati, da so preboleti krizo, kar dokazuje visoka zmaga prejšnjo nedeljo proti velenjskemu »Rudarju«. — V drugem polčasu so domači igralci urediti svoje vrste ter dosegli neodločen rezultat po Goliču in Nešlču. Brežičanl pa niso znali izkoristiti več dobrih priložnosti ln so zastreljati tudi enajstmetrovko, tako da Je delitev točk zaslužen rezultat pokazane igre. Brežičanl so se pritožili proti sojenju sodnika Hajslngerja iz Celja, ki je bil na igrišču nemogoč ln so njegove napake oškodovale obe moštvi in reeno vplivale na končen rezultat. V zadnji tekmi bodo Brežičanl v nedeljo nastopili v Šoštanju proti tamkajšnjemu »Usnjarju«. M. T. SEVNICA ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so spremili na zadnji poti našega očeta in starega očeta JOŽETA OGOREVCA h Rečnih sel pri Artičah. Predvsem se zahvali j ujemo darovalcem vencev, obč. komiteju ZKS Brežice, občini Brežice, godbi jz Loč, pevcem iz Krške vasi, ZTP »Posavju«, »Aeroeervisu«, govornikom ln vsem ostalim. Družina OGOREVC MAL! OGLASI ISTEM UPOKOJENKO, da ml čuva otroka nekaj ur dnevno. Nudim stanovanje. Zlata Štraus, Sevnica. PRODAM elektromotor 8 ln pol k. «., ali pa zamenjam za mlinarsko garnituro. — Naslov v upravi našega lista. GOSTINSKO PODJETJE »TURIST«, TRBOVLJE sprejme takoj v uk 2 natakarska vavema Pfignti mala matura (oz štiri gimnazije) vajencem pripada delovna obleka ln ostalo »o uredbi. ,«■—. Telovadna akademija, ki jo Je priredilo TVD »Partizan« v torek, 26. maja, v počaatitev rojstnega dne maršala Tita, je uspela. Na njej »o nastopili cicibani, pionirji ter mladinci ln mladinke, Vmes so igrali 4 plonlrji-harmonikarjl v gorenjskih narodnih nošah in razveseljevali navzoče. Na prireditvi pa smo pogrešati nastopa članov In članic. To meče čudno luč na Sevnico, saj je v kraju dovolj mladega kadra od la let starosti naprej, ki bi mu morala biti telovadba in šport nujna potreba, prav tako pa koristno razvedrilo. Prav tako je treba grajati, da je bila akademij aslabo obiskana. »Zlati oktober«, Miheličevo veseloigro, je igralska družina domače »Svobode« uprizorita 31. maja v razprodani dvoran:. Dobra in živahna Igra je zelo ugajala In so bili vsi nastopajoči deležni pogostega ploskanja. Društvo upokojencev v Sevnici, ki šteje 463 članov in članic. Je Imelo v nedeljo, s. junija, svoj občni zbor. Udeležilo se ga je nad 200 članov, kar je pri teritorialni razsežnosti društva prav zadovoljivo. Razpravljali so zlasti o novem pokojninskem zakonu ln želeli, da bi bil ta zakon člmprej uveljavljen. Na koncu so ponovno Izvolili ves dosedanji upravni odbor za nadaljnje vodstvo društva. Ost Občni zbor upokojencev — V nedeljo, 2 Junija je bil v Sevnici občni zbor podružnice društva upokojencev. Predsednik tov Spende je v izčrpnem poročilu razčlenil vsa pereča vprašanla, ki zadevalo upokojence, predvsem osnutek novega zakona o pokojninskem In zdravniškem zavarovanju. Sledila eo še poročila osta- to pa so vsi navzoči Izvolili nov upravni odbor, ki se le malenkostno razlikuje od starega, kar je znak, da je ta v zadnjem letu dobro delal. — d Jagnjenica Vaški odbor SZDL je v zadnjih mesecih zelo delaven. Po uspelem zboru volivcev, na katerem ao se prisotni seznanili z gospodarsko dejavnostjo In problematiko v občini, so « pomočjo občinskega LO in gozdne uprave skupno zgradili in manjše mostove, ki slutijo v glavnem prevozu lesa, pa tudi vsakodnevnim opravkom kmetovalcev. Akcija za prtdobilev novih članov v SZDL Je v teku. Odborniki upajo, da jim bo v kratkem uspelo pridobiti okrog 50 novih članov. Zelo delavno je v vasi tudi prosvetno društvo. Pred kratkim so z veseloigro »Simkevl« gostovali v vasi Tirna pod Sv. Goro, V razgovoru z domačimi kulturnimi delavci pa »mo izvedeti, da že pripravljajo bogat program prireditev za novo »ezono. V vasi pa se 9 svojim delom ponaša tudi mladinska organizacija. V zadnjem času Je imela več predavanj, ki so bila vsa dobro obiskana. Razen dela v prosvetnem društvu je mladina aktivna tudi na športnem področju. Tako so mladinci izvedli tekmovanje v šahu, namiznem tenisu in streljanju, sedaj pa se pripravljajo na tekmovanje ,v katerem se bodo pomerili z mladino Iz Zidanega mosta. BOSTANJ Pionirji odreda osnovne šole v Boštanju so skozi vse leto močno pogrešati pri svojem delu obolelo vaditeljico. Ko se je ta povrnila, je vsa njihova dejavnost spet oživela. Pionirji so se temeljito pripravili na sprejem cicibanov v pionirsko organizacijo, ki so ga z-vedli 7. junija res prisrčno. Iz šole so »e* napotili cicibani skozi špalir pionirjev za njihovo zasla-vo, harmonikarjem ln štabom odreda na telovadišče. Tu je pionirski pevski zbor zapel narodne I11 partizanske pesmi. Načelnik odreda je po nagovoru sprejel cicibane v pionirsko organizacijo. Člani štaba so z ostalimi pionirji pripeti novosnrejetim pionirjem rdeče nageljčke In zavezali pionirske rutice ter jim čestitali k velikemu dogodku. Po skrbno Izbranem programu ao bili pionirji pogoščeni. S telovadišča so vsi pionirji odkorakati na sevnlško gmajno, kjer so se razživeti. Zal se niso udeležili slavnosti vsi povabljeni predstavniki množičnih organizacij, pionirji pa so biti veseli tudi dveh gostov. Tudi njima so pionirji pripeli rdeči nageljček. Na zadnjem pionirskem sestanku v letošnjem šolskem letu bo ... - štab odreda novincem pripel pto- llh funkcionarjev in razprava, na-nlrske značke v spomin na njihov prvi pionirski sestanek. Najboljšega pionirja v odredu bo štab nagraditi s knjižno nagrado. Ftab pionirske organizacije na osnovni šoli v Boštanju res uspešno vodi svoj odred In usposablja pionirje za vestne, marljive graditelje lepše bodočnosti. Želimo Jim mnogo uspehal — 16 Vzoren Maki odbor v Žg. Trbovljah Na osnovni šoli v Zg. Trbovljah deluje vzoren šolski odbor, ki je pokazal veliko vnemo za reševanje .raznih perečih vprašanj. Šolski odbor se redno shaja, kar je pri drugih šolskih odborih bolj redko in konkretno razpravlja o vprašanjih, kako zagotoviti šoli boljše materialno oskrbovanje in kako urediti ostal« vprašanja, ki jih ni tnalo, saj vemo, da se v starem šolskem poslopju stiskajo kar tri šole. Šolski odbor se seveda zairima tudi učni uspen učencev, za boljši obisk pouka in še za druga vprašanja. Ker je ta šolski odbor res vztoren in zasluži, da bi bil za vzgled vsem ostalim, bomo o njegovem delu obširneje poročali v prihodnji številki našega lista. SEMINAR ZA ČLANE DELAVSKIH SVETOV V Hrastniku je bil v času od 6. do 9. Junija seminar za člane delavskih svetov Tevarne za kemične Izdelke In nekaterih manjših podjetij. Udeleženci seminarja so poslušali zanimiva predavanja o delavskem samoupravljanju in družbenem upravljanju ter vodenju socialističnega podjetja, o gospodarskem sistemu FLRJ ln o Ekonomiki podjetja. Semlnarniki so bili s potekom seminarja’ zelo zadovoljni in so izrekli željo, da bi bilo takih predavanj v bodoče še več, ker so na njih mnogo pridobili. —no Obžalovanja vreden primer V spodnji obsotelskt dolini, ki obsega krajevna urada Dobovo in Kapele, se je meseca maja dogodil žalosten primer. Sin kmeta S. J. iz. Velikega Obreža, ki hodi zadnje leto v šolo, si je v svoji otroški domišljiji domislil dejanje, ki je spravilo tamkajšnje Hudi v strah Pričel se je uk-var-lati v tatvinami, kar je še za odraslega človeka velika sramota. S svojim bratoprt. ki je kakšna tri leta starejši, in še z nekim drugim tovarišem iste starosti je pričel ponoči izmikati kolesi izpred gostilne. Ravno tako so za- čeli iz torbic motornih koles krasti razne ključe ln ostale dele, ki so Jih lahko vzeli s seboj. — se nekaj hujšega pa so ti pobalini napravili neko nedeljsko noč: šli so v hlev Jožeta Zijala iz Podvin.! in tamkaj odrezati dvema konjema repa tik ob kosti. Pri sosedu Ivanu Vidmarju v isti vasi so konju tudi odrezali nekaj repa. Po zaslugi Martina Hotka lg Podvinj, ki je razkril te zlikovce, so prišli le-tl v roke varnostnim organom. Hotku je fant pod grožnjo naročil, da mu mora do določenega dne prinesti konjska repa, sicer ga bo pretepel. Hotko je bil toliko pošten, da tega ni storil, pač pa je to povedal drugim. Na ta način so potem, ko je Imenovani fant to dejanje sam izvršil, vedeti, kdo je krivec. Fant pa je dejanje trdovratno zanikal. Ostala dva pa eta krivdo priznala. Žalostno Je, da se oče ne briga, kod se njegov otrok ponoči potika, in to noč za nočjo. Ce bi starši pravilno vzgajali fanta in ga svariti, ne bi prišlo do takih dejanj. B. ti. SESTANEK PRED4TAVNIKCV NADZORNIH ODBOROV V petek. 7. junija so se v Trbovljah sešit predsedniki nadzornih odborov pri občinskih odborih SZDL, Razpravljali so o nekaterih organizacijskih vprašanjih, kot na primer o vodenju evidence, o pobiranju članarine, o sprejemanju novih članov itd. Izmed vsega, kar je bilo povedano na sestanku, je zlasti važno bmenltl to; da se Je v celotnem okraju v kratkem času povečalo število članstva na 70% v odnosu na skupno število volivcev. To je že kar lep jtspeh, če pomislimo, da je bilo ob združitvi obeh okrajev samo nekaj več kot 50% volivcev vključeno v Socialistično zvezo. Rudnik rjavega premoga Tr-bolvje - Hrastnik je priredil v mesecu maju za vse svoje delavce, ki so zaposleni že več ko 35 let, dvodnevne izlete v Omišalj, ki so vsi lepo uspeli in bodo udeležencem še dolgo ostali v lepem spominu. Med potjo so si rudarji in ostali ogledali tudi Postojnsko jamo. Trgovsko podjetje »Vitamin-ka« je pred kratkim odprlo v središču Trbovelj, v Hribarjevi hiši, novo poslovalnico za prodajo sadja in zelenjave, ki je lepo urejena. Trboveljska občina je v letošnjem šolskem letu štipendL rala 27 dijakov in študentov med temi največ z učiteljišča is srednje vzgojiteljske šole. FLORENTINA Štab V. Nadaljevanje Nevarna situacija pri šefu za »D vzgojo« je z velikimi mastnimi črkami napisano na železnih vratih hiše 63, ulice Rue de la Lea v Bruslju. Hiša kot stotina drugih v tem mestu, v katerem so našle svoje prostore razne nemške ustanove. To hišo pa ovija neka posebna tajmstvenost. Samo tisti, ki imajo posebne prepustnice in legitimacije, smejo skozi železna vrata. Izza nedolžnega imena »Štab za D vzgojo«, se skriva glavni štab nemškega Abvvehra. Iz te hiše se vodi boj proti močni organizaciji — Pokretu odpora. To je boj skrivnega ozadja, ogorčen boj, ki postaja od dne do dne ostrejši. V prvem nadstropju te hiše, v stranski sobi, sedi tega mrzlega januarskega dne član Abvvehra za Belgijo sonderfiihrer Ralf, kot ga kličejo z ilegalnim imenom. Naenkrat se odpro vrata njegove sobe in notri pomoli glavo neki štabni narednik. »Sonderfiihrer Ralf, prosim javite se takoj šefu!« Ralf hladno vzjdigne pogled z aktov, ki leže razmetani pred njim. »Kaj je, kaj se je zgodilo? Kakšna nesreča?« »Ne vem. V vsakem primeru se je spet nekje zgostilo.« Sonderfiihrer Ralf se počasi dvigne in se napoti proti sobi majorja Teringa, šefa oddeljenja III. centrale Abvvehra za Bruselj. Major Terng nestrpno udarja po svojem stolu to hipec trdo gleda v Ralfovo obličje. »Prekletstvo! Sto hudičev!« vpije major Tering, moleč Ralfu kos papirja. »Evo, preberite poročilo naše izpostave Dinan. Naravnost škandalozno!« Ralf na hitrico prebere poročilo: najdeni so ostanki angleškega lovca, mesto najdbe: Ardeni ... Niti sledu za pilotom. Nekaj sto metrov od razbitin ostanki padala. Po zbranih podatkih se je pilot srečno spustil s padalom. Nadaljnja raziskovanja in preiskave po okoliških hišah so ostala brezuspešna. »Kaj pravite k temu?« vpraša major Tering. »Oni postajajo vse bolj drzni. Tipičen primer kanala za pilote', ah ne?« Ralf potrdi z glavo. »Vedno enaka pesem: avion sestreljen, posadka Izskoči in se izgubi brez sledu. Človek bi pobesnel. Povsem sem prepričan, da se izza vsega tega skriva neka odlična organizacija. »Tatarata!« pobesni major. »To n.i že stotič pripovedujete, sonderfiihrer Ralf. To vem jaz ravno tako kot vsi ostali. Meni niso potrebne štorije, marveč konkretni rezultati, iščem otipljive uspehe. V Berlinu besne. Nisem niti malo razpoložen, da mi zaradi tega nenehno drgnejo nos in to golj zategadelj, ker se vi niti malo ne znajdete in da... Sonderfiihrer škrlatno pordeči. »Gospod major, moram povedati, da...« »Me sploh ne zanima, kaj mi hočete povedati, gospod! Najdite sled te organizacije. Evo, to, samo to, me zanima. Zaradi tega ste poslani sem, to je vaša naloga!« Sonderfiihrer Ralf zapušča majorjevo sobo, ne da bi pismi. »S tem majorjem se ne da govoriti,« misli sam zase Ralf. Ta oficir je trde in omejene glave. Človek, ki ne more razumeti, da se agenti in vohuni ne morejo sestreljevati in uničevati kot tanki ali bunkerji 2e tedne Ralf ne more spati. Tedne in tedne se po njegovi glavi kot vihar pode misli o tem »kanalu za pilote«, in organizaciji, ki se izza vsega tega skriva. Ze tedne, celo mesece ni napravil niti koraka v najdbi kakršnega koli sledu. Nenehno menca na istem mestu. Nekoč, pred tremi meseci, mu je uspelo ujeti neko radijsko oddajno postajo. Toda telegrafist je uspel pobegniti in odnesti s seboj vse tajne dokumente. Zaplenil je samo aparat in nič drugega ... PREDOR POD MONT BLANCOM BO ŠIROK OSEM IN VISOK PET METROV Pod mogočnim gorskim masivom, ki se je kot neprehodni nasip raztegnil čez Južno Evropo ter odsekal Italijo in Švico od severnih in zahodnih dežel, se ljudje že desetletja spopadajo z naravnimi ovirami. Ta boj se bije daleč od znanega zunanjega sveta, globoko v zemeljski notranjosti, tisoče metrov pod bleščečimi vrhovi Monte Rossa. To je boj za prometne zveze, za ceste tn železnice. Ker cest in železnic ni mogoče speljati čez visoke gorske grebene in alpske vrhove, so se Inženirji zarili globoko v zemjo. Tako je nastala pod alpskim pogorjem pravcata mreža največjih predorov na svetu, ki se jim bo pridružil v bližnji bodočnosti tudi cestni predor med francoskim Chamonixom in italijansko Ent-revo ter bo dolg skoraj 12 km. Najdaljši alpski predor je Simplon, ki je z 19.825 m hkrati tudi najdaljši na svetu, za njim pa pride SentgotharsM predor (15 km) in še vrsta drugih, ki so vsi nad 10 km dolgi. Naj večji cestni predor med Italijo in Francijo bo zadnja beseda sodobne gradbene tehnike. V zemeljsko notranjost se bo zagrizel pri Chamomxu v višini 1203 m in peljal pod Mont Blan-com (4807 m), Aiguille de Geant (4013m) in Grand Morasse (4606 m). Na dan bo prišel pri italijanski Entrevi 1380 m nad morjem, širok bo nekaj nad 8 m. Na vsakih 50 m bo v »klalah vdolbina, v kaiteri bo prostora »a motorno vozilo, v razdaljah po 150 m pa bodo izdolbli 20 m dolgo pomožno garažo. Ventilacijske galerije bodo pod cestiščem, z njihovo pomočjo bodo spravljali v predor po 300 kubikov čistega zraka na sekundo, zato Sam sebe je operiral na slepiču Dvaintridesetletni japonski kirurg Sado Ohmura iz mestne bolnišnice Sizeuka blizu Vokohame je napravil pred kratkim zelo zanimiv podvig-sam sebe je namreč operiral na slepiču. Operacija je trajala 50 minut. Zdravnik je bil po končani operaciji zdrav v nekaj dneh. V zgodovini medicine je po-dobobno operacijo opravil leta 1932 neki ameriški zdravnik, ki je sam sebi izrezal slepič, to operacijo pa je leta 1946 ponovil še neki mehikanski zdravnik. _ bo lahko vozilo v obe smeri na uro po 210 motornih vozil. Ogrevanje ne bo potrebno, ker temperatura v notranjosti predora, ne bo niti v najhujM zimi nižja od 20 stopinj nad ničlo. Za vrtanje tega predora so izdelali poseben vrtalni stroj Če bi bili vsi pošteni V Parizu je neki gostilničar prišel na misel, da je pri vsaki mizi montiral sodček z vinom. Sodčki za belo in črno vino so razporejeni kot stopnice. Gost, ki želi to ali ono vino, odpre samo pipico, in že mu priteče zaželena pijača. Gostilničar s svojo iznajdbo prihrani pri uslužbencih in pravi, da k njemu zahajajo samo pošteni gostje. »Jumbo«. To je pravzaprav veliko premično ogrodje na gosenicah ali tračnicah, vsa naprava pa zavzema celotno višimo in širimo bodočega predora. Na ogrodju bodo razporejeni delavci, ki bodo z električnim vrtalnimi "šitiroji dolbli luknje v skalo. V določenih časovnih presledkih bodo odjeknile v predoru močne detonacije. Dinamit bo krušil velike skalne klade, nekaj trenutkov poprej pa se bo »Jumbo« na tračnicah umaknil do vame razdalje, da eksplozija ne bo ogrožala delavcev. Strokovnjaki menijo, da bodo dela pri tem predoru pod Mont Blancom najtežja nekje v sredini, ker so tam granitne skale a 15 cm velikimi kristali. Po vsaki eksploziji se bodo delavci vrnili na gradbišče z mehaničnimi lopatami, ki bodo natovarjale zemljo to zdrobljeno skalovje na vagončke. ZANIMIVOSTI! OD VSEPOVSOD DRAGOCENOST V ZABOJU ZA SMETI Neki hišnik v Ženevi je pred kratkim našel v zaboju za smeti Sveto pismo. In ravno tiste dni je bila v mestu razstava biblij in je svojo najdbo odnesel tjakaj. Močno pa je bil mož presenečen, ko so ugotovili, da je njegova najdba originalna biblija Martina Luthra iz 16. stoletja z lepimi ilustracijami. Srečni hišnik lahko sedaj mirno čaka na številne ponudbe, ki jih bo dobil iz vsega sveta, da proda to dragoceno redkost NAŠLI SO GA V OMARI Med drugo svetovno vojno se je mladi Ravel Keckeisen predal raznim sumljivim opravkom. Postal je vodja mladinske tolpe, ki je kradla po francoskih in ameriških skladiščih, ki so jih zasedbene oblasti razporedile po Bavarski. Leta 1948 so oblasti izdale proti temu fantu nalog za a-retacijo. Bil je v preiskovalnem zaporu, a mu je uspelo pobegniti.. Sedem let se je skrival v omari pri svoji moteri. - Mladi Pavel Keckeisen pa je imel veliko veselje do učenja. U-čil se je podnevi in ponoči Pred kratkim je bil star 27 let in se je priglasil mladin- skemu sodišču v Ravensburgu, ki je bilo zanj pristojno. On sam se je že prostovoljno obsodil na sedem let zapora. Sodišče ga je obsodilo na 1 leto pogojnega zapora. Fant deli postati električar - v omari, kjer je preživel 7 let, pa sedaj shranjuje knjige. TUNEL POD ROKAVSKIM ZALIVOM Pričeli so z uresničevanjem nad sto let stareganačrta, ki SL bo stal 300 milijonov funtov. Francoska in Angleška komisija, ki jo sestavlja deset geologov, raziskuje morsko dno v Rokavskem prelivu. Sedaj pregledujejo teren, da bi ugotovili če je mogoče napraviti predor, ki bi potem po kopnem povezoval Anglijo in Francijo. Kakor v začetku omenjeno, ta zamisel ni nova. Predor bi bil dolg 48 kilometrov in bi bil najdaljši »e svetu. RADIO V POSTNI SLUŽBI TELEFON V VLAKU rosim številko... Telefonistka na poiti v DUsseldorfu ni niti za tre-ntitek pomišljala, ko je nekdo poklical in zahteval določeno številko, ne da bi povedal tudi kraj. Nekaj trenutkov nato se je oglasila tajnica v oddelku brzega vlaka »Gambrinus«. »S kom bi radi govorili, prosim?« ^Politični mozaik JEZE SE NA AMERIČANE Bolj kot vsi drugi se jeze na Američane in na njihovo politiko — Angleži. In to tisti, katerih beseda nekaj velja — poslanci. Vzrok je iskati v tem, ker ee »Američani vtikajo v stvari, kjer to ni treba« — kakor je nekdo izjavil. Iz izpovedi drugih pa se vidi, da se to nanaša na Vzhodno Sredozemlje in Srednji vzhod. Neki poslanec. In sicer Paul Wiliams, je dejal: »Ciper še ul ameriška kolonija. Clmprej ZDA prenehajo delati zločine na Sredozemskem, tem bolje.« Drugi poslanec, Patrick Mytiand pa je rekel: »Ako Američan) žele na Srednjem Vzhodu sistem naftovodov, ki je zaščiten a pogodbami, sklenjenimi z nami, potem jim bo jas- no, da mora obstajati za to baza, s katere se bo mogoče braniti — to pa je Ciper.« Ni nelogično, da so ti poslanci člani — konservativne stranke. Ta najbolj občuti Izgubo privilegijev na Srednjem Vzhodu... KAKŠEN PREDSEDNIK JE TO? Predsednik ameriškega Rdečega križa, ki se — kakor vemo — bori za humanosti In proti vojni, ni nihče drugi kot po svoji bojevitosti znani general Grlinther. Ta general je bil za tako radikalno politiko sile kot najboljšega sredstva, da je postal na položaju vrhovnega poveljnika Atlantskega pakta že nemogoč. Verjetno so ga prav zaradi tega Izmenjali No, pa tudi v novi vlogi ni poskušal, da bi bil manj bojevit. Tako Je nedavno v svoji izjavi pred televizijo b r a '-n i 1 politiko, ki pospešuje atomsko in nuklearno oboroževanje! MACMILLAN IN MOJZES Sklep britanske vlade, da dovoli svojim ladjam prehod skozi Sueški kanal, je Izzval v Angliji ostre kritike, četudi je očitno, da je ravnal popolno, ma stvarno. Konservativni list »Dai!y Mali« je napisal ob tej priliki: »Britanija je pretrpela hudo ponižanje.« Laburistični »Daily Herald« je pisal v Istem tonu: »Ta teden je bil v zgodovini Britanije eden izmed najbolj ponižujočih tednov.« A neki laburistični poslanec se je o Macmlllanovem umiku izrazil zelo duhovito. Dejal je: »To je največji umik Iz Egipta Izza časov Mojzesa.« Vsi ti so pozabili, da je London izgubil sueško vojno... Predstava, da bi lahko kar iz domačega naslonjača stanovanju govoril po telefonu z znancem, ki se tre-nutno pelje nekje z vlakom, prav gotovo presega teh- «9 nično domišljijo *navadnega zemljana«, čeprav doživ-Ija iz dneva v dan nove »čarovnije« sodobne tehnike. V Telefonska sluiba v vlaku, ki jo je zahodnonemška 4 poštna uprava uvedla za poizkus v treh brzeih, si je v kratkem obdobju pridobila številne prijatelje. Tajnica v brzcu »Gambrinus* pravi, da posreduje v nekaj urah svoje služb po več ducatov telefonskih popovo-rov. »Včasih se potniki pogovarjajo tudi z inozemstvom« pravi tajnica pri telefonu, »zveza je čista in jasna, kakor da bi se telefonično pogovarjal z znancem v sosednji hiši.« Nemški tehniki so po dolgoletnih poskusih prvič praktično uvedli radiotelefonsko zvezo med vlaki in telefonskimi naročniki. Zvezo posredujejo prav kot IkA delno že v cestnem prometu radijske oddajne postaje, ki Pošiljajo sporočila po ultra kratkih valovih. Ce se bo ta poskus obnesel, bodo uvedli radijsko-telefonsko lAA zvezo z vsemi brzd na dolge proge, kasneje pa tudi v cestnem in ladijskem obalnem prometu. V svojem oddelku prevzema vlakovna telefonistka nar0^a’ Potnik pa po upostavitvi zveze stopi v po-dob no telefonsko celico, kakršne smo vajeni uporab-fcASfcj? Ijati na večjih poštah. Kdor se hoče pogovarjati z znancem, ki trenutno potuje z enim izmed omenjenih wM k A treh vlakov, mora plačati dodatnih 30 pfenigov. razen običajne tarife še Ali že veš — da Je pred dnevi odpotoval iz Vatikana v Švico kardinal Valerio Valerl z zaupno nalogo, naj se v Luganu sestane z nekim zaupnim predstavnikom moskovske vlade, ki hi rad poizvedel za vatikansko mnenje o vprašanjih v zvezi s pomirjenjem v svetu tn o. nemški združitvi? Razgovori so bili v Luganu. « — da je vatikanska Sveta Kongregacija cerkvenih redov zahtevala od britanske vlade na račun Sivih sester Sv. Križa (Kanada) od-škodnino v znesku 1,150.000 kanadskih dolarjev zaradi škode, ki lo Je ta cerkveni red utrpel, ko je britansko vojaško letalo treščilo na samostan Sivih sester Sv, Križa v Orleansu pri Otawi, pri čemer je bilo U sester ubitih. — da le tudi letos odnesla »veliko nagrado«, ki Jo vsako leto podeli kulturna ustanova Charles Cros v Parizu, ljubljanska opera, ki Je za podjetje Philips posnela na gramofonsko ploščo - opero sovjetskega skladatelja Pro-kofljeva »Zaljubljen v tri oranže«. Opero je dirigiral Božo Leskovic. • — da je škof v Brlndl-slju Carlo Ferrar v začetku maja razposlal vsem dekletom svoje škofije v starosti med 19. in 95. letom vabilo na ciklns konferenc, ki so bile » Areni dl Fasano v Monopoliju v dneh med 12. in 19. majem. V teh vabilih med drugim beremo: »Slišala boš Izredno lepe stvari o zadevi, ki tebe osebno močno zanima. Teme so: »Za poroko so potrebni trije«, »Privlačen načrt«, »Tvoje telo je umotvor«, »Domek, ki bo ves moj«, »Bodočnost v družini, ki bo edino moja«. Škofovo pismo nadaljuje: •O temah bodo predavali ljudje, ki se na stvari spoznajo. Vsak večer bom na konferencah tudi Jaz prisoten.« To je tekst vabila, tz katerega bi se dalo sklepati, da so tudi v teh vr- ' stah ljudje, ki se spoznajo na »tvoje telo, ki Je umotvor«. — da se Je v Zapadnem Berlinu neki Kreutzberg našemil v Hitlerja ln se v avtomobilu poleg šoferja SS-ovca ln dveh visokih nacističnih častnikov vozil po mestu ter s stegnjeno roko pozdravljal množice. Policija je moža prisilila, da se je.preohlekel, on pa se Izgovarjal, da je bila to le pustna šala, ki Ja dan po Vnebovhodu v navadi- V ta namen Je tudi navajal napis na. avtomobilu, kjer Je bilo rečeno, da je prišel llltler Iz pekla le na 24-urnl dopust, toda drugi napis v avtomobilu, ki je bil verjetno namenjen bolj intimnim znancem, se je glasil: »Tovariši, vztrajajte, prišel bo dan, ko se vrnem!« E. E. L. SKRIVNOST SANATORIJA lil Fuchs je najprej poglemfll profesorja, potem pa še mrtveca. »Kako ii vi rekli temu, če nekdo ustreli drugega?« je nato vprašal in v njegovem lasu je bilo opaziti neko posebno ostrino. »Toda to je vendar nemogoče! To je popolnoma izključeno,« Je jecljal »ermssen. »Nihče od vseh, kar jih je tukaj, ne bi prišel na tako grozno nisel. Doktor War»en je bil povsod priljubljen in...« »Ali je bil pokojnik levičar?« »Kdo — Warren?« je vprašal profesor zmeden. »Ne, ni bil, to bi ■endar moral kdaj opaziti!« »Zakaj pa drži orožje v levici — in to prav v trenutku, ko se hoče istreliti? Tudi za najbolj izurjenega strelca bi bilo težavno sprožiti pištolo e malo zanesljivo v tem položaju z levioo.In potem poglejte še, kako vrsto drži mrtvec pištolo! Ne, ne, orožje mu je nekdo porinil v roko iozneje — o tem ni nobenega dvoma! Orožje bi mrtvecu zdrknilo iz rok, irž ko je nastopila smrt.« »Sveto nebesa — kaj naj vse to pomeni?« Je zastokal Lermssen. Igodilo se je prvič, da so mu živci popolnoma popustili. »Moje podjetje e uničeno, če pride najmanjša besedica o tem dogodku v časnike!« Policijski zdravnik ga je pogledal sočutno, komisar pa je že klečal ►red posteljo in tipal z roko po podu. »Aha!« je rekel naenkrat in težko sopel, ko je spet vstal. V roki je Iržal nekaj rumenega, motno svetlikajočega, kar je kazal profesorju magoslavno »Patronska stročnica!« je vzkliknil dr. Richter. '»Vsekakor! In nikdar ne bi zdrknila na to mesto, če bi bila pištola prožena nad posteljo.« Za trenutek je nato moreča tišina visela nad tem majhnim prostorom :ot nekaka temna grožnja. Fuchs je patronsko stročnico previdno položil ' svojo obrabljeno listnico. , »Sedaj dobiva tudi smrt gospe Petersen drug pomen,« Je dejal ado voljno. »Kako — ali mislite, da je tu kakšna zveza?« »Celo prepričan sem o tem! Dva umora v isti hiši nehote vzbudita ako misel — kajne?« »Tega skratka ne razumem!« Je rekel Larmasen to bledica n* njegovem obrazu je potrjevala, kako globoko je pretresem. »Kakor hitro bodo naši ljudje skončali še potrebne preiskave, bom dal mrtveca odpeljati. Prosim, doktor Richter, stopite k telefonu I« S policijskim fotografom in ljudmi raziskovalnega oddelka je prispel v sanatorij tudi Viljem Kohler. Bil je še mlad, podjeten in zelo radoveden človek. »Ste že našli kakšno sled, gospod šef?« Je že vprašal še preden je stopil v sobo. Z roko si je naravnal šop plavih las, ki mu je zdrknil na čelo. Temu šopu je komisar rekel »metla«. »Nekaj sem prepustil še vem, Kobler,« mu je odgovoril komisar. »Najprej si oglejte mrtveca, potem pa mi povejte svoje mnenje. Toda pazite, da mi ne zabrišete kakšne sledi!« »Kdo — jaz?« je užaljeno rekel Kohler in odbrzel. Fuchs je medtem opravil nekaj telefonskih pogovorov, sd zapisoval v svoj notes razne podatke tn čakaj, da njegovi uradniki skončajo svoje delo. »Kje pa Je Kohler?« je vprašal nekega uradnika, »Mislim, da se smuka nekod po hiši, odkar smo ga spodili iz sobe,« mu je ta odgovoril Fuchs se je nasmehnil. Ko se je Kohler spet pojavil je bil n gov svež, zdrav obraz še bolj rdeč kot ponavadi. »No, ste vprašanje že razjasnili?« ga je Fuchs porogljivo pobaral »Skoraj!« je prikimal Kohler in napravil skrivnosten obraz. Iz žepa Je izvlekel zmečkan pisemski ovitek, iz katerega je potegnil nekaj rjavkasto zelenega, kar je pokazal komisarju na dlani. »Za vraga, ali je v sanatoriju hlev?* Od kod pride potem semkaj mrva? Povejte vendar, kje st,e tio iztaknili in kaj naj pomeni?« »Moja prislovična sreča, gospod šef!« je odgovoril Kohler in zmečkal pisemski ovitek. »To sčm našel v žepu plašča dr. Warrena. Slišal sem že, da imajo zaljubljenci navado fušiti rože. nageljne in tako dalje, ki so jih dobili od svojih deklet — toda mrvo?« Zmajal je z glavo tn njegova »metla« mu je spet zdrknila na čelo. »To prav gotovo nekaj pomeni!« je dejal nato prepričano. »Brez. dvoma!« mu je pritrdil Fuchs in zamežikal. »Mogoče Je hotel krmiti kakšnega mladega osla s policije!« Navzlic tej šali, ki so bile v navadi v službenih odnošajih med Fuchsom in Koblerjem, je komisar skrivnostno najdbo skrbno shranil kot nekaj posebno dragocenega v svoji listnici poteg patronsko stročnice. »In drugače?« Kohler je obupano pogledal proti stropu. »Mislim, da se lahko pripravimo na marsikaj, gospod šef! Najm3*1' dva ducata izpovedi prič je pred nami, kolikor sem pregleda! položaj' Večina so pa — ženske! Pomislite, kaj vse se nam bodo nalagale!« »Pred policijo lažejo vse« —‘je rekel Fuchs suho. »Začeli bomo tak« s prvo.« - V sanatoriju Je novica o umoru doktorja Warrena udarila kako* I bomba. Nihče ni več vedel, kdo je prvi prinesel to novico, toda zbegano5* I in strah sta se polastila vse hiše in na vsakega je dogodek vplival drug®4*-I Mlada gospa Eberbach je planila v krčevit jok, gospa Malinkow 1,1 bila prav gotovo omedlela, če ne bi bil polkovnik tako grozen neotesan6^ Zato je samo pretresljivo zastokala in z nervoznimi prsti pulila ni*8 iz svoje bluze »Jaz bom odpotovala! Hočem takoj domov!« je gledališka igrali8 Pemkins najmanj desetkrat histerično zavpila. »Nihče ne more od m«118 zahtevati, da ostanem tako dolgo tukaj, da umori kdo še mene!« Roedter je zaman poskušal da bi dame vsaj nekoliko pomiril. Polkov' nik pa je robantil in odšel iz sobe ter s kletvico zaloputnil vrata za sebW' Egon Steinberg je trepetal še bolj kot druge dni vendar se je trudi* da bi bil videti miren. -, »V tem stadiju preiskave ne bo smel! nihče odpotovati,« je izj8^ modro. »In upamo lahko, da bo kmalu vse pojasnjeno. Potem tudi ne bo nihče več obdržal tu.* g Gospa Neumester je bila videti, kakor da Je izgubila dar govora-močno rdečim obrazom Je sedela na stolu in dihala s težavo, kot bi ‘ nekdo davil. , »Strašno! Grozpo!« Je stokala kar naprej in naprej, toda za tokrat tu imela pri rokah prav nobenega primernega verza. . ► Harald Hornby je Martini ki je bila bleda in prepadena, skr,vif namignil. Vstala je in odšla. Kmalu za njo je odšel iz sobe tudi into1111 Homby. w »Upam, da se bo komisar sedaj kmalu prepričal, da smrt moje te ni bilo nikako naključje,« je dejal, ko sta z Martino šla po parki). ,e »Mislite torej, da sta oba — smrtna primera v kakšni zvezi?* 1 vprašala Martina vsa prestrašena e »Recite raje popolnoma mirno .umora'., kajti za prav nič drugeg0^ gre v obeh primerih. O tem sem trdno prepričan, prav tako trdim, da 5 oba umora med seboj v zvezi.« ,a »In kdo naj bi imel korist od -mrtl vaše gospe tete in doktoh Wairrena?« je vprašale Martina. Homby Je opazil da je Martina P* tako pametno kot lepo dekle. »Ce bi to vedeli, bi bilo vprašanje rešeno. Mi poznamo samo vrsetLft oporoke moje tete. Ker Warren ni imel kaj pričakovati, njegova s v tej zvezi ni imela nobenega pomena za morilca.« (Dalje prihodnjič'